Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

vinuvawe, 4 0 ednakvost na sredstvata i pravo na postapka vo koja se
sprotivstaveni dvete strani, i 5 0 obrazlo`ena presuda. 175
1 0 Pravo na pristap do sud. Pristapot do sudskiot organ mora
da bide fakti~ki, a ne formalen. Na primer, vo slu~ajot Airey protiv
Irska (1979), Sudot utvrdil deka odbivaweto na pravna pomo{ na siroma{na
`ena vo postapkata vo koja barala sudski razvod od svojot
brutalen soprug pretstavuva povreda na nejzinoto pravo na pristap do
sudot vrz osnova na ~l. 6. st. 1. Me|utoa, pravoto na pristap do sud ne e
apsolutno pravo. Vo slu~ajot Golder protiv Obedinetoto Kralstvo
(1975), Sudot navede deka prirodata na ova pravo bara regulirawe (koe
vo zavisnost od vremeto i mestoto mo`e da varira spored potrebite i
resursite na zaednicata ili poedincite) od strana na dr`avata, iako
takvoto regulirawe nikoga{ ne smee da ja povredi su{tinata na
pravoto, nitu pak da se sudri so drugite prava dadeni vo Konvencijata.
Pritoa, va`no e deka spored praktikata na Sudot, sekakvo ograni~uvawe
bi bilo kompatibilno so ~l. 6 samo dokolku se zasnova vrz legitimna
cel i dokolku postoi razumen odnos na proporcionalnost me|u sredstvata
{to se primenuvaat i celta {to saka da se postigne. 176
Inaku, vrz osnova na ~l. 24 od Ustavot na Italija, site gra|ani
mo`at da pristapat pred sudot za za{tita na svoite prava i so zakon
za{titeni interesi. Ova pravo vo Germanija se ozna~uva kako garancija
na praven pat protiv zloupotreba od javnata vlast: sekomu komu so
deluvawe na javnata vlast mu e povredeno pravo, mu e otvoren praven
pat. Pravoto na sudska za{tita vo Ustavot na [panija se odnesuva na
site povredi taka {to sekoj ima pravo da dobie efektivna pravna za{-
tita od sudija i sud vo vr{eweto na svoite prava i zakoniti interesi i
vo nikoj slu~aj taa za{tita ne mo`e da mu bide skratena (~l. 24). Spored
stanovi{te na Ustavniot sud na [panija, terminot "efektivna za-
{tita" pretpostavuva pravo na soslu{uvawe pred sudot kako i pravo
na pravno obrazo`ena odluka bez ogled na toa dali so nea mu e udovoleno
na baraweto ili toa e otfrleno. Pravoto na efektivna za{tita go
vklu~uva i pravoto na izvr{uvawe na sudskata odluka, vra}awe na baratelot
na pravoto na pravata na nivanta zakonita pozicija i vo daden
slu~aj pravo na nadomestok na pretrpenata {teta. 177
2 0 Istraga vo prisustvo na obvinetiot. Sudot odlu~i deka
obvinetite vo krivi~nata postapka mora da se prisutni za vreme na sudskata
istraga (Ekbatani protiv [vedska - 1988), za{to predmetot i
celta na ~l 6 st. 1 i st. 3 t. b-e odnapred pretpostavuva prisustvo na
175
^lenot 6 ne predviduva `alba protiv krivi~na presuda, me|utoa
ova pravo e zagarantirano so ~l. 2 od Protokolot br. 7.
176
Vidi pove}e: Mole, N. and Harbi, C. Pravoto na pravi~no sudewe, Directorate
General of Human Rights, Council of Europe, Strasbourg Cedex, 2001, str.
36-39.
177
Stojanovi}, D. op. cit. str. 122.
127