Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

~ajot utvrden vo ~l. 145 od Zakonot za krivi~nata postapka spored koj
javniot obvinitel kako ovlasten tu`itel za krivi~ni dela za koi se
goni po slu`bena dol`nost i za koi e predvidena pari~na kazna ili
kazna zatvor do tri godini, mo`e da go odlo`i krivi~noto gonewe rakovodej}i
se od opravdanosta na goneweto i toa vo sekoj konkreten slu-
~aj imaj}i gi predvid site okolnosti koi go opravduvaat odlo`uvaweto
na goneweto. Ocenata za opravdanosta od natamo{no vodewe na
krivi~nata postapka javniot obvinitel ja vr{i imaj}i go vo vid, pred
sé, vidot na krivi~noto delo i visinata na kaznata, kako i postoeweto
soglasnost na o{teteniot osomni~eniot da ispolni odredeni obvrski
soglasno upatstvoto na javniot obvinitel.
Opravdanosta na primenata na ovoj institut spored misleweto
na Sudot proizleguva od faktot {to se raboti za krivi~ni dela koi
spored vidot i visinata na zakanetata kazna ne se od takva priroda javniot
obvinitel da ne mo`e da se otka`e od gonewe. Toa osobeno ottamu
{to se raboti za krivi~ni dela za koi e predvideno da se vodi skratena
krivi~na postapka vo koja ne se sproveduva istraga.
Od druga strana, Sudot smeta deka so voveduvaweto na ovoj institut
se odi kon vostanovuvawe na alternativi na kaznata li{uvawe
od sloboda. Imeno, stanuva zbor za prifa}awe na takvi merki {to vodat
kon delumno ili celosno supstituirawe na kaznata li{uvawe od
sloboda kako edno od najprifatlivite re{enija za nadminuvawe na posledicite
{to gi sozdava primenata na preteranata retribucija i
otsustvoto na o~ekuvanite efekti od resocijalizacijata.
Voveduvaweto na alternativite na kaznata li{uvawe od sloboda
vo na{eto krivi~noprocesno pravo e rezultat na donesuvaweto na
standardnite minimalni pravila na ON za vonzavodski merki usvoeni
od Generalnoto sobranie na ON na 14 dekemvri 1990 godina i Evropskite
pravila za alternativni sankcii i merki primenuvani vo zaednicata
doneseni so Preporaka R/92 na Sovetot na Evropa od 19 oktomvri
1992 godina, a prifatena od Ministerskiot komitet na zamenici ministri.
Navedenite pravila sodr`at {irok spektar na nezatvorski
merki koi treba da ovozmo`at implementacija na alternativni merki
na kaznata li{uvawe od sloboda.
Otstapuvawe od principot na legalitet i primenata na principot
na oportunitet e utvrdeno i vo ~l. 146 t. 1 od Zakonot za krivi~nata
postapka. Spored ovaa odredba javniot obvinitel ne e dol`en da
prezeme krivi~no gonewe ako vo Krivi~niot zakonik e utvrdeno deka
sudot mo`e storitelot na krivi~noto delo da go oslobodi od kazna, a
so ogled na konkretnite okolnosti na slu~ajot se oceni deka samata
presuda bez sankcii ne e potrebna.
Vo kontekst na ovaa odredba zna~ajno e da se istakne deka osloboduvaweto
od kazna e poseben institut vo vrska so odmeruvawe na kaznata
i zna~i davawe naj{iroki ovlastuvawa na sudot so cel za {to podobro
ostvaruvawe na individualizacija na kaznata. Krivi~niot zako-
115