Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Prof. d-r ZORAN SULEJMANOV Doc. d-r DEJAN SULEJMANOV<br />
USTAVNO SUDSTVO
Prof. d-r<br />
ZORAN SULEJMANOV<br />
Doc. d-r<br />
DEJAN SULEJMANOV<br />
USTAVNO SUDSTVO<br />
Skopje, 2013
CIP - Каталогизација во публикација<br />
Национална и универзитетска библиотека "Св. Климент Охридски", Скопје<br />
342.565.2(094.8)<br />
СУЛЕЈМАНОВ, Зоран<br />
Уставно судство / Зоран Сулејманов, Дејан Сулејманов. - Куманово :<br />
Флексограф, 2013. - 1081 стр. ; 24 см<br />
Фусноти кон текстот. - Библиографија: стр. 939-971<br />
ISBN 978-608-65427-4-0<br />
1. Сулејманов, Дејан [автор]<br />
а) Македонија - Уставен суд - Одлуки и решенија<br />
COBISS.MK-ID 94147338
P R E D G O V O R<br />
Hierarhijata na pravnite akti e imanentno svojstvo na sekoj<br />
praven poredok koj golemiot broj op{ti pravni akti gi opfa}a vo<br />
eden sistem. Poimot sistem pak podrazbira vnatre{na kohezija i<br />
me|usebna usoglasenost na negovite delovi. Toa zna~i deka sekoj<br />
op{t praven akt mora da ima svoe precizno, odnapred opredeleno<br />
mesto vo sistemot na op{tite pravni akti. Koe mesto vo toj<br />
sistem }e go zazeme konkretniot op{t akt zavisi od negovasta<br />
pomala ili pogolema pravna sila. Pravnata sila na oddelnite kategorii<br />
akti ja utvrduva ustavot, a taa ednostavno se sostoi vo obvrskata<br />
aktite so pomala pravna sila da bidat vo soglasnost so<br />
aktite so pogolema pravna sila. Na toj na~in so ustavot se opredeluva<br />
hierarhijata na op{tite pravni akti, i toa taka {to vo<br />
najop{tata {ema na ovie akti na vrvot na taa hierarhija se nao|a<br />
ustavot, pod nego se zakonite (koi mora da bidat vo soglasnost so<br />
ustavot), a potoa sleduvaat razli~niet kategorii na podzakonski<br />
akti (koi mora da bidat vo soglasnost so zakonot, a preku niv so<br />
ustavot).<br />
Osnovata hierarhijata na op{tite pravni akti se nao|a vo<br />
voveduvaweto na smislen red vo pravniot poredok i vo obezbeduvaweto<br />
na toj poredok kako neophoden element na vladeeweto na pravoto.<br />
So drugi zborovi, hierarhijata na pravnite akti e pretpostavka<br />
za ostvaruvawe na vladeweto na pravoto, sfateno kako vladeewe<br />
na zakonot namesto vladeewe na lu|eto, namesto ~ija bilo arbitrerna<br />
ili momentno formirana volja, odnosno pretpostavka za<br />
ostvaruvawe na na~eloto na ustavnosta i zakonitosta. Nepostoeweto<br />
na hierarhija na op{tite pravni akti vodi kon brojni opasnosti,<br />
me|u koi do pojava na bezakonie pa duri i do praven haos.<br />
Me|utoa, vladedweto na pravoto mo`e da ostane deklarativno na~elo<br />
dokolku vo dadeniot sistem ne e vovedena institucionalizirana<br />
ocena na ustavnosta i zakonitosta. Samo dokolku e predviden organ<br />
koj ja vr{i taa ocena, postapka za taa ocena i sankcii koi ja sledat<br />
mo`e da se smeta deka se ispolneti uslovite za efikasno ostvaruvawe<br />
na na~eloto na vladeeweto na pravoto. Zada~ata i rezultatot<br />
na taa ocena e otstranuvawe od pravniot poredok na aktite so<br />
pomala pravna sila koi ne se vo soglasnost so aktite so pogolema<br />
pravna sila.<br />
Vo tie ramki normativnata kontrola na vladeeweto na pravoto<br />
pretstavuva za{tita koja se ostvaruva preku ocenuvawe na<br />
soglasnosta na zakonite, drugite propisi i op{ti akti so ustavot<br />
i zakonot. Takvata kontrola, kako {to vidovme, podrazbira postoewe<br />
na organ {to e ovlasten vo odredena postapka da primenuva<br />
pravni sredstva so koi se obezbeduva primenata na vladeeweto na<br />
pravoto, {to }e re~e primenata na ustavot i zakonite, odnosno<br />
5
ostvaruvaweto na slobodite i pravata na ~ovekot i gra|anite so<br />
po~ituvawe na pravdata i pravednosta, kako i so ostvaruvaweto na<br />
ostanatite vrednosti i interesi na zaednicata. Takov organ vo na-<br />
{ta dr`ava e <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija. Negovoto mesto<br />
i uloga vo ostvaruvaweto na normativnata kontrola na vladeeweto<br />
na pravoto e predmet na ovoj trud.<br />
Avtorite, 2011<br />
6
S O D R @ I N A<br />
PRV DEL<br />
SLOBODI, PRAVA I DOL@NOSTI NA ^OVEKOT I<br />
GRA\ANINOT<br />
G l a v a I<br />
SLOBODI I PRAVA NA ^OVEKOT I GRA\ANINOT<br />
I. LI^NI SLOBODI I PRAVA .............................................................. 19<br />
1. Pravo na `ivot (neprikosnovenost na `ivotot) ........................... 20<br />
2. Pravo na za{tita na fizi~kiot i moralniot integritet na<br />
li~nosta (zabrana na tortura) ......................................................... 32<br />
3. Pravo na za{tita od ropstvo i od prisilna rabota ...................... 62<br />
4. Zabrana na diskriminacija i pravo na ednakvost<br />
pred ustavot i zakonite..................................................................... 70<br />
5. Pravo na sloboda i bezbednost na li~nosta .................................... 89<br />
6. Pravo na pravi~no ili fer sudewe ................................................. 121<br />
7. Pravo na za{tita na privatnosta i semejniot `ivot.................. 146<br />
8. Sloboda na dvi`eweto i nastanuvaweto ........................................ 170<br />
9. Pravo na slobodno izrazuvawe ......................................................... 184<br />
10. Sloboda veroispovest ....................................................................... 204<br />
11. Pravo na dr`avjanstvo ..................................................................... 213<br />
II. POLITI^KI SLOBODI I PRAVA .............................................. 222<br />
1. Sloboda na politi~ko zdru`uvawe ................................................. 222<br />
2. Pravo na mirno sobirawe .................................................................. 243<br />
3. Izbira~ko pravo .................................................................................. 259<br />
4. Pravo na pretstavki ........................................................................... 273<br />
5. Pravo na vr{ewe na javni funkcii ................................................. 280<br />
III. EKONOMSKI SLOBODI I PRAVA ............................................ 290<br />
1. Pravo na sopstvenost i pravo na nasleduvawe .............................. 291<br />
2. Pravo na rabota ................................................................................... 313<br />
3. Pravo na sindikalno organizirawe ................................................ 336<br />
4. Pravo na {trajk ................................................................................... 347<br />
IV. SOCIJALNI SLOBODI I PRAVA.............................................. 365<br />
1. Pravo na socijalna sigurnost i socijalno osiguruvawe ............. 367<br />
2. Pravno na socijalna za{tita ............................................................ 392<br />
3. Pravo na pomo{ i posebna za{tita................................................. 405<br />
4. Posebni socijalni prava ................................................................... 411<br />
5. Pravo na zdravstvena za{tita .......................................................... 417<br />
6. Pravno na posebna za{tita na semejstvoto ................................... 435<br />
7. Pravo na ra|awe deca .......................................................................... 441<br />
8. Pravo na posebna za{tita na maj~instvoto,<br />
decata i maloletnite lica ............................................................. 443<br />
9. Pravo na zdrava `ivotna sredina .................................................... 452<br />
V. KULTURNI SLOBODI I PRAVA .................................................. 467<br />
7
1. Pravo na obrazovanie ......................................................................... 467<br />
2. Sloboda na nau~no i umetni~ko tvore{tvo ................................... 480<br />
3.. Sloboda na izrazuvawe na nacionalnata pripadnost ................. 483<br />
VI. SLOBODI I PRAVA NA PRIPADNICITE NA<br />
MALCINSKITE ZAEDNICI ......................................................... 514<br />
1. Sloboda na izrazuvawe na identitetot .......................................... 518<br />
2. Pravo na osnovawe svoi institucii i zdru`enija ....................... 525<br />
3. Pravo na obrazovanie na svoj jazik .................................................. 530<br />
4. Pravo na upotreba na svojot jazik kako slu`ben jazik ................ 538<br />
VII. PRAVA NA STRANCITE ................................................................ 547<br />
VIII. PRAVA I DOL@NOSTI NA OSUDENITE LICA ............... 570<br />
1. Prava na osudenite lica .................................................................... 570<br />
2. Dol`nosti na osudenite lica ........................................................... 576<br />
3. Disciplinska i materilana odgovornost ....................................... 577<br />
Glava II<br />
ZA[TITA NA SLOBODITE I PRAVATA<br />
Glava III<br />
GRANCII NA OSNOVNITE SLOBODI I PRAVA<br />
Glava IV<br />
DOL@NOSTI NA ^OVEKOT I GRA\ANINOT<br />
I. Po~ituvawe na ustavot i zakonite ....................................................... 615<br />
II. Pla}awe na danok i drugi javni dava~ki............................................ 615<br />
III. Za{tita i unapreduvawe na `ivotnata i prirodnata sredina .... 621<br />
IV. Odbrana na Republika Makedonija .................................................... 622<br />
V. ^uvawe i unapreduvawe na zdravjeto .................................................. 623<br />
VI. Dol`nost za gri`a za decata i iznemo{teni roditeli ................ 624<br />
VTOR DEL<br />
VLADEEWE NA PRAVOTO I NEGOVATA REPRESIVNA<br />
KONTROLA<br />
G l a v a I<br />
ORGANIZACIJA I PODELBA NA VLASTA<br />
I. OSAMOSTOJUVAWE NA REPUBLIKA MAKEDONIJA,<br />
TEMELNI VREDNOSTI NA NEJZINIOT USTAVEN<br />
POREDOK I POIM NA ORGANIZACIJATA NA VLASTA . 627<br />
II. PODELBA NA VLASTA ..................................................................... 631<br />
1. Zakonodavna vlast ............................................................................... 632<br />
2. Izvr{na vlast ...................................................................................... 633<br />
3. Sudska vlast .......................................................................................... 634<br />
8
4. <strong>Ustavn</strong>iot sud i podelbata na vlasta ............................................... 640<br />
G l a v a II<br />
USTAVNOST I ZAKONITOST<br />
I. USTAVNOST ........................................................................................... 648<br />
II. ZAKONITOST....................................................................................... 651<br />
III. CELI NA USTAVNOSTA I ZAKONITOSTA .......................... 659<br />
IV. KONTROLA NA USTAVNOSTA NA ZAKONITE .................... 659<br />
1. Sistem na samokontrola .................................................................... 659<br />
2. Sistem na politi~ka, sudska kontrola i kontrola od poseben<br />
ustaven organ ..................................................................................... 660<br />
G l a v a III<br />
ODNOS ME\U VNATRE[NOTO I ME\UNARODNOTO PRAVO<br />
G l a v a IV<br />
TOLKUVAWE<br />
I. POIM NA TOLKUVAWE .................................................................... 695<br />
II. VIDOVI TOLKUVAWE ...................................................................... 696<br />
1. Tolkuvawe spored subjektot .............................................................. 696<br />
2. Tolkuvawe spored obimot .................................................................. 699<br />
3. Na~in na tolkuvawe ............................................................................ 700<br />
3.1. Jazi~ko (gramati~ko tolkuvawe ............................................. 701<br />
3.2. Logi~ko tolkuvawe ................................................................... 702<br />
a) Argumentum a simile (analogija) ................................................ 704<br />
b) Argumentum a contrario ................................................................. 708<br />
v) Argumentum a fortiori .................................................................... 714<br />
g) Argumentum ad absurdum .............................................................. 715<br />
d) Exceptiones non sunt extendendae ................................................. 716<br />
|) Drugi logi~kopravni argumenti, konstrukcii<br />
i logi~ki gre{ki ................................................................... 716<br />
3.3. Celno (teleolo{ko) tolkuvawe ............................................. 717<br />
3.4. Sistematsko tolkuvawe ........................................................... 718<br />
3.5. Istorisko tolkuvawe ............................................................... 719<br />
3.6. Sporedbeno (komparativno) tolkuvawe ............................... 719<br />
3.7. <strong>Ustavn</strong>o skladno tolkuvawe .................................................... 719<br />
3.8. Tolkuvawe spored teorijata zemawe predvid<br />
na posledicite ............................................................................ 720<br />
3.9. Tolkuvawe - sredstvo/cel/efekt test .................................... 720<br />
3.10. Tolkuvawe so upotreba na balansni testovi ..................... 721<br />
3.11. Tolkuvawe na Evropskata konvencija za za{tita na<br />
~ovekovite prava i osnovni slobodi ....................................... 721<br />
a) Metod na efektivnoost ............................................................ 721<br />
9
) Metod na proporcionalnost ................................................... 722<br />
v) Metodot na margina na procena (margin of appreciacion) ..... 723<br />
G l a v a V<br />
USTAVEN SUD<br />
I. POLO@BA I SOSTAV NA USTAVNIOT SUD ........................... 731<br />
II. NADLE@NOST NA USTAVNIOT SUD ........................................ 734<br />
1. Normativna kontrola na op{tite pravni akti ............................ 735<br />
1.1. Kontrola na ustavnosta i zakonite ....................................... 738<br />
1.2. Kontrolata na ustavnosta i zakonitosta na drugite<br />
propisi i op{ti akti ................................................................. 738<br />
a) Podzakonski propisi .................................................................. 739<br />
b) Op{ti akti ................................................................................... 743<br />
v) Propisi i op{ti akti koi <strong>Ustavn</strong>iot sud ne gi ocenuva<br />
poradi nenadle`nost .................................................................. 743<br />
2. Neposredna za{tita na ustavnite slobodi i prava<br />
na ~ovekot i gra|aninot .................................................................. 749<br />
3. Re{avawe na sporovi za nadle`nost me|u samite dr`avni<br />
organi i re{avawe sporovi za nadle`nost me|u dr`avnite<br />
organi i edinicite na lokalnata samouprava ............................ 753<br />
4. Odlu~uvawe za odgovornosta na pretsedatelot<br />
na Republika Makedonija ............................................................... 753<br />
5. Odlu~uvawe za ustavnosta na programite i statutite na<br />
politi~kite partii i na zdru`nijata na gra|anite.................. 754<br />
6. Drugi nadle`nosti .............................................................................. 754<br />
III. AKTI NA USTAVNIOT SUD .......................................................... 754<br />
IV. POSTAPKA PRED USTAVNIOT SUD ........................................ 754<br />
1. Poveduvawe i tek na redovna postapka ........................................... 756<br />
1.1. Postapkata za ocenuvawe na ustavnosta na zakon i<br />
ustavnosta i zakonitosta na propis ili drug op{t akt ........... 756<br />
a) poveduvawe na postapkata ........................................................ 756<br />
b) tek na postapkata ....................................................................... 766<br />
1.2. Postapkata za za{tita na slobodite i pravata .................. 772<br />
a) poveduvawe na postapkata ........................................................ 772<br />
b) tek na postapkata ....................................................................... 773<br />
1.3. Postapkata za re{avawe na sudir na nadle`nosti ............ 774<br />
1.4. Postapkata za utvrduvawe na odgovornosta<br />
na pretsedatelot na Republikata ............................................ 774<br />
1.5. Drugi postapki ........................................................................... 775<br />
V. ZAPIRAWE NA POSTAPKATA .................................................... 775<br />
VI. PRAVNO DEJSTVO NA ODLUKITE NA<br />
USTAVNIOT SUD ................................................................................ 776<br />
VII. IMUNITET NA SUDIITE NA USTAVNIOT SUD............... 781<br />
VIII. JAVNOST VO RABOTATA NA USTAVNIOT SUD................ 785<br />
10
IX. VNATRE[NA ORGANIZACIJA NA USTAVNIOT SUD ...... 786<br />
A P E N D I X<br />
I. USTAV NA REPUBLIKA MAKEDONIJA .................................... 791<br />
II. AMANDMANI NA USTAVOT NA<br />
REPUBLIKA MAKEDONIJA .......................................................... 835<br />
III. USTAVEN ZAKON ZA SPROVEDUVAWE NA<br />
USTAVOT NA REPUBLIKA MAKEDONIJA .............................. 847<br />
IV. USTAVEN ZAKON ZA IZMENUVAWE I<br />
DOPOLNUVAWE NA USTAVNIOT ZAKON ZA<br />
SPROVEDUVAWE NA USTAVOT NA REPUBLIKA<br />
MAKEDONIJA ....................................................................................... 853<br />
V. USTAVEN ZAKON ZA SPROVEDUVAWE NA<br />
AMANDMANITE OD XX DO XXX NA USTAVOT NA<br />
REPUBLIKA MAKEDONIJA ........................................................... 855<br />
VI. DELOVNIK NA USTAVNIOT SUD NA REPUBLIKA<br />
MAKEDONIJA ....................................................................................... 857<br />
VII. KRITERIUMI ZA OGRANI^UVAWE NA<br />
^OVEKOVITE PRAVA VO USTAVNOTO SUDSTVO ............... 883<br />
VIII. PROBLEMATIKATA NA ZAKONODAVNIOT<br />
PROPUST VO USTAVNOSUDSKATA PRAKTIKA .................. 899<br />
IX. USTAVNA PRAVDA: FUNKCII I ODNOSI SO DRUGI<br />
JAVNI ORGANI .................................................................................... 921<br />
X. ZAKONI NA REPUBLIKA MAKEDONIJA .............................. 939<br />
XI. MULTILATERALNI DOGOVORI ................................................ 973<br />
XII. BILATERALNI DOGOVORI .......................................................1017<br />
KORISTENA LITERATURA ............................................................1067<br />
11
I DEL<br />
SLOBODI, PRAVA I DOL@NOSTI NA ^OVEKOT<br />
I GRA\ANINOT
G l a v a I<br />
SLOBODI I PRAVA NA ^OVEKOT I GRA\ANINOT<br />
1. Da se zboruva za slobodite i pravata na ~ovekot ne mo`e, a da<br />
ne se spomne nivniot istoriski razvoj koj datira od prvite ~ekori na<br />
civilizacijata. 1 Vo ovaa sfera, sepak e najzna~ajno nivnoto pomestuvawe<br />
vo opredleni dokumenti {to pretstavuvaat prvi ~ekori vo nivnoto<br />
pravno kodificirawe vo forma vo koja tie denes se sre}avaat vo<br />
sovremenite ustavi. Stanuva zbor za slednite akti:<br />
- Magna charta libertatum (Golemata karta na slobodite) od 1215<br />
kako prv dokument {to sodr`i odredbi za slobodite i pravata na ~ovekot.<br />
- Habeas Corpus Act, 2 donesen od angliskiot parlament vo 1679<br />
garantira edno od osnovnite prava na ~ovekot - negovata li~na sloboda<br />
i zabranuva da mu se odzeme, osven vo slu~ai predvideni so zakon i vo<br />
propi{ana postapka, pri {to re{ava~ka uloga vo li{uvaweto od sloboda<br />
ima sudot. Su{tinata na ovoj akt se sostoi vo obvrskata na sekoj<br />
upraven ili drug organ, liceto {to }e go li{i od sloboda vedna{ da<br />
mu go predade na sudot, kako i pravoto na sekoe lice li{eno od sloboda<br />
da podnese prigovor do sudot protiv i po povod negovoto li{uvawe<br />
od sloboda. Organot e dol`en, so predavaweto na liceto, da mu podnese<br />
na sudot i obrazlo`enie za pri~inite za li{uvaweto od sloboda i dokazi<br />
za zakonitosta na toa li{uvawe. So ovoj akt, sudot e dol`en da go<br />
raspravi slu~ajot i da odlu~i vedna{ so ili bez polo`ena garancija.<br />
1<br />
Poimot "prava na ~ovekot" e plod na racionalisti~kata prirodnopravna<br />
misla i podrazbira{e deka ~ovekot spored svojata priroda poseduva<br />
odredeni prava koi sekoja vlast mora da gi po~ituva. Tie prava neraskinlivo<br />
vrzani za li~nosta bea ozna~uvani kako "prirodni," "vrodeni," "nepovredivi"<br />
i "neotu|ivi." So nivnoto poseduvawe ili gubewe stoi ili pa|a ~ovekovata<br />
li~nost. Oznakata "osnovni prava" ~ovekovite prava ja dobivaat po~nuvaj-<br />
}i od francuskata i amerikanskata revolucija koga za prv pat dostignuvaat<br />
kodifikacija vo ustavni dokumenti na dr`avite, Iako mislata za ~ovekovite<br />
prava vo izvesna smisla se poklopuva so po~etocite na civilizacijata, duri<br />
so amerikasnkiot i francuskiot ustav taa e realizirana i vo strogo pravna<br />
smisla. Stojanovi}, D. Osnovna prava ~oveka, Ljudska prava i slobode u ustavima<br />
evropskih dr`ava, Ni{, 1989, str. 9.<br />
2<br />
Bukvalniot prevod na habeas corpus na latinski zna~i - ima{ telo, a<br />
sodr`inata na procesniot institut proizleguva od latinskiot izraz habeas<br />
corpus cubiciendum {to zna~i - ti si dol`en da go predade{ liceto na sud.<br />
15
- Bill of Rights (Zakon za pravata) koj e donesen od angliskiot parlament<br />
vo 1688, sodr`i izre~ni odredbi za bitnite slobodi i garancii<br />
za nivnoto ostvaruvawe kako i na~elni odredbi za vrhovnite organi<br />
na vlasta i nivnite nadle`nosti i odnosi. Spored svojata sodr`ina<br />
toj ima karakter na ustaven dokument.<br />
- Bill of Rights (Zakon za pravata) {to kako deklaracija za pravata<br />
e donesen od pretstavnicite na narodot na Virxinija na 12. 06. 1776.<br />
Vo ovoj dokument se istaknuva deka site lu|e od prirodata se ednakvo<br />
slobodni i nezavisni i deka imaat izvesni vrodeni prava. Seta vlast<br />
proizleguva od narodot, a zakonodavnata i izvr{nata vlast se odvoeni<br />
i razli~ni od sudskata vlast.<br />
- Deklaracija za nezavisnost na SAD donesena od Kongresot na<br />
04. 06. 1776. Vo nea se veli deka na ~ovekot mu pripa|a neotu|ivo pravo<br />
na `ivot, sloboda i streme` kon sre}a i deka celta na vlasta e da gi<br />
obezbedi tie prava. Vlasta mora da proizleguva od soglasnosta na onie<br />
so koi se vladee, a dokolku se poka`e {tetna za ostvaruvawe na postavenite<br />
celi, narodot ima pravo da ja promeniili ukine.<br />
- Ustavot na SAD od 1787.<br />
- Deklaracijata za pravata na ~ovekot i gra|aninot (Declaratrion<br />
des droits de l'homme et citoyen), donesena vo Francija na 26. 08. 1789.<br />
- Vtorata Deklaracijata za pravata na ~ovekot i gra|aninot,<br />
donesena vo Francija na 25. 06. 1793.<br />
- Vajmarskiot ustav donesen vo 1919 vo Germanija.<br />
2. Op{t stav na ustavnopravnata i politi~kata teorija e deka<br />
eden sovremen demokratski sistem treba da gi sodr`i slednive elementi:<br />
1 0 sistem na razvieni individualni slobodi i prava na ~ovekot i<br />
gra|aninot, 2 0 neograni~en politi~ki pluralizam i, 3 0 odgovorna<br />
vlada. Toa e prvata i dovolna pri~ina i ovoj trud da zapo~ne so sumarna<br />
eksplikacija na osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot.<br />
3 Toa zna~i deka nemame pretenzii od po{iroko navleguvawe vo<br />
3<br />
Pod terminot ~ovek, Ustavot, po pravilo, go podrazbira sekoe `ivo<br />
~ove~ko su{testvo vrz koe po razli~ni osnovi se protega jurisdikcijata na<br />
Republika Makedonija, bez razlika dali e nejzin dr`avjanin i bez razlika na<br />
negovite individualni prirodni ili socijalni svojstva. Pod terminot gra|anin,<br />
Ustavot naj~esto gi podrazbira gra|anite na Republika Makedonija. Me-<br />
|utoa, negovata paralelna upotreba so terminot ~ovek za ozna~uvawe na subjektot<br />
na najgolemiot broj slobodi i prava samo po sebe ne zna~i isklu~uvawe<br />
na licata koi ne se dr`avjani na Republika Makedonija i vrz koi po razli~ni<br />
osnovi se protega nejzinata jurisdikcija, od poseduvaweto na tie slobodi i<br />
prava. So drugi zborovi, upotrebata na ovoj termin ne e diskriminatorska<br />
nitu po vid ni po sodr`ina ili po obem na garantirawe, ostvaruvawe ili za-<br />
{tita na odredenite slobodi i prava. Me|uresorska rabotna grupa, Izve{taj<br />
za kompatibilnosta na zakonodavstvoto na Republika Makedonija so standardite<br />
i barawata od Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i<br />
16
nivnite istoriski i po{iroki op{toteoretski dimenzii so koi, vpro-<br />
~em, vo posledno vreme vo dovolna mera e preplavena ne samo stranskata<br />
tuku i doma{nata literatura.<br />
3. Na ustavno ramni{te osnovnata cel na garantiraweto na ~ovekovite<br />
slobodi i prava e obezbeduvawe na nivnata pravna neotu|ivost.<br />
Ottamu, vo ramkite na doma{niot praven poredok, sodr`inata na<br />
osnovnite slobodi i prava e ekskluzivna materija. Tie, po pravilo se<br />
ostvaruvaat neposredno vrz osnova na Ustavot, a so zakon mo`at da se<br />
pro{iruvaat uslovite i na~inite na nivnoto ostvaruvawe samo ako za<br />
toa postoi izre~no ustavno ovlastuvawe i samo vo ramkite na toa<br />
ovlastuvawe. So toa, se razbira, vo ramkite na doma{niot praven poredok,<br />
vo krajna linija samo Ustavot e merilo za ostvaruvaweto na za-<br />
{titata na ~ovekovite slobodi i prava. 4 So toa - preku ostvaruvaweto<br />
na principot na ustavnosta vo sozdavaweto, transformiraweto i primenata<br />
na pravoto, slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot stanuvaat<br />
so Ustavot postavena materijalna garancija za vr{ewe na javnata<br />
vlast. 5 Pritoa, ovde e va`no posebno da se podvle~e deka listata na<br />
pravata i slobodite i nivnite garancii koi se sodr`ani vo Ustavot na<br />
Republika Makedonija ne e zamislena kako kone~na i zatvorena. Taa<br />
lista se nadopolnuva i permanentno }e se pro{iruva so odredbite na<br />
me|unarodnite dogovori na koi im pristapila ili vo idnina }e im<br />
pristapi na{ata dr`ava. Za{to, spored odredbata od ~l. 118 od Ustavot,<br />
"Me|unarodnite dogovori {to se ratifikuvani vo soglasnost so<br />
Ustavot se del od vnatre{niot praven poredok i ne mo`at da se menuvaat<br />
so zakon," a spored pravnata sila se nad zakonot.<br />
4. Me|unarodnata obvrska na dr`avite da gi po~ituvaat ~ovekovite<br />
prava na sopstvenite gra|ani proizleguva od tri osnovni izvori:<br />
1 0 me|unarodnite obi~ai, 2 0 me|unarodnite dogovori, i 3 0 op{tite<br />
pravni na~ela na civiliziranite narodi.<br />
1 0 Najzna~ajni izvori na me|unarodnoto obi~ajno pravo se pravilata<br />
na Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot, doneseni<br />
na osnovnite slobodi, Skopje, Vlada na Republika Makedonija, 1996, str. 15.<br />
4<br />
Nu`no e da se istakne deka vo nekoi dr`avi, na primer, vo Francija<br />
i [panija, temelnite ustavni normi za pravata i slobodite na ~ovekot i gra-<br />
|aninot i za organizacijata na vlasta se razrabotuvaat vo posebni vidovi zakoni<br />
koi vo ustavnata teorija se narekuvaat organski zakoni, a koi spored<br />
pravnata sila se nao|aat pod ustavot, me|utoa nad ostanatite zakoni. Pogolemata<br />
pravna sila na organskite zakoni proizleguva, od postrogoto odnosno<br />
kvalifikuvanoto mnozinstvo so koi tie se donesuvaat za razlika od site ostanati<br />
zakoni koi se donesuvaat so obi~no mnozinstvo od odnosnite zastapnici<br />
vo pretstavni~koto telo. Sokol, S i Smerdel, B. <strong>Ustavn</strong>o pravo, Informator, Zagreb,<br />
1995, str. 14-15.<br />
5<br />
Izve{taj za kompatibilnosta... , str. 9.<br />
17
od strana na Obedinetite nacii vo 1948 godina. Za nea voobi~aeno se<br />
smeta deka nema zadol`itelna pravna sila, tuku deklarativen i programski<br />
karakter. Me|utoa, najgolemiot broj od nejzinite pravila prifateni<br />
od strana na dr`avite, kako i vo me|unarodnite pravni akti<br />
taka i vo vnatre{noto zakonodavstvo, prerasnaa vo obi~ajno pravo koi<br />
kako takvi im se nametnaa na site dr`avi, odnosno prerasnaa vo nekoj<br />
vid minimum {to mora da bide prifaten vo sekoe civilizirano op{etstvo.<br />
Ottamu kako i od drugi pri~ini, 6 vo koi ovde nema da navleguvame,<br />
Univerzalnata deklaracija ne e ednostavna preporaka, tuku<br />
izvor na pravoto.<br />
2 0 Za razlika od me|unarodnoto obi~ajno pravo koe ednakvo gi<br />
obvrzuva site dr`avi, me|unarodnite dogovori za ~ovekovite prava gi<br />
obvrzuvaat samo onie dr`avi koi se obvrzale so dogovorot. Dogovorite<br />
za ~ovekovite prava se razlikuvaat od drugite dogovori po toa {to<br />
iako se zaklu~uvaat me|u dr`avi, nivni korisnici ne se dr`avite,<br />
tuku nejzinite dr`avjani. Najzna~ajni od tie dogovori se Me|unarodniot<br />
pakt za gra|anski i politi~ki prava i Me|unarodniot pakt za<br />
ekonomski, socijalni i kulturni prava od 1966 godina, kako i Evropskata<br />
konvencija za ~ovekovite prava i osnovnite slobodi od 1950 godina.<br />
Vo me|unarodna smisla odredbite od navedenite spogodbi i drugi<br />
dogovori za ~ovekovite prava pretstavuvaat konkretizacija na pravilata<br />
sodr`ani vo Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot. Na<br />
toj na~in, odredbite na Univerzalnata deklaracija od programski i<br />
deklarativni, preku niv perasnaa vo pravni pravila.<br />
3 0 Op{tite pravni na~ela na civiliziranite narodi, kako supsidijaren<br />
izvor na me|unarodnoto pravo, nastanaa od potrebata da se<br />
reguliraat odnosite koi ne se pokrieni so me|unaroden dogovor, kako<br />
i od nemo`nosta nekoi odredbi od me|unarodnite dogovori da se protolkuvaat<br />
nadvor od kontekstot na op{tite na~ela na vnatre{nopravniot<br />
sistem osobeno toga{ koga tehnolo{kiot razvoj bara novi re{enija<br />
na koi me|unarodnoto pravo ne mo`e dovolno brzo da reagira. Bez<br />
ogled na faktot {to poimot na ovie na~ela e mnogu te{ko da se odredi,<br />
preovladuva stavot deka pod toa mo`e da se podrazberat na~elata<br />
na vnatre{nopravniot poredok koi se zaedni~ki za site pravni sistemi.<br />
Kako ilistracija za potrebata od primena na ovie na~ela mo`e da<br />
poslu`i tolkuvaweto na pravoto na za{tita na privatnosta garantirano<br />
so ~l. 17 od Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava.<br />
Vo toj ~len e predvideno deka "nikoj ne mo`e da bide izlo`en na proizvolno<br />
me{awe vo negoviot privaten `ivot, semejstvoto, domot i<br />
prepiskata." Ovaa za{tita na privatnosta mo`e da bide zagrozena so<br />
usovr{uvawe na tehnikata, na primer, so sovremenite elektronski<br />
uredi za prislu{uvawe na dale~ina ili so posebni kompjuterski banki<br />
6<br />
Vidi: Dimitrijevi}, V. Univerzalna deklaracija o ljudskim pravima posle ~etrdeset<br />
godina, Arhiv, Beograd, 1988/4, str. 610 i natamu.<br />
18
na podatoci za gra|anite. So ogled na toa {to ~l. 17 od Paktot zabranuva<br />
samo "prizvolno i nezakonito me{awe" vo privatnata sfera, toa<br />
zna~i deka dopu{ta "zakonsko me{awe" vo taa sfera, odnosno deka<br />
dopu{ta mo`nost privatnata sfera na poedinecot da se ograni~i so<br />
zakon. Me|utoa, toa ne zna~i deka dr`avata vo celost e slobodna na koj<br />
i da bilo na~in i vo koja bilo mera so zakon da ja ograni~i ovaa privatna<br />
sfera na poedinecot. Op{tite pravni na~ela na civiliziranite<br />
narodi gi obvrzuvaat dr`avite tie zakonski ograni~uvawa da ne bidat<br />
proizvolni, tuku da soodvetstvuvaat na dostignatiot stepen na me|unarodnata<br />
op{testvena svest koja pak, po ova pra{awe se izrazuva preku<br />
zakonodavstvoto i praktikata na pove}eto dr`avi. 7<br />
5. Na{a opredelba e ovde da gi pomestime i samo vo osnovni<br />
crti da gi prika`eme li~nite, politi~kite, ekonomskite, socijalnite,<br />
kulturnite i malcinskite prava kako osnoven izvor na gra|anskiot<br />
status na poedinecot vo na{eto demokratsko op{testvot i vo toj kontekst<br />
da gi sogledame vo najelementarnata nu`na relacija so drugite<br />
ustavnopravni instituti koi se zna~ajni za ustavnosudskata praktika.<br />
I. LI^NI SLOBODI I PRAVA<br />
1. Od gledi{te na me|unarodnoto pravo, li~nite slobodi i prava<br />
se smetaat za imperativni prava (ius cogens), 8 odnosno za apsolutno<br />
zadol`itelni prava za site dr`avi, vklu~itelno i na onie koi ne se<br />
potpisni~ki na me|unardnite konvencii za ~ovekovite slobodi i prava.<br />
So drugi zborovi, so samoto svoe nastanuvawe site dr`avi se dol-<br />
`ni da gi po~ituvaat ovie apsolutni prava, nezavisno dali stanuva<br />
zbor za dr`avjanite, za strancite ili za neprijatelite na konkretnata<br />
dr`ava koja gi dr`i pod svoja jurisdikcija. Ovie prava, isto taka, ne<br />
7<br />
Lazin, \. Me|unarodni ugovori o ljudskim pravima i jugoslovensko zakonodavstvo,<br />
JRKKP, Beograd, 1989, str. 96. Vidi i Avramov. S. Op{ta na~ela kao izvori<br />
me|unarodnog prava, Jugoslovenska revija za me|unarodno pravo, Beograd, 1959/3,<br />
str. 385 i 389.<br />
8<br />
Ius cogens, (za razlika od ius dispositivum) pretstavuva me|unarodno<br />
zadol`ietelno pravo. Toa e onoj del od me|unarodnoto pravo {to go so~inuvaat<br />
normite koi pretstavuvaat osnova na me|unarodniot praven poredok i ne<br />
mo`at da se menuvaat so drugi dogovori pome|u dr`avite, osven po istiot<br />
praven pat po koj nastanale i so odredbi od ista pravna sila, imeno so novi ius<br />
cogens normi. Zadol`itelni normi na me|unarodnoto pravo, na primer, se:<br />
zabrana na upotreba na sila i zakana vo re{avaweto na sporovite me|u dr`avite,<br />
zabrana na zlostorstvoto genocid, na~eloto na zabrana na diskriminacija,<br />
vr{eweto krivi~ni dela protiv ~ove~nosta, zabrana na trgovija so belo<br />
robje, po~ituvawe na suverenosta na dr`avite i nivnata ramnopravnost, po-<br />
~ituvawe na osnovnite ~ovekovi prava.<br />
19
mo`at da bidat suspendirani za vreme na vojna ili vonredna sostojba. 9<br />
Inaku, li~nite prava se vo funkcija na obezbeduvawe na avtonomijata<br />
na li~nosta na ~ovekot vo odnos na dr`avata i na ovlastuvawata<br />
na nejzinite organi, kako i na site drugi organizacii i institucii<br />
{to vr{at javni ovlastuvawa. Nivna cel e da go obezbedat fizi~kiot<br />
i duhovniot integritet na ~ovekot, kako sfera na negovata privatnost<br />
koja e apsolutno zabraneta za kakvi i da e zadirawa od strana<br />
na organite koi vr{at javna vlast. Li~nite prava se osnova za ostvaruvaweto<br />
na site drugi prava na ~ovekot, osobeno na onie od politi~ka<br />
priroda. 10 Ili nakratko, li~nite prava pretstavuvaat sredstvo za postignuvawe<br />
individualno opredelenite interesi na ~ovekot.<br />
Po~ituvaweto na ovoj vid slobodi i prava se ostvaruva preku<br />
obvrskata na dr`avata, od edna strana, da ne sozdava nikakvi pravni,<br />
institucionalni ili fakti~ki barieri koi bi gi spre~uvale lu|eto<br />
vo vr{eweto na ovie slobodi i prava, odnosno koi bi go ote`nuvale<br />
ili bi go obeshrabruvale nivnoto vr{ewe, i od druga strana, preku destimuliraweto<br />
(glavno preku kaznuvawe) na onie subjekti koi inaku se<br />
skloni kon sozdavawe na takvite barieri. 11<br />
2. Me|u li~nite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot obi-<br />
~no se pomestuvaat: 1 0 pravo na `ivot (neprikosnovenost na `ivotot),<br />
2 0 pravo na za{tita na fizi~kiot i moralniot integritet na li~nosta<br />
(neprikosnovenost na li~nosta), 3 0 pravo na za{tita od ropstvo i od<br />
prisilna rabota, 4 0 zabrana na diskriminacija i pravo na ednakvost<br />
pred ustavot i zakonite, 5 0 pravo na sloboda i sigurnost na li~nosta, 6 0<br />
pravo na pravi~no ili fer sudewe, 7 0 pravo na za{tita na privatnosta<br />
i semejniot `ivot, 8 0 sloboda na dvi`eweto i nastanuvaweto, 9 0 pravo<br />
na slobodno izrazuvawe, 10 0 sloboda na veroispovest, i 11 0 pravo na<br />
dr`avjanstvo.<br />
1. PRAVO NA @IVOT (NEPRIKOSNOVENOST NA @IVOTOT)<br />
~l. 10<br />
@ivotot na ~ovekot e neprikosnoven.<br />
Vo Republika Makedonija ne mo`e da se izre~e smrtna kazna po<br />
nitu eden osnov.<br />
1. Spored navedeniot ~len od Ustavot, `ivotot na ~ovekot e neprikosnoven<br />
i zatoa ne mo`e da se izre~e smrtna kazna nitu po edna<br />
osnova. Ustavot, isto taka, predviduva deka "ograni~uvaweto na slobo-<br />
9<br />
[kari}, S. Sporedbeno Makedonsko <strong>Ustavn</strong>o pravo, Matica, Skopje,<br />
2004, str. 361.<br />
10<br />
Izve{taj za kompatibilnosta..., str. 16.<br />
11<br />
Izve{taj za kompatibilnosta..., str. 17.<br />
20
dite i pravata ne mo`e da se odnesuva na pravoto na `ivot" (~l. 54 st.<br />
4). Me|utoa, od gledi{te na me|unarodnoto, a ottamu i od na{eto vnatre{noto<br />
pravo, pravoto na `ivot ne e apsolutno. Taka, ovlastenite<br />
slu`beni lica (policija, zatvorska stra`a, carinski slu`benici)<br />
imaat pravo da upotrebat ogneno oru`je protiv kriminalec zate~en vo<br />
vr{ewe na krivi~no delo ili pri begstvo, ako takvoto lice upotrebuva<br />
oru`je, bega ili odbiva da se predade. 12<br />
Deka pravoto na `ivot ne e apsolutno, odnosno deka postojat<br />
odredeni isklu~oci vo odnos na op{tata zabrana za namerno li{uvawe<br />
od `ivot, zboruvaat i krivi~nopravnite instituti ubistvo na mig i<br />
nu`na odbrana. 13 Imeno, na{iot krivi~en zakonik (vo natamo{niot<br />
tekst KZ) vodi smetka za aktivno provokativniot pridones na `rtvata<br />
kaj izvr{uvaweto na ubistvata. Toj pridones zakonodavecot go vrednuva<br />
kako okolnost {to ja namaluva odgovornosta na storitelot, bilo<br />
preku propi{uvawe kazna pomala od voobi~aenata (kako {to e slu~aj<br />
kaj ubistvoto na mig), ili preku propi{uvawe mo`nost za fakultati-<br />
12<br />
Spored ~l. 35 od Zakonot za vnatre{ni raboti, ovlasteno lice ima<br />
pravo da upotrebi ogneno oru`je ako so drugi sredstva na prisilba ne mo`e:<br />
1) da go za{titi `ivotot na gra|anite, 2) da odbie od sebe neposreden napad so<br />
koj se zagrozuva negoviot `ivot, 3) da odbie napad na objekt ili li~nost {to<br />
se obezbeduva i 4) da se spre~i begstvo na lice zate~eno vo vr{ewe na krivi-<br />
~no delo za koe e propi{ana kazna zatvor vo traewe od najmalku pet godini,<br />
kako i begstvo na lice li{eno od sloboda i lice za koe e izdaden nalog za li-<br />
{uvawe od sloboda zaradi izvr{uvawe na vakvo krivi~no delo.<br />
Sli~na odredba e predvidena i vo ~l. 187 od Zakonot za izvr{uvawe na<br />
sankciite (ZIS). Spored taa odredba: (1) Pripadnik na slu`bata za obezbeduvawe<br />
pri vr{eweto na slu`beno dejstvo mo`e da upotrebi ogneno oru`je samo<br />
ako ne mo`e poinaku da postapi za da: 1. go za{titi `ivotot na ~ovekot, 2.<br />
odbie neposreden napad so koj se zagrozuva negoviot `ivot, 3. odbie napad na<br />
objekt koj go obezbeduva, 4. spre~i begstvo na osudeno lice od ustanova od<br />
zatvoren vid, odnosno od zatvoreno oddelenie i 5. spre~i begstvo na osudeno<br />
lice pri negovo sproveduvawe ako e osudeno za krivi~no delo za koe e predvidena<br />
kazna zatvor od 15 godini ili pote{ka kazna zatvor. (2) Pripadnikot na<br />
slu`bata za obezbeduvawe mo`e da upotrebi ogneno oru`je samo ako so<br />
upotreba na drugi sredstva na prisilba ne mo`e da go obezbedi izvr{uvaweto<br />
na slu`benoto dejstvo. (3) Koga slu`benoto dejstvo se vr{i pod neposredno<br />
rakovodstvo na direktorot na ustanovata ili na slu`benoto lice koe rakovodi<br />
so slu`bata za obezbeduvawe, pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe<br />
smee da upotrebi ogneno oru`je samo po nivna naredba. Naredbata<br />
za upotreba na ogneno oru`je mo`e da se izdade samo koga se ispolneti<br />
uslovite od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len. (4) Pri upotrebata na ogneno oru`je,<br />
pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe e dol`en da vnimava da ne go zagrozi<br />
`ivotot na drugite lica.<br />
13<br />
Vidi: ~l. 9 st. 3 i 125 KZ.<br />
21
vno poblago kaznuvawe i za osloboduvawe od kazna zaradi pre~ekoruvawe<br />
na granicite na nu`nata odbrana, odnosno celosno nekaznuvawe<br />
so osloboduvawe od obvinenie vo slu~aj na nu`nata odbrana.<br />
Natamo{na otstapka od pravoto na `ivot e pomestena kaj abortusot.<br />
Vo ovaa sfera gra|anskoto pravo voveduva pravna fikcija spored<br />
koja, koga e vo pra{awe negoviot interes za~natoto dete se izedna-<br />
~uva so rodeno dete. Takvata fikcija, vidovme ne e prifatena vo krivi~noto<br />
pravo vo koe, po pravilo, abortusot ne se poistovetuva so ubistvo<br />
na dete pri pora|awe. 14<br />
2. Pravoto na `ivot obi~no se nao|a na vrvot od katalogot na<br />
osnovnite prava i slobodi vo re~isi site ustavi na evropskite zemji.<br />
Vo nekoi od niv, iako izre~no ne se spomenuva, ova pravo e opfateno<br />
so pravoto na nepovredivosta na telesniot integritet ili so apsolutnata<br />
zabrana na smrtnata kazna. Vo pogled na smrtnata kazna ustavnite<br />
odredbi razlikuvaat dve grupi dr`avi: onie vo koi smrtnata kazna<br />
e apsolutno zabraneta i onie dr`avi vo koi taa e dopu{tena samo vo<br />
slu~ai predvideni vo voena sostojba.<br />
3. Pravoto na `ivot kako edno od najva`nite prava na ~ovekot e<br />
predvideno so ~l. 2 od Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite<br />
prava i osnovnite slobodi i so ~l. 1-3 od Protokolot br. 6 kon Konvencijata.<br />
15 Pritoa, nitu Konvencijata ne predviduva bezuslovna za-<br />
{tita na samiot `ivot, ni garancija za odreden kvalitet na `ivotot.<br />
So navedenite odredbi ednostavno se nastojuva da se ostvari za{tita<br />
na poedinecot od toa dr`avata samovolno da go li{i od `ivot. So drugi<br />
zborovi, ovde se raboti za obvrska na vlastite da go za{titat pravoto<br />
na `ivot sledeno so zabrana za namerno li{uvawe od `ivot. Ovaa<br />
zabrana se odnesuva samo na slu~aite koga kr{eweto na ova pravo e po<br />
vina, ili poradi nedovolna za{tita od strana na vlasta. Za razlika od<br />
toa, ~l. 10 st. 1 od Ustavot na Republika Makedonija podrazbira bezuslovna<br />
(neograni~ena) za{tita na `ivotot na ~ovekot. Ustavot ne govori<br />
za pravoto na `ivot, tuku za samiot `ivot. Ottamu, zabranata da<br />
14<br />
Spored Zakonot za prekinuvawe na bremenosta, abortusot vo Republika<br />
Makedonija e dozvolen. "Prekinuvaweto na bremenosta e posebna medicinska<br />
intervencija za koja slobodno odlu~uva bremenata `ena. Pravoto na<br />
prekinuvawe na bremenosta mo`e da se ograni~i samo zaradi zdravjeto na bremenata<br />
`ena (~l. 1)." Vidi i ~l. 129 KZ - Protivpravno prekinuvawe na bremenosta.<br />
15<br />
Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovnite<br />
slobodi e del od pravniot sistem i doma{nite sudovi i site dr`avni organi<br />
se dol`ni da gi primenuvaat nejzinite odredbi. Vo nacionalnite postapki<br />
poedincite mo`at direktno da se povikaat na nejziniot tekst i sudskata praktika<br />
koi {to nacionalnite sudovi mora da gi primenuvaat. Pokraj toa, nacionalnite<br />
vlasti, vklu~itelno i sudovite, mora da í dadat prioritet na Konvencijata<br />
pred koj i da e nacionalen zakon {to e sprotiven so nea.<br />
22
se posegne po ~ij i da e `ivot ne se odnesuva samo na vlasta, tuku i na<br />
sekoj subjekt vklu~itelno i na privatnite lica. Ovaa odredba, isto<br />
taka, upatuva na zaklu~ok deka se nudat garancii protiv site mo`ni<br />
zakani po `ivotot na ~ovekot, a ne samo protiv namernoto li{uvawe<br />
od `ivot. 16<br />
^lenot 2 st. 1 od istata konvencija propi{uva deka pravoto na<br />
`ivot na sekoj ~ovek e za{titeno so zakon. Vo praktikata ova zna~i<br />
deka dr`avata mora da gi sproveduva zakonite so koi se kaznuva namernoto<br />
ubistvo od strana na poedinci. Me|utoa, toa ne zna~i deka<br />
dr`avata e obvrzana da im obezbedi li~na policiska za{tita ili telohraniteli<br />
na licata za koi postoi zakana so smrt (na primer, na licata<br />
koi mo`at da bidat predmet na teroristi~ki napad) ili na onie<br />
koi `iveat vo oblasti vo koi vladeat nemiri (na primer, Severna<br />
Irska). 17<br />
Treba da se podvle~e i toa deka ~l. 2 od Konvencijata ne proglasuva<br />
deka `ivotot zapo~nuva so za~nuvaweto, kako {to toa se pravi<br />
so ~l. 4 st 1 od Amerikanskata konvencija za ~ovekovite prava. 18 Ottamu,<br />
iako Sudot sî u{te ne razgleduval nitu eden slu~aj vo vrska so bremenosta,<br />
Komisijata zaklu~i deka priznavaweto na bezuslovnoto pravo<br />
na embrionot bi bilo sprotivno na predmetot i celta na Konvencijata<br />
(@alba br. 8416/78). Komisijata, ocenila deka dr`avata mo`e da<br />
postavi odredeni ograni~uvawa na pravoto na prekin na bremenosta, a<br />
pritoa da ne go povredi pravoto na privaten `ivot na bremenata `ena<br />
spored ~l. 8 (Bruggmann and Scheuten, Izve{taj na Komisijata,1977). 19<br />
Vo slu~ajot Paton protiv Velika Britanija, vo koj tatkoto na nerodeno<br />
dete se obidel da gi uveri angliskite sudovi da ja odvratat majkata<br />
od abortus, Komisijata sepak zaklu~ila deka ~l. 2 od Konvencijata e<br />
primenliv samo za ve}e rodeni deca, za{to `ivotot na fetusot e povrzan<br />
so `ivotot na majkata. Vo sprotivno, ako ~l. 2 e primenliv i za<br />
16<br />
Vo toj pogled ovaa odredba potse}a na idelot na Lok, spored koj:<br />
"Sekoj ~ovek, za{to e dol`en da se so~uva sebesi, a ne volevo da go napu{ti<br />
svojot `ivot, isto taka, koga negoviot sopstven opstanok ne e vo pra{awe,<br />
treba kolku {to e mo`no pove}e da go so~uva opstanokot na ~ove{tvoto, i dokolku<br />
toa ne e so cel za izvr{uvawe na pravdata nad prestapnikot, ne smee da<br />
go odzeme ili zagrozi `ivotot, ili ona {to odi kon za~uvuvawe na `ivotot,<br />
slobodata, zdravjeto na ~lenovite na semejstvoto ili dobrata na nekoj drug<br />
~ovek. Vidi: Parsons, T. Teorije o dru{tvu, Vuk Karad`i}, Beograd, 1969, str. 105.<br />
17<br />
Gomien, D. Kratok vodi~ niz Evropskata konvencija za ~ovekovi<br />
prava (Short Guide to the European Convention of Human Rights), Makedonska<br />
verzija, Sovet na Evropa, Strazbur, 1991, str. 16-17.<br />
18<br />
Spored ~l. 4 st. 1 od Konvencijata: "Sekoj ima pravo da se po~ituva<br />
negoviot `ivot. Ova pravo se za{tituva so zakon i toa, op{to zemeno, od momentot<br />
na za~nuvaweto. Nikoj ne mo`e samovolno da bide li{en od `ivot."<br />
19<br />
Gomien, D. op. cit. str. 16.<br />
23
fetusot zna~i zabrana za abortus duri i toga{ koga odr`uvaweto na<br />
bremenosta mo`e seriozno da go zagrozi `ivotot na majkata. Na toj<br />
na~in bi bila dadena pogolema vrednost na `ivotot na fetusot od onoj<br />
na majkata {to bi bilo sprotivno na ~l. 2 koj ne dozvoluva namerno<br />
odzemawe na `ivotot na edno, za da se spasi `ivotot na drugo lice.<br />
Osven smrtnata kazna (kako isklu~ok od ~l. 2 st. 1), vo st. 2 od<br />
istiot ~len se predvideni u{te tri isklu~oci vo odnos na op{tata<br />
zabrana za namerno li{uvawe od `ivot. Prviot isklu~ok se odnesuva<br />
na odbranata na sekoe lice od nezakonito nasilstvo, vtoriot na zakonsko<br />
li{uvawe od sloboda ili spre~uvawe na begstvo na uapseno lice,<br />
a tretiot, na spre~uvawe bunt ili vostanie. Na~eloto so koe dr`avata<br />
mora da se rakovdi pri primenata na ovie isklu~oci e deka se raboti<br />
za upotreba na sila {to e "apsolutno nu`na." 20<br />
ME\UNARODNI DOKUMENTI<br />
Univerzalna deklaracija za pravata na ~ovekot od 1948<br />
~l. 3<br />
Sekoj ima pravo na `ivot, sloboda i li~na bezbednost.<br />
Evropska konvecija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovnite<br />
slobodi od 1950<br />
~l. 2<br />
1. Pravoto na `ivot na sekoj ~ovek e za{titeno so zakon. Nikoj<br />
20<br />
Poradi razli~noto tolkuvawe na terminot "apsolutno nu`na sila"<br />
vo razli~ni dr`avi, Evropskiot sud za ~ovekovite prava dozvoluva sekoja<br />
dr`ava samostojno da gi opredeluva standardite za negovata procena, no vo ramkite<br />
na nasokite dadeni od Komisijata. Spored tie nasoki pak, procenata<br />
dali upotrebenata sila od strana na slu`benicite so policiski ovlastuvawa<br />
soglasno okolnostite na slu~ajot bila "apsolutno nu`na," va`no e vo sekoj<br />
konkreten predmet da bide vo nadle`nost na nezavisnoto <strong>sudstvo</strong> koe za toa }e<br />
odlu~i po vnimatelna analiza na akcijata, upotrebenoto oru`je i primenetata<br />
taktika. Ottuka, proizleguva deka ovlastuvawata spored koi za<br />
opravdanosta i pravilnosta na upotrebata na sredstvata za prisilba i ogneno<br />
oru`je odlu~uva neposredno povisokiot rabotnik (~l. 38 od Zakonot za vnatre{ni<br />
raboti), odnosno Direkcijata (~l. 188 st. 2 od Zakonot za izvr{uvawe<br />
na sankciite) ne se vo soglasnost so navedenite nasoki. Me|utoa, <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud na Republika Makedonija izrazi sprotivno, spored mene pogre{no, stojali{te<br />
(Vidi podolu: Re{enie 140/2000)<br />
Ovde treba da se spomne i toa deka spored praktikata od primenata na<br />
Evropskata konvencija, upotrebata na sila koja imala za posledica smrt vo<br />
slu~aj na begastvo pri apsewe ili begstvo na zatvorenik, ne e opravdana dokolku<br />
ne postoela seriozna opasnost po `ivotot na policiskiot slu`beni<br />
(Farrel case). I ovde <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija izrazi sprotivno,<br />
spored mene pogre{no, stojali{te (Vidi podolu: Re{enie U. br. 76/2005)<br />
24
ne mo`e namerno da bide li{en od `ivot, osven pri izvr{uvawe na<br />
smrtna kazna, izre~ena so sudska presuda za krivi~no delo za koe so<br />
zakon e predvidena taa kazna.<br />
2. Nema da se smeta deka li{uvaweto od `ivot e predizvikano<br />
so povreda na ovoj ~len koga toa rezultiralo od upotreba na sila koja e<br />
apsolutno potrebna.<br />
a) vo odbrana na koe bilo lice od protivpravno nasilstvo,<br />
b) pri zakonito apsewe ili spre~uvawe begstvo na zakonito<br />
pritvoreno lice,<br />
c) pri zakonito dejstvie prezemeno poradi zadu{uvawe na bunt<br />
ili vostanie.<br />
Protokol br. 6 kon Evropska konvecija za za{tita na ~ovekovite<br />
prava i osnovnite slobodi od 1950<br />
~l. 1<br />
Smrtnata kazna se ukinuva. Nikoj ne mo`e da bide osuden na takva<br />
kazna ili poguben.<br />
~l. 2<br />
Dr`avata vo zakon mo`e da propi{e smrtna kazna za dela storeni<br />
za vreme na vojna ili neposredna voena opasnost. Takva kazna }e<br />
se primenuva samo vo slu~ai predvideni so toj zakon i vo soglasnost so<br />
negovite odredbi. Dr`avata }e go izvesti generalniot sekretar na Sovetot<br />
na Evropa za soodvetnite odredbi od toj zakon.<br />
~l. 3<br />
Ne e dozvoleno kakvo i da e otstapuvawe od odredbite na ovoj<br />
Protokol spored ~len 15 od Konvencijata.<br />
Protokol br. 13 kon Evropska konvecija za za{tita na ~ovekovite<br />
prava i osnovnite slobodi od 1950<br />
~l. 1<br />
Smrtnata kazna }e se ukine. Nitu edno lice nema da bide osudeno<br />
na, nitu pak vrz nego }e se izvr{i smrtna kazna.<br />
~l. 2<br />
Ne e dozvoleno derogirawe, spored ~lenot 15 od Konvencijata<br />
na odredbite na ovoj Protokol.<br />
~l. 3<br />
Ne e dozvoleno stavawe na rezervi, vo soglasnost so ~lenot 57<br />
od Konvencijata, vo odnos na odredbite od ovoj Protokol.<br />
25
Me|unaroden pakt za gra|anski i politi~ki prava od 1966<br />
~l. 6<br />
1. Sekoe ~ove~ko su{testvo ima prirodeno pravo na `ivot. Toa<br />
pravo treba da bide za{titeno so zakon. Nikoj ne smee samovolno da<br />
bide li{en od `ivot.<br />
2. Vo zemjite vo koi ne e ukinata smrtnata kazna, smrtna presuda<br />
mo`e da se izre~e samo za najte{ki krivi~ni dela, vo soglasnost<br />
so zakonite koi va`ele vo vreme na storenoto delo i ne se vo sprotivnost<br />
so odredbite na ovoj pakt i so Konvencijata za spre~uvawe i kaznuvawe<br />
na zlostorstvoto genocid. Taa kazna mo`e da se izre~e samo<br />
vrz osnova na kone~na presuda donesena od nadle`en sud.<br />
3. Ako li{uvaweto od `ivot pretstavuva zlostorstvo genocid,<br />
se smeta deka ni{to vo ovoj ~len ne ja ovlastuva dr`avata stranka na<br />
ovoj pakt da otstapi na koj i da e na~in od koja bilo obvrska prezemena<br />
so Konvencijata za spre~uvawe i kaznuvawe na zlostorstvoto genocid.<br />
4. Sekoj koj e osuden na smrt, ima pravo da bara pomiluvawe ili<br />
zamena na kaznata. Amnestija, pomiluvawe ili zamena na smrtnata kazna<br />
mo`e da se odobri vo site slu~ai.<br />
5. Smrtnata presuda ne smee da se izre~e za krivi~no delo storeno<br />
od lica pod 18 godini i ne mo`e da se izvr{i nad bremena `ena.<br />
6. Stranka na ovoj Pakt ne mo`e da se povika na {to i da e od<br />
Paktot za da se odlo`i ili spre~i ukinuvaweto na smrtnata kazna od<br />
strana na nekoja dr`ava.<br />
DRUGI RELEVANTNI ME\UNARODNI DOKUMENTI<br />
- Amerikanska deklaracija za pravata i dol`nostite na ~ovekot.<br />
Usvoena na IX Me|unarodna konferencija na amerikanskite<br />
dr`avi vo Bogota od 30. 03. 1948. Naslov na originalot: American Declaration<br />
of the Rights and Duties of Man.<br />
- Garancii za za{tita na pravata na licata osudeni na smrt.<br />
Odobrena od strana na Ekonomsko-socijalniot sovet so Rezolucija<br />
1984/50 od 25. 05. 1984. Naslov na orginalot: Safeguards Guranteeing of the<br />
Rights of thoze Facing the Death Penalty. 21<br />
- Deklaracija na policijata na Sovetot na Evropa.<br />
- Kodeks na odnesuvawe na licata odgovorni za primena na zakonot.<br />
Usvoen od strana na Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii<br />
na 17. 12. 1979 so Rezolucija 34/169. Naslov na orginalot: Code of Conduct<br />
for Law Enforcement Officials. 22<br />
- Osnovni principi za upotreba na sila i ogneno oru`je od<br />
strana na licata koi go sproveduvaat zakonot. Osmi kongres na ON za<br />
21<br />
Vidi: <strong>Sulejmanov</strong>, Z. Penolo{ki kompendium, Grafohartija, Skopje,<br />
1997, str. 179-180.<br />
22<br />
Vidi: Ibid, str. 181-192.<br />
26
prevencija na kriminalitetot i tretman na storitelite. Naslov na<br />
orginalot: Basic Principles on the Use of Force and Firearms by Law Enforcement<br />
Officials. 23<br />
- Principi za efektivna prevencija i istraga na vonzakonskite,<br />
arbitrernite i proizvolni postapki.<br />
USTAVNOSUDSKA PRAKTIKA<br />
1. So Re{enie U. br. 140/2000 od 25. 10. 2000, <strong>Ustavn</strong>iot sud, ne<br />
povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 38 od Zakonot za<br />
vnatre{ni raboti ("SV RM," br.19/1995 i 55/1997).<br />
Spored navodite vo inicijativata so osporenata odredba se isklu~uvala<br />
mo`nosta od sudsko odlu~uvawe pri upotrebata na sredstvata<br />
za prisilba ili ogneno oru`je od strana na ovlastenite slu`beni<br />
lica, odnosno "sudot da dava procena za nu`nosta od upotreba na<br />
smrtna sila na slu`benicite so policiski ovlastuvawa," so {to ne se<br />
popre~uvalo samovolnoto odnesuvawe na dr`avnite organi, a {to ne<br />
bilo vo soglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 4, ~l. 10 st. 1, ~l. 11 st. 1 i ~l. 98 st.<br />
1 i 2 od Ustavot.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~l. 38 od Zakonot, osnovanosta,<br />
opravdanosta i pravilnosta na upotrebata na sredstvata za<br />
prisilba ili ogneno oru`je vo sekoj konkreten slu~aj ja ocenuva neposredno<br />
povisokiot odgovoren rabotnik.<br />
So Zakonot za vnatre{ni raboti se utvrdeni vnatre{nite raboti<br />
i nivnoto vr{ewe, taka {to spored ~l. 6 od ovoj zakon, rabotnicite<br />
na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti rabotite i zada~ite gi<br />
izvr{uvaat vo soglasnost so pravata, dol`nostite i ovlastuvawata<br />
utvrdeni so zakon i drugi propisi doneseni vrz osnova na zakon i tie<br />
se dol`ni da gi izvr{uvaat tie raboti, osven ako izvr{uvaweto na naredbata<br />
pretstavuva krivi~no delo, a spored ~l. 7 od Zakonot, rabotnicite<br />
vo Ministerstvoto se dol`ni vo vr{eweto na rabotite i zada~ite<br />
da go {titat i ~uvaat `ivotot i imotot na gra|anite, da gi po-<br />
~ituvaat slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot i da gi primenuvaat<br />
na propi{an na~in samo merkite i sredstvata na prisilba {to<br />
so ovoj zakon ili drug propis se utvrdeni. Ponatamu, vo glava III, so ~l.<br />
21 do 43 od Zakonot, konkretno se propi{ani posebnite dol`nosti i<br />
ovlastuvawa na Ministerstvoto i pravata i dol`nostite na ovlastenite<br />
slu`beni lica. Me|u drugoto, so odredbite na ~l. 34 do 39 od Zakonot<br />
se opredeluva deka ovlastenoto slu`beno lice mo`e da upotrebi<br />
sredstva na prisilba propi{ani so akt na Vladata zaradi vospostavuvawe<br />
na naru{en javen red i mir vo pogolem obem, sovladuvawe<br />
otpor na lice koe go naru{uva javniot red i mir ili lice koe treba da<br />
se privede, zadr`i ili li{i od sloboda, zaradi odbivawe napad od<br />
23<br />
Vidi: Ibid, str. 193-201.<br />
27
sebe, od drugo lice ili objekt {to se obezbeduva, zaradi prisilno otstranuvawe<br />
na lica od opredeleno mesto, kako i lice koe ne postapuva<br />
po naredba na ovlasteno slu`beno lice. Ovlastenoto slu`beno lice<br />
}e upotrebi ogneno oru`je, ako so drugi sredstva na prisilba ne mo`e:<br />
da go za{titi `ivotot na gra|anite, da odbie od sebe neposreden napad<br />
so koj se zagrozuva negoviot `ivot, da odbie napad na objekt ili li~nost<br />
{to se obezbeduva i da se spre~i begstvo na lice zate~eno vo vr{-<br />
ewe na krivi~no delo za koe e propi{ana kazna zatvor vo traewe od<br />
najmalku pet godini, kako i begstvo na lice li{eno od sloboda i lice<br />
za koe e izdaden nalog za li{uvawe od sloboda zaradi izvr{uvawe na<br />
vakvo krivi~no delo. Ovlastenite slu`beni lica koi vr{at slu`ba<br />
neposredno pod rakovodstvo na odgovoren rabotnik smeat da upotrebat<br />
sredstva na prisilba ili ogneno oru`je samo na negova naredba, a pred<br />
upotrebata na sredstvata na prisilba ili ogneno oru`je, ovlastenoto<br />
slu`beno lice e dol`no da go predupredi, glasno liceto sprema koe<br />
treba da go upotrebi toa sredstvo, odnosno oru`je. Ako sredstvata na<br />
prisilba ili ognenoto oru`je se upotrebeni vo granicite na ovlastuvawata<br />
i vo soglasnost so odredbite na Zakonot, isklu~ena e odgovornosta<br />
na ovlastenoto slu`beno lice koe gi upotrebilo i na odgovorniot<br />
rabotnik koj ja naredil nivnata upotreba, kako i na lice koe na<br />
povik na Ministerstvoto ili na ovlasteno slu`beno lice uka`alo<br />
pomo{ vo izvr{uvaweto na slu`benite raboti.<br />
Trgnuvaj}i od sodr`inata na odredbite od ~l. 8 st. 1 al. 4, 10 st.<br />
1, 11 st. 1 i 98 od Ustavot i navedenite zakonski odredbi, a imaj}i ja<br />
predvid sodr`inata na osporenata odredba i pri~inite za nejzinoto<br />
osporuvawe, spored misleweto na Sudot, jasno proizleguva deka taa ne<br />
mo`e da se tretira nadvor od kontekstot na drugite odredbi od Zakonot,<br />
nitu, pak, od nejzinata sodr`ina proizleguva mo`nost za samovolno<br />
postapuvawe na dr`avnite organi i isklu~uvawe na krivi~na i<br />
druga odgovornost na ovlastenite slu`beni lica za nezakonita upotreba<br />
na sredstva za prisilba ili ogneno oru`je.<br />
Imeno, neprikosnovenosta na `ivotot na ~ovekot i negoviot<br />
fizi~ki i moralen integritet se negovo osnovno i su{testveno pravo,<br />
koe e realna osnova za ostvaruvawe na drugite negovi osnovni slobodi<br />
i prava. Takviot karakter na ova pravo e potvrda na op{toprifatenite<br />
svetski standardi za pravata i slobodite na ~ovekot i gra|aninot<br />
i potvrda na humaniot odnos sprema ~ovekot kako integrirana li~nost<br />
i subjekt na aktiven ~initel vo sevkupnoto dejstvuvawe vo op{testvoto<br />
vo sopstven i interes na zaednicata vo koja `ivee. Se razbira, toa<br />
ne zna~i glorifikacija i apsolutizacija na toa pravo so tolkuvawe od<br />
mo`nost za negova zloupotreba. Ostvaruvaweto na takvoto pravo ne<br />
mo`e da bide na {teta na istoto takvo pravo na drugite lica. Poa|aj}i<br />
od takvata osnova i pri~ina, sekoe op{testvo vklu~itelno i na{eto,<br />
gi zadr`uva sredstvata za prisilba, strogo opredeluvaj}i ja so zakon<br />
nivnata upotreba i toa tokmu vo funkcija na ostvaruvawe na<br />
28
slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot. Vo taa smisla, upotrebata<br />
na sredstvata za prisilba, vklu~uvaj}i go i ognenoto oru`je, vo so<br />
zakon strogo opredeleni granici i konkretno propi{ani postapki, ne<br />
mo`e da se sprotivstavuva na ustavnata neprikosnovenost na pravoto<br />
na `ivot i fizi~kiot i moralen integritet na ~ovekot. Vsu{nost,<br />
opredelbata od osporenata odredba deka osnovanosta, opravdanosta i<br />
pravilnosta na upotrebata na sredstvata za prisilba ili ogneno oru-<br />
`je vo sekoj konkreten slu~aj da ja ocenuva neposredno povisokiot<br />
odgovoren rabotnik, se razbira vo ramkite na odnosite utvrdeni so<br />
drugite odredbi na Zakonot, e garancija pove}e da ne dojde do neosnovana,<br />
neopravdana i nepravilna primena na takvite sredstva.<br />
Vo odnos na prigovorot deka so osporenata odredba se povreduva<br />
ustavniot princip za podelba na vlasta, isto taka, spored misleweto<br />
na Sudot, toa ne stoi, a zalo`bata vo sekoj konkreten slu~aj sudot<br />
da dava procena za nu`nosta od upotreba na sredstvata za prisilba ili<br />
ogneno oru`je, nitu e racionalno i mo`no, nitu, pak, e vo nadle`nost<br />
na <strong>Ustavn</strong>iot sud da se proiznesuva za ustavnosta na sodr`ina koja ne<br />
postoi vo osporenata odredba. Drugo e pra{aweto, dokolku pri upotrebata<br />
na prisilnite sredstva dojde do nivno pre~ekoruvawe ili drug<br />
oblik na zloupotreba, no vo takov slu~aj, ne e isklu~ena krivi~nata<br />
odgovornost pred sudovite, odnosno disciplinskata odgovornost pred<br />
soodvetniot organ, {to jasno proizleguva od odredbite na Zakonot.<br />
Trgnuvaj}i od napred navedenoto, spored misleweto na Sudot,<br />
so osporenata odredba na ~l. 38 od Zakonot ne se povreduva neprikosnovenosta<br />
na pravoto na `ivot na ~ovekot i negoviot fizi~ki i moralen<br />
integritet, poradi {to Sudot ne go postavi pra{aweto za soglasnosta<br />
na osporenata odredba so navedenite odredbi od Ustavot.<br />
2. So Re{enie U. br. 76/2005 od 11. 01. 2006, <strong>Ustavn</strong>iot sud, ne<br />
me|u drugoto, ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za<br />
ocenuvawe na: a) ustavnosta na ~l. 44 st. 2 t. 3 i 4 i st. 3 od Zakonot za<br />
Carinskata uprava ("SV RM," br. 46/2004) i b) ustavnosta i zakonitosta<br />
na Uredbata za upotrebata na sredstvata za prisila kako i noseweto<br />
i upotrebata na ognenoto oru`je od strana na carinskite slu`bi<br />
("SV RM," br. 21/2005).<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~l. 44 st. 2 carinskite<br />
slu`benici mo`at da upotrebat ogneno oru`je koga: ne postoi drug na-<br />
~in da se zaprat vozilata, kako i `ivotni koi imaat namera da ja preminat<br />
granicata i po povtorenite naredbi od strana na carinskiot<br />
slu`benik da zaprat (t. 3) i ne mo`at na drug na~in da spre~at namerno<br />
o{tetuvawe na objekti ili sredstva na Carinskata uprava (t. 4).<br />
Spored ~l. 44 st. 1 od Zakonot za Carinskata uprava, carinskite<br />
slu`benici pri sproveduvawe na svoite nadle`nosti mo`at da upotrebat<br />
sredstva na prisila, kako i da nosat i da upotrebat ogneno oru-<br />
`je.<br />
29
Spored osporeniot st. 2 od ovoj ~len carinskite<br />
slu`benici mo`at da upotrebat ogneno oru`je koga: 1) se vo situacija<br />
na samoodbrana, 2) ne postoi drug na~in na zapirawe lica koi imaat<br />
namera da ja preminat granicata i ne gi po~ituvaat povtorenite<br />
naredbi od strana na carinskiot slu`benik da zaprat, 3) ne postoi<br />
drug na~in da se zaprat vozilata, kako i `ivotni koi imaat namera da<br />
ja preminat granicata i po povtorenite naredbi od strana na<br />
carinskiot slu`benik da zaprat (osporena odredba) i 4) ne mo`at na<br />
drug na~in da spre~at namerno o{tetuvawe na objekti ili sredstva na<br />
Carinskata uprava (osporena odredba).<br />
Spored osporeniot st. 3 od ~l. 44 od Zakonot, Vladata na Republika<br />
Makedonija na predlog na ministerot za finansii, poblisku ja<br />
propi{uva upotrebata na sredstvata za prisila, kako i noseweto i<br />
upotrebata na ognenoto oru`je od strana na carinskite slu`benici.<br />
Vrz osnova na ovlastuvaweto od ~l. 44 st. 3 od Zakonot, Vladata<br />
na Republika Makedonija ja donel osporenata Uredba za upotrebata na<br />
sredstvata za prisila kako i noseweto i upotrebata na ognenoto oru-<br />
`je od strana na carinskite slu`bi, so koja se propi{uva upotrebata<br />
na sredstvata za prisila, kako i noseweto i upotrebata na ognenoto<br />
oru`je od strana na carinskite slu`benici (~l. 1 od Uredbata).<br />
Sudot isto taka utvrdi deka Uredbata za upotrebata na sredstvata<br />
za prisila kako i noseweto i upotrebata na ognenoto oru`je od<br />
strana na carinskite slu`bi se sostoi od 4 dela: prviot del "Op{ti<br />
odredbi" gi opfa}a ~l. 1 do 5, vtoriot del "Upotrebata na sredstvata<br />
za prisila" gi opfa}a ~lenovite od 6 - 12, tretiot del "Noseweto i<br />
upotrebata na ognenoto oru`je" gi opfa}a ~l. 13 do 21, a ~etvrtiot del<br />
"Zavr{ni odredbi" go sodr`i ~l. 22 spored koj ovaa Uredba vleguva vo<br />
sila naredniot den od denot na objavuvaweto vo "SV RM."<br />
Spored ~l. 3 od Uredbata, koga postojat mo`nosti za upotreba<br />
na pove}e sredstva za prisila, }e se upotrebi sredstvoto za prisila<br />
koe, so ogled na nastanatata situacija, nema da predizvika {teta ili<br />
{tetata }e bide minimalna.<br />
Spored ~l. 4 od Uredbata, pred sekoja upotreba na sredstva za<br />
prisila ili ogneno oru`je carinskiot slu`benik jasno go predupreduva<br />
liceto za upotrebata na sredstvata za prisila ili za ogneno oru`je,<br />
a dokolku za toa postojat uslovi i se legitimira.<br />
Vo ~l. 5 od Uredbata e opredeleno deka pukaweto vo vozduh, zaradi<br />
signalizacija, barawe pomo{ i zastra{uvawe, kako i pukawe vo<br />
`ivotni koga tie go zagrozuvaat `ivotot na lu|eto, ne se smeta kako<br />
upotreba na ogneno oru`je vo smisla na ovaa Uredba.<br />
Vo ostanatite delovi od Uredbata se utvrduvaat "II. Upotrebata<br />
na sredstvata za prisila" kako i "III Noseweto i upotrebata na<br />
ognenoto oru`je." Vo ovoj del od Uredbata, od aspekt na pri~inite poradi<br />
koi se osporuva Uredbata, zna~aen e ~l. 20, spored koj za upotrebata<br />
na sredstvata za prisila ili ogneno oru`je od strana na carins-<br />
30
kiot slu`benik se podnesuva pismen izve{taj na neposredno povisokiot<br />
odgovoren rabotnik zaradi ocenuvawe na osnovanosta, opravdanosta<br />
i pravilnosta na upotrebata na sredstvata na prisila, odnosno<br />
ognenoto oru`je. Izve{tajot od st. 1 na ovoj ~len sodr`i podatoci za:<br />
vremeto, mestoto i na~inot na upotrebata na sredstvoto na prisila<br />
odnosno ognenoto oru`je, liceto sprema koe e upotrebeno, vidot, eventualnite<br />
posledici od upotrebata, li~no ime na carinskiot slu`benik<br />
koj go upotrebil sredstvoto za prisila, odnosno ognenoto oru`je.<br />
Ponatamu, vo ~etvrtiot del "IV Zavr{na odredba" e predviden<br />
~l. 22, spored koj ovaa Uredba vleguva vo sila naredniot den od denot<br />
na objavuvaweto vo "SV RM."<br />
Imaj}i gi predvid ~l. 110 al. 1 i 2 od Ustavot i ~l. 28 al. 1 od<br />
Delovnikot na <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija, a trgnuvaj}i<br />
od toa deka podnositelot na inicijativata ustavnosta na osporenite<br />
odredbi od Zakonot i Uredbata, vsu{nost, gi osporuva samo od aspekt<br />
na mo`nosta da se zloupotrebat vo primenata sredstvata na prisila,<br />
koi soglasno osporeniot ~l. 34 od Zakonot se propi{uvaat so akt na<br />
Vladata, a mo`at da se upotrebat samo vo slu~ai i postapki utvrdeni,<br />
isto taka, vo Zakonot, Sudot utvrdi deka ne e nadle`en da postapuva po<br />
baraweto vo inicijativata, zatoa {to zloupotrebata se utvrduva vo<br />
sekoj konkreten slu~aj i pretstavuva fakti~ko pra{awe {to ne e kriterium<br />
za ocenuvawe na ustavnosta.<br />
Imeno, za zloupotrebata za koja stanuva zbor vo ovoj slu~aj,<br />
mo`e da se zboruva samo koga ovlastenoto slu`beno lice sredstvata na<br />
prisila, vklu~uvaj}i go i ognenoto oru`je, }e gi upotrebi nadvor od<br />
granicite na ovlastuvawata, odnosno nadvor od slu~aite, obemot i<br />
na~inite na koi vo Zakonot e dozvoleno da se upotrebat, a toa mo`e da<br />
se utvrdi samo vo sekoj konkreten slu~aj, vrz osnova na opredeleni fakti<br />
i okolnosti.<br />
Ottuka, so ogled na toa {to zlupotrebata na sredstvata na prisila<br />
mo`e da nastane samo vo konkreten slu~aj vo koj se upotrebeni<br />
edno ili pove}e sredstva na prisila, Sudot oceni deka pri~inite za<br />
osporuvawe na ustavnosta na odredbite od Zakonot i na ustavnosta i<br />
zakonitosta na Uredbata vo su{tina ne se odnesuvaat na nivnata sodr-<br />
`ina, tuku na nivnata primena, od ~ij aspekt <strong>Ustavn</strong>iot sud ne e nadle-<br />
`en da ja ocenuva ustavnosta na osporenite zakonski odredbi, odnosno<br />
ustavnosta i zakonitosta na osporenata Uredba.<br />
31
2. PRAVO NA ZA[TITA NA FIZI^KIOT I MORALNIOT<br />
INTEGRITET NA LI^NOSTA (ZBRANA NA TORTURA)<br />
~l. 11 st. 1 i 2<br />
Fizi~kiot i moralniot integritet na ~ovekot se neprikosnoveni.<br />
Se zabranuva sekoj oblik na ma~ewe, ne~ove~ko ili poni`uva-<br />
~ko odnesuvawe i kaznuvawe.<br />
1. Ova pravo zna~i sekomu da mu bide za{titen negoviot telesen<br />
integritet i slobodno da odlu~uva 24 za sopstveniot moralen razvoj<br />
kako negovi neprikosnoveni vrednosti. Ottamu, Ustavot izre~no zabranuva<br />
fizi~ka i moralna tortura vrz li~nosta, a posebno sekoj oblik<br />
na ma~ewe, ne~ove~no ili poni`uva~ko odnesuvawe i kaznuvawe. Ovaa<br />
zabrana se odnesuva na site situacii (nezavisno dali liceto se nao|a<br />
na sloboda, ili e vo pritvor, odnosno zatvor) i toa kako od dejstvija na<br />
ogranite na dr`avnata represija, taka i od dejstvijata na site gra|ani<br />
kako poedinci. Osven toa, Ustavot predviduva i deka ograni~uvaweto<br />
na slobodite i pravata ne mo`e da se odnesuva na zabranata na ma~ewe,<br />
na ne~ove~no i poni`uva~ko postapuvawe i kaznuvawe (~l. 54 st. 4).<br />
2. Krivi~niot zakonik vo ~l. 142 st. 1 go zasiluva pravoto na<br />
za{tita na fizi~kiot i moralniot integritet na li~nosta specificiraj}i<br />
go mo`niot nositel na ma~eweto kako lice koe "vo vr{eweto<br />
na slu`bata }e upotrebi sila, zakana ili drugo nedopu{teno sredstvo<br />
ili nedopu{ten na~in so namera da iznudi priznanie ili nekoja druga<br />
izjava od obvinet, svedok, ve{tak ili drugo lice." Krivi~niot zakonik<br />
go predviduva i krivi~noto delo maltretirawe vo vr{eweto na<br />
slu`bata (~l. 143).<br />
Spored ~l. 34 od Zakonot za vnatre{ni raboti ovlastenoto<br />
slu`beno lice mo`e da upotrebi sredstva na prisilba propi{ani so<br />
akt na Vladata na Republika Makedonija zaradi vospostavuvawe na naru{en<br />
javen red i mir vo pogolem obem, sovladuvawe otpor na lice koe<br />
go naru{uva javniot red i mir ili lice koe treba da se privede, zadr`i<br />
ili li{i od sloboda, zaradi odbivawe napad od sebe, od drugo lice<br />
ili objekt {to se obezbeduva, zaradi prisilno otstranuvawe na lica<br />
od opredeleno mesto, kako i lice koe ne postapuva po naredba na ovlastenoto<br />
slu`beno lice. So istata cel, specificirawe na uslovite pod<br />
koi ovlastenite slu`beni lica mo`at da upotrebat sredstva za prisilba,<br />
e stipulirana i odredbata od ~l. 186 od Zakonot za izvr{uvawe na<br />
sankciite: "Sprema osudenoto lice mo`e da se upotrebat sredstva na<br />
24<br />
Liceto e slobodano ako nadvore{no ne e spre~eno da deluva po volja<br />
i ako ima sposobnost za takvo deluvawe. Puhovski, @. Mogu~nost pravne dr`ave u<br />
Jugoslaviji, Pravna dr`ava, Beograd, Poslovna politika, Beograd, 1991. str. 53.<br />
32
prisilba samo vo onaa mera i koga toa e neophodno da se spre~i begstvo<br />
od ustanova i begstvo pri sproveduvawe, fizi~ki napad, nanesuvawe na<br />
povreda, samopovreduvawe, pri~inuvawe na materijalna {teta ili sovladuvawe<br />
na otpor na osudeni lica po povod na zakonita naredba na<br />
slu`beno lice (st. 1). Kako sredstva za prisilba {to mo`at da se upotrebat<br />
se: izdvojuvawe, vrzuvawe, gumena palka, {mrkovi so voda i<br />
hemiski sredstva (st. 2). Pritoa, va`no e deka so navedenite odredbi e<br />
isklu~ena mo`nosta od primena na sila zaradi iznuduvawe priznanie<br />
ili dobivawe informacii ili zaradi kaznuvawe. Vo ovoj kontekst se<br />
zna~ajni i odredbata od ~l. 38 25 i 46 26 od istiot zakon.<br />
Pravoto na za{tita na fizi~kiot i moralniot integritet na<br />
li~nosta se obezbeduva i so odredbite od Zakonot za krivi~nata postapka,<br />
so to~no utvrdeni isklu~oci. Taka spored ~l. 251 - telesen<br />
pregled na obvinetiot }e se prezeme i bez negova soglasnost ako e<br />
potrebno da se utvrdat faktite va`ni za krivi~nata postapka. Telesen<br />
pregled na drugi lica mo`e da se prezeme bez nivna soglasnost<br />
samo toga{ ako mora da se utvrdi dali na nivnoto telo se nao|a opredelena<br />
traga ili posledica od krivi~noto delo (st. 1). Zemawe na krv i<br />
drugi lekarski dejstvija {to spored pravilata na medicinskata nauka<br />
se prezemaat zaradi analiza i utvrduvawe na drugi fakti va`ni za<br />
krivi~nata postapka, mo`at da se prezemat i bez soglasnost na liceto<br />
koe se pregleduva, ako poradi toa ne bi nastapila nekakva {teta za negovoto<br />
zdravje. Ne e dozvoleno sprema obvinetiot ili svedokot da se<br />
primenat medicinski intervencii ili da im se davaat takvi sredstva<br />
so koi bi se vlijaelo vrz nivnata volja pri davaweto na iskaz (st. 2).<br />
3. Kako {to mo`e{e da se zabele`i ova pravo dobi svoja podrobna<br />
razrabotka i vo KZ, a osobeno vo pove}e odredbi na ZKP 27 i ZIS.<br />
25<br />
"Pri izvr{uvaweto na kaznata zatvor mora da se za{titi psihofizi~kiot<br />
i moralniot integritet na osudenoto lice i da se po~ituva ~ovekovata<br />
li~nost i dostoinstvo (st. 1)." "Se zabranuva sekoj oblik na ma~ewe, ne-<br />
~ove~ko ili poni`uva~ko odnesuvawe i kaznuvawe (st. 2)." "Mora da se obezbeduva<br />
pravoto na li~na sigurnost na osudenoto lice i samopo~ituvaweto na<br />
negovata li~nost (st. 3)."<br />
26<br />
"Osudenite lica ne mo`at da bidat podlo`eni na medicinski ili<br />
drugi eksperimenti so koi se naru{uva fizi~kiot, psihi~kiot i moralniot<br />
integritet na osudenite lica (st. 2)" i "Soglasnosta na osudenite lica za nivno<br />
u~estvo vo eksperimentot od stav 2 na ovoj ~len ne ja isklu~uva odgovornosta<br />
na liceto koj istiot go dozvolil (st. 3)."<br />
27<br />
Vo ZKP e predvideno i toa deka ispituvaweto treba da se vr{i taka<br />
{to vo polna mera }e se po~ituva li~nosta na obvinetiot (~l. 210 st. 6). Sprema<br />
obvinetiot ne smeat da se upotrebat sila, zakana ili drugi sli~ni sredstva<br />
za da se dojde do negova izjava ili priznanie (~l. 210 st. 7). Sprema obvinetiot<br />
ne smee da se upotrebi izmama za da se dojde do negova izjava ili priznanie<br />
(~l. 211 st. 1). Pri soslu{uvaweto na svedokot ne e dozvoleno slu`ewe<br />
33
So niv nadle`nite organi na progonot, izrekuvawe i izvr{uvawe na<br />
krivi~nite sankcii se obvrzuvaat so obvinetite i osudenite lica da<br />
postapuvaat ~ove~no, da ja po~ituvaat nivnata li~nost i ~ove~ko dostoinstvo,<br />
da go obezbedat nivnoto pravo na li~na sigurnost, da vodat<br />
gri`a za za{tita na nivniot fizi~ki i moralen integritet, odnosno<br />
za~uvuvawe na nivnoto fizi~ko i du{evno zdravje i samopo~ituvaweto<br />
na sopstvenata li~nost. Vo ovie obvrski na nadle`nite organi koi<br />
treba da se ostvaruvaat vo soglasnost so odredbite na zakonite i po~ituvaweto<br />
na me|unarodnite konvencii, vsu{nost, se zalo`eni glavnite<br />
barawa od koi se sostoi principot na humanost vo izrekuvaweto i<br />
izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii.<br />
4. Garancii na nepovredivosta na fizi~kiot i moralniot integritet<br />
na li~nosta, obi~no zaedno, sodr`at re~isi site evropski ustavi.<br />
Vo nekoi od ponovite ustavi se utvrduva deka vo nitu eden slu~aj,<br />
nikoj ne smee da bide podlo`en na tortura i ne~ove~ko kaznuvawe ili<br />
poni`uva~ko postapuvawe. Vo drugi se predvideni i posebni garancii<br />
za za{tita na telesniot i moralniot integritet na li~nosta. Taka, na<br />
primer, so Ustavot na [vedska (~l. 5) se zabraneti site medicinski<br />
postapki koi imaat za cel iznuduvawe ili spre~uvawe na davawe izjava,<br />
a spored Ustavot na Italija (~l. 14) proveruvaweto i pregledite od<br />
zdravstveni pri~ini i pri~ini na javniot moral e opredeleno so donesuvaweto<br />
posebne zakon.<br />
5. Zabranata na tortura koja e sodr`ana vo na{iot Ustav, vo<br />
brojnite me|unarodni konvencii, kako i vo ~l. 3 od Evropskata konvencija<br />
za za{tita na ~ovekovite prava i osnovni slobodi, e del od me|unarodno<br />
pravo i se smeta za ius cogens. ^lenot 3 od Konvencijata so koj<br />
neposredno se za{tituva pravoto na ~ovekot na fizi~ki integritet i<br />
dostoinstoto na ~ovekot, mo`e da bide prekr{en so promisleno nametnuvawe<br />
na nesoodvetno odnesuvawe i od nebre`nost ili so neprezemawe<br />
na opredeleno dejstvie ili obezbeduvawe na prikladni standardi<br />
za zgri`uvawe. Ottamu, ovoj ~len nametnuva negativni i pozitivni<br />
obvrski: obvrski za vozdr`uvawe od opredeleno dejstvie i obvrski za<br />
prezemawe dejstvija za obezbeduvawe na pravata na poedincite i nivna<br />
za{tita od zabraneto postapuvawe.<br />
so izmama (~l. 224 st. 1). Naru{uvaweto na ovie prava e predupredeno so predviduvaweto<br />
na krivi~noto delo tortura (~l. 142 KZ). Natamo{na brana od nivnoto<br />
nepo~ituvawe e vrz osnova na iskazot na obinetiot ili svedokot dobien<br />
so sila, zakana ili so drugi sli~ni sredstva ne mo`e da se zasnova sudskata<br />
presuda (~l. 210 st. 9 i ~l 220 ZKP), a dokolku iskazot na obvinetiot ili<br />
svedokot e dobien so izmama, toa pretstavuva bitna povreda na odredbite na<br />
ZKP poradi {to presudata mo`e da se napa|a so `alba ako toa bilo ili mo-<br />
`elo da bide od vlijanie vrz zakonitoto i pravilno donesuvawe na presudata<br />
(~l. 355 st. 2 ZKP).<br />
34
Site vidovi odnesuvawe ne spa|aat vo opfatot na ovoj ~len.<br />
Evropskiot sud za ~ovekovi prava (vo natamo{niot tekst - Sudot),<br />
u{te od po~etokot razjasni deka vo smisla na ovaa odredba, nesoodvetnoto<br />
odnesuvawe mora da dostigne opredeleno minimalno ramni{te<br />
na surovost (ostrina) - pravilo de minimis. Me|utoa, vo slu~ajot Irska<br />
protiv Obedinetoto Kralstvo, Sudot pojasni deka procenata na<br />
minimalnoto nivo zavisi od site okolnosti na slu~ajot, kako {to se<br />
traeweto na postapuvaweto, negovite fizi~ki i psihi~ki efekti, a vo<br />
nekoi slu~ai i polot, vozrasta i zdravstvenata sostojba na `rtvata. 28<br />
Inaku, nitu Konvencijata ne dozvoluva ograni~uvawe na sodr-<br />
`inata na ovoj ~len. So drugi zborovi ne postojat okolnosti (kako na<br />
primer, odnesuvaweto na `rtvata, potrebniot pritisok vrz storitelot<br />
na krivi~no delo za napredok vo istragata ili spre~uvaweto duri i<br />
na organiziran kriminal) spored koi doma{niot praven sistem mo`e<br />
da go opravda pribegnuvaweto kon povedenija zabraneti so ~l. 3 od Konvenvijata.<br />
Zabranite od ~l. 3 ne e dozvoleno da se derogiraat nitu vo<br />
vreme na vonredna sostrojba ili vojna. Zabranata za primena na nesoodvetnoto<br />
postapuvawe podednakvo va`i i za lica pritvoreni vrz<br />
medicinska osnova ili zatvoreni zaradi medicinski tretrman.<br />
Fakti~kite situacii poradi koi se poveduvaat postapki za prekr{uvawe<br />
na ~l. 3 od Konvencijata se odnesuvaat na `albi deka so licata<br />
koi se nao|ale vo policiski pritvor ili zatvor bilo postapuvano<br />
na nesoodveten na~in, deka uslovite vo zatvorite bile ne~ove~ni ili<br />
poni`uva~ki, deka proteruvaweto ili ekstradicijata liceto }e go<br />
izlo`i na ne~ove~no postapuvawe vo zemjata kade se upatuva. 29 Pred<br />
Komisijata i Sudot bile upatuvani i `albi protiv sudovite deka<br />
`rtvite ne gi za{titile od zloupotrebi storeni od strana na privatni<br />
lica.<br />
6. Torturata (ma~ewe) e "sekoj akt so koj namerno se predizvikuva<br />
silna fizi~ka ili psihi~ka bolka ili stradawe od strana na<br />
oficielno lice ili po negova naredba, zatoa, od liceto koe e podlo-<br />
`eno na takvoto postapuvawe ili kaznuvawe ili od treto lice, da se<br />
dobijat izvestuvawa ili priznanie so cel da se kazni za delo koe go<br />
izvr{ilo ili postoi somnevawe deka go izvr{ilo, ili so cel toa ili<br />
ostanatite lica da se zaspla{at, ili pak od koja bilo pri~ina zasnovana<br />
vrz na diskriminacija od kakov i da e vid." 30 Evropskiot sud za<br />
28<br />
Vo slu~ajot Soering protiv Obedinetoto Kralstvo (1989), Sudot<br />
dodade deka ostrinata zavisi i "od site okolnosti na slu~ajot, kako {to se<br />
prirodata i kontekstot na postapuvaweto ili kaznuvaweto, na~inot i metodot<br />
na izvr{uvaweto."<br />
29<br />
Iako pove}eto od poslednive tvrdewa bile neuspe{ni, Sudot utvrdil<br />
povreda vo slu~ajot Soering protiv Obedinetoto Kralstvo (1989).<br />
30<br />
Vo slu~ajot Isto~noafrikanskite azijci (Izv. Kom. od 1973),<br />
aplikantite (proterani od Uganda, Tanzanija i Kenija) se `alele deka Obed-<br />
35
~ovekovite prava, iako gi identifikuva{e elementite koi go karakteriziraat<br />
postapuvaweto ili kaznuvaweto kako tortura, nikoga{ ne se<br />
obide to~no da definira {to zna~i toj poim, no sepak delumno ja potvrdi<br />
prethodno navedenata definicija od ~l. 1 od Deklaracijata na<br />
ON za za{tita na site lica od tortura i drugi oblici na surovo, nehumano<br />
i poni`uva~ko postapuvawe ili kaznuvawe od 1975. Ottamu se<br />
izvle~eni tri elementi {to pretstavuvaat tortura: a) nanesuvawe surovi<br />
psihi~ki ili fizi~ka bolki ili stradawe, b) namerno ili promisleno<br />
nanesuvawe bolki i stradawa, i b) sledewe na opredeleni<br />
celi kako {to se dobivawe informacii, kaznuvawe ili zapla{uvawe.<br />
Ad. a) Sudot utvrdi deka razlikuvaweto me|u tortura i drugite<br />
vidovi na nesoodvetno postapuvawe i kaznuvawe treba da se zasnova<br />
vrz "razlikata vo intenzitetot na nanesenoto stradawe." Ostrinata<br />
ili intenzitetot na nanesenoto stradawe mo`e da se izmeri so povikuvawe<br />
na okolnostite: aa) traeweto, ab) psihi~kite i fizi~kite efekti,<br />
av) polot, vozrasta i zdravstvenata sostojba na `rtvata i ag) na-<br />
~inot i metodite na postapuvaweto, odnosno kaznuvaweto. 31<br />
inetoto Kralstvo odbilo kako nositeli na britanski paso{i, da im dozvoli<br />
da se naselat vo Obedinetoto Kralstvo poradi nivnata rasa. Komisijata utvrdila<br />
deka vakviot institucionaliziran rasizam pretstavuva povreda na ~l.<br />
3. Me|utoa, vo slu~ajot Abdulazis Cabales and Balkandali protiv Obedinetoto<br />
Kralstvo (1985), za da postoi povreda na ~l. 3, Sudot dodade deka e potrebno<br />
dr`avata da saka nekogo da poni`i.<br />
31<br />
Postojat brojni slu~ai vo koi se smetalo deka postapuvaweto spored<br />
Konvencijata pretstavuva tortura. Vo slu~ajot Selmouni protiv Francija,<br />
aplikantot koj bil danski i marokanski dr`avjanin zatvoren vo Francija,<br />
bil podlo`en na golem broj intenzivni udari. Go vle~ele za kosa, go terale da<br />
tr~a niz hodnik vo koj od dvete strani stoele policajci koi go sopnuvale, go<br />
terale da kle~i na kolena pred nekoja devojka, mokrele vrz nego i mu se zakanuvale<br />
so lemilica i so igla. Ottamu Sudot utvrdi deka "fizi~koto i psihi~koto<br />
nasilstvo izvr{eno vrz aplikantot vo celina predizvikalo ostra<br />
bolka i stradawe i bilo osobeno seriozno i surovo." Vo ovoj slu~aj Sudot<br />
izjavi "koga liceto e pritvoreno vo dobra zdravstvena sostojba, a pri osloboduvaweto<br />
}e se utvrdi deka strada od nekoi povredi, dr`avata e dol`na da<br />
dade validno objasnuvawe za toa kako nastanale povredite." Vo slu~ajot Ilhan<br />
protiv Turcija, se rabotelo za silno tepawe kombinirano so neuka`uvawe<br />
lekarska pomo{. Vo Akkoc protiv Turcija, `rtvata, me|u drugoto, bila podlo`na<br />
na elektro{okovi, tretman so topla i ladna voda, udari vo glavata i<br />
lo{o postapuvawe so nejzinite deca. Vo Aydin protiv Turcija, Sudot najde<br />
deka siluvaweto na aplikantkata dodeka se nao|ala vo policiski pritvor od<br />
strana na dr`aven slu`benik, isto taka, pretstavuva tortura. Vo Salman protiv<br />
Turcija se rabotelo za tepawe po tabanite (falanga). Za site ovie slu-<br />
~ai e zaedni~ko deka nastanale za vreme na izdr`uvaweto na merkata pritvor.<br />
Vidi: Reidy, A. Zabrana za tortura, Directorate General of Human Rights, Cou-<br />
36
Ad. b) Sudot natamu utvrdi deka torturata ja karakterizira toa<br />
{to e promislena forma na ne~ove~no postapuvawe. Vo slu~ajot Askoy<br />
protiv Turcija (1996), Sudot zabele`a deka beseweto na `rtvata za<br />
racete koi prethodno í bile vrzani zad grbot ("palestinsko besewe"),<br />
mo`elo da se izvr{i samo promisleno, odnosno deka za toa "bil potreben<br />
opredelen stepen na podgotovka i napor." Vo slu~ajot Dikme<br />
protiv Turcija (1997), Sudot, isto taka, utvrdi deka golemiot broj<br />
udari i sli~ni formi na tortura bile namerno naneseni sprema `rtvata<br />
od strana na agenti na dr`avata pri izv{uvaweto na nivnite dol`nosti.<br />
Ad. v) Vo Aksoy, Dikme, i vo drugi slu~ai, Sudot utvrdi deka nesoodvetnoto<br />
postapuvawe bilo izvr{eno so cel da se izvle~e priznanie<br />
ili informacii za delata za koi `rtvite bile osomni~eni.<br />
Nakratko, torturata se sveduva na iskoristuvawe na ~ovekovoto<br />
svojstvo da ja ~uvstvuva i te{ko da ja podnesuva bolkata, so cel da se<br />
postigne nekoja racionalna ili iracionalna cel. Vo osnova ma~eweto<br />
e `elba da se pobedi drug ~ovek so toa {to ja iskoristuva navedenata<br />
slabost na ~ovekovoto telo. So navedenata definicija se opfateni dve<br />
formi na tortura: 1 0 ma~ewe poradi: a) otkrivawe na skrieni izvestuvawa<br />
i misli i b) poradi izdejstvuvawe priznanie i 2 o ma~ewe poradi<br />
kaznuvawe.<br />
1 0 Najprvin }e razgledame nekoi od varijantite na prvata forma<br />
na torturata: tortura zaradi dobivawe izvestuvawa ili priznanie.<br />
a) Nezjinata prva varijanta, opredelena od streme`ot kon sovr-<br />
{ena bezbednost ima za cel da se dobie korisna informacija za planovi<br />
i dejnosti {to mo`at da ja zagrozat vlasta. Spomenatiot streme` go<br />
podrazbira poznavaweto na site opasnosti sprema re`imot, a pottikot<br />
za tortura e dotolku pogolem, dokolku re`imot se smeta posemo-<br />
}en. 32<br />
b) Vtorata varijanta na ma~ewe se sostoi vo streme`ot da se<br />
izdejstvuva priznanie {to }e se iskoristi kako dokaz protiv ma~enikot.<br />
Ovoj vid tortura ima izrazeno licemerno obele`je, za{to se sveduva<br />
na formata: nekoj, koj i onaka neminovno }e bide kaznet, se naveduva<br />
so sopstven iskaz toa da go opravda, iako sekoga{ ostanuva somnenieto<br />
deka iskazot e la`en, daden samo za da se prekine neizdr`lincil<br />
of Europe, Strasbourg Cedex, 2002. str. 15- 16 i 25-26.<br />
32<br />
"Sekoja apsolutna vlast se stremi kon celosna kontrola i svoja sovr{ena<br />
bezbednost. Postoeweto na li~na tajna, avtonomnost na ~ovekovata<br />
psiha, e neprekinat i nepodnosliv predizvik za nea. Koga nema drugi sredstva<br />
da ja doznae ~ovekovata du{evna vnatre{nost, taa pribegnuva kon ona za {to<br />
smeta deka e najsilno i za koe smeta deka e nejzino osnovno svojstvo i glavna<br />
potpora - fizi~koto nasilstvo." Dimitrijevi}, V i dr. Tortura i njeno suzbijanje,<br />
Jugoslovenska revija za me|unarodno pravo, Beograd, 1983/1-3, str. 2.<br />
37
vata bolka. 33<br />
Takvoto ma~ewe koe postoe{e vo robovladetelskite gr~ki dr`avi<br />
i Rim, se pretvori vo op{ta praktika na feudalnite dr`avi i }e<br />
trae se do XIX vek. Na preodot vo XX vek, barem vo Evropa, se ~uvstvuva{e<br />
opa|awe na nejzinata primena no, denes povtorno pretstavuva<br />
problem za koj se bara kone~no re{enie. Nejziniot najsilen podem sepak<br />
se vrzuva za "Svetata inkvizicija," ustanova na katoli~kata crkva<br />
koja zaradi suzbivawe na eresot zapo~na da deluva vo XIII vek. Toa e<br />
vreme vo koe, spored Avgustin, za eretnik se smeta{e sekoj "qui falsas<br />
vol novas opiniones gignit vel sequitur" (koj sozdava ili sledi pogre{ni<br />
ili novi mislewa), a priznanieto za najsilen dokaz vo krivi~nata<br />
postapka. Takvata praktika na inkvizicijata i na sli~ni ustanovi so<br />
koi se proglasuvaa eretnici i ve{tici vode{e kon toa liceto koe e<br />
izbrano za `rtva da bide nepovratno izgubeno. Ako liceto izlo`eno<br />
na ma~ewe dade priznanie, zna~elo deka e vinovno, a ako ne priznae (a<br />
toa retko se slu~uvalo, za{to ma~eweto mo`elo da trae beskone~no),<br />
toa bilo dokaz deka se raboti za tvrdoglav i uporen prestapnik (deka<br />
|avolot dlaboko navlegol vo negovoto srce) koj ottamu zaslu`il da<br />
umre vo maki. 34<br />
Vo uslovi koga so tortura mo`e{e da se izdejstvuva kakov i da e<br />
iskaz, mnogumina, makar i po cena da bidat osudeni na smrt, samo za da<br />
si gi skratat makite, priznavale i dela {to fizi~ki ne mo`at da se<br />
izvr{at. Toa e i vreme koga za ~ovekovaat sudbina zapo~na da odlu~uva<br />
denuncijacijata. Po doa|aweto vo mesto koe trbalo da se "is~isti" od<br />
eretnici i sli~ni nepodobni lica, na vratite od crkvite, inkvizitorite<br />
po pravilo postavuvale dostavni kutii. Toa be{e izvonredna prilika<br />
za podlite, zavidlivite, bolnite i budalestite da podnesuvaat<br />
prijavi, a na prijavenite im nemalo spas dokolku ne postoel nekoj koj e<br />
dovolno mo}en da gi za{titi. Ottamu i `rtvite na inkvizicijata<br />
prete`no bile od niskite sloevi na naselenieto, a skoro site "ve{tici,"<br />
hendikepirani ili nepismeni `eni. 35 I kone~no, dolgogodi{nata<br />
33<br />
Ibid, str. 2 i 3.<br />
34<br />
Ibid, str. 4. Vidi isto taka: <strong>Sulejmanov</strong>, Z. Penologija, vtoro izmeneto<br />
i dopolneto izdanie, str. 66 i 252-255, Zlatari}-Dama{ka, Rje~nik krivi~nog<br />
prava i postupka, Informator, Zagreb, 1966, str. 101, Monteskije, O duhu zakona,<br />
Filip Vi}nji}, Beograd, Tom I, str. 212-215, i Beccaria, C. O zlo~inima i kaznama,<br />
Logos, Split, 1984, str. 88-92.<br />
35<br />
"Taka, na primer, edna `ena tu`ila druga zatoa {to od nea í bilo<br />
sovetuvano da mu dava ~aevi na svoeto bolno dete koi premnogu brgu go izlekuvale!<br />
Potoa sinot na optu`enata, dete od osum 8 godini, "priznalo" deka majkamu<br />
"{uruva" so |avolot. Stavena na maki, otkako videla deka e izgubena<br />
"ve{ticata" kako svoi "sou~esnici" gi poso~ila site onie so koi imala neras~isteni<br />
smetki, {to dovelo do petnaeset smrtni presudi" Dimitrijevi}, V i dr.<br />
Tortura i njeno suzbijanje, str. 5.<br />
38
primena na torturata zapo~na sî pove}e da se zasnova vrz edna ~udna<br />
logika koja mo`e da se izrazi na sledniov na~in: kolku {to e pote{ko<br />
obvinenieto, mo`nosta na obinetiot e pomala, za{to na takviot te-<br />
`ok potencialen vinovnik navodno ne mo`at da mu se dadat voobi~aenite<br />
pravni garancii. 36<br />
Raznite vidovi tortura, za `al, ne im se nepoznati i na sovremenoto<br />
op{testvo. Taa denes se primenuva vo golem broj zemji kako<br />
oficielna politika ili kako praktika na policiskite i pomo{nite<br />
aparati koja vlasta ja tolerira ili ne mo`e sekoga{ da ja spre~i (razlikata<br />
ne mo`e sekoga{ lesno da se utvrdi). Osven toa, iako fantazijata<br />
vo izmisluvaweto na makite otsekoga{ bila bogata, formite<br />
koi se primenuvaat denes se mnogu raznovidni i usovr{eni. 37 Na ova<br />
mesto }e poso~ime na del primerite na tortura {to se navedeni kaj<br />
Dimitrijevi}, 38 i vo Istanbulskiot protokol, potsetuvaj}i deka sekoj<br />
den nosi i novoprimeneti izumi me|u koi zna~itelen broj zasekoga{<br />
ostanuvaat nepoznati za javnosta.<br />
- Naj{iroko primenuvan oblik na tortura sî u{te pretstavuva<br />
tepaweto. Pritoa se koristat najrazli~ni spravi, od starinski stapovi,<br />
kam{ici i `ili do specijalni gumeni palki i remeni. Ma~itelite<br />
se naso~uvaat kon oddelni delovi na teloto, od koi osobeno se<br />
privle~ni tabanite. Posledniot metod vo Latinska Amerika se narekuva<br />
falanga, a so sigurnost se znae deka se primenuva i vo Saudiska<br />
Arabija, Turcija, Pakistan, Libija, Kamerun i Iran. 39 Telefon e metod<br />
na istovremeno udirawe na `rtvata po dvete u{i i prili~no e<br />
"popularen" vo Latinska Amerika, a osobeno vo ^ile.<br />
- Tepaweto se kombinira so posebna polo`ba na `rtvata. "Papagalska<br />
{ipka" (pau de arara) zna~i deka izma~uvaniot e obesen, so<br />
vrzani zglobovi na racete i nozete, za {ipka protnata vo prostorot<br />
me|u laktovite i kolenata. Se koristi vo Latinska Amerika, Ju`noafri~kata<br />
Republika, Xibuti i Haiti. Pokraj toa, vo ^ile i Ju`na<br />
Koreja na `rtvata i se turiva voda vo ustata i nosot i se izlo`uva na<br />
dejstvo na elektri~na struja. Na Filipinite e poznat metodot nare~en<br />
"most San Huaniko" spored imeto na vistinskiot most me|u ostrovot<br />
Samar i Lejte. @rtvata le`i me|u dve posteli taka {to glavata í e vrz<br />
ednata a stopalata vrz drugata. Ostatokot na teloto mora pod zakana<br />
na tepawe da se odr`uva vo ramna polo`ba. Postapkava vo Bolivija se<br />
36<br />
Ibid, str. 5.<br />
37<br />
Ibid, str. 10<br />
38<br />
Ibid, str. 11-13.<br />
39<br />
Vo prviot slu~aj vo koj Komisijata treba{e da razgeduvaat `alba za<br />
tortura - me|udr`avniot Gr~ki slu~aj (Izve{taj od 5 noemvri 1969), me|u<br />
drugoto se rabote{e za praktika na primena na falanga od strana na toga{nata<br />
voena hunta na Grcija. Interesno e deka toga{nata gr~ka Vlada nabrzo po<br />
istragata se otka`a od Konvencijata.<br />
39
narekuva "sviwa" (chancho). "Mala sviwa" zna~i stavawe na ispitanikot<br />
vo drveno sanda~e so metalna pregrada vo sredinata: so podvi`en<br />
kapak se zgolemuva pritisokot vrz grbot.<br />
- "Plat†n" vo Urugvaj, Haiti i Surinam zna~i prisiluvawe na<br />
`rtvata so ~asovi da stoi vo stav mirno, a "zname" zna~i trajno besewe<br />
za racete pri {to nozete ne go dopiraat podot.<br />
- Drug ~est metod e spre~uvawe na di{eweto. "Kapewe" (pilleta)<br />
zna~i celosno potopuvawe vo voda koja obi~no e ne~ista i e izme{ana<br />
so fekalii. Dr`eweto na glavata vo takvata te~nost obi~no se narekuva<br />
"podmornica" (submarino) i e vo {iroka upotreba. "Suva podmornica"<br />
zna~i deka glavata na ispituvaniot e vo plasti~na, a "kapuqa~a"<br />
vo platena kesa {to se lepi za ustata i nosot i go ote`nuva di{eweto<br />
i toga{ koga glavata }e se izvadi od te~nosta.<br />
- @rtvite isto taka se polnat so ogromno koli~estvo voda i<br />
drugi te~nosti, pa duri i so benzin. Nekoi islednici vo Azija smetaat<br />
deka najdobro deluvaat gaziranite pijaloci (tn. "tehnika 7-Up", spored<br />
imeto na eden takov proizvod).<br />
- Dodeka ovie metodi se varijacii na so vekovi poznatite oblici<br />
na tortura, elektri~nata struja na sovremenite ma~iteli im otvori<br />
{iroko pole na inventivno deluvawe. Dodeka nekade strujata se<br />
koristi vo osnovniot na~in, vo drugi sredini se upotrebuvaat mnogu<br />
posovr{eni, za toa specijalno konstruirani spravi koi gi prizveduvaat<br />
i na policijata im gi prodavaat renomirani kompanii vo najrazvienite<br />
zemji. Pokraj toa, elektri~nite palki koi slu`at za poteruvawe<br />
na stoka (picana elestrica) od podamna se primenuvaat za izma~uva-<br />
~ki celi vo Argentina, Bolivija, Paragvaj i Urugvaj.<br />
Po primerot na francuskite padobranci vo Al`ir, za koi se<br />
smeta deka se pioniri na elektri~ata tortura, strujnite udari naj~esto<br />
se naso~uvaat kon genitaliite. Polovite organi se osobeno privle~i,<br />
zatoa {to dobar del od ma~itelite poka`uvaat znaci na seksualna<br />
iskol~enost i zatoa {to tie delovi na teloto ne samo {to se isklu~telno<br />
~uvstvitelni na bolka, tuku predizvikuvaat ~uvstvo na osobena<br />
poni`enost i stav od sterilnost. Zakanata so kastracija e isto<br />
taka metod {to im e drag na ma~itelite.<br />
- Nepodnoslivi bolki se predizvikuvaat i na bezbroj drugi na-<br />
~ini kako {to se, zaboduvawe igli pod noktite (na primer, Ruanda i<br />
Bolivija), kornewe na noktite (osobeno vo vremeto na progonuvaweto<br />
na "titoistite" vo isto~noevropskite zemji, kako i vo Peru i Avganistan),<br />
kornewe kosa (na primer, Italija, Banglade{), palewe kibrit~iwa<br />
me|u prstite ili zdrobuvawe na prstite (na primer, Zair i<br />
Filipini), udiarawe so glavata napred ili nazad (na primer Izrael<br />
i Ju`na Koreja), prskawe na solzavec vo liceto (na primer, SAD).<br />
Pokraj seto sleduva i nanesuvawe opekotini so cigara ({to re~isi e<br />
op{ta praktika), so `ar od jaglen (na primer, Mauritanija), ili so<br />
sulfurna kiselina (na primer, vo Salvador).<br />
40
- Otpornosta na ispitanikot se smaluva so negovoto sistematsko<br />
izmoruvawe {to naj~esto se projavuva vo vid na skratuvawe na sonot,<br />
{to se spomenuva vo sovremenite izve{tai od Pakistan, Ju`na<br />
Afrika, Avganistan, Gvajana, Tajvan i Izrael. Nespieweto se povrzuva<br />
so neprekinato ispituvawe. Spored zapisite na pre`iveanite, ova<br />
bil redoven metod na stalinisti~kite islednici. Tie se smenuvale<br />
istapuvaj}i so ~asovi pred zatvorenicite koi povremeno se budele so<br />
ladna voda i bile prisileni da sedat na stol koj na mestoto na sedi{-<br />
teto imal samo ramka (tn. konvejer). Pokraj toa, sleduvalo i skratuvawe<br />
na hranata ili sosema slaba i zagadena hrana (tn. crna dieta vo zatvorite<br />
vo Gvineja), izlo`uvawe na golem stud (na primer, vo Ju`na<br />
Afrika i Urugvaj) ili na `e{tini (na primer, vo Zair i Izrael).<br />
- Izma~uva~kite napadi vrz psihata se zasnovaat vrz postojani<br />
zakani, dr`ewe vo neizvesnost i poni`uvawa. Vo prv red, sekoga{ i<br />
re~isi sekade kade {to se primenuva torturata, se vr{i zakana so<br />
smrt, a vrv se la`nite egzekucii ili prisilnoto prisustvo na egzekucii<br />
na drugi, {to e ~esto vo Iran. Se vr{at zakani i so amputacija, a<br />
osobeno so kastracija (na primer, vo Izrael i Bolivija). Zakanite mo-<br />
`at da se odnesuvaat i na ~lenovite na semejstvoto, osobeno od `enski<br />
pol (na primer, vo Ju`na Afrika i Libija).<br />
- Fantazijata na ma~itelite e nepresu{na i vo izmisluvaweto<br />
na~ini, pokraj nanesuvaweto na bolki, `rtvite i da se poni`at. Toa<br />
glavno se postignuva so nivno soblekuvawe za vreme na ispituvaweto<br />
dopolneto so komi~ni dejstvija koi `rtvata mora da gi vr{i pred<br />
islednikot i druga "publika", pa duri i pred ~lenovite na svoeto semejstvo.<br />
Edna od niv se narekuva "odewe na patka" - racete na zatvorenikot<br />
se vrzuvaat so lisici pod negovite noze i pod zakana so tepawe<br />
vo takva polo`ba se prisiluva da se dvi`i (na primer, Ju`na Afrika<br />
i Peru). Koga `rtvata }e se vrati vo kelijata i misli deka ma~itelskata<br />
sesija barem za toj den kone~no e zavr{ena, toga{ mo`e da se<br />
dr`i vo postajan strav taka {to bravata na kelijata povremeno se<br />
otvora i zatvora, poradi {to nikoga{ ne e sigurna deka mirno }e ja<br />
provede no}ta (tn. cerrojos). @rtvite na poni`uvawe se osobeno intelektualci<br />
i voop{to lica koi pri apseweto imaat opredelen op{testven<br />
ugled. Takvite situacii najte{ko gi pogoduvaat tokmu tie lica,<br />
a od druga strana najpove}e se zadovoluva op{testvenata zavist i popre~enosta<br />
na ma~itelot.<br />
- Modernata tortura se potpira i na prisilno davawe droga.<br />
Glavno stanuva zbor za preparati koi deluvaat vrz psihata na zatvorenikot<br />
i koi, pod kontrolirani uslovi i vo opredelni dozi im se davaat<br />
na du{evno bolnite lica. Edna od niv e sulfazin so koj nekoga{ se lekuvala<br />
{izofrenijata. Pokraj psihi~koto dejstvo preparatot predizvikuva<br />
i ogromna temperatura. So terapija od insulinski {okovi ma-<br />
~eniot se doveduva vo hipoglikemi~ka koma, dodeka pentonalot, kako<br />
tn. "serum na vistinata" kaj `rtvata e presmetan od potrebata da do-<br />
41
vede do popu{tawe na sekoja vnatre{na kontrola. Morfimumot glavno<br />
se koristi po nanesuvaweto golemi bolki: se smeta deka nenadejnoto<br />
ugodno ~uvstvo }e ja navede `rtvata da go ka`e ona {to islednicite<br />
sakaat da go slu{nat.<br />
- A deka na izmisluvaweto na telesnite kaznuvawa im nema kraj<br />
govorat i nastanite od po~etokot na 2004 godina vo ira~kite zatvori<br />
koi ma~itelite se potrudija duri i da gi dokumentiraat so fotografii<br />
{to go obikolija celiot svet. Taka na primer, vo zatvorot "Abu<br />
Grejb" ne samo {to se rektiviraa poznatite metodi na privrzuvawe<br />
elektri~na struja za prstite, nozete i genitaliite, tuku se vovedeni i<br />
izma~uvawa od vidot na terawe na zatvorenicite da odat i lajat kako<br />
ku~iwa, da spijat na stomak vrz pod polien so voda i so kesa na glavata,<br />
da stojat so ~asovi napolno goli na prazni limeni kutii so }ulavka<br />
vrz glavata, pa duri i da da bidat javani kako dobitok, siluvani i prisiluvani<br />
na me|usebni homoseksualni orgii, kako i da gi konsumiraat<br />
dnevnite obroci od WC {olji.<br />
2 0 Ma~eweto poradi kaznuvawe, ili podobro re~eno, primenata<br />
na kazni koi se sostojat vo fizi~ko ili psihi~ko ma~ewe, isto taka e<br />
poznato od brojni primeri vo istorijata. So izvr{uvawe na torturata<br />
se potignuvala odmazda, a preku nea zadovoluvawe na pravdata.<br />
Torturata so telesni kazni e poznata u{te od robovladetelskiot<br />
period. Kastracijata, otsekuvaweto na oddelni delovi od teloto,<br />
`igosuvaweto, okovuvaweto vo prangii, stavaweto na vratot `elezen<br />
jarem, damnacio ad metalum (upatuvawe na te{ka rabota vo rudnici),<br />
damnacio ad galium (upatuvawe na galii) itn. nemale za cel smrt na<br />
osudenikot, tuku te{ko naru{uvawe na negoviot telesen integritet. 40<br />
Vo feudalizmot, osobeno pod vlijanie na hristijanstvoto, koga<br />
crkvata vo borbata protiv eretnicite ja prezede ulogata na sud, telesnite<br />
kazni imale za cel preku izma~uvaweto na du{ata na prestapnikot<br />
da se izvr{i pro~istuvawe na negovaat du{a od grevovite i negovo<br />
pomiruvawe so Gospod, zaradi toa da se odi ~ist na onoj svet. Sudskite<br />
procesi od toa vreme se karakterizirale so tajnost, surovost, apsurdnost,<br />
insceniranost i bezobzirnost. 41 Inkvizicijata im pru`i model<br />
na sudovite koi vrz osnova na mo{ne slabi indicii istrajno progonuvaa<br />
lu|e koi na koj i da e na~in im pre~ea na vlasta. So voveduvaweto<br />
na torturata, so favoriziraweto na potka`uvaweto, so istragata protiv<br />
obvinetite bez pravo na branitel, so iznuduvaweto priznanija po<br />
sekoja cena, so fizi~ka i psihi~ka prisilba, crkvata go zapre razvojot<br />
vo krivi~noto procesno pravo. Vo situacii koga srednovekovnata crkva<br />
ne mo`e{e da gi skr{i disidentite, im gi predava{e na svetovnata<br />
40<br />
Vidi: <strong>Sulejmanov</strong>, Z. Penologija, vtoro izmeneto i dopolneto izdanie,<br />
Skopje, Grafohartija, 1999, str. 70-83,<br />
41<br />
Za inkvizicionata postapka vidi: Foucault, M. Nadzor i kazna, ra|anje<br />
zatvora, Informator, Zagreb, 1994, str. 34-42.<br />
42
vlast so preporaka deka crkvata go prezira prolevaweto krv i so molba<br />
za milosrdie: {to, vsu{nost, zna~e{e - ubiejte go ili osakatete go<br />
vinovnikot. 42 A "pravo<strong>sudstvo</strong>to koe mora da pribegnuva kon ma~ewe<br />
na obvinetiot za da dojde do priznanie, so samoto toa priznava deka e<br />
nemo}no da dojde do vistinata." 43<br />
Iako e ova period na dominacija na izrekuvaweto i surovoto<br />
izvr{uvawe na smrtnite kazni, ~esta e i primenata na telesnite kazni<br />
koi se tretiraat kako dobro {to se pravi vo imeto na bo`jata pravda.<br />
Me|u niv dominiraat: `igosuvaweto, oslepuvaweto, sakateweto (otsekuvawe<br />
nos, u{i, jazik, race, noze, polovi organi i sl., kornewe jazik,<br />
kosa, brada i drugi delovi od teloto), udirawe so stap, kam{ikuvaweto,<br />
i dr.<br />
So pojavata na kapitalizmot se probiva idejata za voveduvawe<br />
na kaznata li{uvawe od sloboda, 44 no i natamu, bilo samostojno ili<br />
kako nejzino dopolnuvawe, ostanuvaat i telesnite kazni. Kako samostojni<br />
vo prv red se zadr`ani: udiraweto so stap, kam{ikuvaweto (bi-<br />
~uvawe, {ibawe), no i nekoi od posurovite telesni kazni. Zaradi zgolemuvaweto<br />
na bolkite pri kam{ikuvaweto bile koristeni specijalni<br />
sredstva kako na primer: "ma~ka so devet opa{ki" (kam{ik so devet<br />
jazlesti remeni) {to se koristel vrz koso polo`eniot prestapnik<br />
pomesten vo specijalna za toa izrabotena ramka {to mu ja {titela<br />
samo glavata. Od silnoto udiraweto so "ma~kata" od teloto na prestapnikot<br />
redovno se razletuvale par~ina meso. Kam{ikuvaweto so ova<br />
sredstvo, vo ne{to ubla`ena forma vo pozitivnite propisi na Anglija<br />
e zadr`ano se do 1948 godina. Takvoto tepawe po grbot, i osobeno po<br />
razgoleniot zadnik na prestapnikot, {to bilo mo{ne zbavno za publikata,<br />
dolgo vreme bilo zadr`ano vo SAD, Kanada, Norve{ka (kalamus<br />
botum), i drugi zemji, a vo na{eto neposredno oprkru`uvawe vo Srbija<br />
({iba i mrtva {iba). Obi~no se primenuvalo dodeka `rtvata se onesvesti,<br />
no ~esto "po gre{ka" i do smrt na prestapnikot.<br />
Kako mo{ne ilustrativen primer za upotrebata na telesnite<br />
kazni kako dopolnuvawe na kaznata li{uvawe od sloboda se istaknuva<br />
42<br />
Vidi: Harrington, M. Suton kapitalizma, Globus, Zagreb, 1979, str. 49.<br />
Taka i Ba~i}: "Vistinsko licemerie e koga crkovnata vlast, koja zaklu~ila<br />
deka za eretnikot ne e dovolna ni najte{kata kazna (do`ivotna temnica na<br />
leb i voda), toj eretnik da go prepu{ta na svetovnata vlast za da go kazni so<br />
zaslu`enata kazna. Toa, kako {to veli Bajer e neve{to kamuflirana smrtna<br />
kazna izre~ena od crkovniot sud. Toa sekoga{ zna~e{e da se izre~e smrtna kazna."<br />
Ba~i}, F. Op}i pogled na srednovjekovno krivi~no pravo (XI-XIV vjek), Zbornik<br />
pravnog fakulteta u Zgrebu, Zagreb, 1988/5, str. 693.<br />
43<br />
Lucka, E. Torquemenda ili Inkvizicija u [paniji, Nolit, Beograd, 1933, str.<br />
146.<br />
44<br />
Za toa podrobno: <strong>Sulejmanov</strong>, Z. Penologija, vtoro izmeneto i dopolneto<br />
izdanie, str. 158 i natamu.<br />
43
angliskiot "izum" nare~en "Trade-mil". Stanuva zbor za ogromnata<br />
sprava za ma~ewe sli~na na melni~ko trkalo. "Nepokornite" osudenici<br />
na kazna li{uvawe od sloboda, vo vreme od osum do devet ~asovi,<br />
bile prisiluvani neprekinato da go vrtat trkaloto. Pritoa, dokolku<br />
se proma{ela edna od stapkite na trkaloto, ostanatite stapki silno<br />
udirale po glavata na prestapnikot. Ovaa sredstvo za ma~ewe se primenulo<br />
kako te{ka telesna kazna za skrotuvawe na robija{ite, protiv<br />
onie osudenici koi ne se zalagale dovolno pri rabotata, protiv licata<br />
koi se obidele da izvr{at begstvo itn. Spored opredeleni podatoci,<br />
samo vo 1900 godina so ovoj na~in na ma~ewe bile kazneti 45.854<br />
osudenici.<br />
[to se odnesuva do smrtnite kazni, istorijata nedvosmisleno<br />
uka`uva deka osnovniot streme` pri nivnoto izvr{uvawe se sveduval<br />
na zgolemuvawe na bolkata, za{to se smetalo deka ednostavnoto odzemawe<br />
na `ivotot prestavuvalo premnogu malo stradawe za prestapnikot.<br />
Zaradi zadovoluvawe na potrebata za odmazda, odzemaweto na `ivotot<br />
treba{e da bide sporo, postepeno i svirepo. Pritoa, "za da se<br />
nare~e ma~ewe, kaznata mora da odgovara na tri glavni kriteriumi.<br />
Taa najprvin mora da proizveduva soodvetna koli~estvo na stradawe<br />
koe, ako ne mo`e to~no da se meri, toga{ barem da se proceni, sporedi<br />
i hierarhizira. Smrtta e ma~ewe vo onaa mera vo koja ne pretstavuva<br />
ednostavno li{uvawe na pravoto na `ivot, tuku prilika i kone~en<br />
stepen na presmetano stepenuvawe na stradawata: od otsekuvawe na<br />
glavata - so {to site stradawa se sveduvaat na edno edinstveno dvi-<br />
`ewe i toa vo eden moment. Kako nulten stepen na ma~ewe - pa se do<br />
ras~ere~uvawe so {to ma~eweto se prodol`uva do beskone~nost, a<br />
me|u niv stojat, beseweto, spaluvaweto i trkaloto na koi ~ovekot pominuva<br />
dolgotrajna agonija: smrta-ma~ewe e umeewe da se zadr`i `ivotot<br />
vo stradawe, negova podelba na "iljadnici gubewa na `ivotot" i<br />
postignuvawa na the most exquisite agonies, pred samoto prestanuvawe na<br />
postoeweto." 45 Za taa cel smrtnata kazna se kombinira{e so telesnoto<br />
izma~uvawe koe se javuva{e vo najrazli~ni formi. Me|u brojnite primeri<br />
vo ovaa prilika gi izdvojuvame: spaluvaweto `eni vrz grobovite<br />
na nivnite ma`i, koe zaradi prequba se izvr{uva{e vo Hindustan sî<br />
do XIX vek, stavaweto vo v`e{teni statui na opredeleni bo`enstva,<br />
spaluvawe poradi eres, magioni~arstvo i vra`bini; dereweto na ko-<br />
`ata itn. Natamo{ni karakteristiki na smrtnite, kako i na telesnite<br />
kazni vpro~em, bile javen i ritualen na~in na nivnoto izvr{uvawe.<br />
46 45<br />
Foucault, M. op. cit. str. 33.<br />
46<br />
Nekoi teoreti~ari me|utoa od javniot i ritualniot karakter na kaznite<br />
od XVII vek izvlekuvaat pogre{en zaklu~ok deka takviot sistem im<br />
dava prednost na osudenicite po dva osnovi. Prviot, relativno sigurna za{-<br />
tita od preteranata surovost, za{to nasobranata masa na nabquduva~i so vni-<br />
44
Kako {to mo`e{e da se zabele`i celta na ovaa tortura e ma~enikot<br />
da se kazni. Kaznata mo`e da se sostoi vo samoto nanesuvawe fizi~ka<br />
bolka, ili vo toa {to bolkata se dodava kon kaznata li{uvawe<br />
od sloboda ili smrtnata kazna za tie da bidat pote{ki. Torturata vo<br />
ovoj vid ~esto e povrzano i so poni`uvawe. Od `rtvata ne se bara ni-<br />
{to, i kako kaj sekoja druga kazna, se veruva deka postigala nekakva<br />
cel, bilo da stanuva se raboti za odmazda, za zastra{uvawe na ma~enikot<br />
da ne go povtori deloto, ili deluvawe vrz drugi da ne se povedat po<br />
negoviot primer. 47<br />
Zabranata na tortura vo ovaa smisla vsu{nost opfa}a zabrana<br />
na svirepo i ne~ove~no kaznuvawe. Pritoa, kako {to pravilno zabele-<br />
`uva Dimitrijevi}, 48 poimite za toa {to e svirepo, a osobeno {to e<br />
ne~ove~no vo postapuvaweto so lu|eto i nivnoto kaznuvawe se nao|aat<br />
vo postojana evolucija i zavisat od kulturata i tradicijata. Dodeka od<br />
edna strana pod vlijanie na islamskiot fundamentalizam povtorno se<br />
istaknuva deka amputacijata na delovi od teloto, ako e izvedena na<br />
stru~en na~in (vo nekoi islamski zemji so asistencija na lekari i davawe<br />
anestezija) ne e svirepa, od druga strana se veruva deka dolgotrajnoto<br />
li{uvawe od sloboda osobeno pod opredeleni uslovi e ne~ove-<br />
~no. Poznato e ve}e tvrdeweto deka do`ivotniot zatvor e posurov od<br />
smrtnata kazna. Toa va`i i za senzornata deprivacija 49 i drugi postamanie<br />
ja sledela rabotata na xelatot taka {to nekompeteniot xelat koj na<br />
`rtvata i nanesuva nepotrebni bolki i stradawa rizikuval da bide rastrgnat<br />
od masata. I vtoriot, javnoto izvr{uvawe na kaznata na osudenikot mu davalo<br />
i mo`nost preku neposrednoto obra}awe na nasobraniot svet da dojde do<br />
opredelena moralna satisfakcija pa i do odbrana na svoite na~ela. Vidi:<br />
Ignatieff, M. A Just Measure of Pain: The Penitentiary in the Industrial Revolution,<br />
Macmillan, London, 1978, str. 24.<br />
47<br />
"Od sodr`inata na kaznite i od iska`uvawata vo sudskata praktika,<br />
kako cel na kaznuvaweto se istaknuva - zadovoluvawe na o{teteniot, a od neposredno<br />
javnite celi - smiruvawe na gnevot na boga, odmazda, zastra{uvawe<br />
na gra|aniet i storitelite na delata (preku talionskoto na~elo storitelot<br />
da go pogodi zloto koe toj go tokmel za drug), eliminirawe na storitelot,<br />
odnosno toj da se napravi ne{teten - {to odgovaralo na barawata i potrebite<br />
na `ivotot i se nametnuvalo kako nu`no, a bilo vo soglasnost so celokupnata<br />
toga{na op{ta kultura i dostignatoto kulturno ramni{te na samoto krivi-<br />
~no pravo." Ba~i}, F. Op}i pogled na srednovjekovno krivi~no pravo (XI-XIV vjek),<br />
Zbornik pravnog fakulteta u Zgrebu, Zagreb, 1988/5, str. 705.<br />
48<br />
Dimitrijevi}, V i dr, op cit, str. 8.<br />
49<br />
Senzornata deprivacija, postapka koja denes se primenuva vo porazvienite<br />
zemji (pr. vo Germanija sprema osudenici za terorizam) podrazbira<br />
dr`ewe na zatvorenikot vo napoleno bela prostorija (kelija) vo koja ne<br />
prodira kakov i da e zvuk i kade celosno se isklu~eni site ostanati ~uvstvitelni<br />
drazbi {to neophodno mu se potrebni na sekoe ~ove~ko su{testvo.<br />
45
pki koi mo`at vo celost da ja izobli~at li~nosta.<br />
7. Ne~ove~noto ili poni`uva~ko postapuvawe ili kaznuvawe.<br />
Spored praktikata na Komsijata i Sudot za ~ovekovi prava, nesoodvetnoto<br />
postapuvawe {to nema dovolen intenzitet i opredelena<br />
cel, i ottamu ne mo`e da se opredeli kako tortura, se kvalifikuva<br />
kako ne~ove~no ili poni`uva~ko. Pritoa, treba da se pravi razlika<br />
me|u: a) ne~ove~no postapuvawe, b) poni`uva~ko postapuvawe, i v) ne-<br />
~ove~no i poni`uva~ko kaznuvawe.<br />
a) Ne~ove~no postapuvawe. Vo slu~ajot Norve{ka, [vedska i<br />
Holandija protiv Grcija od 1969 (Gr~kiot slu~aj) trgnuvaj}i od<br />
kriteriumot "prag na serioznosta na povredite," 50 Komisijata izjavi<br />
deka "poimot ne~ove~no postapuvawe vo najmala raka opfa}a takvo<br />
postapuvawe koe namerno predizvikuva ostro psihi~ko ili fizi~ko<br />
stradawe, koe vo opredelena situacija ne mo`e da se opravda." Vakvata<br />
procena, me|utoa e relativna. Ottamu, vo vtoriot me|udr`aven slu~aj<br />
Irska protiv Obedinetoto Kralstvo (1978), e vospostavena nova<br />
gradacija spored koja: 1 0 ma~eweto pretstavuva namerno ne~ove~no postapuvawe<br />
koe predizvikuva seriozni i surovi stradawa, 2 0 nehumanoto<br />
postapuvawe ili kaznuvawe zna~i predizvikuvawe na silni fizi~ki<br />
ili du{evni stradawa i, 3 0 poni`uva~koto postapuvawe zna~i zlostavuvawe<br />
naso~eno kaj `rtvata da predizvika ~uvstvo na strav, stradawe<br />
i podredenost koi mo`at da ja poni`at i kaj nea da go skr{at<br />
fizi~iot ili moralaniot otpor. Vo konkretniot slu~aj, Komisijata<br />
ednoglasno utvrdi deka pri kombiniranata upotreba na tn. pet tehniki<br />
na dezorientacija ili li{uvawe od setila, stanuva zbor za praktika<br />
na ne~ove~no postapuvawe i na tortura. Se raboti za postapkite: stoewe<br />
pokraj yid (prisiluvawe na zatvorenicite so ~asovi da stojat so<br />
ra{ireni race i noze pokraj yid vo stresna pozicija), zamotuvawe<br />
(stoewe na zatvorenicite so ~asovi so vre}a vrz glavata), izlo`uvawe<br />
na bu~ava (vo kelija), li{uvawe od son i li{uvawe od hrana i voda.<br />
50<br />
Ovoj kriterium go opfa}a intenzitetot na stradawata na poedinecot<br />
koi proizleguvaat od neadekvatnoto povedenie na izv{no-policiskite<br />
organi. Ova, pred sî, podrazbira deka sekoj lo{ tretman na poedinecot voedno<br />
ne e i ne~ove~no ili poni`uva~ko postapuvawe ili ma~ewe. Lo{iot tretman<br />
od strana na soodvetnite dr`avni organi o~igledno mora da nadmine odreden<br />
prag na serioznost za da se dovede do eden od trite vidovi na zabraneto povedenie<br />
na tie organi sprema ~ovekot. Vo Gr~kiot slu~aj tie vidovi na zabraneto<br />
povedenie se izdiferencirale na sledniov na~in: 1. Ma~ewe kako ne~ove~no<br />
postapuvawe so odredeni celi kako {to se dobivawe izvestuvawa ili<br />
otstapki od izvr{uvaweto na kaznata. 2. Nehumano postapuvawe ili kaznuvawe<br />
kako povedenie koe namerno predizvikuva te{ki fizi~ki i mentalni<br />
stradawa, a koe vo konkretnite okolnosti ne e opravdano. 3. Poni`uva~ko<br />
postapuvawe koe grubo go poni`uva ~ovekot pred drugi ili go prisiluva da se<br />
odnesuva protivno na svojata volja ili sovest.<br />
46
Site navedeni tehniki se upotrebuvale pred soslu{uvawe. Me|utoa,<br />
Sudot ne se soglasi so Komisijata i takvoto postapuvawe so mnozinstvoto<br />
go kvalifikuval kako ne~ove~no postapuvawe, a ne kako tortura.<br />
Sudot utvrdi deka zatoa {to tehnikite bile primenuvani kombinirano,<br />
so umisla i so ~asovi bez prekin, predizvikuvale intenzivno fizi~ko<br />
i psihi~ko stradawe, a dovele i do akutni psihijatriski rastrojstva<br />
za vreme na soslu{uvaweto. Ottamu, tie spa|aat vo kategorijata<br />
ne~ove~no postapuvawe vo smisla na ~l. 3 od Konvencijata. Pokraj toa,<br />
tehnikite bile i poni`uva~ki, za{to kaj `rtvite predizvikuvale ~uvstvo<br />
na strav, ma~nina i inferiornost koi mo`at da gi poni`at i da<br />
gi povredat, a mo`no e i da im go skr{at fizi~kiot i moralniot<br />
otpor. Me|utoa, tie ne pri~inile stradawe so poseben intenzitet<br />
{to go implicira terminot tortura. 51<br />
Ovde e zna~ajno da se spomne deka vo vrska so primenata na institutot<br />
pritvor postojat brojni primeri na ne~ove~no postapuvawe<br />
kade, spored mislewe na Sudot, `rtvite bile podlo`eni na nesoodvetno<br />
postapuvawe, no ne so intenzitet {to e potreben postapuvaweto da<br />
se tretira kako tortura. Za ne~ove~no postapuvawe spored praktikata<br />
na Sudot, stanuva zbor i nadvor od pritvorot koga `rtvite se izlo-<br />
`eni na svoevolni surovi postapuvawa prosledeni so ogromni ma}i. 52<br />
b) Poni`uva~ko postapuvawe. Spored Sudot za ~ovekovite<br />
prava, poni`uva~ko postapuvawe e ona koe kaj `rtvata predizvikuva<br />
~uvstvo na strav, du{evni stradawa i inferiornost koi mo`at da ja<br />
poni`at ili obezvrednat. Sudot, isto taka, smeta deka e poni`uva~ko<br />
i postapuvaweto {to dovelo do kr{ewe na fizi~kiot i moralniot<br />
otpor na `rtvata ili go nateralo da rea|ira sprotivno na svojata volja<br />
i sovest. Treba da se spomne i toa deka vo Gr~kiot slu~aj (1969) e<br />
pojasneto deka i postapkite {to se storeni nasamo ednakvo mo`at da ja<br />
poni`at `rtvata, kako i onie koi se izvr{eni pred drugi lica.<br />
Inaku, spored Sudot i uslovite vo koi se izdr`uva pritvorot<br />
ili kaznata zatvor mo`e da pretstavuvaat ne~ove~no ili poni`uva~ko<br />
postapuvawe. Vo Gr~kiot slu~aj, Komisijata zaklu~i deka uslovite vo<br />
zatvorot koj bil prepoln (prenatrupanost) i nemal soodvetni uslovi<br />
za greewe, sanitarni jazli, dovolno mesta za spiewe, hrana, uslovi za<br />
51<br />
Reidy, A. Zabrana za tortura, Directorate General of Human Rights,<br />
Council of Europe, Strasbourg Cedex, 2002. str. 13-14.<br />
52<br />
Taka vo slu~ajot Selcuk and Asker proti Turcija (1998), domovite na<br />
aplikantite bile uni{teni od pripadnicite na bezbednosnite sili koi izvr-<br />
{uvale akcii vo oblastite kade {to tie `iveele. Komisijata i Sudot<br />
utvrdile deka uni{tuvaweto na domovite pretstavuva akt na nasilstvo i svoevolno<br />
uni{tuvawe so celosno zapostavuvawe na bezbednosta i dobrosostojbata<br />
na aplikantite koi bile ostaveni bez pokriv nad glavata i pod okolnosti<br />
koi predizvikale bolki i stradawa. Toa bilo ne~ove~no postapuvawe vo smisla<br />
na ~l. 3 od Konvencijata.<br />
47
ekreacija i kontakti so nadvore{niot svet, bile poni`uva~ki. Za<br />
takvi uslovi spored praktikata na Sudot mo`e da se smeta i otsustvoto<br />
na ventilacija i nehigiena vo prostoriite kade se smesteni zasegnatite<br />
lica, otsustvoto na prirodna svetlina, topla voda, koristeweto<br />
na toalet vo prisustvo na drug zatvorenik, nedostigot od soodvetna<br />
medicinska ili stomatolo{ka za{tita i sl. [to se odnesuva pak, do<br />
uslovite na smestuvaweto vo samica i odvojuvaweto, za koi ~esto se<br />
podnesuvani `albi za ne~ove~en ili poni`uva~ki tretman, Sudot ne<br />
smeta deka tie sami po sebe se sprotivni na ~lenot 3. Me|utoa, Komisijata<br />
za prevencija od tortura smeta deka vo odredeni okolnosti i<br />
tie mo`e da pretstavuvaat ne~ove~no i poni`uva~ko postapuvawe. Vo<br />
odredeni slu~ai i pretresuvaweto na skrienite delovi od teloto, za<br />
koi ~esto ima potreba vo uslovi na izdr`uvawe na pritvorot, odnosno<br />
zatvorot, spored ocena na Sudot mo`e da pretstavuvat poni`uva~ko<br />
postapuvawe.<br />
v) Ne~ove~no i poni`uva~ko kaznuvawe. Trgnuvaj}i od stavot<br />
deka bi bilo apsurdno kaznata izre~ena vo sudska postapka da se tretira<br />
kako poni`uva~ka, za{to sekoja kazna generalno sodr`i poni`uva~ki<br />
elementi, Sudot nazna~i deka samo vo isklu~itelni okolnosti<br />
nekoja te{ka kazna mo`e da go otvori pra{aweto spored ~l. 3 od Konvencijata.<br />
Ottamu, dr`avite u`ivaat sloboda vo odlu~uvaweto za vidot<br />
na kaznite {to gi propi{uvaat i izrekuvaat. Me|utoa, vo slu~ajot<br />
Tyrer protiv Obedinetoto Kralstvo (1978), Sudot donese odluka<br />
deka so sistemot na sudski telesni kazni za maloletni prestapnici<br />
{to se koristel vo Obedinetoto Kralstvo bil povreden ~l. 3. Vo ovoj<br />
slu~aj vo koj britanskite vlasti osudile eden maloleten prestapnik da<br />
bide tepan so brezovi pra~ki, Sudot na{ol deka so takvoto institucionalizirano<br />
nasilstvo prestapnikot se stava vo polo`ba koja go doveduva<br />
vo pra{awe negovoto dostoinstvo i fizi~kiot integritet, za-<br />
{to kon nego se postapuva kako kon predmet vo racete na vlasta. Vo<br />
slu~ajot Y protiv Obedinetoto Kralstvo (1991), Sudot utvrdi deka<br />
se raboti za sli~na poni`uva~ka telesna kazna koja se upotrebuva vo<br />
u~ili{tata. 53 Vo dvata slu~ai se rabotelo za institucionalizirana<br />
praktika koja e vo sprotivnost so odredbite za zabrana na poni`uva~kite<br />
postapuvawa od ~l. 3. Me|utoa, vo slu~ajot Cambell and Cosans protiv<br />
Obedinetoto Kralstvo (1982), Sudot utvrdil deka samata opasnost<br />
od telesno kaznuvawe vo u~ili{teto ne pretstavuva dovolen stepen<br />
na poni`uvawe so koj se preminuva pragot koga nastanuva povreda<br />
na ~l. 3. 54<br />
53<br />
Vo ovoj kontekst treba da se spomne deka vo ~l. 64 st. 2 od Zakonot za<br />
osnovno obrazovanie i ~l. 51 od Zakonot za sredno obrazovanie, se zbranuva<br />
telesno i psihi~ko maltretirawe na u~enicite.<br />
54<br />
Vo ovoj slu~aj Sudot go iznel slednovo stanovi{te: "Obrazovanieto<br />
na decata e sevkupen proces so koj vo sekoe op{testvo vozrasnite nastojuvaat<br />
48
8. Pravoto na zabrana od tortura e plod na dolg evolutiven proces<br />
potpren vrz vekovnite usilbi na naprednite umovi ~ii genijalni<br />
misli bea naso~eni kon izgradba na pristojni op{testveno-politi~ki<br />
uslovi za podobar `ivot i razvoj na ~ovekot, za postojano zgolemuvawe<br />
na negovite prava i slobodi i negoviot pobrz tvore~ki napredok, za<br />
~ovek {to vo podemokratski op{testveni odnosi odlu~uva za svojata<br />
sudbina i samostojno pridonesuva za svojata sre}a i idnina. Za negovata<br />
afirmacija, sepak od posebno zna~ewe se zalo`bite izneseni na<br />
Prviot kongres na ON za suzbivawe na zlostorstvata i postapuvawe so<br />
zlostornicite (London, 1955). Glavnite stavovi prezentirani na ovoj<br />
kongres i nivnata razrabotka i dopolnuvawe so novi idei na narednite<br />
sobiri na me|unarodnite organizacii bea zna~ajna osnova za nivno<br />
preto~uvawe vo pove}e me|unarodni konvencii i drugi dokumeti, 55 koi<br />
gi naveduvame podolu.<br />
Inaku od dokumentite na ON proizleguvaat slednive specijalni<br />
tela za spre~uvawe na torturata: Komitet protiv tortura (Se<br />
sostoi od 10 eksperti i vr{i monitoring na Konvencijata protiv tortura),<br />
Komitet za ~ovekovite prava (Osnovan spored ~l. 28 od Konvencijata<br />
za gra|anski i politi~ki prava so cel da vr{i monitoring<br />
na inplementacija na Konvencijata. Sostaven e od 18 nezavisni eksperti),<br />
Komisija za ~ovekovite prava (Sostavena od 53 dr`avi seleksvoite<br />
uveruvawa, obi~ai i drugi vrednosti da im gi prenesat na najmladite,<br />
dodeka nastavata i obrazovanieto osobeno se odnesuvaat na prenesuvawe na<br />
znaewa i na intelektualna naobrazba. Mo`e da se ka`e deka telesnoto kaznuvawe<br />
vo opredelena smisla spa|a vo vnatre{noto upravuvawe so u~ili{teto,<br />
me|utoa, koga }e se primeni, toa e sostaven del na procesot vo koj u~ili{teto<br />
nastojuva da ja postigne celta poradi koja e formirano, vklu~uvaj}i gi tuka<br />
razvivaweto i formiraweto na karakterot i umstvenite mo`nosti na svoite<br />
u~enici." Gomien, D. op. cit. str. 113-114.<br />
55<br />
Pokraj dolunavedenite instrumenti, standardite koi se odnesuvaat<br />
na pravata na ~ovekot se sodr`ani i vo Nacrtot na na~elata za ednakvost vo<br />
krivi~noto pravo<strong>sudstvo</strong>. Ovoj izve{taj e podelen na nekolku delovi: prava<br />
pri pritvorawe i li{uvawe od sloboda vo o~ekuvawe na sudewe; prava na<br />
obvinetite vo odnos na sudskata postapka; prava na osudenite lica; prava na<br />
site lica li{eni od sloboda na za{tita od tortura i drugi vidovi na surovi,<br />
nehumani ili poni`uva~ki postapki ili kazni; standardi na odnesuvawe za<br />
sudiite, advokatite, policijata i drugite slu`beni lica vo pravo<strong>sudstvo</strong>to i<br />
na~ela na nediskriminacija po site osnovni pra{awa. Treba da potsetime i<br />
na toa deka na Me|unarodnata konferencija za pravata na ~ovekot odr`ana vo<br />
Teheran vo 1968 godina, na site vladi im be{e prepora~ano da prezemat potrebni<br />
merki neopravdano i nezakonito da ne se odolgovlekuva periodot na<br />
li{uvaweto od sloboda vo o~ekuvawe na podigawe na obvinenieto ili sudeweto<br />
(rezolucija XIV) kako i toa vladite da razvivaat seopfaten sistem na<br />
pravna pomo{ {to bi bil dostapen na site zainteresirani (Rezolucija XIX).<br />
49
tirani od Ekonomskiot i socijalniot sovet so trigodi{en mandat. Komisijata<br />
odr`uva godi{ni sostanoci vo traewe od {est sedmici vo<br />
@eneva. Taa mo`e da inicira studii i misii za utvrduvawe fakti, da<br />
predlaga deklaracii i konvencii i da diskutira za odredeni prekr{uvawa<br />
na ~ovekovite prava), Specijalen izvestitel za tortura (Za<br />
prv pat nazna~en vo 1985 od strana na Komisijata za ~ovekovi prava so<br />
Rezolucija 33/1985. Negoza zada~a e da bara i da prima verodostojni<br />
informacii za pra{awe koi se relevantni za tortura i bez odlagawe<br />
da odgovara na tie informacii), Specijalen izvestitel za nasilstvo<br />
vrz `enata (Za prv pat nazna~en vo 1994 od strana na Komisijata za<br />
~ovekovi prava so Rezolucija 45/1994) i Volonterski fond za<br />
`rtvite od tortura (Formiran od Generalnoto sobranie na ON vo<br />
1981. Dobrovolnite prilozi koi se primaat vo fondot se distribuiraat<br />
do nevladinite organizacii koi pak, natamu obezbeduvaat psiholo{ka,<br />
medicinska, socijalna, ekonomska, pravna i drugi vidovi pomo{<br />
na `rtvite od tortura i na ~lenovite na nivnite semejstva).<br />
Najposle, ako se frli samo eden pogled vrz barawata sodr`ani<br />
vo ovie dokumenti lesno e da se zabele`i deka nivnata sodr`ina e<br />
inkorporirana i vo na{eto zakonodavstvo. Toa vo prv red se odnesuva<br />
na humanata orientacija koja vo prv red e izrazena vo baraweto za po-<br />
~ituvawe na ~ovekovata li~nost vo site fazi na krivi~nata postapka<br />
i vo postapkata na izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii. Pritoa, bitno<br />
e da se istakne deka humanosta vo izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii<br />
ne e sodr`ana samo vo prethodno navedenite zakonski odredbi.<br />
So ovoj princip e potkrepen celiot Zakon za izvr{uvawe na sankciite<br />
i toa bez ogled na vidot na sankcijata {to se primenuva. Vo oblasta<br />
na izvr{uvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda ova na~elo {iroko<br />
e implementirano vo baraweto za grupno izdr`uvawe na kaznata,<br />
voveduvaweto na re`imot na otvoreni i poluotvoreni ustanovi, vo<br />
materijata koja se odnesuva na polo`bata na osudenite lica i na~inot<br />
na nejzinoto ostvaruvawe vo sistemot na pogodnostite i drugite merki<br />
{to zna~at normalizacija na `ivotot, vo streme`ot kon maksimalno<br />
eliminirawe na site okolnosti {to go ote`nuvaat toj `ivot i ostvaruvaweto<br />
na tretmanot vo kaznenopopravnite ustanovi. Nakratko, so<br />
primenata na ovoj princip kaj ovie kazni, no i kaj site drugi krivi~ni<br />
sankcii se nastojuva da se izbegnat nepotrebnite maki i stradawa na<br />
osudenite lica i onie okolnosti {to na bilo koj na~in ja vlo{uvaat i<br />
onaka mo{ne nepovolnata polo`ba povrzana so izvr{uvaweto na sankciite.<br />
Vrven dostrel na ova na~elo kaj nas e ukinuvaweto na smrtnata<br />
kazna i logi~no na toa nepostoeweto normi za nejzino izvr{uvawe.<br />
50
ME\UNARODNI DOKUMENTI<br />
Univerzalna deklaracija za pravata na ~ovekot od 1948<br />
~l. 5<br />
Nikoj ne smee da bide izlo`en na ma~ewe ili svirepo, ne~ove-<br />
~no ili poni`uva~ko postapkuvawe ili kaznuvawe.<br />
Evropska konvecija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovnite<br />
slobodi od 1950<br />
~l. 3<br />
Nikoj ne smee da bide podlo`en na ma~ewe, ne~ove~no ili poni`uva~ko<br />
postapuvawe ili kaznuvawe.<br />
Me|unaroden pakt za gra|anskite i politi~kite slobodi od 1966<br />
~l. 7<br />
Nikoj nema da bide podlo`en na ma~ewe ili svirepo, ne~ove~no<br />
ili poni`uva~ko postapuvawe ili kaznuvawe. Nikoj ne smee bez svoja<br />
slobodna volja da bide nateran da se podvede na lekuvawe ili na nau-<br />
~ni eksperimenti.<br />
DRUGI RELEVANTNI ME\UNARODNI DOKUMENTI<br />
- @enevski konvencii za za{tita na `rtvite od vojnata od 1949<br />
godina: 1. @enevska konvencija za podobruvawe na polo`bata na ranetite<br />
i bolnite vo oru`enite sili na kopno (od 12. 08. 1949, vo sila<br />
od 21. 10 1950), 2. @enevska konvencija za podobruvawe na sudbinata na<br />
ranetite, bolnite i brodolomnicite vo oru`enite sili na more (od<br />
12. 08. 1949, vo sila od 21. 10. 1950), 3. @ensevska konvencija za<br />
postapuvawe so voenite zarobenici (od 12. 08. 1949, vo sila od 21. 10.<br />
1950) 4. @enevska konvencija za za{tita na civilnoto naselenie za<br />
vreme na vojna (od 12. 08. 1949, vo sila od 21. 10. 1950), 5. Dopolnitelen<br />
protokol za za{tita na `rtvite na me|unarodnite oru`eni sudiri<br />
(Protokol 1, od 8. 06. 1977, vo sila od 7. 12. 1978. - v. ~l. 88), 6.<br />
Dopolnitelen protokol za za{tita na `rtvite na me|unarodnite<br />
oru`eni sudiri (Protokol 2, od 8. 06. 1977, vo sila od 7. 12. 1978.).<br />
Konvenciite ja obvrzuvaaat Republkika Makedonija. 56<br />
56<br />
Vrz osnova na ~l. 45 od Zakonot za Vladata na Republika Makedonija<br />
("SV RM", 1990/38), a soglasno ~l. 5 od <strong>Ustavn</strong>iot zakon za sproveduvawe na<br />
Ustavot na Republika Makedonija, Vladata donese: "Odluka za pristapuvawe<br />
na Republika Makedonija kon @enevskite konvencii i Protokoli" ("SV<br />
RM," 48/1993). Vo zaedni~kiot ~l. 3 na ovie konvencii se veli: "...slednite<br />
akti }e ostanat zabraneti vo koe bilo vreme i na koe bilo mesto... nasilstvo<br />
vrz `ivotot i vrz lica, osobeno ubistva od isti vidovi, osakatuvawe, svirepo<br />
postapuvawe i tortura... napad vrz ~ovekovoto dostoinstvo, osobeno poni`uva~koto<br />
i degradira~koto postapuvawe..."<br />
51
- Standardni minimalni pravila za postapuvawe so zatvorenicite,<br />
prifateni na Prviot kongres na obedinetite nacii za prevencija<br />
na kriminalitetot i postapuvawe so prestapnicite, odr`an vo @eneva<br />
i potvrdeni od ekonomskiot i socijalniot sovet so Rezolucija 663<br />
C (XXIV) od 31 juli 1957 i 2076 (LXII) od 13. 05. 1977. Naslov na orginalot:<br />
Rules for the Treatment of Prisoners. 57<br />
- Postapki za efikasna implementacija na standardnite minimalni<br />
pravila za postapuvawe so zatvorenicite, usvoeni od Ekonomsko-socijalniot<br />
sovet na 21-to plenarno zasedanie so Rezolucija 1984/<br />
47 od 25. 05. 1984 god. Nalov na orginalot: Procedures for the Effective<br />
implementation of the Standard Minimum Rules for the Treatment of Prisoners. 58<br />
- Praktina implementacija na standardnite minimalni pravila<br />
za postapuvawe so zatvorenicite. Rezolucija br. 4 od 8 maj 1995 godina,<br />
donesena na Devetiot kongres na Obedinetite nacii za prevencija<br />
na kriminalot i postapuvawe so prestapnicite. Naslov na orginalot:<br />
Practical Implementation of the Standard Minimum Rules for the Treatment<br />
of Prisoners. 59<br />
- Osnovni principi za postapuvawe so zatvorenicite, Usvoeni<br />
od strana na Generalnoto sobranie so Rezolucija 45/111 na 68-to zasedanie<br />
od 14 dekemvri 1990 godina. Naslov na orginalot: Basic Principles<br />
for the Treatment of Prisoners. 60<br />
- Deklaracija za za{tita na site lica od ma~ewe i drugite<br />
oblici na svirepo, poni`uva~ko ili nehumano postapuvawe i kaznuvawe.<br />
Usvoena od strana na Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii<br />
na 9 dekemvri 1975 so rezolucija 3452 (XXX). Naslov na orginalot: Declaration<br />
on the Protection of All Pesons from Being Subjected to Torture and<br />
Other Crual, Inhuman or Degrading Treatment or Punishment. 61<br />
57<br />
Vo niv, pokraj drugoto, e utvrdeno zadol`itelno zakonsko ili administrativno<br />
regulirawe na vidot na disciplinskite prekr{oci za koi se predviduvaat<br />
kazni, nivniot tip, traeweto i organot {to gi opredeluva. Isto<br />
taka, izre~no e navedeno vo koi isklu~itelni slu~ai mo`e da se primeni sila<br />
sprema zatvorenikot: vo slu~aj na samoodbrana, obid za begstvo i aktiven ili<br />
pasiven fizi~ki otpor sprema redot vo ustanovata zasnovan vrz zakonski propisi.<br />
58<br />
Vidi: Ibid, str. 121-129.<br />
59<br />
Vidi: Ibid, str. 131-133.<br />
60<br />
Vidi: Ibid, str. 135-137.<br />
61<br />
Vo ~l. 3 od Deklaracijata stoi: "Ni edna dr`ava ne smee da dopu{ti<br />
ili da tolerira tortura ili drugi oblici na svirepo, nehumano ili poni`uva~ko<br />
postapuvawe ili kaznuvawe. Posebnite okolnosti kako {to se voenata<br />
sostojba ili zakanata so vojna, vnatre{na politi~ka nestabilnost ili bilo<br />
koj drug iten slu~aj, ne smeat da bidat opravduvawe za vr{ewe tortura ili nekoj<br />
drug na~in na postapuvawe so zatvorenicite ili za izrekuvawe na kazni".<br />
.<br />
52
- Tokiska deklaracija - Upatstva na lekarite za povedenie vo<br />
vrska so ma~ewe i drugi oblici na svirepo, nehumano ili poni`uva~ko<br />
postapuvawe ili kaznuvawe na lica li{eni od sloboda ili smesteni<br />
vo kazneni ustanovi. Usvoena na 29-to Sobranie na Svetskoto medicinsko<br />
zdru`enie vo Tokiio, oktomvri, 1975 godina. 62<br />
- Na~ela na medicinskata etika koi se odnesuvaat na zdravstveniot<br />
personal, posebno na lekarite, za za{tita na pritvoreni i zatvoreni<br />
lica od ma~ewe i drugite oblici na svirepo, poni`uva~ko ili<br />
nehumano postapuvawe i kaznuvawe. Usvoeni od strana na Generalnoto<br />
sobranie na Obedinetite nacii na 18 dekemvri 1982 so Rezolucija 37/<br />
194. Naslov na orginalot: Principles of Medical Ethics relevant to the Role of<br />
Health Personnel, in the Protection of Prisoners and Detainees Against Torture and<br />
Other Cruel, Inhuman or Degrading Treatmenet or Punishment. 63<br />
- Konvencija protiv ma~ewe i drugite oblici na svirepo, nehumano<br />
ili poni`va~ko postapuvawe i kaznuvawe. Usvoena i otvorena za<br />
potpi{uvawe, ratifikacija i pristapuvawe so Rezolucija na Generalnoto<br />
sobranie na ON 39/46 od 10 dekemvri 1984 godina. Vlegla vo sila<br />
na 26 juni 1987 vo soglasnost so ~l. 27 (1). Naslov na orginalot: Convention<br />
Against Torture and Other Cruel, Inhuman or Degrading Treatment or Punishment.<br />
64<br />
- Fakultativen protokol kon Konvencijata protiv torturata i<br />
drugite svirepi, nehumani ili poni`uva~ki postapki ili kazni, Usvoena<br />
so Rezolucija A/57/199 od Generalnoto sobranie na ON na 18. 12.<br />
2002. 65<br />
Vidi go celiot tekst na Deklaracijata vo: <strong>Sulejmanov</strong>, Z. Penolo{ki kompendium,<br />
Grafohartija, Skopje, 1997, str. 99-119. Vidi go celiot tekst na Deklaracijata,<br />
Ibid, str. 139-142.<br />
62<br />
Vidi: Ibid, str. 143-144.<br />
63<br />
Na~eleta vo prv red gi stavaat vo ista polo`ba na za{tita kako potencijalni<br />
bolni licata li{eni od sloboda i onie koi toa ne sî, a potem naveduvaat<br />
{to vo odnosite so pritvorenite lica se smeta za povreda na medicinskata<br />
etika: aktivno ili pasivno vovlekuvawe vo dejstvija koi pretstavuvaat<br />
u~estvo, sou~esni{tvo, pottiknuvawe ili obid da se izvr{i akt na tortura<br />
ili druga svirepa, ne~ove~na ili poni`uva~ka postapka; primena na svoite<br />
znaewa i ve{tini so cel da se pomogne pri soslu{uvaweto na zatvorenicite<br />
na na~in koj mo`e da deluva nepovolno na nivnoto fizi~ko ili mentalno<br />
zdravje; svedo~ewe ili u~estvo vo svedo~ewe za zdravstvenata sposobnost na<br />
zatvorenikot za koj i da e vid na postapuvawe ili kaznuvawe koj mo`e nepovolno<br />
da vlijae na negovoto mentalno ili fizi~ko zdravje ili u~estvuvawe vo<br />
koja i da e takva postapka; u~estvo vo postapki na zadr`uvawe na pritvorenite<br />
vo centeri za detencija, osven ako vo toa ne bile rakovodeni od ~isto<br />
medicinski pri~ini. Vidi go celiot tekst na Na~elata, Ibid, str. 145-149.<br />
64<br />
Vidi: Ibid, str. 151-166.<br />
65<br />
Od ovoj Protokol izdvojuvame nekolku pozna~ajni odredbi. "Celta<br />
53
- Kodeks na odnesuvawe na licata odgovorni za primena na zakonot.<br />
Usvoen od strana na Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii<br />
na 17 dekemvri 1979 so Rezolucija 34/169. Naslov na orginalot:<br />
Code of Conduct for Law Enforcement Officials. 66<br />
- Upatstvo za efikasna implementacija na Kodeksot za odnesuvawe<br />
na licata odgovorni za primena na zakonot. Usvoena od strana na<br />
Ekonomsko-socijalniot sovet na Obedinetite nacii na 15-to zasedanie<br />
so Rezolucija 1989/61 od 24 maj 1989. Naslov na orginalot: Guidelines for<br />
the Effective implementation of the Code of Conduct for Law Enforcement Officials.<br />
67<br />
- Osnovni principi za upotreba na sila i ogneno oru`je od strana<br />
na licata odgovorni za primena na zakonot. Osmi kongres na ON za<br />
prevencija na kriminalitetot i tretman na storitelite. Naslov na<br />
orginalot: Basic Principles on the Use of Force and Firearms by Law Enforcement<br />
Officials. 68<br />
- Standardni minimalni pravila na obedinetite nacii za primena<br />
na sudskite postapki sprema maloletnicite (Pekin{ki pravila).<br />
Prepora~ani za usvojuvawe na Sedmiot kongres na Obedinetite nacii<br />
za prevencija na zlostorstvata i postapuvawe so prestapnicite, vo<br />
Milano od 26. 8 do 6. 9. 1985 i prifateni od Generalnoto sobranie so<br />
Rezolucijata 40/33 od 29 noemvri 1985 godina. Naslov na orginalot:<br />
na ovoj Protokol e vospostavuvawe sistem na redovni poseti od strana na nezavisni<br />
me|unarodni ili nacionalni tela na mestata kade {to licata se li-<br />
{eni od sloboda, zaradi prevencija od tortura i drugo svirepo, nehumano ili<br />
poni`uva~ko postapuvawe i kaznuvawe (~l. 1). Se osnova Potkomitet za prevencija<br />
od tortura i drugo svirepo, nehumano ili poni`uva~ko postapuvawe<br />
ili kaznuvawe na Komitetot protiv tortuara (vo natamo{niot tekst - Potkomitet<br />
za prevencija) koj }e gi vr{i funkciite navedeni vo ovoj Protokol<br />
(~l. 2 st. 1). Sekoja dr`ava potpisni~ka }e gi odr`uva postoe~kite, odnosno<br />
najdocna vo rok od edna godina od vleguvaweto vo sila na ovoj Protokol ili<br />
od negovata ratifikacija ili pristapuvawe, }e postavi ili }e osnova eden<br />
ili pove}e nezavisni nacionalni mehanizmi za prevencija od torturata na doma{no<br />
nivo. Mehanizmite postaveni kako decentralizirani edinici mo`at<br />
da se imenuvaat kako nacionalni mehaniznmi za prevencija za celite na ovoj<br />
Protokol. ako se vo soglasnost so negovite odredbi (~l. 17)."<br />
66<br />
Vo ~l. 5 od Kodeksot se veli: "Nitu eden pretstavnik na zakonot ne<br />
smee da nanesuva, pottiknuva ili tolerira bilo kakov oblik na tortura ili<br />
nekoe drugo svirepo, nehumano ili poni`uva~ko postapuvawe ili kaznuvawe,<br />
nitu smee da se slu`i so povisoki naredbi ili isklu~itelni slu~ai kako {to<br />
se voena sostojba ili zakana so vojna, zakana vrz dr`avnata bezbednost, vnatre{na<br />
politi~ka nestabilnost ili bilo koj drug javen nastan, za da ja opravda<br />
torturata ili ostanatite svirepi, nehumani ili poni`uva~ki postapki ili<br />
kaznuvawa."Vidi go celiot tekst na Kodeksot, Ibid, str. 181-187.<br />
67<br />
Vidi: Ibid, str. 189-192.<br />
68<br />
Vidi: Ibid, str. 193-201.<br />
54
United Nations Standard Minimum Rules for the Administration of Juvenile Justice<br />
(The Beijing Rules). 69<br />
- Standardni minimalni pravila na obedinetite nacii za vonzavodskite<br />
merki (Tokiski pravila). Usvoeni od strana na Generalnoto<br />
sobranie na Obedinetite nacii na 68-to plenarno zasedanie na 14<br />
dekemvri 1990 godina. Naslov na orginalot: United Nations Standard Minimum<br />
Rules for Non-custodial Measures (The Tokyo Rules). 70<br />
- Deklaracija za osnovnite na~ela na pravdata za `rtvite na<br />
kriminalot i zloupotrebata na ovlastuvawata. Prepora~ana za usvojuvawe<br />
na Sedmiot kongres na Obedinetite nacii za prevencija na kriminalitetot<br />
i postapuvawe so prestapnicite, odr`an vo Milano od 26<br />
avgust do 6 septemvri 1985 godina, i usvoena od strana na Generalnoto<br />
sobranie so rezolucija 40/34 od 29 noemvri 1985 godina. Naslov na<br />
orginalot: Declaration of Basic Principles of Justice for Victims of Crime and<br />
Abuse of Power. 71<br />
- Ramkovna spogodba za transfer na stranski zatvorenici i<br />
preporaki za tretman na stranski zatvorenici. Naslov na orginalot:<br />
Model Agreement on the Transfer of Foreingn Prisoners and Recommendation on<br />
the Treatment of Foreign Prisoners. 72<br />
- Ramkovna spogodba za prenos na nadzorot na prestapnicite<br />
koi se uslovno osudeni ili se nao|aat na usloven otpust. Usvoena od<br />
strana na Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii na 68-to plenarno<br />
zasedanie od 14 dekemvri 1990 godina. Nalsov na orginalot: Model<br />
Treaty on the Transfer of Supervision of Offenders Conditionally Sentenced or<br />
Conditionally Released. 73<br />
- Preporaka R (87) 3 - Evropski zatvorski pravila. Usvoena od<br />
Komitetot na ministrite na Sovetot na Evropa na 12 februari 1987<br />
na 404 - ta sednica na Zamenicite na ministrite. Naslov na orginalot:<br />
Recommendation No. R (87) 3 of the Committe of Ministers to Member States on<br />
the European Prison Rules. 74<br />
- Objasnuvawa kon evropskite zatvorski pravila. Naslov na<br />
orginalot: Explanatory memorandum relating to the European Prison Rules. 75<br />
- Evropska konvencija za za{tita od ma~ewe i ne~ovenko ili<br />
poni`uva~ko postapuvawe i kaznuvawe. Naslov na orginalot: European<br />
Convention for the Prevention of Torture and Inhuman or Degrading Treatment or<br />
Punishment, Strasburg, 26. 11. 1987, European Treati Series, 126. 76<br />
69<br />
Vidi: Ibid, str. 203-229.<br />
70<br />
Vidi: Ibid, str. 231-244.<br />
71<br />
Vidi: Ibid, str. 245-248.<br />
72<br />
Vidi: Ibid, str. 249-254.<br />
73<br />
Vidi: Ibid, str. 255-262.<br />
74<br />
Vidi: Ibid, str. 275-298.<br />
75<br />
Vidi: Ibid, str. 299-338.<br />
76<br />
Vidi: Ibid, str. 363-371. Ovaa Konvencija go ovlastuva Komitetot za<br />
55
- Protokol br. 1 kon Evropskata konvencija za za{tita od ma-<br />
~ewe i ne~ovenko ili poni`uva~ko postapuvawe i kaznuvawe. Naslov<br />
na orginalot: Protokol No. 1 to the European Convention for the Prevention of<br />
Torture and Inhuman or Degrading Treatment or Punishment, Strasburg, 411.<br />
1993, European Treaty Series, 151. 77<br />
- Protokol br. 2 kon Evropskata konvencija za za{tita od ma-<br />
~ewe i ne~ovenko ili poni`uva~ko postapuvawe i kaznuvawe. Naslov<br />
na orginalot: Protokol No. 2 to the European Convention for the Torture and<br />
Inhuman or Degrading Treatment or Punishment,. Strasbourg, European Treaty<br />
Series, 152. 78<br />
- Rezolucija (62) 2 - Izborni, gra|anski i socijalni prava na<br />
zatvorenicite - Preporaka 195. Usvoena od Zamenicite na ministrite<br />
na 1 februari 1962 godina. Naslov na orginalot: Resolution (62) 2, Electoral,<br />
Civil and Rights of Prisoners – Recommendation 195. 79<br />
- Rezolucija (78) 41 - Edukacija za ~ovekovite prava. Naslov na<br />
orginalot: Teaching of Human Rights. 80<br />
- Preporaka br. R. (80) 11 - Pritvoreni lica koi o~ekuvaat sudska<br />
odluka. Usvoena od Komitetot na ministrite na 27 juli 1980 godina<br />
na 321-to zasedanie na Zamenicite na ministrite. Naslov na orginalot:<br />
Recommendation No. R (80) 11 Custody Pending Trial. 81<br />
- Preporaka br. R (82) 17 - Zatvorawe i postapuvawe so opasni<br />
zatvorenici. Usvoena od Komitetot na ministrite na 24 septemvri<br />
1982 godina na 350-to sobranie na zamenicite na ministrite. Naslov<br />
na orginalot: Recommendation No. R (82) 17, Custody and Traetment of Danprevencija<br />
od ma~ewe i ne~ove~no ili poni`uva~ko postapuvawe ili kaznuvawe<br />
da gi razgleduva uslovite na pritvor i voop{to odnosot kon pritvorenite<br />
i licata koi se nao|aat vo zatvori so uveruvawe deka podobro e da se<br />
spre~at zloupotrebite, odo{to da se obezbeduva nadomest na {teta na `rtvite<br />
otkako taa }e se napravi. Celta na Konvencijata e da im pomogne na dr`avite<br />
da ja podobrat za{titata na pritvorenite i zatvorenite lica, a ne da se<br />
osuduvaat dr`avite. Toa zna~i deka odnosite me|u Komitetot i potpisni~kite<br />
na Konvencijata se opredelni od dve na~ela: sorabotka i doverlivost. Na-<br />
~eloto na sorabotka podrazbira deka Komitetot ima pravo da poseti koe bilo<br />
mesto kade prestojuvaat lica li{eni od sloboda, osven ako ne postojat nekoi<br />
isklu~itelni okolnosti koi go spre~uvaat vo toa. Na~eloto na doverlivost<br />
podrazbira deka izve{taite na Komitetot se objavuvaat samo ako dr`avata ne<br />
e uspe{na vo sorabotka so Komitetot ili odbiva da gi vnese podobruvawata<br />
{to proizleguvaat od negovite preporaki.<br />
77<br />
Vidi: Ibid, str. 373-375.<br />
78<br />
Vidi: Ibid, str. 377-378..<br />
79<br />
Vidi: Ibid, str. 379-382.<br />
80<br />
Vidi: Ibid, str. 405-406.<br />
81<br />
Vidi: Ibid, str. 411-415.<br />
56
gerous Prispners. 82<br />
- Policiska tortura i maltretirawe vrz rasna osnova vo Zapadna<br />
Evropa. Usvoena kako programa od 12 to~ki od strana na Amnesti<br />
Interne{enel, oktomvri 1983, kako del od kampawata za ukinuvawe<br />
na ma~eweto. 83<br />
- Prira~nik za delotvorna istraga i dokumentirawe na tortura<br />
i drugi svirepi, nehumani i poni`uva~ki postapki ili kazni (Istambulski<br />
protokol) Podnesen do Visokiot komesar za ~ovekovi prava<br />
pri ON od 9. 08. 1999. 84<br />
USTAVNOSUDSKA PRAKTIKA<br />
1. So Re{enie U. br. 208/1998 od 3. 02. 1999, <strong>Ustavn</strong>iot sud ne povede<br />
postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 12 st. 3 od Zakonot za<br />
pazarnata inspekcija ("SV RM," br. 35/1997).<br />
Spored navodite vo inicijativata so navedeniot ~len od Zakonot<br />
se predviduva pazarniot inspektor samiot da gi izvr{uva svoite<br />
re{enija i toa da go pravi so neposredna prisilba, so {to se povreduva<br />
podelbata na dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska, potoa<br />
se povreduva fizi~kiot i moralniot integritet na ~ovekot i toa<br />
pretstavuva oblik na ma{ewe ili ne~ove~ko ili poni`uva~ko odnesuvawe,<br />
a isto taka se predviduva i ograni~uvawe na slobodite i pravata<br />
na ~ovekot i gra|aninot so zakon, nadvor od Ustavot, poradi {to<br />
~l. 12 st. 3 od Zakonot ne bil vo soglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 4 i 98 st. 1<br />
od Ustavot, so ~l. 11 st. 1 i 2 od Ustavot i so ~l. 54 st. 1 od Ustavot.<br />
82<br />
Vidi: Ibid, str. 427-432.<br />
83<br />
Dvanaesette to~ki za prevencija na torturata od ovoj dokument se<br />
odnesuvaat na: 1 oficielnata osuda na torturata, 2 pristap do zatvorenicite,<br />
3 nepostoewe na tajno li{uvawe od sloboda, 4 za{titni merki za vreme na<br />
ispituvaweto i pritvorot, 5 nezavisna istraga po prijava za tortura, 6 zabrana<br />
na upotreba na izjavi dobieni od tortura, 7 zabrana na tortura so zakon,<br />
8 gonewe na poznati ma~iteli, 9 proceduri na obuka za odbivawe poslu{ost<br />
na bilo kakav naredba za primena na tortura, 10 kompenzacija i rehabilitacija<br />
na `rtvite na tortura, 11 me|unaroden odgovor i, 12 ratifikacija na site<br />
me|unarodni instrumenti protiv tortura.<br />
84<br />
Istanbulskiot protokol ima za cel da poslu`i kako me|unaroden<br />
standard za procenuvawe na licata koi prijavuvaat tortura, za ispituvawe<br />
slu~ai na navodna tortura i za izvestuvawe za takvi slu~ai do <strong>sudstvo</strong>to ili<br />
do nekoi istra`ni organi. Prira~nikot kako sostaven del gi vklu~uva i Principite<br />
za delotvorna dokumentacija na tortura i drugo svirepo, nehumano<br />
ili poni`uva~ko postapuvawe ili kaznuvawe (dodadeni na Rezolucijata<br />
55/89 na Generalnoto sobranie na ON na 4. 09. 2000 i na Rezolucijata<br />
2000/43 na Komisijata za ~ovekovi prava na 20. 04 2000, pri {to dvete bea usvoeni<br />
bez glasawe).<br />
57
Sudot na sednicata utvrdi deka so osporeniot ~l. 12 st. 3 od Zakonot<br />
se predviduva izvr{noto re{enie na pazarniot inspektor koe<br />
ne se odnesuva na pari~ni obvrski, inspektorot da mo`e da go izvr{i<br />
i po pat na neposredna prisilba.<br />
So ~l. 5 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za<br />
organite na upravata ("SV RM," br. 63/1998), se opredeluva deka Republi~kiot<br />
pazaren inspektorat e organ vo sostav na Ministerstvoto za<br />
trgovija.<br />
Spored ~l. 96 od Ustavot, organite na dr`avnata uprava rabotite<br />
od svojata nadle`nost gi vr{at samostojno vrz osnova i vo ramkite<br />
na Ustavot i zakonite i za svojata rabota se odgovorni na Vladata. Toa<br />
zna~i deka so Ustavot i zakonite se opredeluvaat osnovite i granicite<br />
vo koi mo`at da se dvi`at organite na dr`avnata uprava, pri {to<br />
Ustavot propi{uva obemot na ovlastuvawata na dr`avnata uprava da<br />
mo`e da se dimenzionira so zakon. Ottuka, predviduvaweto (vo osporeniot<br />
~l. 12 st. 3 od Zakonot) pazarniot inspektor da ima ovlastuvawe<br />
da go izvr{uva svoeto izvr{no re{enie koe se odnesuva na stoki, i toa<br />
da go vr{i so nesporedna prisilba, ne e vo nesoglasnost so ozna~enata<br />
ustavna odredba (zna~i, zakonodavecot mo`e da propi{e tolkavo ovlastuvawe<br />
za dr`avnata uprava, a pazarnata inspekcija potoa samo izvr-<br />
{uva takvo zakonsko ovlastuvawe).<br />
2. So Re{enie U. br. 220/1998 od 22. 12. 1999, Sudot ne povede<br />
postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 107 st. 1, vo delot "toj e dol`en<br />
da gi iznese site fakti {to mo`at da dovedat do negovo krivi~no<br />
gonewe," na ~l. 108 st. 2 t. 1 i 2 od Zakonot za ste~aj ("SV RM,"<br />
br. 55/ 1997).<br />
Spored navodite vo inicijativata so osporenite odredbi od Zakonot<br />
se iznuduvalo priznanie od dol`nikot vo ste~ajnata postapka so<br />
{to se vr{elo i krivi~no delo tortura predvideno vo ~l. 142 od Krivi~niot<br />
zakonik. Poradi toa podnositelot na inicijativata smeta<br />
deka tie ne bile vo soglasnost so ~l. 12 st. 3 od Ustavot na Republika<br />
Makedonija, spored koj od liceto povikano, privedeno ili li{eno od<br />
sloboda ne mo`e da se bara izjava, dotolku pove}e {to bil vo pra{awe<br />
dol`nik.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~l. 107 od Zakonot za<br />
ste~aj, dol`nikot e dol`en na sudot, na ste~ajniot upravnik, na odborot<br />
na doveritelite i po nalog na sudot, na sobranieto na doveritelite<br />
da im gi dava site potrebni informacii za okolnostite {to se<br />
odnesuvaat na postapkata. Toj e dol`en da gi iznese site fakti {to<br />
mo`at da dovedat do negovo krivi~no gonewe. Me|utoa, faktite {to<br />
dol`nikot gi otkril poradi obvrskata nalo`ena so ovoj ~len ne mo-<br />
`at da se koristat protiv dol`nikot bez negova soglasnost vo sudska,<br />
upravna ili druga postapka povedena protiv nego (st. 1). Dol`nikot e<br />
dol`en da mu pomaga na ste~ajniot upravnik pri ispolnuvaweto na negovite<br />
zada~i (st. 2). Dol`nikot e dol`en, po nalog na sudot, da dava<br />
58
informacii i da sorabotuva vo sekoe vreme. Dol`en e da se vozdr`uva<br />
od site aktivnosti so koi bi se ote`nalo ispolnuvaweto na tie obvrski<br />
(st. 3).<br />
Spored ~l. 108 od Zakonot, ako poradi pribavuvawe na soodvetni<br />
izjavi e potrebno, sudot mo`e da odredi priveduvawe na dol`nikot<br />
(st. 1). Sudot, po soslu{uvaweto mo`e da go pritvori dol`nikot ako:<br />
1. odbil da gi dade potrebnite informacii ili odbil da sorabotuva so<br />
ste~ajniot upravnik vo ispolnuvaweto na negovite zada~i, 2. izbegnuva<br />
ili ima namera da izbegne davawe na informacii i sorabotka, a osobeno<br />
ako se podgotvuva za begstvo ili, 3. ako toa e potrebno da se spre-<br />
~i dol`nikot vo prezemaweto aktivnosti so koi bi se onevozmo`ilo<br />
ili ote`nalo pribiraweto na potrebnite ispravi i informacii, a<br />
osobeno pribiraweto i za{titata na ste~ajnata masa.<br />
Na pritvorot na dol`nikot od st. 2 na ovoj ~len na soodveten<br />
na~in se primenuvaat odredbite za pritvor vo krivi~na postapka.<br />
Pritvorot se ukinuva po slu`bena dol`nost, {tom }e prestanat pri-<br />
~inite poradi koi e opredelen (st. 3).<br />
Od odredbite od ~l. 8 st. 1 al. 1, 12, 50 st. 3 i 54 stav 1 od Ustavot,<br />
proizleguva deka garantiraj}i ja slobodata na ~ovekot kako neprikosnovena<br />
vrednost, Ustavot predviduva mo`nost i za nejzino ograni~uvawe<br />
so odluka na sud i vo slu~ai i vo postapka utvrdena so zakon,<br />
{to zna~i ograni~uvawe na slobodite i pravata na gra|anite i vo interes<br />
na ostvaruvaweto na funkcijata na sudovite i ostvaruvawe na<br />
pravata i slobodite na drugite gra|ani.<br />
Nesomneno e deka, koga e vo pra{awe za{titata i ostvaruvaweto<br />
na pravata i slobodite na gra|anite od tn. korpus na slobodi i prava,<br />
garancija za nivnata za{tita davaat i zakonite od oblasta na gra-<br />
|anskoto i krivi~noto pravo i drugite oblasti ~ii {to normi sudot<br />
gi primenuva pri razgleduvawe i odlu~uvawe na oddelni pra{awa, so<br />
drugi zborovi, pri ostvaruvawe na sudskata funkcija. Vo ovaa smisla i<br />
Zakonot za ste~aj i toa vo delot nasloven za ste~ajna postapka, konkretno<br />
vo ~l. 6, predviduva deka vo ste~ajnata postapka se primenuvaat<br />
odredbite na Zakonot za parni~nata postapka, ako so ovoj zakon ne e<br />
poinaku opredeleno.<br />
Vo ~l. 7 od Zakonot za ste~aj, vo koj se utvrdeni na~elata na<br />
ste~ajnata postapka, vo st. 3, e utrdeno na~eloto deka sudot po slu`bena<br />
dol`nost gi utvrduva site fakti {to se od zna~ewe za ste~ajnata<br />
postapka i poradi toa mo`e da gi izveduva site potrebni dokazi. Pritoa<br />
e nesomneno deka zakonodavecot mislel na utvrduvawe na site fakti<br />
{to se bitni za donesuvawe na odluka i {to se utvrduvaat po pravilata<br />
na Zakonot za parni~nata postapka, kako i drugi dokazi ako sudot<br />
smeta deka so dobienite informacii od dol`nikot }e se dorazjasnat<br />
opredeleni okolnosti koi proizleguvaat od postapkata. So drugi<br />
zborovi, i na~elata na ste~ajnata postapka i na~eloto za utvrduvawe<br />
na materijalnata vistina vo parni~nata postapka, go obvrzuva sudot da<br />
59
gi izvede site dokazi za da mo`e napolno i vistinito da gi utvrdi spornite<br />
fakti od koi zavisi pravednata odluka.<br />
Spored na~elata vrz koi e uredena parni~nata postapka vo vrska<br />
so odlu~uvaweto po tu`benite barawa, me|u drugoto, e predvideno i<br />
deka strankite se dol`ni da gi iznesat site fakti vrz koi gi zasnovaat<br />
site barawa, a kako dokazno sredstvo e predvideno i soslu{uvawe na<br />
strankite. Spored ~l. 249 od Zakonot za parni~nata postapka sporenite<br />
fakti va`ni za odlukata sudot mo`e da gi utvrduva i so soslu-<br />
{uvawe na strankite, kako i soslu{uvaweto na strankite da se izvede<br />
kako dokaz koga nema drugi dokazi ili koga i pokraj izvedenite drugi<br />
dokazi }e najde deka toa e potrebno za utvrduvawe na va`ni fakti.<br />
Spored misleweto na Sudot, preku propi{anata obvrska na dol`nikot,<br />
na sudot i drugite subjekti na ste~ajnata postapka, dol`nikot<br />
da im gi dava site potrebni informacii za okolnostite {to se<br />
odnesuvaat na postapkata, se ovozmouva tie da dobijat potrebni soznanija<br />
za fakti i okolnosti va`ni za ste~ajnata postapka, za koi inaku<br />
ne e vo mo`nost da gi dobijat, {to mu odi vo prilog na dol`nikot, a<br />
sudot bi bil onevozmo`en da donese pravedna odluka. So drugi zborovi<br />
vo ste~ajnata postapka se odlu~uva za vrednosti od javen interes i<br />
interes na gra|anite, i poa|aj}i od na~eloto na materijalnata vistina<br />
pri nejzinoto utvrduvawe sudot mo`e da gi izveduva site potrebni dokazi<br />
pa i da obezbedi prisustvo na dol`nikot i nalo`i da gi dade site<br />
potrebni informacii {to ima za cel uspe{no zavr{uvawe na ste~ajnata<br />
postapka i namiruvawe na doveritelite. Pritoa, treba da se ima<br />
predvid deka dol`nikot e dol`en taka da postapi samo vo slu~aite ako<br />
za toa odlu~i sudot. Spored toa, obvrskata dol`nikot vo ste~ajnata<br />
postapka po nalog na sudot, da gi dade site potrebni informacii za<br />
okolnostite {to se odnesuvaat na postapkata i da gi iznese site fakti<br />
{to mo`at da dovedat do negovo krivi~no gonewe ne mo`e da se poistoveti<br />
so iznuduvawe izjava od dol`nikot, odnosno so vr{ewe tortura<br />
nad dol`nikot, zatoa {to faktite {to dol`nikot gi otkril ne<br />
mo`at da se koristat protiv dol`nikot bez negova soglasnost vo sudska,<br />
upravna ili druga postapka, poradi {to ne mo`e da se postavi<br />
pra{aweto za soglasnosta na osporenata odredba so Ustavot.<br />
Poa|aj}i od vakvoto sfa}awe na osporenata odredba, taa ne<br />
mo`e da se podvede pod kvalifikacijata na krivi~noto delo "tortura"<br />
utvrdeno vo ~l. 142 od Krivi~niot zakonik, nitu pak gi sodr`i elementite<br />
za bitieto na ova krivi~no delo.<br />
Osporenite odredbi na ~l. 108 od Zakonot za ste~aj go ureduva<br />
pra{aweto za izrekuvawe na merkata pritvor i pari~nata kazna za dol`nikot<br />
za ispolnuvawe na dol`nostite od ~l. 107 od ovoj zakon, ili<br />
ako ne gi ispolnuva dol`nostite od ovoj ~len.<br />
Vo vrska so ovaa odredba se postavuva pra{aweto dali priveduvaweto,<br />
pritvorot i pari~nata kazna kako merka na prisilba vo funkcija<br />
na obezbeduvawe soodvetna izjava od dol`nikot, odnosno da gi<br />
60
dade ili da izbegne da gi dade potrebnite informacii, kako i da gi<br />
obezbedi dol`nostite od ~l. 107 na Zakonot, mo`e da se smetaat kako<br />
sredstvo vo ste~ajnata postapka.<br />
Spored ~l. 12 st. 5 od Ustavot, izmenet so Amandman III na Ustavot<br />
na Republika Makedonija ("SV RM,"br. 31/1998), pritvor do podignuvaweto<br />
na obvinenieto, po odluka na sud mo`e da trae najdolgo 180<br />
dena od denot na pritvoraweto.<br />
Po podignuvawe na obvinenieto pritvorot go prodol`uva ili<br />
go opredeluva nadle`niot sud vo slu~aj i postapka utvrdena so zakon.<br />
Spored ~l. 183 st. 1 od Zakonot za krivi~nata postapka pritvor<br />
mo`e da se opredeli samo pod uslovite predvideni so ovoj zakon, a spored<br />
~l. 184, pritvor mo`e da se opredeli ako postoi osnovano somnenie<br />
deka opredeleno lice storilo krivi~no delo i toa ako: 1. se krie,<br />
ako ne mo`e da se utvrdi negoviot identitet ili ako postojat drugi<br />
okolnosti {to uka`uvaat na opasnost od begstvo, 2. postoi osnovan<br />
strav deka }e gi uni{ti tragite na krivi~noto delo ili ako osobeni<br />
okolnosti uka`uvaat deka }e ja popre~uva istragata so vlijanie vrz<br />
svedocite, sou~esnicite ili prikriva~ite, i 3. osobeni okolnosti go<br />
opravduvaat stravot deka }e go povtori krivi~noto delo ili deka }e<br />
stori krivi~no delo so koe se zakanuva.<br />
Od Ustavot i ozna~enite odredbi na Zakonot za krivi~nata postapka<br />
pritvorot pretpostavuva storuvawe na krivi~no delo i e najstroga<br />
merka od site drugi merki za obezbeduvawe prisustvo na obvinetiot<br />
vo krivi~nata postapka i zna~i li{uvawe od sloboda i toa vrz<br />
osnova na re{enie na nadle`en sud i koga se ispolneti uslovite utvrdeni<br />
so ovoj zakon. Pritvorot }e se opredeli samo ako postojat nekoi<br />
od navedenite osnovi, a pri~inite za negovo opredeluvawe treba da se<br />
so golem stepen na verojatnost deka }e nastapat.<br />
Me|utoa, trgnuvaj}i od sodr`inata na osporenite odredbi i<br />
pokraj toa {to se vostanovuva pritvor vo ste~ajnata postapka, po svojata<br />
su{tina ovaa merka e naso~ena kon obezbeduvawe na prisustvoto na<br />
dol`nikot vo ste~ajnata postapka i toa vo slu~aite ako odbil da gi<br />
dade potrebnite informacii ili da sorabotuva so ste~ajniot upravnik<br />
vo ispolnuvaweto na negovite zada~i, izbegnuva ili ima namera da<br />
izbegne davawe na infromacii i sorabotka, a osobeno ako se podgotvuva<br />
za begstvo ili so svoi aktivnosti onevozmo`i i ote`ni pribirawe<br />
na potrebni ispravi i informacii, a osobeno za za{tita na ste~ajnata<br />
masa. Ottuka, i pokraj upatnata norma deka na pritvorot na dol`nikot<br />
na soodveten na~in }e se primenuvaat odredbite za pritvor vo krivi~nata<br />
postapka, {to zna~i deka pritvorot se opredeluva za dol`nikot<br />
so odluka na sud i ako postojat osnovite za izrekuvawe na ovaa merka,<br />
pritvorot vo ste~ajnata postapka se opredeluva poradi protivewe na<br />
zakonski nalog na sudot ili so cel da se obezbedi izvr{uvawe na so zakon<br />
propi{ana obvrska. Spored misleweto na Sudot pritvorot kako<br />
prisilna merka vo ste~ajnata postapka ima za cel da go obezbedi dol-<br />
61
`nikot, a so toa da se ovozmo`i uspe{no zavr{uvawe na ste~ajnata postapka<br />
i za{tita na ste~ajnata masa i ste~ajnite doveriteli. Spored<br />
toa, pritvorot vo ste~ajnata postapka ne mo`e da se poistoveti so pritvorot<br />
vo krivi~nopravna smisla, tuku kako merka na prisilba vo funkcija<br />
na obezbeduvawe prisustvo na dol`nikot zaradi pribavuvawe<br />
na potrebni informacii i sorabotka so ste~ajniot sud i drugite ste-<br />
~ajni organi i so ogled na toa {to e predviden so zakon, Sudot oceni<br />
deka ne mo`e da se postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenite<br />
odredbi na ~l. 108 od Zakonot so ~l. 12 st. 5 od Ustavot.<br />
1.3. PRAVO NA ZA[TITA OD ROPSTVO I OD PRISILNA RABOTA<br />
~l. 11 st. 3<br />
Se zabranuva prisilna rabota.<br />
1. Poimite ropstvo i pot~ineta polo`ba pretstavuvaat trajni<br />
sostojbi koi poedinecot ne mo`e da gi promeni, odnosno da gi ukine.<br />
Za razlika od niv, pod poimot prisilana rabota treba da se podvede<br />
sekoja rabota ili usluga koi se baraat od koe i da e lice pod prisilba<br />
na nekakva kazna ili na koi toa lice ne dalo dobrovolna soglasnost.<br />
2. Vo literaturata so pravo se tvrdi deka prvite rezultati vo<br />
pogled na za{titata na li~nosta na ~ovekot se postignati na podra~jeto<br />
na zabranata na ropstvoto. 85 Dr`avite u~esni~ki na Vienskiot<br />
kongres od 1815, vo na~elo ja osudija trgovijata so "crno robje" od stojali{te<br />
na na~elata na ~ove~nost i op{tiot moral, kako pojava koja ja<br />
poni`uva Evropa. Me|utoa, prviot pove}estran dogovor od ovaa oblast<br />
e donesen duri vo 1841 na konferencijata odr`ana vo London. Spored<br />
ovoj dogovor voeni brodovi na dr`avite-dogovorni~ki bea ovlasteni<br />
da gi pregleduvaat site somnitelni brodovi na dr`avi dogovorni~ki.<br />
So aktot od Kongo od 1885 i so Briselskiot Generalen akt od 1890, zabranata<br />
e pro{irena i na podra~jeto na Kongo, isto~noto krajbre`ie<br />
na Afrika i Indiskiot okean. Dogovorite od 1885 i 1890 bea zameneti<br />
so Konvencijata od Sent @ermen od 1919 vo koja be{e stipulirana<br />
op{ta obvrska za celosno ukinuvawe na site vidovi na ropstvo i<br />
trgovijata so robje.<br />
Najcelosni odredbi za zabrana na ropstvoto se sodr`i vo Konvencijata<br />
za suzbivawe na ropstvoto donesena vo ramkite na Dru{tvoto<br />
na narodite vo 1926. So ovaa Konvencija ne samo {to se popolnuva<br />
prazninata na porane{nite akti, tuku se opfa}aat i novi vidovi<br />
ropstvo. Zna~ajno e i toa deka vo nea posebno se sodr`ani i ograni~uvawa<br />
vo pogled na prisilnata rabota. Na konferencijata na ON od<br />
85<br />
Taka: Avramov, S. Me|unarodno javno pravo, Savremena administracija,<br />
Beograd, 1973, str. 200.<br />
62
1956 e usvoena Dopolnitelnata konvencija za ukinuvawe na ropstvoto,<br />
trgovijata so robje i ustanovite i praktikata sli~ni na ropsto.<br />
86 Ne{to podocna se pristapi kon zabrana na trgovijata so "belo<br />
robje," t.e. so `eni i deca. Vo taa smisla najprvin dojde do zaklu~uvaweto<br />
na dogovorite vo Pariz vo 1904 i 1909 godina, kade se usvoeni Me-<br />
|unarodnata spogodba za za{tita od kriminalna trgovija so belo<br />
robje od 1904, 87 Me|unarodnata konvencija za suzbivawe na trgovija so<br />
belo robje od 1910. 88<br />
Po formiraweto na Ligata na narodite (1919) se usvoeni: Me-<br />
|unarodnata konvencija za suzbivawe na trgovija so `eni i deca od<br />
1921, 89 Konvencijata za ropstvoto (Slavery Convention) od 1926 90 i Konvencija<br />
za suzbivawe na trgovija so polnoletni `eni od 1933. 91<br />
Vo ovaa smisla sepak najzna~ajnite ~ekori se napraveni od strana<br />
na ON, vo ~ii ramki se doneseni pove}e konvencii, rezulucii i<br />
izve{tai {to trebaa da pomognat vo suzbivaweto na ropskiot odnos,<br />
nasilstvoto nad `enata i drugite negativni aspekti od trgovijata so<br />
lu|e. Od taa aktivnost hronolo{ki proizlegoa: Univerzalnata deklaracija<br />
za ~ovekovite prava, 92 Konvencijata za suzbivawe i ukinuvawe<br />
86<br />
Konvencijata od 1926 i Dopolnitelnata od 1956 go definaraat ropstvoto<br />
kako "sostojba ili polo`ba na nekoj poedinec nad koi se vr{at atriburi<br />
na pravo na sopstvenost ili nekoi od niv, a rob e poedinecot koj go ima<br />
toj status. Kako svoja osnovna cel, Konvencijata go postavuva ne samo iskorenuvaweto<br />
na ropstvoto, tuku i ustanovite ili praktikata sli~ni na ropstvoto,<br />
kako {to, na primer, se: pot~inetost poradi dolg, prisilba nekoj da raboti<br />
i `ivee na zemja koja mu pripa|a na drug bez pravo da ja smeni svojata polo`ba,<br />
vetuvawe ili ma`ewe na `ena za pari~en nadomest, nasleduvawe na<br />
`ena ili proda`ba na maloletni deca.<br />
87<br />
Ovaa spogodba gi obvrzuva{e potpisnicite da prezemaat merki protiv<br />
trgovijata so devojki, na nadzor na `elezni~kite stanici i pristani{ta,<br />
na pribirawe izvestuvawa i na repatrijacija.<br />
88<br />
Ovaa spogodba gi obvrzuva{e potpisnicite na kaznuvawe na trgovijata<br />
so devojki i na predavawe na storitelite koi izbegale vo stranstvo.<br />
89<br />
Ovaa Konvencija koja be{e sklu~ena vo @eneva na 30. 09. 1921<br />
odreduva{e deka treba da se kaznivi podgotvitelni dejstvija kako i samiot<br />
obid za trgovija so devojki i deca.<br />
90<br />
Konvencijata koja e usvoena na 25. 09. 1926 vo @eneva, vlegla vo sila<br />
na 7. 07. 1955.<br />
91<br />
Ova Konvencija se protega i na trgovija so polnoletni `eni duri i<br />
koga tie ja dale svojata soglasnost za toa.<br />
92<br />
Univerzalnata deklaracija izre~no ne ja spomenuva prisilnata rabota,<br />
tuku nejzinata zabrana e opfatena so na~eloto "nikoj ne smee da bide<br />
dr`an vo ropstvo ili vo ropski odnos" (~l. 4) i so na~eloto na "sloboden<br />
izbor na vrabotuvaweto (~l. 23 st. 1).<br />
63
na trgovija so luge i iskoristuvawe na prostitucijata na drugi od<br />
1949 (so nea se unificirani site porane{ni pravila od dotoga{nite<br />
spogodbi i konvencii od taa oblast i e predviden mnogu poefikasen<br />
sistem na kontrola), Dopolnitelnata konvencija za ukinuvawe na<br />
ropstvoto, trgovijata so robovi i instituciite i praktikata<br />
sli~i na ropstvoto, od 1956, Konvencijata za ukinuvawe na prisilnata<br />
rabota od 1957, 93 Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki<br />
prava, (vo ~l. 8 se potvrduva zabranata na ropstvoto), Konvencijata<br />
za eliminirawe na site formi na diskriminacija sprema `enata od<br />
1967, Konvencijata protiv tortura i drugi surovi, nehumani ili<br />
poni`uva~ki kazni ili postapuvawa od 1984.<br />
Posledniot najzna~aen dokument od ovaa oblast e sekako Protokolot<br />
za prevencija, onevozmo`uvawe i kaznuvawe na trgovijata<br />
so lu|e, osobeno so `eni i deca, (dokument A 55/383 na Generalnoto<br />
sobranie) kako i dopolnitelniot dokument na Konvencijata na ON za<br />
spre~uvawe na organiziraniot transnacionalen kriminal. 94 Ovoj dokument<br />
poznat kako Protokol od Palermo, pretstavuva prv univerzalen<br />
instrument {to zafa}a site aspekti koi se odnesuvaat na trgovijata<br />
so lu|e.<br />
Vo site ovie dokumenti se sodr`ani obvrski za dr`avite potpisni~ki<br />
da gi preveniraat ropskite i na niv sli~nite osnosi, prisilnata<br />
rabota, prisilnata prostitucija, nametnatite dolgovi i ropski<br />
uslugi i grubite naru{uvawa na ~ovekovite slobodi i prava vo ovie<br />
sferi. Toa e osobeno slu~aj so Protokolot od Palermo (Antitrafficking<br />
Protocol), vo koj trgovijata so lu|e se razgleduva kako sovremena forma<br />
93<br />
Spored ~l. 1 na ovaa konvencija na MOT (The Abolition of Forced Labour<br />
Convention, br. 105. Usvoena na 25. 06. 1957, vlegla vo sila na 17. 01. 1959),<br />
koja ne be{e ratifikuvana od porane{na Jugoslavija nitu pak e ratifikuvana<br />
od Republika Makedonija, se zabranuva sekoja forma na prisilna ili zadol`itelna<br />
rabota vo sledive pet slu~ai: "a) kako sredstvo na politi~ka<br />
prisilba ili vospituvawe ili kako sankcija za zastapuvawe ili iznesuvawe<br />
na politi~ki mislewa koi ideolo{ki se vo sprotivnost so postojniot politi~ki,<br />
socijalen ili ekonomski poredok, b) kako sredstvo za mobilizacija i<br />
koristewe na rabotnata sila zaardi ekonomski razvoj, s) kako sredstvo na<br />
rabotna disciplina, d) kako kazna za u~estvo vo {trajkovi, e) kako sredstvo<br />
za rasna, socijalna nacionalna ili verska diskriminacija." Spored Komitetot<br />
na eksperti na MOT za primena na konvenciite i preporakite uvodnite<br />
zborovi od ~l. 1 na Konvencijata bea protolkuvani kako zabrana na "sekoja<br />
forma" na prisilna rabota, taka {to se zabranuva i rabota nalo`ena vrz<br />
osnova na sudska odluka, kako i drugi formi na prisilna rabota. Vukas, B.<br />
Me|unarodna organizacija rada i za{tita prava ~oveka, Jugoslovenska revija za me|unarodno<br />
pravo, Beograd, 1989/1-2. str. 98.<br />
94<br />
Protokolot be{e potpi{an od na{ata zemja na 13. 12. 2000 godina vo<br />
Palermo.<br />
64
na ropstvo koja spored ~l. 3 (a) vo sebe gi vklu~uva aktivnostite na regrutirawe,<br />
prevezuvawe, prenos, zasolnuvawe ili prifa}awe na lica<br />
preku zakana ili so upotreba na sila ili drugi formi na prisilba, kidnapirawe,<br />
izmama, zala`uvawe, ili so zloupotreba na mo} ili sostojba<br />
na nemo} ili pak so davawe ili primawe na pari ili korist, zaradi<br />
postignuvawe soglasnost na lice koe ima kontrola nad drugo lice so<br />
cel za eksploatacija. Pod eksploatacijata pak se podrazbira eksploatacija<br />
na prostitucija na drugi lica ili drugi formi na seksualna<br />
eksploatacija, prisilna rabota ili prisilnoto davawe uslugi, ropstvo<br />
ili postapuvawe sli~no na ropstvoto, sluguvawe ili vadewe na<br />
organi od ~ovekovo telo.<br />
Osnovnite celi na Protokolot se: spre~uvawe i suzbivawe na<br />
trgovijata so lu|e, osobeno na `enite i decata, za{tita i pomo{ na<br />
`rtvite od vakov vid trgovija i celosno po~ituvawe na nivinite prava,<br />
i vo taa smisla vospostavuvawe cvrsti formi na sorabotka. 95<br />
3. Ustavot na Republika Makedonija ne sodr`i izre~na odredba<br />
so koja se zabranuva ropstvoto i ropski odnos iako me|unarodnoto pravo<br />
eksplicitno zabranuva ropstvo od bilo kakov vid. Me|utoa, ottamu<br />
ne mo`e da se izvede zaklu~ok deka vo na{ata dr`ava ne postoi nikakva<br />
za{tita od ropstvoto. Soglasno ~l. 32 st. 1 od Ustavot, pravoto na<br />
sloboden izbor na vrabotuvawe se tolkuva kako zabrana na: ropstvo vo<br />
smisla na ~l. 4 st. 1 od Evropskata konvencija, kako zavisnost vrz<br />
osnova na trud sli~na na ropstvoto ili kako prisilen ili zadol`itelen<br />
trud vo smisla na ~l. 4 st. 2. 96 Vo ovaa smisla, Ustavot go formulira<br />
pravoto na za{tita pri vrabotuvaweto, a Zakonot za rabotnite<br />
odnosi preku brojni odredbi sistematizirani kako prava na rabotnicite<br />
i nivnata polo`ba. Sodr`inata na ovie ustavnopravni i zakonski<br />
re{enija ne ostava prostor za somnenie deka vo pravniot poredok<br />
na Republika Makedonija ne postojat kakvi bilo institucionalni<br />
osnovi protiv ropstvoto, polo`bata sli~na na ropstvo ili kakva bilo<br />
forma na prisilba vrz osnova na trud. 97<br />
4. Od pravoto na zabrana na prisilna rabota se predvideni slednite<br />
so zakon opredeleni isklu~oci.<br />
Spored Zakonot za izvr{uvawe na sankciite rabotata na osudenite<br />
lica se tretira kako primaren oblik na nivnata resocijalizacija.<br />
Celta na vakviot vid rabota e, pred sî, edukativna i stru~noosposobuva~ka,<br />
odnosno sozdavawe rabotni naviki i qubov kon rabotata<br />
(vo slu~ai koga taa ne postoi) i odr`uvawe na rabotnata kondicija<br />
(vo slu~ai koga rabotnite navi}i ve}e nesomneno se izgradeni). Nejzina<br />
cel e preku procesot na trudot da go razviva ~uvstvoto na me|use-<br />
95<br />
Za kriminolo{kite aspekti na trgovijata so lu|e ("belo robje")<br />
vidi: <strong>Sulejmanov</strong>, Z. Kriminologija, ISPPI, Skopje, 2003, str. 567-572.<br />
96<br />
Vidi: Izve{taj za kompatibilnosta... str. 38.<br />
97<br />
Ibid, str. 39.<br />
65
no po~ituvawe, sorabotka i drugarstvo. Nejzinata eti~ka funcija<br />
pridonesuva za razvivawe na ~uvstvoto na red i samodisciplina kako i<br />
spre~uvawe na razni oblici na neurozi, depresija i negativno odnesuvawe.<br />
Vo nikoj slu~aj ne e isklu~ena ekonomskata funkcija na osudeni~kata<br />
rabota, me|utoa istata ne e primarna. Site ovie funkcii na<br />
osudeni~kata rabota se na linijata na sfa}aweto na Evropskiot sud<br />
prezentirano vo presudata po povod Vagranci case. 98<br />
Navedeniot zakon gi razviva slednive na~ela vo vrska so osudeni~kata<br />
rabota: rabotata ne smee da ima poni`uva~ki karakter, vo<br />
opredeluvaweto na vidot na rabotata se vodi smetka za psihi~kite i<br />
fi~kite sposobnosti na osudenikot, dozvoluvawe mo`nost za izbor na<br />
rabotata od strana na osudenoto lice, zanimavawe so produktivna rabota<br />
vo ramkite na opredeleno rabotno vreme, na~elo na profesionalno,<br />
stru~no i korisno osposobuvawe, na~elo na ednakvi uslovi za rabota<br />
so onie {to vladeeat na sloboda i na~elo na pravi~no nagraduvawe.<br />
Pritoa, fakt e deka Zakonot za izvr{uvawe na sankciite ne sodr`i<br />
odredba so koja se normira deka rabotata na osudenite lica e<br />
zadol`itelna, nitu pak sodr`i odredbi spored koi, koga odbiva da raboti,<br />
osudenoto lice mo`e da se prisili na toa.<br />
Zakonot za odbrana na Republika Makedonija, vo ~l. 11 predvidviduva<br />
rabotna obvrska za gra|anite koja mo`e da se nalo`i samo<br />
vo uslovi na voena sostojba. Rabotnite zada~i za koi mo`e da se vovede<br />
ovaa obvrska se: ostvaruvawe na proizvodstvo i vr{ewe uslugi vo preprijatijata<br />
i javnite ustanovi i slu`bi od posebno zna~ewe za odbranata,<br />
vo pretprijatijata koi vr{at uslugi za potrebite na armijata, vo<br />
pretprijatijata koi sklu~ile dogovor so Ministerstvoto za odbrana za<br />
proizvodstvo ili vr{ewe uslugi vo voena sostojba, ureduvawe pati-<br />
{ta, `elezni~ki prugi i aerodromi, ureduvawe i odr`uvawe na mesta<br />
za preminuvawe preku vodeni i drugi pre~ki, pomo{ pri gasnewe po-<br />
`ari i ras~istuvawe na urnatini, izgradba na rovovski zasolni{ta i<br />
drugi zasloni za za{tita na naselenieto, vr{ewe seidbeni, `etveni i<br />
drugi sli~ni raboti za potrebite na odbranata. Alternativno slu-<br />
`ewe na voeniot rok koe spored ~l. 7 st. 1 od Zakonot za odbrana na<br />
Republika Makedonija se dozvoluva od verski pri~ini (prigovor na<br />
sovesta), isto taka, ne prestavuva zadol`itelna (prisilna rabota).<br />
Vo ~l. 117 - 119 od Zakonot za rabotnite odnosi pod poimot<br />
zadol`itelna (prisilna) rabota ne se smeta rabotata za vreme na nu-<br />
`da ili nesre}a koga rabotnoto vreme mo`e da trae podolgo od 40<br />
~asa. Tie situacii vo prv red se: zemjotres, poplavi, po`ari, epidemija,<br />
epizotija i druga vi{a sila ili nesre}a koja se slu~ila ili koja<br />
98<br />
Izve{taj za kompatibilnosta... str. 40. Vidi: podrobno: <strong>Sulejmanov</strong>,<br />
Z. Penologija, vtoro dopolneto izdanie, Grafohartija, Skopje, 1999, str. 549-<br />
570 i <strong>Sulejmanov</strong>, Z. Komentar na zakonot za ivr{uvawe na sankciite, Grafohartija,<br />
Skopje, 1998, str. 194-207.<br />
66
neposredno se zakanuva, davawe pomo{ na drug rabotodava~ na koj mu se<br />
slu~ila nesre}a ili neposredno se zakanuva, koga e neophodno da se<br />
zavr{i zapo~natiot proces na rabota ~ii prekin so ogled na prirodata<br />
na tehnologijata i organizacijata na rabotata bi predizvikal<br />
zna~itelna materijalna {teta ili zagrozuvawe na `ivotot ili zdravjeto<br />
na lu|eto, za da se zapo~ne ili dovr{i itna medicinska (humana<br />
ili veterinarna) intervencija, ili druga neodlo`na zdravstvena<br />
merka.<br />
Spored ~l. 11 od Zakonot za obligacionite odnosi edinstvenoto<br />
ograni~uvawe na slobodata na dogovarawe se "osnovnite na~ela<br />
na op{testvenoto ureduvawe, prisilnite propisi, moralot na op{testvoto."<br />
Od ovie odredbi proizleguva deka sekoe storuvawe koe e slobodno<br />
dogovoreno pod pretpostavka da ne e sprotivno na zakonot ne<br />
pretstavuva prisilna rabota.<br />
ME\UNARODNI DOKUMENTI<br />
Univerzalna deklaracija za pravata na ~ovekot od 1948<br />
~l. 4<br />
Nikoj ne smee da bide dr`an vo ropstvo ili pot~inetost: ropstvoto<br />
i trgovijata so robije se zabraneti vo site oblici.<br />
Evropska konvecija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovnite<br />
slobodi od 1950<br />
~l. 4<br />
1. Nikoj ne smee da bide dr`an vo ropstvo ili vo ropska zavisnost.<br />
2. Nikoj ne smee da bide prisilen da vr{i prisilna ili zadol-<br />
`itelna rabota.<br />
3. Vo ovoj ~len "prisilna ili zadol`itelna rabota" nema da se<br />
smeta:<br />
a) sekoja rabota koja normalno se bara od licata koi se nao|aat<br />
vo zatvor vo smisla na odredbite na ~len 5 od ovaa Konvencija ili za<br />
vreme na uslovniot otpust,<br />
b) sekoja slu`ba koja ima voen karakter ili nekoja druga slu`ba<br />
namesto slu`ewe na voeniot rok, koga se raboti za lica koi se povikale<br />
na prigovor na sovesta vo onie zemji vo koi toa e predvideno so<br />
zakon,<br />
c) sekoja slu`ba koja se nalo`uva vo slu~aj na opasnost od nesre}a<br />
{to go zagrozuva `ivotot ili blagosostojbata na zaednicata,<br />
d) sekoja rabota ili slu`ba koi se sostaven del na voobi~aeni<br />
gra|anski obvrski.<br />
*<br />
^lenot 4 od Evropskata konvencija, ropstvoto i ropskata polo-<br />
`ba gi razgleduva oddelno od prisilnata ili zadol`itelna rabota.<br />
67
1 0 Ropstvoto i ropskata polo`ba gi opfa}aat doveduvaweto<br />
do krajnost formite na pot~inetost na poedinecot i se odnesuvaat na<br />
uslovite na ugnetuvawe koi {to poedinecot ne mo`e da gi promeni i<br />
izbegne. 99 Komisijata i Sudot razgleduvale nekolku slu~ai vo koi `alitelite<br />
tvrdele deka e povreden ~l. 4 st. 1, me|utoa pogolemiot broj<br />
od tie `albi gi podnele zatvorenici bez kakov i da e uspeh. 100<br />
2 0 Prisilnata ili zadol`itelna rabota se sveduva na nedobrovolniot<br />
karakter na odredena rabota ili uslugi koi se vr{at privremeno<br />
ili kako dopolnuvawe na gra|anskite ili obvrskite koi proizleguvaat<br />
od odredeni okolnosti. 101 Komisijata i Sudot razgleduvale<br />
izvesen broj slu~ai vo koi se otvora pra{aweto vo vrska so primenata<br />
na ~l. 4 st. 2 so koj se zabranuva prisilna i zadol`itelna rabota i ~l. 4<br />
st. 3 vo koj se naveduvaat isklu~oci vo odnos na ovaa op{ta zabrana.<br />
Me|utoa, kako i kaj `albite vrz osnova na ~l. 4 st. 1, Komisijata i<br />
Sudot nitu edna{ ne utvrdile povreda na zabranata. 102<br />
Me|unaroden pakt za gra|anskite i politi~kite prava od 1966<br />
~l. 8<br />
1. Nikoj ne smee da se dr`i vo ropstvo: zabraneto e ropstvoto i<br />
trgovijata so robje vo site negovi oblici.<br />
2. Nikoj ne mo`e da se dr`i vo odnos sli~en na ropskiot.<br />
3. a) Nikoj ne smee da se pra}a na prisilna i zadol`itelna rabota.<br />
b) To~kata a) na ovoj stav ne smee da se tolkuva deka go zabranuva<br />
izvr{uvaweto na kaznata prisilna rabota vrz osnova na presuda<br />
99<br />
Gomein, D. Kratok vodi~ niz Evropskata konvencija za ~ovekovite<br />
prava, str. 22.<br />
100<br />
Vo slu~ajot Van Dreoogenbroeck protiv Belgija (1982), eden recidivist,<br />
staven na raspolagawe na vlastite, tvrdel deka toj vid nadzor pretstavuva<br />
ropska polo`ba zabraneta so ~l. 4 st. 1. Sudot ne go podr`al smetaj}i<br />
deka se primeneti restriktivni merki koi i vremenski se ograni~eni i se<br />
predmet na sudska kontrola. Sudot go zabele`al i toa deka ovie merki ne navleguvaat<br />
vo pravnata polo`ba na `alitetot vo obem potreben za da se nadmine<br />
stepenot so koj se ureduva poimot na ropstvo i ropska zavisnost.<br />
101<br />
Ibid, str. 22.<br />
102<br />
Vo slu~ajot Van der Mussale protiv Belgija (1983), eden belgiski<br />
advokatski pripravnik, od kogo se baralo bez nadomest da zastapuva siroma-<br />
{en klient, se `alel na povreda na ~l. 4 vo vrska so ~l. 14. Sudot zaklu~il<br />
deka dr`avata ima pravo na advokatite da im nametnuva vakvi obvrski, za{to<br />
ne samo {to advokatite se nao|aat vo polo`ba razli~na od onaa na pripadnicite<br />
na drugite profesii na koi takva obvrska ne im se nametnuva (stomatolozi,<br />
sudii i sl.), tuku i otamu {to osporenata praktika e eden od na~inite<br />
na koj Belgija go obezbeduva pravoto na pravi~no sudewe zagarantirano<br />
so ~l. 6 od Konvencijata.<br />
68
na takva kazna od strana na nadle`en sud vo zemjite kade {to odzemaweto<br />
na slobodata so prisilna rabota mo`e da se izre~e kako kazna za<br />
nekoi krivi~ni dela.<br />
c) Vo smisla na ovoj stav ne se smeta kako "prisilna i zadol-<br />
`itelna rabota":<br />
I) sekoja rabota ili slu`ba koi ne se spomnuvaat vo to~ka b), a<br />
koja redovno se bara od lice koe e zatvoreno vrz osnova na zakonita<br />
odluka na sud ili za koe e izdadena takva odluka, a se nao|a na usloven<br />
otpust.<br />
II) sekoja slu`ba od voeno zna~ewe i, vo zemjite kade se dopu{ta<br />
odbivawe na slu`ewe na voenata obvrska od pri~ina na sovesta, sekoja<br />
nacionalna slu`ba koja zakonot ja bara od licata koi stavaat takov<br />
prigovor.<br />
III) sekoja slu`ba koja se bara vo slu~aj na vi{a sila ili nesre}i<br />
koi go zagrozuvaat `ivotot i blagosostojbata na zaednicata.<br />
IV) sekoja rabota ili slu`ba koi se del na redovnite gra|anski<br />
obvrski.<br />
DRUGI RELEVANTNI ME\UNARODNI DOKUMENTI<br />
- Konvencija za ropstvoto. Usvoena na 25 septemvri 1926 vo @eneva.<br />
Vlegla vo sila na 7 juli 1955. Naslov na originalot: Slavery Convention.<br />
- Konvencija za spre~uvawe na trgovija so lu|e, eksploatacija,<br />
prostitucija na drugi. Usvoena na 21. 03. 1950. Naslov na originalot<br />
Convention for the Suppression of the Traffic in Persons of the Exploitation of the<br />
Prostitution of Others.<br />
- Me|unarodna konvencija za spre~uvawe na trgovija so `eni i<br />
deca. Usvoena na 30. 09. 1921. Naslov na originalot: International Convention<br />
for the Suppression of the Traffic in Women and Children.<br />
- Dopolnitelna konvencija za ukinuvawe na ropstvoto, trgovijata<br />
so robovi i ustanovite i praktikata sli~ni na ropstvoto. Usvoena<br />
so Rezolucijana Ekonomskiot i socijalniot sovet 608 (XXI) na 30. 04.<br />
1956. Vlegla vo sila na 1. 04. 1957 vo soglasnost so odredbata od ~l. 13.<br />
Naslov na originalot: Suplementary Convention on the Slavery, the Slave<br />
Trade and Institutions and Practices similar to Slavery.<br />
- Konvencija br. 29 na Me|unarodnata organizacija na trudot za<br />
prisilna rabota, od 28. 06. 1930. Vo sila od 1. 05. 1932. Naslov na originalot:<br />
Forced Labour Convention.<br />
- Konvencija za ukinuvawe na prisilnata rabota. Usvoena na 25.<br />
06. 1957 na Op{tata konferencija na Me|unarodnata organizacija na<br />
trudot. Vlegla vo sila na 17 januari 1959 vo soglasnost so odredbata od<br />
~l. 4. Naslov na originalot: The Abolition of Forced Labour Convention.<br />
- Konvencija za politikata na vrabotuvaweto. Usvoena na 9. 06.<br />
1964 na Op{tata konferencija na Megunarodnata organizacija na tru-<br />
69
dot. Vlegla vo sila na 15. 06. 1965. Nalov na originalot: Convention<br />
concerning Enployment Polici.<br />
- Dopolnitelen Protokol kon Konvencijata protiv transnacionalniot<br />
organiziran kriminal za prevencija, spre~uvawe i kaznuvawe<br />
na trgovijata so lu|e, posebno `eni i deca.<br />
- Konvencijata za eliminirawe na site formi na diskriminacija<br />
sprema `enata. Usvoena i proklamirana so Rezolucija na Generalnoto<br />
sobranie 2263 (XXII) od 7. 11. 1967.<br />
- Konvencijata protiv tortura i drugi surovi, nehumani ili<br />
poni`uva~ki kazni ili postapuvawa. Usvoena i otvorena za potpis,<br />
ratifikacija ili pristapuvawe so Rezolucija na Generalnoto sobranie<br />
39/46 od 10. 12. 1984. Vo sila na 26. 07 1987. Naslov na originalot:<br />
Convention against Torture and Other Cruel, Inhuman or Degrading Traetmaent or<br />
Punishment.<br />
4. ZABRANA NA DISKRIMINACIJA I PRAVO NA EDNAKVOST<br />
PRED USTAVOT I ZAKONITE<br />
~l. 9<br />
Gra|anite na Republika Makedonija se ednakvi vo slobodite i<br />
pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na ko`ata, nacionalnoto i<br />
socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto uveruvawe, imotnata i<br />
op{testvenata polo`ba.<br />
Gra|anite pred Ustavot i zakonite se ednakvi.<br />
1. Od ovaa ustavna odredba proizleguva: a) zabrana na diskriminacija<br />
ili pravo na ednakvost na gra|anite vo pravoto (zabrana<br />
navedenite svojstva da bidat osnova za neednakva pravna polo`ba na<br />
gra|anite pri ureduvaweto na op{testvenite odnosi so op{ti pravni<br />
normi), i b) pravo na ednakvost na gra|anite pred Ustavot i zakonite<br />
(ostvaruvawe na slobodite, pravata i dol`nostite na ~ovekot i<br />
gra|aninot preku ednakva primena na Ustavot i zakonite). Zabranata<br />
na diskriminacija (prvo ramni{te) i pravoto na ednakvost pred Ustavot<br />
i zakonot (vtoro ramni{te), me|u sebe se odnesuvaat kako normativno<br />
i stvarno, a zaedno se narekuvaat na~elo na ednakvost.<br />
1 0 Zabrana na diskriminacija (na~elo na ednakvost na prvo<br />
ramni{te). Zabranata na diskriminacija ili sloboda od diskriminacija<br />
(~l. 9 st. 1 Ustav) e pravo na gra|anite na ednakvost vo sferata na<br />
slobodite i pravata nezavisno od nivniot pol, rasa, boja na ko`ata,<br />
nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto uveruvawe,<br />
imotnata i op{testvenata polo`ba. Osven toa, ograni~uvaweto<br />
na pravata i slobodite ne mo`e da bide diskriminatorsko vrz osnova<br />
na navedenite prirodni i op{testveni svojstva na ~ovekot (~l. 54. st. 3<br />
Ustav).<br />
70
Zabranata na diskriminacija zna~i deka site gra|ani podednakvo<br />
se tretiraat vo Ustavot i zakonite, odnosno deka vo op{tite pravni<br />
akti tie gi imaat site prava i slobodi nezavisno od nivnite prirodni<br />
osobini (pol, rasa i boja na ko`ata) i nivnite socijalni svojstva<br />
(etni~ka pripadnost, socijalno poteklo, politi~ko uveruvawe, verski<br />
opredelba, imotna polo`ba i op{testven status). So drugi zborovi,<br />
ova pravo se sveduva na takvo tretirawe vo pravoto na ~lenot na edna<br />
kategorija, koe vo ni{to ne se razlikuva od tretiraweto na site drugi<br />
~lenovi na istata kategorija.<br />
Negativno opredeleno - pravoto na nediskriminacija, pravoto<br />
na zabrana na diskriminacija na gra|anite vrz osnova na nivnite prirodni<br />
i socijalni karakteristiki, vsu{nost, zna~i deka navedenite<br />
svojstva i polo`bi na lugeto ne smeat da bidat upotrebeni vo pravoto<br />
kako osnova bilo za nametnuvawe na posebni obvrski i ograni~uvawa,<br />
bilo za dodeluvawe posebni prava i privilegii vo koj i da e od pravnite<br />
odnosi. Toa proizleguva ottamu {to diskriminacijata kako praven<br />
poim zna~i ograni~uvawe ili priviligirawe vo pravata na edni vo<br />
odnos na drugi lica, nivni razli~en praven tretman vo zavisnost od<br />
odredeni nerazumni klasifikacii i podvojuvawa. 103 Taa zna~i nepravedna<br />
podelba ili razgrani~uvawe na edni vo odnos na drugi zaradi<br />
eliminirawe ili naru{uvawe na nivnite prava, sozdadavawe razliki,<br />
isklu~uvawa, ograni~uvawa ili nametnuvawa uslovi za koristewe na<br />
tie prava zasnovani vrz elementi koi ne mo`e da se opravdaat od aspekt<br />
na op{toprifatenite vrednosti: pravdata i pravednosta. Ili poednostavno,<br />
diskriminacijata zna~i neednakvo postapuvawe vo odnos<br />
na lica me|u koi postojat prirodni i socijalni razliki.<br />
Diskriminacijata, me|utoa, ne postoi pri sekoja, tuku samo pri<br />
nepravedna klasifikacija na lice ili grupa na lica, koja doveduva do<br />
neednakov tretman vo pravoto na ednakvite lica. Me|utoa, ottamu {to<br />
pokraj ednakvoto postapuvawe so ednakvite (bitno sli~nite), pravdata<br />
bara i neednakvo postapuvawe so neednakvite (bitno razli~nite), se<br />
pojavuva potrebata od klasifikacii na lica za koi }e se obezbedi poinakov<br />
praven tretman nasproti licata i grupite {to se razli~ni od<br />
niv. Vo tie slu~ai diskriminacijata e nu`na za da se postigne ednakvost<br />
vo tretmanot na razli~nite lica vo ramkite na nivnata kategorija,<br />
no razli~en vo odnos na ednakviot tretman vo ramkite na druga<br />
kategorija na lica. Takvata diskriminacija e pravedna, za{to se pravi<br />
vrz osnova na razumni (prifatlivi), odnosno pravedni kriteriumi za<br />
klasifikacija.<br />
Ottamu, zabranata na diskriminacija zna~i pravna ednakvost,<br />
ednakvost na pravoto sprema site (pravedno e ednakvite da se tretiraat<br />
ednakvo). Na ova normativno ramni{te principot na ednakvosta se<br />
103<br />
Inaku, samiot termin diskriminacija (lat. discriminere) zna~i pravewe<br />
razlika, delewe, podvojuvawe.<br />
71
pojavuva kako fundamentalno pravo na ~ovekot da se bide tretiran<br />
ednakvo vo soglasnost so svojata ~oveka priroda, ottamu {to ~ovekovite<br />
bitija imaat ednakva vrednost. Zabranata na diskriminacija, me-<br />
|utoa, ne ja isklu~uva i kategorijata na razli~en tretman (pravedno e<br />
razli~nite da se tretiraat razli~no) ako e zasnovan vrz utvrduvaweto<br />
na negovata potreba vo oddelen slu~aj so primena na pravdata. 104 Nakratko,<br />
ova pravo se sveduva samo na toa vo sozdavawe pravno relevantna<br />
obvrska za nositelite na normativnata dejnost, pri ureduvaweto<br />
na konkretnite pravni odnosi razli~nite pravni svojstva na subjetite<br />
vo pravoto da ne smeat da se zasnovaat vrz nabroenite okolnosti. Toa<br />
samo po sebe zna~i deka od aspekt na ovaa ustavna norma razli~nite<br />
svojstva po osnova na nekoja druga okolnost, odnosno sozdavaweto razli~ni<br />
kategorii subjekti vrz nekoja drug osnova, ne se zabraneti.<br />
Zabranata na diskriminacija ne ja isklu~uva nitu pozitivnata<br />
diskriminacija. Pozitivnata diskriminacija - ednakvo postapuvawe<br />
vo odnos na lica me|u koi postojat prirodni i socijalni razliki<br />
(obratna diskriminacija, benigna diskriminacija, afirmativna akcija<br />
na dr`avata, preodni ili preferentni merki, specijalni merki),<br />
isto taka, mu slu`i na principot na ednakvosta so voveduvawe privremena,<br />
poedine~na i predmetno ograni~ena neednakvost vo pravata.<br />
"Pozitivnata diskriminacija, vsu{nost, pretstavuva akcija na dr`avata<br />
za potkrepa na mo`nostite za realizacija na nekoi propi{ani<br />
prava na poedinci ili gupi koi tie samite ne mo`at da gi iskoristuvaat<br />
poradi razli~ni socijalni, fizi~ki ili politi~ki hedikepi.<br />
Ovoj institut ima ultimativna cel da ja namali razlikata me|u for-<br />
104<br />
"... Razlikite i neednakvostite koi gi imaat lu|eto se podeleni na<br />
onie {to ne se od zna~ewe za ednakvosta pred zakonot i na takvi {to se od<br />
zna~ewe i {to treba da se zemat predvid. Na primer, neednakvostite vrz osnova<br />
na polot, rasata, bojata na ko`ata i sl. se neednakvosti, koi ne treba da se<br />
zemat predvid za statusot na ednakvosta - imeno, lu|eto nezavisno od niv treba<br />
da se tretiraat ednakvo pred zakonot. Principot na pravdata, {to bara: sekomu<br />
da mu se dade {to mu pripa|a - bara od zakonot da bide "slep" sprema spomenatite<br />
prirodni neednakvosti. No istiot princip pak bara, zakonot da gi<br />
"vidi" i da utvrdi razli~en tretman na nekoi drugi neednakvosti bitni za postignuvawe<br />
na realna ednakvost vo zakonot - onamu kade {to razli~nosta stanuva<br />
hendikep za realizacija na pravoto, kade {to ekonomskite, socijalnite i<br />
kulturnite razliki stanuvaat pre~ka za postignuvaweto na efektivna ednakvost<br />
- tie razliki mora zakonski da se nadminat za da se izbegne sozdavawe<br />
na u{te pogolemi razliki i urivawe na principot na ednakvost... So eden<br />
zbor, principot na zakonski razli~en tretman e del od principot na ednakvost<br />
i toj mo`e da se opravda so specifi~nite prakti~ni okolnosti koi sozdavaat<br />
razliki vo {ansite da se koristat pravata {to im pripa|aat na lu|eto."<br />
Danailov Fr~koski, Q. Me|unarodno pravo za pravata na ~ovekot, Magor,<br />
Skopje, 2001, str. 59.<br />
72
malnata i stvarnata ednakvost, a ne da kreira originerni novi prava<br />
za nekogo ili da sozdava privilegirani nositeli na prava." 105 "Pozitivnata<br />
diskriminacija ili afirmativnite akcii se: poedine~ni<br />
merki, vremenski ograni~eni od dr`avata vo ovozmo`uvawe na specijalni<br />
prava - tretman na oddelni lica ili grupi, a so cel da im se<br />
ovozmo`i izedna~eni {ansi vo koristeweto na pravata {to im se garantirani."<br />
106<br />
Odredbata od ~l. 9 st. 1 od Ustavot, vo koja e sodr`ano pravoto<br />
na zabrana na diskriminacija ima karakter na op{ta odredba koja ima<br />
vrednost na pravo na ~ovekot i samata za sebe (ima vrednost na ~ovekovo<br />
pravo kako i site drugi ~ovekovi prava), me|utoa nejzinoto ostvaruvawe<br />
se realizira vo konkretni op{testveni odnosi ~ija sodr`ina ja<br />
~inat odredeni ili razli~ni kategorii na prava na ~ovekot. Ova pravo<br />
se smeta za op{to pravo (za{to se odnesuva na site drugi ~ovekovi<br />
prava, nezavisno od toa dali tie prava se koristat vo normalni uslovi<br />
ili za vreme na voena ili vonredna sostojba) koe treba da bide po~ituvano<br />
vo odnos na oddelnite posebno nabroeni prava na ~ovekot. Pravoto<br />
na nediskriminacija, vsu{nost, go oblikuva na~eloto na ednakvost<br />
na negovoto prvo, po~etno ramni{te. 107 Negovoto ostvaruvawe na<br />
ova ramni{te vo izvesna smila se obezbeduva so samoto va`ewe na<br />
op{tite pravni normi. 108 Sepak, dobivaj}i karakter na pravo, nediskriminacijata<br />
vo u`ivaweto na pravata ja obvrzuva dr`avata da prezeme<br />
opredeleni merki vo sankcioniraweto na otstapuvawata od po~ituvaweto<br />
na ova pravo. Vo ova smisla vo Krivi~niot zakonik e sodr`i<br />
odredba so koja se sankcionira povredata na ramnopravnosta na gra|anite<br />
(~l. 137 KZ). 109<br />
105<br />
Danailov Fr~koski, Q. Me|unarodno pravo za pravata na ~ovekot,<br />
Magor, Skopje, 2001, str. 64.<br />
106<br />
Ibid, str. 65.<br />
107<br />
Negovata sodr`ina kako pozitivno pravno pravilo se sostoi vo sozdavawe<br />
pravno relevantna obvrska za nositelite na normativnata dejnost -<br />
pri ureduvaweto na opredeleni pravni odnosi, nabroenite osnovi da ne smeeat<br />
da bidat bitni za pravnata polo`ba na pravnite subjekti. Vidi: Izve{taj<br />
za kompatibilnosta..., str. 221.<br />
108<br />
Op{tosta na normite koi sodr`at odredeni barawa upateni kon<br />
apstraktni subjeti od edna kategorija, li{eni od kakvi i da e individualni<br />
osobenosti, sama po sebe podrazbira, identi~na primena vo sekoj inidividualen<br />
slu~aj {to mo`e da se podvede pod hipotezite od op{tata norma.<br />
109<br />
Vidi: Izve{taj za kompatibilnosta..., str. 217. So ~l. 417 KZ e predvideno<br />
deloto Rasna i druga diskriminacija. Spored ovaa odredba: (1) Toj {to<br />
vrz osnova na razlika na rasa, boja na ko`a, nacionalnost ili etni~ko poteklo<br />
gi povreduva osnovnite ~ovekovi prava i slobodi priznati od strana na<br />
me|unarodnata zaednica, }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini.<br />
(2) So kaznata od stav 1 }e se kazni toj koj{to vr{i progonuvawe na orga-<br />
73
2 0 Pravo na ednakvost na gra|anite pred ustavot i zakonite<br />
(na~elo na ednakvost na vtoro rami{te). Ednakvosta pred Ustavot<br />
i zakonot (~l. 9 st. 2 Ustav), zna~i deka Ustavot i zakonite podednakvo<br />
se primenuvaat kon site gra|ani. Pravoto na ednakvost na gra|anite<br />
pred Ustavot i zakonite, go oblikuva na~eloto na ednakvost na negovoto<br />
vtoro ramni{te, negovata neposredna primena na edno pravilo od<br />
strana na ovlastenite dr`avni organi. Pritoa, voop{to ne e bitna sodr`inata<br />
na pravnite normi {to treba da se primenat na konkretniot<br />
slu~aj. Inaku, za ozna~uvawe na ova pravo ispravna e i upotrebata na<br />
sinonimite: ednakvost vo primena na zakonot i ednakvo dejstvo na pravoto<br />
sprema site. Vrednosta na ova pravo se sostoi vo obezbeduvawe na<br />
po~ituvawe na na~eloto na zakonitost vo site slu~ai vo koi se odlu~uva<br />
za poedine~ni raboti. Vo su{tina stanuva zbor za primena na pravoto,<br />
odnosno za ednoobranost vo primena na normata vo site slu~ai.<br />
Ovaa ednakvost se izrazuva kako ednakvost na gra|anite pred sudot<br />
i pred upravnite organi, odnosno kako ednakva polo`ba na site subjekti<br />
vo primenata na pravoto. Ili poinaku, ovaa ednakvost se izrazuva<br />
kako ednakva primena na isti pravni pravila vo site individualni<br />
slu~ai, odnosno podednakvo ili uniformno tretirawe na site pripadnici<br />
na odredena grupa subjekti. Isklu~ok od uniformnosta vo postapuvaweto<br />
pretstavuva principot na pravi~nost. Pritoa, pravi~nosta<br />
ne pretstavuva naru{uvawe na na~eloto na ednakvosta, tuku samo<br />
prilagoduvawe na ednakvosta na poedine~niot slu~aj od gledi{te na<br />
op{tata norma. 110<br />
2. Ovde e zna~ajno da se istakne i toa deka od gledi{te na ednakvosta,<br />
slobodite i pravata imaat razli~en status vo Ustavot na Republika<br />
Makedonija.<br />
1 0 Li~nite i politi~kite prava i slobodi podednakvo im pripa-<br />
|aat na site gra|ani. Za u`ivawe na ovie prava dovolno e da se ima status<br />
na gra|anin, i ni{to pove}e od toa. Ovie slobodi i prava se ostvaruvaat<br />
neposredno vrz osnova na Ustavot. Zakonskoto ureduvawe na<br />
ovie prava pretstavuva isklu~ok, a ne pravilo. Pritoa, sudovite davaat<br />
ednakva za{tita vo slu~aj na nivna povreda ili ograni~uvawe od<br />
strana na dr`avnata vlast. Po pravilo, dr`avata se vozdr`uva od prezemawe<br />
merki za ograni~uvawe na ovie slobodi i prava i ne obezbeduva<br />
finansiski sredstva za nivno ostvaruvawe vo praktikata. 111<br />
Takviot stav vo celost se poklopuva so liberalnodemokratskiot<br />
koncept za ~ovekovite prava i slobodi. Za toj koncept e karakterinizacii<br />
ili na poedinci poradi nivnoto zalagawe za ramnopravnost na lu|eto.<br />
(3) Toj koj{to {iri idei za superiornost na edna rasa nad druga ili propagira<br />
rasna omraza ili pottiknuva na rasna diskriminacija, }e se kazni so<br />
zatvor od {est meseci do tri godini.<br />
110<br />
[kari}, S. Makedonija na site kontinenti, str. 293.<br />
111<br />
Ibid, str. 294.<br />
74
sti~no ograni~uvaweto samo na negativnoto opredeluvawe i na slobodite<br />
i na ednakvosta. Vo ovoj koncept ednakvosta vo forma na ednakva<br />
pravna sposobnost na poedinecot e svedena samo na najnu`niot uslov<br />
za ostvaruvawe na individualnata sloboda. Taa e ograni~ena samo na<br />
javnata sfera, odnosno samo na odnosite me|u gra|anite i vlasta (zakonot),<br />
a se izrazuva kako pravno garantirawe na negovite li~ni i politi~ki<br />
prava, odnosno kako garantirawe na pravnata forma na me|usebnite<br />
odnosi vo ekonomskata sfera. Ova garancija za gra|aninot zna~i<br />
da bara ~ist prostor i otsustvo na diskriminacija vo vr{eweto na<br />
negovite li~ni i politi~ki prava, a na dr`avata obvrska, koja ednakvo<br />
se odnesuva na site gra|ani, samata da ne sozdava pre~ki za nivnoto<br />
ostvaruvawe, kako i da gi onevozmo`uva centrite na na mo} nadvor od<br />
nea, vklu~uvaj}i gi i drugite gra|ani vo sozdavaweto takvi pre~ki, bez<br />
nikakva obvrska za sozdavawe materijalni i drugi uslovi tie prava i<br />
slobodi da se ostvarat ednakvo ili barem pribli`no ednakvo. 112<br />
2 0 Sprotivno od toa, na~eloto na ednakvost poinaku se ostvaruva<br />
vo oblasta na socijalnite i ekonomskite slobodi i prava. Za razlika<br />
od ednakvosta vo politi~kata sfera, vo socijalnoekonomskata sfera<br />
Ustavot ima za cel da obezbedi samo elementarna ednakvost na ~ovekot,<br />
odnosno minimalno nivo na materijalna i socijalna sigurnost na<br />
lu|eto. Vo funkcija na toa, dr`avata ima aktivna uloga vo zakonskoto<br />
ureduvawe na ovie slobodi i prava i vo obezbeduvaweto na finansiskite<br />
sredstva za nivnoto ostvaruvawe vo praktikata (pozitivni prava).<br />
Vo ostvaruvaweto na navedenata uloga, dr`avnata vlast nastapuva<br />
kako klu~en faktor na distributivnata pravda vo socijalnoekonomskata<br />
sfera. 113<br />
ME\UNARODNI DOKUMENTI<br />
Univerzalna deklaracija za pravata na ~ovekot od 1948<br />
~l. 2<br />
Sekomu mu pripa|aat site prava i slobodi proglaseni vo ovaa<br />
Deklaracija bez kakva i da e razlika vo pogled na rasata, bojata, polot,<br />
jazikot, veroispovesta, politi~koto i drugo mislewe, nacionalnoto<br />
ili socijalnoto poteklo, imotot, ra|aweto ili drugi okolnosti.<br />
Natamu, nikakva razlika nema da se pravi vrz osnova na politi~kata,<br />
pravnata ili me|unarodnata polo`ba na zemjata ili teritorijata<br />
na koe liceto im pripa|a, bilo taa da e nerazviena, pod staratelstvo,<br />
nesamoupravna ili se nao|a pod kakvo i da e ograni~uvawe na<br />
suverenosta.<br />
112<br />
Cvetkovski, C. op. cit. str. 332.<br />
113<br />
[kari}, S. op, cit. str. 294.<br />
75
~l. 74<br />
Site pred zakoniot se ednakvi i bez kakva i da e razlika na podednakva<br />
za{tita na zakonot. Site imaat pravo na ednakva za{tita<br />
protiv koja i da e diskriminacija so koja se kr{i ovaa Deklaracija i<br />
protiv kakvo i da e pottiknuvawe na takva diskriminacija.<br />
Evropska konvecija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovnite<br />
slobodi od 1950<br />
~l. 14<br />
U`ivaweto na pravata i slobodite, priznati so ovaa Konvencija<br />
e obezbedeno od diskriminacija zasnovana vrz polot, rasata, bojata<br />
na ko`ata, jazikot, verata, politi~koto ili koe i da e drugo mislewe,<br />
nacionalnoto ili socijalnoto poteklo, pripadnosta na nacionalno<br />
malcinstvo, materijanata polo`ba, potekloto po ra|awe ili po<br />
koja i da e druga osnova.<br />
Protokol br. 12 kon Evropska konvecija za za{tita na ~ovekovite<br />
prava i osnovnite slobodi od 1950<br />
~l. 1<br />
1. U`ivaweto na sekoe pravo predvideno so zakon }e bide obezbedeno<br />
bez diskriminacija vrz bilo koja osnova kako pol, rasa, boja,<br />
jazik, religija, politi~ko ili drugo mislewe, nacionalno ili socijalno<br />
poetklo, povrzanost so nacionalno malcinstvo, imot, ra|awe ili<br />
drug status.<br />
2. Nikoj ne smee da bide diskriminiran od strana na javen organ<br />
po bilo koja osnova navedena vo stav 1.<br />
*<br />
Vo Evropskata konvencija ne postoi op{ta obvrska za nediskriminacija.<br />
Namesto toa, za{titata vrz osnova na ~l. 14 e povrzana so<br />
drugi su{tinski prava navedeni vo Konvencijata: taa ne postoi sama za<br />
sebe. So drugi zborovi, ~l. 14 ne gi obvrzuva dr`avite da obezbedat<br />
op{ta garancija protiv diskriminacijata, tuku samo da obezbedat nediskriminacija<br />
vo pogled na pravata i slobodite izneseni vo Konvencijata.<br />
Vo nego, isto taka, se bara, koga Konvencijata dozvoluva ograni~uvawa<br />
ili namaluvawa na edno garantirano pravo, tie ograni~uvawa<br />
ili namaluvawa da ne smeat da bidat nametnati na diskriminatorski<br />
na~in. Ovoj princip zna~i deka Sudot gi razgleduva tvrdewata za<br />
prekr{uvawe na su{tinskite prava od Konvencijata zaedno so zabranata<br />
za diskriminacija. Toa se pravi ottamu {to faktite za slu~ajot<br />
mo`ebi nema da poka`at prekr{uvawe na postojnoto pravo koga toa<br />
pravo se razgleduva oddelno, no mo`ebi }e poka`at prekr{uvawe koga<br />
se razgleduva zaedno so ~l. 14.<br />
Zna~ajno e da se istakne i toa deka Komisijata i Sudot ponekoga{<br />
odbivaat da razgleduvaat povredi na ~l. 14. Toa e slu~aj toga{<br />
76
koga ve}e utvrdile deka se prekr{eni edno ili pove}e od su{tinskite<br />
prava zagarantirani so drugite ~lenovi na Konvencijata. 114<br />
Me|unaroden pakt za gra|anskite i politi~kite prava od 1966<br />
~l. 26<br />
Site lica se ednakvi pred zakonot i imaat pravo bez kakva i da<br />
e diskriminacija na ednakva za{tita pred zakonot. Za taa cel zakonot<br />
treba da zabrani sekakva diskriminacija i na site lica da im garantira<br />
ednakva i delotvorna za{tita protiv sekakva diskriminacija<br />
osobeno vrz osnova na rasa, boja, jazik, veroispovest, politi~ko i koe i<br />
da e drugo mislewe, nacionalno i socijalno poteklo, imot, ra|awe ili<br />
nekoja druga sostojba.<br />
Me|unaroden pakt za ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava od<br />
1966<br />
~l. 4<br />
Dr`avite stranki na ovoj Pakt priznavaat deka, so ogled na<br />
u`ivaweto na pravata koi gi dava dr`avata vo soglasnost so ovoj Pakt,<br />
dr`avata mo`e da gi podvede tie prava samo pod takvi ograni~uvawa<br />
koi se odredeni so zakon i samo vo mera kolku {to toa e vo soglasnost<br />
so prirodata na tie prava i isklu~ivo vo funkcija na unapreduvawe na<br />
op{tata blagosostojba vo demokratskoto op{testvo.<br />
DRUGI RELEVANTNI ME\UNARODNI DOKUMENTI<br />
- Konvencija koja se odnesuva na diskriminacija vo pogled na<br />
vrabotuvaweto i zanimaweto. Usvoena na 25. 06. 1958 na Op{tata konferencija<br />
na Me|unarodnata organizacija na trudot. Vlegla vo sila<br />
na 15. 07. 1960 vo soglasnost so odredbata od ~l. 8. Naslov na originalot:<br />
Discrimination (Employment and Occupation) Convention.<br />
- Konvencija ze ednakvo nagraduvawe na ma{kata i `enskata rabotna<br />
sila za rabota od ednakva vrednost. Usvoena na 29. 06. 1951 na<br />
Op{tata konferencija na Me|unarodnata organizacija na trudot, vlegla<br />
vo sila na 23. 05. 1953 vo soglasnost so odredbata od ~l. 6. Naslov<br />
na originalot: Convention Conserning Equal Renuneration for Men and<br />
Women Workers for Work of Equal Value.<br />
- Konvencija protiv diskriminacija vo obrazovanieto, usvoena<br />
na 14. 12. 1960 na Op{tata konferencija na UNESKO, Vlegla vo sila na<br />
22.05.1962 vo soglasnost so odredbite od ~l. 14. Naslov na originalot<br />
Convention Against Discrimination in Education.<br />
114<br />
Taka vo slu~aite Jophnston i drugi protiv Irska (1986) i Dudgeon<br />
protiv Obedinetoto Kralstvo (1981) utvrduvaj}i deka e povredeno pravoto<br />
na semeen `ivot od ~l. 8, Sudot go proglasil za nebitno razgleduvaweto na<br />
predmetot vo vrska so ~l. 14 od Konvencijata.<br />
77
- Deklaracija na ON za ukinuvawe na site vidovi rasna diskriminacija.<br />
Usvoena i proklamirana so Rezolucija na Generalnoto sobranie<br />
1904 (XVIII) od 20. 11. 1963. Naslov na originalot: United Nation<br />
Declaration on the Elimination of all Forms of Radical Descrimination.<br />
- Me|unarodna konvencija za ukinuvawe na site vidovi rasna diskriminacija.<br />
Usvoena i otvorena za potpi{uvawe ili pristapuvawe<br />
so Rezolucija na Generalnoto sobranie na ON 2106 (XX) od 21. 12. 1965.<br />
Naslov na originalot: International Convention on the Elimination of all<br />
Formas od Radical Descrimination.<br />
- Konvencija na ON za ukinuvawe na diskriminacija sprema<br />
`enite. Usvoena i proklamorana so Rezolucija na Generalnoto sobranie<br />
na ON 2263 (XXII) od 7. 11. 1967. Naslov na originalot: United Nation<br />
Declaration on the Elimination of Descrimination Against Women.<br />
- Konvencija za politi~kite prava na `enata. Otvorena za potpi{uvawe<br />
i ratifikacija so Rezolucija na Generalnoto sobranie na<br />
ON 640 od 20. 12. 1952. Vo sila na 7. 07. 1954 vo soglasnost so odredbata<br />
od ~l. IV. Usvoena na 31. 03. 1953, Wujork. Naslov na originalot: Convention<br />
on the Political Rights od Women.<br />
- Konvencija za borba protiv diskriminacija vo oblasta na<br />
obrazovanieto. Usvoena na 14. 12. 1960 na Op{tata konferencija na<br />
Megunarodnata organizacija na trudot. Vlegla vo sila na 22. 05. 1967<br />
vo soglasnost so odredbata od ~l. 14. Naslov na originalot: Convention<br />
Against Descrimination in Education.<br />
- Konvencija za pravata na deteto. Usvoena na 20. 11. 1989 Vo<br />
sila na 17. 11. 1991. Naslov na originalot: Convention on the Rights of the<br />
Child.<br />
USTAVNOSUDSKA PRAKTIKA<br />
1. So Re{enie U. br. 77/1997 od 28. 05. 1997, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 7 od Zakonot za danocite na<br />
imot ("SV RM," br. 80/1993 i 71/1996).<br />
Spored navodite vo inicijativata so Zakonot za danocite na<br />
imot ne bile definirani pove}e pra{awa {to se odnesuvale na odano-<br />
~uvaweto na sopstvenicite na stanovite, kako rezultat na {to osporenata<br />
odredba bila nejasna, odnosno ovozmo`uvala dvojno tretirawe na<br />
eden ist gra|anin i neramnopravno tretirawe na gra|anite koi imaat<br />
stan vo koj ne `iveat i onie vo koj `iveat, {to ne bilo vo soglasnost<br />
so ~l. 9 i ~l. 54 st. 3 od Ustavot.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~l. 7 od Zakonot, obvrznikot<br />
na danokot na imot na stanbena zgrada ili stan, vo koj `ivee so<br />
~lenovite na semejstvoto ima pravo na namaluvawe na presmetaniot<br />
danok vo visina od 50%.<br />
So ~l. 33 od Ustavot e utvrdeno deka sekoj e dol`en da pla}a danok<br />
i drugi javni dava~ki i da u~estvuva vo namiruvaweto na javnite<br />
78
ashodi na na~in utvrden so zakon, a spored ~l. 68 st. 1 al. 3 od Ustavot,<br />
Sobranieto na Republika Makedonija gi utvrduva javnite dava~ki.<br />
So odredbite na ~l. 2 do 8 od Zakonot za danocite na imot se<br />
uredeni pra{awata za predmetot na odano~uvawe, dano~niot obvrznik,<br />
dano~nata osnova, dano~nite stapki i dano~nite osloboduvawa i olesnuvawa<br />
od danokot na imot. Vo taa smisla, predmet na odano~uvawe e<br />
sopstvenosta na nedvi`en imot, me|u koi se stanbenite zgradi ili stanovi,<br />
obvrznik e sopstvenikot na imotot, osnovata e pazarnata vrednost<br />
na imotot, a stapkata iznesuva 0,10%. Vo delot za dano~nite osloboduvawa<br />
i olesnuvawa, pokraj taksativno nabroenite slu~ai za koi ne<br />
se pla}a danok na imot, e sodr`ana i osporenata odredba od Zakonot.<br />
Trgnuvaj}i od navedenite odredbi jasno proizleguva deka obvrskata<br />
za pla}awe na danokot na imot, negovite obvrznici i nivnite<br />
olesnuvawa pri pla}aweto na danokot se pravo na zakonodavniot<br />
organ, {to toj gi uredil so Zakonot. So osporenata odredba, vo konkretniot<br />
slu~aj, spored misleweto na Sudot, ne se naru{uva principot<br />
na ednakvost na gra|anite, nitu, pak, se ograni~uvaat nivnite prava i<br />
slobodi. Imeno, dano~noto olesnuvawe za obvrznikot na danokot na<br />
imot za stanbenata zgrada ili stan vo koj `ivee so ~lenovite na semejstvoto<br />
ne zna~i diskriminatorski odnos, bidej}i gra|anite kako sopstvenici<br />
na stan vo koj `iveat i gra|anite kako sopstvenici na stan vo<br />
koj ne `iveat, ne se nao|aat vo ednakva pravna polo`ba, a predvidenoto<br />
olesnuvawe za dano~nite obvrznici, so osporenata odredba se odnesuva<br />
ednakvo za site gra|ani {to se nao|aat vo takva polo`ba. So<br />
ogled na toa, Sudot oceni deka ne mo`e da se postavi pra{aweto za<br />
soglasnosta na ~l. 7 od Zakonot so odredbite od Ustavot.<br />
2. So Re{enie U. br. 14/1999 od 10. 02. 1999, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 11 st. 1 od Zakonot za sudski<br />
taksi ("SV RM," br. 46/1990, 11/1991, 65/1992 i 20/1995).<br />
Spored podnositelot na inicijativata, osporenata odredba ne<br />
bila vo soglasnost so ~l. 9 i 33 od Ustavot, bidejki so nea se sozdavala<br />
neednakvost me|u navedenite subjekti vo ~l. 11 i drugite subjekti, iako<br />
i tie bile dol`ni da pla}aat taksi kako i site drugi gra|ani vo<br />
Republika Makedonija.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~l. 11 st. 1 od Zakonot,<br />
od pla}awe taksi oslobodeni se Republika Makedonija, op{tinata,<br />
dr`avnite organi, mesnite zaednici, organizacijata na crveniot krst<br />
i drugite humanitarni organizacii, i stranska dr`ava i stranski dr`avjani,<br />
ako toa e predvideno so me|unaroden dogovor ili pod uslov na<br />
reciprocitet.<br />
^len 1 od Zakonot za sudskite taksi utvrduva deka pred sudovite<br />
vo Republika Makedonija se pla}aat sudski taksi spored odredbite<br />
od ovoj zakon i taksenata tarifa koja e sostaven del na ovoj zakon.<br />
79
Spored ~l. 9 st. 1 na ovoj zakon, sudskite taksi se prihod na Republi~kiot<br />
buxet.<br />
Vo delot II od ovoj zakon vo desetina odredbi e uredeno osloboduvaweto<br />
od pla}awe na taksa za odredeni pravni i fizi~ki lica.<br />
Ustavot na Republika Makedonija, osnovnite slobodi i prava<br />
gi vrzuva za poimot ~ovek i gra|anin, so posebna podelba na gra|anski<br />
i politi~ki slobodi i prava vo koi spa|a ~l. 9 i ekonomski, socijalni<br />
i kulturni prava vo koi spa|a ~l. 33.<br />
Ottuka, jasno proizleguva deka ~l. 9 od Ustavot zboruva za ednakvost<br />
na slobodite i pravata na gra|anite, odnosno za ednakvost na<br />
gra|anite pred Ustavot i zakonite. Spored toa, so osporeniot ~len od<br />
Zakonot, ne se povreduva ustavnoto na~elo na ednakvost na gra|anite<br />
bidejki toj voop{to ne se odnesuva na gra|anite, tuku na to~no utvrdeni<br />
subjekti kako {to se Republika Makedonija, op{tinite, dr`avnite<br />
organi, mesnite zaednici, organizacijata na crveniot krst i drugi<br />
humanitarni organizacii kako i stranska dr`ava i stranski dr`avjanin<br />
ako e toa predvideno so me|unaroden dogovor ili pod uslov na reciprocitet.<br />
Toa zna~i deka vo konkretniot slu~aj ne stanuva zbor za<br />
neednakvost vo pravata na gra|anite, tuku deka se raboti za drugi<br />
pravni subjekti koi imaat poinakva pravna polo`ba od gra|anite.<br />
3. So Odluka U. br. 32/2000 od 12. 07. 2000, Sudot go ukina ~l. 18a<br />
st. 2 od Zakonot za prekr{ocite protiv javniot red i mir ("SV RM,"<br />
br. 27/1972, 29/1983, 51/1988, 19/1990, 26/1993), vo delot "grob ili drugo."<br />
Na sednicata Sudot utvrdi deka vo osporenata odredba e predvideno<br />
so kazna zatvor od 40-60 dena da se kazni toj {to na grob ili<br />
drugo javno mesto postavi natpis, fotografija ili podigne spomen<br />
obele`je na lice koe go izgubilo `ivotot kako neprijatel na NOB<br />
ili op{testveno politi~koto ureduvawe na Republika Makedonija.<br />
Razgleduvaj}i ja osporenata odredba od zakonot vo kontekst na<br />
odredbite od ~l. 8 st. 1 al. 8, ~l. 9, ~l. 11 st. 1 i ~l. 25 od Ustavot, Sudot<br />
oceni deka taa, vo delot so koj kako kaznivo povedenie go opredeluva<br />
istaknuvaweto fotografija, natpis ili spomen obele`je na grobot na<br />
liceto {to go izgubilo `ivotot kako neprijatel na NOB ili na op{testveno-politi~koto<br />
ureduvawe, ima implikacii vrz respektiraweto<br />
na ~ove~koto dostoinstvo kako ustavna vrednost {to go protkajuva<br />
ustavniot koncept na ~ovekovite prava i slobodi. Spored misleweto<br />
na Sudot, iznesenite ustavni odredbi, i ne samo tie, ja istaknuvaat<br />
vrednosta i neprikosnovenosta na ~ove~kata li~nost kako osnova i<br />
smisla na garantiraweto na ~ovekovite prava. ~ove~koto dostoinstvo,<br />
vo taa smisla, ne e samo edno od ~ovekovite prava {to izre~no se prepoznava<br />
vo ~l. 25 od Ustavot, tuku i nivna pretpostavka izrazena vo temelnata<br />
vrednost na humanizmot vo ~l. 8 st. 1 al. 8 od Ustavot.<br />
Iako ~ove~koto dostoinstvo e vrednost {to vo prv red bara za-<br />
{tita koga se raboti za `ivite lu|e, <strong>Ustavn</strong>iot sud smeta deka negoviot<br />
doseg sekako gi opfa}a i umrenite. Iako izrazuvaweto na respe-<br />
80
ktot kon umrenite mo`e da ima razli~ni nivoa i formi osobeno vo javnata<br />
sfera, Sudot smeta deka elementaren uslov za respekt na ~ove-<br />
~koto dostoinstvo e umreniot da bide pogreban onaka kako {to `ivite<br />
gi pogrebuvaat umrenite spored va`e~kite obi~ajni i pravni pravila,<br />
nezavisno od nivnite zaslugi ili grevovi gledani od aspekt na op{testvenata<br />
zaednica. Vo isto vreme toa go podrazbira i pravoto na bliskite<br />
(vrz bilo koja osnova) na umreniot da ne bidat popre~uvani da go<br />
pogrebat na voobi~aen, bi se reklo, dostoen na~in.<br />
Vo Republika Makedonija dostojnoto ili voobi~aenoto pogrebuvawe,<br />
so odredeni razliki vo pogled na verskata ili nacionalnata<br />
pripadnost, podrazbira i istaknuvawe znaci, fotografii, natpisi,<br />
obele`ja ili nadgrobni spomenici, {to e izre~no dozvoleno so ~l. 10<br />
od Zakonot za grobi{ta ("SV SRM," br. 18/1973).<br />
Vrz osnova na iznesenoto, Sudot smeta deka so toa {to osporenata<br />
odredba od Zakonot kako kaznivo povedenie go opredeluva postavuvaweto<br />
na fotografija, natpis ili spomen obele`je na grob na lice<br />
koe go zagubilo `ivotot kako neprijatel na NOB ili na op{testvenopoliti~koto<br />
ureduvawe na Republika Makedonija, se povreduva elementarnoto<br />
dostoinstvo na ~ovekot preku skratuvawe na pravoto da bide<br />
pogreban na na~in kako {to se pogrebuvaat umrenite i se povreduva,<br />
bez osnova, ispolnuvaweto na moralnata dol`nost na negovite bliski<br />
da go pogrebat na takov na~in.<br />
4. So Odluka U. br. 77/2000 od 13. 09. 2000, Sudot go poni{ti Zakonot<br />
za ostvaruvawe na predvremena penzija ("SV RM," br. 37/2000,<br />
41/2000 i 53/2000).<br />
Na sednicata Sudot utvrdi deka so osporeniot zakon se opredeluvaat<br />
uslovite za ostvaruvawe na predvremena penzija za vrabotenite<br />
kaj korisnicite i edinkite-korisnici na sredstvata od Buxetot na Republika<br />
Makedonija (~l. 1) i tie se najmalku 63 godini `ivot (ma`),<br />
odnosno 58,5 godini `ivot (`ena) i 20 godini penziski sta` i najmalku<br />
35 godini penziski sta` (ma` i `ena) bez ogled na godinite na `ivot<br />
(~l. 2).<br />
Vo ~l. 3 od Zakonot se opredeluva penziskata osnovica na vrabotenite<br />
na koi }e im prestane rabotniot odnos vrz osnova na ~l. 2 al.<br />
1 od ovoj zakon, a vo ~l. 4 od Zakonot se predviduva mo`nost za dobrovolno<br />
zaminuvawe vo predvremena penzija na vraboteniot kaj korisnicite<br />
od ~l. 1 na ovoj zakon.<br />
Spored ~l. 6 od Zakonot, sredstvata za isplata na predvremena<br />
penzija ostvarena spored ovoj zakon se obezbeduvaat od Buxetot na Republika<br />
Makedonija, a vo ~l. 8 od Zakonot se utvrduva deka za sproveduvawe<br />
na ovoj zakon e nadle`en Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe<br />
na Makedonija.<br />
Vo ~l. 9 od Zakonot se predviduva mo`nost za dobrovolno ostvaruvawe<br />
na predvremena penzija na vrabotenite vo visokoto obrazovanie<br />
izbrani vo nastavni~ko zvawe (docent, vonreden profesor ili<br />
81
edoven profesor) i na vrabotenite vo javnite nau~ni ustanovi izbrani<br />
vo nau~ni zvawa (nau~en sorabotnik, vi{ nau~en sorabotnik ili nau~en<br />
sovetnik), a, spored ~l. 9-b od Zakonot, ako korisnikot na predvremenata<br />
penzija zasnova raboten odnos ili otpo~ne da vr{i samostojna<br />
dejnost mu se zapira isplatata na predvremenata penzija.<br />
Trgnuvaj}i od ustavnite opredelbi, Sudot utvrdi deka osporeniot<br />
zakon ne propi{uva ednakva pravna polo`ba na gra|anite. Imeno,<br />
Sudot utvrdi deka predviduvaweto, vo ~l. 1, Zakonot da se odnesuva<br />
samo na nekoi vraboteni kaj korisnicite i edinkite - korisnici na<br />
sredstvata od Buxetot na Republika Makedonija, a ne na site koi ostvaruvaat<br />
sredstva od toj ist izvor, zna~i deka Zakonot ima neednakov<br />
tretman kon gra|anite koi se vo ista op{testvena polo`ba. Sudot,<br />
isto taka, utvrdi deka Zakonot ima neednakov tretman kon gra|anite<br />
koi se vo ista op{testvena polo`ba i so sodr`inata na ~l. 4 od Zakonot<br />
(nekoj vraboten kaj korisnik na sredstvata od Buxetot da mo`e da<br />
bira dali }e zamine vo predvremena penzija, a nekoj ne), so sodr`inata<br />
na ~l. 9 od Zakonot (nekoi vraboteni vo visokoobrazovnite i nau~ni<br />
institucii da ostvaruvaat pravo na predvremena penzija, a nekoi ne),<br />
kako i so sodr`inata na ~l. 10 od Zakonot (imeno, Zakonot da va`i do<br />
31. 12. 2000 godina i, so toa, da se odnesuva na edni vraboteni, a ne na<br />
site vraboteni).<br />
Ponatamu, Sudot utvrdi deka predviduvaweto, vo ~l. 2 st. 1 al. 1<br />
od Zakonot, na ma`ite-vraboteni kaj korisnicite na sredstvata od Buxetot<br />
da im prestane rabotniot odnos so 63 godini `ivot, a na `enitevraboteni<br />
kaj korisnicite na sredstvata od Buxetot so 58,5 godini `ivot,<br />
vo situacija koga tie imaat isti godini penziski sta`, zna~i neednakov<br />
odnos na Zakonot kon gra|anite vrz osnova na pol. Sudot, isto<br />
taka, utvrdi deka Zakonot ima neednakov tretman kon gra|anite so razli~en<br />
pol i so sodr`inata na ~l. 3 od Zakonot so ogled na toa {to so<br />
nego se predviduva razli~na visina (razli~en procent) na penziska<br />
osnovica na ma`ite i `enite (i ednite i drugite vraboteni kaj korisnicite<br />
na sredstvata od Buxetot) so isti godini penziski sta`, so {to<br />
ma`ite se staveni vo ponepovolna pravna polo`ba. [to se odnesuva,<br />
pak, do sodr`inata na drugite zakonski odredbi, Sudot smeta deka tie<br />
se vo funkcija na napred navedenite zakonski odredbi i ne mo`at samostojno<br />
da egzistiraat vo pravniot poredok.<br />
Imaj}i go predvid iznesenoto (sodr`inata na osporeniot zakon<br />
vo negovata celina), od edna strana, i paralelno so ovoj zakon postoewe<br />
na regulativata za rabotnite odnosi i za penziskiot sistem (Zakonot<br />
za rabotnite odnosi i Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe),<br />
vo koi se sodr`ani poinakvi re{enija za prestanokot na<br />
rabotniot odnos i za ostvaruvaweto na pravoto na penzija otkolku vo<br />
osporeniot zakon, od druga strana, Sudot utvrdi deka osporeniot zakon<br />
ne se pridr`uva do ustavnata obvrska za toa gra|anite da bidat ednakvo<br />
tretirani i nediskriminirani so zakon.<br />
82
Istovremeno, so ogled na toa {to na vrabotenite kaj korisnicite<br />
na sredstvata od Buxetot, opfateni so osporeniot zakon, im se<br />
menuvaat pravata od rabotniot odnos i vo vrska so penzijata, a na drugite<br />
vraboteni ne, Sudot oceni deka so toa Zakonot sozdava pravna nesigurnost<br />
i, preku nea koja e sostaven del na dominantnosta na pravoto<br />
kako objektivno merilo nad subjektivnata volja, go povreduva vladeeweto<br />
na pravoto, {to e temelna vrednost na pravniot poredok na Republika<br />
Makedonija spored ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot.<br />
5. So Odluka U. br. 15/2001 od 19. 09. 2001, Sudot go ukina ~l. 60<br />
stav 1 od Zakonot za semejstvo ("SV RM," br. 80/1992 i 9/1996).<br />
Spored navodite vo inicijativata od odredbata na ~l. 60 st. 1 od<br />
zakonot, proizleguva deka deteto e ograni~eno vo pravoto da mo`e da<br />
vodi postapka za utvrduvawe na tatkovstvo, a dodeka liceto koe se smeta<br />
za tatko e neograni~eno da vodi postapka za utvrduvawe na tatkovstvo<br />
nezavisno od vozrasta na deteto. Spored toa, re{enijata sodr`ani<br />
vo zakonot po odnos na ova pra{awe go doveduvaat vo neramnopravna<br />
polo`ba deteto vo odnos na liceto koe se smeta za tatko na deteto<br />
{to e sprotivno na ~l. 9 od Ustavot.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka vo Zakonot za semejstvoto pra-<br />
{aweto na utvrduvawe na tatkovstvo odnosno maj~instvo e regulirano<br />
vo ~l. 51-63. Vo osporeniot ~l. 60 st. 1 e predvideno deka deteto rodeno<br />
nadvor od brak tu`ba zaradi utvrduvawe na tatkovstvo mo`e da podnese<br />
do navr{uvawe na 21 godina od `ivotot.<br />
Od navedenite zakonski odredbi koi go reguliraat pra{aweto<br />
na utvrduvawe na tatkovstvo odnosno maj~instvo na dete rodeno nadvor<br />
od brak proizleguva deka na roditelite im e priznato neograni~eno<br />
pravo vo tekot na `ivotot da mo`at da baraat utvrduvawe na tatkovstvo<br />
odnosno maj~instvo bez ogled na vozrasta na deteto, pa duri i da<br />
go priznaat so testament.<br />
Od druga strana, pak, deteto rodeno nadvor od brak pri utvrduvawe<br />
na tatkovstvo odnosno maj~instvo e ograni~eno i toa mo`e da<br />
bara utvrduvawe na tatkovstvo odnosno maj~instvo do navr{uvawe na<br />
21 godina od `ivotot.<br />
Pri ocenuvawe na ustavnosta na osporenata zakonska odredba<br />
od aspekt na na~eloto na ednakvost i ramnopravnost vo odnos na koi<br />
istata i se osporuva so inicijativata, Sudot smeta deka pred sî treba<br />
da se imaat predvid odnosite koi se reguliraat so Zakonot za semejstvo<br />
vo celina, a posebno odnosite me|u roditelite i decata, kade kako<br />
osnovni principi vrz koi se temeli semejnoto pravo se principot na<br />
ednakvosta i ramnopravnosta, principot na za{tita na interesite na<br />
decata i principot na za{tita na semejstvoto.<br />
Imeno, Sudot smeta deka semejno pravniot odnos kako predmet<br />
na semejnoto pravo pretstavuva specifi~na pravna kategorija vo koja<br />
dominacija imaat li~no pravnite elementi, koi se sveduvaat na prava<br />
i obvrski me|u ~lenovite na semejstvoto i tie se javuvaat kako prava i<br />
83
obvrski od neimoten karakter (vernost, pomagawe, po~ituvawe i drugo)<br />
i prava i obvrski koi se od imoten karakter (pravo na izdr`uvawe<br />
me|u bra~nite drugari, kako i me|u roditelite i decata) me|u bra~nite<br />
drugari i me|u roditelite i decata, pri {to utvrdenite rokovi vo<br />
zakonot se me|a za zapo~nuvawe ili prestanuvawe na ostvaruvawe na<br />
utvrdenite prava, me|utoa tie ne treba da pretstavuvaat pre~ka za ostvaruvawe<br />
na odredeni prava.<br />
So ogled na toa {to vo konkretniov slu~aj kaj institutot na<br />
utvrduvawe na tatkovstvo, odnosno maj~instvo na dete rodeno nadvor<br />
od brak, deteto e ograni~eno da go ostvari ova pravo do 21 godi{na<br />
vozrast vo odnos na roditelite koi toa pravo go imaat vo tekot na celiot<br />
svoj `ivot, Sudot oceni deka osporenata odredba ne e vo soglasnost<br />
so na~eloto na ednakvost i ramnopravnost.<br />
6. So Re{enie U. br. 86/2001 od 18. 09. 2002, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 16 st. 2 od Zakonot za zdru`enijata<br />
na gra|ani i fondaciite ("SV RM," br. 31/1998).<br />
Spored navodite vo inicijativata osporenata odredba se ureduvalo<br />
deka osnova~i na zdru`enija na gra|ani ne mo`at da bidat lica na<br />
koi so pravosilna sudska presuda im e odzemena delovnata sposobnost,<br />
{to ne bilo vo soglasnost so ~l. 9, 20 st. 1 i 2 i 54 st. 1 od Ustavot.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~l. 16 st. 2 od Zakonot,<br />
osnova~i na zdru`enie na gra|ani ne mo`at da bidat lica na koi so<br />
pravosilna sudska presuda im e odzemena delovnata sposobnost.<br />
So Zakonot za zdru`enijata na gra|ani i fondaciite se ureduva<br />
na~inot, uslovite i postapkata za osnovawe, registracija, rabotewe i<br />
prestanok na zdru`enijata na gra|ani i fondaciite. Taka, so ~l. 2 st. 1<br />
od ovoj zakon e uredeno deka gra|anite slobodno mo`at da se zdru`uvaat<br />
vo zdru`enija na gra|ani i da osnovaat fondacii zaradi ostvaruvawe<br />
i za{tita na ekonomski, socijalni, kulturni, nau~ni, stru~ni, tehni~ki,<br />
humanitarni, obrazovni, sportski i drugi prava, interesi i uveruvawa<br />
vo soglasnost so Ustavot i zakonot.<br />
Op{topoznato e deka delovnata sposobnost nu`no pretpostavuva<br />
pravna sposobnost, bidej}i za da mo`e da se sozdavaat prava i obvrski<br />
so svoja izjava na volja, treba da se ima sposobnost liceto da bide<br />
subjekt na prava i obvrski. Imeno, ~ovekot kako fizi~ko lice e nositel<br />
na prava i obvrski, toj e subjekt na pravoto. Svojstvoto na ~ovekot<br />
da bide nositel na prava i obvrski e vsu{nost pravna sposobnost. Sekoj<br />
~ovek e pravno sposoben, zna~i, sekoj ~ovek e nositel na prava i<br />
obvrski i toa ne e usloveno od vozrasta, polot ili drugite svojstva na<br />
~ovekot. Me|utoa, za razlika od pravnata sposobnost, kaj delovnata<br />
sposobnost na fizi~kite lica, se bara od liceto sposobnost da izrazi<br />
pravno relevantna volja da u~estvuva vo pravniot promet, odnosno toa<br />
da bide sposobno samostojno da se gri`i za sebe, za svoite prava i za<br />
svoite obvrski. Delovna sposobnost ne mo`e da ima sekoe lice, tuku,<br />
toa koe e svesno, koe mo`e da gi sfati svoite postapki, da ima raz-<br />
84
viena volja za da mo`e da se odnesuva po nea. Za takvata sposobnost se<br />
baraat odredeni uslovi (soodvetna vozrast i zdravje).<br />
Delovnata sposobnost, spored Zakonot za semejstvoto e definirana<br />
kako sposobnost na lice da izrazi pravno relevantna volja za u~estvo<br />
vo pravniot promet.<br />
Trgnuvaj}i od navedenoto, a imaj}i ja predvid sodr`inata na<br />
osporenata odredba spored koja osnova~ na zdru`enie na gra|ani ne<br />
mo`e da bide lice na koe so pravosilna sudska presuda mu e odzemena<br />
delovnata sposobnost, spored Sudot, ne se povreduvaat ustavnite principi<br />
za ednakvost na gra|anite i slobodata na zdru`uvawe. Opredelbata<br />
{to proizleguva od osporenata odredba, osnova~ na zdru`enie na<br />
gra|ani da ne mo`e da bide lice na koe mu e odzemena delovnata sposobnost<br />
so pravosilnata sudska presuda, se konkretizira so samata presuda<br />
i trae tolku kolku {to e utvrdeno so taa presuda. Poradi toa, pred<br />
Sudot ne se postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenata odredba<br />
na ~l. 16 st. 2 od Zakonot so ~l. 9, 20 i 54 st. 1 od Ustavot.<br />
7. So Odluka U. br. 167/2002, Sudot ja ukina Uredbata za izmenuvawe<br />
i dopolnuvawe na Uredbata za uslovite i na~inot na koristewe<br />
na uslugite {to gi vr{i Slu`bata za op{ti i zaedni~ki raboti<br />
vo Vladata na Republika Makedonija ("SV RM," br. 86/2002).<br />
So ovaa Uredba se ureduvaat uslovite i na~inot na koristewe<br />
na uslugite {to gi vr{i Slu`bata za op{ti i zaedni~ki raboti vo<br />
Vladata na Republika Makedonija.<br />
Ukinuvaj}i ja ovaa uredba, Sudot izrazi stav deka so predviduvaweto<br />
pravo na koristewe na patni~ko vozilo na porane{niot pretsedatel<br />
na Vladata, po prestanok na funkcijata, Vladata gi pre~ekorila<br />
ovlastuvawata vo smisla {to ne bila ovlastena za porane{niot<br />
pretsedatel na Vladata da predviduva prava koi ne se vo funkcija na<br />
izvr{uvawe na slu`benite raboti.<br />
Vo ovoj kontekst, Sudot izrazi stav spored koj so predviduvawe<br />
na odredeni prava po prestanok na funkcijata na porane{niot pretsedatel<br />
na Vlada ovie prava stanuvaat privilegii samo poradi faktot<br />
{to odredeno lice vo opredelen vremenski period bil nositel na javna<br />
funkcija, odnosno so toa se doveduva vo pra{awe na~eloto na ednakvost<br />
i na~eloto na vladeewe na pravoto.<br />
8. So Odluka U. br. 151/2003 i U. br. 173/2003, Sudot go ukina ~l.<br />
14 st. 1 vo delot "od Vladata na Republika Makedonija" od Zakonot za<br />
izvr{uvawe na Buxetot na Republika Makedonija za 2003 godina ("SV<br />
RM," br. 21/2003).<br />
Osporeniot ~len predviduva{e na rakovodnite rabotnici i rakovodnite<br />
dr`avni slu`benici imenuvani od Vladata na Republika<br />
Makedonija kaj buxetskite korisnici, koi `iveat vo edna, a rabotat vo<br />
druga op{tina, dokolku ne ostvaruvaat pravo na nadomestok na tro{oci<br />
za odvoen `ivot, da im sleduva nadomestok za prevoz vo visina na<br />
stvarnite tro{oci za prevoz za najevtinoto prevozno sredstvo od ja-<br />
85
vniot soobra}aj koe ovozmo`uva navremeno pristignuvawe i zaminuvawe<br />
od rabota.<br />
Ukinuvaj}i ja ovaa odredba od Zakonot, Sudot izrazi stav spored<br />
koj principot na ednakvosta podrazbira so ednakvite ednakvo da se<br />
postapuva, bidej}i navedenata odredba se odnesuva samo na nekoi korisnici<br />
na sredstva od Buxetot na Republika Makedonija, odnosno samo<br />
za rakovodni rabotnici i rakovodni dr`avni slu`benici imenuvani<br />
od Vladata, a ne i rakovodni rabotnici i rakovodni dr`avni slu`benici<br />
imenuvani od Sobranieto, Pretsedatelot na Republikata, <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud na Republika Makedonija, Vrhovniot sud na Republika Makedonija,<br />
Republi~kiot sudski sovet, Narodniot pravobranitel, Agencijata<br />
za dr`avni slu`benici, Dr`avniot zavod za revizija i Javnoto<br />
obvinitelstvo koi se vo ista polo`ba, a ostvaruvaat sredstva od ist<br />
izvor, se doveduva vo pra{awe principot na ednakvosta.<br />
9. So Odluka U. br 228/2005 od 5. 04. 2006, Sudot go poni{ti ~l.<br />
38-d od Krivi~niot zakonik ("SV RM," br. 37/1996, 80/1999, 4/2002, 43/<br />
2003, 19/2004 i 81/2005).<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~l. 38-d od Krivi~niot<br />
zakonik povisokiot sud mo`e na barawe na storitelot na krivi~noto<br />
delo ako mu e izre~ena kazna zatvor do edna godina, da ja zameni so pari~na<br />
kazna, imaj}i gi predvid negovite li~ni priliki i negovoto odnesuvawe<br />
po storenoto krivi~no delo, stepenot na krivi~nata odgovornost,<br />
pobudite od koi e storeno deloto, kako i imotnata sostojba na<br />
storitelot, vodej}i pritoa smetka za negovite drugi prihodi, za negoviot<br />
imot i za negovite semejni obvrski.<br />
Izre~enata kazna zatvor od stavot 1 ne mo`e da se zameni so pari~na<br />
kazna, dokolku storitelot krivi~noto delo go storil vo povrat.<br />
Pri zamenuvaweto na izre~enata kazna zatvor so pari~na kazna<br />
od stavot 1, sudot }e go zameni sekoj den zatvor so pari~na kazna vo visina<br />
na dnevna globa, pri {to brojot na dnevnite globi za sekoj den<br />
zatvor {to se zamenuva ne mo`e da bide pomal od 50 dnevni globi.<br />
Pari~nata kazna so koja se zamenuva izre~enata kazna zatvor do<br />
edna godina, ne mo`e pove}e da se zamenuva so druga kazna.<br />
Trgnuvaj}i od ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot, spored Sudot, vo konkretniov<br />
slu~aj so osporenata zakonska odredba se povreduva na~eloto<br />
na vladeeweto na pravoto. Ova od pri~ina {to, spored Sudot, so osporenata<br />
zakonska odredba se otstapuva od celokupniot koncept na kazneniot<br />
sistem reguliran so pozitivnata zakonska regulativa.<br />
Imeno, vo Glava treta na Krivi~niot zakonik, vo koja e sodr-<br />
`ana i osporenata zakonska odredba, vo dve poglavja so kategorijalno<br />
zna~ewe, vo edna koherentna celina regulirani se kaznite i toa: 1 0 Celite<br />
na kaznuvaweto, vidovite kazni i uslovi za nivno izrekuvawe i 2 0<br />
Odmeruvawe na kaznata. So toa, vsu{nost Krivi~niot zakonik sistemski<br />
gi razgrani~il kaznite razli~ni po svojata pravna priroda i represivno<br />
dejstvo. Imeno, pomestuvaweto na celta na kaznuvaweto na po-<br />
86
~etokot od regulativata za kaznite, vpro~em, ja potvrduva tradicijata<br />
na kaznenoto zakonodavstvo eksplicitno i jasno da izrazi {to se o~ekuva<br />
od kaznata, {to ne e cel sama za sebe, tuku e i svoevidna pravna<br />
orientacija na sudijata vo izborot i odmeruvaweto na kaznata.<br />
Ne ispu{taj}i ja od vid prirodata na kaznata, krivi~nopravnata<br />
nauka kontinuirano postavuva brojni uslovi i barawa kako neophodni<br />
karakteristiki na sovremenata kazna. Tokmu pod vlijanie na ovie<br />
zalo`bi krivi~nopravnite sistemi i zakonodavstvata na civiliziranite<br />
zemji prifatile kazna od javnopraven karakter, propi{ana, izre-<br />
~ena i izvr{liva samo od nadle`en sud.<br />
Od sodr`inata na ~l. 32, 33, 40, 40, 41 st. 2 od Krivi~niot zakonik,<br />
jasno proizleguva deka zakonodavecot jasno i decidno gi predviduva<br />
granicite na ubla`uvaweto na kaznata vo ramkite na predvideniot<br />
minimum na kazna. Ottuka, logi~en e zaklu~okot deka so osporenata<br />
zakonska odredba vsu{nost se derogira odredbata od ~l. 41 od Zakonikot,<br />
odnosno se naru{uvaat temelite na drugite instituti, predvideni<br />
vo Krivi~niot zakonik. Tokmu poradi toa, spored Sudot, so osporenata<br />
zakonska odredba se povreduva temelniot princip na ustavniot<br />
poredok od ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot - vladeeweto na pravoto.<br />
Od analizata na osporenata zakonska odredba, spored Sudot,<br />
isto taka, proizleguva zaklu~ok deka istata e nejasna i neprecizna i<br />
poradi toa {to voop{to ne e jasno dali vo slu~ajov stanuva zbor za zamena<br />
na kazna zatvor izre~ena so pravosilna sudska odluka, ili istata<br />
se u{te e vo faza na `albena postapka, odnosno dali stanuva zbor za<br />
nepravosilna presuda, po koja povisokiot sud mo`e da se proiznese po<br />
izjaven redoven praven lek (`alba) i vo koja postapka povisokiot sud<br />
vo ramkite na granicite {to se propi{ani so zakon za toa delo, a imaj}i<br />
gi pritoa vo vid krivi~nata odgovornost na storitelot, te`inata<br />
na deloto i celite na kaznuvaweto, }e mu odmeri kazna na storitelot<br />
na krivi~noto delo. Ottuka, nesporen e zaklu~okot deka toj, sudijata, e<br />
dominus litis vo postapkata, i onoj koj po zakonski sprovedena postapka<br />
vrz osnova na svoeto sudisko nao|awe i ubeduvawe }e go opredeli vidot<br />
na kaznata, kako i visinata na istata. Pritoa, sudot gi ima predvid<br />
site okolnosti {to vlijaat kaznata da bide pomala ili pogolema, a<br />
osobeno: stepenot na krivi~nata odgovornost, pobudite od koi e storeno<br />
deloto, ja~inata na zagrozuvaweto ili povredata na za{titenoto<br />
dobro, okolnostite pod koi e storeno deloto, porane{niot `ivot na<br />
storitelot, negovite li~ni priliki i negovoto odnesuvawe po storenoto<br />
krivi~no delo, a posebno vodej}i smetka za vkupnoto dejstvo na<br />
kaznata i nejzinite posledici vrz mo`nosta i potrebite za resocijalizacija<br />
na storitelot. Ova se okolnosti koi samo sudot vo kontradiktorna<br />
postapka vo neposreden kontakt so storitelot na krivi~noto<br />
delo, mo`e so sigurnost da gi proveri i utvrdi i vrz osnova na niv da<br />
go opredeli vidot i visinata na kaznata.<br />
So Ustavot, isto taka, precizno se definirani osnovnite slo-<br />
87
odi i prava na ~ovekot i gra|aninot.<br />
Od ~l. 9 st. 1 od Ustavot proizleguva deka Ustavot ne dopu{ta<br />
diskriminacija, odnosno neednakvost na gra|anite vo nivnite slobodi<br />
i prava po koj bilo osnov predviden vo ovaa ustavna odredba.<br />
Trgnuvaj}i od faktot {to pari~nata kazna e sankcija od imoten<br />
karakter, a od aspekt na navodite vo inicijativata, Sudot utvrdi deka<br />
so osporenata zakonska odredba se pravi razlika me|u gra|anite po<br />
osnov na imotna sostojba. Imeno, od analizata na osporenata odredba<br />
vsu{nost proizleguva deka do povisokiot sud barawe za zamena na<br />
izre~enata kazna zatvor so pari~na kazna mo`e da podnesat onie storiteli<br />
na koi im e izre~ena kazna zatvor do edna godina koi se vo mo`nost<br />
istata da ja platat. Me|utoa, storitelite koi se so dobra imotna<br />
sostojba na ovoj na~in se doveduvaat vo privilegirana polo`ba za<br />
razlika od onie koi se vo lo{a, odnosno slaba imotna sostojba, so {to<br />
vsu{nost se naru{uva na~eloto na ednakvost po osnov na imotna polo-<br />
`ba, predvideno vo ~l. 9 od Ustavot na Republika Makedonija.<br />
Imeno, ednakvosta kako vrednosen ideal na demokratijata, zna-<br />
~i ednakvost na gra|anite pred zakonite, odnosno u`ivawe ednakva za-<br />
{tita od zakonite. Vo sekoe gra|ansko op{testvo prisutna e i neophodna<br />
potrebata vo op{testvoto da postoi ednakvost, bidej}i neednakvosta<br />
ra|a nezadovolstvo. Za za{tita na ~ovekovata sloboda, neophodno<br />
e obezbeduvawe ramnopravnost, odnosno lu|eto da bidat ednakvi<br />
pred pravnite normi, {to spored Sudot, so re{enieto vo osporenata<br />
zakonska norma ne se ovozmo`uva.<br />
Spored Amandmanot XXV od Ustavot, so koj e zamenet ~l. 98 od<br />
Ustavot na Republika Makedonija, sudskata vlast ja vr{at sudovite.<br />
Sudovite se samostojni i nezavisni. Sudovite sudat vrz osnova na Ustavot<br />
i zakonite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost<br />
so Ustavot. Zabraneti se vonredni sudovi. Vidovite, nadle`nosta,<br />
osnovaweto, ukinuvaweto, organizacijata i sostavot na sudovite, kako<br />
i postapkata pred niv, se ureduvaat so zakon {to se donesuva so dvotretinsko<br />
mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici.<br />
Od sodr`inata na citiranata ustavna norma jasno proizleguva<br />
deka vidovite, nadle`nosta, osnovaweto, organizacijata, sostavot na<br />
sudovite, kako i postapkata pred sudovite se ureduvaat samo so zakon<br />
{to e donesen so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj<br />
pratenici, a ne i so zakon donesen so obi~no mnozinstvo, kako {to e vo<br />
slu~ajov. Imeno, so samoto odreduvawe na nadle`nost na povisok sud,<br />
vo osporenata zakonska odredba koja e del od zakonik koj e donesen so<br />
obi~no mnozinstvo i koj ne gi regulira pra{awata za nadle`nost na<br />
sudovite, Sudot utvrdi deka osporenata zakonska odredba ne e vo soglasnost<br />
so Amandmanot XXV t. 1 st. 4 na Ustavot.<br />
Od navedenite pri~ini, osporenata odredba ne e vo soglasnost<br />
so ~l. 8 st. 1 al. 3, ~l. 9 st. 1 i Amandman XXV t. 1 st. 4 od Ustavot.<br />
88
5. PRAVO NA SLOBODA I BEZBEDNOST NA LI^NOSTA<br />
~l. 12 st. 1-4<br />
Slobodata na ~ovekot e neprikosnovena.<br />
Nikomu ne mo`e da mu bide ograni~ena slobodata, osven so<br />
odluka na sudot i vo slu~aj i vo postapka utvredna so zakon.<br />
Liceto povikano, privedeno ili li{eno od sloboda mora vedna{<br />
da bide zapoznato so pri~inite na negovoto povikuvawe, priveduvawe<br />
ili li{uvawe od sloboda i so negovite prava utvrdeni so zakon i<br />
od nego ne mo`e da se bara izjava. Liceto ima pravo na branitel vo policiskata<br />
i sudskata postapka.<br />
Liceto li{eno od sloboda mora vedna{, a najdocna vo rok od 24<br />
~asa od momentot na li{uvaweto od sloboda, da bide izvedeno pred sud,<br />
koj bez odlagawe }e odlu~i za zakonitosta na li{uvaweto od sloboda.<br />
Amandman III<br />
Pritvorot do podignuvaweto na obvinenieto po odluka na sud<br />
mo`e da trae najdolgo 180 dena od denot na pritvoruvaweto.<br />
Po podignuvaweto na obvinenieto, pritvorot go prodol`uva<br />
ili go opredeluva nadle`niot sud vo slu~ai i vo postapka utvrdeni so<br />
zakon.<br />
~l. 12 st. 6<br />
Pritvorenoto lice mo`e pod uslovi utvrdeni vo zakon da bide<br />
pu{teno da se brani od sloboda.<br />
1. Pravoto na sloboda zna~i pravo na ~ovekot na fizi~ka sloboda,<br />
na negovo slobodno dvi`ewe i odnesuvawe. 115 Negativno odredeno<br />
toa zna~i deka nikoj ne smee da ne bide uapsen ili pritvoren, se razbira<br />
pod uslov li{uvaweto od sloboda da ne e zakonito. Kako barawe<br />
na ~ovekot da bide za{titen od kakvo i da e zagrozuvawe od strana na<br />
dr`avata, ova pravo be{e pomesteno u{te vo ~l. 2 od Deklaracijata za<br />
pravata na ~ovekot od 1789 godina kako prirodno i nezavisno pravo na<br />
~ovekot. Vo ~l. 7, 8 i 9 od istata Deklaracija bea pomesteni i pretpostavkata<br />
na nevinost, pravoto na odbrana, principot na zakonitost i<br />
115<br />
"Celta e ... da se utvrdi edno mnogu ednostavno na~elo koe apsolutno<br />
}e vladee vo site prisilni i kontrolni postapki na op{testvoto sprema<br />
poedinecot, bilo so sredstva na fizi~ka sila vo forma na zakonita kazna,<br />
bilo preku moralna prisilba na javnoto mislewe. Toa na~elo glasi deka isklu~iva<br />
cel, individualno ili kolektivno zagarantirana na lu|eto pri vpletuvaweto<br />
vo slobodata na deluvaweto sprema koj i da e od niv e negovata sopstvena<br />
za{tita. Deka edinstvena cel vo koja mo}ta mo`e so pravo, protiv negova<br />
volja da se primeni na koj i da e pripadnik na civiliziranata zaednica e<br />
da se spre~i {tetata na drugi." John Srewart Mill, On Liberty, Navedeno spored<br />
Held, D. Modeli demokratije, [kolska kniga, Zagreb, 1990, str. 68.<br />
89
zabranata na retroaktivnost na krivi~niot zakonik.<br />
2. Kako osnovno i su{testveno pravo taa e realna osnova za ostvaruvawe<br />
na drugite ~ovekovi prava, kako na primer, pravoto na po-<br />
~ituvawe na privatniot i semejniot `ivot, slobodata na dvi`ewe i sl.<br />
Se razbira, takvata sloboda ne mo`e da se apsolutizira poradi mo`nosta<br />
od nejzina zloupotreba na {teta na drugite lica. 116 Slobodata se<br />
sfa}a kako mo`nost da se pravi se ona {to ne mu {teti na drug, a toa<br />
zna~i deka granicite na vr{eweto na pravata se opredeleni so istite<br />
tie prava koi im pripa|aat na drugite. Poleto na slobodata na eden<br />
titular e ograni~eno so poleto na istata sloboda na drugiot titular.<br />
Sferata na pravata e sfera na slobodite koi se vo me|uzavisen odnos<br />
so slobodiet na drugite. 117 Ottamu, nikomu ne mo`e da mu bide ograni-<br />
~ena slobodata, osven so odluka na sudot i vo slu~ai i vo postapka<br />
utvrdena so zakon. Toa zna~i deka nejzinoto ograni~uvawe mora da se<br />
vr{i so strogo po~ituvawe na zakonitosta, koja ja so~inuvaat so zakon<br />
propi{anite uslovi i postapka, so {to se isklu~uva sekoe samovolie<br />
na koj i da e organ. Posebna garancija e nadle`nosta na sudot, kako samostoen<br />
i nezavisen organ, da odlu~uva za nejzinoto ograni~uvawe.<br />
Pritoa, bitna karakteristika e {to postapkata se vodi po slu`bena<br />
dol`nost, {to e itna i {to kone~nata odluka ja donesuva sudot. Spored<br />
toa gra|aninot mo`e da bide li{en od sloboda samo koga takviot<br />
slu~aj e predviden so zakon, a ednovremeno postoi i odluka na sudot za<br />
negovo priveduvawe, odnosno li{uvawe od slobodata. Takvoto ograni-<br />
~uvawe na slobodata Ustavot go predviduva pod slednive uslovi:<br />
1 0 liceto povikano, privedeno ili li{eno od sloboda mora vedna{<br />
da bide zapoznaeto so pri~inite za negovoto povikuvawe, priveduvawe<br />
ili li{uvawe od sloboda, 118<br />
116<br />
Zloupotreba na pravata postoi koga tie se koristat sprotivno na<br />
celta poradi koja tie se vostanoveni ili priznati (objektivno stanovi{te),<br />
odnosno koga nekoj svoeto pravo go vr{i so namera drug da povredi (subjektivno<br />
stanovi{te).<br />
117<br />
"Edinstvenata sloboda vredna na svoeto ime e slobodata na nastojuvawe<br />
kon sopstvenoto dobro na sopstven na~in, tolku dolgo dodeka ne se obideme<br />
drugite da gi li{ime od nivnite slobodi, ili da gi spre~ime nivnite<br />
usilbi da gi ostvarat." John Srewart Mill, On Liberty, Navedeno spored Held, D.<br />
Modeli demokratije, [kolska kniga, Zagreb, 1990, str. 72.<br />
118<br />
Zakonot za krivi~nata postapka vo ~l. 3 st. 1 vo celost gi prezema<br />
re{enijata od ~l. 5 st. 2 od Evropskata konvencija i glasi: Liceto povikano,<br />
privedeno ili li{eno od sloboda mora vedna{ da bide izvesteno, na jazik<br />
{to go razbira, za pri~inite za povikuvaweto, priveduvaweto ili li{uvaweto<br />
od sloboda i za bilo kakvo krivi~no obvinenie protiv nego, kako i za negovite<br />
prava i od nego ne mo`e da se bara izjava." Isto taka, ~l. 29 st. 2 od Zakonto<br />
za vnatre{ni raboti gi obvrzuva ovlastenite slu`beni lica na Ministerstvoto<br />
da go zapoznat liceto privedeno ili li{eno od sloboda so pri~i-<br />
90
2 0 liceto mora da bide zapoznato so negovite prava i od nego ne<br />
mo`e da se bara izjava,<br />
3 0 liceto ima pravo na branitel vo policiska i sudska postapka,<br />
4 0 liceto li{eno od sloboda mora vedna{, a najdocna vo rok od<br />
24 ~asa od momentot na li{uvaweto od sloboda, da bide izvedeno pred<br />
sud, koj bez odlagawe }e odlu~i za zakonitosta na li{uvaweto od sloboda,<br />
119 5 0 pritvorot do podignuvawe na obvinenieto, po odluka na sud,<br />
mo`e da trae najdolgo 180 dena od denot na pritvoraweto,<br />
6 0 po podigaweto na obninenieto, pritvorot go prodol`uva ili<br />
go opredeluva nadle`niot sud vo slu~aj i vo postapka utvrdeni so zakon.<br />
7 0 Pritvorenoto lice mo`e pod uslovi utvrdeni vo zakon da<br />
bide pu{teno da se brani od sloboda. 120<br />
ME\UNARODNI DOKUMENTI<br />
Univerzalna deklaracija za pravata na ~ovekot od 1948<br />
~l. 1<br />
Site ~ove~ki su{testva se ra|aat slobodni i ednakvi vo dostoinstvoto<br />
i pravata. Tie se obdareni so razum i svest i edni sprema<br />
drugi treba da postapuvaat vo duhot na bratstvoto. 121<br />
nite na priveduvaweto ili li{uvaweto od sloboda i so negovite prava utvrdeni<br />
so ustavot i zakonite.<br />
119<br />
Taka i ~l. 3. st. 3 ZKP i ~l. 29 st. 1 od Zakonot za vnatre{ni raboti.<br />
Ovde e zna~ajna i odredbata od ~l. 288 st. 2 spored koja pri doveduvaweto<br />
ovlastenoto slu`beno lice na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti ima obvrska<br />
da go izvesti istra`niot sudija za pri~inite i za vremeto na li{uvaweto<br />
od sloboda.<br />
120<br />
Vidi: ~l. 179-182 ZKP.<br />
121<br />
Vo ustavnopravnata rasprava za osnovnite ~ovekovi prava poimot<br />
na slobodata tredicionalno igra osnovna uloga. Vo pozadinata na toa nekoga{<br />
bila ideologijata deka ~ovekot vo "prirodnata sostojba" - vo princip e<br />
sloboden: zasnovaj}i nekoja dr`ava toj nejze i gi prenel site svoi slobodi, a<br />
zada~ata na legitimnata dr`ava se sostoi zaemno da ja obezbeduva slobodata<br />
na poedinecot dokolku taa ne gi spre~uva slobodite na drugite i ako dr`avata<br />
ostvaruvaj}i ja taa zada~a pri ograni~uvaweto na slobodata na poedinecot<br />
e vrzana so onie slobodi na drugite koi se utvrdeni vo osnovnite prava... Sekako<br />
deka slobodata i avtonomijata na poedinecot mora da se smetaat za edno<br />
od sredi{nite dobra, pa zatoa proizleguva i potrebata da se bide za{titen vo<br />
svojata sloboda so edno sredi{no moralno pravo. Me|utoa, za pra{aweto koi<br />
prava treba da se smetaat za temelni odgovorot mo`e da bide samo poimot na<br />
potrebite (ili na interesite). Va`nosta na slobodata bi ostanala vo vozduh<br />
koga taa ne bi bila edna od osnovnite potrebi na poedincite koi mora mora-<br />
91
~l. 3<br />
Sekoj ima pravo na `ivot, sloboda i li~na sigurnost.<br />
Evropska konvecija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovnite<br />
slobodi od 1950<br />
~l. 5<br />
1. Sekoj ima pravo na sloboda i na li~na sigurnost. Nikoj ne<br />
smee da bide li{en od sloboda, osven vrz osnova na zakonska postapka<br />
vo dolunavedenite slu~ai:<br />
a) ako izdr`uva kazna zatvor po presuda na nadle`en sud.<br />
b) ako bil uapsen ili pritvoren poradi protivewe na zakonski<br />
nalog na sudot ili so cel da se obezbedi izvr{uvawe na so zakon propi{ana<br />
obvrska. 122<br />
lno da se priznaat, ednakvo kako i potrebata na telesna nepovredivost, me|utoa,<br />
na primer, i potrebata za nega i gri`a vo slu~aj na nemo} i za vospituvawe<br />
vo fazata na detstvoto kako i potrebata za politi~ko u~estvo. Poimot<br />
na slobodata ne mo`e da se stavi na ~elo na popisot na osnovnite prava. Ottamu,<br />
vo ponovo vreme na negovo mesto ~esto stapuva poimot na ~ovekovoto dostoinstvo<br />
(taka vo ~l. 1 na Op{tata deklaracija za ~ovekovite prava na ON od<br />
1948 i vo ~l. 1 na Ustavot na Sojuzna Republika Germanija od 1949). Dodu{a<br />
toa bi mo`elo lesno da izgleda kako prazna formula ako da se priznava dostoinstvoto<br />
na nekoj ~ovek zna~i da se priznae kako praven subjekt. Toga{ }e<br />
morame da se pra{ame dali rekursot na ~ovekovoto dostoinstvo mo`e da dade<br />
ne{to pove}e od kru`noto povratno upatuvawe na pravata. Tugendhat, E. Predavanja<br />
o etici: Naklada Jesenski i Turk, Zagreb, 2003, str. 308-310.<br />
122<br />
Pod odredbata na ovoj ~len mo`e da se podvede prisilnoto doveduvawe<br />
na svedok koj uredno bil povikan, a ne do{ol na raspravata, nitu go<br />
opravdal svoeto nedoa|awe. Vakva odredba, kako i odredba so koja e predvideno<br />
negovo zatvorawe poradi odbivawe da svedo~i sodr`i ~l. 229 ZKP. Natamu<br />
vo ~l. 142 st. 1 ZKP e predvideno deka "Ovlastenite slu`beni lica na Ministerstvoto<br />
za vnatre{ni raboti imaat pravo licata zate~eni na mestoto na<br />
izvr{uvaweto na krivi~no delo da gi upatat do istra`niot sudija ili da gi<br />
zadr`at do negovoto doa|awe, ako tie lica bi mo`ele da dadat podatoci va-<br />
`ni za krivi~nata postapka i ako e verojatno deka podocna ne bi mo`elo da se<br />
izvr{i nivno soslu{uvawe ili toa bi bilo vrzano so zna~itelno odol`uvawe<br />
ili so drugi te{kotii. Zadr`uvaweto na ovie lica na mestoto na izvr-<br />
{uvaweto na krivi~noto delo ne mo`e da trae podolgo od {est ~asa." Nesporno<br />
e deka zadr`uvaweto na ovie lica pretstavuva li{uvawe od sloboda, za-<br />
{to toa se pravi protiv nivnata volja.<br />
Sli~no na prethodnoto, spored ~l. 29 st. 1 od Zakonot za vnatre{ni<br />
raboti "Ovlastenite slu`beni lica na Ministerstvoto, imaat pravo da zadr`at<br />
lice najmnogu 24 ~asa ako istoto go naru{uva ili zagrozuva javniot red<br />
i mir, a vospostavuvaweto na javniot red i mir ili otstranuvaweto na zagro-<br />
92
c) ako e uapsen ili pritvoren zaradi iznesuvawe pred nadle`en<br />
sudski organ, koga postoi opravdano somnenie deka izvr{il krivi~no<br />
delo, ili koga osnovano se smeta deka e neophodno da se spre~i da izvr{i<br />
krivi~no delo ili begstvo po izvr{enoto krivi~no delo.<br />
d) ako se pritvora maloletnik vrz osnova na zakonska naredba<br />
zaradi stavawe pod vospiten nadzor ili zaradi izveduvawe pred nadle-<br />
`en sudski organ. 123<br />
e) ako se pritvoraat lica za da se spre~i {irewe na nekoja zarazna<br />
bolest, du{evno bolni lica, alkoholi~ari, narkomani ili skitnici.<br />
124 f) ako vrz osnova na zakon se apsi ili pritvora lice koe treba<br />
da bide spre~eno ilegalno da vleze vo zemjata ili lice protiv koe e vo<br />
tek postapka za proteruvawe ili ekstradicija.<br />
2. Sekoe uapseno lice vedna{ }e se izvesti, na jazikot koj go razbira<br />
za pri~inite na apseweto i za site obvinenija protiv nego.<br />
3. Sekoj koj e uapsen ili pritvoren, soglasno odredbite od stav<br />
1c od ovoj ~len, mora vedna{ da bide izveden pred sudija ili drugo sluzuvaweto<br />
ne mo`e da se postigne na drug na~in i vo slu~aj koga liceto go<br />
ispora~al stranski organ na bezbednosta zaradi sproveduvawe do nadle`en<br />
organ."<br />
Pod ovaa odredba na Evropskata konvencija mo`e da se podvede i prisilnoto<br />
doveduvawe zaradi davawe izvestuvawa, predvideno so ~l. 142 st. 3<br />
ZKP. Vo ovoj slu~aj se raboti za prisilno doveduvawe koe spored na~inot na<br />
koj se vr{i ne e ni{to drugo tuku apsewe {to sprotivno na voljata na liceto<br />
go realizira policijata. Iako liceto ne e osomni~eno za krivi~no delo, ova<br />
odredba dava mo`nost toa prisilno da bide li{eno od sloboda, poradi neispolnuvawe<br />
na krajno nejzasna zakonska obvrska. Od druga srana spored ~l. 177<br />
st. 1 ZKP, doveduvawe (priveduvawe) mo`e da naredi samo sud.<br />
Pod ~l. 5 st. 1 t. b) mo`e da se podvede i institutot upatuvawe na<br />
obvinetiot so odluka na istra`niot sudija vo zdravstvena ustanova zaradi posmatrawe<br />
(so cel da se utvrdi negovata presmetlivost) od ~l. 250 st. 2 ZKP.<br />
Sli~no e i so telesniot pregled na obvinetoto lice i drugi lica bez nivna<br />
soglasnost (~l. 251 st. 1 ZKP), zemaweto krv i drugi lekarski dejstvija bez soglasnost<br />
na liceto (~l. 251 st. 2), kako i so pretres na dom i lice (~l. 198-202<br />
ZKP).<br />
123<br />
Vo na{eto zakonodavstvo vospitni merki {to vklu~uvaat pritvorawe<br />
vo smisla na ovaa odredba na Evropskata konvencija, mo`e da opredeli<br />
sudijata za maloletnici soglasno KZ i ZKP. Spored Zakonot za socijalnata<br />
za{tita (~l. 77-79), so cel za pedago{ki tretman maloletnicite so asocijalno<br />
odnesuvawe se upatuvaat vo ustanova za smestuvawe na deca i mladinci so<br />
vospitno socijalni problemi i so naru{eno povedenie vrz osnova na re{enie<br />
na centarot za socijalni raboti.<br />
124<br />
Vo na{eto zakonodavstvo pritvoraweto na mentalno bolni, alkoholi~ari<br />
i narkomani e uredeno so Zakonot za vonparni~na postapka.<br />
93
`beno lice so zakon ovlasteno da vr{i sudska vlast, i mora da ima<br />
pravo na sudewe vo razumen rok ili da bide pu{ten na sloboda vo o~ekuvawe<br />
na sudeweto. Pu{taweto mo`e da se uslovi so davawe garancija<br />
deka toa lice }e se pojavi na sudeweto.<br />
4. Sekoj {to e li{en od sloboda so apsewe ili pritvorawe ima<br />
pravo da izjavi `alba, po koja sudot itno }e ja razgleda zakonitosta na<br />
toa li{uvawe od sloboda i ako toa ne bilo zakonito }e naredi negovo<br />
osloboduvawe. 125<br />
5. Sekoj koj bil `rtva na apsewe ili pritvor protivno na odredbite<br />
na ovoj ~len ima zakonsko pravo na obe{tetuvawe.<br />
Protokol br. 4 kon Evropska konvecija za za{tita na ~ovekovite<br />
prava i osnovnite slobodi od 1950<br />
~l. 1<br />
Nikoj nema da bide li{en od svojata sloboda samo zatoa {to ne<br />
e vo sostojba da ispolni nekoja dogovorna obvrska.<br />
*<br />
1. So ~l. 5 st. 1 od Evropskata konvencija, se garantira pravoto<br />
na sloboda i li~na bezbednost, osven vo {est slu~ai koi pretstavuvaat<br />
isklu~ok od op{toto pravilo. Tie slu~ai dozvoluvaat ograni~uvawe<br />
na slobodata na ~ovekot pri {to go uslovuvaat da bide vo soglasnost<br />
so postapkata propi{ana so zakon. Toa zna~i deka sekoe li{uvawe od<br />
sloboda mora da bide jasno predvideno i propi{ano vo pravoto na<br />
dr`avata i dostapno do sekoj poedinec, so cel da se obezbedi zakonitost<br />
vo li{uvaweto od negovoto pravo na sloboda. Ova so drugi zborovi<br />
zna~i deka zakonot treba da bide dostapen, predvidliv i siguren,<br />
kako i da sodr`i drugi garancii protiv rizikot od proizvolnost vo<br />
na~inot na koj onie koi potpa|aat pod nego bi mo`ele da bidat tretirani.<br />
Pritoa, dr`avite dogovoreni~ki nemaat diskreciono pravo da<br />
sozdavaat novi vidovi opravduvawa za li{uvawe od sloboda nadvor od<br />
onie {to gi ureduva Konvencijata. Inaku, pravoto na sloboda i bezbednost<br />
na li~nosta pretstavuva edinstveno pravo (pravo koe treba da se<br />
gleda vo celina). Pritoa, li~nata sigurnost treba da se razbere vo<br />
kontekst na fizi~ka sloboda i ne smee da se tolkuva kako dol`nost na<br />
125<br />
Vo ovaa smisla spored ~l. 185 st. 5 ZKP, protiv re{enieto za pritvor<br />
pritvorenoto lice mo`e da se `ali do sovetot na sudot vo rok od 24 ~asa<br />
od ~asot na predavaweto na re{enieto, a spored stavot 6, sovetot {to odlu-<br />
~uva za `albata e dol`en da donese odluka vo rok od 48 ~asa. [to se odnesuva<br />
do preispituvaweto na merkata na bezbednost zadol`itelno psihijatrisko<br />
lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova spored ~l. 63 st. 4 KZ, sudot e dol-<br />
`en da ja preispituva potrebata od lekuvawe i ~uvawe sekoi dve godini, a<br />
spored ~l. 239 st. 1 od Zakonot za izvr{uvawe na sankciite sudot se informira<br />
za sostojbata na liceto zatvoreno vo zdravstvena ustanova vo koja se<br />
izvr{uva ovaa merka na bezbednost najmalku edna{ godi{no.<br />
94
dr`avata nekomu da mu obezbedi li~na za{tita od napad od strana na<br />
drugi ili kako pravo na socijalna sigurnost. Va`no e da se podvle~e i<br />
toa deka ~l. 5 na Evropskata konvencija nudi za{tita isklu~ivo protiv<br />
nezakonito li{uvawe od sloboda, a ne protiv ograni~uvaweto na<br />
fizi~kata sloboda na li~nosta voop{to.<br />
Treba da se spomne deka poedinecot ne mo`e da se otka`e od<br />
svoite prava od ~l. 5. So drugi zborovi, duri ako nekoj im se predade na<br />
vlastite i ako se soglasi na toa da bide li{en od sloboda, li{uvaweto<br />
od sloboda i natamu mo`e da bide nezakonsko i sprotivno na ~l. 5 (De<br />
Wilde, Ooms and Verysp protiv Belgija - 1971).<br />
2. So ~l. 5. st. 1 od Konvencijata se predviduva deka dr`avata<br />
mo`e nekogo zakonski da go pritvori od pri~ini {to se zasnovani vrz<br />
krivi~niot ili na gra|anskiot zakon. Evropskata kovencija najprvin<br />
zboruva za li{uvawe od sloboda kako del od krivi~nata postapka.<br />
Vo ovaa smisla se priznati tri situacii vo koi li{uvaweto od sloboda<br />
mo`e da bide opravdano: 1 0 priveduvawe na osomni~eno lice zaradi<br />
involviranost vo vr{ewe krivi~no delo (osomni~eni prestapnici, t.<br />
c), 2 0 zatvorawe na lice kako kazna za storeno krivi~no delo (osudeni<br />
prestapnici, t. a) i 3 0 zatvorawe na lice koe se goni po barawe za ekstradicija<br />
(ekstradicija, t. f).<br />
1 0 Osomni~eni prekr{iteli. Od ~l. 5 st. 1c, proizleguva deka<br />
li{uvaweto od sloboda na osomni~eno lice e mo`no i opravdano pred<br />
ili po storeniot prestap. Vo ovaa smisla najprvin e neophodno da postoi<br />
prestap (krivi~no delo) predviden spored nacionalnoto zakonodavstvo<br />
(Lukanov protiv Bugarija - 1997). Pokraj ovoj preduslov<br />
potrebno e da bidat ispolneti u{te dve barawa. Prvo, celta na priveduvaweto<br />
na osomni~eniot mora da bide negovo iznesuvawe "pred nadle`nite<br />
sudski vlasti" 126 i vtoro, somnenieto za prestapot mora<br />
da bide osnovano (reasonable suspicion). 127 Kon seto toa neophodno e da se<br />
126<br />
Vo slu~ajot Lawlees protiv Irska (1961), Sudot utrdil deka dr`avata<br />
ne mo`e nikogo da pritvori bez izveduvawe pred sud i bez namera da mu<br />
sudi. Me|utoa vo slu~ajot Brogan protiv Obedinetoto kralstvo (1988), Sudot<br />
utvrdil deka `alitelite bile pritvoreni za da se sprovede policiska<br />
istraga za faktite vrz koi bile zasnovani opredeleni somnevawa i zatoa nemalo<br />
povreda na ~l. 5 st. 1c.<br />
127<br />
Somnevaweto mora sekoga{ da e vistinsko. Vo Murray protiv Obedinetoto<br />
Kralstvo (1994), Sudot naglasi deka ~esnosta i bona fide na somnevaweto<br />
se nezamenliv element na negovata osnovanost, no za osnovano<br />
mo`e da se smeta samo somnevaweto {to se zasnova vrz fakti ili informacii<br />
koi osomni~enoto lice objektivno go povrzuvaat za navodnoto krivi~no delo.<br />
Za toa treba da postojat dokazi za aktivnostite koi zasegnatoto lice neposredno<br />
go poso~uvaat ili dokumenti ili sudski dokazi so sli~en efekt. Zatoa<br />
ne treba da do|a do li{uvawe od sloboda zasnovano vrz ~uvstva, instikti, ~isti<br />
asocijacii ili etni~ki, religiozni ili drugi predrasudi. Vidi: Macovei,<br />
95
dodade i postoeweto potreba da se obezbedi celokupnoto traewe na<br />
sekoe gubewe na slobodata pred sudeweto da ne bide preterano i<br />
mo`nosta za osloboduvawe soodvetno da e razgledana.<br />
So ovoj ~len e propi{ano deka dr`avata mo`e nekogo da pritvori<br />
za da bide priveden pred nadle`en sudski organ poradi osnovano<br />
somnenie deka izvr{il krivi~no delo koga opravdano se smeta deka<br />
toa e potrebno za da se spre~i da izvr{i krivi~no delo ili da izbega.<br />
2 0 Osudeni prestapnici. ^lenot 5 st. 1a, dozvoluva izdr`uvawe<br />
kazna li{uvawe od sloboda na lice po presuda od nadle`en sud. Vakvoto<br />
zatvorawe mora da se zasnova vrz osuditelna osuda za disciplinski,<br />
prekr{o~ni i krivi~ni prestapi predvideni vo nacionalnoto zakonodavstvo<br />
i da se potpira na presuda donesena od nadle`en sud. Osudata e<br />
od prvostepeniot sud, taka {to dodeka trae postapkata po `alba sekoe<br />
pritvorawe se opravduva so povikuvawe na ~l. 5 st. 1a, a ne so ~l. 5. st.<br />
1c.<br />
Sporeduvaj}i gi ~l. 5 st. 1a so ~l. 6 st. 2 i ~l. 7 st. 1, Sudot<br />
na{ol deka za celite na Konvencijata nema da postoi osuda dokolku ne<br />
e vostanoveno vo soglasnost so zakon deka postoel prestap (disciplinski,<br />
prekr{o~en ili krivi~en). Ovde, kako i na drugi mesta vo Konvencijata,<br />
klasifikacijata usvoena vo doma{niot praven sistem ne e<br />
presudana. Taka prestapot }e se smeta kako krivi~en ako sledi kazena<br />
sankcija {to se sostoi od li{uvawe od sloboda iako, mo`ebi taa se<br />
klasifikuva kako prekr{ok ili disciplinski prestap. 128<br />
Od ovoj ~len se isklu~eni slu~aite vo koi liceto e najdeno vinovno<br />
za prestap i namesto da bide izre~ena sankcija zatvor kako kazna<br />
e naredeno pritvorawe vo zdravstvena ustanova za lekuvawe na du-<br />
{evno bolni lica. Vo taa smisla postoi opredeleno sovpa|awe na t. a)<br />
i e). Sepak, koga obvinetiot e osloboden i potoa e opredeleno lekuvawe<br />
vo zdravstvena ustanova, se primenuva samo ~l. 5 st. 1e. 129<br />
Spored ovoj ~len Sudot ne mo`e da ja razgleduva zakonitosta na<br />
presudata ili izre~enata sankcija. Isto taka, liceto ne mo`e da ja<br />
osporuva dol`inata i soodvetnosta na sankcijata nitu uslovite na zatvoraweto.<br />
M. Pravoto na sloboda i sigurnost na li~nosta, Directorate General of Human<br />
Rights, Council of Europe, Strasbourg Cedex, 2001, str. 29. Me|utoa, {to mo`e da<br />
se smeta za razumno vo golema mera sepak }e zavisi od okolnostite na sekoj<br />
oddelen slu~aj. Va`no e da se istakne i toa deka spored ovaa osnova liceto ne<br />
mo`e da se pritvori ednostavno zaradi ispra{uvawe dokolku ne postoi osnovano<br />
somnenie deka storilo krivi~no delo (Fox, Cempbeel and Hartley protiv<br />
Obedinetoto Kralstvo - 1990).<br />
128<br />
Kalajxiev, G. Slobodata i bezbednosta na li~nosta pod Evropskata<br />
konvencija za pravata na ~ovekot, Revija za kriminologija i kazneno pravo,<br />
Skopje, 1996/1-2, str. 100.<br />
129<br />
Ibid, str. 100.<br />
96
3 0 Ekstradicija. ^lenot 5 st. 1f, sodr`i odredeni garancii<br />
koga organite na dr`avnata vlast apsat ili pritvoraat lice (naj~esto<br />
stranec) vo o~ekuvawe na odluka za negovo proteruvawe ili predavawe<br />
(ekstradicija). Pritoa, predavaweto ili ekstradicijata mora da se zakoniti,<br />
{to zna~i da se vo soglasnost so doma{niot zakon i Konvencija<br />
i ne smeeat da bidat proizvolni. 130 Ovoj ~len ne postavuva vremenski<br />
ograni~uvawa vo pogled na dol`inata na pritvorot. Me|utoa, i pokraj<br />
toa Komisijata se izjasni deka postapkata za proteruvawe ili ekstradicija<br />
treba da se sprovedat "so potrebna trudoqubivost." 131<br />
3. Vo ~l. 5 st. 1 od Evropskata konvencija se pomesteni i drugi<br />
opravduvawa na li{uvaweto od sloboda vo slu~aj na postoewe razli-<br />
~ni okolnosti od onie koi involviraat sproveduvawe na krivi~na postapka.<br />
Toa e slu~ai na: 1 0 sudskata naredba i obvrska propi{ana so zakon<br />
( t. b), 2 0 pritvorawe na maloletnici (t. d) i 3 0 pritvor na du{evno<br />
rastroeni lica, alkoholi~ari, zavisnici od droga, skitnici kako i zaradi<br />
spre~uvawe na zarazni bolesti (t. e).<br />
1 0 Sudskata naredba i obvrska propi{ana so zakon. Spored ~l.<br />
5 st. 1b, apsewe 132 ili pritvor e dozvoleno zaradi nepo~ituvawe na<br />
zakonita sudska naredba (na primer, koga liceto nema da ja plati pari~nata<br />
kazna, koga nema medicinski da se pregleda, koga nema da se<br />
pojavi kako svedok 133 ili koga ne gi po~ituva ograni~uvaweto na dvi-<br />
`ewe vo mestoto na `iveewe ili ne dade izjava za imotot) ili zaradi<br />
130<br />
Zakonitosta na pritvorot vo odnos na ekstradicijata be{e problem<br />
vo slu~ajot Bozano protiv Francija(1986), a vo odnos na proteruvaweto<br />
vo slu~ajot Dougoz protiv Grcija. Vidi: Macovei, M. Pravoto na sloboda i sigurnost<br />
na li~nosta, str. 44-45.<br />
131<br />
Vo slu~ajot Lynas protiv [vajcarija, Komisijata pojasni deka dokolku<br />
postapkite ne se sprovedeni so potrebnata trudoqubivost ili ako pritvorot<br />
proizleguva od zloupotreba na ovlastuvawata, toj ne e opravdan spored<br />
~l. 5 st. 1f. Me|utoa, dokolku pritvorot vo o~ekuvawe na ekstradicija e<br />
odlo`en vo interes ili na barawe na zasegnatoto lice, toa ne mo`e da tvrdi<br />
deka e `rtva na prodol`en pritvor. Taka na primer, vo slu~ajot X protiv Germanija<br />
(1983) be{e utvrdeno deka pritvorot od 22 meseci vo o~ekuvawe na<br />
ekstradicija bil opravdan, za{to toj period germanskite vlasti go iskoristile<br />
vo obid da dobijat garancii od turskata Vlada deka koga }e bide ekstradiran<br />
na aplikantot nema da mu bide izre~ena smrtna kazna. Ili vo Kolompar<br />
protiv Belgija (1992) pritvorot od tri godini vo o~ekuvawe na ekstradicija<br />
bil opravdan, za{to samiot aplikant na razli~ni na~ini ja odlo`uval<br />
postapkata. Vidi: Macovei, M. Pravoto na sloboda i sigurnost na li~nosta,<br />
str. 45.<br />
132<br />
Vo na{eto pravo nikade ne se upotrebuva poimot apsewe. Namesto<br />
ovoj poim se koristat poimite povikuvawe, prisilno doveduvawe ili priveduvawe.<br />
133<br />
Vakva odredba sodr`i i ~l. 229 st. 2 ZKP.<br />
97
neispolnuvawe na "odredena i konkretna obvrska" propi{na so zakon<br />
(na primer, slu`ewe voena i civilna slu`ba, nosewe li~na karta, pla-<br />
}awe na carina ili danok, psihijatrisko ve{ta~ewe, zemawe krv zaradi<br />
ispituvawe i sl.). 134<br />
Vo na{eto pravo, institutot upatuvawe na obvinetiot vo zdravstvena<br />
ustanova zaradi posmatrawe so cel da se utvrdi negovata presmetlivost<br />
naredeno so re{enie na istra`niot sudija (~l. 250 st. 2<br />
ZKP), mo`e da se podvede pod ~l. 5 st. 1b od Evropskata konvencija.<br />
Sli~no e so telesniot pregled na obvinetoto lice i drugi lica bez nivna<br />
soglasnost (~l. 251 st. 1 ZKP), zemaweto krv i drugi lekarski dejstvija<br />
bez soglasnost na liceto (~l. 251 st. 2 ZKP) i pretres na dom i<br />
lice (~l. 198-202 ZKP). Me|utoa, ostanuva nejasno {to pretstavuva<br />
osnova na ovlastuvaweto na policijata da vr{i zadr`uvawe 135 na "licata<br />
zate~eni na mestoto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo" soglasno<br />
~l. 143 st. 1 ZKP, i "liceto {to go naru{uva ili zagrozuva javniot<br />
red i mir" soglasno ~l. 29 st. 1 od Zakonot za vnatre{ni raboti<br />
Stanuva zabor za na~ini na li{uvawe od sloboda koi ne mo`e da se<br />
opravdaat spored odredbata od ~l. 5 st. 1b na Konvencijata. 136<br />
Ovaa odredba ne ja opravduva politikata na preventivno pritvorawe<br />
na lica za koi se pretpostavuva deka mo`at da go povredat zakonot<br />
vo idnina. Vo ovaa smisla, Komisjata izrazi mislewe deka ovoj<br />
~len ne se odnesuva na apsewe ili pritvorawe za prevencija na prest-<br />
134<br />
Vo ovaa smisla, za pritvorot da mo`e da se opravda po ovoj osnov, ne<br />
e dovolno povikuvawe na op{ta obvrska na sekoe lice da go po~ituva pravoto,<br />
tuku mora da postoi specifi~na obvrska {to poedinecot propu{til da ja<br />
ispolni, a pritvorot mora da e opredelen tokmu so cel da se ispolni nejzinoto<br />
ispolnuvawe. So drugi zborovi, pritvoraweto spored ovaa odredba ne<br />
mo`e da se opravda dokolku e opredeleno kako kazna. Me|utoa, dokolku dr`avata<br />
odlu~i neispolnuvaweto na nekoja obvrska da go predvidi kako kaznivo<br />
delo, vo takov slu~aj }e postoi opravduvawe spored ~l. 5 st. 1a, a ne spored ~l.<br />
5 st. 1b. So ~l. 5 st. 1b ne se {titat pomalku seriozni ograni~uvawa na li~nata<br />
sloboda, kako {to se primenata na soobra}ajni propisi, zadol`itelnoto<br />
prijavuvawe na strancite ili gra|anite, najgolemiot del merki povrzani so<br />
nadzorot na licata {to se uslovno pu{teni na sloboda, policiskiot ~as i<br />
drugi vidovi nadzor so koi seriozno ne se ograni~uva slobodata na ~ovekot za<br />
prestoj i dvi`ewe vo zaednicata. Gomein, D. Kratok vodi~ niz Evropskata konvencija<br />
za ~ovekovite prava, str. 27.<br />
135<br />
Vo praktikata na Komisijata i Sudot najmogu slu~ai na apsewe i<br />
pritvorawe se izvr{eni od strana na policijata. Se smeta deka koga policaec<br />
so fizi~ka sila, so zborovi ili so drugo povedenie }e poka`e deka liceto ne<br />
e slobodno da si odi, postoi li{uvawe od sloboda vo smisla na ~l. 5 od Konvencijata.<br />
136<br />
Vidi pove}e: Izve{taj za kompatibilnosta... str. 51-52 i Slejmanov,<br />
Z, Krivi~no procesno pravo, str. 321-324.<br />
98
api protiv javniot red i mir ili protiv bezbednosta na dr`avata (Lawless<br />
protiv Irska - 1961).<br />
2 0 Pritvorawe na maloletnici. ^lenot 5. st. 1d dozvoluva zakonski<br />
pritvor na maloletnik zaradi podlo`uvawe na vospiten nadzor<br />
ili zaradi izveduvawe pred nadle`nite sudski organi.<br />
Prvata osnova za pritvor va`i za slu~ai kade sudot ili administrativno<br />
telo so zakonska naredba }e odlu~i na maloletnikot da mu<br />
ja ograni~i slobodata so negovo smestuvawe vo ustanova za vospituvawe<br />
ili vo zdravstvena ustanova zaradi vospiten ili lekarski tretman<br />
i nadzor.<br />
Vtorata osnova se razlikuva od onaa od ~l. 5 st. 1b. Dokolku maloletnikot<br />
e osomni~en za storeno krivi~no delo, negovoto apsewe<br />
ili pritvorawe }e se opravda so ~l. 5 st. 1b, a dokolku e osuden mo`e<br />
da bide zatvoren soglasno ~l. 5 st. 1a. Ottamu, odredbata od ~l. 5 st. 1d<br />
go opravduva samo ona pritvorawe na maloletnik koga ne e vo pra{awe<br />
kriminalitet, tuku koga se bara od drugi pri~ini (na primer, nadzor<br />
{to e neophoden zaradi negovata zapu{tenost ili zloupotreba, poradi<br />
toa {to e nador od kontrola na roditelite ili poradi toa {to ednostavno<br />
nema koj da se gri`i za nego). 137<br />
3 0 Pritvor na du{evno rastroeni lica, 138 alkoholi~ari, zavisnici<br />
od droga, skitnici kako i zaradi spre~uvawe na zarazni bolesti.<br />
Ovoj pritvor spored ~l. 5 st. 1e, sprema navedenite lica se opredeluva<br />
od pri~ina {to tie vo dadena prilika mo`at da bidat opasni za javnata<br />
bezbednost, no ~esto i zaradi nivniot sopstven interes (Guzzardi<br />
protiv Italija - 1980).<br />
137<br />
Vo na{eto zakonodavstvo, vospitni merki {to vklu~uvaat pritvorawe<br />
vo smisla na ~l. 5 st. 1d od Evropskata konvencija, mo`e da opredeli sudijata<br />
za maloletnici vo ramkite na krivi~nata postapka sprema maloletnik.<br />
Soglasno Zakonot za socijalna za{tita, vrz osnova na re{enie na centarot za<br />
socijalna rabota, malolenticite so poblagi formi na asocijalno odnesuvawe<br />
se upatuvaat vo dom zaradi prevospituvawe i pedago{ki tretman. Me|uta, vrz<br />
vakvite merki ne e predvidena sudska kontrola vo smisla na ~l. 5 st. 4 od<br />
Konvencijata.<br />
138<br />
Vo slu~ajot Winterwerp protiv Holandija (1979), Sudot gi postavi<br />
kriteriumite {to treba da se ispolnat za pritvorot na lice so du{evno rastrojstvo<br />
da se smeta kako neproizvolen. Toa se slednive kriteriumi: 1 0 du{evnoto<br />
rastrojstvo mora da se utvrdi preku objektivna medicinska ekspertiza,<br />
2 0 prirodata ili stepenot na rastrojstvoto mora da bidat dovolno ekstremni<br />
za da go opravdaat pritvorot, 3 0 pritvorot treba da trae samo kolku {to trae<br />
medicinskoto rastrojstvo i negovata serioznost, 4 0 vo slu~aite koga pritvorot<br />
potencijalno e neograni~en, mora da se pravat periodi~ni kontroli od<br />
strana na ovlasten tribunal koj ima ovlastuvawe da go oslobodi zasegnatoto<br />
lice i 5 0 pritvorot mora da se ostvaruva vo bolnica, klinika ili druga soodvetna<br />
institucija {to se ovlasteni za zgri`uvawe na takvite lica.<br />
99
Inaku, Konvencijata ne bara odlukata za takvoto pritvorawe<br />
da bide donesena od strana na sudski organ, me|utoa soglasno ~l. 5. st. 4<br />
postavuva baraweto za sudska kontrola na toa li{uvawe i toa vedna{<br />
po li{uvawe od sloboda.<br />
Vo na{eto zakonodavstvo pritvoraweto na du{evno bolni, alkoholi~ari<br />
i narkomani e uredeno so Zakonot za vonparni~na postapka.<br />
4. Evropskata konvencija sodr`i i proceduralni garancii vo<br />
slu~ai na li{uvawe od sloboda. Tie garancii se predvideni kako: 1 0<br />
pravo na informirawe za pri~inite na li{uvaweto od sloboda (~l. 5<br />
st. 2), 2 0 pritvor pred sudewe (~l. 5 st. 3), 3 0 postapka habeas corpus (~l. 5<br />
st. 4), i 4 0 pravo na obe{tetuvawe (~l. 5 st. 5).<br />
1 0 Pravo na informirawe za pri~inite na li{uvaweto od<br />
sloboda. Izvestuvaweto za pri~inite poradi koi e li{eno od sloboda<br />
sodr`ano vo ~l. 5 st. 2 od Konvencijata e zna~ajno ottamu {to na liceto<br />
mu ovozmo`uva da razbere {to mu se stava na tovar so cel da se poslu`i<br />
so merki so koi pred sudot }e ja ospori zakonitosta na apseweto<br />
ili pritvorot i efikasno }e se koristi so ostanatite garancii predvideni<br />
vo stavovite 3 i 4 na istiot ~len. Ottamu, informiraweto<br />
mora da gi nudi su{tinskite pravni i fakti~ki pri~ini za li{uvaweto<br />
od sloboda i najdobro e ako e dadeno so neposredna izjava do zasegnatoto,<br />
od strana na slu`benoto lice. Vo slu~aite koga ne e mo`na<br />
efikasna komunikacija poradi vozrasta ili du{evnata sostojaba na<br />
zasegnatoto lice, objasnuvaweto treba da mu bide dadeno na negoviot<br />
staratel. Ako pak, se raboti za lice {to ne go razbira oficielniot<br />
jazik, objasnuvaweto mora da bide dadeno na jazikot {to toa lice go<br />
razbira. 139 Samoto informirawe ne mora da bide strogo formano (na<br />
primer, da e dadeno vo pismena forma), 140 nitu na zasegnatoto (osomni-<br />
~enoto) lice mora da mu se obezbedi praven sovet, pravo da informira<br />
nekogo za svoeto apsewe i da kontaktira so branitel. 141 Va`no e liceto<br />
da soznae {to mu se slu~uva.<br />
Inaku, Sudot kako vo krivi~nite, taka i vo gra|anskite predmeti<br />
({to zna~i po site osnovi od ~l. 5 st. 1), prifa}a deka izvestuvawata<br />
od ovoj vid ne mora da bidat podrobni kako onie propi{ani vo<br />
139<br />
Sudot utvrdil povreda na ~l. 5 st. 2 vo slu~ajto Van der Leer protiv<br />
Holandija (1990), za{to holandskite vlasti ne samo {to ne ja izvestile podnositelkata<br />
na `albata za pri~inite na nejzinoto zadr`uvawe vo psihijatriska<br />
ustanova, tuku duri i ne í soop{tile deka e li{ena od sloboda.<br />
140<br />
Za razlika od praktikata na Komisijata i Sudot, vo na{eto pravo<br />
postoi obvrska za formalno i pismeno izvestuvawe. Vidi: ~l. 152 st. 1, 176 st.<br />
2, 185 st. 2, 254 i 421 ZKP.<br />
141<br />
Me|utoa, spored praktikata na Komisijata i Sudot, pravoto na branitel<br />
vo prethodnata postapka pod odredeni okolnosti se izveduva od ~l. 5 st.<br />
4, ili ~l. 6 st 1 i 3c.<br />
100
~l. 6 st. 3 od Konvencijata. 142 Me|utoa, ako nacionalnite vlasti ne<br />
uspeat da odgovarat na barawata od ~l. 5 st. 2, apseweto i pritvorot se<br />
nezakonski duri i toga{ koga mo`e da se podvedat pod nekoj od uslovite<br />
od ~l. 5 st. 1 na Konvencijata.<br />
2 0 Pritvor pred sudewe. ^lenot 5 st. 3, koj se odnesuva samo na<br />
kategorijata lica privoreni soglasno ~l. 5 st. 1c od Konvencijata,<br />
predviduva su{tinska garancija so cel li{uvaweto od sloboda da bide<br />
isklu~ok i da se obezbedi sudski nadzor na apseweto i pritvoraweto.<br />
Ili poinaku, celta na ovaa odredba e da se obezbedi sudska kontrola<br />
vrz li{uvaweto od sloboda kako garancija deka nikoj nema samovolno<br />
da bide li{en od sloboda i, {to e mnogu pova`no, obezbeduvawe deka<br />
koe bilo apsewe ili pritvorawe }e bide {to e mo`no pokratko. Pravoto<br />
da ne bide izlo`eno na nepotrebno li{uvawe od sloboda, na<br />
edna{ vo policiska stanica zatvoreno lice, se transformira vo pravo<br />
da ne bide bezpri~inski prolongirano.<br />
So odredbata, vsu{nost, se dava mo`nost za izbor me|u: a) brzo<br />
izveduvawe pred sudija ili drug so zakon ovlasten organ da vr{i sudska<br />
vlast 143 i b) sudewe vo razumen rok ili osloboduvawe na zasegnatoto<br />
lice (osloboduvaweto mo`e da se uslovi so garancija deka zasegnatoto<br />
lice }e se pojavi na sudewe).<br />
a) Pravo na liceto li{eno od sloboda na brzo izveduvawe pred<br />
sudija. Ova pravo, od edna strana, treba da se razlikuva od pravoto na<br />
pravi~no sudewe od ~l. 6 i, od druga strana, od pravoto da se ospori zakonitosta<br />
na pritvoraweto obezbedeno so ~l. 5 st. 4. Ovde e vo pra{awe<br />
obvrska apseweto, odnosno pritvoraweto da se odobri od sudija 144<br />
142<br />
Informiraweto spored ~l. 6 st. 3a, e zamisleno da ovozmo`i obvinetiot<br />
da ja podgotvi svojata odbrana i poradi toa treba da bide celosno.<br />
Inaku, vo na{iot Zakon za krivi~nata postapka postojat pove}e odredbi {to<br />
insistiraat na adekvatno izvestuvawe na obvinetiot vo smisla na ~l. 6 st. 3a<br />
od Evropskata konvencija. Vo taa smisla so ~l. 4 st. 2 ZKP se bara "sekoj da<br />
bide informiran vedna{, na jazik {to go razbira i detalno za delata za koi<br />
se tovari i dokazite protiv nego." Pritoa, pod "deloto za koe se tovari" se<br />
podrazbira dejstvieto {to mu se stava na tovar. Ovaa op{ta odredba natamu e<br />
konkretizirana vo ~l. 210 st. 2 ZKP.<br />
143<br />
Terminot "drug slu`benik koj so zakon e ovlasten so zakon da vr{i<br />
sudska vlast," soglasno Konvencijata treba da se sfati kako lice koe vr{i<br />
sudska funkcija i ispolnuva drugi uslovi od koi sekoj posebno konstituira<br />
garancii za liceto koe e pritvoreno. Vo na{iot praven poredok mo`nosta<br />
drug organ, a ne sud (istra`en sudija) da odlu~uva za opredeluvawe na pritvorot,<br />
sosema e isklu~ena.<br />
144<br />
Na~eloto spored koe za dopu{etnosta na traeweto na pritvorot<br />
odlu~uva samo sud e prifateno vo site ustavi. Spored ustavot na [panija,<br />
privremenoto li{uvawe od sloboda ne mo`e da trae podogo od vremeto {to e<br />
neophodno za proveruvawe so cel za utvrduvawe na faktite i vo sekoj slu~aj<br />
101
vo edna rana faza so cel da se izbegne prodol`enoto policisko pritvorawe.<br />
Za vreme na ova prvo ispituvawe pretstavnikot na sudot<br />
treba da napravi edna prvi~na (prima facie) ocena za toa dali uslovite<br />
za pritvorawe spored st. 1s (i striktnite uslovi na doma{noto pravo)<br />
se ispolneti. Ispituvaweto naj~esto }e bide relativno kratko, za{to<br />
slu~ajot mo`e sî u{te da e vo rana faza od istragata so postoewe samo<br />
na rudimentirani elementi od dokazite i informaciite. 145<br />
Kako {to Sudot utvrdil vo slu~ajot Schiesser protiv [vajcarija<br />
(1979), sudijata ili drug nadle`en slu`benik pred koj e izvedeno<br />
liceto, vsu{nost, e dole`no da go soslu{a za okolnostite {to odat vo<br />
prilog ili protiv potrebata za pritvoraweto. Od toa sleduva deka liceto<br />
mora li~no da bide izvedeno pred sudski organ. Vo navedeniot<br />
slu~aj Sudot, utvrdil deka sudskiot organ mora da gi razgleda site<br />
pra{awa svrzani so pritvorot i vrz procena koja se zasnova vrz objektivni<br />
merila da donese kone~ana odluka. Za taa cel sudskiot organ<br />
mora da odlu~i nezavisno vo soglasnost so normite i vo postapka predvideni<br />
so zakon. 146 Pritoa, osobeno e zna~ajno toa {to za razlika od<br />
postapkite soglasno ~l. 5 st. 4, sudskata kontrola od ~l. 5 st. 3 e avtomatska,<br />
odnosno ne se bara inicijativa na liceto li{eno od sloboda.<br />
Inaku, izrazot vedna{ vo ~l. 5 st. 3, pretstavuva postrog standard<br />
od izrazot itno vo ~l. 5. st. 4. 147 Peritoa, va`no e da se naglasi,<br />
deka Komisijata i Sudot ne postavija nekakvi striktni granici za<br />
izveduvawe na pritvorenoto lice pred sudija, no sepak se ~ini deka<br />
privedenoto lice mora vo rok od 72 ~asa da se pu{ti na sloboda ili da mu se<br />
stavi na raspolagawe na sudot. Spored Ustavot na Portugalija, ako ne e podignato<br />
obvinenie za pritvoraweto mora vo rok od 48 ~asa da se donese sudska<br />
naredba za potvrduvawe so toa {to sudijata mora da bide izvesten za pri~inite<br />
na pritvoraweto i toa da mu go soop{ti na pritvoreniot, da go ispita i da<br />
mu ovozmo`i da se brani (~l. 28 st. 1). Vo Ustavot na Italija pak, e predvideno<br />
deka vo isklu~itelni taksativno predvideni slu~ai vo zakonot, organot na<br />
javna bezbednost mo`e da prezeme privremeni merki koi mora da mu gi soop-<br />
{ti na sudot vo rok od 48 ~asa. Dokolku ovie merki vo rok od narednite 48<br />
~asa ne se potrdat se smetaat za otpovikani i nemaat nikakva va`nost (~l. 14<br />
st. 4).<br />
145<br />
Kalajxiev, G. op. cit, str. 112.<br />
146<br />
Vo slu~ajot Skooqstrom protiv [vedska (1984), Sudot utvrdil deka<br />
ovie barawa ne se ispolneti za{to dr`avniot slu`benik istovremeno nastapuval<br />
kako tu`itel i kako istra`en sudija.<br />
147<br />
Iako, nitu Komisijata, ni Sudot ne utvrdile cvrst minimalen standard,<br />
na{le deka vremeto od 6 do 11 dena e dolgo (De Jong, Baljet i Van den Brink<br />
protiv Holandija - 1984). Vo slu~ajot Brogan protiv Obedinetoto Kralstvo<br />
(1988), i pokraj posebnite te{kotii kaj istragata kaj krivi~nite dela<br />
na terorizam, Sudot utvrdil deka rokot od ~etiri dena i {est ~asa e predolg<br />
za da go zadovoli ovoj standard.<br />
102
granicata od ~etiri dena vostanovena vo Brogan protiv Obedinetoto<br />
Kralstvo (1988) go izrazuva maksimumot {to mo`e da se tolerira i<br />
toa samo vo vonredni slu~ai. 148<br />
b) Pravo na pritvorenoto lice da mu bide sudeno vo razumen<br />
rok. 149 Ako liceto ne e pu{teno na sloboda, ~lenot 5 st. 3 isto taka, mu<br />
go garantira pravoto na sudewe vo razumen rok. So ova odredba se saka<br />
da se izbegne neograni~eniot pritvor za seto vreme na istragata. Kako<br />
{to toa Sudot go zabele`al vo slu~ajot Wemhoff protiv SR Germanija<br />
(1968), obvinetoto lice koe se nao|a vo istra`en zatvor ima pravo na<br />
negovoto sudewe da mu se dade prednost vo odnos na liceto koe se brani<br />
od sloboda. Me|utoa, Sudot istovremeno zabele`al deka privremenoto<br />
pu{tawe na sloboda na obvinetiot ne go poni{tuva negovoto pravo da<br />
mu se sudi vo razumen rok. Standardot na razumnost spored ~l. 5 st. 3 ne<br />
e ednakov kako onoj koj se primenuva vo odnos na pravednoto sudewe<br />
spored ~l. 6 st. 1. 150<br />
Periodot na pritvorot {to pritoa go razgleduva sudot, te~e od<br />
momentot na apseweto do momentot koga liceto e oslobodeno. 151 Ako<br />
148<br />
Ova pravo, so koe se obezbeduva apseweto ili pritvoraweto da se<br />
odobri od sudija so cel da se izbegne prodol`enoto policisko pritvorawe,<br />
treba da se razlikuva od pravoto na pravi~no sudewe od ~l. 6 i od pravoto da<br />
se spori zakonitosta na pritvoraweto obezbedeno so ~l 5 st. 3 od Konvencijata.<br />
149<br />
Zborot "razumen" Sudot ne go vrzuava so goneweto i sudeweto, tuku<br />
so dol`inata na pritvorot. Taka dolgoto traewe na postapkata mo`e da bide<br />
razumno so ogled na kompleksnosta na slu~ajot ili brojot na svedocite i sl.,<br />
{to ne zna~i deka i prodol`enoto pritvorawe mora, isto taka, da bide razumno.<br />
Od druga strana, po pu{taweto da se brani od sloboda, za dr`avata i natamu<br />
ostanuva obvrskata od ~l. 6 od Evropskata konvencija, sudeweto da go<br />
zavr{i vo razumen rok. Kalajxiev, G. op. cit, str. 114.<br />
150<br />
Gomien, D. Kratok vodi~ niz Evropskata konvencija za ~ovekovi<br />
prava, str. 34.<br />
151<br />
Terminite apsewe i pritvor vo re~isi site odredbi na ~l. 5 od Konvencijata<br />
se koristat so isto zna~ewe. Tie vo osnova se odnesuvaat na sekoja<br />
merka (bez razlika na terminot koj go koristi nacionalniot zakon) koja<br />
deluva vo nasoka na li{uvawe od sloboda. Pritoa ne e va`no dali liceto, na<br />
primer, dobrovolno se predalo ili pak, deka ne e svesno za samoto li{uvawe -<br />
za postoewe na li{uvaweto od sloboda e dovolno liceto pove}e da ne e slobodno<br />
da zamine od opredelen prostor. Za utvrduvaweto dali stanuva zbor za li-<br />
{uvawe od sloboda od zna~ewe e i statusot na zasegnatoto lice. Vo ovaa smisla<br />
ne pretstavuva li{uvawe od sloboda zatvoraweto vo odredeni mesta na<br />
lica koi slu`at vo vooru`enite sili zaradi primena na normalen disciplinski<br />
re`im. Isto taka, ne pretstavuva li{uvawe od sloboda nametnuvaweto<br />
na pogolemi ograni~uvawa na slobodata na nekoe lice koe ve}e se nao|a vo<br />
zatvor zaradi izdr`uvawe na kaznata - na primer, prefrluvawe na lice od za-<br />
103
liceto ne e oslobodeno za vreme na sudeweto, periodot {to se razgleduva<br />
zavr{uva koga prvostepeniot sud donel osuditelna ili osloboditelna<br />
odluka. Periodot na pritvor po presudata od strana na sudot -<br />
na primer, za vreme na `albenata postapka, ne se zema predvid. Kako<br />
{to odlu~i Sudot, ~l. 5 st. 3 prestanuva da va`i za pritvorot po presudata<br />
od strana na sudot koja }e se utvrdi vrz osnova na ~l. 5 st. 1a.<br />
Me|utoa, dokolku apelacioniot sud ja poni{ti prvata presuda i naredi<br />
novo sudewe, pritvorot za vreme na periodot me|u poni{tuvaweto i<br />
novata presuda, isto taka se zema predvid. 152 Ova ne zna~i deka periodot<br />
na odlo`nata kazna do poni{tuvaweto na prvi~nata presuda }e se<br />
smeta za pritvor pred sudewe vrz osnova na ~l. 5 st. 3.<br />
Inaku, Komisijata i Sudot ne postavuvaat poseben vremenski<br />
rok preku koj prodol`enoto pritvorawe stanuva neprifatlivo. Nivno<br />
stanovi{te e deka sekoga{ treba da se zemat predvid site okolnosti<br />
na slu~ajot. Ottamu, dodeka periodi podolgi od edna godina se smetaat<br />
za preterani, periodi me|u dve i tri godini bea utvrdeni i kako prifatlivi<br />
i kako neopravdani. Sli~na razlika vo toj pogled mo`e da se<br />
utvrdi i za periodite me|u tri i ~etiri godini. Periodite nad pet godini<br />
ne e utvredeno deka se opravdani. 153<br />
v) Vo ~l. 5 st. 3 se spomenuva i pravoto (ili) da bide pu{teno da<br />
se brani od sloboda, {to mo`e da bide usloveno so garancii deka istoto<br />
}e se javi na pretresot. Vo taa smisla e vostanoveno deka liceto bi<br />
moralo da se pu{ti da se brani od sloboda dokolku dr`avata ne poka-<br />
`e deka postojat relevantni i dovolni pri~ini {to }e go opravdaat<br />
prodol`uvaweto na pritvorot, i toa:<br />
Sudot priznava ~etiri okolnosti pod koi mo`e da se opravda<br />
otfrluvaweto na ponudenite garancii, odnosno okolnosti {to se relevantni<br />
za prodol`uvawe na pritvorot na lice pred sudewe kade sî<br />
u{te postoi razumno (osnovano) somnenie za storeno krivi~no delo.<br />
Toa se: va) rizik od begstvo, vb) rizik od popre~uvawe na ostvaruvaweto<br />
na pravdata, vv) potreba da se spre~i krivi~no delo i vg) potreba da<br />
se za~uva javniot red.<br />
va) Relevantni okolnosti za postoewe rizik od begstvo mo`at<br />
da bidat situaciite: koga liceto ve}e izbegalo otkako bilo obvineto<br />
za krivi~no delo, koga bila pobarana ekstradicija so cel da se sprovede<br />
postapkata, koga postojat konkretni dokazi za planovi za begstvo,<br />
postoewe vrski na liceto so drugi zemji {to bi mo`ele da go olesnat<br />
begstvoto ili pak, nepostoewe na kakvi i da e vrski so zemjata vo koja<br />
e povedena postapkata i sl. Visinata na predvidenata kazna sama po<br />
tvor so poslab, vo zatvor so postrog re`im na obezbeduvawe.<br />
152<br />
Vo slu~ajot Wemhoff protiv SR Germanija (1968), Sudot objasnil<br />
deka dr`avata mo`e da pritvori nekoe lice duri i ako toa podnelo `alba na<br />
prvostepenata presuda.<br />
153<br />
Macovei, M. Pravoto na sloboda i sigurnost na li~nosta, str. 39.<br />
104
sebe ne mo`e avtomatski da pretstavuva takva okolnost za prodol`uvawe<br />
na pritvorot. Ottamu, potrebno e vo sekoj konkreten slu~aj da se<br />
napravi sevkupna procena na rizikot od begstvo. Pritoa, presudite<br />
koi se zasnovaat vrz stereotipni izrazi bez kakvo i da e pojasnuvawe<br />
za postoeweto na pri~inite na rizik od begstvo, nikoga{ ne se smetaat<br />
za prifatlivi od strana na Sudot. 154<br />
vb) Rizikot od popre~uvawe na pravdata pretstavuva opasnost<br />
deka osomni~enoto lice svoeto osloboduvawe mo`e da go iskoristi<br />
da ja popre~i istragata so vr{ewe pritrisok vrz svedocite da ne<br />
svedo~at, so informirawe na drugi lica koi, isto taka se pod istraga,<br />
so dogovarawe so lica involvirani vo slu~ajot kako da se odnesuvaat<br />
vo krivi~nata postapka, kako i preku uni{tuvawe na dokumenti i drugi<br />
materijalni dokazi ili so popre~uvawe na postapkata na drug na-<br />
~in. 155 vv) Potrebata od spre~uvawe krivi~no delo e priznata kako<br />
legitimna osnova za prodol`uvawe na pritvorot koga se raboti za seriozno<br />
obvinenie. Me|utoa, vo tie slu~ai mora da se demonstrira deka<br />
sekoja zagri`enost od vr{ewe na drugi krivi~ni dela vo idnina e verodostojna<br />
i deka merkata vo dadeniot slu~aj e soodvetna. 156<br />
vg) Potrebata od odr`uvawe na javniot red, vklu~itelno i<br />
na gri`ata za za{tita na obvinetiot, mo`e da bide osnova za prodol-<br />
`uvawe na pritvorot, no samo koga mo`e da se demonstrira deka osloboduvaweto<br />
na zasegnatoto lice navistina bi go naru{ilo javniot red<br />
vo odredeno vreme. 157<br />
Ovaa odredba go sodr`i pravoto na garancija (kaucija) do sudeweto.<br />
Koga }e se utvrdi deka niedna od navedenite pri~ini ne mo`e da<br />
se primeni, osloboduvaweto na zasegnatoto lice mo`e da se bara vrz<br />
osnova na ~l. 5 st. 3 od Konvencijata. Pritoa, so ogled na toa {to garancijata<br />
ima za cel da go obezbedi prisustvoto na obvinetiot vo istragata,<br />
nejzinata suma treba da bide vo soglasnost so taa cel. Ottamu,<br />
odreduvawe na pari~en iznos koj e pove}e od dovolen za da se postigne<br />
taa cel (dovolno zastra{uvawe {to bi ja uni{tilo sekoja `elba da se<br />
izbega) bi zna~elo povreda na pravoto na garancija.<br />
3 0 Pravo na habeas corpus (pravo na liceto li{eno od sloboda za<br />
zakonitosta na negovoto apsewe da odlu~i sudot). 158 So ~lenot 5 st. 4 se<br />
154<br />
Vidi: Ibid, str. 32-35.<br />
155<br />
Vidi: Ibid, str. 35-36.<br />
156<br />
Vidi: Ibid, str. 36.<br />
157<br />
Vidi: Ibid, str. 37.<br />
158<br />
Habeas corpus na latinski zna~i naredba zatvorenikot da se dovede<br />
pred sudot za da se utvrdi dali e pravilno zadr`an. "Se raboti za sudska kontrola<br />
vrz zakonitosta na li{uvaweto od sloboda, pri {to zakonitosta na<br />
istoto se ispituva kako od aspekt na baraweto na doma{noto pravo, taka i od<br />
gledi{te na tekstot na Konvencijata, tamu sodr`anite op{ti principi i ce-<br />
105
garantira mo`nosta pritvorenoto lice da povede postapka za osporuvawe<br />
na zakonitosta na pritvorot pred sudot, koj pak, dokolku pritvorot<br />
e nezakonski, mora brzo da donese odluka za osloboduvawe. 159 Inaku,<br />
pogolemiot broj od `albite podneseni vrz osnova na ovoj ~len se<br />
odnesuvaat na tvrdeweto deka otsustvoto na redovni periodi~ni proverki<br />
na zakonitosta na pritvorot e ramno na povreda na ovoj ~len.<br />
Pritoa, iako postoi golema sloboda vo odlu~uvaweto za toa koj e prifatliviot<br />
interval me|u prvi~niot pritvor i sudskiot nadzor, mnogu<br />
slu~ai spored ~l. 5 st. 4 jasno poka`uvaat deka vremeto sepak ne treba<br />
da bide podolgo od nekolku sedmici i pokraj toa {to treba da ima olesnuvawa<br />
vo osobeno slo`eni slu~ai. 160 Periodite koi nadminuvaat<br />
eden mesec bile osuduvani vo pove}e slu~ai, kako vo Bezicheri protiv<br />
Italija (1989) 161 i Sanchez-Reisse protiv [vajcarija (1976). Odlo`uvawata<br />
koi se dol`at na okolnosti kako {to se godi{en odmor na sudijata<br />
ili prekumerna rabota, ne se prifatlivi. Od druga strana,<br />
odlo`uvawata od strana na pritvorenoto lice ne se zemaat predvid.<br />
Va`no e, isto taka, ako e potrebna odluka za obezbeduvawe pravna pomo{<br />
za pritvorenoto lice, toa treba da se stori brzo: sedum sedmici<br />
be{e predolgo vo slu~jot Zanmir protiv Obedinetoto Kralstvo. 162<br />
Spored Ustavot na Portugalija (~l. 31) na habeas corpus mo`e da<br />
se povika protiv sekoja zloupotreba na vlasta vo forma na apsewe ili<br />
lite na ograni~uvawata dopu{teni vo ~l. 5 st. 1. Garancijata se primenuva po<br />
odnos na site li{uvawa od sloboda, nezavisno dali spa|aat vo ramkite na kategoriite<br />
od st. 1, ili ne, za{to smislata e da se obezbedi efikasna kontrola<br />
na li{uvaweto od sloboda i sekoe prodol`eno pritvorawe (zadr`uvawe).<br />
Ovoj stav mo`e da se primenuva naporedno so st. 3 vo vrska so licata pritvoreni<br />
kako osomni~eni za storen prestap, zaradi spre~uvawe storuvawe na<br />
takov prestap ili spre~uvawe begstvo soglasno ~l. 5 st. 1 t. s). Kalajxiev, G.<br />
op. cit. str. 117.<br />
159<br />
Za razlika od ~l. 5 st. 3 koj se odnesuva samo na apsewe ili pritvor<br />
za celi na krivi~nata postapka, garanciite od ~l. 5 st. 4 se odnesuvaat na site<br />
lu{uvawa od sloboda. Se raboti za pravo na sudska kontrola na zakonitosta<br />
na li{uvaweto od sloboda, pri {to zakonitosta na toa li{uvawe se ispituva<br />
kako od aspekt na barawata na doma{noto pravo, taka i od gledi{te na Konvencijata.<br />
160<br />
Vo slu~ajot De Jong, Beljet i Van der Brink protiv Holandija (1984),<br />
Sudot utvrdil deka ne mo`e da se ~eka me|u {est i edinaeset dena na prvo<br />
ispituvawe na zakonitosta na pritvorot.<br />
161<br />
Vo ovoj slu~aj, Sudot smeta deka intervalite vo koi odlukite za<br />
pritvor se proveruvaat mora da bidat srazmerno kratki. Tie mo`at da bidat i<br />
podolgi koga se raboti za smestuvawe vo psihijatriski ustanovi, a pritoa da<br />
ne se povredi Konvencijata. Vo ovaa smisla ~l. 64 st. 4 KZ i 239 od Zakonot za<br />
izvr{uvawe na sankciite celosno se kompatibilen so ~l. 5 st. 4.<br />
162<br />
Macovei, M. Pravoto na sloboda i sigurnost na li~nosta, str. 72.<br />
106
nezakonito pritvorawe pred redoven ili voen sud. Primenata na ova<br />
pravno sredstvo mo`e da go bara samoto zainteresirano lice ili koi<br />
da e drug gra|anin koj u`iva politi~ki prava. Sudskata odluka po baraweto<br />
habeas corpus se donesuva vo rok od 8 dena so primena na na-<br />
~eloto na kontradiktornost. Celta na habeas corpus - za{titata koja ja<br />
prifatena i od Ustavot na [panija e stavawe na raspolagawe na sudot<br />
na sekoe lice koe nezakonito e li{eno od sloboda. Spored Ustavot na<br />
Holandija, sekoe lice na koe mu e odzemena slobodata bez sudska naredba,<br />
vo rok opredlen so zakon treba da se soslu{a pred sudot i ako<br />
sudot smeta deka odzemaweto na slobodata e nezakonito, vedna{ narededuva<br />
osloboduvawe (~l. 15 st. 2).<br />
4 0 Pravo na obe{tetuvawe. So ~l. 5 st. 5 se predviduva pravo na<br />
obe{tetuvawe na sekoe lice koe sprotivno na ~l. 5 bilo `rtva na<br />
apsewe ili pritvor.<br />
5. So odredbata od ~l. 4 od Protokolot br. 4 kon Konvencijata<br />
se predviduva dopolnitelno ograni~uvawe na vlastite za li{uvawe na<br />
opredeleno lice od sloboda. Ova zabrana nema apsolutna priroda {to<br />
zna~i deka so Konvencijata ne se zabranuva li{uvawe od sloboda poradi<br />
nesposobnost za ispolnuvawe dogovorno-pravna obvrska vo slu~aite<br />
koga: dol`nikot e sposoben istata finansiski da ja ispolni i koga<br />
dol`nikot se slu`i so izmama ili dejstvuva so zla namera. 163<br />
Me|unaroden pakt za gra|anskite i politi~kite prava od 1966<br />
~l. 9 st. 1-4<br />
1. Sekoj ima pravo na sloboda i li~na bezbednost. Nikoj ne<br />
mo`e samovolno da bide uapsen ili da se dr`i vo pritvor. Nikoj ne<br />
smee da bide li{en od sloboda osven od pri~ini i spored postapkata<br />
koi se propi{ani so zakon.<br />
2. Sekoe uapseno lice mora vo momentot na apseweto da se izvesti<br />
za pri~inite na apseweto i mora da mu se soop{ti kakvo i da e<br />
obvinenie protiv nego.<br />
3. Sekoe uapseno ili pritvoreno lice poradi krivi~no delo vo<br />
najkratok mo`en rok treba da se izvede pred sudija ili drug organ koj<br />
so zakon e ovlasten da vr{i sudska vlast i vo razumen rok treba da<br />
bide sudeno ili oslobodeno. Stavaweto vo pritvor na lice koe o~eku-<br />
163<br />
Vo na{eto pravo relevantnite odredbi vo ovaa smisla se pomesteni<br />
vo Zakonot za izvr{uvawe. Vo na{eto zakonodavstvo sredstvata za izvr{uvawe<br />
se prisposobuvaat kon sodr`inata na obvrskite {to treba da gi izvr{i<br />
dol`nikot, no nitu vo eden slu~aj ne e propi{ano zatvorawe na dol`nikot<br />
kako sredstvo za izvr{uvawe. Za nekoi dejstija {to se nezamenlivi, odnosno<br />
{to ne mo`at da bidat dovereni da gi izvr{i treto lice namesto dol`nikot,<br />
propi{ano e izrekuvawe na pari~ana kazna kon dol`nikot od strana na sudot,<br />
no ne i zatvorawe na dol`nikot, na primer, za da se vrazumi i da go izvr{i<br />
dejstvieto so koe e zado`len.<br />
107
va da mu se sudi ne smee da bide op{to pravilo, me|utoa pu{taweto na<br />
sloboda mo`e da bide usloveno so davawe garancija koja }e go obezbedi<br />
prisustvoto na liceto na sudeweto i vo koj i da e stadium na sudskata<br />
postapka, zaradi izvr{uvawe na presudata.<br />
4. Sekoe uapseno ili lice koe se nao|a vo pritvor ima pravo da<br />
se obrati do sudot so cel bez odlagawe sudot da odlu~i za zakonitosta<br />
na negovoto apsewe ili ako pritorot e nezakonit da nalo`i negovo pu-<br />
{tawe na sloboda.<br />
~l. 10<br />
1. So sekoj koj e li{en od sloboda }e se potapuva ~ove~no i so<br />
po~ituvawe na negovoto dostoinstvo.<br />
2. a) Obvinetite, osven vo isklu~itelni slu~ai, se odvoeni od<br />
osudenicite i podlo`eni na posebna postapka koja soodvetstvuva na<br />
nivnata polo`ba na neosudeni lica.<br />
b) Obvinetite maloletnici }e bidat oddeleni od vozrasnite i<br />
za nivniot predmet }e se odlu~uva {to e mo`no pobrgu.<br />
3. Kazneno-popravniot re`im podrazbira postapuvawe so osudenicite<br />
~ija bitna cel e nivnoto prevospituvawe i povtorno vklu~uvawe<br />
vo op{testvoto.<br />
Maloletnite prestapnici }e bidat oddeleni od vozrasnite i<br />
podlo`eni na re`im koj soodvetstvuva na nivnoto dobro i nivnata<br />
pravna polo`ba.<br />
~l. 11<br />
Nikoj ne mo`e da se zatvori edinstveno zatoa {to ne mo`e da<br />
ispolni nekoja dogovorna obvrska.<br />
DRUGI RELEVANTNI ME\UNARODNI DOKUMENTI<br />
- Korpus na principi za za{tita na site lica od bilo kakva forma<br />
na pritvorawe ili li{uvawe od sloboda. Usvoen od strana na Generalnoto<br />
sobranie na ON na 76-to zasedanie so rezolucija 43/173 od 9.<br />
12. 1988. Naslov na orginalot: Body of Principles for the Protection of All<br />
Persons under Any Form of Detention or Imprisonment. 164<br />
USTAVNOSUDSKA PRAKTIKA<br />
1. So Odluka U. br. 156/1994 od 28. 12. 1994, Sudot gi ukina ~l.<br />
195 st. 2 i 3, ~l. 196, ~l. 197 st. 2, vo delot: "Ako postapkata se vodi za<br />
krivi~no delo za koe mo`e da se izre~e kazna zatvor nad pet godini<br />
ili pote{ka kazna, sovetot na Republi~kiot, odnosno na pokrainskiot<br />
164<br />
Vidi: <strong>Sulejmanov</strong>, Z. Penolo{ki kompendium, Grafohartija, Skopje,<br />
1997, str. 167-178.<br />
108
vrhoven sud mo`e od va`ni pri~ini da go prodol`i pritvorot najmnogu<br />
za u{te tri meseci", ~l. 199, ~l. 210 i ~l. 214 st. 2 od Zakonot za krivi~nata<br />
postapka ("SL. SFRJ" br. 4/1977, 14/1985, 74/1987, 57/1989 i<br />
3/1990).<br />
Na sednicata Sudot utvrdi deka so odredbite na ~l. 195 st. 2 i 3,<br />
~l. 196, ~l. 197 st. 2, vo delot {to se odnesuva na ovlastuvaweto na<br />
Vrhovniot sud na Republika Makedonija, od va`ni pri~ini, da go prodol`i<br />
pritvorot najmnogu za u{te tri meseci, ako postapkata se vodi<br />
za krivi~no delo za koe mo`e da se izre~e kazna zatvor na pet godini<br />
ili pote{ka kazna i st. 3 na ovoj ~len i ~l. 199 od Zakonot za krivi~na<br />
postapka, koj soglasno ~l. 5 od <strong>Ustavn</strong>iot zakon za sproveduvawe na<br />
Ustavot na Republika Makedonija, se primenuva kako republi~ki zakon,<br />
mu se dava ovlastuvawe na organot za vnatre{ni raboti da li{uva<br />
od sloboda lice za koe postoi osnovanio somnenie deka izvr{ilo krivi~no<br />
delo pove}e od 24 ~asa i da naredi pritvor pred podignuvawe na<br />
obvinenie i se propi{uva pritvorot da mo`e da trae podolgo od 90<br />
dena.<br />
So ogled na toa {to so osporenite odredbi od zakonot li{uvaweto<br />
od sloboda mo`e da trae pove}e od 24 ~asa, a pritvorot pove}e od<br />
90 dena od pritvoraweto i so ogled na toa {to pritvor mo`e da naredat<br />
i organite za vnatre{ni raboti, Sudot oceni deka ne se vo soglasnost<br />
so ~l. 12 od Ustavot.<br />
2. So Odluka U. br. 59/1996 od 25. 12. 1996, Sudot go ukina ~l. 151<br />
st. 3 od Zakonot za krivi~nata postapka ("SL. SFRJ" br. 26/1986, 74/<br />
1987, 5719/89, 30/1990).<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~l. 151 st. 3 od Zakonot<br />
organite na vnatre{ni raboti mo`at i da povikuvaat gra|ani. Vo pokanata<br />
mora da se nazna~i pri~inata za povikuvaweto, Prisilno mo`e<br />
da se dovede lice {to ne se odpovikalo na pokanata samo ako vo pokanata<br />
bilo predupredeno za toa. Pri postapuvaweto spored odredbite<br />
na ovoj ~len, organite za vnatre{ni raboti licata povikani, privedeni<br />
ili li{eni od sloboda mora vedna{ da bidat zapoznaeni so pri~inite<br />
za nivnoto povikuvawe, priveduvawe ili li{uvawe od sloboda i<br />
so nivnite prava utvrdeni so zakon i od niv ne mo`e da se bara izjava,<br />
ne mo`at da gi soslu{uvaat vo svojstvo na obvinet, svedok ili ve{tak,<br />
ako vo ovoj zakon ne e predvideno poinaku.<br />
Soglasno ~l. 12 st. 1 i 2 od Ustavot li{uvaweto od sloboda na<br />
gra|aninot go dozvoluva samo pri kumulativno ispolnuvawe na dvata<br />
uslovi. Toa zna~i deka Ustavot dava mo`nost so zakon da se utvrdat<br />
slu~aite na ograni~uvawe na slobodata na gra|anite vo interes na ostvaruvaweto<br />
na pravata na gra|anite i vr{eweto na sudskata vlast. Toa,<br />
isto taka, zna~i deka gra|aninot mo`e da bide li{en od sloboda samo<br />
koga takviot slu~aj e predviden so zakon, a ednovremeno postoi i odluka<br />
na sudot za negovo priveduvawe, odnosno li{uvawe od sloboda.<br />
109
So ogled na toa {to ~l. 151 st. 3 od Zakonot predviduva gra|anite<br />
da mo`at da bidat privedeni dokolku ne se otpovikale na pokanata<br />
so koja bile predupredeni za toa, bez postoewe na sudska odluka, odnosno<br />
deka vo nego ne se kumulativno predvideni uslovite za li{uvaweto<br />
na gra|aninot od sloboda, {to e ustavna obvrska, Sudot oceni deka<br />
istiot e nesoglasen so Ustavot na Republika Makedonija.<br />
3. So Odluka U. br. 229/1997 od 3. 06. 1998, Sudot gi ukina ~l. 29<br />
i ~l. 65 st. 5 od Zakonot za vnatre{ni raboti ("SV RM," br. 19/1995).<br />
Trgnuvaj}i od toa deka so odredbite na ~l. 29 od Zakonot 165 se<br />
davalo pravo na ovlastenite slu`beni lica na Ministerstvoto za vnatre{ni<br />
raboti da zadr`at lice najmnogu 24 ~asa, ako istoto go naru{uva<br />
ili zagrozuva javniot red i mir i se propi{uva policiska postapka<br />
koja gi sodr`i maksimalnite rokovi od 24 ~asa pri priveduvawe ili<br />
li{uvawe od sloboda na lice, pri {to e predvideno donesuvawe na re-<br />
{enie i `alba po re{enie, takviot na~in i postapka, spored misleweto<br />
na Sudot, izleguva nadvor od kontekstot na ~l. 12 od Ustavot, od koj<br />
proizleguva deka liceto li{eno od sloboda mora vedna{ da bide izvedeno<br />
pred sud, koj bez odlagawe }e odlu~i za zakonitosta na li{uvaweto<br />
od sloboda. So ogled na toa {to osporenata odredba sodr`i elementi<br />
spored koi ograni~uvaweto na slobodata se vr{i od strana na<br />
organot za vnatre{ni raboti, a ne so odluka na sudot, Sudot oceni deka<br />
~l. 29 od Zakonot ne e vo soglasnost so ~l. 12 od Ustavot.<br />
4. So Odluka U. br. 91/2001 od 9. 12. 2001, Sudot go ukina ~l. 12<br />
st. 2 i 3 od Pravilnikot za vr{ewe na rabotite na Ministerstvoto za<br />
165<br />
"Ovlastenite slu`beni lica na Ministerstvoto, imaat pravo da zadr`at<br />
lice najmnogu 24 ~asa ako istoto go naru{uva ili zagrozuva javniot red<br />
i mir, a vospostavuvaweto na javniot red i mir ili otstranuvaweto na zagrozuvaweto<br />
ne mo`e da se postigne na drug na~in i vo slu~aj koga liceto go<br />
ispora~al stranski organ na bezbednosta zaradi sproveduvawe do nadle`en<br />
organ.<br />
Ovlastenite slu`beni lica na Ministerstvoto se dol`ni liceto privedeno<br />
ili li{eno od sloboda da go zapoznaat so pri~inite za priveduvawe<br />
ili li{uvawe od sloboda i so negovite prava utvrdeni so Ustavot i zakon.<br />
Ovlastenite slu`beni lica ne treba privedenite lica da gi izlo`uvaat<br />
na javna qubopitnost.<br />
Zadr`anoto lice ima pravo na `alba do ministerot vo rok od 12 ~asa<br />
od momentot na zadr`uvaweto.<br />
@albata ne go odlaga izvr{uvaweto na re{enieto.<br />
Re{enie po `albata se donesuva i dostavuva na liceto koe e zadr`ano<br />
vo rok od 12 ~asa, od ~asot od koga e izjavena `albata.<br />
Ovlastenoto slu`beno lice, dokolku ima uslovi e dol`no vo rok od<br />
tri ~asa da go izvesti semejstvoto na zadr`anoto lice, a pretprijatieto ili<br />
organot vo koj e vraboten dokolku toj toa go bara, kako i da go zapoznae liceto<br />
so pri~inite za zadr`uvaweto i so negovoto pravo na branitel."<br />
110
vnatre{ni raboti ("SV RM," br. 12/1998).<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka vo ~l. 12 st. 1 od Pravilnikot e<br />
predvideno deka povikuvawe na gra|ani se vr{i zaradi barawe potrebni<br />
izvestuvawa vo vrska so storeno krivi~no delo ili zaradi sobirawe<br />
izvestuvawa {to bi mo`ele da bidat od korist za uspe{no vodewe<br />
na krivi~nata postapka.<br />
Spored osporeniot st. 2 na ovoj ~len, povikanoto lice na jazik<br />
{to go razbira }e se izvesti za pri~inite za povikuvaweto i }e se pou~i<br />
za negovite prava: pravoto da mol~i, da se sovetuva so advokat, da<br />
ima branitel po negov izbor za vreme na davaweto na izvestuvaweto.<br />
Liceto koe e povikano ne mo`e da bide soslu{uvano vo svojstvo na<br />
obvinet, svedok ili ve{tak, osven ako javniot obvinitel ne pobara od<br />
Ministerstvoto da prezeme oddelni istra`ni dejstvija vo koj slu~aj za<br />
prezemenite istra`ni dejstvija od Ministerstvoto se sostavuva zapisnik<br />
i istiot se dostavuva do javniot obvinitel.<br />
Soglasno osporeniot st. 3 na ovoj ~len, liceto mo`e prisilno<br />
da se dovede samo so sudska odluka i samo toga{ koga o~igledno odbegnuva<br />
da se javi na uredno dostavena pokana vo koja bilo predupredeno<br />
na mo`nosta od prisilno doveduvawe i toga{ koga svoeto nedoa|awe<br />
nema da go opravda.<br />
Vo ~l. 142 od Zakonot za krivi~na postapka se ureduvaat uslovite<br />
pod koi Ministerstvoto za vnatre{ni raboti mo`e da prezema<br />
dejstvija vo pretkrivi~nata postapka. Vo st. 3 na ovoj ~len e predvideno<br />
deka liceto mo`e prisilno da se dovede samo so sudska odluka i<br />
samo toga{ koga o~igledno odbegnuva da se javi na uredno dostavena<br />
pokana vo koja bilo predupredeno na mo`nosta od prisilno doveduvawe<br />
i toga{ koga svoeto nedoa|awe nema da go opravda.<br />
Poa|aj}i od ~l. 12 od Ustavot i zakonski odredbi, Sudot oceni<br />
deka so ~l. 12 st. 2 i 3 od Pravilnikot se ureduvaat pra{awa {to se<br />
odnesuvaat na uslovite za ograni~uvawe na slobodata i polo`bata na<br />
povikanite lica, {to se ureduvaat ili so Ustavot ili so Ustavot i so<br />
zakon, no ne i so podzakonski propis. ^len 12 stav 2 od Pravilnikot<br />
predviduva isklu~ok od zabranata za barawe izjava od povikano lice i<br />
toa vrz osnova na barawe na Javniot obvnitel, a ne vrz osnova na sudski<br />
akt vo istra`na postapka. So ~l. 12 st. 3 od Pravilnikot, isto<br />
taka, se ureduvaat uslovi za ograni~uvawe na slobodata na gra|anite,<br />
{to soglasno Ustavot, mo`e da bide predmet na ureduvawe samo so zakon.<br />
Pritoa, Sudot go ima{e predvid faktot {to ~l. 12 st. 3 od Pravilnikot<br />
e identi~en so ~l. 142 st. 3 od Zakonot za krivi~nata postapka,<br />
no toa ne e pri~ina za relativizirawe na ustavnite odredbi. Poradi<br />
toa, Sudot oceni deka ~l. 12 st. 2 i 3 od Pravilnikot ne e vo soglasnost<br />
so ~l. 12 st. 2 i 3 od Ustavot na Republika Makedonija.<br />
5. So Re{enie U. br. 174/2002 od 11. 12. 2002, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 38 st. 3 i 4 od Krivi~niot za-<br />
111
konik ("SV RM," br. 37/1996, 80/1999 i 4/2002).<br />
Spored navodite vo inicijativata so osporenite odredbi ne se<br />
po~ituvale op{to prifatenite normi na me|unarodnoto pravo, spored<br />
koi bilo zabraneto li{uvawa od sloboda poradi dolg, taka {to, sudot<br />
pretvoraj}i ja pari~ata kazna vo kazna zatvor, vsu{nost liceto go li-<br />
{uvalo od sloboda poradi dolg, {to ne bilo vo soglasnost so ~l. 8 st. 1<br />
al. 3 i 11, ~l. 12, 15, 98 st. 2 i ~l. 118 od Ustavot, ~l. 5 st. 1 i 4 i ~l. 13<br />
od Konvencijata za za{tita na ~ovekovite prava i osnovnite slobodi i<br />
~l. 1 od Protokolot broj 4 kon Konvencijata za za{titata na ~ovekovite<br />
prava i osnovnite slobodi.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~l. 38 st. 3 od Krivi~niot<br />
zakonik, ako osudeniot ne ja plati pari~nata kazna vo opredeleniot<br />
rok, sudot }e ja izvr{i taka {to za sekoi zapo~nati iljadi denari pari~na<br />
kazna }e opredeli eden den zatvor, so toa {to zatvorot da ne<br />
mo`e da bide podolg od {est meseci. So stavot 4 od ovoj ~len, ako osudeniot<br />
isplati samo del od pari~nata kazna, ostatokot srazmerno }e se<br />
pretvori vo zatvor, a ako osudeniot go isplati ostatokot od pari~nata<br />
kazna, izvr{uvaweto na zatvorot }e se zapre.<br />
Trgnuvaj}i od ~l. 8 st. 1 al. 3 i 11, 12, 15, 98 st. 2, i ~l. 118 od<br />
Ustavot, ~l. 2, 5, 38, i 39 st. 3 i 5 od Krivi~niot zakonik, ~l. 5 st. 1 od<br />
Evropskata Konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovnite<br />
slobodi i ~l. 1 od Protokolot broj 4 kon Konvencijata za za{tita na<br />
~ovekovite prava i osnovnite slobodi, a imaj}i ja predvid sodr`inata<br />
na osporenite odredbi na ~l. 38 st. 3 i 4 od Krivi~niot zakonik, spored<br />
misleweto na Sudot, so ni{to ne se povreduvaat op{to prifatenite<br />
normi na me|unarodnoto pravo, nitu pak, se ograni~uvaat osnovnite<br />
slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot priznati so me|unarodnoto<br />
pravo i utvrdeni so Ustavot. Imeno, pari~nata kazna ne pretstavuva<br />
dogovorena obvrska odnosno dolg kako {to ja tretira podnositelot<br />
na inicijativata, tuku imotna sankcija koja se sostoi vo obvrska<br />
na osudeniot da go plati iznosot na kaznata utvrden so presudata. Elementite<br />
za nejzinoto izrekuvawe, odmeruvawe i izvr{uvawe se sodr-<br />
`ani vo odredbite na Krivi~niot zakonik. Pritoa, zakonodavecot so<br />
osporenite odredbi utvrdil i poseben na~in za nejzino izvr{uvawe,<br />
dokolku osudeniot ne ja izvr{i. Zatvorot vo ovaa situacija e so funkcija<br />
da go supstituira izvr{uvaweto na pari~nata kazna i zatoa ne go<br />
poseduva svojstvoto na "kazna zatvor" tuku na merka za efektuirawe na<br />
sudskata odluka koja ne mo`ela prisilno da se izvr{i. Spored misleweto<br />
na Sudot, takviot na~in na izvr{uvawe na pari~nata kazna e<br />
voobi~aena krivi~nopravna merka za nejzino izvr{uvawe i so nejzinata<br />
primena, pod uslovite utvrdeni vo celinata na odredbite na Krivi-<br />
~niot zakonik za odmeruvawe i izvr{uvawe na krivi~nite sankcii,<br />
taa ne e naso~ena protiv li~nosta na osudeniot. Osporenite odredbi,<br />
isto taka, ne mo`at da se stavat vo korelacija so me|unarodnite dokumenti<br />
na koi se povikuva podnesitelot na inicijativata, bidej}i pari-<br />
112
~nata kazna i na~inot na nejzinoto izvr{uvawe ne pretstavuva dogovorna<br />
obvrska.<br />
6. So Re{enie U. br. 2/2003 od 12 i 13. 11. 2003, Sudot ne povede<br />
postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 145 i 146 od Zakonot za<br />
krivi~nata postapka ("SV RM," br. 15/1997 i 44/2002).<br />
Spored navodite vo inicijativata so osporenite zakonski odredbi<br />
se povreduvale temelnite vrednosti na ustavniot poredok inkorporirani<br />
vo ~l. 8 od Ustavot, osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i<br />
gra|aninot sodr`ani vo ~l. 9, 12 i 13 od Ustavot, i se povreduvale ~l.<br />
50, 51 i 54 od Ustavot.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka vo ~l. 145 od Zakonot za krivi-<br />
~nata postapka e predvideno: "Javniot obvinitel so soglasnost na<br />
o{teteniot mo`e da go odlo`i krivi~noto gonewe za krivi~no delo za<br />
koe e propi{ana pari~na kazna ili kazna zatvor do tri godini ako osomni~eniot<br />
e podgotven da se odnesuva spored upatstvata na javniot<br />
obvinitel i da gi ispolni opredelenite obvrski so koi se namaluvaat<br />
ili otstranuvaat {tetnite posledici na krivi~noto delo. Takvi obvrski<br />
mo`at da bidat: 1. otstranuvawe ili nadomestuvawe na {tetata, 2.<br />
pla}awe na opredelen pridones vo polza na buxetot ili druga institucija<br />
{to vr{i javni ovlastuvawa ili vo humanitarni celi, 3. ispolnuvawe<br />
na obvrskite vo odnos na izdr`uvaweto. Ako storitelot vo<br />
rok koj ne mo`e da bide podolg od {est meseci ja ispolni obvrskata,<br />
javniot obvinitel }e ja otfrli krivi~nata prijava protiv storitelot<br />
na krivi~noto del od stav 1 na ovoj ~len."<br />
Vo ~l. 146 od navedeniot zakon e predvideno: "Javniot obvinitel<br />
ne e dol`en da prezeme krivi~no gonewe, odnosno mo`e da se otka-<br />
`e od goneweto ako: 1 0 Vo Krivi~niot zakonik e utvrdeno deka sudot<br />
mo`e storitelot na krivi~no delo da go oslobodi od kazna i javniot<br />
obvinitel so ogled na konkretnite okolnosti na slu~ajot oceni deka<br />
samata presuda bez krivi~na sankcija ne e potrebna, 2 0 Vo Krivi~niot<br />
zakonik za krivi~noto delo e propi{ana pari~na kazna ili kazna zatvor<br />
do tri godini, a osomni~eniot poradi vistinsko kaewe go spre~il<br />
nastanuvaweto na {tetnite posledici ili ja nadomestil seta {teta, i<br />
javniot obvinitel so ogled na konkretnite okolnosti na slu~ajot oceni<br />
deka krivi~nata sankcija ne bi bila osnovana."<br />
Vo ~l. 8 od Ustavot na Republika Makedonija, pokraj drugite,<br />
kako temelni vrednosti na ustavniot poredok utvrdeni se: osnovnite<br />
slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot priznati so me|unarodnoto<br />
pravo i utvrdeni so Ustavot i vladeewe na pravoto.<br />
Spored ~l. 106 od Ustavot, javnoto obvinitelstvo e edinstven i<br />
samostoen dr`aven organ koj gi goni storitelite na krivi~ni dela i<br />
na drugi so zakon utvrdeni kaznivi dela i vr{i i drugi raboti utvrdeni<br />
so zakon. Svoite funkcii javniot obvinitel gi vr{i vrz osnova i<br />
vo ramkite na Ustavot i zakonite. Imaj}i ja predvid navedenata ustavna<br />
odredba, a vo nasoka na po~ituvaweto i za{tita na ~ovekovite pra-<br />
113
va, javniot obvinitel ima posebna uloga vo kaznenoto gonewe voop{to,<br />
a posebno kako inicijator i subjekt na kaznenata postapka. Efikasnoto<br />
gonewe na izvr{itelite na kaznivite dela e eden od osnovnite<br />
uslovi za ostvaruvawe na za{titnata funkcija na kaznenoto pravo.<br />
Vo ostvaruvaweto na taa funkcija, javniot obvinitel se rakovodi<br />
od na~eloto na legalitet vo krivi~noto procesno pravo, spored<br />
koe toj e dol`en da prezeme krivi~no gonewe za krivi~no delo za koe<br />
se goni po slu`bena dol`nost sekoga{ koga se ispolneti opredeleni<br />
zakonski uslovi, bez ogled na toa dali li~no e uveren vo celesoobraznosta<br />
i korisnosta na krivi~noto gonewe vo opredelen slu~aj. Toa<br />
zna~i, deka sekoga{ koga postoi verojatnost za primena na nekoja<br />
krivi~na sankcija vrz storitelot na krivi~noto delo za koe se goni po<br />
slu`bena dol`nost, ako ne postojat zakonski pre~ki, javniot obvinitel<br />
e dol`en da go prezema krivi~noto gonewe.<br />
Primenata na ovoj princip vo krivi~noto procesno pravo ovozmo`uva<br />
ednakvost na gra|anite vo pogled na krivi~noto gonewe i pretstavuva<br />
garancija od arbitrernost {to doveduva do zacvrstuvawe na<br />
pravnata sigurnost na gra|anite.<br />
Me|utoa, iako na{eto krivi~noprocesno pravo se temeli vrz<br />
principot na legalitet vo krivi~noto gonewe, toa sepak ne go prifatilo<br />
ovoj princip vo negoviot ~ist apsoluten oblik. Imeno, vo Zakonot<br />
za krivi~nata postapka se predviduva i primena na principot na<br />
oportunitet.<br />
Spored principot na oportunitet javniot obvinitel ne mora da<br />
prezeme krivi~no gonewe ako smeta deka krivi~nata postapka i kaznuvaweto<br />
na prestapnicite odnosno primenata na krivi~nopravnite<br />
sankcii vo konkretniot slu~aj ne bi bilo celishodno, pri {to se rakovodi<br />
od interesot {to goneweto }e go predizvika vo javnosta, zna-<br />
~ajnosta na krivi~noto delo, visinata na storenata {teta, faktot {to<br />
{tetata e nadomestena i drugo.<br />
Vo prilog na ova na~elo mo`e da se navede deka so negovata primena<br />
se ovozmo`uva vodewe smetka kako za individualni taka i za<br />
op{testveniot interes. Toa se potpira na diskrecionata vlast na javniot<br />
obvinitel {to dozvoluva poelasti~en stav i zemawe vo vid na baraweto<br />
na sovremenata pravna filozofija i kriminalna politika, se<br />
ovozmo`uva za odreden broj na krivi~ni dela so pomalo op{testveno<br />
zna~ewe storitelot da ne se goni, i sli~no.<br />
Imaj}i go predvid navedenoto vo odnos na na~eloto na oportunitet,<br />
vo Zakonot za krivi~nata postapka se predvideni slu~ai na primena<br />
na principot na oportunitet i toa vo postapkata sprema maloletnici,<br />
vo postapkata za ekstradicija, pri transformirawe na krivi~noto<br />
delo vo disciplinski delikt, kaj primenata na institutot odobrenie<br />
za krivi~no gonewe, kako i kaj drugi krivi~nopravni instituti<br />
kako {to se abolicijata i zastarenosta.<br />
Me|u slu~aite na primena na principot na oportunitet e slu-<br />
114
~ajot utvrden vo ~l. 145 od Zakonot za krivi~nata postapka spored koj<br />
javniot obvinitel kako ovlasten tu`itel za krivi~ni dela za koi se<br />
goni po slu`bena dol`nost i za koi e predvidena pari~na kazna ili<br />
kazna zatvor do tri godini, mo`e da go odlo`i krivi~noto gonewe rakovodej}i<br />
se od opravdanosta na goneweto i toa vo sekoj konkreten slu-<br />
~aj imaj}i gi predvid site okolnosti koi go opravduvaat odlo`uvaweto<br />
na goneweto. Ocenata za opravdanosta od natamo{no vodewe na<br />
krivi~nata postapka javniot obvinitel ja vr{i imaj}i go vo vid, pred<br />
sé, vidot na krivi~noto delo i visinata na kaznata, kako i postoeweto<br />
soglasnost na o{teteniot osomni~eniot da ispolni odredeni obvrski<br />
soglasno upatstvoto na javniot obvinitel.<br />
Opravdanosta na primenata na ovoj institut spored misleweto<br />
na Sudot proizleguva od faktot {to se raboti za krivi~ni dela koi<br />
spored vidot i visinata na zakanetata kazna ne se od takva priroda javniot<br />
obvinitel da ne mo`e da se otka`e od gonewe. Toa osobeno ottamu<br />
{to se raboti za krivi~ni dela za koi e predvideno da se vodi skratena<br />
krivi~na postapka vo koja ne se sproveduva istraga.<br />
Od druga strana, Sudot smeta deka so voveduvaweto na ovoj institut<br />
se odi kon vostanovuvawe na alternativi na kaznata li{uvawe<br />
od sloboda. Imeno, stanuva zbor za prifa}awe na takvi merki {to vodat<br />
kon delumno ili celosno supstituirawe na kaznata li{uvawe od<br />
sloboda kako edno od najprifatlivite re{enija za nadminuvawe na posledicite<br />
{to gi sozdava primenata na preteranata retribucija i<br />
otsustvoto na o~ekuvanite efekti od resocijalizacijata.<br />
Voveduvaweto na alternativite na kaznata li{uvawe od sloboda<br />
vo na{eto krivi~noprocesno pravo e rezultat na donesuvaweto na<br />
standardnite minimalni pravila na ON za vonzavodski merki usvoeni<br />
od Generalnoto sobranie na ON na 14 dekemvri 1990 godina i Evropskite<br />
pravila za alternativni sankcii i merki primenuvani vo zaednicata<br />
doneseni so Preporaka R/92 na Sovetot na Evropa od 19 oktomvri<br />
1992 godina, a prifatena od Ministerskiot komitet na zamenici ministri.<br />
Navedenite pravila sodr`at {irok spektar na nezatvorski<br />
merki koi treba da ovozmo`at implementacija na alternativni merki<br />
na kaznata li{uvawe od sloboda.<br />
Otstapuvawe od principot na legalitet i primenata na principot<br />
na oportunitet e utvrdeno i vo ~l. 146 t. 1 od Zakonot za krivi~nata<br />
postapka. Spored ovaa odredba javniot obvinitel ne e dol`en da<br />
prezeme krivi~no gonewe ako vo Krivi~niot zakonik e utvrdeno deka<br />
sudot mo`e storitelot na krivi~noto delo da go oslobodi od kazna, a<br />
so ogled na konkretnite okolnosti na slu~ajot se oceni deka samata<br />
presuda bez sankcii ne e potrebna.<br />
Vo kontekst na ovaa odredba zna~ajno e da se istakne deka osloboduvaweto<br />
od kazna e poseben institut vo vrska so odmeruvawe na kaznata<br />
i zna~i davawe naj{iroki ovlastuvawa na sudot so cel za {to podobro<br />
ostvaruvawe na individualizacija na kaznata. Krivi~niot zako-<br />
115
nik so odredbata od ~l. 42 dozvoluva osloboduvawe od kazna kako poseben<br />
vid na individualizacija, no samo vo so zakon opredeleni slu~ai.<br />
Od navedenoto mo`e da se zaklu~i deka, javniot obvinitel ne e<br />
dol`en da prezeme krivi~no gonewe toga{ koga Krivi~niot zakonik<br />
dozvoluva osloboduvaweto od kazna kako poseben vid individualizacija<br />
samo vo so zakonot izre~no opredeleni slu~ai. Toa se pravi od kriminalnopoliti~ki<br />
pri~ini (slu~ai vo koi zakonodavecot saka da vlijae<br />
kon opredeleno povedenie na storitelot na toj na~in {to so osloboduvaweto<br />
od kazna liceto se pottiknuva da se otka`e od izvr{uvaweto<br />
na deloto, da go spre~i negovoto izvr{uvawe, da go prijavi deloto,<br />
da gi otstrani ili ubla`i negovite posledici) ili od pri~ini na<br />
pravi~nost (slu~ai na krivi~ni dela ~ii {to okolnosti uka`uvaat na<br />
maliot intenzitet na op{testvena opasnost na storitelot), odnosno<br />
od pri~ini {to kaznuvaweto go pravat necelishodno. Takvi osnovi<br />
ima i vo op{tiot i vo posebniot del na Krivi~niot zakonik.<br />
Vo ~l. 146 t. 2 od Zakonot za krivi~nata postapka e predviden<br />
u{te eden slu~aj na primena na principot na oportunitet, odnosno mo-<br />
`nost javniot obvinitel da se otka`e od krivi~no gonewe vo situacija<br />
koga vo Krivi~niot zakonik za krivi~noto delo e propi{ana pari~na<br />
kazna ili kazna zatvor do 3 godini, a osomni~eniot poradi vistinsko<br />
(delotvorno) kaewe go spre~il nastanuvaweto na {tetni posledici<br />
ili ja nadomestil {tetata poradi {to krivi~nata sankcija ne bi bila<br />
osnovana.<br />
Od navedenoto proizleguva deka odnesuvaweto na storitelot na<br />
krivi~noto delo koe vo teorijata se narekuva delotvorno kaewe, za<br />
krivi~noto delo za koi e predvidena pari~na kazna ili kazna zatvor<br />
do tri godini, mo`e da ima vlijanie odnosno da pretstavuva osnova za<br />
otka`uvawe od krivi~noto gonewe od strana na javniot obvinitel dokolku<br />
toj oceni deka krivi~nata sankcija ne bi bila osnovana.<br />
Spored toa, Sudot smeta deka na planot na kriminalnata politika<br />
primenata na ovoj institut otka`uvawe od krivi~noto gonewe<br />
ima za cel da go odvrati storitelot na krivi~noto delo od dovr{uvawe<br />
na zapo~natoto delo, da go pottikne da gi sanira {tetnite posledici<br />
ili da ja nadomesti {tetata pred poveduvawe na krivi~nata<br />
postapka za polesni krivi~ni dela.<br />
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni odredbi, analizata na osporenite<br />
zakonski odredbi, kako i mestoto i ulogata na javniot obvinitel<br />
vo pravniot sistem, a posebno vo krivi~nata postapka, Sudot smeta<br />
deka so predvidenite instituti koi zna~at otstapuvawe od principot<br />
na legalitet i primena na principot na oportunitet vo krivi~nata<br />
postapka ne se doveduva vo pra{awe na~eloto na vladeewe na pravoto<br />
poradi {to ne mo`e da se postavi pra{aweto za soglasnosta na ~l. 145<br />
i 146 od Zakonot za krivi~nata postapka so Ustavot.<br />
Vo odnos na navodite vo inicijativata koi se zadr`uvaat na<br />
prakti~nite implikacii koi kako devijantni pojavi se pojavuvaat od<br />
116
primenata na osporenite instituti, Sudot smeta deka ne mo`e da bidat<br />
predmet na ocena pred <strong>Ustavn</strong>iot sud.<br />
Sudot ne se vpu{ti ni vo ocenata na navodite vo inicijativata<br />
za nesoglasnosta na osporenite odredbi so ~l. 9, 12, 13, 50, 51 i 54 od<br />
Ustavot na koi podnositelot na inicijativata samo popatno se povikuva<br />
bez da gi navede pri~inite poradi koi smeta deka se doveduva vo<br />
pra{awe ostvaruvaweto na principite utvrdeni vo navedenite ustavni<br />
odredbi.<br />
7. So Odluka U. br. 34/2005 od 24. 05. 2006, Sudot gi ukina ~l. 184<br />
stav 2 i 185 stav 1 vo delot: "osven koga pritvorot e zadol`itelen" od<br />
Zakonot za krivi~nata postapka ("SV RM," br. 15/1997, 44/2002 i 74/<br />
2004).<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka soglasno ~l. 184 st. 1 od Zakonot<br />
za krivi~nata postapka ako postoi osnovano somnenie deka opredeleno<br />
lice storilo krivi~no delo, pritvor protiv toa lice mo`e da se opredeli<br />
ako:<br />
1) se krie, ako ne mo`e da se utvrdi negoviot identitet ili ako<br />
postojat drugi okolnosti {to uka`uvaat na opasnost od begstvo,<br />
2) postoi osnovan strav deka }e gi uni{ti tragite na krivi-<br />
~noto delo ili ako osobeni okolnosti uka`uvaat deka }e ja popre~uva<br />
istragata so vlijanie vrz svedocite, sou~esnicite ili prikriva~ite, i<br />
3) osobeni okolnosti go opravduvaat stravot deka }e go povtori<br />
krivi~noto delo ili }e go dovr{i obidenoto krivi~no delo ili deka<br />
}e stori krivi~no delo so koe se zakanuva.<br />
Sudot, isto taka, utvrdi deka spored ~l. 69 od Zakonot za izmenuvawe<br />
i dopolnuvawe na Zakonot za krivi~nata postapka ("SV RM,"<br />
br. 74/2002) vo ~l. 184 se dodava nov st. 2 (koj e osporen so inicijativata)<br />
spored koj pritvor zadol`itelno se opredeluva koga postoi osnovano<br />
somnenie deka liceto storilo krivi~no delo za koe mo`e da se<br />
izre~e kazna do`ivoten zatvor.<br />
Spored ~l. 185 st. 1 od Zakonot, pritvor opredeluva istra`en<br />
sudija na predlog na ovlasten tu`itel, osven koga pritvorot e zadol-<br />
`itelen. Protiv re{enieto so koe se odbiva predlogot za opredeluvawe<br />
pritvor, dozvolena e `alba vo rok od 48 ~asa do sovetot od ~l. 22<br />
st. 6 na ovoj zakon.<br />
Spored ~l. 8 st. 1 al. 4 od Ustavot, podelbata na dr`avnata<br />
vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska e edna od temelnite vrednosti<br />
na ustavniot poredok na Republika Makedonija.<br />
Soglasno ~l. 12 st. 1 od Ustavot na Republika Makedonija slobodata<br />
na ~ovekot e neprikosnovena, a vo st. 2 od ovoj ~len e utvrdeno<br />
deka nikomu ne mo`e da mu bide ograni~ena slobodata, osven so odluka<br />
na sudot i vo slu~ai i vo postapka utvrdena so zakon.<br />
Spored ~l. 13 st. 1 od Ustavot liceto obvineto za kaznivo delo<br />
}e se smeta za nevino se dodeka negovata vina ne bide utvrdena so pravosilna<br />
sudska odluka.<br />
117
Spored Amandman XXI t. 1 st. 1 od Ustavot na Republika Makedonija,<br />
se garantira pravoto na `alba protiv odluki doneseni vo postapka<br />
vo prv stepen pred sud.<br />
Soglasno ~l. 118 od Ustavot na Republika Makedonija, me|unarodnite<br />
dogovori {to se ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot se del<br />
od vnatre{niot praven poredok i ne mo`at da se menuvaat so zakon.<br />
Konvencijata za za{tita na ~ovekovite prava i osnovnite slobodi<br />
na Sovetot na Evropa e ratifikuvana so Zakon objaven vo "SV<br />
RM," br. 11/1997.<br />
Spored ~l. 5 st. 1 t. b od Konvencijata sekoj ~ovek ima pravo na<br />
sloboda i na bezbednost. Nikoj ne smee da bide li{en od sloboda, osven<br />
vrz osnova na zakon, me|u drugoto, i ako e uapsen ili pritvoren poradi<br />
priveduvawe pred nadle`na sudska vlast, koga postoi opravdano<br />
somnenie deka toa lice izvr{ilo krivi~no delo, ili koga postojat<br />
opravdani pri~ini toa lice da se spre~i da izvr{i krivi~no delo, ili<br />
po izvr{uvaweto na krivi~noto delo da pobegne.<br />
Spored ~l. 5 st. 3 od Konvencijata sekoe lice uapseno ili pritvoreno<br />
spored odredbite na stav 1v od ovoj ~len mora vedna{ da bide<br />
izvedeno pred sudija ili drugo sudsko lice, so zakon ovlasteno da vr{i<br />
sudska vlast i da ima pravo na sudewe vo razumen rok ili na pu{tawe<br />
na sloboda vo tekot na sudskata postapka. Pu{taweto mo`e da se<br />
uslovi so davawe garancija deka toa lice }e se pojavi na sudeweto.<br />
Soglasno ~l. 6 st. 2 od Evropskata konvencija za ~ovekovi prava<br />
sekoj koj e obvinet za krivi~no delo se smeta za nevin se dodeka negovata<br />
vina ne se doka`e po zakonski pat.<br />
Ustavot garantiraj}i ja slobodata na ~ovekot i gra|aninot odi<br />
do tamu {to go utvrduva i vremetraeweto na pritvorot koj mo`e do podigawe<br />
na obvinenieto da trae najdolgo 180 dena, a po podigawe na<br />
obvinenieto pritvorot mo`e da se opredeli ili da se prodol`i samo<br />
so odluka na nadle`en sud, vo slu~aj i vo postapka utvrdeni so zakon,<br />
{to zna~i negovoto traewe ne e ustavno ograni~eno.<br />
Od navedenata odredba od ~l. 12 od Ustavot proizleguva deka<br />
Ustavot proklamiraj}i ja neprikosnovenosta na slobodata na ~ovekot<br />
kako negovo osnovno pravo, istovremeno gi utvrduva i osnovnite uslovi<br />
i na~inot na nejzinoto ograni~uvawe, taka {to utvrduva deka nikomu<br />
ne mo`e da mu bide ograni~ena slobodata, osven so odluka na sudot<br />
i vo slu~ai i vo postapka utvrdena so zakon. Spored toa, nejzinoto<br />
ograni~uvawe mora da se vr{i so strogo po~ituvawe na zakonskite,<br />
odnosno so zakon propi{anite uslovi i postapka, so {to se isklu~uva<br />
sekakvo samovolie na bilo koj organ. Posebna garancija e nadel`nosta<br />
na sudot kako nezavisen i samostoen organ koj odlu~uva za nejzinoto<br />
ograni~uvawe.<br />
Spored toa, gra|aninot mo`e da bide li{en od sloboda koga takviot<br />
slu~aj e predviden so zakon i koga za toa postoi odluka na sudot<br />
za negovo li{uvawe od sloboda.<br />
118
Od sodr`inata na ~l. 13 od Ustavot i od ~l. 6 od navedenata<br />
Konvencija proizleguva deka zna~eweto na prezumpcijata na nevinost,<br />
me|u drugoto, se sostoi i vo toa obvinetoto lice da ne mo`e da trpi<br />
niedna pravna posledica pred pravosilnosta na sudskata presuda, nitu<br />
da se smeta kako vinovno, odnosno osudeno.<br />
Imajki predvid deka so pritvorot se ograni~uva li~nata sloboda<br />
na ~ovekot, Zakonot za krivi~nata postapka vrz osnova na Ustavot<br />
detalno go ureduva institutot pritvor kako najstroga merka za obezbeduvawe<br />
na prisustvo na obvinetiot vo postapkata.<br />
Imeno, vo ~l. 184 na Zakonot za krivi~nata postapka to~no se<br />
utvrdeni osnovite koi treba da bidat ispolneti za da mo`e da se opredeli<br />
pritvor sprema obvinetiot. Vo ~l. 185 od Zakonot e utvrdeno<br />
deka pritvorot go opredeluva istra`niot sudija so re{enie vo koe pokraj<br />
li~nite podatoci na obvinetiot, krivi~noto delo za koe se obvinuva,<br />
zakonskata osnova za pritvorot utvrdena e i pouka za pravoto na<br />
`alba po odnos na utvrduvaweto na pritvorot. Vo st. 5 na ~l. 185 e predvideno<br />
deka protiv re{enieto za pritvor pritvorenoto lice mo`e da<br />
se `ali do sovetot (~l. 22 st. 6) vo rok od 24 ~asa od ~asot na predavaweto<br />
na re{enieto za pritvor. Sovetot {to odlu~uva po `albata za<br />
pritvorot e dol`en da donese odluka vo rok od 48 ~asa.<br />
Za traeweto na pritvorot po predavaweto na obvinitelniot<br />
akt Zakonot predviduva povremena kontrola koja se ostvaruva po slu-<br />
`bena dol`nost od strana na sovetot sekoi 30 dena i bez predlog na<br />
strankite. Za traeweto na pritvorot sovetot odlu~uva i pri sekoe<br />
odlu~uvawe po predmetot.<br />
Pritvorot e smesten vo Glava XVII od Zakonot za krivi~nata<br />
postapka, kade se utvrdeni merkite za obezbeduvawe prisustvo na obvinetiot<br />
i za uspe{no vodewe na krivi~nata postapka.<br />
Pritvorot e najstrogata od predvidenite merki za obezbeduvawe<br />
prisustvo na obvinetiot vo postapkata i se sostoi vo odzemawe<br />
na slobodata na dvi`eweto vrz osnova na re{enie na nadle`niot sud,<br />
koga se ispolneti uslovite predvideni so ovoj zakon.<br />
So ogled na toa {to ja ograni~uva li~nata sloboda na ~ovekot,<br />
kako edno od negovite neprikosnoveni prava, vo soglasnost so ustavniot<br />
postulat deka nikomu ne mo`e da mu bide ograni~ena slobodata,<br />
osven so odluka na sudot i vo slu~aite i vo postapka utvrdena so zakon,<br />
maksimirano e negovoto traewe (180 dena) dodeka postojat zakonski<br />
uslovi za toa (~l. 12 od Ustavot na Republika Makedonija).<br />
Odredbata {to gi propi{uva pravilata za sveduvawe na negovoto<br />
traewe na najkuso nu`no vreme gi obvrzuva organite i u~esnicite<br />
vo postapkata da postapuvaat so "osobena itnost," ako obvinetiot se<br />
nao|a vo pritvor.<br />
Inaku, vo Krivi~niot zakonik ("SV RM," br. 37/1996, 80/1999, 4/<br />
2002, 43/2003, 19/2004, 81/2005 i 60/2006) krivi~nite dela za koi se predviduva<br />
i kaznata do`ivoten zatvor se pomesteni vo dvaeset i sedma<br />
119
glava "Krivi~ni dela protiv bezbednosta na javniot soobra}aj vo podnaslovite:<br />
"Grabnuvawe vozduhoplov ili brod," "Zagrozuvawe na bezbednosta<br />
na vozdu{niot soobra}aj." Ponatamu, vo dvaeset i osma glava<br />
"Krivi~ni dela protiv dr`avata" vo podnaslovite "Priznavawe na<br />
okupacija," "Ubistvo na pretstavnici na najvisokite dr`avni organi,"<br />
"Kaznuvawe za najte{kite formi na krivi~ni dela." Vo dvaeset i devetata<br />
glava "Krivi~ni dela protiv vooru`enite sili" vo podnaslovite<br />
"Sprotivstavuvawe na pretpostaven", "Napad vrz voeno lice vo<br />
vr{eweto na slu`bata", i vo Trieset i ~etvrtata glava "Krivi~ni<br />
dela protiv ~ove~nosta i me|unarodnoto pravo" vo podnaslovite "Genocid,"<br />
"Zlostorstvo protiv ~ove~nosta," "Voeno zlostorstvo protiv<br />
civilno naselenie," "Voeno zlostorstvo protiv raneti i bolni," "Voeno<br />
zlostorstvo protiv voeni zarobenici," "Upotreba na nedozvoleni<br />
sredstva na borba," "Upotreba na hemisko ili biolo{ko oru`je,"<br />
"Protivpravno ubivawe i ranuvawe na neprijatel," "Me|unaroden teririzam,"<br />
"Zagrozuvawe lica pod me|unarodna za{tita" i "Zemawe zalo`nici."<br />
Vo vrska so navodite vo inicijativata deka za pritvorot ne<br />
odlu~uva istra`niot sudija, tuku toj e vrzan za kvalifikacijata na deloto<br />
{to ja dava javniot obvinitel, Sudot utvrdi deka zakonodavecot<br />
so predviduvaweto na merkata zadol`itelen pritvor za krivi~nite<br />
dela za koi e propi{ana kazna do`ivoten zatvor, "de iure i de facto" bez<br />
ogled dali ima ili ne predlog na ovlasten tu`itel za opredeluvawe na<br />
merkata pritvor, toga{ koga istra`niot sudija sprema odredeno lice<br />
donese re{enie za sproveduvawe na istraga poradi postoewe na osnovano<br />
somnenie za krivi~no delo za koe mo`e da se izre~e kazna do`ivoten<br />
zatvor, sudijata e onevozmo`en vrz osnova na svoeto slobodno sudisko<br />
uveruvawe i sestrana i gri`liva ocena na faktite i dokazite da<br />
ocenuva dali postojat osnovite utvrdeni vo ~len 184 od Zakonot za<br />
krivi~nata postapka za da ja opredeli merkata pritvor. Dotolku pove-<br />
}e {to osporenata odredba e koncipirana taka {to nema gradacija po<br />
odnos na odredena faza na postapkata, tuku taa mo`e da se primenuva<br />
vo tekot na celata krivi~na postapka se do donesuvawe na pravosilna<br />
sudska presuda. Ottuka, Sudot oceni deka osporenata odredba od Zakonot<br />
ne e vo soglasnost so principot na prezumpcijata na nevinost od<br />
~l. 13 od Ustavot.<br />
Osporeniot st. 2 od ~l. 184 od Zakonot za krivi~nata postapka<br />
ja izmestuva ustavnata pozicija na sudot da odlu~uva za potrebata i<br />
osnovanosta na pritvorot kako najstroga merka za obezbeduvawe prisustvo<br />
na obvinetiot vo krivi~nata postapka, a zakonodavecot preku<br />
ovaa imperativna norma go obvrzuva sudot samo formalno da donese<br />
re{enie za pritvor. Utvrduvaj}i obvrska za sudot zadol`itelno da<br />
opredeli merka pritvor, samo zatoa {to Zakonot imperativno toa go<br />
nalo`uva, zna~i deka Zakonot za konkretni krivi~ni dela odlu~il za<br />
merkata pritvor, a ne sudot.<br />
120
Ottuka, Sudot oceni deka osporenata odredba od ~l. 184 st. 2 od<br />
Zakonot za krivi~na postapka ne e vo soglasnost so temelnata vrednost<br />
na ustavniot poredok - podelbata na dr`avnata vlast na zakonodavna,<br />
izvr{na i sudska od ~l. 8 st. 1 al. 4 i principot deka za li{uvawe<br />
od sloboda odlu~uva sudot od ~l. 12 i Amandman III od Ustavot.<br />
Koga krivi~niot sovet (od ~l. 22 st. 6 od Zakonot za krivi~nata<br />
postapka) treba da odlu~i za podnesena `alba protiv re{enieto na<br />
istra`niot sudija za zadol`itelen pritvor, ne postoi zakonska mo`nost,<br />
vrz osnova na sopstvena ocena na site relevantni dokazi i okolnosti,<br />
su{tinski da ja ocenuva opravdanosta na pritvorot, zatoa {to<br />
osporenata imperativna zakonska norma za zadol`itelnosta na pritvorot<br />
toa go onevozmo`uva. Pri vakva pravna sostojba pravoto na `alba<br />
ja gubi osnovnata su{tina i ima samo proceduralno zna~ewe, poradi<br />
{to Sudot utvrdi deka osporenata oredba od Zakonot ne e vo soglanost<br />
so pravoto na `alba garantirano so Ustavot.<br />
Trgnuvaj}i od faktot deka pri opredeluvawe na merkata zadol-<br />
`itelen pritvor sudot apsolutno ne e nezavisen vo odlu~uvaweto za<br />
opravdanosta od opredeluvaweto na ovaa merka, zatoa {to toj mora da<br />
donese takva merka bidej}i zakonot taka mu nalo`uva, Sudot oceni<br />
deka ~l. 184 st. 2 i ~l. 185 st. 1 vo delot: "osven koga pritvorot e<br />
zadol`itelen" od Zakonot za krivi~nata postapka ne e vo soglasnost<br />
so navedenite odredbi od Ustavot na Republika Makedonija.<br />
6. PRAVO NA PRAVI^NO ILI FER SUDEWE<br />
~l. 13<br />
Liceto obvineto za kaznivo delo }e se smeta za nevino sî dodeka<br />
negovata vina ne bide utvrdena so pravosilna sudska odluka<br />
Liceto nezakonito li{eno od sloboda, pritvoreno ili nezakonito<br />
osudeno, ima pravo na nadomest na {teta i drugi prava utvrdeni<br />
so zakon.<br />
AMANDMAN XX<br />
Za prekr{oci opredeleni so zakon, sankcija mo`e da izre~e<br />
organ na dr`avnata uprava ili organizacija i drug organ {to vr{i javni<br />
ovlastuvawa.<br />
Protiv kone~na odluka za prekr{ok se garantira sudska za{tita<br />
pod uslovi i postapka utvrdeni so zakon.<br />
~l. 14<br />
Nikoj ne mo`e da bide kaznet za delo koe pred da bide storeno<br />
ne bilo utvrdeno so zakon ili so drug propis kako kaznivo delo i za<br />
koe ne bila predvidena kazna.<br />
Nikoj ne mo`e povtorno da bide suden za delo za koe ve}e bil<br />
suden i za koe e donesena pravosilna sudska odluka.<br />
121
AMANDMAN XXI<br />
Se garantira pravoto na `alba protiv odluki doneseni vo postapka<br />
vo prv stepen pred sud.<br />
Pravoto na `alba ili drug vid na pravna za{tita protiv poedine~ni<br />
pravni akti doneseni vo postapka vo prv stepen pred organ na<br />
dr`avnata uprava ili organizacija i drug organ {to vr{i javni ovlastuvawa<br />
se ureduva so zakon.<br />
1. Pravoto na pravi~no sudewe zna~i pravo na gra|aninot:<br />
1 0 da se smeta za nevin se dodeka sudot ne ja doka`e negovata<br />
vina (prezumpcija na nevinost),<br />
2 0 Za prekr{oci opredeleni so zakon, sankcija mo`e da izre~e<br />
organ na dr`avnata uprava ili organizacija i drug organ {to vr{i javni<br />
ovlastuvawa,<br />
3 0 Protiv kone~na odluka za prekr{ok se garantira sudska za{-<br />
tita pod uslovi i postapka utvrdeni so zakon.<br />
4 0 mo`e da odgovara samo za delo koe e predvideno so zakon kako<br />
kaznivo, a izre~enata kazna za kaznivoto delo, isto taka, mora da bide<br />
predvidena so zakon (na~elo na zakonitost), 166<br />
5 0 ne mo`e povtorno da bide suden za delo za koe ve}e bil osuden<br />
so pravosilna sudska presuda,<br />
6 0 ima pravo na `alba protiv prvostepenite sudski presudi i<br />
7 0 Ima pravo na `alba ili drug vid na pravna za{tita protiv<br />
poedine~ni pravni akti doneseni vo postapka vo prv stepen pred organ<br />
na dr`avnata uprava ili organizacija i drug organ {to vr{i javni<br />
ovlastuvawa se ureduva so zakon.<br />
8 0 ima pravo na nadomest na {teta ako nezakonito e li{en od<br />
sloboda ili ako nezakonito e osuden za opredeleno delo. 167<br />
2. Ottamu {to Ustavot ne gi opredeluva site prava na fer sudewe,<br />
brojni prava od ovaa sfera se pomesteni vo Zakonot za krivi~na<br />
postapka 168 i Zakonot za sudovite. Ovie na~ela pretstavuvaat osnovni<br />
pravni postavki koi sodr`inski pretstavuvaat rakovodni idei, a<br />
166<br />
Vidi i ~l. 1 KZ.<br />
167<br />
Posebni odredbi za nadomest na {teta na lica neosnovano li{eni<br />
od sloboda i neopravdano osudeni se sodr`ani vo Glava XXXII ZKP (~l. 526-<br />
531). Za toa podrobno: <strong>Sulejmanov</strong>, Z. Krivi~no procesno pravo, Institut za<br />
sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa, Skopje, 2002. str. 473-478 i<br />
Izve{taj za kompatibilnosta... str. 204-207.<br />
168<br />
ZKP najprvin go definira na~eloto na pravi~no sudewe vo ~l. 4 st.<br />
1 na sledniov na~in: "Liceto obvineto za krivi~no delo ima pravo na pravi-<br />
~no i javno sudewe, vo razumen rok, pred nadle`en, nezavisen i nepristrasen<br />
sud, ustanoven so zakon."<br />
122
akciono osnovni pravni barawa na eden sistem na krivi~na postapka.<br />
Tie uslovno mo`at da se podelat na slednive tri grupi: 1 0 krivi~noprocesni<br />
na~ela (na~elo na akuzatornost, na~elo na oficielnost, na-<br />
~elo na zakonitost, na~elo na oportunitet, na~elo na kontradiktornost,<br />
na~elo na usmenost, na~elo na neposrednost, na~elo na javnost,<br />
na~elo na vistinata, na~elo na pravna sigurnost, na~elo na pove}estepenost<br />
na krivi~nata postapka, na~elo na pravna pomo{ i na~elo na<br />
procesna ekonomija), 169 2 0 na~ela koi se odnesuvaat na organizacijata<br />
na vr{eweto na sudskata funkcija (sudovite se osnovaat so zakon,<br />
nezavisnost i samostojnost na sudskata funkcija, na~elo na aktivnost<br />
na krivi~niot sud, na~elo na procesna akvizicija, na~elo na slobodno<br />
sudisko uveruvawe i na~elo na postojanost na krivi~niot predmet),<br />
170 3 0 na~ela koi se odnesuvaat na materijalniot vid na sudskata<br />
funkcija i koi se povrzani so izvesni individualni i kolektivni<br />
prava (u~estvo na gra|anite vo sudeweto, izbornost bez ograni-<br />
~uvawe na traeweto na mandatot na nositelite na sudskata funkcija,<br />
inkopatibilnost na sudskata funkcija so vr{eweto na druga javna funkcija,<br />
profesija ili ~lenstvo vo politi~ka partija i zabrana na politi~ko<br />
organizirawe i dejstvuvawe vo <strong>sudstvo</strong>to, sudiski imunitet,<br />
kolegijalnost (zbornost) vo sudeweto i upotreba na svojot jazik vo postapkata<br />
pred sudot), 171 i 4 0 ostanati na~ela (na~elo na sloboda i li-<br />
~na sigurnost, na~elo na ednakvost na site gra|ani vo za{titata na<br />
svoite prava pred sudot i zakonot, na~elo prezumcija na nevinost, na-<br />
~elo zabrana na tortura, na~elo na nepostapuvawe po slu`bena dol`nost,<br />
na~elo na odbrana, na~elo na zabrana na sudewe vo otsustvo na<br />
obvinetiot, na~elo favor libertatis, na~elo na za{tita na li~nata sloboda,<br />
na~elo beneficium cohaesionis, na~elo na zabrana na reformatio in<br />
peius, na~elo na nadomest na {teta za neosnovana osuda, na~elo na pravna<br />
pomo{ na neuka stranka, na~elo ne bis in idem i eskluziono na-<br />
~elo). 172<br />
ME\UNARODNI DOKUMENTI<br />
Univerzalna deklaracija za pravata na ~ovekot od 1948<br />
~l. 8<br />
Sekoj ima pravo nadle`nite nacionalni sudovi efikasno da go<br />
za{tituvaat od delata so koi se kr{at osnovnite prava koi mu se priznati<br />
so ustav i so zakon.<br />
169<br />
Podrobno za ovie na~ela: <strong>Sulejmanov</strong>, Z. Krivi~no procesno pravo,<br />
Institut za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa, Skopje, 2002, str.<br />
67-102.<br />
170<br />
Vidi podrobno Ibid, str. 106-109.<br />
171<br />
Podrobno Ibid, str. 110-115.<br />
172<br />
Podrobno Ibid, str. 115-125.<br />
123
~l. 9<br />
Nikoj ne smee proizvolno da bide uapsen, pritvoren ili proteran.<br />
~l. 10<br />
Sekoj ima celosno ednakvo pravo na pravi~no i javno sudewe<br />
pred nezavisen i nepristrasen sud koj }e odlu~uva za negovite prava i<br />
obvrski, i za osnovanosta na sekoe krivi~no obvinenie protiv nego.<br />
~l. 11<br />
(1) Sekoj koj e obvinet za krivi~no delo ima pravo da bide smetan<br />
za nevin se dodeka vo soglasnost so zakonot ne mu se doka`e vinata<br />
na javnen pretres na koj mu se obezbedeni site garancii za negovata<br />
odbrana.<br />
(2) Nikoj ne smee da bide osuden za storuvawa ili propu{tawa<br />
koi ne pretstavuvale krivi~no delo spored nacionalnoto ili me|unarodnoto<br />
pravo vo vremeto koga se izvr{eni. Isto taka, ne smee da se<br />
izrekuva pote{ka kazna od onaa koja mo`ela da se primeni vo vremeto<br />
koga krivi~oto delo bilo izvr{eno.<br />
Evropska konvecija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovnite<br />
slobodi od 1950<br />
~l. 6<br />
1. Sekoj ima pravo na pravi~no i javno, vo razumen rok, pred nezavisen<br />
i nepristrasen so zakon osnovan sud, da bidat razgledani i<br />
utvrdeni negovite gra|anski prava i obvrski, ili osnovanosta na kakvo<br />
i da e obvinenie protiv nego. Presudata se izrekuva javno, a novinarite<br />
i publikata mo`at da bidat isklu~eni za vreme na celiot ili<br />
na eden del od postapkata vo interes na moralot, javniot red ili nacionalnata<br />
bezbednost vo edno demokratsko op{testvo, koga toa go nalo-<br />
`uvaat interesite na maloletnik ili za za{tita na privatniot `ivot<br />
na strxanata vo sporot, ili koga toa sudot go smeta za neophodno zatoa<br />
{to vo posebni okolnosti javnosta na postapkata bi mo`ela da im nanese<br />
{teta na interesite na pravdata.<br />
2. Sekoj koj e obvinet za krivi~no delo se smeta za nevin sî dodeka<br />
ne se doka`e deka e vinoven vo soglasnost so zakonot.<br />
3. Sekoj obvinet gi ima slednite minimalni prava:<br />
a) da bide vedna{ podrobno izvesten na jazikot koj go razbira<br />
za prirodata i osnovanosta na obvinenieto podignato protiv nego,<br />
b) da mu se obezbedat dovolno vreme i adekvatni uslovi za podgotvuvawe<br />
na negovata odbrana,<br />
c) da se brani samiot ili od strana na branitel po svoj izbor, a<br />
dokolku ne raspolaga so sredstva za branitel, koga toa go nalo`uvaat<br />
interesite na pravdata da dobie besplaten slu`ben advokat.<br />
d) samiot da gi soslu{a ili da ovlasti nekoj drug da gi soslu{a<br />
124
svedocite koi {to go teretat, kako i da obezbedi prisustvo na soslu-<br />
{uvawe na svedoci vo svoja polza, pod istite uslovi koi va`at i za<br />
svedocite {to go teretat.<br />
e) da koristi besplatna pomo{ na preveduva~ dokolku ne go razbira<br />
ili ne go zboruva jazikot na koj se vr{i sudeweto.<br />
~l. 7<br />
1. Nikoj nema da se smeta za vinoven za koe bilo krivi~no delo<br />
izvr{eno so storuvawe ili propu{tawe koe vo vremeto na izvr{uvaweto<br />
ne pretstavuvalo kaznivo delo spored doma{noto ili me|unarodnoto<br />
pravo. Isto taka nema da se izre~e pote{ka kazna od onaa {to<br />
bila propi{ana vo vremeto na izvr{uvaweto na kaznivoto delo. 173<br />
2. Ovoj ~len ne se odnesuva na postapkata i kaznuvaweto na lice<br />
koe so storuvawe ili propu{tawe storilo kaznivo delo koe vo vremeto<br />
na izvr{uvaweto pretstavuvalo kaznivo delo spored op{tite<br />
pravni na~ela priznaeni od civiliziranite narodi. 174<br />
~l. 9 st. 5<br />
5. Sekoe lice koe bilo `rtva na apsewe ili pritvorawe protivno<br />
na ovoj ~len ima pravo na obe{tetuvawe.<br />
~l. 13<br />
Sekoj ~ii prava i slobodi, priznati so ovaa Konvencija se naru{eni,<br />
ima pravo na vistinski praven lek pred nacionalnite vlasti,<br />
duri i toga{ koga povredata na ovie prava i slobodi ja izvr{ile lica<br />
vo slu`beno svojstvo.<br />
Protokol br. 7 kon Evropska konvecija za za{tita na ~ovekovite<br />
prava i osnovnite slobodi od 1950<br />
~l. 2<br />
1. Sekoj kogo sudot go proglasil za vinoven za krivi~no delo<br />
ima pravo presudata ili kaznata izre~ena za toa delo da bide razgle-<br />
173<br />
Za razlika od ~l. 11 st. 2 od Univerzalnata deklaracija koja go upotrebuva<br />
terminot krivi~no delo (penal offence), ~l. 7 od Evropskata konvencija<br />
go upotrebuva terminot kaznivo delo (criminal offence) kako po{irok termin<br />
koj vo sebe pokraj krivi~nite dela gi opfa}a site ~ovekovi povedenija<br />
koi so pravoto se proglaseni za zabraneti i za koi e predvidena sankcija.<br />
174<br />
So ovaa odredba eksplicitno se utvrduva isklu~ok od zabranata za<br />
retroaktivno dejstvo na zakonite vo osobeno isklu~itelni okolnosti koga so<br />
dopu{taweto na retroaktivnosta na zakonite se saka da se kaznat storitelite<br />
na osobeno te{ki krivi~ni dela (voenite zlostornici), bez ogled {to vo<br />
vremeto na nivnoto storuvawe tie dela izre~no ne bile utvrdeni vo doma{-<br />
noto pravo kako krivi~ni dela i za niv ne bila propi{na kazna, Ovaa odredba,<br />
vsu{nost, se odnesuva na krivi~nite dela protiv me|unarodnoto pravo.<br />
125
dana od povisok sud. Ostvaruvaweto na ova pravo, vklu~itelno i na<br />
osnovite vrz koi toa mo`e da se vr{i, mora da bide vo soglasnost so<br />
zakonot.<br />
2. Od ova pravo mo`e da ima isklu~oci vo odnos na prekr{oci<br />
od pomalo zna~ewe koi se propi{ani so zakon ili vo slu~ai vo koi na<br />
liceto za koe stanuva zbor, u{te vo prvostepenata postapka mu sudel<br />
najvisok sud ili e proglaseno za vinovno i osudeno otkako e vlo`ena<br />
`alba protiv negovoto osloboduvawe.<br />
~l. 3<br />
Koga nekoe lice spored kone~nata odluka e osudeno za krivi~no<br />
delo i koga podocna taa kazna }e bide poni{tena ili ukinata vrz<br />
osnova na novi ili dopolnitelno utvrdeni fakti, koi uverlivo poka-<br />
`uvaat deka se rabotelo za pogre{no lice, liceto koe ja izdr`uvalo<br />
kaznata kako posledica na takvata presuda treba da dobie obe{tetuvawe<br />
vo soglasnost so zakonot ili praktikata na dr`avata za koja<br />
stanuva zbor, ako ne se doka`e deka samoto toa lice celosno ili delumno<br />
onevozmo`ilo tie nepoznati fakti da se otkrijat na vreme.<br />
~l. 4<br />
1. Nikoj ne mo`e da bide izveden pred sud ili osuden vo krivi-<br />
~na postapka spored nadle`nosta na istata dr`ava za delo za koe ve}e<br />
bil kone~no osloboden ili osuden vo soglasnost so zakonot i krivi~nata<br />
postapka na taa dr`ava.<br />
2. Odredbite od prethodniot stav ne go zabranuvaat povtornoto<br />
otvorawe na postapkata vo soglasnost so zakonot i krivi~nata postapka<br />
na dr`avata, dokolku postojat novi ili dopolnitelno otkrieni<br />
fakti ili dokolku e utvrdeno deka e napraven biten propust vo prethodnata<br />
postapka, koj mo`el da vlijae na rezultatot od postapkata.<br />
3. Ne e dozvoleno kakvo i da e otstapuvawe od odredbite od ovoj<br />
~len spored ~lenot 15 od Konvencijata.<br />
*<br />
1. Pravoto na pravi~no sudewe se garantira so ~l. 6 Evropskata<br />
konvencija. So ovoj ~len, vsu{nost, se garantira pravoto na pravi~no<br />
i javno sudewe pri utvrduvaweto na gra|anskite prava i obvrski na poedinecot<br />
i pri razgleduvaweto na sekoe krivi~no obvinenie. Pritoa,<br />
prviot stav od ovoj ~len se odnesuva na gra|anskata i na krivi~nata<br />
postapka, a vtoriot i tretiot stav mo`at da se primenuvaat samo vo<br />
krivi~ni predmeti. Pritoa, va`no e da se ima predvid deka vo op{tite<br />
barawa od ~l. 6 st. 1 se vklu~eni i barawata na pospecifi~nite ~lenovi.<br />
So drugi zborovi konceptot na pravi~no sudewe od ~l. 6 vo sebe<br />
sodr`i pove}e aspekti na sudskiot proces i ottamu pove}e barawa ili<br />
na~ela na pravi~nost koi ne se iska`ani vo samiot ~len, no se zna~ajni<br />
za negovoto sproveduvawe. Toa se slednive aspekti: 1 0 pravo na pristap<br />
do sud, 2 0 istraga vo prisustvo na obvinetiot 3 0 sloboda od samoob-<br />
126
vinuvawe, 4 0 ednakvost na sredstvata i pravo na postapka vo koja se<br />
sprotivstaveni dvete strani, i 5 0 obrazlo`ena presuda. 175<br />
1 0 Pravo na pristap do sud. Pristapot do sudskiot organ mora<br />
da bide fakti~ki, a ne formalen. Na primer, vo slu~ajot Airey protiv<br />
Irska (1979), Sudot utvrdil deka odbivaweto na pravna pomo{ na siroma{na<br />
`ena vo postapkata vo koja barala sudski razvod od svojot<br />
brutalen soprug pretstavuva povreda na nejzinoto pravo na pristap do<br />
sudot vrz osnova na ~l. 6. st. 1. Me|utoa, pravoto na pristap do sud ne e<br />
apsolutno pravo. Vo slu~ajot Golder protiv Obedinetoto Kralstvo<br />
(1975), Sudot navede deka prirodata na ova pravo bara regulirawe (koe<br />
vo zavisnost od vremeto i mestoto mo`e da varira spored potrebite i<br />
resursite na zaednicata ili poedincite) od strana na dr`avata, iako<br />
takvoto regulirawe nikoga{ ne smee da ja povredi su{tinata na<br />
pravoto, nitu pak da se sudri so drugite prava dadeni vo Konvencijata.<br />
Pritoa, va`no e deka spored praktikata na Sudot, sekakvo ograni~uvawe<br />
bi bilo kompatibilno so ~l. 6 samo dokolku se zasnova vrz legitimna<br />
cel i dokolku postoi razumen odnos na proporcionalnost me|u sredstvata<br />
{to se primenuvaat i celta {to saka da se postigne. 176<br />
Inaku, vrz osnova na ~l. 24 od Ustavot na Italija, site gra|ani<br />
mo`at da pristapat pred sudot za za{tita na svoite prava i so zakon<br />
za{titeni interesi. Ova pravo vo Germanija se ozna~uva kako garancija<br />
na praven pat protiv zloupotreba od javnata vlast: sekomu komu so<br />
deluvawe na javnata vlast mu e povredeno pravo, mu e otvoren praven<br />
pat. Pravoto na sudska za{tita vo Ustavot na [panija se odnesuva na<br />
site povredi taka {to sekoj ima pravo da dobie efektivna pravna za{-<br />
tita od sudija i sud vo vr{eweto na svoite prava i zakoniti interesi i<br />
vo nikoj slu~aj taa za{tita ne mo`e da mu bide skratena (~l. 24). Spored<br />
stanovi{te na <strong>Ustavn</strong>iot sud na [panija, terminot "efektivna za-<br />
{tita" pretpostavuva pravo na soslu{uvawe pred sudot kako i pravo<br />
na pravno obrazo`ena odluka bez ogled na toa dali so nea mu e udovoleno<br />
na baraweto ili toa e otfrleno. Pravoto na efektivna za{tita go<br />
vklu~uva i pravoto na izvr{uvawe na sudskata odluka, vra}awe na baratelot<br />
na pravoto na pravata na nivanta zakonita pozicija i vo daden<br />
slu~aj pravo na nadomestok na pretrpenata {teta. 177<br />
2 0 Istraga vo prisustvo na obvinetiot. Sudot odlu~i deka<br />
obvinetite vo krivi~nata postapka mora da se prisutni za vreme na sudskata<br />
istraga (Ekbatani protiv [vedska - 1988), za{to predmetot i<br />
celta na ~l 6 st. 1 i st. 3 t. b-e odnapred pretpostavuva prisustvo na<br />
175<br />
^lenot 6 ne predviduva `alba protiv krivi~na presuda, me|utoa<br />
ova pravo e zagarantirano so ~l. 2 od Protokolot br. 7.<br />
176<br />
Vidi pove}e: Mole, N. and Harbi, C. Pravoto na pravi~no sudewe, Directorate<br />
General of Human Rights, Council of Europe, Strasbourg Cedex, 2001, str.<br />
36-39.<br />
177<br />
Stojanovi}, D. op. cit. str. 122.<br />
127
obvinetiot. Krivi~noto sudewe vo otsustvo na obvinetiot ili strankata<br />
mo`e da se dozvoli pri odredeni isklu~itelni uslovi dokolku<br />
vlastite postapile soodvetno, no ne bile vo mo`nost da ja izvestat zasegnatata<br />
li~nost (Colozza protiv Italija - 1985), a mo`e da se dozvoli<br />
i ako e vo interes na sproveduvaweto na pravdata vo nekoi slu~ai<br />
na bolest. 178 [to se odnesuva do gra|anskite predmeti, baraweto strankite<br />
da bidat prisutni za vreme na postapkata se odnesuva samo na nekoi<br />
vidovi predmeti kako {to se onie {to vklu~uvaat procena na li~noto<br />
odnesuvawe na strankata. 179<br />
3 0 Sloboda od samoobvinuvawe. Vo slu~ajot Kremzow protiv<br />
Avstrija (1993), Sudot odlu~i deka pravoto na pravi~no sudewe vo<br />
krivi~ni predmeti vo sebe go vklu~uva i pravoto na sekoj obvinet za<br />
krivi~no delo na mol~ewe i na nepridonesuvawe vo inkriminiraweto<br />
na sebesi. 180<br />
4 0 Ednakvost na sredstvata i pravo na postapka vo koja se<br />
sprotivstaveni dvete strani. Principot na ednakvost na sredstvata,<br />
iako izre~no ne e spomnat vo ~l. 6, pretstavuva ideja spored<br />
koja sekoja stranka vo postapkata treba da ima isti mo`nosti da gi<br />
iznese svoite argumenti i nitu edna od niv ne smee da ima pogolema<br />
prednost vo odnos na svojot protivnik. 181 Toa zna~i deka sekoj koj e<br />
stranka vo postapkata mora da ima razumna mo`nost za pretresuvawe<br />
na svojot predmet pred sudot pod uslovi koi ne go stavaat vo zna~ite-<br />
178<br />
Za sudewe vo otsustvo vo na{eto pravo vidi: <strong>Sulejmanov</strong>, Z. Krivi-<br />
~noprocesno pravo, ISPPI, Skopje, 2002, str. 120.<br />
179<br />
Mole, N. and Harbi, C. Pravoto na pravi~no sudewe, str. 39.<br />
180<br />
Spored ~l. 12 od Ustavot i ~l. 3 st. 1 ZKP, liceto povikano, privedeno<br />
ili li{eno od sloboda mora vedna{ da bide izvesteno, na jazik {to go razbira,<br />
za pri~inite za povikuvaweto, priveduvaweto ili li{uvaweto od sloboda<br />
i za bilo kakvo krivi~no obvinenie protiv nego, kako i za negovite prava<br />
i od nego ne mo`e da se bara izjava. Pritoa, ustanata zabrana da se bara<br />
izjava od osomni~enoto lice se tolkuva kako pravo na mol~ewe i zabrana osomni~enoto<br />
lice da se prisili da dade ili potpi{we izjava, a ne kako apsolutna<br />
zabrana da se zboruva so nego. Soglasno ~l. 3 st. 2 ZKP, osomni~eniot,<br />
odnosno obvinetiot mora najprvin na jasen na~in da se pou~i za pravoto da<br />
mol~i, pravoto da se sovetuva so advokat i da ima branitel po negov izbor za<br />
vreme na ispituvaweto, kako i za pravoto za priveduvaweto ili li{uvaweto<br />
od sloboda da se izvesti ~len na negovoto semejstvo ili nemu blisko lice. Vo<br />
smisla na pravoto na odbrana zna~ajni se i odredbite od ~l. 10 i 210 ZKP.<br />
181<br />
Taka, vo slu~ajot Neumeister protiv Avstrija (1968), Sudot zaklu-<br />
~il deka i dvete strani vo krivi~nata postapka mora da bidat zastapeni vo sekoj<br />
moment na raspravata, a vo slu~ajot Bomisch protiv Avstrija (1985) deka<br />
ve{tacite {to gi predlagaat i dvete stranki mora da bidat soslu{ani,<br />
dodeka vo slu~ajot Feldbrugge protiv Holandija (1986) zaklu~il deka sekoja<br />
stranka mora da dobie mo`nost da se sprotivstavi na navodite na drugata.<br />
128
lno ponepovolna situacija nasproti svojot protivnik. Pravoto na<br />
postapka vo koja se sprotivstaveni dvete strani e samo dopolnuvawe<br />
na prethodnoto pravo. 182 Nakratko, spored ovie na~ela site dokazi<br />
mora da bidat izneseni vo prisustvo na obvinetiot na javen pretres<br />
pred nepristrasen sud, so mo`nost za kontradiktorna rasprava. 183 Ovie<br />
na~ela podednakvo va`at za krivi~nite i za gra|anskite predmeti.<br />
5 0 Obrazlo`ena presuda. 184 So ~l. 6 se bara nacionalnite sudovi<br />
da ja obrazlo`at svojata presuda kako vo krivi~nata, taka i vo gra-<br />
|anskata postapka. Pritoa, sudovite ne se obvrzani da dadat podrobni<br />
odgovori na sekoe praa{awe (Van de Hurk protiv Holandija - 1994),<br />
me|utoa ako podnesenite dokazi se krajno bitni za rezultatot na predmetot,<br />
sudot mora konkretno da gi razraboti vo svojata presuda. 185<br />
2. Nezavisen i nepristrasen sud 186 osnovan so zakon. 187 Princi-<br />
182<br />
Bo ovaa smisla, Sudot dosledno ja utvrdil povredata na ~l. 6 st. 3s,<br />
koga presudite bile doneseni vrz osnova na svedo~eweto na anonimni svedoci<br />
koi ne bile dostapni za ispra{uvawe od odbranata (Kostovski protiv Holandija<br />
- 1989 i Windisch protiv Avstrija - 1990), ili koga stanuva zbor za<br />
svedo~eweto na svedoci koi dobile "privilegirana" polo`ba vrz osnova na<br />
doma{nite zakoni. Vo slu~ajot Unterpretinger protiv Avstrija (1986), `alitelot<br />
bil osuden vrz osnova na svedo~ewata na svojata `ena i }erka, koi ne<br />
mo`el da gi ospori zatoa {to spored avstriskiot zakon, tie go u`ivaat toj<br />
privilegiran status. Iako Komisijata go prifatila tvrdeweto na vladata<br />
deka poradi {to nitu obvinenieto, ni odbranata ne postavile pra{awa za<br />
privilegirani svedoci, nemalo neednakvosti me|u strankite, Sudot zaklu~i<br />
deka odbivaweto na baraweto za soo~uvawe zna~itelno go ograni~ilo pravoto<br />
na odbranata od ~l. 6, zatoa {to izjavite na ovie svedoci bile prifateni<br />
kako dokaz za vistinitosta na nekoi to~ki od obvinenieto. Vidi pove}e: Mole,<br />
N. and Harbi, C. Pravoto na pravi~no sudewe, str. 50-51.<br />
183<br />
Za na~eloto na kontradiktornost vo na{eto pravo vidi: <strong>Sulejmanov</strong>,<br />
Z. Krivi~noprocesno pravo, ISPPI, Skopje, 2002, str. 82-83.<br />
184<br />
Vidi ja odredbata od ~l. 348 st. 7 ZKP vo koja e predvideno podrobno<br />
obrazlo`enie na presudata.<br />
185<br />
Mole, N. and Harbi, C. Pravoto na pravi~no sudewe, str. 45.<br />
186<br />
Pravoto na nezavisen i nepristrasen sud vo na{iot praven sistem e<br />
garantirano vo ~l 98 st. 2 od Ustavot i ~l. 100 st. 1 i 2 od Ustavot koj obezbeduva<br />
pravna i institucionalna nemo`nost za davawe instrukcii vo vr{eweto<br />
na sudskata funkcija. Vo nasoka na nezavisnosta i nepristrasnosta na <strong>sudstvo</strong>to<br />
se stipulirani i pove}e ~lenovi od Zakonot za sudovite. Subjektivnata<br />
nepristrasnost na sudiite, sudiite - porotnici javnite obviniteli i licata<br />
koi vrz osnova na zakonot za javnoto obvinitelstvo se ovlasteni da go zastapuvaat<br />
javniot obvinitel vo postapkata, zapisni~arite, tolkuva~ite i stru-<br />
~nite lica, kako i vrz ve{tacite, ako za niv ne e opredeleno ne{to drugo, se<br />
obezbeduva so intitutot izzemawe pomesten vo ~l. 38-41 ZKP.<br />
187<br />
Pravoto na obvinetiot na sud osnovan so zakon e pomesteno vo ~l.<br />
129
pot na nezavisnost i nepristrasnost se zasnova vrz na~eloto na podelbata<br />
na vlasta, no nitu Konvencijata, ni organite vospostaveni so nea<br />
ne gi opredeluvaat na~inite na ispolnuvawe na ova barawe. Me|utoa,<br />
praktikata poka`uva deka pripadnicite na izvr{nata vlast ne smeat<br />
da se zanimavaat so kone~nata ocena za toa dali zakonot e pravilno<br />
primenet. Vo slu~ajot Sramek protiv Avstrija (1984), Sudot zaklu~i<br />
deka e povreden ~l. 6, za{to eden ~len do sudskiot sovet vo profesionalna<br />
smisla bil zavisen od edna od strankite vo sporot. Vo slu~ajot<br />
DeCubber protiv Belgija (1984), Sudot ne dozvolil istra`niot sudija<br />
da bide ~len na sudskiot sovet, a vo slu~ajot Piersack protiv Belgija<br />
(1982), do{ol do ist zaklu~ok, za{to pretsedatelot na sudot porano<br />
bil javen obvinitel vo istiot predmet. Vo slu~ajot Hauschildt protiv<br />
Danska (1989), Sudot konstatiral deka e povreden ~l. 6, za{to sudijata<br />
od glavniot pretres, odlu~uval vo istra`nata postapka za opredeluvawe<br />
na pritvorot.<br />
3. Prifatlivost na dokazite. Spored Evropskiot sud pravilata<br />
za upotrebata na dokazite vo postapkata vo na~elo se predmet na<br />
ocena na nacionalnite sudovi. Me|utoa, Sudot vospostavi i nekoi va-<br />
`ni nasoki, me|u koi zna~ajno e misleweto deka prifa}aweto na dokazi<br />
dobieni na nezakonski na~in samo po sebe ne go povreduva ~l. 6 od<br />
Konvencijata. 188 Ova e zna~ajno ottamu {to radikalna novina vo na-<br />
{eto pravo pretstavuva bezuslovnata ekskluzija na site dokazi {to se<br />
pribaveni nezakonito ili so kr{ewe na slobodite i pravata utvrdeni<br />
98 st. 5 od Ustavot.<br />
188<br />
Me|utoa, vo slu~ajot Schenk protiv [vajcarija (1988), {to se<br />
odnesuval na upotrebata na nelegalna snimka koja ne bila nara~ana od istra`niot<br />
sudija, Sudot odlu~i deka ~l. 6 st. 1 ne e povreden, za{to odbranata<br />
mo`ela da ja ospori upotrebata na snimkata, a postoele i drugi dokazi koi ja<br />
potkrepile osudata na obvinetiot. Vo ovaa smisla, u{te pokarakteristi~en e<br />
slu~ajot Khan protiv Obedinetoto Kralstvo (2000). Vo ovoj slu~aj aplikantot<br />
pristignal vo Obedinetoto Kralstvo so avion kako i negoviot rodnina<br />
kaj koj bila pronajdena droga. Pet meseci podocna, aplikantot posetil<br />
prijatel koj bil pod istraga za trgovija so heroin. Pritoa, bez znaewe na prijatelot,<br />
vo negoviot dom bil instaliran prislu{en ured. Policijata dobila<br />
snimka od razgovorot spored koja aplikantot priznal deka bil involviran vo<br />
trgovija so droga. Taka bil uapsen, obvinet i osuden. Pred Evropskiot sud<br />
aplikantot tvrdel deka so toa se povredeni ~l. 8 (pravo na po~ituvawe na privatniot<br />
`ivot) i ~l. 6 od Konvencijata. Vo odnos na `albata po ~l. 6, Sudot<br />
zabele`al deka aplikantot imal vistinska mo`nost da gi ospori avtenti-<br />
~nosta i upotrebata na snimkata. Toj ja osporil upotrebata, no ne i avtenti-<br />
~nosta. Faktot deka bil neuspe{en vo toa, spored Sudot ne pravi razlika vo<br />
ocenata na Sudot i zatoa utvrdil deka materijalot koj bil dobien so prekr-<br />
{uvawe na ~l. 8 ne bil vo konflikt so barawata na pravi~nost vklu~eni vo<br />
~l. 6 od Konvencijata.<br />
130
so Ustavot, zakonite i me|unarodnite dogovori, kako i na dokazite<br />
proizlezeni od niv (~l. 15 st. 2 ZKP). Re{enieto deka takvite dokazi<br />
ne mo`at da se koristat i vrz niv ne mo`e da se zasnova sudskata<br />
odluka e strogo i se pribli`uva do amerikanskata praktika za "exclusionary<br />
rule." Vakviot pristap ja ozna~uva opredelba na zakonodavecot<br />
efikasniot krivi~en progon ponekoga{ da se `rtvuva vo korist na<br />
zakonitosta na postapkata i pravata na poedinecot i ima za cel da gi<br />
"disciplinira" organite na progonot.<br />
Sudot sî u{te nema odlu~eno dali dokazite dobieni so povreda<br />
na nacionalniot zakon, koi pritoa pretstavuvaat edinstven ili glaven<br />
dokaz nekoj da bide proglasen za vinoven, pretstavuva prekr{uvawe na<br />
~l. 6 od Konvencijata. Sudot, me|utoa, vo ovaa smisla se izjasnil deka<br />
upotrebata na agent-provokator ne e dozvoleno dokazno sredstvo. 189<br />
Upotrebata na dokazi dobieni od policiski informatori, tajni<br />
agenti i `rtvi na kriminal ponekoga{ mo`e da go postavat baraweto<br />
za za{tita od identifikuvawe i odmazda. Me|utoa, vo slu~ajot<br />
Doorson protiv Holandija (1996), Sudot izjavi deka "na~elata na pravi~no<br />
sudewe, isto taka, vo soodvetni slu~ai baraat interesite na<br />
odbranata da se balansiraat nasproti onie na svedocite ili `rtvite<br />
povikani da svedo~at.<br />
Komisijata odlu~i deka dokazite na soou~esnik na koj mu e ponuden<br />
imunitet od strana na obvinitelot, ne pretstavuvaat povreda<br />
na ~l. 6, dokolku odbranata i porotata bile celosno zapoznaeni so<br />
uslovi za dobivawe na imunitetot (X protiv Belika Britanija).<br />
Vo krivi~nata postapka ne mo`at da se upotrebat dokazite<br />
{to se dobieni so primena na tortura. Od tie pri~ini vo slu~ajot G<br />
protiv Velika Britanija, Komisijata zabele`a deka raniot pristap<br />
do branitel pretstavuva zna~ajna za{tita vo odnos na validnosta na<br />
189<br />
Vo slu~ajot Tixeira de Casto protiv Portugalija (1998), se rabotelo<br />
za dvajca policajci na tajna zada~a koi mu pri{le na liceto osomni~eno<br />
za sitna trgovija so droga i pobarale da im nabavi droga. Preku drugo lice<br />
bil vospostaven kontakt so aplikantot koj se soglasil da obezbedi heroin i<br />
go nabavil od treto lice. Koga ja predal drogata bil uapsen, a podocna i osuden.<br />
Sudot zaklu~il deka akcijata na policajcite ja nadminala onaa na tajni<br />
agenti, za{to pottiknale prestap i nemalo ni{to drugo {to sugeriralo deka<br />
bez nivnata intervencija toa bi se slu~ilo. Soodvetno na toa bil prekr{en<br />
~l. 6 od Konvencijata. Pritoa, Sudot zabele`al deka koristeweto na tajni<br />
agenti mora da se ograni~i i da se vospostavi za{tita duri i vo slu~aite na<br />
borba protiv droga. Op{tite barawa za pravi~nost od ~l. 6 va`at za postapkite<br />
koi se odnesuvaat na site vidovi krivi~ni dela od najednostavnite do<br />
najslo`enite. Javniot interes vo borbata protiv kriminalitetot ne mo`e da<br />
se opravda so upotrebata na dokazi dobieni kako rezultat na pottiknuvawe od<br />
strana na policijata. Vidi: Mole, N and Harbi, C. Pravoto na pravi~no sudewe,<br />
str. 49.<br />
131
priznanieto {to e dobieno po pat na maltretirawe na obvinetiot.<br />
Sudot razgleduval i priznanija na obvinetiot dadeni za vreme<br />
na izolacionen pritvor. Vo slu~ajot Barbara, Messegue and Jabardo<br />
protiv [panija (1988), toj izrazil rezerviranost okolu upotrebata na<br />
takvi priznanija, osobeno koga vlastite ne mo`at jasno da poka`at<br />
deka aplikantite se otka`ale od svoeto pravo na pravna pomo{. 190<br />
4. Razumen rok. 191 Standardot "razumen rok" spomnat vo ~l. 6 st.<br />
1 e subjektiven i mo`e da se razlikuva vo krivi~nite i vo gra|anskite<br />
predmeti. Vremeto {to treba da se zeme predvid zapo~nuva so poveduvawe<br />
na obvinenieto vo krivi~nite predmeti i so poveduvawe na postapkata<br />
vo gra|anskite predmeti. 192 [to se odnesuva do dol`inata na<br />
vremenskiot period, Sudot utvrdil deka vo procenata na razumnosta<br />
na periodot treba da se zemat predvid: slo`enosta na slu~ajot (karakterot<br />
na faktite koi treba da se utvrdat, brojot na obvinetite lica i<br />
svedocite, me|unarodni elementi, povrzanosta na slu~ajot so drugi<br />
slu~ai i intervencii na drugi lica vo postapkata), 193 odnesuvaweto na<br />
aplikantot (postapkite so koi toj go predizvikal odlagaweto na<br />
sudeweto ja oslabuvaat `albata), 194 i odnesuvaweto na sudskite i<br />
190<br />
Mole, N. and Harbi, C. Pravoto na pravi~no sudewe, str. 52.<br />
191<br />
Pravoto na sudewe vo razumen rok, kako li~no pravo na obvinetiot,<br />
za prv pat e vneseno vo na{iot praven sistem vo ~l. 7 od Zakonot za sudovite i<br />
~l. 4 st. 1 ZKP.<br />
192<br />
Vo vrska so krivi~nite predmeti, Sudot utvrdil deka vremeto<br />
po~nuva da se meri od momentot koga e dadeno "oficielno izvestuvawe na liceto<br />
od strana na nadle`niot organ deka postoi tvrdewe oti toa izvr{ilo<br />
krivi~no delo" (Deweer protiv Belgija -1980). Vo slu~ajot Eskle protiv SR<br />
Germanija (1982), Sudot go dopolnil kriteriumot so toa {to "polo`bata na<br />
osomni~eniot e bitno pogodena," {to, vsu{nost, e ist standard koj se primenuva<br />
koga treba da se utvrdi dali nekoj e obvinet za krivi~no delo.<br />
193<br />
Dolgata postapka ponekoga{ mo`e da se opravda so slo`enosta na<br />
slu~ajot. Na primer, vo slu~ajot Boddaert protiv Belgija (1992), Sudot ne<br />
smetal deka {est godini i tri meseci se nerazumen rok so ogled na toa {to<br />
slu~ajot se odnesuval na slo`ena istraga za ubistvo i paralelno razvivawe na<br />
dva slu~ai. Sepak, duri i vo mnogu slo`eni slu~ai mo`e da ima nerazumni<br />
odlagawa. Vo slu~ajot Ferranteli and Santangelo protiv Italija (1982), Sudot<br />
smetal deka {esnaeset godini ne se razumen vremenski period iako slu-<br />
~ajot se odnesuval na slo`eno, te{ko sudewe za ubistvo koj involviral ~uvstvitelni<br />
problemi na postapuvawe so maloletnici. Mole, N and Harbi, C. Pravoto<br />
na pravi~no sudewe, str. 23-24.<br />
194<br />
Od aplikantot se bara aktivno da sorabotuva vo zabrzuvaweto na<br />
postapkata, me|utoa ne mo`e da mu se zabele`i {to gi upotrebil site raspolo`ivi<br />
sredstva vo korist na svojata odbrana. Vo slu~aot Union Alimentaria<br />
Sanders S. A. protiv [panija, Sudot izjavil deka dol`nosta na aplikantot<br />
se sostoi samo vo toa da "poka`e ekspeditivnost vo izvr{uvaweto na<br />
132
administrativnite organi na dr`avata (dr`avata e odgovorna za<br />
odlagawata koi gi predizvikuvaat nejzinite organi). 195<br />
Vo vrska so gra|anskata postapka, Sudot utvrdil povreda na<br />
~l. 6 vo slu~aj koga postapkata za razvod na brak traela devet godini<br />
(Bock protiv SR Germanija - 1989) koga bile potrebni sedum godini i<br />
sedum meseci predmetot da stigne od prvostepeniot upraven sud do<br />
dr`avniot sovet (X protiv Francija - 1989) i koga na kone~nata<br />
odluka za nadomestuvawe na {teta trebalo da se ~eka {est godini i sedum<br />
meseci (Naves and Silva protiv Portugalija - 1989). 196<br />
5. Vo praktikata na organite za primena na Konvencijata vo<br />
Strazbur srazmerno retko se postavuva pra{aweto za primenata na na-<br />
~eloto na javnost na sudeweto. 197 Vo princip, Komisijata i Sudot<br />
proceduralnite ~ekori relevantni za nego, da se vozdr`uva od upotreba na<br />
taktiki za odlagawe na predmetot i celosno da gi iskoristi mo`nostite {to<br />
gi nudi nacionalnoto pravo za skratuvawe na postapkata. Vo slu~ajot<br />
Cirocosta and Viola protiv Italija (1995), koj se odnesuval na barawe za<br />
suspendirawe na aktivnosti koi najverojatno bi gi popre~ile imotnite prava<br />
so ogled na toa {to aplikantot baral 17 odlagawa, a ne se protivel na {est<br />
drugi barawa za odlagawe postaveni od drugata stranka, Sudot smetal deka 15<br />
godini ne se nerazumni. Ibid, str. 24.<br />
195<br />
Odlagawata koi Komisijata i Sudot gi pripi{uvale na dr`avata vo<br />
krivi~nite predmeti se odnesuvale na prenesuvawe predmetot od eden vo drug<br />
sud, na zaedni~ka rasprava protiv dva ili pove}e obvinenija, na raspravi po<br />
`albi i sl. Odlagawata vo gra|anskite predmeti se odnesuvale na odlagawe na<br />
postapkata vo o~ekuvawe na rezultatite od drug slu~aj, odlagawe na raspravata<br />
od strana na sudot ili odlagawe na iznesuvaweto na dokazite od<br />
strana na dr`avata i sl. Vo slu~ajot Zimmerman and Stainer protiv [vajcarija<br />
(1983), Sudot smetal deka dr`avite se dol`ni "da gi organiziraat svoite<br />
pravni sistemi na na~in koj na sudovite }e im ovozmo`i da se pridr`uvaat<br />
kon barawata od ~lenot 6 st. 1 vklu~uvaj}i ja i garancijata za sudewe vo<br />
razumen rok. Ottamu, Sudot gi otfrlil argumentite na vladata spored koi nedostatokot<br />
od personal i op{tite administrativni te{kotii se dovolni pri-<br />
~ini za prodol`uvawe na "razumniot rok" (DeCubber protiv Belgija - 1984 i<br />
Guincho protiv Portugalija - 1984). Me|utoa, vo Pretto and Others protiv<br />
Italija - 1983, Sudot na{ol deka rokot od {est godini pred doma{nite sudovi<br />
(na koi se nadovrzale u{te {est godini pred organite vo Strazbur) ne e<br />
vo nesoglasnost so standardot "razumen rok" spored ~l. 6.<br />
196<br />
Gomein, D. Kratok vodi~ niz Evropskata konvencija za ~ovekovite<br />
prava, str. 46-47.<br />
197<br />
Osnovnata smisla na javnata rasprava e za{titata na interesite na<br />
strankite od eventualni zloupotrebi na procesot na tajno izvr{uvawe na<br />
pravdata, odnosno za~uvuvawe (odr`uvawe) na doverbata na gra|anite kon pravo<strong>sudstvo</strong>to.<br />
Vidi ~l. 102 od Ustavot i ~l. 279-282 ZKP. Vidi i <strong>Sulejmanov</strong>, Z.<br />
Krivi~noprocesno pravo, ISPPI, Skopje, 2002, str. 86-87.<br />
133
odlu~uvaat na koja od posebnite okolnosti navedeni vo ~l. 6 st. 1 treba<br />
í da sî dade prednost (1 0 interes na moralot, 2 0 javniot red, 3 0 nacionalnata<br />
bezbednost, 4 0 koga toa go nalo`uvaat interesite na maloletnikot,<br />
198 5 0 za{tita na privatniot `ivot na stranata vo sporot, 199 6 0<br />
koga toa sudot go smeta za neophodno, 7 0 zatoa {to vo posebni okolnosti<br />
javnosta na postapkata bi mo`ela da im nanese {teta na interesite<br />
na pravdata) pred da prifatat deka postapkata zad zatvoreni vrati<br />
ne e vo soglasnost so ova na~elo. 200 Me|utoa, vo sekoj slu~aj presudata<br />
mora da se izre~e javno. 201<br />
6. Vo ~l. 6 st. 2 od Konvencijata e utvrdeno na~eloto prezumpcija<br />
na nevinost. Sudot ja opredeli smislata na ova na~elo vo slu-<br />
~ajot Minelli protiv [vajcarija (1983), kade podnositelot se `alel<br />
poradi toa {to so opredluvaweto na sudskite tro{oci i nadomestot<br />
vo postapkata koja bila prekinata poradi zastarenost, e povredena<br />
pretpostavka na nevinost. Sudot se soglasil so tie navodi i utrdil:<br />
"bez obvinetiot prethodno da bide proglasen za vinoven vrz osnova na<br />
zakon, i osnovano, bez da mu e dadena mo`nost da go koristi svoeto pravo<br />
na odbrana, vo sudskata odluka protiv nego se izrazuva stav deka toj<br />
e vinoven." Ovde e va`no da se istakne deka so ~l. 6 st. 2 liceto ne se<br />
{titi od neprijatnostite svrzani so obvinenieto, kako {to e na primer<br />
pritvorot.<br />
7. Pravo na efikasno pravno sredstvo. Ottamu {to ~l. 6 st. 1<br />
bara pravi~no sudewe, pri odlu~uvaweto po krivi~ni tu`bi i za gra-<br />
|anski prava i obvrski, Komisijata i Sudot ~esto go opfa}aat i ~l. 13<br />
pri razgleduvaweto na pra{awata vo vrska so ~l. 6. ^lenot 13 sekomu,<br />
~ii prava i slobodi mu se povredeni spored Konvencijata, mu garantira<br />
praven lek pred nacionalnite organi. Toj ima op{to zna~ewe i se<br />
odnesuva na site drugi slobodi i prava garantirani so Konvencijata.<br />
Pritoa, iako ovaa odredba e vo funkcija na dopolnuvawe na su{tinskite<br />
prava i slobodi garantirani so Konvencijata, za da se smeta deka<br />
e povreden ~l. 13, ne mora da bide povredena i nekoja druga odredba: do-<br />
198<br />
Vidi: ~l. 467 ZKP.<br />
199<br />
Interesot za za{tita na moralot vo praktikata na Sudot e prisuten<br />
so upotreba na po{irokiot termin "navleguvawe vo privatnata sfera na<br />
involviranite strani." Pod vlijanie na taa praktika vo ~l. 280 ZKP, kako<br />
nov poseben osnov za isklu~uvawe na javnosta od glavniot pretres e predviden<br />
"za{tita na li~niot i intimniot `ivot na optu`eniot."<br />
200<br />
Vo slu~ajot Axen protiv SR Germanija (1983), Sudot utvrdil deka<br />
na~eloto na javnost se odnesuva na sekoja faza od postapkata koja mo`e da<br />
vlijae na definitivnata odluka. Vo slu~ajot Le Compte, Van Leuven and De<br />
Meyere protiv Belgija (1981), Sudot konstatiral deka principot na javnost<br />
ne mora nu`no da bide povreden ako dvete stranki vo postapkata se soglasat<br />
sudeweto da se odr`i zad zatvoreni vrati.<br />
201<br />
Vidi: ~l. 102 od Ustavot i ~l. 344 i 362 ZKP.<br />
134
volno e pravniot sistem da ne ovozmo`uva soodvetno pravno sredstvo<br />
za za{tita na odredena sloboda ili pravo, odnosno na `alitelot fakti~ki<br />
da mu bilo onevozmo`eno da go koristi predvidenoto pravno<br />
sredstvo. Me|utoa, od slu~ajot Klass case (1978), vo praktikata nema<br />
nitu eden slu~aj vo koj e utvrdena povreda na ~l. 13, bez pritoa da ne e<br />
utvrdena povreda i na nekoja druga odredba od Konvencijata.<br />
Ovoj ~len pretpostavuva: 1 0 postoewe vo doma{niot praven sistem<br />
na pravni sredstva za za{tita na soodvetnite prava i slobodi garantirani<br />
so Konvencijata, bez ogled na nivnata inkorporiranost vo<br />
doma{noto zakonodavstvo, i 2 0 toa pravno da e efikasno. 202 Pritoa,<br />
prviot uslov za baraweto za{tita soglasno ~l. 13 e da se raboti za povreda<br />
na slobodi i prava garantirani so Konvencijata, a ne za slobodi i<br />
prava voop{to. Dopolnitelen uslov za toa e da se raboti za osnovano<br />
somnevawe deka e napravena takva povreda, a ne samo tvrdewe na `alitelot<br />
koe {to ne e potvrdeno so relevantni dokazi.<br />
8. Prava na odbranata. Od ~l. 6 na Konvencijata proizleguvaat<br />
slednite prava na obvinetiot: 1 0 pravo da bide informiran za obvinenijata<br />
protiv nego, 2 0 dovolno vreme i mo`nosti za podgotvuvawe na<br />
odbranata, 3 0 pravo da se brani samiot ili so pomo{ na branitel, 4 0<br />
pravo da se povikuvaat i ispitaat svedocite i 5 0 pravo na preveduva~.<br />
1 0 Za pravoto na obvinetiot da bide podrobno informiran za<br />
obvinenijata protiv nego soglasno ~l 5. st. 3a, ve}e stana zbor.<br />
2 0 Dovolno vreme i mo`nosti za podgotvuvawe na odbranata<br />
(~l. 6 st. 3b). Vo vrska so ovaa odredba Komisijata i Sudot vo prv red<br />
se gri`at za postoeweto dovolno vreme za podgotvuvawe na odbranata<br />
vo prvostepenata postapka, a toa e vremeto od dostavuvaweto na obvinitelniot<br />
akt, izvestuvaweto za denot na pretresot, apseweto na osomni~eniot<br />
ili nazna~uvawe na branitel po slu`bena dol`nost do denot<br />
na glavniot pretres. 203<br />
3 0 Pravo da se brani samiot ili so pomo{ na branitel (~l. 6<br />
st. 3s). Spored ovaa odredba, obvinetiot ima pravo da se brani samiot<br />
ili preku pravna pomo{ po negov izbor, ili ako nema dovolno sredstva<br />
za pravna pomo{, istata vo interes na pravdata da bide besplatno obezbedena.<br />
Vo na{iot praven poredok, pravoto na branitel soglasno ~l. 12<br />
202<br />
Pod efikasnost ne se podrazbira sigurnost na uspehot na onoj {to<br />
bara za{tita, za{to uspehot e fakti~ko pra{awe koe vo prv red zavisi od toa<br />
dali navistina postoi povreda na soodvetnata sloboda ili pravo i od drugite<br />
okolnosti na konkretniot slu~aj (Swedish Engine Drivers Case), tuku za nego da<br />
odlu~uva nadle`en organ (naj~esto sudot) i toa odlu~uivawe da ima meritorna<br />
priroda.<br />
203<br />
Odredbite {to gi sodr`i na{eto pravo vo pogled na obezbeduvaweto<br />
dovolno vreme za podgotvuvawe na odbranata se sodr`ani vo ~l. 4 st. 2,<br />
273 st. 3, 329, 330, 425 st. 3 ZKP.<br />
135
od Ustavot e pro{ireno i vrz policiskata postapka. Pravoto na branitel<br />
e konkretizirano vo mnogu odredbi na Zakonot za krivi~nata<br />
postapka, vklu~itelno i takvi {to propu{taweto obvinetiot da se<br />
izvesti za pravoto na branitel povlekuva stogi procesni sankcii {to<br />
se sostojat vo zabrana na sudskata odluka da se zasnova vrz dadeniot<br />
iskaz. Obvinetiot mo`e da se brani sam i, po pravilo, slobodno odlu-<br />
~uva dali i kogo }e go zeme za branitel. Ova sepak ne zna~i deka vakvoto<br />
pravo e apsolutno, za{to za branitel mo`e da se izbere samo advokat<br />
(~l. 3 st. 2 ZKP), a so ~l. 66 st. 2-5, 440, 478 st. 3 ZKP se opredeluva<br />
vo koi slu~ai obvinetiot mora da ima branitel. Dokolku obvinetiot<br />
ne izbere branitel, sudot }e mu obezbedi branitel po slu`bena dol`nost.<br />
Pokraj slu~aite na zadol`itelna odbrana, odbranata po slu`bena<br />
dol`nost e mo`na i koga obvinetiot ne mo`e da gi podnese tro{ocite<br />
na odbranata. Zakonot za krivi~na postapka sodr`i i odredbi<br />
{to obvinetiot go {titat od nesovesen branitel (~l. 287 i 293 ZKP).<br />
Branitelot postaven po slu`bena dol`nost, pretsedatelot na sudot<br />
mo`e da go razre{i na barawe na obvinetiot ili po sopstvena inicijativa<br />
so soglasnost na obvinetiot. Na mestoto na razre{eniot branitel<br />
se postavuva drug, a za razre{uvaweto se izvestuva advokatskata<br />
komora (~l. 68 ZKP). Glavniot pretres mo`e da bide prekinat, odnosno<br />
odlo`en vo slu~aj koga branitelot nema da dojde, bez dozvola }e go<br />
napu{ti ili }e bide otstranet od glavniot pretres. [to se odnesuva<br />
do tro{ocite na odbranata, duri i koga }e se oglasi za vinoven, obvinetiot<br />
sekoga{ se osloboduva od tro{ocite vo slu~aite koga branitelot<br />
mu e postaven od strana na sudot, tokmu od pri~ini {to samiot nemal<br />
sredstva da gi plati, kako i vo slu~aite na zadol`itelna odbrana<br />
koga so ispla}aweto na tie tro{oci bi bilo dovedeno vo pra{awe<br />
negovoto i izdr`uvaweto na negovoto semejstvo (~l. 93 ZKP).<br />
[to se odnesuva do pravoto na nepre~ena komunikacija na<br />
obvinetiot so branitelot, Komisijata i Sudot dosega nemaat precizirano<br />
kriteriumi za negovoto ograni~uvawe. Vo taa smisla, od nivnata<br />
praktika kako prifatlivi opravduvawa se poso~uvaat: opasnosta<br />
od koluzija, 204 pri~ini na bezbednosta i serioznosta na prestapot.<br />
Komisijata ne ja ispituva{e nu`nosta na vakvite ograni~uvawa, nitu<br />
dali pomalku restriktivni merki bi bile dovolni za postignuvawe na<br />
istata cel. Taa se ograni~uva{e samo na toa dali nivniot obem i traewe<br />
se od takva priroda {to mo`e da se popre~i prezentiraweto na<br />
odbranata pred sudot. Takvata praktika e promeneta vo slu~ajot Can<br />
protiv Avstija (1985). Vo toj slu~aj pritvorot na obvinetiot se<br />
opravduval so povikuvawe na opasnost od koluzija, pri {to, spored<br />
204<br />
Postoewe okolnosti koi uka`uvaat deka obvinetiot }e ja popre~i<br />
istragata so vlijanie vrz svedocite, sou~esnicite ili prikriva~ite, so potkup,<br />
zakana, prisilba, ili deka }e gi uni{ti tragite na storenoto krivi~no<br />
delo - osnovi so koi se nastojuva da se popre~i ili ote`ne istragata.<br />
136
avstriskoto zakonodavstvo pri ragovorite so branitelot, sî do podignuvaweto<br />
na obvinenieto, bilo predvideno prisustvo na sudski slu-<br />
`benik. 205 Pritoa, Komisijata dojde do zaklu~ok deka nitu opasnosta<br />
od koluzija, ni prestapite za koi se vodela istragata bile od osobena<br />
te`ina i, {to e najva`no, ne postoele indikacii deka branitelot ja<br />
zloupotrebil prilikata koga nasamo razgovaral so klientot. Vo otsustvo<br />
na nekoi posebni okolnosti, zadr`uvaweto na komunikaciite re-<br />
~isi tri meseci vo sostojba {to bila kriti~na za razvoj na postapkata<br />
bilo preterano poradi {to e povreden ~l. 6 st. 3s. Nakratko, Komisijata<br />
ocenila deka, vo princip razgovorite me|u obvinetiot i negoviot<br />
branitel treba da se vr{at ne samo so cel da se so~uva nivnata me-<br />
|usebna doverba tuku i profesionalnata tajna na branitelot. Me|utoa,<br />
vo slu~ajot Campbell and Fell protiv Obedinetoto Kralstvo (1984),<br />
Sudot utvrdil deka vo nekoi isklu~itelni okolnosti dr`avata mo`e<br />
da gi ograni~i razgovorite vo ~etiri o~i, na primer, koga postojat<br />
opravdani pri~ini za somnevawe deka branitelot }e ja zloupotrebi<br />
svojata polo`ba so toa {to, vo dogovor so svojot klient, }e gi sokrie<br />
ili uni{ti dokazite ili }e vr{i seriozna opstrukcija na sudskata<br />
postapka.<br />
Spored Sudot, prislu{uvaweto telefonski razgovori pome|u<br />
obinetiot i branitelot, isto taka, prestapuva povreda na ~l. 6 st. 3s od<br />
Konvencijata (D protiv Avstrija).<br />
4 0 Pravo da se povikuvaat i ispitaat svedocite (~l. 6 st. 3d).<br />
Spored ovaa odredba obvinetite lica mora da imaat pravo da povikaat<br />
i ispitaat svedok ~ii {to svedo~ewe, spored nivno mislewe, e zna-<br />
~ajno za predmetot kako i mo`nost da go ispitaat sekoj svedok {to e<br />
povikan od strana na obvinitelot. 206 Odredbata, me|utoa, ne mu dava<br />
205<br />
Sli~na odredba postoi i vo na{iot praven sistem. Spored ~l. 70<br />
ZKP: "Ako obvinetiot se nao|a vo pritvor branitelot mo`e so nego slobodno<br />
i bez nadzor da se dopi{uva i da razgovara. Po isklu~ok, istra`niot sudija vo<br />
tekot na istragata, ova pravo mo`e da go podlo`i na nadzor ako pritvorot e<br />
odreden po osnov na ~len 184 stav 1 to~ka 2, a postoi somnenie deka<br />
obvinetiot }e ja zloupotrebi komunikacijata so branitelot.<br />
206<br />
Ustavot i ZKP ne sodr`at izre~na garancija na ova pravo vo smisla<br />
na elementarno li~no pravo. ZKP navistina bara, site dokazi od zna~ewe<br />
za pravilno odlu~uvawe da bidat iznesenio pred sudot (na~elo na neposrednost),<br />
i predviduva uslovi pod koi zapisnicite so iskazite na svedocite mo`e<br />
da se ~itaat. Me|utoa, se ~ini deka seto ova pove}e e predvideno od aspekt na<br />
ulogata i zada~ite na sudot vo funkcija na utvrduvawe na vistinata, a ne kako<br />
garancija za obvinetiot. Ova stanuva jasno osobeno ako se zeme predvid deka<br />
uslov za dopu{tawe na ovie iskazi ne e postoeweto na adekvatna i dovolna<br />
prilika svedokot da se ispita od strana na odbranata. Dopu{tenosta na iskazite<br />
dadeni nadvor od glavniot pretres se ispituva edinstveno od aspekt na<br />
na~eloto na neposrednost. Se smeta za va`no sudot samiot na glavniot pret-<br />
137
apsolutno pravo na obvinetiot da povikuva svedoci ili pravo da gi<br />
prisili nacionalnite sudovi da soslu{aat odreden svedok. Nacionalniot<br />
zakon mo`e da odredi uslovi za povikuvawe na svedoci, a sudot da<br />
odbie nekoi od niv toga{ koga smeta deka ne se raboti za relevantni<br />
dokazi. Ottamu, aplikantot mora da doka`e deka nemo`nosta da se soslu{a<br />
odreden svedok dovelo do negovo o{tetuvawe vo predmetot. Sepak,<br />
postapkata za povikuvawe i soslu{uvawe na svedocite mora da<br />
bide ednakva i za obvinitelstvoto i za odbranata i mora da postoi ramnopravnost.<br />
Vo na~elo site dokazi na obvinenieto mora da bidat<br />
izvedeni vo prisustvo na obvinetiot na javna rasprava so mo`nost da<br />
se iska`at i argumentite na sprotivnata strana. 207<br />
5 0 Pravo na preveduva~ (~l. 6 st. 3e). Ovde se raboti za pravo na<br />
obvinetiot na besplatna pomo{ od preveduva~ toga{ koga ne go razbira<br />
ili ne go zboruva jazikot na koj se zboruva vo sudot. Pritoa, ovaa<br />
obvrska ne e ograni~ena samo na nazna~uvaweto na preveduva~ tuku, vo<br />
slu~aj na prigovor, i na kontrolata na adekvatnosta na prevodot. 208<br />
9. Pravoto predvideno so ~l. 3 od Protokolot br. 7 se odnesuva<br />
samo na obe{tetuvawe poradi pogre{na osuda na lica vo krivi~nata<br />
postapka, {to zna~i pretpostavkata za koristewe na ova pravo e izre-<br />
~ena osuda za krivi~no delo so kone~na odluka, odnosno koga predmetot<br />
dobil karakter res iudicata. Natamo{ni pretpostavki se liceto da<br />
bilo kazneto i kaznata da bila promeneta ili liceto da bilo pomiluvano.<br />
Ponatamu se bara, novite fakti vrz osnova na koi presudata bila<br />
promeneta, odnosno bilo dadeno pomiluvaweto, da ne bile prezentirani<br />
vo tekot na krivi~nata postapka poradi vina na osudeniot. Kone-<br />
~no, potrebno e i toa osuduvaweto da bilo neopravdano.<br />
Me|unaroden pakt za gra|anskite i politi~kite prava od 1966<br />
~l. 2 st. 3<br />
3. Sekoja dr`ava stranka na ovoj Pakt se obvrzuva deka:<br />
a) }e obezbedi deka na sekoe lice ~ii prava i slobodi priznaeni<br />
so ovoj Pakt se povredeni, da raspolaga so pravo na delotvorna `alba,<br />
duri i koga taa povreda bila storena od lica koi deluvale vo<br />
res da go soslu{a svedokot, za da mo`e da go nabquduva negovoto povedenie, pa<br />
zemaj}i gi predvid negovoto dr`eweto i sli~ni psihi~ki elementi da ja oceni<br />
negovata verodostojnost. ^itaweto na zapisnicite od prethodnata postapka<br />
po pravilo ne e dozvoleno od ovoj aspekt. Zapisnici od iskazi dadeni vo<br />
policija se izdvojuvaat i ne smeat da se ~itaat, no mo`at da se ~itat iskazite<br />
na obvinetiot i svedocite od istragata ako nekoj od ovie umre, se razboli i<br />
sl, ne saka da svedo~i ili otstapuva od prethodniot iskaz (~l. 325 ZKP). Izve-<br />
{taj za kompatibilnosta..., str. 100-101.<br />
207<br />
Mole, N. and Harbi, C. Pravoto na pravi~no sudewe, str. 63.<br />
208<br />
Za odredbite povrzani so ova pravo vo na{to zakonodavstvo vidi:<br />
~l. 3 st. 1, 4 st. 2 al. 1, 6-9, 88 st. 5, 314 st. 4, 355 st. 3, 511 st. 4 ZKP.<br />
138
vr{ewe na svojata slu`bena dol`nost.<br />
b) }e obezbedi nadle`niot sudski, upraven, zakonodaven ili koj<br />
i da e drug organ koj e nadle`en spored zakonodavstvo na dr`avata, da<br />
re{ava za pravata na sekoe lice koe vlo`ilo `alba i da razviva mo-<br />
`nosti na sudski pravni lekovi.<br />
c) }e obezbedi nadle`nite organi da postapat po sekoja `alba<br />
koja {to }e bide usvoena kako opravdana.<br />
~l. 9 st. 5<br />
5. Sekoe lice koe stanalo `rtva na nezakonsko apsewe ili pritvorawe<br />
ima pravo na nadomest na {teta.<br />
~l. 14<br />
1. Site pred sudot se ednakvi. Sekoj ima pravo so zakon odreden<br />
nadle`en, nezavisen i nepristrasen sud, negoviot predmet javno da go<br />
ispita i da odlu~i za opravdanosta na sekoe krivi~no obvinenie koe e<br />
podignato protiv nego ili spor za gra|anskopravni prava i obvrski.<br />
Javnosta mo`e da se isklu~i od celata rasprava ili od nejzin del od<br />
pri~ini na moralot, javniot poredok ili dr`avnata bezbednost vo<br />
demokratskoto op{testvo ili koga toa go bara interesot na pravniot<br />
`ivot na strankite ili, pak, vo obem koj spored misleweto na sudot e<br />
apsolutno potrebno vo posebni okolnosti kade javnosta bi mo`ela da<br />
bide {tetna za interesite na pravdata. Me|utoa, sekoja presuda donesena<br />
vo krivi~ni ili gra|anski predmeti mora javno da se proglasi,<br />
osven ako toa poinaku go bara interesot na maloletnikot ili ako postapkata<br />
se odnesuva na bra~ni sporovi ili na staratelstvo na deca.<br />
2. Sekoj koj e obvinet za krivi~no delo ima pravo da se smeta za<br />
nevin se dodeka vrz osnova na zakon ne se doka`e negovata vina.<br />
3. Sekoj koj e obvinet za krivi~no delo ima celosno ednakvo<br />
pravo barem na ovie garancii:<br />
a) vo najkratok mo`en rok, na jazik koj go razbira podrobno da<br />
bide izvesten za prirodata na obvinenieto koe se podiga protiv nego.<br />
b) da ima dovolno vreme i olesnuvawa za podgotvuvawe na svojata<br />
odbrana i za komunicirawe so branitelot po sopstven izbor,<br />
c) da mu se sudi bez prekumerno odolgovlekuvawe,<br />
d) da mu se sudi vo negovo prisustvo i da se brani sam ili so<br />
pomo{ na branitel po sopstven izbor. Ako nema branitel da bide pou~en<br />
za svoeto pravo da go ima i, sekoga{ koga toa go baraat interesite<br />
na pravdata, da mu bide dodelen branitel po slu`bena dol`nost i<br />
toa besplatno ako nema sredstva da go plati,<br />
e) da ispituva ili da izdejstvuva ispituvawe na svedocite na<br />
obvinenieto i da mu se ovozmo`i ispituvawe na svedocite na odbranata<br />
pod isti uslovi kako i na svedokot na obvinenieto,<br />
f) da ima besplatna pomo{ od preveduva~ ako ne go razbira ili<br />
ne go govori jazikot koj se upotrebuva vo sudot,<br />
139
g) da ne bide prisiluvan da svedo~i protiv sebesi ili da ja priznae<br />
vinata,<br />
4. Vo postapka koja se primenuva sprema mladi lica koi od stojali{te<br />
na krivi~niot zakon ne se polnoletni }e se vodi smetka za nivnata<br />
vozrast i za interesot na nivnoto prevospituvawe,<br />
5. Sekoj koj e proglasen za vinoven za nekoe krivi~no delo ima<br />
pravo proglasuvaweto na negovata vina i kazna da se ispita od povisok<br />
sud vo soglasnost so zakonot.<br />
6. Koga kone~nata kaznena osuda podocna e poni{tena ili koga<br />
e dadeno pomiluvawe, bidejki nekoj nov ili novonastanat fakt doka-<br />
`uvaat deka do{lo do sudska zabluda na liceto koe ja izdr`alo kaznata<br />
poradi takvata osuda }e mu bide nadomestena {tetata vo soglasnost<br />
so zakonot, osven ako se doka`e deka vinata, vo celost ili delumno,<br />
mo`e da mu se pripi{e na liceto zatoa {to nepoznatiot fakt ne bil<br />
vo vistinsko vreme otkrien.<br />
7. Nikoj ne smee da se goni ili kaznuva za delo poradi koe ve}e<br />
bil osloboden ili kone~no osuden vo soglasnost so zakonot i so krivi~na<br />
postapka na sekoja zemja.<br />
~l. 15<br />
1. Nikoj ne smee da bide osuden za storuvawa ili propu{tawa<br />
koi nitu spored doma{tnoto, ni spored me|unarodnoto pravo ne pretstavuvale<br />
krivi~no delo vo vreme na storuvaweto. Isto taka, ne mo`e<br />
da se izre~e pote{ka kazna od onaa koja mo`ela da bide primeneta vo<br />
vremeto koga krivi~noto delo bilo storeno. Ako po izvr{uvaweto na<br />
deloto zakonot odredi poblaga kazna, storitelot }e ja koristi taa blagodet.<br />
2. Ni{to vo ovoj ~len nepre~i da se sudi ili kazni koe i da e<br />
lice za storuvawe ili propu{tawe koe vo vremeto na izvr{uvaweto<br />
bilo kaznivo delo spored op{tite na~ela na pravoto priznaeni od me-<br />
|unarodnata zaednica.<br />
DRUGI RELEVANTNI ME\UNARODNI DOKUMENTI<br />
- Osnovni na~ela za nezavisnost na <strong>sudstvo</strong>to. Usvoeni na Sedmiot<br />
kongres na ON za prevencija na kriminalitetot i postapuvawe so<br />
prestapnicite, 1985 i potvrdena so Rezolucija na Generalnoto sobranie<br />
40/32 i 40/146 od 1985.<br />
- Univerzalna deklaracija za nezavisnost na pravdata. Usvoena<br />
na zavr{nata plenarna sednica na Prvata svetska konferencija za nezavisnosta<br />
na pravdata odr`ana vo Montreal na 10 juni 1983. Naslov na<br />
originalot: The Universal Declaration on the Independence od Justice.<br />
- Korpus na principi za za{tita na site lica od bilo kakva forma<br />
na pritvorawe ili li{uvawe od sloboda. Usvoen od strana na Generalnoto<br />
sobranie na ON na 76-to zasedanie so rezolucija 43/173 od 9.<br />
140
12. 1988. Naslov na orginalot: Body of Principles for the Protection of All<br />
Persons under Any Form of Detention or Imprisonment. 209<br />
USTAVNOSUDSKA PRAKTIKA<br />
1. So Odluka U. br 272/1993 od 5. 04. 1995, Sudot go ukina ~l. 307<br />
od Zakonot za carinite ("SV RM," br. 20/1993).<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka soglasno ~l. 307 od Zakonot<br />
prekr{o~nata postapka vo prv stepen ja vodi i re{enie za prekr{ok<br />
donesuva Komisijata za prekr{oci vo prv stepen, a vo vtor stepen Komisijata<br />
za prekr{oci vo vtor stepen.<br />
Stavot 2 na ~l. 307 od Zakonot predviduva ovie komisii da bidat<br />
sostaveni od po tri ~lena od koi edniot ~len e pretsedatel i deka<br />
pretsedatelot i ~lenovite imaat svoi zamenici.<br />
Soglasno st. 3 na ovoj ~len od Zakonot, pretsedatelot i ~lenovite<br />
na Komisijata za prekr{oci vo prv stepen, kako i nivnite zamenici,<br />
gi opredeluva direktorot na Carinskata uprava od redot na rabotnicite<br />
na carinarnicata, a pretsedatelot i ~lenovite na Komisijata<br />
za prekr{oci vo vtor stepen kako i nivnite zamenici - od redot na<br />
rabotnicite na Carinskata uprava.<br />
Od odredbi od ~l. 15 i 50 st. 2 od Ustavot proizleguva deka `albata,<br />
kako pravno sredstvo voop{to, a vo upravnata postapka posebno,<br />
ima cel da dade mo`nost vo vtorostepenata postapka da odlu~uva organ<br />
{to ne bil vklu~en koga po pravnata rabota se odlu~uvalo vo prv stepen.<br />
Spored toa, Sudot utvrdi deka so predviduvaweto po `albata da<br />
odlu~uva vtorostepenata komisija za carinski prekr{oci pri Carinskata<br />
uprava, zainteresiranite lica se li{eni od mo`nosta da vodat<br />
postapka od vtor stepen, zatoa {to i vo toj stepen vsu{nost re{ava<br />
istiot organ {to ja donel ob`alenata odluka.<br />
Imajki go predvid iznesenoto, Sudot utvrdi deka predviduvaweto<br />
na komisija od vtor stepen {to }e odlu~uva po odlukite doneseni<br />
od komisijata od prv stepen pri istata carinska uprava, pretstavuva<br />
samo eden vid kontrola, a ne odlu~uvawe na vtorostepen organ po `alba<br />
vo prava smisla na zborot, poradi {to utvrdi deka ~l. 307 od Zakonot<br />
e nesoglasen so Ustavot na Republika Makedonija.<br />
2. So Odluka U. br. 184/1998 od 10. 02. 1999, Sudot go ukina ~l. 6<br />
t. 29 od Zakonot za gradot Skopje ("SV RM," br. 49/1996).<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~l. 6 t. 29 od Zakonot,<br />
gradot Skopje samostojno odreduva prestapi i kazni koga ne se po~ituvaat<br />
propisite na gradot Skopje.<br />
Spored misleweto na Sudot, ustavna osnova za osporenata odre-<br />
209<br />
Vidi: <strong>Sulejmanov</strong>, Z. Penolo{ki kompendium, Grafohartija, Skopje,<br />
1997, str. 167-178.<br />
141
dba od Zakonot za gradot Skopje mo`e da bide ~l. 14 st. 1 od Ustavot<br />
spored koj nikoj ne mo`e da bide kaznet za delo koe pred da bide storeno<br />
ne bilo utvrdeno so zakon ili drug propis kako kaznivo delo i za<br />
koe ne bila predvidena kazna. Ottuka, soglasno ovoj ~l. od Ustavot,<br />
gradot Skopje, kako posebna edinica na lokalnata samouprava, mo`ebi<br />
bi mo`el da utvrduva prestapi i kazni koga ne se po~ituvaat propisite<br />
na gradot Skopje, me|utoa, imajki go predvid ~l. 13 od Ustavot,<br />
spored koj liceto obvineto za kaznivo delo, a pod koj poim, spored misleweto<br />
na Sudot, mo`at da se podvedat i prestapite, so ogled na toa<br />
{to i za niv se predviduva kazna, }e se smeta za nevino se dodeka negovata<br />
vina ne bide utvrdena so pravosilna sudska odluka, pred Sudot se<br />
postavi pra{aweto koj organ }e odlu~uva po prestapite odnosno koj<br />
organ ke ja utvrduva vinata i }e ja izrekuva kaznata na liceto obvineto<br />
za prestap. Ova dotolku pove}e {to i soglasno ~l. 98 st. 2 od Ustavot<br />
sudovite sudat vrz osnova na Ustavot i zakonite i me|unarodnite<br />
dogovori ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot, i {to soglasno st. 5<br />
od istiot ~len nadle`nosta na sudovite se utvrduva so zakon, taka {to<br />
od ovie ustavni odredbi proizleguva deka sudovite ne bi mo`ele da<br />
odlu~uvaat za prestapi, kako kaznivi dela koi prethodno ne bile utvrdeni<br />
so zakon i za ~ie odlu~uvawe predhodno ne e utvrdena nivna nadle`nost<br />
so zakon.<br />
Od navedenite ustavni odredbi, isto taka, proizleguva deka za<br />
prestapite, kako kaznivi dela odredeni so propisite na gradot Skopje,<br />
kako posebna edinica na lokalnata samouprava, ne mo`at da odlu~uvaat<br />
nitu organite na gradot Skopje, zatoa {to toa bi bilo vo sprotivnost<br />
i so ustavnoto na~elo na podelbata na vlasta, spored koe sudskata<br />
vlast ja vr{at edinstveno sudovite, a ne i drugi organi.<br />
Ponatamu, ako se ima predvid deka rabotite, odnosno nadle`nostite<br />
na gradot Skopje kako posebna edinica na lokalnata samouprava,<br />
utvrdeni vo ~l. 6 od Zakonot glavno se usloveni da bidat vo soglasnost<br />
so zakon, proizleguva deka gradot Skopje, odnosno negoviot sovet nema<br />
potreba da utvrduvaat prestapi i kazni bidejki svoite nadle`nosti gi<br />
vr{at vo soglasnost so opredeleni zakoni vo koi se ve}e predvideni<br />
kaznivi dela i sankcii. Pritoa, osobeno treba da se ima predvid faktot<br />
deka edinicite na lokalnata samouprava, odnosno nejzinite organi<br />
soglasno Ustavot rabotat vo interes na lokalnoto naselenie, no nemaat<br />
ingerencii da go kaznuvaat naselenieto. Utvrduvaweto na kaznivi<br />
dela i sankcii e isklu~iva nadle`nost na dr`avnata vlast.<br />
3. So Odluka U. br. 118/1996 od 13. 11. 1996, Sudot go ukina ~l. 34<br />
to~ka 14 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za Narodnata<br />
banka na Makedonija ("SV RM," br. 17/1996).<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka so t. 14 na ~l. 34 od Zakonot e<br />
predvideno, pokraj mer}ite {to se prezemaat protiv banka, odnosno<br />
{tedilnica koja vo svoeto rabotewe ne se pridr`uva na pravnata legislativa,<br />
go ovlastuva guvernerot da prezema i drugi merki za koi smeta<br />
142
deka se neophodni da se primenat.<br />
Soglasno ~l. 14 st. 1 od Ustavot na Republika Makedonija nikoj<br />
ne mo`e da bide kaznet za delo koe pred da bide storeno ne bilo utvrdeno<br />
so zakon ili so drug propis kako kaznivo delo i za koe ne bila<br />
predvidena kazna.<br />
So ogled na toa deka guvernerot na Narodnata banka, kako inokosen<br />
organ na istata, pokraj merkite koi Narodnata banka na Makedonija<br />
gi prezema protiv bankite koi vo svoeto rabotewe ne se pridr-<br />
`uvaat na zakonot i koi se taksativno nabroeni vo ~l. 34 od Zakonot za<br />
izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za Narodnata banka na Makedonija,<br />
so t. 14 od istiot ~len od Zakonot e ovlasten da prezema i drugi<br />
merki za koi smeta deka e neophodno da se primenat kon soodvetnata<br />
banka, bez da se utvrdi koi se tie merki i koi se tie slu~ai koga ovie<br />
mer}i bi bile neophodni, Sudot oceni deka ovaa odredba od Zakonot e<br />
nesoglasna so Ustavot. Ova dotolku pove}e {to spored ocena na Sudot<br />
guvernerot na Narodnata banka, kako inokosen organ na istata, vo situacija<br />
koga vo Ustavot na Republika Makedonija e zastapena koncepcijata<br />
na podelba na vlasta na zakonodavna, sudska i izvr{na, ne mo`e<br />
da bide ovlasten sam da go opredeluva vidot na merkite i sam da ceni<br />
vo koi slu~ai e neophodno istite da se primenat.<br />
4. So Re{enie U. br. 154/2000 od 27. 12. 2000, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 9 st. 1 t. 5 od Zakonot za dr`avnite<br />
slu`benici ("SV RM," br. 59/2000).<br />
Spored navodite vo inicijativata ovaa zakonska odredba ne<br />
bila vo soglasnost so ~l. 13 st. 1 i ~l. 14 st. 1, a vo vrska so ~l. 32 st. 2 i<br />
54 st. 1 od Ustavot, bidej}i so nea se vr{elo trajno ograni~uvawe na<br />
pravata i polo`bata na gra|anite, iako takvite ograni~uvawa ne bile<br />
dopu{teni, osven ako toa ne bilo predvideno so Ustavot.<br />
Kako argumenti za neustavnosta na osporenata zakonska odredba<br />
podnositelot go naveduva i ~l. 66 od Krivi~niot zakonik spored<br />
koj sudot e toj {to go opredeluva traeweto na merkata zabrana na vr{-<br />
ewe na profesija, dejnost ili dol`nost, koe ne mo`e da bide pokratko<br />
od edna nitu podolgo od deset godini, ponatamu ~l. 110 st. 3 od istiot<br />
zakonik, spored koj zastarenosta na izvr{uvaweto na ovaa merka nastapuva<br />
koga }e pomine vremeto za koe e izre{ena taa merka, kako i ~l.<br />
106 st. 5, od ovoj zakonik spored koj nikoj nema pravo da bara od gra|anite<br />
da podnesuvaat dokazi za svojata osuduvanost ili neosuduvanost.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka vo osporenata odredba (to~ka 5)<br />
na st. 1 na ~l. 9 od Zakonot), pome|u drugite uslovi pod koi mo`e da se<br />
vraboti lice kako dr`aven slu`beni, e utvrdeno i na liceto da ne mu e<br />
izre~ena merka na bezbednost - zabrana na vr{ewe profesija, dejnost<br />
ili dol`nost.<br />
Razgleduvaj}i ja osporenata odredba od Zakonot vo odnos na<br />
ozna~enite odredbi od ~l. 32 st. 2 i 5 od Ustavot, Sudot smeta deka<br />
143
utvrduvaweto na liceto da ne mu e izre~ena merka na bezbednost - zabrana<br />
na vr{ewe profesija, dejnost ili dol`nost, kako eden od uslovite<br />
{to liceto mora da go ispolnuva za da mo`e da se vraboti kako<br />
dr`aven slu`benik, ima neposreden osnova tokmu vo navedenite ustavni<br />
odredbi. Ova zatoa {to so osporenata odredba vsu{nost se ureduva<br />
na~inot, odnosno eden od uslovite pod koi se obezbeduva ostvaruvaweto<br />
na pravoto na rabota vo dr`avnite organi, vo ~ija funkcija, so<br />
ogled na specifi~nostite po vid, slo`enost i zna~ewe na rabotite<br />
{to gi vr{at dr`avnite slu`benici, a koi se povrzani so funkciite<br />
na dr`avata, zakonodavecot se opredelil vo ~l. 9 od Zakonot, osven<br />
ovoj uslov, da utvrdi i drugi posebni, odnosno poinakvi uslovi od onie<br />
{to se utvrdeni vo op{tite propisi za rabotnite odnosi.<br />
Ottuka, pravoto na vrabotuvawe kako dr`aven slu`benik, spored<br />
dikcijata na ~l. 9 od Zakonot mu e dostapno na sekoj gra|anin pod<br />
uslovite utvrdeni vo toj ~len, ili so drugi zborovi, dostapnosta na rabotnoto<br />
mesto kako dr`aven slu`benik vo ovoj ~len od Zakonot e<br />
usloveno so ispolnuvawe na ednakvi uslovi na site potencijalni kandidati<br />
za koi podednakvo va`i i uslovot na site tie kandidati da ne<br />
im e izre~ena i merka na bezbednost - zabrana na vr{ewe profesija,<br />
dejnost ili dol`nost, poradi {to, spored misleweto na Sudot, ustavnosta<br />
na osporenata odredba ne mo`e da se problematizira, dokolku<br />
istata se ocenuva od aspekt samo na ~l. 32 st. 2 i 5 od Ustavot.<br />
Me|utoa, so ogled na toa {to ustavnosta na ovaa odredba se<br />
osporuva od aspekt i na ~l. 13 st. 1 i 14 st. 1 od Ustavot, pri ocenata na<br />
nejzinata ustavnost Sudot gi ima{e predvid i dvata principi na<br />
kazneno-pravniot odnos utvrdeni vo ozna~enite odredbi na ~l. 13 i 14<br />
od Ustavot, a toa se, prvo, deka za izvr{enoto kaznivo delo na storitelot<br />
mo`e da mu se izre~e kazna, odnosno sankcija samo so pravosilna<br />
sudska odluka i vtoro, deka storitelot mo`e da bide kaznet samo za<br />
delo koe pred da bide storeno bilo utvrdeno so zakon ili drug propis<br />
i za koe e predvidena kazna. Ova, od druga strana zna~i deka kaznenopravniot<br />
odnos se iscrpuva vo relacijata na kaznivoto delo i sudski<br />
izre~enata kazna za negoviot storitel i deka natamo{ni posledici od<br />
negovoto izvr{uvawe, odnosno od kaznata za toa delo koi se sostojat vo<br />
ograni~uvawe na drugite prava na gra|anite, odnosno na storitelot na<br />
kaznivoto delo, ne se dopu{teni, osven ako toa ne e izre~no utvrdeno<br />
so Ustavot, soglasno ~l. 54 st. 1 od Ustavot.<br />
Trgnuvaj}i od vakvata su{tina na dvata principi predvideni vo<br />
ozna~enite odredbi na ~l. 13 i 14 od Ustavot, od edna, kako i sodr`inata<br />
na osporenata zakonska odredba so ovaa inicijativa, od druga<br />
strana, Sudot utvrdi deka i pokraj toa {to so osporenata odredba se<br />
vr{i vremeno ograni~uvawe na pravata i polo`bata na gra|anite, vo<br />
konkretniot slu~aj na pravoto na vrabotuvawe kako dr`aven slu`benik<br />
na licata na koi im e izre~ena merkata na bezbednost - zabrana na<br />
vr{ewe na profesija, dejnost ili dol`nost, sepak vakvoto ograni~uv-<br />
144
awe soglasno ovaa odredba od Zakonot nastapuva kako posledica koja<br />
odgovara na prirodata i sodr`inata na samata merka na bezbednost -<br />
zabrana na vr{ewe na profesija, dejnost ili dol`nost {to sudot ve}e<br />
prethodno ja izrekol na storitelot na opredeleno krivi~no delo, a ne<br />
od bilo koja druga krivi~na sankcija i po sila na samiot zakon.<br />
Imaj}i predvid deka, soglasno ~l. 66 st. 2 od Krivi~niot zakonik<br />
traeweto na ovaa merka go opredeluva sudot, koe ne mo`e da bide<br />
pokratko od edna nitu podolgo od deset godini, smetaj}i od denot na<br />
pravosilnosta na odlukata, logi~no proizleguva deka i ograni~uvaweto<br />
na pravoto na vrabotuvawe na licata kako dr`avni slu`benici na<br />
koi im e izre~ena ovaa merka na bezbednost }e trae tolku vreme kolku<br />
{to e opredeleno so odlukata na sudot, a ne neograni~eno kako {to<br />
smeta podnositelot na inicijativata, se razbira dokolku vo me|uvreme<br />
osudenoto lice ne e rehabilitirano, {to zna~i predvremen prestanok<br />
na merkite na bezbednost i pravnite posledici na osudata i bri{ewe<br />
na osudata od kaznenata evidencija.<br />
Spored misleweto na Sudot, uslovuvaweto na pravoto na vrabotuvawe<br />
kako dr`aven slu`benik so neizre~ena merka na bezbednost -<br />
zabrana na vr{ewe na profesija, dejnost ili dol`nost, e osnovano i<br />
opravdano i od aspekt na institutot izvr{uvawe na krivi~nite sankcii,<br />
a povrzano so toa i na merkite na bezbednost, kako eden vid na<br />
krivi~ni sankcii, ~ie izvr{uvawe inaku e uredeno vo posebniot Zakon<br />
za izvr{uvawe na sankciite. Od sodr`inata na ~l. 254 od navedeniot<br />
zakon proizleguva deka za izvr{uvawe na merkata na bezbednost<br />
zabrana na vr{ewe na profesija, dejnost ili dol`nost se nadle`ni<br />
pravnite lica i instituciite vo koi osudenoto lice e vraboteno, organot<br />
nadle`en za izdavawe odobrenie za vr{ewe profesija, dejnost ili<br />
dol`nost, nadle`niot organ na inspekcijata na trudot vo mestoto na<br />
`iveali{teto, odnosno prestojuvali{teto na osudenoto lice, nadle-<br />
`niot sud za registracija na pretprijatijata, kako i Ministerstvoto<br />
za vnatre{ni raboti.<br />
Od aspekt na pri~inite poradi koi se osporuva odredbata od ~l.<br />
9 st. 1 t. 5 od Zakonot, zna~ajno e re{enieto na ~l. 255 st. 2 od navedeniot<br />
zakon, spored koe inspekcijata na trudot merkata na bezbednost -<br />
zabrana na vr{ewe na profesija, dejnost ili dol`nost ja izvr{uva so<br />
prezemawe na dejstvija so koi na osudenoto lice mu se onevozmo`uva da<br />
vr{i opredelena profesija, dejnost ili dol`nost na koe mu e izre~ena<br />
ovaa merka na bezbednost.<br />
Razgleduvaj}i ja osporenata zakonska odredba vo kontekst i na<br />
navedenata zakonska regulativa proizleguva deka vremenoto ograni~uvawe<br />
na pravoto na vrabotuvawe na liceto kako dr`aven slu`benik na<br />
koe mu e izre~ena merkata na bezbednost - zabrana na vr{ewe na profesija,<br />
dejnost ili dol`nost {to se vr{i so taa odredba e vo funkcija<br />
i na izvr{uvawe na pravosilna sudska odluka so koja na potencijalnite<br />
kandidati koi konkruriraat za priem eventualno im e izre~ena<br />
145
ovaa merka na bezbednost, bidej}i smislata i celta na ovaa odredba e<br />
da ne ovozmo`i osudenoto lice da vr{i opredelena profesija, dejnost<br />
ili dol`nosti odnosno raboti za koi mu e izre~ena soodvetna sudska<br />
zabrana poradi izvr{eno krivi~no delo, {to od druga strana zna~i<br />
deka direktna osnova za ograni~uvawe na ova pravo pretstavuva pravosilna<br />
presuda so koja poradi doka`ana vina na storitelot na deloto e<br />
izre~ena i zabranata, a ne samiot zakon.<br />
Imaj}i go predvid navedenoto, Sudot oceni deka so osporenata<br />
odredba od Zakonot ne se povreduvaat principite na prezumcija na nevinost<br />
na ~ovekot do pravosilna sudska odluka i na zabranata na kaznuvawe<br />
za delo koe ne bilo utvrdeno so zakon i za koe ne bila predvidena<br />
kazna predvideni vo ~l. 13 st. 1 i 14 st. 1 od Ustavot, poradi {to i<br />
ne go postavi pra{aweto za nejzinata soglasnost so ovie ustavni odredbi,<br />
a vo vrska so ~l. 32 st. 2 i ~l. 54 st. 1 od Ustavot.<br />
Vo vrska so navodite vo inicijativata deka osporenata odredba<br />
ne e vo soglasnost i so ~l. 106 st. 5 od Krivi~niot zakonik, spored koj<br />
nikoj nema pravo da bara od gra|anite da podnesuvaat dokazi za svojata<br />
osuduvanost ili neosuduvanost, iako <strong>Ustavn</strong>iot sud ne e nadle`en za<br />
ocenuvawe na me|usebnata usoglasenost na odredbi od eden zakon so<br />
drug i bez ogled {to ova pra{awe spa|a vo sferata na primenata na<br />
osporenata odredba, Sudot smeta deka utvrduvaweto na uslovot na liceto<br />
da ne mu e izre~ena merka na bezbednost zabrana na vr{ewe na<br />
profesija, dejnost ili dol`nost, samo po sebe ne zna~i deka za doka-<br />
`uvawe na ovoj fakt organot }e bara od samoto lice da podnesuva dokazi<br />
za toa. Naprotiv, utvrduvaweto na ovoj fakt za sekoj kandidat posebno<br />
organot }e go utvrduva sam, so koristewe na podatoci od kaznenata<br />
evidencija, koi spored ~l. 106 st. 4 od Krivi~niot zakonik mo`at<br />
da se dadat, me|u drugite, i na dr`avnite organi po nivno obrazlo`eno<br />
barawe, poradi {to i ovie navodi vo inicijativata kako argumenti za<br />
neustavnosta na osporenata odredba, se neosnovani.<br />
7. PRAVO NA ZA[TITA NA PRIVATNOSTA I SEMEJNIOT @IVOT<br />
Amandman XIX<br />
1. Se garantira slobodata i nepovredivosta na pismata i na<br />
site drugi oblici na komunikacija.<br />
Samo vrz osnova na odluka na sud, pod uslovi i vo postapka utvrdeni<br />
so zakon, mo`e da se otstapi od pravoto na nepovredivost na pismata<br />
i site drugi oblici na komunikacija, ako toa e neophodno zaradi<br />
spre~uvawe ili otkrivawe krivi~ni dela, zaradi vodewe krivi~na postapka<br />
ili koga toa go baraat interesite na bezbednosta na Republikata.<br />
Zakonot se donesuva so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od<br />
vkupniot broj pratenici.<br />
146
~l. 18<br />
Se garantiraat sigurnosta i tajnosta na li~nite podatoci.<br />
Na gra|anite im se garantira za{tita od povreda na li~niot<br />
integritet {to proizleguva od registriraweto na informacii za niv<br />
preku obrabotka na podatocite.<br />
~l. 25<br />
Na sekoj gra|anin mu se garantira po~ituvawe i za{tita na<br />
privatnosta na negoviot li~en i semeen `ivot, na dostoinstvoto i<br />
ugledot.<br />
~l. 26<br />
Se garantira nepovredivosta na domot.<br />
Pravoto na nepovredivost na domot mo`e da bide ograni~eno<br />
edinstveno so sudska odluka koga e vo pra{awe otkrivawe ili spre~uvawe<br />
na krivi~ni dela ili za{tita na zdravjeto na lu|eto.<br />
1. Pravoto na po~ituvawe i za{tita na privatnosta i semejniot<br />
`ivot zna~i zabrana na koj i da e (dr`avata, grupa ili poedinec) od<br />
kakvo bilo me{awe vo privatnosta i vo odnosite vo semejstvoto (me|u<br />
sopru`nicite, me|u roditelite i decata i na~inot na nivniot `ivot)<br />
kako i zabrana na iznesuvawe vo javnosta na nastanite i sostojbite od<br />
privatniot i semejniot `ivot, osven koga vo ostvaruvaweto na ovie<br />
odnosi se povreduvaat op{testvenite normi.<br />
Po~ituvaweto na privatnosta i na semejniot `ivot se odnesuva<br />
na dol`nosta i obvrskata na sekogo sprema drugiot, a za{titata e<br />
osnova za dol`nost i obvrska na dr`avnite organi da ja obezbedat privatnosta<br />
i semejniot `ivot so svojata neposredna aktivnost ili neposredno<br />
po barawe na gra|aninot pred sudskata i drugite vlasti koga<br />
se raboti za nivno zagrozuvawe.<br />
Po~ituvaweto na lin~iot `ivot na gra|aninot e osnova za zabrana<br />
na koj i da e da se me{a vo li~noto odnesuvawe na ~ovekot i vo<br />
negovoto opredeluvawe, odnosno li~niot `ivot e privatna rabota na<br />
~ovekot vo koja nikoj ne mo`e da se me{a, osven vo slu~aite koga izrazuvaweto<br />
i odnesuvaweto na li~nosta gi doveduva vo pra{awe op{toprifatenite<br />
op{testveni normi. Sli~ni karakteristiki ima i privatnosta<br />
na semejniot `ivot. Toa zna~i deka nikoj nema pravo da se me{a<br />
vo odnosite vo semejstvoto, me|u bra~nite drugari i me|u roditelite i<br />
decata, vo na~inot na nivnoto `iveewe, semejniot red i sli~no.<br />
Grantiraweto na privatnosta i semejniot `ivot podrazbira zabrana<br />
na javno izrazuvawe na tajni i toa ne samo na nivno javno iznesuvawe,<br />
tuku i zabrana na protivpraven na~in da se dojde do informacii<br />
za privatnosta i semejniot `ivot na ~ovekot i gra|aninot.<br />
2. Vo funkcija na toa, Ustavot gi garantira 1 0 slobodata i tajnosta<br />
na pismata i na site drugi oblici na komunikacija (Amandman<br />
XIX), 2 0 sigurnosta i tajnosta na li~nite podatoci (~l. 18) i 3 0 nepov-<br />
147
edivosta na domot (~l. 26) i sodr`i izre~na zabrana za nivna zloupotreba<br />
protiv li~niot integritet na ~ovekot i negovoto dostoinstvo.<br />
1 0 Spored Ustavot, od na~eloto na nepovredivost na tajnosta<br />
na pismata i site drugi oblici na komunikacija mo`e da se<br />
otstapi samo so odluka na sudot: ako toa e neophodno zaradi spre~uvawe<br />
ili otkrivawe krivi~ni dela, zaradi vodewe krivi~na postapka<br />
ili koga toa go baraat interesite na bezbednosta na Republikata. Dopolnitelna<br />
za{tita na privatnosta e obezbedena so ~l. 147, 148, 150,<br />
151 i 152 od Krivi~niot zakonik so koi se sankcionira povreda na tajnosta<br />
na pisma ili drugi pratki, neovlasteno objavuvawe li~ni zapisi,<br />
zloupotreba na istite, neovlasteno otkrivawe na tajna, neovlasteno<br />
prislu{uvawe i tonsko snimawe.<br />
2 0 Sigurnost i tajnosta na li~nite podatoci. Pra{aweto<br />
na za{titata na privatnosta stanuva osobeno aktuelno vo sovremenite<br />
op{testva vo koi poedinecot se pove}e stanuva subjekt na nadgleduvawe<br />
preku sozdavaweto, ~uvaweto i upotrebata na baznite li~ni podatoci.<br />
Toa se podatoci pribrani i ~uvani od policijata za prevencija,<br />
otkrivawe i suzbivawe na kriminalitetot i dosieja {to gi formiraat<br />
i odr`uvaat bezbednosnite slu`bi za za{tita na nacionalnata bezbednost.<br />
Vo ovaa smisla, Zakonot za za{tita na li~nite podatoci<br />
sodr`i cvrsti garancii za za{tita na privatnosta na ~ovekot. Soglasno<br />
~l. 4 od ovoj zakon, zbirkite koi sodr`at li~ni podatoci se vospostavuvaat,<br />
vodat i odr`uvaat samo vrz osnova na zakon ili vrz osnova<br />
na pismena soglasnost na liceto na koe se odnesuvaat podatocite. Spored<br />
~l. 9 od Zakonot, dostavuvaweto na podatocite od zbirkata mora da<br />
bide za nameni opredeleni so zakon ili za nameni koi proizleguvaat<br />
od pismena soglasnost na liceto. So zakonot e predvidena i mo`nost<br />
liceto za koe e formirana bazata na podatoci da ostvari uvid i da<br />
bara izvod od podatocite koi se odnesuvaat na nego (~l. 17), kako i da<br />
bara zbirkata da se dopolni ili da se poravat ili izbri{at podatoci<br />
za koi }e doka`e deka se nepotpolni, neto~ni ili nea`urirani (~l.<br />
18). Zna~ajno e da se podvle~e i toa deka vo ~l. 10, se pomesteni i dopolnitelni<br />
garancii deka zbirkata na li~i podatoci nema da se ~uvaat<br />
nadvor od potrebata za koja bile pribaveni, obraboteni i ~uvani.<br />
Spored ~l. 149 KZ, neovlastenoto sobirawe, sistematizirawe,<br />
obrabotka i koristewe na podatoci pretstavuva krivi~no delo.<br />
3 0 Pravoto na nepovredlivost na domot zna~i zabrana na<br />
protivustavno vleguvawe vo tu| dom i vo drugi prostorii i nivno pretresuvawe.<br />
Zakonot za krivi~nata postapka vo ramkite na istragata gi<br />
predviduva uslovite pod koi mo`e da se prezeme pretres na dom i lice<br />
i uslovite pod koi takvoto istra`no dejstvie mo`e da bide legitimno.<br />
Taka, so ~l. 198 st. 1 ZKP, pretres na dom i drugi prostorii na obvinetiot<br />
ili na drugi lica mo`e da se prezeme ako e verojatno deka so pretresot<br />
}e se fati obvinetiot ili }e se pronajdat tragi na krivi~noto<br />
delo ili predmeti va`ni za krivi~nata postapka. So istiot ~len, e<br />
148
predvideno deka pretresuvaweto e mo`no samo dokolku e verojatno<br />
deka so toa }e se pronajdat tragi ili predmeti va`ni za krivi~nata<br />
postapka.<br />
I ova pravo mo`e da bide ograni~eno, no samo so sudska odluka,<br />
ako e vo pra{awe otkrivawe ili spre~uvawe na kaznivo delo ako toa<br />
go bara za{titata na zdravjeto na drugite lu|e. Toa zna~i, generalno<br />
na~elo vo pogled na vleguvaweto i pretresuvaweto na domot e deka go<br />
nareduva sudot. Edinstveniot isklu~ok od toa na~elo se opravduva so<br />
~l. 26 od Ustavot i ~l. 199 st. 3 ZKP koga kon pretresuvawe mo`e da se<br />
pristapi i bez prethodno predavawe na naredba, kako i bez prethodna<br />
pokana za predavawe na lice ili predmeti, ako se pretpostavuva vooru`en<br />
otpor ili ako e nu`no pri somnevawe deka e storeno te{ko<br />
krivi~no delo {to go storila grupa ili organizacija pretresot da se<br />
izvr{i nenadejno, ili ako pretresuvaweto treba da se izvr{i vo javni<br />
prostorii. Pritoa, policijata e ovlastena da gi zapleni predmetite<br />
za koi bila ovlastena so naredbata (nalogot) za pretresuvawe. Taka,<br />
spored ~l. 200 st. 8 i 9 ZKP, policijata mo`e privremeno da gi odzeme<br />
samo predmetite i ispravi {to se vo vrska so celta na pretresuvaweto<br />
vo dadeniot slu~aj, kako i predmetite {to nemaat vrska so krivi~noto<br />
delo poradi koe e naredeno pretresuvaweto, no koi uka`uvaat na drugo<br />
krivi~no delo za koe se goni po slu`bena dol`nost.. Vo ramkite na<br />
merkite {to gi prezema zaradi otkrivawe na storitelot i krivi~noto<br />
delo (~l. 142 st. 1 ZKP), ili poradi opasnost od odlagawe (~l. 141 st. 1<br />
ZKP), policijata mo`e i pred poveduvaweto istraga da izvr{i<br />
privremeno odzemawe na predmeti {to spored krivi~niot zakonik<br />
treba da se odzemat ili {to mo`at da poslu`at kako dokaz vo krivi~nata<br />
postapka (~l. 203 st. 1 ZKP), ako postojat osnovi za somnevawe<br />
deka e izvr{eno krivi~no delo za koe se goni po slu`bena dol`nost.<br />
Pretresot na lice za celite na krivi~nata postapka dovolno<br />
jasno e reguliran vo istite ~lenovi kako i pretresot na dom (~l. 147<br />
st. 1 i 198-202 ZKP), {to ne mo`e da se ka`e i za ~l. 32 od Zakonot za<br />
vnatre{ni raboti. Inaku, pretresot na lice ima svoe opravduvawe vo<br />
okolnosta deka se vr{i sprema lica za koi osnovano se smeta deka<br />
ukrale dobra ~ie poseduvawe najavno mesto samo po sebe pretstavuva<br />
krivi~no delo (poseduvawe droga ili oru`je), odnosno koga takviot<br />
pretres policijata go vr{i zaradi li{uvawe od sloboda.<br />
Zame{uvaweto vo privatnata sfera na ~ovekot mo`e da se izvr-<br />
{i i preku telesen pregled na obvinetiot (~l. 251 ZKP) ili negovoto<br />
zadol`itelno podveduvawe na psihijatrisko ispituvawe (~l. 250<br />
ZKP).<br />
2. Vo pogled na pravoto na privatnost, interesen e Ustavot na<br />
Portugalija vo koj najprvin e utvrdeno pravoto na sekogo na identitet<br />
na li~nosta, na gra|anska i delovna sposobnost, na dr`avjanstvo, na<br />
dobro ime i glas, na sopstvena slika za sebe i na po~ituawe na privatniot<br />
i semejniot `ivot (~l. 26 st. 1). Vo stavot 2 na istiot ~len e sodr-<br />
149
`an nalog zakonodavecot da sozdade efikasni garancii za suzbivawe<br />
zlonamerna i protiv dostoinstvoto naso~ena primena na informacii<br />
za li~nosta i semejstvoto. Vo ramkite na pravoto na privatnost portugalskiot<br />
ustav go predviduva i pravoto na za{tita na podatoci. Ova<br />
pravo predviduva dva aspekti. Prviot se odnesuva na informirawe na<br />
gra|anite za podatocite koi se odnesuvaat na niv, a koi se sodr`ani vo<br />
mehanografskite registri, kako i za namenata na tie podatoci: gra|anite<br />
imaat pravo da baraat i ispravka i a`urirawe na tie podatoci.<br />
Vtoriot aspekt na ova pravo sodr`i zabrana na pristap na treti lica<br />
kon li~nite podatoci i zabrana na elektronska obrabotka na podatocite<br />
za politi~kite i verskite uveruvawa ili za privatniot `ivot.<br />
Vo ~l. 35 st. 5 Ustavot na Portugalija e pomestena i norma koja ne<br />
mo`e da se najde nitu vo eden drug ustav: zabrana na dodeluvawe na gra-<br />
|anite na edinstven mati~en broj.<br />
ME\UNARODNI DOKUMENTI<br />
Univerzalna deklaracija za pravata na ~ovekot od 1948<br />
~l. 12<br />
Nikoj ne smee da bide izlo`en na proizvolno me{awe vo privatniot<br />
`ivot, semejstvoto, domot ili dopi{uvaweto, nitu na napadi vrz<br />
svojata ~est i ugled. Sekoj ima pravo na za{tita od zakonot protiv takvite<br />
me{awa i napadi.<br />
Evropska konvecija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovnite<br />
slobodi od 1950<br />
~l. 8<br />
1. Sekoj ima pravo na po~ituvawe na negoviot privaten i semeen<br />
`ivot, domot i korespondencijata.<br />
2. Vlasta ne smee da go popre~uva ostvaruvaweto na ova pravo,<br />
osven koga toa e vo soglasnost so zakon i e neophodno vo demokratskoto<br />
op{testvo vo interes na dr`avnata bezbednost, javnata bezbednost,<br />
ekonomskata blagosostojba na zamjata, za{titata na poredokot od neredi<br />
i krivi~ni dela, za{tita na zdravjeto i moralot ili za{tita na<br />
pravata i slobodite na drugite.<br />
*<br />
1. Grantiraweto na pravoto na sekoj ~ovek na po~ituvawe na negoviot<br />
privaten i semeen `ivot e pomesteno vo ~l. 8 st. 1 od Evropskata<br />
konvecija. Ovaa odredba ne se vpu{ta vo definiraweto na tie prava,<br />
tuku ostava toa da go storat samite dr`avi soglasno so politi~kiot<br />
sistem i po~ituvaweto na op{to prifatenite normi na me|unarodnoto<br />
pravo.<br />
So ~l. 8 st. 1, vsu{nost, se obezbeduva za{tita na pravata na<br />
sekoja individua na semeen `ivot, a ne za{tita na smejstvoto kako zaednica.<br />
Pritoa vo sudskata praktika na Sudot, vo ramkite na "seme-<br />
150
jniot `ivot" vleguvaat i vonbra~nite deca (Johnston protiv Irska -<br />
1986), 210 deca koi `iveat vo monoparentalno semejstvo (Marckx protiv<br />
Belgija), 211 kako i parovite {to ne sklu~ile brak, no `iveat vo zaedni~ko<br />
domakinstvo (Johnston protiv Irska). Vo ramkite na za{titata<br />
na semejniot `ivot vleguvaat i pravata na vonbra~nite tatkovci da<br />
bidat informirani za posvojuvawe na nivnite deca, dokolku tie prethodno<br />
`iveele so majkata na deteto (Keegan protiv Irska).<br />
3. So ~l. 8 st. 2 od Konvencijata se predvideni ograni~uvawata<br />
210<br />
Eden ma` podolgo `iveel vo brak so `ena so koja imal tri zaedni-<br />
~ki deca. Potoa se radvoil od nea i zapo~nal vonbra~en `ivot so druga `ena,<br />
vo koj dobile }erka. Poradi toa {to vo toa vreme vo Irska razod na brak ne<br />
bil dozvolen (razvodot e voveden duri vo 1995 godina), tie ne mo`ele da sklu-<br />
~at brak i nivnata }erka ne mo`ela da stekne status na bra~no dete. Roditelite<br />
ja tu`ele Irska deka vonbra~niot status na nivnata }erka pretstavuva<br />
naru{uvawe na pravoto na semeen `ivot. Sudot ja usvoil tu`bata kako osnovana,<br />
za{to smetal deka nemo`nosta na deteto rodeno vo vonbra~na zaednica<br />
da ima ist status kako dete rodeno vo brak e povreda na pravoto na semeen `ivot<br />
koj ja opfa}a i trajnata vonbra~na zaednica. Pritoa, istakna deka "normalniot<br />
razvoj na semejnite vrski me|u roditelite i nivnata }erka bara taa<br />
da bide vo ista socijalna i pravna polo`ba kako onaa na dete rodeno vo brak.<br />
Za razlika od vakvata odluka, spored Sudot, dokolku ne postoi zaedni~ki `ivot,<br />
edna vonbra~na vrska ne mo`e da se smeta za semejna zaednica, i pokraj<br />
toa {to vrskite me|u tatkoto i decata rodeni vo zaednicata se smetaat za semejni<br />
vrski (X i Y protiv [vajcarija). Navedeno spored Mickovi}, D.<br />
Konceptot na semejstvoto vo Evropskata konvencija za pravata na ~ovekot,<br />
Evrodijalog, Studentski zbor, Skopje, 2003/4, str. 80.<br />
211<br />
Vo ovoj slu~aj, Paula Marks i nejzinata }erka Aleksandra podnesoa<br />
tu`ba do Sudot pradi toa {to vo belgiskoto zakonodavstvo vonbra~noto dete<br />
nema pravna vrska so svojata majka. Spored belgiskoto pravo, potrebno e priznavawe<br />
na deteto, no toa ne mu gi obezbeduva na deteto site prava. Posvojuvaweto<br />
na deteto od strana na vonbra~nata majka mu obezbeduva nasledni<br />
prava koi sepak ne se izedna~uvaat so naslednite prava na bra~nite deca, poradi<br />
toa {to ne postoi pravoto na nasleduvawe vo odnos na desdovcite i babite.<br />
Vo tu`bata se naveduva deka vo Belgija se povreduva ~l. 8 i 14 od Konvencijata,<br />
poradi toa {to vo Belgija postoi o~igledna diskriminacija pome|u<br />
bra~nite i vonbra~nite deca. Vo ovoj slu~aj sudot opredeli deka dete, bez<br />
ogled dali se ra|a vo brak ili vo vonbra~na vrska, ima pravo da bide integrirano<br />
vo svoeto semejstvo. Sudot smeta deka belgiskoto zakonodavstvo e<br />
sprotivno na konvencijata, poradi {to Belgija izvr{i reforma na svoeto<br />
zakonodavstvo i ja izedna~i pravnata polo`ba na bra~nite i vonbra~nite<br />
deca. Vo ovoj sllu~aj, Sdot dosledno go sledi praviloto mater semper certa est<br />
i odlu~i deka sekoga{ postoi vrska me|u majkata i deteto. Navedeno spored<br />
Mickovi}, D. Konceptot na semejstvoto vo Evropskata konvencija za pravata<br />
na ~ovekot, Evrodijalog, Studentski zbor, Skopje, 2003/4, str. 80.<br />
151
na pravoto na privaten i semeen `ivot. Popre~uvaweto na ostvaruvaweto<br />
na tie prava od strana na organite na javnata vlast e mo`no samo<br />
pod uslovi utvrdeni so zakon ako se raboti za prezemawe na nekoja od<br />
merkite vo interes na dr`avnata i javnata bezbednost, ekonomskata<br />
blagosostojba na zamjata, prevencijata od neredi i kriminal, za{tita<br />
na zdravjeto i moralot ili za{tita na pravata i slobodite na drugite<br />
i ako toa e potrebno vo demokratskoto op{testvo.<br />
Spored Sudot, ne se raboti za semeen `ivot i nema osnova da se<br />
bara za{tita vrz osnova na ~l. 8 st. 1 od Konvencijata: 1 0 kaj ve{ta-<br />
~koto oploduvawe (vo ovie slu~ai doniraweto sperma so cel da se izvr{i<br />
ve{ta~ko oploduvawe ne mu dava pravo na donatorot za za{tita<br />
na semjniot `ivot), 2 0 kaj poligamnite brakovi (slu~ajot Alilouch El<br />
Abasse protiv Holandija - 1992) i 3 0 kaj homoseksualnite zaednici (vo<br />
slu~ajot X i Y protiv Velika Britanija, Sudot istakna deka i pokraj<br />
sovremenaat evolucija na stavovite vo odnos na homoseksualnosta,<br />
trajnata homoseksualna zaednica nema pravo na po~ituvawe na pravoto<br />
na semejniot `ivot).<br />
Na ova mesto treba da se istakne i toa deka pri opredelbata<br />
dali mo`e da dojde do ograni~uvawe na pravoto na privaten i semeen<br />
`ivot (koi se ograni~eni so pravata na drugite, osobeno so pravata na<br />
decata) treba da se vodi smetka za odredeno diskreciono pravo na dr`avite<br />
da procenuvaat {to e soodvetno za nivnite op{testva i vo ramkite<br />
na toa da mo`at da prezemaat opredeleni merki. Vakvoto pravo na<br />
dr`avata, Sudot go potvrdi vo slu~ajot Hadyside protiv Velika Britranija<br />
so poznatoto stanovi{te deka poradi nivniot neposreden i<br />
postojan kontakt so vitalnite sili na svojata zemja, dr`avnite vlasti<br />
vo princip se vo podobra pozicija od me|unarodniot sudija da dadat<br />
mislewe za to~nata sodr`ina na legilativa {to go {titi moralot.<br />
Sepak, Sudot postavi granica vo odnos na naru{uvaweto na privatniot<br />
i semejniot `ivot {to dr`avata ne smee da ja premine pod obrazlo-<br />
`nie deka go {titi moralot. Tokmu, vo ovaa smisla vo slu~ajot Dudgeon<br />
protiv Irska, Sudot oceni deka celosnata zabrana na homoseksualnite<br />
odnosi, so obrazlo`enie deka se {titi moralot, pretstavuva<br />
nedozvoleno me{awe na dr`avata vo privatniot `ivot na gra|anite.<br />
4. Spored praktikata na Komisijata i Sudot, pravoto na po~ituvawe<br />
na privatniot `ivot pretstavuva pravo da poedinecot da<br />
`ivee kako {to saka za{titen od javnosta. Toa pravo vo opredelena<br />
mera go opfa}a i pravoto na vospostavuvawe i odr`uvawe odnosi so<br />
drugite ~ove~ki su{testva (razvivawe odnosi so drugite lica i so nadvore{niot<br />
svet), osobeno vo emocionalnata sfera, zaradi razvivawe i<br />
zadovoluvawe na sopstvenata li~nost (Van Oosterwijk protiv Belgija,<br />
Izv. Kom. - 1979 i Niemietz protiv Germanija - 1993). 212 Vo McFeeley i<br />
212<br />
Vo ovoj slu~aj, vo koj transeksualno lice baralo da mu se izmeni<br />
izvodot od mati~nata kniga na rodenite, Komisijata go ograni~ila pravoto<br />
152
Ors protiv Obedinetoto Kralstvo, Komisijata ja istakna va`nosta<br />
na odnosite so drugi lica i kaj zatvorenicite i prifati deka za po~ituvawe<br />
na nivniot privaten `ivot e potreben odreden stepen na zdru-<br />
`uvawe kako socijalna karakteristika na toj `ivot.<br />
1 0 Zadol`itelnoto medicinsko lekuvawe, bez ogled kolku e bezna~ajno<br />
spa|a vo opfatot na privatniot `ivot. Tuka spa|aat: testovite<br />
na krvta i urinata nameneti za voza~i, za zatvorenici ili pritvoreni<br />
lica, ili vo postapka za utvrduvawe na tatkovstvo; zadol`itelni<br />
vakcinacii, stomatolo{ki pregledi ili rentgenski snimki za deca<br />
kako i zadol`itelno snabduvawe so hrana.<br />
Vo ovaa smisla, me|utoa vo slu~ajot X protiv Holandija i Y<br />
protiv Avstrija, Komijata zastana na stanovi{te deka zemaweto krv<br />
od osomni~eno lice lesno se opravduva preku potrebata da se za{titat<br />
pravata na drugite od ~l. 8 st. 2 od Konvencijata. Sli~en stav Komisijata<br />
ima i vo odnos na fotografiraweto i zemaweto daktiloskopski<br />
otpe~atoci od osomni~eno lice. Vo slu~ajot McVeight, O'Neill i Evans<br />
protiv Obedinetoto Kralstvo (1981), koj se odnesuval na toa deka<br />
policijata go povredila pravoto na `alitelite na privatnost ottamu<br />
{to gi fotografirala i im zela otpe~atoci od prstite pri apseweto<br />
na aerodromot vo Liverpul, Komisjata konstatirala deka takvite dejstvija<br />
na policijata se nu`ni vo demokratskoto op{testvo zaradi prevencija<br />
od terorizam.<br />
2 0 Vo X i Y protiv Holandija (1985), Sudot smeta{e deka privatniot<br />
`ivot e koncept koj go opfa}a i fizi~kiot i moralniot integritet<br />
na liceto, vklu~itelno i negoviot seksualen `ivot. Vo toj slu-<br />
~aj nemo`nosta na edna du{evno bolna 16-godi{na devojka da inicira<br />
krivi~na postapka protiv izvr{itelot na siluvawe vrz nea, bila oceneta<br />
kako pra{awe spored ~l. 8 st. 1 od Konvencijata, ottamu {to sekoj<br />
neprijaten napad vrz edno lice mo`e da go naru{i privatniot `ivot<br />
na napadnatiot.<br />
3 0 Za{titata vo ramkite na pravoto na privaten `ivot, ja u`ivaat<br />
i site onie odnosi koi ne mo`at da se podvedat pod poimot semeen<br />
`ivot. Tuka spa|aat odnosoite me|u roditelite koi posvoile deca i<br />
decata za koi se gri`at, odnosite me|u strani koi sî u{te ne se ven-<br />
~ale, odnosite me|u homoseksualci i nivnite partneri so ili bez deca.<br />
Taka, vo slu~aite Dudgeon protiv Obedinetioto Kralstvo (1981) i<br />
Noris proitiv Irska (1988), Sudot konstastiral deka zabranata na dobrolni<br />
seksualni odnosi me|u polnoletni lica postari od 21 godina,<br />
pretstavuva neopravdano popre~uvawe na privatniot `ivot vrz osnova<br />
na ~l. 8. Vo Dudgeon, Sudot smeta{e deka so ogled na li~nite okolnosti<br />
na aplikantot, duri i samoto postoewe na zakonodavstvo koe homoseksualnoto<br />
odnesuvawe go postavuva nadvor od zakonot imalo postojano<br />
i neposredno vlijanie na negoviot privaten `ivot. Vo ovoj slu~aj<br />
na po~ituvawe na privantiot `ivot vrz osnova na ~l. 8 od Konvencijata.<br />
153
e vospostaveno i va`no na~elo deka privatnoto seksualno odnesuvawe<br />
{to e vitalen element na li~nata sfera na poedinecot, ne mo`e da se<br />
zabrani samo zatoa {to mo`e da gi {okira ili navredi drugite.<br />
4 0 Vo smisla na prethodnoto treba da se gleda i zame{uvaweto<br />
vo privatnata sfera na transeksualcite. Taka, vo slu~aite Rees<br />
protiv Obedinetoto Kralstvo (1976) i Cossey protiv Obedinetoto<br />
Kralstvo (1990), Sudot utvrdil deka spored ~l. 8, dr`avata ne e<br />
obvrzana da gi menuva oficielnite registri za da im izleze vo presret<br />
na licata koi go promenile polot. Me|utoa, vo vtoriot slu~aj,<br />
Sudot istaknal deka dr`avata mo`e da bide obvrzana da go garantira<br />
pravoto na transeksualnoto lice da stapi vo brak i pokraj "pogre{noto"<br />
polovo opredeluvawe vo knigata na rodenite. Pritoa, Sudot sepak<br />
ne konstatira deka e povredeno pravoto na sklu~uvawe brak vo smisla<br />
na ~l. 12 od Konvencijata.<br />
5 0 Sudskata praktika za pravoto na po~ituvawe na privatniot<br />
`ivot go opfa}a i pra{aweto na regulirawe na li~nite imiwa. Iako<br />
~l. 8 ne sodr`i nikakvo eksplicitno povikuvawe, imeto na sekoj<br />
poedinec e zna~ajno ottamu {to se odnesuva na negoviot privaten `ivot.<br />
Fakt e me|utoa deka Sudot nikoga{ ne utvrdi prekr{uvawe vo<br />
ovaa oblast vo koja dava {iroka margina na procena. 213 Pokraj toa, Sudot<br />
uka`a deka postojat prifateni razmisluvawa za javniot interes<br />
{to mo`e da se koristat za opravduvawe na normativnite ograni~uvawa<br />
za izbor i promena na li~nite imiwa. Tuka spa|aat: va`nosta<br />
{to se dava na stabilnosta na imeto, to~nata registracija na naselenieto,<br />
obezbeduvaweto na li~nata identifikacija i povrzanosta na<br />
nositelitte na odredeno ime so semejstvoto.<br />
6 0 Ovde treba na~elno da se istakne deka vo svojot izve{taj vo<br />
slu~ajot Brugmann and Scheuten protiv SR Germanija (1977), Komisijata<br />
se povikala na obemot na pravoto na privaten `ivot i zaklu~ila deka<br />
"baraweto za po~ituvawe na privatniot `ivot avtomatski se ograni-<br />
~uva do stepen vo koj samiot poedinec svojot privaten `ivot go dovel<br />
vo dopir so javniot `ivot ili vo tesna vrska so drugi za{titeni interesi.<br />
4. Pravoto na po~ituvawe na semejniot `ivot vo prv red gi<br />
opfa}a bliskite li~ni vrski na ~lenovite od potesnoto semejstvo,<br />
me|utoa, so ogled na nivnata zna~ajna uloga vo semejniot `ivot i<br />
takvite vrskite me|u bliski rodnini. Kako osnova za doka`uvawe na<br />
213<br />
Vo slu~ajot Sterjna protiv Finska, aplikantot se `alel deka nemo`nosta<br />
spored finskiot zakon da go promeni svoeto prezime e sprotivno<br />
na ~l 8. Toj tvrdel deka prezimeto mu predizvikuvalo problemi, za{to bilo<br />
{vedsko i bilo podl`no na pogre{en izgovor, {to predivikuvalo docnewe na<br />
po{ta i potiknuvalo kon formirawe prekar. Sudot ne gi prifati negovite<br />
argumenti zabele`uvajki deka mnogu imiwa podle`at na izvrtuvawa i dodavawa<br />
na prekari.<br />
154
semejniot `ivot, organite vospostaveni so Konvencijata go dozvoluvaat<br />
povikuvawe na krvnoto srodstvo, pri {to, vo na~elo, prednost im<br />
se dava na vrskite na krvno srodstvo vo prava linija. 214 Me|utoa, krvnoto<br />
srodstvo tie ne go prifa}aat kako presuden faktor i ottamu gi<br />
razgleduvaat i okolnostite kako {to se materijalnata i psiholo{kata<br />
zavisnost me|u licata koi se povikuvaat na toa pravo.<br />
Najsilen dokaz za postoewe na semejniot `ivot e da se utvrdi<br />
deka poedincite koi se povikuvaat na toa pravo ve}e ostvaruvaat takvi<br />
vrski od zakonski sklu~en brak. Me|utoa, spored Sudot, toa ne zna~i<br />
deka poradi nereguliraniot bra~niot status 215 tie se nadvor od<br />
dosegot na ~l. 8 od Konvencijata.<br />
Komisijata i Sudot razgleduvale pove}e `albi so koi se osporuvale<br />
razli~ni vidovi merki na dr`avite za stavawe deca pod javen<br />
nadzor. Iako teoretski go zadr`uvaat pravoto da se vpu{tat vo osnovanosta<br />
na odlukata na dr`avata da im go odzeme pravoto na roditelite<br />
na staratelstvo nad deteto, Komisijata i Sudot na dr`avite im<br />
ostavaat {iroka margina na procena i po pravilo se ograni~uvaat na<br />
ispituvawe na ispravnosta na postapkata. Na primer, vo niza `albi<br />
protiv Obedinetoto Kralstvo, Sudot utvrdil deka e povreden ~l. 8 naj~esto<br />
poradi toa {to dr`avata gi isklu~ila roditelite od postapkata<br />
za donesuvawe odluka za toa deteto da se oddeli od semejstvoto, ili,<br />
vo nekoi slu~ai na roditelite da im se zabrani pristap do deteto (slu-<br />
~aite O. H. W. B i R protiv Obedinetoto Kralstvo - 1987). Vo Olsson<br />
protiv [vedska (1988), Sudot utvrdil deka roditelite u`ivale<br />
214<br />
Pri opredeluvaweto dali postoi semeen `ivot, Sudot samo edna{<br />
utvrdi deka takov `ivot postoi me|u lica bez krvno srodstvo. Vo slu~ajot X,<br />
Y i Z protiv Obedinetoto Kralstvo (1997), Sudot smeta{e deka odnosot<br />
me|u eden `ensko-ma{ki transeksualcec i negovata }erka rodena so ve{ta~ko<br />
oploduvawe od donator pretstavuva semeen `ivot. Me|utoa, vo ovoj slu~aj Sudot<br />
ne uspea da utvrdi deka za po~ituvaweto na semejniot `ivot e potrebno i<br />
priznavawe na drugiot transeksualec za tatko na deteto vo nejziniot izvod od<br />
mati~nata kniga na rodenite.<br />
215<br />
^lenot 8 se primenuva avtomatski na odnosite me|u majkata i nejzinoto<br />
dete bez ogled na nejziniot bra~en status (slu~ajot Marckx protiv Belgija<br />
- 1979). Za neven~anite devojki koi `iveat so svoite deca, isto taka<br />
mo`e da se ka`e deka se semejstvo (slu~ajot Johnston protiv Irska - 1986).<br />
Vo Boughanemi protiv Francija (1996), Sudot smeta{e deka konceptot na<br />
semeen `ivot vrz koj se zasnova ~l. 8, ja vklu~uva za{titata spored ~l. 8 duri<br />
i koga ne postoi kohabitacija, vrskata me|u roditelot i negovoto dete bez<br />
ogled dali toa e zakonsko ili ne. Nitu za zadocnetoto priznavawe na deteto<br />
od strana na tatkoto, otsustvoto na finansiska podr{ka za deteto i negovata<br />
odluka da go ostavi kaj rodninite tie da se gri`at za nego koga toj emigriral<br />
vo druga dr`ava, ne se smeta za isklu~itelna okolnost vo toj pogled (slu~ajot<br />
S protiv Belgija - 1996).<br />
155
dovolna proceduralna za{tita vo smisla na ~l. 8, no vo slu~ajot Eriksson<br />
protiv [vedska (1988), Sudot konstatioral deka strogite i dolgotrajni<br />
ograni~uvawa za pristap do deteto zaedno so {estgodi{nata<br />
zabrana za napu{tawe na prisilno opredeleniot staratelski dom, ne<br />
se vo soodnos so zakonskite celi. 216<br />
Pravoto na semeen `ivot spored ~l. 8 e tesno povrzano so pravoto<br />
na sklu~uvawe brak i formirawe semejstvo, zagarantirani so ~l.<br />
12. Va`no e me|utoa da se ima predvid deka so ~l. 12 se za{tituvaat poedine~ni<br />
akti - sklu~uvawe brak ili ra|awe i usvojuvawe deca, dodeka<br />
so ~l. 8 se {titi edna prodol`ena sostojba. Ova razlika ja navela Komisijata<br />
da konstatira deka dr`avite ne mo`at da im zabranuvaat na<br />
zatvorenicite da sklu~uvaat brak, no na supru`nicite - zatvorenici<br />
mo`at da im zabranat da `iveat zaedno. 217 Me|utoa, vo spomnatiot slu-<br />
~aj Abdulazis, Cabales i Balkandali, Sudot utvrdil deka semejstvoto nastanuva<br />
so sklu~uvawe zakonski brak i deka sopru`nicite normalno<br />
`iveat zaedno. Pritoa, dopolnil deka e te{ko da se zamisli pravoto<br />
na formirawe semejstvo spored ~l. 12, koe ne go opfa}a i pravoto na<br />
zaedni~ki `ivot. 218<br />
5. Vo kontekst na pravoto na po~ituvawe na domot, poimot<br />
dom pretstavuva sekoe mesto nameneto za `iveewe na zasegnatoto lice.<br />
Pokraj toa, vo slu~ajot Niemietz protiv Germanija (1992), poimot dom,<br />
Sudot go pro{iri i na nekoi delovni prostorii vo kontekst na opravduvaweto<br />
na baraweto za niven pretres.<br />
Vo slu~ajot Gillow protiv Obedinetoto Kralstvo (1986), Sudot<br />
utvrdi dela dr`avata go povredila ~l. 8 so toa {to na `alitelite<br />
odbila da im dade dozvola da se vselat vo svojata ku}a, za{to toa bilo<br />
neproporcionalno so inaku zakonskata cel - obezbeduvawe na ekonomskata<br />
blagosostojba na ostrovot Gensi. 219 Sudot dojde do razli~en zaklu~ok<br />
vo Velosa Barreto protiv Portugalija (1995), kade aplikantot<br />
bil spre~en da ja zeme vo sopstvenost ku}ata {to ja nasledil od svoite<br />
roditeli za samiot da `ivee vo nea. So ogled na toa {to merkata<br />
imala za cel socijalno da gi za{titi stanarite, a doma{nite sudovi<br />
utvrdile deka toj nemal itna potreba za sopstvenosta, za{to `iveel so<br />
drugi ~lenovi od semejstvoto, Sudot smeta{e deka e postignata pravedna<br />
ramnote`a me|u interesot na poedinecot i interesot na zaednicata<br />
spored ~l. 8 od Konvencijata.<br />
216<br />
Gomien, D. Kratok vodi~ niz Evropskata konvencija za ~ovekovi<br />
prava, str. 73.<br />
217<br />
Slu~aite Draper protiv Obedinetoto Kralstvo, Izv. Kom. od<br />
1980 i Hamer protiv Obedinetoto Kralstvo, Izv. Kom. od 1979.<br />
218<br />
Gomien, D. Kratok vodi~ niz Evropskata konvencija za ~ovekovi<br />
prava, str. 73-74.<br />
219<br />
Vidi: Kilkelly, U. Pravoto na po~ituvawe na privatnosta i semejniot<br />
`ivot, str. 71-72.<br />
156
Vo slu~ajot Chappel protiv Obedinetoto Kralstvo (1989),<br />
Sudot pak, zaklu~il deka vlastite ne go povredile ~l. 8 koga dozvolile<br />
ednovremeno izvr{uvawe na policiski nalog za pretres i sudska odluka<br />
so koja na strankite vo gra|anski spor im se dozvoluva da ja pretresat<br />
ku}ata i delovnite prostorii na `alitelot.<br />
6. Pravoto na po~ituvawe na korespondencijata pretstavuva<br />
pravo na koe i da e lice na nepre~ena i necenzurirana (privatna ili<br />
delovna) komunikacija so drugi. Za{titata na ova pravo se odnesuva na<br />
sredstvata (kako {to se dopi{uvaweto, telefonskite razgovori, teleksi<br />
i sli~no) ili na na~inot na komunikacijata, a ne i na nejzinata sodr`ina.<br />
Identitetot na ispra}a~ot ili prima~ot na prepiskata mo`e<br />
da ima uloga vo smisla na ~l. 8 od Konvecnijata. 220<br />
Vo slu~ajot Klass i drugi protiv SR Germanija (1978), vo koj<br />
`alitelot tvrdel deka pravoto na nepre~ena korespondencija mu e povredeno<br />
so tajno sledewe vo tekot na krivi~nata postapka, Sudot utvrdil<br />
deka germanskiot zakon e dovolno jasen i deka postapkata za poveduvawe<br />
na sekoja merka za pribirawe na informacii spored toj zakon<br />
dava dovolno garancii deka bile ispolnetii preduslovite za zakonitost<br />
spored ~l. 8 od Konvencijata. 221 Pritoa, Sudot utvrdil deka potrebata<br />
na dr`avata da se {titi od neposrednite opasnosti protiv<br />
slobodniot demokratski ustaven poredok pretstavuva zakonska cel i<br />
deka vo taa smisla ograni~uvaweto e potrebno vo demokratskoto op{testvo,<br />
vo interes na nacionalnata bezbednost i zaradi spre~uvawe na<br />
vr{ewe neredi i krivi~ni dela. Vo ovoj slu~aj Sudot go istakna i<br />
svojot generalen stav okolku prislu{uvaweto na komunikaciite vo<br />
220<br />
Vo Campbell protiv Obedinetoto Kralstvo (1992), aplikantot se<br />
`alel deka korespondencijata do i od negoviot advokat bila otvorana i<br />
~itana od strana na zatvorskite vlasti. Sudot smeta{e deka ~itaweto na vakvata<br />
korespondencija treba da bide dozvoleno samo pod isklu~itelni okolnosti,<br />
osobeno koga vlastite imaat razumna pri~ina da veruvaat deka privilegijata<br />
e zloupotrebena taka {to sodr`inata na pismoto ja zagrozuva bezbednosta<br />
na zatvorot ili na drugite ili od drugi pri~ini od kriminalna priroda.<br />
Vidi: Kilkelly, U. Pravoto na po~ituvawe na privatnosta i semejniot `ivot,<br />
str. 52-53.<br />
221<br />
Vo ovoj slu~aj, Sudot razgleduva{e dali so germanskoto zakonodavstvo<br />
(koe, zaradi nacionalnata bezbednost i prevencija na neredi i kriminal,<br />
dozvoluva otvorawe na pisma i prislu{uvawe) e prekr{eno pravoto na<br />
aplikantot od ~l. 8 st. 1, ottamu {to mu nedostasuvaat adekvatni mehanizmi za<br />
obezbeduvawe od mo`ni zloupotrebi. Sudot naglasi deka e potrebna sudska<br />
kontrola na nadgleduvaweto, me|utoa, go odobri germanskiot sistem iako nadzorot<br />
mu bil prepu{ten na eden parlamentaren odbor i od nego izbranata Komisija<br />
nare~ena G10. Toa od pri~ini {to i dvete tela bile nezavisni od organite<br />
{to go vr{at nadgleduvaweto i im bile dadeni dovolno ovlastuvawa za<br />
vr{ewe na efikasna i postojana kontrola.<br />
157
stanovi{teto: "Mo}ta tajno da se nadgleduvaat gra|anite e karakteristika<br />
na policiskite dr`avi i taa e tolerantna soglasno Konvencijata<br />
samo dokolku ne e otideno predaleku vo nejzinoto praktikuvawe i<br />
ako e nu`na za za{tita na demokratskite institucii."<br />
Vo slu~ajot Malone protiv Obedinetoto Kralstvo (1984),<br />
bile prislu{kuvani telefonskite razgovori na `alitelot, bile zabele`ani<br />
i site broevi {to gi baral, a bila sledena i prepiskata na<br />
negovata sopruga. Sudot ja analiziral usoglasenosta na policiskoto<br />
prislu{uvawe na telefonskite razgovori i utvrdil deka propisot na<br />
Obedinetoto Kralstvo so koj se regulira toa prislu{uvawe e sosema<br />
nejasen za da odgovori na uslovot "predviden so zakonot." Pokraj toa,<br />
Sudot utvrdil deka dostavuvaweto na takvite podatoci na policijata<br />
bez zakonsko regulirawe ili soglasnost na liceto ~ii razgovori se<br />
bele`at, pretstavuva neopravdano me{awe vo privatnata sfera.<br />
Inaku, {to se odnesuva do po~ituvaweto na pravoto na prepiska,<br />
pogolemiot broj `albi se podnesuvaat od strana na zatvorenici.<br />
Vo Goleder protiv Obedinetoto Kralstvo (1975), Sudot utrdil deka<br />
zatvoreni~koto pravo na necenzurirana prepiska so advokatot ili so<br />
sudskiot organ ne treba nikoga{ da bide povredeno, za{to stanuva<br />
zbor za glavnoto sredstvo {to mo`e se koristi za ostvaruvawe na<br />
svoite prava. Me|utoa, Sudot sepak im dozvoluva na dr`avite da voveduvaat<br />
nekoi ograni~uvawa na prepiskite koi nemaat vrska so sudskata<br />
postapka. 222 Taka, vo slu~ajot Silver i drugi protiv Obedinetoto Kralstvo<br />
(1973), Sudot utvrdi deka dr`avata smee da gi cenzurira pismata<br />
na zatvorenicite ako toa mo`e da se opravda so prisustvo na<br />
opasni delinkventi vo istiot zatvor, so vr{ewe na nezakonski dejstvija<br />
ili so drugi sli~ni okolnosti.<br />
7. Komisijata i Sudot raspravale i slu~ai koga sobiraweto i<br />
koristeweto na li~ite podatoci od strana na dr`avnite organi<br />
pretstavuva povreda na odredbite od ~l. 8 st. 1 od Konvencijata. Vo<br />
slu~ajot Leander protiv [vedska (1987), vo koj podnositelot se `alel<br />
deka okolnosta {to {vedskata vlada sobirala tajni podatoci za nego i<br />
gi iskoristila za da go spre~i negoviot priem vo dr`avna slu`ba e<br />
sprotivna na ~l. 8, Sudot utvrdil deka odlukata e vo soglasnost so<br />
zakonskoto barawe. Nao|aj}i deka ~l. 8 ne e povreden, Sudot konstatiral<br />
deka so Konvencijata ne se garantira pravo na stapuvawe vo javna<br />
slu`ba i deka merkite {to dr`avata gi prezela vo ovoj slu~aj ne pretstavuvaat<br />
pre~ka `alitelot svojot `ivot da go vodi po sloboden<br />
izbor. 223<br />
222<br />
Sudot potvrdi deka "neophodnosta" za popre~uvawe na koristeweto<br />
na pravoto na nekoj osuden zatvorenik na po~ituvawe na negovata korespondencija<br />
mora da se po~ituva imaj}i gi predvid voobi~aenite i razumni uslovi<br />
na zatvorskiot `ivot."<br />
223<br />
Za drutite implikacii od ovoj slu~aj vidi: Kilkelly, U. Pravoto na<br />
158
Vo slu~ajot Gaskin protiv Obedinetoto Kralstvo (1989) se<br />
rabotelo za propu{tawe na dr`avata pozitivno da odgovori na baraweto<br />
na `alitelot (koj re~isi celiot `ivot go pominal vo detski domovi)<br />
da mu se ovozmo`i pristap do negovoto dosie so obrazlo`enie<br />
deka podatocite se dobieni kako doverlivii i deka ne mo`e da se obezbedi<br />
soglasnost od licata koi nekoga{ gi dale. Vo ovoj slu~aj, Sudot<br />
najprvin gi sporedil interesite na `alitelot da gi dobie podatocite<br />
za svojot `ivot so interesite na drugite lica da ja so~uvaat doverlivosta<br />
i interesot na dr`avata da go pottiknuva sobiraweto na objektivni<br />
informacii. 224 Pritoa, iako utvrdil deka taa sporedba e vo ramkite<br />
na slobodnata procena na dr`avata, Sudot sepak utvrdil povreda<br />
na ~l. 8, za{to ne bila predvidena postapka pred nezavisen organ<br />
koj mo`el da donese kone~na odluka toga{ koga liceto koe e izvor na<br />
izvestuvaweto ne mo`e da se pronajde ili koga bez pri~ina odbilo da<br />
dade soglasnost za obelodenuvawe na podatocite.<br />
Me|unaroden pakt za gra|anskite i politi~kite slobodi od 1948<br />
~l. 17<br />
1. Nikoj ne mo`e da bide podlo`en na samovolno ili nezakonito<br />
me{awe vo negoviot privaten `ivot, semejstvoto, dom ili dopi{uvaweto,<br />
nitu na nezakoniti napadi na negovata ~est i dostoinstvo.<br />
2. Sekoj ima pravo na zakonska za{tita protiv takvoto me{awe<br />
ili napadi.<br />
DRUGI RELEVANTNI ME\UNARODNI DOKUMENTI<br />
- Kodeks na odnesuvawe na licata odgovorni za primena na zakonot.<br />
Usvoen od strana na Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii<br />
na 17 dekemvri 1979 so rezolucija 34/169. Naslov na orginalot: Code of<br />
Conduct for Law Enforcement Officials. 225<br />
USTAVNOSUDSKA PRAKTIKA<br />
1. So Odluka U. br. 146/1993 od 13. 10. 1994, Sudot gi ukina: a) ~l.<br />
10 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za vnatre{ni<br />
raboti ("SV RM," br. 36/1991), b) ~l. 35 st. 3, ~l. 36 st. 3, ~l. 40 st. 2 i<br />
~l. 44 od Pravilata za rabota na Slu`bata za dr`avna bezbednost, doneseni<br />
od Ministerot za vnatre{ni raboti ("Poseben slu`ben vesnik"<br />
br. 10, od 22. 06. 1992), i v) Upatstvoto za primena na operativnopo~ituvawe<br />
na privatnosta i semejniot `ivot, str. 42.<br />
224<br />
Vo ovoj slu~aj e potvrdena doktrinata na proporcionalnost kako<br />
generalno na~elo na Evropskata konvencija.<br />
225<br />
Vidi: <strong>Sulejmanov</strong>, Z. Penolo{ki kompendium, Grafohartija, Skopje,<br />
1997, str. 181-192 (Vidi: ~l. 4 od Kodeksot).<br />
159
tehni~kite sredstva i metodite na Slu`bata za dr`avna bezbednost,<br />
doneseno od Ministerot za vnatre{ni raboti vo april 1992 godina.<br />
Na sednicata Sudot utvrdi deka so ~l. 10 od Zakonot za izmenuvawe<br />
i dopolnuvawe na Zakonot za vnatre{ni raboti se menuva ~l. 23<br />
od Zakonot ("SV SRM," odnosno "SV RM" br. 37/1980, 24/1988, 36/1990,<br />
40/1990 i 19/1992), taka {to glasi: "Koga e toa neophodno za vodewe na<br />
krivi~na postapka ili bezbednosta na zemjata, na predlog na ministerot,<br />
nadle`niot sud odlu~uva da se prezemat opredeleni merki so koi<br />
se otstapuva od na~elot na nepovredlivosta na tajnata na pismata i na<br />
drugite sredstva za op{tewe".<br />
Sudot, ponatamu utvrdi deka so osporenite pravila za rabota na<br />
Slu`bata za dr`avna bezbednost se uredeni sredstvata i metodite koi<br />
Slu`bata za dr`avna bezbednost gi primenuva vo svojot delokrug na<br />
rabota i na~inot na nivnata primena, oblicite na operativna rabota<br />
vo primenata na tie sredstva i metodi i na~inot na sozdavawe i vodewe<br />
na dokumentacijata, statistikata i evidencijata.<br />
Vo ~l. 32 i 33 od Pravilata, se propi{ani vidovite operativni<br />
sredstva so koi se otstapuva od na~eloto na nepovredlivost na tajnosta<br />
na site sredstva za komunicirawe, a ne samo na pismata, {to se prezemaat<br />
zaradi otkrivawe i popre~uvawe na aktivnosti naso~eni kon<br />
nasilna promena ili zagrozuvawe na poredokot utvrden so Ustavot ili<br />
zagrozuvawe na nejzinata bezbednost, a spored ~l. 35 st. 3, ~l. 36 st. 3,<br />
~l. 40 st. 2 i ~l. 33, odluka za koristewe na operativnite sredstva,<br />
osven tajna kontrola na pismata, donesuva ministerot, po prethodno<br />
pismenko obrazlo`en predlog na rakovoditelot na slu`bata. Za razlika<br />
od toa, so ~l. 37 st. 2 od pravilata, odluka za tajna kontrola na<br />
pismata i na drugite po{tenski pratki ministerot donesuva po prethodno<br />
pribavena odluka od nadle`niot sud za primena na ovaa merka.<br />
So osporenoto upatstvo e uredena postapkata za primena na<br />
operativno-tehni~kite sredstva i metodi so koi se otstapuva od na-<br />
~eloto za nepovredlivosta na tajnosta na site sredstva za komunicirawe,<br />
a ne samo na pismata, kako i na~inot na koj se vr{i primenata na<br />
tie sredstva i metodi.<br />
So odredbata od ~l. 17 od Ustavot se garantira tajnosta na pismata<br />
i na drugite sredstva za komunicirawe vo funkcija na obezbeduvawe<br />
na privatnosta na gra|aninot i toa, kako od posegawa vrz nea od<br />
strana na drugite poedinci, taka i od strana na dr`avnite organi. Poseben<br />
vid na ustavna garancija na ovaa sloboda pretstavuva isklu-<br />
~ivoto ustavno ureduvawe na osnovite i uslovite za otstapuvawe od<br />
ovoj princip, pri {to e dadena mo`nost da se otstapi od na~elot na<br />
nepovredlivost na tajnosta samo vo pogled na pismata.<br />
Poradi toa, Sudot oceni deka osporenata odredba od Zakonot za<br />
vnatre{ni raboti, so toa {to predviduva mo`nost za otstapuvawe od<br />
nepovredlivosta na tajnosta na site oblici na komunicirawe, a ne<br />
samo na pismata, izlegua nadvor od ramkite na ustavnoto ograni~uvawe<br />
160
na mo`nostite za otstapuvawe od ovoj princip.<br />
Sudot, isto taka, oceni deka osporenata zakonska odredba, so<br />
toa {to predviduva mo`nost za otstapuvawe od na~eloto na tajnosta na<br />
pismata i na drugite sredstva za komunicirawe ako e toa neophodno za<br />
bezbednosta na zemjata, gi nadminala ramkite na ustavnoto ograni-<br />
~uvawe na mo`nosta za otstapuvawe od ovoj princip, koe pokraj krivi-<br />
~nata postapka se odnesuva samo na interesite povrzani so odbranata<br />
na zemjata, a ne i na bezbednosta na zemjata.<br />
So ogled na toa {to vo navedenite odredbi od Pravilata i Upatstvoto<br />
se dava mo`nost da se upotrebat sredstva i metodi so koi se<br />
naru{uva na~eloto na nepovredlivost na tajnosta na site sredstva za<br />
komunicirawe, a ne samo na pismata, Sudot oceni deka tie ne se vo soglasnost<br />
so Ustavot, dotolku pove}e {to koga se raboti za otstapuvawe<br />
od tajnosta na drugite sredstva za komunicirawe odlukata na Sudot<br />
voop{to ne ja predviduvaat.<br />
Soglasno ~l. 52 st. 1 i 2 od Ustavot, zakonite i drugite propisi<br />
se objavuvaat pred da vlezat vo sila. Zakonite i drugite propisi se<br />
objavuvaat vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" najdocna vo<br />
rok od sedum dena od nivnoto donesuvawe. Osporenite pravila se objaveni<br />
vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija - poseben Slu`ben<br />
vesnik," a osporenoto upatstvo ne e objaveno.<br />
Soglasno ~l. 2 st. 2 od Zakonot za objavuvawe na zakonite i drugite<br />
republi~ki propisi i op{ti akti na Sobranieto na Republika<br />
Makedonija i drugite republi~ki propisi i op{ti akti ("SV RM," br.<br />
43/1980), vo posebniot slu`ben vesnik se objavuvaat, pokraj propisite<br />
na Sobranieto i na Vladata, i propisite i drugite op{ti akti na<br />
funkcionerite {to rakovodat so republi~kite organi na upravata<br />
{to sodr`at podatoci ~ie objavuvawe bi bilo vo sprotivnost so interesite<br />
na bezbednosta i odbranata na Republikata i so drugi op{testveni<br />
interesi utvrdeni so zakon, za koi toa }e go opredeli funkcionerot<br />
{to go donel propisot.<br />
Imaj}i predvid deka osporenkoto upatstvo voop{to ne e objaveno,<br />
Sudot oceni deka toa ne e vo soglasnost so ~l. 52 st. 1 od Ustavot.<br />
2. So Odluka U. br. 156/1994 od 28. 12. 1994, Sudot, me|u drugoto,<br />
gi ukina ~l. 210 i ~l. 214 st. 2 od Zakonot za krivi~nata postapka ("SL.<br />
SFRJ" br. 4/1977, 14/1985, 74/1987, 57/ 1989 i 3/1990).<br />
Spored osporeniot ~l. 214 od Zakonot, javniot obvinitel mo`e<br />
da nareduva zadr`uvawe na pratki, bez odluka na istra`niot sudija do<br />
3 dena.<br />
So st. 1 na ~l. 17 od Ustavot se garantira slobodata i tajnosta<br />
na pismata i na site drugi oblici na op{tewe, a spored st. 2 na ovaa<br />
ustavna odredba, samo vrz osnova na odluka na sudot mo`e da se otstapi<br />
od na~eloto na nepovredlivost na tajnosta na pismata, ako e toa neophodno<br />
za vodewe na krivi~na postapka ili toa go baraat interesite na<br />
161
odbranata na Republikata.<br />
Od navedenata ustavna odredba proizleguva deka so Ustavot decidno<br />
se opredeleni slu~aite i uslovite za otstapuvawe od ustavnata<br />
garancija za slobodata i tajnosta na pismata. So ogled na toa {to so<br />
osporenata zakonska odredba se predviduva mo`nost, pokraj sudot i javniot<br />
obvinitel da naredi zadr`uvawe na pratki {to se upateni do<br />
obvinetiot ili {to toj gi upatuva, Sudot oceni deka ovaa odredba ne e<br />
vo soglasnost so ~l. 17 od Ustavot.<br />
Spored ~l. 210 od Zakonot, ovlastenite slu`beni lica na organ<br />
za vnatre{ni raboti mo`at i bez naredba da vlezat vo tu| stan i drugi<br />
prostorii i po potreba da izvr{at pretresuvawe, ako dr`atelot na<br />
stanot go saka toa, ako nekoj vika za pomo{, ako vo stanot ili druga<br />
prostorija se nao|a lice {to po naredba od nadle`niot dr`aven organ<br />
treba da se pritvori ili prisilno da se dovede ili {to tuka se zasolnilo<br />
od goneweto, ili ako e o~igledno deka poinaku ne bi mo`elo da<br />
se obezbedat dokazi.<br />
Ovlastenite slu`beni lica na organ na vnatre{ni raboti mo-<br />
`at bez naredba za pretresuvawe i bez prusustvo na svedoci da izvr{at<br />
pretresuvawe na lica i pri izvr{uvaweto na re{enieto za priveduvawe<br />
ili li{uvawe od sloboda, ako postoi somnevawe deka toa lice<br />
poseduva oru`je ili orudie za napad ili ako postoi somnevawe deka }e<br />
gi otfrli, skrie ili uni{ti predmetite {to treba od nego da se odzemat<br />
kako dokaz vo krivi~nata postapka.<br />
Koga ovlastenite slu`beni lica na organ za vnatre{ni raboti<br />
}e izr{at pretresuvawe bez naredba za pretresuvawe, tie se dol`ni<br />
vedna{ da mu podnesat izve{taj na istra`niot sudija, a ako se u{te ne<br />
se vodi postapka - na nadle`niot javen obvinitel.<br />
Spored ~l. 26 od Ustavot na Republika Makedonija se garantira<br />
nepovredlivosta na domot. Pravoto na nepovredlivosta na domot mo`e<br />
da bide orani~eno edinstveno so sudska odluka koga e vo pra{awe otkrivawe<br />
ili spre~uvawe na krivi~ni dela ili za{tita na zdravjeto na<br />
lu|eto.<br />
Poa|aj}i od zna~eweto na domot kako uslov za `iveewe i rabota<br />
na ~ovekot, nepovredlivosta na domot Ustavot ja garantira na na~in<br />
{to taa nepovredlivost mo`e da bide ograni~ena samo so odluka na sud<br />
i koga se vo pra{awe otkrivawe i spre~uvawe na krivi~ni dela ili<br />
za{tita na zdravjeto na lu|eto.<br />
So ogled na toa {to so osporeniot ~l. 210 od Zakonot e dadena<br />
mo`nost za organot za vnatre{ni raboti bez sudska odluka da ja naru-<br />
{i nepovredlivosta na domot, Sudot oceni deka ne e vo soglasnost so<br />
~l. 26 od Ustavot.<br />
3. So Odluka U. br. 141/2000 od 18. 07. 2001, Sudot go ukina ~l. 18<br />
st. 10 al. 1 od Zakonot za telekomunikacii ("SV RM," br. 22/1998).<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka soglasno ~l. 18 st. 10 al. 1 od Zakonot<br />
za telekomunikacii direktorot ima ovlastuvawe da bara od jav-<br />
162
nite telekomunkaciski operatori i davatelite na javna telekomunikaciska<br />
usluga da mu dostavuvaat potrebni informacii, koi Direkcijata<br />
gi smeta za potrebni zaradi vr{ewe na nejzinata nadle`nost<br />
utvrdena so ovoj zakon, obvrzuvaj}i se da ne objavuva doverlivi informacii.<br />
Vrz osnova na odredbite ~l. 18 st. 1 i 2 od Ustavot, Sudot oceni<br />
deka so ovlastuvaweto na direktorot da bara od davatelite na javnite<br />
telekomunikaciski uslugi da mu dostavuvaat potrebni informacii<br />
svrzani so rabotata na Direkcijata, i davaj}i mu pravo sam da gi kvalificira<br />
kako doverlivi, odnosno nedoverlivi, e sprotivno na ~l. 18<br />
st. 1 i 2 od Ustavot.<br />
4. So Odluka U. br. 32/2000 od 12. 07. 2000, Sudot go ukina ~l. 18-<br />
a st. 2 od Zakonot za prekr{ocite protiv javniot red i mir ("SV RM,"<br />
27/1972, 29/1983, 51/1988, 19/1990 i 26/1993), vo delot "grob ili drugo."<br />
Na sednicata Sudot utvrdi deka vo osporenata odredba e predvideno<br />
so kazna zatvor od 40-60 dena da se kazni toj {to na grob ili<br />
drugo javno mesto postavi natpis, fotografija ili podigne spomen<br />
obele`je na lice koe go izgubilo `ivotot kako neprijatel na NOB<br />
ili op{testveno politi~koto ureduvawe na Republika Makedonija.<br />
Razgleduvaj}i ja osporenata odredba od zakonot vo kontekst na<br />
~l. 8 st. 1 al. 8, 9, 11 st. 1 i 25 od Ustavot, Sudot oceni deka taa, vo delot<br />
so koj kako kaznivo povedenie go opredeluva istaknuvaweto fotografija,<br />
natpis ili spomen obele`je na grobot na liceto {to go izgubilo<br />
`ivotot kako neprijatel na NOB ili na op{testveno-politi~koto<br />
ureduvawe, ima implikacii vrz respektiraweto na ~ove~koto dostoinstvo<br />
kako ustavna vrednost {to go protkajuva ustavniot koncept<br />
na ~ovekovite prava i slobodi. Spored misleweto na Sudot, iznesenite<br />
ustavni odredbi, i ne samo tie, ja istaknuvaat vrednosta i neprikosnovenosta<br />
na ~ove~kata li~nost kako osnova i smisla na garantiraweto<br />
na ~ovekovite prava. ^ove~koto dostoinstvo, vo taa smisla, ne e<br />
samo edno od ~ovekovite prava {to izre~no se prepoznava vo ~l. 25 od<br />
Ustavot, tuku i nivna pretpostavka izrazena vo temelnata vrednost na<br />
humanizmot vo ~l. 8 st. 1 al. 8 od Ustavot.<br />
Iako ~ove~koto dostoinstvo e vrednost {to vo prv red bara za-<br />
{tita koga se raboti za `ivite lu|e, <strong>Ustavn</strong>iot sud smeta deka negoviot<br />
doseg sekako gi opfa}a i umrenite. Iako izrazuvaweto na respektot<br />
kon umrenite mo`e da ima razli~ni nivoa i formi osobeno vo javnata<br />
sfera, Sudot smeta deka elementaren uslov za respekt na ~ove-<br />
~koto dostoinstvo e umreniot da bide pogreban onaka kako {to `ivite<br />
gi pogrebuvaat umrenite spored va`e~kite obi~ajni i pravni pravila,<br />
nezavisno od nivnite zaslugi ili grevovi gledani od aspekt na op{testvenata<br />
zaednica. Vo isto vreme toa go podrazbira i pravoto na bliskite<br />
(vrz bilo koja osnova) na umreniot da ne bidat popre~uvani da go<br />
pogrebat na voobi~aen, bi se reklo, dostoen na~in.<br />
Vo Republika Makedonija dostojnoto ili voobi~aenoto pogre-<br />
163
uvawe, so odredeni razliki vo pogled na verskata ili nacionalnata<br />
pripadnost, podrazbira i istaknuvawe znaci, fotografii, natpisi,<br />
obele`ja ili nadgrobni spomenici, {to e izre~no dozvoleno so ~l. 10<br />
od Zakonot za grobi{ta ("SV SRM," br. 18/1973).<br />
Vrz osnova na iznesenoto, Sudot smeta deka so toa {to osporenata<br />
odredba od Zakonot kako kaznivo povedenie go opredeluva postavuvaweto<br />
na fotografija, natpis ili spomen obele`je na grob na lice<br />
koe go izgubilo `ivotot kako neprijatel na NOB ili na op{testvenopoliti~koto<br />
ureduvawe na Republika Makedonija, se povreduva elementarnoto<br />
dostoinstvo na ~ovekot preku skratuvawe na pravoto da bide<br />
pogreban na na~in kako {to se pogrebuvaat umrenite i se povreduva,<br />
bez osnova, ispolnuvaweto na moralnata dol`nost na negovite bliski<br />
da go pogrebat na takov na~in.<br />
5. So Odluka U. br. 40/2003 od 30. 07. 2004, Sudot gi ukina ~l. 5<br />
st. 1 t. 3, 4, 5 i 6 i st. 2, ~l. 6 st. 1 t. 4, 6, 8 i 11 i st. 2 i ~l. 10 st. 1 t. 2 od<br />
Zakonot za finansiskata policija ("SV RM," br. 55/2002).<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka so Zakonot za finansiskata policija<br />
se osnova finansiskata policija i se ureduva nejzinata organizacija,<br />
nadle`nost i na~inot na rabota. Finansiskata policija e<br />
organ na dr`avnata uprava vo sostav na Ministerstvoto za finansii<br />
osnovana so cel da se spre~at nelegalnite finasiski aktivnosti, odnosno<br />
da se aktivira borbata protiv korupcijata, a osobeno fiskalnata<br />
evazija kako isklu~itelno {tetno i opasno kriminalno odnesuvawe.<br />
Tokmu vo taa nasoka, vo Zakonot za finansiskata policija se utvrdeni<br />
odredeni nadle`nosti so cel da bidat otkrieni prekr{itelite vklu-<br />
~eni vo odredeni aktivnosti povrzani so dano~no zatajuvawe, krium~arewe<br />
ili drug vid na krivi~ni dela i prekr{oci utvrdeni vo Krivi-<br />
~niot zakonik, Zakonot za prekr{ocite i drugi zakoni. Me|utoa, pri<br />
utvrduvaweto na tie nadle`nosti na ovoj organ, ima pove}e nepreciznosti<br />
i nedore~enosti so koi se ote`nuva ostvaruvaweto na osnovnite<br />
na~ela utvrdeni so Ustavot.<br />
Sudot imaj}i go predvid navedenoto utvrdi deka vo ~l. 5 st. 1 od<br />
Zakonot, pokraj drugite predvideni raboti {to gi izvr{uva finansiskata<br />
policija e utvrdeno deka taa vr{i istraga.<br />
Imeno, spored t. 3, 4, 5 i 6 od st. 1 na ~l. 5 od Zakonot, finansiskata<br />
policija vr{i: "Istragi protiv edno ili pove}e lica za koi<br />
postoi osnovano somnevawe deka se vme{ani vo nedozvoleni finansiski<br />
aktivnosti koi se protiv ekonomskite interesi na zemjata vo celina<br />
ili na odredeni sektori od stopanstvoto, koi se organiziraat vo<br />
zemjata ili se od me|unaroden karakter i se vo nadle`nost na Ministerstvoto<br />
za finansii,<br />
Istragi vo koi se vklu~eni fizi~ki lica ili pretprijatija koi<br />
se zanimavaat so aktivnosti koi se vo sprotivnost so postojnite<br />
propisi za perewe na pari, danoci ili drugi vidovi finansiski kriminal,<br />
164
Istragi na finansiski kriminal koj ne mo`e da se doka`e neposredno<br />
so postojnite dokazi i vklu~uva metodi na posredno doka`uvawe,<br />
kako na primer: tro{oci, procena na vrednosti ili postoewe<br />
bankovni smetki i sli~no, koi se koristat vo slu~ai koga del ili celokupnata<br />
finansiska dokumentacija na dano~niot obvrznik ne postoi,<br />
e uni{tena ili poradi druga pri~ina nedostapna,<br />
Istragi vo slu~ai koga postoi somnevawe za sklu~eni dogovori<br />
od somnitelen karakter."<br />
Poa|aj}i od odredbi od ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4, ~l. 51, ~l. 98 st. 1, 2 i<br />
5 od Ustavot, so Zakonot za krivi~nata postapka zakonodavecot gi<br />
uredil procesnite pravila i pravno propi{anite formi na postapuvawe<br />
na subjektite i u~esnicite vo krivi~nata postapka so koja se<br />
obezbeduva ustavnoto na~elo na prezumpcija na nevinost.<br />
Vo funkcija na ostvaruvawe na ova na~elo Zakonot za krivi~nata<br />
postapka go soobrazil postapuvaweto na nadle`nite organi koi<br />
imaat zada~a da gi otkrivaat, gonat i sudat storitelite na krivi~ni<br />
dela.<br />
Spored ovoj zakon, istragata e stadium vo krivi~nata postapka<br />
vo koja ovlastenite dr`avni organi prezemaat odredeni procesni dejstvija<br />
koga postoi osnovano somnennie deka opredeleno lice storilo<br />
krivi~no delo. Istragata se sproveduva po barawe na javniot obvinitel<br />
koe se podnesuva do istra`niot sudija na nadle`niot sud.<br />
Baraweto za sproveduvawe istraga se odnesuva na konkretno<br />
edno ili pove}e lica za edno ili pove}e dela so {to se opredeluvaat<br />
dimenziite na subjektivniot i objektivniot identitet pome|u baraweto<br />
na javniot obvinitel i istragata.<br />
Iako baraweto za istraga na javniot obvinitel ili ovlasteniot<br />
tu`itel e procesna pretpostavka, taa nema zadol`itelen karakter.<br />
Imeno, istra`niot sudija e toj koj po priemot na baraweto ispituva<br />
dali postojat materijalnopravni i procesnopravni pretpostavki za<br />
istraga, pa vrz osnova na toa donesuva re{enie za sproveduvawe na istraga,<br />
od koj moment se smeta deka e zapo~nata krivi~nata postapka.<br />
Pred da donese re{enie za sproveduvawe na istraga istra`niot<br />
sudija, po pravilo, go ispituva liceto protiv koe se bara sproveduvawe<br />
na istraga osven dokolku postoi okolnosta - opasnost od odlagawe.<br />
Od navedenoto proizleguva deka za da se prezemat oddelni dejstvija,<br />
vo sekoj slu~aj, prethodno treba da bide doneseno re{enie za<br />
sproveduvawe na istraga.<br />
Vo ~l. 153 od Zakonot za krivi~nata postapka e predvideno koga<br />
ne se sproveduva istraga ako za toa se soglasi istra`niot sudija, a na<br />
predlog na javniot obvinitel.<br />
Istragata ja sproveduva istra`niot sudija pri {to oddelni dejstvija<br />
toj mo`e da gi doveri i na organite za vnatre{ni raboti.<br />
Imaj}i go predvid navedenoto mo`e da se zaklu~i deka po donesuvawe<br />
na re{enie za sproveduvawe na istraga, istragata ja sproveduva<br />
165
istra`niot sudija i e odgovoren za zakonitosta i efikasnosta na istra`nata<br />
postapka. Sproveduvaweto na istragata e pravo i dol`nost na<br />
istra`niot sudija koj odlu~uva za vremeto, mestoto i redosledot na<br />
prezemawe na istra`nite dejstvija i ne postoi nikakva procesna mo-<br />
`nost na istra`niot sudija da mu se odredi na~inot na postapuvawe.<br />
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni odredbi i od odredbite na Zakonot<br />
za krivi~nata postapka so koi me|u drugoto e uredeno i pra{aweto<br />
na istragata kako procesno dejstvie koe e vo isklu~iva nadle-<br />
`nost na sud, a imaj}i ja predvid sodr`inata na t. 3, 4, 5 i 6 od ~l. 5 st.<br />
1 od Zakonot za finansiskata policija, spored koi e dadeno pravo na<br />
finansiskata policija da sproveduva "istragi", so {to se doveduva vo<br />
pra{awe na~eloto na podelba na vlasta na zakonodavna, izvr{na i sudska<br />
i na~eloto na vladeewe na pravoto, Sudot oceni deka tie odredbi<br />
ne se vo soglasnost so odredbite na Ustavot.<br />
- Sudot, isto taka, utvrdi deka vo ~l. 6 st. 1 t. 4 od Zakonot e<br />
predvideno deka finansiskata policija vr{i pretresuvawe na delovni<br />
prostorii na osomni~eniot i drugi prostorii, po sopstvena ocena<br />
ili po barawe na Javnoto obvinitelstvo.<br />
Spored ~l. 8 st. 1 al. 1, 6 i 11 od Ustavot kako temelni vrednosti<br />
na ustavniot poredok na Republika Makedonija se utvrdeni:<br />
osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot priznati vo me|unarodnoto<br />
pravo i utvrdeni so Ustavot, pravnata za{tita na sopstvenosta<br />
i po~ituvaweto na op{to prifatenite normi na me|unarodnoto<br />
pravo.<br />
Poa|aj}i od zna~eweto na domot kako uslov za `ivot i rabota<br />
na ~ovekot, nepovredlivosta na domot, Ustavot ja garantira na na~in<br />
{to nepovredlivosta mo`e da bide ograni~ena samo so odluka na sud i<br />
koga e vo pra{awe otkrivawe i spre~uvawe na krivi~no delo ili za-<br />
{tita na zdravjeto.<br />
Me|utoa, imaj}i go predvid faktot {to Ustavot od edna strana<br />
predviduva maksimalna iako ne apsolutna nepovredlivost na domot, a<br />
Zakonot za krivi~nata postapka vo ~l. 198 pokraj drugite istra`ni<br />
dejstvija predviduva i pretres na dom i drugi prostorii na obvinetiot,<br />
Sudot smeta deka ustavnata garancija za nepovredlivosta na domot<br />
treba da se protega i na nepovredlivosta na drugi prostorii.<br />
So ogled na iznesenoto, Sudot oceni deka so pretresuvaweto na<br />
delovnite prostorii od strana na ovlastenite lica na finansiskata<br />
policija bez nalog na sudot se doveduva vo pra{awe na~eloto na nepovredlivosta<br />
na domot, poradi {to utvrdi deka ~l. 6 st. 1 t. 4 od Zakonot<br />
ne se vo soglasnost so odredbite na ~l. 8 i 26 od Ustavot.<br />
- Sudot ponatamu utvrdi deka vo ~l. 6 st. 1 t. 6 od Zakonot e predvideno<br />
deka pokraj drugoto, pri vr{eweto na svoite nadle`nosti<br />
finansiskata policija ima pravo da priveduva lica koi se pod istraga<br />
ili ja popre~uvaat ili onevozmo`uvaat istragata ili postapkata.<br />
Od ~l. 12 st. 1, 2 i 3 od Ustavot, proizleguva deka proklamiraj}i<br />
166
ja neprikosnovenosta na slobodata na ~ovekot kako negovo osnovno<br />
pravo, Ustavot istovremeno gi utvrduva i osnovnite uslovi i na~inot<br />
na nejzinoto ograni~uvawe, taka {to utvrduva deka nikomu ne mo`e da<br />
mu bide ograni~ena slobodata, osven so odluka na sudot i vo slu~ai i<br />
vo postapka utvrdena so zakon. Spored toa, nejzinoto ograni~uvawe<br />
mora da se vr{i so strogo po~ituvawe na zakonskite, odnosno so zakon<br />
propi{anite uslovi i postapka, so {to se isklu~uva sekakvo samovolie<br />
na koj bilo organ. Posebna garancija e nadle`nosta na sudot kako<br />
nezavisen i samostoen organ koj odlu~uva za nejzinoto ograni~uvawe.<br />
Spored toa, gra|aninot mo`e da bide li{en od sloboda koga takviot<br />
slu~aj e predviden so zakon i koga za toa postoi odluka na sudot<br />
za negovo li{uvawe od sloboda.<br />
Vrz osnova na navedenoto, a imaj}i ja predvid sodr`inata na ~l.<br />
6 st. 1 t. 6 od Zakonot, spored koja finansiskata policija mo`e da privede<br />
lica, {to vo su{tina zna~i li{uvawe od sloboda, bez po~ituvawe<br />
na ustavnite na~ela, Sudot oceni deka osporenata odredba ne e vo soglasnost<br />
so ~l. 12 od Ustavot.<br />
- Ponatamu, Sudot utvrdi deka vo ~l. 6 st. 1 t. 8 od Zakonot e<br />
predvideno deka finansiskata policija konfiskuva stoka koja e stavena<br />
vo promet ili se transportira, koga ne postoi dokaz za plateni<br />
dava~ki i dokumentacija za potekloto na istata, a spored t. 11 od ovoj<br />
~l., finansiskata policija mo`e da odzema elektronski, mehani~ki<br />
ili drugi aparati koi mo`at da sodr`at podatoci, zapisnici, drugi<br />
dokumenti ili drug vid informacii koi se smetaat za potencijalni<br />
dokazi.<br />
Spored ~l. 8 st. 1 al. 3, 4 i 6 od Ustavot temelni vrednosti na<br />
ustavniot poredok se i vladeeweto na pravoto, podelbata na vlasta na<br />
zakonodavna, izvr{na i sudska i pravnata za{tita na sopstvenosta.<br />
Pra{aweto na odzemawe na predmeti {to se upotrebeni ili<br />
{to bile nameneti za izvr{uvawe na krivi~no delo kako krivi~no<br />
pravna sankcija e uredeno so Krivi~niot zakonik i Zakonot za krivi-<br />
~nata postapka.<br />
Imeno, vo pogolem broj na normi od navedenite zakoni e predvideno<br />
koga so presudata so koja obvinetiot e oglasen za vinoven, pokraj<br />
predvidenata kazna zatvor ili pari~na kazna sudot }e opredeli<br />
konfiskacija i merka odzemawe na predmeti, od {to nesomneno proizleguva<br />
deka do konfiskacija i do odzemawe na predmeti mo`e da dojde<br />
isklu~ivo vo sudska postapka i vrz osnova na sudska odluka.<br />
Ottuka, spored misleweto na Sudot vo konkretniov slu~aj, finansiskata<br />
policija mo`e samo vremeno da odzeme predmeti {to bile<br />
upotrebeni ili nameneti za izvr{uvawe na krivi~no delo so cel tie<br />
da poslu`at kako dokaz vo krivi~nata postapka, no ne mo`e trajno da<br />
gi odzeme predmetite nitu, pak, da opredeli konfiskacija.<br />
Trgnuvaj}i od navedenoto, a imaj}i gi predvid ustavnite odredbi,<br />
odredbite od Krivi~niot zakonik i Zakonot za krivi~nata postap-<br />
167
ka, kako i sodr`inata na ~l. 6 st. 1 t. 8 i 11 od Zakonot, spored koi<br />
ovlastenite lica na finansiskata policija mo`at da konfiskuvaat i<br />
odzemaat predmeti, spored misleweto na Sudot konfiskacijata i odzemaweto<br />
na predmetite zna~i trajno odzemawe na predmeti {to e vo<br />
isklu~iva nadle`nost na sudot.<br />
Spored misleweto na Sudot, so toa se povreduvaat temelnite<br />
vrednosti na ustavniot poredok, poradi {to oceni deka ovie odredbi<br />
ne se vo soglasnost so odredbite od Ustavot.<br />
- Ponatamu, sudot utvrdi deka vo ~l. 5 st. 2 od Zakonot za finansiskata<br />
policija e predvideno ministerot za finansii da donese pobliski<br />
propisi so koi }e gi opredeli kriteriumite od st. 1 t. 2 na ovoj<br />
~len i za kriteriumite na posrednite metodi na doka`uvawe na prihodite<br />
od st. 1 t. 5 na ovoj ~len.<br />
Vo ~l. 6 st. 2, pak, od navedeniot zakon e predvideno deka ministerot<br />
za finansii }e donese pobliski propisi za na~inot i postapkata<br />
za primena na odredbite od st. 1 na ovoj ~len.<br />
Od odredbite ~l. 91 al. 5 i ~l. 96 od Ustavot proizleguva deka<br />
nema ustavna pre~ka ministerot da donesuva podzakonski propisi za<br />
izvr{uvawe na zakonite. Me|utoa, vo uslovi na neprecizni i nedovolno<br />
jasni re{enija so koi se nadminuvaat ustavnite ramki na nadle`nostite<br />
na eden organ kakov {to e finansiskata policija, organot na<br />
dr`avnata uprava, odnosno ministerot za finansii ne mo`e da bide<br />
ovlasten da gi ureduva takvite pra{awa.<br />
Toa dotolku pove}e, ako se ima predvid sodr`inata na odredbite<br />
od ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4, ~l. 98 st. 1, 2 i 5 od Ustavot kako i sodr`inata<br />
na ~l. 5 st. 2 i ~l. 6 st. 2 od Zakonot za finansiskata policija so koja e<br />
dadeno ovlastuvawe na ministerot za finansii da donese pobliski<br />
propisi za na~inot i postapkata za primena na oddelni odredbi. Vrz<br />
osnova na navedenoto, spored misleweto na Sudot, so navedenoto zakonsko<br />
ovlastuvawe se zasega vo ureduvawe na pra{awa od krivi~nata postapka<br />
kako edna od vidovite na sudskite postapki koja mo`e da bide<br />
uredena samo so zakon i se otstapuva od op{tiot princip na podelba<br />
na vlasta na zakonodavna, izvr{na i sudska, poradi {to oceni deka ~l.<br />
5 st. 2 i ~l. 6 st. 2 od Zakonot ne se vo soglasnost so odredbite od<br />
Ustavot.<br />
Sudot, isto taka, utvrdi deka vo ~l. 10 st. 1 t. 2 od Zakonot e<br />
predvideno deka finansiskite policijci vo vr{eweto na slu`bena<br />
zada~a mo`at da upotrebat ogneno oru`je za "da spre~at begawe na<br />
prevozno sredstvo".<br />
Od odredbite od ~l. 8 al. 3, ~l. 10 st. 1, ~l. 11 st. 1, ~l. 12 st. 1 i<br />
2, ~l. 54 st. 1 i 4 i ~l. 118 od Ustavot i ~l. 2 od Evropskata konvencija<br />
za za{tita na ~ovekovite prava i osnovni slobodi, proizleguva deka<br />
neprikosnovenosta na `ivotot na ~ovekot i negoviot fizi~ki i moralen<br />
integritet se negovo osnovno i su{testveno pravo, koe e realna<br />
osnova za ostvaruvawe na drugite negovi osnovni slobodi i prava. Ta-<br />
168
kviot karakter na ova pravo e potvrda na op{toprifatenite svetski<br />
standardi za pravata i slobodite na ~ovekot i gra|aninot i potvrda na<br />
humaniot odnos sprema ~ovekot kako li~nost i aktiven ~initel vo sevkupnoto<br />
dejstvuvawe vo op{testvoto vo sopstven i vo interes na zaednicata<br />
vo koja `ivee. Ostvaruvaweto na takvoto pravo ne mo`e da<br />
bide na {teta na istoto takvo pravo na drugite lica. Poa|aj}i od takvata<br />
osnova, sekoe op{testvo vklu~itelno i na{eto, go zadr`uva pravoto<br />
na upotreba na apsolutno potrebna sila na na~in utvrden so zakon.<br />
Dodeluvaweto na specifi~nata vlast na policijata da koristi<br />
sredstva na prisilba treba da se bara vo kompromisot {to treba da se<br />
vospostavi me|u slobodata i bezbednosta i odr`uvaweto na balansot<br />
me|u kontrolata na kriminalot, kako javen interes i po~ituvawe na<br />
pravata i slobodite na ~ovekot.<br />
Vo uslovi na postojan podem na kriminalitetot kako vo formite<br />
na svoeto pojavuvawe, taka i vo sredstvata na svoeto izvr{uvawe,<br />
nu`no se nametnuva upotrebata na sila, dokolku za toa postojat uslovi,<br />
odnosno dokolku se o~ekuva ovlastenoto lice da se soo~i so lice<br />
koe e vooru`eno i opasno i ne mo`e da go sovlada bez da upotrebi oru-<br />
`je. Vo sprotivno ovlastenoto slu`beno lice nepotrebno bi bilo<br />
izlo`eno na rizik.<br />
Ottuka, mo`e da se zaklu~i deka ne sekoga{ primenata na sila<br />
od strana na policijata odnosno od finansiskata policija zna~i povreda<br />
na pravoto na slobodata, a osobeno ne toga{ koga bilo nu`no so<br />
ogled na okolnostite da se spre~i nekoe zlostorstvo ili da se odbie od<br />
sebe ili od drug istovremen protivpraven napad.<br />
Upotrebata na maksimalna sila e nepo`elna vo sekoe demokratsko<br />
op{testvo {to treba da podrazbere deka i kaj najekstremnite slu-<br />
~ai na kriminalno odnesuvawe ne smee da se nametne konceptot na<br />
raspolagawe so maksimalna sila od strana na policijata, odnosno na<br />
finansiskata policija.<br />
Imeno, pravoto na upotreba na silata e opravdana samo dokolku<br />
e primeneta da otstrani zlo pogolemo od nea samata, odnosno toa kako<br />
sredstvo na prisilno sproveduvawe na pravoto e dozvoleno vo mera i<br />
obem koja soodvetstvuva na celite koi sakaat da se postignat.<br />
Trgnuvaj}i od navedenoto, Sudot smeta deka osporenata odredba<br />
spored koja finansiskite policajci mo`at da upotrebat ogneno oru`je<br />
za da spre~at begawe na "prevozno sredstvo," vo sebe sodr`i opasnost<br />
od zloupotreba vo nejzinata primena na {teta na ustavnite principi<br />
za neprikosnovenost na `ivotot na ~ovekot, negoviot fizi~ki i<br />
moralen integritet i negovata sloboda i e nadvor od merilata i standardite<br />
za opravdanata apsolutno potrebna upotreba na sila vo smisla<br />
na Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovni<br />
slobodi, poradi {to oceni deka ~l. 10 st. 1 t. 2 od Zakonot ne e vo<br />
soglasnost so napred navedenite odredbi od Ustavot.<br />
169
8. SLOBODA NA DVI@EWETO I NASTANUVAWETO<br />
~l. 27<br />
Sekoj gra|anin na Republika Makedonija ima pravo slobodno da<br />
se dvi`i na teritorijata na Republika Makedonija i slobodno da go<br />
izbira mestoto na svoeto `iveali{te.<br />
Sekoj gra|anin ima pravo da ja napu{ti teritorijata na Republikata<br />
i da se vrati vo Republikata.<br />
Ostvaruvaweto na ovie prava mo`e da se ograni~i so zakon,<br />
edinstveno vo slu~aite koga e toa potrebno zaradi za{tita na bezbednosta<br />
na Republikata, vodewe na krivi~na postapka ili za{tita na<br />
zdravjeto na lu|eto.<br />
Slobodata na dvi`eweto i nastanuvaweto zna~i takvo pravo na<br />
gra|anite na celata teritorija na Republika Mekedonija. Ovaa sloboda<br />
mo`e da bide ograni~ena samo vo slednive slu~i: 1 0 ako toa go bara<br />
za{titata na bezbednosta na Republika Makedonija, 2 0 ako toa e vo<br />
interes na vodewe na kaznenata postapka, i 3 0 ako toa go bara za{titata<br />
na zdravjeto na lu|eto.<br />
Vo funkcija na slobodata na dvi`eweto i nastanuvaweto e i<br />
ustavnata odredba so koja na gra|aninot mu se garantira pravo da ja napu{ti<br />
teritorijata na Republika Makedonija sekoga{ koga }e projavi<br />
`elba za toa.<br />
ME\UNARODNI DOKUMENTI<br />
Univerzalna deklaracija za pravata na ~ovekot od 1948<br />
~l. 13<br />
(1) Sekoj ima pravo na sloboda na dvi`ewe i izbor na nastanuvawe<br />
vo ramkite na granicite na oddelna dr`ava.<br />
(2) Sekoj ima pravo da ja napu{ti koja bilo zemja, vklu~itelno<br />
i na sopstvenata, i da se vrati vo svojata zemja.<br />
Protokol br. 4 kon Evropska konvecija za za{tita na ~ovekovite<br />
prava i osnovnite slobodi od 1950<br />
~l. 2<br />
1. Sekoj koj zakonito se nao|a na teritorijata na edna dr`ava<br />
ima pravo slobodno da se dvi`i vo nea i slobodno da go bira svoeto mesto<br />
na prestojuvawe.<br />
2. Sekoe lice e slobodno da ja napu{ti koja i da e zemja vklu~itelno<br />
i svojata.<br />
3. Ostvaruvaweto na tie prava mo`e da bide predmet samo na<br />
onie ograni~uvawa koi se predvideni so zakon i koi vo edno demokratsko<br />
op{testvo pretstavuvaat neophodni merki vo interes na nacionalnata<br />
bezbednost, javnata bezbednost, odr`uvaweto na javniot red,<br />
170
spre~uvaweto na vr{ewe krivi~ni dela, za{tita na zdravjeto i moralot<br />
ili za{tita na pravata i slobodite na drugi.<br />
4. Pravata priznaeni vo prviot stav mo`at, isto taka, vo nekoi<br />
opredeleni oblasti da bidat predmet na ograni~uvawa, koi, zatoa {to<br />
se predvideni so zakon, se opravdani od gledna to~ka na op{tiot interes<br />
vo demokratskoto op{testvo.<br />
Me|unaroden pakt za gra|anskite i politi~kite prava od 1966<br />
~l. 12<br />
1. Sekoj koj zakonito se nao|a na teritorijata na edna dr`ava<br />
ima pravo vo nea slobodno da se dvi`i i slobodno da go odbere svoeto<br />
`iveali{te.<br />
2. Sekoj e sloboden da ja napu{ti koja i da e zemja, vklu~itelno<br />
i na svojata sopstvena.<br />
3. Spomenatite prava ne mo`at da se ograni~at, osven ako ograni~uvawata<br />
se opredeleni so zakon, ako se nu`ni za za{tita na dr`avnata<br />
bezbednost, javniot poredok, javnoto zdravje ili moralot, ili<br />
pravata i slobodite na drugite i ako se soglasni so ostanatite prava<br />
koi se priznavaat so ovoj Pakt.<br />
USTAVNOSUDSKA PRAKTIKA<br />
1. So Re{enie U. br. 118/2000 od 22. 11. 2000, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 64 st. 1 od Zakonot za preminuvawe<br />
na dr`avnata granica i za dvi`ewe vo grani~niot pojas ("SV<br />
RM," br. 36/1992, 66/1992, 12/1993, 31/1993 i 11/1994), vo delot "a za dvi-<br />
`eweto, prestojot, naseluvaweto i re`imot na lovot i ribolovot vo<br />
grani~niot pojas, ministerot za vnatre{ni raboti vo soglasnost so<br />
ministerot za odbrana."<br />
Spored navodite vo inicijativata ograni~uvaweto na slobodata<br />
na dvi`eweto, prestojot ili naseluvaweto vo Republika Makedonija<br />
mo`e da se izvr{i samo so zakon i vo slu~ai predvideni so ~l. 27 od<br />
Ustavot, taka {to ovlastuvaweto za ministrite tie pra{awa da gi<br />
uredat so podzakonski propis ne bilo vo soglasnost so ozna~eniot<br />
~len od Ustavot.<br />
Na sednicata Sudot utvrdi deka vo osporeniot ~l. 64 st. 1 od Zakonot<br />
e predvideno deka podzakonski propisi za na~inot i vr{eweto<br />
kontrola na preminuvaweto na dr`avnata granica, za dvi`eweto i<br />
prestojot na grani~nite premini, za utvrduvaweto i re{avaweto na<br />
grani~nite incidenti i na drugi povredi na dr`avnata granica, za vodeweto<br />
evidencija i za izvestuvaweto, donesuva ministerot za vnatre-<br />
{ni raboti, a za dvi`eweto, prestojot, naseluvaweto i re`imot na lovot<br />
i ribolovot vo grani~niot pojas, ministerot za vnatre{ni raboti<br />
vo soglasnost so ministerot za odbrana.<br />
Sudot oceni deka opredeluvaweto na karakterot na podzakons-<br />
171
kiot propis za ~ie donesuvawe se ovlasteni ministerot za vnatre{ni<br />
raboti i ministerot za odbrana vo soglasnost so osporenata odredba<br />
od Zakonot, treba da se procenuva vo zavisnost od uslovite za ostvaruvawe<br />
ili ograni~uvawe na slobodata na dvi`ewe utvrdeni so odredbite<br />
od zakonot, preku {to edinstveno mo`e da se proceni dali podzakonskiot<br />
propis mo`e da ima originerni ili samo izvr{ni odnosno<br />
sprovedbeni ovlastuvawa.<br />
Taka, Sudot utvrdi deka vo Zakonot dvi`eweto vo grani~niot<br />
pojas podrobno e uredeno vo pogled na uslovite za izdavawe ili odzemawe<br />
na dozvola (~l. 32, 33, 34, 35, 39 i 40) za dvi`eweto no}e i dewe vo,<br />
so Zakonot, opredeleni ~asovi (~l. 36).<br />
Vo ~l. 37 od Zakonot dozvolata za lov i ribolov se uslovuva so<br />
prethodna dozvola za takva dejnost izdadena spored soodvetniot materijalen<br />
zakon, i e propi{ana obvrska za prethodno prijavuvawe vo najbliskata<br />
grani~na edinica na Armijata (~l. 37).<br />
Naseluvaweto na grani~niot pojas e uredeno so ~l. 41 od Zakonot<br />
koj za toa propi{uva dobivawe dozvola od Ministerstvoto za vnatre{ni<br />
raboti, a ~ie izdavawe mo`e da se odbie od pri~ini na za{tita<br />
na bezbednosta na dr`avnata granica.<br />
Osven toa, Sudot utvrdi deka Pravilnikot za dvi`ewe, prestoj,<br />
naseluvawe i re`imot na lovot i ribolovot vo grani~niot pojas ("SV<br />
RM," 78/1992) koj e donesen vrz osnova na osporenoto ovlastuvawe, ureduva<br />
identifikacioni proceduri i dokumenti, na~in na podnesuvawe<br />
na barawa i sl., a vo edna odredba ureduva i edna posebna situacija -<br />
hajka, za {to propi{uva posebni odobrenija i uslovi za sproveduvawe.<br />
Imaj}i go predvid iznesenoto, Sudot smeta deka grani~niot<br />
pojas pretstavuva prostor koj sam po sebe sodr`i bezbednosni implikacii<br />
i deka zatoa ne mo`e da se isklu~i od opfatot na ~l. 27 od Ustavot,<br />
dokolku postojat posebnite uslovi za ograni~uvawe na dvi`eweto<br />
propi{ani so zakon. Od druga strana, ozna~enite odredbi od Zakonot<br />
za preminuvawe na dr`avnata granica i za dvi`ewe vo grani~niot<br />
pojas sodr`at, vo golema mera, odredeni uslovi za ostvaruvaweto na<br />
slobodata na dvi`eweto odnosno nejzinoto ograni~uvawe vo grani~niot<br />
pojas, koi ne ostavaat prostor za diskrecioni ovlastuvawa na organite<br />
nadle`ni za sproveduvawe na zakonot, osven vo slu~ai koga bezbednosnite<br />
implikacii nastanuvaat vo nepredvidlivi situacii, no i toga{<br />
ograni~uvawata mora da se opravdaat vo kontekst na celite na zakonot.<br />
Isto taka i ozna~eniot Pravilnik {to e donesen vrz osnova na<br />
osporenata odredba od zakonot, poka`uva deka zakonskoto ovlastuvawe<br />
mo`elo da se dvi`i samo vo ramkite na operativno sproveduvawe na<br />
zakonskite odredbi, a ne i kako izvor za originerno ureduvawe na pravata<br />
na gra|anite od strana na organite na upravata.<br />
Vrz osnova na iznesenoto, Sudot oceni deka podzakonskiot propis<br />
od osporeniot ~len od Zakonot, so ogled na preciznite granici za<br />
negovata sodr`ina utvrdeni vo zakonot, mo`e da se tretira samo kako<br />
172
propis za sproveduvawe na zakonot vo ramkite na zakonskite osnovi i<br />
ovlastuvawa, {to ostanuva vo granicite na ovlastuvawa na dr`avnata<br />
uprava od ~l. 96 od Ustavot i ne e vo nesoglasnost so ~len 27 od Ustavot<br />
na Republika Makedonija.<br />
Poradi toa, Sudot oceni deka ne mo`e da se postavi pra{aweto<br />
za soglasnosta na osporeniot del od ~l. 64 od Zakonot so ~l. 27 od Ustavot.<br />
2. So Re{enie U. br. 58/2002 od 19. 06. 2002, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na ~l. 4 st. 1 od Pravilnikot<br />
za merkite za za{tita od vnesuvawe i za suzbivawe na kolera,<br />
~uma, virusni hemoralgi~ni treski, `olta treska i malarija ("SL.<br />
SFRJ," br. 42/1985).<br />
Spored navodite vo inicijativata, osporenata odredba ne bila<br />
vo soglasnost so ~l. 27 od Ustavot na Republika Makedonija, koj go garantira<br />
pravoto na slobodno napu{tawe na Republikata, a ograni~uvawe<br />
na ova pravo e mo`no edinstveno so zakon, zaradi za{tita na bezbednosta<br />
na Republikata, vodewe na krivi~na postapka ili za{tita na<br />
zdravjeto na lu|eto.<br />
Vo inicijativata se istaknuva deka prakti~nata primena na<br />
osporenata odredba od strana na organite za vnatre{ni raboti mo`ela<br />
da dovede do povreda i na ~l. 9 od Ustavot, kako i na ~l. 14 od Evropskata<br />
konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovnite slobodi,<br />
so ogled da ova ograni~uvawe na slobodata na dvi`eweto bi se<br />
odnesuvalo na makedonskite dr`avjani od islamska veroispovest, koi<br />
patuvaat na axilak nadvor od dr`avata, {to doveduvalo i do nivna diskriminacija.<br />
Ponatamu se istaknuva deka osporenata odredba e sodr`ana vo<br />
propis koj e donesen od Sojuzniot komitet za trud, zdravstvo i socijalna<br />
za{tita, kako organ na dr`avna uprava na porane{nata SFRJ, a ne<br />
donesen od nadle`en zakonodaven organ, od koi pri~ini smeta deka ne<br />
e vo soglasnost so Ustavot i za{titata na osnovnite prava i slobodi<br />
garantirani so Ustavot. Voedno se potencira deka vo osporenata odredba<br />
postoi i terminolo{ka neusoglasenost so Ustavot kako {to e poimot<br />
"Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija."<br />
Sudot na sednicata utvrdi spored sodr`inata na ~l. 1 st. 2 od<br />
Pravilnikot za za{tita od vnesuvawe i za suzbivawe na kolera, ~uma,<br />
virusni hemoralgi~ni treski, `olta treska i malarija ("SL. SFRJ,"<br />
br. 42/1985), odredbite na ovoj pravilnik se odnesuvaat i na licata koi<br />
patuvaat vo zemji vo koi ne postoi kolera ako vo tie zemji patuvaat<br />
zaradi masovni sobiri na koi u~estvuvaat i lica od zemji vo koi postoi<br />
kolera.<br />
Spored sodr`inata na osporeniot ~l. 4 st. 1 od Pravilnikot,<br />
licata koi patuvaat na masovni sobiri vo zemjite od ~l. 1 st. 2 na ovoj<br />
pravilnik mo`at da patuvaat vo tie zemji i da se vra}aat vo Socijalisti~ka<br />
Federativna Republika Jugoslavija samo so avion ili brod.<br />
173
Soglasno ~l. 33 st. 1 od Zakonot za za{tita na naselenieto od<br />
zarazni bolesti {to ja zagrozuvaat celata zemja ("SL. SFRJ br. 51/<br />
1984), lice koe patuva vo zemja vo koja postojat kolera, ~uma, golemi<br />
sipanici, virusni hemoralgi~ni treski, `olta treska ili malarija,<br />
ili se vra}a od zemja vo koja postoi nekoja od tie bolesti, e dol`no,<br />
pokraj merkite i obvrskite propi{ani so ovoj zakon, da ispolni i<br />
posebni sanitarni i drugi uslovi {to }e gi opredeli sojuzniot organ<br />
na upravata nadle`en za raboti na zdravstvoto.<br />
Soglasno ~l. 51 st. 1 t. 8 od Zakonot, se ovlastuva sojuzniot<br />
organ na upravata nadle`en za raboti na zdravstvoto da donese propisi<br />
za merkite za za{tita od vnesuvawe i za suzbivawe na kolera,<br />
~uma, golemi sipanici, virusni hemoralgi~ni treski, `olta treska i<br />
malarija.<br />
So ~l. 23 od Zakonot za izmeni i dopolnenija na Zakonot za za-<br />
{tita na naselenieto od zarazni bolesti {to ja zagrozuvaat celata<br />
zemja ("SL. SFRJ" br. 63/1990), vo ~l. 51 stav 1 zborovite: "sojuzniot<br />
organ na upravata nadle`en za raboti na zdravstvoto" se zamenuvaat so<br />
zborovite: "funkcionerot koj rakovodi so sojuzen organ na upravata<br />
nadle`en za raboti na zdravstvoto."<br />
So Zakonot za izmenuvawe na Zakonot za za{tita na naselenieto<br />
od zarazni bolesti {to ja zagrozuvaat celata zemja ("SV RM," br.<br />
15/1995), vo ~l. 52 do 55 od osnovniot Zakon napraveni se izmeni vo visinata<br />
na opredelenite pari~ni kazni za storen prekr{ok.<br />
Osporenata odredba e sodr`ana vo Pravilnikot za merkite za<br />
za{tita od vnesuvawe i za suzbivawe na kolera, ~uma, virusni hemoralgi~ni<br />
treski, `olta treska i malarija, koj Pravilnik e donesen od<br />
strana na Sojuzniot komitet za trud, zdravstvo i socijalna politika, a<br />
vrz osnova na ~l. 51 st. 1 t. 8 od Zakonot.<br />
Trgnuvaj}i od sodr`inata na ~l. 27 st. 3 od Ustavot, proizleguva<br />
deka pravoto na slobodno dvi`ewe mo`e da se ograni~i samo so<br />
zakon, koga toa e potrebno i za za{tita na zdravjeto na lu|eto.<br />
Vo konkretniot slu~aj, pravoto na slobodno dvi`ewe se ograni~uva<br />
so citiranite odredbi od sojuzniot Zakon i Pravilnikot donesen<br />
vrz osnova na ovoj Zakon, koi se prezemeni vo na{iot praven sistem<br />
kako republi~ki propisi. Potvrda na konstatacijata deka ovie<br />
akti se prezemeni i imaat tretman na doma{ni, iako ne se doneseni od<br />
nadle`en doma{en i ovlasten organ, e faktot {to vo 1995 godina Sobranieto<br />
na Republika Makedonija napravi izmeni na sojuzniot Zakon.<br />
Od ova proizleguva deka osnova za ograni~uvawe na pravoto na<br />
slobodno dvi`ewe pretstavuva sodr`inata na ~l. 33 st. 1 od Zakonot za<br />
za{tita na naselenieto od zarazni bolesti {to ja zagrozuvaat celata<br />
zemja, koj e prezemen kako republi~ki propis vrz osnova na ~l. 5 od<br />
<strong>Ustavn</strong>iot zakon. Vo ovaa odredba opredeleno e pokraj merkite za za-<br />
{tita na naselenieto prevideni vo samiot zakon, da se propi{uvaat i<br />
obvrski za gra|anite {to patuvaat vo rizi~ni zemji, kako i drugi uslo-<br />
174
vi {to }e gi opredeli nadle`niot organ za rabotite na zdravstvoto, a<br />
na funkcionerot koj rakovodi so ovoj organ mu e dadeno ovlastuvawe<br />
da donese propis za merkite za za{tita na naselenieto od navedenite<br />
bolesti vrz osnova na ~l. 51 st. 1 od Zakonot. Spored toa so osporeniot<br />
~l. 4 st. 1 od Pravilnik se konkretitizira uslovot pod koj gra|anite<br />
mo`at da patuvaat na masovni sobiri i da se vra}aat od takvi sobiri,<br />
bidej}i podzakonskite akti se vo funkcija na zakonskite odredbi.<br />
Pritoa, od sod`inata na ~l. 1 st. 2 od Pravilnikot, na koja<br />
odredba se povikuva osporenata odredba, proizleguva deka vaka opredeleniot<br />
uslov za patuvawe na masovni sobiri se odnesuva samo za slu-<br />
~aite koga sobirot se organizira vo zemja vo koja ne postoi kolera, no<br />
postoi mo`nost na takva manifestacija da u~estvuvaat lica od zemji<br />
vo koi postoi kolera. Toa zna~i deka e previden kako uslov samo pri<br />
opasnost od {irewe i prenesuvawe na kolerata kako opasna bolest, a<br />
voedno ovoj uslov e postaven i kako merka na prevencija od ovoj vid na<br />
zarazna bolest.<br />
Ottamu proizleguva deka postoi zakonska osnova za ograni~uvawe<br />
na pravoto na slobodno dvi`ewe na gra|anite koga toa go bara za{-<br />
titata na zdravjeto na lu|eto, kako {to nalaga ~l. 27 st. 3 od Ustavot ,<br />
~l. 14 od Evropskata konvencija i ~l. 2 od Protokolot broj 4. So<br />
osporenata odredba od Pravilnikot samo se operacionalizira na~inot<br />
na koj treba da se ostvari patuvaweto vo rizi~nite dr`avi i vra-<br />
}aweto od takvi dr`avi i se opredeluva na masovni sobiri da se patuva<br />
samo so avion ili brod. Spored ubeduvaweto na Sudot, vaka predvideniot<br />
na~in na patuvawe ovozmo`uva kontrola i sproveduvawe na baranite<br />
merki na za{tita na pogolema masa na lu|e od strana na nadle`nite<br />
organi pri prevencija ili zaboluvawa, nasproti slu~ajot koga bi<br />
bilo vozmo`no patuvawe so drugi prevozni sredstva, {to neminovno<br />
nalaga drug re`im na kontrola i merki.<br />
Sudot, isto taka, oceni deka osporenata odredba ne go povreduva<br />
ni ~l. 9 od Ustavot na Republika Makedonija, a najnapred od pri~ina<br />
{to vo istata ne e sodr`an na~in na patuvawe samo za gra|anite od<br />
islamska veroispovest, tuku za site gra|ani. Od druga strana od verski<br />
i drugi pobudi na masoven sobir vo nekoja od rizi~nite zemji mo`e da<br />
patuva bilo koj gra|anin na Republika Makedonija bez ogled na verskata<br />
pripadnost, pri {to postojat i slu~ai na patuvawe na axilak od<br />
strana gra|anite hristijani. Pritoa, usloveniot na~in na patuvawe se<br />
odnesuva za site masovni sobiri, bez ogled na nivniot karakter, a na<br />
koi sobiri se o~ekuva u~estvo na lica od zemjite vo koi postoi kolerata,<br />
{to zna~i se deluva preventivno za licata {to patuvaat, za licata<br />
{to se vra}aat od rizi~nite zemji, kako i za licata {to mo`at da<br />
dojdat vo bilo kakov kontakt so ovie lica. Na kraj po ocena na Sudot,<br />
od zna~ewe e i okolnosta {to osporenata odredba e vo funkcija i na<br />
neprikosnovenosta na fizi~kiot i moralniot integritet na ~ovekot,<br />
zagarantiran vo ~l. 11 st. 1 od Ustavot.<br />
175
[to se odnesuva do navodot vo inicijativata deka terminot<br />
"Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija" ne e vo soglasnost<br />
so Ustavot, Sudot oceni deka upotrebata na ovoj termin ne ja<br />
doveduva vo pra{awe ustavnosta na osporenata odredba, od pri~ini<br />
{to op{to poznat e faktot deka Socijalisti~ka Federativna Republika<br />
Jugoslavija pove}e ne postoi kako dr`ava. Od druga strana ~l. 1<br />
st. 2 od Ustavot, opredeluva deka suverenitetot na Republika Makedonija<br />
e nedeliv, neotu|iv i neprenosliv, pa so samoto toa proizleguva<br />
deka osporenata odredba vo nikoj slu~aj ne mo`e da se primenuva za teritorija<br />
na dr`ava {to ne postoi, tuku za teritorijata na Republika<br />
Makedonija i za nejzinite gra|ani. Od druga strana, egzistiraweto na<br />
ovoj termin ne e od su{tinsko zna~ewe po odnos na osporeniot akt.<br />
3. So Re{enie U.br. 120/2000 od 21. 02. 2001, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 122 od Zakonot za odbrana<br />
("SV RM," br. 8/1992 i 30/1995).<br />
Spored navodite vo inicijativata osporenata odredba ne bila<br />
vo soglasnost so ~l. 27 st. 3 od Ustavot. Ograni~uvaweto na slobodata<br />
na dvi`eweto, prestojot ili naseluvaweto mo`elo da se ograni~i samo<br />
so zakon, a ne i so uredba i toa edinstveno zaradi za{tita na bezbednosta<br />
na Republikata, vodewe na krivi~na postapka ili za{tita na<br />
zdravjeto na lu|eto, a ne i zaradi za{tita na interesite na odbranata<br />
kako {to bilo predvideno vo osporenata odredba od Zakonot.<br />
Sudot na Sednicata utvrdi deka spored ~l. 122 od Zakonot za<br />
odbrana, zaradi za{tita na interesite na odbranata so uredba, Vladata<br />
gi utvrduva zonite vo koi se ograni~uva slobodata na dvi`eweto,<br />
prestojot ili naseluvaweto.<br />
Vo kontekst na inicijativata, a vrz osnova na navedenoto, nesporno<br />
e deka pravata na gra|anite slobodno da se dvi`at na teritorijata<br />
na Republikata i slobodno da go izbiraat svoeto mesto na `iveewe<br />
kako i pravoto da ja napu{taat i da se vra}aat na teritorijata na<br />
Republikata mo`e da se ograni~i so zakon me|u drugoto i koga e toa<br />
potrebno zaradi za{tita na bezbednosta na Republikata.<br />
Sobranieto na Republika Makedonija kako nositel na zakonodavnata<br />
vlast, go donese Zakonot za odbrana so koj se ureduva polo`bata,<br />
pravata i obvrskite na osnovnite subjekti na sistemot na odbranata<br />
(gra|anite, organite na dr`avnata vlast i armijata), kako i polo-<br />
`bata na nositelite na izvesni obvrski vo ramkite na ovoj sistem<br />
(pretprijatija, javnite ustanovi i slu`bi i edinicite na lokalnata<br />
samouprava), mestoto i zada~ite na civilnata za{tita, elementite na<br />
obu~uvaweto za odbrana i bezbednosta vo oblasta na odbranata.<br />
Me|utoa, ovoj zakon ne ja ureduva materijata od oblasta na<br />
odbranata vo podrobnosti tuku ostavil mo`nost ovaa materija da se<br />
dorazviva odnosno da bide predmet i na podzakonska regulativa. Vo taa<br />
smisla, Zakonot dava golem broj izre~ni ovlastuvawa za donesuvawe na<br />
podzakonski akti od koi najbrojni se uredbite na Vladata i pravi-<br />
176
lnicite na ministerot za odbrana.<br />
Vo glavata VIII od Zakonot koja se odnesuva na bezbednost na<br />
odbranata vo ~l. 119 e utvrdeno deka bezbednosta vo odbranata opfa}a<br />
merki, aktivnosti i postapki {to se prezemaat zaradi za{tita na tajnosta<br />
na podatocite, informaciite, dokumentite, sredstvata, objektite<br />
i zonite od zna~ewe za odbranata na Republikata (tajni podatoci).<br />
Spored ~l. 122 od Zakonot, zaradi za{tita na interesite na<br />
odbranata so uredba Vladata gi utvrduva zonite vo koi se ograni~uva<br />
slobodata na dvi`eweto, prestojot ili naseluvaweto.<br />
Ottuka proizleguva deka so Zakonot za odbrana e utvrdena potrebata<br />
od postoewe na zoni od zna~ewe za bezbednosta vo odbranata, a<br />
voedno Zakonot ja ovlastuva Vladata to~no da gi nazna~i zonite vo koi<br />
zaradi bezbednosta vo odbranata se ograni~uva slobodata na dvi`ewe,<br />
prestoj ili naseluvawe.<br />
4. So Re{enie U. br. 219/1998 od 3. 02. 1999, Sudot ne povede<br />
postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 4 st. 1, ~l. 7 st. 1, ~l. 8 i ~l.<br />
16 od Zakonot za prijavuvawe na `iveali{teto i prestojuvali{teto<br />
na gra|anite ("SV RM," br. 36/1992 i 12/1993).<br />
Spored navodite vo inicijativata so navedenite odredbite od<br />
Zakonot se predviduva gra|aninot da ima obvrska sekoja promena na<br />
prestojuvali{teto da ja prijavuva i odjavuva, kako i se opredeluva kazna<br />
za neprijavuvawe na promenata na prestojuvali{teto, {to zna~elo<br />
"mnogu te{ki birokratski i nepotrebni formalnosti" koi ja ograni-<br />
~uvaat 1. slobodata na dvi`eweto na teritorijata na Republikata, 2.<br />
slobodata na izbor na mestoto na svoeto `iveali{te i 3. pravoto na<br />
gra|aninot da ja napu{ti teritorijata na Republikata i da se vrati vo<br />
Republikata, poradi {to ozna~enite zakonski odredbi ne bile vo<br />
soglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 1 i ~l. 27 st. 1 i 2 od Ustavot.<br />
Na sednicata Sudot utvrdi deka vo ~l. 4 st. 1 od Zakonot se<br />
opredeluva gra|aninot koj ima namera da prestojuva podolgo od 30 dena<br />
nadvor od mestoto na svoeto `iveali{te da e dol`en da go prijavi prestojuvali{teto<br />
vo rok od tri dena po doa|aweto vo mestoto na prestojuvali{teto,<br />
a da go odjavi neposredno pred zaminuvaweto.<br />
Potoa, vo ~l. 7 st. 1 od Zakonot se predviduva gra|aninot e dol-<br />
`en na sekoi {est meseci neprekinat prestoj vo odredeno mesto, da go<br />
obnovuva prijavuvaweto na prestojuvali{teto.<br />
Vo ~l. 8 od Zakonot, isto taka, se utvrduva gra|aninot koj ima<br />
namera da prestojuva vo stranstvo podolgo od tri meseci da e dol`en<br />
neposredno pred zaminuvaweto da go prijavi odeweto vo stranstvo,<br />
odnosno vo rok od tri dena da go prijavi vra}aweto vo `iveali{teto<br />
vo Republika Makedonija (stav 1) a vo slu~ajot od stav 1 na ovoj ~len<br />
gra|aninot e dol`en da gi prijavi i maloletnite deca koi patuvaat so<br />
nego (stav 2).<br />
177
Spored ~l. 16 od Zakonot, so pari~na kazna od polovina plata<br />
do dve plati }e se kazni za prekr{ok fizi~ko lice koe nema da go prijavi<br />
ili odjavi `iveali{teto, odnosno prestojuvali{teto ili adresata<br />
na stanot ili toa ne go stori vo propi{aniot rok.<br />
Od ~l. 27 od Ustavot proizleguva deka slobodnoto dvi`ewe na<br />
teritorijata na Republikata, slobodniot izbor na mestoto na svoeto<br />
`iveali{te, napu{taweto na teritorijata na Republikata i vra}aweto<br />
vo Republikata e pravo na gra|aninot koe, pri realizacijata, mo`e<br />
da se namali (ograni~i) so zakon, so cel da se so~uva bezbednosta na Republikata,<br />
da se vodi krivi~na postapka ili da se so~uva zdravjeto na<br />
lu|eto.<br />
So ogled na toa {to obvrskata na gra|anite da go prijavuvaat i<br />
odjavuvaat svoeto prestojuvali{te, odnosno privremeno zadr`uvawe<br />
nad 30 dena mo`e da bide vo funkcija na so~uvuvaweto na bezbednosta<br />
na Republikata, na vodeweto na krivi~na postapka ili na so~uvuvaweto<br />
na zdravjeto na lu|eto, propi{uvaweto na ovaa obvrska e ustavno<br />
dozvoleno namaluvawe (ograni~uvawe) na navedenite prava, no koi<br />
prava i ponatamu se ostvaruvaat, poradi {to Sudot utvrdi deka ne<br />
mo`e da se postavi pra{aweto za nesoglasnosta na osporenite zakonski<br />
odredbi so ~l. 27 od Ustavot, a so samoto toa i so ~l. 8 st. 1 al. 1 od<br />
Ustavot.<br />
5. So Re{enie U. br. 269/1993 od 12. 01. 1994, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 2 od Zakonot za prijavuvawe<br />
na `iveali{teto i prestojuvali{teto na gra|anite ("SV RM," br. 36/<br />
1992).<br />
Vo inicijativata se poa|a od toa deka so navedenot ~len se<br />
ograni~uvalo pravoto na gra|aninot slobodno da se dvi`i na teritorijata<br />
na Republikata i slobodno da go izbere mestoto na svoeto `iveali{te,<br />
{to ne bilo vo soglasnost so ~l. 27 st. 1 od Ustavot.<br />
Na sednicata Sudot utvrdi deka spored osporeniot ~l. 2, `iveali{te<br />
e mesto vo koe gra|aninot se naselil so namera vo nego da<br />
`ivee i vo koe ima obezbedeno stan za `iveewe. Se smeta deka gra|aninot<br />
ima obezbedno stan za `iveewe vo smisla na Zakonot, ako toj<br />
ili ~len na negovoto semejstvo ima vseliv stan vrz osnova na sopstvenost<br />
ili dogovor za koristewe na stan vo soglasnost so Zakon. Prestojuvali{te<br />
e mestoto vo koe gra|aninot privremeno prestojuva, nadvor<br />
od op{tinata vo koja se nao|a negovoto `iveali{te.<br />
Od ~l. 27 od Ustavot proizleguva garancijata na slobodata na<br />
dvi`eweto i nastanuvaweto vo smisla na sloboden izbor na mestoto na<br />
`iveewe na gra|anite. Spored misleweto na Sudot, sodr`inata na slobodata<br />
na ovoj izbor se sostoi vo otsustvoto na bilo kakva prisilba vo<br />
opredeluvaweto na mestoto na `iveewe na gra|anite, bilo tie da se<br />
prisiluvaat da go zadr`at postojnoto `iveali{te, bilo da se spre~uvaat<br />
vo obezbeduvaweto novo `iveali{te.<br />
178
Poradi toa, Sudot smeta deka osporenata odredba od Zakonot<br />
zna~i samo potvrda i razrabotka na slobodata na izborot na `iveali-<br />
{teto, odnosno definirawe na nejzinite konkretni elementi, pri {to<br />
ne se pre~ekoreni ustavnite garancii na ovaa sloboda.<br />
6. So Re{enie U. br 146/2000 od 31. 01. 2001, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta nač~l. 2 st. 2 vo celina i posebno vo<br />
delot "za me|unaroden reciprocitet" i ~l. 37 st. 3 od Zakonot za patnite<br />
ispravi na dr`avjanite na Republika Makedonija ("SV RM," br.<br />
67/1992).<br />
Spored navodite vo inicijativata osporenite odredbi ne bile<br />
vo soglasnost so odredbite na ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4, ~l. 9, ~l. 27 st. 3, ~l.<br />
51 i ~l. 54 st. 1 od Ustavot na Republika Makedonija, zatoa {to od niv<br />
proizleguvalo deka Vladata na Republika Makedonija imala generalno<br />
diskreciono pravo taa da go voveduva, menuva ili ukinuva vizniot<br />
re`im za patuvawe vo stranstvo po nejzina sopstvena ocena, bidej}i vo<br />
niv prvo, ne bile to~no opredeleni slu~aite za ograni~uvawe na pravoto<br />
za slobodno patuvawe na gra|anite na Republika Makedonija vo<br />
stranstvo zaradi za{tita na bezbednosta na Republika Makedonija i<br />
za{titata na zdravjeto na lu|eto, kako {to predviduval ~l. 27 st. 3 od<br />
Ustavot, i vtoro, {to kako pri~ina, odnosno osnova za ograni~uvawe<br />
na ova pravo so niv bil utvrden i "me|unarodniot reciprocitet, koj<br />
{to ne bil predviden vo ~l. 27 st. 3 od Ustavot na Republika Makedonija.<br />
Imeno, so osporenite odredbi od Zakonot, na Vladata na Republika<br />
Makedonija nedopu{teno i se davale {iroki ovlastuvawa taa da<br />
mo`e slobodno da ocenuva, koga i na kogo mo`e da mu se izdade viza<br />
(dozvola) za patuvawe vo stranstvo ili izdadenata viza da se poni{ti,<br />
bidej}i Zakonot ne utvrduval nikakvi pravila za toa, odnosno ne utvrdil<br />
konkretni slu~ai vo koi e potrebno izdavawe na vizi za patuvawe<br />
vo stranstvo, {to ne bilo vo soglasnost ne samo so ~l. 8 st. 1 al. 4 i ~l.<br />
27 st. 3, tuku i so ~l. 91 al. 1 i 5 od Ustavot. So ogled na toa {to osporenite<br />
odredbi poradi navedenite pri~ini sozdavale neramnopravnost,<br />
odnosno neednakvost me|u gra|anite pri ostvaruvaweto na pravoto da<br />
ja napu{tat teritorijata na Republika Makedonija, odnosno da patuvaat<br />
vo stranstvo, istite ne bile vo soglasnost nitu so ~l. 9 od Ustavot,<br />
od ~ij aspekt, isto taka, se osporuva nivnata ustavnost.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~l. 2 st. 1 od Zakonot, za<br />
patuvawe vo stranstvo na dr`avjanite na Republika Makedonija potrebna<br />
im e patna isprava utvrdena so ovoj zakon, ako so me|unaroden<br />
dogovor ne e poinaku opredeleno.<br />
Vo osporeniot st. 2 na istiot ~len e utvrdeno deka Vladata na<br />
Republika Makedonija mo`e da opredeli deka za patuvawe vo stranstvo<br />
ili vo oddelni stranski dr`avi e potrebna i viza od pri~ina na<br />
me|unaroden reciprocitet, zaradi za{tita na bezbednosta na Republika<br />
Makedonija ili za{tita na zdravjeto na lu|eto.<br />
179
Vo ~l. 37 st. 1 od Zakonot se utvrdeni dva slu~ai vo koi podnesenoto<br />
barawe za izdavawe na paso{ ili viza }e se odbie ili nema da<br />
se izdade i toa: 1. ako protiv liceto koe bara izdavawe na paso{ ili<br />
viza e povedena krivi~na postapka za krivi~no delo za koe e predvidena<br />
kazna zatvor vo traewe najmalku tri meseci dodeka postapkata e vo<br />
tek - na barawe od nadle`niot sud i, 2. ako liceto koe bara izdavawe<br />
na paso{ ili viza e osudeno na bezuslovna kazna zatvor vo traewe<br />
preku tri meseci - dodeka ne ja izdr`i kaznata.<br />
Vo st. 2 na ~l. 37 e utvrdeno deka ako nekoja od pri~inite od st.<br />
1 na ovoj ~len nastapila po izdavaweto na paso{ot ili vizata na barawe<br />
na nadle`niot sud, paso{ot }e se odzeme, a vizata }e se poni{ti.<br />
Spored osporeniot st. 3 od ~l. 37, podnesenoto barawe za izdavawe<br />
na viza mo`e da se odbie, odnosno izdadenata viza da se poni{ti<br />
i od pri~inite navedeni vo ~l. 2 st. 2 na ovoj zakon.<br />
Od sodr`inata na ustavnata odredba {to se odnesuva na pravoto<br />
na gra|aninot da ja napu{ti teritorijata na Republika Makedonija,<br />
proizleguva deka ova pravo ne e apsolutno, odnosno neograni~eno, bidej}i<br />
samiot Ustav utvrdil deka ostvaruvaweto na ova pravo mo`e da<br />
se ograni~i so zakon i toa edinstveno vo slu~aite koga toa e potrebno<br />
zaradi za{tita na bezbednosta na Republikata, vodewe na krivi~na<br />
postapka ili za{tita na zdravjeto na lu|eto.<br />
Sporedbenoto ustavno pravo, isto taka, uka`uva deka ograni~uvaweto<br />
na pravoto na patuvawe vo stranstvo na svoite dr`avjani so zakon<br />
go predviduvaat ustavite i na drugite evropski dr`avi (pr. Italija,<br />
[panija, Bugarija, Slovenija, Hrvatska) so toa {to i slu~aite,<br />
odnosno osnovite za ograni~uvaweto na ova pravo vo osnova se identi-<br />
~ni, a se odnesuvaat vo prv red zaradi za{tita na pravniot poredok,<br />
nacionalnata bezbednost, zdravjeto ili pravata i slobodite na drugite<br />
gra|ani.<br />
Zaradi sozdavawe uslovi za ostvaruvawe na navedenoto ustavno<br />
pravo na gra|anite na Republika Makedonija, a vrz osnova na ustavnoto<br />
ovlastuvawe od ~l. 68 st. 1 al. 2 od Ustavot, Sobranieto na Republika<br />
Makedonija na 28. 10. 1992, donese Zakon za patnite ispravi na<br />
dr`avjanite na Republika Makedonija so koj, pokraj vidovite na patnite<br />
ispravi i vizi, se uredeni i pra{awata vo vrska so va`eweto,<br />
kako i postapkata za nivno izdavawe.<br />
Od aspekt na navodite vo inicijativata zna~ajno e da se istakne<br />
deka spored koncepcijata na ovoj Zakon, za ostvaruvawe na pravoto za<br />
patuvawe vo stranstvo sekoj dr`avjanin na Republika Makedonija, po<br />
pravilo potrebno e da ima samo patna isprava, a dodeka koga Vladata<br />
na Republika Makedonija od pri~ini za me|unaroden reciprocitet, zaradi<br />
za{tita na bezbednosta na Republikata ili zdravjeto na lu|eto }e<br />
opredeli, pokraj patnata isprava, potrebna mu e i viza, za ~ie izdavawe<br />
se nadle`ni Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i diplomatsko<br />
konzularnite pretstavni{tva na Republika Makedonija vo stranstvo.<br />
180
Spored Zakonot (~l. 37), podnesenoto barawe za izdavawe na paso{<br />
ili viza, ovlastenite organi }e go odbijat i nema da izdadat paso{<br />
ili viza, ako protiv liceto koe bara nivno izdavawe e povedena<br />
krivi~na postapka za krivi~no delo za koe e predvidena kazna zatvor<br />
vo traewe od najmalku tri meseci dodeka postapkata e vo tek - na barawe<br />
od nadle`niot sud, ako liceto e osudeno na bezuslovna kazna zatvor<br />
vo traewe preku tri meseci - dodeka ne ja izdr`i kaznata, a baraweto<br />
za izdavawe na viza mo`e da se odbie i od pri~ini za me|unaroden reciprocitet,<br />
zaradi za{tita na bezbednosta na Republikata ili za{tita<br />
na zdravjeto na lu|eto. Spored istiot ~len od ovoj zakon, isto taka,<br />
izdadeniot paso{ }e se odzeme, a izdadenata viza }e se poni{ti, dokolku<br />
po izdavaweto na paso{ot ili vizata nastapila nekoja od napred<br />
navedenite pri~ini.<br />
Od navedenoto proizleguva deka zakonodavecot pri ureduvawe<br />
na ostvaruvaweto na pravoto na napu{tawe na teritorijata na Republika<br />
Makedonija so Zakonot za patnite ispravi na dr`avjanite na<br />
Republika Makedonija se opredelil da ja iskoristi i ustavnata mo`nost<br />
so zakon da go ograni~i ostvaruvaweto na pravoto na gra|aninot<br />
da ja napu{ti teritorijata na Republika Makedonija, pri {to za ograni~uvawe<br />
na ova pravo gi utvrdil site tri osnovi {to se predvideni<br />
vo Ustavot po koi ova pravo mo`e da se ograni~i so zakon, so toa {to<br />
vo osporeniot ~l. 2 st. 2 na Vladata na Republika Makedonija i prepu-<br />
{til da ja utvrdi potrebata od voveduvawe na viza za patuvawe vo<br />
stranstvo ili vo oddelni stranski dr`avi od pri~ini na me|unaroden<br />
reciprocitet, zaradi za{tita na bezbednosta na Republikata ili za-<br />
{tita na zdravjeto na lu|eto.<br />
Spored misleweto na Sudot vakvoto ovlastuvawe na Vladata na<br />
Republika Makedonija, vo su{tina samo po sebe ne zna~i ograni~uvawe<br />
na ova pravo, no samo mo`nost za utvrduvawe na poseben na~in na<br />
negovo ostvaruvawe vo navedenite slu~ai vo zakonot, i ne implicira<br />
povreda na principot na vladeeweto na pravoto, na podelbata na vlasta<br />
i na ednakvosta na gra|anite pred Ustavot i zakonite.<br />
Ova od pri~ini {to, osporenoto ovlastuvawe na Vladata na Republika<br />
Makedonija, iako po svojata formulacija navidum izgleda<br />
prili~no generalno i kako da ne e vrzano za na~inot na sproveduvawe<br />
na Zakonot, spored misleweto na Sudot pra{aweto za negovata soglasnost<br />
so Ustavot ne mo`e da se razre{i samo vrz osnova na samata formulacija<br />
ako ne se ima predvid deka slu~aite i aktivnostite, dejstvijata,<br />
merkite i pojavite so koi mo`e da se zagrozi bezbednosta na Republikata,<br />
vo po{iroka politi~kopravna smisla, kako i zdravjeto na<br />
lu|eto, se utvrdeni vo posebni zakoni i deka nivnata za{tita e zada~a<br />
na nadle`nite ministerstva i drugite organi na upravata i drugi dr`avni<br />
organi. Tuka, pred se, spa|aat: Ministerstvoto za vnatre{ni raboti,<br />
Ministerstvoto za odbrana, so nivnite bezbednosni slu`bi, Ministerstvoto<br />
za zdravstvo, Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita,<br />
181
Ministerstvoto za za{tita na `ivotnata sredina i Republi~kiot<br />
hidrometeorolo{ki zavod, koi sekoj vo ramkite na svoite nadle`nosti<br />
utvrdeni so zakon, se dol`ni da ja {titat bezbednosta na Republikata,<br />
odnosno zdravjeto na lu|eto. Sekako vo ovaa grupa na organi spa|a<br />
i Agencijata za razuznavawe koja, isto taka, e nadle`na za za{tita na<br />
bezbednosta na Republikata, obezbeduvaj}i informacii i izve{tai od<br />
politi~ki, ekonomski, voeni i od drug vid aktivnosti od stranstvo.<br />
Ottuka, imaj}i predvid deka slua~ite vo koi i so kakvi se dejstva<br />
i na~ini mo`e da dojde do zagrozuvawe na bezbednosta na Republikata,<br />
odnosno na zdravjeto na lu|eto, a za ~ie spre~uvawe nadle`nite<br />
organi prezemaat soodvetni merki i aktivnosti, se ve}e utvrdeni<br />
vo drugite zakoni, spored Sudot irelevantno e {to tie ne se utvrdeni<br />
i vo ovoj zakon, bidej}i vo takov slu~aj bi mo`elo nekoi od niv poradi<br />
previd, ili drugi pri~ini, da ne se utvrdat vo ovoj zakon so {to bi se<br />
relativiziralo nivnoto zna~ewe i vlijanie za za{tita na ovie dve<br />
sferi. Zatoa, ako osporenite zakonski odredbi se posmatraat povrzano<br />
i vo kontekst na celokupnata zakonska regulativa vo koja se ureduvaat<br />
pra{awa od zna~ewe za za{tita na bezbednosta na Republikata i<br />
zdravjeto na lu|eto voop{to, spored ocenata na Sudot ne otsustvuvaat<br />
zakonski utvrdeni slu~ai i kriteriumi soglasno ~l. 27 st. 3 od Ustavot<br />
za ograni~uvawe na pravoto na patuvawe vo stranstvo na gra~anite na<br />
Republika Makedonija, poradi {to i ne bi trebalo da se doveduva vo<br />
pra{awe nivnata soglanost so Ustavot samo zatoa {to vo niv ne se konkretizirani<br />
slu~aite vo koi poradi potrebata od za{tita na navedenite<br />
dve vrednosti mo`e so zakon da se ograni~i ostvaruvaweto na<br />
ova nivno pravo.<br />
Ponatamu, ako za{titata na bezbednosta na Republikata i za{-<br />
titata na zdravjeto na lu|eto e vo nadle`nost na izvr{nata vlast, a<br />
Vladata na Republika Makedonija, kako nositel na taa vlast, vo ramkite<br />
na nejzinata ustavna nadle`nost da ja utvrduva politikata na<br />
izvr{uvawe na zakonite i za nivno izvr{uvawe da donesuva uredbi i<br />
drugi propisi, ja sledi sostojbata vo navedenite oblasti, spored misleweto<br />
na Sudot ne e sporno deka taa, koga vrz osnova na informacii<br />
i podatoci {to i gi dostavuvaat nadle`nite organi i slu`bi, }e oceni<br />
deka stabilnosta i bezbednosta na Republikata ili zdravjeto na lu|eto<br />
se zagrozeni ili ima indicii da bidat zagrozeni, bilo od vnatre{ni<br />
ili nadvore{ni faktori i elementi, mo`e, soglasno ovlastuvaweto od<br />
~l. 2 st. 2 od Zakonot, zaradi za{tita na ovie dve ustavni vrednosti, da<br />
intervenira so voveduvawe na vizi na na{ite dr`avjani za patuvawe<br />
vo oddelni stranski dr`avi, kako operativno sredstvo, odnosno merka<br />
za ostvaruvawe na ova nivno pravo vo ovie slu~ai.<br />
Ako kon ova se dodade deka soglasno ovoj Zakon, pri~inite poradi<br />
koi e utvrdena potrebata od izdavawe na viza istovremeno pretstavuvaat<br />
i pri~ini za nejzino neizdavawe ili za nejzino poni{tuvawe<br />
dokolku se utvrdi deka tie nastanale po nejzinoto izdavawe i deka<br />
182
za toa koga na nekoj gra|anin mo`e da mu se ograni~i ova pravo od tie<br />
pri~ini ne odlu~uva Vladata na Republika Makedonija, no Ministerstvoto<br />
za vnatre{ni raboti i diplomatsko-konzularnite pretstavni-<br />
{tva, pritoa vodej}i smetka za osobenostite na sekoj konkreten slu~aj<br />
vo odnos na ista pravna sostojba, proizleguva deka osporenite odredbi<br />
od Zakonot ja isklu~uvaat mo`nosta od arbitrernost i samovolie na<br />
Vladata na Republika Makedonija, bidej}i koristeweto na ova nejzino<br />
ovlastuvawe e strogo ograni~eno so samiot zakon so ogled na toa {to<br />
toa se odnesuva samo vo slu~ai koga toa e potrebno zaradi za{tita na<br />
bezbednosta na Republikata i zdravjeto na lu|eto i deka so vakvoto<br />
nejzino ovlastuvawe ne se vr{i diskriminacija na gra|anite na Republika<br />
Makedonija vrz niedna osnova utvrdena vo ~l. 9 od Ustavot, nitu<br />
pak se povreduva na~eloto na vladeeweto na pravoto. Vo prilog na ova<br />
se i odredbite na ~l. 39 od Zakonot spored koi, vo re{enieto so koe se<br />
odbiva baraweto za izdavawe na viza mora da se navedat pri~inite od<br />
koi organot se rakovodel pri donesuvaweto na takvoto re{enie, a protiv<br />
koe re{enie pak, soglasno ~l. 40 od Zakonot mo`e da se izjavi `alba<br />
do nadle`nata komisija na Vladata na Republika Makedonija, a ne<br />
e isklu~ena mo`nosta da se podnese i tu`ba za poveduvawe upraven<br />
spor do Vrhovniot sud na Republika Makedonija, kako eden vid sudska<br />
za{tita na zakonitosta na poedine~nite akti na organite na dr`avnata<br />
uprava.<br />
Imaj}i go predvid seto napred navedeno, spored misleweto na<br />
Sudot, Zakonot za izdavawe na patnite ispravi na dr`avjanite na Republika<br />
Makedonija gi utvrduva uslovite i postapkata za ograni~uvawe<br />
na pravoto na gra|anite na Republika Makedonija da ja napu{tat<br />
nejzinata teritorija, a so toa i granicite i ramkite na ovlastuvaweto<br />
na Vladata na Republika Makedonija, poradi {to i ne mo`e da se postavi<br />
pra{aweto za soglasnosta na osporenite ~lenovi od Zakonot so<br />
~l. 8 st. 1 al. 3 i 4, ~l. 9, ~l. 27 st. 3, ~l. 54 i ~l. 91 od Ustavot na Republika<br />
Makedonija, od ~ij aspekt se osporuvaat.<br />
Toa {to pak vo osporenata odredba od ~l. 2 st. 2 e utvrden "me-<br />
|unarodniot reciprocitet" kako pri~ina poradi koja Vladata na Republika<br />
Makedonija mo`e da opredeli deka za patuvawe vo stranstvo e<br />
potrebna viza, koj {to ne bil predviden vo ~l. 27 st. 3 od Ustavot, poradi<br />
{to i posebno se osporuva ovoj del od ovaa odredba, spored Sudot,<br />
isto taka, ne e pri~ina za izrazuvawe na somnevawe vo soglasnosta na<br />
ovoj del od odredbata so Ustavot, so ogled na toa {to celta i su{tinata<br />
na vakvata odredba pretstavuva i svoevidna garancija na po~ituvawe<br />
na op{to prifatenite normi na me|unarodnoto pravo, vklu~uvaj}i<br />
gi vo niv i na~eloto na reciprocitet, kako edna od temelnite vrednosti<br />
na ustavniot poredok na Republika Makedonija utvrdena vo ~l. 8 st.<br />
1 al. 11 od Ustavot.<br />
Od druga strana, imaj}i predvid deka reciprocitetot, sfaten<br />
kako izraz na suverinitetot na edna dr`ava koj pretstavuva i edno od<br />
183
osnovnite na~ela vo me|unarodnoto pravo za ramnopravnosta na dr`avite<br />
vo nivnite me|usebni odnosi, ozna~uva situacija vo koja se vospostavuvaat<br />
ekvivalentni odnosi, odnosno ednakva postapka i tretman vo<br />
vrska so ostvaruvawe na opredeleni prava na dr`avjanite na edna dr`ava<br />
vo odnosite so druga dr`ava, vklu~uvaj}i go tuka i ostvaruvaweto<br />
na pravoto na patuvawe na nejzinite dr`avjani vo oddelni stranski<br />
dr`avi, Sudot smeta deka negovoto utvrduvawe vo Zakonot e opravdano<br />
i osnovano bidej}i merkite {to mo`at da se prezemat po reciprocitetna<br />
osnova mo`at da se vo interes, odnosno vo funkcija i na za{titata<br />
na ustavno utvrdenite vrednosti vo ~l. 27 st. 3 od Ustavot, a pred<br />
sî na za{titata na bezbednosta na Republikata, kako biten segment na<br />
nejziniot suverenitet i integritet, ~ija za{tita kako povisoki ustavni<br />
vrednosti imaat prioritet vo odnos na pravoto na gra|anot da ja<br />
napu{ti teritorijata na Republika Makedonija.<br />
Poradi navedenite pri~ini osporenite zakonski odredbi i vo<br />
delot koj se odnesuva na me|unarodniot reciprocitet ne se vo nesoglasnost<br />
ne samo so ~l. 8 st. 1 al. 11 i ~l. 27 st. 3 od Ustavot, no i so ~l. 91<br />
i ~l. 119 od Ustavot, vo koi se utvrdeni nadle`nostite na Vladata na<br />
Republika Makedonija od oblasta na me|unarodnite odnosi.<br />
9. PRAVO NA SLOBODNO IZRAZUVAWE<br />
~l. 16<br />
Se garantira slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata i javno<br />
izrazuvawe na mislata.<br />
Se garantira slobodata na govorot, javniot nastap, javnoto<br />
informirawe i slobodnoto osnovawe na institucii za javno informirawe.<br />
Se garantira slobodniot pristap kon informaciite, slobodata<br />
na primawe i prenesuvawe na informacii.<br />
Se garantira pravoto na odgovor vo sredstvata za javno informirawe.<br />
Se garantira pravoto na ispravka vo sredstvata za javno informirawe.<br />
Cenzurata e zabraneta.<br />
Pred da go istakne pravoto na slobodno izrazuvawe, Ustavot<br />
najprvo govori za slobodata na uveruvaweto, sovesta i mislata od kade<br />
nu`no proizleguva potrebata nakratko da se zadr`ime na ovi ~ovekovi<br />
slobodi.<br />
Vo pogled na slobodata na uveruvaweto i mislata, koi nikoj i<br />
so ni{to na ovoj svet ne mo`e prisilno da gi ograni~i ~inam deka sekoja<br />
rasprava e izli{na i ottamu nema nikakvi, osven demago{ki pri-<br />
~ini za vpu{tawe vo kakva i da e rasprava.<br />
184
Ne{to poinakov e slu~ajot so slobodata na sovesta, za koja za<br />
nas sosema ispravno e tvrdeweto spored koe vrz antropolo{ka osnova<br />
taa se opredeluva kako mentalna konstanta, kako del na ~ovekoviot<br />
identitet. Sovesta e moralna osnova vrz koja iskustvoto gi nadograduva<br />
stavovite koi se sublimirani zaklu~oci od razli~no nivo na<br />
op{tost taka {to moralnite stavovi se posledica na razli~nite `ivotni<br />
situacii. Ottamu, poteknuvaat "gre{kite ili konfliktite na<br />
moralnosta, nedorazbirawata okolu razli~nite ~ove~ki vrednosti i<br />
tragi~nite nedorazbirawa (~ove~ki drami). Realno, zaradi zagubata na<br />
op{to~ove~kiot plan, paralelno postojat razli~no integrirani<br />
li~nosti kako i razli~no nivo na dostignatiot integritet. Vsu{nost,<br />
{to ~ovekot mu dol`i na ~oveka, vrednostite koi gi vospostavuva na<br />
~ove~ko ramni{te kako {to se pomo{ vo nevolja, doverbata i sli~no<br />
se test na proverkata na sovesta i nejzina avtonomna osnova." 226<br />
Slobodata na sovesta vo praktikata na ~ovekovite prava vo prv<br />
red e sfatena kako sloboda na verosipovest {to istoriski e usloveno.<br />
Moderniot kontekst na ova ~ovekovo pravo e sloboda na misleweto so<br />
{to e postignat dovolen stepen na individualizacija na ~ovekot. Slobodata<br />
na sovesta e priznata na socijalno ramni{te kako prigovor na<br />
sovesta na lekarite ili kako civilno otslu`uvawe na voeniot rok.<br />
Slobodata na sovesta sfatena po{iroko kako rabota uveruvawe e priznaena<br />
i na nivo na zaednicite kako {to e semejstvoto. Dr`avite dogovorni~ki<br />
na Paktot za gra|anski i politi~ki prava se obvrzuvaat na<br />
po~ituvawe na slobodata na roditelite, i vo slu~aj na potreba, na zakonskite<br />
starateli da obezbedat versko i moralno vospituvawe na svoite<br />
deca soglasno svoeto sopstveno uveruvawe (~l. 18/4). Po{irokiot<br />
kontekst na slobodata na sovesta, ~ij prakti~en vid slobodata na izrazuvaweto<br />
na uveruvaweto, e temel na modernoto sfa}awe na li~nosta<br />
kako kriterium za procena na vnatre{nite granici na slobodata na<br />
misleweto koja ne smee da se apsolutizira vo negativna smisla kako<br />
sloboda od kakva bilo kontrola {to ~esto se slu~uva vo op{testveniot<br />
prostor kako {to taa e definirana vo liberalna moralna teorija.<br />
Op{ta pretpostavka na kontekstot na ova pravo e pravoto na `ivot,<br />
no kako li~no, a ne kako op{testveno sfa}awe na vrednosta na<br />
`ivotot i ispolnuaweto na negovata smisla. Taka pravoto na dostoinstvo<br />
kako op{ta ramka pomalku ili pove}e na site ~ovekovi prava od<br />
apsoluten dobiva konkreten vid i svojata potvrda ja nao|a ne kako<br />
op{t argument, tuku kako izraz i dokaz na najdobrite ~ovekovi vrednosti.<br />
Osnovot vrz koj realno treba da se vtemelat ~ovekovite prava<br />
ne e apstraktno sfatenoto dostoinstvo kako rabota na formalno po-<br />
~ituvawe na edinstvenata polo`ba na ~ovekot vo prirodata, slobodata<br />
na ~ovekot kako normativno opredeleno bitie na slobodata na umno<br />
opredelenata prakti~na filozofija, tuku na ~ovekot kako del od pri-<br />
226<br />
Janji}-Komar, M. Sloboda savesti, Pravni `ivot, Beograd, 2002/9. str. 673.<br />
185
odata vo realno sfateniot `ivot, negovata svest kako moralno vtemeluvawe<br />
na ~ovekovite granici na slobodata." 227<br />
Slobodata na izrazuvaweto, Ustavot ja opredeluva vo smisla<br />
na sloboda po pat na govor, pismo, slika, crte` ili na drug na~in da se<br />
dade soop{tenie kako i da se izrazuvaat misli, gledi{ta i ~uvstva<br />
preku pe~ateni dokumenti, radiodifuzija, film ili elektronski informaciski<br />
sistemi. Vo ovaa smisla se opfateni i sredstvata za produkcija<br />
i komunikacija, prenos ili distribucija na informacii i idei.<br />
Vo negativna smisla taa zna~i deka sekoj gra|anin e za{titen od kakva<br />
i da e prisilba da gi izrazi svoite pogledi vo politi~ka, religiozna,<br />
kulturna i druga smisla. Slobodata na informiraweto, opfa}a osobeno:<br />
1 0 sloboda na govor i javen nastap i, 2 0 sloboda na informirawe. 228<br />
1 0 Slobodata na govor i javen nastap zna~i pravo na gra|aninot<br />
da zboruva javno, odnosno slobodno da gi izrazuva svoite misli na<br />
razli~ni vidovi javni sobiri. Ovaa sloboda ja so~inuvaat dva me|usebno<br />
povrzani elementi: sloboda na govorot vo naj{iroka smisla na<br />
227<br />
Ibid. str. 673. "Na individualen plan, prodol`uva istiot avtor, "sovesta<br />
se manifestira kako dol`nost sprema sebesi i kako pravo vo op{testveniot<br />
prostor. Taa se vospostavuva kako osnova na avtonomijata na li~nosta<br />
vo moralnata sfera kako pra{awe na integritetot na li~nosta. Navistina,<br />
socijalno priznanie dobija samo prigovorot na sovesta na lekarite i civilnoto<br />
slu`ewe na voeniot rok kako moralno pravo, dodeka e zaostaveno moralnoto<br />
zna~ewe na moralnata dimenzija na vospituvaweto na decata od strana na<br />
roditelite i prakti~no svedeno na izborot na verosipovesta. Paktot za<br />
gra|anski i politi~ki prava moralnoto pra{awe ne go tretira samo kako<br />
privatna rabota, odnosno kako pra{awe na slobodata na voljata, tuku kako<br />
rabota na sloboda na akcija i implicira odnos kon drug. Slobodata na sovesta<br />
vklu~uva i javni nastapi, povrzuvawe na lu|e so sli~ni uveruvawa i nivno<br />
organizirawe. Taa mo`e da bide osnov za mnogu op{testveni akcii koi nastanuvaat<br />
spontano po povod na nekoj ~ove~ki problem (mirovni sakcii, ekolo{ki<br />
pra{awa i dr.)." Ibid. str. 674. Sloboda na sovesta, pak spored Rouls<br />
pretstavuva sloboda na individuite da gi sledat svoite moralni, filozofski<br />
ili religiozni interesi bez pravni ograni~uvawa koi od niv baraat da se<br />
vpu{taat ili da ne se vpu{taat vo kakvi i da bilo posebni formi na religiozna<br />
ili nekoja druga praktika koga ostanatite lu|e se pravno obvrzanii da<br />
ne se me{aat (Rouls, X. op. cit. str. 229-230).<br />
228<br />
Pravoto na sloboda na izrazuvawe, vsu{nost, Ustavot go garantira<br />
kako kompleks od slednive prava i slobodi: 1 0 pravo na javno izrazuvawe na<br />
mislata, 2 0 sloboda na govor, 3 0 sloboda na javen nastap, 4 0 pravo na javno<br />
informirawe, 5 0 pravo na slobodno osnovawe institucii za javno informirawe,<br />
6 0 pravo na sloboden pristap kon informacii, 7 0 sloboda na primawe<br />
informacii, 8 0 sloboda na prenesuvawe informacii 9 0 pravo na odgovor vo<br />
sredstvata za javno informirawe, i 10 0 pravo na ispravka vo sredstvata za javno<br />
informirawe.<br />
186
zborot i sloboda na koristewe na govorot vo javniot `ivot.<br />
2 0 Slobodata na informirawe zna~i: a) sloboden pristap do<br />
informaciite (pravo na gra|anite da bidat izvestuvani za nastanite<br />
vo zemjata i vo svetot, pravo da bidat adekvatno informirana osobeno<br />
za pra{awa od javen interes i pravo da baraat informacii preku site<br />
mo`ni zakonski izvori), i b) sloboda na prenesuvaweto na informaciite.<br />
Vo vrska so slobodata na informirawe, Ustavot garantira i<br />
pravo na odgovor, pravo na ispravka, i pravo na za{tita na izvorot na<br />
informaciite vo sredstavata za javno informirawe. Pritoa, Ustavot<br />
izre~no ja zabranuva cenzurata vo sredstvata za informirawe (arbitrernoto<br />
selektirawe na informaciite od strana na dr`avata).<br />
Vakvata opredelba na Ustavot poa|a od postavkata deka nema<br />
vistinska demokratija bez {iroka garancija na pravoto na sloboda na<br />
izrazuvawe za{titeno od nezavisni i nepristrasni sudovi.<br />
ME\UNARODNI DOKUMENTI<br />
Univerzalna deklaracija za pravata na ~ovekot od 1948<br />
~l. 19<br />
Sekoj ima pravo na sloboda na mislewe i izrazuvawe, {to vklu-<br />
~uva i pravo da ne bide voznemiruvan poradi svoeto mislewe, kako i<br />
pravo da bara, prima i {iri informacii i idei preku koe i da e sredstvo<br />
i bez ogled na granicite.<br />
Evropska konvecija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovnite<br />
slobodi od 1950<br />
~l. 10<br />
1. Sekoj ima sloboda na izrazuvawe. Ova pravo gi opfa}a slobodata<br />
na mislewe i slobodata na primawe i prenesuvawe na informacii<br />
ili idei, bez popre~uvawe od strana na nekoj javen organ i bez<br />
ogled na granicite. Ovoj ~len ne gi spre~uva dr`avite, preprijatijata<br />
za radio, film i televizija da gi podlo`uvaat na re`im na dozvoli<br />
za rabota. 229<br />
229<br />
Sudot objavi deka celta na ovaa re~enica e: "da razjasni deka na<br />
dr`avite im e dozvoleno, preku sistem na licenci da go reguliraat na~inot<br />
na koj e organizirana radiodifuzijata na nejzinata teritorija, osobeno vo<br />
nejzinite tehni~ki aspekti... Tehni~kite aspekti nesomneno se va`ni, no dodeluvaweto<br />
ili odbivaweto na licenca mo`e isto taka da bide usloveno od<br />
drugi pri~ini, vklu~itelno i pra{awa kako {to se prirodata i celite na<br />
predlo`enata stanica, nejzinata potencijalna publika i nacionalno, regionalno<br />
ili lokalno nivo, pravata i potrebite na specifi~nata publika i<br />
obvrskite izvedeni od me|unarodnite pravni instrumenti. Toa mo`e da vodi<br />
kon popre~uvawa ~ii celi }e bidat legitimni spored ovaa re~enica, iako tie<br />
ne soodvetstvuvaat so nitu edna od celite utvrdeni vo stav 2. Kompatibilnosta<br />
na takvite popre~uvawa sepak mora da bide proceneta vo svetlinata na<br />
187
2. So ogled na toa {to ostvaruvaweto na ovie slobodi so sebe<br />
nosi obvrski i odgovornosti, mo`e da bide podlo`eno na takvi formalnosti,<br />
uslovi, ograni~uvawa i sankcii predideni so zakon, koi vo demokratskoto<br />
op{testvo pretstavuvaat neophodni merki vo interes na<br />
dr`avnata bezbednost, teritorijalniot integritet ili javnata sigurnost,<br />
spre~uvaweto na neredi ili krivi~ni dela, za{titata na zdravjeto<br />
ili moralot, ugledot ili pravata na drugite, spre~uvaweto {irewe<br />
na doverlivi informacii ili vo interes na za~uvuvaweto na avtoritetot<br />
i nepristrasnosta na pravo<strong>sudstvo</strong>to.<br />
*<br />
^lenot 10 od Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite<br />
prava i osnovnite slobodi go garantira pravoto na sloboda na izrazuvawe<br />
kako pravo vo koe se pomesteni: 1 0 pravoto na slobodno mislewe,<br />
230 2 0 pravoto na primawe informacii i idei, 3 0 pravoto na soop{-<br />
tuvawe na informacii i 4 0 pravoto prethodno navedenite prava da se<br />
u`ivaat i praktikuvaat bez me{awe na javnata vlast i bez ogled na<br />
granicite. Ova pravo e pravo samo po sebe, no i pretpostavka ili sostaven<br />
del na drugi prava za{titeni so Konvencijata, kako na primer,<br />
na slobodata na zdru`uvawe. Slobodata na izrazuvawe, istovremeno<br />
mo`e da e sprotivna na drugi prava za{titeni so Konvencijata, kako<br />
na pravoto na pravedno sudewe, na po~ituvawe na privatniot `ivot, na<br />
sovesta i religijata. Vo slu~aj na takva sprotivnost, Sudot za ~oveostanatite<br />
uslovi od stav 2." Kasaciono pravo ... str. 34 .<br />
230<br />
Na{ stav e deka pravoto na sloboda na mislewe koe e pomesteno vo<br />
Evropskata konvencija i ottamu kako nesre}na formulacija i vo Ustavot na<br />
Republika Makedonija e ~ista deklaracija, gol politi~ki pamflet i ottamu<br />
nudum ius. Pokraj toa izdvojuvaweto na ova sloboda kako posebno pravo, isto<br />
taka nema kakva i da e logika, za{to misleweto na ~ovekot e ne{to {to ostanuva<br />
vo negoviot um, i dokolku ne e izrazeno (a toa e ve}e ne{to drugo) e nonsens.<br />
Imeno, nema nikakva smisla vo tvrdewata na Macovei i drugi, od tipot<br />
deka "dr`avite ne smeat da se obiduvaat da gi indoktriniraat svoite gra|ani<br />
i deka ne treba da im se dozvoli da pravat razliki me|u licata koi imaat edno<br />
ili drugo mislewe (!?)" Slobodata na mislewe nema svoe opravduvawe nitu vo<br />
negativnata forma: "Slobodata na svoe mislewe sodr`i i negativna sloboda<br />
za nemo`nost od prisilba za iska`uvawe za sopstvenoto mislewe (Vogt protiv<br />
Germanija, 1995)," ottamu {to ova pravo vo celost e zadovoleno so proklamiraweto<br />
deka slobodata na izrazuvaweto sodr`i i negativna sloboda - da<br />
ne se zboruva. Macovei, M. Sloboda na izrazuvawe, Directorate General of Human<br />
Rights, Council of Europe, Strasbourg Cedex, 2001, str. 10. Nakratko, nie smetame<br />
deka slobodata na mislata ne zna~i sloboda na poedinecot da misli {to<br />
saka bez toa da mu go prenesuva na drug spored na~eloto deka nikoj ne mo`e da<br />
se povika na odgovornost za negovite tajni misli (cogitationis poenam nemo patitur),<br />
tuku samo nu`no vklu~uvawe na slobodata na izrazuvawe na mislata vo<br />
demokratskoto op{testvo.<br />
188
kovite prava vospostavuva ramnote`a so cel da postigne prvenstvo na<br />
ednoto nad drugoto pravo. 231<br />
Samiot ~l. 10 od Konvencijata sodr`i dva stava: prviot, so koj<br />
se definiraat slobodite {to se {titat, i vtoriot, koj gi utvrduva<br />
okolnostite vo koi nekoja dr`ava mo`e legitimno da go popre~i koristeweto<br />
na slobodata na izrazuvaweto.<br />
Za{titata koja se dava so ~l. 10 st. 1 od Konvencijata e odnesuva<br />
na kakvo i da e izrazuvawe, bez ogled na negovata sodr`ina (politi~ka,<br />
komercijalna, umentni~ka itn), na~inot na koj e preneseno (od lice,<br />
grupa ili na kakov bil na~in od koj i da e vid na medium) i bez ogled<br />
korisnicite na koi e upateno (vozrasni lica ili deca, na celata ili<br />
na ograni~ena javnost). Izrazuvaweto se odnesuva ne samo na govor<br />
(izre~eni ili pi{ani zborovi), tuku i na sliki, zamisli i dejstvija<br />
nameneti da izrazat opredelena ideja ili da prezentiraat informacii.<br />
Vo odredeni okolnosti i oblekata mo`e da pretstavuva izrazuvawe<br />
vo smisla na navedenata odredba.<br />
Za{titata poa|a od tolerancijata na individualnite gledi{ta<br />
kako va`na komponenta na demokratskiot sistem, duri i toga{ koga<br />
takvoto izrazuvawe pretstavuva {ok za mnozinstvoto. Vo taa smisla,<br />
Sudot izjavi deka ~l. 10 gi {titi ne samo "informaciite i ideite koi<br />
se primaat so naklonetost ili se smataat za nenavedlivi ili indiferentni,<br />
tuku i onie {to navreduvaat, {okiraat ili voznemiruvaat." 232<br />
3. Spored ~l. 54 st. 4 od Ustavot, ograni~uvaweto na slobodite i<br />
pravata ne mo`e da se odnesuva i na pravoto na slobodatata na uveruvaweto,<br />
sovesta, mislata, javnoto izrazuvawe na mislata i veroispovesta.<br />
So drugi zborovi, Ustavot na Republika Makedonija ne sodr`i nitu<br />
specijalna, nitu generalna zakonska rezerva koja bi gi opredelila<br />
granicite na ostvaruvaweto na slobodata na mislata i javnoto izrazuvawe<br />
na mislata, poradi {to nejzinata granica treba da se bara vo<br />
sevkupnosta na Ustavot i negovite opredelbi imaj}i gi pritoa predvid<br />
231<br />
Macovei, M. Sloboda na izrazuvawe, str. 7.<br />
232<br />
Vo slu~ajot Handyside, kako i vo podocne`nata presuda Sunday Times,<br />
Sudot ja naglasi va`nosta na slobodata na izrazuvawe vo edno demokratsko<br />
op{etstvo. Slobodata na izrazuvawe pretstavuva eden od osnovnite temeli<br />
na edno takvo op{etstvo, eden od osnovnite uslovi za negov napredok i za<br />
razvojot na sekoj ~ovek. Spored ~l. 10 st. 2, taa e primenliva ne samo za informacii<br />
ili idei {to se primaat so naklonost, {to se smetaat za nenavredlivi<br />
ili kako pra{awa na indiferentnost, tuku i za onie {to ja navreduvaat,<br />
{okiraat ili voznemiruvaat dr`avata ili nekoj sektor od naselenieto. Toa<br />
se barawa za takov pluralizam, tolerancija i {irokoumnost bez koi nema<br />
demokratsko op{testvo." Vidi: Kasaciono pravo vo vrska so ~lenot 10 od<br />
Evropskata konvencija za ~ovekovi prava, ^etirieset godini kasaciono pravo<br />
1959-1999, Direktorat za ~ovekovi prava, Strazbur, 1999, str. 66 i Macovei,<br />
M. op. cit, str. 9.<br />
189
me|unarodnite dokumenti {to se ratifikuvani vo soglasnost so<br />
Ustavot.<br />
Sepak, i pokraj visokoto nivo na garantirawe na slobodata na<br />
mislata i nejzinoto javno izrazuvawe vo Ustavot na Republika Makedonija,<br />
taa ne e apsolutna i ne mo`e da va`i neograni~eno. Zaradi obezbeduvawe<br />
na zaedni~kiot `ivot, pravniot poredok mora da ja ograni-<br />
~i slobodata na poedinecot za da ja za{titi slobodata na drugite.<br />
Granicite na manifestiraweto na ovaa sloboda za poedinecot se nao-<br />
|aat vo so zakon sancioniranite dejstvija. Imeno, na~inot na koj {to<br />
podnositelot javno nastapuva i go iska`uva svoeto mislewe, upotrebenite<br />
formulacii, mestoto na javniot nastap, svojstvoto na podnositelot,<br />
celta koja saka da ja postigne i posledicite koi proizleguvaat od<br />
negoviot javen nastap, kako i aktivnostite koi gi prezema pred i po<br />
nastapot, analizirani vo nivnata sevkupnost, mo`e da pretstavuva dejstvie<br />
koe e neposredno naso~eno protiv pravniot poredok, kako osnova<br />
za ostvaruvawe na site slobodi i prava, i koe se sovpa|a so bitijata na<br />
krivi~nite dela za koi mo`e da bide oglasen za vinoven i kaznet. Vo<br />
soglasnost so elementarniot pristap deka praktikuvaweto na slobodata<br />
od koe i da e lice ne smee da bide na {teta na slobodite i pravata<br />
na drugite lica, Krivi~niot zakonik, gi inkriminira slednive povedenija:<br />
kleveta (~l. 172), navreda (~l. 173), iznesuvawe li~i i semejni<br />
priliki (~l. 174) i omalova`uvawe so prefrlawe za krivi~no delo<br />
(~l. 175), kako op{ti krivi~ni dela i nivnite posebni formi, odnosno<br />
nivnoto izvr{uvawe preku sredstvata za javno informirawe. 233 Me|utoa,<br />
respektiraj}i go faktot deka slobodata na izrazuvawe kako nu`en<br />
aspekt na ~ovekovata samorealizacija i sredstvo za vklu~uvawe vo raspravata<br />
za moralnite i socijalnite vrednosti vo zaednicata, Krivi-<br />
~niot zakonik od navedenite inkriminacii gi izzema navredlivite<br />
iska`uvawa za "toj {to navredlivo }e se izrazi za drug vo nau~no, kni-<br />
`evno ili umetni~ko delo, vo seriozna kritika, vo vr{ewe na slu`bena<br />
dol`nost, novinarska profesija, politi~ka ili druga op{testvena<br />
dejnost, vo odbrana na nekoe pravo ili pri za{tita na opravdani<br />
interesi, ako od na~inot na izrazuvaweto ili od drugi okolnosti proizleguva<br />
deka toa ne e storeno so namera za omalova`uvawe" (~l. 176<br />
st. 1 KZ).<br />
Vo Glava XVIII od KZ se pomesteni i krivi~nite dela: povreda<br />
na ugledot na Republika Makedonija (~l. 178), izlagawe na podbiv na<br />
makedonskiot narod i nacionalnostite (~l. 179), povreda na ugledot na<br />
stranska dr`ava (~l. 181) i povreda na ugledot na me|unarodna organizacija<br />
(~l. 182). Ovie inkriminacii mo`at da se sfatat kako popre~uvawe<br />
na slobodata na govorot, za{to namesto da ja favoriziraat, tie ja<br />
233<br />
Va`no e da se spomne deka vo sferata na informiraweto mo`e da<br />
se pomesti i ~l. 193 KZ so koj se inkriminira prika`uvaweto na pornografski<br />
materijal na dete.<br />
190
ograni~uvaat javnata politi~ka aktivnost i ottamu ne se vo funkcija<br />
na odr`uvawe na vistinski demokratski sistem. 234<br />
Vo taa smisla treba da se tolkuvaat i krivi~nite dela kleveta,<br />
navreda ili iznesuvaweto li~ni ili semejni priliki storeni kon<br />
pretsedatelot na Republikata vo vr{eweto na negovata funkcija ili<br />
kon lice koe se nao|a na kandidatska lista za vreme pred izborite ili<br />
neposredno pred glasaweto. Za ovie krivi~ni dela spored ~l. 184 st. 2<br />
i 3 KZ od 1996, be{e predvideno gonewe po slu`bena dol`nost. Na toj<br />
na~in, vo odnos na za{titata na ~esta i ugledot, zakonodavecot, vsu-<br />
{nost, gi povlastuva{e politi~atite, odnosno javnite li~nosti vo<br />
odnos na obi~nite gra|ani. So ogled na toa {to vakvata opredelba<br />
be{e sprotivna na jurisprudencijata na Komisijata i Sudot za ~ovekovite<br />
prava koi ne insistiraat vrz takvi dopolnitelni oblici na za{-<br />
tita vo praktikuvaweto na slobodata na javno izrazuvawe, so izmenite<br />
na od 2004 godina ovie odredbi se bri{ani od KZ. Imeno, Komisijata<br />
smeta deka politi~arite mora da bidat podgotveni da prifatat mnogu<br />
postroga javna kritika za nivnite aktivnosti i izjavi, odnosno deka<br />
takvata kritika ne bi trebalo da se smeta za klevetni~a dokolku dava<br />
dovolni osnovi za somnevawe vo nivniot li~en karakter i nivnata<br />
reputacija. Vo vrska so ova, diskusijata za odredeni moralni aspekti<br />
na politi~arite, spored Komisijata ne zadira vo nivnata privatnost,<br />
tuku e vo interes na javnosta se dodeka raspravata za javniot moral na<br />
odreden nivni akt ne se pribli`i do nivoto na kleveta. Pritoa, zna~ajno<br />
e da se istakne deka barawata za doka`uvawe na vistinitosta na<br />
kritikata ne se prifateni od Komisijata, zatoa {to vrednosnite sudovi<br />
pretstavuvaat esencijalen del na slobodata na pe~atot, a nemo`nosta<br />
od doka`uvawe e inherentna vo procenata na vrednosnite sudovi.<br />
Spored misleweto na Komisijata, "esencijalno vo demokratskoto<br />
op{testvo e pluralizmot na mislewata, vklu~itelno i na onie koi se<br />
{okantni ili navredlivi i koi vo osnova se dozvoleni. Za efikasno da<br />
se za{titi slobodata na izrazuvaweto, restrikciite mora da bidat<br />
odredeni vo duhot na pluralizmot, tolerancijata i {irinata na pogledite,<br />
osobeno koga slobodata na izrazuvaweto e vovle~ena vo politi~-<br />
234<br />
Vrednostite kako ~est na zamjata ili vladata, "~est na nacijata,<br />
dr`avni ili drugi oficielni simboli, avtoriett na jasnite organi (osven sudovite)"<br />
ne se spomnati vo st. 2 i zaradi toa ne se legitimni pri~ini za ograni~uvawe<br />
na slobodata na izrazuvawe. Od tie pri~ini nacionalnite sudovi<br />
ne smeeat da sankcioniraat nitu edna kritika - izrazena so zborovi, gestovi,<br />
sliki ili na drug na~in - protiv takvi apstraktni poimi, bidej}i ne spa|aat<br />
vo opfatot na oblasta {to e za{titena so st. 2... Na primer, uni{tuvaweto na<br />
nekoj dr`aven simbol ili nekoj "navredliv" akt protiv istiot bi bil izraz<br />
na ne~ie nesoglasuvawe i kritika na nekoi politi~i odluki, aktigvnost na javnite<br />
organi, javnite politiki vo odredeni oblasti, ili sî drugo {to e povrzano<br />
so koristeweto na vlasta. Macovei, M. op. cit, str. 30.<br />
191
kite raboti." 235<br />
4. Slobodata na izrazuvawe i informirawe ne e apsolutna nitu<br />
spored Evropskata konvencija za za{tita na pravata i osnovnite slobodi.<br />
Nejzinite ograni~uvawa se predvideni so odredbata od ~l. 10 st.<br />
2 od Konvencijata. Tie ograni~uvawa mo`at da se podelat na tri kategorii:<br />
- onie {to se nameneti za za{tita na javniot interes (nacionalna<br />
bezbednost, teritorijalen integritet, javna sigurnost, prevencija<br />
na neredi ili kriminal, za{tita na zdravjeto ili moralot),<br />
- onie {to se nameneti za za{tita na drugi individualni prava<br />
(za{tita na ugledot ili pravata na drugi, prevencija od otkrivawe na<br />
informacii primeni kako doverlivi), i<br />
- onie {to se neophodni za odr`uvawe na avtoritetot i nepristrasnosta<br />
na <strong>sudstvo</strong>to.<br />
Od ~l. 10 st. 2 na Konvencijata vo kontekst na ~l. 17, proizleguva<br />
deka site ograni~uvawa, uslovi, limiti ili drugi formi na popre-<br />
~uvawe na slobodata na izrazuvawe mo`e da se primenuvaat samo za<br />
odredeno koristewe na ovaa sloboda. Nikoga{ ne smee da se dopre do<br />
sodr`inata na pravoto na sloboda na izrazuvawe, za{to ograni~uvaweto<br />
na edno pravo e sli~no na uni{tuvawe na istoto.<br />
Od nacionalnite organi, isto taka, ne se bara da go popre~uvaat<br />
koristeweto na pravoto na sloboda na izrazuvawe sekoga{ koga stanuva<br />
zbor za eden od osnovite navedeni vo st. 2, za{to bi dovelo do<br />
ograni~uvawe na sodr`inata na ova pravo. Na primer, na {teta na ne-<br />
~ij ugled ili ~est ne smee da se gleda kako na krivi~no delo i/ili<br />
osnova za gra|anska o{teta vo site slu~ai. Sli~no na toa, javnoto izrazuvawe<br />
{to go razlikuva avtoritetot na <strong>sudstvo</strong>to ne smee da se kaznuva<br />
sekoga{ koga }e se pojavi takva kritika. So drugi zborovi, javnite<br />
organi imaat samo mo`nost, a ne obvrska, da nalo`at, i/ili sprovedat<br />
restriktivni ili kazneni merki za koristewe na pravoto na sloboda.<br />
Eden poinakov pristap bi dovel do hierarhija na prava i vrednosti<br />
ili interesi, {to }e ja postavi slobodata na izrazuvawe na dnoto od<br />
spisokot, na primer, posle pravoto na dostoinstvo i ~est, moral ili<br />
javen red. Ili pak, takvata hierarhija bi bila sprotivna na site me-<br />
|unarodni spogodbi koi obezbeduvaat ednakvost na pravata i ne dozvoluvaat<br />
postojani ograni~uvawa vrz koristeweto na odredeno pravo,<br />
bidej}i toa bi bilo sli~no na negirawe na toa pravo. 236<br />
Opfatot na mo`noto popre~uvawe (formalnosti, uslovi ograni~uvawa<br />
ili kazni) vo koristeweto na pravoto na izrazuvawe e mnogu<br />
{irok i nema prethodno vospostaveni limiti. Takvo popre~uvawe<br />
mo`e da bide: krivi~ni presudi (so pari~na ili zatvorska kazna), 237 su-<br />
192<br />
235<br />
Slu~ajot Sunday Times (2).<br />
236<br />
Macovei, M. op. cit, str. 17-18.<br />
237<br />
Vidi: Tolstoy Miloslavsky protiv Obedinetoto Kralstvo (1995),
dski nalozi za pla}awe civilna o{teta, 238 zabrana na publikuvawe, 239<br />
konfiskuvawe na publikacii ili drugi sredstva preku koi se izrazuva<br />
nekoe mislewe ili se prenesuva informacija, 240 odbivawe na izdavawe<br />
licenca za radiodifuzna dejnost, zabrana na vr{ewe na profesijata<br />
novinar, nalog na sudovite ili drugi organi za otkrivawe na novinarskite<br />
izvori i/ili nametnuvawe sankcii ako toa ne se pravi. 241 Pod<br />
odredeni okolnosti i zabranata na reklamirawe mo`e da bide popre-<br />
~uvawe na slobodata na izrazuvawe. 242 Isto taka, otkrivaweto na novi-<br />
Lingens protiv Avstrija (1986) i Dublan protiv Romanija (1999). Macovei,<br />
M. op. cit, str. 21-22 i 49-51. Duri i koga krivi~nite sankcii se sostojat vo<br />
relativno mali pari~ni kazni, Sudot rasprava{e protiv niv, za{to mo`at da<br />
imaat uloga na impliitna cenzura. Vo pove}eto slu~ai kade novinarite bile<br />
kazenti so pari~na kazna, Sudot, kako vo slu~ajot Castells protiv [panija<br />
(1992), smeta{e: "... iako kaznata nametnata vrz avtorot precizno ka`ano ne<br />
go spre~ila da se iska`e, sepak pretstavuva eden vid cenzura, koja najverojatno<br />
}e go obeshrabri povtorno da dava takvi kritiki vo idnina." Vidi: Macovei,<br />
M. op. cit, str. 44-46.<br />
238<br />
Vidi: Muller i drugi protiv [vajcarija (1988), Macovei, M. op. cit,<br />
str. 46-47.<br />
239<br />
Vidi: Sunday Times (2) protiv Obedinetoto Kralstvo (1991) i<br />
Observer and Guardian protiv Obedinetoto Kralstvo (1991), Macovei, M.<br />
op. cit, str. 33-36 i 59-61.<br />
240<br />
Taka, odzemaweto na film za koj doma{nite organi smetale deka sodr`i<br />
nekoi nepristojni sceni, Sudot go definira kako popre~uvawe na slobodata<br />
na izrazuvawe (Otto-Preminger Institut protiv Avstrija - 1944). Odzemaweto<br />
na knigata "Mal crven {kolski u~ebnik" za koj se smetalo deka sodr-<br />
`i nekoi nepristojni fragmenti, dobilo sli~en tretman od Sudot (Handyside<br />
protiv Obedinetoto Kralstvo - 1976). Vidi: Macovei, M. op. cit, str. 23, 46-<br />
47, 54-57.<br />
241<br />
Vidi: Goodwin protiv Obedinetoto Kralstvo od 1996. Inaku, po<br />
presudata na Goodwin, na 8. 03. 2000, Komitetot na minisitrite na Sovetot na<br />
Evropa usvoi Preporaka br. R (2000) 7 za pravata na novinarite da ne gi otkrivaat<br />
izvorite na svoite informacii. Soglasno odlukata na Sudot vo slu~ajot<br />
Goodwin i so Preporakata R (2000) 7, nacionalnite pravni sistemi vo svoite<br />
doma{ni zakonski odredbi treba da ja vklu~at za{titata na novinarskite<br />
izvori. Otkrivaweto mo`e da bide dozvoleno samo koga toa go baraat va`ni<br />
uslovi ili vitalni interesi. Me|utoa, duri i takvi uslovi ili interesi mora<br />
da bidat balansitrani so potrebata od za{tita na novinarskite izvori kako<br />
del od za{titata na slobodata na izrazuvawe. Macovei, M. op. cit, str. 63-65. Vo<br />
ovaa smisla vidi i Rezolucija za novinarskite slobodi i prava od Praga (7-8<br />
dekemvri 1994) i Rezolucijata na Evropskiot parlament za doverlivosta na<br />
novinarskite izvori od 18 januari 1994.<br />
242<br />
Slu~ajot Barthold protiv Germanija od 1985. Vidi: Macovei, M. op.<br />
cit, str. 23.<br />
193
narskite izvori i dokumenti, kako i izrekuvaweto sankcii za istoto<br />
da bide napraveno e popre~uvawe na slobodata na izrazuvawe. 243 Pretres<br />
na prostorii na vesnici ili na radiodifuzna oranizacija e druga<br />
forma na popre~uvawe na slobodata na pe~atot. Pritoa, mora da se naglasi<br />
deka od site popre~uvawa, cenzurata pred publikuvaweto, Sudot<br />
za ~ovekovite prava ja gleda kako najopasna, za{to so nea se prekinuva<br />
prenosot na informacii i idei do onie {to sakaat da gi primat.<br />
Inaku, spored ~l. 10 st. 2 od Konvencijata doma{nite organi<br />
mo`e da go popre~uvaat koristeweto na slobodata na izrazuvawe ako<br />
kumulativno se ispolneti slednive tri uslovi:<br />
1 0 popre~uvaweto (odnosno formalnosta, uslovot, ograni~uvaweto<br />
ili sankcijata) da bide propi{ano so zakon,<br />
2 0 popre~uvaweto da ima za cel da za{titi eden ili pove}e od<br />
slednive interesi ili vrednosti: nacionalnata bezbednost, teritorijalniot<br />
integritet, javnata bezbednost, prevencijata od neredi ili<br />
kriminal, za{titata na zdravjeto, moralot, ugledot ili pravata na<br />
drugi, prevencija od otkrivawe na informacii primeni kako doverlivi<br />
i odr`uvaweto na avtoritetot i nepristrasnosta na <strong>sudstvo</strong>to, i<br />
3 0 popre~uvaweto da bide neophodno vo edno demokratsko op{testvo.<br />
244 Tamu kade {to Sudot }e utvrdi deka site tri uslovi se ispolneti,<br />
popre~uvaweto od strana na dr`avata se smeta za legitimno. Tovarot<br />
na doka`uvaweto deka site tri uslovi se ispolneti go nosi dr`avata.<br />
Sudot gi ispituva trite uslovi po navedeniot redosled. Otkako<br />
sudot utvrdil deka dr`avata ne uspeala da doka`e eden od trite uslovi,<br />
ponatamu ne go ispituva slu~ajot i odlu~uva deka odnosnoto popre-<br />
~uvawe bilo neopravdano, a so toa deka i slobodata na izrazuvawe bila<br />
243<br />
Vo slu~ajot Goodwin protiv Obedinetoto Kralstvo (1996), Sudot<br />
zabele`a deka takvite merki nesporno ja popre~uvaat slobodata na pe~atot<br />
i odlu~i vo korist na novinarot. Vidi: Macovei, M. op. cit, str. 24 i 36-65.<br />
244<br />
Za donesuvawe odluka spored ovoj tret uslov, nacionalnite sudovi<br />
mora da go primenuvaat principot na proporcionalnost, odgovoraj}i na slednovo<br />
pra{awe: "dali celta bila proporcionalna so sredstavata upotrebeni a<br />
postignuvawe na taa cel." Vo ova ravenstvo, celta e eden ili pove}e od vrednostite<br />
i interesite utvrdeni vo st. 2, za ~ija za{tita dr`avata mo`e da ja<br />
popre~i slobodata na izrazuvawe. Sredstvata se samoto popre~uvawe. Zatoa<br />
celta e toj poseben interes na koj se povikuva dr`avata, kako "nacionalnata<br />
bezbednost," "redot," "moralot," "pravata na drugite," itn Sredstvata se<br />
posebnite merki usvoeni ili spovedeni protiv nekoj poedinec koj go koristi<br />
svoeto pravo na izrazuvawe. Na primer, sredstva mo`e da bidat: krivi~nite<br />
presudi za navreda ili kleveta, nalog za pla}awe gra|anska o{teta, zabrana<br />
na objavuvawe, zabranna na vr{ewe na profesijata novinar, pretres na prostoriite<br />
na nekoj vesnik, odzemawe na sredstvata so koi bilo izrazeno odredeno<br />
mislewe itn. Macovei, M. op. cit, str. 31.<br />
194
prekr{ena. 245<br />
Spored ~l. 10 st. 1 sekoj ima pravo na sloboda na izrazuvawe,<br />
vklu~itelno i na pravoto da prima i da prenesuva informacii i idei.<br />
Me|utoa, spored ~l. 10 st. 2, poedinecot mo`e da gi koristi ovie slobodi<br />
samo vo soglasnost so svoite dol`nosti i odgovornosti. Vo site<br />
odluki vo vrska so ~l. 10, Komisijata i Sudot jasno naveduvaat deka<br />
faktorot dol`nosti i odgovornosti tesno e povrzan so kriteriumot<br />
potrebno vo demokratskoto op{testvo. Taka, na primer, vo slu~ajot<br />
Handyside protiv Obedinetoto kralstvo (1976), Komisijata go<br />
postavi na~eloto deka treba da gi razgledaat "posebnite okolnosti vo<br />
koi se nao|a liceto koe ja koristi slobodata na izrazuvawe, kako i dol`nostite<br />
i odgovornostite vrzani so tie okolnosti." Vo toj slu~aj,<br />
kako va`ni faktori Sudot gi izdvoi vozrasta na ~itatelite na koi im<br />
bila nameneta spornata publikacija i nejzinite mo`ni posledici vrz<br />
moralot na mladite ~itateli. Vo slu~ajot Sunday Times, Sudot do{ol<br />
do sprotiven zaklu~ok, so ogled na toa {to zada~a na vesnikot e da ja<br />
informira javnosta za va`ni pra{awa od op{t interes. 246<br />
5. Raspravata za slobodata na izrazuvawe ne mo`eme da ja zavr{ime,<br />
a barem nakuso, da ne go dopreme pra{aweto na obezbeduvaweto<br />
informacii preku mediumite vo vrska so krivi~nite postapki. Vo<br />
vrska so ovoj problem, ~inam }e bide dovolno samo ako citiram nekolku<br />
odredbi od Preporakata 2003/13 247 Vo ova smisla nesomneno najprvin<br />
treba da se istakne principot 2 vo koj se veli: "Po~ituvaweto<br />
na prezumcija na nevinost e integralen del od pravoto na fer sudewe.<br />
Soglasno toa, mislewata i informaciite {to se odnesuvaat na tekovnite<br />
krivi~ni postapki treba da bidat prenesuvani ili {ireni<br />
preku mediumite samo toga{ koga toa ne í {teti na preszumcijata na<br />
nevinost na osomni~eniot ili obvinetiot." Sledniot princip se<br />
odnesuva na obvrskata: "Sudskite vlasti i policiskite organi treba<br />
na mediumite da im obezbedat samo provereni informacii {to se zasnovani<br />
vrz razumni pretpostaki. Vo vtoriov slu~aj, toa treba jasno da<br />
im bide ka`ano na mediumite." Ovde go pomestuvame i principot 6,<br />
245<br />
Popre~uvaweto od strana na dr`avata mora da se sfati kako koja<br />
bilo forma na popre~uvawe {to doa|a od koj i da e organ koj ima javni ovlastuvawa<br />
i dol`nosti ili javna slu`ba, kako {to se: sudovite, obvinitelstvata,<br />
organite za sproveduvawe na zakonite, razuznuva~kite slu`bi, centralnite<br />
ili lokalnite soveti, vladinite resori, armiskite organi za donesuvawe<br />
odluki, javnite profesionalni strukturi i dr. Macovei, M. op. cit, str. 25.<br />
246<br />
Gomien, D. Kratok vodi~ niz Evropskata konvencija za ~ovekovi<br />
prava (Short Guide To The European Convention Of Human Rights), Makedonska<br />
verzija, Sovet na Evropa, Strazbur, 1991, str. 91-92.<br />
247<br />
Preporaka - Obezbeduvawe informacii preku mediumite vo vrska<br />
so krivi~nite postapki. Usvoena od Komitetot na ministri na 10 juli 2003<br />
godina, na 848 sostanok na zamenicite ministri.<br />
195
spored koj: "Vo kontekst na krivi~nite postapki od javen interes ili<br />
drugi krivi~ni postapki koi se zdobile so posebno vnimanie od javnosta,<br />
sudskite vlasti i policiskite organi treba da gi informiraat<br />
mediumite za nivnite va`ni momenti se dotoga{ dodeka toa ne í na-<br />
{teti na tajnosta na istragata i policiskiot raspit ili dodeka ne go<br />
odol`uva ili popre~uva ishodot na postapkata. Vo slu~aite na krivi-<br />
~ni postapki {to traat dolgo vreme, ovie informacii treba redovno<br />
da se obezbeduvaat."<br />
Me|unaroden pakt za gra|anskite i politi~kite prava od 1966<br />
~l. 18 st. 1<br />
1. Sekoj ima pravo na sloboda na misla, sovest i veroispovest ...<br />
~l. 19<br />
1. Nikoj ne mo`e da bide voznemiruvan poradi svoite mislewa.<br />
2. Sekoj ima pravo na sloboda na izrazuvawe. Toa pravo podrazbira<br />
sloboda da se baraat, dobivaat i {irat izvestuvawa i idei od sekakov<br />
vid, bez ogled na granicite, usmeno, pismeno, preku pe~at ili vo<br />
umetni~ki oblik ili preku koe i da e sredstvo po sopstven izbor.<br />
3. Vr{eweto na pravata predvideni vo stavot 2 na ovoj ~len povlekuvaat<br />
posebni dol`nosti i odgovornosti. Ottamu, toa mo`e da se<br />
podvede pod nekoi ograni~uvawa, no tie mora da bidat utvrdeni so zakon<br />
i da bidat potrebni:<br />
a) za po~ituvawe na pravata i ugledot na drugite,<br />
b) za za{tita na dr`avnata bezbednost ili javniot poredok, ili<br />
javnoto zdravje ili moralot.<br />
DRUGI RELEVANTNI ME\UNARODNI DOKUMENTI<br />
- Konvencija za me|unarodnoto pravo na ispravka. Usvoena i<br />
otvorena za potpi{uvawe i ratifikuvawe ili pristapuvawe so Rezolucija<br />
na Generalnoto sobranie na ON 630 (VII) od 16 dekemvri 1952.<br />
Vlegla vo sila na 24 avgust 1962 vo soglasnost so odredbata od ~l. VIII.<br />
Naslov na originalot: Convention on the International Right of Correction.<br />
USTAVNOSUDSKA PRAKTIKA<br />
1. So Odluka U. br. 16/1992 od 16. 11. 1994, Sudot go odbil baraweto<br />
na Ratko Crvenkovski i \uro Paunovski za za{tita na slobodata<br />
na mislata i javnoto izrazuvawe na mislata.<br />
Navedenite gra|ani, vraboteni vo Javnoto pretprijatie "Elektrostopanstvo<br />
na Makedonija" vo Skopje, na <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika<br />
Makedonija mu podnesoa barawe za za{tita na slobodata na javnoto<br />
izrazuvawe na mislata garantirana vo ~l. 16 od Ustavot na Republika<br />
Makedonija, zatoa {to smetaat deka taa im e povredena so kone-<br />
196
~na odluka na Komisijata za za{tita na pravata na ozna~enoto javno<br />
pretprijatie so koja im bila izre~ena disciplinska merka - prestanuvawe<br />
na rabotniot odnos, poradi toa {to vo vesnikot "Nova Makedonija"<br />
javno iznele somnevawa vo verodostojnosta na podatocite na Energetskiot<br />
bilans na Republikata za 1989 godina.<br />
Na javnata rasprava i na sednicata Sudot utvrdi deka podnositelite<br />
na baraweto, izvr{uvaj}i gi rabotnite zada~i odgovoren in`ener<br />
i odgovoren ekonomist vo Slu`bata za kupoproda`ba i tarifi vo<br />
ozna~enoto pretprijatie vo tekot na rabotata se posomnevale vo to-<br />
~nosta na energetskiot bilans za 1989 godina, vo delot {to se odnesuva<br />
na neopravdaniot kusok na elektri~na energija, {to im dalo povod da<br />
se posomnevaat i vo zakonitosta na raboteweto na rakovodnite lica na<br />
Pretprijatieto. Za svoite soznanija gi izvestile odgovornite organi<br />
na Pretprijatieto, a otkako dobile odgovor deka nivnite presmetki se<br />
to~ni, se obratile so prijava do porane{niot Gradski sekretarijat za<br />
vnatre{ni raboti i do okru`noto javno obvinitelstvo, a na 22. 06.<br />
1991, svoite somnevawa gi iznele vo vesnikot "Nova Makedonija" preku<br />
novinarskiokt tekst na eden novinar. Na 23. 06. 1991, vo "Nova Makedonija"<br />
usledil odgovor na generalniot direktor na pretprijatieto,<br />
a na 26. 06. 1991 zavr{en komentar na novinarot. Vo rasvetluvaweto na<br />
spornite pra{awa se vklu~ili i Ministerstvoto za stopanstvo na<br />
Republika Makedonija koe preku ovlasten rabotnik izvr{ilo razgovori<br />
so podnositelite na baraweto i pretstavnici na javnoto pretprijatie,<br />
po {to eden od podnositelite na baraweto se obratil do Sobranieto<br />
na Republika Makedonija, do Vladata i drugi organi.<br />
Vladata na Republika Makedonija formirala komisija za utvrduvawe<br />
na faktite vo vrska so bilansot za 1989 godina vo ~ij izve{taj,<br />
izgotven vo januari 1992 godina e konstatirano deka vo nego postojat<br />
odredeni propusti i slabosti koi se odnesuvaat na obrabotuvaweto i<br />
bilansiraweto na tokovite na reaktivnata energija {to bilo od vlijanie<br />
za zagubite, potoa na mereweto i ba`dareweto, na razgrani~uvaweto<br />
na koli~inite na energija pome|u prenosnata i distributivnata<br />
mre`a, sledeweto na zagubite i sli~no. Vo izve{tajot na Komisijata<br />
vo vrska so zagubite ne se do kraj rasvetleni spornite pra{awa.<br />
Vo me|uvreme, protiv ovie rabotnici e povedena disciplinska<br />
postapka za utvrduvawe odgovornost za storena pote{ka povreda na rabotnite<br />
obvrski "zloupotreba na slu`benata polo`ba i pre~ekoruvawe<br />
na ovlastuvawata" zatoa {to, kako {to se naveduva vo baraweto<br />
na generalniot direktor, izlegle vo javnosta so pi{uvawe do Redakcijata<br />
"Nova Makedonija," organite za vnatre{ni raboti, Javnoto obvinitelstvo<br />
i drugi ustanovi i op{testeveno-politi~ki zaednici vo koi<br />
nevistinito i tendenciozno gi prika`ale sostojbite opfateni so<br />
energetskiot bilans, so {to ja voznemirile javnosta i go naru{ile<br />
ugledot na javnoto pretprijatie. Prvostepenata komisija na 12. 11.<br />
1991, gi oslobodila od odgovornost, zatoa {to utvrdila deka obra}a-<br />
197
weto na obvinetite do nadle`nite organi vo Republikata i do "Nova<br />
Makedonija" ne pretstavuva zloupotreba na slu`benata dol`nost,<br />
nitu pre~ekoruvawe na nivnite ovlastuvawa vo vr{eweto na nivnite<br />
raboti kako i deka za tie dejstvija, soglasno ~l. 24 od Ustavot na Republika<br />
Makedonija, ne mo`at da trpat {tetni posledici. Me|utoa, vtorostepenata<br />
komisija - Komisija za za{tita na pravata - na 6. 12. 1991,<br />
ja preina~ila prvostepenata odluka, zatoa {to utvrdila deka so objavuvaweto<br />
na napisot vo "Nova Makedonija" tendeciozno i nevistinito<br />
iznesuvale podatoci za bilansot za 1989 godina, so {to storile pote-<br />
{ka povreda na rabotnite obvrski, "zloupotreba na slu`benata polo-<br />
`ba i pre~ekoruvawe na ovlastuvawata," za koja im e izre~ena disciplinskata<br />
merka - prestanuvawe na rabotniot odnos.<br />
Sudot, ponatamu, utvrdi deka so presudata P. br. 495/92, donesena<br />
od op{tinskiot sud Skopje I - Skopje na 9. 11. 1992, potvrdena so<br />
presudata G.`. br. 1185/93, donesena od Okru`niot sud vo Skopje na 13.<br />
04. 1993, e uva`eno tu`benoto barawe na tu`itelite Ratko Crvenkovski<br />
i \uro Paunovski i e poni{tena kako nezakonita odlukata na Komisijata<br />
za za{tita na pravta na JP "Elektrostopanstvo na Makedonija"<br />
- Skopje, br. 4736 od 16. 12. 1991 godina i Javnoto pretprijatie<br />
"Elektrostopanstvo na Makedonija" e zadol`eno da gi vrati tu`itelite<br />
na rabota i da im gi nadomesti tro{ocite na postapkata.<br />
Vo ~l. 12 t. 7 od Pravilnikot za disciplinska i materijalna<br />
odgovornost na rabotnicite vo Javnoto pretprijatie, "Elektrostopanstvo<br />
na Makedonija" kako edna od te{kite povredi na rabotnite obvrski<br />
za koja mo`e da se izre~e disciplinska merka - prestanuvawe na<br />
rabotniot odnos e predvidena "zloupotreba na polo`bata i pre~ekoruvawe<br />
na dadenoto ovlastuvawe," bez poblisko opredeluvawe na dejstvijata<br />
so koi ovaa povreda mo`e da se izvr{i. Vo t. 38 od ovoj ~len na<br />
Pravilnikot, isto taka, kako te{ka povreda na rabotnite obvrski e<br />
utvrdeno i "spre~uvawe na javno iznesuvawe i objavuvawe na predlozi<br />
ili mislewa na rabotnicite i spre~uvawe na javno kritikuvawe na nepravilnostite."<br />
Od odredbite na ~l. 16, 24 i 14 st. 1 od Ustavot proizleguva deka<br />
sodr`inata na slobodata na javnoto izrazuvawe na mislata, a so toa i<br />
predmetot na za{tita od strana na <strong>Ustavn</strong>iot sud, ne e ograni~ena samo<br />
na ~ovekovoto mislewe kako vnatre{en psiholo{ki proces na rasuduvawe<br />
za prirodnite i op{testvenite pojavi {to go opkru`uvaat, tuku<br />
se odnesuva na slobodata na ~ovekot ona {to go misli i da go soop{ti<br />
na javnosta. Pritoa, za ustavnata garancija sosema e nebitna sodr`inata<br />
na porakata {to se iska`uva so koristeweto na slobodata na javnoto<br />
izrazuvawe na mislata. Taa mo`e da se odnesuva na sekoj vid na<br />
odnosi, kako onie {to se od op{to zna~ewe za `ivoto na edna op{testvena<br />
zaednica, taka i onie {to se odnesuvaat na sostojbi i interesi<br />
na poedincite.<br />
Me|utoa, spored misleweto na Sudot, za{titata na slobodata<br />
198
na mislata i javnoto izrazuvawe na mislata se odnesuva samo na onie<br />
formi na izrazuvawe na sila, pritisok i sli~no, koi onevozmo`uvaat<br />
edno mislewe da dobie svoja nadvore{na manifestacija preku sredstvata<br />
za javno komunicirawe. Me|utoa, zloupotrebata na ovaa sloboda<br />
ne ja isklu~uva mo`nosta nejziniot nositel eventualno da trpi {tetni<br />
posledici ako od nadle`nite organi (vo krajna instanca sud) vo<br />
soodvetna postapka se utvrdi deka taa sloboda e zloupotrebena zaradi<br />
vr{ewe na opredeleni kaznivi dela. Spored misleweto na Sudot, bitno<br />
e da se obezbedi od nikogo nepre~eno javno izrazuvawe na mislata<br />
kako doseg na slobodata na misleweto, a posledicite }e zavisat od toa<br />
{to e predmet na misleweto i dali e toa kaznivo spored drugi ustavni<br />
normi, spored zakon ili drugi propisi.<br />
Vo konkretniot slu~aj, spored misleweto na Sudot, ne se raboti<br />
za spre~uvawe na javnoto izrazuvawe na mislata na podnositelite<br />
na baraweto, zatoa {to nivnoto javno izrazuvawe e ovozmo`eno vo<br />
dnevniot pe~at, tuku za posledici vrz niv od disciplinski karakter<br />
{to im se izre~eni zaradi sodr`inata na toa mislewe, {to spored<br />
organite {to odlu~uvale e element na kaznivi povedenija utvrdeni so<br />
Pravilnikot za disciplinska odgovornost, za {to vo krajna linija se<br />
odlu~uva vo postapka za za{tita na pravata na rabotnicite od rabotniot<br />
odnos pred redovnite sudovi.<br />
Vo ovaa smisla za karakterot na sporot {to proizlegol od koristeweto<br />
na slobodata na mislata i javnoto izrazuvawe na mislata od<br />
presudno zna~ewe e statusot {to podnositelite na baraweto go imale<br />
vo momentot na javnoto izrazuvawe na nivnoto mislewe. Imeno, tie ne<br />
nastapuvale od pozicija na gra|ani, ~ij interes za to~nosta na podatocite<br />
za zagubite na strijata vo celost se poklopuva so op{tiot interes<br />
tie podatoci da bidat to~ni, tuku od pozicija na rabotnici na<br />
"Elektrostopanstvo" na koi im se dostapni niza podatoci za tie merewa,<br />
kako i mo`nosta za dopolnitelna proverka na to~nosta na podatocite.<br />
Vo takvi uslovi, koristeweto na slobodata na javnoto izrazuvawe<br />
na mislata za ovie gra|ani dobiva sosema drugo zna~ewe od aspekt<br />
na nivnoto svojstvo na rabotnici na pretprijatieto za koi va`at vnatre{nite<br />
pravila na odnesuvawe, vo ~ii ramki slobodata na nivnoto<br />
izrazuvawe na mislata ne gi osloboduva od odgovornosta za povreda na<br />
tie pravila. Spored toa, rabota e na disciplinskata postapka (vo<br />
organizacija, a podocna i pred redovniot sud) dali vo konkretniot<br />
slu~aj postoi ili ne postoi povreda na pravilata za disciplinska<br />
odgovornost, pri {to od presudna va`nost e utvrduvaweto na vistinitosta<br />
ili nevistinitosta na tvrdewata, nezavisno od toa {to takvata<br />
eventualna povreda e storena so javno izrazuvawe na mislata. Toa zna-<br />
~i deka vo konkretniot slu~aj, sojstvoto na nositelite na misleweto<br />
na rabotnici vo pretprijatieto, presudno vlijanie na toa sporot da ne<br />
se smeta za slu~aj na ograni~uvawe na slobodata na misleweto, tuku za<br />
spor za disciplinska odgovornost.<br />
199
Za konkretnata situacija iznesuvaweto na opredelena sodr`ina<br />
e utrdeno kako bitie na kaznivo delo, bez ogled na toa deka e storeno<br />
javno ili na drug na~in, poradi {to kaznuvaweto za negovoto storuvawe<br />
so disciplinska merka ne pretstavuva ograni~uvawe na slobodata<br />
na taka izrazenoto mislewe, tuku sankcija {to e neposredno povrzana<br />
so sodr`inata na toa mislewe kako element na bitieto na<br />
soodvetnata disciplinska povreda.<br />
Poradi toa, Sudot oceni deka vo konkretniot slu~aj ne postoi<br />
ograni~uvawe na slobodata na javnoto izrazuvawe na mislata, dotolku<br />
pove}e {to nejzinite posledici ve}e se otstraneti so navedenite presudi<br />
na redovnite sudovi koi odlu~uvale za disciplinskata odgovornost<br />
na rabotnicite.<br />
2. So Re{enie U. br. 205/1996 od 23. 10. 1996, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 18 st. 2 od Zakonot za lokalnite<br />
izbori ("SV RM," br. 46/1996) vo delot {to opredeluva deka pismenata<br />
soglasnost za sekoja kandidatura e neotpovikliva.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka vo ~l. 15 od Zakonot e predvideno<br />
deka predlagaweto na kandidati za ~lenovi na sovet i za gradona-<br />
~alnik se vr{i so lista na kandidati, odnosno na kandidat za gradona-<br />
~alnik. Listite na kandidati, odnosno lista na kandidat za gradona-<br />
~alnik gi predlagaat registriranite politi~ki partii i grupa izbira~i.<br />
Grupa od 200 izbira~i mo`at da predlo`at lista na kandidati za<br />
~len na sovet i lista na kandidati za gradona~alnik. Listite na kandidati,<br />
odnosno lista na kandidat za gradona~alnik podnositelite gi<br />
dostavuvaat do izbornata komisija najdocna 30 dena pred denot na<br />
odr`uvaweto na izborite.<br />
Vo ~l. 18 od Zakonot e predvideno kandidatot koj {to e predlo-<br />
`en na listata treba da ima postojano `iveali{te vo op{tinata,<br />
odnosno gradot Skopje vo koja se vr{at izbori i mo`e da bide predlo-<br />
`en samo na edna lista. Za sekoja kandidatura potrebna e pismena<br />
soglasnost na kandidatot, koja e neotpovikliva.<br />
Ponatamu, Sudot utvrdi deka vo ~l. 23 st. 1 od zakonot e predvideno<br />
Izbornata komisija najdocna tri dena po istekot na rokot od ~l.<br />
15 st. 4 }e dostavi spisok na site listi na kandidati odnosno lista na<br />
kandidat za gradona~alnik predlo`eni od politi~kite partii ili<br />
grupa izbira~i, a spored ~l. 24 st. 1 od Zakonot, izbornata komisija po<br />
rokot utvrden vo ~l. 23, odnosno najdocna 20 dena pred denot opredelen<br />
za odr`uvawe na izborite }e gi oglasi listite na kandidati, odnosno<br />
lista na kandidat za gradona~alnik.<br />
Vo ponatamo{nite odredbi od Zakonot se uredeni pra{awata<br />
za izbornata kampawa i sproveduvaweto na izborite.<br />
So Ustavot na Republika Makedonija politi~kiot pluralizam<br />
i slobodnite demokratski izbori se utvrdeni kako temelni vrednosti<br />
na ustavniot poredok na Republika Makedonija.<br />
200
Bitno za ostvaruvawe na izborite i za funkcionirawe na<br />
pravnata dr`ava e obezbeaduvawe na regularnost na izborite, odnosno<br />
obezbeduvawe legitimnost na izborite vo site fazi i celosna za{tita<br />
na izbira~koto pravo na gra|anite. Isto taka, bitno za ostvaruvawe na<br />
demokratski i legitimni izbori e i za{titata na slobodata na izborite,<br />
koja sloboda mo`e da bide zagrozena od strana na brojni subjekti<br />
i so razli~ni postapki.<br />
Izbira~koto pravo e edno od najbitnite politi~ki prava koe<br />
mo`e da bide aktivno i pasivno. Ustavot na Republika Makedonija ne<br />
pravi razlika me|u ovie dva vida izbira~ki prava, {to podrazbira<br />
deka so ispolnuvaweto na utvrdenite uslovi gra|aninot steknuva pravo<br />
da izbira i da bide izbran. Toa zna~i deka Ustavot ne predviduva<br />
nikakvi posebni uslovi za steknuvawe na pasivnoto izbira~ko pravo<br />
osven vo ~l. 80 vo koj e regulirano deka pretsedatelot na Republikata<br />
mora da e dr`avjanin na Republika Makedonija, na denot na izborite<br />
da ima napolneto najmalku 40 godini `ivot i do denot na izborite da e<br />
`itel na Republika Makedonija najmalku deset godini vo poslednite<br />
15 godini.<br />
Garantiraweto pak na slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata<br />
i javnoto izrazuvawe na mislata so edna ustavna norma e rezultat<br />
na nivnata zaemnost i uslovenost. Slobodata na uveruvaweto se<br />
izrazuva preku iska`uvawe so misla na opredeluvaweto na ~ovekot vo<br />
site ili oddelni sferi na op{testveniot `ivot i aktivnostite vo<br />
nego, vo zavisnost od negoviot interes i negoviot odnos kon nastanite,<br />
pojavite i odnosite vo op{testvoto vo koe `ivee ili koe go opkru`uva<br />
vo oddelnite oblasti - nau~ni, kulturni, umetni~ki, obrazovni, socijalni,<br />
humanitarni, politi~ki i drugi. Slobodata na uveruvaweto<br />
kako produkt na mislovniot proces na ~ovekot, osobeno doa|a do izraz<br />
(pokraj sferata na religijata) pri politi~kata opredelba, {to vsu{-<br />
nost zna~i prifa}awe ili odbivawe na opredeleno politi~ko gledawe<br />
ili dvi`ewe, nivno aktivno poddr`uvawe ili nesoglasuvawe, osnovawe<br />
i ~lenuvawe vo politi~ki partii poradi iska`uvawe, propagirawe<br />
i ostvaruvawe na politi~ki celi.<br />
Trgnuvaj}i od me|usebnata povrzanost i uslovenost na ustavno<br />
garantiranite slobodi i prava, slobodite i pravata ne mo`at da se<br />
ostvaruvaat na {teta na drug i na zaednicata vo celina. Odgovornosta,<br />
kako sostavna komponenta vo ostvaruvweto na ~ovekovite slobodi i<br />
prava zna~i dol`nost na sekogo da gi po~ituva slobodite i pravata na<br />
drugite, odnosno neodgovornoto odnesuvawe na gra|anite ne mo`e da<br />
bide na {teta na drugite.<br />
So ogled na toa {to pasivnoto izbira~ko pravo iako e individuvalno<br />
pravo negovoto ostvaruvawe sozdava prava i obvrski, Sudot<br />
smeta deka so ednostranoto povlekuvawe na edna od stranite bi dovelo<br />
do naru{uvawe na izborniot proces koj pretstavuva kontinuiran proces<br />
koj se sostoi od odredeni pravila me|usebno usloveni i povrzani.<br />
201
So prifa}aweto na odredena kandidatura ve}e ne se ostavaruva<br />
samo pasivnoto izbira~ko pravo na kandidatot, tuku i pravoto na politi~kite<br />
partii da u~estvuvaat vo izborite, kako i pravoto na gra|anite<br />
da predlagaat svoi kandidati.<br />
So prekinuvaweto na oddelna faza vo izborniot proces so<br />
otka`uvawe na predlo`enite kandidati bi se onevozmo`ilo do kraj<br />
sproveduvawe na izborite, a so toa bi se povredile pravata na izbira-<br />
~ite ili pravata na drugite subjekti vo izborniot sistem, me|u koi i<br />
na predlaga~ite.<br />
So ogled na toa {to vo ~l. 18 st. 2 od Zakonot e predvideno deka<br />
dadenata pismena soglasnost za kandidatura e neotpovikliva, no vo<br />
opredlen rok pred odr`uvaweto na izborite, odnosno vo rokot opredelen<br />
so ~l. 15 od Zakonot, Sudot oceni deka so toa se ovozmo`uva sekoja<br />
od partiite {to predlo`ila svoj kandidat, kako i grupa izbira~i,<br />
da u~estvuvaat na izborite bez da se sozdade mo`nost za naru{uvawe na<br />
zapo~natiot izboren proces, {to vo krajna linija pretstavuva ostvaruvawe<br />
na politi~kiot pluralizam i na izbira~koto pravo na gra|anite.<br />
Ponatamu, Sudot smeta deka so davaweto pismena soglasnost za<br />
prifa}awe na kandidaturata kandidatot politi~ki se opredelil spored<br />
svoeto uveruvawe, poradi {to Sudot smeta deka so osporenata zakonska<br />
odredba ne se povreduva, pred se slobodata na uveruvaweto garantirana<br />
so ~l. 16 od Ustavot.<br />
3. So Odluka U. br. 50/1998 od 8. 04. 1998, Sudot go odbi baraweto<br />
na Rufi Osmani za za{tita na slobodata na uveruvaweto, sovesta,<br />
mislata i javnoto izrazuvawe na mislata.<br />
Odbivaj}i go baraweto na gradona~alnikot, <strong>Ustavn</strong>iot sud istakna<br />
deka Ustavot na Republika Makedonija poa|a od garantirawe na samata<br />
sloboda na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto izrazuvawe na<br />
mislata, na na~in koj e op{t, generalen za site poedinci, i tokmu od<br />
aspekt na ovaa op{tost mora da se tolkuva odredbata od ~len 54 stav 4<br />
od Ustavot so koja se isklu~uva ograni~uvaweto na ovaa sloboda. Vo<br />
korelacija so ~lenot 126 stav 1 od Ustavot, odredbata od ~len 54 stav 4<br />
zna~i zabrana za Vladata pri postoewe na voena ili vonredna sostojba<br />
da donese uredba so zakonska sila so koja bi se ograni~ila slobodata<br />
na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto izrazuvawe na mislata i<br />
toa na op{t na~in koj e zadol`itelen za site poedinci, no ovaa odredba<br />
istovremeno zna~i i zabrana za donesuvawe na zakon ili drug akt<br />
so koj op{to i za site poedinci ili za odnapred opredelena grupa lu|e<br />
bi se ograni~ila ovaa sloboda, na primer so ograni~uvawe na nekoj od<br />
vidovite na prakti~no manifestirawe na slobodata na izrazuvawe na<br />
mislata.<br />
Me|utoa, ova ne zna~i deka ne postoi nikakvo ograni~uvawe za<br />
poedinecot vo manifestiraweto na generalno zagarantiranata sloboda<br />
na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto izrazuvawe na mislata.<br />
202
Granicite na manifestiraweto na ovaa sloboda za poedinecot se nao|aat<br />
vo so zakon sancioniranite dejstvija, bez ogled dali se raboti za<br />
krivi~na ili gra|anskopravna sankcija. Ottuka, ustavno upravniot<br />
spor dali postoi povreda na so Ustavot zagarantiranata sloboda na javnoto<br />
izrazuvawe na mislata preku sankcionirawe na nejzinata manifestacija,<br />
se sveduva na ustavnopravna ocena dali so vakvata sankcija<br />
e povredena samata sodr`ina na ustavno garantiranata sloboda na<br />
poedinecot bez nikakvo ograni~uvawe javno da go iska`e svoeto mislewe,<br />
ili, pak, e sankcionirano dejstvie koe, iako kako svoj pojaven<br />
oblik go ima javnoto iska`uvawe na mislewe, vsu{nost ja izgubilo<br />
smislata na sloboda na mislewe i javno iska`uvawe na mislata koe<br />
{to Ustavot ja garantira i za{tituva, preminuvaj}i vo dejstvie so koe<br />
se povreduvaat drugi so Ustavot i so zakon za{titeni slobodi, prava i<br />
interesi.<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud ponatamu istakna deka slobodata na mislata i javnoto<br />
izrazuvawe na mislata, koja vo Ustavot na Republika Makedonija<br />
e garantirana na isto mesto so slobodata na uveruvaweto i sovesta,<br />
pretstavuva subjektivno prvo koe e neraskinlivo povrzano so ~ovekovata<br />
li~nost. Garantiraweto na ovaa sloboda zna~i deka sekoj mo`e<br />
slobodno, bez nadvore{na prisilba i bez interevencija na dr`avata,<br />
da formira mislewe za bilo koja sfera od `ivotot i istoto javno da<br />
go iska`e. Slobodata na mislata i javnoto izrazuvawe na mislata vo<br />
Ustavot na Republika Makedonija e garantirana na takvo ramni{te<br />
{to ovozmo`uva nejzino direktno ostvaruvawe, bez poddr{ka na posebno<br />
zakonsko ureduvawe, i istovremeno ovozmo`uva nejzina direktna<br />
za{tita vrz osnova na Ustavot, od strana na <strong>Ustavn</strong>iot sud, soglasno<br />
~l. 110 st. 1 al. 3 od Ustavot. Ustavot na Republika Makedonija, isto<br />
taka, ne sodr`i nitu specijalna nitu generalna zakonska rezerva koja<br />
bi gi opredelila granicite na ostvaruvaweto na slobodata na mislata<br />
i javnoto izrazuvawe na mislata, poradi {to nejzinata granica treba<br />
da se bara vo sevkupnosta na Ustavot i negovite opredelbi imaj}i gi<br />
pritoa predvid me|unarodnite dokumenti {to se ratifikuvani vo soglasnost<br />
so Ustavot.<br />
Sudot, na kraj, oceni deka baraweto na podnositelot za za{tita<br />
na slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto izrazuvawe na<br />
mislata, e neosnovano. Imeno, na~inot na koj {to podnositelot javno<br />
nastapil i go iska`al svoeto mislewe, upotrebenite formulacii, mestoto<br />
na javniot nastap, svojstvoto na podnositelot, celta koja sakal<br />
da ja postigne i posledicite koi proizlegle od negoviot javen nastap,<br />
kako i aktivnostite koi gi prezemal pred i posle odr`aniot protesten<br />
miting, analizirani vo nivnata sevkupnost, pretstavuva dejstvie<br />
koe e direktno naso~eno protiv pravniot poredok, kako osnova za ostvaruvawe<br />
na site slobodi i prava, i koe se sovpa|a so bitijata na krivi~nite<br />
dela za koi e oglasen za vinoven i kaznet. Okolnosta {to krivi~nite<br />
dela gi storil so dejstvie koe samo kako svoj pojaven oblik go<br />
203
ima javnoto izrazuvawe na mislewe ne pretstavuva osnov za osloboduvawe<br />
od vinata za storenite krivi~ni dela, bidej}i spored okolnostite<br />
na slu~ajot dejstvieto na podnositelot sosema ja izgubilo sodr`inata<br />
na javno izrazuvawe na mislewe vo smislata vo koja ovaa sloboda<br />
Ustavot ja garantira i za{tituva. Ova od pri~ina {to, spored okolnostite<br />
na slu~ajot, javno izrazenoto mislewe na podnositelot ne se sostoi<br />
vo izlo`uvawe na negov intelektualen ili politi~ki stav, nitu<br />
pak, e na~in na intelektualno ili politi~ko ubeduvawe upateno kon<br />
prisutnite lica na mitingot, tuku direktno povikuvawe i pottiknuvawe<br />
na prisutnite lica od albanska nacionalnost da ne se po~ituva,<br />
odnosno nasilno da se uriva pravniot poredok i predizvikuvawe na nacionalna<br />
netrpelivost, razdor i omraza pome|u naselenieto na Gostivar<br />
vo situacija na i onaka ~uvstvitelna me|unacionalna tenzija, kako<br />
i ~uvstvo na zagrozenost pome|u naselenieto, kako od albanska, taka i<br />
makedonska nacionalnost, koe seto zaedno imalo svoj tragi~en epilog<br />
vo nastanite od 9 juli 1997 godina.<br />
10. SLOBODA NA VEROISPOVEST<br />
~l. 19<br />
Se garantira slobodata na veroispovesta.<br />
Se garantira slobodnoto i javno, poedine~no ili vo zaednica so<br />
drugi izrazuvawe na verata.<br />
Amandman VII<br />
1. Makedonskata pravoslavna crkva, kako i Islamskata verska<br />
zaednica vo Makedonija, Katoli~kata crkva, Evangelsko-Metodisti-<br />
~kata crkva, Evrejskata zaednica i drugite verski zaednici i religiozni<br />
grupi se odvoeni od dr`avata i se ednakvi pred zakon.<br />
2. Makedonskata pravoslavna crkva, kako i Islamskata verska<br />
zaednica vo Makedonija, Katoli~kata crkva, Evangelsko-Metodisti~kata<br />
crkva, Evrejskata zaednica i drugite verski zaednici i religiozni<br />
grupi se slobodni vo osnovaweto na verski u~ili{ta i na socijalni<br />
i dobrotvorni ustanovi vo postapka predvidena so zakon.<br />
Slobodata na veroispovest zna~i prifa}awe ili menuvawe na<br />
opredelena religija i pravo sekoj preku ispoveduvawe, pouka, verski<br />
obredi ili rituali sam ili so drugi, privatno ili javno, slobodno da<br />
ja manifestira svojata veroispovest. Ova pravo, povlekuva i zabrana<br />
za vr{ewe kakov i da e pritisok vrz opredeleno lice so cel istoto da<br />
go izmeni sopstvenoto religiozno uveruvawe.<br />
Slobodata na veroispovest zna~i i pravo na neprifa}awe na<br />
opredelena religija, odnosno pravo nikoj nikogo da ne mo`e da prisili<br />
da pripa|a na nekoja vera.<br />
204
<strong>Ustavn</strong>ite odredbi vo pogled na slobodata na veroispovesta se<br />
operacionalizirani vo Zakonot za verskite zaednici i religioznite<br />
grupi, kako i vo ~l. 399 od Krivi~niot zakonik so koj e inkriminirano<br />
protivpravno spre~uvawe na verski obred.<br />
ME\UNARODNI DOKUMENTI<br />
Univerzalna deklaracija za pravata na ~ovekot od 1948<br />
~l. 18<br />
Sekoj ima pravo na sloboda na mislite, sovesta i veroispovesta:<br />
ova pravo ja vklu~uva i slobodata na promena na veroispovesta ili<br />
uveruvaweto i sloboda ~ovekot bilo samiot ili vo zaednica so drugi,<br />
javno ili privatno da ja manifestira svojata volja ili uveruvawewe<br />
preku nastava, so ispoveduvawe na verata i vr{ewe na obredi.<br />
Evropska konvecija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovnite<br />
slobodi od 1950<br />
~l. 9<br />
1. Sekoj ima pravo na sloboda na mislata, sovesta i verata. Ova<br />
pravo ja vklu~uva slobodata na promena na verata i uveruvaweto, i<br />
sloboda sam ili zaedno so drugite, javno ili privatno, da ja manifestira<br />
svojata veroispovest preku obred, propoved, pouka, vr{ewe verski<br />
dol`nosti i rituali.<br />
2. Slobodata za izrazuvawe na svojata vera ili na svoite uveruvawa<br />
mo`e da bide podlo`ena samo na takvi ograni~uvawa koi se<br />
propi{ani so zakon i koi se potrebni vo demokratskoto op{testvo vo<br />
interes na javnata bezbednost, za{titata na javniot poredok, zdravjeto<br />
i moralot ili za{tita na pravata i slobodite na drugi. 248<br />
*<br />
Dosega Komisijata samo edna{ utvrdila povreda na ~l. 9 vo slu-<br />
~ajot Darby protiv [vedska, Izv. Kom. od 1989, a Sudot sî u{te toa ne<br />
go storil. Toa delumno proizleguva ottamu {to pravata na sloboda na<br />
mislata (uverenosta), sovesta i verata vo najgolema mera se ostvaruvaat<br />
vo ~ovekoviot vnatre{en `ivot (vo negoviot um). Samo toga{ koga<br />
nekoj javno gi iska`uva svoite misli ili uveruvawa dr`avata soznava<br />
za nivnoto poznavawe i priroda. Vo toj moment pak, javnoto iska`uvawe<br />
mo`e da zasegne vo slobodata na izrazuvaweto (~l. 10) ili nekoj<br />
drug ~len od Konvencijata. Koga so nekoja `alba se poveduvaat pra-<br />
{awa spored ~l. 9, a se vo vrska so drugite ~lenovi, Komisijata i Sudot<br />
sekoga{ se opredeluvale za toa da se ograni~at na ispituvawe na<br />
248<br />
Treba da se zabele`i deka od site ~lenovi na Konvencijata koi<br />
imaat ista struktura, samo so ovoj ~len na dr`avata ne í se dozvoluva da se povika<br />
na "nacionalnata bezbednost" za da go opravda ograni~uvaweto vo koristeweto<br />
na za{titenite prava.<br />
205
navodite za povreda od tie drugi ~lenovi. 249<br />
Me|unaroden pakt za gra|anskite i politi~kite prava od 1966<br />
~l. 18<br />
1. Sekoj ima pravo na sloboda na misla, sovest i veroispovest.<br />
Toa pravo podrazbira sloboda da se ima ili prifati nekoja vera ili<br />
uveruvawe po sopstven izbor, kako i sloboda poedine~no ili vo zaednica<br />
so drugi, javno ili privatno, da se manifestira svojata vera ili<br />
uveruvawe preku ispoveduvawe na verata, vr{ewe obredi, posetuvawe<br />
na slu`bi ili so nastava.<br />
2. Nikoj ne smee da bide izlo`en na prisilba koja bi mo`ela da<br />
ja naru{i negovata sloboda da ima ili prifati vera ili veruvawe po<br />
sopstven izbor.<br />
3. Slobodata na manifestiraweto na verata ili uveruvaweto<br />
mo`e da se podlo`i samo na takvi ograni~uvawa koi se propi{ani so<br />
zakon i neophodni za za{tita na javnata bezbednost, poredokot, javnoto<br />
zdravje ili moralot ili osnovnite prava i slobodina drugite.<br />
4. Dr`avite stranki na ovoj Pakt se obvrzuvaat deka }e ja po~ituvaat<br />
slobodata na roditelite i, vo slu~an na potreba, na zakonskite<br />
starateli da obezbedat versko i moralno vospituvawe na svoite deca<br />
vo soglasnost so sopstvenoto uveruvawe.<br />
USTAVNOSUDSKA PRAKTIKA<br />
1. <strong>Ustavn</strong>iot sud so Re{enie U. br. 223/1997 od 28. 09. 1998, ne povede<br />
postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 1 i 8 st. 2 od Zakonot<br />
za verskite zaednici i religiozni grupi. Spored misleweto na Sudot,<br />
posebniot tretman na verskite zaednici proizleguva od ~l. 19 st. 3 od<br />
Ustavot. Imeno, posebnoto imenuvawe na verskite zaednici i religioznite<br />
grupi so Ustavot dava osnova i za razli~en tretman na ovie dva<br />
posebni oblici na ostvaruvawe na slobodata na veroispovesta i na<br />
izrazuvawe na verata. So osnovaweto na religioznata grupa, taa, kako<br />
i verskata zaednica, vo sî e ramnopravna i ednakva pred Zakonot. Spored<br />
toa, Sudot oceni deka so odredba od ~l. 1 ne se sozdava diskriminacija<br />
me|u vernicite i neednakvost me|u verskite zaednici i religioznite<br />
grupi.<br />
Ponatamu, so opredelbata za edna veroispovest da mo`e da postoi<br />
samo edna verska zaednica, sodr`ana vo odredbata na ~l. 8 st. 2 od<br />
Zakonot, spored misleweto na Sudot, ne se sozdava neednakvost vo ostvaruvawe<br />
na slobodata na veroispovesta. So ovaa odredba, vsu{nost se<br />
za{tituvaat gra|anite od manipulirawe so niv preku podelba na vernicite<br />
od ista veroispovest na pove}e verski zaednici {to vodi kon<br />
legalizirawe raskol vo crkvata. Pritoa, se ima predvid i mo`nosta<br />
206<br />
249<br />
Gomien, D. op. cit. str. 76.
deka vernicite koi imaat isto versko uveruvawe, a po svoja volja ne<br />
pripa|aat vo registrirana verska zaednica, da mo`at da se zdru`at vo<br />
religiozna grupa i organizirano da gi vr{at verskite raboti i verskite<br />
obredi, kako i verskite zaednici. Spored toa, Sudot oceni deka<br />
opredelbata za edna veroispovest da postoi edna verska zaednica ne sozdava<br />
neramnopravnost i e vo soglasnost so Ustavot.<br />
2. So Odluka U. br. 223/1997 od 23 i 24. 12. 1998, Sudot gi ukina<br />
~l. 3 st. 1, 10, 11 st. 2, 13 i 14 i 22 st. 2 od Zakonot za verskite zaednici<br />
i religioznite grupi ("SV RM," br. 35/1997).<br />
Vo obrazlo`enieto odlukata se veli: Poa|aj}i od navedenite<br />
odredbi i me|unarodni osnovi za ostvaruvawe na slobodata na veroispovesta,<br />
a imaj}i ja predvid sodr`inata na ~l. 3 st. 1 od Zakonot, spored<br />
koja verski raboti i verski obredi vo Republika Makedonija mo`e<br />
da vr{i samo registrirana verska zaednica, odnosno religiozna grupa,<br />
spored misleweto na Sudot, so ograni~uvaweto sodr`ano vo ovaa odredba<br />
verskite raboti da mo`e da gi vr{i samo verska zaednica, odnosno<br />
religiozna grupa se ograni~uva i navleguva vo li~nite i intimni ~uvstva<br />
i verski opredelbi na poedinecot kako negova ustavna garancija<br />
za slobodata na veroispovesta, so {to vsu{nost se povreduva slobodata<br />
na veroispovesta i se sozdava mo`nost za kaznuvawe na lica pri<br />
ostvaruvawe na nivnata sloboda na veroispovest i izrazuvawe na verata,<br />
koga verskite raboti i verskite obredi gi vr{at nadvor od registrirana<br />
verska zaednica, odnosno religiozna grupa.<br />
Trgnuvaj}i od napred navedenite ustavni odredbi, a imaj}i ja<br />
predvid sodr`inata na ~l. 10 i 11 st. 2 od Zakonot spored koi za osnovawe<br />
na religiozna grupa se bara cenzus od 50 polnoletni lica dr`avjani<br />
na Republika Makedonija, za koi vo sodr`inata na prijavata za<br />
osnovawe na religioznata grupa se zapi{uvaat pove}e podatoci, spored<br />
misleweto na Sudot baraweto na takov visok cenzus na osnova~i<br />
na religiozna grupa i vnesuvawe na brojni podatoci za osnova~ite na<br />
takvata grupa, {to ne e slu~aj so drugite zdru`enija na gra|ani, isto<br />
taka, pretstavuva ograni~uvawe na slobodata na veroispovesta i slobodata<br />
na zdru`uvawe na gra|anite zaradi ostvaruvawe i za{tita na<br />
oddelni nivni prava i uveruvawa.<br />
Ponatamu, trgnuvaj}i od sodr`inata na ustavnite odredbi vo<br />
odnos na slobodata na veroispovesta i na rabotata na organite na dr`avnata<br />
uprava, a imaj}i gi predvid konkretnite ovlastuvawa na organot<br />
nadle`en za pra{awata na verskite zaednici i religioznite grupi<br />
sodr`ani vo ~l. 13, 14 i 22 st. 2 od Zakonot, spored misleweto na<br />
Sudot, preku takvite ovlastuvawa na organot se ograni~uva slobodata<br />
na veroispovesta i se naru{uva ustavno vostanoveniot odnos za oddelenost<br />
na verskite zaednici i religioznite grupi od dr`avata so {to,<br />
vsu{nost, sodr`anite ovlastuvawa na organot nadle`en za takvite zaednici<br />
i grupi izleguva od ramkite na ustavnite i zakonskite ovlastuvawa<br />
na organite na dr`avnata uprava.<br />
207
3. Po inicijativa na Helsin{kiot komitet za ~ovekovi prava i<br />
po sopstvena inicijativa <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija povede<br />
postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 19 i 23 od Zakonot za<br />
verskite zaednici i religioznite grupi, a potoa so Odluka U. br.<br />
114/1999 od 20. 10. i 10. 11 1999 gi ukina ovie ~lenovi od Zakonot.<br />
Vo obrazlo`enieto na Odlukata se veli: Imaj}i ja predvid<br />
ustavnata opredelba za garancija na slobodno, javno, poedine~no ili<br />
vo zaednica so drugi, izrazuvawe na verata, spored misleweto na Sudot<br />
izrazuvaweto, odnosno poka`uvaweto na verata (pa i preku vr{ewe na<br />
verskite obredi i verskite raboti), bilo da e toa od poedinec ili od<br />
grupa, slobodno (bez proceduralni ograni~uvawa) mo`e da se vr{i i<br />
javno, i takvite dejstva se garantiraat so Ustavot. Pritoa, nesporno e<br />
deka javnoto vr{ewe na navedenite dejstva ne mo`e da gi zagrozuva<br />
drugite ustavno opredeleni vrednosti, me|u koi i drugite slobodi i<br />
prava na gra|anite, vo koi slu~ai mo`at da se prezemat soodvetni<br />
dejstvija, {to proizleguva od drugite odredbi na Ustavot.<br />
Ottuka, postapuvaj}i po sopstvena inicijativa, Sudot oceni<br />
deka predviduvaweto, vo celinata na ~l. 19 od Zakonot, da mora prethodno<br />
da se obezbedi odobrenie od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti<br />
i mislewe od organot nadle`en za verski pra{awa (ako se saka vr{ewe<br />
na netradicionalni verski obredi i verski raboti nadvor od verskite<br />
objekti ili od domovite na gra|anite, odnosno na javni mesta) ne<br />
e vo soglasnost so ~l. 19 st. 2 od Ustavot na Republika Makedonija.<br />
[to se odnesuva, pak, do aspektite na osporuvata na ~l. 19 od<br />
Zakonot na Helsin{kiot komitet: deka zakonskata odredba pravi razlika<br />
vo na~inot na dobivaweto odobrenie za vr{ewe na verski obredi<br />
i verski raboti vo zavisnost od toa dali se raboti za tradicionalni<br />
ili netradicionalni veri, odnosno religii, deka so toa dr`avata ja<br />
izrazuva svojata preferencija vo odnos na tradicionalnite religii i<br />
deka toa e sprotivno na ustavnite odredbi za ednakvosta pred zakonot),<br />
Sudot oceni deka vo intervencijata na celiot ~l. 19 od Zakonot se supsumiran<br />
i navedenite aspekti, so {to e eliminirana i takvata posledica<br />
od normata, poradi {to e bespredmetno proiznesuvawe po tie<br />
pra{awa.<br />
Ponatamu, Sudot utvrdi deka spored ~l. 23 od Zakonot licata<br />
odgovorni za rabota i zastapuvaweto i pretstavuvaweto na religioznata<br />
grupa se dol`ni do organot nadle`en za pra{awata na verskite<br />
zaednici i religioznite grupi da podnesat prijava za sekoja statusna<br />
promena ili prestanok na religioznata grupa, vo rok od 30 dena od<br />
denot na donesuvaweto na odlukata za promena ili prestanok. Sudot,<br />
isto taka, utvrdi deka ~l. 13 i 14 od Zakonot, go ovlastuvale organot<br />
nadle`en za pra{awata na verskite zaednici i religioznite grupi da<br />
vodi poseben registar za verskite zaednici i religioznite grupi, kako<br />
i da propi{uva pobliski pravila vo vrska so sodr`inata i vodeweto<br />
na registarot, no deka tie dve zakonski odredbi prestanale da va`at so<br />
208
ukinuva~ka odluka na <strong>Ustavn</strong>iot sud. Odredbite od ~l. 13 i 14 prestanale<br />
da va`at, za{to so niv spored ocena na Sudot se ograni~uva slobodata<br />
na veroispovesta (~l. 19 st. 1 od Ustavot), se naru{uva ustavnata<br />
opredelba za oddelenost na verskite zaednici i religioznite grupi<br />
od dr`avata (~l. 19 st. 3 od Ustavot) i se izleguva nadvor od ramkite<br />
za ustavnata i zakonskata polo`ba na organite na dr`avnata uprava<br />
(~l. 96 od Ustavot). So toa toj organ nema pove}e takvi ovlastuvawa.<br />
Imaj}i go predvid iznesenoto, Sudot utvrdi deka propi{uvaweto<br />
vo ~l. 23 od Zakonot obvrska za religioznite grupi da podnesuvaat<br />
prijava za sekoja statusna promena ili prestanok do organot nadle`en<br />
za verski pra{awa nema osnova vo navedenite ustavni odredbi.<br />
4. So Odluka U. br. 195/1999 od 19. 04. 2000, Sudot go poni{ti<br />
aktot br. 10-3445/1 od 24. 08. 1999 godina, donesen od Ministerstvoto za<br />
obrazovanie, so koj se propi{uva vo osnovnite i srednite u~ili{ta da<br />
se odr`i verski blagoslov na po~etokot na u~ebnata 1999/2000 godina.<br />
Na sednicata Sudot utvrdi deka osporeniot akt, koj ima forma<br />
na izvestuvawe za postapuvawe, e utvrdeno deka direktorite na osnovnite<br />
i srednite u~ili{ta od Republika Makedonija na 1. 09. 1999, na<br />
prviot u~ili{en den vo u~ebnata 1999/2000, treba vo u~ili{nite dvorovi<br />
(ili holovi, sali i sl.) da gi povikaat svoite u~enici, nastavnici<br />
i drugite vraboteni rabotnici i voedno da gi pokanat parohiskite<br />
sve{tenici da gi blagoslovat site za sre}en po~etok i uspeh vo novata<br />
u~ebna godina.<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud najprvo go razgleda pra{aweto za prirodata na<br />
osporeniot akt. Pritoa, Sudot zaklu~i deka, iako negovata forma ne<br />
gi zadovoluva barawata na eden propis, negovata sodr`ina nesomneno<br />
pretstavuva zadol`itelna pravna norma so op{to dejstvo vo pravniot<br />
poredok, propi{ana od dr`aven organ i zatoa potkrepena so avtoritet<br />
na javnata vlast. Na toj na~in, so osporeniot akt vo Republika Makedonija<br />
se voveduva verska aktivnost vo osnovnite i srednite u~ili{ta<br />
kako reguliran i traen praven odnos koj treba da va`i i da se<br />
primenuva, nezavisno od toa {to aktot neposredno se odnesuva samo za<br />
1. 09. 1999. Vpro~em, efikasnosta na primenata na osporeniot akt e neposreden<br />
dokaz za negovata op{ta pravna va`nost. Od tie pri~ini Sudot<br />
oceni deka osporeniot akt ima su{tinski karakteristiki na propis,<br />
poradi {to i ja prifati nadle`nosta za negovoto ocenuvawe.<br />
Soglasno ~l. 13 st. 1 od Zakonot za osnovnoto obrazovanie ("SV<br />
RM," br. 44/1995) vo osnovnoto u~ili{te se zabranuva politi~ko i versko<br />
organizirawe i dejstvuvawe, a soglasno ~l. 7 st. 1 od Zakonot za<br />
sredno obrazovanie ("SV RM," br. 44/1995) vo srednoto u~ili{te e zabraneto<br />
sekakvo politi~ko i versko organizirawe i dejstvuvawe.<br />
Slobodata na veroispovesta, odnosno na verskoto uveruvawe i<br />
principot na oddelenosta na dr`avata od verskite zaednici i religioznite<br />
grupi se odnesuvaat na krajno kompleksni i temelni pra{awa,<br />
ne samo vo ustavniot poredok na Republika Makedonija, tuku i vo onie<br />
209
na drugite dr`avi vo svetot, koi nesomneno imaat razli~ni aspekti,<br />
kako {to se i onie izneseni vo inicijativata na Helsin{kiot komitet<br />
za ~ovekovite prava, no ne samo tie. Vo toj kontekst za <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud na Republika Makedonija od prvenstveno zna~ewe e da se odredat<br />
vistinskite implikacii na osporeniot akt i da se oceni nivnata ustavnost<br />
i zakonitost od aspekt na principite {to se relevantni za tie<br />
implikacii.<br />
Potpiraj}i se na toj metodolo{ki pristap <strong>Ustavn</strong>iot sud vo<br />
osporeniot akt sogleda dva klu~ni fakti: prvo, deka so osporeniot akt<br />
se voveduva verska aktivnost odnosno versko dejstvuvawe vo osnovnite<br />
i srednite u~ili{ta i vtoro, deka toa se pravi po nalog na dr`aven<br />
organ. Spored toa, relevantniot kontekst za ocenuvawe na ustavnosta<br />
i zakonitosta na osporeniot akt e principot na oddelenosta na dr`avata<br />
od verskite zaednici i religioznite grupi i dimenziite na nejzinata<br />
neutralnost, kako eden od su{tinskite uslovi za realizacija na<br />
slobodata na veroispovesta.<br />
Slobodata na veroispovesta nu`no vo sebe gi sodr`i principite<br />
deka sekoj ima sloboda, bez vlijanie od nikogo, da go opredeli<br />
svoeto versko uveruvawe, da prifati ili da ne prifati odredena vera<br />
ili da prifati druga vera, ili da ne prifati nikakva vera, da ja ispoveda<br />
ili da ne ja ispoveda svojata vera, da u~estvuva ili da ne u~estvuva<br />
vo verski obredi itn. Dr`avata vo toj kontekst, od svoja strana, soglasno<br />
so principot na oddelenost i neutralnost, ne smee da se me{a<br />
vo pra{awata na verata, odnosno na verskite zaednici i religiozni<br />
grupi, da go pottiknuva opredeluvaweto za opredelena vera ili za vera<br />
voop{to, nitu da go popre~uva izrazuvaweto na verata, nitu pak da nametnuva<br />
verski konformizam ili verski aktivnosti ili obredi kako<br />
op{testveno po`elno povedenie.<br />
Ne navleguvaj}i vo mo`nite oblici na ureduvawe na odnosite<br />
me|u dr`avata i verskite zaednici i religioznite grupi, ili voop{to<br />
za odnosot na dr`avata kon verskata sloboda, od odredbite od ~l. 16 st.<br />
1 i ~l. 19 od Ustavot nesomneno proizleguva eden osnoven princip, a<br />
toa e deka dr`avata ne mo`e i ne smee da bara ili da nareduva religiozni<br />
aktivnosti kade bilo i vo bilo koj vid.<br />
Od druga strana, imaj}i predvid deka so osporeniot akt se ovozmo`uvaat<br />
verski aktivnosti odnosno versko dejstvuvawe vo osnovnite<br />
i srednite u~ili{ta, Sudot smeta deka toj ne e vo soglasnost so ozna-<br />
~enite odredbi od zakonite za osnovnoto i srednoto obrazovanie, koi<br />
toa izre~no go zabranuvaat.<br />
5. So Re{enie U. br. 181/2000 od 13. 12. 2000, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 3 st. 2 vo delot: "i drugite<br />
propisi" i ~l. 4 st. 4 vo delot: "i drugi propisi" od Zakonot za verskite<br />
zaednici i religioznite grupi ("SV RM" br. 35/1997).<br />
210
Spored podnositelot na inicijativata osporeniot del na odredbite<br />
od Zakonot ne bile vo soglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 3, ~l. 19 i ~l. 51<br />
od Ustavot. Imeno, Ustavot ne dopu{tal mo`nost so drugi propisi<br />
osven so Ustavot i zakon, da se opredeluva kako verskite zaednici i<br />
religioznite grupi }e ja vr{at svojata dejnost, nitu da se opredeluvaat<br />
obvrski za gra|anite.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~l. 3 st. 2 od Zakonot, verskite<br />
zaednici i religioznite grupi svojata dejnost ja vr{at vo soglasnost<br />
so Ustavot, zakonite i drugite propisi, a spored ~l. 4 st. 4 od<br />
Zakonot, izrazuvaweto na veroispovesta ili pripadnosta na verska<br />
zaednica, odnosno religiozna grupa ne go osloboduva gra|aninot od<br />
obvrskite {to kako gra|anin gi ima spored Ustavot, zakonite i drugi<br />
propisi.<br />
Trgnuvaj}i od sodr`inata na odredbite od ~l. ~l. 8 st. 1 al. 3, 19<br />
i 51 od Ustavot, a imaj}i ja predvid sodr`inata na delot na osporenite<br />
odredbi od Zakonot i pri~inite za nivnoto osporuvawe navedeni od<br />
podnositelot na inicijativata, se postavuva pra{aweto, dali so tie<br />
osporeni delovi se povreduvaat ustavnite principi za vladeewe na<br />
pravoto, slobodata na veroispovesta i obvrskata na sekoj za po~ituvawe<br />
na Ustavot i zakonite.<br />
Spored misleweto na Sudot, so zakonskata opredelba deka verskite<br />
zaednici i religioznite grupi svojata dejnost ja vr{at vo soglasnost,<br />
pokraj so Ustavot i zakonite i so drugi propisi i deka izrazuvaweto<br />
na veroispovesta ili pripadnosta na verska zaednica, odnosno<br />
religiozna grupa ne go osloboduva gra|aninot od obvrskite {to kako<br />
gra|anin gi ima, pokraj, spored Ustavot i zakonite, i spored drugi propisi,<br />
ne se povreduvaat napred navedenite ustavni principi.<br />
Od odredbi od ~l. 51 st. 1, ~l. 52, ~l. 68 st. 2, ~l. 91 od Ustavot,<br />
nedvosmisleno proizleguva deka Sobranieto na Republika Makedonija<br />
vo opredeleni slu~ai, pokraj Ustavot i zakoni, donesuva i drugi propisi<br />
so koi se re{avaat razli~ni pra{awa od negovata nadle`nost.<br />
Od tie pri~ini, upotrebenite termini "drugi propisi" {to vo konkretniot<br />
slu~aj se osporuvaat, se odnesuvaat na tie propisi, {to pokraj<br />
zakonite, spa|aat vo domenot na nadle`nosta na Sobranieto i Vladata<br />
na Republika Makedonija i tie se del na pravniot poredok na zemjata<br />
utvrden so Ustavot.<br />
Trgnuvaj}i od napred navedenoto, Sudot ne go postavi pra{aweto<br />
za soglasnosta na osporenite delovi na ~l. 3 st. 2 i ~l. 4 st. 4 od<br />
Zakonot za verskite zaednici i religioznite grupi so napred navedenite<br />
odredbi od Ustavot.<br />
6. So Odluka U. br. 42/2003, Sudot go ukina Re{enieto br. 10-<br />
2858/1 od 3. 10. 2002 na Ministerot za obrazovanie i nauka za donesuvawe<br />
nastavna programa vo osnovnoto obrazovanie po veronauka za III<br />
oddelenie kako fakultativen predmet.<br />
211
Sudot utvrdi deka, po predlog na Sovetot za ocenuvawe nastavni<br />
programi, a vrz osnova na ~l. 26 stav 1 od Zakonot za osnovnoto<br />
obrazovanie i ~l. 49 st. 1 i 55 st. 1 od Zakonot za organizacija i rabota<br />
na organite na dr`avnata uprava osporenoto re{enie e doneseno od<br />
strana na ministerot za obrazovanie i nauka.<br />
Trgnuvaj}i od ustavnata garancija za slobodata na verskoto uveruvawe,<br />
slobodata na veroispovesta kako i od principot za oddelenost<br />
na dr`avata od verskite zaednici i religiozni grupi, proizleguva<br />
deka nitu dr`avata, ni nejzinite organi so svoi akti i dejstvija ne mo-<br />
`at vo ramkite na instituciite ili nadvor od niv na gra|anite na Republika<br />
Makedonija da im nametnuvaat versko dejstvuvawe vo kakva<br />
bilo forma i vid. Dr`avata i nejzinite organi vo svoeto deluvawe bez<br />
isklu~ok moraat da ja zadr`at nasokata na neutralnost, a so cel<br />
gra|aninot slobodno da mo`e da se opredeli dali }e prifati ili nema<br />
da prifati odredena vera, dali }e ja ispoveda ili nema da ja ispoveda,<br />
dali }e u~estvuva ili nema da u~estvuva vo verski obredi. Tuka bi pripadnala<br />
i slobodata na opredeluvaweto dali gra|aninot }e gi izu~uva<br />
svetite knigi na religioznata grupa na koja i pripa|a kako i na drugi<br />
religiozni grupi. Site navedeni deluvawa vo nasoka na versko opredeluvawe<br />
ili samo zapoznavawe so religijata na bilo koja religiozna<br />
grupa preku izu~uvawe na verskite knigi, spored izneseniot ustaven<br />
koncept, gra|aninot ima mo`nost da gi realizira vo ramkite na verskite<br />
zaednici i religiozni grupi i nadvor od niv, spored ~l. 19 stav 4<br />
od Ustavot, no ne i vo ramkite na dr`avnite organi ili dr`avnite<br />
u~ili{ta kako javni institucii.<br />
Pri analizata na sodr`inata na ~l. 13 od Zakonot za osnovnoto<br />
obrazovanie, pred Sudot se postavi i pra{aweto dali donesuvawe nastavna<br />
programa vo osnovnoto obrazovanie po veronauka za III oddelenie<br />
kako fakultativen predmet i sproveduvaweto na ovaa programa,<br />
pretstavuva versko dejstvuvawe {to e sprotivno na ovaa zakonska<br />
odredba. Imeno, verskata nastava, spored prilo`enite programi e predvidena<br />
kako kontinuiran proces vo tekot na celata u~ebna godina,<br />
{to spored Sudot pretstavuva versko dejstvuvawe i toa vrz osnova na<br />
akt na dr`aven organ - ministerot za obrazovanie i nauka. Ottuka,<br />
spored misleweto na Sudot, osporenoto re{enie ne e vo soglasnost so<br />
~l. 16 st. 1, ~l. 19 st. 1, 2 i 3 od Ustavot, kako i so ~l. 13 od Zakonot za<br />
osnovnoto obrazovanie, koj izre~no zabranuva verskoto dejstvuvawe vo<br />
osnovnoto u~ili{te.<br />
Od analizata na osporenoto re{enie gledano od aspekt na ovlastuvaweto<br />
na ministerot za donesuvawe na vakov akt i formata preku<br />
koja se voveduva veronauka za III oddelenie kako fakultativen predmet,<br />
Sudot isto taka, utvrdi deka ovlastuvaweto na ministerot za obrazovanie<br />
i nauka da donese Nastavna programa, proizleguva od ~l. 26 st. 1<br />
od Zakonot za osnovnoto obrazovanie i ~l. 56 st. 4 od Zakonot za organizacija<br />
i rabota na organite na dr`avna uprava.<br />
212
Spored toa, za voveduvawe nastava od koja bilo oblast na obrazovniot<br />
proces, ministerot donesuva Programa, no ne i re{enie za donesuvawe<br />
na Programa, kako {to e napraveno vo konkretniot slu~aj.<br />
Ministerot donesuva re{enie, spored ~l. 57 st. 1 od Zakonot za organizacija<br />
i rabota na organite na dr`avnata uprava, koga odlu~uva po<br />
oddelni pra{awa predvideni so zakon i drug propis. Zakonot za obrazovanie<br />
vo nitu edna svoja odredba ne predvidel nastavnata programa da<br />
se voveduva preku donesuvawe na re{enie, a donesuvaweto programa i<br />
re{enie se sosema razli~ni po vid ovlastuvawa spored ~l. 55 st. 1 od<br />
Zakon za organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava.<br />
Ottuka, spored Sudot, osporenoto re{enie ne e vo soglasnost i so ~l.<br />
57 st. 1 od Zakonot za organizacija i rabota na organite na dr`avnata<br />
uprava.<br />
11. PRAVO NA DR@AVJANSTVO<br />
~l. 4<br />
Gra|anite na Republika Makedonija imaat dr`avjanstvo na Republika<br />
Makedonija.<br />
Na dr`avjanin na Republika Makedonija ne mo`e da mu bide<br />
odzemeno dr`avjanstvo, nitu da bide proteran ili predaden na druga<br />
dr`ava.<br />
Dr`avjanstvoto na Republika Makedonija se ureduva so zakon<br />
1. Dr`avjanstvoto glavno se sfa}a kako poseben praven odnos<br />
ili kako posebna pravna vrska koja postoi me|u poedinecot i dr`avata.<br />
Vo osnova dr`avjanstvoto navistina pretstavuva specifi~en praven,<br />
spored svojot karakter traen odnos, zasnovan me|u fizi~ko lice i<br />
suverena dr`ava vrz osnova na koj nastanuvaat opredeleni prava, no i<br />
dol`nosti. Od stojali{te na poedinecot, postoeweto na dr`avjanstvo<br />
zna~i vrzuvawe na konkretnoto lice za konkretna dr`ava na na~in<br />
{to formalnopravno mu se priznavaat site prava (posebno tn. politi-<br />
~ki prava) vo taa dr`ava, me|utoa mu se nametnuvaat i odredeni dol`nosti<br />
pri {to, po pravilo, za ostvaruvawe na pravata i ispolnuvaweto<br />
na dol`nostite ne e re{ava~ko dali toa lice navistina se nao|a na teritorijata<br />
na dr`avata na koja kako dr`avjanin í pripa|a. 250<br />
2. Pravoto na dr`avjanstvo e pravo na gra|aninot da bide dr`avjanin<br />
na odredena dr`ava. Ustavot na sekoj gra|anin mu go garantira<br />
pravoto na dr`avjanstvo kako trajna pravna vrska koja go vrzuva poedinecot<br />
so Republika Makedonija i pravo {to ne mo`e da mu se odzeme<br />
pod nikakvi uslovi.<br />
250<br />
Borkovi}, I. Upravno pravo, Narodne novine, Zagreb, 2002, str. 165.<br />
213
3. Site lica vo edna dr`ava se razlikuvaat vo dve kategorii: a)<br />
lica koi imaat dr`avjanstgvo na taa dr`ava i b) stranci kako lica koi<br />
imaat dr`avjanstvo na druga dr`ava (stranski dr`avjani) ili lica koi<br />
nemaat dr`avjansto na nitu edna dr`ava (apatridi, apoliti).<br />
1 0 Dr`avjanin e lice koe spored zakonite na nekoja dr`ava go<br />
steknal nejzinoto dr`avjanstvo, a spored tie zakoni podocna ne go<br />
izgubil. Dr`avjanin, vsu{nost, e sekoe lice koe pravno e vrzano za<br />
edna dr`ava, na toj na~in {to pokraj opredeleni obvrski, mu se dostapni<br />
site prava vo taa dr`ava bez ogled dali se nao|a na nejzinata teritorija<br />
ili vo stranstvo. 251<br />
2 0 Lice bez dr`avjanstvo (apolit, apatrid) e lice koe spored<br />
svoite zakoni ne go priznava nitu edna dr`ava za svoj dr`avjanin.<br />
Bezdr`avjanstvoto nastanuva taka {to nekoj }e se rodi vo takvi okolnosti<br />
da ne stekne nitu spored eden dr`aven zakon dr`avjanstvoto na<br />
nekoja dr`ava, ili taka {to liceto go izgubilo svoeto dr`avjanstvo, a<br />
ne steknalo dr`avjanstvo na nekoja druga dr`ava. Poslednoto mo`e da<br />
se slu~i poradi prodol`ena otsutnost od tatkovinata, a zakonot na taa<br />
zemja za otsutnosta od odredeno traewe vrzuva zaguba na dr`avjanstvoto<br />
({to mo`e da se spre~i so nekoi zakonski opredeleni dejstvija: vra-<br />
}awe vo tatkovinata na pokratko vreme, redovno javuvawe vo konzulatot,<br />
uredno prodol`uvawe na patnata isprava). Mnogu lica ostanale<br />
bez dr`avjanstvo so preo|aweto na nivniot roden kraj pod druga suverenost<br />
(na primer, teritorijalni promeni po prvata svetska vojna), a<br />
poradi stek na okolnosti vrz niv ne e primenet propis za regulirawe<br />
na pra{aweto na dr`avjanstvoto. 252<br />
3 0 Dvojno dr`avjanstvo (bipatridija) i povekekratrno der-<br />
`avjanstvo (polipatridija) e sostojba na liceto koe dve ili pove}e<br />
dr`avi spored svoite zakoni go smetaat za svoj dr`avjanin. Toa nastanuva<br />
koga nekoe lice so ra|awe stekne pove}e dr`avjanstva (na primer,<br />
koga liceto se rodi vo dr`ava koja go primenuva na~eloto ius soli, od<br />
roditeli {to poteknuvaat od dr`ava koja mu priznava dr`avjanstvo<br />
spored na~eloto ius sanguinis), ili koga nekoe lice podocna stekne novo<br />
dr`avjanstvo, bez da go zagubi dotoga{noto (na primer, ne se pogri`ilo<br />
za otpust od porane{noto dr`avjanstvoto). Zakonot za makedonskoto<br />
dr`avjanstvo ne zabranuva dvokratno ili pove}ekratno dr`avjanstvo.<br />
253 4 0 Stranci se licata koi ne se vo dr`avjanska vrska so dr`avata<br />
vo koja trejno ili privremeno se nao|aat. Stranecot e podveden na<br />
vlasta na dr`avata vo koja prestojuva vrz osnova na na~eloto na teri-<br />
251<br />
Vo pogled na dr`avjanskiot status pretstavuva diskriminacija sekoe<br />
razlikuvawe me|u dr`avjanite na dr`avjani i podanici, na dr`avjani i<br />
gra|ani od vtor red, na dr`avjani po poteklo i naturalizirani dr`avjani.<br />
252<br />
Andrassy, J. op. cit. str. 230.<br />
253<br />
Ibid, str. 231.<br />
214
torijalitet, me|utoa dr`avata na koja spored dr`avjanstvoto toj í<br />
pripa|a ima pravo da go za{tituva. Vo vrska so toa vo me|unarodnoto<br />
pravo se postavuvaat slednive pra{awa: vleguvawe i prestojuvawe na<br />
strancite, postapkata so niv, pravoto na za{tita na dr`avata na pripadnosta,<br />
pra{aweto na azil, proteruvawe, predavawe (ekstradicija) i<br />
voop{to pra{aweto za nivnite osnovni i drugi prava vo dr`avata vo<br />
koja prestojuvaat. Za nekoi od ovie pra{awa }e zboruvame podocna.<br />
4. Dr`avjanstvo na Republika Makedonija se steknuva na eden od<br />
slednive na~ini: 1 0 vrz osnova na na~eloto na krvna vrska, (po poteklo,<br />
odnosno vrz osnova na dr`avjanstvoto na roditelite - ius sanguinis 254 ), 2 0<br />
vrz osnova na na~elo na podra~jeto (vrz osnova na ra|aweto vo Republika<br />
Makedonija - ius soli), 3 0 vrz osnova na na~elo na `iveali{teto<br />
(priroduvawe, naturalizacija - ius domicili) kako i 4 0 vrz osnova na me-<br />
|unaroden dogovor. Prviot na~in e osnoven, a ostanatite se dopolnitelni.<br />
1 0 Spored prvoto na~elo - ius sanguinis, deteto go steknuva dr`avjanstvoto<br />
na svoite roditeli bez ogled na toa kade e rodeno i kade<br />
toa, odnosno negovite roditeli `iveat.<br />
2 0 Spored vtoroto na~elo - ius soli, dr`avjanstvoto na deteto se<br />
opredeluva spored dr`avata na ~ija teritorija toa e najdeno ili<br />
rodeno, bez ogled na dr`avjanstvoto na negovite roditeli.<br />
3 0 Spored tretoto na~elo - ius domicili, liceto steknuva dr`avjanstvo<br />
na teritorijata na koja prestojuva. Priroduvaweto e mo`nost<br />
edno lice dopolnitelno, {to zna~i vo tekot na `ivotot, vrz osnova na<br />
sopstveno barawe da se stekne so dr`avjansto na odredena dr`ava, iako<br />
dotoga{ bilo dr`avjanin na nekoja druga dr`ava ili bil bez dr`avjanstvo.<br />
Od stojali{te na dr`avata ~ie dr`avjanstvo saka da go stekne,<br />
takvoto lice ima status na stranec. Pritoa, za steknuvaweto na<br />
dr`avjanstvo vrz osnova na priroduvawe, pokraj baraweto na zainteresiranoto<br />
lice, potrebno e da se ispolnat i odredeni uslovi predvideni<br />
so zakon. Vo vrska so toa, Zakonot za dr`avjanstvo na Republika<br />
Makedonija se prediduva ~etiri situacii: a) priroduvawe po redoven<br />
pat, b) priroduvawe pod popovolni uslovi, v) obeno olesneto (isklu~itelno)<br />
priroduvawe, i g) bezuslovno priroduvawe.<br />
a) Za priroduvaweto po redoven pat stranecot koj podnel barawe<br />
za primawe vo makedonsko dr`avjanstvo mora kumulativno da gi<br />
ispolni slednive deset uslovi:<br />
- da napolnil 18 godini `ivot,<br />
- do podnesuvaweto na baraweto zakonski i postojano da `ivee<br />
na teritorijata na Republika Makedonija najmalku 8 godini,<br />
- da ima obezbedeno stan i postojan izvor na sredstva za egzistencija<br />
vo visina koja ovozmo`uva materijalna i socijalna sigurnost pod<br />
krv.<br />
254<br />
Poimot ius sanguinis poteknuva od latinskiot zbor sanguis koj zna~i<br />
215
uslovi utvrdeni so zakon,<br />
- vo Republika Makedonija i vo dr`avata ~ij dr`avjanin e da ne<br />
bil kaznuvan so kazna zatvor vo traewe od najmalku edna godina za dela<br />
za koi se goni po slu`bena dol`nost i koi se kaznivi spored propisite<br />
na Republika Makedonija,<br />
- protiv nego da ne se vodi krivi~na postapka vo Republika Makedonija<br />
i vo dr`avata ~ij dr`avjanin e,<br />
- da go vladee makedonskiot jazik do toj stepen da mo`e lesno da<br />
se razbere so okolinata,<br />
- da ne mu e izre~ena merka zabrana za prestoj vo Republika Makedonija,<br />
- negoviot priem vo dr`avjanstvo na Republika Makedonija da<br />
ne ja zagrozuva odbranata na Republika Makedonija,<br />
- da potpi{e zakletva deka }e bide lojalen gra|anin na Republika<br />
Makedonija, i<br />
- da ima otpust od dosega{noto dr`avjanstvo ili da doka`e deka<br />
}e go dobie ako bide primen vo dr`avjanstvo na Republika Makedonija<br />
b) Priroduvaweto pod popovolni uslovi se odnesuva na posebna<br />
kategorija lica na koi Zakonot im dava mo`nost da steknat dr`avjanstvo<br />
pod olesneti (poblagi) uslovi od onie koi se predvideni so<br />
redovnata naturalizacija. Toa se slednive lica:<br />
- iselenik od Republika Makedonija, kako i negov potomok do<br />
prvo koleno, (mo`e da steknat dr`avjanstvo na Republika Makedonija,<br />
iako ne gi ispolnuva uslovite predvideni vo t. 2 i 10 od ~l. 7).<br />
- stranec koj e vo brak so dr`avjanin na Republika Makedonija<br />
najmalku tri godini i do podnesuvaweto na baraweto neprekinato<br />
zakonski prestojuval najmalku edna godina na teritorirata na<br />
Republika Makedonija, (mo`e da stekne dr`avjanstvo na Republika<br />
Makedonija, iako ne gi ispolnuva uslovite predvideni vo t. 2, 6 i 10 od<br />
~l. 7 st. 1.<br />
- Stranec koj e vo brak so dr`avjanin na Republika Makedonija<br />
najmalku osum godini i koj zakonski postojano `ivee vo stranstvo, a<br />
so Republika Makedonija ima cvrsta i efektivna povrzanost, (mo`e<br />
da stekne dr`avjanstvo na Republika Makedonija, iako ne gi ispolnuva<br />
uslovite t. 2, 6 i 10 od ~l. 7 st. 1).<br />
v) Osobeno olesneto (isklu~itelno) priroduvawe e predvideno<br />
za polnoletni stranci koi ne ja zagrozuva bezbednosta i odbranata<br />
na Republika Makedonija. Tie mo`e so priroduvawe da steknat na{e<br />
dr`avjanstvo ako toa pretstavuva osoben nau~en, ekonomski, kulturen,<br />
sportski ili drug nacionalen interes (~l. 11 od Zakonot). Vladata so<br />
uredba gi postavuva kriteriumite i dava mislewe za postoewe na osobeniot<br />
interes.<br />
g) Bezuslovno priroduvawe. So priroduvawe bezuslovno steknuvaat<br />
dr`avjanstvo deca pomladi od 18 godini, ako dvata roditeli<br />
steknale takvo dr`avjanstvo, kako i deteto so potpolno usvojuvawe ako<br />
216
arem eden od posvoitelite steknal takvo dr`avjanstvo i ako deteto e<br />
pomlado od 18 godini, a `ivee so posvoitelot vo Republika Makedonija.<br />
4 0 Spored me|unarodni dogovori steknuvaweto dr`avjanstvo<br />
proizleguva od zakonot koj dava mo`nost za sklu~uvawe na takvi dogovori<br />
vo koi mo`at da se predvidat uslovi pod koi mo`e da se stekne<br />
makedonsko dr`avjanstvo. Zakonot za dr`avjanstvo ne go ureduva steknuvaweto<br />
na ova dr`avjanstvo, ottamu {to me|unarodnite dogovori so<br />
nivnata ratifikacija stanuvaat del na vnatre{noto pravo i se primenuvaat<br />
neposredno.<br />
4. Zakonot za dr`avjanstvo na Republika Makedonija gi predviduva<br />
slednite dva na~ini na prestanok na makedonskoto dr`avjanstvo:<br />
so otpust i spored me|unarodni dogovori. 255<br />
ME\UNARODNI DOKUMENTI<br />
Univerzalna deklaracija za pravata na ~ovekot od 1948<br />
~l. 15<br />
(1) Sekoj ima pravo na edno dr`avjanstvo.<br />
(2) Nikoj ne smee samovolno da bide li{en od svoeto dr`avjanstvo<br />
nitu od pravo da go promeni svoeto dr`avjanstvo<br />
Protokol br. 4 kon Evropska konvecija za za{tita na ~ovekovite<br />
prava i osnovnite slobodi od 1950<br />
~l. 3<br />
1. Nikoj ne mo`e da bide proteran od teritorijata na dr`avata<br />
~ij dr`avjanin e nitu so poedine~na, ni so kolektivna merka.<br />
2. Nikoj ne mo`e da bide li{en od pravoto na vleguvawe vo<br />
dr`avata ~ij dr`vjanin e.<br />
~l. 4<br />
Zabraneto e kolektivno proteruvawe na stranci. 256<br />
255<br />
Za celosno normativno voobli~uvawe na pravoto na dr`avjanstvo<br />
vo Republika Makedonija se doneseni: Zakon za mati~en broj na gra|aninot,<br />
Zakon za prijavuvawe na `iveali{teto i prestojuvali{teto na gra|anite i<br />
Zakon za patnite ispravi na dr`avjanite na Republika Makedonija.<br />
256<br />
Eksplicitna odredba vo ovaa smisla ne sodr`i nitu Ustavot ni Zakonot<br />
za dvi`ewe i prestoj na stranci vo Republika Makedonija. Me|utoa od<br />
formulacijata na ~l. 34 od navedeniot zakon vo koj se veli: "stranec mo`e da<br />
bide proteran od teritorijata na Republika Makedonija ako za izvr{eno<br />
krivi~no delo mu e izre~ena merka na bezbednost - proteruvawe od Republika<br />
Makedonija," proizleguva deka sekoja mo`nost za kolektivno proteruvawe na<br />
stranci e napolno isklu~ena.<br />
217
Me|unaroden pakt za gra|anskite i politi~kite prava od 1966<br />
~l. 13<br />
Stranec koj zakonito se nao|a na teritorijata na edna dr`ava<br />
dogovoreni~ka na ovoj Pakt ottamu mo`e da bide proteran samo zaradi<br />
izvr{uvawe na odluka donesena soglasno zakonot, i dokolku povisoki<br />
pri~ini na dr`avnata bezbednost na toa ne mu se protivat toj mora da<br />
ima mo`nost da gi istakne pri~inite protiv negovoto proteruvawe i<br />
od strana na nadle`nata vlast ili edno ili pove}e lica posebno ozna-<br />
~eni da go ispitaat negoviot slu~aj, za koja cel }e ima zasatapnik.<br />
DRUGI RELEVANTNI ME\UNARODNI DOKUMENTI<br />
- Protokol koj se odnesuva za odredeni slu~ai na lica bez dr`avjanstvo.<br />
Usvoena na 12. 04. 1930. Naslov na originalot: Protocol Relating<br />
to a Certain Case of Statelessness.<br />
- Konvencija za regulirawe na dr`avjanstvo na lica so dvojno<br />
dr`avjanstvo. Ratifikuvana od SFRJ na 29. 08. 1957.<br />
- Konvencija za pravnata polo`ba na licata bez dr`avjanstvo,<br />
od 1960. Naslov na originalot: Convention Relating to the Status of Stateless<br />
Persons.<br />
- Konvencija za dr`avjanstvo na ma`enata `ena. Usvoena na 20.<br />
02. 1957, Wujork. Naslov na originalot: Convention on the Nationality of<br />
Married Women.<br />
- Konvencija za pravnata polo`ba na licata bez dr`avjanstvo,<br />
Usvoena so Rezolucija 526a (XVII) na Ekonomsko socijalniot sovet na<br />
28. 12. 1954. Naslov na originalot: Convention Relating to the Status od<br />
Stateless Persons.<br />
- Fakultativen protokol kon Vienskata konvencija za diplomatski<br />
odnosi koj se odnesuva na steknuvawe na dr`avjanstvo. Usvoena na<br />
18. 04. 1961. Naslov na originalot: Optional Protocol to the Vienna Convention<br />
on Diplomatic Relations concerning Acquisition of Nationality.<br />
- Konvencija za namaluvawe na lica bez dr`avjanstvo. Usvoena<br />
na 30. 08. 1961. Naslov na originalot: Convention on the Reduction of statelessness.<br />
Republika Makedonija ne e ~lenka.<br />
- Evropska konvencija za dr`avjanstvo ETS 166, od 6. 11. 1997.<br />
Naslov na originalot: European Convention on Nationality.<br />
USTAVNOSUDSKA PRAKTIKA<br />
1. So Re{enie U. br. 168/1993 od 09. 09. 1993, <strong>Ustavn</strong>iot sud na<br />
Republika Makedonija ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta<br />
na ~l. 7 st. 1 t. 3 od Zakonot za dr`avjanstvo na Republika Makedonija<br />
("SV RM," br. 67/1992).<br />
Na <strong>Ustavn</strong>iot sud, mu be{e podnesena inicijativa za poveduvawe<br />
postapka za ocenuvawe na ustavnosta na osporenite odredbi od Za-<br />
218
konot, zatoa {to so niv se vr{ela diskriminacija na licata koi imaat<br />
fizi~ki ili psihi~ki nedostatoci, a sakaat da steknat dr`avjanstvo<br />
na Republika Makedonija, odnosno za site stranski dr`avjani, pa i za<br />
dr`avjanite na republikite od porane{na SFRJ se baralo dokaz za<br />
psihofizi~kata sostojba, kako {to bilo postapeno i so soprugata na<br />
podnositelot na inicijativata, {to ne bilo vo soglasnost so Ustavot.<br />
Sudot, na sednicata utvrdi deka vo ~l. 7 od Zakonot se opredeleni<br />
uslovite za steknuvawe na dr`avjanstvo so priroduvawe, odnosno<br />
uslovi za steknuvawe na dr`avjanstvo na Republika Makedonija od<br />
strana na stranci, pri {to vo osporenata t. 3 od ovoj ~len e predvideno<br />
liceto {to bara dr`avjanstvo na Republika Makedonija da e psihofizi~ki<br />
zdravo.<br />
Nepoveduvaj}i postapka Sudot oceni deka ustavnoto na~elo na<br />
ednakvost utvrdeno vo ~l. 9 od Ustavot se odnesuva na gra|anite na Republika<br />
Makedonija, a strancite - slobodite i pravata garantirani so<br />
Ustavot na Republika Makedonija gi u`ivaat pod uslovi utvrdeni so<br />
zakon i so me|unarodni dogovori {to zna~i deka za strancite so zakonot<br />
mo`at da se predviduvaat posebni uslovi za steknuvawe na dr`avjanstvo<br />
na Republika Makedonija, vodej}i smetka za pravata garantirani<br />
so me|unarodni dogovori.<br />
Spored Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot i drugi<br />
me|unarodni akti, sekoj ima pravo na dr`avjanstvo i nikoj ne smee<br />
samovolno da bide li{en od svoeto dr`avjanstvo, nitu od pravoto da go<br />
promeni svoeto dr`avjanstvo. Opredeluvaweto na uslovite za zdobivawe<br />
i gubewe na dr`avjanstvo na odredena dr`ava e isklu~ivo pravo na<br />
samata dr`ava, odnosno propisite za dr`avjanstvo spa|aat vo isklu~itelna<br />
nadle`nost na sekoja dr`ava.<br />
So ogled na iznesenoto, Sudot oceni deka ne mo`e da se postavi<br />
pra{aweto za ustavnosta na osporenata zakonska odredba.<br />
2. So Odluka U. br. 55/1997 od 1. 10. 1997, Sudot go ukina ~l. 63 t.<br />
3 od Zakonot za odbrana ("SV RM," br. 8/1992 i 30/1995).<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~l. 63 t. 2 od Zakonot za<br />
odbrana, od obvrskata za slu`ewe na voeniot rok, pokraj drugite lica<br />
opredeleni so ovoj ~len, se osloboduva i lice koe }e stekne dr`avjanstvo<br />
na Republika Makedonija so priroduvawe ili vrz osnova na me|unarodni<br />
dogovori, ako vo zemjata ~ij {to dr`avjanin bilo, go otslu`ilo<br />
voeniot rok, odnosno ako napolnilo 27 godini `ivot.<br />
Spored osporenata t. 3 od ovoj ~len na Zakonot, od obvrskata za<br />
slu`ewe na voeniot rok se osloboduva lice koe pokraj makedonskoto<br />
primilo i stransko dr`avjanstvo, osven ako samo ne pobara da bide<br />
upateno na slu`ewe na voeniot rok.<br />
Spored ~l. 4 od ovoj zakon, voenata obvrska na gra|anite se sostoi<br />
od: regrutna obvrska, obvrska za slu`ewe na voen rok i obvrska za<br />
slu`ewe vo rezerven sostav.<br />
219
Trgnuvaj}i od odredbite od ~l. 9, ~l. 28 st. 1 i 2 i ~l. 54 st. 1 od<br />
Ustavot, jasno proizleguva deka gra|anite pred Ustavot i zakonite se<br />
ednakvi, deka nivnite slobodi i prava mo`at da se ograni~at samo vo<br />
slu~ai utvrdeni so Ustavot, deka odbranata na Republika Makedonija e<br />
pravo i dol`nost na sekoj gra|anin i deka ostvaruvaweto na toa pravo<br />
i dol`nost na gra|anite se ureduva so zakon. Ponatamu, formite i<br />
na~inite niz koi se operacionalizira odbranata na Republikata kako<br />
pravo i dol`nost na site gra|ani e uredeno so Zakonot za odbrana, a<br />
obvrskata za slu`ewe na voeniot rok e element od izvr{uvaweto na<br />
voenata obvrska, kako del od pravata i dol`nostite na gra|anite vo<br />
odbranata na Republikata. Spored misleweto na Sudot, smislata i celta<br />
na ustavnata odredba za odbranata na Republika Makedonija kako<br />
pravo i dol`nost na sekoj gra|anin, proizleguva od polo`bata na gra-<br />
|aninot vo sistemot na odbranata i korespondira so celinata na korpusot<br />
na slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot utvrdeni so Ustavot.<br />
Spored toa, odbranata na Republika Makedonija so Ustavot e<br />
utvrdena kako pravo i dol`nost na sekoj gra|anin, taka {to ne mo`e<br />
nikoj koj podle`i na takva obvrska da bide osloboden od slu`ewe na<br />
voen rok, kako esencijalna sodr`ina na voenata obvrska.<br />
Ponatamu, spored ~l. 4 st. 1 od Ustavot gra|anite na Republika<br />
Makedonija imaat dr`avjanstvo na Republika Makedonija, a spored ~l.<br />
2 od Zakonot za dr`avjanstvo na Republika Makedonija ("SV RM," br.<br />
67/1992), dr`avjanin na Republika Makedonija mo`e da ima i dr`avjanstvo<br />
na druga dr`ava. Dr`avjanin na Republika Makedonija koj ima<br />
dr`avjanstvo na druga dr`ava, vo Republika Makedonija se smeta isklu~ivo<br />
za dr`avjanin na Republika Makedonija, ako so me|unaroden<br />
dogovor ne e poinaku opredeleno. Spored toa, osloboduvaweto na licata<br />
od obvrskata za slu`ewe na voeniot rok, sodr`ano vo osporenata<br />
odredba, spored misleweto na Sudot, vsu{nost, e doveduvawe na ovie<br />
lica vo privilegirana polo`ba vo odnos na drugite gra|ani so {to se<br />
povreduva ustavniot princip na ednakvost na gra|anite pred Ustavot i<br />
zakonite, poradi {to Sudot oceni deka taa odredba od Zakonot ne e vo<br />
soglasnost so navedenite odredbi od Ustavot.<br />
3. So Re{enie U. br. 181/2001 od 24. 10. 2001, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe zakonitosta na ~l. 7 st. 1 t. 5 od Zakonot za dr`avjanstvoto<br />
na Republika Makedonija ("SV RM," br. 67/1992).<br />
Na <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija mu be{e podnese<br />
inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta na<br />
odredbata od navedeniot zakon, zatoa {to so nea se ograni~uvale pravata<br />
na strancite na toj na~in {to ne mo`ele da steknat dr`avjanstvo<br />
na Republika Makedonija ako protiv niv se vodi krivi~na postapka,<br />
iako krivi~nopravniot odnos se iscrpuval na relacija kaznivo delo i<br />
sudski izre~ena kazna i natamo{ni posledici za toa ne se dopu{teni,<br />
poradi {to zakonskata odredba ne bila vo soglasnost so ~l. 13 st. 1, ~l.<br />
14 st. 1, ~l. 29 st. 1 i ~l. 54 st. 1 od Ustavot.<br />
220
Sudot na sednicata utvrdi deka so ~l. 7 st. 1 t. 5 od Zakonot se<br />
opredeluva "Dr`avjanstvo na Republika Makedonija so priroduvawe<br />
mo`e da stekne stranec koj podnel barawe za priem vo dr`avjanstvo na<br />
Republika Makedonija, ako gi ispolnuva slednive uslovi: ... protiv<br />
nego da ne se vodi krivi~na postapka vo dr`avata ~ij dr`avjanin e ili<br />
vo Republika Makedonija".<br />
Spored ~l. 29 st. 1 od Ustavot, "strancite vo Republika Makedonija<br />
u`ivaat slobodi i prava garantirani so Ustavot, pod uslovi<br />
utvrdeni so zakon i me|unarodni dogovori."<br />
Od navedenata ustavna odredba proizleguva deka strancite gi<br />
imaat onie ustavni slobodi i prava koi dr`avata ednostrano gi opredelila<br />
za niv so zakon ili gi prifatila od dvostran ili pove}estran<br />
me|unaroden praven akt, a ne site slobodi i prava na gra|anite na Republika<br />
Makedonija.<br />
Ottuka, opredeluvaweto vo Zakonot za dr`avjanstvo uslovi koi<br />
stranec treba da gi ispolni za da stane dr`avjanin odnosno gra|anin<br />
na Republika Makedonija, pa i uslov da ne e vo tek krivi~na postapka<br />
protiv nego vo odredeni dr`avi, ne e vo nesoglasnost so navedenata<br />
ustavna odredba.<br />
4. So Odluka U. br. 11/2002 od 13. 11. 2002, Sudot gi ukina a) ~l.<br />
24 st. 3 od Zakonot za trgovskite dru{tva ("SV RM," br. 28/1996, 7/<br />
1997, 21/1998, 37/1998, 63/1998, 3919/99, 81/1999, 37/2000, 31/2001, 50/2001,<br />
6/2002 i 61/2002) i b) ~l. 22 st. 3 od Zakonot za trgovskite dru{tva<br />
("SV RM," br. 58/2002), zatoa {to se postavi pra{aweto za nivnata soglasnost<br />
so Ustavot.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka spored osporeniot st. 3 na ~l. 24<br />
od Zakonot za trgovskite dru{tva, dr`avjanin na Republika Makedonija<br />
koj ima i drugo dr`avjanstvo izbira dali }e ja koristi polo`bata<br />
na dr`avjanin na Republika Makedonija ili na stransko lice. Sudot<br />
na sednicata, isto taka, utvrdi deka spored ~l. 567 od noviot Zakon za<br />
trgovskite dru{tva ("SV RM," br. 58/2002) Zakonot ~ii odredbi se<br />
osporeni so ovaa inicijativa prestanuva da va`i so denot na primenata<br />
na ovoj zakon, koj {to, pak, soglasno ~l. 571, }e se primenuva od 1. 01.<br />
2003. Toa zna~i deka do toga{ del od pravniot poredok e i osporeniot<br />
zakon. Od uvidot vo sodr`inata na noviot Zakonot za trgovskite dru-<br />
{tva, Sudot utvrdi deka osporenite odredbi se zadr`ani i vo toj zakon<br />
so toa {to istite se pomesteni vo ~l. 22 st. 3.<br />
So ogled na toa {to vo osporeniot ~l. 24 st. 3 i ~l. 22 st. 3 od<br />
zakonite ozna~eni vo to~kata 1 na ovaa odluka se predviduva za dr`avjanite<br />
na Republika Makedonija koi imaat dr`avjanstvo i na druga<br />
dr`ava, kako osnova~i na trgovsko dru{tvo, da mo`at da izbiraat koja<br />
polo`ba vo Republika Makedonija }e ja koristat (dali na dr`avjanin<br />
na Republika Makedonija ili na stransko lice), Sudot smeta deka ovie<br />
gra|ani-dr`avjani na Republika Makedonija, vsu{nost, se doveduvaat<br />
vo neednakva polo`ba vo odnos na drugite gra|ani koi nemaat dvojno<br />
221
dr`avjanstvo, odnosno dr`avjanstvo i na druga zemja, {to e sprotivno<br />
so ~l. 4 st. 1 (koj e operacionaliziran so Zakonot za dr`avjanstvo) i<br />
~l. 9 st. 2 od Ustavot.<br />
II. POLITI^KI SLOBODI I PRAVA<br />
Politi~kite slobodi i prava go izrazuvaat politi~kiot subjektivitet<br />
na gra|aninot ottamu {to so niv tie u~estvuvaat vo politi~kiot<br />
`ivot na odredena dr`ava. Politi~ite prava zaedno so li~nite<br />
prava go obrazuvaat klasi~niot korpus na prava na ~ovekot od tn. prva<br />
generacija. Inaku, inspiriran od trodelbata na barawata na francuskata<br />
revolucija, ~ovekovite prava i procesot na nivnoto priznavawe<br />
i ostvaruvawe, Karel Vasek gi podelil vo tri generacii: prvata generacija<br />
ja so~inuvaat gra|anskite i politi~kite prava (liberte), vtorata<br />
generacija ja so~inuvaat ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava<br />
(egalite), a tretata generacija ja so~inuvaat pravata na solidarnost<br />
(fraternite).<br />
1. SLOBODA NA POLITI^KO ZDRU@UVAWE<br />
~l. 20<br />
Na gra|anite im se garantira slobodata na zdru`uvawe zaradi<br />
ostvaruvawe i za{tita na nivnite politi~ki, ekonomski, socijalni,<br />
kulturni i drugi prava i uveruvawa.<br />
Gra|anite mo`at slobodno da osnovaat zdru`enija na gra|ani i<br />
politi~ki partii, da pristapuvaat kon niv i od niv da istapuvaat.<br />
Programite i dejstvuvaweto na zdru`enijata na gra|anite i politi~kite<br />
partii ne mo`at da bidat naso~eni kon nasilno urivawe na<br />
ustavniot poredok na Republikata i kon pottiknuvawe ili povikuvawe<br />
na nacionalna, rasna ili verska omraza ili netrpelivost.<br />
Zabraneti se voeni ili poluvoeni zdru`enija {to ne im pripa-<br />
|aat na vooru`enite sili na Republika Makedonija.<br />
1. Ova pravo zna~i deka gra|anite mo`at slobodno da formiraat<br />
politi~ki partii i drugi vidovi zdru`enija zaradi ostvaruvawe na<br />
svoite politi~ki interesi i vo niv slobodno da pristapuvaat ili od<br />
niv da istapuvaat. Pritoa, programite i statutite na ovie partii i<br />
zdru`enija ne mo`at da bidat naso~eni kon nasilno urivawe na ustavniot<br />
poredok na Republika Makedonija i kon pottiknuvawe ili povikuvawe<br />
na voena agrsija ili razgoruvawe na nacionalna, rasna ili verska<br />
omraza ili netrpelivost. Ustavot zabranuva voeni ili poluvoeni<br />
zdru`enija {to ne im pripa|at na vooru`enite sili na Republika Makedonija.<br />
Zna~ajno e da se naglasi i toa deka slobodata na politi~ko<br />
zdru`uvawe, a toa ednakvo se odnesuva i na slobodata na sobirawe, vo<br />
222
su{tina se individuaslni prava so toa {to nivna specifi~nost se<br />
sostoi vo toa {to se ostvaruvaat kolektivno, odnosno zaedno so drugi<br />
lica.<br />
Slobodata na zdru`uvawe se ostvaruva neposredno vrz osnova<br />
na ustavot. Vo takvi okolnosti edinstveno podra~je na zakonodavno<br />
ureduvawe na odnosite povrzani so ostvaruvaweto na ovaa sloboda se<br />
proceduralnite i organizacionite pra{awa. Vo ovaa smisla, Zakonot<br />
za politi~kite partii se vpu{ta samo vo ureduvawe na pra{awata za<br />
osnovaweto, registriraweto i na~inite i uslovite za prestanok na politi~kite<br />
partii, a ne vo ureduvaweto na su{tinata na ostvaruvaweto<br />
na ovaa sloboda koja i natamu ostanuva ekskluzivna ustavna materija<br />
kako na~in da se obezbedi nejzinata pravna neotu|ivost, odnosno vo<br />
krajna linija samo ustavot da bide merilo za nejzinoto ostvaruvawe i<br />
za{tita.<br />
2. Spored Ustavot na Italija gra|anite, bez odobrenie imaat<br />
pravo slobodno da se zdru`uvaat zaradi celi {to ne se zabraneti so<br />
krivi~niot zakon (~l. 18), me|utoa zabraneti se tajni zdru`enija kako<br />
i onie koi makar i posredno ostvaruvaat politi~ki celi od voen karakter<br />
(~l. 18 st. 2). So Ustavot na [panija se zabraneti onie zdru`enija<br />
koi imaat celi ili koristat sredstva opredeleni kako krivi~ni dela,<br />
kako i tajni zdru`enija i zdru`enija koi imaat paravoen karakter.<br />
Raspu{taweto ili zapiraweto na rabotata na zdru`enijeto ednakvo<br />
kako i spored ustavite na Portugalija, Danska i nekoi drugi zemji,<br />
mo`e da sledi samo vrz osnova na obrazlo`ena sudska odluka.<br />
ME\UNARODNI DOKUMENTI<br />
Univerzalna deklaracija za pravata na ~ovekot od 1948<br />
~l. 20<br />
1) Sekoj ima pravo na sloboda na mirno sobirawe i zdru`uvawe.<br />
2) Nikoj ne mo`e da bide prisilen da pripa|a na nekoe zdru`enie.<br />
Evropska konvecija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovnite<br />
slobodi od 1950<br />
~l. 11<br />
1. Sekoj ima pravo na sloboda na mirno sobirawe i zdru`uvawe<br />
vklu~itelno i pravo so drugi da osnova sindikati ili da im se pridru-<br />
`uva na postojnite sindikati zaradi za{tita na svoite interesi.<br />
2. Ostvaruvaweto na ovie prava ne mo`e da se ograni~uva so nikakvi<br />
merki, osven so onie {to se propi{ani so zakon i {to se potrebni<br />
vo demokratskoto op{testvo vo interes na dr`avnata i javnata bezbednost,<br />
spre~uvaweto na neredi ili krivi~ni dela, za{titata na<br />
zdravjeto ili moralot ili zaradi za{titata na pravata i slobodite vo<br />
demokratskoto op{testvo. So ovoj ~len ne se spre~uva postavuvawe na<br />
223
zakonski ograni~uvawa vo vr{eweto na tie prava na pripadnicite na<br />
vooru`enite sili, policijata ili dr`avnata uprava.<br />
*<br />
Ovde treba da se ima predvid deka vo smisla na ~l. 11 od Evropskata<br />
konvencija pod poimot zdru`enie se podrazbira sekoe dobrovolno<br />
zdru`eni sozdadeno od pove}e fizi~ki ili pravni lica, koe poseduva<br />
opredelena institucionalna struktura i ima za cel ostvaruvawe<br />
na opredeleni zaedni~ki celi. Taka Komisijata i Sudot jasno stavile<br />
do znaewe deka zdru`uvaweto e poformalno i poorganizirano od obi-<br />
~noto sobirawe. Vo slu~ajot Young, James i Webster protiv Obedinetoto<br />
Kralstvo (Izv. Kom. od 1979), Komisijata utvrdila deka "vrskata<br />
me|u rabotnicite vraboteni kaj istiot rabotodava~ ne mo`e da se<br />
smeta za zdru`enie vo smisla na ~l. 11, za{to se zasnova samo vrz dogovorniot<br />
odnos me|u vrabotenite i rabotodava~ot." Taa, potoa dala<br />
svoe objasnuvawe: "izrazot zdru`enie pretpostavuva dobrovolno sobirawe<br />
zaradi postignuvawe na zaedni~ka cel."<br />
Kriteriumot dobrovolno sobirawe (dobrovolen karakter na<br />
zdru`enieto) e osobeno zna~aen pri utvrduvaweto na negativniot pristap<br />
kon pravata od ~l. 11 - pravoto da ne se ~lenuva vo zdru`enie ili<br />
sindikat. Sudot se zanimaval so ova pra{awe vo presudata vo vrska so<br />
slu~ajot Young, James i Webster (1981) vo koj `alitelite tvrdele deka<br />
spogodbata me|u britanskite dr`avni `eleznici i nekoi `elezni~ki<br />
sindikati, so koja vrabotuvaweto se uslovuva so ~lenstvo vo nekoi od<br />
tie sindikati e sprotivna na klauzulata za sloboda na zdru`uvawe<br />
spored ~l. 11. Sudot se soglasil so tie navodi izjavuvaj}i deka nikoj ne<br />
smee da se prisiluva da mu pristapi na nekoj sindikat za da ja so~uva<br />
rabotata. Me|utoa, zna~ajno e {to Sudot dopolnil deka spogodbite od<br />
ovoj vid, poznati kako spogodbi za "zatvorena rabotilnica," neophodno<br />
i avtomatski ne se sprotivni na ~l. 11. Sudot zastanal na stanovi-<br />
{te deka vo konkretniot slu~aj pravata na `alitelite vrz osnova na<br />
~l. 11 bile povredeni, za{to bilo vo pra{awe pravoto na nivno ostvaruvawe<br />
na rabota. Vo ovoj slu~aj, vsu{nost, Sudot ne na{ol za potrebno<br />
da se proiznese za zakonitosta na toj sistem, tuku svoeto razgleduvawe<br />
go ograni~il na potesno pra{awe za natamo{noto traewe na<br />
rabotniot odnos po voveduvaweto na sistemot "zatvorena rabotilnica."<br />
257 Vakviot pristap na Sudot se objasnuva so okolnosta deka pri<br />
izrabotkata na Konvencijata be{e izre~no odbiena idejata da se vnese<br />
257<br />
Komisijata kako i Sudot, vo odnos na ova pra{awe pravi razlika<br />
me|u slu~aite na nametnuvawe na sindikalno ~lenstvo na onie koi stapuvaat<br />
na rabota (pre-entry closed shop) i na onie koi se ve}e vraboteni (post-entry<br />
shop). Pritoa, tie smetaat deka vo prviot slu~aj se raboti za opredeleno premol~eno<br />
prifa}awe na sindikalnoto ~lenstvo, pa spored toa, takvoto nametnuvawe<br />
na sindikalnoto ~lenuvawe ne gi povreduva odredbite od ~lenot 11.<br />
Izve{taj za kompatibilnosta... st. 172.<br />
224
"pravo da ne se bide ~len na odreden sindikat" poradi po~ituvawe na<br />
monopolot na sindikatite vo oblasta na vrabotuvaweto {to e vo sila<br />
vo Obedinetoto Kralstvo. 258<br />
[to se odnesuva do vtoriot kriteriujm, koj e prili~no slo`en<br />
i nerazbirliv, Komisijata ne na{la nitu edna zaedni~ka cel, a ottamu<br />
nitu zdru`uvawe vo smisla na ~l. 11 vo edna `alba vo koja grupa zatvorenici<br />
tvrdele deka nivnoto pravo na zdru`uvawe e povredeno so<br />
opredeluvaweto na prestoj vo samica (`alba br. 8317/78). Spored Komisijata,<br />
toj ~len ne predviduva zatvorenikot da se dru`i so drugite<br />
zatvorenici, nitu pak da se zdru`uva so drugi zatvorenici.<br />
Vo vrska so ovoj kriteriumot postoi obemna praktika spored<br />
koja Komisijata i Sudot smetaat deka poedinec mo`e da se natera da<br />
im pristapi na opredeleni organizacii, za{to tie ne se zdru`enija vo<br />
smisla na ~l. 11. Taka, na primer, vo slu~ajot Le Compte, van Leuven i de<br />
Mayere protiv Belgija (1981), Komisijata bila na mislewe deka lekarite<br />
koi podnele `alba mo`at da se prisilat da stapat vo belgiskoto<br />
dru{tvo ~ija cel e da obezbedi po~ituvawe na medicinskata etika i da<br />
ja ~uva ~esta, doverlivosta, ispravnosta i dostoinstvoto na svoite<br />
~lenovi. Pritoa, Komisijata i Sudot utvrdile deka ova telo ne e zdru-<br />
`enie vo smisla na ~l. 11, za{to vr{i i javni funkcii, na primer kontrola<br />
na profesionalnoto odnesuvawe na svoite ~lenovi. Vakvi nejasnotii<br />
vo pogled na koristeweto na ovoj kriterium postojat i vo brojni<br />
drugi slu~ai. 259<br />
Me|unaroden pakt za gra|anskite i politi~kite prava od 1966<br />
~l. 22<br />
1. Sekoj ima pravo na mirno sobirawe i sloboda na zdru`uvawe<br />
so drugi lica vklu~itelno i pravo na osnovawe sindikati ili da im<br />
pristapi zaradi za{tita na svoite interesi.<br />
2. Ostvaruvaweto na ovie prava mo`e da bide ograni~eno so neophodni<br />
zakonski merki potrebni vo demokratskoto op{testvo samo<br />
vo interes na dr`avnata ili javnata bezbednost, spre~uvaweto na neredi<br />
ili krivi~ni dela, za{titata na zdravjeto ili moralot ili za{titata<br />
na pravata i slobodite na drugite. So ovoj ~len ne se zabranuva<br />
postavuvawe na zakonski ograni~uvawa vo vr{eweto na tie prava na<br />
pripadnicite na vooru`enite sili, policijata ili dr`avnata uprava.<br />
3. Ni{to vo ovoj ~len ne gi ovlastuva dr`avite stranki na Konvencijata<br />
na Me|unarodnata organizacija na trudot od 1948 za slobodata<br />
na sindikalno zdru`uvawe i za{tita na pravoto na zdru`uvawe da<br />
prezemat zakonodavni merki koi bi bile na {teta na garanciite na<br />
taa Konvencija ili da go primenat zakonot na na~in koj bi bil na {teta<br />
na tie garancii.<br />
258<br />
Vidi: Gomien, D. op. cit. str. 102.<br />
259<br />
Vidi: Gomien, D. op. cit. str. 103.<br />
225
DRUGI RELEVANTNI ME\UNARODNI DOKUMENTI<br />
- Osnovni principi za upotreba na sila i ogneno oru`je od<br />
strana na licata koi go sproveduvaat zakonot. Osmi kongres na ON za<br />
prevencija na kriminalitetot i tretman na storitelite. Naslov na<br />
orginalot: Basic Principles on the Use of Force and Firearms by Law Enforcement<br />
Officials. 260<br />
USTAVNOSUDSKA PRAKTIKA<br />
1. So Re{enie U. br. 213/1993 od 21. 09. 1994, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na: a) Statutot i Programata na<br />
Politi~kata partija "Stranka na Jugoslovenite vo Republika Makedonija"<br />
usvoeni na 26. 05. 1990, b) Statutot i Programata na Sojuzot na<br />
komunistite na Makedonija - dvi`ewe za Jugoslavija, usvoeni na 16. 04.<br />
1992, i v) Programskata deklaracija na Strankata na demokratskata<br />
akcija na Makedonija, donesena na 19. 02. 1992 godina.<br />
Na sednicata Sudot utvrdi deka:<br />
a) Vrz osnova na Odlukata na Vtoroto Sobranie na Strankata<br />
na Jugoslovenite vo Makedonija, odr`ana na 6. 06. 1993, na koe e izvr-<br />
{ena izmena odnosno dopolnuvawe na imeto vo "Stranka na Jugoslovenite<br />
vo Makedonija - Jugoslovenska Unionisti~ka Gra|anska Alijansa"<br />
(skrateno SJM-JUGA) e usvoen nov Statut, a dotoga{nata Programa<br />
i Statut na SJM se proglaseni za neva`e~ki.<br />
Razgleduvaj}i go noviot Statut na Strankata Sudot utvrdi deka<br />
vo prvite 6 ~lenovi se dadeni programskite opredelbi na strankata.<br />
Spored niv, SJ-JUGA deluva javno. SJ-JUGA se zalaga za zaedni{tvo na<br />
gra|anite i narodite od jugoslovenskiot prostor, trgnuvaj}i od nivnite<br />
sudbinski interesi za opstanok, miren so`ivot i progres, koi<br />
proizleguvaat od pozitivnoto istorisko minato isprepletenosta, sli-<br />
~nosta ili identi~nosta na jazicite, tradiciite, kulturnite, semejnite<br />
i drugi vrski i sevkupnite nastojuvawa tie da se unapreduvaat vo<br />
ambienti na razbirawe, tolerancija, sorabotka i dogovarawe vo site<br />
sferi od `ivotot. SJ-JUGA }e se zalaga za postapno i trajno sozdavawe<br />
na politi~ka zaednica na republikite od jugoslovenskiot prostor,<br />
vo koja ~lenovite }e bidat konstituirani vrz normite na parlamentarnata<br />
demokratija i garantirani ~ovekovi prirodni i gra|anski prava<br />
i slobodi, a zaednicata }e podrazbira: gra|anska, a ne nacionalno ili<br />
verski nametnata suverenost na republikite i me|usebno priznavawe;<br />
princip edna republika eden glas i odlu~uvawe so konsenzus; multikulturen<br />
ambient i sproveduvawe na pravata na malcinstvata, etni~kite<br />
grupi i verski zaednici kako i lokalnata samouprava vo soglasnost so<br />
260<br />
Vidi: <strong>Sulejmanov</strong>, Z. Penolo{ki kompendium, Grafohartija, Skopje,<br />
1997, str. 193-201.<br />
226
me|unarodnite dokumenti; sloboda na dvi`ewe na lu|e, stoka, tehnologija,<br />
kapital, idei i informacii; pazarno stopanstvo so pottiknuvawe<br />
na privatnata inicijativa; aktivna socijalna politika; zaedni~ki ili<br />
edinstveni politi~ki, ekonomski, nau~ni, kulturni, sportski i drugi<br />
institucii za koi republikite }e se dogovorat; obezbeduvawe i ~uvawe<br />
zdrava prirodna sredina; demilitarizacija na jugoslovenskiot prostor.<br />
Vo Republika Makedonija SJ-JUGA osobeno }e se zalaga za<br />
otvorawe na procesi za: podobruvawe na doverbata i otstranuvawe na<br />
site me|usebni nedorazbirawa i somnevawa pome|u republikite, narodite<br />
i verskite zaednici od jugoslovenskiot prostor; otstranuvawe na<br />
pri~inite na nacionalnite i verskite omrazi i sprotivstavuvawa;<br />
ukinuvawe na politi~ki, stopanski, administrativni i drugi barieri,<br />
so {to patot kon me|usebnata sorabotka me|u ~lenkite na jugoslovenskata<br />
zaednica }e se ostvari na novi i trajni osnovi.<br />
SJ-JUGA so demokratski sredstva }e se protivstavuva na site<br />
vidovi nacionalizmi, diskriminacii, eksploatacii i nepravdi, a osobenoo<br />
na nivnite politi~ki zloupotrebi.<br />
SJ-JUGA }e sorabotuva so zdru`enija, asocijacii i politi~ki<br />
organizacii ~ii opredelbi se bliski na nejzinite, a so cel da se<br />
zabrza procesot na reintegriraweto na jugoslovenskata zaednica.<br />
Ostanatite odredbi od Statutot sodr`at organizacioni normi<br />
od koi proizleguva deka strankata e samostoen politi~ki subjekt koj<br />
deluva na teritorijata na Republika Makedonija i se utvrdeni organite<br />
na strankata.<br />
b) Vo pismoto so koe e dostaven osporeniot statut, Sojuzot na<br />
komunistite na Makedonija - dvi`ewe za Jugoslavija, go zapozna sudot<br />
deka programskite politi~ki celi i zada~i na Partijata se sodr`ani<br />
vo ~l. 10, 11 i 12 od Statutot.<br />
Razgleduvaj}i go Statutot, Sudot utvrdi deka spored negovite<br />
~l. 10, 11 i 12 SKM-DJ ima za cel: da se bori za Republika Makedonija<br />
kako samostojna i me|unarodno priznata dr`ava, demokratska zaednica<br />
na ramnopravni gra|ani, humana i solidarno op{testvo na slobodni<br />
lu|e; vo makedonskoto op{testvo da vospostavi demokratski socijalizam<br />
- pravedno op{testvo, so socijalni, ekonomski i politi~ki prava<br />
i slobodi, pravna dr`ava so ekonomski odnosi zasnovani na raznovidni<br />
oblici na sopstvenost i politi~ki pluralizam {to e pretpostavka<br />
za uspe{en ekonomski i kulturen razvoj; da ja ostvari voljata na gra-<br />
|anite na Republika Makedonija, slobodno izrazena na Referendumot<br />
od 8. 09. 1991; da razviva stopanska i druga dejnost soglasno zakon.<br />
Partijata od svoite ~lenovi bara da se borat za ostvaruvawe na<br />
osnovnite politi~ki celi i zada~i, utvrdeni so Statutot i so drugite<br />
osnovni politi~ki dokumenti, politi~ka platforma i rezolucii. Vo<br />
nastojuvawata da se ostvarat osnovnite politi~ki celi i zada~i, ~lenovite,<br />
organizaciite i organite se obvrzani da poa|aat od Ustavot i<br />
227
zakonite na Republika Makedonija, a osobeno od opredelbite deka gra-<br />
|anite se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata,<br />
bojata na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i<br />
verskoto uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba, i deka pred<br />
Ustavot i zakonite se ednakvi, da se borat za sloboda na uveruvaweto,<br />
sovesta, mislewata i javnoto izrazuvawe na mislata i veroispovesta,<br />
slobodata na govorot i javniot nastap, sloboda na politi~koto organizirawe<br />
i mirno izrazuvawe na javen protest.<br />
Dejstvuvaweto na ~lenovite, organizaciite i organite na Partijata<br />
ne smee da bide naso~eno kon nasilno urivawe na ustavniot poredok<br />
na Republikata i kon pottiknuvawe ili povikuvawe na voena<br />
agresija ili razgoruvawe na nacionalna, rasna i verska omraza ili netrpelivost.<br />
So ostanatite odredbi od Statutot se utvrduva organizacijata<br />
i na~inot na dejstvuvawe na Partijata. Od niv proizleguva deka taa e<br />
samostoen politi~ki subjekt koj politi~ki dejstvuva na teritorijata<br />
na Republika Makedonija. So ~l. 33 i 36 e opredeleno deka SKJ - Dvi-<br />
`ewe za Jugoslavija sorabotuva i se zdru`uva so progresivni partii i<br />
dvi`ewa vo zemjata i nadvor od nea, a osobeno so onie koi za svoja cel<br />
go imaat prodol`uvaweto na zaedni~kiot so`ivot so site jugoslovenski<br />
narodi vo asocijacija kako demokratska zaednica na ramnopravni<br />
narodi i na nivnite suvereni dr`avi.<br />
v) So ~l. 5 od Programskata deklaracija na SDA e utvrdeno<br />
deka, soo~eni so ignorirawe na nacionalnata posobnost na Muslimanite<br />
i na taa osnova nivnoto prisvojuvawe, otfrluvaj}i gi ovie pretenzii<br />
kako sprotivni ne samo na istoriskite fakti, tuku i na jasno<br />
izrazenata volja na ovoj narod, Muslimanite pretstavuvaat konstitutiven<br />
i ramnopraven element na suverena Republika Makedonija koi<br />
imaat svoe istorisko ime, svoja istorija, svoja vera, svoi poeti i<br />
pisateli, so eden zbor svoe minato i svoja idnina. SDA na Makedonija,<br />
poradi toa }e ja o`ivuva ovaa nacionalna svest na Muslimanite i }e<br />
insistira na uva`uvawe na faktot na nivnata nacionalna samobitnost<br />
so site pravni i politi~ki konsekvencii.<br />
Ponatamu, Sudot utvrdi deka od vremeto na podnesuvaweto na<br />
predlogot za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta na Programskata<br />
deklaracija na Strankata za demokratska akcija, ovaa politi~ka<br />
partija se podelila na dva dela: Stranka na demokratska akcija<br />
na Makedonija, na ~elo so pretsedatelot Sadrija Hasanovi~ći Stranka<br />
na demokratska akcija na ~elo so pretsedatelot Avdija Pepi~. I<br />
dvete novi partii izvr{ile izmeni vo porane{nata zaedni~ka programska<br />
deklaracija. Taka, vo Programskata deklaracija na partijata rakovodena<br />
od Sadrija Hasanovi~ namesto formulacijata "muslimanite<br />
pretstavuvaat konstitutiven i ramnopraven element na Republika Makedonija,"<br />
stoi formulacijata "muslimanite pretstavuvaat ramnopraven<br />
subjekt so ostanatite nacionalnosti vo Republika Makedonija.<br />
228
Ponatamu, vo Programskata deklaracija na partijata rakovodena<br />
od Avdija Pepi~, namesto naveadenata formulacija od porane{nata<br />
programska deklaracija, stoi formulacijata: "muslimanite odnosno<br />
Bo{wacite na teritorijata na Republika Makedonija }e se zalagaat za<br />
ostvaruvawe na ednakvite prava i slobodi na gra|anite na Republika<br />
Makedonija, nezavisno od polot, rasata, bojata na ko`ata, nacionalnoto<br />
i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto uveruvawe,<br />
imotnata i op{testvenata polo`ba."<br />
Spored misleweto na Sudot, ~l. 20 od Ustavot na poseben na~in<br />
istovremeno garantira, no i ograni~uva edna od grupata slobodi i<br />
prava povrzani so ostvaruvaweto na ~ovekot kako politi~ko su{testvo.<br />
Iako na~elno ja garantira, na ovaa sloboda Ustavot ne í dava karakter<br />
na apsolutna vrednost, tuku samo vo ramkite vo koi so nejzinoto<br />
koristewe ne se zagrozuva istata taa sloboda na drugite lu|e i<br />
osnovnite op{testveni vrednosti utvrdeni so ustavot. Spored Ustavot<br />
ovaa sloboda ne mo`e da se koristi toga{ koga nejzinoto ostvaruvawe<br />
gi zagrozuva najop{tite materijalni pravni vrednosti: mirot, nenasilstvoto,<br />
nacionalnata, rasnata i verskata tolerancija. Spored misleweto<br />
na Sudot Ustavot e otvoren za sekakov vid na politi~ka borba na<br />
politi~kite subjekti bez nikakvo ograni~uvawe, pa i preku zalagawe<br />
za promena na postojnite ustavni institucii i odnosi, osven vo onie<br />
slu~ai koga taa borba se vr{i na nasilen pat odnosno koga gi zagrozuva<br />
navedenite temelni op{testveni vrednosti.<br />
So ogled na toa {to od sodr`inata na programskite orientacii<br />
na partiite ~ii akti se osporeni ne proizleguva deka nivnite celi }e<br />
se ostvaruvaat po nasilen pat ili so povikuvawe na voena agresija,<br />
odnosno na na~in koj neposredno e zabranet so navedenite ustavni<br />
odredbi (~l. 20), odnosno deka od niv proizleguvaat zalagawa ~ii krajni<br />
celi (dr`avnoto zdru`uvawe od bilo koj vid so drugite jugoslovenski<br />
narodi, istaknuvawe na barawe na ednakvost na pripadnicite<br />
na opredeleni nacionalnosti so pripadnicite na drugite nacionalnosti)<br />
ne se vo nesoglasnost so Ustavot na Republika Makedonija, Sudot<br />
oceni deka nema osnovi za postavuvawe na pra{aweto za ustavnosta<br />
na osporenite akti.<br />
2. So Re{enie U. br. 53/1995 od 25. 10. 1995, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 7 st. 1 i 2 i ~l. 17 st. 1 t. 4 od<br />
Zakonot za politi~kite partii ("SV RM," br. 41/1994).<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~l. 7 st. 1 od Zakonot, politi~ka<br />
partija mo`at da osnovaat najmalku 500 polnoletni gra|ani -<br />
dr`avjani na Republika Makedonija, so postojano `iveali{te vo Republika<br />
Makedonija. Spored stavot 2, politi~kata partija e dol`na 15<br />
dena pred istekot na sekoja godina da dostavuva pismen dokaz do<br />
Okru`niot sud vo Skopje so koj }e se utvrdi deka brojot na osnova~ite<br />
ne e namalen. Soglasno ~l. 17 st. 1 t. 4 od Zakonot, politi~kata partija<br />
229
prestanuva koga brojot na ~lenovite }e se namali pod zakonski opredeleniot<br />
broj za nejzino osnovawe.<br />
Od odredbite od ~l. 8 st. 2, 18 st. 1, 20, 52 st. 4 i 68 st. 1 al. 2 od<br />
Ustavot, proizleguva deka politi~koto zdru`uvawe i dejstvuvawe na<br />
gra|anite e slobodno i deka taa sloboda mo`e da se ograniči edinstveno<br />
vo slu~aite i pod uslovite opredeleni so Ustavot. Vo ovaa smisla<br />
so Ustavot se utvrdeni i granicite na slobodata na politi~koto zdru-<br />
`uvawe i dejstvuvawe, i toa koga programite i dejstvuvaweto na politi~kite<br />
partii se naso~eni kon opredeleni ustavni vrednosti kako<br />
{to se nenasilieto, tolerancijata me|u lu|eto, mirot, bezbednosta i<br />
sli~no. Od niv isto taka proizleguva deka, vo ramkite na op{toto<br />
ovlastuvawe na Sobranieto da donesuva zakoni, toa e ovlasteno da donese<br />
i zakon so koj poblisku }e se opredelat uslovite i na~inite na<br />
politi~koto zdru`uvawe i dejstvuvawe, odnosno vrz osnova na Ustavot,<br />
poblisku }e se opredelat i granicite na ostvaruvaweto na taa<br />
sloboda. Ottuka, vo tie ramki, zaradi ostvaruvawe na principot na<br />
vladeewe na pravoto kako temelna ustavna vrednost i vo ovaa oblast<br />
od op{testvenite odnosi, proizleguva deka zakonodavecot ima ustavno<br />
ovlastuvawe da gi propi{e uslovite i na~inot na registrirawe na politi~kite<br />
partii, kako del od ostvaruvaweto na slobodata na politi-<br />
~koto zdru`uvawe.<br />
Pritoa, Sudot oceni deka uslovite predvideni vo ~l. 7 od Zakonot,<br />
ne pretstavuvaat oblik na ograni~uvawe na slobodata na politi-<br />
~koto zdru`uvawe, tuku e del od postapkata za registracija na politi-<br />
~kite partii koj su{tinski ne vlijae na {iro~inata i oblicite na<br />
ostvaruvawe na ovaa sloboda.<br />
Opredeluvaweto na dolnata granica na ~lenstvoto e neophodno<br />
bidej}i partija koja u~estvuva ili ja osvojuva vlasta treba da bide politi~ki<br />
subjekt koj pokraj drugoto i preku svojata brojnost ja poka`uva<br />
svojata politi~ka mo} i kompetentnost. Pritoa, brojot na ~lenovite<br />
na politi~kata partija mora da bide postojan, a so propi{uvaweto<br />
na opredelen broj na ~lenovi so zakon ne se ograni~uva pravoto na sloboda<br />
na zdru`uvawe i dejstvuvawe vo politi~ka partija predvideno vo<br />
~l. 20 od Ustavot.<br />
Sudot, oceni deka samo na dr`avjanin na Republika Makedonija<br />
se odnesuva ustavnata garancija za sloboda na zdru`uvawe odnosno<br />
osnovawe na politi~ka partija bidej}i strancite vo Republika Makedonija<br />
u`ivaat slobodi i prava garantirani so Ustavot, me|utoa pod<br />
uslovi utvrdeni so zakon i me|unarodni dogovori.<br />
Sudot ponatamu oceni deka so osporenite odredbi od Zakonot<br />
ne se povreduva ustavnata garancija za tajnost na li~nite podatoci,<br />
bidej}i podatocite se davaat na slu`ben organ, vo konkretniot slu~aj<br />
Okru`niot sud vo Skopje i ne se koristat javno, osobeno imaj}i go predvid<br />
Zakonot za za{tita na li~nite podatoci spored koj se zabranuva<br />
nelegalno pribirawe na podatocite.<br />
230
Vo odnos na povratnoto dejstvo na Zakonot, Sudot oceni deka<br />
Zakonot ne go doveduva vo pra{awe osnovaweto na postojnite politi-<br />
~ki partii kako fakt {to na pravno relevanten na~in e zavr{en pred<br />
negovoto vleguvawe vo sila. Imeno, spored ~l. 37 st. 2 od Zakonot politi~kite<br />
partii {to se osnovani po Zakonot za op{testvenite organizacii<br />
i zdru`enija na gra|anite se zapi{uvaat vo sudskiot registar<br />
bez posebno barawe i bez nametnuvawe na novite uslovi za osnovawe na<br />
politi~ki partii. Toa zna~i deka Zakonot nema povratno dejstvo vo<br />
odnos na nivnoto osnovawe, bidej}i ne ja doveduva vo pra{awe legalnosta<br />
na postoeweto na politi~kite partii vo vremeto pred negovoto<br />
vleguvawe vo sila. Ponatamu, Sudot oceni deka Zakonot pokraj uslovite<br />
za osnovawe propi{uva i uslovi za opstanok na politi~kite partii.<br />
Za ispolnuvaweto na uslovot brojot na ~lenstvoto da ne opadne<br />
pod 500, irelevantno e koga se osnovani politi~kite partii od pri~ina<br />
{to predmet na ureduvawe vo ovoj slu~aj ne e nivnoto osnovawe,<br />
tuku nivnoto opstojuvawe ili prestanuvawe dokolku ne go ispolnat<br />
ovoj uslov i toa vo idnina po vleguvaweto vo sila na Zakonot, poradi<br />
{to i vo ovoj del Zakonot nema povratno dejstvo.<br />
3. So Re{enie U. br. 215/1997 od 8. 04. 1998, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na: a) Programata i Statutot na Politi~kata<br />
partija "Partija za demokratski prosperitet na Albancite,"<br />
doneseni od Osnova~koto sobranie na Partijata na 24. 03. 1995 vo<br />
Tetovo odnosno od Pretsedatelstvoto na Partijata vo 1995 godina vo<br />
Tetovo; i b) Programata i Statutot na Politi~kata partija "Narodna<br />
demokratska partija," doneseni od Sobranieto na Partijata na 4. 06.<br />
1992 vo Tetovo odnosno od Kongresot na Partijata na 27. 05. 1995 vo<br />
Tetovo.<br />
Sudot, isto taka ja otfrli inicijativata za ocenuvawena: a) soglasnosta<br />
na navedenite programi i statuti so ~l. 48 od Ustavot, b)<br />
soglasnosta na ozna~enite programi i statuti so odredbite od Zakonot<br />
za politi~kite partii, i na v) dejstvuvaweto na PDPA i NDP.<br />
Grupa gra|ani, na <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija mu<br />
podnesoa inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta<br />
i zakonitosta na ozna~enite akti i na dejstvuvaweto na navedenite<br />
partii. Spored navodite vo inicijativata, programite i statutite na<br />
PDPA i NDP, kako i nivnoto dejstvuvawe, ne bile vo soglasnost so<br />
~l. 48 st. 1 i 3 od Ustavot zatoa {to, spored taa ustavna odredba, pripadnicite<br />
na nacionalnostite imale pravo da osnovaat kulturni i<br />
umetni~ki institucii i nau~ni i drugi zdru`enija zaradi izrazuvawe,<br />
neguvawe i razvivawe na svojot identitet i nacionalnite osobenosti,<br />
no ne i da osnovaat politi~ki partii na etni~ka osnova, kako {to se<br />
PDPA i NDP. Vo inicijativata, isto taka, se naveduva deka programite<br />
i dejstvuvaweto na PDPA i NDP ne bile vo soglasnost so ~l.<br />
231
20 st. 3 od Ustavot, zatoa {to, spored ovaa ustavna odredba, tie akti i<br />
dejstvuvaweto na politi~kite partii mo`ele da bidat naso~eni kon<br />
nacionalna i verska tolerancija, a ne i kon nacionalna omraza i verska<br />
netrpelivost kakvi {to bile programite i dejstvuvaweto na<br />
PDPA i NDP. Ponatamu inicijativata ja osporuva soglasnosta na<br />
programite, statutite i dejstvuvaweto na PDPA i NDP so ~l. 2-5 i so<br />
~l. 9 od Zakonot za politi~kite partii.<br />
Spored ~l. 8 st. 1 al. 1, 16 stav 1, ~l. 20 od Ustavot, proizleguva<br />
deka sekoj gra|anin e sloboden vo utvrduvaweto na svoeto uveruvawe,<br />
pa i na zdru`uvaweto zaradi ostvaruvaweto na svoeto politi~ko uveruvawe,<br />
so toa {to e ograni~en vo toa na toj na~in {to uveruvawata<br />
mora da gi obezbedi so nenasilna procedura.<br />
Vo taa smisla, nesporno e deka mo`at da postojat i politi~ki<br />
da dejstvuvaat gra|ani koi afirmiraat etni~ki odnosno nacionalni i<br />
verski vrednosti. No, pritoa tie opredelbi, odnosno vrednosti ne mo-<br />
`at da se ostvarat po nasilen pat.<br />
So ogled na toa {to Programata i Statutot na PDPA, kako i<br />
Programata i Statutot na NDP, ne sodr`at normi deka tie partii }e<br />
gi ostvarat svoite politi~ki opredelbi po nasilen pat, nitu so pottiknuvawe<br />
ili povikuvawe na voena agresija ili so razgoruvawe na nacionalna,<br />
rasna ili verska omraza ili netrpelivost, proizleguva deka<br />
tie akti ne se vo nesoglasnost so ~l. 20 st. 3 od Ustavot, poradi {to<br />
nema osnovi za poveduvawe na postapkata.<br />
[to se odnesuva, pak, do navodot vo inicijativata za nesoglasnost<br />
na navedenite programi i statuti so ~l. 48 od Ustavot, Sudot<br />
utvrdi deka sprotivstavenite normi ureduvaat razli~ni materii, poradi<br />
{to nema procesni pretpostavki za postapuvawe na Sudot po toj<br />
del od inicijativata.<br />
Vo vrska so navodite vo inicijativata za nesoglasnost na programite<br />
i statutite na PDPA i NDP so odredbite od Zakonot za politi~kite<br />
partii, kako i za neustavnosta i nezakonitosta vo dejstvuvaweto<br />
na tie dve politi~ki partii, Sudot utvrdi deka, soglasno ~l.<br />
110 al. 7 od Ustavot, ne e nadle`en da postapuva po tie pra{awa i deka<br />
tie pra{awa se od delokrug na drugi dr`avni organi, poradi {to<br />
Sudot odlu~i da ja otfrli inicijativata vo toj del.<br />
5. So Re{enie U. br. 71/1999 od 8. 12. 1999, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na Zakonot za Sojuzot na borcite od<br />
Narodnoosloboditelnata i Antifa{isti~kata vojna na Makedonija<br />
("SV RM," br. 35/1998).<br />
Na sednicata Sudot utvrdi deka Sojzuzot na borcite od Narodnoosloboditelnata<br />
i Antifa{isti~kata vojna na Makedonija, koj<br />
inaku e organizacija so postojan subjektivitet od osnovaweto vo 1947<br />
godina, vo Zakonot e definirana kako dobrovolna, samostojna i nepartiska<br />
organizacija na u~esnicite vo Narodnoosloboditelnata i Antifa{isti~ka<br />
vojna na Makedonija vo periodot od 1941 - 1945 godina, no<br />
232
e otvorena za site gra|ani {to sakaat da u~estvuvaat vo ostvaruvaweto<br />
na nejzinite celi i programski zada~i.<br />
Spored ~l. 2 od Zakonot celite i zada~ite na Sojuzot na borcite<br />
se: neguvawe na pridobivkite od Narodnoosloboditelnata i Antifa{isti~kata<br />
vojna; ~uvawe na granicite od Narodnoosloboditelnata<br />
i Antifa{isti~kata vojna na Makedonija i od Narodnoosloboditelnata<br />
borba i vostanijata na makedonskiot narod od podale~noto minato;<br />
gri`a za materijalnata i socijalnata sigurnost na u~esnicite vo<br />
Narodnoosloboditelnata i Antifa{isti~kata vojna i vo site nacionalnoosloboditelni<br />
vojni na Makedonija, na voenite invalidi, kako i<br />
na ~lenovite na nivnite semejstva i gri`a za za{tita na statusnite<br />
prava na borcite.<br />
Vo ostanatite odredbi od Zakonot se utvrdeni polo`bata na<br />
Sojuzot na borcite vo pravniot poredok, koja soodvetstvuva na pravilata<br />
na Zakonot za zdru`enijata na gra|anite i fondaciite ("SV RM,"<br />
br. 31/1998) i toa vo pogled na dejstvuvaweto, statutarnite prava, finansiraweto,<br />
mo`nosta za vr{ewe javni ovlastuvawa i sl.<br />
Razgleduvajki go Zakonot vo kontekst na odredbite od ~l. 20 st.<br />
1 i 2, 36 od Ustavot, Sudot oceni deka toj ne pretstavuva osnova~ki akt<br />
za Sojuzot na borcite kako zdru`enie na gra|anite, tuku samo se regulira<br />
negovata polo`ba so ogled na javniot interes, sodr`an i vo ~l. 36<br />
od Ustavot, za neguvawe i za{tita na pridobivkite od Narodnoosloboditelnata<br />
i Antifa{isti~ka vojna na Makedonija. Pritoa, so zakonot<br />
ne se doveduva vo pra{awe dobrovolniot karakter na Sojuzot na borcite<br />
kako zdru`enie na gra|anite, nitu negovata statutarna samostojnost<br />
vo soglasnost so ~l. 20 od Ustavot. Predviduvaweto na oddredeni<br />
celi i zada~i na Sojuzot na borcite so zakonot, spored misleweto na<br />
Sudot, pretstavuva izraz na javniot interes vo sferata na za`ivuvawe<br />
na pridobivkite od NOV koi Sojuzot na borcite go ostvaruva i kako<br />
javno ovlastuvawe, a ne samo kako privatna rabota na ~lenovite na<br />
zdru`enieto.<br />
Sudot smeta deka na ovoj na~in zakonodavecot ne go isklu~il<br />
principot na slobodata na zdru`uvaweto nitu vo pogled na Sojuzot na<br />
borcite, nitu vo pogled na osnovawe drugi zdru`enija koi bi ostvaruvale<br />
specifi~ni interesi na gra|anite vo istata oblast.<br />
Vrz osnova na iznesenoto, Sudot smeta deka ne mo`e da se postavi<br />
pra{aweto za soglasnosta na Zakonot so ~l. 20 od Ustavot na Republika<br />
Makedonija.<br />
6. So Re{enie U. br 219/1999 od 9. 02. 2000, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 155 st. 1 od Zakonot za zdravstvenata<br />
za{tita ("SV RM," br. 38/1991, 46/1993, 55/1995 i 17/1997 -<br />
pre~isten tekst) i ~l. 4 od Statutot na Lekarskata komora na Makedonija<br />
("SV RM," br. 24/1995 i 22/1996).<br />
Spored navodite vo inicijativata so osporenite odredbi se<br />
utvrduvalo obvrska za doktorite po medicina, doktorite na stomato-<br />
233
logija i diplomiranite farmacevti da se zdru`uvaat vo lekarska, stomatolo{ka<br />
odnosno farmacevtska komora, {to ne bilo vo soglasnost<br />
so ~l. 20 st. 2 od Ustavot.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~l. 155 st. 1 od Zakonot<br />
za zdravstvenata za{tita (~l. 161 st. 1 od Pre~isteniot tekst na Zakonot),<br />
zaradi za{tita i unapreduvawe na stru~nosta i eti~kite dol`nosti<br />
i prava, za podobruvawe na kvalitetot na zdravstvenata za{tita,<br />
za{titata na interesite na svojata profesija, sledewe na odnosot na<br />
zdravstvenite rabotnici kon op{testvoto i gra|anite, doktorite na<br />
medicina, doktorite na stomatologija i diplomiranite farmacevti se<br />
zdru`uvaat vo lekarska, stomatolo{ka odnosno farmacevtska komora.<br />
Spored ~l. 4 od Statutot na Lekarskata komora na Makedonija,<br />
~lenuvaweto vo Komorata e obvrska i ~est za site lekari na Republika<br />
Makedonija.<br />
Od oddelni odredbi na Ustavot (~l. 15, ~l. 24 st. 1, ~l. 50 st. 2,<br />
~l. 53, ~l. 58 st. 2 i ~l. 77 st. 2 od Ustavot), direktno ili indirektno<br />
proizleguva deka pokraj organite na dr`avnata uprava postojat i drugi<br />
institucii {to vr{at javni ovlastuvawa.<br />
Spored ~l. 155 st. 1 od Zakonot za zdravstvenata za{tita odnosno<br />
~l. 161 od Pre~isteniot tekst, odredba {to vo konkretniot slu~aj<br />
e predmet na osporuvawe, se ureduva deka zaradi za{tita i unapreduvawe<br />
na stru~nosta i eti~kite dol`nosti i prava, za podobruvawe na<br />
kvalitetot na zdravstvenata za{tita, za{titata na interesite na svojata<br />
profesija, sledewe na odnosot na zdravstvenite rabotnici kon<br />
op{testvoto i gra|anite, doktorite na medicina, doktorite na stomatologija<br />
i diplomiranite farmacevti se zdru`uvaat vo lekarska, stomatolo{ka<br />
odnosno farmacevtska komora.<br />
Spored st. 2 od ovoj ~len lekarskata, stomatolo{kata odnosno<br />
farmacevtskata komora ima svojstvo na pravno lice, spored st. 3 lekarskata,<br />
stomatolo{kata odnosno farmacevtskata komora mo`e da<br />
odzeme licenca za rabota na doktori na medicina, doktori na stomatologija<br />
i diplimirani farmacevti, ako utvrdi deka ja prekr{ile lekarskata<br />
etika ili storile pote{ka povreda na standardite i kvalitetot<br />
na zdravstvenite uslugi, spored st. 4 protiv odlukata na lekarskata,<br />
stomatolo{kata odnosno farmacevtskata komora mo`e da se izjavi<br />
`alba do ministerot za zdravstvo, a spored st. 5 od ovoj ~len na Zakonot<br />
komorite od st. 1 na ovoj ~len donesuvaat statut, utvrduvaat kodeks<br />
na profesionalnite eti~ki dol`nosti i prava, formiraat sud na ~esta<br />
i drugi pomo{ni tela i donesuvaat drugi akti za na~inot na raboteweto<br />
na nivnite organi i za na~inot i postapkata za izdavawe, odnosno<br />
odzemawe na licenca za rabota.<br />
Spored ~l. 156 od Zakonot, odnosno 162 od Pre~isteniot tekst,<br />
zaradi sledewe na dostignuvawata i unapreduvawata vo oddelni granki<br />
na medicinata zdravstvenite rabotnici od oddelni specijalnosti mo-<br />
`at da se zdru`uvaat vo stru~ni zdru`enija, vo sostavot na Makedo-<br />
234
nskoto lekarsko dru{tvo.<br />
Trgnuvaj}i od analiza na navedenite odredbi, spored misleweto<br />
na Sudot, proizleguva deka lekarskata, stomatolo{kata, odnosno farmacevtskata<br />
komora nema karakter na zdru`enie na gra|ani, tuku deka<br />
takvite komori za koi e karakteristi~en stale{kiot na~in na organizirawe<br />
kako stru~no profesionalni asocijacijacii vo koi se ostvaruvaat<br />
javnopravni interesi imaat karakter na institucii so javnopraven<br />
re`im za koi e zadol`itelno zdru`uvaweto. Imeno, lekarskata,<br />
stomatolo{kata, odnosno farmacevtskata komora se institucii so javnopraven<br />
karakter vo zdravstvenata slu`ba i tie ne mo`at da bidat<br />
podvedeni pod ocena na ~l. 20 od Ustavot.<br />
Spored toa, trgnuvaj}i od karakterot na lekarskata, stomatolo-<br />
{kata i farmacevtskata komora kako institucii so javno praven karakter<br />
vo zdravstvenata slu`ba, a ne kako zdru`enie na gra|ani, Sudot<br />
oceni deka ne mo`e da se postavi pra{aweto za soglasnosta na ~len<br />
155 st. 1 od Zakonot za zdravstvenata za{tita i ~l. 4 od Statutot na<br />
Lekarskata komora na Makedonija so odredbata na ~l. 20 od Ustavot.<br />
7. So Re{enie U. br. 115/1999 od 16. 06. 1999, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 47 vo delot: "i zdru`enija na<br />
gra|ani" od Zakonot za odbrana ("SV RM," br. 8/1992 i 30/1995).<br />
Spored navodite vo inicijativata so osporeniot del od odredbata<br />
vo armijata, pokraj ustavnata zabrana za nejzino politi~ko organizirawe<br />
i dejstvuvawe, se zabranuvalo da se organiziraat zdru`enija<br />
na gra|ani, {to ne bilo vo soglasnost so ~l. 9, 20, 37, 54 i 95 st. 2 od<br />
Ustavot.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka sored ~l. 47 od Zakonot za odbrana,<br />
vo armijata ne mo`at da se organiziraat i da funkcioniraat<br />
politi~ki partii i zdru`enija na gra|ani.<br />
Ostvaruvaweto na odbranata na Republika Makedonija kako<br />
pravo i dol`nost na sekoj gra|anin e uredeno so Zakonot za odbrana.<br />
Imeno, spored ~l. 1 od ovoj zakon odbranata na Republikata se organizira<br />
kako sistem za odbrana na nezavisnosta i teritorijalniot integritet<br />
na Republika Makedonija {to ja ostvaruvaat gra|anite, organite<br />
na dr`avnata vlast i vooru`enite sili kako armija na Republika<br />
Makedonija.<br />
So odredbata za politi~koto zdru`uvawe, vo koja e sodr`an<br />
osporeniot del, vsu{nost se opredeluva deka vo armijata, kako vooru-<br />
`ena sila na site gra|ani na Republikata, ne mo`at da se organiziraat<br />
i da funkcioniraat politi~ki partii i zdru`enija na gra|ani.<br />
Trgnuvaj}i od analiza na sodr`inata na odredbite od ~l. 9, 20,<br />
37, 54 st. 1 i 95 st. 2 od Ustavot i navedenite zakonski odredbi, spored<br />
misleweto na Sudot, jasno proizleguva posebniot karakter na odbranata<br />
na Republikata kako pravo i dol`nost na sekoj gra|anin i organiziran<br />
sistem za odbrana na nezavisnosta i teritorijalniot integritet<br />
na dr`avata i vo zavisnost od toa, nemo`nosta od politi~ko<br />
235
organizirawe i dejstvuvawe vo armijata kako vooru`ena sila. Takvata<br />
zabrana e izre~no utvrdena vo ~l. 95 st. 2 od Ustavot za organite na<br />
dr`avnata uprava, me|utoa poa|aj}i od karakterot na odbranata, toa se<br />
odnesuva i na Armijata na Republika Makedonija.<br />
Ustavot utvrduvaj}i ja slobodata na zdru`uvawe na na~in {to<br />
gi ozna~uva celite na toa zdru`uvawe koi se izrazuvaat dvonaso~no: za<br />
ostvaruvawe na politi~kite, ekonomskite, socijalnite, kulturnite i<br />
drugite prava i uveruvawa i za nivna za{tita, istovremeno gi opredeluva<br />
i organizacionite oblici na ova zdru`uvawe vo vid na zdru`enija<br />
na gra|ani i politi~ki partii. Preku ograni~uvawata na uslovite<br />
za ostvaruvawe na pravoto na sindikalno organizirawe i pravoto<br />
na {trajk vo vooru`enite sili i zabranata na politi~ko organizirawe<br />
i dejstvuvawe vo organite na dr`avnata uprava, kako i od samiot<br />
karakter na odbranata na Republikata kako pravo i dol`nost na sekoj<br />
gra|anin i osnovna cel da se odbrani nezavisnosta i teritorijalniot<br />
integritet na Republikata, {to proizleguvaat od samiot Ustav, spored<br />
misleweto na Sudot, se nametnuva zaklu~ok deka osporeniot del od<br />
odredbata na ~l. 47 od Zakonot spored koja, pokraj zabranata vo armijata<br />
da se organiziraat i da funkcioniraat politi~ki partii, se zabranuva<br />
da se organiziraat i zdru`enija na gra|ani ne se naru{uva ustavniot<br />
princip za ednakvost na gra|anite i ne se ograni~uva slobodata<br />
na zdru`uvawe nadvor od ustavno utvrdenite ramki. Vsu{nost, so ovaa<br />
zabrana se obezbeduva depolitizirawe na Armijata, {to e preduslov za<br />
nejzinata monolitnost i edinstvenost vo ostvaruvaweto na nejzinata<br />
funkcija.<br />
So ogled na navedenoto, Sudot ne go postavi pra{aweto za soglasnost<br />
na ~l. 47 vo delot: "i zdru`enija na gra|ani" od Zakonot so<br />
navedenite odredbi od Ustavot.<br />
8. So Odluka U. br. 168/2000 od 21. 03. 2001, Sudot gi poni{ti: a)<br />
Programata za rabota na Zdru`enieto na gra|ani "Radko" - so sedi{te<br />
vo Ohrid, donesena na Sobranieto na osnova~ite, na sednicata odr`ana<br />
na 24 maj 2000 godina, i b) Statutot na Zdru`enieto na gra|ani<br />
"Radko" - so sedi{te vo Ohrid, donesen na Sobranieto na osnova~ite,<br />
na sednicata odr`ana na 24. 05. 2000.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka vo uvodniot del od Programata<br />
na Zdru`enieto se pojasnuva deka za negovo ime e prifaten naj~esto<br />
polzuvaniot psevdonim na Ivan Mihajlov - "Radko", ~ija revolucionerna<br />
dejnost, a posebno kulturnata i publicisti~ka aktiva bile vtkaeni<br />
vo istorijata na Makedonija. I pokraj toa {to negovoto delo doprva<br />
}e se ocenuvalo, nesporen bil faktot deka pod negovo rakovodstvo<br />
makedonskoto osloboditelno dvi`ewe prerasnalo vo golem primer<br />
za slobodoqubieto na ~ove~kiot duh.<br />
Vo prvata glava od Programata se istaknuva deka Ivan Mihajlov<br />
- "Radko", kako moralen i intelektualen stolb na revolucionernata<br />
i kulturnata borba na Bolgarite od Makedonija, e avtor na pub-<br />
236
likacii koi se najavtenti~no i najavtoritativno svidetelstvo za idejnata<br />
sodr`ina na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe. Zaradi svojata<br />
faktografska zasnovanost, tie ostanuvale istoriski isto~nik od<br />
nesporen nau~en format. Negovata ostavina, na dene{nite i idnite<br />
pokolenija im gi propi{uvala najsigurnite dokazatelstva (dokazi) za<br />
revolucionernata i kulturnata borba na Bolgarite od Makedonija.<br />
Vo vtorata glava se sodr`ani celite na Zdru`enieto:<br />
- izdignuvawe i afirmacija na makedonskoto kulturno prostranstvo,<br />
so prioritet na kulturno - istoriskiot identitet na Slavjanite<br />
od Makedonija, koi {to prez vekovite se projavuvale kako Bolgari;<br />
- vospostavuvawe na tradicionalnite eti~ki i ~ove~ki cennosti<br />
i<br />
- afirmacija na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe.<br />
Vo tretata glava se opredeluva na~inot na realiziraweto na<br />
celite na Zdru`enieto i toa preku:<br />
- sopstvena knigoizdava~ka dejnost, izdavawe na sopstven vesnik<br />
i sopstveni elektronski medii,<br />
- organizirawe na konferencii, seminari i tribini so u~estvo<br />
na vidni nau~ni i kulturni dejci od zemjata i stranstvo i<br />
- sorabotka na Zdru`enieto so nau~ni, kulturni i obrazovni<br />
institucii, so podobni zdru`enija i organizacii od zemjata i stranstvo.<br />
So Statutot na zdru`enieto "Radko" se ureduvaat osnovnite<br />
na~ela na organizirawe, imeto, sedi{teto i dejnosta na Zdru`enieto,<br />
programskite celi i aktivnosti, pravata, dol`nostite i odgovornostite<br />
na ~lenovite, pravniot status, pe~at, {tembil i znak kako i izvorot<br />
na materijalnite sredstva neophodni za rabota, ostvaruvawe na<br />
javnost vo rabotata, opredeluvawe na uslovi za osnovawe na organizacioni<br />
edinici, uslovite i na~inot na pristapuvawe i isklu~uvawe od<br />
Zdru`enieto, negovoto pretstavuvawe i zastapuvawe vo pravniot promet<br />
i kon treti lica i prestanuvaweto na Zdru`enieto.<br />
Posebno vnimanie, spored Sudot, zaslu`uvaat odredbite od ~l.<br />
3 st. 2 i ~l. 7 al. 3 od ovoj statut.<br />
Imeno, soglasno ~l. 3 st. 2 od Statutot, Zdru`enieto "Radko" e<br />
samostojna, nepartiska i op{testvena organizacija koe se zanimava so<br />
izu~uvawe i afirmacija na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe,<br />
preku op{to prifateni demokratski standardi i principi.<br />
Soglasno ~l. 7 al. 3 od Statutot, Zdru`enieto gi ima slednite<br />
celi i zada~i:<br />
- zalagawe za afirmacija na celite, zada~ite i ideite na makedonskoto<br />
osloboditelno dvi`ewe preku izdavawe na sopstven vesnik,<br />
knigoizdava~ka dejnost, biblioteka, preku sopstveni elektronski mediumi,<br />
seminari, konferencii, tribini i drugi kulturni formi na<br />
deluvawe.<br />
237
Imaj}i gi predvid odredbite od ~l. 110 al. 7, 20 st. 1, 2 i 3 od<br />
Ustavot, nasproti sodr`inata na Statutot i na Programata za dejstvuvawe<br />
na Zdru`enieto na gra|ani "Radko" - Ohrid, Sudot utvrdi deka<br />
istite se naso~eni kon nasilno urivawe na ustavniot poredok na Republika<br />
Makedonija i razgoruvawe na nacionalna ili verska omraza ili<br />
netrpelivost.<br />
Ova od pri~ina {to spored u~eweto na Ivan Mihajlov "Radko",<br />
makedonskiot etnos nikoga{ ne su{testvuval na ovoj prostor, tuku<br />
istiot im pripa|al na Bolgarite od Makedonija i deka so negovoto<br />
priznavawe bil napraven najkrupniot prestap vo bol{evi~kata<br />
centrala za vremeto na nejzinoto su{testvuvawe. Imeno, spored negovoto<br />
u~ewe, procesot na debugarizacija na Makedonija, nasilno sproveden<br />
po vtorata svetska vojna, pretstavuva srbokomunisti~ko ropstvo,<br />
a ovaa srbokomunisti~ka doktrina i po osamostojuvaweto na Republika<br />
Makedonija od 1991 godina, prodol`uvala da bide oficielna doktrina<br />
vo dr`avata.<br />
Povedeni od tie pri~ini, osnova~ite na Zdru`enieto "Radko"<br />
si postavile osnovni celi sodr`ani vo Programata na Zdru`enieto:<br />
izdignuvawe i afirmacija na makedonskoto kulturno prostranstvo so<br />
priroitet na kulturnoistoriskiot identitet na slavjanskoto naselenie<br />
od Makedonija, koe {to niz vekovite ja projavuvalo svojata bolgarska<br />
etni~ka pripadnost; vospostavuawe na tradicionalni eti~ki i<br />
~ovekovi vrednosti; nezaboravaweto na bugarsko etni~koto poteklo<br />
na makedonskiot narod, {to inaku bi zna~elo odrekuvawe od negovata<br />
tradicija i od negovata kultura.<br />
Afirmacijata, pak, na ideite na makedonskoto osloboditelno<br />
dvi`ewe, spored Zdru`enieto, vsu{nost zna~i osloboduvawe od "makedonizmot,"<br />
kako srbokomunisti~ka doktrina i od "izmislenata makedonska<br />
nacija" koja bila iskoristena kako otvorena vrata za vleguvawe<br />
na celokupna Makedonija vo ramkite na Jugoslavija.<br />
Imaj}i go predvid iznesenoto, Sudot oceni deka Statutot i<br />
Programata na Zdru`enieto na gra|ani "Radko" - Ohrid, se naso~eni<br />
kon nasilno urivawe na ustavniot poredok na Republika Makedonija i<br />
razgoruvawe na nacionalna ili verska omraza ili netrpelivost, poradi<br />
{to utvrdi deka istite ne se vo soglasnost so Ustavot na Republika<br />
Makedonija.<br />
Pri zazemaweto na ovoj stav, Sudot ima{e predvid deka slobodata<br />
i pravoto na zdru`uvawe i dejstvuvawe na gra|anite, kako del od<br />
korpusot na slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot, e temelna<br />
vrednost za opstojuvawe i razvivawe na demokratskite odnosi vo<br />
vr{eweto na vlasta vo Republika Makedonija, vo ~ija osnova se gra|anite<br />
so svoite slobodi, prava, streme`i i interesi, odnosno za ostvaruvawe<br />
na ustavnata opredelba na Republika Makedonija kako demokratska<br />
dr`ava, poradi {to ovaa sloboda i pravo e izre~no garantirana<br />
vo ~l. 20 st. 1 i 2 od Ustavot na Republika Makedonija.<br />
238
Me|utoa, spored ocenata na Sudot, slobodata i pravoto na zdru-<br />
`uvawe, organizirawe i dejstvuvawe ne mo`e da se sfati i odobri vo<br />
celite i izborot na sredstvata za nivno ostvaruvawe.<br />
Imeno, principite i garanciite na ostvaruvaweto na slobodata<br />
na zdru`uvawe i dejstvuvawe nedvosmisleno se opredeleni vo ~l. 20<br />
st. 3 od Ustavot, so zabranata programite i dejstvuvaweto na zdru`enijata<br />
na gra|anite da bidat naso~eni kon nasilno urivawe na ustavniot<br />
poredok na Republikata i kon pottiknuvawe i razgoruvawe na<br />
nacionalna ili verska omraza ili netrpelivost, kako i vo ~l. 1, 3 i 8<br />
od Ustavot, koi obvrzuvaat na po~ituvawe na suverenitetot i teritorijalniot<br />
integritet na Republikata.<br />
Ponatamu, Sudot utvrdi deka Programata i Statutot na Zdru-<br />
`enieto, gledani od aspekt na zabranite {to se utvrdeni vo ~l. 20 st. 3<br />
od Ustavot, treba da se kvalifikuvaat kako programski celi koi direktno<br />
i eksplicitno povikuvaat na urivawe na ustavniot poredok,<br />
odnosno izre~no pottiknuvaat razgoruvawe na nacionalna omraza i netrpelivost,<br />
i kako opredelbi i aktivnosti koi objektivno zna~at naso~enost<br />
kon ona {to Ustavot ne go dozvoluva.<br />
Vo ovoj kontekst, Sudot ja ima{e predvid i Preambulata na<br />
Ustavot na Republika Makedonija vo koja se poa|a od istoriskiot<br />
fakt deka Makedonija e konstituirana kako nacionalna dr`ava na makedonskiot<br />
narod i deka sekoe dejstvuvawe naso~eno kon negirawe na<br />
negovata samobitnost, vsu{nost e naso~eno kon nasilno urivawe na<br />
ustavniot poredok na Republikata, kon pottiknuvawe ili razgoruvawe<br />
na nacionalna ili verska omraza ili netrpelivost i kon negirawe na<br />
slobodnoto izrazuvawe na negovata nacionalna pripadnost.<br />
Imaj}i go predvid iznesenoto, Sudot utvrdi deka i programata<br />
i Statutot na Zdru`enieto na gra|ani "Radko" - Ohrid, se naso~eni<br />
kon nasilno urivawe na dr`avniot poredok, popre~uvawe na slobodnoto<br />
izrazuvawe na nacionalnata pripadnost na makedonskiot narod,<br />
odnosno negirawe na negovata samobitnost i razgoruvawe na nacionalna<br />
ili verska omraza ili netrpelivost.<br />
9. So Odluka U. br. 61/2000 od 28. 02. 2001, Sudot go poni{ti ~l.<br />
28 st. 1 od Zakonot za politi~kite partii ("SV RM," br. 41/1994), vo<br />
delot {to se odnesuva na "prihodi, od sopstven imot."<br />
Na sednicata Sudot utvrdi deka, spored ~l. 2 od Zakonot "politi~ki<br />
partii se onie organizirani grupi na gra|ani koi se zalagaat za<br />
u~estvo vo vlasta," od {to nedvosmisleno proizleguva odgovorot na<br />
pra{aweto kakva e pravnata polo`ba na ovoj praven subjekt.<br />
Ponatamu, Sudot utvrdi deka, spored ~l. 3 st. 1 od Zakonot,<br />
"gra|anite slobodno osnovaat politi~ki partii so cel 1. da gi ostvaruvaat<br />
i za{tituvaat politi~kite, ekonomskite, socijalnite, kulturnite<br />
i drugi prava i uveruvawa na svoite ~lenovi i u~estvuvaat vo<br />
procesot na donesuvawe na politi~ki odluki i, 2. da u~estvuvaat vo postapkata<br />
za izbor na pratenici vo Sobranieto na Republika Makedo-<br />
239
nija i odbornici vo sobranijata na op{tinite i Sobranieto na grad<br />
Skopje", od {to, isto taka, nedvosmisleno proizleguva odgovorot na<br />
pra{aweto koi se celite na politi~kite partii.<br />
Potoa, vo vrska so sredstvata za dejstvuvawe na politi~kite<br />
partii, Sudot utvrdi deka, spored ~l. 28 st. 1 od Zakonot, "politi~kite<br />
partii sredstvata za svoeto dejstvuvawe mo`at da gi steknuvaat od<br />
~lenarina, prilozi, prihodi, od sopstven imot, krediti, podaroci, dotacii,<br />
legati i od Buxetot na Republika Makedonija".<br />
Od ~l. 20 od Ustavot, spored misleweto na Sudot, proizleguva<br />
deka 1. politi~kite partii se gra|anski zdru`enija (a ne trgovski) i<br />
deka 2. celite na zdru`uvaweto se od globalna op{testvena i toa politi~ka,<br />
ekonomska, socijalna, kulturna i druga priroda (a ne od interes<br />
na eden del od op{testvoto - na primer, samo za ~lenovite na edna<br />
partija). Ottuka, ponatamu proizleguva deka dejstvuvaweto na politi-<br />
~kite partii (odnosno na gra|anite koi ja so~inuvaat) e od idejna ili<br />
duhovna priroda, od sodr`inski aspekt gledano, kako i od op{ta ili<br />
globalna priroda, od formalen aspekt gledano, a ne e od neposredno<br />
materijalen interes i samo za edna grupa na gra|ani - na primer, ~lenovi<br />
na edna partija. Spored toa, politi~kite partii, razbrani kako<br />
odredena grupa na gra|ani zdru`eni po sopstven izbor vrz osnova na<br />
istovetna idejna i globalna osnova, vsu{nost, treba da obezbedat protivte`a<br />
vo op{testvoto kako celina na trgovskite subjekti odnosno<br />
na onie drugi grupi na gra|ani ili na poedincite ~ija osnova na dejstvuvawe<br />
e materijalen i parcijalen (grupen ili poedine~en) interes.<br />
Natprevarot pome|u navedenite dve "sprotivstaveni" kategorii, no<br />
bez kraen pobednik, zna~i istovremeno opstojuvawe (neuni{tuvawe)<br />
na razli~ni vrednosni strukturi, ~ie me|usebno konkurirawe go obezbeduva<br />
napredokot na op{testvoto, pri {to takvoto op{testvo e demokratsko<br />
bidej}i vo nego "ima mesto" za site vrednosti, iako tie se razli~ni.<br />
Pravoto, pak, kako sredstvo za regulirawe na odnosite vo site<br />
sferi na op{testvenoto `iveewe, treba da ovozmo`i sigurnost na postoeweto<br />
na takvoto op{testvo i na razli~nite vrednosti vo nego, no<br />
taka {to }e sodr`i precizni merila za kategoriite {to gi ureduva.<br />
So ogled na toa {to osporeniot del od ~l. 28 st. 1 na Zakonot<br />
sodr`i nepreciziran obem na izrazite "prihodi od sopstven imot" (vo<br />
smisla: samo vo ramkite na politi~koto dejstvuvawe, a ne i kako stopanski<br />
dejnosti), so {to takvata sodr`ina ovozmo`uva vo stvarnosta<br />
naru{uvawe na ustavniot koncept za funkciite (pravata i obvrskite)<br />
i celite na politi~kite partii proektiran so ~l. 20 st. 1 od Ustavot,<br />
potoa {to takvata norma ovozmo`uva nejzino razli~no interpretirawe<br />
i primenuvawe i so toa povreda na vladeeweto na pravoto kako<br />
temelna vrednost na pravniot poredok utvrdena vo ~l. 8 st. 1 al. 3 od<br />
Ustavot, i so {to se doveduva vo pra{awe slobodata na pazarot i pretpriemni{tvoto<br />
odnosno ednakvata pravna polo`ba na subjektite na<br />
pazarot opredelena vo ~l. 55 st. 1 i 2 od Ustavot, Sudot utvrdi deka<br />
240
navedeniot del od zakonskata odredba ne e vo soglasnost so ozna~enite<br />
ustavni opredelbi.<br />
10. So Re{enie U. br. 169/2002 od 19. 02. 2003, <strong>Ustavn</strong>iot sud ne<br />
povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na Zakonot za amnestija<br />
("SV RM," br. 18/2002)<br />
Ne poveduvaj}i postapka, Sudot oceni deka Ustavot vo svoite<br />
odredbi ne gi opredeluva sodr`inata i vidovite na amnestijata i ostava<br />
ovie pra{awa poblisku da se uredat so Zakon, a davaweto na amnestija<br />
pripa|a vo nadle`nost na Sobranieto na Republika Makedonija.<br />
Imeno, so generalno definirawe na amnestijata se zanimava ~l. 113 od<br />
Krivi~niot zakonik ("SV RM," br. 37/1996).<br />
Gledano retrospektivno vo Republika Makedonija, aktite za<br />
amnestija sekoga{ bile donesuvani kako akt na dobra volja na dr`avata,<br />
so cel preku niv da se deluva od krivi~en aspekt na generalnata i<br />
specijalnata prevencija ili so cel da se vospostavi odredena harmonija<br />
i smiruvawe na odredeni sostojbi vo op{testvoto. So osporeniot<br />
Zakon, celta e vospostavuvawe na mirot, nadminuvawe na krizata vo<br />
dr`avata, reintegracija na licata koi podgotvuvale i storile krivi-<br />
~ni dela vo vrska so konfliktot vo 2001 godina i nivno pobrzo vra}awe<br />
vo op{testvoto kako slobodni gra|ani.<br />
Potrebata od donesuvawe na konkreten akt za amnestija mo`e<br />
da bide razli~na, no sekoga{ sleduva donesuvawe na vakov akt, koga so<br />
drugi pravni sredstva ne mo`e da se dobie pravno re{enie, a pritoa ne<br />
treba da se zapostavi i gledi{teto na dr`avata deka postoi potreba<br />
na ovoj na~in da se izmeni ona {to prethodno e odlu~eno.<br />
Seto ova e na relacija so definiraweto na amnestijata, kako<br />
akt vrz osnova na koj poimeni~no neopredeleni lica, ~ij krug se opredeluva<br />
so aktot za amnestija, dobivaat potpolno ili delumno osloboduvawe<br />
od izvr{uvaweto na kaznata ili drugi povolnosti, kako {to se:<br />
zapirawe na postapkite {to se vo tek, zamena na izre~eniot vid kazna<br />
so poblag vid na kazna, bri{ewe na osudata i ukinuvawe na pravnite<br />
posledici na osudata. Pritoa, aktot za amnestija mo`e da sodr`i i<br />
abolicija ili osloboduvawe na storitelite na delata od krivi~no gonewe<br />
za storenite dela za koi e vo tek ili ne zapo~nala da se vodi krivi~na<br />
postapka.<br />
Spored ocenata na Sudot so osporeniot Zakon ne e storena povreda<br />
na ~l. 20 st. 4 od Ustavot na Republika Makedonija. Imeno, najnapred<br />
vo odredbite od osporeniot Zakon nikade ne se spomenuva deka<br />
amnestijata se odnesuva na ~lenovite na takanare~enata ONA, a od<br />
druga strana priznavaweto na bilo kakva formacija, pa i na paravoena<br />
ne mo`e da se napravi so odredbi od zakon. Priznavaweto na formacii<br />
i drugi oblici na zdru`uvawe nastanuva so nivnoto registrirawe vo<br />
postapka pred nadle`en sud, ili so izre~na izjava na nadle`ni dr`avni<br />
organi, vrz osnova na pozitivnite zakonski propisi.<br />
241
Vo odnos na pra{aweto dali so osporeniot Zakon se otstapuva<br />
od definicijata na amnestijata sodr`ana vo ~l. 113 od Krivi~niot zakonik,<br />
a na na~in {to amnestijata e dadena na opredeleni lica namesto<br />
na pomeni~no neopredeleni lica, Sudot ima{e predvid deka soglasno<br />
~l. 110 od Ustavot na Republika Makedonija, <strong>Ustavn</strong>iot sud ne e nadle`en<br />
da ja ocenuva me|usebnata soglasnost na odredbite od razli~ni<br />
zakoni. Vo sekoj slu~aj, spored Sudot so osporeniot Zakon ne se otstapuva<br />
od definiraweto na amnestijata kako akt {to opfa}a poimeni-<br />
~no neopredeleni lica, za{to vo nego ne se sodr`ani konkretni imiwa<br />
na storitelite na delata, tuku samo se opredeluva deka amestijata<br />
se odnesuva na: gra|ani na Republika Makedonija, lica so zakonski<br />
prestoj, kako i lica koi imaat imot ili semejstvo vo Makedonija, koi<br />
se podgotvuva~i ili storiteli na krivi~ni dela vo vrska so konfliktot<br />
vo 2001 god. Pri vakva sostojba nema dovolen broj elementi {to<br />
uka`uvaat na poimeni~no opredeluvawe na licata opfateni so aktot<br />
za amnestija, tuku samo spored navedenite pokazateli se opredeluva<br />
nivniot krug. Vpro~em, so aktot za amnestija se opfateni site<br />
u~esnici vo konfliktot bez ogled na stranata na koja i pripa|ale.<br />
11. So Re{enie U. br. 162/2002 od 4. 12. 2002, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 3 od Zakonot za zdru`enijata<br />
na gra|ani i fondaciite ("SV RM," br. 31/1998).<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~l. 3 od Zakonot za zdru-<br />
`enijata na gra|ani i fondaciite, zdru`enijata na gra|anite i fondaciite<br />
ne mo`at da vr{at politi~ki aktivnosti ili da go koristat svojot<br />
imot i sredstva za ostvaruvawe na celi na politi~kite partii.<br />
Kako politi~ka aktivnost vo smisla na st. 1 od ovoj ~len se podrazbira<br />
direktno u~estvo vo izbornata kampawa ili sobirawe na sredstva<br />
za izbornata kampawa i finansirawe na politi~kite partii.<br />
Na~inot, uslovite i postapkata za osnovawe, registracija, rabotewe<br />
i prestanok na zdru`enijata na gra|ani i fondaciite i na<br />
politi~kite partii kako odvoeni oblici na zdru`uvawe se uredeni so<br />
posebni zakoni.<br />
Spored ~l. 2 st. 1 od Zakonot za zdru`enijata na gra|ani i fondaciite,<br />
gra|anite slobodno mo`at da se zdru`uvaat vo zdru`enija na<br />
gra|ani i da osnovaat fondacii zaradi ostvaruvawe i za{tita na ekonomski,<br />
socijalni, kulturni, nau~ni, stru~ni, tehni~ki, humanitarni,<br />
obrazovni, sportski i drugi prava, interesi i uveruvawa vo soglasnost<br />
so Ustavot i zakonot.<br />
Spored ~l. 2 od Zakonot za politi~kite partii, politi~ki partii<br />
se onie organizirani grupi na gra|ani koi se zalagaat za u~estvo<br />
vo vlasta.<br />
Spored ~l. 3 od ovoj zakon, gra|anite slobodno osnovaat politi-<br />
~ki partii so cel da gi ostvaruvaat i za{tituvaat politi~kite, ekonomskite,<br />
socijalnite, kulturnite i drugi prava i uveruvawa na svoite<br />
242
~lenovi i u~estvuvaat vo procesot na donesuvawe na politi~ki odluki<br />
kako i da u~estvuvaat vo postapkata za izbor na pratenici vo Sobranieto<br />
na Republika Makedonija i pretstavnici vo lokalnata samouprava.<br />
I davata zakoni sodr`at odredbi spored koi programite, statutite<br />
i dejstvuvaweto na zdru`enijata na gra|ani i fondaciite odnosno<br />
politi~kite partii ne mo`at da bidat naso~eni kon nasilno urivawe<br />
na ustavniot poredok na Republikata, pottiknuvawe ili povikuvawe<br />
na voena agresija i razgoruvawe na nacionalna, rasna ili verska<br />
omraza ili netrpelivost.<br />
Vrz osnova na iznesenoto jasno proizleguva deka i spored Ustavot<br />
i spored zakonite postojat dva organizacioni oblici na zdru`uvawe<br />
na gra|anite koi imaat razli~ni celi za nivnoto osnovawe i dejstvuvawe,<br />
po koi se razlikuvaat edni od drugi.<br />
Imaj}i predvid deka zdru`enijata na gra|anite se nepartiski,<br />
nevladini i neprofitni organizacii, osnovani od gra|anite zaradi<br />
ostvaruvawe i za{tita na ekonomski, socijalni, kulturni, nau~ni,<br />
stru~ni, tehni~ki, humanitarni, obrazovni, sportski i drugi prava,<br />
interesi i uveruvawa, proizleguva deka zdru`enijata na gra|ani kako<br />
pravni lica ne mo`at da vr{at politi~ki aktivnosti, odnosno, direktno<br />
da u~estvuvaat vo izbornite kampawi, da sobiraat sredstva za<br />
izbornite kampawi ili da finansiraat politi~ki partii.<br />
Od druga strana, ~lenovite na zdru`enijata na gra|ani nadvor<br />
od zdru`enieto, kako gra|ani mo`at slobodno da pristapuvaat kon politi~ki<br />
partii i da ja iska`uvaat svojata politi~ka voqa. Toa zna~i<br />
deka nivnoto politi~ko uveruvawe i dejstvuvawe kako gra|ani ne e<br />
ograni~eno nitu pak zabraneto so osporenata odredba od zakonot. Zabranata,<br />
odnosno ograni~uvaweto za vr{ewe na politi~ki aktivnosti<br />
va`i samo za zdru`enijata na gra|ani i fondaciite kako eden od oblicite<br />
na zdru`uvawe na gra|anite koj spored celite za koi se osnovani<br />
se razlikuvaat od politi~kite partii.<br />
Ottuka, Sudot oceni deka ne mo`e da se postavi pra{aweto za<br />
soglasnosta na ~l. 3 od Zakonot so ~l. 20 i ~l. 54 od Ustavot.<br />
2. PRAVO NA MIRNO SOBIRAWE<br />
~l. 21<br />
Gra|anite imaat pravo mirno da se sobiraat i da izrazuvaat javen<br />
protest bez prethodno prijavuvawe i bez posebna dozvola.<br />
Koristeweto na ova pravo mo`e da bide ograni~eno samo vo<br />
uslovi na voena i vonredna sostojba.<br />
1. Pravoto na mirno sobirawe pretstavuva pravo na gra|anite<br />
mirno da se sobiraat i da izrazuvaat javen protest (da gi izrazuvaat<br />
243
svoite stavovi preku manifestacii, javni sobiri i raspravi, kako i so<br />
demonstracii) bez prethodno prijavuvawe i bez posebna dozvola od<br />
dr`avnite organi, pod uslov takvoto sobirawe da bide odr`ano so po-<br />
~ituvawe na javniot red i mir.<br />
Pravoto na mirno sobirawe e glaven del od politi~kiot i socijalniot<br />
`ivot na sekoja zemja i osnoven del od aktivnostite na politi~kite<br />
partii. Pravoto na mirno sobirawe mu e garantirano sekomu<br />
koj ima namera da organizira mirni demonstracii, pri {to mo-<br />
`nosta od pojava na nasilni~ki kontrademonstracii ne mo`e da go<br />
odzeme ova pravo, tuku naprotiv, vo sebe go vklu~uva pravoto na za{tita<br />
od takvi kontrademonstracii (prezemawe pozitivni merki), za{to<br />
samo na takov na~in mo`e da se obezbedi negovoto ostvaruvawe. Ova<br />
pravo gi vklu~uva i privatnite sostanoci, sostanocite na javni mesta<br />
i privatnite povorki.<br />
Ova pravo mo`e da bide ograni~eno samo vo uslovi na voena i<br />
vonredna sostojba. Na~inot i uslovite za ostvaruvawe na ova pravo podrobno<br />
se uredeni so Zakonot za javni sobiri ("SV RM," br. 55/1995). 261<br />
2. Vo pogled na pravoto na mirno sobirawe sli~ni odredbi sodr`at<br />
i drugite ustavi vo svetot. Ustavot na Italija go garantira pravoto<br />
na odr`uvawe sobiri bez oru`je i bez obvrska za nivno prethodno<br />
prijavuvawe (~l. 17). Sobirite na javni mesta za koi se bara prethodno<br />
podnesuvawe na prijava do dr`avnite organi mo`at da se zabranat<br />
samo od opravdani pri~ini poradi bezbednosta ili javniot moral (~l.<br />
17 st. 3). I spored ustavite na Germanija, Portugalija i [panija nivnite<br />
dr`avjani imaat pravo mirno i bez oru`je da se sobiraat bez prethodna<br />
prijava i dozvola. Istoto pravo go predviduva i Ustavot na<br />
Danska so toa {to na policijata í e dadeno ovlastuvawe da prisustvuva<br />
na javnite sobiri. Sobirite pod otvoreno nebo ne smeeat da se zabranat<br />
osven ako od niv se zakanuva opasnost po javniot mir. Ustavot<br />
na [vedska, slobodata na sobirawe ja definira kako slobodno odr`uvawe<br />
i u~estvuvawe na sobiri zaradi informirawe, iska`uvawe na misli,<br />
poka`uvawe na umetni~ki dela ili za sli~ni celi.<br />
ME\UNARODNI DOKUMENTI<br />
Univerzalna deklaracija za pravata na ~ovekot od 1948<br />
~l. 20 st. 1<br />
1. Sekoj ima pravo na sloboda na mirno sobirawe i zdru`uvawe.<br />
261<br />
So ovoj Zakon, me|u drugoto, se predvideni uslovite koga policijata<br />
mo`e da prekine opredelen javen sobir. Toa se slu~ai na: 1 0 zagrozuvawe<br />
na `ivotot, zdravjeto, bezbednosta, li~nata sigurnost i imotot na gra|anite,<br />
2 0 vr{ewe ili pottiknuvawe na vr{ewe krivi~ni dela utvrdeni so zakon, i 3 0<br />
zagrozuvawe na `ivotnata sredina.<br />
244
Evropska konvecija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovnite<br />
slobodi od 1950<br />
~l. 11<br />
1. Sekoj ima pravo na sloboda na mirno sobirawe i zdru`uvawe<br />
vklu~itelno i pravo so drugi da osnova sindikati ili da im se pridru-<br />
`uva na postojnite sindikati zaradi za{tita na svoite interesi.<br />
2. ...<br />
*<br />
Vo odnos na ~l. 11 od Evropskata konvencija, osnovniot koncept<br />
na pravoto na protest e deka gra|anite se slobodni da storat sî {to ne<br />
e zabraneto so zakon, odnosno sî {to ne ja ograni~uva slobodata na<br />
drugite. Vo slu~ajot Young, James i Webster protiv Obedinetoto<br />
Kralstvo, Sudot zaklu~i deka pravoto na mirno sobrawe se naru{uva<br />
koga slobodata na lu|eto da izbiraat koga i so kogo }e se povrzat e<br />
usloveno so strogi sankcii (na primer, od zakana deka }e go zagubi rabotnoto<br />
mesto) ili so restrikcija na opfatot na izborot, taka {to<br />
tie, vsu{nost, i nemaat vistinski izbor. Pravoto na protest implicira<br />
obvrska da se obezbedat uslovi koga lu|eto }e mo`at da protestiraat.<br />
Me|utoa, pravoto da se bide sloboden od voznemiruvawe i nesakana<br />
invazija vrz privatnosta sugerira deka pravoto na protest mora<br />
da bide balansirano so pravoto na drugite na izbor za toa dali sakaat<br />
ili ne sakaat da bidat vklu~eni vo protestot.<br />
Inaku, opi{uvaj}i ja ulogata na mirno sobirawe Komisijata<br />
iznese stanovi{te deka postoeweto prethodna postapka za odobruvawe<br />
na javnite sobiri samo po sebe ne e vo sprotivnost so ~l. 11. 262 Taa,<br />
isto taka, konstatira deka privremenata zabrana na dr`avata na site<br />
javni demonstracii vo opredeleno mesto e prifatliva spored ~l. 11 st.<br />
2, so ogled na toa {to postoela seriozna opasnost za javnata bezbednost<br />
i javniot red dokolku opredeleni demonstracii bidat odr`ani.<br />
Me|utoa, za sli~ni nastani, Komisijata go odbila tvrdeweto na dr`avata<br />
spored koe demonstraciite predvideni od `alitelot bile nadvor<br />
od ~l. 11, za{to mo`ele da predizvikaat nasilni~ki otpor od strana<br />
262<br />
Pravoto na mirno sobirawe predvideno vo ovoj ~len e osnovno pravo<br />
vo edno demokratsko op{testvo i ... eden od temelite na takvoto op{testvo.<br />
Kako takvo, ova pravo gi opfa}a "privatnite sostanoci i sobirite na javni<br />
mesta. Koga e vo pra{awe poslednovo, uslovot da se dobie prethodna dozvola<br />
vo princip ne ja povreduva su{tinata na ova pravo. Takvata postapka e<br />
vo soglasnost so barawata od ~l. 11 st. 1, ako ne poradi ne{to drugo, toga{ so<br />
cel vlastite da imaat uvid vo mirnata priroda na sobirot, taka {to toj sam<br />
po sebe ne pretstavuva me{awe vo vr{eweto na toa pravo (`alba br. 8191/78).<br />
Gomien, D. op. cit. str. 98.<br />
245
na ekstremisti~ki protivnici. 263<br />
Vo slu~ajot Plattform "Ärzte für das Leben" protiv Avstrija<br />
(1988), Sudot ja razgleduval pozitivnata obvrska na dr`avata da im<br />
pru`i za{tita na grupite koi go koristat pravoto na mirno sobirawe.<br />
Vo ovoj slu~aj avstriskata vlada izdala dozvola za odr`uvawe na demonstracii<br />
protiv abortusot na opredeleno mesto. Potoa, organizacijata<br />
`alitel pobarala i dobila dozvola za nivno odr`uvawe na drugo<br />
mesto {to bilo pomalku pogodno za kontrolirawe na tolpata. Vlastite<br />
go izvestile organizatorot deka policijata mo`ebi nema da bide<br />
vo sostojba da pru`i dovolna za{tita od protivdemonstranti, {to i se<br />
slu~ilo. Sli~ni te{kotii se pojavile i na slednite demonstracii.<br />
Organizatorite tvrdele deka avstriskata vlada go prekr{ila ~l. 11,<br />
za{to ne prezela soodvetni merki demonstraciite da se odr`at bez<br />
problemi. Sudot utvrdil deka Avstrija ima obvrska da gi za{titi grupite<br />
koi go koristat pravoto na mirno sobirawe, za{to "vo demokratskoto<br />
op{testvo pravoto na protivdemonstracii ne mo`e da se protegne<br />
dotamu da go spre~uva pravoto na demonstracii." Me|utoa, Sudot<br />
na dr`avite im ostava {iroka margina na procena vo ovaa oblast.<br />
Ottamu, vo ovoj slu~aj, Sudot zaklu~il deka avstriskite vlasti gi prezele<br />
site razumni i soodvetni merki za za{tita na demonstrantite i<br />
deka nemalo povreda na ~l. 11 od Konvencijata.<br />
Me|unaroden pakt za gra|anskite i politi~kite prava od 1966<br />
~l 21<br />
Se priznava pravo na mirno sobirawe.<br />
Vr{eweto na ova pravo mo`e da bide predmet samo na ograni~uvawata<br />
predvideni so zakon koi se nu`ni vo edno demokratsko op{testvo<br />
i vo interes na dr`avnata ili javnata bezbednost, bezbednosta na<br />
javniot poredok, za{titata na javnoto zdravje ili moralot, ili za{titata<br />
na pravata i slobodite na drugite.<br />
~l. 22 st. 1<br />
1. Sekoj ima pravo na mirno sobirawe ...<br />
263<br />
Pravoto na sloboda na mirno sobirawe mu se garantira na sekoj koj<br />
ima namera da organizira mirni demonstracii ... so toa {to mo`nosta od nasilni<br />
protivdemonstracii, ili mo`nosta ekstremistite so nasilni~ki nameri<br />
koi ne ~lenuvaat vo zdru`enieto {to gi organizira demonstraciite, da se<br />
pridru`at na demonstraciite, ne mo`e sama po sebe da go ukine ova pravo.<br />
Duri i koga postoi vistinski rizik dvi`eweto vo javna povorka da zavr{i so<br />
bezredija poradi ravoj na nastanite {to ne e pod kontrola na organizatorot,<br />
formiraweto na takvata povorka, samo poradi toa, ne izleguva od ramkite na<br />
primenata na ~l. 11 st. 1 od Konvencijata, a sekoe ograni~uvawe koe mu se nametnuva<br />
na sobirot mora da bide vo soglasnost so odredbite od st. 2 na ovoj<br />
~len (`alba br. 8440/78). Gomien, D. op. cit. str. 98.<br />
246
DRUGI RELEVANTNI ME\UNARODNI DOKUMENTI<br />
- Osnovni principi za upotreba na sila i ogneno oru`je od<br />
strana na licata koi go sproveduvaat zakonot. Osmi kongres na ON za<br />
prevencija na kriminalitetot i tretman na storitelite. Naslov na<br />
orginalot: Basic Principles on the Use of Force and Firearms by Law Enforcement<br />
Officials. (vidi: Princip 12, 13 i 14) 264<br />
USTAVNOSUDSKA PRAKTIKA<br />
1. So Re{enie U. br. 142/1995 od 19. 04. 1995, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 205 i 206 od Krivi~niot zakon<br />
na Republika Makedonija i ~l. 14 od Zakonot za prekr{ocitete<br />
protiv javniot red i mir.<br />
Spored navodite vo inicijativata navednite ~lenovi ne bile vo<br />
soglasnost so ~l. 21 i 51 st. 1 od Ustavot poradi toa {to gi ograni-<br />
~uvale temelnite vrednosti na ustavniot poredok me|u koi i pravoto<br />
za sobirawe na gra|anite zaradi izrazuvawe na javen protest, kako i<br />
poradi toa {to odlukite i merkite na dr`avnite organi ne bile ustavna<br />
kategorija taka {to eventualnata neposlu{nost vo odnos na nivnoto<br />
nepo~ituvawe ne pretpostavuvalo postoewe na krivi~no delo.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka soglasno ~l. 205 od Krivi~niot<br />
zakon, toj {to u~estvuva vo tolpa {to so zaedni~ko dejstvuvawe }e<br />
spre~i ili }e se obide da spre~i slu`beno lice vo vr{eweto na slu`beno<br />
dejstvo, ili na ist na~in go prisili da izvr{i slu`beno dejstvo<br />
}e se kazni za samoto u~estvo so kaznata opredelena so zakon. Voda~ot<br />
na tolpata koj }e go izvr{i deloto od st. 1 na ovoj ~len }e se kazni so<br />
kaznata opredelena so zakon.<br />
Spored ~l. 206 od istiot zakon, toj {to povikuva drugi na otpor<br />
ili na neposlu{nost sprema zakoniti odluki ili merki na dr`avni<br />
organi ili sprema slu`beno lice vo vr{ewe slu`beno dejstvie, }e se<br />
kazni so kaznata opredlena so zakon.<br />
Ako poradi deloto od st. 1 na ovoj ~len do{lo do nesproveduvawe<br />
ili do zna~itelno ote`nuvawe na sproveduvaweto na zakonita<br />
odluka ili merka na dr`aven organ ili deloto go stori kako voda~ na<br />
grupata, storitelot }e se kazni so kaznata opredelena so zakon.<br />
Soglasno ~l. 14 od Zakonot za prekr{ocite protiv javniot red<br />
i mir, koj ne }e se oddale~i od grupa na lu|e, koja ovlasteno slu`beno<br />
lice ja povikalo da se razotide vo priliki koga javniot red e zagrozen,<br />
}e se kazni so kaznata opredelena so zakon.<br />
264<br />
Vidi: <strong>Sulejmanov</strong>, Z. Penolo{ki kompendium, Grafohartija, Skopje,<br />
1997, str. 193-201.<br />
247
Trgnuvaj}i od ustavnoto ovlastuvawe deka Sobranieto na Republika<br />
Makedonija donesuva zakoni, zakonodavecot vo Krivi~niot zakon<br />
i vo Zakonot za prekr{oci protiv javniot red i mir sankcioniral<br />
odredeni dejstvija na gra|aninot so koi }e spre~i odnosno }e se obide<br />
da spre~i slu`beno lice vo vr{eweto na slu`beno dejstvo, }e povika<br />
na otpor ili neposlu{nost sprema zakoniti merki na dr`avni organi<br />
ili sprema slu`beno lice vo vr{ewe na slu`beno dejstvo, ili pak,<br />
nema da se oddale~i od grupa na lu|e koja ovlasteno slu`beno lice ja<br />
povikalo da se razotide vo prilika koga e zagrozen javniot red i mir.<br />
Od iznesenite zakonski odredbi proizleguva deka zakonodavecot<br />
ne go ograni~uva ustavnoto pravo na gra|anite mirno da se sobiraat<br />
i da izrazuvaat javen protest tuku predviduva sankcii vo slu~aite<br />
koga tie sobiri ne se mirni, odnosno koga so oddelni dejstvija na gra-<br />
|anite se popre{uvaat slu`benite lica vo vr{ewe na nivnata rabota<br />
ili koga se zagrozuva javniot red i mir. Pritoa, zakonodavecot imal<br />
predvid deka ostvaruvaweto na slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot<br />
ne e apsolutno pravo, bidej}i tie ne se cel sami za sebe i ne<br />
mo`e da se ostvaruvaat samo individualno, tuku vo zaemnost i me|usebna<br />
zavisnost na lu|eto. Toa zna~i deka so ostvaruvaweto na odredeni<br />
slobodi i prava ne smee da se povreduvaat slobodite i pravata na drugite<br />
gra|ani ili pak da se ostvaruvaat na {teta na drugi gra|ani ili<br />
na zaednicata vo celina.<br />
Dali pak eden sobir na gra|ani ili javen protest }e se vr{i<br />
mirno ili }e dobie drugi dimenzii e pravo na dr`avnite organi da<br />
odlu~uvaat za sekoj konkreten slu~aj i da prezemaat soodvetni merki<br />
ili da sprovedat zakonski odluki. Dokolku ima elementi deka ovaa<br />
ocena na dr`avnite organi ne e ispravna i deka vrz nejzina osnova se<br />
prezemeni odredeni dejstvija rabota e na redovniot sud da odlu~uva.<br />
Trgnuvaj}i od ustavnata dol`nost za po~ituvawe na Ustavot i<br />
zakonite, a vrz osnova na iznesenite ustavni i zakonski odredbi, Sudot<br />
oceni deka ima osnova za sankcionirawe na odredeni dejstvija na gra-<br />
|anite koi izleguvaat od ustavnite ramki i so koi se povreduvaat drugi<br />
slobodi, prava i dol`nosti utvrdeni so Ustavot, poradi {to ne<br />
mo`e da se postavi pra{aweto za ustavnosta na osporenite ~lenovi od<br />
zakonite. Naprotiv, spored misleweto na Sudot, sankcioniraweto na<br />
ovie krivi~ni dela i prekr{oci i aktivnostite na slu`benite lica za<br />
nivnoto otkrivawe i spre~uvawe pretstavuva eden od oblicite na za-<br />
{tita na ustavnoto pravo na gra|anite mirno da se sobiraat i da go<br />
izrazuvaat svojot protest.<br />
2. So Re{enie U. br. 374/1995 od 31. 01. 1996, Sudot ne poveden<br />
postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 6 st. 1 al. 2 i st. 2 od Zakonot<br />
za javnite sobiri ("SV RM," br. 55/1995).<br />
Na <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija, mu be{e podnesena<br />
inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l.<br />
248
6 st. 1 al. 2 i st. 2 od navedeniot zakon, zatoa {to so ograni~uvawata<br />
sodr`ani vo ovie odredbi se onevozmo`uvalo odr`uvawe na nitu eden<br />
javen sobir, {to bilo vo nesoglasnost so ~l. 21 od Ustavot.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~l. 6 st. 1 al. 2 od Zakonot,<br />
Ministerstvoto za vnatre{ni raboti }e go prekine odr`uvaweto<br />
na javen sobir vo slu~aite koga istiot e naso~en kon vr{ewe ili<br />
pottiknuvawe na vr{ewe krivi~ni dela utvrdeni so zakon, a spored st.<br />
2 od ovoj ~len na Zakonot, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti }e go<br />
prekine odr`uvaweto na javniot sobir vo slu~aj koga negovoto odr`uvawe<br />
e vo sprotivnost so me|unarodnite dogovori so koi e predvidena<br />
obvrska za nepre~eno odvivawe na soobra}ajot.<br />
So Zakonot za javnite sobiri se opredeleni slu~aite koga Ministerstvoto<br />
za vnatre{ni raboti }e go prekine odr`uvaweto na javen<br />
sobir, a me|u koi, ako istiot e naso~en kon vr{ewe ili pottiknuvawe<br />
na vr{ewe krivi~ni dela utvrdeni so zakon ili koga negovoto odr`uvawe<br />
e vo sprotivnost so me|unarodnite dogovori so koi e predvidena<br />
obvrska za nepre~eno vr{ewe na soobra}ajot. Navedenie obvrski za<br />
ovoj organ, spored misleweto na Sudot, ne zna~at ograni~uvawe na pravoto<br />
na gra|anite mirno da se sobiraat i da izrazuvaat javen protest,<br />
tuku da se prekine odr`uvaweto na javen sobir na koj preku vr{ewe<br />
ili pottiknuvawe na vr{ewe na krivi~ni dela utvrdeni so zakon, ili<br />
so spre~uvawe na vr{ewe na soobra}ajot, se povreduvaat slobodite i<br />
pravata na drugite gra|ani. Pritoa, se smeta deka zakonodavecot imal<br />
predvid deka ostvaruvaweto na slobodite i pravata na ~ovekot i gra-<br />
|aninot ne e apsolutno pravo, bidej}i tie ne se cel sami za sebe i ne<br />
mo`at da se ostvaruvaat samo individualno, tuku vo zaemnost i me|usebna<br />
zavisnost na lu|eto. Dali, pak, eden konkreten javen sobir se vr{i<br />
mirno ili dobiva drugi dimenzii e pravo na nadle`niot organ da odlu-<br />
~i i da gi prezeme merkite za koi e ovlasten, a dokolku vrz taa osnova<br />
se napraveni oddelni povredi e rabota za koja mo`e da se rasprava i<br />
odlu~uva pred sudovite.<br />
Trgnuvaj}i od napred navedenoto, Sudot oceni deka ne mo`e da<br />
se postavi pra{aweto za soglasnosta na ~l. 6 st. 1 al. 2 i st. 2 od Zakonot<br />
za javnite sobiri so napred navedenite odredbi od Ustavot. Naprotiv,<br />
predvidenite ovlastuvawa na Ministerstvoto za vnatre{ni<br />
raboti, sodr`ani vo ovoj ~len od Zakonot, pretstavuvaat eden od oblicite<br />
na za{titata na ustavnoto pravo na gra|anite mirno da se sobiraat<br />
i da izrazuvaat javen protest.<br />
3. So Re{enie U. br. 19/2000 od 16. 02. 2000, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 53 i 116 od Zakonot za izbor<br />
na pratenici vo Sobranieto na Republika Makedonija ("SV RM," br.<br />
24/1998 i 50/1999).<br />
Spored navodite vo inicijativata osporenite odredbi ne bile<br />
vo soglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 5, ~l. 16 st. 2, ~. 21, ~l. 51 i ~l. 54 st. 1 od<br />
Ustavot. Zakonodavecot pri normiraweto na osporenite zakonski<br />
249
odredbi ne gi po~ituval navedenite ustavni odredbi, so toa {to sprotivno<br />
na Ustavot propi{al obvrska za organizatorot na izbornata kampawa<br />
za organizirawe na predizboren sobir na javni mesta pismeno<br />
da go izvestuva nadle`niot organ na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti<br />
preku podra~nata edinica najdocna 48 ~asa pred denot na odr`uvaweto<br />
na sobirot, a ako ne postapi taka, }e bide pari~no kaznet za<br />
prekr{ok.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~l. 53 od Zakonot, organizatorot<br />
na izbornata kampawa za organizirawe na predizboren sobir<br />
na javni mesta i na mesta kade {to se vr{i javen prevoz pismeno go<br />
izvestuva nadle`niot organ na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti<br />
preku podra~nata edinica najdocna 48 ~asa pred denot na odr`uvaweto<br />
na sobirot.<br />
Spored ~l. 116 st. 1 al. 1 od Zakonot, so pari~na kazna od 200.000<br />
do 300.000 denari }e se kazni za prekr{ok politi~ka partija koja nema<br />
da go prijavi izborniot sobir najdocna 48 ~asa pred negovoto odr`uvawe.<br />
So Zakonot za izbor na pratenici vo Sobranieto na Republika<br />
Makedonija (~l. 1) se ureduvaat na~inot, uslovite i postapkata za<br />
izbor na pratenici vo Sobranieto na Republika Makedonija.<br />
Vo delot od Zakonot koj se odnesuva na izbornata kampawa, vo<br />
~l. 42 e uredeno deka politi~kite partii, dve ili pove}e politi~ki<br />
partii zaedno, grupata izbira~i i kandidatite za pratenici (vo natamo{niot<br />
tekst: organizatori na izbira~kata kampawa) imaat pravo<br />
ramnopravno i pod ednakvi uslovi da gi koristat site vidovi na politi~ka<br />
propaganda, izvestuvawe i drugi oblici na propaganda ~ija cel e<br />
da vlijae na odlukata na izbira~ite pri glasaweto za kandidati za<br />
pratenici.<br />
Spored ~l. 52 od Zakonot, predizbornite sobiri se javni, a za<br />
odr`uvawe na redot na sobirite odgovara organizatorot.<br />
Od ~l. 8 st. 1 al. 5, ~l. 16 st. 2, ~l. 21, ~l. 51, ~l. 54 st. 1 i ~l. 62<br />
st. 5 od Ustavot i navedenite zakonski odredbi mo`e da se izvle~e zaklu~ok<br />
deka sobirite {to se odr`uvaat vo izbornata kampawa ne mo`at<br />
da se tretiraat kako sobiri na koi gra|anite izrazuvaat protest, tuku<br />
ovie sobiri se organiziraat zaradi pretstavuvawe na programite na<br />
politi~kite partii i na nivnite kandidati so krajna cel da se vlijae<br />
vrz odlukata na gra|anite - izbira~i pri glasaweto za kandidatite za<br />
pratenici, od {to proizleguva deka osporenite odredbi ne bi mo`ele<br />
da se podvedat pod ocena na ~l. 21 od Ustavot, koj e restriktiven i se<br />
odnesuva samo vo slu~ai na mirno sobirawe zaradi izrazuvawe javen<br />
protest.<br />
Trgnuvaj}i od faktot deka vo izbornata kampawa u~estvuvaat<br />
pove}e partii i golem broj kandidati za pratenici, normalno e deka<br />
ima mnogu sobiri na koi gra|anite vo zavisnost od svojata partiska<br />
opredelenost izleguvaat javno da ja dadat svojata poddr{ka. Pritoa,<br />
250
mo`e da se slu~i na edno mesto, vo isto vreme da se odr`uvaat sobiri<br />
na pove}e partii so razli~ni programi i so golem broj gra|ani pripadnici<br />
ili simpatizeri taka {to lesno mo`e da dojde do nesakani incidenti.<br />
Ottuka, celta na zakonodavecot, so propi{uvaweto na obvrskata<br />
na organizatorot da go prijavi predizborniot sobir e pred sî za{-<br />
titata na gra|anite i sozdavawe uslovi za mirno odr`uvawe na sobirot<br />
od edna strana, kako i odr`uvawe na javniot red i mir vo interes<br />
na gra|anite koi ne u~estvuvaat na sobirot, od druga strana.<br />
Spored Sudot, isto taka, predvidenata kazna za prekr{ok na politi~ka<br />
partija koja nema da go prijavi izborniot sobir e logi~na<br />
posledica na materijalnata odredba spored koja organizatorot na sobirot<br />
pismeno go izvestuva nadle`niot organ najdocna 48 ~asa pred<br />
denot na odr`uvaweto na sobriot.<br />
Spored iznesenoto, Sudot oceni deka so osporenite odredbi ne<br />
se doveduva vo pra{awe politi~kiot pluralizam kako temelna vrednost<br />
na ustavniot poredok na dr`avata, nitu pak so niv se povreduvaat<br />
ustavnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot.<br />
4. So Re{enie U. br. 122/2001 od 6. 02. 2002, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 3, 4, 7, 9 i 10 od Zakonot za<br />
javnite sobiri ("SV RM," br. 55/1995).<br />
Spored navodite vo inicijativata, so osporenite zakonski<br />
odredbi se onevozmo`uvalo koristewe na ustavnoto pravo na gra|anite<br />
na mirno sobirawe i irazuvawe na javniot protest, predvideno vo<br />
~l. 21 od Ustavot. Imeno, spored podnositelot na inicijativata, so<br />
osporenite zakonski odredbi, organizatorot na javniot sobir bil staven<br />
vo uloga na policaec - ~uvar na javniot red i mir, sprotivno na<br />
Ustavot koj predviduva gra|anite slobodno da se sobiraat i mirno da<br />
go izrazuvaat javniot protest. Osporenite odredbi od Zakonot, spored<br />
podnositelot na inicijativata, mo`ele edinstveno da se razberat kako<br />
obid na policijata da ja odbegne zakonskata obvrska na kontrola na<br />
rizikot za naru{uvawe na javniot red i mir, {to sekoj javen protest<br />
objektivno go nosi so sebe.<br />
Ako opasnosta po javniot red i mir narasne kako rezultat na<br />
ustavnoto realizirawe na pravoto na gra|anite na mirno sobirawe i<br />
izrazuvawe na javniot protest, spored podnositelot na inicijativata,<br />
policijata bila dol`na da si obezbedi dovolno policiski sili i da go<br />
vospostavi naru{eniot javen red i mir, a ne samo da gi konstatira prekr{ocite<br />
na organizatorot na javniot sobir i za toa da inicira prekr{o~na<br />
ili gra|anska postapka za nadomest na {teta, kako {to toa<br />
bilo predvideno vo osporenite odredbi od Zakonot.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka soglasno ~l. 3 od Zakonot, zaradi<br />
interesite na bezbednosta organizatorot na javniot sobir mo`e da<br />
go izvesti Ministerstvoto za vnatre{ni raboti za odr`uvawe na javniot<br />
sobir i merkite {to se prezemeni za negovoto odr`uvawe.<br />
251
Vo izvestuvaweto organizatorot gi naveduva slednive podatoci:<br />
celite na odr`uvaweto na javniot sobir, mestoto i vremeto na odr-<br />
`uvaweto; organizatorot na javniot sobir, merkite {to organizatorot<br />
gi prezel vo vrska so nepre~enoto organizirawe i odvivawe na<br />
javniot sobir i podatocite za organizirawe na redarskata slu`ba."<br />
Soglasno ~l. 4 od Zakonot zaradi za{tita na pravata na gra|anite,<br />
normalnoto odvivawe na soobra}ajot, snabduvaweto na naselenieto<br />
so lekovi, hrana, gorivo i sli~ni neodlo`ni potrebi, kako i zaradi<br />
po~ituvawe na obvrskite od me|unarodni dogovori, organizatorot<br />
na javniot sobir e dol`en da go obezbedi odr`uvaweto na redot na javniot<br />
sobir i da organizira redarska slu`ba.<br />
Dokolku organizatorot pobara, a Ministerstvoto za vnatre{ni<br />
raboti da opredeli obezbeduvaweto na odr`uvaweto na redot na javniot<br />
sobir da go vr{i policijata, tro{ocite za toa obezbeduvawe gi<br />
podnesuva organizatorot.<br />
Organizatorot e dol`en da go prekine odr`uvaweto na javniot<br />
sobir, ako dojde do zagrozuvawe na `ivotot i zdravjeto, bezbednosta i<br />
li~nata sigurnost na lu|eto i imotot.<br />
Vo slu~aite od stav 3 na ovoj ~len, organizatorot e dol`en vedna{<br />
da go izvesti Ministerstvoto za vnatre{ni raboti.<br />
Vo ~l. 7 od Zakonot e predvideno deka organizatorot na javniot<br />
sobir e dol`en da ja nadomesti eventualnata {teta {to }e nastane pri<br />
odr`uvaweto na javniot sobir.<br />
Spored ~l. 9 od Zakonot, so pari~na kazna od ~etiri do dvaeset<br />
plati }e se kazni za prekr{ok pravnoto lice (organizator) na javniot<br />
sobir ako: ne prezeme merki za odr`uvawe na redot na javniot sobir<br />
(~l. 4 st. 1), i ne postapi spored odredbite od ~l. 4 st. 3 i 4 na ovoj<br />
zakon. So pari~na kazna od edna do dve plati }e se kazni za prekr{okot<br />
od stav 1 na ovoj ~len i odgovornoto lice vo pravnoto lice (organizator).<br />
Spored ~l. 10 od Zakonot, isto taka, so pari~na kazna od edna<br />
petina do edna polovina od plata ili kazna zatvor do 30 dena }e se kazni<br />
za prekr{ok: fizi~ko lice (organizator) ako ne prezeme merki za<br />
odr`uvawe na redot na javniot sobir (~l. 4 st. 1), fizi~ko lice (organizator)<br />
ako ne postapi spored odredbite od ~l. 4 st. 3 i 4 na ovoj zakon<br />
i, fizi~ko lice ako nosi oru`je na javniot sobir (~l. 5).<br />
Za prekr{okot od st. 1 na ovoj ~len na stranec mo`e da mu se<br />
izre~e za{titna merka oddale~uvawe od teritorijata na Republika<br />
Makedonija vo traewe od {est meseci do dve godini.<br />
Od sodr`inata na ~l. 21 od Ustavot na Republika Makedonija,<br />
proizleguva deka Ustavot im dava pravo na gra|anite mirno da se sobiraat<br />
za da izrazuvaat javen protest, a ograni~uvaweto na ova pravo,<br />
kako mo`nost go uslovuva samo so postoewe na voena ili vonredna<br />
sostojba.<br />
252
Od osporenata odredba na ~l. 3 od Zakonot se gleda deka zakonodavecot<br />
predviduva mo`nost organizatorot na javniot sobir da go<br />
izvesti Ministerstvoto za vnatre{ni raboti za negovoto odr`uvawe,<br />
pri {to, }e gi soop{ti celite zaradi koi se odr`uva javniot sobir,<br />
vremeto i mestoto na odr`uvaweto, merkite {to organizatorot na sobirot<br />
gi prezel za negovoto nepre~eno odvivdawe kako i podatocite za<br />
organiziraweto na redarskata slu`ba.<br />
So drugi zborovi, zakonodavecot ne predvidel imperativ<br />
("mora ili e dol`en") za organizatorot na sobirot, tuku prepu{til na<br />
negova subjektivna ocena da proceni dali }e postapi spored odredbata<br />
od ~l. 3 od Zakonot.<br />
Imaj}i go predvid iznesenoto, spored Sudot, so predviduvaweto<br />
na mo`nosta za izvestuvawe na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti<br />
za odr`uvaweto na javniot sobir i obvrskite na organizatorot vo<br />
vrska so toa, zakonodavecot imal cel preventivno da obezbedi mirno<br />
odr`uvawe na sobirot, a deka ne stanuva zbor za imperativ spored koj<br />
organizatorot na sobirot bi moral da postapuva, zboruva i faktot<br />
{to kaznenite odredbi od osporenite ~l. 9 i 10 na ovoj zakon, ne se<br />
odnesuvaat na povreda na ~l. 3 od istiot.<br />
^lenot 4 od osporeniot zakon, spored Sudot e donesen vo funkcija<br />
na za{tita na: pravata na gra|anite, normalnoto vr{ewe na soobra}ajot,<br />
snabduvawe na naselenieto so lekovi, po~ituvawe na obvrskite<br />
od me|unarodnite dogovori i sl.<br />
Za da se pridr`uva na ovie obvrski, zakonodavecot go zadol`uva<br />
organizatorot (ne prepu{ta na negova ocena) da go obezbedi odr`uvaweto<br />
na redot na sobirot.<br />
Pritoa, zakonodavecot go zadol`uva organizatorot, dokolku<br />
dobie obezbeduvawe od policijata, da gi podmiri tro{ocite za istoto.<br />
Zakonodavecot go zadol`uva organizatorot i da go prekine odr-<br />
`uvaweto na javniot sobir dokolku dojde do zagrozuvawe na `ivotot i<br />
zdravjeto, bezbednosta i li~nata sigurnost na lu|eto i imotot.<br />
Nepostapuvaweto, odnosno ne pridr`uvaweto na ovie zakonski<br />
normi, povlekuva kazna predvidena vo ~l. 9 i 10 od ovoj zakon.<br />
Imaj}i ja predvid sodr`inata na ovaa zakonska odredba, so zadol`uvawata<br />
predvideni za organizatorot na javniot sobir, Sudot<br />
smeta deka istata e soglasna so Ustavot na Republika Makedonija.<br />
Imeno, spored Sudot, organizatorot na javniot sobir e dol`en<br />
da go sledi odvivaweto na javniot sobir, a za eventualnite nemiri {to<br />
sekoj sobir latentno gi nosi vo sebe i {to mo`at da izbijat dodeka<br />
istiot trae, prethodno }e gi anga`ira organite na Ministerstvoto za<br />
vnatre{ni raboti za {to }e gi podnese i tro{ocite.<br />
Spored misleweto na Sudot, kako osnova ne mo`e da poslu`i<br />
nitu ustavnata odredba koja im dava pravo na gra|anite da se sobiraat<br />
i da izrazuvaat javen protest bez prethodno prijavuvawe i bez prethodna<br />
dozvola, zatoa {to Ustavot zboruva za mirno sobirawe koe kako<br />
253
takvo ne mo`e da dovede do zagrozuvawe na pravata na gra|anite, ne<br />
mo`e da go popre~i normalnoto vr{ewe na soobra}ajot i snabduvaweto<br />
na naselenieto so lekovi nitu, pak, da dovede do prekr{uvawe na<br />
obvrskite od me|unarodnite dogovori.<br />
[to se odnesuva do odredbata od ~l. 7 od Zakonot, spored koja<br />
organizatorot na javniot osbir e dol`en da ja nadomesti {tetata {to<br />
eventualno bi nastanala pri odr`uvaweto na javniot sobir, Sudot<br />
smeta deka ne mo`e da se postavi pra{aweto za nejzinata ustavnost poradi<br />
slednoto: ne postoi ustavna obvrska za odr`uvawe na javen sobir<br />
za izrazuvawe na javen protest, tuku negovoto organizirawe i odr`uvawe<br />
e posledica na odluka na organizatorot i u~esnicite na sobirot;<br />
ovaa odredba ne e vo korelativen odnos nitu so ~l. 3, ni so ~l. 4 od Zakonot<br />
i taa go re{ava samo pra{aweto za nadomestokot na nastanatata<br />
{teta pri odr`uvaweto na sobirot.<br />
Toa, spored Sudot, zna~i deka kaj organizatorot na sobirot postela<br />
svest za negovo organizirawe i svest za eventualnite mo`ni posledici<br />
{to bi nastanale kako rezultat na neorganizirano, odnosno nedovolno<br />
organizirano obezbeduvawe na javniot sobir, za koi toj ne sakal<br />
da nastapat, no pristanal na nivno eventualno nastapuvawe, {to<br />
ne mo`e da mu ja isklu~i obvrskata za nadomestuvawe na eventualno<br />
nastanatata {teta.<br />
[to se odnesuva do kaznenite odredbi od ~l. 9 i 10 od osporeniot<br />
zakon, imaj}i ja predvid nivnata sodr`ina, a soglasno ~l. 110 od<br />
Ustavot, Sudot ne e nadle`en da se vpu{ta vo ocenuvawe na vidot i visinata<br />
na kaznata za prekr{uvawe, odnosno nepridr`uvawe kon oddelni<br />
odredbi od Zakonot.<br />
5. So Odluka U. br. 31/2006 od 1. 11. 2006 Sudot go ukina ~l. 1-a,<br />
vo delot: "i pritoa nema da se ograni~uva pravoto na gra|anite koi ne<br />
u~estvuvaat vo javniot sobir na slobodno dvi`ewe i drugite prava utvrdeni<br />
so Ustavot na Republika Makedonija," od Zakonot za javnite<br />
sobiri (SV RM," br. 55/1995 i 19/2006).<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka so osporeniot ~l. 1-a od Zakonot<br />
za javnite sobiri e predvideno deka pravoto na gra|anite na mirno<br />
sobirawe mo`e da se ostvari na na~in so koj mirno }e go izrazuvaat javniot<br />
protest i pritoa nema da se ograni~uva pravoto na gra|anite koi<br />
ne u~estvuvaat vo javniot sobir na slobodno dvi`ewe i drugite prava<br />
utvrdeni so Ustavot na Republika Makedonija.<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud, pri ustavnosudskata analiza na osporenite odredbi<br />
od Zakonot za javnite sobiri, poa|a od fundamentalniot karakter<br />
na pravoto, odnosno slobodata na mirnoto sobirawe kako edno od osnovnite<br />
prava vo edno slobodno i demokratsko op{testvo. Pravoto na<br />
gra|aninot da se sobira so drugi bez popre~uvawe i bez posebna dozvola<br />
pretstavuva simbol za slobodata, nezavisnosta i zrelosta na gra|aninot<br />
vo edno op{testvo koe e direkten izraz na ~ovekovata li~nost i<br />
edno od najvisoko vrednuvanite ~ovekovi prava. So ogled na toa {to<br />
254
slobodata na sobiraweto pretstavuva eden vid kolektivno izrazuvawe<br />
na mislewata i ubeduvawata, ostvaruvaweto na ova pravo ovozmo`uva<br />
postojana debata i sudir na mislewa kako vitalen element na demokratskiot<br />
dr`aven poredok.<br />
Primeneto na politi~kite nastani i procesi, ova pravo e izraz<br />
na suverenitetot na gra|anite, odnosno demokratskoto pravo na gra|anite<br />
da u~estvuvaat vo politi~kiot proces {to ne se iscrpuva samo so<br />
glasawe na izborite, tuku i so vlijanieto na gra|anite vrz formiraweto<br />
na politi~koto mislewe kako eden kontinuiran proces, koj vo<br />
edno demokratsko op{testvo treba da se ostvaruva slobodno, otvoreno<br />
i vo princip bez intervencija na dr`avata. Sobirite na gra|anite<br />
pretstavuvaat su{tinski element na demokratskata otvorenost, tie<br />
davaat mo`nost za ostvaruvawe na javno vlijanie vrz politi~kite procesi<br />
i donesuvaweto odluki za pra{awa od javen interes, za razvoj na<br />
pluralisti~ki inicijativi i alternativi, pa duri i na javna kritika i<br />
protest i kako takvi sodr`at elementi na direktna demokratija.<br />
I pokraj visokoto rangirawe na slobodata na sobiraweto vo<br />
korpusot na fundamentalnite slobodi i prava na gra|aninot, slobodata<br />
na sobiraweto vo evropskata pravna kultura ne e apsolutno pravo,<br />
{to e o~igledno od uvidot vo regulativata na brojni dr`avi, kako<br />
i od me|unarodnite akti. Ova osobeno se odnesuva na sobirite koi se<br />
odr`uvaat na javni mesta na otvoreno, kade {to poradi kontaktot so<br />
nadvore{niot svet, voobi~aeno e regulirawe zaradi sozdavawe na potrebnite<br />
preduslovi za ostvaruvawe na samoto pravo na javno sobirawe<br />
od edna strana, kako i zaradi za~uvuvawe, odnosno za{tita na pravata<br />
i interesite na drugite, koi prava ~estopati mo`at da dojdat vo kolizija.<br />
Toe e izraz na va`eweto na op{tiot princip deka slobodite i<br />
pravata na drugite se granica na ostvaruvaweto na individualnoto<br />
pravo i slobodata, se razbira koga se raboti za prava i slobodi {to se<br />
podobni da gi povredat drugite. Toj princip e osobeno izrazen vo<br />
Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovnite<br />
slobodi, {to e posebno zna~ajno za doma{niot praven poredok.<br />
Republika Makedonija ja ratifikuva{e Evropskata konvencija<br />
za za{tita na ~ovekovite prava i osnovnite slobodi vo 1997 godina i<br />
taa e objavena vo "SV RM," br. 11/1997. Soglasno ~l. 118 od Ustavot na<br />
Republika Makedonija so aktot na ratifikacija, taa stanala sostaven<br />
del od pravniot poredok na Republika Makedonija.<br />
Od formulacijata na st. 2 na ~l. 11 od Evropskata konvencija za<br />
~ovekovi prava kako i od praktikata na Evropskiot sud za ~ovekovi<br />
prava proizleguva deka Konvencijata dopu{ta ostvaruvaweto na pravoto<br />
na mirno sobirawe da se ograni~i samo so zakon i samo dokolku<br />
toa e neophodno vo edno demokratsko op{testvo vo interes na nacionalnata<br />
bezbednost ili javnata sigurnost, za spre~uvawe na nered ili<br />
krivi~no delo, za za{tita na zdravjeto i moralot ili za za{tita na<br />
pravata i slobodite na drugite.<br />
255
Za razlika od ~l. 11 st. 2 od Evropskata konvencija, Ustavot na<br />
Republika Makedonija vo ~l. 21 st. 2 kako okolnosti koga e mo`no da<br />
se ograni~i ostvaruvaweto na pravoto na mirno sobirawe i izrazuvawe<br />
na javen protest gi spomenuva voenata i vonrednata sostojba. <strong>Ustavn</strong>a<br />
osnova za ograni~uvawe na slobodite i pravata na gra|anite vo<br />
slu~aj na voena i vonredna sostojba e sodr`ana i vo ~l. 54 st. 2 od Ustavot<br />
na Republika Makedonija. Pritoa, Ustavot predviduva opredeleni<br />
uslovi, odnosno zabrani kako {to se ograni~uvaweto na slobodite i<br />
pravata da ne mo`e da bide diskriminatorsko i toa ne mo`e da se odnesuva<br />
na pravoto na `ivot, zabranata na ma~ewe, na ne~ove~ko i poni-<br />
`uva~ko postapuvawe i kaznuvawe, na pravnata odredenost na kaznivite<br />
dela i kaznite, kako i na slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata,<br />
javnoto izrazuvawe na mislata i veroispovesta.<br />
Odredbata od ~l. 54 st. 2 od Ustavot, spored tolkuvaweto na Sudot,<br />
dopu{ta privremeno derogirawe, odnosno suspendirawe na ostvaruvaweto<br />
na ustavno zagarantiranite slobodi i prava, a poradi vonrednite<br />
okolnosti {to postojat za vreme na voena i vonredna sostojba.<br />
Vo taa smisla, i ustavnata odredba od ~l. 21 st. 2, se odnesuva na onie<br />
slu~ai koga vo voena i vonredna sostojba mo`e privremeno da se zabrani<br />
odr`uvawe na mirno sobirawe i izrazuvawe na javen protest.<br />
Otsustvoto na izri~na ustavna odredba za mo`nosta od ograni-<br />
~uvawe na ostvaruvaweto na pravoto na mirno sobirawe vo redovni,<br />
odnosno mirnovremenski uslovi, spored misleweto na Sudot, ne bi<br />
trebalo da se tolkuva vo smisla deka pravoto na mirno sobirawe vo redovni<br />
okolnosti e apsolutno pravo koe se ostvaruva bez kakvi i da e<br />
granici i bez sekakov respekt kon slobodite i pravata na drugite. Takov<br />
princip na apsolutna isklu~ivost ne postoi bilo vo evropskiot,<br />
bilo vo me|unaroden kontekst, a Sudot smeta deka ne mo`e da se vospostavi<br />
ni spored Ustavot na Republika Makedonija.<br />
Poa|aj}i od ~l. 8 st. 1 al. 1 od Ustavot, spored koja edna od temelnite<br />
vrednosti na ustavniot poredok se i osnovnite slobodi i prava<br />
na ~ovekot i gra|aninot priznati vo me|unarodnoto pravo i utvrdeni<br />
so Ustavot, imaj}i go predvid zna~eweto na Evropskata konvencija<br />
za za{tita na ~ovekovite prava i osnovnite slobodi ne samo kako del<br />
od vnatre{niot praven poredok na Republika Makedonija, tuku poradi<br />
op{tite principi na koi se potpira i gi promovira, Sudot oceni deka<br />
interpretacijata na ~l. 21 od Ustavot treba da se potpira na tie<br />
op{ti pravni principi.<br />
Ottuka, spored Sudot, slobodata na mirno sobirawe treba da se<br />
posmatra vo kontekst na ostanatite osnovni ~ovekovi slobodi i prava<br />
i za{titeniot javen interes. Ova osobeno poradi faktot {to me{aweto<br />
vo ostvaruvaweto na slobodata na sobirawe mo`e da ja zagrozi ustavno<br />
zagarantiranata sloboda na uveruvawe i izrazuvawe, no istovremeno,<br />
i na~inot na ostvaruvaweto na pravoto na mirno sobirawe mo`e<br />
da go popre~i ili ograni~i ostvaruvaweto na drugi, isto taka ustavno<br />
256
garantirani prava. Vakvata me|usebna isprepletenost na pravata poka`uva<br />
deka ~estopati linijata na razgrani~uvawe pome|u ona {to<br />
pretstavuva neophodno ograni~uvawe na pravoto na javno sobirawe vo<br />
funkcija na za{tita na ostanatite ~ovekovi prava, i ona {to pretstavuva<br />
povreda na pravoto na javno sobirawe i izrazuvawe e mo{ne<br />
suptilna i tenka. Tokmu od ovie pri~ini, spored misleweto na Sudot,<br />
sekoe ograni~uvawe na ostvaruvaweto na slobodata na javno sobirawe<br />
mora da go pomine testot na proporcionalnost, da bide postignat fer<br />
balans pome|u pravoto na gra|anite {to ja ostvaruvaat slobodata na<br />
mirno sobirawe i pravata i interesite na ostanatite gra|ani, odnosno<br />
drugite vrednosti i za{titeniot javen interes kako legitimna cel na<br />
ograni~uvaweto.<br />
Pritoa, mora da se ima predvid deka re~isi po pravilo, sekoga{<br />
javnite sobiri predizvikuvaat opredeleni neprijatnosti za opredelen<br />
del od javnosta, odnosno gra|anite {to ne u~estvuvaat vo niv.<br />
Me|utoa, ograni~uvaweto na pravoto na javno sobirawe e opravdano<br />
samo toga{ koga e neophodno da se za{titi definiran i propi{an<br />
javen interes, odnosno koga tie neprijatnosti dobivaat karakter na<br />
seriozna povreda na vrednostite {to se javen interes, kako i na slobodite<br />
i pravata na drugite.<br />
Imaj}i gi predvid ovie napomeni, pred Sudot kako sporno se<br />
postavi pra{aweto dali granicata na pravoto na mirno sobirawe<br />
utvrdena vo osporeniot ~l. 1-a pretstavuva ograni~uvawe na pravoto<br />
na mirno sobirawe garantirano so ~l. 21 od Ustavot na Republika Makedonija.<br />
Od formulacijata na osporenata odredba od ~l. 1-a, proizleguva<br />
deka so nea se opredeluva na~inot na koj gra|anite mo`at da go ostvarat<br />
pravoto na mirno sobirawe. Imaj}i ja predvid sodr`inata na<br />
odredbata (koja vsu{nost se nadovrzuva na ~l. 1 od Zakonot za javnite<br />
sobiri spored koj so ovoj zakon se ureduvaat na~inot na ostvaruvawe na<br />
pravoto na gra|anite na javno sobirawe zaradi mirno izrazuvawe na<br />
mislewe i javen protest, kako i slu~aite koga }e se prekine odr`uvaweto<br />
na javen sobir) i nejzinoto mesto vo Zakonot, bi mo`elo da se zaklu~i<br />
deka ne stanuva zbor za odredba koja go ograni~uva pravoto na<br />
gra|anite na mirno sobirawe, tuku za op{ta odredba koja utvrduva<br />
eden op{t princip za odr`uvaweto na mirnite javni sobiri, so po~ituvawe<br />
na pravata na gra|anite koi ne u~estvuvaat vo javniot sobir.<br />
Od vakvata linija na analiza na ovaa osporena odredba bi proizleglo<br />
deka vo Zakonot za javnite sobiri, zakonodavecot po~ituvaj}i<br />
go ustavnoto pravo na gra|anite za javno sobirawe, dozvolil ostvaruvawe<br />
na ova pravo na na~in koj ovozmo`uva istovremeno i za{tita<br />
na pravata na gra|anite, posebno pravoto na slobodno dvi`ewe koe<br />
isto taka e garantirano so Ustavot. Deka intencijata na zakonodavecot<br />
so ovaa odredba ne bila da go ograni~i pravoto na mirno sobirawe<br />
bi proizleglo i ottamu {to zakonodavecot odredbata ne ja for-<br />
257
muliral vo forma na obvrska, nitu pak predvidel sankcii, odnosno<br />
prekr{o~na odgovornost za nejzino eventualno prekr{uvawe.<br />
Me|utoa, na~inot na koj e formulirana osporenata odredba e<br />
sosema poinakov od onaa vo st. 2 na ~l. 11 od Evropskata konvencija za<br />
~ovekovi prava, poradi {to pred Sudot se postavi pra{aweto za toa<br />
dali zakonodavecot uspeal razbirlivo da go opredeli intenzitetot na<br />
ograni~uvaweto na drugite slobodi, posebno slobodata na dvi`ewe,<br />
kako osnov za "rasturawe" na sobirot. Imeno, ~l. 11 st. 2 od Konvencijata<br />
insistira na utvrduvawe "neophodnost" za ograni~uvawe na pravoto<br />
na mirno sobirawe zaradi za{tita na drugite vrednosti i prava,<br />
{to podrazbira deka sobirot seriozno gi zagrozil drugite prava.<br />
Osporenata odredba od Zakonot, spored Sudot, ne sodr`i takov kvalitet<br />
i nalog za nadle`nite organi, tuku op{ta formulacija deka so javniot<br />
sobir ne treba da se ograni~uvaat drugite slobodi i prava, a<br />
posebno slobodata na dvi`ewe. Vo toj kontekst, Sudot ne e na stanovi-<br />
{te deka popre~uvaweto na soobra}ajot na edna ulica od nekolku ~asovi,<br />
bilo so stati~en sobir ili so povorka, bi mo`elo da pretstavuva<br />
ograni~uvawe na slobodata na dvi`ewe, ako sobirot ima jasna cel da<br />
soop{ti poraka, ako vo gradot ima i drugi ulici po koi mo`e da se<br />
pomine i sli~no. Me|utoa, osporenata odredba lesno mo`e da bide<br />
osnov za nadle`niot organ da prepoznae ograni~uvawe na slobodata na<br />
dvi`ewe spored rezonot na soobra}ajnite propisi i za najmalo popre-<br />
~uvawe na soobra}ajot, tokmu zatoa {to vo taa norma ne e sodr`an kvalitativen<br />
kriterium ili nalog za neophodnosta za ograni~uvawe na<br />
sobirot, a so toa i jasen pokazatel deka celta na zakonot e sobiraweto<br />
da uspee, a ne da se onevozmo`i. Spored toa, iako osporenata odredba<br />
na prv pogled izgleda samo kako opis za toa kako eden sobir treba da<br />
izgleda, spored misleweto na Sudot, taa odredba, vo vtoriot del sodr`i<br />
preop{ti osnovi za negovoto ograni~uvawe na koi organite lesno<br />
mo`e da se povikaat. Ovie osnovi za ograni~uvawe na sobiraweto, vo<br />
otsustvo na kriteriumi za balansirawe, go prika`uvaat pravoto na sobirawe<br />
kako opasna rabota, {to spored Sudot, ne mo`e so ni{to da se<br />
opravda.<br />
Poradi navedenite pri~ini, Sudot utvrdi deka osporenata<br />
odredba od ~l. 1-a vo delot: "i pritoa nema da se ograni~uva pravoto na<br />
gra|anite koi ne u~estvuvaat vo javniot sobir na slobodno dvi`ewe i<br />
drugite prava utvrdeni so Ustavot na Republika Makedonija," od Zakonot<br />
za javnite sobiri ne e vo soglasnost so Ustavot, a vo vrska so<br />
Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovnite<br />
slobodi.<br />
258
3. IZBIRA^KO PRAVO<br />
~l. 22<br />
Sekoj gra|anin so napolneti 18 godini `ivot steknuva izbira-<br />
~ko pravo.<br />
Izbira~koto pravo e ednakvo, op{to i neposredno i se ostvaruva<br />
na slobodni izbori so tajno glasawe.<br />
Izbira~ko pravo nemaat licata na koi im e odzemena delovnata<br />
sposobnost.<br />
1. Pasivno i aktivno pravo da izbira pretsedatel na dr`avata,<br />
pratenici za Sobranieto na Republika Makedonija i ~lenovi za sovetite<br />
na op{tinite kako organi na lokalnata samouprava ima sekoj gra-<br />
|anin, dr`avjanin na Republika Makedonija so napolneti 18 godini od<br />
`ivotot. Izbira~koto pravo e ednakvo, op{to i neposredno i se ostvaruva<br />
na slobodni izbori so tajno glasawe. Takvo izbira~ko pravo nemaat<br />
samo onie gra|ani na koi po sudski pat im e odzemena delovnata<br />
sposobnost.<br />
Ustavot utvrduva poseben vozrasen cenzus za pasivnoto izbira-<br />
~ko pravo za izbor na pretsedatel na Republikata. Imeno, za pretsedatel<br />
na Republikata mo`e da bide izbrano lice koe na denot na izborite<br />
napolnilo 40 godini `ivot (~l. 80 st. 4 od Ustavot). Za ovaa funkcija<br />
Ustavot predviduva u{te eden limitira~ki uslov: za pretsedatel<br />
na Republikata ne mo`e da bide izbrano lice koe do denot na izborite<br />
ne bilo `itel na Republika Makedonija najmalku deset godini vo poslednite<br />
petnaeset godini (~l. 80 st. 5 od Ustavot), pri {to vo preodnite<br />
i zavr{ni odredbi na Ustavot e pomestena i ve}e zastarena odredba<br />
spored koja, kako takvo `itelstvo se smeta i vremeto na `itelstvo<br />
vo drugite republiki na SFRJ (~l. 132 od Ustavot).<br />
2. Pravniot sistem na Republika Makedonija predviduva razgranet<br />
mehanizam za za{tita na izbira~koto pravo koj se obezbeduva<br />
preku deluvaweto na organite {to se gri`at za pravilno i zakonito<br />
sproveduvawe na izborite (izbira~ki odbori i izbira~ki komisii od<br />
site ramni{ta), za{tita {to ja vr{at sudovite (osnovnite i Vrhovniot<br />
sud na Republika Makedonija), za{tita {to se ostvaruva preku verifikacija<br />
na mandatite (od strana na pretstavni~kite tela - sobranijata<br />
na edinicite na lokalnata samouprava i Sobranieto na Republika<br />
Makedonija), i za{tita vo ramkite na krivi~noto pravo. 265<br />
265<br />
Krivi~niot zakonik vo Glava XV predviduva osum krivi~ni dela<br />
protiv izbira~koto pravo.<br />
259
ME\UNARODNI DOKUMENTI<br />
Univerzalna deklaracija za pravata na ~ovekot od 1948<br />
~l. 21<br />
(1) Sekoj ima pravo da u~estvuva vo upravuvaweto so javnite raboti,<br />
neposredno ili preku slobodno izbrani pretstavnici.<br />
(3) Voljata na narodot e osnova na dr`avnata vlast: taa volja<br />
treba da se izrazuva na povremeni i slobodni izbori koi se sproveduvaat<br />
vrz osnova na op{to i ednakvo pravo na glas, so tajno glasawe ili<br />
so soodvetna postapka so koja se obezbeduva sloboda na na glasaweto.<br />
Protokol br. 1 kon Evropska konvecija za za{tita na ~ovekovite<br />
prava i osnovnite slobodi od 1950<br />
~l. 3<br />
Visokite strani dogovorni~ki se obvrzuvaat vo razumni intervali<br />
da organiziraat slobodni izbori vo tajno glasawe {to na narodot<br />
mu ovozmo`uvaat slobodno da go izrazi svoeto mislewe preku izborot<br />
na zakonodavno telo.<br />
*<br />
^lenot 3 od ovoj Protokol e edinstvenata su{tinska odredba<br />
od Konvencijata koja ne zboruva za prava i slobodi i koja ne bara neme{awe<br />
na dr`avata. Naprotiv, taa jasno formulira edna pozitivna<br />
obvrska na dr`avata da obezbedi minimum standardi za ostvaruvawe na<br />
individualnite prava koi se podobni za za{tita od strana na Komisijata<br />
i Sudot. Tie standardi se: a) predvidenost vo ustavot na zakonodavno<br />
telo koe e sostaveno od izbrani pretstavnici, b) op{to pravo na<br />
glas, v) periodi~no povtoruvawe na izborot na pretstavni~koto telo<br />
vo razumni intervali, g) slobodno opredeluvawe na izbira~ite, d) tajnost<br />
na glasaweto, |) sloboda na formirawe politi~ki partii zaradi<br />
politi~ko dejstvuvawe i nivno pravo da istaknuvaat kandidati na<br />
izborite i e) primena na pravoto na izbor i na site prestavni~ki<br />
organi vklu~itelno i na regionalno i lokalno ramni{te (Gr~ki slu-<br />
~aj i slu~ajot Mathieu i Clerfayt protiv Belgija - 1987).<br />
Komisijata i Sudot razgleduvale mal broj slu~ai vo vrska so<br />
ovoj ~len. Taka, na primer, kako neprifatlivi Komisijata gi otfrlila<br />
`albite so koi poedinci ja osporuvale praktikata na subvencionirawe<br />
na politi~kite partii vrz osnova na izbornite rezultati ili<br />
baraweto da se soberat opredelen broj potpisi pred ne~ie ime da se<br />
najde na kandidatska lista (@. br. 6850/74). Taa, isto taka, konstatirala<br />
deka so ovoj ~len teoretski se garantira aktivnoto i pasivnoto<br />
bira~ko pravo na sekoj ~ovek vo soglasnost so ~l. 1 od Konvencijata<br />
(@. br. 6745 i 6746/74).<br />
Inaku, so ~l. 3 od Protokolot br. 1 od dr`avite ne se bara postoewe<br />
ili voveduvawe na nekoj poseben izboren model na glasawe osven<br />
op{tata zabrana na diskriminacija vo negovoto ostvaruvawe obezbedena<br />
so ~l. 14 od Konvencijata. Pritoa, Komisijata i Sudot ne navle-<br />
260
guvaat nitu vo toa dali dr`avata utvrduva opredeleni ograni~uvawa<br />
na aktivnoto (na primer za strancite koi prestojuvaat na nejzina teritorija<br />
ili za zatvorenicite) i na pasivnoto (na primer za pripadnicite<br />
na policijata ili armijata so ogled na vozrasta) izbira~ko<br />
pravo. Edinstveniot uslov vo taa nasoka e ograni~uvawata da ne bidat<br />
arbitrerni i da ne ja povreduvaat slobodata na izrazuvaweto.<br />
Me|unaroden pakt za gra|anskite i politi~kite prava od 1966<br />
~l. 25<br />
Sekoj gra|anin bez kakvi i da e razliki od spomenatite vo ~len<br />
2 i bez nerazumni ograni~uvawa treba da ima pravo i mo`nosti:<br />
b) da glasa i da bide izbiran na ~esno sprovedeni povremeni<br />
izbori so op{to i ednakvo pravo na glas i tajno tajno glasawe, so koi<br />
se obezbeduva slobodno izrazuvawe na voljata na izbira~ite.<br />
USTAVNOSUDSKA PRAKTIKA<br />
1. So Re{enie U. br. 170/1994 od 19.10.1994, Sudot ja otfrli<br />
inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta<br />
na Re{enieto za raspi{uvawe izbor na pretsedatel na Republika<br />
Makedonija i Re{enieto za raspi{uvawe na izbori za pratenici<br />
vo Sobranieto na Republika Makedonija ("SV RM," br. 47/1994),<br />
doneseni od pretsedatelot na Sobranieto na Republika Makedonija na<br />
9. 09. 1994 godina.<br />
Spored navodite vo inicijativata Re{enieto za raspi{uvawe<br />
izbor na pretsedatel na Republika Makedonija ne bilo vo soglasnost<br />
so ~l. 8 st. 1 al. 1 i 3, ~l. 9 st. 1 i 2, ~l. 54, ~l. 80 st. 4, ~l. 81 st. 8, ~l. 82<br />
i ~l. 83 st. 2 i 3 od Ustavot na Republika Makedonija, zatoa {to datumot<br />
za izbor na pretsedatel bil utvrden pred rokot od 60 dena od istekot<br />
na mandatot na prethodniot pretsedatel, a Re{enieto za raspi{uvawe<br />
na izbori za pratenici vo Sobranieto na Republika Makedonija<br />
ne bilo vo soglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 1, ~l. 9 st. 1 i 3, ~l. 22, ~l. 23, ~l.<br />
50 st. 1, ~l. 51 st. 1 i 2, ~l. 54 st. 1, 2 i 3, ~l. 63 st. 1, 2, 3 i 6 i ~l. 65 od<br />
Ustavot, i ~l. 2 st. 2 i ~l. 6 od Zakonot za izbor na pratenici, zatoa<br />
{to datumot na izborite za pratenici bil utvrden pred rokot od 90<br />
dena od istekot na mandatot na pratenicite.<br />
Podnositelot na inicijativite uka`uva deka so osporenite re-<br />
{enija se ograni~uvale osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot<br />
odnosno se ograni~uvalo izbira~koto pravo na gra|anite.<br />
Ponatamu, vo inicijativite se naveduva deka istovremeno odr-<br />
`uvawe na izborite za pretsedatel na Republikata i za pratenici vo<br />
Sobranieto ne bilo vo soglasnost so Ustavot, zatoa {to dvete postapki<br />
bile inkompatibilni.<br />
261
Na krajot, vo inicijativite se bara do donesuvaweto kone~na<br />
odluka, Sudot da donese re{enie za zapirawe na izvr{uvaweto na poedine~nite<br />
akti i dejstvija prezemeni vrz osnova na osporenite re{enija.<br />
Na sednicata, Sudot utvrdi deka <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika<br />
Makedonija na 28. 09. 1994, so Re{enie U. br. 156/1994 gi otfrli inicijativite<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na Re{enieto za raspi{uvawe<br />
izbor na pretsedatel na Republika Makedonija i na Re{enieto za raspi{uvawe<br />
na izbori za pratenici vo Sobranieto na Republika Makedonija.<br />
Sudot, isto taka, utvrdi deka so osporenite re{enija se raspi-<br />
{uvaat izbori za pretsedatel na Republika Makedonija i za pratenici<br />
vo Sobranieto na Republika Makedonija, se opredeluva deka izborite<br />
}e se odr`at na 16. 10. 1994 i deka za sproveduvaweto na re{enijata }e<br />
se gri`i Republi~kata (dr`avna) izborna komisija, kako i deka izbornite<br />
dejstvija zapo~nuvaat so denot na objavuvaweto na re{enijata vo<br />
"Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."<br />
So ~l. 79 do 87 od Ustavot na Republika Makedonija e utvrdena<br />
ustavnata polo`ba, nadle`nostite i uslovite i postapkata za izbor na<br />
pretsedatel na Republikata. Vo tie ramki, so ~l. 81 st. 8 e utvrdeno i<br />
vremeto vo koe }e se vr{i izborot na pretsedatel na Republikata: vo<br />
vremeto od poslednite 60 dena od mandatot na prethodniot pretsedatel<br />
vo slu~aite koga toj sî u{te ja vr{i funkcijata, ili vo rok od 40 dena<br />
od predvremeniot prestanok na mandatot na pretsedatelot vo slu~aite<br />
koga toj prestanuva od bilo koi pri~ini. Ovoj rok e utvrden i so ~l. 3<br />
st. 2 od Zakonot za izbor na pretsedatel na Republikata.<br />
Soglasno ~l. 63 st. 1 od Ustavot, pratenicite vo Sobranieto na<br />
Republika Makedonija se izbiraat za vreme od 4 godini, a spored st. 3<br />
izbori za pratenici za Sobranieto se odr`uvaat vo poslednite 90 dena<br />
od mandatot na stariot prateni~ki sostav, ili vo rok od 60 dena od denot<br />
na raspu{taweto na Sobranieto.<br />
Sudot oceni deka spored nivnata forma i donositel, osporenite<br />
re{enija vleguvaat vo grupata pravni akti {to imaat poedine~en<br />
karakter, odnosno so koi se odlu~uva za poedine~ni pravni situacii<br />
vo koi primenata na nekoj op{t propis se iscrpuva ednokratno. I<br />
spored nivnata sodr`ina, spored misleweto na Sudot, osporenite re{-<br />
enija ne ureduvaat pravni odnosi na op{t na~in. Vo sferata na koja se<br />
odnesuvaat (izbor na pretsedatel na Republikata i na pratenici vo<br />
Sobranieto) ovie re{enija ne vr{at nikakvi izmeni i dopolnuvawa<br />
na sistemot na op{ti normi koi se odnesuvaat na izborite, zatoa {to<br />
ne gi utvrduvaat nitu uslovite za izbor na pretsedatel, nitu postapkata<br />
za izbor, nitu pak, na op{t na~in go utvrduvaat vremeto (rokovite)<br />
za sproveduvawe na izborite, a nivnata funkcija se iscrpuva<br />
edinsteno tie op{ti normi {to se odnesuvaat na rokovite za izborite<br />
da gi primeni na eden konkreten slu~aj na izbor na pretsedatel na Re-<br />
262
publikata i na pratenici za Sobranieto koj }e se iscrpi so sproveduvaweto<br />
na izbornite dejstvija.<br />
Poradi toa, Sudot oceni deka nitu spored svojata forma nitu<br />
spored svojata sodr`ina osporenite re{enija ne pretstavuvaat op{ti<br />
pravni akti vo smisla na ~l. 110 al. 1 i 2 od Ustavot i deka, soglasno<br />
ovaa ustavna odredba, <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija ne e nadle`en<br />
da odlu~uva za nivnata ustavnost i zakonitost i zatoa odlu~i<br />
da gi otfrli inicijativite.<br />
Trgnuvaj}i od faktot {to <strong>Ustavn</strong>iot sud pri odlu~uvaweto po<br />
predmetot U. br. 156/1994 gi ima{e predvid site okolnosti {to bea od<br />
zna~ewe za za{titata na ustavnosta i zakonitosta, Sudot oceni soglasno<br />
~l. 28 al. 2 od Delovnikot na <strong>Ustavn</strong>iot sud, inicijativite da gi<br />
otfrli od pri~ina {to za istata rabota ve}e odlu~uval, a inicijativite<br />
ne sodr`at elementi koi bi bile osnova za poinakvo odlu~uvawe.<br />
Vo odnos na baraweto za za{tita na slobodite i pravata na ~ovekot<br />
i gra|aninot na koi se povikuva podnositelot na inicijativite,<br />
a vsu{nost se sveduva na barawe za za{tita na izbira~koto pravo, <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud soglasno ~l. 110 al. 3 od Ustavot gi {titi slobodite i pravata<br />
na ~ovekot i gra|aninot {to se odnesuvaat na slobodata na uveruvaweto,<br />
sovesta, mislata i javnoto izrazuvawe na mislata, politi~koto<br />
zdru`uvawe i dejstvuvawe i zabranata na diskriminacija na gra-<br />
|anite vrz osnova na pol, rasa, verska, nacionalna, socijalna i politi~ka<br />
pripadnost, a ne i izbira~koto pravo.<br />
Poradi toa, Sudot oceni soglasno ~l. 28 al. 1 od Delovnikot na<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud, baraweto za za{tita na slobodite i pravata na ~ovekot<br />
i gra|aninot {to, vsu{nost, se odnesuva na za{tita na izbira~koto<br />
pravo da go otrli od pri~ina {to za za{tita na izbira~koto pravo ne<br />
e nadle`en da odlu~uva.<br />
2. So Re{enie U. br. 303/1995 od 22. 11. 1995, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 96 st. 2 od Zakonot za osnovnoto<br />
obrazovanie ("SV RM, " br. 44/1995).<br />
Spored navodite vo inicijativata na vrabotenite vo obrazovanieto<br />
od drugi struki (pravnici, ekonomisti i drugi, a koi ne se nastavnici)<br />
im bila skratena mo`nosta da bidat birani na upravuva~ka<br />
funkcija, {to ne bilo vo soglasnost so ~l. 22 od Ustavot.<br />
Na sednicata Sudot utvrdi deka soglasno ~l. 96 st. 1 od Zakonot,<br />
organ na upravuvawe vo osnovnoto u~ili{te e u~ili{en odbor. Soglasno<br />
st. 2 na ~l. 96 od Zakonot u~ili{niot odbor e sostaven od 11 ~lenovi<br />
i toa: ~etvorica pretstavnici od u~itelite, stru~nite rabotnici i<br />
vospituva~ite, trojca pretstavnici od roditelite na u~enicite, dvajca<br />
pretstavnici od osnova~ot i dvajca pretstavnici od edinicite na lokalnata<br />
samouprava. Spored st. 3, pak, pretstavnicite na osnova~ot gi<br />
imenuva i razre{uva Vladata na Republika Makedonija na predlog na<br />
Ministerstvoto, pretstavnicite na lokalnata samouprava gi imenuva<br />
263
i razre{uva organot na lokalnata samouprava, pretstavnicite na roditelite<br />
na u~enicite gi imenuva i razre{uva Sovetot na roditelite, a<br />
pretstavnicite na u~itelite, nastavnicite, stru~nite rabotnici i vospituva~ite<br />
gi imenuva i razre{uva nastavni~kiot sovet na u~ili{teto.<br />
Spored st. 4 i 5 na ~l. 96 od Zakonot, ~lenovite na u~ili{niot<br />
odbor se imenuvaat za period od ~etiri godini, a odluka na u~ili{-<br />
niot odbor se donesuva so mnozinstvo glasovi od vkupniot broj ~lenovi<br />
na odborot.<br />
Od ~l. 58 st. 2 od Ustavot proizleguva deka vo javnite ustanovi<br />
i slu`bi u~estvoto vo upravuvaweto i odlu~uvaweto se ureduva so zakon,<br />
pred sî, vrz principite na stru~nost i kompetentnost. Vo taa smisla<br />
poa|aj}i od toa deka strukata, najop{to, e zbir na raboti koi po<br />
svoite zaedni~ki svojstva se karakteristi~ni za edna dejnost za koja e<br />
potrebna opredelena sprema, odnosno sposobnost na subjektot da raspolaga<br />
so stru~no znaewe od opredelena oblast kako i toa deka kompetentnosta<br />
podrazbira zbir na raboti {to gi vr{i nekoj subjekt vo vlasta<br />
ili javna slu`ba, odnosno deka toa e podra~je vo koe nekoe lice poseduva<br />
znaewe i iskustvo za vr{ewe na tie raboti, zakonot opredeluvaj}i<br />
ja strukturata i sostavot na ~lenovite na u~ili{niot odbor se<br />
dvi`el vo ramkite na dvata principa utvrdeni vo ~l. 58 st. 2 od Ustavot,<br />
poradi {to Sudot oceni deka ne mo`e da se postavi pra{aweto za<br />
soglasnosta na ~l. 96 st. 2 od Zakonot so ozna~enata ustavna odredba.<br />
[to se odnesuva do navodite vo inicijativata deka so osporenata<br />
odredba se povreduva ~l. 22 od Ustavot, Sudot oceni deka izbira~koto<br />
pravo e op{to politi~ko pravo utvrdeno vo delot na gra|anskite i<br />
politi~kite slobodi i prava i toa pravo se odnesuva na izborniot<br />
proces vo konstituirawe na organite na vlasta (izbor na pratenici i<br />
odbornici, predlagawe i izbor na pretsedatel na Republika) kako i za<br />
ostvaruvawe na oddelni drugi politi~ki prava utvrdeni so Ustavot<br />
(pravoto na predlagawe za donesuvawe zakon - (~l. 71 st. 2); donesuvawe<br />
odluka na referendum i predlog za raspi{uvawe referendum - (~l. 73<br />
st. 2 i 3 i ~l. 74 st. 2); predlog za pristapuvawe kon izmenuvawe na<br />
Ustavot - (~l. 130). Spored toa, izbira~koto pravo ne gi opfa}a pravata<br />
vrz osnova na trudot, nitu ostvaruvaweto na pravata na vrabotenite<br />
i nivnata polo`ba, koi soglasno ~l. 32 st. 5 od Ustavot se ureduvaat<br />
so zakon i so kolektiven dogovor. Zna~i, izbira~koto pravo ne go<br />
apsorbira pravoto na vrabotenite i drugite lica da odlu~uvaat vo<br />
raboteweto i izborot na organite na pretprijatieto, javnite ustanovi<br />
i slu`bi.<br />
So ogled na iznesenoto, Sudot oceni deka ne mo`e da se postavi<br />
pra{aweto za soglasnosta na osporeniot ~l. 96 st. 2 od Zakonot so ~l.<br />
22 od Ustavot na Republika Makedonija.<br />
264
3. So Re{enie U. br. 205/1996 od 23. 10. 1996, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 18 st. 2 od Zakonot za lokalnite<br />
izbori ("SV RM," br. 46/1996) vo delot {to opredeluva deka pismnata<br />
soglasnost za sekoja kandidatura e neotpovikliva.<br />
Spored navodite vo inicijativata osporenata odredba od navedeniot<br />
zakon ne bila vo soglasnost so ~l. 16 st. 1 od Ustavot spored koj<br />
se garantirala slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto<br />
izrazuvawe na mislata. Kandidiraweto na izborite bilo nesomneno<br />
samo derivat na ovaa sloboda: ~ovekot imal opredeleni politi~ki mislewa,<br />
opredelen sistem od vrednosti, pa spored svojata sovest, se<br />
opredelil za edna partija i prifatil (pismeno soglasuvaj}i se) da zastane<br />
na nejzinata kandidaciona lista. Me|utoa, od kandidiraweto pa<br />
do kone~niot izbor od strana na gra|anite, mo`ele da se javat nebroeno<br />
mnogu pri~ini kandidatot da go smeni misleweto, kako na primer:<br />
vo tekot na predizbornata kampawa da sogleda mnogu slabosti na partijata<br />
{to ja izbral, da sogleda deka taa voop{to ne e onakva kakva<br />
{to javno i programski se pretstavuvala pa da re{i da ja napu{ti<br />
istapuvaj}i od nejzinite redovi. Ottuka, bidej}i nikoj nemal pravo<br />
nekomu da mu nalaga da ostane vo nekoja partija, protiv negovata volja,<br />
bilo nelogi~no i sprotivno na ustavnata garancija za slobodata na<br />
negovoto uveruvawe toj i ponatamu da ostane kandidat na listata na<br />
partijata {to ja napu{til. Ili, ako kandidatot sogledal deka negovite<br />
izgledi da pobedi se minimalni (spored negovo uveruvawe i misla),<br />
mo`el da re{i da poddr`i kandidat koj imal podobri izgledi za uspeh.<br />
So osporenata odredba od Zakonot bila onevozmo`ena vakva misla,<br />
vakvo izrazuvawe na mislata i dejstvuvawe vo soobraznost na mislata<br />
{to zna~elo negacija na edna osnovna sloboda i pravo na ~ovekot. Ponatamu,<br />
vo inicijativata se naveduva deka ako izbranite funkcioneri<br />
mo`ele so ostavka da se otka`at od funkcijata na koja bile izbrani,<br />
apsurdno bilo toa da ne mo`el da go stori nekoj koj sî u{te ne bil<br />
izbran tuku samo aspiriral za javna funkcija.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka vo ~l. 15 od Zakonot e predvideno<br />
deka predlagaweto na kandidati za ~lenovi na sovet i za gradona-<br />
~alnik se vr{i so lista na kandidati, odnosno na kandidat za gradona-<br />
~alnik. Listite na kandidati, odnosno lista na kandidat za gradona-<br />
~alnik gi predlagaat registriranite politi~ki partii i grupa izbira~i.<br />
Grupa od 200 izbira~i mo`at da predlo`at lista na kandidati za<br />
~len na sovet i lista na kandidati za gradona~alnik. Listite na kandidati,<br />
odnosno lista na kandidat za gradona~alnik podnositelite gi<br />
dostavuvaat do izbornata komisija najdocna 30 dena pred denot na<br />
odr`uvaweto na izborite.<br />
Vo ~l. 18 od Zakonot e predvideno kandidatot koj {to e predlo-<br />
`en na listata treba da ima postojano `iveali{te vo op{tinata,<br />
odnosno gradot Skopje vo koja se vr{at izbori i mo`e da bide predlo-<br />
265
`en samo na edna lista.<br />
Za sekoja kandidatura potrebna e pismena soglasnost na kandidatot,<br />
koja e neotpovikliva.<br />
Ponatamu, Sudot utvrdi deka vo ~l. 23 st. 1 od zakonot e predvideno<br />
Izbornata komisija najdocna tri dena po istekot na rokot od ~l.<br />
15 st. 4 }e dostavi spisok na site listi na kandidati odnosno lista na<br />
kandidat za gradona~alnik predlo`eni od politi~kite partii ili<br />
grupa izbira~i, a spored ~l. 24 st. 1 od Zakonot, izbornata komisija po<br />
rokot utvrden vo ~l. 23, odnosno najdocna 20 dena pred denot opredelen<br />
za odr`uvawe na izborite }e gi oglasi listite na kandidati, odnosno<br />
lista na kandidat za gradona~alnik.<br />
Vo natamo{nite odredbi od Zakonot se uredeni pra{awata za<br />
izbornata kampawa i sproveduvaweto na izborite.<br />
Spored ~l. 16 st. 1 od Ustavot, se garantira slobodata na uveruvaweto,<br />
sovesta, mislata i javnoto izrazuvawe na mislata.<br />
Bitno za ostvaruvawe na izborite i za funkcionirawe na pravnata<br />
dr`ava e obezbeduvawe na regularnost na izborite, odnosno obezbeduvawe<br />
legitimnost na izborite vo site fazi i celosna za{tita na<br />
izbira~koto pravo na gra|anite. Bitno za ostvaruvawe na demokratski<br />
i legitimni izbori e i za{titata na slobodata na izborite, koja sloboda<br />
mo`e da bide zagrozena od strana na brojni subjekti i so razli~ni<br />
postapki.<br />
Izbira~koto pravo e edno od najbitnite politi~ki prava koe<br />
mo`e da bide aktivno i pasivno. Ustavot na Republika Makedonija ne<br />
pravi razlika me|u ovie dva vida izbira~ki prava, {to podrazbira<br />
deka so ispolnuvaweto na utvrdenite uslovi gra|aninot steknuva<br />
pravo da izbira i da bide izbran. Toa zna~i deka Ustavot ne predviduva<br />
nikakvi posebni uslovi za steknuvawe na pasivnoto izbira~ko<br />
pravo osven vo ~l. 80 vo koj e regulirano deka pretsedatelot na Republikata<br />
mora da e dr`avjanin na Republika Makedonija, na denot na izborite<br />
da ima napolneto najmalku 40 godini `ivot i do denot na izborite<br />
da e `itel na Republika Makedonija najmalku deset godini vo poslednite<br />
15 godini.<br />
Garantiraweto pak na slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata<br />
i javnoto izrazuvawe na mislata so edna ustavna norma e rezultat<br />
na nivnata zaemnost i uslovenost. Slobodata na uveruvaweto se izrazuva<br />
preku iska`uvawe so misla na opredeluvaweto na ~ovekot vo site<br />
ili oddelni sferi na op{testveniot `ivot i aktivnostite vo nego, vo<br />
zavisnost od negoviot interes i negoviot odnos kon nastanite, pojavite<br />
i odnosite vo op{testvoto vo koe `ivee ili koe go opkru`uva vo<br />
oddelnite oblasti - nau~ni, kulturni, umetni~ki, obrazovni, socijalni,<br />
humanitarni, politi~ki i drugi. Slobodata na uveruvaweto kako<br />
produkt na mislovniot proces na ~ovekot, osobeno doa|a do izraz (pokraj<br />
sferata na religijata) pri politi~kata opredelba, {to vsu{nost<br />
zna~i prifa}awe ili odbivawe na opredeleno politi~ko gledawe ili<br />
266
dvi`ewe, nivno aktivno poddr`uvawe ili nesoglasuvawe, osnovawe i<br />
~lenuvawe vo politi~ki partii poradi iska`uvawe, propagirawe i<br />
ostvaruvawe na politi~ki celi.<br />
Trgnuvaj}i od me|usebnata povrzanost i uslovenost na ustavno<br />
garantiranite slobodi i prava, slobodite i pravata ne mo`at da se<br />
ostvaruvaat na {teta na drug i na zaednicata vo celina. Odgovornosta,<br />
kako sostavna komponenta vo ostvaruvaweto na ~ovekovite slobodi i<br />
prava zna~i dol`nost na sekogo da gi po~ituva slobodite i pravata na<br />
drugite, odnosno neodgovornoto odnesuvawe na gra|anite ne mo`e da<br />
bide na {teta na drugite.<br />
So ogled na toa {to pasivnoto izbira~ko pravo iako e individuvalno<br />
pravo negovoto ostvaruvawe sozdava prava i obvrski, Sudot<br />
smeta deka so ednostranoto povlekuvawe na edna od stranite bi dovelo<br />
do naru{uvawe na izborniot proces koj pretstavuva kontinuiran proces<br />
koj se sostoi od odredeni pravila me|usebno usloveni i povrzani.<br />
So prifa}aweto na odredena kandidatura ve}e ne se ostavaruva<br />
samo pasivnoto izbira~ko pravo na kandidatot, tuku i pravoto na politi~kite<br />
partii da u~estvuvaat vo izborite, kako i pravoto na gra|anite<br />
da predlagaat svoi kandidati.<br />
So prekinuvaweto na oddelna faza vo izborniot proces so<br />
otka`uvawe na predlo`enite kandidati, bi se onevozmo`ilo do kraj<br />
sproveduvawe na izborite, a so toa bi se povredile pravata na izbira-<br />
~ite ili pravata na drugite subjekti vo izborniot sistem, me|u koi i<br />
na predlaga~ite.<br />
So ogled na toa {to vo ~l. 18 st. 2 od Zakonot e predvideno deka<br />
dadenata pismena soglasnost za kandidatura e neotpovikliva, no vo<br />
opredlen rok pred odr`uvaweto na izborite, odnosno vo rokot opredelen<br />
so ~l. 15 od Zakonot, Sudot oceni deka so toa se ovozmo`uva sekoja<br />
od partiite {to predlo`ila svoj kandidat, kako i grupa izbira~i, da<br />
u~estvuvaat na izborite, bez da se sozdade mo`nost za naru{uvawe na<br />
zapo~natiot izboren proces, {to vo krajna linija prestavuva ostvaruvawe<br />
na politi~kiot pluralizam i na izbira~koto pravo na gra|anite.<br />
Ponatamu, Sudot smeta deka so davaweto pismena soglasnost za<br />
prifa}awe na kandidaturata kandidatot politi~ki se opredelil spored<br />
svoeto uveruvawe, poradi {to Sudot smeta deka so osporenata zakonska<br />
odredba ne se povreduva, pred se slobodata na uveruvaweto<br />
garantirana so ~l. 16 od Ustavot.<br />
So ogled na iznesenoto, Sudot oceni deka ne mo`e da se postavi<br />
pra{aweto za soglasnosta na osporenata zakonska odredba so ozna-<br />
~enite ustavni odredbi.<br />
4. So Re{enie U. br. 216/1996 od 23. 10. 1996, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 9 st. 3 od Zakonot za lokalnite<br />
izbori ("SV RM," br. 46/1996).<br />
Na <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija, mu be{e podnesena<br />
inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l.<br />
267
9 st. 3 od navedeniot zakon. Vo inicijativata se naveduva deka spored<br />
~l. 8 od Zakonot, izbornite komisii bile opredeleni kako organi za<br />
sproveduvawe na izborite so mandat od 4 godini i bile sostaveni od<br />
pretsedatel i ~etiri ~lenovi koi imale svoi zamenici od {to jasno se<br />
gledalo deka pretsedatelot i ~lenovite na izbornite komisii za periodot<br />
za koj bile imenuvani izvr{uvale javna funkcija. Poradi toa, ~l.<br />
9 st. 3 od Zakonot spored koj pretsedatelot na izbornata komisija se<br />
imenuval od redot na sudiite na osnovniot sud koj go pokriva podra~jeto<br />
za koe e osnovan, ne bil vo soglasnost so ~l. 100 st. 3 od Ustavot<br />
vo koj bile utvrdena inkompatibilnost na sudiskata funkcija so<br />
vr{eweto na druga javna funkcija, profesija i ~lenstvo vo politi~ka<br />
partija.<br />
Vo konkretniot slu~aj predviden so Zakonot za lokalnite izbori,<br />
spored misleweto na Sudot, so imenuvaweto na sudijata na osnovniot<br />
sud za pretsedatel na izborna komisija ne doa|a do spojlivost na<br />
dve javni funkcii. Ova zatoa {to sudijata na osnovniot sud koj e i<br />
pretsedatel na izbornata komisija vsu{nost go prodol`uva vr{eweto<br />
na svojata profesionalna dejnost - za{tita na zakonitosta, a so cel da<br />
se ovozmo`i stru~no sledewe i zakonito izvr{uvawe na del od aktivnostite<br />
na izbornata postapka. Pritoa, toj ja vr{i ovaa zada~a vo ramkite<br />
na nadle`nosta na izbornata komisija, no nema mo`nost za eventualnite<br />
nepravilnosti i propusti od raboteweto na izbornata komisija<br />
ili zaradi nejzino nezakonito postapuvawe da odlu~uva kako sudija<br />
bidej}i takva nadle`nost so Zakonot ne mu e opredelena na osnovniot<br />
sud tuku na drug povisok sud.<br />
Vrz osnova na iznesenoto Sudot smeta deka pretsedatelot na<br />
izbornata komisija se imenuva od redot na sudiite na osnovniot sud,<br />
tokmu zaradi toa {to e sudija, a so cel da se ovozmo`i zakonito i stru-<br />
~no izvr{uvawe na del od aktivnostite na izbornata postapka.<br />
5. So Odluka U. br. 2/1997 od 26. 03. 1997, Sudot go ukina ~l. 5 st.<br />
3 od Zakonot za lokalnite izbori ("SV RM," br. 46/1996), zatoa {to<br />
osnovano se postavi pra{aweto za negovata soglasnost so ~l. 9 i 22 od<br />
Ustavot.<br />
Sudot, na sednicata utvrdi deka spored osporeniot ~l. 5 st. 3 od<br />
Zakonot, pripadnicite na vooru`enite sili na Republika Makedonija,<br />
pripadnicite na uniformiraniot del na policijata na Republika Makedonija,<br />
ovlastenite slu`beni lica vo Ministerstvoto za vnatre{ni<br />
raboti i vo Agencijata za razuznavawe ne mo`at da bidat predlo`eni<br />
i izbrani za ~len na sovet i za gradona~alnik.<br />
Imaj}i predvid deka Ustavot gi utvrdil osnovnite izborni<br />
principi, a dopu{til izborniot re`im da se uredi so zakon, pravna<br />
pretpostavka e deka izbornite zakoni treba da bidat vo soglasnost so<br />
Ustavot, {to zna~i deka tie ne mo`at da sodr`at ograni~uvawa nitu<br />
na aktivnoto nitu na pasivnoto izbira~ko pravo koi izleguvaat nadvor<br />
od ramkite na Ustavot.<br />
268
Spored misleweto na Sudot, so osporenata odredba od Zakonot,<br />
na pripadnicite na vooru`enite sili i pripadnicite na uniformiraniot<br />
del na policijata na Republika Makedonija, ovlastenite slu`beni<br />
lica vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i vo Agencijata za<br />
razuznavawe, {to pretstavuva {irok krug na gra|ani, im se ograni~uva<br />
pasivnoto izbira~ko pravo so toa {to ne mo`at da bidat predlo`eni<br />
i izbrani za ~len na sovet i za gradona~alnik.<br />
6. So Re{enie U. br. 18/2000 od 16. 02. 2000, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 74 st. 1 al. 2 od Zakonot za<br />
lokalnite izbori ("SV RM," br. 46/1996, 48/1996 i 56/1996).<br />
Na <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija, mu be{e podnese<br />
inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l.<br />
74 st. 1 al. 2 od navedeniot zakon, zatoa {to so osporenata odredba se<br />
utvrduvalo pari~na kazna za prekr{ok dokolku organizator na izborna<br />
kampawa ne go prijavi izborniot sobir, {to ne bilo vo soglasnost<br />
so ~l. 8 st. 1 al. 5 i ~l. 21, 51 i 54 st. 1 od Ustavot.<br />
Trgnuvaj}i od analiza na navedenite ustavni i zakonski odredbi,<br />
a imaj}i gi predvid pri~inite za osporuvawe navedeni od podnositelot<br />
na inicijativata i odredbite na Ustavot na koi ja sprotivstavuva<br />
osporenata odredba, kako osnovno se postavuva pra{aweto za karakterot<br />
na predizbornite sobiri. Imeno, spored misleweto na Sudot,<br />
predizbornite sobiri se poseben oblik na sobiri vo funkcija na<br />
izbornata kampawa za sproveduvawe na izbori i takvite sobiri ne mo-<br />
`at da se podvedat pod kategorijata na sobir na gra|ani na koj se izrazuva<br />
javen protest, {to kako pravo za gra|anite proizleguva od ~l. 21<br />
od Ustavot. Spored toa, osporenata odredba od Zakonot ne bi mo`ela<br />
da se podvede pod ocena na ovoj ~len od Ustavot, nitu pak, na drugite<br />
navedeni odredbi od podnosnitelot na inicijativata.<br />
Pokraj toa, osporenata odredba so koja se inkriminira organizatorot<br />
na izbornata kampawa dokolku ne go prijavi predizborniot<br />
sobir, spored misleweto na Sudot, takvata negova obvrska pretstavuva<br />
eden od oblicite za za{titata na gra|anite vo ostvaruvaweto na nivnoto<br />
ustavno izbira~ko pravo. Verojatno, celta na zakonodavecot e<br />
preku obvrskite na organizatorot na kampawata da se sozdadat uslovi<br />
za mirno i organizirano odr`uvawe na predizborniot sobir, eliminiraj}i<br />
gi mo`nite negativni posledici, vo odnos, kako na u~esnicite na<br />
takviot sobir, taka i na drugite gra|ani. Spored toa, Sudot oceni deka<br />
so osporenata odredba ne se povreduvaat ustavnite slobodi i prava na<br />
~ovekot i gra|aninot, poradi {to ne go postavi pra{aweto za nejzinata<br />
soglasnost so navedenite odredbi od Ustavot.<br />
7. So Re{enie U. br. 143/2002 od 2. 10. 2002, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 6 st. 1 vo delot "koi imaat `iveali{te<br />
na teritorijata na Republika Makedonija", st. 2 i ~l. 8 stav<br />
1 od Zakonot za izbira~kiot spisok ("SV RM," br. 42/2002).<br />
269
Vo inicijativata se naveduva deka osporenite odredbi od Zakonot<br />
ne se vo soglasnost so ~l. 8 st. 2, ~l. 22, ~l. 23, ~l. 51 i ~l. 54 od Ustavot.<br />
Imeno, Ustavot decidno opredelil deka izbira~ko pravo ima sekoj<br />
gra|anin, odnosno dr`avjanin na Republika Makedonija so napolneti<br />
18 godini `ivot, osven licata na koi im e odzemena delovnata<br />
sposobnost. Toa zna~i deka Ustavot, ostvaruvaweto na izbira~koto<br />
pravo ne go "vrzuva" so `iveali{te vo Republika Makedonija osven vo<br />
eden slu~aj, vo ~l. 80 st. 5 kade e utvrdeno deka za pretsedatel na<br />
Republikata ne mo`e da bide izbrano lice koe do denot na izborite ne<br />
bilo `itel na Republika Makedonija najmalku deset godini vo poslednite<br />
15 godini. Za niedna druga javna funkcija Ustavot ne sozdal<br />
diskriminacija me|u gra|anite vo ostvaruvaweto na izbira~koto<br />
pravo, vo zavisnost od `iveali{teto. Spored navodite vo inicijativata,<br />
obvrska e na dr`avata, a ne na gra|aninot, da sozdade uslovi za<br />
ostvaruvawe na izbira~koto pravo na gra|anite, odnosno na dr`avjanite<br />
na Republika Makedonija. Na krajot vo inicijativata se bara Sudot<br />
da donese re{enie za zapirawe na izvr{uvaweto na poedine~nite akti<br />
i dejstvija {to se prezemaat vrz osnova na osporenite ~lenovi od Zakonot.<br />
Toa zna~i, Sudot da gi zapre od izvr{uvawe poedine~nite akti<br />
na ministerot za pravda za bri{ewe od evidencija na okolu 3.500 Makedonci<br />
po poteklo, dr`avjani na Republika Makedonija koi imaat<br />
adresa na Ul. "Dim~e Mir~ev" bb, bidej}i mo`at da nastanat te{ko<br />
otstranlivi posledici - suspenzija na izbira~koto pravo na ovie dr`avjani<br />
na Republika Makedonija, zaradi toa {to ministerot procenil<br />
deka ovie lica ne mo`at da ostvarat izbira~ko pravo, bidej}i ne ja<br />
prifa}a navedenata adresa kako nivno postojano `iveali{te.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~l. 6 st. 1 od Zakonot za<br />
izbira~kiot spisok, vo Izbira~kiot spisok se zapi{uvaat site gra|ani<br />
so napolneti 18 godini `ivot, koi imaat `iveali{te na teritorijata<br />
na Republika Makedonija, a koi imaat va`e~ka li~na karta ili<br />
patna isprava, a spored st. 2 na ovoj ~len vo Izbira~kiot spisok se zapi{uvaat<br />
i site dr`avjani na Republika Makedonija {to se na privremena<br />
rabota ili prestoj vo stranstvo, so `iveali{te na teritorijata<br />
na Republika Makedonija i so va`e~ka patna isprava. Ovie lica se<br />
zapi{uvaat spored nivnoto posledno `iveali{te vo Republika Makedonija<br />
pred zaminuvaweto vo stranstvo. Spored ~l. 8 st. 1 od ovoj zakon<br />
vo Izbira~kiot spisok gra|anite se zapi{uvaat spored op{tinata na<br />
~ie podra~je imaat `iveali{te.<br />
Vo ~l. 4 od Zakonot za izbor na pratenici vo Sobranieto na Republika<br />
Makedonija e opredeleno deka pravo da izbira ima sekoj dr`avjanin<br />
na Republika Makedonija koj napolnil 18 godini `ivot i ima<br />
delovna sposobnost.<br />
Od iznesenite ustavni i zakonski odredbi proizleguva deka<br />
Ustavot zboruva za izbira~ko pravo na gra|aninot koj napolnil 18 godini<br />
`ivot, dodeka pak zakonot opredelil deka dr`avjanin na Repu-<br />
270
lika Makedonija koj napolnil 18 godini `ivot ima pravo da izbira.<br />
Vo sekoj slu~aj, izbira~koto pravo e utvrdeno so Ustav i so zakon.<br />
So Zakonot za izbira~kiot spisok se ureduva na~inot i postapkata<br />
na evidentiraweto na izbira~koto pravo i vodeweto na Izbira~kiot<br />
spisok.<br />
Toa zna~i deka so ovoj zakon ne se utvrduva izbira~koto pravo<br />
tuku se ureduva na~inot i postapkata na evidentirawe na izbira~koto<br />
pravo.<br />
So Zakonot za Izbira~kiot spisok koj go operacionalizira<br />
izbira~koto pravo e uredeno deka Izbira~kiot spisok e javna isprava<br />
(~l. 3), deka se vodi za celata teritorija na Republika Makedonija (~l.<br />
4) i deka od Izbira~kiot spisok se izgotvuvaat izvodi za sekoja izborna<br />
edinica, op{tina i izbira~ko mesto (~l. 8 st. 2). Ponatamu, soglasno<br />
~l. 14, Izbira~kiot spisok gi sodr`i slednite podatoci: edinstven<br />
mati~en broj na gra|aninot, prezime, ime na eden od roditelite i<br />
ime, pol, adresa na `iveewe (op{tina, naseleno mesto, ulica, ku}en<br />
broj, vlez i stan) datum na zapi{uvawe i bri{ewe i datum i vid na dopolnuvawe<br />
na podatocite.<br />
Od iznesenoto proizleguva deka mestoto na `iveewe na gra|anite<br />
koi imaat izbira~ko pravo e samo eden od podatocite {to gi sodr`i<br />
Izbira~kiot spisok. Sudot oceni deka mestoto na `iveewe e biten<br />
element od koj se trgnuva pri raspredelbata na gra|anite - glasa~i<br />
vo koja izborna edinica, odnosno na koe izbira~ko mesto }e glasaat.<br />
Dr`avjanite na Republika Makedonija, so dobivaweto na dr`avjanstvo<br />
ne steknuvaat (i ne moraat da steknat) avtomatski i `iveali{te na<br />
teritorijata na Republika Makedonija. Ako mestoto na `iveewe na<br />
dr`avjanite na Republika Makedonija e nadvor od teritorijata na<br />
dr`avata, ne e mo`no da se utvrdi vo koja izborna edinica }e go ostvarat<br />
svoeto izbira~ko pravo. Pritoa, treba da se ima predvid deka<br />
izbornite edinici se utvrdeni so zakon, deka e pribli`no utvrden i<br />
brojot na glasa~ite vo sekoja izborna edinica i deka brojot na izbira-<br />
~ite mo`e da otstapuva najmnogu od minus 3% do plus 3% vo odnos na<br />
prose~niot broj na izbira~i vo izbornata edinica.<br />
Sudot go ima{e predvid i faktot deka dr`avjanite koi nemaat<br />
postojano mesto na `iveewe vo Republika Makedonija (ponekoga{ tri<br />
ili ~etiri generacii se nadvor od mati~nata zemja) gi izgubile vrskite<br />
so dr`avata od koja poteknuvaat, odnosno nemaat nikakvi obvrski<br />
kon nea kako na primer ne pla}aat danoci i drugi dava~ki, ne odat vo<br />
Armija, ne se vo rezervniot sostav i dr. Ako izbira~koto pravo ima za<br />
cel gra|anite so svojot glas da vlijaat na izborot na pretstavnicite<br />
koi }e gi zastapuvaat nivnite interesi, a dr`avjanite na Republika<br />
Makedonija koi postojano `iveat vo stranstvo ja izgubile politi~kata<br />
komunikacija so mati~nata dr`ava, a so toa i politi~kiot interes<br />
za konstituirawe i funkcionirawe na instituciite na vlasta,<br />
odnosno na zakonodavnata vlast. So toa se gubi karakterot i zna~ewe-<br />
271
to na izbira~koto pravo kako pozitivno izbira~ko pravo.<br />
Ponatamu, vo ~l. 16 od Zakonot za Izbira~kiot spsok e regulirana<br />
celata postapka okolu mo`nosta na gra|anite za uvid vo izvodot<br />
od Izbira~kiot spisok, za nivnoto barawe za zapi{uvawe, dopolnuvawe<br />
ili bri{ewe na podatocite, za mo`nosta Ministerstvoto za pravda<br />
da go prifati baraweto ili so re{enie da go odbie baraweto, za<br />
`albata na gra|aninot po re{enieto na Ministerstvoto za pravda do<br />
Dr`avnata izborna komisija kako i za mo`nosta na gra|aninot da pondese<br />
tu`ba za poveduvawe na upraven spor do Vrhovniot sud na Makedonija.<br />
Pritoa, pravosilnoto re{enie na Vrhovniot sud doneseno po<br />
tu`bata e osnova za zapi{uvawe, promena i bri{ewe na podatocite vo<br />
Izbira~kiot spisok.<br />
8. So Re{enie U. br. 55/2004 od 31. 03. 2004, Sudot go otfrli baraweto<br />
na Qube Bo{koski od Skopje za za{tita na izbira~koto pravo,<br />
{to spored nego mu bilo povredeno so Re{enieto na Dr`avnata izborna<br />
komisija br. 07-111/5 od 25. 03. 2004, potvrdeno so Re{enieto na<br />
Vrhovniot sud na Republika Makedonija Urp. br. 1/2004 od 27. 03. 2004<br />
godina.<br />
Vo svojot dopis nasloven kako barawe za za{tita na izbira~koto<br />
pravo na kandidatot za izbor na pretsedatel na Republika Makedonija<br />
za izborite zaka`ani za 14. 04. 2004 god., toj naveduva deka so<br />
Re{enie na Dr`avnata izborna komisija br. 07-111/5 od 25. 03. 2004 god.<br />
se otfrla Listata na kandidatot za izbor na pretsedatel na Republika<br />
Makedonija so koja kako kandidat za pretsedatel na Republika Makedonija<br />
se predlaga Qube Bo{koski od Skopje, predlo`ena od najmalku<br />
10.000 izbira~i, podnesena preku ovlasteniot pretstavnik na podnositelot<br />
na Listata, Goran Mitevski od Skopje.<br />
Dr`avnata izborna komisija vo Re{enieto utvrdila deka pretsedatelskiot<br />
kandidat Qube Bo{koski ne go ispolnuva uslovot od ~l.<br />
80 st. 5, a vo vrska so ~l. 132 od Ustavot, zatoa {to ne bil `itel vo Republika<br />
Makedonija i Republika Hrvatska najmalku 10 godini vo poslednite<br />
15 godini do denot na izborite za pretsedatel na Republika<br />
Makedonija - 14 april 2004 god., smetaj}i deka vremeto na `itelstvo vo<br />
drugite republiki na SFRJ vo smisla na ~l. 132 od Ustavot se smeta od<br />
14. 04. 1989 god. do 17. 11. 1991 god., denot koga e donesen Ustavot na Republika<br />
Makedonija, poradi {to imal `itelstvo vo Republika Makedonija<br />
7 godini 9 meseci i 22 dena.<br />
Vrhovniot sud na Republika Makedonija, na 27. 03. 2004, donel<br />
Re{enie Urp. br.1/2004 so koe `albata se odbiva kako neosnovana, a<br />
Re{enieto na Dr`avnata izborna komisija br. 07-111/5 od 25. 03. 2004.<br />
se potvrduva.<br />
So Re{enieto na Dr`avnata izborna komisija i so Re{enieto<br />
na Vrhovniot sud, spored podnositelot na baraweto se vr{i povreda<br />
na izbira~koto pravo na pretsedatelskiot kandidat Qube Bo{koski<br />
sprotivno od ~l. 8 al. 1 i 3, 22, 23 i 132 od Ustavot i od ~l. 3 na Prot-<br />
272
okolot br. 1 od Evropskata Konvencija za za{tita na ~ovekovite prava<br />
i osnovni slobodi.<br />
Soglasno ~l. 110 al. 3 od Ustavot, <strong>Ustavn</strong>iot sud nema nadle-<br />
`nost vo vrska so izborniot proces, odnosno so za{titata na izbira-<br />
~koto pravo, nitu, pak, <strong>Ustavn</strong>iot sud ima nadle`nost da postapuva<br />
kako instancionen sud za da go ceni re{enieto na Vrhovniot sud na<br />
Republika Makedonija.<br />
Vo vrska so baraweto za za{tita na izbira~koto pravo vo odnos<br />
na ~l. 3 od prviot Protokol kon Konvencijata za za{tita na ~ovekovite<br />
prava i osnovni slobodi, spored koj: "Visokite strani dogovorni~ki<br />
se obvrzuvaat vo razumni intervali da organiziraat slobodni<br />
izbori so tajno glasawe, pod uslovi {to mu ovozmo`uvaat na narodot<br />
slobodno da go izrazi svoeto mislewe za izborot na zakonodavnoto<br />
telo", <strong>Ustavn</strong>iot sud soglasno ~l. 110 al. 3 od Ustavot, isto taka ne e<br />
nadle`en da odlu~uva.<br />
Spored ~l. 28 al. 1 od Delovnikot na <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika<br />
Makedonija, <strong>Ustavn</strong>iot sud }e ja otfrli inicijativata ako ne e<br />
nadle`en da odlu~uva za baraweto.<br />
Vrz osnova na navedenoto, a soglasno ~l. 110 al. 3 od Ustavot,<br />
Sudot oceni deka ne e nadle`en da gi {titi slobodite i pravata na<br />
~ovekot i gra|aninot {to se odnesuvaat na izbira~koto pravo, poradi<br />
{to odlu~i baraweto na Qube Bo{kovski da go otfrli.<br />
4. PRAVO NA PRETSTAVKI<br />
~l. 24<br />
Sekoj gra|anin ima pravo da podnesuva pretstavki do dr`avnite<br />
organi i drugite javni slu`bi i na niv da dobie odgovor.<br />
Gra|aninot ne mo`e da bide povikan na odgovornost, nitu da<br />
trpi {tetni posledici za stavovite izneseni vo pretstavkite, osven<br />
ako so niv ne storil krivi~no delo.<br />
1. Ovde se raboti za pravo na gra|aninot da podnesuva pretstavki<br />
(peticii) do dr`avnite organi i drugite javni slu`bi i na niv da<br />
dobiva odgovor. Predmet na pretstavkata mo`e da bide pra{awe od<br />
op{t ili od neposreden interes na poedinecot koi ednovremeno sodr-<br />
`at i razni predlozi za prezemawe aktivnosti za re{avawe na opredeleni<br />
problemi. So pretstavkite mo`e da se iznesuvaat poplaki i da se<br />
davaat zabele{ki za rabotata na oddelni organi ili slu`bi, kako i da<br />
se iska`uva kritika za nezakonito, bavno i neefikasno ili nestru~no<br />
rabotewe i odnesuvawe na oddelni organi ili javni slu`bi. Pritoa,<br />
gra|aninot ne mo`e da bide povikan na odgovornost, nitu da trpi {tetni<br />
posledici za stavovite izneseni vo pretstavkite, osven ako so niv<br />
storil krivi~no delo.<br />
273
Ova pravo e mo{ne zna~aen i efikasen instrument za posredno<br />
u~estvo na gra|anite vo rabotata na dr`avnite organi i drugi javni<br />
slu`bi, osobeno zaradi nivnata obvrska da dadat odgovor na primenata<br />
prestavka. 266<br />
2. Pravoto na peticija se normira re~isi vo site evropski<br />
ustavi so taa razlika {to nekade se smeta za osnovno, a nekade za politi~ko<br />
pravo na ~ovekot i gra|aninot. Spored ~l. 50 od Ustavot na<br />
Italija, site gra|ani mo`at na domovite na Parlamentot da im upatuvaat<br />
peticii so koi mo`at da baraat donesuvawe na zakonski odredbi<br />
ili da izlo`at zaedni~i potrebi. Vrz osnova na ~l. 17 na germanskiot<br />
ustav, sekoj ima pravo poedine~no ili zaedno so drugi, so pismena molba<br />
ili `alba da se obrati do nadle`nite mesta i do narodnoto pretstavni{tvo.<br />
Ustavot na [panija, kako i italijanskiot ustav, pravoto<br />
na peticija go vrzuva samo za svoite dr`avjani i toa vo pismena forma<br />
i na na~in i so dejstvo koi se utvrdeni vo zakonot. Za pripadnicite na<br />
oru`enite sili i organi pot~ineti na voena disciplina pravoto na<br />
kolektivna peticija e isklu~eno. Vo Avstrija pod peticii se podrazbiraat<br />
predlozi od op{t karakter koi im se upateni na zakonodavnite<br />
organi ili na izvr{nata vlast so koi se bara donesuvawe na opredeleni<br />
generalni merki ili zapirawe na opredeleni pravni sostojbi.<br />
Spored Ustavot na Portugalija site gra|ani, na suverenite organi na<br />
koja bilo vlast poedine~no ili zaedno so drugi, a zaradi odbrana na<br />
svoi prava, na ustavot ili zakonite ili na op{t interes, mo`at da im<br />
upatuvaat peticii, deklaracii, pritu`bi i `albi.<br />
USTAVNOSUDSKA PRAKTIKA<br />
1. So Re{enie U. br. 28/1992 od 13. 05. 1992, Sudot go otfrli baraweto<br />
za za{tita na pravoto na gra|anite da dobijat odgovor na pretstavkite<br />
podneseni do dr`avnite organi i drugite javni slu`bi na<br />
Republika Makedonija.<br />
Partijata na ~ovekovite prava na Makedonija od Strumica na<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija mu podnese inicijativa so<br />
barawe za za{tita na navedenoto pravo, zatoa {to taa partija upatila<br />
pove}e pretstavki do site dr`avni organi vo Republikata, no nitu na<br />
edna pretstavka ne dobila odgovor.<br />
Razgleduvaj}i ja inicijativata, Sudot utvrdi deka so nea ne se<br />
bara za{tita na osnovnite slobodi i prava utvrdeni vo ~l. 110 al. 3 od<br />
Ustavot na Republika Makedonija, za ~ija za{tita e nadle`en <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud na Republika Makedonija. Spored ovaa ustavna odredba, <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud na Republika Makedonija gi {titi slobodite i pravata na<br />
266<br />
Po{irokoto zna~ewe na pretstavkite: Caca, \. Slobodite i pravata<br />
na ~ovekot i gra|aninot vo Republika Makedonija, Studentski zbor, Skopje,<br />
1994, str. 188-193.<br />
274
~ovekot i gra|aninot koi se odnesuvaat na slobodata na uveruvaweto,<br />
sovesta, mislata i javnoto izrazuvawe na mislata, politi~koto zdru-<br />
`uvawe i dejstvuvawe i na zabranata na diskriminacija na gra|anite<br />
vrz osnova na pol, rasa, verska, nacionalna, socijalna i politi~ka pripadnost.<br />
So ogled na iznesenoto, Sudot oceni deka ne e nadle`en da<br />
odlu~uva po baraweto na inicijativata.<br />
2. <strong>Ustavn</strong>iot sud so Odluka U. br. 93/1992 od 9. 09. 1993, gi ukina<br />
t. 32, 47 i 48 na ~l. 18 od Pravilnikot za disciplinska odgovornost na<br />
rabotnicite vo Pretprijatieto za proizvodstvo i promet na ~evli i<br />
gumeni proizvodi "Gazela" AD - Skopje, donesen od Upravniot odbor<br />
na 20. 11. 1991, zatoa {to se postavi pra{aweto za nivnata soglasnost<br />
so ~l. 24 od Ustavot na Republika Makedonija i so zakon.<br />
Na sednicata Sudot utvrdi deka vo to~kite 32, 47 i 48 na ~len 18<br />
od Pravilnikot kako pote{ki povredi na rabotnata obvrska se predvideni:<br />
iznesuvaweto ili prenesuvaweto vo i nadvor od Dru{tvoto neto~ni<br />
informacii za Dru{tvoto vo celina ili nekoj negov del iako<br />
poradi toa ne nastanale pote{ki posledici; prenesuvawe na nepovolni<br />
izjavi za drug rabotnik za negovata rabota vo Dru{tvoto, kako i<br />
davawe na neto~ni izjavi za rabotnik i negovata rabota ako so toa<br />
mo`e da mu se namali negoviot ugled ili na drug na~in da mu se nanese<br />
{teta i prezemaweto ili propu{taweto dejstvija so koi se namaluva<br />
ili omalova`uva ugledot na Dru{tvoto celosno ili na negov del. Spored<br />
~l. 23 od Pravilnikot merkata pari~na kazna ili prestanok na rabotniot<br />
odnos se izrekuva za pote{kite povredi na rabotnite obvrski<br />
utvrdeni vo ~l. 18 od Pravilnikot.<br />
Od na~inot na koj se formulirani osporenite odredbi proizleguva<br />
deka pote{ka povreda na rabotnite obvrski mo`e da bide iznesuvawe<br />
na neto~ni podatoci za Dru{tvoto i za oddelni negovi rabotnici<br />
vo prestavkite upateni do dr`avnite organi, na {to upatuva i<br />
prakti~nata primena na ovie odredbi.<br />
Soglasno ~l. 24 od Ustavot na Republika Makedonija, sekoj graganin<br />
ima pravo da podnesuva pretstavki do dr`avni organi i drugi javni<br />
slu`bi i na niv da dobie odgovor. Podnositelot ne mo`e da bide<br />
povikan na odgovornost, nitu da trpi {tetni posledici za stavovite<br />
izneseni vo pretstavkite, osven ako so niv ne storil krivi~no delo.<br />
Spored ~l. 2 od Zakonot za postapuvawe po pretstavkite i predlozite<br />
("SV SRM," br. 36/1977), pod pretstavki i predlozi se podrazbiraat<br />
molbi, poplaki i drugi podavki (pretstavki) so koi podnositelite<br />
se obra}aat do nadle`nite organi zaradi za{tita i efikasno<br />
ostvaruvawe na op{testveniot interes, svoite prava, pravni interesi<br />
i obvrski, ili zaradi poveduvawe na postapka ili drugi inicijativi<br />
od op{t interes. Od iznesenite ustavni i zakonski odredbi proizleguva<br />
deka se garantira pravoto na gra|anite da komuniciraat so dr`avnite<br />
organi preku pretstavki, poplaki i drugi podnesoci i se utv-<br />
275
duva obvrska na dr`avnite organi i javnite slu`bi da im davaat odgovor<br />
na nivnite pretstavki.<br />
Pritoa, sodr`inata na ovie odnosi pomegu gra|anite i javnata<br />
vlast implicira i na soodvetna sodr`ina na pretstavkite {to ovaa<br />
ustavna odredba ja pretpostavuva, a toa se inicijativi, mislewa i zabele{ki<br />
za pra{awa od op{t ili li~en interes za koi graganinot smeta<br />
deka treba da go zapoznae dr`avniot organ i da bara od nego prezemawe<br />
merki vo ramkite na negovite nadle`nosti. Gra|aninot e za{titen od<br />
odgovornost i {tetni posledici zaradi izrazeno mislewe ili stav vo<br />
pretstavkite, osven vo slu~aite koga so toa storuva krivi~no delo,<br />
{to uka`uva na toa deka pretstavkata mo`e da sodr`i i negativni<br />
oceni i mislewa za opredeleni pra{awa i sostojbi, ili pravni i fizi~ki<br />
lica.<br />
So ogled na na~inot na koj se formulirani osporenite odredbi<br />
i {to dejstvijata na koi se odnesuvaat ne se neposredno povrzani so<br />
rabotnite obvrski i dol`nosti na rabotnicite vo pretprijatieto,<br />
Sudot oceni deka so niv se ograni~uva ustavnoto pravo, gra|anite da<br />
podnesuvaat pretstavki do dr`avnite organi.<br />
Soglasno ~l. 54 st. 1 od Zakonot za osnovnite prava od rabotniot<br />
odnos ("SL. SFRJ" br. 60/1989 i 42/1990), rabotnikot koj po svoja<br />
vina ne gi ispolnuva svoite dol`nosti i rabotni obvrski ili ne se<br />
pridr`uva kon odlukite doneseni vo organizacijata odnosno kon odlukata<br />
{to ja donel rabotodava~ot, pravi povreda na rabotnata obvrska,<br />
a spored st. 3 na ~l. 54 od Zakonot, povredite na rabotnite obvrski se<br />
utvrduvaat so ovoj zakon, so zakon, so op{t akt, odnosno so kolektiven<br />
dogovor.<br />
So ~l. 58 st. 1 od Zakonot se propi{ani pote{kite povredi na<br />
dol`nostite i rabotnite obvrski za koi se izrekuva merkata prestanuvawe<br />
na rabotniot odnos, a spored st. 2 na ovoj ~len ovaa merka se izrekuva<br />
i za drugi pote{ki povredi na rabotnite obvrski utvrdeni so zakon<br />
i so op{tiot akt odnosno so kolektiven dogovor. Soglasno st. 3 na<br />
ovoj ~len so op{tiot akt odnosno so kolektivniot dogovor poblisku se<br />
utvrduvaat okolnostite i uslovite pod koi povredite predvideni vo<br />
st. 1 od ovoj ~len }e se smetaat kako pote{ka povreda na rabotnata<br />
obvrska, za koja se izrekuva merkata prestanok na rabotniot odnos vo<br />
soglasnost so prirodata na dejnosta odnosno so prirodata na rabotata<br />
{to ja vr{i oddelen rabotnik.<br />
Od iznesenite zakonski odredbi proizleguva deka zakonot gi<br />
utvrdil pote{kite povredi na rabotnite dol`nosti i na rabotnite<br />
obvrski za koi mo`e da se izre~e merkata prestanuvawe na rabotniot<br />
odnos i dal mo`nost na organizaciite so op{t akt da utvrdat i drugi<br />
pote{ki povredi na rabotnite obvrski za koi mo`e da se izre~e ovaa<br />
merka. Pritoa, zakonot gi zadol`uva organizaciite poblisku da gi<br />
utvrdat okolnostite i uslovite pod koi povredite na rabotnite obvrski<br />
}e se smetaat kako pote{ki povredi, a koi moraat da bidat vo so-<br />
276
glasnost so prirodata na dejnosta odnosno so prirodata na rabotata<br />
{to ja vr{i oddelen rabotnik.<br />
Vo konkretniot slu~aj, so ogled na voop{teniot na~in na koj se<br />
definirani dejstvijata - iznesuvawe neto~ni informacii za pretprijatieto,<br />
prenesuvawe na nepovolni izjavi za drug rabotnik prezemawe<br />
ili propu{tawe na dejstvie so koe se namaluva ili omalova`uva ugledot<br />
na pretprijatieto ili na rabotnik, tie, spored misleweto na Sudot,<br />
ne pretstavuvaat povredi na rabotnite obvrski koi neposredno<br />
proizleguvaat od prirodata na dejnosta ili rabotata {to ja vr{i rabotnikot,<br />
osobeno koga za niv ne se poblisku utvrdeni okolnostite i<br />
uslovite od koi oddelni povredi na rabotnite obvrski i dol`nosti }e<br />
se smetaat za pote{ki povredi, za koi mo`e da se izre~e merkata prestanok<br />
na rabotniot odnos.<br />
So ogled na iznesenoto, Sudot oceni deka osporenite odredbi<br />
od Pravilnikot ne se vo soglasnost so ~l. 24 od Ustavot, so ~l. 2 od Zakonot<br />
za postapuvawe po pretstavkite i poplakite i so ~l. 54 i 58 od<br />
Zakonot za osnovnite prava od rabotniot odnos.<br />
3. <strong>Ustavn</strong>iot sud so Re{enie U. br. 199/1997 od 10. 12. 1997 ne povede<br />
postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 2 od Zakonot za postapuvawe<br />
po pretstavkite i predlozite ("SV RM," br. 36/1977, 12/1989).<br />
Na sednicata Sudot utvrdi deka vo ~l. 2 od Zakonot e predvideno<br />
deka pod pretstavki vo smisla na ovoj Zakon se podrazbiraat molbi,<br />
poplaki i drugi podnesoci so koi podnositelite se obra}aat do<br />
organite, organizaciite i zaednicite zaradi za{tita i efikasno ostvaruvawe<br />
na op{testveniot interes, svoite prava, obvrski i interesi,<br />
zaradi poveduvawe politi~ka ili druga inicijativa od op{t interes.<br />
Od ustavnata odredba od ~l. 24 proizleguva deka gra|aninot<br />
mo`e da podnesuva pretstavki do dr`avni organi i javni slu`bi, pri<br />
{to terminot pretstavki Ustavot go zema kako generi~en poim za site<br />
pismeni podnesoci {to gra|anite }e gi dostavat do dr`avnite organi<br />
vklu~uvaj}i gi tuka i predlozite. Spored toa Sudot smeta deka upotrebata<br />
na terminot predlozi ne e vo nesoglasnost so navedenata ustavna<br />
odredba.<br />
4. So Re{enie U. br. 211/1998 od 27. 01. 1999, Sudot ne povede postapka<br />
za za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 74 od Zakonot za krivi-<br />
~nata postapka ("SV RM," br. 15/1997).<br />
Na <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija mu be{e podnese<br />
inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l.<br />
74 od navedeniot zakon, od pri~ini {to toj ne bil vo soglasnost so ~l.<br />
9, 14 st. 2 i 24 od Ustavot na Republika Makedonija.<br />
Imeno, so isklu~uvaweto od izrekuvawe na pari~nata kazna za<br />
javniot obvinitel ili lice koe go zastapuva se naru{uva na~eloto na<br />
ednakvost. Osporenata odredba ne e vo soglasnost so ~l. 14 st. 2 i ~l. 24<br />
zatoa {to liceto kazneto so pari~na kazna ne bi mo`elo i ne bi trebalo<br />
za isti dejstva da se kaznuva dva pati.<br />
277
Sudot na sednicata utvrdi deka vo ~l. 74 od Zakonot za krivi-<br />
~nata postapka e predvideno Sudot }e go kazni so pari~na kazna od najmalku<br />
edna polovina, a najmnogu do dvokraten iznos od prose~nata plata<br />
vo Republikata isplatena vo posledniot mesec objaven od Zavodot<br />
za statistika branitelot, polnomo{nikot, zakonskiot zastapnik, o{teteniot,<br />
privatniot tu`itel ili o{teteniot kako tu`itel koj vo podnesokot<br />
ili usno go navreduva sudot ili liceto koe u~estvuva vo postapkata.<br />
Re{enieto za kaznuvawe go donesuva istra`niot sudija,<br />
odnosno sovetot pred koj e dadena izjavata, a ako e taa storena vo podnesokot<br />
- sudot koj treba da odlu~i za podnesokot. Protiv ova re{enie<br />
e dozvolena `alba. Ako javniot obvinitel ili lice koe go zastapuva<br />
navreduva nekoj drug, za toa }e se izvesti nadle`niot javen obvinitel.<br />
Za kaznuvaweto na advokatot odnosno na advokatskiot pripravnik<br />
}e se izvesti Advokatskata komora.<br />
Kaznuvaweto spored st. 1 na ovoj ~len ne vlijae vrz goneweto i<br />
izrekuvaweto na kaznata za krivi~noto delo izvr{eno so navreduvaweto.<br />
Vo konkretniot slu~aj Sudot smeta deka ne e vo pra{awe povreda<br />
na ustavnoto na~elo na ednakvost na gra|anite, tuku stanuva zbor<br />
za opredeluvawe na pozicijata na javniot obvinitel vo krivi~nata postapka,<br />
koj so ogled na toa deka e dr`aven organ ne podle`i na kaznuvawe<br />
so pari~na kazna kako drugite u~esnici, tuku se primenuvaat<br />
drugi merki. Toa zna~i deka ne se raboti za neednakvost vo pravoto na<br />
gra|anite, tuku za razli~na procesna pozicija na javniot obvinitel,<br />
spored toa i na negoviot zastapnik vo postapkata i vo odnos na drugite<br />
u~esnici fizi~ki lica. Okolnosta dali so ogled na spomenatiov fakt<br />
javniot obvinitel vo postapkata ima razli~na, bi se reklo povlastena<br />
pozicija, se dol`i na negovata ustavna polo`ba i vidot na krivi~nata<br />
postapka pozitivno - pravno normirana koja sodr`i zna~itelni inkvizicioni<br />
elementi. No, seto toa ne e osnova za izveduvawe na praven<br />
stav za nesoglasnost na predmetnata zakonska odredba so ~l. 9 od Ustavot.<br />
Javnoto obvinitelstvo kako samostoen dr`aven organ {to gi<br />
goni storitelite na krivi~ni dela i drugi so zakon propi{ani kaznivi<br />
dela se organizira spored principot na hierarhija i subordiniranost.<br />
So Zakonot za javnoto obvinitelstvo se osnova javno obvinitelstvo<br />
se ureduva negovata organizacija i nadle`nost, se opredeluva<br />
podra~jeto i sedi{teto na javnoto obvinitelstvo i se utvrdeni uslovite<br />
i postapkata za imenuvawe i razre{uvawe na javnite obviniteli i<br />
zamenicite javni obviniteli.<br />
Javniot obvinitel ima uloga na stranka vo postapkata, i toj<br />
kako dr`aven organ ja ostvaruva funkcijata na goneweto na storitelite<br />
na krivi~ni dela, odnosno se javuva vo uloga na zastapnik i za{-<br />
tita na objektivniot praven poredok.<br />
278
Spored toa, od ustavnata i zakonskata postavenost na javniot<br />
obvinitel kako dr`aven organ, iako toj se javuva kako stranka vo krivi~nata<br />
postapka ne proizleguva mo`nosta, za negovo kaznuvawe poradi<br />
navreda na sudot ili drug u~esnik vo postapkata, tuku samo obvrskata<br />
da bide izvesten nadle`niot javen obvinitel za toa koj natamu<br />
}e prezeme soodvetni merki za koi smeta deka se neophodni (smenuvawe,<br />
otpovikuvawe, disciplinsko kaznuvawe i drugo) sprema zastapnikot.<br />
Imaj}i ja predvid odredbata od ~l. 14 st. 2 od Ustavot, Sudot<br />
oceni deka ovlastuvaweto za izrekuvawe i izrekuvaweto na pari~nata<br />
kazna vo visina utvrdena so zakon, pretstavuva disciplinska merka<br />
koja Sudot ja izrekuva so cel za nepre~eno vodewe na krivi~nata postapka,<br />
kako i korektno odnesuvawe na u~esnicite vo postapkata. Kaznata<br />
se izrekuva so re{enie na koe liceto koe e kazneto so pari~na<br />
kazna ima pravo na `alba. Za razlika od ovaa mo`nost za kaznuvawe na<br />
u~esnicite vo postapkata, Zakonot za krivi~nata postapka nitu konstituira<br />
pravo za povtorno kaznuvawe za istoveten delikt i za povikuvawe<br />
na krivi~na odgovornost za toa, nitu pak, mo`e da im go uskrati<br />
pravoto na u~esnicite vo postapkata da baraat za{tita na svojata ~est<br />
i ugled od navreda, kleveta i drugi dela protiv ~esta i ugledot na li-<br />
~nosta. Zakonot, so odredbata od stav 2 na ~l. 74 ja definira avtonomnata<br />
priroda na disciplinskoto kaznuvawe vo krivi~nata postapka<br />
za naru{uvawe na redot ima svoj zaseben objekt na dejstvuvawe i objekt<br />
na za{tita, nezavisno od soodvetnosta na krivi~nata odgovornost.<br />
Odgovornosta za krivi~noto delo, kako pote{ok delikt, ja definira<br />
Krivi~niot zakonik so ~ii normi e opredelena pravnata sudbina i<br />
vlijanieto na okolnostite {to sudot }e gi zeme predvid vo ramkite na<br />
krivi~nata odgovornost (~l. 47 od KZ).<br />
[to se odnesuva do institutot od ~l. 14 st. 2 na Ustavot zabranata<br />
za povtorno sudewe, toj ima poinakva funkcija i se odnesuva za<br />
povtorno sudewe za istoveten ili razli~en fakti~ki i praven substrat,<br />
po pravosilna sudska odluka, {to ovde ne e e slu~aj, poradi {to<br />
ne stanuva zbor za povreda na principot ne bis in idem.<br />
Spored ~l. 24 od Ustavot sekoj gra|anin ima pravo da podnesuva<br />
pretstavki do dr`avnite organi i drugite javni slu`bi i na nav da dobie<br />
odgovor. Spored stav 2 na ovoj ~len, gra|aninot ne mo`e da bide<br />
povikan na odgovornost nitu da trpi {tetni posledici za stavovite<br />
izneseni vo pretstavkite, osven ako so niv ne storil krivi~no delo.<br />
Sudot smeta deka navedenata ustavna odredba se odnesuva na<br />
pravoto na gra|anite da podnesuvaat pretstavki do dr`avnite organi i<br />
drugite javni slu`bi i da dobivaat odgovor vo vrska so izvr{uvaweto<br />
na dr`avnite funkcii i javnite ovlastuvawa pri {to gra|anite ne<br />
mo`at da bidat povikani na odgovornost za stavot iznesen vo pretstavkite<br />
pred dr`avnite organi i javnite slu`bi, osven ako so niv ne storile<br />
krivi~no delo, a ne i koga tie se javuvaat kako stranki vo posta-<br />
279
pkata pred sudovite, so odredeni prava no i obvrski.<br />
Gra|anite mo`e da podnesuvaat pretstavki do sudot vo vrska so<br />
rabotata na sudot, i vo takvi slu~ai gra|aninot ne mo`e da bide zemen<br />
na odgovornost za izneseniot stav vo pretstavkata.<br />
Me|utoa, {to se odnesuva na podnesocite {to gra|anite kako<br />
stranki gi podnesuvaat vo postapkata, bilo toa da e krivi~nata, parni-<br />
~nata ili izvr{nata postapka, tie mora da gi po~ituvaat odredbite<br />
utvrdeni so Ustavot i zakonite.<br />
Vrz osnova na iznesenoto, Sudot oceni deka ne mo`e da se postavi<br />
pra{aweto za soglasnosta na osporenata odredba so ~l. 9, 14 st. 2<br />
i 24 od Ustavot.<br />
5. PRAVO NA VR[EWE JAVNI FUNKCII<br />
~l. 23<br />
Sekoj gra|anin ima pravo da u~estvuva vo vr{eweto na javni<br />
funkcii.<br />
Ova e pravo na sekoj gra|anin da u~estvuva vo vr{eweto na javnite<br />
funkcii vo op{testvoto. Me|u tie funcii spa|aat funkciite vo<br />
zakonodavnata, izvr{nata i sudskata vlast, kako i drugi funkcii vo<br />
instituciite {to vr{at raboti od op{t javen interes. Pritoa, se razbira,<br />
vr{eweto na funkciite e opredeleno so ispolnuvaweto na propi{anite<br />
zakonski uslovi (soodvetno obrazovanie, znaewe, iskustvo,<br />
stru~not) za izbor na opredelena funkcija.<br />
Pritoa, iako ne e naglaseno vo Ustavot, te`i{teto na toa pravo<br />
e da se ostvaruva pod ednakvi uslovi obezbedeni na site. Ovaa odredba<br />
mora da se razgleduva i vo povrzanost so ~l. 9 od Ustavot. Toa zna-<br />
~i deka pri priemot na gra|anite na javni funkcii zabraneta e primena<br />
na koj i da e kriterium na "politi~ka podobnost" so koi bi se davala<br />
prednost na gra|anite opredeleni za nekoja politi~ka partija.<br />
Propi{uvaweto ili primenata bez propi{uvawe na toj kriterium gi<br />
ru{i temelnite na~ela na politi~kiot sistem i otvara mo`nosti za<br />
povtorno vospostavuvawe kontrola na celiot dr`aven aparat od srtana<br />
naz edna politi~ka partija. Toa se narekuva "sistem na plen" (spoil<br />
sistem) nastanat od porane{nito sistem na amerikanskata demokratija,<br />
spored koj, partijata {to pobedila na izborite ima pravo da gi popolni<br />
site javni slu`bi so svoi aktivisti, odnosno so lica vo koi u`iva<br />
doverba, za{to dr`avata se smeta za "plen" steknat so pobedata na<br />
izborite. Nasproti toa stoi kriteriumot na stru~nost i zaslugi<br />
(merriti sistem) koj obezbeduva sigurnost na gra|anite vo pristapot kon<br />
javnite funkcii i javnite slu`bi, zavisno od iska`anosta na nivnata<br />
280
podgotvenost, odnosno sposobnost za opredelena funkcija. 267<br />
ME\UNARODNI DOKUMENTI<br />
Univerzalna deklaracija za pravata na ~ovekot od 1948<br />
~l. 21<br />
(2) Sekoj ima pravo na ednakva dostapnost na javnite slu`bi vo<br />
svojata zemja.<br />
Me|unaroden pakt za gra|anskite i politi~kite prava od 1966<br />
~l. 25<br />
Sekoj gra|anin bez kakvi i da e razliki od spomenatite vo ~len<br />
2 i bez nerazumni ograni~uvawa treba da ima pravo i mo`nosti:<br />
a) da u~estvuva vo vodeweto na javnite raboti, neposredno ili<br />
preku izbrani pretstavnici.<br />
c) da ima pristap do javnite slu`bi na svojata zemja pod op{ti<br />
uslovi na ednakvost.<br />
USTAVNOSUDSKA PRAKTIKA<br />
1. So Odluka U. br 6/1993 od 28. 04. 1993, Sudot go ukina ~l. 26 od<br />
Zakonot za javnoto obvinitelstvo ("SV RM," br. 80/1992), vo delot {to<br />
predviduva za javen obvinitel i zamenik javen obvinitel da ne mo`e da<br />
bide imenuvano lice koe na pretsedatel ili sudija na sud so ista stvarna<br />
nadle`nost, kako i na advokat od isto podra~je, mu e bra~en drugar<br />
ili e vo srodstvo vo prava linija ili vo stranična linija do vtor<br />
stepen.<br />
So istata odluka Sudot ja zapre postapkata za ocenuvawe na<br />
ustavnosta na ~l. 26 od Zakonot, vo delot {to predviduva za javen obvinitel<br />
i zamenik javen obvinitel da ne mo`e da bide imenuvano lice<br />
koe na lice vo nekoe od ovie zvawa vo isto ili povisoko javno obvinitelstvo,<br />
ili vo Javnoto obvinitelstvo na Republika Makedonija mu e<br />
bra~en drugar ili e vo sredostvo vo prava linija ili vo strani~na<br />
linica do vtor stepen.<br />
Na javnata rasprava pretstavnikot na podnositelot na inicijativata<br />
istakna deka osporenata odredba na ~l. 26 od ozna~eniot zakon<br />
ne e vo soglasnost so Ustavot, zatoa {to gi ograni~uvala pravata na<br />
gra|anite utvrdeni vo ~l. 9, 23, 32 i 54 od Ustavot, poradi {to pobara<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud da ja ukine, odnosno da ja poni{ti osporenata odredba.<br />
Pretstavnikot na Vladata na Republika Makedonija istakna<br />
deka ustavniot princip na ednakvosta na gra|anite, sodr`an vo ~l. 9 od<br />
Ustavot, e pojdovna osnova za slobodite i pravata na ~ovekot i gra-<br />
|aninot i deka so osporenata odredba od zakonot se obezbeduvalo ost-<br />
267<br />
Sokol, S i Smerdel, B. <strong>Ustavn</strong>o pravo, Informator, Zagreb, 1995, str. 83-84.<br />
281
varuvaweto na ustavnoto na~elo na ednakvosta za site gra|ani, bidej}i<br />
so nea se onevozmo`uvalo poradi semejni vrski na nositelite na javnoobvinitelskata<br />
funkcija da se povreduvaat pravata na drugite gra-<br />
|ani. Toj, isto taka, istakna deka na gra|anite ne im bilo ograni~eno<br />
pravoto da u~estvuvaat vo vr{eweto na funkcijata obvinitel i zamenik<br />
obvinitel, zatoa {to tie mo`ele da ja vr{at ovaa funkcija vo<br />
sekoe obvinitelstvo vo Republikata, osven vo javnite obvinitelstva<br />
ili sudovite na podra~jeto na koe negoviot bra~en drugar ili blizok<br />
rodnina vr{el pravosudna funkcija. Ponatamu, istakna deka ustavniot<br />
princip, podrazbira isti uslovi, a gra|anite {to se vo brak ili<br />
rodninska vrska so licata koi ve}e vr{at opredelena funkcija objektivno<br />
mo`e da gi dovede vo privilegirana polo`ba. Isto taka, smeta<br />
deka ~l. 32 od Ustavot ne ja isklu~uva mo`nosta za vr{ewe na opredeleni<br />
funkcii da se baraat opredeleni materijalnopravni ili procesnopravni<br />
uslovi, {to e osnoven uslov za red i pravna sigurnost. Osporenata<br />
odredba od zakonot ima za cel da obezbedi objektivno vr{ewe<br />
na funkcijata na javnoto obvinitelstvo, kako edinstven i samostoen<br />
dr`aven organ. Spored toa, i dimenziite na ograni~uvaweto vospostaveni<br />
so osporenata odredba se opravdani, imaj}i ja predvid organizacijata<br />
na obvinitelstvoto i hierhiskiot odnos pome|u povisokiot i<br />
poniskiot javen obvinitel i deka obvinitelite postapuvaat pred nadle`en<br />
sud, kako i deka svojata funkcija ja ostvaruvaat vrz kontradiktorni<br />
principi so advokat, koj {to gi zastapuva interesite na sprotivnata<br />
stranka vo postapkata.<br />
Od strana na pretstavnicite na pravosudnite organi be{e iska-<br />
`ano mislewe deka osporenata odredba ne e vo soglasnost so Ustavot,<br />
zatoa {to Ustavot ne daval mo`nost za vakvo ograni~uvawe. Celta<br />
{to zakonodavecot sakal da ja postigne so osporenata odredba vo praktikata<br />
se ostvaruva so zakonskite instituti na izzemawe. So osporenata<br />
odredba se vr{ela diskriminacija na oddelni gra|ani, diskreditiraj}i<br />
gi odnapred kako nepodobni za objektivno vr{ewe na javnoobvinitelskata<br />
funkcija.<br />
Od u~esnikot vo raspravata od redot na nau~nite rabotnici<br />
be{e iska`ano mislewe deka osporenata odredba pretstavuva organizacionen<br />
propis i e vo direktna funkcija na poobjektivno ostvaruvawe<br />
na pravata i dol`nostite na javnoto obvinitelstvo. Toj, isto taka,<br />
iska`a stanovi{te deka celta na ova ograni~uvawe pretstavuva garancija<br />
za ostvaruvawe na pravata i slobodite na gra|anite pred ovoj<br />
organ, no deka i ograni~uvaweto e {iroko postaveno.<br />
Na sednicata Sudot utvrdi deka spored ~l. 26 od Zakonot za javen<br />
obvinitel i zamenik javen obvinitel ne mo`e da bide imenuvano<br />
lice koe vo nekoe od ovie zvawa, vo isto ili povisoko javno obvinitelstvo<br />
ili vo javnoto obvinitelstvo na Republika Makedonija, na pretsedatel<br />
ili sudija na sud so ista stvarna nadle`nost, kako i na javnoto<br />
obvinitelstvo ili na advokat od isto podra~je, mu e bra~en drugar ili<br />
282
e vo srodstvo vo prava linija ili vo strani~na linija do vtor stepen.<br />
Od ozna~enata zakonska odredba proizleguva deka so Zakonot se<br />
ograni~uvaat oddelni gra|ani da ne mo`at da bidat imenuvani za javni<br />
obviniteli i zamenici javni obviniteli dokolku se vo brak ili vo rodninska<br />
vrska vo prava linija ili vo strani~na linija do vtor stepen<br />
so lica vo nekoe od ovie zvawa vo isto ili povisoko javno obvinitelstvo<br />
ili vo pravosuden organ so ista stvarna ili mesna nadle`nost<br />
ili na advokat od isto podra~je.<br />
Od odredbite od ~l. 9, 23, 32, 54 i 106 od Ustavot proizleguva<br />
deka pravoto na ednakvost se predviduva kako temelna vrednost za ostvaruvawe<br />
na site gra|anski slobodi i prava i po svojata su{tina gi<br />
negira diskriminacijata, privilegiite i povlastuvawata vrz osnova<br />
na socijalnoto poteklo i op{testvenata polo`ba.<br />
Spored misleweto na Sudot, ~l. 26 od Zakonot pretstavuva<br />
ograni~uvawe za vr{ewe na javnoobvinitelska funkcija za gra|anite<br />
koi se vo brak ili vo rodninska vrska so gra|ani koi vr{at sudska funkcija<br />
vo sud so ista stvarna nadle`nost ili se zanimavaat so advokatura<br />
na podra~jeto na deluvawe na javnoto obvinitelstvo. Poradi toa,<br />
Sudot oceni deka vo ovoj del ~l. 26 od Zakonot ne e vo soglasnost so ~l.<br />
9, 23, 32 i 54 od Ustavot na Republika Makedonija.<br />
Me|utoa, od ~l. 106 od Ustavot proizleguva deka javnoto obvinitelstvo<br />
e edinstven i samostoen dr`aven organ koj gi goni storitelite<br />
na krivi~nite dela i na drugi so zakon utvrdeni kaznivi dela,<br />
poradi {to javnoto obvinitelstvo svojata funkcija ja vr{i vrz principot<br />
na organizaciono edinstvo i vertikalna povrzanost na site<br />
organizacioni edinici na javnoto obvinitelstvo kako edinstven<br />
organ. So ogled na toa, Sudot smeta deka vo zakonskoto ureduvawe na<br />
organizirawe na javnoto obvinitelstvo i ostvaruvaweto na negovite<br />
funkcii bra~nata i rodninskata vrska na nositelite na taa funkcija<br />
mo`e da se predvidi kako eden od uslovite za ograni~uvawe na nejzinoto<br />
vr{ewe, zaradi obezbeduvawe garancijata za ostvaruvawe na pravata<br />
i slobodite na gra|anite pred toj organ.<br />
Poradi toa, Sudot oceni deka takvite ograni~uvawa predvideni<br />
so osporeniot ~len vo zakonot, vo delot {to se odnesuvaat na javnoto<br />
obvinitelstvo, ne se vo nesoglasnost so navedenite odredbi na Ustavot<br />
na Republika Makedonija.<br />
2. So Re{enie U. br. 100/1997 od 18. 06. 1997, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 5 st. 1 od Zakonot za lokalnite<br />
izbori ("SV RM," br. 46/1996) vo delot "vrabotenite na stru~ni<br />
i upravni raboti vo organite na dr`avnata uprava i vo upravnite<br />
organi na op{tinata odnosno gradot Skopje."<br />
Spored navodite na podnositelot na inicijativata so osporeniot<br />
~len od Zakonot mu bilo odzemeno pravoto da u~estvuva vo vr{eweto<br />
na javni funkcii, bidej}i toj bil vraboten vo Ministerstvoto za<br />
pravda - Mesna kancelarija vo s. Sirkovo i ne mo`el volonterski da ja<br />
283
vr{i funkcijata ~len na Sovetot na op{tinata Rosoman, za razlika od<br />
~lenovite na Sovetot koi bile vraboteni vo javni pretprijatija.<br />
Poradi toa, podnositelot smeta deka osporeniot ~len vo delot "vrabotenite<br />
na stru~ni i upravni raboti vo organite na dr`avnata uprava<br />
i vo upravnite organi na op{tinata odnosno gradot Skopje," ne bil vo<br />
soglasnost so ~l. 9 i 23 od Ustavot.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~l. 5 st. 1 od Zakonot,<br />
funkcijata ~len na sovetot i gradona~alnik e nespojliva so funkcijata<br />
pretsedatel na Republika Makedonija, pratenik, pretsedatel na<br />
Vladata na Republika Makedonija, minister, sudija na <strong>Ustavn</strong>iot sud<br />
na Republika Makedonija, sudija, javen obvinitel i drugi nositeli na<br />
funkcii koi gi izbira ili imenuva Sobranieto na Republika Makedonija<br />
i Vladata na Republika Makedonija, vrabotenite na stru~ni i<br />
upravni raboti vo organite na dr`avnata uprava i vo upravnite organi<br />
na op{tinata, odnosno gradot Skopje.<br />
Od odredbite od ~l. 9 i 23 od Ustavot proizleguva deka ednakvosta<br />
na gra|anite pred Ustavot i zakonite kako i pravoto na gra|anite<br />
da u~estvuvaat vo vr{eweto na javni funkcii se del od osnovnite<br />
gra|anski i politi~ki slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot. <strong>Ustavn</strong>ata<br />
opredelba deka sekoj gra|anin ima pravo da u~estvuva vo vr{eweto<br />
na javnite funkcii zna~i demonopolizirawe na javnite funkcii<br />
i podrazbira nivna dostapnost na sekoj gra|anin.<br />
Me|utoa, trgnuvaj}i od pretpostavkata deka ima funkcii ~ie<br />
vr{ewe e edinstveno mo`no i ispravno samo ako istovremeno ne se<br />
vr{at i nekoi drugi funkcii, Ustavot vo pove}e svoi ~lenovi utvrdil<br />
nespojlivost na oddelni funkcii. Taka, vo ~l. 63 st. 5 od Ustavot e<br />
opredeleno deka so zakon se utvrduva nespojlivosta i neizbirlivosta<br />
na funkcijata pratenik vo Sobranieto so vr{ewe na drugi javni funkcii<br />
ili profesii. Spored ~l. 67 stav 3 od Ustavot, funkcijata pretsedatel<br />
na Sobranieto e nespojliva so vr{ewe na druga javna funkcija,<br />
profesija ili funkcija vo politi~ka partija. Spored ~l. 83 st. 1 od<br />
Ustavot, dol`nosta pretsedatel na Republikata e nespojliva so vr{ewe<br />
na druga javna funkcija, profesija ili funkcija vo politi~ka partija.<br />
^l. 89 st. 4 od Ustavot, opredeluva deka funkcijata pretsedatel<br />
na Vladata i minister e nespojliva so vr{ewe na drugi javni funkcii<br />
ili profesii. Soglasno ~l. 100 st. 3 od Ustavot, sudiskata funkcija e<br />
nespojliva so vr{ewe na druga javna funkcija i profesija ili so ~lenuvawe<br />
vo politi~ka partija. ^l. 104 st. 5 od Ustavot opredeluva deka<br />
funkcijata ~len na Republi~kiot sudski sovet e nespojliva so vr{ewe<br />
na drugi javni funkcii i profesii ili so ~lenuvawe vo politi~ki partii.<br />
Spored ~l. 107 st. 3 od Ustavot, funkcijata javen obvinitel e<br />
nespojliva so vr{ewe na druga funkcija i profesija ili so ~lenuvawe<br />
vo politi~ka partija, a spored ~l. 111 st. 1 od Ustavot, funkcijata sudija<br />
na <strong>Ustavn</strong>iot sud e nespojliva so vr{ewe druga javna funkcija i<br />
profesija ili so ~lenuvawe vo politi~ka partija.<br />
284
Me|utoa, vo delot za lokalnata samouprava, Ustavot ne opredeluva<br />
nespojlivost na funkcijata tuku utvrduva deka lokalnata samouprava<br />
se ureduva so zakon. Ponatamu, imaj}i predvid deka Ustavot gi<br />
utvrdil osnovnite izborni principi, a dopu{til izborniot re`im da<br />
se uredi so zakon, pravna pretpostavka e deka zakonodavecot so izborniot<br />
zakon ima pravo da opredeli nespojlivost na odredeni funkcii.<br />
So zakonskata odredba deka vrabotenite na stru~ni i upravni raboti<br />
vo organite na dr`avnata uprava i vo upravnite organi na op{tinata<br />
odnosno gradot Skopje ne mo`at istovremeno da ja vr{at funkcijata<br />
~len na sovet i gradona~alnik, ne se skratuva pravoto na gra|anite da<br />
u~estvuvaat vo vr{eweto na javni funkcii bidej}i ovie lica imaat<br />
pravo da bidat izbrani za nekoja od ovie funkcii, no nivnata funkcija<br />
vo organite na upravata, op{tinite odnosno gradot prestanuva so denot<br />
na verifikacijata na mandatot za ~len na sovetot ili gradona~alnik.<br />
Isto taka, Sudot smeta deka so osporeniot ~len od Zakonot ne se<br />
doveduva vo pra{awe ednakvosta na gra|anite pred Ustavot i pred zakonite,<br />
bidej}i odredbata va`i za site gra|ani pod ednakvi uslovi.<br />
3. So Re{enie U. br. 171/2000 od 28.03.2001, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 50 st. 6 i ~l. 69 st. 2 t. 2 od Zakonot<br />
za sudovite ( "SV RM," br. 36/1995, 45/1995 - ispravka).<br />
Spored navodite vo inicijativata so osporenite zakonski odredbi<br />
na sudiite, kako gra|ani na Republika Makedonija im se skratuvalo<br />
pravoto da u~estvuvaat vo vr{eweto na javnite funkcii, kako<br />
{to se funkciite pratenik, odbornik, pretsedatel na dr`ava i sl., so<br />
ogled na toa {to osporenite odredbi od Zakonot bile tolku rigorozni<br />
{to sudijata ne mo`el "ni da pomisli" da se kandidira za edna od navedenite<br />
funkcii i kako "nezavisen kandidat," bidej}i spored Zakonot<br />
toa se smetalo kako pote{ka disciplinska povreda poradi {to<br />
u{te vo procesot na predizbornata kampawa toj }e bil razre{en od<br />
funkcijata sudija.<br />
Poradi navedenite pri~ini osporenite odredbi od Zakonot ne<br />
bile vo soglasnost so ~l. 23 od Ustavot, spored koj sekoj gra|anin ima<br />
pravo da u~estvuva vo vr{eweto na javni funkcii, odnosno na site gra-<br />
|ani im se garantiralo pasivno izbira~ko pravo i dostapnost pod<br />
ednakvi uslovi na site funkcii.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka spored osporeniot ~l. 50 st. 6 od<br />
Zakonot, sudijata ne mo`e da ~lenuva i da vr{i politi~ka funkcija vo<br />
politi~ka partija ili da ostvaruva partiski i politi~ki aktivnosti.<br />
Spored ~l. 69 st. 1 od Zakonot, sudijata mo`e da bide razre{en<br />
koga }e izvr{i pote{ka disciplinska povreda {to go pravi nedostoen<br />
za vr{ewe na sudskata funkcija, a kako pote{ka disciplinska povreda<br />
spored osporeniot st. 2 t. 2 od ovoj ~len od Zakonot se smeta "partiski<br />
i politi~ki aktivnosti" na sudijata.<br />
Razgleduvaj}i gi osporenite odredbi od Zakonot vo odnos na<br />
ustavni odredbi od ~l. 20, 22, 23, 54, 98, 99, spored misleweto na Sudot<br />
285
jasno proizleguva deka zabranata na sudijata da ~lenuva vo politi~ka<br />
partija, da vr{i politi~ka funkcija vo politi~ka partija ili da<br />
ostvaruva partiski i politi~ki aktivnosti i mo`nosta za razre{uvawe<br />
na sudijata kako posledica od ostvaruvawe na takvite aktivnosti,<br />
imaat direktna ili indirektna osnova vo site navedeni ustavni<br />
odredbi, a vo prv red vo onie koi se odnesuvaat na ustavniot koncept za<br />
sudskata vlast, kako edna od trite vidovi na dr`avna vlast utvrdeni vo<br />
~l. 8 st. 1 al. 4 od Ustavot.<br />
Imeno, soglasno principot na podelba na vlasta, Ustavot na<br />
Republika Makedonija sudskata vlast ja konstituiral kako samostojna<br />
i nezavisna koja ja vr{at sudovite vrz osnova na Ustavot, zakonite i<br />
me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot. Kako<br />
eden od uslovite za funkcionirawe na sudskata vlast soglasno principite<br />
na ustavnost i zakonitost i principot na nezavisnost i samostojnost<br />
na sudovite, Ustavot vo ~l. 100 st. 3 utvrdil deka sudiskata funkcija<br />
e nespojliva me|u drugoto i so ~lenuvawe vo politi~ka partija.<br />
Toa zna~i deka zabranata sudijata istovremeno da bide i ~len<br />
na politi~ka partija e utvrdena vo samiot Ustav, a so odredbata na<br />
osporeniot ~l. 50 st. 6 od Zakonot se vr{i samo operacionalizacija na<br />
ovaa ustavna zabrana i toa na na~in {to spored ovaa zakonska odredba,<br />
osven ~lenuvaweto vo politi~ka partija, na sudijata ne mu se dozvoluva<br />
da vr{i i politi~ka funkcija vo politi~ka partija ili da ostvaruva<br />
partiski i politi~ki aktivnosti.<br />
Vo toj kontekst gledano osporenata odredba na ~l. 50 st. 6 od<br />
Zakonot ne otstapuva od ustavnata opredelba za inkompatibilnosta na<br />
sudiskata funkcija so ~lenuvaweto vo politi~ka partija, odnosno na<br />
statusot sudija so politi~ka pripadnost, poradi {to spored misleweto<br />
na Sudot i ne bi mo`elo da se problematizira vo celina nejzinata<br />
soglasnost so ~l. 100 st. 3 od Ustavot.<br />
Pokraj toa, vo funkcija na ostvaruvawe na ustavnata opredelba<br />
na inkompatibilnost na sudiskata funkcija so ~lenuvawe vo politi-<br />
~ka partija, koja vo slu~ajot i ne e sporna, spored misleweto na Sudot<br />
e i osporenata odredba na ~l. 69 st. 2 t. 2 od Zakonot, zatoa {to kako<br />
posledica na partiski i politi~ki aktivnosti, koi spored Zakonot ne<br />
se dozvoleni i se kvalificirani kako izvr{uvawe na pote{ka disciplinska<br />
povreda {to go pravi nedostoen za vr{ewe na sudiskata funkcija,<br />
e predvidena mo`nost sudijata da bide razre{en.<br />
Me|utoa, dokolku osporenite odredbi od Zakonot se doveduvaat<br />
vo korelacija so ~l. 22 i 23 od Ustavot, od ~ij aspekt se osporuva nivnata<br />
ustavnost, fakt e deka so niv vo izvesna smisla se vr{i ograni-<br />
~uvawe i na pasivnoto izbira~ko pravo na sudijata i na negovoto pravo<br />
da u~estvuva vo vr{ewe na drugi izborni funkcii, pokraj sudiskata,<br />
ako se ima predvid deka sudijata ne mo`e da u~estvuva vo izborniot<br />
proces kako kandidat za pretsedatel na Republika Makedonija, za<br />
pratenik vo Sobranieto na Republika Makedonija i za ~len na sovetot<br />
286
na op{tina predlo`en od politi~ka partija, koi po pravilo se predlagaat<br />
od ~lenovite na partijata.<br />
No, ako se ima predvid deka na~inot na predlagawe na kandidati<br />
za navedenite izborni funkcii e ureden vo izbornite zakoni na<br />
Republika Makedonija, spored koi kandidatite za ovie funkcii, osven<br />
drugite ovlasteni subjekti, gi predlagaat i politi~kite partii, kako<br />
osnoven politi~ki subjekt i ako vo slu~ajot ~l. 100 st. 3 od Ustavot se<br />
gleda vo kontekst i na re{enijata na izbornite zakoni, nesomneno<br />
proizleguva deka ograni~uvaweto na pasivnoto izbira~ko pravo na sudiite<br />
se javuva kako posledica od zabranata tie da ~lenuvaat vo politi~ki<br />
partii utvrdena vo ovoj ~len od Ustavot, a ne od ~l. 22 i 23 od<br />
Ustavot. Inaku, ovaa ustavna zabrana, me|u drugoto, ima za cel sudijata<br />
vo svojata rabota da ne se rakovodi od politi~kite stavovi na partijata<br />
i da ne e pod vlijanie i pritisok na partijata.<br />
Toa {to vo osporenata odredba na ~l. 50 st. 6 od Zakonot se pravi<br />
razdvojuvawe na ~lenstvoto na sudijata vo politi~ka partija od<br />
vr{eweto na politi~ka funkcija vo politi~ka partija i ostvaruvawe<br />
na partiska i politi~ka aktivnost, ne zna~i deka sudiite trpat pogolemi<br />
ograni~uvawa vo pogled na ostvaruvaweto na pasivnoto izbira~ko<br />
pravo vrz osnova na taa odredba, od onie {to indirektno proizleguvaat<br />
od samata ustavna zabrana tie da ~lenuvaat vo politi~ki partii, bidej}i<br />
vr{eweto na politi~ka funkcija vo politi~ka partija i ostvaruvaweto<br />
na partiski i politi~ki aktivnosti, koi se utvrdeni kako<br />
nedozvoleni aktivnosti vo osporenite odredbi od Zakonot, spored nivnata<br />
priroda, zna~ewe i konotacija vo koja se upotrebeni, se nerazdelni<br />
od ~lenstvoto vo politi~ka partija, odnosno ostvaruvaweto na<br />
navedenite aktivnosti ne go isklu~uvaat ~lenstvoto vo partijata.<br />
Pritoa, Sudot smeta deka smislata na odvojuvawe na politi~kite<br />
od partiskite aktivnosti vo osporenite odredbi ima zna~ewe<br />
samo za razdvojuvawe na aktivnostite {to gi vr{at ~lenovite na politi~kata<br />
partija od tipot na javen politi~ki nastap so cel na javno<br />
prezentirawe i zastapuvawe na politi~ki stavovi, kako {to se izbornata<br />
kampawa, {to ja organizira politi~kata partija, javnite tribini<br />
i sl., od u~estvoto vo nejzinite aktivnosti "bez javen karakter" ili tn.<br />
skrieni aktivnosti, odnosno rabotewe vo partijata bez javno prezentirawe<br />
i zastapuvawe na politi~kite stavovi.<br />
Me|utoa, dokolku i ne e taka, sepak, od aspekt na ustavno utvrdenata<br />
polo`ba i funkciite na <strong>sudstvo</strong>to i principot na ustavnost i<br />
zakonitost i drugite principi na sudskoto rabotewe, mo`e da se opravda<br />
zakonskoto ograni~uvawe odnosno zabrana na politi~ki aktivnosti<br />
na sudijata od sekakov vid i oblik, nezavisno od toa dali toj e ~len<br />
ili ne e ~len na politi~ka partija i poradi takvite aktivnosti sudijata<br />
da bide razre{en, se so cel za celosna depolitizacija na sudskata<br />
funkcija. Vakvoto opravduvawe ima formalena osnova i vo ~l. 99 st. 3<br />
al. 5 od Ustavot, spored koj pravo e na zakonodavecot so zakon da gi<br />
287
utvrdi pote{kite disciplinski povredi {to go pravat sudijata nedostoen<br />
za vr{ewe na sudiskata funkcija, kako osnova za negovo razre-<br />
{uvawe, {to vpro~em zakonodavecot i go napravil vo ~l. 69 od Zakonot<br />
za sudovite.<br />
4. So Odluka U. br 235/2001 od 6. 03. 2002, Sudot go ukina ~l. 20<br />
st. 2 t. 3 od Zakonot za ste~aj ("SV RM," br. 55/1997 i 53/2000).<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka spored osporenata odredba za<br />
ste~aen upravnik mo`e da bide imenuvano fizi~ko lice pod uslov da<br />
ne e osuduvano za krivi~ni dela {to go pravat nepodoben za ste~aen<br />
upravnik.<br />
Trgnuvaj}i od sodr`inata na na odredbite od ~l. 8 st. 1 al. 1, 3 i<br />
4, ~l. 13 st. 1, ~l. 14 st. 1, ~l. 23, ~l. 32, ~l. 54 st. 1 i ~l. 98 od Ustavot, a<br />
imaj}i ja predvid sodr`inata na osporenata odredba na ~l. 20 st. 2 to-<br />
~ka 3 od Zakonot, spored koja osuduvanosta na gra|aninot za oddelni<br />
krivi~ni dela e ograni~uva~ki faktor liceto da vr{i funkcija na<br />
ste~aen upravnik, po sila na samiot zakon, a ne kako posledica od konkretna<br />
kazna (zabrana) {to ja izrekol sudot so pravosilna sudska<br />
odluka, spored misleweto na Sudot, so takvoto ograni~uvawe se povreduva<br />
ustavniot princip na pretpostavena nevinost i principot na<br />
zakonitost vo kaznuvaweto i se ograni~uva pravoto na rabota i u~estvo<br />
vo vr{ewe na javna funkcija. Imeno, pravnite posledici od osudata<br />
ne mo`at da nastapuvaat avtomatski po sila na zakonot, tuku deka<br />
toa mo`e da se pravi samo so pravosilna sudska odluka, odnosno deka<br />
kaznenopravniot odnos se iscrpuva na relacijata na kaznivoto delo i<br />
sudski izre~ena kazna za negoviot storitel i deka natamo{ni posledici<br />
od negovoto izvr{uvawe odnosno od osudata za toa delo koi se sostojat<br />
vo ograni~uvawe na pravata na gra|anite ne se dopu{teni, osven<br />
ako toa ne e izre~no utvrdeno so Ustavot. Pokraj toa, vo osporenata<br />
odredba se povikuva na krivi~ni dela {to osuduvaniot go pravele nepodoben<br />
za ste~aen upravnik, koi vo postojniot krivi~en zakonik gi<br />
nema, odnosno poprimile druga sodr`ina i forma, taka {to odredbata<br />
e prakti~no neprimenliva po toa osnova.<br />
Vrz osnova na navedenoto, Sudot oceni deka osporenata odredba<br />
na ~l. 20 st. 2 t. 3 od Zakonot ne e vo soglasnost so napred navedenite<br />
odredbi od Ustavot.<br />
5. So Odluka U. br 117/2002 od 11. 12. 2002, Sudot go ukina ~l. 9<br />
st. 2 al. 2 od Zakonot za tehni~kata inspekcija ("SV RM," br. 48/1999).<br />
Zakonot za tehni~ka inspekcija vo ~l. 9 utvrdil uslovi koi treba<br />
da gi ispolnuva odredeno lice za da mo`e da bide nazna~eno za inspektor<br />
vo Inspektoratot za tehni~ka inspekcija. Vo st. 2 al. 2 od ovoj<br />
~len na Zakonot, e utvrdeno deka uslov za nazna~uvawe na ispektor e<br />
protiv nego da ne se vodi krivi~na postapka i da ne e osuduvan za krivi~ni<br />
dela protiv dr`avata, slu`benata dol`nost, protiv javnite fi-<br />
288
nansii i stopanstvoto, kako i za krivi~no delo izvr{eno vo umisla za<br />
koe mo`e da se izre~e kazna zatvor vo traewe od najmalku edna godina.<br />
Trgnuvaj}i od odredbite od ~l. 8 stav 1 al. 1, 3 i 4, ~l. 13 st. 1,<br />
~l. 14 st. 1, ~l. 23, ~l. 32, ~l. 54 st. 1 i ~l. 98 od Ustavot, a imaj}i ja<br />
predvid sodr`inata na osporenata odredba od ~l. 9 st. 2 al. 2 od Zakonot<br />
za tehni~ka inspekcija, spored koja tekot na vodeweto na krivi~na<br />
postapka ili osuduvanosta na gra|aninot za odddelni krivi~ni dela, e<br />
ograni~uva~ki faktor liceto da vr{i funkcija na inspektor vo Inspektoratot,<br />
po sila na samiot zakon, a ne kako posledica od konkretna<br />
kazna (zabrana) {to ja izrekol sudot so pravosilna sudska odluka, spored<br />
misleweto na Sudot e povreda na ustavniot princip na pretpostavena<br />
nevinost i principot na zakonitost vo kaznuvaweto, se ograni~uva<br />
pravoto na rabota i u~estvoto na vr{ewe na javna funkcija.<br />
Imeno, pravnite posledici od osudata ne mo`at da nastapuvaat<br />
avtomatski po sila na zakon, tuku tie nastapuvaat samo so pravosilna<br />
sudska odluka. Kaznenopravniot odnos se iscrpuva na relacijata na kaznivoto<br />
delo i sudski izre~ena kazna za negoviot storitel i natamo-<br />
{ni posledici od negovoto izvr{uvawe odnosno od osudata za toa delo<br />
koi se sostojat vo ograni~uvawe na pravata na gra|anite ne se dopu-<br />
{teni, osven ako toa ne e izre~no utvrdeno so Ustavot.<br />
So ogled na toa, Sudot oceni deka osporenata odredba od ~l. 9<br />
st. 2 al. 2 od Zakonot za tehni~ka inspekcija ne e vo soglasnost so napred<br />
navedenite odredbi od Ustavot na Republika Makedonija.<br />
6. So Odluka U. br. 108/2003 od 11. 02. 2004, Sudot go ukina ~l. 29<br />
st. 3 vo delot "ili ako se osudeni za krivi~no ili drugo delo {to gi<br />
pravi nedostojni za vr{eweto na funkcijata" od Zakonot za radiodifuznata<br />
dejnost ("SV RM," br. 20/1997 i 70/2003).<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~l. 29 st. 3 od Zakonot za<br />
radiodifuznata dejnost, mandatot na ~lenovite na Sovetot za vremeto<br />
za koe se izbrani mo`e da im prestane ako se osudeni za krivi~no delo<br />
za koe e propi{ana kazna zatvor vo traewe najmalku od {est meseci,<br />
ili ako se osudeni za krivi~no ili drugo delo {to gi pravi nedostojni<br />
za vr{eweto na funkcijata, kako i za neopravdano otsustvo od rabotata<br />
na Sovetot pove}e od {est meseci.<br />
Imaj}i gi predvid odredbite od ~l. 8 st. 1 al. 3, ~l. 9, ~l. 13 st. 1,<br />
~l. 14 st. 1, ~l. 51 i ~l. 54 st. 1 od Ustavot, kako i sodr`inata na osporenata<br />
zakonska odredba, Sudot utvrdi deka vo konkretniot slu~aj stanuva<br />
zbor za ograni~uvawe na pravata na gra|anite kako posledica od<br />
osuda za krivi~no i drugo kaznivo delo koja nastapuva po sila na zakon.<br />
Zatoa, pri ocenuvaweto na ustavnosta na osporenata zakonska<br />
odredba kako prvenstven kriterium se imaa predvid dvata principi na<br />
kaznenopravniot odnos utvrdeni vo ~l. 13 st. 1 i 14 st. 1 od Ustavot, a<br />
toa se, prvo, deka kaznata mo`e da se izre~e samo so sudska odluka i<br />
vtoro, deka za izvr{eno kaznivo delo na storitelot mo`e da mu se<br />
289
izre~e kazna {to kako takva e utvrdena so zakon ili drug propis. Toa,<br />
so drugi zborovi zna~i deka soglasno navedenite ustavni odredbi kaznenopravniot<br />
odnos se iscrpuva na relacijata kaznivo delo i sudski<br />
izre~ena kazna za storitelot i deka natamo{ni posledici od negovoto<br />
izvr{uvawe, odnosno od osudata za toa delo koi se sostojat vo ograni-<br />
~uvawe na pravata na gra|anite ne se dopu{teni, osven ako toa ne e<br />
izre~no utvrdeno so Ustavot, soglasno ~l. 54 st. 1 od Ustavot.<br />
Ottuka, ako se ima predvid deka so osporenata zakonska odredba<br />
se vr{i ograni~uvawe na pravoto na ~len na Sovetot za radiodifuzijata<br />
da ja vr{i ovaa funkcija do istekot na mandatot za koj e izbran<br />
samo poradi toa {to e osuden za krivi~no ili drugo delo, za Sudot ne e<br />
sporno deka ova ograni~uvawe ne e posledica {to proizleguva od izvr-<br />
{uvaweto na pravosilno izre~enata krivi~na ili druga sankcija,<br />
odnosno kazna, tuku pretstavuva dopolnitelna posledica {to gra|anite<br />
ja trpat vrz osnova na osuduvanosta, a koja nastapuva po sila na Zakonot.<br />
Vakvoto ograni~uvawe ne samo {to nema ustavna, tuku nema ni<br />
zakonska osnova.<br />
Osven {to se vr{i ograni~uvawe na pravata na gra|anite bez za<br />
toa da ima ustavna osnova, vo osporenata zakonska odredba ne se konkretno<br />
utvrdeni nitu krivi~nite i drugite kaznivi dela, ni izre~enata<br />
kazna za niv, {to go pravat ~lenot na Sovetot za radiodifuzija nedostoen<br />
za vr{ewe na ovaa funkcija. Ovoj nedostatok na osporenata<br />
odredba, spored misleweto na Sudot, dozvoluva potpolna diskrecija<br />
pri odlu~uvaweto za ova pra{awe pri {to poedinecot ne e za{titen<br />
od samovolno popre~uvawe da ja vr{i funkcijata - ~len na Sovetot<br />
duri i vo slu~ai koga krivi~noto ili drugoto kaznivo delo ne e vo nikakva<br />
vrska so ovaa funkcija. Zatoa, Sudot smeta deka formulacijata<br />
na osporenata zakonska odredba e nedovolno precizna i jasna i kako<br />
takva ne obezbeduva pravna sigurnost na gra|anite, kako eden od elementite<br />
na principot na vladeeweto na pravoto.<br />
III. EKONOMSKI SLOBODI I PRAVA<br />
Ekonomskite i socijalnite prava go izrazuvaat ekonomskiot i<br />
socijalniot status na ~ovekot vo odredeno op{testvo. Za razlika od<br />
li~nite i politi~kite slobodi i prava, ovie slobodi i prava vo golema<br />
mera se dadeni ili podareni prava od dr`avnata vlast. Ottuka, pogolemiot<br />
del od ekonomskite i socijalnite slobodi i prava se formulirani<br />
pove}e kako aspiracija ili ideal, a pomalku kako ostvarlivo<br />
pravo vo praktikata. Vakviot karakter na ovie slobodi i prava e posledica<br />
na voluntaristi~kata mo} na dr`avnata vlast, no i na nejzinata<br />
nemo} da obezbedi potrebni materijalni sredstva za ostvaruvawe<br />
na proklamiranite slobodi i prava vo praktikata. 268<br />
290<br />
268<br />
[kari}, S. <strong>Ustavn</strong>o pravo, vtora kniga, Union Trade, Skopje, 1995,
1. PRAVO NA SOPSTVENOST I PRAVO NA NASLEDUVAWE<br />
~l. 30<br />
Se garantira pravoto na sopstvenot i pravoto na nasleduvawe.<br />
Sopstvenosta sozdava prava i obvrski i treba da slu`i za dobro<br />
na poedinecot i na zaednicata.<br />
Nikomu ne mo`e da mu bidat odzemeni ili ograni~eni sopstvenosta<br />
i pravata koi proizleguvaat od nea, osven koga se raboti za javen<br />
interes utvrden so zakon.<br />
Vo slu~aj na eksproprijacija na sopstvenosta ili vo slu~aj na<br />
ograni~uvawe na sopstvenosta se garantira praveden nadomest koj ne<br />
mo`e da bide ponizok od pazarnata vrednost.<br />
~l. 31<br />
Stransko lice vo Republika Makedonija mo`e da steknuva pravo<br />
na sopstvenost pod uslovi utvrdeni so zakon.<br />
^len 59<br />
Na stranskite vlo`uva~i im se garantira pravoto na slobodno<br />
iznesuvawe na vlo`eniot kapital i dobivkata.<br />
Pravata steknati vrz osnova na vlo`eniot kapital ne mo`at da<br />
se namaluvaat so zakon ili drug propis.<br />
1. Spored najstaroto i najop{to sfa}awe, pravoto na sopstvenost<br />
e najpotpolna pravna vlast nad stvarta - "plena in re potestas". Od<br />
navedenoto na~elo proizleguva deka sopstvenosta e individualno pravo<br />
{to go ovlastuva sopstvenikot stvarta da ja koristi i upotrebuva<br />
na apsoluten na~in. Sega{niot individualisti~ki poim za pravoto na<br />
sopstvenost, me|utoa e izmenet i zna~i - stvarite mu pripa|aat na sopstvenikot<br />
koj vo pogled na svojata stvar mo`e da pravi sî {to izre~no<br />
ne mu e zabraneto (pozitivna strana) i sekoj tret da go isklu~i od toa<br />
(negativna strana).<br />
2. Pravoto na sopstvenost i slobodite koi se povrzani so ova<br />
pravo: slobodata na pretpriemni{tvo i slobodata na profesija, pretstavuvaat<br />
temel na ekonomskiot poredok na gra|anskoto op{testvo. Vo<br />
formalen pogled ustavnoto regulirawe na sopstvenosta opfa}a tri<br />
momenti: institucionalna garancija na nepovredivosta na sopstvenosta,<br />
rezerva na sopstvenosta, t.e. mo`nost za eksproprijacija i nacionalizacija<br />
i pravo na obe{tetuvawe.<br />
Pravoto na sopstvenost spored Ustavot zna~i pravo na fizi~ko<br />
i pravno lice na odreden podvi`en ili nedvi`en imot ili predmet da<br />
go poseduva, odnosno dr`i, da go koristi i so nego da raspolaga spored<br />
svoe sopstveno nao|awe. Pokraj toa, Ustavot sopstvenosta ja opredeluva<br />
kako odnos koj sozdava prava i obvski i koj treba da slu`i za dobro<br />
str. 176.<br />
291
na poedinecot i na zaednicata. Ustavot predviduva i mo`nost za odzemawe<br />
i ograni~uvawe na pravoto na sopstvenost, ako toa go bara javniot<br />
interes utvrden so zakon, no samo so pravedne nadomest koj ne<br />
mo`e da bide ponizok od pazarnata vrednost. Vo ~l. 8 st. 1 al. 6 Ustavot<br />
ja garantira i pravnata za{tita na sopstvenosta. Grantiraweto<br />
na pravoto na sopstvenost e dopolneto i so pravoto na pretpriemni{tvo<br />
od ~l. 55 od Ustavot.<br />
Pretpriema{tvoto i pazarnoto regulirawe na stopanskite<br />
odnosi od svoja strana se temel na uspe{niot ekonomski razvoj. Ulogata<br />
na dr`avata vo takviot sistem na ekonomski odnosi ostanuva, no so<br />
bitno izmeneti ingerencii. Vo pazarniot natprevar dr`avata mora da<br />
obezbedi da se po~ituvaat pravilata na ~esna igra, taka {to site prtpriema~i<br />
na pazarot da bidat vo ednakva pravna polo`ba i so svojata<br />
regulatorna dejnost da go spre~i sozdavaweto na monopoli koi gi eliminiraat<br />
pazarnite odnosi.<br />
3. Ustavot me|utoa, ne go sodr`i izre~no terminot privatna<br />
sopstvenost i nema odredbi za zakonsko opredeluvawe na osnovnite<br />
formi na sopstvenosta (od ustavniot tekst ne mo`e da se vidat: dr`avnata<br />
sopstvenost vo stopanstvoto; op{tinskata sopstvenost kako poseben<br />
oblik na javnata sopstvenost; koletivnata sopstvenost kako sopstvenost<br />
na pravnite lica - zdru`nija, politi~ki partii, verski zaednici<br />
i drugi).<br />
4. Opredeleni barawa koi se sostojat vo ograni~uvawe ili odzemawe<br />
na sopstvenosta ~esto se nu`ni ako se vo javen intres. Toa obi-<br />
~no e slu~aj koga poradi gradewe na golemi objekti kako {to se patni<br />
i `elezni~ki soobra}ajnici, energetski objekti i sl. Vo takvi slu~ai<br />
ima potreba od odzemawe na odredeni nedvi`nosti na sopstvenicite,<br />
me|utoa za toa mora da im se isplati nadomest koj odgovara na nivnata<br />
pazarna vrednost.<br />
5. Pravoto na sopstvenost na strancite e ustavno opredeleno,<br />
me|utoa ednovremeno e usloveno so donesuvawe zakon i so sproveduvawe<br />
pod uslovi na zakon. Uslovuvaweto so zakon se odnesuva samo na nedvi`niot<br />
imot. Takov zakon, vo koj }e bidat pedvideni osnovite, obemot,<br />
predmetot i uslovite pod koi mo`e da se stekne ova pravo, me|utoa<br />
sî u{te ne e donesen.<br />
6. Pravoto na nasleduvawe e poseben oblik na steknuvawe sopstvenost<br />
{to se ostvaruva po smrtta ili so poseben akt za vreme na `ivotot<br />
na ostavitelot. Vidovite na nasleduvawe (zakonsko, testamentalno,<br />
so dogovor), naslednicite i naslednite redovi, predmetot na nasleduvaweto,<br />
kako i na~inot i postapkata za ostvaruvawe na ova pravo e<br />
uredeno so poseben zakon.<br />
292
drugi.<br />
ME\UNARODNI DOKUMENTI<br />
Univerzalna deklaracija za pravata na ~ovekot od 1948<br />
~l. 17<br />
(1) Sekoj ima pravo da poseduva imot, sam kako i vo zaednica so<br />
(2) Nikoj ne smee arbitrarno da bide li{en od svojot imot.<br />
Protokol br. 1 kon Evropska konvecija za za{tita na ~ovekovite<br />
prava i osnovnite slobodi od 1950<br />
~l. 1<br />
Sekoe fizi~ko ili pravno lice ima pravo na mirno u`ivawe na<br />
svojata sopstvenost. Nikoj nema da bide li{en od svojata sopstvenost<br />
osven koga e toa vo javen interes i pod uslovi predvideni vo zakon i<br />
op{tite na~ela na me|unarodnoto pravo.<br />
Prethodnite odredbi ne navleguvaat vo pravoto na dr`avata da<br />
gi primenuva onie zakoni {to gi smeta za neophodni za kontrola na<br />
koristeweto na sopstvenosta vo soglasnost so op{tiot interes ili zaradi<br />
obezbeduvawe sigurna naplata na danocite i drugite pridonesi<br />
ili pari~ni kazni.<br />
*<br />
Pravoto na sopstvenost koe e pomesteno vo ~l. 1 od Dopolnitelniot<br />
(Prviot) Protokol na Evropskata konvencija, vsu{nost gi garantira<br />
slednive imotni prava:<br />
1 0 Pravo na sekoe fizi~ko i pravno lice na mirno u`ivawe (raspolagawe)<br />
so sopstvenosta. Zaradi sfa}awe na ova pravo, kako i drugite<br />
prava od ovaa sfera, treba da se ima predvid deka za{titenata sopstvenost<br />
ili "imot" soglasno navedeniot ~len se tolkuva vo<br />
naj{iroka smisla. Nakratko, pod ovoj poim, Sudot gi smeta: 1 0 pravata<br />
in rem (prava na podvi`ni i nedvi`ni stvari), 2 0 pravata in personam<br />
(prava vrz osnova na pravni odnosi me|u fizi~ki lica 269 ), i 3 0 prava<br />
vrz bestelesni stvari i drugi ekonomski interesi (prava od poseduvawe<br />
na akcii, 270 prava od licenci 271 i avtorski prava i prava od intelektualna<br />
sopstvenost, pravo na zakupodava~i na naemnina, 272 pravo od<br />
vr{ewe odredena dejnost, 273 odluki na arbitra`i, 274 pravo na nadomest<br />
269<br />
Vidi: Bremelid i Malnmstrom protiv [vedska (1982), Carrs-Frisk,<br />
M. Pravoto na sopstvenost, Directorate General of Human Rights, Council of<br />
Europe, Strasbourg Cedex, 2001, str. 12.<br />
270<br />
Vidi: Ibid, str. 11-12.<br />
271<br />
Vidi: slu~aj Traktorer Aktibolag protiv [vedska, Ibid, str. 16-17.<br />
272<br />
Vidi: slu~aj Mellacher protiv Avstrija, Ibid, str. 17-18.<br />
273<br />
Vidi: slu~aj Latridis protiv Grcija, Ibid, str. 17.<br />
274<br />
Vidi: slu~aj Stran Greek Refineries i Straits Andreadis protiv Grcija.<br />
Ibid, str. 12-13.<br />
293
na {teta, 275 pravo na penzija, 276 za{tita na legitimni o~ekuvawa deka<br />
treba da se promeni odredena sostojba 277 i sl.). Sudot zaklu~il deka vo<br />
odredeni slu~ai i sozdavaweto na klientela mo`e da se smeta za<br />
"imot" vo smisla na ~l. 1 od Protokolot br. 1. 278 Me|utoa, Komisijata<br />
i Sudot jasno navele deka pravoto na sopstvenost ne go podrazbira i<br />
pravoto na steknuvawe na imot (se za{tituva samo postoe~kata sopstvenost,<br />
a ne i pravoto na steknuvawe sopstvenost vo idnina). 279<br />
2 0 Pravo na neli{uvawe od sopstvenosta. Pravoto na<br />
neli{uvawe od sopstvenosta, me|utoa, ne zna~i nejzina apsolutna<br />
nepovredlivost, tuku deka javnopravnite zafa}awa vo sopstvenosta<br />
nema da bidat samovolni i deka nema da odat preku odredena granica vo<br />
ispolnuvaweto na op{tite interesi.<br />
3 0 Pravo na li{uvawe od sopstvenosta samo vo javen interes<br />
pod to~no opredeleni uslovi predvideni vo zakon i so op{tite principi<br />
na me|unarodnoto pravo.<br />
Na ovie prava na fizi~kite i pravnite lica im se recipro~ni<br />
soodvetni prava na dr`avata vo pogled na reguliraweto (propi{uvaweto):<br />
1 0 osnovi i uslovi za ograni~uvawe na spomenatite prava, 2 0 soodvetni<br />
oblici na kontrola vrz pravoto na sopstvenost koga toa go<br />
bara op{tiot interes, i 3 0 pravni pravila za obezbeduvawe (pla}awe)<br />
taksi ili drugi pridonesi i kazni.<br />
Inaku, koga se razgleduva pra{aweto dali ima prekr{uvawe na<br />
pravoto na sopstvenost garantirano vo ~l. 1 od Protokolot br. 1, prv<br />
~ekor na analiza e da se razgleda dali aplikantot ima imotno pravo<br />
ili sopstvenost vo ramkite na opfatot na toj ~len. Vtoriot ~ekor e<br />
naso~en kon razgleduvawe dali ima ograni~uvawe na sopstvenosta, i<br />
najposle za ostvaruvaweto na posledniot ~ekor od analizata koj se<br />
odnesuva na karakterot na ograni~uvaweto, Sudot utvrdi i koristi<br />
tri oddelni relevantni pravila. Toa se slednite pravila koi Sudot gi<br />
275<br />
Vidi: slu~aj Pressos Compannia Naviera SA protiv Belgija. Ibid, str.<br />
13-14.<br />
276<br />
Vidi: slu~aj Muller protiv Avstrija, Ibid, str. 18-19.<br />
277<br />
Vidi: slu~aj Pine Valley Developments Ltd protiv Irska. Ibid, str.<br />
14-15.<br />
278<br />
Taka vo slu~ajot Van Merle protiv Holandija (1986), Sudot<br />
konstatiral deka podnositelite na `albata blagodarenie na sopstven trud<br />
sozdale klientela {to pretstavuva vid na privatno pravo i pridobivka, pa so<br />
toa i sopstvenost vo smisla na navedeniot ~len. Vidi: Ibid, str. 15-16.<br />
279<br />
Taka vo slu~ajot Marckx protiv Belgija (1979), Sudot zaklu~i deka<br />
o~ekuvaweto na }erkata da stekne imot preku nasledstvo ne ja u`iva za{titata<br />
na ~l. 1 od Protokolot br. 1. Vo slu~ajot Van der Mussele protiv Belgija<br />
(1983), Sudot zaklu~il deka dol`nosta na advokatot da pru`i besplatna usluga<br />
ne go li{uva od negoviot imot, i otamu deka nema povreda na navedeniot<br />
~len.<br />
294
vospostavi vo slu~ajot Sporrong i Lonnroth protiv [vedska - 1982: 280 1 0<br />
pravilo od op{t karakter koe go potvrduva mirnoto u`ivawe na sopstvenosta:<br />
so nego se dobiva odgovor na pra{aweto dali voop{to ima<br />
ograni~uvawe na sopstvenosta (prva re~enica od prviot stav). 2 0 pravilo<br />
koe se odnesuva na li{uvawe od sopstvenosta i negovo podlo`uvawe<br />
na opredeleni uslovi (vtora re~enica od prviot stav), i 3 0 pravilo<br />
koe potvrduva deka dr`avite, me|u drugoto, imaat pravo da ja kontroliraat<br />
upotrebata na sopstvenosta vo soglasnost so op{tiot<br />
interes, donesuvaj}i takvi zakoni kakvi {to smetaat deka se potrebni<br />
za taa cel (vtoriot stav). Me|utoa, nivnoto koristewe od strana na<br />
Sudot naj~esto se ostvaruva spored sledniov redosled: ograni~uvaweto<br />
na sopstvenosta najprvin se analizira (procenuva) spored vtoroto,<br />
potoa spored tretoto i najposle spored prvoto pravilo.<br />
1 0 Prvo pravilo se primenuva kako rezervno pravilo, za{to kon<br />
nego se posega toga{ koga ne mo`at da se primenat prethodnite pravila.<br />
Negovata primena doa|a predvid toga{ koga odredena merka ima<br />
za posledica ograni~uvawe na sopstvenosta, me|utoa ne pretstavuva<br />
nejzino odzemawe i nema za cel kontrola na nejzinoto koristewe. 281<br />
2 0 Vtoro pravilo. So cel da opredeli dali ima li{uvawe od sopstvenost<br />
vo smisla na ova pravilo, Sudot najprvin neophodno e da<br />
utvrdi ne samo dali ima formalna ekspropriacija ili prenesuvawe na<br />
sopstvenosta, tuku, isto taka, da ja utvrdi realnata situacija za da sogleda<br />
dali postoi fakti~ko prezemawe na sopstvenosta. 282<br />
280<br />
Slu~ajot se odnesuva na sopstvenost na zemji{te i zgrada vo centralniot<br />
del na Stokholm. Oblasniot upraven odbor odlu~il deka imotot e potreben<br />
kako grade`no zemji{te i donel dve razli~ni merki: dozvola deka imotot<br />
vo idnina mo`e da bide predmet na ekspropriacija i zabrana za kakva i da<br />
e gradba. Eden del od imotot bil predmet na dozvola za ekspropriacija za period<br />
od 23 godini i zabrana za gradwewe za period od 25 godini, a drugiot za<br />
periodi od 8 i 12 godini, so {to stanala mnogu te{ka proda`bata ovie imoti<br />
od strana na sopstvenicite. Navedenite merki na krajot bile ukinati poradi<br />
promena na urbanisti~kiot plan. Ottamu {to sopstvenicite ne dobile nikakva<br />
kompenzacija za vremetaeweto na navedenite merki, tie podnele aplikacija<br />
do Evropskiot sud za ~ovekovite prava.<br />
281<br />
Vo Sporrong i Lonnrothm, Sudot najprvin go postavil pra{aweto dali<br />
voop{to imalo ograni~uvawe na sopstvenosta vo smisla na ~l. 1 i zabele-<br />
`al deka iako nivnoto pravo na sopstvenost ostanalo zakonski nepovredeno,<br />
mo`nosta od negovoto koristewe bila zna~itelno namalena. Zatoa zabele`al<br />
deka spored dozvolata za ekspropriacija, pravoto na aplikantite na sopstvenost<br />
stanalo nesigurno i neostvarlivo.<br />
282<br />
Vo Sporrong i Lonnrothm, Sudot go ragledal pra{aweto dali mo`e<br />
da se promeni ova pravilo i na{ol deka nemalo eksproprijacija ili li{uvawe<br />
od sopstvenost, za{to aplikantite vo celiot period iako toa bilo pote-<br />
{ko ostvarlivo imale zakonska mo`nost da go koristat, prodadat, podarat<br />
295
3 0 Tretot pravilo se primenuva so cel da se kontrolira upotrebata<br />
na sopstvenosta koga postoi nejzino ograni~uvawe. 283<br />
Ragleduvuvaweto dali imalo prekr{uvawe na pravoto na sopstvenot<br />
garantirano so ~l. 1 od Protokolot br. 1, me|utoa ne zavr{uva<br />
samo na toa. Za taa cel potrebno e da se odgovori u{te na slednite tri<br />
pra{awa: 1 0 dali ograni~uvaweto e izvr{eno zaradi ostvaruvawe na<br />
legitimna cel od javen ili op{t interes, odnosno dali dr`avata<br />
mo`e da go opravda takvoto ograni~uvawe, 284 2 0 dali ograni~uvaweto e<br />
proporcionalno, odnosno dali e postignata pravi~na ramnote`a me|u<br />
barawata od op{t interes za zaednicata i barawata za za{tita na<br />
osnovnite prava na poedinecot, 285 i 3 0 dali ograni~uvaweto e vo soglasnost<br />
so na~eloto na pravnata sigurnost, odnosno zakonitost. 286<br />
ili na drug na~in da postapat so imotot. Od tie pri~ini ne mo`elo da se primeni<br />
ova pravilo.<br />
283<br />
[to se odneuva do ova pravilo vo Sporrong i Lonnrothm, Sudot zabele`al<br />
deka e jasno oti toa se odnesuva na zabranata na gradewe {to involvira<br />
kontrola na upotreba na sopstvenosta. Od druga strana, dozvolite za eksproprijacija<br />
mora da se razgledaat spored prvoto pravilo, za{to ne povlekuvaat<br />
li{uvawe od sopstvenosta, nitu pak imaat za cel kontrola na upotrebata na<br />
sopstvenosta.<br />
284<br />
Dokolku takvoto ograni~uvawe mo`e da se opravda, toga{ nema prekr{uvawe<br />
na ~l. 1 od Protokolot br. 1. Samoto pak doka`uvawe na tie fakti<br />
e na tovar na dr`avata. Eden od ponovite i pointeresni primeri na razgleduvawe<br />
na pra{aweto dali ograni~uvaweto na sopstvenosta e vo nasoka na legitimnite<br />
celi e slu~ajot Solo protiv Italija. Vo ovoj slu~aj, Sudot go povtori<br />
na~eloto deka }e ja po~ituva procenata na nacionalniot zakonodavec za<br />
toa {to e op{t interes, dokolku takvata procena e bez o~igledna razumna<br />
osnova. Vidi, ibid, str. 31-33. Ovde mora da se istakne i toa deka od tekstot na<br />
~l. 1 od Protokolot br. 1 i tolkuvaweto vo praktikata na Komisijata i<br />
Sudot, dr`avata ima mnogu po{iroka margina na procena vo odnos na kriteriumot<br />
javen interes, odo{to vo odnos na standardot potrebi vo demokratskoto<br />
op{testvo propi{an so drugite ~lenovi od Konvencijata.<br />
285<br />
So drugi zborovi, so cel ograni~uvaweto na sopstvenosta da bide<br />
dozvoleno, toa ne samo {to treba da bide predmet na legitimna cel od javen<br />
interes, tuku isto taka mora da postoi razumen odnos na proporcionalnost<br />
me|u sredstvata koi se koristat i celta koja treba da se postigne (pravi~na<br />
ramnote`a me|u barawata od op{t interes na zaednicata i barawata za za{-<br />
tita na osnovnite prava na poedinecot). Od ponovite karakteristi~ni primeri<br />
za primena na testot na proporcionalnost ~esto se poso~uvaat slu~ajot<br />
AGOSI protiv Obedinetoto Kralstvo, i ve}e spomenatite Mallesher protiv<br />
Avstrija, Stran Greek Rafineriew i Stratis Andeadis protiv Grcija, i Pressos<br />
Compania Naviera SA protiv Belgija. Vidi: ibid. str. 34-39.<br />
286<br />
Ova barawe jasno e izrazeno vo vtorata re~enica od ~l. 1 st. 1 od<br />
Protokolot br. 1. Inaku, na~eloto na pravna sigurnost bara postoewe i po-<br />
296
USTAVNOSUDSKA PRAKTIKA<br />
1. So Odluka U. br. 21/1993 od 15. 09. 1993, Sudot gi ukina ~l. 2,<br />
15, 16, 17 i 34 st. 1 od Zakonot za eksproprijacija ("SV RM," br. 46/1989<br />
i 36/1991).<br />
Na sednicata, Sudot utvrdi deka so ~l. 2 od Zakonot e opredeleno<br />
vo koi slu~ai mo`e da se eksproprira nedvi`nost na koja postoi<br />
pravo na sopstvenost i toa: zaradi izgradba na stopanski, stanbeni, komunalni,<br />
turisti~ki, zdravstveni, obrazovni, kulturni i sportski<br />
objekti, objekti za odbrana i drugi objekti od op{t interes, kako {to<br />
se po{umuvawe, eksploatacija na mineralni surovini, asanacija, melioracija<br />
i drugi raboti od op{t interes. Nedvi`nost mo`e da se eksproprira<br />
i zaradi preureduvawe na objekti za Armijata ili koga e toa<br />
zna~ajno za odbranata i bezbednosta i za za{titata, kako i zaradi<br />
obnova i konzervacija ili restavracija na objekt proglasen za spomenik<br />
na kulturata.<br />
So ~l. 15 st. 1 od Zakonot e propi{ano deka op{tiot interes za<br />
izgradba na objekti ili za izveduvawe na drugi raboti na podra~jeto za<br />
koe e donesen detalen urbanisti~ki plan, urbanisti~ki proekt ili<br />
urbanisti~ki plan za pomalo naseleno mesto, odnosno op{t akt so koj<br />
se regulira re`imot i uslovite za gradewe vo naselenite mesta koi sodr`at<br />
parcelizacija na zemji{teto se smeta za utvrden so tie planovi,<br />
odnosno so op{tiot akt. Spored st. 2, ako ne e donesen detalen urbanisti~ki<br />
plan koj sodr`i parcelizacija, op{tiot interes se smeta za<br />
utvrden so prostorniot ili osnovniot urbanisti~ki plan, odnosno so<br />
aktot so koj se regulira re`imot i uslovite za gradewe vo naselenite<br />
mesta.<br />
Spored ~l. 16 od Zakonot, koga aktot za izgradba na objektot i<br />
za izveduvawe na drugi raboti go donelo Sobranieto na Republika Makedonija,<br />
ili Vladata na Republika Makedonija, se smeta deka op{tiot<br />
interes e utvrden so toj akt. Op{tiot interes mo`e da se utvrdi i<br />
so poseben akt na Sobranieto i na Vladata. Protiv aktot za utvrduvawe<br />
op{t interes ne mo`e da se povede upraven spor.<br />
Spored ~l. 17 od Zakonot, op{tiot interes za istra`uvawe na<br />
mineralni surovini se utvrduva so dozvolata za istra`uvawe, izdadena<br />
od nadle`en organ, spored propisite za geolo{ki istra`uvawa i eksploatacija<br />
na mineralni surovini.<br />
Sudot, isto taka, utvrdi deka spored ~l. 34 st. 1 od Zakonot za<br />
~ituvawe na dovolno pristapni i precizni odredbi koi gi zadovoluvaat su-<br />
{tinskite barawa na konceptot "zakon." Osven toa, ova na~elo bara pravi~na<br />
i soodvetna postapka, odnosno merkite za koi stanuva zbor da bidat izre~eni<br />
i izvr{eni vo soodveten organ i da ne bidat proizvolni. Pokraj toa, mora da<br />
postojat i proceduralni za{titni merki protiv zloupotreba na ovlastuvawata<br />
od strana na dr`avata.<br />
297
eksproprijacija, nadomestokot za ekspropriran grade`en objekt se<br />
opredeluva spored grade`nata vrednost na objektot vo mestoto kade<br />
{to se nao|a.<br />
Od odredbite od ~l. 30 st. 1 od Ustavot proizleguva deka samo<br />
javniot interes utvrden so zakon mo`e da bide ustavno dopu{tena<br />
osnova za odzemawe ili ograni~uvawe na sopstvenosta, so obezbeduvawe<br />
na pravoto na nadomestok, koj ne mo`e da bide ponizok od pazarnata<br />
vrednost. Od niv, isto taka, proizleguva deka javniot interes za eksproprijacija<br />
na nedvi`nosti mo`e da bide utvrden samo so zakon.<br />
So ogled na toa {to so odredbite na ~l. 2, 15, 16 i 17 od Zakonot<br />
e dopu{teno javniot (op{tiot) interes kako osnova za eksproprijacija<br />
da se utvrduva ne samo so zakon, tuku i so drugi akti, odnosno ne se precizno<br />
utvrdeni rabotite {to mo`at da pretstavuvaat raboti od javen<br />
(op{t) interes, Sudot oceni deka tie ne se vo soglasnost so navedenite<br />
ustavni odredbi.<br />
Ponatamu, spored misleweto na Sudot, Ustavot na Republika<br />
Makedonija sodr`i obvrska, pri utvrduvaweto na merilata za utvrduvawe<br />
na nadomestok za ekspropriranata nedvi`nost, toj da ne bide pomal<br />
od pazarnata vrednost na ekspropriranata nedvi`nost. So ogled<br />
na toa {to so osporenata odredba na ~l. 34 st. 1 od Zakonot, kako kriterium<br />
za opredeluvawe na nadomestokot za ekspropriran grade`en<br />
objekt, namesto pazarnata vrednost e opredelena grade`nata vrednost<br />
na objektot, Sudot oceni deka taa ne e vo soglasnost so navedenite ustavni<br />
odredbi.<br />
2. So Odluka U. br. 248/1993 od 1. 02. 1995, Sudot gi ukina ~l. 48,<br />
~l. 50 st. 2, ~l. 55 - zborovite "i po prethodno mislewe na Sovetot" i<br />
~l. 56, 57, 58, 59, 61, 62 i 63 od Zakonot za igri na sre}a i zabavni igri<br />
na avtomati ("SV RM," br. 17/1989, 26/1987, 51/1988, 36/1989 i 4/1993).<br />
Na sednicata Sudot utvrdi deka so ~l. 48 od Zakonot za igri na<br />
sre}a e utvrdena polo`bata na Sovetot na Lotarija na Makedonija<br />
kako organ preku koj se ostvaruva posebniot op{testven interes vo<br />
vr{eweto na dejnosta organizirawe na igri na sre}a. So ~l. 50 st. 2 e<br />
predvideno Sobranieto na Republika Makedonija da dava soglasnost<br />
na odredbite od Statutot na Lotarija na Makedonija koi se odnesuvaat<br />
na Sovetot. So ~l. 55 e utvrdena obvrska za Lotarija na Makedonija<br />
sklu~uvaweto dogovori so stranski lica za zaedni~ki vlo`uvawa da go<br />
vr{i po prethodno mislewe na Sovetot. So ~l. 56, 57, 58 i 59 e utvrdena<br />
nadle`nosta na Sovetot, negoviot sostav, mandatot na negovite ~lenovi<br />
i negovata organizacija. So ~l. 61, 62 i 63 od Zakonot e opredeleno<br />
deka Sovetot na Lotarija na Makedonija vr{i raspredelba na nejzinite<br />
prihodi i e utvrden na~inot na raspredelbata, namenata i korisnicite<br />
na oddelnite stavki vo taa raspredelba.<br />
Od odredbata od ~l. 55 od Ustavot proizleguva principot spored<br />
koj pretprijatijata i drugite subjekti na pazarot se ramnopravni<br />
vo vr{eweto na dejnosta i vo steknuvaweto na dohod. Spored mis-<br />
298
leweto na Sudot ovoj princip pretstavuva ustavna pre~ka pri zakonskoto<br />
ureduvawe na uslovite za vr{ewe na tie dejnosti da se utvrduva<br />
razli~na polo`ba na oddelni subjekti vo vr{eweto na edna ista dejnost.<br />
Vo ramkite na ureduvaweto na uslovite za vr{ewe na tie dejnosti,<br />
vo zavisnost od nivnite specifi~nosti, so zakon mo`at da se utvrduvaat<br />
i posebni uslovi, kako i specifična polo`ba na nivnite nositeli,<br />
no tie mora ednakvo da se odnesuvaat na site subjekti koi ja<br />
vr{at soodvetnata dejnost, a ne samo na oddelni od niv.<br />
Sudot oceni deka osporenite zakonski odredbi pretstavuvaat<br />
posebno regulirawe na polo`bata na Lotarija na Makedonija, koja vo<br />
site aspekti se razlikuva od polo`bata na drugite nositeli na dejnosta<br />
organizirawe igri na sre}a i zabavni igri na avtomati i toa: vo<br />
utvrduvaweto deka dejnosta na Lotarija na Makedonija e od poseben<br />
op{testven interes, vo utvrduvaweto na na~inot na raspredelbata na<br />
nejzinite prihodi itn. So toa, spored ocenata na Sudot, se sozdava normativna<br />
osnova za neednakva pravna polo`ba na subjektite na pazarot<br />
vo vr{eweto na edna ista dejnost, {to ne e vo soglasnost so ~l. 55 st. 2<br />
od Ustavot na Republika Makedonija.<br />
3. So Odluka U. br. 160/1994 od 7. 12. 1994, Sudot go ukina ~l. 29<br />
od Zakonot za eksproprijacija ("SV SRM," br. 46/1989 i 36/1991).<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka spored osporenata odredba na<br />
~l. 29 od Zakonot za eksproprijacija, visinata na nadomestokot za odzemawe<br />
od vladenie na opredelenoto grade`no zemji{te {to se nao|a vo<br />
gradovite, naselbite od gradski karakter i vo drugi podra~ja predvideni<br />
za stanbena i druga kompleksna izgradba se opredeluva spored pazarnata<br />
cena na najbliskoto zemjodelsko zemji{te.<br />
So ~l. 30 st. 1 od Ustavot se garantira pravoto na sopstvenost i<br />
pravoto na nasleduawe, spored st. 2, sopstvenosta sozdava prava i obvrski<br />
i treba da slu`i za dobro na poedinecot i na zaednicata, a spored<br />
st. 3, nikomu ne mo`e da mu bide odzemena ili ograni~ena sopstvenosta<br />
i pravata koi proizleguvaat od nea, osven koga se raboti za javen interes<br />
utvrden so zakon.<br />
Spored st. 4 na ovoj ~len od Ustavot, vo slu~aj na eksproprijacija<br />
na sopstvenosta, ili vo slu~aj na ograni~uvawe na sopstvenosta, se<br />
garantira pravi~en nadomest koj ne mo`e da bide ponizok od pazarnata<br />
vrednost.<br />
Spored misleweto na Sudot, Ustavot, pokraj utvrduvaweto na<br />
osnovata za eksproprijacija, garantira pravi~en nadomest, odnosno go<br />
dava osnovniot element za utvrduvawe na pravi~niot nadomest za ekspropriranata<br />
sopstvenost, a toa e pazarnata vrednost na ekspropriranoto<br />
dobro, kako dolna granica na nadomestokot.<br />
So ogled na toa {to visinata na nadomestokot za odzemawe od<br />
vladenie na opredelenoto grade`no zemji{te {to se nao|a vo gradovite,<br />
naselbite od gradski karakter i vo drugi podra~ja predvideni za<br />
stanbena i druga kompleksna izgradba, spored osporenata odredba, se<br />
299
opredeluva spored pazarnata cena na najbliskoto zemjodelsko zemji-<br />
{te, a ne spored pravi~en nadomest koj ne mo`e da bide ponizok od pazarnata<br />
vrednost na ekspropriranata nedvi`nost, Sudot oceni deka<br />
osporenata odredba od ~l. 29 od Zakonot ne e vo soglasnost so odredbata<br />
na ~l. 30 st. 4 od Ustavot.<br />
4. So Odluka U. br. 293/1995 od 17. 01. 1996, Sudot go ukina ~l. 46<br />
od Zakonot za eksproprijacija ("SV RM," br. 33/1995) i vremenata merka<br />
za zapirawe od izvr{uvawe na poedine~nite akti ili dejstvija<br />
{to se prezemeni vrz osnova na ~l. 46 od Zakonot.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~l. 1 od Zakonot so ovoj<br />
zakon se ureduva eksproprijacijata na sopstvenosta i pravata koi proizleguvaat<br />
od nea na zemji{ta, zgradi i drugi objekti (nedvi`nosti)<br />
zaradi izgadba na objekti i izveduvawe na drugi raboti od javen interes<br />
utvrduvawe na javniot interes i opredeluvaweto na pravedniot nadomestok<br />
za eksproprirana nedvi`nost.<br />
Vo ~l. 2 od Zakonot e predvideno deka javen interes utvrden so<br />
ovoj zakon e ureduvaweto, racionalnoto koristewe i humanizacijata<br />
na prostorot i za{titata i unapreduvaweto na `ivotnata sredina i na<br />
prirodata so izgradba na objekti i izveduvawe na raboti predvideni<br />
so aktite za planirawe na prostorot pri {to taksativno se navedeni<br />
objektite {to se od javen interes (prugi, pati{ta, mostovi, aerodromi,<br />
centrali, objekti za PTT soobra}aj, objekti za odbranata i civilnata<br />
za{tita, grani~ni premini, objekti i postrojki za istra`uvawe,<br />
vodostopanski objekti, ulici, plo{tadi, parkovi, skverovi, deponii,<br />
gasovodi, navodnuvawe, vodovodna kanalizacija i drugi komunalni objekti,<br />
objekti za obrazovanieto, vospitanieto, naukata i kulturata,<br />
izgradba na naselbi no samo vo slu~aj na golemi prirodni nepogodi).<br />
Vo ovoj ~len od Zakonot, isto taka, e predvideno deka javen interes<br />
za izgradba na objekti i za izveduvawe na drugi raboti mo`at da<br />
se utvrduvaat so drug zakon.<br />
Kako korisnik na eksproprijacijata, spored ~l. 3 od Zakonot e<br />
dr`avata, a korisnici na eksproprijacijata mo`at da bidat i drugi<br />
pravni i fizi~ki lica koga toa e opredeleno so poseben zakon. Eksproprijacijata<br />
se vr{i za potrebite na javnite slu`bi, javnite pretprijatija,<br />
javnite fondovi i edinici na lokalnata samouprava (korisnici<br />
na eksproprijacijata).<br />
Osporeniot ~l. 46 se nao|a vo preodnite i zavr{nite odredbi<br />
na Zakonot i so nego e predvideno deka vo smisla na ~l. 2 od ovoj zakon,<br />
javniot interes se smeta za utvrden za izgradba na stanbeno-delovni<br />
kompleksi pod koi se podrazbiraat urbani celini so pove}e stanbeni,<br />
delovni ili stanbeno-delovni objekti so pridru`ni sodr`ini i ograni~eni<br />
so soodvetni soobra}ajnici, koga nivnata realizacija e zapo~nata<br />
pred vleguvaweto vo sila na ovoj zakon. Postapkata za eksproprijacija<br />
zaradi izgradba na objektite od st. 1 na ovoj ~len mo`e da se<br />
vodi vo rok od 1 godina od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.<br />
300
Sudot, isto taka, utvrdi deka vo ~l. 49 od Zakonot e predvideno<br />
deka zapo~natite postapki za eksproprijacija do vleguvaweto vo sila<br />
na ovoj zakon, }e prodol`at spored odredbite na ovoj zakon.<br />
So ~l. 30 od Ustavot na Republika Makedonija se garantira sopstvenosta<br />
i pravoto na nasleduvawe. Sopstvenosta sozdava prava i obvrski<br />
i treba da slu`i za dobro na poedinecot i na zaednicata. Nikomu<br />
ne mo`at da mu bidat odzemeni ili ograni~eni sopstvenosta i pravata<br />
koi proizleguvaat od nea, osven koga se raboti za javen interes utvrden<br />
so zakon. Vo slu~aj na eksproprijacija na sopstvenosta ili vo slu~aj na<br />
ograni~uvawe na sopstvenosta se garantira praveden nadomestok koj ne<br />
mo`e da bide ponizok od pazarnata vrednost.<br />
Od iznesenite ustavni odredbi proizleguva deka sopstvenosta<br />
mo`e da se odzeme ili ograni~i samo koga za toa postoi javen interes<br />
koj mora da bide utvrden so zakon. Od ovie odredbi, isto taka, proizleguva<br />
deka vo slu~aj na odzemawe ili ograni~uvawe na sopstvenosta<br />
odnosno vo slu~aj na eksproprijacija se garantira praveden nadomestok<br />
koj ne mo`e da bide ponizok od pazarnata vrednost.<br />
Spored toa, zaradi ustavnata garancija za za{tita na sopstvenosta<br />
so Ustavot ne e dopu{teno javniot interes za eksproprijacija da se<br />
utvrduva so nekoj drug akt osven so zakon, odnosno soglasno navedenata<br />
ustavna odredba so zakonot jasno i precizno treba da se utvrdi javniot<br />
interes, pri {to ne e dopu{teno istiot da se smeta deka e utvrden vrz<br />
osnova na drugi akti kakvi {to se urbanisti~kite planovi {to spored<br />
Zakonot za sistemot na prostornoto i urbanisti~koto planirawe gi<br />
donesuvaat i sobranijata na op{tinite.<br />
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni odredbi Zakonot za eksproprijacija<br />
vo ~l. 2 go utvrdil javniot interes, pri {to izgradbata na<br />
stanbeno-delovni kopleksi ne ja predvidel kako osnov za postoewe na<br />
javen interes za eksproprijacija.<br />
Spored toa, Sudot oceni deka ~l. 46 od Zakonot otstapuva od sistemskite<br />
re{enija utvrdeni so ovoj zakon i deka so toa se dopu{ta javniot<br />
interes da se smeta za utvrden i za izgradba na objekti za koi ne<br />
e sprovedena, odnosno zapo~nata eksproprijaciona postapka pred vleguvaweto<br />
vo sila na ovoj zakon, a za koi ni pred vleguvaweto vo sila na<br />
ovoj zakon ne bilo so zakon utvrdeno postoewe na javen interes.<br />
So ogled na toa {to so osporeniot ~l. 46 od zakonot ne se utvrduva<br />
javen interes, tuku se smeta deka e ve}e utvrden takov interes so<br />
drugi akti so koi e predvidena izgradbata na zapo~natite objekti, koi,<br />
pak, ne se predvideni vo sistemskite re{enija na Zakonot, Sudot oceni<br />
deka toj ne e vo soglasnost so ~l. 30 od Ustavot.<br />
Ponatamu, so ogled na toa {to osporeniot ~len od Zakonot se<br />
odnesuva na pravni situacii koi nastanale pred vleguvaweto vo sila<br />
na ovoj zakon, a pritoa so nego ne se ureduva preoden re`im, zatoa {to<br />
istiot e ureden so ~l. 49 i 50 od Zakonot, Sudot oceni deka so toa se<br />
doveduva vo pra{awe ustavnata zabrana za povratno dejstvo na zakoni-<br />
301
te utvrdeni vo ~l. 52 st. 4 od Ustavot.<br />
5. So Odluka 218/2001 od 24. 04. 2002 Sudot go ukina ~l. 2 st. 1 t.<br />
3 od Odlukata za zadol`uvawe na Gradot Skopje so kredit od Svetskata<br />
Banka ("Slu`ben glasnik na grad Skopje" br. 20/2000).<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka so Odlukata za zadol`uvawe na<br />
Gradot Skopje so kredit od Svetskata banka, donesena od Sovetot na<br />
Grad Skopje na 28. 12. 2000 i objavena vo Slu`ben glasnik na grad Skopje<br />
br. 20/2000, se ureduva deka Sovetot na grad Skopje se zadol`uva so<br />
kredit od strana na Svetska banka vo iznos od 29 milioni amerikanski<br />
dolari (~l. 1, st. 1 od Odlukata), a kreditot, spored st. 2 od ovoj ~len,<br />
}e bide namenet za rehabilitacija i pro{iruvawe na vodovodnata i<br />
kanalizaciona mre`a i postrojki i za nabavka na oprema za odr`uvawe<br />
na komunalnata higiena vo gradot Skopje.<br />
Spored ~l. 2 st. 1 t. 3 od Odlukata, Sovetot na grad Skopje sredstvata<br />
od kreditot od ~l. 1 na ovaa odluka }e gi koristi pod uslov na<br />
u~estvo na me|unaroden privaten operator kako davatel na uslugi vo<br />
sferata na vodosnabduvaweto i odveduvaweto na otpadnite i atmosferski<br />
vodi, izbran preku javno naddavawe.<br />
Vodosnabduvaweto i odveduvaweto na otpadnite i atmosferskite<br />
vodi, spored ~l. 3 t. 1 do 4 od Zakonot za komunalni dejnosti ("SV<br />
RM," br. 45/1997 i 23/1999) se opredeleni kako komunalni dejnosti, koi<br />
spored ~l. 14 od Zakonot, mo`at da se vr{at so osnovawe na javno pretprijatie,<br />
so davawe koncesija na na~in utvrden so zakon i so dozvola za<br />
vr{ewe na dejnosta, a spored ~l. 15 od Zakonot, op{tinata mo`e da<br />
osnova javno pretprijatie dokolku na nejzinoto podra~je, za vr{ewe na<br />
takva dejnost, ne postoi javno pretprijatie. Javnoto pretprijatie od<br />
~l. 14 od Zakonot, spored ~l. 20 st. 1 od ovoj zakon, mo`e da se organizira<br />
kako dru{tvo so ograni~ena odgovornost ili akcionersko dru-<br />
{tvo, koga vo nego }e se vlo`at sredstva na fizi~ki i pravni lica na<br />
na~in utvrden so zakon. Vo soglasnost so st. 2 na ovoj ~l. od Zakonot, vo<br />
javnite pretprijatija mo`at da se vlo`at sredstva na fizi~ki i pravni<br />
lica za vr{ewe na drugite dejnosti, no ne i na komunalnite dejnosti<br />
od utvrdenite vo t. 1 do 4 od ~l. 3 na Zakonot.<br />
Spored ~l. 2 od Zakonot za vodite ("SV RM," br. 4/1998 i<br />
19/2000), vodite kako dobra od op{t interes za Republika Makedonija<br />
u`ivaat posebna za{tita utvrdena so ovoj zakon i se vo dr`avna sopstvenost.<br />
So ~l. 3 od ovoj zakon se ureduva deka odredbite na ovoj zakon<br />
se odnesuvaat na izvorskite, prote~nite, stoe~kite i podzemnite vodi,<br />
na zafatenite atmosferski vodi, vodite za piewe i otpadnite vodi, na<br />
koritata i bregovite na vodotecite i poroite, ezerata i akumulaciite,<br />
kako i na termalnite i mineralnite vodi, dokolku so poseben zakon<br />
poinaku ne e opredeleno. Spored ~l. 152 od Zakonot, vodata vo vodotecite<br />
i ezerata mo`e da se dade na koristewe so koncesija (odobrenie)<br />
na opredeleno vreme na doma{no i stransko pravno i fizi~ko<br />
lice na na~in i uslovi opredeleni so ovoj zakon i so Zakonot za kon-<br />
302
cesija, a spored ~l. 153 od Zakonot, vodata kako prirodno bogatstvo se<br />
dava na koristewe so koncesija za vr{ewe na slednive dejnosti: proizvodstvo<br />
na elektri~na energija, za odgleduvawe na ribi vo ribnici i<br />
kafezi, ezerski soobra}aj i turisti~ki uslugi.<br />
So ~l. 3 st. 2 od Zakonot za javnite pretprijatija ("SV RM," br.<br />
38/1996 i 9/1997) se ureduva deka za vr{ewe na oddelni stopanski dejnosti<br />
od javen interes, vo ramkite na svoite nadle`nosti, javni pretprijatija<br />
mo`at da osnovaat op{tinite i gradot Skopje pod uslovi i na-<br />
~in utvrdeni so zakon, a spored st. 5 od ovoj ~l. na Zakonot, javnite<br />
pretprijatija osnovani od Republika Makedonija se vo sopstvenost na<br />
Republika Makedonija, a javnite pretprijatija osnovani od op{tinata,<br />
odnosno gradot Skopje se vo sopstvenost na op{tinata, odnosno gradot<br />
Skopje.<br />
So Zakonot za koncesija ("SV RM," br. 42/1993 i 40/1999) se ureduvaat<br />
na~inot i uslovite pod koi dobra od op{t interes za Republikata<br />
utvrdeni so zakon mo`at da se dadat na koristewe so odobrenie<br />
(koncesija). Spored ~l. 4 od ovoj zakon, davatel na koncesija (koncedent)<br />
e Republika Makedonija. Vo ime na Republika Makedonija, a vo<br />
soglasnost so koncesiskiot akt, koncesija dava Vladata na Republika<br />
Makedonija. Soglasno ~l. 12 st. 1 od Zakonot, za izborot na koncesionerite<br />
vrz osnova na javen konkurs ili vrz osnova na ponuda odlu~uva<br />
Vladata na Republika Makedonija so odluka, a spored st. 2 na ovoj ~len<br />
od Zakonot, vo postapkata za donesuvawe na odlukata od st. 1 na ovoj<br />
~len, site kandidati koi u~estvuvaat vo postapkata na javniot konkurs<br />
ili koi podnele ponuda imaat svojstvo na stranka.<br />
Trgnuvaj}i od sodr`inata na navedenite ustavni i zakonski<br />
odredbi jasno proizleguva deka vodata kako prirodno bogatstvo e dobro<br />
od op{t interes za Republikata i u`iva posebna za{tita. Ustavot<br />
upatuva posebnata za{tita na dobrata od op{t interes za Republikata<br />
da bide predmet na ureduvawe so zakon. Vo taa smisla so zakon se ureduvaat<br />
na~inot i uslovite pod koi opredeleni dobra od op{t interes<br />
za Republikata mo`at da se otstapat na koristewe.<br />
Re`imot na vodite, vklu~uvaj}i gi tuka i vodite za piewe i<br />
otpadnite vodi, e ureden so Zakonot za vodite. So ovoj zakon, kako {to<br />
ponapred e ve}e naglaseno, vodite se tretiraat kako dr`avna sopstvenost<br />
i tie mo`at da se dadat na koristewe so koncesija (odobrenie) na<br />
opredeleno vreme na doma{no i stransko pravno i fizi~ko lice na na-<br />
~in i uslovi opredeleni so ovoj zakon i Zakonot za koncesija, no samo<br />
za dejnosti {to se utvrdeni so samiot zakon (proizvodstvo na elektri~na<br />
energija, za odgleduvawe na ribi vo ribnici i kafezi, ezerski<br />
soobra}aj i turisti~ki uslugi - ~l. 153 od Zakonot za vodite). Spored<br />
Zakonot za koncesija, pak, se ureduvaat na~inot i uslovite pod koi dobra<br />
od op{t interes za Republikata utvrdeni so zakon mo`at da se dadat<br />
na koristewe so odobrenie (koncesija) i za koi vrz osnova na javen<br />
konkurs ili vrz osnova na ponuda odlu~uva Vladata na Republika Mak-<br />
303
edonija.<br />
Spored postojnata zakonska regulativa, isto taka, e utvrdeno<br />
deka vodosnabduvaweto i odveduvaweto na otpadnite i atmosferskite<br />
vodi se komunalni dejnosti koi mo`at da se vr{at so osnovawe na javno<br />
pretprijatie, so davawe koncesija na na~in utvrden so zakon i so<br />
dozvola za vr{ewe na dejnosta, pri {to e utvrdeno deka edinicata na<br />
lokalnata samouprava mo`e da osnova javno pretprijatie samo dokolku<br />
na nejzinoto podra~je, za vr{ewe na takva dejnost, ne postoi javno pretprijatie.<br />
So ~l. 20 od Zakonot za komunalni dejnosti, e dadena mo`nost<br />
javnoto pretprijatie da se organizira kako dru{tvo so ograni~ena<br />
odgovornost ili akcionersko dru{tvo, koga vo nego }e se vlo`at<br />
sredstva na fizi~ki i pravni lica na na~in utvrden so zakon, me|utoa<br />
takvata mo`nost e predvidena za vr{ewe na drugi dejnosti no ne i na<br />
komunalnite dejnosti za vodosnabduvawe i odveduvawe na otpadni<br />
vodi.<br />
Vrz osnova na navedenoto, spored misleweto na Sudot osporenata<br />
odredba spored koja kako uslov za koristewe na kredit od Svetskata<br />
banka e predvideno u~estvo na me|unaroden privaten operator kako davatel<br />
na uslugi vo sferata na vodosnabduvaweto i odveduvaweto na<br />
otpadnite i atmosferski vodi, gi povreduva ustavnite principi za<br />
slobodata na pazarot i ednakvata polo`ba na site subjekti na pazarot,<br />
kako i odredbite od zakonite so koi e uredena posebnata za{tita na<br />
vodite kako dobro od op{t interes za Republikata, poradi {to Sudot<br />
oceni deka osporenata odredba od Odlukata ne e vo soglasnost so napred<br />
navedenite ustavni i zakonski odredbi.<br />
6. So Odluka U. br. 172/2001 od 17. 06. 2002 Sudot gi ukina: a) ~l.<br />
51, 52, 53, 55 st. 1, 66 st. 1 vo delot "i uslovite", 67 i 70 st. 1 od Zakonot<br />
za grade`noto zemji{te ("SV RM," br. 53/2001), i b) ~l. 7 st. 1 al. 6 od<br />
Uredbata za na~inot i uslovite za transformacija na pravoto na koristewe<br />
na grade`no zemji{te sopstvenost na Republika Makedonija vo<br />
pravo na sopstvenost ili pravo na dolgotraen zakup ("SV RM," br. 70/<br />
2001).<br />
Osporeniot ~l. 51 od Zakonot predviduva{e na korisnicite na<br />
grade`noto zemji{te po osnova na kupeni stanbeni i drugi objekti na<br />
zemji{te vo op{testvena sopstvenost, odnosno na Republika Makedonija<br />
(so ili bez definirano dvorno mesto), koi platile nadomestok za<br />
zemji{teto, pravoto na koristewe na grade`no zemji{te da im se transformira<br />
vo pravo na sopstvenost so denot na vleguvaweto vo sila na<br />
ovoj zakon, ako podnesat validni dokazi deka nadomestokot za zemji{-<br />
teto e platen. (st. 1)<br />
Vo slu~aj nadomestokot od st. 1 na ovoj ~len da ne e platen, pravoto<br />
na koristewe se transformira vo pravo na dolgotraen zakup na<br />
grade`no zemji{te sopstvenost na Republika Makedonija (st. 2).<br />
Na korisnicite na grade`noto zemji{te koe im e dodeleno vo<br />
op{testvena sopstvenost, odnosno sopstvenost na Republika Makedo-<br />
304
nija vo trajno koristewe i na koe izgradile objekt, pravoto na koristewe<br />
se transformira vo pravo na sopstvenost na grade`no zemji{te<br />
na celoto ili del od toa zemji{te (stav 3).<br />
Na transformacijata, spored st. 3 na ovoj ~len, soodvetno se<br />
primenuvaat odredbite od Uredbata za na~inot i postapkata za utvrduvawe<br />
na vrednosta na imotot koj e predmet za denacionalizacija, donesena<br />
soglasno so odredbite na Zakonot za denacionalizacija.<br />
Vo ~l. 52 od Zakonot se predviduva deka na korisnicite na grade`noto<br />
zemji{te na koi im e dodeleno grade`no zemji{te za izgradba<br />
na objekt, za koe e platen nadomestok i objektot e izgraden, pravoto na<br />
koristewe se transformira vo pravo na sopstvenost po denot na vleguvaweto<br />
vo sila na ovoj zakon vrz osnova na validni dokazi deka nadomestokot<br />
e platen (st. 1) i toa samo vo ramkite na grade`nata parcela definirana<br />
so urbanisti~ki plan ili akt za planirawe na prostorot koj<br />
va`el na denot kupuvaweto na objektot, no vo soglasnost i so fakti~kite<br />
ili pravni promeni na grade`nata parcela nastanati vrz osnova<br />
na akti doneseni od nadle`en organ. (st. 2 koj ne e osporen).<br />
Spored ~l. 53 od Zakonot, transformacijata na grade`noto zemji{te<br />
go opfa}a i koristeweto na grade`noto zemji{te vo sopstsvenost<br />
na Republika Makedonija na koe e izgraden objekt ili stan prodaden<br />
spored Zakonot za proda`ba na stanovi vo op{testvena sopstvenost<br />
i delovi od zgrada i delovni prostorii prodadeni spored Zakonot<br />
za proda`ba na delovnite prostorii vo sopstvenost na Republika Makedonija,<br />
ili po druga osnova ovie objekti bile prodadeni, odnosno na<br />
drug na~in otu|eni od dr`avata, a pred izgradbata na ovie objekti ne<br />
bile opredeleni grade`nite parceli (st. 1).<br />
So dogovorot za transformacija na pravoto na koristewe se<br />
utvrduva povr{inata na grade`noto zemji{te na objektite od st. 1 na<br />
ovoj ~len vrz osnova na urbanisti~ki plan, koj pretstavuva osnova za<br />
osnovawe na pravata spored odredbite na ovoj zakon (st. 2).<br />
Vo slu~aj na spor pri utvrduvaweto na povr{inata na grade`noto<br />
zemji{te od st. 2 na ovoj ~len, razgrani~uvaweto na oddelnite<br />
povr{ini go vr{i so re{enie Ministerstvoto za transport i vrski.<br />
(st. 3).<br />
Ako sporot od st. 3 na ovoj ~len se odnesuva za utvrduvawe na<br />
povr{inata, odnosno granica na grade`noto zemji{te na koe se osnovaat<br />
prava soglasno so st. 1 na ovoj ~len i grade`noto zemji{te na koe<br />
postoi pravo na sopstvenost, sporot se re{ava vo vonparni~na postapka<br />
za ureduvawe na me|i (st. 4).<br />
Pravoto na grade`no zemji{te {to se transformira vo sopstveni~ko<br />
pravo ili vo pravo na dolgotraen zakup se utvrduva vo idealni<br />
delovi ako ima pove}e sopstvenici na objektite izgradeni na nego,<br />
srazmerno na goleminata na sopstveni~kiot del, odnosno na sopstvenosta<br />
na poseben del od objektot (st. 5).<br />
305
Pravoto transformirano vo smisla na st. 1 na ovoj ~len na koe<br />
postoi objekt ili postojat delovi od objekt vo zaedni~ka sopstvenost<br />
se utvrduva kako zaedni~ka sopstvenost (st. 6).<br />
Vo ~l. 55 st. 1 od Zakonot e predvideno deka na korisnicite na<br />
grade`noto zemji{te na koi zemji{teto im e dodeleno po pat na javno<br />
naddavawe, odnosno neposredna spogodba (plateno), pravoto na koristewe<br />
se transformira vo pravo na sopstvenost so denot na vleguvaweto<br />
vo sila na ovoj zakon, so prilo`uvawe na validni dokazi za na~inot<br />
na pla}awe.<br />
Spored ~l. 66 st. 1 od Zakonot, na~inot i uslovite za transformacija<br />
na pravoto na koristewe na grade`noto zemji{te sopstvenost<br />
na Republika Makedonija, gi propi{uva Vladata na Republika Makedonija.<br />
Vo osporeniot ~l. 67 od Zakonot e predvideno deka ottu|uvawe<br />
na objekt mo`e da se vr{i so otu|uvawe i na grade`noto zemji{te vrz<br />
koe e izgraden objektot, po izvr{ena transformacija na pravoto na<br />
koristewe na grade`noto zemji{te.<br />
Spored ~l. 70 st. 1 od Zakonot, (pomesten vo glava V- Preodni i<br />
zavr{ni odredbi), zapo~natite upravni postapki za odzemawe od vladenie<br />
na grade`noto neizgradeno zemji{te, so denot na vleguvaweto vo<br />
sila na ovoj zakon, se zapiraat.<br />
Spored osporenata odredba od Uredbata, vo dogovorot za transformacija<br />
na grade`noto zemji{te vo pravo na sopstvenost, koj se<br />
sklu~uva me|u Republika Makedonija i korisnikot na grade`no izgradeno<br />
zemji{te treba zadol`itelno da stoi uslovot: ne mo`e da se ottu-<br />
|i zemji{teto i objektot dodeka celosno ne se plati nadomestokot.<br />
Ukinuvaj}i gi ovie odredbi, Sudot gi ima{e predvid Zakonot<br />
za grade`no zemji{te, Zakonot za nacionalizacija na naemni zgradi i<br />
grade`no zemji{te, Zakonot za opredeluvawe na grade`noto zemji{te<br />
vo gradovite i naselbite od gradski karakter, Zakonot za prostorno i<br />
urbanisti~ko planirawe, Zakonot za izgradba na investicioni objekti<br />
i Zakonot za sopstvenost i drugi stvarni prava.<br />
Od analizata na ovie, a i na drugite odredbi od spomenatite zakoni,<br />
Sudot zaklu~i deka prvo, u{te so tie zakoni grade`noto zemji-<br />
{te stanalo op{testvena sopstvenost, potoa deka prometot na grade-<br />
`noto zemji{te voop{to ne mo`el da se vr{i, {to zna~i ni vo slu~aj<br />
koga se vr{el promet na zgradi, odnosno objekti izgradeni na toa zemji{te,<br />
i na kraj, u{te so tie zakoni bilo predvideno op{tinata da<br />
naplatuva nadomestok od liceto na koe mu e dadeno grade`noto zemji-<br />
{te na koristewe, {to zna~i u{te od toga{ dodeluvaweto na grade`no<br />
neizgradeno zemji{te vo osnova se vr{elo so nadomestok, osven vo<br />
opredeleni isklu~oci.<br />
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni i zakonski odredbi, kako i od<br />
faktot deka vo inicijativata, kako osnovna pri~ina za neustavnost na<br />
osporenite odredbi se naveduva deka zakonodavecot, pri ureduvawe na<br />
306
transformacijata na pravoto na koristewe na grade`noto zemji{te vo<br />
pravo na sopstvenost, neosnovano trgnal od prezumpcijata deka grade-<br />
`noto zemji{te e sopstvenost na dr`avata, Sudot, vakvoto tvrdewe na<br />
podnositelot go oceni kako neosnovano, so ogled na toa {to pravnata<br />
priroda na grade`noto zemji{te kako op{testvena sopstvenost, odnosno<br />
sega dr`avna, ne mo`e da se prifati kako pretpostakva, tuku svojstvoto<br />
na sopstvenik dr`avata go ima steknato vrz osnova na zakon.<br />
Ottuka, pri nesporen fakt deka grade`noto zemji{te neposredno<br />
pred donesuvaweto na Zakonot za grade`noto zemji{te, ~ii odredbi<br />
se osporuvaat so ovaa inicijativa, bilo i sî u{te e vo dr`avna sopstvenost,<br />
spored misleweto na Sudot, transformacijata na pravoto na<br />
koristewe na grade`noto zemji{te vo pravo na sopstvenost {to se<br />
predviduva so ovoj zakon, mo`e da se oceni kako pozitiven proces, so<br />
ogled na toa {to na ovoj na~in i vo ovaa sfera se voveduva sopstvenosniot<br />
pluralizam, vo koj soglasno noviot ustaven koncept, treba da dominira<br />
privatnata sopstvenost, kako osnova za profunkcionirawe na<br />
zakonitostite na pazarot i pri prometot na grade`noto zemji{te.<br />
Imaj}i go predvid napred navedenoto, za Sudot, isto taka, ne<br />
be{e sporno deka dr`avata, kako sopstvenik na grade`noto zemji{te,<br />
vo toa svojstvo e slobodna da gi opredeluva i uslovite za transformacija<br />
na pravoto na koristewe vo pravo na sopstvenost ili dolgotraen<br />
zakup na grade`noto zemji{te.<br />
Imeno, spored Sudot, so zakonskiot koncept za transformacija,<br />
se doveduva vo pra{awe pravnata sigurnost na gra|anite, kako element<br />
na ustavniot princip na vladeeweto na pravoto, kako i ustavnoto na-<br />
~elo na ednakvost na gra|anite pred Ustavot i zakonot.<br />
Ova od pri~ini {to zakonodavecot so utvrduvawe na obvrskata<br />
generalno za site korisnici na grade`no zemji{te po bilo koja osnova,<br />
vo postapkata za transformacija da doka`at deka platile nadomestok<br />
za zemji{teto, vsu{nost go doveduva pod somnevawe funkcioniraweto<br />
i primenata na prethodniot praven re`im {to va`el za dodeluvawe<br />
na grade`noto neizgradeno zemji{te i za izgradba na objekti voop{to,<br />
pa sega, dr`avata bez isklu~ok, vo site slu~ai, }e vr{i revizija<br />
na seto prethodno {to e storeno vo ovoj pogled.<br />
Toa, spord Sudot, zna~i deka ako spored iznesenata zakonska regulativa<br />
od periodot pred donesuvawe na Zakonot za grade`noto zemji-<br />
{te dr`avata, dodeluvaweto na grade`noto zemji{te za izgradba na<br />
objekti na fizi~kite lica sekoga{, a na pravnite lica po pravilo, go<br />
vr{ela so nadomestok i deka spored Zakonot za izgradba na investicioni<br />
objekti, dokazot za pravoto na koristewe na zemji{teto i za<br />
plateniot nadomestok bile uslov za izdavawe na odobrenie za gradba,<br />
toga{ se postavuva pra{aweto so koe pravo sega dr`avata so somneva<br />
vo sî {to e steknato na legalen na~in, odnosno deka site korisnici na<br />
grade`noto zemji{te ne platile nadomestok za zemji{teto, pa bara<br />
tie toa da go doka`at vo postapkata za transformacija, a vo sprotivno<br />
307
treba sega da go platat.<br />
[to se odnesuva do osporenata odredba na ~l. 7 st. 1 al. 6 od<br />
Uredbata, Sudot utvrdi deka istata ne e vo soglasnost so Ustavot i Zakonot<br />
za grade`noto zemji{te, bidej}i posredno, preku ureduvawe na<br />
sodr`inata na dogovorot, so ovaa odredba se ureduvaat uslovi za otu-<br />
|uvawe, odnosno promet na grade`no zemji{te i objekti koi, spored<br />
misleweto na Sudot se zakonska materija, a kako takvi se i uredeni vo<br />
Zakonot i istite ne mo`at da bidat predmet na podzakonski akti, kakva<br />
{to e Uredbata.<br />
7. So Re{enie U. br. 166/2001 od 13. 03. 2002, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 51 st. 2 i 3 od Zakonot za denacionalizacija<br />
("SV RM," br. 20/1998, 31/2000 i 43/2000).<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~l. 13 od Zakonot za denacionalizacija<br />
vo postapkata za denacionalizacija se primenuvaat<br />
odredbite od Zakonot za op{tata upravna postapka, dokolku so ovoj zakon<br />
poinaku ne e opredeleno.<br />
Spored ~l. 51 st. 1 od Zakonot za denacionalizacija (odnosno,<br />
~l. 53 st. 1 od pre~isteniot tekst na Zakonot), re{enieto za denacionalizacija<br />
organot za denacionalizacija e dol`en da go donese najdocna<br />
vo rok od {est meseci od denot na podnesuvawe na baraweto, a vo<br />
poslo`eni slu~ai i po istekot na ovoj rok, no najdocna {est meseci po<br />
re{avaweto na prethodnoto pra{awe, ako so ovoj zakon poinaku ne e<br />
opredeleno.<br />
Spored osporeniot st. 2 na ovoj ~len, re{enieto od st. 1 na ovoj<br />
~len se donesuva bez odr`uvawe na rasprava i soslu{uvawe na svedoci,<br />
a spored osporeniot st. 3 od ovoj ~len na Zakonot, primerok od re{enieto<br />
za denacionalizacija se dostavuva na baratelot i javniot pravobranitel.<br />
Vo ~l. 61 od Zakonot e predvideno deka vo postapkata za denacionalizacija<br />
ne se primenuvaat odredbite za vra}awe vo porane{na sostojba<br />
i za obnova na postapkata.<br />
Spored st. 2 na ~l. 61 od Zakonot, zainteresiranite lica mo`at<br />
svoite prava sprema licata na koi im e vraten imotot ili platen<br />
nadomest spored odredbite od ovoj zakon da gi ostvaruvaat so tu`ba<br />
pred nadle`niot sud vo rok od pet godini po pravislnosta na re{enieto<br />
za denacionalizacija.<br />
Od sodr`inata na navedenite zakonski odredbi proizleguva<br />
deka vo postapkata za denacionalizacija }e se primenuvaat odredbite<br />
od Zakonot za op{tata upravna postapka so odredeni isklu~oci {to gi<br />
opredelil samiot zakon. Imeno, Zakonot kako stranki vo postapkata<br />
za denacionalizacija gi utvrdil samo baratelot na imotot (porane{-<br />
niot sopstvenik, odnosno negovite naslednici) i javniot pravobranitel<br />
koj gi zastapuva interesite na dr`avata, a ne i vme{uva~ite kako<br />
zainteresirani lica. Vo ovaa postapka ne se primenuvaat odredbite za<br />
vra}awe vo porane{na sostojba i obnova na postapkata, a re{enieto za<br />
308
denacionalizacija se donesuva bez odr`uvawe na rasprava i soslu{uvawe<br />
na svedoci, i toa se dostavuva samo do strankite koi se opredeleni<br />
so Zakonot.<br />
Imaj}i ja predvid ustavna odredba od ~l. 9 proizleguva deka pri<br />
ureduvawe na odredeni odnosi Ustavot go obvrzuva zakonodavecot tie<br />
odnosi da va`at za site gra|ani pod ednakvi uslovi {to se nao|aat vo<br />
takva polo`ba.<br />
Spored toa, vo konkretniov slu~aj Sudot smeta deka porane{-<br />
niot sopstvenik i korisnik na imot ne se nao|aat vo ednakva pravna<br />
polo`ba odnosno tie ne mo`at da bidat podvedeni pod ednakov re`im<br />
pri ureduvaweto na pra{aweto za denacionalizacija.<br />
Od odredbite od ~l. 30 od Ustavot proizleguva deka Ustavot go<br />
garantira pravoto na sopstvenost i pravata koi proizleguvaat od nea,<br />
pri {to taa ne mo`e da bide odzemena ili ograni~ena, osven koga se<br />
raboti za javen interes, utvrden so zakon. Za razlika od ova pravo garantirano<br />
so Ustavot pravoto na koristewe na tu|a sopstvenost, e izvedeno<br />
pravo od stanarskoto pravo koe ne e ustavna kategorija i za nego<br />
ne e predvidena za{tita kako za sopstvenost.<br />
Trgnuvaj}i od analizata na navedenite ustavni odredbi osporenite<br />
odredbi od Zakonot za denacionalizacija i celinata na Zakonot<br />
za denacionalizacija proizleguva deka vo postapkata za denacionalizacija<br />
koja e posebna postapka se otstapuva od odredeni op{ti na~ela<br />
koi se odnesuvaat na soslu{uvawe na svedoci, vra}awe vo porane{na<br />
sostojba, obnova na postapkata kako i utvrduvawe na stranki vo postapkata.<br />
Imeno, kako stranki vo postapkata za denacionalizacija na<br />
koi im se dostavuva re{enieto za denacionalizacija se utvrdeni baratelot<br />
na denacionalizacijata i javniot pravobranitel a porane{niot<br />
korisnik ne e predviden kako stranka vo postapkata i ne mu se dostavuva<br />
re{enie za denacionalizacija.<br />
Spored toa, Sudot smeta deka intencijata na zakonodavecot e vo<br />
skratena postapka da se vospostavi i za{titi sopstvenosta koja bila<br />
odzemena od dr`avata, a ne i da go za{titi korisnikot na imotot.<br />
Korisnikot na imotot svoite prava i interesi mo`e da gi ostvaruva<br />
spored drugi odredbi od Zakonot za denacionalizacija, odnosno<br />
Sudot smeta deka so osporenite odredbi ne se navleguva vo pravoto na<br />
porane{niot korisnik kako vme{uva~ soglasno ~l. 13 i 61 od Zakonot<br />
za denacionalizacija zaradi za{tita na svoite prava i interesi da se<br />
vklu~i vo postapkata.<br />
So ogled na toa {to vo konkretniot slu~aj zakonodavecot so<br />
osporenite odredbi kako stranki vo postapkata za denacionalizacija<br />
na koi im se dostavuva re{enieto za denacionalizacija gi utvrdil<br />
samo porane{niot sopstvenik i javniot pravobranitel, a ne i korisnikot<br />
na imotot, Sudot smeta deka ne mo`e da se postavi pra{aweto za<br />
nivnata soglasnost so Ustavot.<br />
309
Korisnikot na imotot kako zainteresirano lice soglasno ~l.<br />
13 od Zakonot mo`e i vo ovaa posebna upravna postapka da go za{titi<br />
svojot interes vo soodvetna postapka pred nadle`nite organi opredeleni<br />
so zakon.<br />
8. So Re{enie U. br. 35/2002 od 10. 04. 2002, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 11 st. 2 vo delot: "na denot na<br />
vleguvawe vo sila na ovoj zakon" i ~l. 47 st. 3 t. 2 vo delot: "steknato<br />
do denot na vleguvawe vo sila na ovoj zakon" od Zakonot za denacionalizacija<br />
("SV RM," br. 20/1998 i 31/2000).<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~l. 11 st. 1 od Zakonot,<br />
pravo da podnese barawe za denacionalizacija ima porane{niot sopstvenik,<br />
odnosno licata koi se negovi naslednici, spored propisite za<br />
nasleduvawe (baratel), a spored st. 2 na ovoj ~len od Zakonot, baratel<br />
vo smisla na st. 1 na ovoj ~len e lice koe na denot na vleguvaweto vo<br />
sila na ovoj zakon e dr`avjanin na Republika Makedonija.<br />
Soglasno ~l. 47 st. 1 od Zakonot, baraweto od ~l. 45 na ovoj zakon<br />
se podnesuva na obrazec {to go propi{uva ministerot za finansii,<br />
a spored st. 3 t. 2 od ovoj ~len na Zakonot, kon baraweto od st. 1 na<br />
ovoj ~len se podnesuva dokaz za dr`avjanstvo na Republika Makedonija<br />
steknato do denot na vleguvawe vo sila na ovoj zakon.<br />
So Zakonot za denacionalizacija se opredeluvaat uslovite i<br />
postapkata za vra}awe na imotot i vidot, uslovite i postapkata za<br />
davawe nadomest za imot odzemen vo korist na dr`avata.<br />
Pravata na baratelot za denacionalizacija i negovoto mesto i<br />
uloga vo postapkata za denacionalizacija se konkretno utvrdeni so<br />
odredbite na Zakonot za denacionalizacija, a osobeno so ~l. 5, 11, 11-a,<br />
45 do 63 od Zakonot i ~l. 39 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe<br />
na Zakonot za denacionalizacija.<br />
Vo konkretniot slu~aj ne e sporno deka baratel na denacionalizacija<br />
mo`e da bide lice koe e dr`avjanin na Republika Makedonija,<br />
me|utoa sporno e dali toa lice za da mo`e da gi ostvaruva pravata<br />
{to proizleguvaat od Zakonot za denacionalizacija, dr`avjanstvoto<br />
trebalo da go stekne na denot odnosno do denot na vleguvaweto vo sila<br />
na zakonot (7. 05. 1998).<br />
Trgnuvaj}i od analiza na sodr`inata na odredbite od ~l. 8 st. 1<br />
al. 1, 6 i 11, ~l. 9 st. 2 i ~l. 30 st. 1 i 3 od Ustavot i navedenite zakonski<br />
odredbi jasno proizleguva deka so donesuvaweto na Zakonot za<br />
denacionalizacija, dr`avata vsu{nost ja ispolni svojata ustavna obvrska<br />
za priznavawe na pravoto na sopstvenost na porane{nite sopstvenici<br />
i deka predmet na denacionalizacija e imotot (koj se vra}a, odnosno<br />
za koj se dava nadomest) odzemen po 2 avgust 1944 godina, vrz osnovite<br />
utvrdeni so ~l. 1-a od Zakonot. Pritoa, jasno e opredeleno deka<br />
baratel za denacionalizacija mo`e da bide porane{niot sopstvenik<br />
odnosno licata koi se negovi naslednici spored propisite za nasleduvawe<br />
i deka toa lice treba da e dr`avjanin na Republika Makedonija.<br />
310
Opredelbata na zakonodavecot, takvoto lice dr`avjanstvoto da go steknalo<br />
na denot, odnosno do denot na vleguvawe vo sila na ovoj zakon e<br />
negovo pravo i so nego ne se naru{uvaat temelnite vrednosti na ustavniot<br />
poredok i ednakvata polo`ba na gra|anite pred Ustavot i zakonite,<br />
nitu se ograni~uva pravoto na sopstvenost i nasleduvawe. Takvata<br />
opredelba na zakonodavecot pod ednakvi uslovi se odnesuva na<br />
site gra|ani {to se nao|aat vo ista polo`ba. Pokraj toa, smislata na<br />
osporenata odredba ima i proceduralen karakter i ima za cel da go<br />
uredi pra{aweto koj mo`e da bide baratel vo poveduvawe na postapkata<br />
za denacionalizacija, a ne da go vostanovuva ili isklu~uva pravoto<br />
na sopstvenost i pravoto na nasleduvawe koe se ostvaruva spored<br />
propisite za nasleduvawe, pa spored toa i pravoto na denacionalizacija<br />
koe se ostvaruva vo postapkata za denacionalizacija.<br />
Vrz osnova na navedenoto, spored misleweto na Sudot, so odredbite<br />
na ~l. 11 st. 2 i ~l. 47 st. 3 t. 2 vo osporenite delovi od Zakonot za<br />
denacionalizacija ne se povreduvaat odredbite na Ustavot, poradi<br />
{to ne go postavi pra{aweto za nivnata soglasnost so Ustavot.<br />
9. So Odluka U. br. 10/2003 od 17. 09. 2003, Sudot go ukina ~l. 22-<br />
a st. 1 t. 1 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za denacionalizacija<br />
("SV RM," br. 31/2000) vo delot "ako ja plati razlikata<br />
me|u nadomestokot {to za odzemenoto zemji{te mu sleduva opredelen<br />
spored ~l. 31 st. 2 od ovoj zakon i vrednosta na grade`noto zemji{te<br />
utvrdena vrz osnova na propisite za opredeluvawe na vrednosta na<br />
grade`noto zemji{te."<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~l. 22-a od Zakonot za<br />
izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za denacionalizacija (~l. 27 st.<br />
1 od pre~isteniot tekst na Zakonot za denacionalizacija "SV RM," br.<br />
43/2000), koga ne e realizirana celta zaradi koja bilo odzemeno zemjodelskoto<br />
zemji{te, kako i koga bila realizirana celta zaradi koja bilo<br />
odzemeno zemjodelsko zemji{te, koe pri podnesuvawe na baraweto za<br />
denacionalizacija e grade`no neizgradeno zemji{te, baratelot mo`e<br />
da bara: 1) vra}awe na zemji{teto vo sopstvenost ako ja plati razlikata<br />
me|u nadomestokot {to za odzemenoto zemji{te mu sleduva opredelen<br />
spored ~l. 31 st. 2 od ovoj zakon i vrednosta na grade`noto zemji{te<br />
utvrdena vrz osnova na propisite za opredeluvawe na vrednosta<br />
na grade`noto zemji{te. 2) da mu se dade novo zemjodelsko zemji{te od<br />
ist vid, povr{ina i bonitet kako odzemenoto i 3) da mu se dade nadomest<br />
soglasno so odredbite na ovoj zakon.<br />
So Zakonot za denacionalizacija se opredeluvaat uslovite i<br />
postapkata za vra}awe na imotot i vidot, uslovite i postapkata za davawe<br />
nadomest za imot odzemen vo korist na dr`avata.<br />
Vo delot II od ovoj zakon so koj se regulirani pra{awata okolu<br />
vra}aweto na nedvi`nosta vo sopstvenost e i sporniot ~l. 22-a st. 1 t.<br />
1. Spored ovoj ~l. od zakonot, proizleguva deka gra|anite na koi mo`e<br />
da im se vrati zemji{teto vo sopstvenost treba da platat razlika za<br />
311
vrednosta na zemji{teto koe bilo odzemeno kako zemjodelsko, a pri podnesuvaweto<br />
na baraweto za denacionalizacija e grade`no neizgradeno<br />
zemji{te.<br />
Toa zna~i deka zakonodavecot so utvrduvaweto na pravoto za<br />
vra}awe na grade`noto neizgradeno zemji{te vo sopstvenost, istovremeno<br />
utvrduva i obvrska porane{niot sopstvenik da ja plati razlikata<br />
vo vrednosta na zemji{teto koe bilo odzemeno kako zemjodelsko, a<br />
pri podnesuvaweto na baraweto za denacionalizacija e grade`no neizgradeno<br />
zemji{te.<br />
Pritoa, nitu ovoj zakon, nitu pak drug zakon ne sodr`i odredbi<br />
koi predviduvaat obvrska za pla}awe na razlikata pome|u vrednosta<br />
na zemjodelskoto zemji{te i vrednosta na grade`noto zemji{te za<br />
onie gra|ani koi se porane{ni sopstvenici na zemjodelsko zemji{te<br />
koe ne im bilo odzemeno, a koe isto taka go smenilo pravniot re`im i<br />
sega pretstavuva grade`no zemji{te.<br />
Spored ~l. 50 od Zakonot za grade`noto zemji{te, koj e donesen<br />
po Zakonot za denacionalizacija i po izmenite i dopolnuvawata na<br />
ovoj zakon, na korisnicite na grade`noto zemji{te po osnova na porane{na<br />
sopstvenost na zemji{teto, pravoto na koristewe se transformira<br />
vo pravo na sopstvenost na grade`noto zemji{te.<br />
Zakonot za grade`noto zemji{te, ne predviduva pla}awe na razlika<br />
vo vrednosta pome|u zemjodelskoto zemji{te i sega grade`noto<br />
zemji{te (ako zemji{teto go smenilo pravniot re`im) taka {to odreden<br />
broj na korisnici vrz osnova na porane{na sopstvenost go transformirale<br />
korisni~koto pravo na sopstvenost ili }e go storat toa vo<br />
idnina bez da ja platat razlikata vo vrednosta me|u zemjodelskoto i<br />
grade`noto zemji{te.<br />
Ako se ima predvid deka celta na Zakonot za denacionalizacija<br />
e vra}awe na odzemeniot imot, se postavuva pra{aweto zo{to sopstvenicite<br />
na odzemenoto zemjodelsko zemji{te koe sega pretstavuva grade`no<br />
neizgradeno zemji{te treba da ja platat razlikata vo cenata pome|u<br />
zemjodelskoto zemji{te {to im bilo odzemeno, a sega e grade`no<br />
neizgradeno zemji{te. So drugi zborovi toa zna~i deka porane{nite<br />
sopstvenici na odzemenoto zemjodelsko zemji{te koe bez nivna vina<br />
ili barawe preminalo vo grade`no zemji{te treba da go platat sopstvenoto<br />
zemji{te. Poradi toa, Sudot oceni deka ovie gra|ani se staveni<br />
vo neramnopravna polo`ba so gra|anite na koi ne im bilo odzemeno<br />
zemjodelskoto zemji{te koe podocna go smenilo pravniot re`im i sega<br />
im se vra}a kako grade`no zemji{te bez bilo kakvo pla}awe.<br />
Sudot oceni deka osporenata odredba od Zakonot za denacionalizacija<br />
go uslovuva vra}aweto na grade`noto neizgradeno zemji{te<br />
vo sopstvenost so pla}awe na razlika vo vrednosta me|u odzemenoto zemjodelsko<br />
zemji{te, a sega grade`no neizgradeno zemji{te so {to se<br />
doveduvaat gra|anite vo neednakva polo`ba vo zavisnost od toa dali<br />
zemjodelskoto zemji{te im bilo odzemeno ili ne pred da stane grade-<br />
312
`no zemji{te.<br />
2. PRAVO NA RABOTA<br />
~l. 32<br />
Sekoj ima pravo na rabota, sloboden izbor na vrabotuvawe, za-<br />
{tita pri raboteweto i materijalna obezbedenost za vreme na privremena<br />
nevrabotenost.<br />
Sekomu pod ednakvi uslovi, mu e dostapno sekoe rabotno mesto.<br />
Sekoj vraboten ima pravo na soodvetna zarabotuva~ka.<br />
Sekoj vraboten ima pravo na platen dneven, nedelen i godi{en<br />
odmor. Od ovie prava vrabotenite ne mo`at da se otka`at.<br />
Ostvaruvaweto na pravata na vrabotenite i nivnata polo`ba se<br />
ureduvaat so zakon i so kolektiven dogovor.<br />
1. Pravoto na rabota zna~i pravo na gra|aninot na vrabotuvawe<br />
vo soglasnost so negovata volja i negovite fizi~ki i stru~ni sposobnosti.<br />
Pravoto na rabota, me|utoa ne zna~i garancija za vrabotuvawe.<br />
Vo uslovi na pazarno stopanstvo ova pred sî zna~i pravo i sloboda na<br />
prezemawe stopanski i drugi dejnosti so celosna sloboda i pod ednakvi<br />
uslovi so site ostanati gra|ani. Ottamu, ~l. 32. st. 2 od Ustavot<br />
treba da se tolkuva kako razrabotka i objasnuvawe na st. 1 od istiot<br />
~len. So toa, vsu{nost, te`i{teto na odgovornosta za ekonomskiot napredok<br />
na op{testvoto se stava na poedincite, dodeka na dr`avata i<br />
ostanuva ulogata za obezbeduvawe po~ituvawe na pravilata na pazarniot<br />
natprevar i ograni~ena intervencija so merkite na ekonomskata<br />
politika kako {to se danoci, carini, subvencii, dr`avni vlo`uvawa i<br />
sl. Takvata intervencija sekako ja vklu~uva i obvrskata od sozdavawe i<br />
{irewe na mo`nostite i uslovite vo koi gra|anite mo`at da go ostvarat<br />
svoeto pravo na rabota.<br />
Ova pravo opfa}a nekolku elementi: 1 0 pravo na gra|aninot<br />
slobodno da go izbira svoeto zanimawe i vrabotuvawe, 2 0 pravo na dostapnost<br />
pod ednakvi uslovi na sekoe rabotno mesto vo op{testvoto, 3 0<br />
pravo na za{tita pri raboteweto, 4 0 pravo na platen dneven, nedelen i<br />
godi{en odmor. Ottamu pak, {to pravoto na rabota se javuva kako osnova<br />
za obezbeduvawe na materijalni sredstva, na sekoj vraboten gra|anin<br />
Ustavot mu garantita i: 5 0 pravo na soodvetna zarabotuva~ka i 6 0<br />
pravo na materijalna obezbedenost za vreme na privremena nevrabotenost.<br />
Pritoa, va`no e da se podvle~e deka pravoto na soodvetna zarabotuva~ka<br />
ne mo`e da se tolkuva kako pravo vo celosna smisla na zborot,<br />
odnosno kako pravo spored koe sudovite mo`at da davaat pravna<br />
za{tita.<br />
2. Ostvaruvaweto na pravoto na rabota se ureduva so Zakonot za<br />
rabotnite odnosi i so kolektivni dogovori ~ii potpisnici se sindi-<br />
313
katite kako pretstavnici na vrabotenite, stopanskata komora kako<br />
pretstavnik na rabotodatelite i Vladata na Republika Makedonija<br />
kako pretstavnik na dr`avata. 287<br />
ME\UNARODNI DOKUMENTI<br />
Univerzalna deklaracija za pravata na ~ovekot od 1948<br />
~l. 23 st. 1-3<br />
(1) Sekoj ima pravo na rabota, na sloboden izbor na vrabotuvawe,<br />
na pravi~ni i zadovolitelni uslovi za rabota i za{tita od nevrabotenost.<br />
(2) Sekoj, bez kakva i da e razlika, ima pravo na ednakva plata<br />
za ednakva rabota.<br />
(3) Sekoj koj raboti ima pravo na pravedna i zadovolitelna zarabotuva~ka<br />
koja nemu i na negovoto semejstvo mu obezbeduva egzistencija<br />
vredna za ~ove~ko dostoinstvo, i koja ako e potrebno }e bide dopolneta<br />
so drugi sredstva na socijalna za{tita.<br />
~l. 24<br />
Sekoj ima pravo na odmor i slobodno vreme, vklu~itelno i na<br />
razumno ograni~uvawe na rabotnoto vreme i periodi~no platen odmor.<br />
Me|unaroden pakt za ekonomskite, socijalnite i kulturni prava od<br />
1966<br />
~l. 6<br />
1. Dr`avite strankina ovoj Pakt go priznavaat pravoto na rabota<br />
koe opfa}a pravo sekoj da dobie mo`nost da si obezbedi sredstva<br />
za `ivot so slobodno izbrana i prifatena rabota i }e prezemat soodvetni<br />
merki za za{tita na toa pravo.<br />
2. Merkite koi dr`avata stranka na ovoj Pakt }e gi prezeme zaradi<br />
celosno obezbeduvawe na ova pravo vklu~uvaat tehni~ko i stru~no<br />
naso~uvawe i obrazovanie kako i programi, politika i metodi na<br />
nastava prikladni za postignuvawe postojan ekonomski, socijalen i<br />
kulturen razvoj kako i za polna produktivna vrabotenost vo uslovi<br />
287<br />
Kolektivniot dogovor e specifi~en institut na trudovoto pravo<br />
nastanat i razvien vo pazarnite stopanstva. Kolektiven dogovor me|usebno<br />
sklu~uvaat sindikalnata organizacija kako zastapnik na vrabotenite vo odredeni<br />
stopanski granki i organizacijata na rabotodava~ite, a so nego se ureduvaat<br />
konkretnite prava i uslovi na rabota vo ramkite opredeleni so zakon.<br />
Taka, ulogata na dr`avata se sveduva na toa da gi ureduva op{tite uslovi i<br />
minimumot prava koi im se zagarantirani na vrabotenite, dodeka konkretnoto<br />
ureduvawe na odnosite im e prepu{teno na zaintresiranite kategorii gra-<br />
|ani, a toa, vo prv red, se vrabotenite i nivnite rabotodava~i. Sokol, S i Smerdel,<br />
B. <strong>Ustavn</strong>o pravo, Informator, Zagreb, 1995, str. 89.<br />
314
koi na poedinecot mu obezbeduvaat politi~ki i ekonomski slobodi.<br />
~l. 7<br />
Dr`avite ~lenki na ovoj Pakt sekomu mu go priznavaat pravoto<br />
da koristi pravi~ni i povolni uslovi za rabota koi osobeno obezbeduvaat:<br />
a) zarabotuva~ka koja kako minimum im e obezbedena na site rabotnici,<br />
I) pravedna plata i ednakov nadomest za rabota so ednakva vrednost<br />
bez kakvo i da e razlikuvawe. Na `enite posebno im se garantiraat<br />
uslovi za rabota koi ne se polo{i od onie za ma`ite, so ednakva<br />
zarabotuva~ka za ednakva rabota,<br />
II) postojan `ivot za niv i za nivnite semejstva vo soglasnost so<br />
odredbite na ovoj Pakt,<br />
b) bezbedni i zdravi uslovi za rabota,<br />
c) ednakva mo`nost sekoj da bide unapreden vo svoeto vrabotuvawe<br />
na soodveten povisok stepen, zemaj}i gi edinstveno predvid navr-<br />
{enite godini na raboten sta` i sposobnostite,<br />
d) odmor, slobodno vreme, razumno ograni~uvawe na rabotnoto<br />
vreme i povremeni plateni otsustva kako i nadomest za dr`avni praznici.<br />
~l. 11<br />
1. Dr`avite stranki na ovoj pakt sekomu mu go priznavaat pravoto<br />
na `ivoten standard dovolen za nego i za negovoto semejstvo,<br />
vklu~itelno i primerna hrana, obleka i dom, kako i postojano podobruvawe<br />
na `ivotnite uslovi. Dr`avite dogovoreni~ki }e prezemat soodvetni<br />
merki da obezbedat ostvaruvawe na toa pravo, priznavaj}i ja<br />
za taa cel su{testvenata va`nost na me|unarodnata sorabotka vtemelena<br />
vrz slobodna soglasnost.<br />
2. Dr`avite stranki na ovoj Pakt, priznavaj}i mu go sekomu<br />
osnovnoto pravo da bide za{titen od glad, poedine~no i preku me|unarodna<br />
sorabotka }e prezemat merki, vklu~itelno i na konkretni programi,<br />
koi se potrebni:<br />
a) da gi podobrat metodite na proizvodastvo, so~uvuvawe i raspredelba<br />
na hranata so celosna upotreba na tehni~koto i nau~noto<br />
znaewe, so {irewe na poznavaweto na na~elata na ishranata i so razvivawe<br />
ili reforma na agrarnite resursi na takov na~i da se postigne<br />
delotvoren razvoj i iskoristuvawe na prirodnite izvori.<br />
b) spored potrebite da se obezbedi pravedna raspredelba na<br />
svetskite rezervi na hrana vodej}i smetka za problemite na zemjite<br />
izvozni~ki i uvozni~ki.<br />
315
Evropska socijalna povelba od 1961<br />
~l. 1<br />
Pravo na rabota<br />
So cel da se obezbedi vistinska primena na pravoto na rabota,<br />
Stranite-dogovorni~ki se obvrzuvaat:<br />
1. da go priznaat kako edna od nivnite glavni celi i odgovornosti<br />
ostvaruvaweto i za~uvuvaweto na najvisoko i najstabilno mo`no<br />
nivo na rabota zaradi ostvaruvawe na celosna vrabotenost,<br />
2. na efikasen na~in da go za{tituvaat pravoto na rabotnicite<br />
da zarabotuvaat za `ivot preku slobodno izbrana rabota, 288<br />
3. da formiraat i da odr`uvaat besplatni slu`bi za vrabotuvawe<br />
za site rabotnici,<br />
4. da obezbeduvaat ili da unapreduvaat soodvetna profesionalna<br />
orientacija, stru~no obrazovanie i prekvalifikacija.<br />
~l. 2<br />
Pravo na ednakvi uslovi za rabota<br />
So cel da se obezbedi vistinska primena na pravoto na ednakvi<br />
uslovi za rabota, Stranite-dogovorni~ki se obvrzuvaat:<br />
1. da utvrdat razumna dol`ina na dnevnoto i nedelnoto rabotno<br />
vreme, so toa {to rabotnata nedela }e bide postepeno smaluvana onolku<br />
kolku {to zgolemuvaweto na produktivnosta na drugite faktori<br />
go ovozmo`uvaat toa,<br />
2. da predvidat plateni nerabotni denovi,<br />
3. da obezbedat odobruvawe na platen godi{en odmor vo traewe<br />
od najmalku dve nedeli,<br />
4. da im obezbedat na rabotnicite vraboteni na opredeleni<br />
opasni ili {tetni po zdravjeto rabotni mesta ili skrateno rabotno<br />
vreme ili dopolnitelen platen odmor,<br />
5. da obezbedat nedelen odmor koj }e se sovpa|a {to e mo`no pove}e<br />
so denot vo nedelata prifaten kako den za odmor spored tradicijata<br />
i navikite vo zemjata ili regionot.<br />
~l. 3<br />
Pravo na za{tita pri rabota<br />
So cel da obezbedat vistinska primena na pravoto na za{tita<br />
pri rabota, Stranite-dogovorni~ki se obvrzuvaat:<br />
1. da donesat propisi za bezbednost i za{tita pri rabota,<br />
2. da donesat merki za kontrola na primenata na tie propisi,<br />
3. da gi konsultiraat, koga ima potreba, organizaciite na rabotodava~ite<br />
i na rabotnicite za merkite ~ija cel e podobruvawe na bez-<br />
288<br />
Od Aneksot kon Socijalnata povelba: "Ovaa odredba ne bi mo`ela<br />
da se tolkuva nitu vo smisla deka gi zabranuva nitu deka gi dozvoluva uslovite<br />
ili praktikata na sindikalno osiguruvawe."<br />
316
ednosta i za{titata pri rabota.<br />
~l. 4<br />
Pravo na pravi~na zarabotuva~ka<br />
So cel da obezbedat vistinska primena na pravoto na pravi~na<br />
zarabotuva~ka, Stranite-dogovorni~ki se obvrzuvaat:<br />
1. da im go priznat pravoto na rabotnicite na zarabotuva~ka<br />
dovolna za da im obezbedi, nim, kako i na nivnite semejstva, pristoen<br />
`ivoten standard,<br />
2. da im go priznat pravoto na rabotnicite na zgolemena zarabotuva~ka<br />
za prekuvremena rabota, so isklu~ok na nekoi posebni slu-<br />
~ai,<br />
3. da im go priznaat na rabotnicite ma`i i `eni pravoto na<br />
ednakva zarabotuva~ka za ednakva rabota,<br />
4. da im go priznaat pravoto na site rabotnici na razumen otkazen<br />
rok vo slu~aj na prekin na rabotniot oddnos, 289<br />
5. da dozvolat odbitoci od platite samo pod uslovi i vo ramkite<br />
propi{ani so vnatre{ni zakonski ili drugi propisi, ili utvrdeni<br />
so kolektivnite dogovori ili arbitra`ni odluki. 290<br />
Primenata na ovie prava mora da bide obezbedena ili so slobodno<br />
sklu~eni kolektivni dogovori ili so zakonski metodi za utvrduvawe<br />
na platite, ili na drug na~in koj e vo soglasnost so doma{nite<br />
uslovi.<br />
~l. 6 st. 1-3<br />
Pravo na kolektivno pregovarawe<br />
So cel da obezbedat vistinska primena na pravoto na kolektivno<br />
pregovarawe, Stranite dogovorni~ki se obvrzuvaat:<br />
1. da gi pottiknuvaat paritetnite konsultacii me|u rabotnicite<br />
i rabotodava~ite,<br />
2. koga e toa potrebno i korisno, da go unapreduvaat mehanizmot<br />
na slobodni pregovori me|u rabotodava~ite, od edna strana, i organizaciite<br />
na rabotnicite, od druga strana, so cel so kolektivni dogovori<br />
da se uredat uslovite za rabota.<br />
3. da gi pottiknuvaat voveduvaweto i primenata na soodvetni<br />
mehanizmi za dobrovolno mirewe i arbitra`a pri re{avaweto na ra-<br />
289<br />
Od Aneksot kon Socijalnata povelba: "Ovaa odredba }e bide tolkuvana<br />
vo smisla deka ne se zabranuva momentalno otpu{tawe vo slu~aj na<br />
te{ka povreda na rabotnite obvrski."<br />
290<br />
Od Aneksot kon Socijalnata povelba: "Se razbira deka sekoja<br />
Strana-dogovorni~ka mo`e da prezeme obvrska soglasno ovoj stav dokolku zadr{kite<br />
od platite se zabraneti so najgolemiot broj rabotnici, ili so zakon<br />
ili so kolektiven dogovor ili arbitra`na odluka, a edinstveni isklu~oci se<br />
licata koi ne se opfateni so tie instrumenti."<br />
317
otnite sporovi<br />
.<br />
Dopolnitelen protokol kon Evropskata socijalna povelba<br />
~l. 1<br />
Pravo na ednakvi mo`nosti i ist tretman pri vrabotuvaweto i vr{eweto na<br />
profesijata bez diskriminacija zasnovana na polot 291<br />
1. So cel da obezbedat vistinska primena na pravoto na ist tretman<br />
pri vrabotuvaweto i vo vr{eweto na profesijata bez diskriminacija<br />
zasnovana na polot, Stranite-dogovorni~ki se obvrzuvaat da go<br />
priznaat ova pravo i da prezemat soodvetni merki za da ja obezbedat<br />
ili da ja unapredat negovata primena vo slednive oblasti:<br />
- pristap do rabota, za{tita od otpu{tawe i profesionalna<br />
preorientacija,<br />
- profesionalna orientacija i obrazovanie, prekvalifikacija<br />
i profesionalna rehabilitacija,<br />
- uslovi za vrabotuvawe i za rabota, vklu~uvaj}i go i nagraduvaweto,<br />
- dvi`ewe vo slu`bata, vklu~uvaj}i go i unapreduvaweto. 292<br />
2. Nema da bidat sfateni kako diskriminacija vo smisla na stavot<br />
1 na ovoj ~len odredbite {to se odnesuvaat na za{titata na `enata,<br />
osobeno vo vrska so bremenosta, poroduvaweto i periodot po poroduvaweto.<br />
3. Stavot 1 od ovoj ~len ne e pre~ka za prifa}awe na posebni<br />
merki za otstranuvawe na fakti~kata neramnopravnost.<br />
4. Od poleto na primena na ovoj ~len, ili od nekoi negovi odedbi<br />
mo`at da bidat isklu~eni profesionalnite aktivnosti, koi{to<br />
poradi nivnata primena ili uslovite za nivnoto vr{ewe mo`at da bidat<br />
dovereni samo na lica od opredelen pol.<br />
291<br />
Od Aneksot kon Protokolot: "Se rabira deka pra{awata od oblasta<br />
na socijalnoto osiguruvawe, kako i odredbite {to se odnesuvaat na dava-<br />
~kite vo slu~aj na nevrabotenost, dava~kite vo slu~aj na starosna penzija i na<br />
dava~kite na ~lenovite na semejstvoto na po~inatiot, mo`e da bidat isklu~eni<br />
od poleto na primenata na ovoj ~len."<br />
292<br />
Od Aneksot kon Protokolot: "Ovaa odredba ne bi mo`ela da bide<br />
tolkuvana taka kako da gi obvrzuva Stranite da utvrdat, po zakonski pat ili<br />
so propis, spisok na profesionalni aktivnosti koi, poradi nivnata priroda<br />
ili uslovi za nivno izvr{uvawe, mo`at da bidat rezervirani za rabotnicite<br />
od to~no opredelen pol."<br />
318
~l. 2<br />
Pravo na informirawe i na konsultacii 293<br />
So cel da obezbedat vistinska primena na pravoto na rabotnicite<br />
na informirawe i na konsultacii vo ramkite na preprijatijata,<br />
Stanite se obvrzuvaat da gi prezemat ili da gi pro{irat merkite {to<br />
na rabotnicite ili na nivnite pretstavnici, soglasno so vnatre{noto<br />
zakonodavsto i praktika, im ovozmo`uvaat:<br />
a) da bidat redovno ili vo pogodno vreme i na prifatliv na~in<br />
informirani za ekonomskata i finansistaka situacija na preprijatieto<br />
vo koe se vraboteni, so toa {to davaweto na nekoi podatoci so koi<br />
mo`e da mu se na{teti na preprijatieto, mo`e da bide odbieno ili da<br />
se bara tie da se tretiraat kako doverlivi, i<br />
b) blagovremeno da bidat konsultirani za odlukite {to se podgotvuvaat<br />
i {to mo`at vo osnova da im na{tetat na interesite na rabotnicite<br />
i osobeno za onie {to bi predizvikale seriozni posledici<br />
vrz situacijata so vrabotuvaweto vo preprijatieto.<br />
2. Stranite mo`at da gi isklu~at od poleto na primena na stavot<br />
1 od ovoj ~len preprijatijata ~ii broj na vraboteni ne ja dostiga<br />
granicata utvrdena so vnatre{noto zakonodavstvo ili praktika.<br />
~l. 3<br />
Pravo na u~estvo vo podobruvaweto na uslovite za rabota i na rabotnata<br />
sredina<br />
1. So cel da obezbedat vistinska primena na pravoto na rabot-<br />
293<br />
Od Aneksot kon Protokolot: "1. Vo primenata na ovie ~lenovi, poimite<br />
"pretstavnici na rabotnicite" gi ozna~uvaat licata priznati kako takvi<br />
so vnatre{noto zakonodavstvo ili praktika. 2. Poimite "vnatre{no zakonodavstvo<br />
ili praktika," spored slu~ajot, pokraj zakonite i drugite propisi,<br />
kolektivnite dogovori i drugite dogovori me|u rabotodava~ite i pretstavnicite<br />
na rabotnicite, ja opfa}aat obi~ajnata praktika i sudskite odluki<br />
od taa oblast. 3. Vo primenata na ovie ~lenovi poimot "pretprijatie" se<br />
tolkuva taka {to go opfa}a zbirot na materijalni i nematerijalni edinici<br />
{to imaat ili nemaat svojstvo na pravno lice, formirani za proizvodstvo<br />
ili za vr{ewe na uslugi vrz ekonomska osnova i koi raspolagaat so vlast za<br />
odlu~uvawe pri nastapot na pazarot. 4. Verskite zaednici i nivnite institucii<br />
mo`at da bidat isklu~eni od primenata na ovie ~lenovi duri i koga ovie<br />
institucii se pretprijatija vo smisla na stav 3. Ustanovite {to vr{at aktivnosti<br />
vrz osnova na nekoi ideali ili {to se rakovodeni od nekoi moralni<br />
koncepti i od koncepti za{titeni so vnatre{noto zakonodavstvo, mo`at da<br />
bidat isklu~eni od primenata na ovie ~lenovi vo merka neophodna za za{tita<br />
na naso~enosta na pretprijatieto. 5. Se razbira deka, koga vo nekoja Dr`ava<br />
pravata navedeni vo ~len 2 i 3 se koristat vo oddelni zgradi na pretprijatieto,<br />
treba da se prifati deka zainteresiranata Strana zadovolitelno gi izvr{uva<br />
obvrskite {to proizleguvaat od ovie odredbi."<br />
319
nicite da zemat u~estvo vo utvrduvaweto na podobruvaweto na uslovite<br />
za rabota i na rabotnata sredina vo preprijatieto, Stranite se obvrzuvaat<br />
da prezemat novi ili da gi podobrat postojnote merki {to im<br />
ovozmo`uvaat na rabotnicite ili na nivnite pretstavnici, soglasno<br />
so vnatre{noto zakonodavstvo i praktika, da pridonesat:<br />
a) za utvrduvawe i podobruvawe na uslovite za rabota, organizacijata<br />
na rabotata i rabotnata sredina,<br />
b) za za{tita na zdravjeto i na bezbednosta vo ramkite na pretprijatieto,<br />
v) za organizirawe na slu`bi i na socijalni i socijalno kulturni<br />
pogodnosti vo preprijatieto,<br />
g) za kontrola na po~ituvaweto na propisite vo ovaa oblast.<br />
2. Stranite mo`at da gi isklu~at od poleto na primena na stav<br />
1 na ovoj ~len preprijatijata ~ij broj na vraboteni ne ja dostiga granicata<br />
utvrdena so vnatre{noto zakonodavstvo ili praktika. 294<br />
DRUGI RELEVANTNI ME\UNARODNI DOKUMENTI<br />
- Konvencija na Megunarodnata organizacija na trudot br. 111<br />
protiv diskriminacijata vo pogled na vrabotuvaweto i zanimaweto<br />
Usvoena na 25. 06. 1958. Vo sila od 15. 06. 1960 vo soglasnost so odredbata<br />
od ~l. 8. Naslov na originalot: Discrimination, Empoyment and<br />
Occupation, Convention.<br />
- Konvencija na Me|unarodnata organizacija na trudot br. 29 za<br />
prisilna rabota, od 28. 06. 1930. Naslov na originalot: Forced Labour<br />
Convention.<br />
- Konvencija Me|unarodnata organizacija na trudot br. 97 za<br />
rabotnicite migranti, od 1. 07. 1949. Naslov na originalot: Migration<br />
for Employment Convention.<br />
- Konvencija Me|unarodnata organizacija na trudot br. 98 za<br />
primena na na~elata na pravoto na organizirawe i kolektivno dogovarawe,<br />
od 1. 07. 1949. Naslov na originalot: Right to Organise and Collective<br />
Bargaining Convention.<br />
294<br />
Od Aneksot kon Protokolot: Vo vrska so ovoj ~len pokraj ve}e navedenoto<br />
od prethodnata zabele{ka va`i i slednoto: "Ovaa odredba ne vlijae<br />
nitu vrz obvrskite na Dr`avite vo oblasta na donesuvaweto na pravila za higienata<br />
i bezbednosta na rabotnite mesta, nitu vrz nadle`nostite i odgovornostite<br />
na organite zadol`eni da go nadgleduvaat po~ituvaweto na nivnata<br />
primena.<br />
Poimite "slu`bi i socijalni i socijalno kulturni pogodnosti" gi<br />
opfa}aat slu`bite i olesnuvawata od socijalna i/ili kulturna priroda {to<br />
nekoi preprijatija im gi ovozmo`uvaat na rabotnicite, kako {to e socijalnata<br />
pomo{, koristeweto na sportski tereni, sali za doewe, biblioteki, detski<br />
letuvali{ta, itn."<br />
320
- Konvencija Me|unarodnata organizacija na trudot br. 100 za<br />
edinstveno nagraduvawe na ma`ite i `enite za rabota od ednakva vrednost,<br />
od 29. 06. 1951. Naslov na originalot: Equal Remuneration Convention.<br />
- Konvencija Me|unarodnata organizacija na trudot br. 122 za<br />
politikata na vrabotuvaweto, od 9. 07. 1964. Naslov na originalot:<br />
Employment Policy Convention).<br />
- Konvencija Me|unarodnata organizacija na trudot br. 135 na<br />
za za{tita i olesnuvawa za rabotni~kite pretstavnici vo preprijatieto,<br />
od 23. 06. 1971. Naslov na originalot: (Worker's Representatives Convention).<br />
USTAVNOSUDSKA PRAKTIKA<br />
1. So Re{enie U. br. 38/1996 od 29. 05. 1996, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe<br />
na Zakonot za isplata na platite vo Republika Makedonija<br />
("SV RM," br. 62/1995).<br />
Spored navodite vo inicijativata so navedeniot zakon se ureduvala<br />
visinata na platata {to pravnoto lice mo`e da ja isplati, so<br />
{to se ograni~uvale pravata na vrabotenite na soodvetna zarabotuva-<br />
~ka, najniska plata, na u~estvo na vrabotenite vo utvrduvaweto na platite<br />
preku kolektivni dogovori, na osnovawe na sindikati zaradi vlijanie<br />
vo ostvaruvaweto na ekonomskata i socijalnata polo`ba na vrabotenite<br />
i se ograni~uvala slobodata na pazarot i pretpriemni{tvoto<br />
i toa na neopredeleno vreme, poradi {to Zakonot ne bil vo soglasnost<br />
so ~l. 32 st. 3 i 5, ~l. 37 st. 1 i ~l. 55 st. 1 i 3 od Ustavot na Republika<br />
Makedonija.<br />
Na sednicata Sudot utvrdi deka so Zakonot se opredeluva isplatata<br />
na platite vo Republika Makedonija za mesec januari 1996 godina<br />
i natamu pravnoto lice da ja vr{i do visina na pravoto {to go<br />
utvrdilo za mesec dekemvri 1995 godina (~l. 1 i 2), a pravnoto lice koe<br />
iska`alo zaguba po godi{nata presmetka za 1995 godina platite gi<br />
isplatuva vo visina od 90% od pravoto utvrdeno vo prethodnite ~lenovi<br />
(~l. 3). Spored ~l. 4, Zakonot vleguva vo sila osmiot den od objavuvaweto,<br />
{to zna~i od 3. 01. 1996 godina, a se primenuva po~nuvaj}i so<br />
isplatata na platite za mesec januari 1996 godina.<br />
Od odredbite od ~l. 32 st. 3 i 5, ~l. 34, ~l. 55 i ~l. 57 od Ustavot,<br />
kako i od celinata na Ustavot, proizleguva deka vo ekonomskata sfera<br />
ulogata na dr`avata e ograni~ena na pottiknuvawe na ekonomskiot napredok<br />
i toa preku garanciite na slobodata na pazarot i pretpriemni{tvoto<br />
i na pravata koi proizleguvaat od sopstvenosta, kako i so<br />
prezemawe merki protiv monopolskite sostojbi.<br />
Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za isplata na<br />
platite vo Republika Makedonija e donesen poradi istite pri~ini i<br />
321
na~ela kako i Zakonot za isplata na platite vo Republika Makedonija,<br />
("SV RM," br. 70/1994) koj be{e osporen pred <strong>Ustavn</strong>iot sud i po koj<br />
Sudot ne povede postapka (U. br. 127/95 od 17. 05. 1995).<br />
Imeno, pobrzoto opa|awe na fizi~kiot obem na industriskoto<br />
proizvodstvo od realniot pad na platite, kako i relativno povisoko<br />
nivo na platite vo vonstopanskite dejnosti od tie vo stopanstvoto ja<br />
nametnaa potrebata od natamo{no kontrolirawe na platite i vo tekot<br />
na 1996 godina. Spored toa, trgnuvaj}i od ustavnoto ovlastuvawe na<br />
Sobrnaieto na Republika Makedonija da donesuva zakoni, Sobranieto<br />
so osporeniot zakon utvrduva kontrola na porastot na platite i oddelnite<br />
nadomestoci koi imaat karakter na materijalni tro{oci i zaedni~ka<br />
potro{uva~ka, so cel da se stabiliziraat makroekonomskite<br />
tekovi vo Republikata.<br />
So ogled na toa {to osporeniot zakon vo su{tina e identi~en<br />
so odredbite od Zakonot za isplata na platite vo Republika Makedonija<br />
("SV RM," br. 70/1994), koj be{e predmet na ocena pred <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud, Sudot oceni deka raspraval za spornite pra{awa sodr`ani vo<br />
inicijativata po toj predmet i deka za niv zazel opredelen stav.<br />
Spored toj stav, so osporeniot zakon se ureduvaat pra{awa koi zna~at<br />
razrabotka na ustavnoto pravo na rabotnikot na soodvetna zarabotuva~ka<br />
i na~inot na ostvaruvaweto na toa pravo, kako pravo od raboten<br />
odnos, odnosno utvrduvawe najnisko nivo kako socijalna merka i deka<br />
vo taa funkcija se vr{i kontrola na monetarnata politika preku vlijanieto<br />
na dvi`eweto na platite, a zaradi ostvaruvawe na stabilizacija<br />
na ekonomskite tekovi i na stopanstvoto vo celost, kako i zaradi<br />
ostvaruvawe na obvrskite na dr`avata vo vr{eweto na nejzinata socijalna<br />
funkcija.<br />
Od okolnosta {to sodr`inata na osporeniot zakon vo osnova e<br />
identi~na so sodr`inata na Zakonot {to ve}e bil predmet na ocena,<br />
Sudot oceni deka nema pri~ini da odlu~uva poinaku, odnosno deka<br />
nema pri~ina da se postavi pra{aweto za soglasnosta na Zakonot so<br />
Ustavot.<br />
[to se odnesuva, pak, do navodot vo inicijativata deka neopredeluvaweto<br />
na vremetraeweto na Zakonot zna~i ograni~uvawe na slobodata<br />
na paztarot i na pretpriemni{tvoto, Sudot smeta deka od sodr`inata<br />
na Zakonot nedvosmisleno proizleguva negovo va`ewe vo tekot<br />
na 1996 godina, i deka, poradi toa, Sudot odlu~i kako vo odnos na<br />
Zakonot za isplata na platite vo Republika Makedonija ("SV RM," br.<br />
70/1994) koj va`el vo tekot na 1995 godina.<br />
2. So Odluka U. br. 37/1998 od 13. 05. 1998, Sudot go ukina ~l. 30<br />
st. 5 od Zakonot za Agencijata za razuznavawe ("SV RM," br. 19/1995).<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~l. 30 st. 5 od Zakonot,<br />
pote{kite slu~ai na kr{ewe na rabotnata disciplina zaradi koi rabotnikot<br />
se oddale~uva od rabota, dol`inata na otkazniot rok, kako i<br />
322
slu~aite koga toa pravo ne se ostvaruva, se propi{uva so akt na direktorot.<br />
Ostvaruvaweto na pravata na vrabotenite i nivnata polo`ba,<br />
vo soglasnost so ~l. 32 st. 5 od Ustavot, se ureduvaat so zakon i so<br />
kolektivni dogovori.<br />
Trgnuvaj}i od sodr`inata na navedenata odredba od Ustavot,<br />
spored koja ostvaruvaweto na pravata na vrabotenite i nivnata polo-<br />
`ba se ureduvaat so zakon i so kolektiven dogovor, a imaj}i ja predvid<br />
sodr`inata na osporenata odredba na ~l. 30 st. 5 od Zakonot, spored<br />
koja pote{kite slu~ai na kr{ewe na rabotnata disciplina zaradi koi<br />
rabotnikot se oddale~uva od rabota, dol`inata na otkazniot rok, kako<br />
i slu~aite koga toa pravo ne se ostvaruva, se propi{uva so akt na direktorot<br />
na Agencijata, spored misleweto na Sudot, takvoto ovlastuvawe<br />
zna~i ureduvawe na pra{awa za ostvaruvawe na pravata od raboten<br />
odnos {to ne mo`e da bide predmet na ureduvawe na akt na direktorot.<br />
Imeno, zakonskite ovlastuvawa so akt na direktorot da se ureduvaat<br />
pra{awa za ostvaruvawe na pravata od raboten odnos ne e vo<br />
soglasnost so op{tiot ustaven princip deka ostvaruvawata na pravata<br />
na vrabotenite i nivnata polo`ba se ureduvaat so zakon i so kolektiven<br />
dogovor. Aktot na rabotodava~ot, odnosno "aktot" na direktorot<br />
na Agencijata, vo konkretniot slu~aj, nemaat ustavna podloga. Toa podrazbira<br />
deka site prava i obvrski od rabotniot odnos, se predmet na<br />
ureduvawe na zakon i na kolektiven dogovor. Vo taa smisla, nema nikakva<br />
pri~ina, specifi~nostite od rabotniot odnos vo Agencijata da<br />
ne bidat uredeni so Zakonot za Agencijata za razuznavawe, kako i so<br />
kolektivnite dogovori, vklu~uvaj}i go i kolektivniot dogovor na<br />
nivo na rabotodava~. Ponatamu, predviduvaweto so akt na direktorot<br />
na Agencijata, da se propi{uvaat odnosi kakvi {to se vo osporenata<br />
odredba, bi mo`elo da zna~i arbitrernost i mo`nost od neednakov<br />
tretman kon pravta i obvrskite {to proizleguvaat od rabotniot odnos<br />
i nivnata za{tita.<br />
Vrz osnova na navedenoto, Sudot oceni deka odredbata na ~l. 30<br />
st. 5 od Zakonot ne e vo soglasnost so ~l. 32 st. 5 od Ustavot.<br />
3. So Odluka U. br. 229/1997 od 3. 06. 1998, Sudot, me|u drugoto,<br />
go ukina i ~l. 65 st. 5 od Zakonot za vnatre{ni raboti ("SV RM," br.<br />
19/1995 i 55/1997).<br />
Vo ~l. 65 od Zakonot, taksativno se navedeni slu~aite {to se<br />
smetaat kako kr{ewe na rabotnata disciplina; privremeno oddale~uvawe<br />
na rabotnik od rabota od Ministerstvoto koga }e stori pote{ko<br />
kr{ewe na rabotnata disciplina, mo`nost od skratuvawe na otkazniot<br />
rok od rokot utvrden so zakon i deka toa pravo ne se ostvaruva dokolku<br />
otkazot e poradi pote{ko kr{ewe na rabotnata disciplina. Spored<br />
osporeniot st. 5 od ovoj ~len na Zakonot, pote{kite slu~ai na<br />
kr{ewe na rabotnata disciplina zaradi koi rabotnikot se oddale~uva<br />
od rabota, dol`inata na otkazniot rok, kako i slu~aite koga toa pravo<br />
323
ne se ostvaruva se propi{uva so akt na ministerot.<br />
Trgnuvaj}i od sodr`inata na odredbata na ~l. 32 st. 5 od Ustavot,<br />
spored koja ostvaruvaweto na pravata na vrabotenite i nivnata<br />
polo`ba se ureduvaat so zakon i so kolektivni dogovori, a imaj}i ja<br />
predvid sodr`inata na osporenata odredba na ~l. 65 st. 5 od Zakonot,<br />
spored koja poste~kite slu~ai na kr{ewe na rabotnata disciplina zaradi<br />
koi rabotnikot se oddale~uva od rabota, dol`inata na otkazniot<br />
rok, kako i slu~aite koga toa pravo ne se ostvaruva, se propi{uva so<br />
akt na ministerot, spored misleweto na Sudot, takvoto ovlastuvawe<br />
zna~i ureduvawe na pra{awa za ostvaruvawe na pravata od raboten<br />
odnos {to ne mo`e da bide predmet na ureduvawe na akt na ministerot.<br />
Vrz osnova na navedenoto, Sudot oceni deka odredbata na ~l. 65<br />
st. 5 od Zakonot ne e vo soglasnost so ~l. 32 st. 5 od Ustavot.<br />
4. So Odluka U. br. 102/1998 od 13. 01. 1999, Sudot go ukina ~l. 90<br />
st. 2 vo delot "ili pomali" od Zakonot za rabotnite odnosi ("SV RM,"<br />
br. 80/1993, 3/1994 (ispravka), 14/1995, 53/1997, 59/1997 (ispravka), 21/<br />
1998), i gi poni{ti ~l. 125 st. 2 i 138 st. 1 vo delot "osven za ocena na<br />
potrebata i opravdanosta od prestanok na rabotniot odnos poradi ekonomski,<br />
tehnolo{ki, strukturalni ili sli~ni promeni" od istiot zakon.<br />
1 0 Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~l. 90 st. 2 od Zakonot<br />
za rabotnite odnosi so kolektiven dogovor na nivo na rabotodava~, na<br />
rabotnicite mo`e da se utvrdat pogolemi ili pomali prava, od pravata<br />
utvrdeni so granski kolektiven dogovor, no ne pomali od pravata<br />
utvrdeni so zakon.<br />
Sudot, isto taka, utvrdi deka spored ~l. 125 st. 2 od Zakonot vo<br />
slu~aj na prestanok na rabotniot odnos od st. 1 na ovoj ~len, rabotodava~ot<br />
ima pravo sam da utvrdi na koi rabotnici ke im prestane rabotniot<br />
odnos pri prestanok na pomalku od 20 rabotnici ili 20% od vkupniot<br />
broj rabotnici vraboteni kaj rabotodava~ot, a dodeka spored<br />
osporeniot ~l. 138 st. 1 rabotnikot koj ne e zadovolen so kone~nata<br />
odluka na nadle`niot organ ili ako toj organ ne donese odluka vo rok<br />
od 15 dena od denot na podnesuvaweto na baraweto, odnosno na prigovorot,<br />
ima pravo vo naredniot rok od 15 dena da bara za{tita na svoite<br />
prava pred nadle`niot sud, osven za ocena na potrebata i opravdanosta<br />
od prestanok na rabotniot odnos poradi ekonomski, tehnolo{ki, strukturalni<br />
ili sli~ni promeni.<br />
Iako na prv pogled izgleda deka spored ~l. 32 st. 5 od Ustavot<br />
zakonot i kolektivnite dogovori se ramnopravni pravni akti so ista<br />
pravna sila vo pogled na reguliraweto na rabotnite odnosi, sepak, ako<br />
se ima predvid na~eloto na ustavnosta i zakonitosta utvrdeno vo ~l. 51<br />
od Ustavot, spored koe vo Republika Makedonija zakonite mora da bidat<br />
vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot i zakonot,<br />
proizleguva deka i soglasno Ustavot kolektivnite dogovori se<br />
324
akti so pomala pravna sila od zakonot i deka tie sekoga{ treba da bidat<br />
vo soglasnost so zakonot. Vakviot niven odnos proizleguva i od ~l.<br />
110 al. 2 od Ustavot spored koja <strong>Ustavn</strong>iot sud, osven za drugite propisi,<br />
e nadle`en da odlu~uva za ustavnosta i zakonitosta i na kolektivnite<br />
dogovori.<br />
Ustavot, isto taka, osven {to go voveduva insitutot na kolektivnoto<br />
dogovarawe, kako nov oblik na regulirawe na rabotnite odnosi,<br />
ne sodr`i izre~ni odredbi za vidovite na kolektivnite dogovori,<br />
nitu za nivnite me|usebni odnosi, odnosno toj ne ja utvrduva hierarhijata<br />
me|u kolektivnite dogovori. Me|utoa, trgnuvajki od toa deka kolektivnite<br />
dogovori, soglasno Ustavot, se op{ti pravni akti, kako i<br />
zakonot, so koi se ureduva ostvaruvaweto na pravata na vrabotenite i<br />
nivnata polo`ba, proizleguva deka i tie se sostaven del na vnatre{-<br />
niot praven poredok, za koj pak va`at pravilata na koegzistentnost i<br />
me|usebna usoglasenost na poniskite i povisokite pravni akti, pa<br />
ottuka primenuvaj}i gi ovie pravila vo odnos na kolektivnite dogovori<br />
proizleguva deka poniskiot kolektiven dogovor treba da bide vo<br />
soglasnost so povisokiot kolektiven dogovor.<br />
Za razlika od Ustavot, Zakonot za rabotnite odnosi, razrabotuvajki<br />
go ustavniot koncept na kolektivnoto dogovarawe, sodr`i konkretni<br />
odredbi za odnosot na kolektivnite dogovori i zakonot, za vidovite<br />
na kolektivnite dogovori, za vremeto na sklu~uvaweto i primenata<br />
na kolektivnite dogovori, za potpisnicite i sl.<br />
Osven navedenite pra{awa, vo Zakonot e ureden i odnosot me|u<br />
samite kolektivni dogovori. Taka, vo ~l. 93 e utvrdeno deka ako organot<br />
na dr`avnata uprava nadle`en za rabotite na trudot pri registrirawe<br />
na op{tite i granskite kolektivni dogovori oceni deka oddelni<br />
odredbi od kolektivniot dogovor ne se vo soglasnost so zakon ili<br />
op{t kolektiven dogovor }e im uka`e za toa na potpisnicite i }e<br />
opredeli rok za usoglasuvawe. Ako potpisnicite na kolektivniot dogovor<br />
vo opredeleniot rok ne gi otstranat neusoglasenite odredbi funkcionerot<br />
na organot na dr`avnata uprava }e povede postapka za ocena<br />
na zakonitosta pred nadle`niot sud.<br />
Od citiranata zakonska odredba proizleguva deka op{tite i<br />
granskite kolektivni dogovori mora da bidat vo soglasnost so zakonot,<br />
a granskiot kolektiven dogovor, osven so zakonot, mora da bide vo<br />
soglasnost i so op{tiot kolektiven dogovor, a vo sprotivnost se doveduva<br />
vo pra{awe negovata zakonitost. Zna~i, Zakonot za rabotnite<br />
odnosi neusoglasenosta me|u op{tiot i granskiot kolektiven dogovor<br />
ja tretira kako problem samo na zakonitosta, a ne i na ustavnosta.<br />
So ogled na toa {to vo osporeniot ~l. 90 st. 2 se dopu{ta mo`nost<br />
so kolektiven dogovor na nivo na rabotodava~ da se utvrduvaat i<br />
pomali prava od pravata utvrdeni vo granskiot kolektiven dogovor,<br />
Sudot oceni deka so vakvoto re{enie ne samo {to se derogira granskiot<br />
kolektiven dogovor, no istovremeno se ovozmo`uva vospostavuva-<br />
325
we na disharmoni~en, odnosno neusoglasen odnos me|u ovie dva vida na<br />
kolektivni dogovori, {to ne e vo soglasnost so ustavnata intencija za<br />
kolektivnoto dogovarawe, nitu pak so koncepcijata na Zakonot za rabotnite<br />
odnosi za kolektivnite dogovori vo celina, zatoa {to, spored<br />
misleweto na Sudot, ova re{enie ne soodvetstvuva nitu na opredelbata<br />
na zakonodavecot za odnosot na granskiot kolektiven dogovor<br />
sprema op{tiot kolektiven dogovor izrazena vo ~l. 93 od Zakonot.<br />
Poradi navedenoto, Sudot oceni deka ~l. 90 st. 2 od Zakonot, vo<br />
delot so koj se predviduva mo`nost so kolektivniot dogovor na nivo<br />
na rabotodava~ da se utvrduvaat i pomali prava od pravata utvrdeni vo<br />
granskiot kolektiven dogovor ne e vo soglasnost so ~l. 32 st. 5 od Ustavot<br />
na Republika Makedonija. Navedeniot ~len, isto taka, ne e vo soglasnost<br />
i so ~l. 8 st. 1 al. 11, 32 st. 3 i 34 od Ustavot, so ogled na toa<br />
{to so osporenata odredba se doveduva vo pra{awe i ostvaruvaweto na<br />
zagarantiranata so Ustavot i me|unarodnite dogovori soodvetna zarabotuva~ka,<br />
kako i drugite prava utvrdeni vo Zakonot za rabotnite<br />
odnosi, ~ie doureduvawe se upatuva da se vr{i so op{t ili granski kolektiven<br />
dogovor.<br />
2 0 Od odredbite na ~l. 32 st. 5 i ~l. 9 od Ustavot proizleguva<br />
deka pobliskoto ureduvawe na pravata koi proizleguvaat od rabotniot<br />
odnos se ureduvaat so zakon i kolektivni dogovori, {to zna~i vo ramkite<br />
na ova ovlastuvawe na zakonodavecot i na subjektite na kolektivnoto<br />
dogovarawe spa|a i ureduvaweto na pra{aweto za prestanok<br />
na rabotniot odnos pri ~ie ureduvawe ustavnoto na~elo na ednakvost<br />
gi obvrzuva uslovite za prestanok na rabotniot odnos da va`at podednakvo<br />
za site rabotnici.<br />
Na~inot i postapkata za prestanok na rabotniot odnos so otkaz<br />
poradi ekonomski, tehnolo{ki, strukturalni ili sli~ni promeni se<br />
uredeni so Zakonot za rabotnite odnosi (~l. 125 do 130), Op{tiot kolektiven<br />
dogovor za stopanstvoto (~l. 68-72) i Op{tiot kolektiven<br />
dogovor za rabotnicite koi vr{at nestopanska dejnost (~l. 77-81).<br />
Taka, vo osporeniot stav na ~l. 125 od Zakonot e propi{ano deka vo<br />
slu~aj na prestanok na rabotniot odnos so otkaz poradi ekonomski, tehnolo{ki,<br />
strukturalni ili sli~ni promeni, rabotodava~ot ima pravo<br />
sam da utvrdi na koi rabotnici }e im prestane rabotniot odnos pri<br />
prestanok na pomalku od 20 rabotnici ili 20% od vkupniot broj vraboteni<br />
kaj rabotodava~ot, a dodeka vo ~l. 129 e propi{ano deka brojot<br />
i strukturata na rabotnicite na koi }e im prestane rabotniot odnos<br />
so otkaz poradi istite pri~ini se utvrduva vrz osnova na kriteriumi<br />
utvrdeni so kolektiven dogovor, pri {to se poa|a od potrebite za efikasno<br />
funkcionirawe na rabotata na rabotodava~ot, stru~nata podgotovka<br />
i kvalifikacija, rabotnoto iskustvo, uspe{nosta na raboteweto,<br />
vidot i zna~eweto na rabotnoto mesto, rabotniot sta`, vozrasta i<br />
drugi kriteriumi utvrdeni so kolektiven dogovor.<br />
326
Od navedenite zakonski odredbi proizleguva deka rabotnicite<br />
na koi }e im prestane rabotniot odnos poradi ekonomski, tehnolo{ki,<br />
strukturalni ili sli~ni promeni dokolku nivniot broj e pomal od 20<br />
ili 20% od vkupniot broj na vraboteni gi opredeluva rabotodava~ot<br />
sam, bez ogled na kriteriumite {to soglasno ~l. 129 od istiot zakon se<br />
utvrdeni so kolektiven dogovor, a dodeka rabotnicite na koi rabotniot<br />
odnos }e im prestane vrz istata osnova dokolku nivniot broj<br />
iznesuva pove}e od 20 ili 20% od vkupniot broj na vraboteni se opredeluvaat<br />
vrz osnova na kriteriumite utvrdeni so kolektiven dogovor.<br />
Zna~i, vo navedenite ~lenovi od Zakonot vo zavisnost od nivniot broj<br />
se predviduva razli~en na~in na opredeluvawe na rabotnicite na koi<br />
rabotniot odnos treba da im prestane vrz ista osnova (poradi ekonomski,<br />
tehnolo{ki, strukturalni ili sli~ni promeni) taka {to na toj<br />
na~in tie se stavaat vo razli~na i neednakva polo`ba pred zakonot, so<br />
ogled na toa {to za edni rabotnici se primenuva ~l. 129 od Zakonot, a<br />
za drugi ne, iako osnovot za prestanok na nivniot raboten odnos e ist.<br />
Imaj}i predvid deka so osporeniot stav na ~l. 125 od Zakonot se<br />
vospostavuva nov i poinakov re`im za opredeluvawe na rabotnicite<br />
na koi rabotniot odnos im prestanuva poradi ekonomski, tehnolo{ki,<br />
strukturalni i drugi promeni od onoj utvrden vo ~l.129 i vrz taa osnova<br />
rabotnicite se doveduvaat vo neednakva odnosno neramnopravna<br />
polo`ba, Sudot oceni deka so nego se povreduva na~eloto na ednakvost<br />
utvrdeno vo ~l. 9 st. 2 od Ustavot.<br />
Vo odnos na soglasnosta na osporeniot stav na ~l. 125 so ~l. 58<br />
od Ustavot, Sudot utvrdi deka ne mo`e da se postavi pra{aweto za<br />
soglasnosta na ovaa odredba so poso~eniot ~len od Ustavot so ogled na<br />
toa {to so nea vo su{tina ne se ureduva upravuvaweto i odlu~uvaweto<br />
vo smisla na ~l. 58 od Ustavot, bidej}i ovie pra{awa (organite i na~inot<br />
na upravuvawe i rakovodewe) se predmet na ureduvawe na drugi zakoni<br />
(Zakon za javni pretprijatija, Zakon za trgovskite dru{tva, kako<br />
i drugi posebni zakoni koi ureduvaat odnosi od soodvetni oblasti),<br />
taka {to pod rabotodava~ vo smisla na osporeniot stav treba da se podrazbira<br />
organot {to soglasno dvata op{ti kolektivni dogovori ili<br />
posebnite zakoni e nadle`en da odlu~uva za prestanok na rabotniot<br />
odnos.<br />
3 0 Soglasno ~l. 15 od Ustavot na Republika Makedonija se garantira<br />
pravoto na `alba protiv poedine~nite akti doneseni vo postapka<br />
vo prv stepen pred sud, upraven organ ili organizacija ili drugi<br />
institucii {to vr{at javni ovlastuvawa, a dodeka spored ~l. 50 st.<br />
1 od Ustavot, sekoj gra|anin mo`e da se povika na za{tita na slobodite<br />
i pravata utvrdeni so Ustavot pred sudovite i pred <strong>Ustavn</strong>iot sud<br />
na Republika Makedonija vo postapka zasnovana vrz na~elata na prioritet<br />
i itnost.<br />
So ogled na toa {to osporeniot del na ~l. 138 st. 1 od Zakonot<br />
spa|a vo grupata na odredbi so koi se regulira sudskata za{tita na<br />
327
pravata, obvrskite i odgovornostite na rabotnicite koi proizleguvaat<br />
od nivniot raboten odnos, a ne se odnesuva na za{titata kaj rabotodava~ot<br />
ili drug organ utvrden so kolektiven dogovor soglasno ~l.<br />
138 od Zakonot, so ~ii re{enija inaku e utvrdeno pravoto na prigovor<br />
odnosno na `alba, Sudot oceni deka ne mo`e da se postavi pra{aweto<br />
za soglasnosta na toj del od ~l. 138 so ~l. 15 od Ustavot na Republika<br />
Makedonija zatoa {to ne se ureduva ista materija.<br />
Me|utoa, imajki predvid deka ~l. 138 e lociran vo odredbite<br />
{to se odnesuvaat na op{tata za{tita na pravata na rabotnicite {to<br />
tie ja imaat vo ostvaruvaweto na poedine~nite prava od rabotniot<br />
odnos, Sudot oceni deka idejata na zakonodavecot e so osporeniot del<br />
na ~l. 138 st. 1 da go isklu~i pravoto na sudska za{tita na rabotnikot<br />
vo slu~aj koga negoviot raboten odnos prestanal poradi ekonomski, tehnolo{ki,<br />
strukturalni ili sli~ni promeni, a ne da go za{titi pravoto<br />
na rabotodava~ot da voveduva vakvi promeni, so isklu~uvawe na<br />
mo`nosta vo vakvi slu~ai sudot da ja ocenuva potrebata i opravdanosta<br />
na ekonomskite, tehnolo{kite, strukturalnite ili sli~ni promeni<br />
{to rabotodava~ot gi vovel poradi promeni vo proizvodstvoto,<br />
programata, reorganizacijata, strukturata i tehnologijata, a koi dovele<br />
do namaluvawe na brojot na rabotnicite i do prestanok na nivniot<br />
raboten odnos so otkaz. Ova i od pri~ini {to predmet na osporuvawe<br />
vo rabotniot spor {to rabotnikot ima pravo da go povede pred<br />
nadle`niot sud mo`e da bide samo re{enieto za prestanok na rabotniot<br />
odnos na rabotnikot poradi ekonomski, tehnolo{ki, strukturalni<br />
i drugi sli~ni promeni, a ne aktot (vo praktikata toa e programa<br />
ili elaborat) vrz osnova na koj se vovedeni ovie promeni, so ogled na<br />
toa {to toj ne e poedine~en akt so koj se odlu~uva za pravata na rabotnicite<br />
od rabotniot odnos, no vo nego samo se utvrduva potrebata i<br />
opravdanosta od voveduvawe na ekonomski, tehnolo{ki, strukturalni<br />
ili drugi sli~ni promeni, kako i drugite merki i aktivnosti {to<br />
soglasno ~l. 126 od Zakonot rabotodava~ot e dol`en da gi prezeme pred<br />
da gi vovede ovie promeni.<br />
Poa|ajki od vakvata su{tina i cel na osporeniot del na ~l. 138<br />
st. 1 od Zakonot, Sudot oceni deka so nego se povreduva ~l. 50 st. 1 od<br />
Ustavot na Republika Makedonija, koj spa|a vo delot na garanciite na<br />
osnovnite slobodi i prava utvrdeni so Ustavot, a soglasno koj ~len<br />
sudskata za{tita na pravata od raboten odnos spored odredbite na Zakonot<br />
za sudovite spa|a vo nadle`nost na osnovnite sudovi.<br />
Poradi navedenite pri~ini, kako i poradi toa {to pravoto na<br />
sudska za{tita ne e ukinato odnosno ograni~eno na rabotnicite ~ij<br />
raboten odnos prestanuva po drugite osnovi utvrdeni vo Zakonot za rabotnite<br />
odnosi, Sudot oceni deka osporeniot del od ~l. 138 st. 1 ne e<br />
vo soglasnost i so ~l. 8 st. 1 al. 3 i 11, kako i ~l. 9 st. 2 od Ustavot na<br />
Republika Makedonija.<br />
328
4 0 Pri opredeluvawe na vidot na odlukata Sudot gi ima{e predvid<br />
te`inata na povredata, kako i posledicite {to mo`ele da nastanat<br />
od primenata na osporenite zakonski odredbi. Pritoa, Sudot oceni<br />
deka, za razlika od ~l. 90 st. 2 od Zakonot za rabotnite odnosi eventualnata<br />
primena na ~l. 125 st. 2 i ~l. 138 st. 1, vo osporeniot del,<br />
mo`ela da predizvika poseriozni posledici pri ostvaruvaweto na<br />
pravata i obvrskite na rabotnicite od raboten odnos, so ogled na toa<br />
{to vrz osnova na ovie zakonski odredbi na rabotnikot mo`e direktno<br />
da mu prestane rabotniot odnos so {to toj gi gubi i site prava {to<br />
proizleguvaat od toj odnos i na toj na~in da se dovede vo pra{awe negovata<br />
egzistencija i egzistencijata na negovoto semejstvo, odnosno da<br />
se dovede vo pra{awe negovata pravna i ekonomska sigurnost.<br />
5. So Odluka U. br. 98/2003 od 17. 12. 2003, Sudot go ukina ~l. 48<br />
st. 1 t. 4 i 6 od Zakonot za vnatre{ni raboti ("SV RM," br. 19/1995,<br />
55/1997, 38/2002 i 33/2003).<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka vo ~l. 48 st. 1 t. 4 od Zakonot za<br />
vnatre{ni raboti e predvideno deka "Raboten odnos vo Ministerstvoto<br />
mo`e da zasnova lice koe pokraj op{tite uslovi go ispolnuva i posebniot<br />
uslov: da bide dostojno za rabota vo Ministerstvoto, odnosno<br />
da u`iva ugled i so dosega{niot na~in na `ivot, odnesuvawe i rabota<br />
da garantira deka sovesno i ~esno }e gi izvr{uva doverenite raboti i<br />
zada~i, da ne bide povrzano so aktivnosti okolu izvr{uvaweto na krivi~ni<br />
dela ili prekr{oci so elementi na nasilstvo ili drugi kaznivi<br />
dela {to go pravat nedostoen za rabota vo Ministerstvoto." 295<br />
295<br />
Zaradi polesno sledewe na sodr`inata na ovaa i slednite odluki<br />
na <strong>Ustavn</strong>iot sud, ~l. 48 od Zakonot za vnatre{ni raboti ovde go naveduvame<br />
vo celost.<br />
1. Zasnovawe na rabotniot odnos ("SV RM, br. 19/1995)<br />
^len 48<br />
Raboten odnos vo Ministerstvoto mo`e da zasnova lice koe pokraj<br />
op{tite uslovi gi ispolnuva i slednite posebni uslovi:<br />
1) da ne e osuduvano za krivi~no delo protiv ustavnoto ureduvawe i<br />
bezbednosta na Republika Makedonija, protiv stranstvoto, slobodite i pravata<br />
na ~ovekot i gra|aninot, vooru`enite sili na Republika Makedonija,<br />
slu`benata dol`nost, te{ki dela protiv `ivotot i teloto, imotot ili krivi~no<br />
delo izvr{eno od koristoqubie i ne~esni pobudi, (odredba koja Sudot<br />
ja ukina so Odluka br. 212/2000)<br />
2) protiv nego da ne se vodi krivi~na postapka za krivi~no delo od<br />
stav 1 to~ka 1 na ovoj ~len; (odredba koja Sudot ja ukina so Odluka U. br.<br />
233/2001)<br />
3) so pravosilna presuda da ne mu e izre~ena merka za bezbednost zabrana<br />
na vr{ewe na profesija, dejnost ili dol`nost dodeka trae takva merka,<br />
4) da e zdravstvena i psihofizi~ki sposobno.<br />
Na rabotnik koj e osuden za krivi~no delo od stav 1 to~ka 1 na ovoj<br />
329
Od odredbite od ~l. 8 al. 1 i 3, ~l. 25, ~l. 51 i ~l. 54 st. 1 od<br />
Ustavot, a posebno ~l. 25 od Ustavot na Republika Makedonija, kako i<br />
od ~l. 8 od Evropskata Konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i<br />
osnovni slobodi, ~l. 17 od Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi-<br />
~i prava, ~l. 1 i 12 od Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot,<br />
proizleguva deka na sekoj gra|anin mu se garantira po~ituvawe i<br />
za{tita na privatnosta.<br />
Po~ituvaweto na li~niot `ivot na gra|aninot e osnova za zabrana<br />
koj i da e da se me{a vo li~noto odnesuvawe na ~ovekot i vo negovoto<br />
opredeluvawe, odnosno li~niot `ivot e privatna rabota na ~ovekot<br />
vo koja nikoj ne mo`e da se me{a, osven vo slu~ai koga izrazuvaweto<br />
na li~nosta i odnesuvaweto na li~nosta gi doveduva vo pra{awe<br />
op{toprifatenite normi vo op{testvoto. Sli~ni karakteristiki<br />
ima i privatnosta na semejniot `ivot, a toa zna~i deka nikoj nema pra-<br />
~len koe se goni po slu`bena dol`nost ili na koe mu e izre~ena merka za bezbednost<br />
zabrana na vr{ewe na profesija, dejnost ili dol`nost, mu prestanuva<br />
rabotniot odnos vo Ministerstvoto so denot na vra~uvaweto na pravosilnata<br />
presuda.<br />
Re{enieto za prestanok na rabotniot odnos spored stav 2 na ovoj ~len<br />
go donesuva ministerot.<br />
~len 7 ("SV RM," br. 33/2003)<br />
Vo ~lenot 48 stavot 1 se menuva i glasi:<br />
"Raboten odnos vo Ministerstvoto mo`e da zasnova lice koe pokraj<br />
op{tite gi ispolnuva i slednive posebni uslovi:<br />
1. da e dr`avjanin na Republika Makedonija,<br />
2. da e polnoletno,<br />
3. da ne mu e izre~ena merka na bezbednost zabrana na vr{ewe na profesija,<br />
dejnost ili dol`nost,<br />
4. da bide dostojno za rabota vo Ministerstvoto, odnosno da u`iva<br />
ugled i so dosega{niot na~in na `ivot, odnesuvawe i rabota da garantira<br />
deka sovesno i ~esno }e gi izvr{uva doverenite raboti i zada~i, da ne bide<br />
povrzano so aktivnosti okolu izvr{uvaweto na krivi~ni dela ili prekr{oci<br />
so elementi na nasilstvo ili drugi kaznivi dela {to go pravat nedostoen za<br />
rabota vo Ministerstvoto, (odredba {to Sudot ja ukina so Odluka U. br.<br />
98/2003)<br />
5. da e zdravstveno i psihofizi~ki sposobno, i<br />
6. da ja ima regulirano voenata obvrska - za lice od ma{ki pol, ako<br />
zasnova raboten odnos kako rabotnik so posebni dol`nosti i ovlastuvawa."<br />
(odredba {to Sudot ja ukina so Odluka U. br. 98/2003)<br />
Vo stavot 2 zborovite: "od stav 1 to~ka 1 na ovoj ~len koe se goni po<br />
slu`bena dol`nost" se zamenuvaat so zborovite: "na bezuslovna kazna zatvor<br />
od najmalku {est meseca, krivi~no delo vo vrska so slu`benata dol`nost ili<br />
drugo krivi~no delo koe go pravi nedostojno za rabota vo Ministerstvoto."<br />
(odredba za koja Sudot so Re{enie U. br. 94/2003 ne povede postapka)<br />
330
vo da se me{a vo odnosite vo semejstvoto, me|u bra~nite drugari me|u<br />
roditelite i decata, na~inot na `iveewe, semejniot red i drugo.<br />
Po~ituvaweto na dostoinstvoto i ugledot na gra|aninot vo<br />
sebe ne ja sodr`i samo obvrskata lu|eto vo me|usebnite odnosi da se<br />
po~ituvaat, tuku ja inkorporira i ulogata na dr`avata koja treba da<br />
garantira za{tita na privatnosta poa|aj}i od faktot {to so samoto<br />
toa {to se raboti za ~ove~ko su{testvo so nego treba da se postapuva<br />
so uva`uvawe na negovoto dostoinstvo i ugled.<br />
Poa|aj}i od faktot deka principot na vladeeweto na pravoto e<br />
temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija, pod<br />
{to treba da se podrazbere dominacija na objektivizirana pravna norma,<br />
Sudot oceni deka nu`no mora da se utvrdat objektivni fakti povrzani<br />
so ostvaruvawe na nekoe pravo odnosno pravoto na rabota. Imeno,<br />
Sudot oceni deka osporenata odredba ne sodr`i objektivizirani<br />
merila koj e, a koj ne e dostoen da raboti vo Ministerstvoto za vnatre{ni<br />
raboti, koe povedenie go pravi ~ovekot nedostoen, koi se kriteriumite<br />
koi treba da bidat opredeleni deka edno lice cel `ivot }e<br />
se odnesuva taka kako {to se odnesuval dotoga{, kako i toa {to gi pravi<br />
ovie kriteriumi sigurni.<br />
Spored toa, a trgnuvaj}i od analizata na sodr`inata na navedenite<br />
ustavni odredbi, odredbite od me|unarodnite konvencii koi se vo<br />
pravniot poredok na Republika Makedonija, a imaj}i ja predvid sodr-<br />
`inata na ~l. 48 st. 1, spored koja za zasnovawe na raboten odnos vo<br />
Ministerstvoto za vnatre{ni raboti se utvrdeni posebni okolnosti<br />
kako {to se dostoinstvoto (~esta i ugledot), sovesnosta i ~esnosta,<br />
Sudot oceni deka takvata odredba e nejasna, nedovolno definirana i<br />
opredeliva, taka {to vo otsustvo na precizni i jasni kriteriumi taa<br />
sozdava prostor za arbitrernost {to go doveduva vo pra{awe na~eloto<br />
na vladeewe na pravoto.<br />
So ogled na navedenoto, Sudot oceni deka so predvidenite okolnosti<br />
se zadira vo privatnosta na li~nosta i za{titata, odnosno pravnite<br />
sredstva za za{tita na privatnosta.<br />
Za{titata na privatnosta i po~ituvawe na ~esta i ugledot doa|aat<br />
do izraz i vo slu~aj koga edno lice bilo osudeno za krivi~no<br />
delo, a ja izdr`alo kaznata, merkata na bezbednost i pravnite posledici<br />
od osudata odnosno koga liceto bilo rehabilitirano.<br />
Od druga strana, pak, imaj}i go predvid iznesenoto, Sudot smeta<br />
deka so zakonskata formulacija od ~l. 48 st. 1 t. 4 vo delot "da ne bide<br />
povrzano so aktivnosti okolu izvr{uvawe na krivi~ni dela {to go<br />
pravat nedostoen za rabota vo Ministerstvoto" se doveduva vo pra{awe<br />
principot na prezumpcija na nevinost.<br />
Imaj}i gi predvid odredbite od ~l. 13 st. 1 i ~l. 14 st. 1 od Ustavot,<br />
sodr`inata na ~l. 48 st. 1 t. 4 vo navedeniot del, Sudot oceni deka<br />
samite aktivnosti okolu izvr{uvaweto na krivi~no delo ili prekr-<br />
{ok so elementi na nasilstvo ne mo`e da pretstavuva osnova toa odne-<br />
331
suvawe da bide odnapred sankcionirano bez pravosilna sudska presuda<br />
i toa odnesuvawe da bide pre~ka za zasnovawe na raboten odnos.<br />
Spored misleweto na Sudot, navedenata zakonska formulacija<br />
sozdava osnova za pravna nesigurnost kako element na principot na<br />
vladeeweto na pravoto i naru{uvawe na ustavnoto na~elo na prezumpcija<br />
na nevinost, principot na zakonitost vo kaznuvaweto, a so toa se<br />
ograni~uva i pravoto na rabota, poradi {to taa ne e vo soglasnost so<br />
Ustavot.<br />
Sudot, isto taka, utvrdi deka vo ~l. 48 st. 1 t. 6 pokraj drugite,<br />
posebni uslovi za zasnovawe na raboten odnos vo Ministerstvoto za<br />
vnatre{ni raboti e predvideno liceto od ma{ki pol da ja ima regulirano<br />
voenata obvrska ako zasnova raboten odnos kako rabotnik so posebni<br />
dol`nosti i ovlastuvawa.<br />
Spored ~l. 9 st. 1 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija<br />
se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata<br />
na ko`ata, nacionalnoto i socijalno poteklo, politi~ko i versko<br />
uveruvawe, imotnata i op{testvena polo`ba, a spored st. 2 na ovoj<br />
~len gra|anite se ednakvi pred Ustavot i zakonite.<br />
Spored ~l. 32 st. 2 od Ustavot, sekomu pod ednakvi uslovi mu e<br />
dostapno sekoe rabotno mesto, a spored st. 5 na ovoj ~len ostvaruvaweto<br />
na pravata na vrabotenite i nivnata polo`ba se ureduvaat so zakon<br />
i so kolektivni dogovori.<br />
Od navedenite ustavni odredbi proizleguva deka Ustavot me|u<br />
drugite osnovni socijalno ekonomski prava go utvrdil i pravoto na<br />
rabota, pri {to opredeluvaweto na sodr`inata na ova pravo e ostaveno<br />
na ureduvawe so zakon i kolektiven dogovor.<br />
Toa zna~i deka zakonodavecot ima {irok prostor za ureduvawe<br />
na brojni relevantni pra{awa i odnosi koi se od zna~ewe za ostvaruvawe<br />
na navedenoto pravo, pri {to avtonomijata na ureduvawe na site<br />
pra{awa edinstveno e ograni~ena so obvrskata za po~ituvawe na ustavnite<br />
principi i na~ela, a pred sî na na~eloto na ednakvost.<br />
Vrz osnova na ustavnoto ovlastuvawe za poblisko ureduvawe i<br />
ostvaruvawe na pravata na vrabotenite i nivnata polo`ba vo Ministerstvoto<br />
za vnatre{ni raboti, zakonodavecot so Zakonot za vnatre{-<br />
ni raboti, pokraj drugite go utvrdil i uslovot liceto od ma{ki pol da<br />
ja ima regulirano voenata obvrska ako zasnova raboten odnos kako rabotnik<br />
so posebni dol`nosti i ovlastuvawa. Pritoa, Sudot oceni deka<br />
so predvideniot uslov kandidatot pri zasnovawe na raboten odnos da ja<br />
ima regulirano voenata obvrska se doveduva vo pra{awe ostvaruvaweto<br />
na ustavnoto pravo na rabota i na~eloto na ednakvost, odnosno<br />
Sudot smeta deka ostvaruvaweto na edno ustavno zagarantirano pravo,<br />
a toa e pravoto na rabota ne mo`e da bide usloveno so pravoto i dol`nosta<br />
na gra|aninot da ja ima regulirano voenata obvrska.<br />
Spored toa, Sudot smeta deka ispolnuvaweto na obvrskata na<br />
edno lice koe se nao|a vo opredelen status ne mo`e da bide pre~ka za<br />
332
ostvaruvawe na pravo od drug status, poradi {to Sudot oceni deka ~l.<br />
48 st. 1 t. 6 od Zakonot ne e vo soglasnost so na~eloto na ednakvost i<br />
na~eloto na dostapnost na sekoe rabotno mesto pod ednakvi uslovi.<br />
6. So Odluka U. br. 119/2003, Sudot go ukina ~l. 11 stav 2 od Zakonot<br />
za dr`avnite slu`benici ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"<br />
br. 59/2000, 34/2001, 103/2001, 43/2002, 98/2002, 17/2003 i 40/2003).<br />
Osporenata odredba od Zakonot predviduva{e dr`avnite slu`benici,<br />
osven generalnite, dr`avnite sekretari i dr`avnite slu`benici<br />
vo Kabinetot na pretsedatelot na Republikata, Kancelarijata na<br />
pretsedatelot na Vladata i Kabinetot na pretsedatelot na Sobranieto<br />
na Republika Makedonija, da se vrabotuvaat preku javen oglas objaven<br />
najmalku vo dva dnevni vesnici, od koi najmalku vo po eden od vesnicite<br />
{to se izdavaat na makedonski jazik i vesnicite {to se izdavaat<br />
na jazikot {to go zboruvaat najmalku 20% od gra|anite koi zboruvaat<br />
slu`ben jazik razli~en od makedonskiot jazik.<br />
Ukinuvaj}i ja ovaa odredba od Zakonot, Sudot izrazi stav spored<br />
koj ovaa odredba od Zakonot e nesoglasna so ustavnata opredelba<br />
vo ~l. 32 stav 2 od Ustavot, deka sekomu pod ednakvi uslovi mu e dostapno<br />
sekoe rabotno mesto. Ova poradi toa {to so osporeniot del od<br />
odredbata na Zakonot se ovozmo`uva sprotivno na ovaa ustavna norma,<br />
odredeni gra|ani da mo`at da se vrabotuvaat na odredeni rabotni mesta<br />
kako dr`avni slu`benici bez javen oglas objaven vo dnevnite vesnici<br />
i na toj na~in pod privilegirani uslovi da zasnovaat raboten<br />
odnos nasproti ostanatite gra|ani koi spored Zakonot, vo postapka na<br />
javen oglas vo me|usebna konkurencija pretendiraat za vrabotuvawe za<br />
dr`avni slu`benici i spored ocena na uslovite koi tie gi ispolnuvaat<br />
da se vr{i izborot za vrabotuvawe. So osporenata odredba spored<br />
Sudot gra|anite se doveduvaa vo neednakva polo`ba vo pogled na dostapnosta<br />
na rabotnoto mesto dr`aven slu`benik vo zavisnost od dr`avnite<br />
organi ili stru~ni slu`bi vo koi tie se vrabotuvaat.<br />
7. So Re{enie U. br. 94/2003 od 17. 03. 2004, Sudot, me|u drugoto,<br />
ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 48 st. 2 vo delot:<br />
"krivi~no delo vo vrska so slu`benata dol`nost ili drugo krivi~no<br />
delo koe go pravi nedostoen za rabota vo Ministerstvoto...", od Zakonot<br />
za vnatre{ni raboti ("SV RM," br. 19/1995, 55/1997, 38/2002 i<br />
33/2003).<br />
So istoto Re{enie, Sudot ja otfrli inicijativata za poveduvawe<br />
postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 48 st. 1 t. 4 vo delot:<br />
"da ne bide povrzano so aktivnosti okolu izvr{uvawe na krivi~ni<br />
dela ili prekr{oci so elementi na nasilstvo ili drugi kaznivi dela<br />
{to go pravat nedostojno za rabota vo Ministerstvoto," od navedeniot<br />
zakonot.<br />
Spored navodite vo inicijativata so osporenite delovi na<br />
odredbite od ~l. 48 st. 1 t. 4 i st. 2 od Zakonot za vnatre{ni raboti,<br />
bilo predvideno po sila na samiot zakon da nastapat pravni posledici<br />
333
kako ograni~uva~ki faktor za odredeno lice da mo`e da zasnova raboten<br />
odnos vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. So ogled na toa<br />
{to so ovie zakonski odredbi bilo propi{ano pravnite posledici da<br />
nastapat avtomatski po sila na samiot zakon, a ne od konkretna zabrana<br />
za vr{ewe na dejnost ili rabota {to ja izrekol sudot so pravosilna<br />
sudska odluka, proizleguva deka osporenite odredbi bile sprotivni na<br />
~l. 13 st. 1 od Ustavot na Republika Makedonija, spored koj liceto<br />
obvineto za kaznivo delo }e se smeta za nevino se dodeka negovata vina<br />
ne bide utvrdena so pravosilna sudska odluka, i sprotivni na drugi<br />
odredbi od Ustavot (~l. 8 st. 1 al. 1, 3 i 4, ~l. 9, ~l. 13 st. 1, ~l. 14 st. 1,<br />
~l. 32 st. 1 i 2, ~l. 54 st. 1, ~l. 98 st. 1 i 2 i ~l. 112 st. 3).<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka so odredbata od st. 2 na ~l. 48 od<br />
Zakonot za vnatre{ni raboti ("SV RM," br. 19/1995, 55/1997, 38/2002 i<br />
33/2003), e predvideno deka na rabotnik koj e osuden za krivi~no delo<br />
na bezuslovna kazna zatvor od najmalku {est meseci, krivi~no delo vo<br />
vrska so slu`benata dolnost ili drugo krivi~no delo koe go pravi nedostoen<br />
za rabota vo Ministerstvoto ili na kogo mu e izre~ena merka<br />
na bezbednost zabrana na vr{ewe na profesija, dejnost ili dol`nost,<br />
mu prestanuva rabotniot odnos vo Ministerstvoto so denot na vra~uvaweto<br />
na pravosilnata presuda.<br />
So inicijativata se osporuva navedenata odredba vo delot "krivi~no<br />
delo vo vrska so slu`benata dol`nost ili drugo krivi~no delo<br />
koe go pravi nedostoen za rabota vo Ministerstvoto."<br />
Zakonot za vnatre{ni raboti ("SV RM," br. 19/1995, 55/1997,<br />
38/2002 i 33/2003) vo ~l. 1 me|u drugoto opredelil deka vnatre{ni raboti<br />
vo smisla na ovoj zakon se raboti koi se odnesuvaat na: za{tita na<br />
`ivotot, li~nata sigurnost i imotot na gra|anite; spre~uvawe na<br />
vr{ewe na krivi~ni dela, otkrivawe i fa}awe na storiteli na krivi~ni<br />
dela i nivno predavawe na nadle`ni organi; za{tita{na slobodite<br />
i pravata na ~ovekot i gra|aninot zagarantirani so Ustavot;<br />
spre~uvawe na nasilno urivawe na demokratskite institucii utvrdeni<br />
so Ustavot na Republika Makedonija; odr`uvawe na javniot red i mir;<br />
spre~uvawe na razgoruvawe nacionalna, rasna ili verska omraza ili<br />
netrpelivost; obezbeduvawe na opredeleni li~nosti i objekti; regulirawe<br />
i kontrola na soobra}ajot na pati{tata i drugi raboti svrzani<br />
so bezbednosta na soobra}ajot na pati{tata; kontrola na preminuvawe<br />
na dr`avnata granica, dvi`ewe i prestoj vo grani~en pojas; prestoj i<br />
dvi`ewe na stranci; utvrduvawe i re{avawe na grani~ni incidenti;<br />
za{tita od po`ari i eksplozii; kontrola na uslovite vo vrska so proizvodstvo,<br />
promet, nabavuvawe, poseduvawe i nosewe na oru`je, delovi<br />
za municija i municija.<br />
Vo ~l. 2 e predvideno deka vo nadle`nost na Ministerstvoto za<br />
vnatre{ni raboti e vr{eweto na vnatre{nite raboti navedeni vo ~l.<br />
1 od ovoj zakon.<br />
334
Poa|aj}i od odredbite od ~l. 8 st. 1 al. 1, 3 i 4, ~l. 13 st. 1, ~l. 14<br />
st. 1, ~l. 32 st. 1 i 2, ~l. 54 st. 1 i 2 i ~l. 98 st. 1 od Ustavot i iznesenite<br />
zakonski normi, Sudot vo vrska so ustavnosta na osporenata odredba od<br />
st. 2 na ~l. 48 od Zakonot za vnatre{ni raboti, oceni deka taa ne e vo<br />
nesoglasnost so Ustavot koga kako posebna pri~ina za prestanok na rabotniot<br />
odnos na rabotnikot vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti<br />
ja predvidel konkretnata sostojba, predizvikana od samiot vraboten<br />
vo Ministerstvoto kako storitel na krivi~no delo vo vrska so slu`benata<br />
dol`nost ili koe go pravi nedostoen za rabota vo Ministerstvoto.<br />
Ova poradi toa {to so osporenata zakonska odredba jasno e utvrden<br />
pri~inskiot odnos na zabranata na vraboteniot da prodol`i da<br />
bide vo raboten odnos vo Ministerstvoto kako rezultat od negovoto<br />
izvr{uvawe na takvo krivi~no delo so koe ja zloupotrebil svojata polo`ba<br />
vo vrska so vr{eweto na slubenite dejnosti ili dol`nostite,<br />
ili krivi~no delo koe go pravi nedostoen za rabota vo Ministerstvoto,<br />
i toa od denot na vra~uvaweto na pravosilnata presuda na osudeniot.<br />
Poa|aj}i od osnovnite nadle`nosti na Ministerstvoto za vnatre{ni<br />
raboti koi se odnesuvaat na spre~uvaweto i otkrivaweto na<br />
krivi~nite dela, spored Sudot, proizleguva i potrebata so zakon da<br />
bidat uredeni pra{awata za postoewe na personalen i moralen kredibilitet<br />
na kadarot vo ovoj dr`aven organ koj mo`e kompetentno i<br />
efikasno da gi vr{i tie nadle`nosti isklu~uvaj}i ja mo`nosta vrabotenite<br />
da imaat elementi koi gi pravat nedostojni za vr{ewe na<br />
specifi~nite nadle`nosti na Ministerstvoto. Od ovoj aspekt i osporenata<br />
zakonska odredba precizno utvrduva deka za prestanok na rabotniot<br />
odnos na rabotnikot vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti se<br />
poa|a od postoewe na pravosilna presuda na sudot so koja toa lice e<br />
osudeno za krivi~no delo vo vrska so slu`benata dol`nost ili drugo<br />
krivi~no delo koe go pravi nedostoen za rabota Ministerstvoto a ne<br />
se prepu{ta na pretpostavki za storeno krivi~no delo.<br />
Osporenata odredba od st. 2 na ~l. 48 od Zakonot za vnatre{ni<br />
raboti regulira odredena sostojba kako pri~ina za prestanok na rabotniot<br />
odnos vo Ministerstvoto {to e pravo na zakonodavecot so zakon<br />
da propi{e opredeleni kriteriumi inkorporirani vo profesijata na<br />
vrabotenite vo ovoj organ na izvr{nata vlast, zaradi obezbeduvawe na<br />
negovoto funkcionirawe i eliminirawe na stepenot na zagrozuvawe<br />
na specifi~noto profesionalno deluvawe na ovoj organ, naso~eno kon<br />
za{tita na temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika<br />
Makedonija.<br />
Ottuka, za osporenata odredba Sudot oceni deka ne mo`e da se<br />
postavi pra{aweto za nesoglasnost so Ustavot, od aspekt na pri~inite<br />
izneseni vo inicijativata.<br />
335
Vo odnos na osporeniot del od t. 4 na ~l. 48 st. 1 od Zakonot za<br />
vnatre{ni raboti, Sudot utvrdi deka t. 4 vo celost bila predmet na<br />
ustavnosudska ocena i so Odluka U. br. 98/2003 od 17. 12. 2003 e ukinata,<br />
pa poradi toa soglasno ~l. 28 st. 1 al. 3 od Delovnikot na <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud na Republika Makedonija, inicijativata vo ovoj del se otfrla.<br />
3. PRAVO NA SINDIKALNO ORGANIZIRAWE<br />
~l. 37<br />
Zaradi ostvaruvawe na svoite ekonomski i socijalni prava,<br />
gra|anite imaat pravo da osnovaat sindikati. Sindikatite mo`at da<br />
osnovaat svoi sojuzi i da ~lenuvaat vo me|unarodni sindikalni organizacii.<br />
So zakon mo`e da se ograni~at uslovite za ostvaruvawe na pravoto<br />
na sindikalno organizirawe vo vooru`enite sili, policijata i<br />
organite na upravata.<br />
Pravoto na sindikalno organizirawe od ~l. 37 od Ustavot svojata<br />
op{ta osnova ja crpi od ~l. 20 od Ustavot so koja se garantira slobodata<br />
na zdru`uvawe. Ottamu, pravoto na formirawe na sindikati,<br />
vsu{nost, se tretira kako edno od pravata vo ramkite na op{tata odredba<br />
na pravoto na sloboda na zdru`uvawe zaradi ostvaruvawe i za{tita<br />
na specifi~ni ekonomski i socijalni interesi.<br />
Vo funkcija na operacionalizacija na ovaa ustavna odredba se<br />
stipulirani odredbite od Glava IV od Zakonot za rabotnite odnosi. Vo<br />
nea se regulirani slednive pra{awa od su{tinsko zna~ewe za sindikalnoto<br />
organizirawe vo preprijatijata: slobodata na sindikalnoto<br />
organizirawe, uslovite pod koi se prifa}a legitimitetot na edna sindikalna<br />
organizacija, obvrskite na rabotodava~ot vo odnos na sindikatot<br />
i za{titata na sindikalnite pretstavnici. Pritoa, zna~ajno e<br />
deka spored na{eto zakonodavstvo, ~lenuvaweto vo sindikat ne pretstavuva<br />
obvrska za rabotnikot ili uslov za ostvaruvawe na nekoe negovo<br />
pravo od rabotniot odnos. So toa se izbegnuvaat slu~aite od praktikata<br />
na Evropskiot sud, sindikatot da bide obvinet za monopolizirawe<br />
na svojata pozicija zaradi nametnuvawe na zadol`itelno ~lenstvo.<br />
Pravoto na sindikalno organizirawe kaj nas e regulirano i na<br />
nivo na kolektivnite dogovori.<br />
ME\UNARODNI DOKUMENTI<br />
Univerzalna deklaracija za pravata na ~ovekot od 1948<br />
~l. 23<br />
(4) Sekoj ima pravo da osnova sindikati i da stapi vo niv zaradi<br />
za{tita na svoite interesi.<br />
336
Evropska konvecija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovnite<br />
slobodi od 1950<br />
~l. 11<br />
1. Sekoj ima pravo na sloboda na mirno sobirawe i zdru`uvawe<br />
vklu~itelno i pravo so drugi da osnova sindikati ili da im se pridru-<br />
`uva na postojnite sindikati zaradi za{tita na svoite interesi.<br />
2. Ostvaruvaweto na ovie prava ne mo`e da se ograni~uva so nikakvi<br />
merki, osven so onie {to se propi{ani so zakon i {to se potrebni<br />
vo demokratskoto op{testvo vo interes na dr`avnata i javnata bezbednost,<br />
spre~uvaweto na neredi ili krivi~ni dela, za{titata na<br />
zdravjeto ili moralot ili zaradi za{titata na pravata i slobodite vo<br />
demokratskoto op{testvo. So ovoj ~len ne se spre~uva postavuvawe na<br />
zakonski ograni~uvawa vo vr{eweto na tie prava na pripadnicite na<br />
vooru`enite sili, policijata ili dr`avnata uprava.<br />
*<br />
Pravoto na sindikalno organizirawe e samo eden poseben vid<br />
pravo na zdru`uvawe pomesteno vo ~l. 11 od Evropskata konvencija.<br />
Ovaa odredba se odnesuva samo onie zdru`enija koi se formirani po<br />
privatna inicijativa i nejzina cel e za{tita primarno naso~ena protiv<br />
vme{uvawe od strana na dr`avata vo koristeweto na ova pravo.<br />
Pritoa, Komisijata smeta deka pravoto na pristapuvawe kon sindikatite<br />
ne mo`e da se koristi nezavisno od pravilata koi konkretniot<br />
sindikat gi ima opredeleno. Vo ova smisla dr`avata ne mo`e da se<br />
me{a vo slobodnata na odlu~uvaweto na sindikatot okolu primaweto<br />
novi ~lenovi ili nivnoto isklu~uvawe od organizacijata. Od druga<br />
strana, Komisijata smeta deka vo funkcija na za{tita na sindikalnoto<br />
pravo, dr`avata mora da go za{titi poedinecot od zloupotreba na<br />
dominantnata polo`aba na sindikatite, kako na primer, od isklu~uvawe<br />
od ~lenstvo {to ne e vo soglasnost so sindikalnite normi, ili<br />
koga takvite normi se nerazumni ili proizvolni, kako i toga{ koga<br />
takvoto isklu~uvawe predizvikuva mo{ne negativni posledici kako<br />
{to e gubewe na rabotnoto mesto. Me|utoa, Komisijata ne smeta deka<br />
postoi zloupotreba na dominantnata pozicija na sindikatot koga toj<br />
prezema opredeleni dejstvija vo ramkite na svojot mandat, duri i vo<br />
slu~aj koga so niv se dopira privatniot `ivot na negovite ~lenovi. 296<br />
Inaku, pravoto na sindikatite da bidat konsultirani od strana<br />
na rabotodava~ite i da stapat vo kolektivno pregovarawe so niv, ne e<br />
nerazdelno povrzano so pravoto na sloboda na zdru`uvawe. Vo slu~ajot<br />
296<br />
Taka, na primer vo slu~ajot Johansson protiv [vedska, Komisijata<br />
ne konstatira naru{uvawe na pravata od ~l. 11 vo postapkata na sindikatot<br />
koj deluvaj}i vo ramkite na svoite legalni ovlastuvawa sklu~il dogovor so<br />
osiguritelna kompanija so koj na svoeto ~lenstvo im nametnal kolektivno doma{no<br />
osiguruvawe.<br />
337
National Union Belgian Police Judgement (1975) i vo pove}e drugi slu~ai<br />
sindikatite se `alele pred organite na Konvencijata poradi odbivaweto<br />
na dr`avata zaradi nivnata nedovolna reprezentativnost da gi<br />
konsultira i so niv da sklu~uva kolektivni dogovori. Spored niv, takviot<br />
odnos na dr`avata prakti~no gi li{uva od pravoto da formiraat<br />
sindikati i pretstavuva nivna diskriminacija vo odnos na pogolemite<br />
sindikati. Me|utoa i Komisijata i Sudot zastanaa na stanovi{te<br />
deka izborot na sindikatite so koi dr`avata }e pregovara, ne e inkompatibien<br />
so sindikalnata sloboda vo smisla na ~l. 11, odnosno deka<br />
pravoto na sindikatot da bide konsultiran ne e neophodno za u`ivawe<br />
na sindikalnite prava. Od druga strana, so ~l. 11 se {titi pravoto na<br />
sindikatot da go izrazi svoeto mislewe vo pregovorite za kolektivni<br />
dogovori, no ne se garantira negovoto pravo da sklu~uva kolektivni<br />
dogovori. Imeno, i pokraj toa {to formulacijata za za{tita na svoite<br />
interesi zna~i deka sindikatite imaat pravo da bidat konsultirani,<br />
sekoja dr`ava ima pravo na sloboden izbor na sredstvata {to }e<br />
gi upotrebi za postignuvawe na taa cel (slu~aj Sidnikatot na [vedskite<br />
ma{inovoza~i - 1976).<br />
Me|unaroden pakt za gra|anskite i politi~kite prava od 1966<br />
~l. 22<br />
1. Sekoj ima pravo na sloboda na mirno sobirawe i zdru`uvawe<br />
so drugi vklu~itelno i pravo na osnovawe na sindikati ili da im pristapi<br />
zaradi za{tita na svoite interesi.<br />
2. Ostvaruvaweto na ovie prava mo`e da bide ograni~eno so neophodni<br />
zakonski merki potrebni vo demokratskoto op{testvo samo<br />
vo interes na dr`avnata ili javnata bezbednost, spre~uvaweto na neredi<br />
ili krivi~ni dela, za{titata na zdravjeto ili moralot ili za{titata<br />
na pravata i slobodite na drugite. So ovoj ~len ne se zabranuva<br />
postavuvawe na zakonski ograni~uvawa vo vr{eweto na tie prava na<br />
pripadnicite na vooru`enite sili, policijata ili dr`avnata administracija.<br />
3. Ni{to vo ovoj ~len ne gi ovlastuva dr`avite stranki na Konvencijata<br />
na Me|unarodnata organizacija na trudot od 1948 za slobodata<br />
na sindikalno zdru`uvawe i za{tita na pravoto na zdru`uvawe da<br />
prezemat zakonodavni merki koi bi bile na {teta na garanciite na<br />
taa Konvencija ili da go primenat zakonot na na~in koj bi bil na {teta<br />
na tie garancii.<br />
Me|unaroden pakt za ekonomskite, socijalnite i kulturni prava od<br />
1966<br />
~l. 8<br />
1. Dr`avite stranki na ovoj Pakt se obvrzuvaat deka }e obezbedat:<br />
338
a) pravo na sekoj zaradi unapreduvawe i za{tita na svoite ekonomski<br />
i socijalni interesi da osnova sindikati i stapuva vo sindikat<br />
po svoj izbor edinstveno zavisno od pravilata na konkretnata organizacija.<br />
Na toa pravo ne smeat da mu se postavuvaat nikakvi ograni-<br />
~uvawa osven onie koi se propi{ani so zakon i koi se potrebni vo demokratskoto<br />
op{testvo vo interes na dr`avnata bezbednost ili javniot<br />
poredok ili zaradi za{tita na pravata i slobodite na drugite.<br />
b) pravo na sindikatite da osnovaat nacionalni federacii ili<br />
konfederacii i pravo na ovie da osnovaat me|unarodni sindikalni<br />
organizacii ili da stapuvaat vo niv,<br />
c) pravo na sindikatot da deluva slobodno i edinstveno so ograni~uvawa<br />
koi gi propi{uva zakonot i koi se potrebni vo demokratskoto<br />
op{testvo vo interes na dr`avnata bezbednost ili javniot poredok,<br />
ili za za{tita na pravata i slobodite na drugite.<br />
d) pravo na {trajk pod uslov da se ostvaruva vo soglasnost so zakonot<br />
na odnosnata zemja,<br />
2. Ovoj ~len ne spre~uva da se nametnat zakonski ograni~uvawa<br />
vo vr{eweto na tie prava od strana na ~lenovite na vooru`enite sili,<br />
policijata ili dr`avnata uprava.<br />
3. Ni{to vo ovoj ~len ne gi ovlastuva dr`avite stranki na Konvencijata<br />
na Megunarodnata organizacija na trudot od 1948 godina za<br />
slobodata na sindikalnoto zdru`uvawe iza{tita na pravoto na zdru-<br />
`uvawe da prezemat zakonodavni merki koi bi bile na {teta na garanciite<br />
od taa Konvencija ili da primenat zakon na na~in koj bi bil na<br />
{teta na tie garancii.<br />
Konvencija za slobodata na zdru`uvawe i za{tita na pravata na<br />
organizacijata 297<br />
~l. 2<br />
Rabotnicite i rabotodava~ite, bez kakva i da e razlika i bez<br />
prethodno odobruvawe, imaat pravo spored sopstven izbor da osnovaat<br />
i da im pristapuvaat na organizaciite i toa edinestveno pod uslovite<br />
na odnosnite organizacii.<br />
~l. 5<br />
Organizaciite na rabotnici i rabotodava~i imaat pravo da<br />
osnovaat ferderacii i konferencii i da im pristapuvaat i pravo preku<br />
sekoja organizacija, federacija ili konferencija da im se pridru-<br />
`uvaat na me|unarodnite organizacii na rabotnici i rabotodava~i.<br />
297<br />
Usvoena na 9. 07. 1948 na Op{tata konferencija na Me|unarodnata<br />
organizacija na trudot. Vlegla vo sila na 4. 07. 1950 vo soglasnost so odredbata<br />
od ~l. 15. Naslov na orgiginalot: Freedom of Association and Protection of<br />
the Rights to Organize Convenion. (Konvencijata e poznata i kako Konvencija<br />
br. 87 na MOT).<br />
339
~l. 9<br />
1. Obemot vo koj }e se primenuvaat garanciite predvideni vo<br />
ovaa Konvencija na vooru`enite sili i policijata }e se opredeli so<br />
nacionalnite zakoni ili propisi.<br />
2. Soglasno na~eloto od ~l. 19 st. 8 od Ustavot na Me|unarodnata<br />
organizacija na trudot, ratifikacijata na ovaa Konvenncija od koja<br />
i da e ~lenka nema da ima vlijanie vrz koj i da e od postoe~kite zakoni,<br />
presudi, obi~ai ili spogodbi vrz osnova na koi pripadnicite na vooru`enite<br />
sili ili na policijata }e gi u`ivaat pravata garantirani<br />
so ovaa Konvencija.<br />
Konvencija za pravoto na organizirawe i kolektivno spogoduvawe 298<br />
~l. 2<br />
1. Rabotni~kite organizacii i organizaciite na rabotodava~ite<br />
u`ivaat soodvetna za{tita protiv sekoj akt na zaemno vme{uawe<br />
ili vme{uvawe na nivnite slu`benici ili ~lenovi vo nivnoto organizirawe,<br />
deluvawe ili upravuvawe.<br />
2. Kako akti na vme{uvawe vo smisla na ovoj ~len posebno }e se<br />
smetaat aktite koi se nameneti da pomognat osnovawe na organizacii<br />
na rabotnici koi }e bidat pod dominacija na rabotodava~ite ili nivnite<br />
organizacii, ili na rabotni~kite organizacii }e gi pomagaat so<br />
finansiski ili drugi sredstva so namera takvite organizacii da se<br />
stavat pod kontrola na rabotodava~ite ili nivnite organizacii.<br />
Evropska socijalna povelba od 1961<br />
~l. 5<br />
Sindikalni prava<br />
So cel da ja garantiraat ili da ja unapredat slobodata na rabotnicite<br />
i rabotodava~ite da formiraat lokalni, nacionalni ili<br />
me|unarodni organizacii za za{tita na nivnite ekonomski i socijalni<br />
interesi i da se za~lenat vo ovie organizacii, Stranite-dogovorni~ki<br />
se obvrzuvaat, so vnatre{noto zakonodavstvo da ne ja povreduvaat<br />
ovaa sloboda, nitu da go primenuvaat na na~in spored koj istata se<br />
povreduva. Nivoto na koe garanciite predvideni vo ovoj ~len }e se<br />
primenuvaat vo policijata }e bide utvrdeno spored vnatre{nite<br />
zakonski ili drugi propisi. Principot na primena na ovie garancii<br />
za pripadniciet na oru`enite sili i stepenot na koj tie }e se primenuvaat<br />
za ovaa kategorija lica, isto taka, se utvrdeni so vnatre{nite<br />
zakonski ili drugi propisi.<br />
298<br />
Usvoena na 1. 07. 1949 na Op{tata konferencija na Me|unarodnata<br />
otrganizacija na trudot. Vlegla vo sila na 18. 07. 1951 vo soglasnost so odredbata<br />
od ~l. 8. Naslov na originalot: Right to Organize and Collective Bargaining<br />
Convention. (Konvencijata e poznata i kako Konvencija br. 98 na MOT).<br />
340
USTAVNOSUDSKA PRAKTIKA<br />
1. So Re{enie U. br. 90/1994 od 18. 01. 1995, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na stavot 2 na ~lenot 82 od Zakonot<br />
za rabotnite odnosi ("SV RM," br. 80/1993).<br />
Spored navodite vo inicijativata so osporenata odredba se povreduvala<br />
ustavnata garancija za pluralizam vo sindikalnoto organizirawe<br />
i se ograni~uvale pravata na vrabotenite da se organiziraat<br />
zaradi ostvaruvawe na svoite ekonomski i socijalni prava.<br />
Na sednicata Sudot utvrdi deka so ~l. 82 od Zakonot e predvideno<br />
deka rabotodava~ot e dol`en da sozdade uslovi za aktivnosta na<br />
sindikatot vo vrska so za{titata na pravata na rabotnicite od rabotniot<br />
odnos, a so osporeniot st. 2 na ovoj ~len e predvideno ako kaj rabotodava~ot<br />
se organizirani pove}e sindikati, obvrskite od st. 1 na<br />
ovoj ~len se odnesuvaat samo na mnozinskiot sindikat.<br />
Od odredbite od ~l. 32 st. 5 i ~l. 37 od Ustavot proizleguva deka<br />
Ustavot ne go opredeluva obemot na ostvaruvaweto na pravata od rabotniot<br />
odnos, tuku sozdava obvrska za nivno zakonsko regulirawe, a zaradi<br />
ostvaruvawe na svoite ekonomski i socijalni prava od rabotniot<br />
odnos utvrdeni so zakon i kolektiven dogovor, rabotnicite imaat pravo<br />
da osnovaat sindikati.<br />
Spored misleweto na Sudot ustavnata garancija za sindikalnoto<br />
organizirawe se odnesuva na pravoto na rabotnicite da osnovaat<br />
sindikati, kako naj{irok i najmasoven oblik na organizirawe na rabotnicite,<br />
zaradi ostvaruvawe na svoite ekonomski i socijalni prava<br />
od rabotniot odnos utvrdeni so zakon i kolektiven dogovor. Obvrskite,<br />
pak, na rabotodava~ot vo sozdavaweto na uslovite za rabota na sindikatot<br />
se ureduvaat so zakon. Vo taa smisla zakonodavecot e sloboden<br />
da gi utvrdi obvrskite na rabotodava~ot vo sozdavaweto na uslovite za<br />
dejstvuvawe na sindikatot.<br />
Spored ~l. 76 od Zakonot za rabotnite odnosi zaradi ostvaruvawe<br />
na svoite ekonomski i socijalni prava od rabotniot odnos utvrdeni<br />
so zakon i kolektiven dogovor rabotnicite imaat pravo da osnovaat<br />
sindikati. Rabotnicite slobodno se za~lenuvaat ili pristapuvaat vo<br />
sindikatite. Rabotnicite i rabotodava~ite imaat pravo bez predhodno<br />
odobrenie da osnovaat organizacii po svoj izbor, pod uslovite utvrdeni<br />
so statutot. Pod organizacija se podrazbira sekoja organizacija na<br />
rabotnicite i rabotodava~ite koja ima za cel unapreduvawe i za{tita<br />
na interesite na rabotnicite i na rabotodava~ite.<br />
Od navedenite zakonski odredbi, isto taka, proizleguva deka<br />
zaradi ostvaruvawe na svoite ekonomski i socijalni prava od rabotniot<br />
odnos utvrdeni so zakon i kolektiven dogovor rabotnicite imaat<br />
pravo da osnovaat sindikati. Pritoa, spored misleweto na Sudot, Zakonot<br />
za rabotnite odnosi gi ureduva i pravata na sindikatot koj gi<br />
341
zastapuva interesite na rabotnicite i za koj rabotodava~ot e dol`en<br />
da sozdade uslovi za negovo deluvawe. Vo taa smisla Zakonot go uredil<br />
pra{aweto na toj na~in {to, ako kaj rabotodava~ot se organizirani<br />
pove}e sindikati rabotodava~ot e dol`en da sozdade uslovi za aktivnostite<br />
samo na mnozinskiot sindikat, a toa mo`e da bide i avtonomniot<br />
sindikat, dokolku ostvari mnozinstvo na ~lenstvoto.<br />
So ogled na toa {to so osporenata odredba ne se ograni~uva<br />
pravoto na sindikalno organizirawe na rabotnicite, a obvrskite na<br />
rabotodava~ot za obezbeduvawe uslovi za sindikalno dejstvuvawe se<br />
utvrduvaat so Zakon, Sudot oceni deka nema osnova da se postavi pra-<br />
{aweto za nejzinata ustavnost.<br />
2. So Re{enie U. br. 184/2000 od 7. 03. 2001, Sudot ja otfrli<br />
inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta i<br />
zakonitosta na ~l. 38 st. 2 vo delot "i 2 godini po zavr{uvaweto" i ~l.<br />
54 od Statutot na Sindikatot na rabotnicite od upravata, pravo<strong>sudstvo</strong>to<br />
i zdru`enijata na gra|ani na Republika Makedonija donesen na<br />
31. 10. 1997.<br />
Spored podnositelot na inicijativata delot od ~l. 38 st. 2 koj<br />
glasi "i 2 godini po zavr{uvaweto" ne bil vo soglasnost so odredbite<br />
na ~l. 8 st. 1 al. 3 i ~l. 51 od Ustavot kako i so ~l. 83 st. 2 od Zakonot za<br />
rabotnite odnosi spored koj posebnata za{tita na pretstavnikot na<br />
sindikatot trae za vreme na negoviot mandat. Podnositelot na inicijativata,<br />
isto taka, smeta deka ~l. 54 ne bil vo soglasnost so ~l. 38 od<br />
Ustavot, kako i so ~l. 1 st. 2 od Zakonot za {trajk i ~l. 79 od Zakonot<br />
za rabotnite odnosi, zatoa {to pravoto na {trajk mo`elo da se ureduva<br />
i ostvaruva samo vo soglasnost so zakon, a ne i so Pravilata za<br />
{trajk.<br />
Spored ~l. 37 od Ustavot na Republika Makedonija, zaradi ostvaruvawe<br />
na svoite ekonomski i socijalni prava gra|anite imaat pravo<br />
da osnovaat sindikat. Ova pravo na gra|anite e pomesteno vo delot<br />
od Ustavot koj gi obrabotuva ekonomskite, socijalnite i kulturnite<br />
prava na ~ovekot i gra|aninot. Za razlika od ova, ~l. 20 spored koj na<br />
gra|anite im se garantira slobodata na zdru`uvawe zaradi ostvaruvawe<br />
i za{tita na nivnite politi~ki, ekonomski, kulturni i drugi<br />
prava i uveruvawa, e smesten vo delot od Ustavot koj gi tretira gra-<br />
|anskite i politi~kite slobodi i prava.<br />
Sindikatot kako najmasoven i najrasprostranet oblik na organizirawe<br />
na gra|anite e predmet na obrabotka i na Zakonot za rabotnite<br />
odnosi. Imeno, organizaciite koi rabotnicite gi osnovaat zaradi<br />
ostvaruvawe na nivnite ekonomski i socijalni prava od raboten<br />
odnos utvrdeni so zakon i so kolektiven dogovor se organiziraat i ja<br />
vr{at svojata funkcija soglasno odredbite od ovoj zakon, za razlika od<br />
klasi~nite zdru`enija na gra|ani koi se organiziraat spored Zakonot<br />
za zdru`enija na gra|ani i fondaciite.<br />
342
Spored ~l. 76 od Zakonot za rabotni odnosi, zaradi ostvaruvawe<br />
na svoite ekonomski i socijalni prava od rabotniot odnos utvrdeni<br />
so zakon i kolektiven dogovor rabotnicite imaat pravo da osnovaat<br />
sindikati. Ovaa zakonska odredba, prvo konkretizira deka ostvaruvaweto<br />
na ekonomskite i socijalnite prava treba da bidat od raboten<br />
odnos i vtoro, namesto poimot gra|anin upotreben e zborot rabotnici.<br />
Ovaa razlika proizleguva ottamu {to zakonot najverojatno go sva}a<br />
sinidkatot kako poseben oblik na organizirawe na rabotnicite zaradi<br />
ostvaruvawe na nivnite ekonomski i socijalni prava od rabotniot<br />
odnos koi se utvrdeni so zakon i so kolektiven dogovor.<br />
Ponatamu, spored ~l. 76 st. 3 od Zakonot, rabotnicite i rabotodava~ite<br />
imaat pravo bez prethodno odobrenie da osnovaat organizacii<br />
po svoj izbor i da pristapuvaat na ovie organizacii pod uslovite<br />
utvrdeni vo statutot. Spored toa, mo`e da se izvle~e zaklu~ok deka<br />
statutot ima "osnova~ki" karakter so koj se utvrduva vnatre{nata<br />
organizacija na sindikatot, pravata i obvrskite na ~lenovite, na~inot<br />
na koj }e ja vr{at sindikalnata aktivnost, upravuvaweto so organizacijata,<br />
na~inot na izborot i nadle`nosta na organite na organizacijata,<br />
na~inot na finansiraweto i drugi pra{awa. Pritoa, soglasno<br />
Zakonot (~l. 82) rabotodava~ot e dol`en da sozdade uslovi za aktivnosta<br />
na sindikatot vo vrska so za{titata na pravata na rabotnicite od<br />
raboten odnos.<br />
I vo odnos na registracijata, sindikatot se razlikuva od zdru-<br />
`enijata na gra|anite. Imeno, soglasno Zakonot, sindikalnata organizacija<br />
se zapi{uva vo poseben registar koj go vodi organot na dr`avnata<br />
uprava nadle`en za rabotite na trudot odnosno Ministerstvoto<br />
za trud i socijalna politika.<br />
Druga rabota {to go pravi sindikatot poinakov od zdru`enijata<br />
na gra|anite e negovoto aktivno u~estvo pri sklu~uvaweto na kolektivnite<br />
dogovori. Spored ~l. 88 od Zakonot za rabotnite odnosi, na<br />
nivo na Republika Makedonija, organizacijata na mnozinskiot sindikat<br />
i organizacijata na rabotodava~ite sklu~uvaat op{t kolektiven<br />
dogovor koj se odnesuva na rabotnicite i rabotodava~ite vo stopanstvoto<br />
na Republikata i op{t kolektiven dogovor za javnite slu`bi, javnite<br />
pretprijatija, dr`avnite organi, organite na lokalnata samouprava<br />
i drugi pravni lica koi vr{at nestopanska denost. Soglasno ~l.<br />
89 od ovoj zakon, na nivo na granka kolektiven dogovor sklu~uvaat nadle`nata<br />
organizacija na sindikatot i nadle`nata organizacija na rabotodava~ite<br />
opredeleni so statutot na organizcijata na sindikatot i<br />
na organizacijata na rabotodava~ite, a spored ~l. 90 od ovoj zakon, na<br />
nivo na rabotodava~ kolektiven dogovor sklu~uvaat upravniot odbor<br />
ili drug soodveten organ na upravuvawe utvrden so zakon, odnosno so<br />
statutot na rabotodava~ot, odnosno rabotodava~ot i sindikatot.<br />
I vo odnos na ustavno garantiranoto pravo na {trajk sindikatot<br />
ima posebna uloga {to go razlikuva od klasi~noto zdru`enie na<br />
343
gra|ani. Imeno, soglasno Zakonot za {trajkot, odluka za stapuvawe vo<br />
{trajk na rabotnicite vo organizacijata, vo del od organizacija ili<br />
kaj rabotodava~ donesuva organot na sindikalnata organizacija na taa<br />
organizacija, na delot od organizacijata ili kaj rabotodava~ot. Odluka<br />
za stapuvawe vo {trajk na rabotnicite na nivo na granka ili dejnost<br />
donesuva organot na sindikatot na taa granka ili dejnost. Odluka<br />
za stapuvawe na rabotnicite vo generalen {trajk donesuva najvisokiot<br />
organ na sidnikatot vo Republikata.<br />
Vrz osnova na iznesenoto, Sudot oceni deka sindikatot pretstavuva<br />
prvenstveno op{testveno ekonomska organizacija koja gi obedinuva<br />
gra|anite - rabotnici vrz dobrovolna osnova i koja gi pretstavuva<br />
i gi {titi nivnite ekonomski i socijalni prava i interesi {to<br />
proizleguvaat od raboten odnos. So ogled na toa {to sindikatot, vsu-<br />
{nost, e poseben oblik na organizirawe na rabotnicite, Sudot oceni<br />
deka Statutot na sindikatot ne mo`e da bide predmet na ocena pred<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija.<br />
3. So Re{enie U. br. 33/2002 od 17. 04. 2002, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 88 st. 1 i 2 od Zakonot za rabotnite<br />
odnosi, vo delot {to se odnesuva na terminot "mnozinski".<br />
So istoto re{enie Sudot ja otfrli inicijativata za poveduvawe<br />
postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 82 st. 2 od navedeniot<br />
zakon, kako i delot od inicijativata vo koj se bara Sudot da go preformulira<br />
terminot "mnozinski sindikat".<br />
Vo inicijativata se bara{e Sudot da go ukine ili da go preformulira<br />
terminot "mnozinski" sodr`an vo osporenite ~lenovi od zakonot<br />
bidej}i soglasno ~l. 37 od Ustavot, sindikatite slobodno se formiraat<br />
i slobodno gi izbiraat legalnite formi i metodi na dejstvuvawe.<br />
Spored navodite vo inicijativata ne mo`elo da se utvrdi koj e<br />
toj "mnozinski" sindikat so {to se kr{elo na~eloto na sloboden<br />
izbor na rabotnicite vo organizaciite-sindikatite. Vo inicijativata<br />
se predlaga vo ~l. 88 st. 1 i 2 terminot "mnozinski sindikat" <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud da go preformulira kako "organizaciite na sindikatite<br />
zdru`uvaj}i gi svoite interesi od pravata na rabotniot odnos sklu~uvaat<br />
op{t kolektiven dogovor."<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka soglasno ~l. 82 st. 2 od Zakonot<br />
ako kaj rabotodava~ot se organizirani pove}e sindikati, obvrskite od<br />
st. 1 na ovoj ~len se odnesuvaat samo na mnozinskiot sindikat.<br />
Spored ~l. 88 st. 1 i 2 od Zakonot na nivo na Republika Makedonija<br />
organizacijata na mnozinskiot sindikat i organizacijata na rabotodava~ite<br />
sklu~uvaat op{t kolektiven dogovor koj se odnesuva na<br />
rabotnicite i rabotodava~ite vo stopanstvoto na Republikata.<br />
Na nivo na Republika Makedonija, Vladata na Republika Makedonija<br />
i organizacijata na mnozinskiot sindikat sklu~uvaat op{t kolektiven<br />
dogovor za javnite slu`bi, javnite pretprijatija, dr`avnite<br />
organi, organite na lokalnata samouprava i drugi pravni lica koi<br />
344
vr{at nestopanska dejnost.<br />
Od ~l. 37 od Ustavot proizleguva deka Ustavot sodr`i samo generalna<br />
odredba spored koja zaradi ostvaruvawe na svoite ekonomski i<br />
socijalni prava, gra|anite imaat pravo da osnovaat sindikati, koi pak<br />
mo`at da osnovaat svoi sojuzi i da ~lenuvaat vo me|unarodni sindikalni<br />
organizacii. Ustavot opredeluva i deka uslovite za ostvaruvawe<br />
na pravoto na sindikalno organizirawe vo vooru`enite sili, policijata<br />
i organite na upravata mo`e da se ograni~at so zakon.<br />
Sindikatot kako najmasoven i najrasprostranet oblik na organizirawe<br />
na gra|anite kako i u~estvoto na sindikatot vo kolektivnoto<br />
dogovarawe e predmet na obrabotka vo Zakonot za rabotnite odnosi.<br />
Soglasno ~l. 76 st. 1 od Zakonot za rabotnite odnosi, zaradi<br />
ostvaruvawe na svoite ekonomski i socijalni prava od rabotniot<br />
odnos utvrdeni so zakon i kolektiven dogovor, rabotnicite imaat pravo<br />
da osnovaat sindikat.<br />
Zakonot za rabotnite odnosi go ureduva i pra{aweto na kolektivnoto<br />
dogovarawe odnosno ureduva koja e sodr`inata na kolektivniot<br />
dogovor, na~inot na negovoto sklu~uvawe, nivoto na koe se sklu-<br />
~uva kolektiven dogovor, stranite vo kolektivnoto dogovarawe, potpi{uvaweto<br />
na kolektivnite dogovori i drugo.<br />
Spored me|unarodnata pravna teorija, vo zavisnost od subjektite<br />
koi se javuvaat kako dogovorna stranka od strana na rabotnicite,<br />
kolektivniot dogovor mo`e da bide: 1 0 kolektiven dogovor vo ~ie<br />
sklu~uvawe u~estvuvaat pove}e sindikati - Multi Union Bargaining; 2 0 kolektiven<br />
dogovor {to go sklu~uva samo eden sindikat - Single Union<br />
Bargaining; 3 0 kolektiven dogovor {to go sklu~uva grupa na sindikalno<br />
neorganizirani rabotnici, zdru`eni vo ad hoc grupa samo zaradi sklu-<br />
~uvawe na toj kolektiven dogovor Bargaining Unit i 4 0 asindikalen kolektiven<br />
dogovor koj go sklu~ile vo ime na rabotnicite odredeni pretprijatija<br />
i delegati na rabotnicite.<br />
Zakonot za rabotnite odnosi ne go imenuva sindikatot koj u~estvuva<br />
vo sklu~uvaweto na kolektivnite dogovori, taka {to site sindikati<br />
mo`at da pretendiraat na avtenti~nost i legitimnost vo<br />
pretstavuvaweto na interesite na rabotnicite. Zakonot za rabotnite<br />
odnosi utvrdil deka na nivo na Republika Makedonija kako partner na<br />
rabotodava~ite vo sklu~uvaweto na op{t kolektiven dogovor e organizacijata<br />
na mnozinskiot sindikat.<br />
Vrz osnova na navedenite ustavni i zakonski odredbi proizleguva<br />
deka so osporeniot ~l. 88 od Zakonot za rabotnite odnosi ne se<br />
ograni~uva pravoto na rabotnicite (gra|anite) na sindikalno organizirawe.<br />
Imeno, so navedeniot zakon ne e zabraneto nitu ograni~eno<br />
pravoto na sindikalno organizirawe i toa nitu vo vrska so vidot nitu<br />
vo vrska so brojot na sindikalnite organizacii. Zakonot samo se opredelil<br />
deka na nivo na Republika Makedonija kako partner na rabotodava~ite<br />
vo sklu~uvaweto na op{t kolektiven dogovor e organizaci-<br />
345
jata na mnozinskiot sindikat. O~igledno e deka so ovaa odredba zakonodavecot<br />
imal namera da ja spre~i konfuzijata {to bi nastanala pri<br />
kolektivnoto dogovarawe dokolku postojat pove}e sindikalni organizacii<br />
vo ramkite na eden praven subjekt.<br />
Ottuka, Sudot oceni deka ne mo`e da se postavi pra{aweto na<br />
soglasnosta na ~l. 88 st. 1 i 2 od Zakonot so Ustavot.<br />
Sudot na sednicata, isto taka, utvrdi deka <strong>Ustavn</strong>iot sud so<br />
Re{enie U. br. 90/1994 od 18 januari 1995 godina, ne povede postapka za<br />
ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 82 st. 2 od Zakonot za rabotnite odnosi.<br />
Pritoa, Sudot izrazil stav deka ustavnata garancija za sindikalnoto<br />
organizirawe se odnesuva na pravoto na rabotnicite da osnovaat sindikati,<br />
kako naj{irok i najmasoven oblik na organizirawe na rabotnicite,<br />
zaradi ostvaruvawe na svoite ekonomski i socijalni prava od rabotniot<br />
odnos utvrdeni so zakon i kolektiven dogovor. Obvrskite,<br />
pak, na rabotodava~ot vo sozdavaweto na uslovite za rabota na sindikatot<br />
se ureduvaat so zakon. Vo taa smisla zakonodavecot e sloboden da<br />
gi utvrdi obvrskite na rabotovodava~ot vo sozdavaweto na uslovite za<br />
dejstvuvawe na sindikatot.<br />
So ogled na toa {to so osporenata odredba ne se ograni~uva<br />
pravoto na sindikalno organizirawe na rabotnicite, a obvrskite na<br />
rabotodava~ot za obezbeduvawe uslovi za sindikalno dejstvuvawe se<br />
utvrduvaat so Zakon, Sudot oceni deka nema osnova da se postavi pra-<br />
{aweto za ustavnosta na osporeniot ~len od Zakonot.<br />
Soglasno ~l. 28 st. 1 al. 2 od Delovnikot na <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika<br />
Makedonija, <strong>Ustavn</strong>iot sud }e ja otfrli inicijativata ako za<br />
istata rabota ve}e odlu~uval, a nema osnovi za poinakvo odlu~uvawe.<br />
So ogled na toa {to Sudot ja ocenuval ustavnosta na ~l. 82 st. 2 i ne<br />
povel postapka, a so ogled na navedenoto vo inicijativata nema osnovi<br />
za poinakvo odlu~uvawe, Sudot odlu~i da ja otfrli inicijativata.<br />
Vo vrska so baraweto sodr`ano vo inicijativata Sudot da go<br />
preformulira terminot "mnozinski sindikat" so tekstot "organizaciite<br />
na sindikatite zdru`uvaj}i gi svoite interesi od pravata na rabotniot<br />
odnos sklu~uvaat op{t kolektiven dogovor" <strong>Ustavn</strong>iot sud soglasno<br />
~l. 110 od Ustavot nema nadle`nost da go menuva tekstot na<br />
odredbite na zakonite, tuku samo da ja ocenuva nivnata soglasnost so<br />
Ustavot.<br />
Soglasno ~l. 28 st. 1 al. 1 od Delovnikot na <strong>Ustavn</strong>iot sud na<br />
Republika Makedonija, <strong>Ustavn</strong>iot sud }e ja otfrli inicijativata ako<br />
ne e nadle`en za odlu~uvawe.<br />
346
4. PRAVO NA [TRAJK<br />
~l. 38<br />
Se garantira pravoto na {trajk.<br />
So zakon mo`at da se ograni~at uslovite za ostvaruvawe na<br />
pravoto na {trajk vo vooru`enite sili, policijata i organite na<br />
upravata.<br />
1. Ova pravo na vrabotenite se izrazuva kako protest protiv<br />
uslovite za rabota i visinata na materijalnata zarabotuva~ka. Ili pokonkretno,<br />
pod pravo na {trajk se podrazbira pravo na rabotnicite<br />
(vrabotenite) privremeno da go skratat izvr{uvaweto na svojata osnovna<br />
obvrska od rabotniot odnos (obvrska na li~no vr{ewe na rabotata)<br />
so cel so toa da gi zagrozat ekonomskite interesi na rabotodava-<br />
~ot i na toj na~in da go prisilat da gi prifati nivnite ekonomski i<br />
socijalni barawa od rabotniot odnos ili pravata koi se vo opredelena<br />
vrska so rabotniot odnos. Koristeweto na toa pravo od strana na rabotnicite,<br />
vo granicite i pod uslovite opredeleni so pravniot poredok<br />
na konkretnata dr`ava ne smee po zavr{uvaweto na {trajkot da ima<br />
nikakvi negativni pravni posledici na rabotniot odnos na rabotnicite.<br />
299 Inaku, i ova pravo mo`e da se ograni~i so zakon, no samo vo vooru`enite<br />
sili, policijata i organite na upravata.<br />
2. Iako pravoto na {trajk izre~no ne se spomenuva nitu vo edna<br />
konvencija na Me|unarodnata organizacija na trudot, organite za sledewe<br />
na primenata na tie konvencii, a osobeno Komitetot za sloboda<br />
na zdru`uvawe, razgledale golem broj pritu`bi i pretstavki vo vrska<br />
so nepo~ituvaweto na toa pravo i pritoa izrazile brojni na~elni stavovi.<br />
Od tie stavovi proizleguva deka pravoto na {trajk e zagarantirano<br />
so konvenciite br. 87 i 98, a deka razgleduvanite predmeti i po<br />
toj povod zazemenite stavovi pretstavuvaat precedentno pravo (case<br />
law) koe go opredeluva na~inot i uslovite za koristewe na toa pravo. 300<br />
3. Evropskiot sud utvrdil deka ~l. 11 od Konvencijata ne go garantira<br />
pravoto na {trajk i na dr`avata í ostava da izbere drugi sredstva<br />
so koi na sindikatoto mu se ovozmo`uva da ja garantira za{titata<br />
na profesionalniet interesi na svoite ~lenovi (Dahistörm protiv<br />
[vedska - 1976).<br />
Evropskata Konvencija za pravata na ~ovekot ne gi utvrduva<br />
nitu restrikciite na pravoto na {trajk. Me|utoa, vo interpretacijata<br />
na su{tinata na ~l. 11, organite na Konvencijata, sepak go prifa}aat<br />
ova pravo. Taka re{avaj}i vo slu~ajot S protiv FR Germanija, Komisijata<br />
zaklu~i deka sankciite koi im bile nametnati na {trajkuva-<br />
299<br />
Poto~njak, @. Prao na {trajk, Na{a zakonitost, Zagreb, 1989/7-8, str. 849.<br />
300<br />
Ibid, str. 854.<br />
347
~ite se dol`at na faktot {to nivnata aktivnost bila inkompatibilna<br />
so nivnata pozicija na dr`avni slu`benici i deka ne stanuva zbor<br />
za kr{ewe na pravata garantirani so ~l. 11 od Konvencijata.<br />
3. Od stavovite na rabotnata grupa na ekspertite na dr`avite<br />
~lenki za primena na Me|unarodniot pakt za ekonomski, socijalni i<br />
kulturni prava, stavovite na Komitetot za sledewe na primenata na<br />
konvenciite i preporakite i Komitetot za sloboda na zdru`uvawe na<br />
Megunarodnata organizacija na trudot, kako i stavovite na Komitetot<br />
na nezavisni eksperti za sledewe na primenata na Evropskata socijalna<br />
povelba, sosema sumarno mo`at da se izvedat slednive zaklu~oci<br />
za pravoto na {trajk vo me|unarodnoto pravo:<br />
1 0 Pravoto na {trajk e osnovno i zakonito sredstvo za unapreduvawe<br />
i odbrana na ekonomskite i socijalnite interesi na rabotnicite.<br />
2 0 Op{tata zabrana na {trajk e sprotivna na na~eloto na sloboda<br />
na zdru`uvawe, odnosno na na~eloto na pravo na {trajk sodr`ano<br />
vo me|unarodnite izvori na pravoto kako {to se Me|unarodniot pakt<br />
za ekonomski, socijalni i kulturni prava, Ustavot na MOT, Evropskata<br />
socijalna povelba i Konvencijata na MOT za sloboda na zdru`uvawe.<br />
3 0 Pravoto na {trajk e pravo na rabotnicite, a ne pravo na sindikatot.<br />
Pravo na {trajk imaat i sindikalno neorganiziranite rabotnici.<br />
4 0 Za ocena na slobodata na {trajk (sostojba vo koja dr`avata<br />
nitu go zabranuva pravoto na {trajk, ni mu dava zna~ewe na pravo na<br />
rabotnicite) od aspekt na ostvaruvaweto na obvrskite od me|unarodnite<br />
dogovori merodavna e vistinskata sostojba po okon~uvaweto na<br />
{trajkot. Po sekoja kolektivna akcija potrebno e rabotnicite koi<br />
u~estvuvale vo nea da bidat vrateni na rabota, bez kava i da e {eteta<br />
za nivnite steknati prava i bez primena na kakva i da e sankcija.<br />
5 0 Celta na {trajkot mo`e da bide za{tita i unapreduvawe na<br />
koj i da e ekonomski i socijalen interes na rabotnicite. Zakonitiot<br />
{trajk mo`e da bide naso~en na kritika na ekonomskata i socijalnata<br />
politika na vladata. [trajkot ne mora nu`no da bide naso~en na zaklu~uvawe<br />
na kolektivnite dogovori. Me|utoa, pravoto ili slobodata<br />
na {trajk ne se odnesuva na ~isto politi~ki {trajkovi ({trajkovi naso~eni<br />
na promena na politi~koto ureduvawe).<br />
6 0 Pravoto na {trajk se priznava samo vo vrska so interesot, a<br />
ne i vo vrska so pravni rabotni sporovi. Pravnite sporovi (sporovi za<br />
postoewe, validnost vo tolkuvaweto na kolektivnite dogovori, dogovorite<br />
za rabota ili za primena na nekoj drug izvor na pravoto) spa-<br />
|aat vo sudska nadle`nost.<br />
7 0 So zakon mo`at da se propi{at uslovi za primena na {trajk<br />
kako sredstvo za za{tita i unapreduvawe na kolektivnite interesi na<br />
rabotnicite (na primer, na~inot na donesuvawe na odlukata za {traj-<br />
348
kot, potrebata za prethodno izvestuvawe na rabotodava~ite i/ili na<br />
javnite vlasti, obvrskata za vozdr`uvawe od {trajk dodeka trae morewe<br />
ili arbitra`a itn.). So zakon propi{anite uslovi ne smeat da doveduvaat<br />
do fizi~ko onevozmo`uvawe na {trajkot.<br />
8 0 Prisilna arbitra`a koja za strankite vo sporot e zadol`itelna<br />
(prisilna) kako vo pogled na iznesuvaweto na sporot pred arbitra`a,<br />
taka i vo pogled na dol`nosta na izvr{uvaweto na donesenata<br />
arbitre`na odluka kako op{ta postapka na re{avawe na kolektivnite<br />
sporovi e sprotivna na na~eloto na slobodno zdru`uvawe.<br />
9 0 So zakon mo`e da se odzeme ili da se ograni~i pravoto na<br />
{trajk na javnite slu`benici (lica koi deluvaat vo ime na javnite<br />
vlasti) ili licata vraboteni vo nu`ni slu`bi (slu`bi ~ii prekin na<br />
vr{ewe mo`e da se zagrozi `ivotot, li~nata bezbednost ili zdravjeto<br />
na vkupnoto naselenie ili na negov del). Poimite "javna ili nu`na<br />
slu`ba" treba da se tolkuvaat restriktivno, za{to od nivnata primena<br />
proizleguva isklu~ok od prifatenoto na~elo na pravoto na {trajk.<br />
Skratenoto pravo na {trajk na licata vraboteni vo tie slu`bi treba<br />
da im se nadomesti so brza i nepristrasna postapka na posreduvawe,<br />
mirewe i arbitra`a vo koi se obezbeduva za{tita i unapreduvawe na<br />
socijalnite i ekonomskite interesi.<br />
10 0 So kolektiven dogovor mo`e da se ograni~i koristeweto na<br />
pravoto na {trajk. Ograni~uvawata propi{ani so kolektivniot dogovor<br />
se zasnovaat na dobrovolna soglasnost na strankite na toj dogovor<br />
i ottamu ne pretstavuvaat negacija, tuku samo ureduvawe na izvr{uvaweto<br />
na pravoto na {trajk. Zakonskoto pro{iruvawe na va`nosta na<br />
kolektivnite dogovori (vremensko i vo odnos na opfatenite subjekti)<br />
koe e naso~eno kon spre~uvawe na {trajkovi, e sprotivno na na~eloto<br />
na slobodata na zdru`uvaweto.<br />
11 0 Pravoto na {traj se odnesuva samo na nenasilni {trajkovi.<br />
Dopu{tenosta na opredeleni {trajka~ki akcii (ostavawe na rabotata<br />
- toos down, usporuvawe na rabotata - go slow, bukvalno pridr`uvawe do<br />
pravilata - work-to-rule, sedewe pokraj ma{inite - sit down) se procenuva<br />
so ogled na okolnosta dali takvite aktivnosti imaat nasilen karakter.<br />
12 0 Za vreme na vojna i vonredna sostojba pravoto na {trajk<br />
mo`e da se ograni~i ili skrati. Takvite ograni~uvawa treba da traat<br />
samo tolku kolku {to traat vonrednite okolnosoti poradi koi se vovedeni<br />
tie ograni~uvawa.<br />
13 0 Od koristeweto na pravoto na {trajk ne smee po okon~uvaweto<br />
na {trajkot da proizlezat negativni pravni posledici za rabotnicite<br />
ili nivnata organizacija. Legalniot {trak ne mo`e da dovede<br />
do raskinuvawe na dogovorot za rabota, a rabotnicite ne smeat da bidat<br />
povikuvani na krivi~na, prekr{o~na, imotna ili disciplinska<br />
odgovornost. Poradi organizirawe na legalen {trajk organizaciite<br />
na rabotnicite ne smeat da bidat podlo`eni na prekr{o~na ili imot-<br />
349
na odgovornost.<br />
14 0 Rabotnicite i nivnite organizacii mo`at da bidat odgovorni<br />
za prezemawe na nelegalen {trajk. Kaznite za u~estvuvawe vo nelegalen<br />
{tajk mora da bidat primerni na storenoto delo.<br />
15 0 Intervencijata na polcijata i na javnite vlasti vo slu~aj na<br />
{trajk mora da se ograni~i na odr`uivaweto na javniot red.<br />
16 0 Pisilnata mobilizacija na rabotnici koi {trajkuvaat od<br />
strana na vlasta treba da bide ograni~ena samo na odr`uvaweto na redot<br />
na javnite i nu`nite slu`bi. 301<br />
ME\UNARODNI DOKUMENTI<br />
Konvencija br. 87 na Megunarodnata organizacija na trudot za<br />
sindikalnite slobodi i za{tita na sindikalnite prava od 1948<br />
~l. 3<br />
Organizaciite na rabotnicite i rabotodava~ite imaat pravo<br />
so celosna sloboda da donesuvaat svoi statuti i pravila, da izberat<br />
svoi pretstavnici, da ja organiziraat svoeto upravuvawe i dejnostite<br />
i da donesuvaat svoi programi.<br />
Konvencija br. 98 na Megunarodnata organizacija na trudot za primena<br />
na na~elata na pravoto na organizirawe i kolektivno dogovarawe od<br />
1949<br />
~l. 1 st. 1<br />
Na rabotnicite treba da im se obezbedi soodvetna za{tita od<br />
merkite na sindikalna diskriminacija vo vrska so nivnoto vrabotuvawe.<br />
Me|unaroden pakt za ekonomskite, socijalnite i kulturni prava od<br />
1966<br />
~l. 8 st. 1 t. d<br />
1. Dr`avite stranki na ovoj Pakt se obvrzuvaat deka }e obezbedat:<br />
d) pravo na {trajk pod uslov da se ostvaruva vo soglasnost so zakonot<br />
na odnosnata zemja,<br />
Evropska socijalna povelba<br />
~l. 6 st. 4<br />
Pravo na kolektivno pregovarawe<br />
... i im go priznavaat:<br />
4. pravoto na rabotnicite i rabotodava~ite na zaedni~ki akcii<br />
vo slu~aj na sudiri na interesite, vklu~uvaj}i go i pravoto na {trajk,<br />
so rezerva na obvrskite {to bi mo`ele da proizlezat od va`e~kite<br />
350<br />
301<br />
Ibid. str. 856-858.
kolektivni dogovori. 302<br />
USTAVNOSUDSKA PRAKTIKA<br />
1. So Re{enie U. br. 41/1994 od 29. 06. 1994, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 7, 8, 9 i 10 od Zakonot za<br />
{rajk ("SL. SFRJ" br. 23/1991).<br />
Spored navodite vo inicijativata so osporenite odredbi se<br />
vr{elo dopolnitelno ograni~uvawe na ustavnoto pravo na {trajk spored<br />
koe so zakon mo`elo da se ograni~at uslovite za ostvaruvawe na<br />
pravoto na {trajk samo so vooru`enite sili, policijata i organite na<br />
upravata, odnosno ne bile vo soglasnost so ~l. 38 od Ustavot.<br />
Na sednicata Sudot utvrdi deka soglasno ~l. 7 od Zakonot, pravoto<br />
na {trajk na rabotnicite vo organizaciite i kaj rabotodava~ite<br />
koi vr{at dejnost ili raboti od poseben op{testven interes utvrdeni<br />
so zakon, ili so odluka na sobranieto na op{testveno-politi~kata zaednica<br />
zasnovana vrz zakon i vo organizaciite od posebno zna~ewe za<br />
narodnata odbrana, utvrdeni so odluka na nadle`niot organ vo soglasnost<br />
so zakon, mo`e da se ostvari samo pod uslovot da se obezbedi: 1.<br />
minimum na procesot na rabotata koj obezbeduva sigurnost na lu|eto i<br />
imotot ili se nezamenliv uslov za `ivot i rabota na gra|anite ili za<br />
rabota na drugi organizacii 2. izvr{uvawe na me|unarodni obvrski.<br />
So zakon ili so odluka na sobranieto na op{testveno-politi~kata zaednica<br />
zasnovana vrz zakon se utvrduvaat na~inot na obezbeduvawe na<br />
uslovite od st. 1 na ovoj ~len. So op{t akt odnosno so kolektiven dogovor,<br />
vo soglasnost so zakon, se utvrduvaat rabotite i zada~ite od st. 1<br />
na ovoj ~len i na~inot na nivnoto izvr{uvawe, za vreme na {trajkot.<br />
Spored ~l. 8 od Zakonot, vo dejnostite od ~l. 7 st. 1 na ovoj zakon,<br />
{trajkot im se najavuva na organot na upravuvawe i na rabotovodniot<br />
organ, odnosno na rabotodava~ot, na sindikatot, ako sindikatot<br />
ne e organizator na {trajkot, i na nadle`niot organ na op{testvenopoliti~kata<br />
zaednica najdocna deset dena pred po~etokot na {trajkot<br />
so dostavuvawe na odlukata za stapuvawe vo {trajk i izjavata za na~inot<br />
na obezbeduvawe minimum na procesot na rabotata, vo soglasnost<br />
so ~l. 7 od ovoj Zakon.<br />
^lenot 9 od Zakonot utvrduva deka vo organizaciite ili kaj rabotodava~ot<br />
koi vr{at dejnosti od ~l. 7 st. 1 na ovoj zakon, {trajkuva-<br />
~kiot odbor, pretstavnicite na organot na upravuvawe i na rabotovodniot<br />
organ vo organizacijata odnosno kaj rabotodava~ot i pretstavnicite<br />
na op{testveno-politi~kata zaednica, pokraj obvrskite od ~l. 4<br />
302<br />
Od Aneksot kon Socijalnata povelba: "Se razbira deka sekoja Strana-dogovorni~ka<br />
mo`e za sebe so zakon da go uredi koristeweto na pravoto<br />
na {trajk, pod uslov sekoe drugo eventualno ograni~uvawe na ova pravo da<br />
mo`e da bide opravdano vrz osnova na ~lenot 31.<br />
351
na ovoj zakon, se dol`ni vo periodot od najavata na {trajkot do denot<br />
opredelen za po~etok na {trajkot da ponudat predlog za re{avawe na<br />
sporot i so toj predlog da gi zapoznaat rabotnicite {to go najavile<br />
{trajkot i javnosta.<br />
Soglasno ~l. 10 od Zakonot, {trajkuva~kiot odbor e dol`en za<br />
vreme na {trajkot da sorabotuva so rabotovodniot organ na organizacijata<br />
odnosno so rabotodava~ot zaradi obezbeduvawe minimum na procesot<br />
na rabotata od ~l. 7 na ovoj zakon. Rabotnicite {to vr{at raboti<br />
i zada~i od ~l. 7 st. 2 na ovoj zakon se dol`ni za vreme na {trajkot<br />
da gi izvr{uvaat nalozite na rabotovodniot organ odnosno na rabotodava~ot.<br />
So ~l. 38 od Ustavot se garantira pravoto na {trajk kako edno<br />
od osnovnite ekonomski i socijalni prava na ~ovekot i gra|aninot,<br />
pri {to e utvrdeno deka so zakon mo`at da se ograni~at uslovite za<br />
ostvaruvawe na pravoto na {trajk vo vooru`enite sili, policijata i<br />
organite na upravata.<br />
Sudot smeta deka Ustavot ne ja isklu~uva mo`nosta so zakon da<br />
se uredi na~inot na ostvaruvaweto na oddelni slobodi i prava, so cel<br />
da ne se dovede vo pra{awe ostvaruvaweto na drugite slobodi i prava.<br />
Vo taa smisla Sudot oceni deka ne postoi ustavna pre~ka so zakon da<br />
se uredi na~inot na ostvaruvaweto na pravoto na {trajk, odnosno na-<br />
~inot na odnesuvaweto na subjektite vo ostvaruvaweto na ova ustavno<br />
garantirano pravo, vodej}i pritoa smetka pri ureduvaweto na ovie<br />
odnosi da ne se dovede vo pra{awe ustavnata garancija za ostvaruvawe<br />
ne samo na pravoto na {trajk, tuku i na drugite so Ustavot garantirani<br />
slobodi i prava.<br />
Ustavot, imeno, osobeno vnimanie im posvetuva na osnovnite<br />
slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot pri {to precizno se definirani<br />
kako gra|anskite i politi~kite slobodi i prava, taka i ekonomskite,<br />
socijalnite i kulturnite prava na ~ovekot i gra|aninot.<br />
Ottuka proizleguva deka pravoto na {trajk ne smee da se ostvaruva<br />
na na~in koj bi mo`el da go dovede vo opasnost ostvaruvaweto na<br />
drugite so Ustav garantirani prava, odnosno pravoto na {trajk ne<br />
mo`e da se tretira kako apsolutno i najzna~ajno ustavno pravo, bez da<br />
se vodi smetka za ostvaruvaweto na drugite so Ustav garantirani prava<br />
na ~ovekot i gra|aninot.<br />
So ogled na iznesenoto, Sudot oceni deka so osporenite odredbi<br />
od Zakonot ne se ograni~uva ustavnoto pravo na {trajk, tuku samo<br />
se ureduvaat pravilata na odnesuvawe na u~esnicite vo {trajkot i<br />
uslovite pod koi rabotnicite mo`at da go ostvaruvaat ova pravo vo<br />
organizaciite i kaj rabotodava~ite {to vr{at dejnost ili rabota od<br />
op{t interes ili od zna~ewe za narodnata odbrana utvrdeni so zakon<br />
ili so odluka zasnovana vrz zakon, so cel da ne se dovede vo opasnost<br />
minimumot na procesot na rabotata koj obezbeduva sigurnost na lu|eto<br />
i imotot, ili se nezamenliv uslov za `ivotot i rabotata na gra|anite<br />
352
ili za rabota na drugi organizacii kako i zaradi izvr{uvawe na me|unarodni<br />
obvrski.<br />
2. So Odluka U. br. 227/1997 od 29. 04. 1998, Sudot go ukina ~l. 7<br />
st. 3 od Zakonot za {trajk, vo delot "So op{t akt odnosno so kolektiven<br />
dogovor, vo soglasnost," ~l. 11 st. 2 od Zakonot za {trajk, vo delot<br />
"So op{tiot akt odnosno so kolektivniot dogovor, vo soglasnost,"<br />
~l. 74 st. 1 t. 7 od Zakonot za vnatre{ni raboti i Pravilnikot<br />
za rabotite i zada~ite koi e neophodno da se izvr{uvaat za vremeto na<br />
{trajkot.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~l. 7 od Zakonot za {trajk<br />
("SV RM," br. 23/1991), pravoto na {trajk na rabotnicite vo organizaciite<br />
i kaj rabotodava~ite koi vr{at dejnost ili raboti od poseben<br />
op{testven interes utvrdeni so zakon ili so odluka na sobranieto<br />
na op{testveno-politi~kata zaednica zasnovana vrz zakon, i vo organizaciite<br />
od posebno zna~ewe za narodnata odbrana, utvrdeni so odluka<br />
na nadle`niot organ vo soglasnost so zakonot, mo`e da se ostvari samo<br />
pod uslovot da se obezbedi: 1 0 minimum na procesot na rabotata koj<br />
obezbeduva sigurnost na lu|eto i imotot ili se nezamenliv uslov za<br />
`ivotot i rabotata na gra|anite ili za rabota na drugi organizacii, 2 0<br />
izvr{uvawe na me|unarodnite obvrski.<br />
So zakon ili so odluka na sobranieto na op{testveno-politi-<br />
~kata zaednica zasnovana vrz zakon se utvrduvaat na~inot na obezbeduvawe<br />
na uslovite od st. 1 na ovoj ~len.<br />
So op{t akt, odnosno so kolektiven dogovor, vo soglasnost so<br />
zakonot, se utvrduvaat rabotite i zada~ite od st. 1 na ovoj ~len i na-<br />
~inot na nivnoto izvr{uvawe za vreme na {trajkot.<br />
Spored ~l. 11 od istiot zakon, rabotnicite vo organot, odnosno<br />
vo organizacijata na op{testveno-politi~kata zaednica i vo drug dr`aven<br />
organ go ostvaruvaat pravoto na {trajk pod uslov so {trajkot su-<br />
{testveno da ne se zagrozuva ostvaruvaweto na funkcijata na tie organi<br />
i organizacii. So op{tiot akt, odnosno so kolektivniot dogovor,<br />
vo soglasnost so zakonot, se utvrduvaat rabotite i zada~ite {to, kako<br />
su{testveni za ostvaruvawe na funkciite na navedenite organi i organizacii,<br />
moraat da se vr{at i za vreme na {trajkot.<br />
Spored ~l. 74 st. 1 t. 7 od Zakonot za vnatre{ni raboti ("SV<br />
RM," br. 19/1995 i 55/1997), se ovlastuva ministerot za vnatre{ni raboti<br />
da donese podzakonski propis za rabotite i zada~ite koi e neophodno<br />
da se izvr{uvaat za vremeto na {trajkot.<br />
So osporeniot Pravilnik za rabotite i zada~ite koi e neophodno<br />
da se izvr{uvaat za vremeto na {trajkot, donesen od ministerot za<br />
vnatre{ni raboti, objaven vo "SV RM," br. 59/1995, se utvrduvaat rabotite<br />
i zada~ite koi e neophodno da se izvr{uvaat za vremeto na organiziran<br />
{trajk na vrabotenite vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti.<br />
353
Spored ~l. 70 od Zakonot za vnatre{ni raboti, vrabotenite vo<br />
Ministerstvoto pravoto na {trajk mo`at da go ostvaruvaat pod uslovi<br />
bitno da ne se naru{uva redovnoto izvr{uvawe na rabotite i zada~ite<br />
utvrdeni vo ~l. 1 od Zakonot. Zaradi spre~uvawe na eventualni {tetni<br />
posledici od neizvr{uvawe na vnatre{nite raboti za vreme na {trajkot,<br />
ministerot ili od nego ovlasten rabotnik e dol`en da obezbedi<br />
potrebno funkcionirawe na organizacionite edinici vo procesot na<br />
rabotata. Vrz osnova na prezemenite merki od st. 2 na ovoj ~len, vrabotenite<br />
se dol`ni da postapuvaat po soodvetnite naredbi. Dokolku<br />
vrabotenite ne postapat soglasno so st. 3 na ovoj ~len ministerot,<br />
odnosno ovlasteniot rabotnik e dol`en da go obezbedi ostvaruvaweto<br />
na rabotniot proces so zamenuvawe na soodvetni rabotnici.<br />
Spored ~l. 8 od Ustavot, edna od temelnite vrednosti na ustavniot<br />
poredok na Republika Makedonija e podelbata na dr`avnata<br />
vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska. Zakonot za organite na upravata,<br />
pome|u drugite prava i dol`nosti, predviduva ovlastuvawe za<br />
funkcionerite koi rakovodat so organite na upravata da donesuvaat<br />
propisi za izvr{uvawe na zakonite, drugite propisi i op{ti akti,<br />
koga se za toa ovlasteni so zakon, drug propis i op{t akt, i toa pravilnici,<br />
naredbi i upatstva za izvr{uvawe na zakonite i na drugite propisi<br />
i op{ti akti, pri {to so pravilnik se razrabotuvaat oddelni<br />
odredbi na zakonite i drugite propisi i op{ti akti zaradi nivno izvr{uvawe<br />
(~l. 19, 160 i 161 od Zakonot).<br />
Imaj}i gi predvid citiranite ustavni i zakonski odredbi, Sudot<br />
oceni deka osporenite akti ne se vo soglasnost so ~l. 38 od Ustavot,<br />
bidej}i ovaa odredba jasno upatuva deka do ograni~uvawe na uslovite<br />
za ostvaruvawe na pravoto na {trajk vo vooru`enite sili, policijata<br />
i organite na upravata mo`e da dojde edinstveno vrz osnova na<br />
zakon.<br />
3. So Re{enie U. br. 53/1998 od 8. 07. 1998, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na: a) ~l. 33 od Zakonot za javnite<br />
pretprijatija ("SV RM," br. 38/1996, 9/1997) i b) ~l. 131 od Zakonot za<br />
Makedonskite `eleznici ("SV RM," br. 9/1998).<br />
Spored navodite vo inicijativata so osporenite odredbi sprotivno<br />
na ~l. 38 od Ustavot na Republika Makedonija se ograni~uvale<br />
uslovite za ostvaruvawe na pravoto na {trajk na rabotnicite vo javnite<br />
pretprijatija i vo Makedonski `eleznici, kako posebno javno<br />
pretprijatie, so ogled na toa {to javnite pretprijatija ne spa|ale vo<br />
kategorijata na subjekti od ~l. 38 st. 2 od Ustavot spored ~ii odredbi<br />
so zakon mo`e da se ograni~at uslovite za ostvaruvawe na pravoto na<br />
{trajk samo vo vooru`enite sili, policijata i organite na upravata.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka so ~l. 38 st. 1 od Ustavot se garantira<br />
pravoto na {trajk. Vo st. 2 na istiot ~len se utvrduva deka so<br />
zakon mo`e da se ograni~at uslovite za ostvaruvawe na pravoto na<br />
{trajk vo vooru`enite sili, policijata i organite na upravata.<br />
354
Soglasno ~l. 1 od Zakonot za javnite pretprijatija, javni pretprijatija<br />
se osnovaat zaradi vr{ewe na stopanskite dejnosti od javen<br />
interes, a stopanski dejnosti od javen interes se dejnosti koi se nezamenliv<br />
uslov za `ivotot i rabotata na gra|anite, za rabotata na pravnite<br />
lica i na dr`avnite organi.<br />
Vo ~l. 32 do 36 od ovoj zakon se uredeni uslovite i na~inot,<br />
odnosno postapkata na ostvaruvaweto na pravoto na {trajk na rabotnicite<br />
vo javnite pretprijatija .<br />
Spored osporeniot ~l. 33 od Zakonot za javnite pretprijatija<br />
{trajkuva~kiot odbor i rabotnicite koi u~estvuvaat vo {trajkot se<br />
dol`ni {trajkot da go organiziraat i vodat na na~in i da prezemaat<br />
merki so koi se obezbeduvaat fizi~ka sigurnost na vrabotenite i za-<br />
{tita na opremata i instalaciite, kako i izvr{uvawe na obvrskite<br />
sprema gra|anite, pravnite lica i dr`avnite organi i samo pod uslov<br />
da se obezbedi: neophodnoto nivo na procesot na rabotata so koe nema<br />
da se zagrozi `ivotot, zdravjeto i ekonomskata i socijalnata sigurnost<br />
na gra|anite i neophodnoto vr{ewe na stopanskite i drugi dejnosti<br />
vo zemjata vo obem i na na~in utvrdeni so zakonot od soodvetnata<br />
dejnost od javen interes, i izvr{uvawe na me|unarodnite dogovori.<br />
[trajkuva~kiot odbor e dol`en za vreme na {trajkot da sorabotuva<br />
so direktorot na javnoto pretprijatie zaradi obezbeduvaweto<br />
na uslovite od st. 1 na ovoj ~len i od stavovite 1 i 2 od ~l. 35 od ovoj zakon.<br />
Spored osporeniot ~l. 131 od Zakonot za makedonskite `eleznici<br />
za vreme na traewe na {trajkot, {trajkuva~kiot odbor i rabotnicite<br />
koi u~estvuvaat vo {trajkot se dol`ni da obezbedat neophodno<br />
nivo na procesot na rabota so koe nema da se zagrozi `ivotot, zdravjeto,<br />
ekonomskata i socijalnata sigurnost na gra|anite i neophodnoto<br />
vr{ewe na stopanskite i drugi dejnosti na zemjata, odnosno za vreme<br />
na {trajkot moraat da soobra}aat slednive vozovi: koi prevezuvaat<br />
`ivotni; koi prevezuvaat sve`i proizvodi; koi soobra}aat vo me|unarodniot<br />
soobra}aj; koi prevezuvaat surovini, repromaterijali i pogonski<br />
materijali koi se neophodni za vr{ewe na stopanskite i drugi<br />
dejnosti na zemjata i po eden par vozovi vo lokalniot patni~ki soobra}aj<br />
na site relacii.<br />
Spored st. 2 na ~l. 131 od Zakonot, {trajkuva~kiot odbor i direktorot<br />
na Makedonskite `eleznici gi odreduvaat rabotnicite koi<br />
{to }e gi izvr{uvaat rabotite od st. 1 na ovoj ~len, a spored st. 3 na<br />
ovoj ~len neobezbeduvaweto na neophodnoto nivo na procesot na rabota<br />
vo smisla na ovoj ~len pretstavuva pote{ka povreda na rabotnata<br />
obvrska.<br />
Garantirajki go na~elno pravoto na {trajk vo ~l. 38 st. 1, Ustavot<br />
ne samo {to ne gi utvrduva uslovite i na~inot na ostvaruvaweto na<br />
pravoto na {trajk, no i ne upatuva ovie pra{awa da se uredat so zakon.<br />
Spored misleweto na Sudot, nemaweto izre~no ovlastuvawe vo ovoj<br />
355
~len od Ustavot za zakonsko ureduvawe na uslovite i na~inot na ostvaruvaweto<br />
na pravoto na {trajk, ne pretstavuva ustavna pre~ka Sobranieto<br />
na Republika Makedonija, vo ramkite na negovoto ovlastuvawe<br />
utvrdeno vo ~l. 68 st. 1 al. 2, da donese zakon so koj }e se uredat<br />
ovie pra{awa, so cel da ne se dovede vo pra{awe ostvaruvaweto na<br />
drugite so Ustav garantirani slobodi i prava, ~ie ostvaruvawe e isto<br />
taka gri`a na dr`avata.<br />
Osnova za donesuvawe na zakon so koj bi se uredile uslovite za<br />
ostvaruvawe na ustavno garantiranoto pravo na {trajk indirektno e<br />
sodr`ana i vo samiot ~l. 38 st. 2 od Ustavot. <strong>Ustavn</strong>oto ovlastuvawe od<br />
ovoj stav na ~l. 38 so zakon da mo`at da se ograni~at uslovite za ostvaruvaweto<br />
na pravoto na {trajk vo vooru`enite sili, policijata i<br />
organite na upravata upatuva na zaklu~ok deka uslovite za ostvaruvawe<br />
na pravoto na {trajk prvo treba na op{t na~in da se normiraat za<br />
da mo`at potoa da se ograni~at vo ovie oblasti, zatoa {to samo odnapred<br />
propi{ani op{ti uslovi mo`at da se ograni~uvaat.<br />
Zakonskoto ureduvawe na uslovite i na~inot na ostvaruvaweto<br />
na pravoto na {trajk e neophodno i poradi toa {to pri postoewe na<br />
pravna praznina vo ovoj pogled, ostvaruvaweto na ova pravo po obem i<br />
sodr`ina mo`e da se zloupotrebi do toj stepen {to mo`e da predizvika<br />
{tetni posledici od pogolemi razmeri, kako na zaednicata vo celina,<br />
taka i na oddelni subjekti, {to sigurno vo toa ne se sostoi i su-<br />
{tinata na samata ustavna garancija na pravoto na {trajk. Ostvaruvaweto<br />
na ova pravo ne treba i ne mo`e da bide apsolutno, bez ograni~uvawe<br />
so interesot na dr`avata, i, so ostvaruvaweto na slobodite i<br />
pravata na drugite.<br />
Imajki go predvid iznesenoto, Sudot smeta deka so re{enijata<br />
na osporenite odredbi od Zakonot za javnite pretprijatija i Zakonot<br />
za makedonski `eleznici, a so ogled na karakterot i zna~eweto na dejnostite<br />
{to gi vr{at ovie pretprijatija, se utvrduva pravna ramka vo<br />
pogled na uslovite pod koi rabotnicite vo ovie pretprijatija mo`at<br />
da go ostvaruvaat ustavno garantiranoto pravo na {trajk. Pritoa,<br />
ovie uslovi, spored misleweto na Sudot, se minimalni so ogled na toa<br />
{to pravoto na {trajk se uslovuva edinstveno so toa {to rabotnicite<br />
vo ovie pretprijatija za vreme na traeweto na {trajk se zadol`uvaat<br />
da prezemaat merki za obezbeduvawe samo na neophodnoto nivo na procesot<br />
na rabota so koe nema da se zagrozi `ivotot i zdravjeto, ekonomskata<br />
i socijalnata sigurnost na gra|anite i neophodnoto vr{ewe na<br />
stopanskite i drugite dejnosti vo zemjata, kako i izvr`uvaweto na me-<br />
|unarodnite obvrski.<br />
So na~inot na koj se uredeni uslovite za ostvaruvaweto na pravoto<br />
na {trajk vo osporenite odredbi od Zakonot za javnite pretprijatija<br />
i Zakonot za Makedonskite `eleznici Sudot smeta deka vo potpolnost<br />
se obezbeduva ostvaruvaweto na sodr`inata i su{tinata na<br />
ustavnata garancija na pravoto na {trajk od ~l. 38 st. 1 od Ustavot, a<br />
356
ne se ograni~uvaat uslovite za ostvaruvawe na ova pravo vo smisla na<br />
st. 2 od ~l. 38 na Ustavot, kako {to smeta podnositelot na inicijativata,<br />
poradi {to, ne mo`e da se postavi pra{aweto za soglasnosta na<br />
osporenite zakonski odredbi so ~l. 38 od Ustavot na Republika Makedonija.<br />
4. So Re{enie U. br. 134/1998 od 30. 12. 1998, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 35 st. 1 i 2 od Zakonot za<br />
javni pretprijatija ("SV RM," br. 38/1996 i 8/1997).<br />
Spored navodite vo inicijativata so osporenata odredba se<br />
ovozmo`uvalo pravoto na {trajk da se ograni~i so akt na osnova~ot na<br />
javnoto pretprijatie, {to ne bilo vo soglasnost so ~l. 38 od Ustavot<br />
spored koj ova pravo mo`e da se ograni~i samo so zakon.<br />
Na sednicata Sudot utvrdi deka spored ~l. 35 st. 1 od Zakonot<br />
osnova~ot utvrduva koi lica nositeli na rakovodni funkcii, odnosno<br />
lica od koi zavisi tehni~ko-tehnolo{kiot proces i se od nezamenlivo<br />
zna~ewe za vr{ewe na dejnosta na pretprijatieto, so ogled na vodeweto<br />
na rabotite na javnoto pretprijatie, ne mo`at da u~estvuvaat vo<br />
{trajk i propi{uva koi se nivnite obvrski, odnosno kako tie mora da<br />
postapuvaat vo slu~aj na {trajk vo javno pretprijatie.<br />
Soglasno st. 2 na ovoj ~len vo propisot od st. 1 na ovoj ~len<br />
mo`e da se utvrdat rabotnite mesta i na~inot na izvr{uvaweto na rabotite<br />
i zada~ite na rabotnite mesta od koi zavisi vr{eweto na dejnosta<br />
od javen interes i od koi mo`e da se zagrozi sigurnosta na lu|eto,<br />
instituciite i opremata i koga vrabotenite ne mo`at da ja zaprat<br />
rabotata bez predupreduvaweto dadeno vo rokot utvrden so ovoj zakon.<br />
Sudot ocenuva deka osporenite odredbi imaat zna~ewe vo kontekst<br />
na prirodata na javnite pretprijatija koi go obezbeduvaat vr{eweto<br />
na dejnostite od javen interes kako nezamenliv uslov za rabota i<br />
`ivot na pravnite subjekti i gra|anite. Poa|aj}i od toa u{te vo ~l. 33<br />
od Zakonot se utvrdeni su{tinskite uslovi za ostvaruvawe na pravoto<br />
na {trajk vo javnite pretprijatija naso~eni kon ostvaruvawe na minimalnoto<br />
nivo na vr{eweto na dejnostite od javen interes i ispolnuvaweto<br />
na me|unarodnite obvrski. Sudot, so Re{enie U. br. 53/1998<br />
utvrdi deka vakvite zakonski uslovi odnosno ograni~uvawa na ostvaruvaweto<br />
na pravoto na {trajk ne se vo nesoglasnost so Ustavot. Vo toj<br />
kontekst osporeniot ~l. 35 st. 1 i 2 ima funkcija na natamo{na operacionalizacija<br />
na zakonskite ograni~uvawa na pravoto na {trajk vo<br />
konkretni, fakti~ki situacii koi po svojata priroda ne mo`at da bidat<br />
predmet na zakonsko ili podzakonsko regulirawe. Spored misleweto<br />
na Sudot, so zakonot nedvosmisleno se utvrdeni vidot i prirodata<br />
na rabotnite mesta ~ie izvr{uvawe e neophodno za da se obezbedat<br />
minimalnite uslovi na funkcionirawe od ~l. 33 od Zakonot. Ovlastuvaweto<br />
na osnova~ot da gi opredeli rabotnicite {to gi izvr{uvaat<br />
tie zada~i vo konkretna situacija ne pretstavuva podzakonsko regulirawe<br />
na ostvaruvawe na pravoto na {trajk, tuku neposredno sprove-<br />
357
duvawe na zakonskite nalozi. Spored toa, ograni~uvaweto na pravoto<br />
na {trajk za oddelen vid na rabotni zada~i, odnosno nivnite nositeli<br />
ili izvr{iteli vo javnite pretprijatija e ve}e sodr`ano vo zakonot, a<br />
ne e otstapeno za ureduvawe od strana na osnova~ot.<br />
Vrz osnova na toa, Sudot smeta deka ne mo`e da se postavi pra-<br />
{aweto za soglasnosta na ~l. 35 st. 1 i 2 od Zakonot so ~l. 38 od Ustavot<br />
na Republika Makedonija.<br />
5. So Re{enie U. br. 185/2000 od 21. 03. 2001, Sudot ja otfrli<br />
inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta<br />
na Pravilata za {trajk, doneseni od Sovetot na SSM na<br />
sednicata odr`ana na 19. 02. 1992 godina.<br />
Spored navodite vo inicijativata Pravilata ne bile vo soglasnost<br />
so ~l. 38 od Ustavot na Republika Makedonija, so ~l. 1 st. 2 od Zakonot<br />
za {trajk i so ~l. 79 od Zakonot za rabotnite odnosi, zatoa {to<br />
pravoto na {trajk se ostvaruvalo samo vo soglasnost so zakon a ne spored<br />
Pravila na Sindikatot.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka osporenite pravila se doneseni<br />
vrz osnova na ~l. 35 od Statutot SSM i Zakonot za {trajk ("SL.<br />
SFRJ" br. 23/1991), koj soglasno ~l. 5 od <strong>Ustavn</strong>iot zakon za sproveduvawe<br />
na Ustavot na Republika Makedonija bil prezemen kako republi-<br />
~ki propis.<br />
Vo Pravilata se regulira ulogata, pravata, obvrskite i odgovornostite<br />
na organizaciite na Sojuzot na sindikatite na Makedonija vo<br />
organiziraweto i vodeweto na {trajk.<br />
Soglasno ~l. 110 od Ustavot na Republika Makedonija, <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud odlu~uva za ustavnosta na programite i statutite na politi~kite<br />
partii i zdru`enijata na gra|anite.<br />
Spored ~l. 37 od Ustavot, zaradi ostvaruvawe na svoite ekonomski<br />
i socijalni prava gra|anite imaat pravo da osnovaat sindikat.<br />
So ogled na toa {to Sindikatot e poseben oblik na organizirawe<br />
na gra|anite vo koj rabotnicite dobrovolno se obedinuvaat zaradi<br />
ostvaruvawe na ekonomski i socijalni celi {to proizleguvaat od raboten<br />
odnos, odnosno ne se zdru`enija na gra|ani, soglasno ~l. 110 od<br />
Ustavot, <strong>Ustavn</strong>iot sud ne e nadle`en da ja ceni ustavnosta i zakonitosta<br />
na Pravilata za {trajk.<br />
6. So Odluka U. br 76/2000 od 12. 07. 2000, Sudot go ukina ~l. 40<br />
st. 1 t. 3 od Zakonot za Agencijata za razuznavawe ("SV RM," br. 19/<br />
1995).<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~l. 40 st. 1 t. 3 od Zakonot,<br />
direktorot na Agencijata }e donese podzakonski propis za rabotite<br />
i zada~ite koi e neophodno da se izvr{uvaat vo vremeto na {trajkot.<br />
Spored ~l. 2 od Zakonot za Agencijata za razuznavawe, Agencijata<br />
e nadle`na da sobira podatoci i informacii od zna~ewe za bezbednosta<br />
i odbranata na Republika Makedonija i stopanskite, politi-<br />
358
~kite i drugi interesi na dr`avata. Agencijata vr{i analizi i istra-<br />
`uvawa na podatocite i informaciite od st. 1 na ovoj ~len i zadol-<br />
`itelno gi izvestuva pretsedatelot na Republika Makedonija, Vladata<br />
na Republika Makedonija i drugi dr`avni organi za pra{awa od<br />
zna~ewe za nivniot delokrug. Akt za na~inot na informiraweto od st.<br />
2 na ovoj ~len donesuva Vladata na Republika Makedonija, so prethodna<br />
soglasnost na pretsedatelot na Republika Makedonija.<br />
Soglasno ~l. 33 od ovoj zakon, vrabotenite vo Agencijata pravoto<br />
na {trajk mo`at da go ostvaruvaat pod uslovi bitno da ne se naru-<br />
{uva redovnoto izvr{uvawe na rabotite i zada~ite na Agencijata. Zaradi<br />
spre~uvawe na eventualni {tetni posledici od neizvr{uvawe na<br />
rabotite i zada~ite za vreme na {trajkot, direktorot ili od nego<br />
ovlasten rabotnik e dol`en da obezbedi potrebno funkcionirawe na<br />
organizacionite edinici vo procesot na rabotata. Vrz osnova na prezemenite<br />
merki od st. 2 na ovoj ~len, vrabotenite se dol`ni da postapuvaat<br />
po soodvetnite naredbi. Dokolku vrabotenite ne postapat soglasno<br />
so st. 3 na ovoj ~len direktorot odnosno ovlasteniot rabotnik e<br />
dol`en da go obezbedi ostvaruvaweto na rabotniot proces so zamenuvawe<br />
na soodvetni rabotnici.<br />
Od iznesenoto proizleguva deka pravoto na {trajk e ustavno garantirano<br />
pravo na vrabotenite, organizirano da zaprat so rabotata<br />
so cel da postignat ostvaruvawe na odredeni ekonomski ili politi~ki<br />
prava. Me|utoa, za da se spre~i bitno naru{uvawe na redovnoto izvr-<br />
{uvawe na rabotite i zada~ite, mo`no e so zakon da se ograni~at uslovite<br />
za ostvaruvawe na pravoto na {trajk vo vooru`enite sili, policijata<br />
i organite na upravata.<br />
Ottuka, Sudot oceni deka osporenata odredba od zakonot, spored<br />
koja direktorot na Agencijata so podzakonski propis }e gi opredeli<br />
rabotite i zada~ite koi e neophodno da se izvr{uvaat vo vremeto na<br />
{trajkot, ne e vo soglasnost so ~l. 38 od Ustavot spored koj edinstveno<br />
so zakon mo`e da se ograni~at uslovite za ostvaruvawe na pravoto na<br />
{trajk vo vooru`enite sili, policijata i organite na upravata.<br />
7. So Re{enie U. br. 94/2003 od 17. 03. 2004, Sudot, me|u drugoto,<br />
ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 70-v od Zakonot<br />
za vnatre{ni raboti ("SV RM" br. 19/1995, 55/1997, 38/2002 i 33/2003).<br />
Vo odnos na ~l. 70-v od Zakonot, vo inicijativata se naveduva<br />
deka ureduva zabrana na {trajk vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti<br />
vo voena ili vonredna sostojba, me|utoa toa bilo sprotivno na ~l.<br />
38 od Ustavot koj go garantira pravoto na {trajk. Vo inicijativata,<br />
isto taka, bez obrazlo`enie se naveduva deka so osporeniot ~len od<br />
Zakonot se povreduvale pove}e odredbi od Ustavot, i toa ~l. 8 st. 1 al.<br />
3, ~l. 9, ~l. 51, ~l. 54 st. 1 i 2, ~l. 124 i ~l. 125 od Ustavot.<br />
Sudot, isto taka, utvrdi deka so osporeniot ~l. 70-v od navedeniot<br />
Zakon e predvideno deka se zabranuva {trajk vo Ministerstvoto<br />
vo voena ili vonredna sostojba.<br />
359
Vo slu~aj na slo`ena bezbednosna sostojba, naru{uvawe na javniot<br />
red i mir vo pogolem obem, prirodni nepogodi i epidemii ili zagrozuvawe<br />
na `ivotot i zdravjeto na lu|eto i imotot vo poglem obem,<br />
vo {trajk istovremeno ne mo`e da u~estvuvaat pove}e od 10% od vrabotenite<br />
vo Ministerstvoto i {trajkot ne mo`e da trae podolgo od<br />
tri dena.<br />
Dokolku {trajkot zapo~nal pred nastapuvaweto na koj bilo od<br />
uslovite od st. 1 i 2 na ovoj ~len, vrabotenite vo Ministerstvoto se<br />
dol`ni {trajkot vedna{ da go prekinat.<br />
Vo odnos na ~l. 70-v od Zakonot za vnatre{ni raboti, koj so inicijativata<br />
se osporuva zatoa {to sprotivno na Ustavot ureduval zabrana<br />
i ograni~uvawa na pravoto na {trajk na vrabotenite vo Ministerstvoto<br />
za vnatre{ni raboti, Sudot isto taka oceni deka ne mo`e<br />
osnovano da se postavi pra{aweto za nesoglasnost so Ustavot. Imeno,<br />
soglasno ~l. 38 st. 1 od Ustavot se garantira pravoto na {trajk, a spored<br />
st. 2, so zakon mo`e da se ograni~at uslovite za ostvaruvawe na<br />
pravoto na {trajk vo vooru`enite sili, policijata i organite na<br />
upravata.<br />
So ogled na toa, Ustavot na~elno go garantira pravoto na<br />
{trajk, no ednovremeno go ovlastuva zakonodavecot ova pravo da mo`e<br />
da go ograni~uva vo vooru`enite sili, policijata i organite na upravata.<br />
Spored ~l. 124 st. 1 od Ustavot, voena sostojba nastapuva koga<br />
pretstoi neposredna voena opasnost od napad vrz Republikata ili koga<br />
Republikata e napadnata ili i e objavena vojna. Dodeka spored ~l. 125<br />
st. 1 od Ustavot, vonredna sostojba nastapuva koga }e nastanat golemi<br />
prirodni nepogodi ili epidemii.<br />
Imaj}i go predvid iznesenoto, Sudot utvrdi deka vo slu~ajov so<br />
~l. 70-v od Zakonot so koj se zabranuva pravoto na {trajk vo Ministerstvoto<br />
za vnatre{ni raboti vo period dodeka trae voena ili vonredna<br />
sostojba, a isto taka {trajkot se ograni~uva pod opredeleni uslovi<br />
dokolku nastane slo`ena bezbednosna sostojba, naru{uvawe na javniot<br />
red i mir vo pogolem obem, prirodni nepogodi i epidemii ili<br />
zagrozuvawe na `ivotot i zdravjeto na lu|eto i imotot vo pogolem<br />
obem, odnosno vo takvi uslovi vo {trajkot istovremeno ne mo`at da<br />
u~estvuvaat pove}e od 10% od vrabotenite vo Ministerstvoto i ne<br />
mo`e da trae podolgo od tri dena, zakonodavecot se dvi`el vo ramkite<br />
na ustavnite ovlastuvawa.<br />
Ova poradi toa {to traeweto na opredeleni sostojbi i pojavi<br />
od bitno zna~ewe za bezbednosta na dr`avata se regulirani kako okolnosti<br />
za ograni~uvawe na uslovite za ostvaruvawe na pravoto na<br />
{trajk dodeka tie postojat, me|utoa vo otsustvo, odnosno prestanok na<br />
navedenite sostojbi i pojavi, so zakonot voop{to ne se popre~uva ustavno-zagarantiranoto<br />
pravo na {trajk na vrabotenite vo Ministerstvoto,<br />
poradi {to ne bi mo`elo da se postavi pra{aweto za ustavnosta<br />
360
na osporenata zakonska odredba.<br />
8. So Odluka U. br. 112/2003 od 30. 06. 2004, Sudot go ukina ~l.<br />
171-b stav 5 od Zakonot za zdravstvenata za{tita ("SV RM," br. 38/<br />
1991, 46/1993, 55/1995, 41/2002, 10/2004).<br />
Spored navodite vo inicijativata so predviduvaweto rabotite<br />
i zada~ite da se utvrduvaat so op{t akt na zdravstvenata organizacija<br />
se povreduval prvenstveno ~l. 32 st. 5 od Ustavot na Republika Makedonija,<br />
spored koj ostvaruvaweto na pravata na vrabotenite i nivnata<br />
polo`ba ne mo`e da se ureduvaat so op{t akt, tuku samo so zakon i kolektiven<br />
dogovor. Vakvoto re{enie podnositelot na inicijativata go<br />
vrzuva i so odredbata od ~l. 38 od Ustavot, spored koj samo so zakon<br />
mo`e da se ograni~at uslovite za ostvaruvawe na pravoto na {trajk vo<br />
vooru`enite sili, policijata i organite na upravata, a ne i so op{t<br />
akt.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka soglasno ~l. 171-b st. 1 od Zakonot,<br />
zaradi otstranuvawe na {tetnite posledici {to mo`at da nastanat<br />
od neuka`uvawe na zdravstvena za{tita na gra|anite za vreme na<br />
{trajk, organot na upravuvawe vo zdravstvenata organizacija e dol`en<br />
da obezbedi itna medicinska pomo{ i minimalna funkcija na site<br />
organizacioni delovi vo procesot na rabotata. Spored osporeniot st.<br />
5 od ovoj ~len, rabotite i zada~ite od st. 1 na ovoj ~len, so op{t akt gi<br />
utvrduva zdravstvenata organizacija.<br />
Soglasno ~l. 3 od Zakonot za zdravstvenata za{tita, sekoj ima<br />
pravo na za{tita na zdravjeto, pri {to vo ~l. 9, Zakonot ja definira<br />
zdravstvenata dejnost kako dejnost od poseben op{testven interes.<br />
Osporenata odredba e pomestena vo Glava III od Zakonot za<br />
zdravstvenata za{tita, koja e naslovena kako "Zdravstvena za{tita vo<br />
vonredni uslovi i vo uslovi na {trajk".<br />
^lenot 171-a od Zakonot gi predviduva uslovite pod koi pravoto<br />
na {trajk mo`e da se ostvaruva vo ramki na zdravstvenite organizacii.<br />
Taka, soglasno ovaa odredba rabotnicite vo zdravstvenite organizacii<br />
pravoto na {trajk mo`at da go ostvarat pod uslov da ne se doveduva<br />
vo opasnost `ivotot i zdravjeto na gra|anite koi baraat zdravstvena<br />
za{tita. Toa zna~i deka Zakonot voop{to ne go doveduva pod<br />
somnenie pravoto na rabotnicite vo zdravstvenite organizacii na<br />
{trajk, kako pravo zagarantirano so Ustavot koe proizleguva od rabotniot<br />
odnos. Kako so Ustavot zagarantirano pravo, {trajkot mo`e da<br />
se praktikuva pod uslov so toa da ne se doveduva vo opasnost `ivotot i<br />
zdravjeto na gra|anite koi baraat zdravstvena za{tita.<br />
Pritoa, vo neosporeniot del od odredbata na ~l. 171-b od Zakonot<br />
e predvideno deka za vreme na {trajk, organot na upravuvawe na<br />
zdravstvenata organizacija e dol`en da obezbedi dve osnovni funkcii<br />
vo organizacijata: itna medicinska pomo{ i minimalna funkcija na<br />
site organizacioni delovi vo procesot na rabotata. Pri~ina za obezbeduvawe<br />
na ovie elementi na zdravstvenata za{tita e otstranuvaweto<br />
361
na mo`nostite od nastapuvawe na {tetni posledici koi bi mo`ele da<br />
nastanat od neuka`uvawe na zdravstvena za{tita na gra|anite za vreme<br />
na {trajk.<br />
Vo osporeniot st. 5 od ovoj ~len, rabotite i zada~ite od st. 1 na<br />
ovoj ~len so op{t akt gi utvrduva zdravstvenata organizacija.<br />
Sudot izrazi mislewe deka Ustavot ne ja isklu~uva mo`nosta<br />
so zakon da se uredi na~inot na ostvaruvaweto na oddelni slobodi i<br />
prava, so cel da ne se dovede vo pra{awe ostvaruvaweto na drugite slobodi<br />
i prava. I vo konkretniot slu~aj vo odnos na zdravstvenata za{-<br />
tita, Zakonot go garantira i predviduva pravoto na {trajk na zdravstvenite<br />
rabotnici, no sepak utvrduva deka ostvaruvaweto na ova pravo<br />
ne smee da bide na {teta na drugi slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot,<br />
{to vo konkretniot slu~aj e pravoto na zdravstvena za{tita,<br />
odnosno `ivotot i zdravjeto na graanite koi baraat zdravstvena za{-<br />
tita.<br />
Vrz osnova na iznesenoto, Sudot oceni deka ne postoi ustavna<br />
pre~ka so zakon da se uredi na~inot na ostvaruvaweto na pravoto na<br />
{trajk, odnosno na~inot na odnesuvaweto na subjektite vo ostvaruvaweto<br />
na ova ustavno garantirano pravo, vodej}i pritoa smetka pri ureduvaweto<br />
na ovie odnosi da ne se dovede vo pra{awe ustavnata garancija<br />
za ostvaruvawe ne samo na pravoto na {trajk, tuku i na drugite so<br />
Ustavot garantirani slobodi i prava. Vakviot stav proizleguva od<br />
obvrskata na zdravstvenite rabotnici za vreme na trajk da obezbedat<br />
itna medicinska pomo{ i minimalni funkcii na site organizacioni<br />
delovi vo procesot na rabotata, a ~ija cel bi bila otstranuvawe na<br />
eventualno {tetnite posledici koi bi mo`ele da nastanat od neuka-<br />
`uvawe na zdravstvena za{tita na site gra|ani za vremeto dodeka trae<br />
{trajkot.<br />
Zdravstvenata dejnost i zdravstvenata zatita spa|at vo grupata<br />
dejnosti koi zakonot gi definira kako dejnosti od poseben op{testven<br />
interes so ogled na nivnoto primarno zna~ewe za `ivotot i zdravjeto<br />
na lu|eto. Ako se ima predvid vakviot karakter na zdravstvenata za-<br />
{tita, kako mehanizam koj obezbeduva ostvaruvawe i za{tita na ona<br />
{to e neraskinlivo povrzano so ~ovekovoto egzistirawe, toga{še<br />
jasno zo{to zakonodavecot ja utvrduva kako dejnost od poseben op{testven<br />
interes. Ottuka, dr`avata prezema merki vo nasoka na sozdavawe<br />
i obezbeduvawe uslovi zdravstvenata za{tita da se ostvaruva vo sekoj<br />
moment i sekakva situacija, opfa}aj}i ja i sostojbata na {trajk. Ova,<br />
pred sî, se odnesuva na obezbeduvawe minimalno nivo na zdravstvena<br />
za{tita so koe }e se eliminiraat ili vo najmala raka }e se svedat na<br />
minimum mo`nostite od nastapuvawe {tetni posledici vrz `ivotot i<br />
zdravjeto na lu|eto vo slu~aj na nejzino neuka`uvawe. [trajkot, kako<br />
legitimno sredstvo na rabotnicite za ostvaruvawe odredeni drugi<br />
prava (pred sî ekonomski i socijalni) pretstavuva organiziran prekin<br />
na rabotata koj sekako doveduva do naru{uvawe na redovniot raboten<br />
362
proces. Vakvoto naru{uvawe go doveduva vo pra{awe potrebnoto nivo<br />
na zdravstvenata za{tita, pri {to so osporenata odredba zakonodavecot<br />
i dal ovlastuvawe na zdravstvenata organizacija, so op{t akt, da<br />
gi utvrdi rabotite i zada~ite ~ie izvr{uvawe e neophodno potrebno<br />
so cel da se otstranat {tetnite posledici od neuka`uvawe na zdravstvena<br />
za{tita na gra|anite vo vreme na {trajk.<br />
Imaj}i ja predvid dikcijata na odredbata od ~l. 38 od Ustavot<br />
na Republika Makedonija, Sudot go konstatira op{tiot karakter na<br />
ustavnata garancija na pravoto na {trajk za site rabotnici, pa ottuka<br />
i legitimnosta rabotnicite vo zdravstveniot sektor da go ostvaruvaat<br />
ova pravo. Sepak, spored misleweto na Sudot, utvrduvaweto na uslovite<br />
pod koi }e se realizira ova pravo vo ovaa isklu~itelno zna~ajna<br />
sfera za `ivotot i zdravjeto na lu|eto mo`e da bide edinstveno predmet<br />
na zakonska regulativa, a ne na op{t akt koj bi go donela samata<br />
zdravstvena organizacija. Sudot oceni deka e premnogu suptilna i va-<br />
`na zdravstvenata za{tita i nejzinoto vlijanie vrz `ivotot i zdravjeto<br />
na site gra|ani {to ne bi mo`elo da se smeta za prifatlivo<br />
ovlastuvaweto na zdravstvenite organizacii tie samostojno so svoj<br />
op{t akt da gi utvrdat rabotite i zada~ite ~ie vr{ewe e neophodno za<br />
otstranuvawe na mo`nite negativni i {tetni posledici. Sudot oceni<br />
deka vo slu~ajot ne stanuva zbor za ednostavna operacionalizacija na<br />
zakonskata odredba od st. 1 na ~l. 171-b, odnosno deka op{tiot akt na<br />
organizacijata samo }e go douredi na~inot na izvr{uvawe na ona {to e<br />
ve}e definirano so samiot zakon, tuku deka vo slu~ajot zdravstvenata<br />
organizacija so op{tiot akt gi utvrduva rabotite i zada~ite, odnosno<br />
navleguvaj}i vo su{tinata na rabotata, taa steknuva pravo samostojno<br />
so svoj op{t akt da utvrdi {to e ona {to mora da se obezbedi vo vreme<br />
na {trajk. So toa, kako da se ostava prostor na zdravstvenite organizacii<br />
samite so svoj akt da gi utvrduvaat, kreiraat ili menuvaat ve}e<br />
dadenite uslovi pod koi mo`e da se ostvaruva pravoto na {trajk vo<br />
zdravstvenata za{tita, a ne toa da se pravi vrz osnova na zakon.<br />
9. So Odluka U. br. 187/2005 od 10. 05. 2006, Sudot go ukina ~l.<br />
236 st. 3 vo delot “i akt na ministerot nadle`en za rabotite od oblasta<br />
na trudot” od Zakonot za rabotnite odnosi ("SV RM," br. 62/2005).<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka spored osporenata odredba od<br />
~l. 236 st. 3 od Zakonot za rabotnite odnosi, {trajkot ne smee da zapo-<br />
~ne pred zavr{uvawe na postapkata za pomiruvawe, soglasno so ovoj zakon<br />
i akt na ministerot nadle`en za rabotite od oblasta na trudot.<br />
Ovaa osporena odredba e sodr`ana vo Glava XX od Zakonot za rabotnite<br />
odnosi pod naslov "[trajk."<br />
Spored ~l. 8 st. 1 al. 3, 4 i 11 od Ustavot na Republika Makedonija,<br />
vladeeweto na pravoto, podelbata na dr`avnata vlast na zakonodavna,<br />
izvr{na i sudska i po~ituvaweto na op{to prifatenite normi<br />
na me|unarodnoto pravo se temelni vrednosti na ustavniot poredok<br />
na Republika Makedonija.<br />
363
Spored ~l. 32 st. 5 od Ustavot ostvaruvaweto na pravata na vrabotenite<br />
i nivnata polo`ba se ureduvaat so zakon i so kolektivni dogovori.<br />
Spored ~l. 38 od Ustavot se garantira pravoto na {trajk. So<br />
zakon mo`e da se ograni~at uslovite za ostvaruvawe na pravoto na<br />
{trajk vo vooru`enite sili, policijata i organite na upravata.<br />
Spored ~l. 8 od Me|unarodniot pakt za ekonomskite, socijalnite<br />
i kulturnite prava, me|u drugoto, e predvidena obvrska za dr`avite<br />
~lenki da go obezbedat pravoto na {trajk, {to se ostvaruva spored<br />
zakonite na sekoja zemja.<br />
Spored ~l. 6 od Evropskata socijalna povelba, so cel da obezbedat<br />
vistinska primena na pravoto na kolektivno pregovarawe, Stranite-dogovorni~ki<br />
se obvrzuvaat, me|u drugoto, da gi pottiknuvaat voveduvaweto<br />
i primenata na soodvetni mehanizmi za dobrovolno mirewe<br />
i arbitra`a pri re{avaweto na rabotnite sporovi, i im go priznavaat<br />
pravoto na rabotnicite i rabotodava~ite na zaedni~ki akcii vo<br />
slu~aj na sudiri na interesite, vklu~uvaj}i go i pravoto na {trajk, so<br />
rezerva na obvrskite {to bi mo`ele da proizlezat od va`e~kite kolektivni<br />
dogovori.<br />
Razgleduvaj}i ja osporenata odredba od Zakonot, Sudot oceni<br />
deka vo osnova stanuva zbor za odredba so koja se voveduva obvrska za<br />
prethodno iscrpuvawe na postapkata za pomiruvawe pred da se pristapi<br />
kon {trajk kako sredstvo za za{tita na ekonomskite i socijalnite<br />
prava na rabotnicite.<br />
Mirnoto re{avawe na individualnite i kolektivnite rabotni<br />
sporovi e regulirano so odredbite od ~l. 182 i 183 od Zakonot za rabotnite<br />
odnosi.<br />
Spored ~l. 182 od ovoj zakon, vo slu~aj na individualen ili kolektiven<br />
raboten spor, rabotodava~ot i rabotnikot mo`at da se dogovorat<br />
re{avaweto na sporot da go doverat na poseben miroven sovet<br />
sostaven od tri ~lena, od koi po eden opredeluvaat rabotodava~ot i rabotnikot<br />
i eden koj zaedni~ki }e go opredelat.<br />
Mirnoto re{avawe na kolektivni rabotni sporovi po pat na<br />
arbitra`a e uredeno so ~l. 183 od Zakonot. Spored st. 1 na ovoj ~len, so<br />
kolektiven dogovor mo`e da se opredeli arbitra`a za re{avawe na<br />
kolektivni rabotni sporovi. So kolektivniot dogovor se odreduva sostavot,<br />
postapkata i drugi pra{awa zna~ajni za rabotata na arbitra-<br />
`ata (st. 2).<br />
Pokraj ovie dva ~lena, odredba za mirno re{avawe na kolektivni<br />
rabotni sporovi e sodr`ana vo ~l. 235 od Zakonot, soglasno koja ako<br />
nastane spor vo postapkata na sklu~uvawe, izmenuvawe i dopolnuvawe<br />
na kolektiven dogovor, sporot se re{ava po miren pat (st. 1). Stranite<br />
na sporot mo`at re{avaweto na kolektivniot raboten spor spogodbeno<br />
da go doverat na arbitra`a.<br />
364
Od navedenite zakonski odredbi koi se odnesuvaat na mirnoto<br />
re{avawe na rabotnite sporovi, proizleguva deka intencijata na zakonodavecot<br />
bila reguliraweto na ovoj institut da ne bide predmet na<br />
imperativni zakonski normi, odnosno postapkata za mirno re{avawe<br />
na sporovi da se prepu{ti na ureduvawe so kolektivni dogovori, vo zavisnost<br />
od voljata, odnosno spogodbata na rabotnicite i rabotodava-<br />
~ite.<br />
Od formulacijata na osporenata odredba na ~l. 236 st. 3 od Zakonot<br />
ne proizleguva jasno {to e predmet na ureduvawe na aktot na ministerot<br />
nadle`en za rabotite od oblasta na trudot, odnosno dali so<br />
ovoj aktot na ministerot }e se uredat pra{awa povrzani so {trajkot<br />
ili pak aktot na ministerot se odnesuva na postapkata za pomiruvawe<br />
so cel doureduvawe na oddelni dopolnitelni pra{awa od proceduralen<br />
karakter, specifi~ni za trudovite sporovi, kako del od regulativata<br />
povrzana so zakonskata ramka na medijacijata.<br />
Spored ocenata na Sudot, ovie dva instituta, imeno {trajkot i<br />
medijacijata vo trudovite sporovi se tesno povrzani, od pri~ina {to<br />
mirnoto re{avawe na rabotnite sporovi vo opredeleni slu~ai mo`e<br />
da ima preventiven karakter vo smisla na spre~uvawe na {trajkot,<br />
odnosno vo slu~aj na otpo~nat {trajk da pretstavuva sredstvo za razre{uvawe<br />
na nastanatiot spor po vonsudski pat. Ottuka, spored Sudot,<br />
za ocena na ustavnosta na osporenata odredba od re{ava~ko zna~ewe e<br />
faktot {to i dvata instituti se odnesuvaat na pra{awa povrzani so<br />
rabotnite odnosi, koi pak soglasno ~l. 32 st. 5 od Ustavot se ureduvaat<br />
so zakon i so kolektivni dogovori, odnosno ne mo`at da bidat predmet<br />
na ureduvawe so podzakonski akt na ministerot nadle`en za rabotite<br />
od oblasta na trudot. Spored toa, ministerot nema ustavna osnova za<br />
donesuvawe na takov akt.<br />
Pokraj toa, Sudot oceni deka poradi nejasnost i nepreciznost<br />
na osporenata odredba, vo koja ne e utvrdeno {to }e pretstavuva predmet<br />
na regulirawe na aktot na ministerot nadle`en za rabotite od<br />
oblasta na trudot, taa ne mo`e da pretstavuva validna zakonska osnova<br />
za ovlastuvawe na ministerot da donese takov podzakonski akt.<br />
Vrz osnova na navedenoto, Sudot utvrdi deka osporenata odredba<br />
na ~l. 236 st. 3 vo delot: “i akt na ministerot nadle`en za rabotite<br />
od oblasta na trudot” od Zakonot za rabotnite odnosi ne e vo soglasnost<br />
so odredbite od ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4, 32 st. 5 i 38 od Ustavot.<br />
IV. SOCIJALNI SLOBODI I PRAVA<br />
Socijalnite slobodi i prava na gra|aninot se izraz na socijalnite<br />
funkcii na dr`avata, odnosno osnova za pojavata i razvojot na socijalnata<br />
dr`ava kako nova kategorija. So pomo{ na ovie prava, dr`avata<br />
gi amortizira socijalnite i klasnite razliki vo op{testvoto,<br />
kako i stihijnoto dejstvuvawe na pazarnoto stopanstvo.<br />
365
Socijalnite kako i ekonomskite prava se prava na solidarnost<br />
ili prava na ~ovekot od tretata generacija. Tie se postavuvaat vo forma<br />
na programski na~ela: kako aktivno vospostaveni pretpostavki i<br />
uslovi pod koi slobodite i pravata mo`at konkretno da se realiziraat.<br />
Toa se ustavni nalozi koi mu se davaat na zakonodavecot i vo koi<br />
ednostavno se veli {to treba da se prezema vo ovaa sfera, za{to stepenot<br />
na nivnata realizacija zavisi od stepenot na ekonomskiot i op{-<br />
testveniot razvoj na konkretnata dr`ava. Takvite ustavni nalozi se<br />
nezamislivi kako neposredno primenliva ustavna norma. Kako potvrda<br />
deka socilanoekonomskite prava ne mo`e da se postavat kako subjektivno<br />
utu`ivi barawa voobi~aeno se naveduva "pravoto na rabota."<br />
Ottamu ovie prava mo`e da bidat utvrduvani samo kako na~ela, kako<br />
"moralno obvrzuva~ki idei" ili kompetencioni ustavni normi. Sekoj<br />
stepen na nivna konkretizacija, kako odluka prete`no od politi~ki<br />
karakter, pretstavuva zada~a na zakonodavecot. 303 Nesporen fakt e,<br />
me|utoa, deka vo ovaa sfera dominira sfa}aweto spored koe socijalnite<br />
prava ne se vo sprotivnost so liberalnite prava i ottamu se vgraduvaat<br />
vo site ustavi vo svetot. Pritoa, nivnata vrednost odi od obi-<br />
~ni programski na~ela od socijalna priroda {to mu se upateni na zakonodavecot,<br />
do tipi~no subjektivni prava.<br />
"Postojat tri standardni prigovori protiv koristeweto na socijalnite<br />
prava. Prviot glasi deka tie prava ne mo`at bezrezervno da<br />
bidat obezbedeni, tokmu zatoa {to toa zavisi od bogatstvoto na nacijata.<br />
No toj argument se ~ini slab vo re~isi site zemji na svetot koi<br />
izdvojuvaat zna~itelni sumi za vojskata ("pravo na sigurnost") i vo<br />
koi bogatstvoto postoi i samo bi trebalo da se preraspodeli so danocite<br />
i zemji{nata reforma.<br />
Vtoro, se predupreduva deka so ogled na toa {to za osnovnite<br />
prava treba da se presudi tie mora da bidat ednozna~ni. Socijalnite<br />
osnovni prava, na primer, pravoto na egzistencionalen minimum dostoen<br />
na ~ovekot, potrebno e proizvolno da se opredeli. Me|utoa toj<br />
argument, isto taka, ne dr`i, za{to vsu{nost potrebno e proizvolno<br />
da se utvrduva i merata na drugite osnovni prava. Na primer, na kolkav<br />
broj policajci itn., dr`avata e obvrzana za da obezbedi telesna nepovredivost<br />
na svoite gra|ani?<br />
Tretiot argumentot koj go dava Alexy se smeat za presuden: koga<br />
osnovnite socijalni prava bi se przele vo ustavot "politikata presmetkovno<br />
vo bitni delovi bi bila ustavnopravno utvrdena," a toa bi<br />
vodelo "kon premestuvawe na socijalnata politika od kompetencija na<br />
parlamentot vo kompetencija na ustavniot sud." Toj argument ima dve<br />
slabosti. Prvo, od edna strana, socijalnite prava ne baraat samo tro-<br />
{oci, tuku, kako {to naglaseno predupreduva Shue, posebni pravni<br />
303<br />
Vidi: Stojanovi}, D. Osnovna prava ~oveka, Ljudska prava i slobode u<br />
ustavima evropskih dr`ava, Ni{, 1989, str. 137-138.<br />
366
egulacii, a od druga strana, klasi~ite prava delumno isto taka predizvikuvaat<br />
tro{oci. Vtoro, Alexy kako aksiom naveduva - deka osnovnite<br />
prava mora da bidat utvrdeni vo ustavot. "Osnovnite prava se pozicii<br />
koi se tolku va`ni {to nivnoto garantirawe ili negarantirawe<br />
ne smee da mu bide prepu{teno na ednostavnoto parlamentarno mnozinstvo."<br />
Zna~i, postoi "kolizija me|u principot na demokratijata i<br />
osnovnite prava." A toa e samo istoriski to~no. Na~elno gledano ne<br />
postoi nikakva nu`nost politi~koto obezbeduvawe na ovie prava koi<br />
se smetaat za moralno temelni da se napravi zavisno od dvotretinskoto,<br />
namesto od ednostavnoto mnozinstvo na patrlamentot.<br />
Na krajot, Alexy naveduva u{te eden argument koj za razlika od<br />
prethodnite ne e formalen, tuku sodr`inski: realizacijata na socijalnite<br />
osnovni prava bara ograni~uvawe na edno od klasi~nite negativni<br />
prava, pravoto na sopstvenost. Tuka se nao|ame pred vistinski sudir<br />
i pozicijata kako {to e onaa koja ja zastapuva P. Sieghart deka site<br />
prava se va`ni i deka ne treba da postavuvame prioriteti zatoa se<br />
~ini plauzibilna. Za konsenkveten zastapnik na liberalisti~kata<br />
tradicija sekoj danok koj slu`i za preraspredelba e kr`aba. Me|utoa,<br />
onoj koj gi priznava socijalnite prava, a od moralna perspektiva toa<br />
se ~ini nu`no, mora da ka`e: pravoto na sopstvenot mora da se ograni-<br />
~i vo onaa mera vo koja gi povreduva drugite prava na gra|anite. 304<br />
1. PRAVO NA SOCIJALNA SIGURNOST I SOCIJALNO<br />
OSIGURUVAWE<br />
~l. 34<br />
Gra|anite imaat pravo na socijalna sigurnost i socijalno osiguruvawe<br />
utvrdeni so zakon i so kolektiven dogovor.<br />
1. Spored ~l. 8 st. 1 al. 7 od Ustavot, humanizmot, socijalnata<br />
pravda i solidarnosta se edni od temelnite vrednosti na ustavniot<br />
poredok na Republika Makedonija. Soglasno ~l. 34 od Ustavot, gra|anite<br />
imaat pravo na socijalna sigurnost i socijalno osiguruvawe utvrdeni<br />
so zakon i so kolektivni dogovori, a so ~l. 35 st. 1 od Ustavot e<br />
utvrdeno deka Republikata se gri`i za socijalnata za{tita i socijalnata<br />
sigurnost na gra|anite soglasno so na~eloto na socijalna pravednost.<br />
304<br />
Tugendhat, E. Predavanja o etici: Naklada Jesenski i Turk, Zagreb, 2003,<br />
str. 312-313. Vo taa smisla treba da se sfati i tvrdeweto na Nozik: "Sopstveni~koto<br />
pravo nad no`ot ne vklu~uva pravo toj nekomu da mu se smesti me|u<br />
rebrata protiv negovata volja (osven ako toa e opravdana kazna za nekoj zlostor<br />
ili se raboti za samodbrana itn). Nozick, R. Anarhija, dr`ava i utopija,<br />
Naklada Jesenski i Turk, Zagreb, 2003, str. 366.<br />
367
Od navedenite ustavni odredbi, pokraj drugoto, jasno proizleguva<br />
deka Ustavot go proklamira i utvrduva op{tiot princip na pravoto<br />
na gra|anite na socijalna sigurnost i socijalno osiguruvawe koe<br />
e prepu{teno na ureduvawe so zakon i kolekitven dogovor. Ustavot,<br />
isto taka, ja proklamira gri`ata na Republikata za socijalna za{tita<br />
i socijalna sigurnost na gra|anite, koja se ostvaruva vrz osnova na na-<br />
~eloto na socijalna pravednost. Spored toa, proklamacijata na tie<br />
ustavni principi proizleguva od socijalniot karakter na dr`avata, a<br />
vidovite na pravata od socijalnoto osiguruvawe, na~inot, postapkata<br />
i uslovite za ostvaruvaweto na ovie prava na gra|anite se rezervirani<br />
za zakonodavnata vlast koja ima {irok prostor vo ureduvaweto na site<br />
relevantni odnosi koi se od zna~ewe za ostvaruvawe na socijalnata sigurnost<br />
na gra|anite.<br />
2. Socijalnata sigurnost e poim {to go vklu~uva pravoto na sekoj<br />
gra|anin na normalni uslovi za `ivot, odnosno na pristojna `ivotna<br />
egzistencija. Pokonkretno socijalnata sigurnost na gra|aninot<br />
se sostoi vo: obezbeden dom, pristojna zarabotuva~ka {to e potrebna<br />
za zadovoluvawe na normalnata israna, oblekuvawe i kulturnite potrebi,<br />
celosna zdravstvena za{tita, kako i postoewe uslovi za {koluvawe<br />
i ~ista `ivotna sredina. Konkretnata sodr`ina na ova pravo se<br />
utvrduva so zakon i so kolektiven dogovor.<br />
3. Pravoto na socijalno osiguruvawe go opfa}a zdravstvenoto,<br />
invalidskoto i penziskoto osiguruvawe na vrabotenite i ~lenovite na<br />
nivnoto semejstvo, utvrdeni so zakon i kolektiven dogovor.<br />
Socijalnata sigurnost se odnesuva na site gra|ani (vraboteni i<br />
nevraboteni), dodeka so socijalnoto osiguruvawe, po pravilo, se opfateni<br />
site vraboteni so ~lenovite na nivnite semejstva.<br />
ME\UNARODNI DOKUMENTI<br />
Univerzalna deklaracija za pravata na ~ovekot od 1948<br />
~l. 22<br />
Sekoj, kako pripadnik na op{testvoto, ima pravo na socijalno<br />
osiguruvawe i preku dr`avni merki i me|unarodna sorabotka, a vo<br />
soglasnost so organizacijata i sredstvata na sekoja dr`ava, pravo da gi<br />
ostvaruva ekonomskite, socijalnite i kulturni prava nepohodni za<br />
svoeto dostoinstvo i sloboden razvoj na li~nosta.<br />
Me|unaroden pakt za ekonomskite, socijalnite i kulturni prava od<br />
1966<br />
~l. 9<br />
Dr`avite stranki na ovoj pakt sekomu mu go priznavaat pravoto<br />
na socijalna sigurnost vklu~itelno i na socijalno osiguruvawe.<br />
368
USTAVNOSUDSKA PRAKTIKA<br />
1. So Odluka U. br. 128/1995 od 5. 07. 1995, Sudot go poni{ti ~l.<br />
27 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto<br />
i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 14/1995).<br />
Na sednicata Sudot utvrdi deka vo ~l. 27 od Zakonot se predviduva<br />
penziite za mesec januari 1995 godina zaklu~no so mesec dekemvri<br />
da se presmetuvaat i isplatuvaat vo visina na isplatenata penzija za<br />
mesec dekemvri 1994 godina, zgolemena za edna tretina od ostvarenata<br />
stapka na porast na tro{ocite na `ivot vo tekovniot mesec vo odnos<br />
na prethodniot mesec. Sudot, isto taka, utvrdi deka vo ~l. 28 od navedeniot<br />
zakon se opredeluva negovo vleguvawe vo sila so denot na objavuvaweto<br />
vo Slu`ben vesnik, a toa e 16 mart 1995 godina.<br />
Spored ~l. 34 od Ustavot na Republika Makedonija gra|anite<br />
imaat pravo na socijalna sigurnost i socijalno osiguruvawe utvrdeni<br />
so zakon i so kolektiven dogovor.<br />
Od ovaa ustavna odredba proizleguva deka pravoto na socijalno<br />
osiguruvawe, a vo tie ramki i na penziskoto osiguruvawe, e edno od<br />
osnovnite ustavni prava na gra|anite. Zatoa, ovlastuvaweto na dr`avata<br />
so zakon da go uredi ova pravo ima za cel da se sozdadat pravni<br />
uslovi za negovoto ostvaruvawe, a ne ograni~uvawe na toa pravo. Vo<br />
taa smisla, so Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe se<br />
opredeluva zadol`itelno penzisko i invalidsko osiguruvawe, a steknuvaweto<br />
i ostvaruvaweto na pravata od penziskoto i invalidskoto<br />
osiguruvawe da se vr{i vo zavisnost od dol`inata i obemot na vlo`uvaweto<br />
na sredstvata za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, pod<br />
uslovite utvrdeni so ovoj zakon.<br />
So ogled na toa {to so ~l. 27 od Zakonot ne se ureduvaat pra{awa<br />
vo funkcija na ostvaruvawe na ustavnoto pravo na socijalno osiguruvawe,<br />
i vo tie ramki na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe,<br />
tuku so nego se ograni~uvaat tie prava vo izlo`enata smisla, Sudot<br />
oceni deka navedenata zakonska odredba ne e vo soglasnost so ~l. 34 od<br />
Ustavot na Republika Makedonija.<br />
Vo ~l. 52 st. 4 od Ustavot na Republika Makedonija e predvideno<br />
deka zakonite i drugite propisi ne mo`at da imaat povratno dejstvo,<br />
osven po isklu~ok, vo slu~ai koga toa e popovolno za gra|anite.<br />
So ogled na toa {to so ~l. 27 od Zakonot se propi{uva na~in na<br />
presmetuvawe na penziite koj se primenuva od 1 januari 1995 godina, a<br />
spored ~l. 28 od istiot zakon, taa zakonska odredba e objavena i vlegla<br />
vo sila na 16 mart 1995 godina, {to zna~i deka osporenata odredba se<br />
primenuva pred da se objavi i pred da vleze vo sila, pri {to so nea se<br />
predviduva re{enie koe e ponepovolno za gra|anite, bidej}i usoglasuvaweto<br />
e ponisko od porastot na tro{ocite na `ivot, Sudot oceni<br />
deka ozna~enata zakonska odredba ne e vo soglasnost so ~l. 52 st. 4 od<br />
Ustavot na Republika Makedonija.<br />
369
Imaj}i ja predvid te`inata na povredata, kako i nejzinoto povtoruvawe,<br />
Sudot utvrdi deka se ispolneti uslovite za donesuvawe poni{tuva~ka<br />
odluka predvideni vo ~l. 73 od Delovnikot na Sudot.<br />
2. So Odluka U. br. 178/1996 od 11. 12. 1996, <strong>Ustavn</strong>iot sud ja ukina<br />
to~kata 6 od ~l. 160 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe,<br />
vo delot koj glasi: "op{ti akti za poblisko ureduvawe na pravata<br />
od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe."<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka vo osporeniot ~l. 160 t. 6 od Zakonot<br />
e predvideno vo fondot da se donesuvaat statut na Fondot i<br />
op{ti akti za poblisko ureduvawe na pravata od penziskoto i invalidskoto<br />
osiguruvawe.<br />
Od odredbata od ~l. 34 od Ustavot proizleguva deka pravata od<br />
oblasta na socijalnoto osiguruvawe se utvrduvaat so zakon i so kolektiven<br />
dogovor. Pritoa, so Ustavot ne se opredeluva obemot na zakonskoto<br />
ureduvawe i pra{awata {to }e bidat uredeni so kolektivni dogovori.<br />
Ustavot, isto taka, ne ja opredeluva sodr`inata na socijalnoto<br />
osiguruvawe odnosno pravata {to sleduvaat vrz osnova na ova osiguruvawe.<br />
Toa zna~i deka so zakonot ili so zakonite od ovaa oblast kako<br />
i so kolektivni dogovori treba da bidat utvrdeni pravata od socijalnoto<br />
osiguruvawe koi ednakvo }e se odnesuvaat na site osigurenici.<br />
Pritoa, od navedenata ustavna odredba proizleguva deka ne e<br />
dopu{tena mo`nost so op{ti akti na Fondot poblisku da se ureduvaat<br />
pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, kako del od socijalnoto<br />
osiguruvawe.<br />
So ogled na toa {to vo osporeniot ~l. 160 t. 6 od ozna~eniot<br />
del od Zakonot e generalno ovlasten Fondot na penziskoto i invalidskoto<br />
osiguruvawe da donesuva op{ti akti so koi poblisku }e se uredat<br />
pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, koi spored Ustavot<br />
mo`at da bidat uredeni samo so zakon i so kolektivni dogovori,<br />
Sudot oceni deka ovaa odredba ne e vo soglasnost so ~l. 34 od Ustavot.<br />
- Vo istiot predmet, Sudot so Re{enie U. br. 178/1996 od 25. 09.<br />
1996 ne povede postapka za ocena na ustavnosta na ~l. 163 t. 1 i ~l. 169<br />
t. 2 od Zakonot.<br />
^lenot 163 t. 1 predviduva "Upravniot odbor na Fondot donesuva<br />
Statut i drugi op{ti akti na Fondot," a ~l. 169 t. 2 predviduva "So<br />
Statutot na Fondot osobeno se ureduva na~inot na ostvaruvawe na<br />
pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe vo soglasnost so zakonot."<br />
Sudot oceni deka ne e vo nesoglasnost so Ustavot, Fondot koj<br />
ima svojstvo na pravno lice {to vr{i dejnost od javen interes, negovite<br />
organi da donesuvaat statut i drugi op{ti akti so koi }e se uredat<br />
odredeni organizacioni i drugi tehni~ki pra{awa za na~inot na<br />
ostvaruvawe na pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.<br />
Imeno, pri odlu~uvaweto pojdovno za Sudot vo odnos na ukinuvaweto<br />
bilo deka zakonot dopu{til so op{ti akti na Fondot da se<br />
370
"ureduvaat prava," a so toa i da se utvrduvaat prava ({to mo`e samo so<br />
zakon a ne i so op{t akt).<br />
Vo odnos na odlu~uvaweto za nepoveduvawe na postapka, Sudot<br />
ocenil poinakva zakonska opredelba, deka ureduvaweto na na~inot na<br />
ostvaruvaweto na pravata so statut i drugi op{ti akti ne pretstavuva<br />
deka se utvrduvaat prava i obvrski, tuku se ureduvaat organizacioni i<br />
tehni~ki pra{awa vo ostvaruvaweto na pravata utvrdeni so zakonot.<br />
3. So Odluka U. br. 137/1999 od 10. 11. 1999, Sudot go ukina ~l.<br />
194 od Zakonot za zdravstvena za{tita ("SV RM," br. 38/1991, 46/1993 i<br />
55/1995), vo delot {to glasi: "odnosno so op{t akt na Ministerstvoto<br />
za zdravstvo."<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~l. 194 (203 od pre~isteniot<br />
tekst na Zakonot) od Zakonot za zdravstvena za{tita do ureduvaweto<br />
na pravoto na nadomestok na plata za vreme na otsutnost od rabota<br />
poradi bremenost i poroduvawe i nadomestok na tro{ocite na<br />
zakop so drug zakon, pravoto na ovie nadomestoci }e se ostvaruva od<br />
Fondot za zdravstveno osiguruvawe vo visina od 100% od osnovicata<br />
utvrdena spored ~l. 20 od ovoj zakon, odnosno so op{t akt na Ministerstvoto<br />
za zdravstvo.<br />
Soglasno stavot 5 na ~l. 32 od Ustavot ostvaruvaweto na pravata<br />
na vrabotenite i nivnata polo`ba se ureduvaat so zakon i so kolektiven<br />
dogovor, a spored ~l. 34 od Ustavot, gra|anite imaat pravo na<br />
socijalna sigurnost i socijalno osiguruvawe utvrdeni so zakon i kolektiven<br />
dogovor.<br />
So Zakonot za zdravstvena za{tita se ureduvaat pravata od<br />
zdravstvenata za{tita, odnosite i pravata od zdravstvenoto osiguruvawe,<br />
postapkata na koristeweto na zdravstvenata za{tita i sistemot i<br />
organizacijata na zdravstvenata za{tita.<br />
Zakonot vo ramkite na zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe,<br />
vrz na~elata na zaemnost i solidarnost, na osigurenicite im obezbeduva<br />
pravo na osnovna zdravstvena za{tita (~l. 11), koja me|u drugoto<br />
ja opfa}a zdravstvenata za{tita vo vrska so bremenost i poroduvawe.<br />
So Zakonot e vospostaveno i pravoto na nadomestok namesto plata<br />
za vreme na privremena spre~enost za rabota ako se ispolneti uslovite<br />
propi{ani so ovoj zakon, a se isplatuva za denovite za koi se ostvaruva<br />
plata spored propisite za rabotnite odnosi.<br />
Zakonot, vo ~l. 20, isto taka, ja utvrdil i osnovicata za presmetuvawe<br />
na nadomestokot na plata za vreme na privremena spre~enost za<br />
rabota {to pretstavuva prose~en iznos na platata na koj e platen pridones<br />
za zdravstveno osiguruvawe vo poslednite tri meseci pred nastapuvawe<br />
na slu~ajot poradi koj se steknuva pravoto na nadomestok, a za<br />
korisnicite koi vr{at dejnost so li~en trud, osnovicata za koja e platen<br />
pridones za zdravstveno osiguruvawe Zakonot ja opredelil i visinata<br />
na nadomestokot i toa najmalku vo visina 70% od osnovicata, a vo<br />
slu~ai spre~enosta za rabotata koga nastapila kako posledica od po-<br />
371
vreda za rabota i profesionalno zaboluvawe, za vreme na davawe na<br />
krv, tkivo ili organ nadomestokot iznesuva 100% od osnovicata na nadomestokot.<br />
Pravoto na osigurenicite na nadomestok na plata za vreme na<br />
otsutnost od rabota poradi bremenost i poroduvawe i nadomestokot na<br />
tro{ocite za zakop, zakonodavecot gi pomestil vo preodnite i zavr-<br />
{ni odredbi od Zakonot, odnosno gi izdvoil kako posebna kategorija<br />
na prava za koj se obezbeduva nadomestok na plata i nadomestok na tro-<br />
{oci za zakop. Pritoa, izre~no e naglaseno deka do ureduvaweto na<br />
ovie prava so drug zakon, pravoto na ovie nadomestoci }e se ostvaruva<br />
od Fondot za zdravstveno osiguruvawe {to naveduva na zaklu~ok deka<br />
ova re{enie e vremeno, odnosno deka ovie prava }e se uredat so drug zakon,<br />
no so ogled na toa {to nadomestokot }e se isplatuva od Fondot za<br />
zdravstveno osiguruvawe ja opredelil visinata na nadomestokot za<br />
otsustvo poradi bremenost i poroduvawe 100% od osnovicata utvrdena<br />
spored ~l. 20 od Zakonot, {to zna~i Zakonot vo pogled na ostvaruvaweto<br />
na ova pravo ne ostavil prostor nitu visinata na nadomestokot,<br />
nitu osnovicata da se utvrduva so op{t akt na Ministerstvoto za zdravstvo,<br />
a so Pravilnikot za na~inot na ostvaruvawe na pravata i obvrskite<br />
od zdravstvenoto osiguruvawe ("SV RM," br. 32/1992, 6/1995) samo<br />
poblisku se ureduva na~inot na ostvaruvaweto na pravata i obvrskite<br />
od zdravstvenoto osiguruvawe utvrdeni so Zakonot. Soglasno ovlastuvaweto<br />
predvideno so odredbite na citiraniot zakon vo pogled na<br />
nadomestokot za zakop, Ministerstvoto za zdravstvo so Pravilnikot<br />
za visinata na tro{ocite za zakop ("SV RM," br. 3/1992), ja utvrdil visinata<br />
na nadomestokot na tro{ocite za zakop na osigurenicite i na<br />
~lenovite na nivnite semejstva i toa za uslugite {to gi nadomestuva<br />
Fondot, a visinata na tro{ocite se utvrduva spored dogovoren cenovnik,<br />
{to spored misleweto na Sudot na Pravilnikot mu dava karakter<br />
na propis.<br />
Spored ~l. 95 od Ustavot dr`avnata uprava ja so~inuvaat ministerstva<br />
i drugi organi na upravata i organizacii utvrdeni so zakon, a<br />
organizacijata i rabotata na organite na dr`avnata uprava se ureduvaat<br />
so zakon. Organite na dr`avnata uprava, soglasno ~l. 96 od Ustavot,<br />
rabotite od svojata nadle`nost gi vr{at samostojno vrz osnova i vo<br />
ramkite na Ustavot i zakonite.<br />
Trgnuvaj}i od ustavnata polo`ba, organite na dr`avnata uprava<br />
mo`at da se ovlastat da donesuvaat propisi so koi se razrabotuvaat<br />
zakonskite odredbi zaradi nivno izvr{uvawe, pri {to so zakonite na<br />
~ie izvr{uvawe tie se odnesuvaat mora da se utvrdat osnovite za ureduvawe<br />
na odnosite, kako i ramkite na ovlastuvaweto na organot na<br />
dr`avnata uprava.<br />
Spored ~l. 160 od Zakonot za dr`avnata uprava ("SV SRM," br.<br />
40/1990 i "SV RM, br. 63/1994 i 63/1998), funkcionerite koi rakovodat<br />
so organite na upravata donesuvaat pravilnici, naredbi i upatstva za<br />
372
izvr{uvawe na zakonite i na drugite propisi i op{ti akti na Sobranieto<br />
na Republikata, koga za toa se ovlasteni so tie zakoni.<br />
So ogled na toa {to ~l. 194 od Zakonot za zdravstvena za{tita<br />
go utvrdil samo pravoto na nadomestokot na tro{ocite za zakop koj se<br />
isplatuva od Fondot za zdravstveno osiguruvawe, pri {to Zakonot ne<br />
utvrdil nitu osnovi za ureduvawe na ova pravo, nitu gi utvrdil ramkite<br />
na ovlastuvaweto na organot na dr`avnata uprava, tuku upatil deka<br />
taa }e se uredi so pravilnik na Ministerstvoto za zdravstvo, Sudot<br />
oceni deka mo`e da se postavi pra{aweto za ustavnosta na osporeniot<br />
del od ovaa odredba {to glasi: "odnosno so pravilnik na Ministerstvoto<br />
za zdravstvo."<br />
4. So Odluka U. br. 37/2001 od 6. 06. 2001, Sudot go ukina ~l. 9 st.<br />
2 od Zakonot za zdravstveno osiguruvawe ("SV RM," br. 25/2000 i 34/<br />
2000), vo delovite "osnovnite zdravstveni uslugi od stav 1 na ovoj<br />
~len" i "standardite i normativite za."<br />
Na sednicata Sudot utvrdi deka spored ~l. 9 st. 2 od Zakonot<br />
"Fondot so op{t akt poblisku gi opredeluva osnovnite zdravstveni<br />
uslugi od st. 1 na ovoj ~len, na~inot na ostvaruvaweto na pravata na<br />
zdravstveni uslugi, kako i standardite i normativite za sproveduvawe<br />
na zdravstvenata za{tita, na koj ministerot za zdravstvo dava soglasnost."<br />
Od iznesenata zakonska odredba, spored misleweto na Sudot,<br />
pokraj drugoto, proizleguva deka Fondot gi opredeluva obemot na pravata<br />
od sferata na osnovnite zdravstveni uslugi i standardite i normativite<br />
odnosno kvalitetot i koli~inata na zdravstvenata za{tita.<br />
So ogled na toa {to ozna~enite delovi od zakonskata odredba,<br />
spored misleweto na Sudot, predviduvaat Fondot da gi opredeluva<br />
obemot na pravata od sferata na osnovnite zdravstveni uslugi, kako i<br />
standardite i normativite odnosno kvalitetot i koli~inata na zdravstvenata<br />
za{tita, Sudot utvrdi deka takvoto ovlastuvawe za Fondot<br />
izleguva nadvor od ustavnite ramki so zakon i so kolektiven dogovor<br />
da se ureduvaat pravata na gra|anite.<br />
5. So Odluka U. br. 153/2001 od 6. 03. 2002, Sudot ja ukina Odlukata<br />
za uslovite i na~inot za servisirawe na solidarniot fond na korisnicite<br />
na penzija br. 02-3690/1 donesena od Upravniot odbor na Fondot<br />
za penzisko i invalidsko osiguruvawe na 13. 07. 2001.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka osporenata odluka e donesena od<br />
Upravniot odbor na Fondot za Penzisko i invalidsko osiguruvawe vrz<br />
osnova na ~l. 163 st. 1 t. 1 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto<br />
osiguruvawe na 13. 07. 2001. Soglasno ~l. 1 od osporenata odluka se<br />
ureduvaat uslovite i na~inot na servisirawe na solidarniot fond na<br />
korisnicite na penzija od strana na Fondot na penziskoto i invalidskoto<br />
osiguruvawe na Makedonija. Spored ~l. 2 od Odlukata, vo uslovi<br />
na postoewe na solidaren fond osnovan od asocijaciite na korisnicite<br />
na penzija, asocijaciite na invalidite na trudot, asocijaciite na<br />
373
korisnicite na invalidska penzija i drugi asocijacii na nivo na op{-<br />
tini, fondot servisiraweto }e go vr{i na edinstven na~in. ^lenot 3<br />
od Odlukata ureduva deka Fondot pri isplatata na penzija od sekoj<br />
korisnik }e vr{i zadr{ka na edinstven iznos namenet za isplata na<br />
pogrebnite tro{oci {to }e se utvrdi vo odlukite doneseni od asocijaciite<br />
na korisnicite na penzija od ~l. 2 na ovaa odluka, a vo sorabotka<br />
so Koordinativnoto telo od ~l. 5 na ovaa odluka. Dokolku korisnikot<br />
na penzija ne e soglasen da mu se vr{i zadr{ka od penzijata za toa pismeno<br />
}e go izvesti Fondot. Novite korisnici na penzija soglasnosta<br />
za zadr{kata od penzijata po pismen pat }e ja dadat pri podnesuvaweto<br />
na baraweto za ostvaruvawe pravo na penzija. Soglasno ~l. 4 od Odlukata,<br />
sobranite sredstva }e se uplatuvaat na posebna smetka odvoena od<br />
redovnoto finansisko rabotewe na Fondot so naznaka "Sredstva za<br />
solidaren fond na korisnicite na penzija." Sredstvata od st. 1 na ovoj<br />
~len preku akreditivi }e bidat dozna~uvani do podra~nite edinici na<br />
Stru~nata slu`ba na Fondot preku koi }e se vr{i isplatata na pogrebnite<br />
tro{oci. Spored ~l. 5 od Odlukata, za sobranite i isplatenite<br />
sredstva od solidarniot fond i za drugi pra{awa vo vrska so servisiraweto<br />
na solidarniot fond, se vr{i nadzor i kontrola od posebno<br />
koordinativno telo, sostaveno od 5 ~lena i nivni zamenici, odnosno<br />
po eden pretstavnik od asocijaciite na korisnicite na penzija, MTSP<br />
i Fondot. ^lenot 6 od Odlukata ureduva deka dozna~enite, a neiskoristeni<br />
sredstva za isplata na pogrebnite tro{oci za korisnicite na<br />
penzija na denot na po~etokot na primenata na ovaa Odluka, asocijaciite<br />
na korisnicite na penzija, }e gi povratat na posebnata smetka.<br />
Neizvr{eni obvrski za isplata na pogrebnite tro{oci nastanati<br />
pred primenata na ovaa odluka }e gi isplatat podra~nite edinici od<br />
sredstvata za solidarniot fond na korisnicite na penzija, so isklu-<br />
~ok na obvrskite nastanti sprema bra~nite drugari na korisnicite na<br />
penzija. Spored ~l. 7 od Odlukata, do donesuvawe na odluki za edinstven<br />
iznos na zadr{ka od penzijata za solidaren fond i do istekot na<br />
krajniot rok na sklu~eni dogovori na asocijaciite na korisnicite na<br />
penzija so osiguritelnite kompanii, Fondot zadr{kataa }e ja vr{i<br />
spored postojnite odluki i sklu~enite dogovori. Spored ~l. 8 od<br />
Odlukata, rabotite vo vrska so zadr{kite od penziite na ime ~lenarina<br />
}e gi servisira Fondot pod uslovi i na~in {to }e se utvrdat so<br />
dogovor so asocijaciite na korisnicite na penzija. So ~l. 9 od<br />
Odlukata se ovlastuva direktorot na Fondot, da donese upatstvo so<br />
koe }e gi uredi site konkretni pra{awa vo vrska so servisiraweto na<br />
Solidarniot fond. Spored ~l. 10 od Odlukata, ovaa Odluka stapuva vo<br />
sila po nejzinoto donesuvawe, a }e se primenuva od 1. 11. 2001 godina.<br />
Soglasno ~l. 61 st. 1 i 2 od Zakonot za zdru`enijata na gra|ani i<br />
fondaciite, Zdru`enijata i fondaciite mo`at da steknuvaat predmeti,<br />
pari~ni sredstva i imotni prava. Zdru`enijata na gra|ani i fondaciite<br />
sredstvata gi steknuvaat od ~lanarina, prilozi, donacii, poda-<br />
374
oci i sl. i so niv raspolagaat vo soglasnost so statutot i so zakon.<br />
^lenot 62 od ovoj zakon, izre~no opredeluva deka sredstvata<br />
{to zdru`enijata na gra|ani i fondaciite gi steknuvaat soglasno ~l.<br />
61 na ovoj zakon se nivna sopstvenost.<br />
Spored ~l. 63 od ovoj zakon, so statutot na zdru`enijata na gra-<br />
|ani i fodaciite se utvrduva organot koj vr{i kontrola na namensko<br />
koristewe i raspolagawe so sredstvata i prihodite na zdru`enijata na<br />
gra|ani i fondaciite. Organot od st. 1 na ovoj ~len e sostaven od<br />
~lenovi, lica na zdru`enijata na gra|ani i fondaciite koi se izbiraat<br />
na na~in predviden so statutot. Sekoj ~len ima pravo da bara da izvr{i<br />
uvid vo koristeweto na sredstvata i prihodite na zdru`enijata na<br />
gra|ani i fondaciite na na~in utvrden so statutot.<br />
So Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe se utvrdeni<br />
statusot, polo`bata i funkcijata na Fondot za penzisko i invalidsko<br />
osiguruvawe. Fondot e poseben oblik na organizirawe vo koj se<br />
ostvaruvaat pravata i se obezbeduvaat sredstva za penziskoto i invalidskoto<br />
osiguruvawe, a dejnosta na Fondot e od javen interes.<br />
Organ na upravuvawe na Fondot e Upravniot odbor, a nadle`nostite<br />
na Upravniot odbor se taksativno nabroeni vo ~l. 163 od Zakonot.<br />
Vrz osnova na navedenite ustavni odredbi proizleguva deka gra-<br />
|anite imaat pravo na socijalna sigurnost i socijalno osiguruvawe<br />
utvrdeni so zakon i so kolektiven dogovor. Dokolku pribiraweto na<br />
sredstva vo solidarniot fond koi slu`at za pomo{ na semejstvata vo<br />
slu~aj na smrt na osigurenikot se tretira kako eden vid socijalna sigurnost,<br />
potrebno e kako pravo da se utvrdi so zakon ili so kolektiven<br />
dogovor i so zakon da se ovlasti Fondot ili drug organ da gi ureduva<br />
pra{awata za na~inot na koristewe na ova pravo. Me|utoa, pravoto<br />
ili obvrskata za izdvojuvawe na sredstva za pogrebni tro{oci kako<br />
eden vid socijalna pomo{ ne e predvideno so nieden zakon nitu pak so<br />
kolektiven dogovor, tuku za toa odlu~ile samite penzioneri preku<br />
svoite zdru`enija vrz dobrovolna osnova i za to~no opredeleni celi.<br />
Spored toa, Fondot kako paradr`aven organ i zdru`enijata mo`at da<br />
vleguvaat vo obligacionen odnos vo taksativno nabroeni uslovi za sobirawe<br />
na sredstvata i za na~inot na nivnoto ispla}awe. Zna~i nesporno<br />
e pravoto na fondot vrz osnova na dogovor da vr{i i drugi raboti.<br />
Me|utoa, vo ovoj slu~aj nema dogovoren odnos me|u fondot i penzionerite.<br />
Imeno, pri formiraweto i funkcioniraweto na solidarniot<br />
fond, kako retko kade na drugo mesto, jasno doa|aat do izraz principite<br />
na humanosta, socijalnata sigurnost, zaemnosta i solidarnosta.<br />
Ponatamu, so ~l. 10 od osporenata odluka e predvideno deka istata<br />
stapuva vo sila po nejzinoto donesuvawe, i }e se primenuva od 1. 11.<br />
2001, {to zna~i deka ne e predvideno nejzino objavuvawe iako se odnesuva<br />
na neograni~en broj subjekti. Poradi toa, Sudot oceni deka osporenata<br />
odluka ne e vo soglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 3 i 6, ~l. 30, ~l. 34 i<br />
375
~l. 52 od Ustavot.<br />
Vrz osnova na navedenite zakonski odredbi, pak, proizleguva<br />
deka ovlastuvawata na Fondot i nadle`nostite na Upravniot odbor na<br />
Fondot se uredeni so Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe,<br />
od {to e vidno deka Upravniot odbor nema nadle`nost da go ureduva<br />
pra{aweto vo vrska so na~inot i uslovite za raspredelba i koristewe<br />
na dobrovolno izdvoenite sredstva na penzionerite.<br />
Pravna osnova za donesuvawe na osporenata odluka e ~l. 163 st.<br />
1 t. 3 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe. Me|utoa,<br />
ovaa zakonska odredba go ureduva pra{aweto za vidot na aktite {to<br />
mo`e da gi donese Upravniot odbor, od {to proizleguva deka e nesporno<br />
deka Upravniot odbor mo`e da donesuva odluki kako op{ti<br />
akti na Fondot, no samo za pra{awa vo ramkite na zakonski navedenite<br />
nadle`nosti.<br />
Fondot, mo`e da odlu~uva i za drugi raboti dokolku se utvrdeni<br />
so zakon i Statutot na Fondot. Me|utoa, pribiraweto na sredstva<br />
za pokrivawe na pogrebnite tro{oci ne e regulirano so nieden zakon,<br />
a osporenata odluka ne se povikuva nitu na vakvo ovlastuvawe utvrdeno<br />
so Statutot na Fondot.<br />
Ottuka, Sudot oceni deka Upravniot odbor gi pre~ekoril svoite<br />
zakonski utvrdeni nadle`nosti, poradi {to oceni deka osporenata<br />
Odluka ne e vo soglasnost so navedenite zakonski odredbi.<br />
6. So Re{enie U. br. 215/2001 od 27. 03. 2002, Sudot ne povede<br />
postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na Odlukata za utvrduvawe<br />
na visinata na u~estvoto na osigurenite lica vo vkupnite<br />
tro{oci na zdravstvenite uslugi i lekovite, vo celina i posebno ~l.<br />
12 od Odlukata ("SV RM," br. 48/2001).<br />
Spored navodite vo inicijativata Odlukata vo celina ne bila<br />
vo soglasnost so ~l. 34 od Ustavot bidej}i soglasno ovoj ~len od Ustavot,<br />
pravoto na socijalna sigurnost i socijalno osiguruvawe, mo`elo<br />
da se ureduva samo so zakon i so kolektiven dogovor, a ne i so drug akt,<br />
kako {to e slu~ajot so osporenata odluka na Fondot za zdravstveno<br />
osiguruvawe.<br />
Odlukata vo celina, isto taka, ne bila vo soglasnost i so ~l. 96<br />
od Ustavot, a istvoremeno i so ~l. 61 st. 2 od Zakonot za organizacija i<br />
rabota na organite za dr`avnata uprava, zatoa {to sprotivno na navedenata<br />
ustavna i zakonska odredba, so osporenata odluka se utvrduvale<br />
prava i obvrski na gra|anite.<br />
^lenot 12 od Odlukata, koj posebno se osporuva, ne bil vo soglasnost<br />
i so odredbite na ~l. 56 st. 1 t. 3 od Zakonot za zdravstvenoto<br />
osiguruvawe, zatoa {to op{ti akti mo`el da donesuva edinstveno<br />
Upravniot odbor a ne i stru~nata slu`ba na Fondot, kako {to bilo<br />
propi{ano vo ovoj ~len od Odlukata. Ovoj ~len, isto taka, ne bil vo<br />
soglasnost i so ~l. 55 st. 2 od Zakonot za organizacija i rabota na<br />
organite na dr`avnata uprava, spored koj podzakonski akti odredeni<br />
376
subjekti mo`ele da donesuvaat dokolku za toa se ovlasteni samo so zakon,<br />
a ne i so podzakonski akt.<br />
Poradi navedenite pri~ini vo inicijativata se predlaga Sudot<br />
da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na osporenata<br />
odluka vo celina i posebno za ~l. 12 od ovaa odluka.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka nezavisno {to vo ~l. 1 od osporenata<br />
odluka se upatuva deka so nea se utvrduva samo visinata na u~estvoto<br />
na osigurenite lica so li~ni sredstva vo vkupnite tro{oci pri<br />
koristewe na zdravstvenite uslugi i lekovite, od podrobnata analiza<br />
na nejzinata sodr`ina vo celina proizleguva deka, osven utvrduvaweto<br />
na visinata na u~estvoto, predmet na nejzino ureduvawe se i drugi pra-<br />
{awa.<br />
Spored toa, sodr`inata na osporenata odluka, koja se osporuva<br />
vo celina, uslovno mo`e da se podeli na dva dela i toa: vo prviot del<br />
se utvrduva visinata na u~estvoto na osigurenite lica so li~ni sredstva<br />
vo vkupnite tro{oci pri koristewe na zdravstveni uslugi i lekovi<br />
vo fiksen iznos (toa se ~l. 2, 3 i 4), a vo vtoriot del se utvrdeni<br />
iznosite za osloboduvawe od pla}awe na u~estvoto pri natamonoto<br />
lekuvawe na osigurenite lica ~ij mese~no neto prihod vo semejstvoto<br />
e pomal od prose~nata plata ostvarena vo Republikata vo prethodnata<br />
godina (~l. 8 st. 1 i 2), kako i za opredeleni vozrasni grupi (~l. 8 st. 3 i<br />
4), a istovremeno vo ovoj del e utvrdena i postapkata ili poto~no<br />
tehnikata spored koe se vr{i ova osloboduvawe, kako i subjektite<br />
zadol`eni za kontrola na sproveduvaweto na ovaa odluka (~l. 9, 10, 11).<br />
Sudot, isto taka, utvrdi deka spored posebno osporeniot ~l. 12<br />
od Odlukata, stru~nata slu`ba na Fondot se ovlastuva da izgotvi<br />
upatstvo za primena na ovaa odluka.<br />
Vrz osnova na ustavnoto ovlastuvawe sodr`ano vo ~l. 34 od Ustavot,<br />
zdravstvenoto osiguruvawe, kako poseben vid na socijalnoto osiguruvawe,<br />
e uredeno so Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe ("SV<br />
RM," br. 25/ 2000) vo ~ii ramki se utvrduvaat i pravata i obvrskite na<br />
gra|anite od zdravstvenoto osiguruvawe (~l. 1 od Zakonot).<br />
Taka, spored ovoj zakon, so zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe<br />
na osigurenite lica, a toa se site lica - osigurenici utvrdeni<br />
vo ~l. 5 i ~lenovite na nivnite semejstva, koi se utvrdeni vo ~l. 6 i 7<br />
od Zakonot, im se obezbeduva pravo na osnovni zdravstveni uslugi vo<br />
slu~aite utvrdeni vo ~l. 8 od Zakonot, kako i prava na opredeleni vidovi<br />
pari~ni nadomestoci, koi se ostvaruvaat vo slu~ai, pod uslovi i<br />
vo obem, odnosno visina i vremetraewe koi se utvrdeni so ovoj zakon<br />
(~l. 12 do 24 od Zakonot).<br />
Osven pravata od zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe, vo<br />
ovoj zakon se utvrdeni i obvrskite na osigurenicite, i toa vo smisla<br />
tie da u~estvuvaat so li~ni sredstva pri koristeweto na zdravstvenite<br />
uslugi i lekovi, odnosno na protezi, na ortopedski i drugi pomagala<br />
i sanitetski sredstva (dokolku ne spa|aat vo kategorijata na osigure-<br />
377
nici koi soglasno ~l. 34 i 35 se oslobodeni od pla}awe na ova u~estvo),<br />
kako i da pla}aat pridones za zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe.<br />
Od aspekt na pri~inite poradi koi vo inicijativata se osporuva<br />
ovaa odluka od posebno zna~ewe se i ~l. 32 st. 1 i 3 i ~l. 34 st. 2 od<br />
Zakonot.<br />
Imeno, spored st. 1 na ~l. 32 od Zakonot, osigurenite lica u~estvuvaat<br />
so li~ni sredstva pri koristeweto na zdravstveni uslugi i<br />
lekovi, no najmnogu do 20% od prose~niot iznos na vkupnite tro{oci<br />
na zdravstvenata usluga, odnosno lekovite.<br />
Vo st. 3 od istiot ~len na Zakonot utvrdeno e deka visinata na<br />
u~estvoto od st. 1 na ovoj ~len vo fiksen iznos, obratno proporcionalno<br />
od cenite na uslugite, ja utvrduva Fondot so op{t akt na koj ministerot<br />
za zdravstvo dava soglasnost.<br />
Vo ~l. 34 st. 1, al. 1, 2, 3 i 4 pak decidno se utvrdeni osigurenite<br />
lica koi se osloboduvaat od u~estvoto utvrdeno vo ~l. 32, a dodeka vo<br />
st. 2 na ovoj ~len utvrdeno e deka za osigurenite lica koi ostvaruvaat<br />
mese~en neto prihod vo semejstvoto pomal od prose~nata neto plata vo<br />
Republikata vo prethodnata godina, kako i za odredeni vozrasni grupi,<br />
Fondot so op{t akt, na koj ministerot za zdravstvo dava soglasnost, }e<br />
opredeli ponizok iznos za osloboduvawe od pla}awe na participacija<br />
od iznosot utvrden vo st. 2 al. 4 na ovoj ~len.<br />
Od sodr`inata na napred navedenite zakonski odredbi, a vrz<br />
~ija osnova se zasnova i osporenata odluka, proizleguva deka u~estvoto<br />
na osigurenite lica so li~ni sredstva pri koristeweto na zdravstvenite<br />
uslugi i lekovi, kako obvrska i osloboduvaweto od ovaa obvrska<br />
za opredeleni kategorii na osigureni lica, kako pravo ili povlastica,<br />
se utvrdeni vo samiot zakon.<br />
Istovremeno, vo ovie zakonski odredbi se utvrdeni ramkite,<br />
kako i principite i kriteriumite od koi treba da se rakovodi Fondot<br />
pri nivnata operacionalizacija, odnosno razrabotka so aktite za ~ie<br />
donesuvawe e ovlasten, a se vo funkcija na sproveduvawe, odnosno izvr{uvawe<br />
na ovie zakonski odredbi.<br />
Imaj}i go predvid iznesenoto, kako i sodr`inata na osporenata<br />
odluka, a pred sî na ~l. 2, 3, 4, 8, 9, 10 i 11, Sudot utvrdi deka ovie<br />
~lenovi, vsu{nost, se vo funkcija na razrabotka na ~l. 32 st. 1 i 3 i ~l.<br />
34 st. 2 od Zakonot, {to od druga strana zna~i deka so ovie ~lenovi ne<br />
se utvrduvaat novi prava i obvrski na osigurenite lica nasproti onie<br />
utvrdeni vo Zakonot, kako {to smeta podnositelot na inicijativata.<br />
Od analizata na navedenite ~lenovi od Odlukata. isto taka,<br />
proizleguva deka pri razrabotuvawe na zakonskite odredbi vrz osnova<br />
na koi se temeli nejzinoto donesuvawe, Fondot se dvi`el vo ramkite<br />
na ovlastuvawata i se rakovodel od principite i kriteriumite utvrdeni<br />
vo Zakonot.<br />
378
Od navedenite pri~ini Sudot oceni deka za ~l. 2, 3, 4, 8, 9, 10 i<br />
11 od osporenata odluka ne mo`e da se postavi pra{aweto za nivnata<br />
soglasnost so ~l. 34 i 96 od Ustavot, nitu so ~l. 62 st. 2 od Zakonot za<br />
organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava od ~ij aspekt se<br />
osporuva Odlukata vo celina.<br />
Bidej}i ~l. 5, 6 i 7 od Odlukata, ne se vo neposredna funkcija na<br />
razrabotuvawe nitu na ~l. 32 st. 1 i 3, nitu na ~l. 34 st. 2 od Zakonot, a<br />
so ogled na toa {to taa se osporuva vo celina, Sudot niv posebno gi<br />
analizira{e i ocenuva{e.<br />
Pritoa, zaedni~ka konstatacija za ~l. 5, 6 i 7 od Odlukata e {to<br />
tie se odnesuvaat za prava koi se ve}e utvrdeni vo Zakonot za zdravstvenoto<br />
osiguruvawe i Zakonot za zdravstvenata za{tita. Imeno, ~l. 5,<br />
iako so poinakva formulacija, vsu{nost se odnesuva za osloboduvawe<br />
od pla}awe na u~estvoto vo tro{ocite pri itna medicinska pomo{ na<br />
povik, koe osloboduvawe e predvideno vo ~l. 34 st. 1 al. 1 od Zakonot, a<br />
dodeka pak ~l. 7 po svojata sodr`ina vo celost korespondira so alineja<br />
4 od istiot ovoj ~len od Zakonot, {to zna~i toj vo celost e prezemen<br />
od Zakonot.<br />
Od analizata, pak, na ~l. 6 od Odlukata proizleguva deka so<br />
nego prakti~no na posreden na~in se vr{i osloboduvawe na site osigureni<br />
lica od pla}awe na u~estvo, bidej}i spored ovoj ~len sredstvata<br />
za u~estvo vo vkupnite tro{oci na zdravstvenite uslugi i lekovite<br />
od ~l. 2 i 4 od ovaa odluka vo vrska so opredeleni zaboluvawa utvrdeni<br />
so posebni programi, se obezbeduvaat preku programite so u~estvo na<br />
Vladata na Republika Makedonija.<br />
Me|utoa, razgleduvaj}i go ovoj ~len od Odlukata vo korelacija<br />
so ~l. 32, a osobeno so stavot 2 na ovoj ~len od Zakonot za zdravstvenata<br />
za{tita (spored koj sredstvata obezbedeni so Republi~kiot buxet<br />
se rasporeduvaat so programi {to gi donesuva Vladata na Republika<br />
Makedonija, koi {to taksativno se navedeni vo natamo{niot tekst na<br />
ovoj stav), jasno proizleguva deka intencijata na donositelot na odlukata<br />
ne e so ovoj ~len, kako ni so ~l. 5 i 7 da vostanovi novo pravo na<br />
osigurenite lica {to ne e utvrdeno so zakon. Naprotiv negovata namera<br />
vo ~l. 6 e da go locira, odnosno opredeli samo subjektot (Vladata),<br />
koj {to gi obezbeduva sredstvata za u~estvo na osigurenite lica<br />
za opredeleni zaboluvawa utvrdeni so posebni programi.<br />
Ottuka, inkorporiraweto na ~l. 5, 6 i 7 vo Odlukata, kako nejzin<br />
sostaven del, mo`e da se opravda i objasni so faktot deka na ovoj<br />
na~in se vr{i samo funkcionalna povrzanost na ~l. 34 st. 1 al. 1 i 4 od<br />
Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe, kako i na ~l. 32 od Zakonot za<br />
zdravstvenata za{tita so drugite ~lenovi od ovaa odluka vo edna celina,<br />
{to e opravdano i od prakti~en aspekt so ogled na kompatibilnosta<br />
na pra{awata {to se ureduvaat so niv. Pritoa, bitno e deka re{enijata<br />
na ovie ~lenovi od Odlukata korespondiraat, odnosno ne otstapuvaat<br />
ni od konceptot na Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe, ni<br />
379
od opredelbata na ~l. 32 od Zakonot za zdravstvenata za{tita.<br />
Poradi navedenite pri~ini, pred Sudot ne se postavi pra{aweto,<br />
odnosno ne se problematizira ustavnosta i zakonitosta nitu na ~l.<br />
5, 6 i 7 od Odlukata.<br />
Vo vrska so ~l. 12 od Odlukata, koj i posebno se osporuva, Sudot<br />
izrazi stav deka vo ovoj ~len ne stanuva zbor za upatstvo, {to bi imalo<br />
karakter na propis so koj bi se propi{uval na~inot na postapuvawe vo<br />
izvr{uvawe na oddelni odredbi od Odlukata, tuku deka se raboti za<br />
~isto tehni~ki akt so koj treba da se obezbedi unificirana primena<br />
na ovaa odluka od strana na site podra~ni edinici na Fondot i zdravstveni<br />
ustanovi koi se dol`ni da go obezbedat nejzinoto sproveduvawe.<br />
Ottuka, ne slu~ajno, vo samiot ~l. 12, Stru~nata slu`ba se ovlastuva<br />
da izgotvi, a ne da donese, upatstvo za primena na ovaa odluka,<br />
koe sigurno i ne podle`i na objavuvawe vo "Slu`ben vesnik na Republika<br />
Makedonija."<br />
Faktot {to ovlastuvaweto na Stru~nata slu`ba za izgotvuvawe<br />
na ova upatstvo e utvrdeno vo samata odluka, a ne so druga posebna<br />
odluka, spored Sudot ne e od vlijanie za navedeniot karakter na upatstvoto,<br />
poradi {to i za ovoj ~len od Odlukata Sudot ne go postavi pra-<br />
{aweto za negovata soglasnost so Ustavot i zakonskite odredbi vo<br />
odnos na koi posebno se osporuva.<br />
7. So Odluka U. br. 23/2001 od 21. 11. 2001, Sudot go ukina Zakonot<br />
za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto<br />
osiguruvawe ("SV RM," br. 5/2001).<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~l. 1 od osporeniot zakon<br />
vo Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM,"<br />
br. 80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996, 32/1996, 32/1997, 24/2000 i 96/2000),<br />
vo ~l. 17 po stavot 2 se dodavaat ~etiri novi stava, koi glasat:<br />
"Osigurenikot mo`e da stekne pravo na starosna penzija ako mu<br />
nedostasuvaat najmalku do pet godini pred ispolnuvawe na uslovite za<br />
starosna penzija i ako mu prestane rabotniot odnos soglasno ~l. 133-a<br />
od Zakonot za rabotnite odnosi.<br />
Na osigurenikot od st. 3 na ovoj ~len, penziskata osnovica mu se<br />
utvrduva vo procenti za navr{en penziski sta` kako da bil vo raboten<br />
odnos do ispolnuvaweto na uslovite za steknuvawe na pravo na starosna<br />
penzija.<br />
Za ostvaruvawe na pravoto na starosna penzija od st. 3 na ovoj<br />
~len, sredstvata gi obezbeduva rabotodava~ot.<br />
Osigurenik izbran na neposredni izbori vo pretstavni~kiot<br />
ili vo drug dr`aven organ mo`e da stekne pravo na penzija po prestanuvawe<br />
na mandatot pod uslovi, na~in i postapka utvrdena so poseben<br />
zakon."<br />
Spored ~l. 2 od Zakonot vo ~l. 25 st. 1 po zborot osnova zborovite<br />
"na nevrabotenite lica koi primaat pari~en nadomestok" se<br />
bri{at.<br />
380
Po stavot 2 se dodava nov stav 3 koj glasi:<br />
"Za utvrduvawe na penziskata osnova na nevrabotenite lica<br />
koi primaat pari~en nadomestok, se zema pari~niot nadomestok presmetan<br />
so koeficient na valorizacija od godinata vo koja e isplaten<br />
toj nadomestok."<br />
Spored ~l. 3 od Zakonot, vo ~l. 180 st. 4 se dodava nov st. 5 koj<br />
glasi:<br />
"Osnovicata za presmetuvawe i pla}awe na pridonesot za penziskoto<br />
i invalidskoto osiguruvawe za nevrabotenite lica, pretstavuva<br />
pari~niot nadomestok vo slu~aj na nevrabotenost."<br />
Vo st. 6 po zborot "platata" zborot "odnosno" se zamenuva so<br />
zborot "od," a po zborot "osiguruvawe" se dodavaat zborovite: "odnosno<br />
od pari~niot nadomestok {to go primaat nevrabotenite lica vo<br />
slu~aj na nevrabotenost." Stavovite 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11 i 12 stanuvaat st.<br />
6, 7, 8, 9, 10, 11, 12 i 13.<br />
Sudot, isto taka, utvrdi deka so Odluka U. br. 10/2001 od 12. 09.<br />
2001, go ukina Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za rabotnite<br />
odnosi ("SV RM," br. 3/2001) i deka ovoj zakon e funkcionalno<br />
povrzan so ~l. 1 od osporeniot zakon.<br />
Spored ~l. 8 st. 1 al. 1, 3 i 8 od Ustavot, osnovnite slobodi i<br />
prava na ~ovekot i gra|aninot priznati vo me|unarodnoto pravo i utvrdeni<br />
so Ustavot, vladeeweto na pravoto i humanizmot, socijalnata<br />
pravda i solidarnosta se edna od temelnite vrednosti na ustavniot<br />
poredok na Republika Makedonija.<br />
Od analizata na odredbite od ~l. 9, ~l. 32 st. 1 i 5, i ~l. 34 od<br />
Ustavot, proizleguva deka Ustavot go proklamira pravoto na rabota i<br />
materijalna obezbednost za vreme na privremena nevrabotenost, utvrduvaj}i<br />
deka pravata na vrabotenite i nivnata polo`ba se ureduvaat so<br />
zakon i kolektiven dogovor.<br />
Ustavot, isto taka, go proklamira i principot na pravo na gra-<br />
|anite na socijalna sigurnost i socijalno osiguruvawe koe se ureduva<br />
so zakon i kolektiven dogovor. Ustavot predviduva i obvrska na dr`avata<br />
da obezbedi socijalna za{tita i socijalna sigurnost na gra|anite,<br />
a koja se ostvaruva vrz osnova na na~eloto na socijalna pravi~nost,<br />
{to uka`uva na ostvaruvaweto na socijalniot karakter na dr`avata.<br />
Vidovite na pravata, obemot, na~inot na steknuvawe i koristewe na<br />
pravata Ustavot go rezerviral da go uredi zakonodavnata vlast, {to<br />
zna~i Ustavot utvrdil obvrska za nivno zakonsko ureduvawe. Spored<br />
toa, normativnata funkcija na dr`avata vo ureduvaweto kako na pravata<br />
od raboten odnos, taka i na pravata od socijalnoto osiguruvawe so<br />
Ustavot ne e dimenzionirana, me|utoa, so zakonite mora da bidat utvrdeni<br />
takvi odnosi koi ednakvo }e se odnesuvaat na site gra|ani, odnosno<br />
na site vraboteni ili nevraboteni lica. Pritoa, dr`avata e dol-<br />
`na, zavisno od materijalnite mo`nosti vo ureduvaweto na pravata na<br />
gra|anite vo prv red da poa|a od ustavnite garancii za ednakvosta na<br />
381
gra|anite vo ostvaruvaweto na pravata od raboten odnos i socijalnoto<br />
osiguruvawe, odnosno vo koristeweto na tie prava da bidat ednakvo<br />
tretirani i da se odnesuvaat na site gra|ani {to se nao|aat vo ista<br />
polo`ba.<br />
Trgnuvaj}i od toa deka so osporeniot zakon se vr{at izmeni i<br />
dopolnuvawa na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe i<br />
toa so predviduvawe na poseben na~in na ostvaruvawe pravo na starosna<br />
penzija, ako na osigurenikot mu nedostasuvaat najmnogu do pet godini<br />
pred ispolnuvaweto na uslovite za steknuvawe pravo na starosna<br />
penzija i ako mu prestane rabotniot odnos soglasno so ~l. 133-a od Zakonot<br />
za rabotnite odnosi, {to bi zna~elo posebni uslovi za ostvaruvawe<br />
pravo na starosna penzija pri prestanok na raboten odnos koga vo<br />
svojstvo na rabotodava~ se javuva dr`avata, odnosno vo javniot sektor,<br />
Sudot smeta deka vrabotenite vo javniot sektor se nao|aat vo poinakva<br />
pravna polo`ba od vrabotenite vo stopanstvoto i deka za niv, so ovoj<br />
zakon se utvrduvaat poinakvi uslovi i na~in za ostvaruvawe na pravoto<br />
na starosna penzija kako posledica od prestanok na rabotniot<br />
odnos, isto na poinakov na~in i pod poinakvi uslovi.<br />
Od navedenite ustavni odredbi proizleguva deka ustavna obvrska<br />
na zakonodavecot pri ureduvawe na odnosite vo vrska so ostvaruvaweto<br />
pravoto na starosna penzija kako osnovno pravo od pravoto na socijalno<br />
osiguruvawe, gra|anite da gi stavi vo ednakva pravna polo`ba.<br />
Me|utoa, Sudot utvrdi deka osporeniot zakon ne propi{uva ednakvi<br />
uslovi za ostvaruvawe pravo na starosna penzija. Imeno, so voveduvaweto<br />
na novi uslovi za ostvaruvawe pravo na starosna penzija vo sistemot<br />
na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, i toa povrzano so<br />
prestanokot na rabotniot odnos po potreba na slu`bata so otkaz, i da<br />
se odnesuva samo za vrabotenite vo javniot sektor, a ne na site vraboteni<br />
koi ostvaruvaat pravo na penzija od ist izvor zna~i deka Zakonot<br />
gra|anite gi stava vo neednakva polo`ba. Pritoa, treba da se ima<br />
predvid deka Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na<br />
edinstven na~in go uredil penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na<br />
rabotnicite nepravej}i nikakva razlika vo ostvaruvaweto na pravata<br />
vrz osnova na rabota, odnosno vrabotuvawe vo stopanstvoto ili vo javniot<br />
sektor.<br />
Spored st. 6 na ~l. 1 od osporeniot zakon e predvideno deka osigurenikot<br />
izbran na neposredni izbori vo pretstavni~kiot ili vo<br />
drug dr`aven organ da mo`e da stekne pravo na penzija po prestanuvawe<br />
na mandatot pod uslovi, na~in i postapka utvrdena so poseben zakon<br />
{to nesomneno uka`uva deka opredelena kategorija gra|ani samo poradi<br />
nivnata op{testvena polo`ba so Zakonot se izdvojuvaat od sistemot<br />
na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe. Vsu{nost, vo sistemot<br />
na penziskoto osiguruvawe se vospostavuva nov sistem za ostvaruvawe<br />
pravo na penzija na opredelena kategorija gra|ani, a so poseben zakon<br />
}e se utvrdat uslovite, na~inot i postapkata za ostvaruvawe pravoto<br />
382
na penzija.<br />
Trgnuvaj}i od ozna~enite ustavni na~ela na socijalnata sigurnost<br />
i socijalnoto osiguruvawe i ustavnata obvrska dr`avata da se<br />
gri`i za socijalnata za{tita i socijalnata sigurnost, soglasno so na-<br />
~eloto na socijalna pravednost, pokraj seto izneseno treba da se ima<br />
predvid deka ovie garancii gra|anite gi ostvaruvaat po protekot na<br />
rabotniot vek ili prekin na rabotniot vek ako nastapi trajna nesposobnost<br />
za rabota. Me|utoa, od osporenata odredeba nesomenno proizleguva<br />
kako uslov za steknuvawe penzija e samo osigureniot da bil<br />
izbran vo pretstavni~kiot organ ili vo drug dr`aven organ, pa mo`e i<br />
da bide bez nikakov predhoden penziski sta` {to bi zna~elo bez nikakvi<br />
vlo`uvawa vo penziski fond. Ottuka, Sudot oceni deka vakvata<br />
odredba e nadvor od konceptot za socijalnoto osiguruvawe i deka pokraj<br />
na~eloto na ednakvost, gi doveduva vo pra{awe i ustavnite na~ela<br />
na socijalnoto osiguruvawe, socijalnata pravda, vladeeweto na pravoto,<br />
humanizmot i solidarnosta.<br />
Trgnuvaj}i od sfa}aweto deka pravata od socijalno osiguruvawe<br />
se utvrduvaat so zakon i kolektiven dogovor, ne e sporno deka zakonodavecot<br />
e ovlasten normativno da go uredi na~inot na presmetuvawe<br />
na pridonesot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe. Me|utoa,<br />
zakonodavecot e obvrzan i pri normiraweto na na~inot na presmetuvawe<br />
na pridonesot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe da se<br />
rakovodi od ustavnite garancii za socijalnata sigurnost na gra|anite.<br />
So Zakonot za vrabotuvawe i osiguruvawe za slu~aj na nevrabotenost<br />
("SV RM," br. 37/1997 i 25/2000), se uredeni pravata i obvrskite<br />
na rabotodava~ite, nevrabotenite lica i dr`avata vo vrska so vrabotuvaweto<br />
vo slu~aj na nevrabotenost, me|u drugoto, i pravoto na osiguruvawe<br />
vo slu~aj na nevrabotenost, a kako edno od pravata od osiguruvawe<br />
vo slu~aj na nevrabotenost spored ovoj zakon e pari~niot nadomestok<br />
i pravoto na penzisko i invalidsko osiguruvawe, vo soglasnost so<br />
propisite od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.<br />
Soglasno ~l. 68 od ovoj zakon visinata na mese~niot pari~en<br />
nadomestok za vreme na nevrabotenost se utvrduva vrz osnova na presmetanite<br />
i isplatenite plati kaj rabotodava~ot, soglasno zakon i kolektiven<br />
dogovor i iznesuva 50% od prose~nata mese~na neto plata na<br />
rabotnikot za poslednite 12 meseci za lice koe ima pravo na pari~en<br />
nadomestok do 12 meseci, a 40% za lice koe ima pravo na pari~en nadomestok<br />
podolgo od 12 meseci.<br />
Nadomestokot od stav 1 na ovoj ~len ne mo`e da iznesuva pove}e<br />
od prose~nata mese~na neto plata po rabotnik vo nestopanstvoto na<br />
Republikata, objavena za posledniot mesec.<br />
Trgnuvaj}i od zna~eweto za obezbeduvawe sredstva za ostvaruvawe<br />
na pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ~l. 25 i ~l.<br />
180 od Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe poblisku gi definira<br />
osnovicite za presmetuvawe i pla}awe na pridonesot za ovoj<br />
383
vid osiguruvawe.<br />
Ne e sporno deka pari~niot nadomestok koj se obezbeduva za<br />
vreme na nevrabotenost ne prestavuva plata, tuku ostvaruvawe na ustavnata<br />
garancija za materijalna obezbednost za vreme na privremena nevrabotenost.<br />
Ako se ima predvid deka i penzijata, soglasno ~l. 19 od<br />
Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, se utvrduva od mese~niot<br />
prosek na platite {to osigurenikot gi ostvaril za vreme na<br />
vkupnoto traewe na osiguruvaweto, Sudot smeta deka utvrduvaweto na<br />
penziskata osnova na nevrabotenite lica od pari~niot nadomestok i<br />
soodvetno na toa i presmetuvaweto na pridonesot za penzisko osiguruvawe<br />
otstapuva od principot deka penziite se utvrduvaat od platata<br />
na osigurenikot {to od svoja strana producira socijalna nepravda, poradi<br />
{to oceni deka so ~l. 2 i 3 od Zakonot se povreduva na~eloto na<br />
socijalna pravednost, kako osnoven princip vo zadol`itelnoto penzisko<br />
i invalidsko osiguruvawe.<br />
So ogled na iznesenoto i funkcionalnata povrzanost na ~l. 1<br />
od ozna~eniot zakon so ukinatiot Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe<br />
na Zakonot za rabotni odnosi ("SV RM," br. 3/2001), Sudot oceni deka<br />
osporeniot zakon ne e vo soglasnost so navedenite ustavni odredbi.<br />
8. So Odluka U. br. 191/2005, od 12. 04 2006 godina, Sudot gi<br />
ukina ~l. 31 st. 1 al. 7 i ~l. 40, 41, 42, 43, 44, 45, 47 i 48 od Zakonot za<br />
pratenicite ("SV RM," br. 84/2005).<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka vo ~l. 31 od Zakonot za pratenicite<br />
koj e pomesten vo Glava V t. 4 "Drugi li~ni primawa i nadomestoci<br />
na tro{oci" pratenikot ima pravo na nadomestoci na tro{oci<br />
koi se odnesuvaat na prevoz do rabota i od rabota, hranarina, selewe<br />
od mestoto na postojano `iveali{te vo mestoto kade {to ja vr{i funkcijata<br />
pratenik, stru~no usovr{uvawe i obrazovanie, pogrebni tro-<br />
{oci vo visina na prosekot na dvete posledni plati na po~inatiot<br />
pratenik, dnevnica za slu`beno patuvawe vo zemjata bez tro{oci za<br />
no}evawe do 8% od prose~nata plata po rabotnik isplatena vo stopanstvoto<br />
na Republika Makedonija vo prethodnite tri meseci, tro{oci<br />
za no}evawe koi se priznavaat spored prilo`enata smetka, osven vo<br />
hotelite od de-luks kategorija, dnevnica za slu`beno patuvawe vo stranstvo,<br />
nadomestok za koristewe na avtomobili vo li~na sopstvenost za<br />
slu`beni celi vo visiina od 30% od proda`nata cena na eden litar gorivo,<br />
spored izminat kilometar za voziloto koe se koristi, nadomestok<br />
za odvoen `ivot od semejstvoto, koj iznesuva 40% od prose~nata<br />
mese~na neto plata isplatena vo Republika Makedonija vo prethodnite<br />
tri meseci i otpremnina pri zaminuvawe vo penzija vo iznos od tri<br />
prose~ni mese~ni plati, ostvareni vo prethodnite tri meseca.<br />
Vo osporeniot ~l. 31 st. 1 al. 7 od Zakonot za pratenicite e predviden<br />
nadomestok na tro{oci za prisustvo na sednici na Sobranieto<br />
i na rabotnoto telo na Sobranieto vo visina na dnevnicata utvrdena<br />
za slu`beni patuvawa vo zemjata.<br />
384
So Zakonot za plati i drugi nadomestoci na pratenicite vo Sobranieto<br />
na Republika Makedonija i drugite izbrani i imenuvani<br />
lica vo Republika Makedonija ("SV RM," br. 36/1990 i "SV RM," br.<br />
38/1991, 23/1997 i 37/2005) se opredeleni nadomestoci za opredeleni materijalni<br />
tro{oci i drugi primawa na nositelite na javni funkcii.<br />
Ottuka, Sudot utvrdi deka, vo ovoj zakon se predvideni skoro<br />
site nadomestoci na tro{oci koi mo`at da gi primat nositelite na javnite<br />
funkcii kako i pratenicite, osven nadomestokot za prisustvo<br />
na sednica koj so Zakonot za pratenicite e predviden samo za pratenicite.<br />
Vo Zakonot za plati i drugi nadomestoci na pratenicite vo Sobranieto<br />
na Republika Makedonija i drugite izbrani i imenuvani<br />
lica vo Republikata, koj be{e donesen pred Ustavot na Republika Makedonija<br />
i koj so odredeni izmeni sî u{te e vo va`nost, pratenikot za<br />
vr{ewe na prateni~kata funkcija imal pravo na plata dokolku bil na<br />
postojana rabota vo Sobranieto. Dokolku, pak, toj ne bil na postojana<br />
rabota vo Sobranieto imal pravo na nadomestok vo visina na razlikata<br />
me|u platata {to ja ostvaruval od raboten odnos i polniot iznos na<br />
plata na pratenik koj bil na postojana rabota vo Sobranieto.<br />
Pratenikot koj ne ostvaruval plata vo Sobranieto i ne dobival<br />
nadomestok odnosno razlika na plata imal pravo na nadomestok vo<br />
visina od 30% od polniot iznos na plata na pratenikot.<br />
Spored Izborniot zakonik ("SV RM," br. 40/2006), Zakonot za<br />
pratenicite i Delovnikot na Sobranieto na Republika Makedonija<br />
("SV RM," br. 60/2002) funkcijata pratenik se vr{i profesionalno,<br />
pratenikot zasnova raboten odnos i ne mo`e da vr{i kakva bilo druga<br />
funkcija ili dejnost i za vr{ewe na prateni~kata funkcija pratenikot<br />
dobiva plata.<br />
Vo ~l. 29 od Delovnikot e predvideno deka pratenikot ima pravo<br />
i dol`nost da prisustvuva na sednica na Sobranieto i da u~estvuva<br />
vo raboteweto i odlu~uvaweto.<br />
Spored ~l. 29 st. 3 od Delovnikot na pratenikot koj otsustvuva<br />
najmnogu tri pati od sednica na Sobranieto, a za toa ne go izvesti pretsedatelot<br />
na Sobranieto mu se odbiva 5% od platata za sekoj den<br />
otsustvo.<br />
Od navedenoto nedvosmisleno proizleguva deka pratenikot ima<br />
pravo i dol`nost da prisustvuva na sednica na Sobranieto na Republika<br />
Makedonija i na rabotno telo za {to prima plata poradi {to vo konkretniov<br />
slu~aj spored Sudot ne mo`e da se najdat argumenti koi bi<br />
go opravdale ovoj vid na nadomestok koj edinstveno e predviden samo za<br />
pratenicite, a ne i za drugite nositeli na javni funkcii koi, isto<br />
taka, u~estvuvaat vo rabotata na organite ili telata vo koi se izbrani,<br />
odnosno imaat ist status i se korisnici na sredstva od Buxetot.<br />
Ottuka, Sudot oceni deka odredbata od ~l. 31 st. 1 al. 7 od Zakonot<br />
ne korespondira, odnosno ne e vo soglasnost so na~eloto deka se-<br />
385
koj vraboten ima pravo na soodvetna zarabotuva~ka soglasno negoviot<br />
pridones vo rabotata, kako i so na~eloto na ednakvost me|u nositelite<br />
na javni funkcii.<br />
Ponatamu, Sudot utvrdi vo osporeniot ~l. 40 od Zakonot za pratenicite<br />
e predvideno deka pratenikot na kogo mu prestanal mandatot<br />
mo`e da ostvari pravo na predvremena starosna penzija ako napolnil<br />
25 godini penziski sta` i 55 godini starost (ma`), odnosno 25 godini<br />
penziski sta` i 53 godini starost (`ena).<br />
Dokolku vo momentot na prestanok na mandatot pratenikot<br />
nema navr{eno 25 godini penziski sta`, pravoto na predvremena starosna<br />
penzija mo`e da go ostvari koga }e navr{i najmalku 25 godini penziski<br />
sta` i 55 godini starost (ma`), odnosno 53 godini starost<br />
(`ena).<br />
Vo osporeniot ~l. 41 od Zakonot za pratenicite e predvideno<br />
deka predvremenata starosna penzija od ~l. 40 na ovoj zakon se utvrduva<br />
vo visina od 80% od prose~nata plata isplatena na pratenikot vo prethodnite<br />
tri meseci.<br />
Pravoto od ovoj ~len go imaat i pratenicite koi prethodno steknale<br />
penzija po druga osnova dokolku toa e popovolno za niv.<br />
Vo osporeniot ~l. 42 od Zakonot za pratenicite e predvideno<br />
deka visinata na invalidskata penzija kaj pratenikot so zagubena rabotna<br />
sposobnost se opredeluva soglasno so ~l. 41 od ovoj zakon, dokolku<br />
taa e popovolna vo odnos na penzijata utvrdena spored Zakonot za penziskoto<br />
i invalidskoto osiguruvawe.<br />
Vo osporeniot ~l. 43 od Zakonot za pratenicite e predvideno<br />
deka ~lenovite na semejstvoto na pokojniot pratenik imaat pravo na<br />
semejna penzija pod uslovi i na na~in utvrdeni so Zakonot za penziskoto<br />
i invalidskoto osiguruvawe.<br />
Osnovica za presmetuvawe na penzijata od st. 1 na ovoj ~len pretstavuva<br />
penzijata {to pokojniot pratenik ja koristel ili bi ja koristel<br />
spored ~l. 41 od ovoj Zakon.<br />
Vo osporeniot ~l. 44 od Zakonot za pratenicite e predvideno<br />
deka penzijata utvrdena so ovoj zakon se usoglasuva spored porastot na<br />
platite na pratenicite vo Sobranieto.<br />
Vo osporeniot ~l. 45 od Zakonot za pratenicite na~inot i postapkata<br />
za ostvaruvawe na predvremenata starosna, invalidska i semejna<br />
penzija se sproveduvaat spored odredbite od ovoj zakon i Zakonot<br />
za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.<br />
Penzijata ja presmetuva i isplatuva Fondot na penziskoto i<br />
invalidskoto osiguruvawe na Makedonija vo postapka utvrdena so Zakonot<br />
za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.<br />
Sredstvata potrebni za isplata na penziite ostvareni spored<br />
ovoj zakon do denot na ispolnuvaweto na uslovite utvrdeni so Zakonot<br />
za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, kako i sredstvata za razlikata<br />
me|u visinata na penzijata opredelena spored ovoj zakon i penzi-<br />
386
jata opredelena spored Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe<br />
do ispolnuvawe na tie uslovi se obezbeduvat od Buxetot na Republika<br />
Makedonija.<br />
Od analizata na navedenite odredbi proizleguva deka so niv e<br />
utvrdeno: pravo na predvremena penzija samo za pratenicite, odnosno<br />
odredena kategorija na nositeli na javni funkcii pod uslovi i visina<br />
sosema poinakvi od onie koi se uredeni vo sistemskiot Zakon za penziskoto<br />
i invalidskoto osiguruvawe; pravo na predvremena penzija da<br />
mo`at da ostvaruvaat i pratenicite na koi }e im prestane mandatot<br />
toga{ koga }e gi ispolnat uslovite vo pogled na godinite na sta` i<br />
starost ako vo momentot na prestanok na mandatot ne gi ispolnuvaat<br />
predvidenite uslovi, odnosno ova pravo kako rezervirano pravo pratenikot<br />
}e mo`e da go ostvari i po protek na opredelen vremenski period;<br />
pravoto na visinata na predvremena penzija da se utvrduva vo visina<br />
od 80% od prose~nata plata isplatena na pratenikot vo prethodnite<br />
tri meseci; pravo na utvrduvawe na penzija vo visina od 80% da mo-<br />
`at da go ostvaruvaat i pratenicite koi prethodno ostvarile pravo na<br />
penzija po drug osnov, odnosno taa penzija da bide korigirana i da<br />
iznesuva 80% od platata na pratenikot ako toa e popovolno za pratenikot;<br />
pravo na visinata na invalidskata penzija na pratenikot i semejnata<br />
penzija na ~lenovite na semejstvoto na po~inatiot pratenik da<br />
se utvrduva vo visina od 80% kako {to se utvrduva i visinata na predvremenata<br />
starosna penzija na pratenikot; pravo navedenite penzii da<br />
se usoglasuvaat spored porastot na platite na pratenicite, kako i toa<br />
deka sredstvata potrebni za isplata na penziite ostvareni spored Zakonot<br />
za pratenicite do ispolnuvawe na uslovite predvideni so Zakonot<br />
za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, kako i sredstvata za<br />
razlikata me|u visinata na penzijata opredelena spored ovoj zakon i<br />
opredelenata spored Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe<br />
da se obezbeduvaat od Buxetot na Republika Makedonija.<br />
Za celosno sogleduvawe za toa dali i do koj stepen Zakonot za<br />
pratenicite otstapuva od op{tite pravila utvrdeni so Zakonot za penziskoto<br />
i invalidskto osiguruvawe po odnos na utvrduvaweto na uslovite<br />
za steknuvawe na penzija i visinata na starosnata, invalidskata i<br />
semejnata penzija, Sudot gi ima{e predvid odredbite od Zakonot za penziskoto<br />
i invalidskoto osiguruvawe.<br />
Imeno, so Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe<br />
("SV RM," br. 80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996, 32/1997, 24/2000, 96/2000,<br />
5/2001, 50/2001, 85/2003, 50/2004, 4/2005, 84/2005 i 101/2005) se ureduva sistemot<br />
na zadol`itelnoto penzisko i invalidsko osiguruvawe na rabotnicite<br />
vo raboten odnos, osnovite na kapitalnoto finansisko penzisko<br />
osiguruvawe, kako i posebnite uslovi pod koi oddelni kategorii<br />
na osigurenici gi ostvaruvaat pravata od penziskoto i invalidskoto<br />
osiguruvawe.<br />
387
Spored ovoj zakon osigurenicite steknuvaat pravo na starosna<br />
penzija koga }e napolnat 64 godini `ivot (ma`) odnosno, 62 godini `ivot<br />
(`ena) i najmalku 15 godini sta` (~l. 17).<br />
Ponatamu, vo navedeniot zakon e utvrden na~inot na steknuvawe<br />
i visinata na starosnata, invalidskata i semejnata penzija, najvisokiot<br />
i najniskiot iznos na starosna penzija, kako i na~inot na usoglasuvawe<br />
na vidovite penzii.<br />
Voedno, Sudot utvrdi deka vo Glava IV od Zakonot za penzisko i<br />
invalidsko osiguruvawe "Steknuvawe i ostvaruvawe na pravata na<br />
opredeleni kategorii osigurenici pod posebni uslovi" e predvideno<br />
deka odredeni osigurenici vraboteni vo Ministerstvoto za odbrana,<br />
Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, Ministerstvoto za pravda, Kazneno-popravnite<br />
ustanovi i Vospitno-popravnite domovi na rabotni<br />
mesta na koi sta`ot na osiguruvawe im se smeta so zgolemeno traewe<br />
so ogled na te`inata na rabotnite zada~i koi gi izvr{uvaat mo`at da<br />
ostvarat pravo na penzija ako imaat najmalku 25 godini penziski sta`<br />
od koi 15 godini efektivno pominati na rabotni mesta za koi sta`ot<br />
na osiguruvawe se smeta so zgolemeno traewe i 55, odnosno 50 godini<br />
`ivot ako rabotniot odnos im prestane po potreba na slu`bata.<br />
Za ovie osigurenici starosnata penzija e opredelena i iznesuva<br />
62%, odnosno 65,6% i taa se zgolemuva za 1,2% odnosno 1,44% od penziskata<br />
osnova za sekoja godina pri {to taa ne mo`e da iznesuva pove-<br />
}e od 80% od penziskata osnova (~l. 94 do 109).<br />
Vo ~l. 1 od Izborniot zakonik e predvideno deka so ovoj zakonik<br />
se ureduvaat na~inot, uslovite i postapkata za izbor na pratsedatel<br />
na Republika Makedonija, za izbor na pratenici vo Sobranieto na<br />
Republika Makedonija, za ~lenovi na sovetite na op{tinite i Sovetot<br />
na grad Skopje, za izbor na gradona~alnik na op{tinite i gradona~alnik<br />
na grad Skopje, a so Delovnikot na Sobranieto na Republika<br />
Makedonija, pokraj toa {to e utvrdena organizacionata i funkcionalnata<br />
postavenost na Sobranieto se ureduvaat i pra{awa koi se odnesuvaat<br />
na pravoto i dol`nosta na pratenikot da prisustvuva na sednica<br />
na Sobranieto i da u~estvuva vo rabotata na Sobranieto, pravoto na<br />
formirawe na prateni~ki grupi, pravoto na informirawe na pratenicite<br />
i obezbeduvawe na uslovi za vr{ewe na funkcijata pratenik,<br />
pravo na pratenikot da postavuva prateni~ki pra{awa, interpelacija,<br />
~uvawe na tajna, imunitet na pratenikot, prestanuvawe i odzemawe na<br />
mandatot na pratenikot i drugo.<br />
Od ~l. 1, ~l. 2 st. 2, ~l. 8 st. 1 al. 3 i 5, ~l. 9, ~l. 32 st. 3 ~l. 34, ~l.<br />
35, ~l. 61, ~l. 62, ~l. 64, ~l. 65 i ~l. 66 od Ustavot, i od navedenite zakonski<br />
i delovni~ki odredbi proizleguva deka pravata na pratenicite<br />
koi proizleguvaat od karakterot na prateni~kiot mandat kako sloboden<br />
mandat mo`e da se grupiraat vo prava koi pratenikot gi ostvaruva<br />
samostojno preku individualna aktivnost i prava koi pratenikot gi<br />
ostvaruva kolektivno, a seto toa zaradi ostvaruvawe na nadle`nosta<br />
388
na Sobranieto.<br />
Imaj}i go predvid iznesenoto, nesporno mo`e da se konstatira<br />
deka sodr`inata na osporenite odredbi od ~l. 40, 41, 42, 43, 44 i 45 od<br />
Zakonot za pratenicite bitno otstapuva od op{to utvrdenite principi<br />
za ostvaruvawe na pravata od oblasta na penziskoto i invaliskoto<br />
osiguruvawe.<br />
Nesporno e deka vo Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe,<br />
isto taka, ima otstapuvawa od op{tite principi za steknuvawe<br />
na pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe za odredeni<br />
kategorii na rabotnici i toa vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti,<br />
Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, Kazneno-popravnite i Vospitno-popravnite<br />
domovi. Imeno, istite mo`at pod popovolni, odnosno<br />
razli~ni uslovi od op{tite da ostvaruvaat pravo na penzija i toa<br />
poradi specifi~nosta, te`inata na rabotnoto mesto i uslovite pod<br />
koi gi izvr{uvaat rabotite i rabotnite zada~i i obvrski.<br />
Ottuka, Sudot oceni deka osporenite odredbi od Zakonot sami<br />
po sebe i odnapred ne mo`e da bidat sprotivni na ustavniot princip<br />
na ednakvost (~l. 9 od Ustavot na Republika Makedonija) ili principot<br />
vladeewe na pravoto (~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot), zatoa {to zakonodavecot<br />
utvrdil razli~ni - popovolni uslovi za predvremenata starosna<br />
penzija za ovaa kategorija osigurenici. Me|utoa, spored Sudot,<br />
vaka utvrdenite uslovi mora da se zasnovaat vrz opravdani pri~ini, da<br />
bidat vo prifatliv soodnos so op{tite principi na regulirawe na<br />
ovie prava vo ovaa oblast, bez osnovi da ne se izdvojuvaat od grupacijata<br />
na osigurenici na koja í pripa|aat za da ne bi se dovela vo pra{awe<br />
odredbata od ~l. 1 od Ustavot na Republika Makedonija so koja Republika<br />
Makedonija e definirana kako demokratska i socijalna dr`ava<br />
{to indirektno mo`e da se reflektira vrz ostanatite ustavni principi<br />
ednakvost, vladeewe na pravoto i socijalna pravednost.<br />
Vo obrazlo`enieto na Predlogot na zakonot takvi opravdani<br />
pri~ini ne se dadeni pa soodvetno na toa, pri nepostoewe na takvi<br />
pri~ini, se postavuva pra{aweto dali statusot, odnosno pravnata polo`ba<br />
na pratenicite koja proizleguva pred se od Ustavot, odnosno na-<br />
~inot na steknuvawe na mandatot, pravnata priroda i vremetraeweto<br />
na mandatot, pretstavni~kiot karakter na funkcijata, specifi~nosta<br />
na pravata, dol`nostite i odgovornosta na prateni~kata funkcija,<br />
javnosta vo rabotata, ograni~eniot mandat, nemo`nosta na pratenikot<br />
da vr`i druga profesija, dol`nost ili profitna dejnost i dr., mo`e da<br />
bide osnov, odnosno pri~ini do stepen za otstapuvawe na zakonodavecot<br />
od na~eloto na ednakvost na pravata od oblasta na penziskoto i<br />
invalidskoto osiguruvawe.<br />
Spored Sudot, iznesenata polo`ba, odnosno status na pratenikot<br />
vo pravniot sistem na dr`avata ne mo`e da bidat opravdani pri~ini<br />
ili uslovi za otstapuvawe od op{tite principi vo ovaa oblast do<br />
stepen kako {to toa e napraveno vo osporeniot zakon.<br />
389
Naprotiv, so samiot fakt {to zakonodavecot utvrdil pred se:<br />
mnogu nizok minimalen broj na godini na sta` na osiguruvawe i starost<br />
za steknuvawe na popovolna starosna penzija za pratenicite nasproti<br />
utvrdenite vo op{tiot zakon za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe<br />
za site gra|ani, potoa steknuvawe na pravo na predvremena<br />
starosna penzija ne samo po osnov na vlo`en trud i godini na starost,<br />
tuku i po osnov na prateni~ki mandat (najmalku 2 godini prateni~ki<br />
mandat), utvrduvawe na visinata na iznosot na starosna penzija po popovolni<br />
osnovi od postojanite i sli~no, za Sudot ne samo {to za toa ne<br />
postojat opravdani pri~ini, tuku eklatantno e deka osporenite odredbi<br />
otstapuvaat od op{tite principi i ne se pribli`ni nitu na onie<br />
so koi zakonodavecot otstapil od ovie principi predviduvaj}i posebni<br />
uslovi za penzionirawe na odredena kategorija na rabotnici.<br />
Od druga strana, pak, imaj}i ja predvid celokupnata zakonska<br />
regulativa so koja se utvrdeni pra{awata koi se odnesuvaat na pravata<br />
i dol`nostite na drugite nositeli na javni funkcii, odnosno izbrani<br />
ili imenuvani lica vo Republika Makedonija, a za niv ne se utvrdeni<br />
vakvi prava, osnovano mo`e da se postavi pra{aweto na ednakvosta na<br />
nositelite na javni funkcii. Imeno, vo konkretniot slu~aj, Sudot<br />
oceni deka so predviduvaweto na popovolni uslovi samo za odredena<br />
grupa na nositeli na javni funkcii koi se vo ista op{testvena polo`ba<br />
so ostanatite nositeli na javni funkcii zakonodavecot ima neednakov<br />
tretman {to e na {teta na onie koi ne se opfateni so ovoj ili<br />
drug zakon.<br />
Pravoto na ednakvost e eden od temelnite pravni principi utvrdeni<br />
vo Ustavot na Republika Makedonija. Ova pravo opfa}a dva elementi,<br />
i toa prvo, deka site gra|ani imaat pravo da bidat ednakvo tretirani<br />
pred zakonite i vtoro, deka zakonot ednakvo se primenuva kon<br />
site gra|ani od strana na dr`avnite organi. So drugi zborovi, pravoto<br />
na ednakvost pred zakonot zna~i za{tita na gra|aninot od sekakov vid<br />
na diskriminacija vo u`ivaweto na pravata, no i vo ostvaruvaweto na<br />
obvrskite.<br />
Od analizata na navedenata ustavna odredba proizleguva deka<br />
ustavnoto na~elo na ednakvost go obvrzuva zakonodavecot vo ureduvaweto<br />
na odnosite na~eloto na ednakvost da go sogleda na konkreten, a<br />
ne na apstrakten na~in preku praviloto deka so ednakvite ednakvo<br />
treba da se postapuva, a so neednakvite neednakvo.<br />
Ottuka, imaj}i go predvid iznesenoto Sudot oceni deka so osporenite<br />
zakonski odredbi zakonodavecot utvrdil poinakvi uslovi i na-<br />
~in na ostvaruvawe na predvremena starosna penzija koi vo osnova ne<br />
mo`at da bidat ni{to drugo, osven steknuvawe na prava pod privilegirani<br />
uslovi i se odnesuvaat samo na pratenicite, a ne na site nositeli<br />
na javni funkcii koi se vo ista op{testvena polo`ba ili na site<br />
gra|ani bez za toa da postojat opravdani osnovi, so {to zakonodavecot<br />
gi stava gra|anite vo neednakva polo`ba, {to e vo direktna sprotiv-<br />
390
nost so ~l. 9 od Ustavot na Republika Makedonija.<br />
Sudot, isto taka, utvrdi deka vo ~l. 47 od navedeniot zakon e<br />
predvideno deka pravata utvrdeni vo Glava VI na ovoj zakon im pripa-<br />
|aat na pratenicite koi imaat ispolneto najmalku polovina mandaten<br />
period na pratenik vo Sobranieto smetaj}i od denot na verifikacija<br />
na mandatot.<br />
Pravoto od st. 1 na ovoj ~len im pripa|a na pratenicite koi<br />
pravoto na plata po nivno barawe vo mese~en iznos go ostvaruvale vo<br />
Sobranieto po~nuvaj}i od prviot pluralisti~ki sostav na Sobranieto<br />
na nezavisna i samostojna Makedonija, kako i na pratenicite koi profesionalno<br />
ja izvr{uvaat funkcijata pratenik.<br />
Spored ~l. 48 od navedeniot zakon, licata koi gi ispolnuvaat<br />
uslovite za ostvaruvawe na pravoto na penzija utvrdeno vo Glava VI na<br />
ovoj zakon, pravoto na penzija }e zapo~ne da go ostvaruvaat od denot na<br />
verifikacija na mandatot na pratenicite koi }e bidat izbrani na<br />
prvite naredni izbori za pratenici vo Sobranieto.<br />
Od analizata na osporenite odredbi proizleguva deka pravata<br />
utvrdeni vo Glavata VI od Zakonot za pratenicite, a koi se odnesuvaat<br />
na pravoto na predvremena starosna penzija, visinata na predvremenata<br />
starosna penzija, invalidskata i semejnata penzija vo visina od 80%<br />
od prose~nata plata na pratenikot isplatena vo poslednite tri meseci<br />
se protega na: pratenicite koi imaat ispolneto najmalku polovina<br />
mandaten period vo Sobranieto, smetaj}i od denot na verifikacija na<br />
mandatot kako i pratenicite koi pravoto na plata po nivno barawe go<br />
ostvaruvale vo Sobranieto na Republika Makedonija po~nuvaj}i od<br />
prviot pluralisti~ki sostav na Sobranieto na nezavisna i samostojna<br />
Republika Makedonija.<br />
Spored ~l. 52 st. 4 od Ustavot na Republika Makedonija zakonite<br />
i drugite propisi ne mo`at da imaat povratno dejstvo, osven po isklu~ok<br />
vo slu~ai koga toa e popovolno za gra|anite.<br />
Zabranata na povratnoto, odnosno retroaktivnoto dejstvo e<br />
princip so koj se zacvrstuva pravnata sigurnost na gra|anite i pretstavuva<br />
brana od podrivawe na idejata za vladeewe na pravoto.<br />
Ottuka, otstapuvaweto od ovoj princip i spored Ustavot na Republika<br />
Makedonija e dopu{teno samo dokolku e vo korist na ostvaruvawe<br />
na slobodite i pravata na gra|anite.<br />
Vo konkretniov slu~aj fakt e deka Zakonot ima povratno dejstvo<br />
{to e popovolno, no samo za opredelena kategorija na gra|ani - pratenicite<br />
kako nositeli na javni funkcii po osnov na nivniot status.<br />
So ogled na navedenoto, Sudot oceni deka osporenite odredbi<br />
od ~l. 47 i 48 od Zakonot za pratenicite ne se vo soglasnost so principot<br />
na zabrana na povratnoto dejstvo na zakonite kako i so na~eloto<br />
na vladeewe na pravoto.<br />
391
2. PRAVNO NA SOCIJALNA ZA[TITA<br />
~l. 35 st. 1<br />
Republikata se gri`i za socijalnata za{tita i socijalnata sigurnost<br />
na gra|anite soglasno so na~eloto na socijalna pravednost.<br />
Ovie prava zaedno so navedenite od ~l. 34 od Ustavot, so~inuvaat<br />
celina vo odnos na razli~nite formi na socijalna sigurnost i socijalna<br />
za{tita na gra|anite. Pritoa, posebnosta na odredbata od ~l.<br />
35 od Ustavot e vo toa {to so nea se garantira socijalnata sigurnost i<br />
socijalnata za{tita na posebna kategorija lica na koi treba da im se<br />
dade opredelena za{titen dodatok na platata ili penzijata vo slu~aj<br />
na nevrabotenost ili nizok iznos na platata ili penzijata. So drugi<br />
zborovi, pravoto na socijalna za{tita zna~i pravo na opredeleni kategorii<br />
gra|ani na socijalna pomo{ vo slu~ai na nevrabotenost ili niski<br />
plati ili penzii. Pri utvrduvaweto na sodr`inata na pravoto na<br />
socijalna za{tita, Republikata vodi smetka za socijalnata pravednost.<br />
ME\UNARODNI DOKUMENTI<br />
Univerzalna deklaracija za pravata na ~ovekot od 1948<br />
~l. 25<br />
(1) Sekoj ima pravo na `ivoten standard koj nemu i na negovoto<br />
semejnoto im obezbeduva zdravje i blagosostojba, vklu~itelno na hrana,<br />
obleka, dom i medicinska nega i potrebnite socijalni slu`bi, kako i<br />
pravo na sigurnost vo slu~aj na nevrabotenost, bolest, nemo}, smrt na<br />
bra~niot drugar, starost i drugi slu~ai na nedostig na sredstva za<br />
`ivot poradi okolnosti nadvor od negovata kontrola.<br />
Evropska socijalna povelba od 1961<br />
~l. 12<br />
Pravo na socijalno osiguruvawe<br />
So cel da se obezbedi vistinska primena na pravoto na socijalno<br />
osiguruvawe, Stranite-dogovorni~ki se obvrzuvaat:<br />
1. da vospostavat ili da odr`uvaat sistem na socijalno osiguruvawe,<br />
2. da go odr`uvaat sistemot na socijalno osiguruvawe na zadovolitelno<br />
nivo, najmalku na nivo potrebno za ratifikacija na me|unarodnata<br />
konvencija na trudot br. 102 za minimalnite standardi na socijalno<br />
osiguruvawe,<br />
3. da nastojuvaat, sistemot na socijalno osiguruvawe postepeno<br />
da se podiga na povisoko nivo,<br />
4. da prezemat merki, preku sklu~uvawe na soodvetni bilateralni<br />
i multiratelarni dogovori ili na drug na~in, i pod uslovi oredvi-<br />
392
deni vo tie dogovori, za da se obezbedi:<br />
a) ednakov tretman me|u gra|anite na sekoja od Stranite-dogovorni~ki<br />
i dr`avjanite na drugite strani vo odnos na pravata na socijalno<br />
osiguruvawe, vklu~uvaj}i gi i benificiite {to proizleguvaat<br />
od zakonite za socijalno osiguruvawe, bez ogled na toa na koja teritorija<br />
na stranite dogovorni~ki prestojuvaat socijalno osigurenite<br />
lica,<br />
b) davawe, za~uvuvawe ili povtorno vospostavuvawe na pravoto<br />
na socijalno osiguruvawe so sredstva kako {to se sobirawe na periodite<br />
na osiguruvawe ili vrabotenost soglasno propisite na sekoja od<br />
Stranite-dogovorni~ki. 305 ~l. 13<br />
Pravo na socijalna i zdravstvena pomo{<br />
So cel da se obezbedi vistinska primena na pravoto na socijalna<br />
i zdravstvena pomo{, Stranite-dogovorni~ki se obvrzuvaat:<br />
1. da se gri`at, lice, koe ne raspolaga so dovolni izvori na<br />
prihodi i koe ne e sposobno samo da gi obezbedi tie prihodi ili da gi<br />
dobie od drug izvor, kako {to e pomo{ vo ramkite na sistemot na socijalno<br />
osiguruvawe, da mo`e da dobie soodvetna pomo{, a vo slu~aj na<br />
bolest, neophodna nega vo zavisnost od negovata zdravstvena sostojba,<br />
2. da se gri`at na licata koi koristat takva pomo{ od taa pri-<br />
~ina, da ne im bidat namaleni politi~kite i socijalnite prava,<br />
3. da predvidat deka sekoe lice mo`e da gi dobie, preku nadle-<br />
`nite javni ili privatni slu`bi, site potrebni soveti i celosna<br />
li~na pomo{ za da se spre~i, otstrani ili da se namali li~nata ili<br />
semejnata potreba za pomo{,<br />
4. da se primenuvaat odredbite od stav 1, 2 i 3 od ovoj ~len, na<br />
ramnopravna osnova, na svoite dr`avjani, kako i na dr`avjanite na<br />
drugite Strani-dogovorni~ki koi legalno se nao|aat na nivnata teritorija,<br />
soglasno obvrskite prezemeni od Evropskata konvencija za socijalna<br />
i zdravstvena pomo{, potpi{ana vo Pariz na 11 dekemvri 1953<br />
godina. 306<br />
305<br />
Od Aneksot kon Socijalnata povelba: "Zborovite i "pod uslovi<br />
predvideni vo tie dogovori," {to se navedeni vo uvodot na ovoj stav, zna~at<br />
deka za pomo{ta koja ne zavisi od sistemot na dava~ki, Stranata-dogovorni~ka<br />
mo`e da bara protek na odreden period da ja odobri pomo{ta na dr`avjanite<br />
na drugite Strani-dogovorni~ki."<br />
306<br />
Od Aneksot kon Socijalnata povelba: "Vladite koi ne se Strani na<br />
Evropskata konvencija za socijalna i zdravstvena pomo{ mo`at da ja ratifikuvaat<br />
Socijalnata povelba vo odnos na ovoj stav, pod rezerva da im dadat na<br />
dr`avjaniet na drugite Strani-dogovorni~ki tretman koj e vo soglasnost so<br />
odredbite na spomenatata Konvencija."<br />
393
~l. 14<br />
Pravo na pomo{ od slu`bite za socijalna pomo{<br />
So cel da se obezbedi vistinska primena na pravoto na pomo{<br />
od slu`bite za socijalni gri`i, Stranite-dogovorni~ki se obvrzuvaat:<br />
1. da pottiknuvaat formirawe ili da formiraat slu`bi koi }e<br />
koristat metodi svojstveni na socijalnata rabota i koi }e pridonesuvaat<br />
za blagosostojbata i razvojot na poedincite i grupite vo zaednicata,<br />
kako i na nivno prilagoduvawe kon op{testvenata sredina,<br />
2. da go pottiknuvaat u~estvoto na poedinci i na dobrovolni<br />
ili drugi organizacii vo formiraweto ili poddr{kata na tie slu`bi.<br />
Dopolnitelen protokol kon Evropskata socijalna povelba<br />
~l. 4<br />
Pravo na starite lica na socijalna za{tita<br />
So cel da obezbedi vistinska primena na pravoto na starite<br />
lica na socijalna za{tita, Stranite se obvrzuvaat, neposredno ili vo<br />
sorabotka so javni ili privatni organizacii da prezemat ili da propi{at<br />
nekoi od postojnite merki ~ija cel e:<br />
1. da im se ovozmo`i na starite lica da ostanat {to e mo`no<br />
podolgo ramnopravni ~lenovi na op{testvoto preku:<br />
a) obezbeduvawe dovolni izvori na sredstva {to }e im ovozmo-<br />
`at da vodat pristoen `ivot i aktivno da u~estvuvaat vo javniot, op{-<br />
testveniot i kulturniot `ivot,<br />
b) dostavuvawe informacii za slu`bite i za pogodnostite vo<br />
korist na starite lica i za na~inite na nivnoto koristewe, 307<br />
2. Ovozmo`uvawe startite lica slobodno da go izberat na~inot<br />
na `ivot i da imaat nezavisen opstanok vo nivnata voobi~aena sredina<br />
tolku dolgo kolku tie posakuvaat i kolku e mo`no preku:<br />
a) obezbeduvawe na stanovi soodvetno na nivnite potrebi i na<br />
nivnata zdravstvena sostojba ili soodvetna pomo{ vo ureduvaweto na<br />
stanot,<br />
b) vodewe gri`a za zdravjeto i organizirawe na slu`bi od koi<br />
imaat potreba poradi nivnata sostojba.<br />
3. Garantirawe na soodvetna pomo{ so po~ituvawe na privatniot<br />
`ivot na starite lica koi `iveat vo opredeleni ustanovi i nivno<br />
u~estvo vo utvrduvaweto na uslovite na `ivot vo tie ustanovi.<br />
307<br />
Od Aneksot kon protokolot: "Vo primenata na ovoj stav izrazot<br />
"najdolgo mo`no" se odnesuva na fizi~kite, psihi~kite i intelektualnite<br />
sposobnosti na staroto lice."<br />
394
USTAVNOSUDSKA PRAKTIKA<br />
1. So Odluka U. br. 359/1995 od 14. 05. 1997, Sudot go ukina ~l. 7<br />
st. 2 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto<br />
i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 14/1995), vo delot<br />
"najmnogu za vreme od 3 godini od prestanokot na pravnoto lice."<br />
Na sednicata Sudot utvrdi deka, spored ~l. 7 stav 2 od Zakonot,<br />
koga na invalidot na trudot so preostanata rabotna sposobnost mu prestane<br />
rabotniot odnos zaradi prestanok na pravnoto lice poradi ste-<br />
~aj ili likvidacija, sredstvata za isplata na pari~nite nadomestoci<br />
od ~l. 54 kako pari~en nadomest do vrabotuvawe i za pravoto od ~l. 47<br />
st. 3 gi obezbeduva fondot najmnogu za vreme od 3 godini od prestanokot<br />
na pravnoto lice.<br />
Spored ~l. 34 od Ustavot, gra|anite imaat pravo na socijalna<br />
sigurnost i socijalno osiguruvawe utvrdeni so zakon i so kolektiven<br />
dogovor a, spored ~l. 35 st. 1 od Ustavot, Republikata se gri`i za socijalnata<br />
za{tita i socijalnata sigurnost na gra|anite soglasno so<br />
na~eloto na socijalna pravednost.<br />
Od iznesenite ustavni odredbi proizleguva deka so zakon se<br />
opredeluva pravoto na gra|anite na socijalna sigurnost i socijalno<br />
osiguruvawe, po~ituvaj}i go pritoa na~eloto na socijalna pravednost.<br />
So ogled na toa {to so navedenata zakonska odredba se opredeluva<br />
invalidot na trudot so preostanata rabotna sposobnost da ima<br />
pravo na pari~nite nadomestoci najmnogu za vreme od 3 godini, ako mu<br />
prestane rabotniot odnos poradi ste~aj ili likvidacija na pravnoto<br />
lice, Sudot oceni deka takvoto zakonsko re{enie, vo navedeniot del,<br />
ne gi obezbeduva na~elata na socijalna sigurnost i socijalna pravednost<br />
utvrdeni vo iznesenite ustavni odredbi.<br />
2. So Re{enie U. br. 231/1996 od 29. 01. 1997, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 2 od Odlukata za kriteriumite,<br />
nivoata, na~inot i postapkata za utvrduvawe i ostvaruvawe na<br />
socijalna pomo{, donesena od Vladata na Republika Makedonija ("SV<br />
RM," br. 31/1996).<br />
Spored navodite vo inivcijativata so osporenata odluka se<br />
o{tetuvale `itelite na selata koi primale socijalna pomo{ na na~in<br />
{to primale pomal iznos na socijalna pomo{ od `itelite vo gradovite.<br />
Ova bilo vo sprotivnost so na~eloto na ednakvost na gra|anite,<br />
utvrdeno vo ~l. 9 od Ustavot, poradi {to se predlaga <strong>Ustavn</strong>iot sud da<br />
go ukine ~l. 2 od osporenata odluka so koj korisnicite na socijalna<br />
pomo{ bile podeleni na gradski i selski i, analogno na toa, dobivale<br />
razli~ni iznosi na socijalna pomo{.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka ~l. 2 od osporenata Odluka predviduva<br />
presmetuvawe na nivoto na socijalnata pomo{ spored brojot<br />
na ~lenovite na doma}instvoto i spored lokacijata, koja {to lokacija<br />
mo`e da bide vo gradski ili vo selski podra~ja.<br />
395
Vo ~l. 3 od istata Odluka e utvrdena osnovicata na socijalnata<br />
pomo{ koja {to iznesuva 1.812,00 denari mese~no za doma}instvata koi<br />
`iveat vo gradovite i 1.482,00 denari mese~no za doma}instvata koi<br />
`iveat vo selata.<br />
Soglasno ~l. 74-a od Zakonot za socijalna za{tita ("SV RM,"<br />
br. 9/1978, 43/1978, 35/1985, 17/1991, 38/1991 i 14/1995), sredstvata za finansirawe<br />
na socijalnata za{tita se obezbeduvaat od Republi~kiot<br />
buxet. Soglasno ~l. 74-v od istiot zakon, sredstvata od Republi~kiot<br />
buxet za finansirawe na socijalnata za{tita se obezbeduvaat soglasno<br />
so Programata za ostvaruvawe i razvoj na socijalnata za{tita,<br />
koja {to Programa ja donesuva Vladata na Republika Makedonija.<br />
Vrz osnova na vakvoto zakonsko ovlastuvawe Vladata na Republika<br />
Makedonija donela Programa za za{tita na socijalno zagrozenoto<br />
naselenie vo 1996 godina ("SV RM," br. 31/1996), so koja {to e<br />
predvideno nivoto na socijalna pomo{ da se utvrduva spored brojot na<br />
~lenovite na doma}instvata, nivnata vozrast i lokacija, pri {to lokacijata<br />
na doma}instvata mo`e da bide vo gradski i vo vongradski<br />
podra~ja. Vo Programata se naveduva deka oddelnite nivoa na socijalna<br />
pomo{ se usloveni od linijata na siroma{tijata presmetana spored<br />
statisti~ki istra`uvawa i obezbedenite sredstva za toa, koi {to<br />
iznesuvaat na godi{no nivo za gradovite 43.495,00 denari i za selskite<br />
regioni 35.556,00 denari. Poa|aj}i od ograni~enite mo`nosti vo Republikata,<br />
socijalnata pomo{ e opredelena vo visina od 50% od utvrdenata<br />
linija na siroma{tija, za site korisnici na socijalna pomo{.<br />
Zaradi operacionalizacija na citiranata Programa, Vladata<br />
na Republika Makedonija ja donela Odlukata za kriteriumite, nivoata,<br />
na~inot i postapkata za utvrduvawe i ostvaruvawe na socijalna<br />
pomo{ ("SV RM," br. 31/1996), so koja se utvrdeni pobliskite kriteriumi,<br />
nivoata, na~inot i postapkata za utvrduvawe i ostvaruvawe na<br />
socijalna pomo{ na gra|anite koi se na{le vo polo`ba na socijalna<br />
potreba. Vo ~l. 2 od Odlukata, koj {to e osporen so inicijativata, e<br />
predvideno deka nivoto na socijalnata pomo{ se presmetuva spored<br />
brojot na ~lenovite na doma}instvoto i negovata lokacija. Vo ~lenot<br />
3 od Odlukata e utvrdena osnovicata na socijalnata pomo{ (iznos na<br />
socijalna pomo{ koj se ispla}a za eden vozrasen ~len na doma}instvoto),<br />
i taa iznesuva 1.812,00 denari mese~no za doma}instvata koi<br />
`iveat vo gradovite, i 1.482,00 denari mese~no za doma}instvata koi<br />
`iveat vo selata.<br />
Imaj}i gi predvid odredbite od ~l. 1 st. 1, 8 st. 1 al. 8, 32 i 35 od<br />
Ustavot na Republika Makedonija, citiranite propisi i navodite vo<br />
iniciijativata i odgovorot na inicijativata, Sudot najde deka preku<br />
predvideniot kriterium za utvrduvawe na nivoto na socijalnata pomo{<br />
preku lokacijata na doma}instvoto, ne se povreduva ~l. 9 od Ustavot,<br />
nitu pak drugite ustavni odredbi so koi se garantiraat ekonomskite<br />
i socijalnite prava na ~ovekot i gra|aninot.<br />
396
Imeno, gri`ata za socijalnata za{tita i socijalnata sigurnost<br />
na gra|anite e objektivno uslovena od ekonomskata mo} na dr`avata i<br />
od na~eloto na socijalnata pravednost. Dol`nost e na Republikata, vo<br />
ramkite na ekonomskite mo`nosti, da obezbedi socijalna pomo{ na<br />
{to pogolem broj na korisnici koi se na{le vo situacija na potreba<br />
od takva pomo{. Sledstveno na ova, so Programata za za{tita na socijalno<br />
zagrozenoto naselenie za 1996 godina i so osporenata odluka,<br />
Vladata, vrz osnova na statisti~ki podatoci dobieni od Zavodot za<br />
statistika na Republika Makedonija, gi utvrdila minimalnite tro{oci<br />
za `ivot na godi{no nivo, koi {to tro{oci, spored analizata na<br />
statisti~kite podatoci, se razli~ni za doma}instvata koi `iveat vo<br />
gradovite od tro{ocite na doma}instvata koi `iveat vo selata, poradi<br />
{to e utvrdeno i razli~no nivo na socijalna pomo{ vo zavisnost od<br />
lokacijata na doma}instvoto.<br />
Preku navedeniot na~in na utvrduvawe na nivoto na socijalnata<br />
pomo{ ne doa|a do povreda na na~eloto na ednakvosta na gra|anite<br />
vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na ko`ata,<br />
nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto uveruvawe,<br />
imotnata i op{testvenata polo`ba, nitu pak na na~eloto na ednakvosta<br />
na gra|anite pred Ustavot i zakonite. naprotiv, na ovoj na~in<br />
dr`avata obezbedila eden objektiven kriterium za utvrduvawe na nivoto<br />
na socijalnata pomo{ koja {to spored svojata su{tina ne se ispla}a<br />
pau{alno, tuku treba da gi zadovoluva stvarnite minimalni potrebi<br />
na doma}instvata koi se na{le vo situacija da koristat vakva<br />
pomo{, a vo ramkite na ekonomskite mo`nosti na dr`avata.<br />
3. So Re{enie U. br. 17/1996 od 14. 02. 1996, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 65 st. 3 od Zakonot za zdravstvena<br />
za{tita ("SV RM," br. 38/1991, 46/1993 i 55/1995).<br />
Spored navodite vo inicijativata so osporenata odredba se voveduvala<br />
obvrska za pla}awe na pridones za zdravstveno osiguruvawe<br />
vo zavisnost od prose~niot koeficient na stru~nost, so {to na rabotnicite<br />
so povisok stepen na obrazovanie im bile naru{eni pravata<br />
utvrdeni so ~l. 32 st. 1 i 2 od Ustavot i se sozdavala neednakvost me|u<br />
rabotnicite.<br />
So ~l. 39 od Ustavot, isto taka, mu se garantiralo na sekoj gra-<br />
|anin pravoto na zdravstvena za{tita, pri {to ne bilo predvideno da<br />
se utvrduvaat posebni uslovi za lekuvawe vrz osnova na stru~nost.<br />
So vakviot na~in na opredeluvawe na pridonesot se destrimuliralo<br />
vrabotuvaweto na visokostru~ni kadri, so {to opa|ala i produktivnosta<br />
na trudot.<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija, na sednicata utvrdi<br />
deka vo ~l. 65 od Zakonot e utvrdena osnovicata za presmetuvawe i pla-<br />
}awe na pridonesot za zdravstveno osiguruvawe. Spored najnovite izmeni<br />
na ovoj ~len od Zakonot izvr{eni vo noemvri 1995 godina, kako<br />
osnovica za presmetuvawe i pla}awe na pridonesot za zdravstveno osi-<br />
397
guruvawe od platata se zema bruto platata vo koja se sodr`ani pridonesite<br />
i danocite {to se pla}aat od platata (st. 1). Na gra|anite na<br />
koi ne im se utvrduva ostvarena plata kako osnovica za presmetuvawe<br />
na pridonesot se zema osnovicata od koja se presmetuva i pla}a danok<br />
od plata, zgolemena so pridonesite od plata i danocite (brugo osnovica)<br />
(st. 2).<br />
Spored osporeniot st. 3 od ovoj ~len od Zakonot osnovica za<br />
presmetuvawe na pridonesot od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len se utvrduva<br />
najmalku vo visina od najniskata plata po rabotnik utvrdena so kolektiven<br />
dogovor pomno`ena so prose~niot koeficient na slo`enost na<br />
trudot vo organizacijata i so brojot na rabotnicite vraboteni vo<br />
organizacijata.<br />
Od odredbite od ~l. 34 i 35 od Ustavot proizleguva deka pravoto<br />
na zdravstvena za{tita na gra|anite, kako edna od socijalnite prava<br />
se ostvaruva pod uslovi, na na~in i vo postapka utvrdena so zakon i<br />
so kolektiven dogovor, vrz na~eloto na solidarnost.<br />
Od ovie ustavni odredbi, isto taka, proizleguva deka Republikata<br />
e dol`na da obezbedi normativni i materijalni pretpostavki za<br />
ostvaruvawe na nejzinata ustavna obvrska da se gri`i za socijalnata<br />
za{tita i socijalnata sigurnost. Spored toa, Republikata treba so<br />
normativni akti da gi utvrdi uslovite pod koi mo`e da se ostvaruvaat<br />
socijalnite prava, odnosno vo konkretniot slu~aj pravoto na zdravstvena<br />
za{tita, da gi utvrdi izvorite na sredstvata za obezbeduvawe na<br />
ova pravo i da sozdade normativni pretpostavki site gra|ani pod<br />
ednakvi uslovi da go ostvaruvaat ova svoe pravo i pod ednakvi uslovi<br />
da go podnesat tovarot za obezbeduvawe na sredstva za ostvaruvawe na<br />
ova pravo.<br />
Spored toa, iako so Ustavot ne se opredeleni merila i kriteriumi<br />
za dimenziite i obemot na ostvaruvaweto na pravata od oblasta<br />
na zdravstvenata za{tita, Sudot smeta deka so zakonite i drugite propisi<br />
so koi se ureduvaat pra{awata vo ovaa oblast mora da bidat utvrdeni<br />
na~ela koi ednakvo }e se odnesuvaat na site osigurenici korisnici<br />
na zdravstvena za{tita. Vo tie ramki utvrduvaweto na osnovicata<br />
za presmetuvawe na pridonesite za zdravstveno osiguruvawe pretstavuva<br />
eden od uslovite na ostvaruvaweto na pravoto na gra|anite na socijalno<br />
osiguruvawe. So ogled na toa {to visinata na taa osnovica<br />
(kako ednakva mera za site) e vrzana za slo`enosta na trudot, Sudot<br />
oceni deka so toa se utvrduvaat ednakvi kriteriumi za presmetuvawe<br />
na stapkite na pridonesite za zdravstveno osiguruvawe na onie kategorii<br />
osigurenici koi se nao|aat vo ednakva fakti~ka polo`ba odnosno<br />
koi imaat ist koeficient na slo`enost na trudot.<br />
4. So Re{enie U. br. 66/2002 od 2. 10. 2002, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 26, 27 i 29 od Zakonot za<br />
izmeni i dopolnuvawe na Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe<br />
("SV RM," br. 24/2000).<br />
398
Vo inicijativata se naveduva deka vo Zakonot za penzisko i<br />
invalidsko osiguruvawe, pokraj utvrduvaweto uslovi za steknuvawe<br />
pravo na penzija se regulirani i pra{awata za usoglasuvawe na starosnata<br />
penzija. Na ovoj zakon se praveni nekolku izmenuvawa i dopolnuvawa<br />
i vo pove}eto od niv se menuva regulativata za najniskiot<br />
iznos na starosnata penzija i na~inot na usoglasuvawe na starosnata<br />
penzija pri {to sekoe izmenuvawe na zakonot bilo naso~eno kon nepovolni<br />
uslovi i kon ponatamo{no ograni~uvawe na pravata na korisnicite<br />
na penzija {to bilo sprotivno na ~l. 34 i 35 od Ustavot.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~l. 26 od Zakonot, do<br />
prestanuvawe na va`eweto na Zakonot za isplata na platite vo Republika<br />
Makedonija, platite od porane{nite godini koi se zemaat za<br />
utvrduvawe na penziskata osnova se valoriziraat so koeficienti presmetani<br />
vrz osnova na dvi`ewe na prose~nata plata na vrabotenite vo<br />
nestopanstvoto vo Republikata. Valorizacijata na platite od porane{nite<br />
godini spored koi se utvrduva penzijata, se vr{i spored prose~nata<br />
plata vo poslednata kalendarska godina koja i prethodi na godinata<br />
vo koja osigurenikot go ostvaruva pravoto na penzija. Koeficientite<br />
za valorizacija na platite od porane{nite godini se utvrduvaat<br />
sekoja godina edinstveno vrz osnova na statisti~ki podatoci za<br />
dvi`eweto na prose~nata plata na vrabotenite vo nestopanstvoto vo<br />
Republikata. Koeficientite za valorizacija gi objavuva Fondot.<br />
Spored ~l. 27 od Zakonot, do prestanuvawe na va`eweto na Zakonot<br />
za isplata na platite vo Republika Makedonija najniskiot<br />
iznos na starosna penzija se opredeluva od prose~nata plata ostvarena<br />
vo nestopanstvoto vo Republikata vo prethodnata godina, i toa: za korisnicite<br />
koi penzijata ja ostvarile so penziski sta` nad 35 godini<br />
(ma`), odnosno nad 30 godini (`ena), vo visina od 40%; za korisnicite<br />
koi penzijata ja ostvarile so penziski sta` nad 25 godini (ma`), odnosno<br />
nad 20 godini (`ena), vo visina od 37% i za korisnicite koi penzijata<br />
ja ostvarile so penziski sta` do 25 godini (ma`, odnosno do 20 godini<br />
(`ena), vo visina od 34%. Po prestanuvawe na va`eweto na Zakonot<br />
za isplata na platite vo Republika Makedonija, a pred 1 septemvri<br />
2001 godina, najniskiot iznos na starosna penzija od stav 1 na ovoj<br />
~len }e se ispla}a vo visina na iznosot {to se ispla}al do denot na<br />
prestanuvawe na va`eweto na Zakonot za isplata na platite vo Republika<br />
Makedonija. Opredeleniot najnizok iznos na starosna penzija<br />
od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len povtorno ne se opredeluva i ponatamu se<br />
usoglasuva so procesot so koj se usoglasuvaat i drugite penzii.<br />
Spored ~l. 29 od Zakonot, do prestanuvawe na va`eweto na Zakonot<br />
za isplata na platite vo Republika Makedonija usoglasuvaweto<br />
na starosnata penzija se vr{i od 1 januari i od 1 juli tekovnata godina<br />
spored dvi`eweto na prose~nata plata na vrabotenite vo nestopanstvoto<br />
vo Republikata i toa: od 1 januari spored dvi`eweto na prose~nata<br />
plata na vrabotenite vo nestopanstvoto vo Republikata, ostvarena<br />
399
vo dekemvri prethodnata godina vo odnos na prose~nata plata vo nestopanstvoto,<br />
ostvarena vo juni istata godina i od 1 juli spored dvi`eweto<br />
na prose~nata plata na vrabotenite vo nestopanstvoto vo Republikata,<br />
ostvarena za juni tekovnata godina vo odnos na prose~nata plata<br />
vo nestopanstvoto, ostvarena vo dekemvri prethodnata godina. Usoglasuvaweto<br />
od stav 1 na ovoj ~len se vr{i po~nuvajći od isplatata na<br />
penziite za januari, odnosno juli tekovnata godina. Usoglasuvaweto na<br />
starosnata penzija se vr{i i vo rokovite pokratki od vremeto predvideno<br />
vo st. 1 na ovoj ~len dokolku rastot, odnosno padot na platite<br />
bide pogolem od 5% za eden ili pove}e meseci vo odnos na mesecot za<br />
koj e izvr{eno poslednoto usoglasuvawe. Usoglasenata penzija od st. 3<br />
na ovoj ~len pripa|a od prviot den po mesecot za koj e utvrden porastot<br />
na platite. Zaradi primena na st. 1 na ovoj ~len penzijata ostvarena<br />
vo tekovnata godina prethodno se usoglasuva spored porastot na<br />
platite vo januari taa godina vo odnos na celata prethodna godina.<br />
Od odredbite od ~l. 8 st. 1 al. 7, 34 i 35 st. 1 od Ustavot, jasno<br />
proizleguva deka Ustavot go proklamira i utvrduva op{tiot princip<br />
na pravoto na gra|anite na socijalna sigurnost i socijalno osiguruvawe<br />
koe e prepu{teno da se uredi so zakon i kolektiven dogovor.<br />
Ustavot, isto taka, ja proklamira gri`ata na Republikata za socijalna<br />
za{tita i socijalna sigurnost na gra|anite, koja se ostvaruva vrz<br />
osnova na na~eloto na socijalna pravednost. Spored toa, vidovite na<br />
pravata {to se steknuvaat od socijalnoto osiguruvawe, nivnata visina,<br />
na~in na steknuvawe i koristewe se ureduvaat so zakon.<br />
Ottuka, vrz osnova na ustavnoto ovlastuvawe, zakonodavecot so<br />
zakon gi utvrdil merilata i kriteriumite za opredeluvawe na penziskata<br />
osnova kako i za usoglasuvawe na starosnite penzii i tie se odnesuvaat<br />
na site osigurenici podednakvo dokolku se nao|aat vo ista polo`ba.<br />
Toa {to razli~ni kategorii na osigurenici ne ostvaruvaat<br />
ednakvi prava odnosno nemaat ednakva penziska osnova, tuku obemot na<br />
tie prava i visinata na penziskata osnova i na osnovata za usoglasuvawe<br />
na penziite zavisi od pove}e elementi, ne mo`e da pretstavuva<br />
osnova za povreda na principot na ednakvost.<br />
Dali pritoa oddelni penzioneri koi steknale pravo na penzija<br />
vo razli~ni periodi, koga va`ele razli~ni osnovi za valorizacija na<br />
penziskata osnova, bile dovedeni vo ponepovolna, odnosno razli~na<br />
polo`ba od drugi penzioneri koi se penzionirale vo nekoj prethoden<br />
period koga va`ele drugi kriteriumi za valorizacija na penziskite<br />
primawa e fakti~ko pra{awe, so ogled na toa {to stanuva zbor za razli~ni<br />
zakonski re{enija koi dodeka va`ele ednakvo se odnesuvale na<br />
site osigurenici.<br />
So ogled na iznesenoto, Sudot oceni deka ne mo`e da se postavi<br />
pra{aweto za soglasnosta na osporenite zakonski odredbi so ozna~enite<br />
ustavni odredbi.<br />
400
5. So Odluka U. br. 9/2003 od 22. 05. 2003, Sudot go ukina ~l. 1 i<br />
~l. 2 st. 3 i 4 od Odlukata za izmenuvawe i dopolnuvawe na Odlukata za<br />
uslovite, kriteriumite, visinata, na~inot i postapkata za utvrduvawe<br />
i ostvaruvawe na pravoto na socijalna pomo{ donesena od Vladata na<br />
Republika Makedonija na 2. 12. 2002 godina ("SV RM," br. 91/ 2002).<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka vo odlukata za uslovite, kriteriumite,<br />
visinata, na~inot i postapkata za utvrduvawe i ostvaruvawe<br />
na pravoto na socijalna pari~na pomo{ ("SV RM," br. 15/1998, 21/1998,<br />
28/2001 i 23/2002) vo ~l. 8 po st. 1 se dodavaat dva novi stava 2 i 3 koi<br />
glasat "Navedenite kategorii na barateli od t. 8.1., 8.2., 8.3., 8.4. i 8.5.<br />
so podnesuvawe na baraweto dostavuvaat i smetki za potro{ena elektri~na<br />
energija koi se vodat na ime na nositelot na pravoto ili na<br />
~len na negovoto doma}instvo.<br />
Dokolku pri neposredniot uvid nadle`niot centar za socijalna<br />
rabota utvrdi namerno prenesuvawe na broiloto za potro{ena elektri~na<br />
energija na nositelot na pravoto ili na ~len na negovoto doma}instvo<br />
zaradi ostvaruvawe na pravoto na socijalna pari~na pomo{,<br />
toa doma}instvo ne mo`e da go ostvari pravoto na socijalna pomo{<br />
narednite 12 meseci.<br />
Dokolku nositelot na pravoto so ~lenovite na negovoto doma-<br />
}instvo `ivee vo stan ili ku}a pod zakup, potrebno e zaedno so podnesuvaweto<br />
na baraweto da dostavi i dogovor za zakup za koristewe na<br />
soodvetniot stanben prostor."<br />
Vo ~l. 1 od Zakonot za socijalna za{tita e utvrdeno deka dr`avata<br />
e osnoven nositel na socijalnata za{tita na gra|anite i obezbeduva<br />
uslovi za nejzino ostvaruvawe. Dr`avata go vospostavuva sistemot<br />
na socijalna za{tita i go ovozmo`uva negovoto funkcionirawe,<br />
obezbeduva uslovi za vr{ewe na socijalno - za{titnata dejnost i razviva<br />
formi na samopomo{.<br />
Spored ~l. 29 st. 1 od Zakonot za socijalna za{tita licata sposobni<br />
za rabota i socijalno neobezbedeni, koi spored drugi propisi ne<br />
mo`at da obezbedat sredstva za egzistencija, imaat pravo na socijalna<br />
pari~na pomo{.<br />
Spored st. 2 na ~l. 29 od zakonot pobliskite uslovi, visinata,<br />
kriteriumite i na~inot na ostvaruvawe na pravoto od st. 1 na ovoj ~l.<br />
gi utvrduva Vladata.<br />
Od navedenite ustavni i zakonski odredbi proizleguva ovlastuvaweto<br />
na Vladata poblisku da gi utvrdi uslovite, visinata, kriteriumite<br />
i na~inot na ostvaruvawe na pravoto na socijalna pari~na pomo{.<br />
Trgnuvaj}i od analizata na odredbite od ~l. ~l. 1 st. 1, ~l. 8 st. 1<br />
al. 8, ~l. 34, ~l. 35 i ~l. 91 od Ustavot i navedenite zakonski odredbi, a<br />
imaj}i ja predvid sodr`inata na ~l. 1 od odlukata spored koja Vladata<br />
predvidela dopolnitelen kriterium za ostvaruvawe na pravoto na socijalna<br />
pari~na pomo{ koe pravo baratelot mo`e da go ostvari do-<br />
401
kolku pri podnesuvawe na baraweto podnese dokaz deka elektri~noto<br />
broilo se vodi na ime na podnositelot ili na ~len na negovoto doma-<br />
}instvo, Sudot smeta deka Vladata so utvrduvawe na dopolnitelniot<br />
kriterium gi pre~ekorila ustavnite ramki i osnovi za podelba na vlasta<br />
na zakonodavna, izvr{na i sudska. Ova dotolku pove}e {to Zakonot<br />
za socijalna za{tita ne gi utvrdil osnovnite kriteriumi za ostvaruvawe<br />
na pravoto na socijalna pari~na pomo{, a ovlastuvaweto na Vladata<br />
ne e vo nasoka na operacionalizacija na zakonskata odredba od ~l.<br />
29 st. 2 od Zakonot za socijalna za{tita, tuku osnova i za utvrduvawe<br />
na pravoto na socijalna pari~na pomo{, koi odnosi spa|aat vo domenot<br />
na zakonodavnata vlast {to ne e vo soglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 4, ~l. 91<br />
al. 5 i ~l. 96 od Ustavot.<br />
Ponatamu Sudot utvrdi deka vo ~l. 2 st. 3 i 4 od odlukata e predvideno<br />
deka po st. 1 na ~l. 14 se dodavaat dva novi stavovi vo koi e<br />
predvideno deka po istekot na periodot od {est godini nastanuva prekin<br />
na koristewe na socijalna pomo{ vo narednite 24 meseci.<br />
Pravoto na socijalna pomo{ doma}instvoto mo`e povtorno da<br />
go ostvari soglasno kriteriumite utvrdeni vo Odlukata po istekot na<br />
periodot od st. 2 na ovoj ~len.<br />
Imaj}i gi predvid ve}e navedenite ustavni i zakonski odredbi<br />
kako i sodr`inata na ~l. 2 st. 3 i 4 od Odlukata spored koi po protek<br />
na {est godini nastapuva prekin na koristewe na socijalnata pari~na<br />
pomo{ vo narednite 24 meseci, koe pravo korisnikot povtorno mo`e<br />
da go ostvari soglasno kriteriumite od odlukata, Sudot smeta deka so<br />
predviduvaweto na institutot prekin na pravoto na koristewe na socijalna<br />
pari~na pomo{ za opredelen vremenski period koj prekin go<br />
utvrduva Vladata se doveduva vo pra{awe socijalnata funkcija na<br />
dr`avata, odnosno taa funkcija e suspendirana od Vladata za opredelen<br />
vremenski period, a liceto koe bilo korisnik i koe i po protek na<br />
{est godini e socijalen slu~aj ne mo`e da go ostvari toa pravo na koj<br />
na~in se povreduvaat ustavnite odredbi za karakterot na dr`avata<br />
proklamirana kako socijalna dr`ava i ostvaruvawe na na~eloto na socijalna<br />
za{tita i socijalna sigurnost na ~ovekot i gra|aninot.<br />
6. So Re{enie U. br. 201/2003 od 10. 03. 2004, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 17 st. 1 od Zakonot za penziskoto<br />
i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 80/1993, 14/1995, 71/<br />
1996, 32/1997, 24/2000, 96/2000, 50/2001, 85/2003).<br />
Spored navodite vo inicijativata so osporeniot st. 1 na ~l. 17<br />
od Zakonot se povreduvale odredbite na ~l. 8 st. 1 al. 3 i 8, ~l. 34, ~l.<br />
35 st. 1 i ~l. 51 od Ustavot, zatoa {to spored ovoj stav rabotnikot na<br />
koj rabotniot odnos, soglasno ~l. 108 st. 1 t. 5 od Zakonot za rabotnite<br />
odnosi, mu prestanal poradi napolneti 40 godini penziski sta` ne mo-<br />
`el da se stekne so pravo na starosna penzija. Toa zna~elo deka rabotnikot<br />
vo ovoj slu~aj nemal pravna i socijalna sigurnost se dodeka ne<br />
402
napolni 64 godini `ivot (ma`), odnosno 62 godini `ivot (`ena).<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~l. 17 st. 1 od Zakonot,<br />
osigurenikot steknuva pravo na starosna penzija koga }e napolni 64<br />
godini `ivot (ma`), odnosno 62 godini `ivot (`ena) i najmalku 15 godini<br />
penziski sta`.<br />
Od odredbite od ~l. 34 i 35 st. 1 od Ustavot proizleguva deka<br />
Ustavot na Republika Makedonija samo go utvrduva pravoto na socijalna<br />
sigurnost i socijalno osiguruvawe, a ureduvaweto na ova pravo go<br />
prepu{ta na zakon i kolektiven dogovor. Ustavot, isto taka, ja proklamira<br />
gri`ata na Republikata za socijalnata za{tita i socijalnata<br />
sigurnost na gra|anite soglasno na~eloto na socijalna pravednost.<br />
Vrz osnova na ovie ustavni odredbi, so Zakonot za penziskoto i<br />
invalidskoto osiguruvawe se ureduva zadol`itelnoto penzisko i invalidsko<br />
osiguruvawe, osnovite na kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe,<br />
kako i posebnite uslovi pod koi opredeleni kategorii na<br />
osigurenici gi ostvaruvaat pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe,<br />
kako del od socijalnoto osiguruvawe.<br />
Spored ~l. 3 od ovoj zakon, so zadol`itelnoto penzisko i invalidsko<br />
osiguruvawe po osnova na rabota, a vrz na~eloto na socijalna<br />
pravednost i generaciska solidarnost se ostvaruvaat prava vo slu~aj<br />
na starost, namaluvawe ili gubewe na rabotnata sposobnost, smrt i<br />
telesno o{tetuvawe (osiguran slu~aj).<br />
Me|u pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe koi<br />
mo`at da se steknat pod uslovi utvrdeni so ovoj zakon, spa|a i pravoto<br />
na starosna penzija. Soglasno ~l. 17 st. 1 od Zakonot, koj e osporen so<br />
inicijativata, pravoto na starosna penzija osigurenikot go steknuva<br />
koga }e napolni 64 godini `ivot (ma`) odnosno 62 godini `ivot<br />
(`ena) i najmalku 15 godini penziski sta`, so toa {to vo stavot 2 na<br />
istiot ~len e predvidena dinamikata na realizacija na st. 1 na ovoj<br />
~len so postepeno zgolemuvawe na starosnata granica, taka {to celosnata<br />
primena na ovoj stav e predvideno da se ostvari od 1 januari 2001<br />
godina za ma`, a od 1 januari 2007 godina za `ena.<br />
So osporeniot ~len od Zakonot, koj e noveliran so ~l. 5 od Zakonot<br />
za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto<br />
osiguruvawe ("SV RM," br. 24/2000), a so koj zakon inaku se<br />
izvr{eni pokrupni reformi vo penziskiot sistem, se utvrdeni novi,<br />
odnosno poinakvi uslovi za steknuvawe pravo na starosna penzija vo<br />
odnos na uslovite {to bea utvrdeni pred ovie izmeni. Imeno, so ~l. 5<br />
od ozna~eniot Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto<br />
i invalidskoto osiguruvawe, zakonodavecot go napu{ti dotoga{noto<br />
re{enie spored koe pravoto na starosna penzija, me|u drugoto,<br />
mo`e{e da se ostvaruva i so navr{uvawe na penziski sta` od 35<br />
godini (`ena), odnosno 40 godini (ma`), bez ogled na vozrasta, osven za<br />
osigurenicite od ~l. 30 i 31 od ovoj zakon, ~ii odredbi se od preoden<br />
karakter.<br />
403
Trgnuvaj}i od toa deka soglasno Ustavot, pravoto na socijalna<br />
sigurnost i socijalno osiguruvawe na gra|anite, a vo tie ramki i na<br />
penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, kako del od socijalnoto osiguruvawe,<br />
se ureduva so zakon i kolektiven dogovor, Sudot smeta deka e<br />
pravo na zakonodavecot vo ovaa sfera da gi utvrduva vidovite na prava,<br />
uslovite za steknuvawe, visinata, na~inot na steknuvawe i koristewe<br />
na pravata i drugi pra{awa koi se od zna~ewe za ostvaruvawe na socijalnata<br />
sigurnost na gra|anite.<br />
Spored toa, ne e sporno deka osporenata odredba vo koja konkretno<br />
i jasno se utvrdeni uslovite za steknuvawe na pravoto na starosna<br />
penzija, kako edno od pravata utvrdeni vo Zakonot za penziskoto i<br />
invalidskoto osiguruvawe, e vo funkcija na obezbeduvawe na materijalnata<br />
i socijalnata sigurnost vo slu~aj na nastapuvawe na starost na<br />
gra|anite vrz osnova na nivnata rabota. Od tie pri~ini, spored misleweto<br />
na Sudot ne mo`e osnovano da se postavi pra{aweto za soglasnosta<br />
na osporenata odredba so ~lenovite od Ustavot, vo odnos na koi so<br />
inicijativata se osporuva nejzinata ustavnost.<br />
Navodite vo inicijativata deka so osporenata odredba ne se<br />
obezbeduvala socijalna sigurnost na gra|anite na koi poradi napolnuvawe<br />
na 40 godini penziski sta` rabotniot odnos im prestanal ili }e<br />
im prestane po sila na zakon, a spored ovaa odredba ne mo`at da se steknat<br />
so pravo na starosna penzija bidej}i ne ja ispolnuvaat starosnata<br />
granica, kako eden od dvata uslovi predvideni za steknuvawe na ova<br />
pravo, spored misleweto na Sudot, isto taka, ne mo`at da pretstavuvaat<br />
osnova za postavuvawe na pra{aweto za nejzinata soglasnost so<br />
Ustavot. Prvo, i najbitno, zatoa {to zakonodavecot, kako {to ve}e e<br />
izneseno, soglasno Ustavot ima pravo so zakon da gi utvrduva uslovite<br />
za steknuvawe pravo na starosna penzija preku koe se obezbeduva socijalnata<br />
sigurnost na gra|anite i vtoro, {to so ~l. 30 i 31 od Zakonot za<br />
izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto<br />
osiguruvawe ("SV RM," br. 24/2000) e dadena mo`nost, odnosno pravna<br />
osnova opredelena kategorija osigurenici pravoto na starosna penzija<br />
da go steknuvaat pod uslovite utvrdeni spored propisite koi va`ele<br />
pred primenata na ovie izmeni na Zakonot. Toa prakti~no zna~i deka<br />
osigurenicite koi na denot na po~etokot na primenata na ozna~eniot<br />
Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto<br />
osiguruvawe (spored ~l. 35 od ovoj zakon, ~l. 5 }e se primenuva<br />
od 1. 09. 2000 godina) imale najmalku ispolnet penziski sta` od 35<br />
godini (ma`), odnosno 30 godini (`ena), pravoto na starosna penzija<br />
spored ~l. 30 od Zakonot }e mo`at da go ostvarat do 1. 09. 2005 godina<br />
samo so navr{eni 40 godini (ma`), odnosno 35 godini (`ena) penziski<br />
sta` bez ogled na vozrasta. Do ovaa data e predvideno pod ovie uslovi<br />
pravoto na starosna penzija da mo`at da go ostvarat i osigurenicite<br />
od ~l. 31 od ovoj zakon.<br />
404
3. PRAVO NA POMO[ I POSEBNA ZA[TITA<br />
~l. 35 st. 3 i 4<br />
Republikata im garantira pravo na pomo{ na nemo}nite i na<br />
nesposobnite za rabota gra|ani.<br />
Republikata im obezbeduva posebna za{tita na invalidnite lica<br />
i uslovi za nivno vklu~uvawe vo op{testveniot `ivot.<br />
1. Pravoto na pomo{ Ustavot im go garantira na gra|anite nemo}ni<br />
i nesposobni za rabota kako i posebna za{tita na invalidnite<br />
lica kako i uslovi za nivno vklu~uvawe vo op{testveniot `ivot.<br />
Pod poimot lica so pre~ki vo fizi~kiot i psihi~kiot razvoj,<br />
za koi so sinonimno zna~ewe ~esto se upotrebuva i terminot hendikepirani<br />
lica, se podrazbiraat site lica kaj koi nastanale telesni, mentalni,<br />
senzorijalni komunikativni i bihejvioralni o{tetuvawa, nesposobnosti,<br />
rastrojstva i hendikepi.<br />
Pod poimite o{tetuvawa, nesposobnosti, rastrojstva i hendikepi<br />
se podrazbiraat takvi sostojbi vrz fizi~ki i psihi~ki plan {to<br />
kaj opredeleni lica go onevozmo`uvaat nivniot normalen psihofizi-<br />
~ki razvoj i ottamu nivnoto vklu~uvawe vo `ivotot i rabotata vo<br />
op{testvenata zaednica pod isti uslovi kako i drugite ~lenovi na taa<br />
zaednica. Toa zna~i deka poradi raznovidni o{tetuvawa, nesposobnosti,<br />
rastrojstva i hendikepi od fizi~ki i psihi~ki karakter na takvite<br />
lica im e potrebna za{tita i sozdavawe na posebni uslovi za<br />
nivna edukacija i rehabilitacija kako i za nivno lekuvawe i vrabotuvawe<br />
zaradi pravilen razvoj i celosna integracija vo op{testvenata<br />
sredina.<br />
Pri~inite za javuvaweto na navedenite o{tetuvawa, nesposobnosti,<br />
rastrojstva i hendikepi koi site zaedno mo`eme da gi podvedeme<br />
pod terminot nedostatoci, mo`at da bidat herediteni (nasledni),<br />
kongenitalni (vrodeni) i akvirirani (podocna steknati). Hereditni<br />
se endogeni pri~ini, {to se javuvaat kaj site kategorii na lica<br />
so pre~ki vo fizi~kiot i psihi~kiot razvoj, no najmnogu kaj mentalnata<br />
retardacija. Kongenitalnite se isto taka endogeni pri~ini, {to,<br />
naj~esto se javuvaat za vreme na gravidnata sostojba kaj `enata, odnosno,<br />
od za~etokot do ra|aweto na deteto. Akvirirani se egzogeni (nadvore{ni)<br />
pri~ni, koi nastanuvaat po ra|aweto, kako posledica na razni<br />
zaboluvawa ili mehani~ki povredi.<br />
So ogled na toa {to psihofizi~kite nedostatoci na ovie lica<br />
im go onevozmo`uvaat normalniot psihofizi~ki razvoj i so ogled na<br />
toa, normalnoto vospituvawe i obrazovanie i vklu~uvawe vo `ivotot<br />
vo socijalnata sredina, za niv e potrebno da se obezbedi posebna za{-<br />
tita. Pod takva za{tita se podrazbira organizirawe na nau~no zasnovana<br />
op{testvena gri`a i pomo{ za razvoj i osposobuvawe na ovie<br />
405
lica so cel da ne pretstavuvaat tovar na nivnite semejstva i da se obezbedi<br />
maksimalno koristewe na nivnite prava i interesi pri vklu-<br />
~uvaweto vo redovniot op{testven `ivot.<br />
So poimot na op{testvenata za{tita mnogu tesno pa duri i neraskinlivo<br />
e povrzan i poimot na rehabilitacijata. Pod rehabilitacija<br />
na ovie lica se podrazbira proces so koj se ostvaruvaat celite,<br />
principite i metodite i sredstvata vo osposobuvaweto na licata koi<br />
imaat pre~ki vo fizi~kiot i psihi~kiot razvoj i ottamu opredeleni<br />
socijalni problemi i te{kotii pri socijalnata integracija. So ovoj<br />
proces se nastojuva da se postigne ona {to e maksimalno mo`no vo stimuliraweto<br />
na telesnite, psihi~kite, socijalnite i profesionalnite<br />
sposobnosti, zaradi najdobro koristewe na preostanatite sposobnosti<br />
kaj ovie lica. Ovoj proces pretstavuva organizirana dejnost na nadle-<br />
`nite organi, slu`bi, ustanovi i drugi organizacii, koi vo prv red<br />
nastojuvaat da go namalat hendikepot na ovie lica preku oblikuvawe<br />
na preostanatite sposobnosti, zaradi obezbeduvawe na negovata aktivna<br />
uloga vo op{testvenite nastani i podgotvuvawe za {to posamostoen<br />
`ivot i rabota. Takvata rehabilitacija ima svoi klini~ki (kurativen),<br />
edukativen (vospitnoobrazoven) i socijalnoekonomski del koj<br />
se ostvaruva postapno i so koristewe na sovremenite metodi i tehniki<br />
od soodvetnite nauki.<br />
Od prethodnoto prizleguva deka i poimot na edukacijata pretstavuva<br />
samo eden segment od sevkupnata gri`a za licata so pre~ki vo<br />
fizi~kiot i psihi~kiot razvoj i ottamu ne mo`e da se posmatra izolirano,<br />
tuku kako sostaven del na integralniot sistem na merki i postapki<br />
sprema ovie lica. Toj sklop na zaemno isprepleteni i usoglaseni<br />
elementi {to imaat zaedni~ka cel edukacijata pretstavuva proces<br />
na permanentno nau~no i stru~no prio|awe kon hendikepiranoto<br />
lice zaradi poefikasno sovladuvawe na vospitnite i obrazovnite sodr`ini.<br />
2. Navedenite prava i slobodi se vo soglasnost so op{to prifatenite<br />
normi na me|unarodnoto pravo i nivnoto zna~ewe vo oblasta<br />
na za{titata, edukacijata i rehabilitacijata na licata so posebni<br />
potrebi: hendikepiranite i invalidiziranite lica. Vo ovaa smisla<br />
treba da se istakne deka Organizacijata na Obedinetite Nacii zapo-<br />
~na so organizirana gri`a na ovie lica u{te od 1948 godina preku<br />
oddelni zaklu~oci i preporaki na Ekonomsko - socijalniot sovet, Socijalnata<br />
komisija i Oddelot za rehabilitacija.<br />
Zna~aen me|unaroden dokument vo koj se sodr`ani odredbi od<br />
interes za hendikepiranite lica (~l. 6-15) e i Me|unaroden pat za ekonomski,<br />
socijalni i kulturni prava.<br />
Vo materijalot "Dekada na OON za razvoj 1971/1980" se dadeni<br />
minimalnite merki {to dr`avite ~lenki treba da gi prezemat za za-<br />
{tita na hendikepiranite lica.<br />
406
Vo 1968 od stana na ON e donesena Preporaka za medicinska rehabilitacija<br />
na site grupi na invalidi. Vo pove}e studii na ovaa organizacija<br />
se tretira ranoto otkrivawe, tretmanot i prevencijata na<br />
pri~inite {to doveduvaat do o{tetuvawa, a UNESKO donese dve pogolemi<br />
studii za sistemot na edukacijata (specijalnoto vospituvawe i<br />
obrazovanie na hendikepiranite deca vo nekoi zemji). Vo brojnite preporaki<br />
i rezolucii na UNESKO za osnovnoto i srednoto obrazovanie<br />
se vklu~eni i problemite na invalidnite deca i mladinci. Vo 1960<br />
UNESKO i Me|unarodnoto biro za prosveta vo Pariz svikaa internacionalna<br />
konferancija za problemite vo nastavata so mentalno retardiranite<br />
deca. Toga{ e usvoena i Preporaka br. 51 koja sodr`i pove}e<br />
elementi od va`nost za nacionalnite zakonodavstva.<br />
Me|unarodnata organizacija na trudot so problematikata na<br />
hendikepiranite lica se zanimava od 1922 god. Taa ja izdade Preporakata<br />
br 99 od 1955, za profesionalna rehabilitacija na invalidite vo<br />
koja se sodr`ani osnovnite termini, definicii, celi, metodi i vidovi<br />
na finansirawe i organizacija na rehabilitacijata na invalidite. Od<br />
posebna va`nost za problematikata na rehabilitacijata se i preporakite<br />
87 za profesionalna edukacija i 117 za profesionalna orientacija<br />
koja se odnesuva na invalidnata mladina.<br />
Najgolema svetska organizacija za gri`a na inavalidni lica od<br />
site kategorii e Me|unarodnoto zdru`enie za rehabilitacija na invalidite<br />
od Wujork. Ova zdru`enie ima nekolku me|unarodni komisii<br />
(za edukacija, profesionalna rehabilitacija, praktika i dr.) {to gi<br />
podgotvuvaat negovite kongresi.<br />
Svetskata federacija na gluvite e vode~ka organizacija za problemite<br />
na licata so o{teten sluh. Taa dejstvuva od 1951 god.<br />
Me|unarodnata liga za pomo{ na mentalno retardirani lica<br />
koja ima sedi{te vo Brisel e osnovana i deluva od 1951 god.<br />
Ovie i drugi me|unarodni organizacii redovno odr`uvaat kongresi<br />
na koi se usvoeni zna~ajni rezolucii od oblasta na za{titata,<br />
edukacijata i rehabilitacijata na hendikepiranite lica.<br />
Vo ramkite na ovie usilbi posebno treba da se izdvoi donesuvaweto<br />
Deklaracijata za pravata na mentalno retardiranite lica usvoena<br />
od Generalnoto sobranie na OON na 20. 12. 1971 god. Generalnoto<br />
sobranie na OON vo 1993 donese i nov dokument "Standardni Pravila<br />
za izedna~uvawe na mo`nostite za hendikepiranite lica." 308<br />
3. Za{titata na licata so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj nesposobni<br />
za rehabilitacija e predvidena vo remkite na Zakonot za socijalna<br />
za{tita. So ovoj Zakon se ureduva sistemot i organizacijata<br />
na socijalnata za{tita, pravata od socijalnata za{tita, na~inot na<br />
308<br />
Vidi: <strong>Sulejmanov</strong>, Z Za{tita, edukacija i rehabilitacija na licata<br />
so pre~ki vo fizi~kiot i psihi~kiot razvoj vo Makedonija, ISPPI, Skopje,<br />
1996, str. 245-249.<br />
407
nivnoto ostvaruvawe i na~inot na finansiraweto na socijalnata za-<br />
{tita. Pokraj socijalnata pomo{ koja vrz osnova na ovoj zakon ja koristat<br />
golem broj na lica so psihofizi~ki nedostatoci so ovoj zakon<br />
se regulira i namiruvaweto na tro{ocite za smestuvawe i ishrana na<br />
ovie lica vo ustanovite za socijalna za{tita kako i finansiraweto<br />
na tro{ocite okolu smestuvaweto i ishranata na lica so psihofizi-<br />
~ki nedostatoci {to se osposobuvaat za rabota ako ne koristat takvi<br />
prava po druga osnova. Vrz osnova na ovie prava Ministerstvoto za<br />
trud i socijalna politika gi pokriva site tro{oci vrz ovaa osnova.<br />
Zna~ajno e i toa {to spored ovoj zakon se reguliraat tro{ocite za<br />
umereno, te{ko i najte{ko retardiranite lica smesteni vo ustanovi<br />
za socijalna za{tita. Bidej}i Fondot za penziskoto i invalidskoto<br />
osiguruvawe gi priznava tro{ocite vrzani samo za rehabilitacijata,<br />
preku socijalnata za{tita se obezbeduvaat sredstva za smestuvaweto<br />
na ovie lica vo ustanovite za socijalna za{tita.<br />
Osnovni prava od socijalnata za{tita se: 1 0 postojana pari~na<br />
pomo{, 2 0 osposobuvawe za rabota, 3 0 smestuvawe vo organizacija na socijalna<br />
za{tita ili vo drugo semejstvo i, 4 0 pari~en nadomestok za<br />
pomo{ i nega na drugo lice.<br />
USTAVNOSUDSKA PRAKTIKA<br />
So Re{enie U. br. 79/2002 od 26. 03. 2003, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 23 st. 1 od Zakonot za socijalna<br />
za{tita ("SV RM," br. 50/1997 i 16/2000).<br />
Spored navodite vo inicijativata osporenite odredbi od Zakonot<br />
bile nesoglasni so Ustavot, zatoa {to pravoto na postojana pari-<br />
~na pomo{ go uslovuvat so ednovremeno kumulativno ispolnuvawe na<br />
dva uslovi: 1) liceto da e nesposobno za rabota i 2) liceto da nema<br />
prihodi ili negovite prihodi po site osnovi, kako prihodi na celoto<br />
semejstvo, da bidat pomali od postojanata pari~na pomo{ utvrdena so<br />
ovoj zakon.<br />
Vakvoto kumulativno predviduvawe na uslovite za primawe na<br />
postojana pari~na pomo{, posebno uslovuvaweto na istata so visinata<br />
na prihodite vo celoto semejstvo, ne korespondiralo so ustavno zagarantiranoto<br />
pravo na pomo{ na nemo}ni i nesposobni za rabota gra|ani,<br />
so gri`ata za socijalna za{tita i sigurnost, nitu so na~eloto na<br />
socijalna pravda, zatoa {to ovie prava Ustavot mu gi garantiral na<br />
poedinecot.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka soglasno osporeniot ~l. 23 st. 1<br />
za socijalno neobezbedno lice, vo smisla na ovoj zakon, se smeta lice<br />
koe nema prihodi ili ~ii prihodi, po site osnovi, kako prihod na celoto<br />
semejstvo, se pomali od postojanata pari~na pomo{ utvrdena so<br />
ovoj zakon.<br />
408
Sudot, isto taka, utvrdi deka soglasno ~l. 21 od Zakonot pravo<br />
na postojana pari~na pomo{ ima lice nesposobno za rabota i socijalno<br />
neobezbedno, koe ne mo`e da obezbedi sredstva za svojata egzistencija<br />
vrz osnova na drugi propisi i deka soglasno ~l. 22 st. 1 al. 1 od Zakonot<br />
nesposobno za rabota vo smisla na ovoj zakon se smeta lice so<br />
umereni, te{ki i najte{ki pre~ki vo psihi~kiot razvoj, koe zaradi<br />
stepenot na popre~enosta ne mo`e da se steknuva so obrazovanie, kako<br />
i lice koe po razvojniot period steknalo invalidnost, poradi koja e<br />
nesposobno za rabota (ovie dva ~lena, podnositelot na inicijativata<br />
ne gi osporuva tuku gi povrzuva so osporeniot ~l. 23 st. 1 od Zakonot).<br />
Od sodr`inata na odredbite od ~l. 34, ~l. 35 st. 1, 2 i 3 od Ustavot,<br />
proizleguva deka: Republikata im go obezbeduva pravoto na gra-<br />
|anite na socijalna sigurnost uslovuvaj}i ova pravo da bide utvrdeno<br />
so zakon i kolektiven dogovor. Republikata se gri`i za socijalnata<br />
za{tita i socijalnata sigurnost na gra|anite povikuvaj}i se na na~eloto<br />
na socijalna pravednost koe, kako takvo, bez poblisko opredeluvawe<br />
za negovo realizirawe, e predvideno vo ~l. 8 st. 1 al. 8, kako edna<br />
od temelnite vrednosti na Ustavot. Republikata im garantira pravo<br />
na pomo{ na nemo}nite i na nesposobnite za rabota gra|ani kako poedinci;<br />
Republikata im obezbeduva posebna za{tita na invalidnite<br />
lica i uslovi za nivno vklu~uvawe vo op{testveniot `ivot.<br />
Imaj}i go predvid iznesenoto, Sudot oceni deka vo ostvaruvaweto<br />
na ekonomskite i socijalnite prava na gra|anite, Ustavot upotrebuva<br />
razli~na teminologija: "garantira", "se gri`i" i "obezbeduva"<br />
i deka site ovie termini imaat razli~en intenzitet vo ostvaruvaweto<br />
na ekonomskite i socijalnite prava na gra|anite.<br />
Vo ovaa konstelacija na odnosi, za Sudot e bitno {to Ustavot<br />
upatuva pra{awata od oblasta na socijalnata sigurnost na gra|anite<br />
da se uredat so zakon. Vrz taa osnova e donesen i Zakonot za socijalna<br />
za{tita ("SV RM," br. 50/1997 i 16/2000).<br />
So ovoj zakon, zakonodavecot ja predviduva dr`avata kako osnoven<br />
nositel na socijalnata za{tita na gra|anite i obezbeduva uslovi<br />
za nejzino ostvaruvawe (~l. 1 st. 1).<br />
Soglasno stavot 2 na ovoj ~len od Zakonot, dr`avata go vospostavuva<br />
sistemot na socijalna za{tita i go ovozmo`uva negovoto funkcionirawe,<br />
obezbeduva uslovi za vr{ewe na socijalno za{titnata<br />
dejnost i razviva formi na samopomo{.<br />
Dejnosta od socijalnata za{tita, soglasno ~l. 3 od ovoj zakon e<br />
od javen interes.<br />
Socijalnata za{tita, soglasno ~l. 4 od ovoj zakon, e organizirana<br />
dejnost od strana na dr`avata za spre~uvawe i nadminuvawe na<br />
osnovnite socijalni rizici na koi e izlo`en gra|aninot, semejstvoto<br />
i grupi naselenie vo tekot na `ivotot.<br />
Imaj}i go predvid iznesenoto, Sudot smeta deka Zakonot za socijalna<br />
za{tita gi re{ava site pra{awa svrzani so pravoto na socija-<br />
409
lnata sigurnost na gra|anite, nivnata socijalna za{tita, go re{ava<br />
pravoto na pomo{ na nemo}nite i nesposobnite za rabota gra|ani i im<br />
obezbeduva posebna za{tita na invalidnite lica i uslovi za nivno<br />
vklu~uvawe vo op{testveniot `ivot, poradi {to oceni deka ne dr`i<br />
navodot vo inicijativata spored koj odredbite od ~l. 23 st. 1 vo odnos<br />
na odredbite od ~l. 21 i 22 st. 1 od ovoj zakon me|u sebe ne korespondiraat,<br />
a u{te pomalku deka istite se nesoglasni so Ustavot.<br />
Posebno, Sudot se osvrna na pra{aweto dali primaweto na pari~na<br />
pomo{ na liceto koe gi ispolnuva kriteriumite predvideni za<br />
toa, treba da se uslovuva so visinata na prihodite na celoto semejstvo<br />
ili, pak, toa e individualno pravo na hendikepiranoto lice, nezavisno<br />
od toa od kakvo semejstvo poteknuva.<br />
Spored Sudot, uslovuvaweto na primaweto na pari~na pomo{<br />
na hendikepiranoto lice so prihodite vo negovoto semejstvo e soglasno<br />
so Ustavot, poradi slednoto:<br />
Soglasno ~l. 2 od Zakonot za semejstvoto ("SV RM," br. 80/1992<br />
i 9/1996) semejstvoto e `ivotna zaednica na roditeli i deca i drugi<br />
rodnini, ako `iveat vo zaedni~ko doma}instvo.<br />
Soglasno ~l. 3 od ovoj zakon, odnosite vo semejstvoto se zasnovaat<br />
vrz ramnopravnost, zaemno po~ituvawe, me|usebno pomagawe i<br />
izdr`uvawe i za{tita na interesite na maloletnite deca.<br />
Vo ~l. 11 st. 1 od ovoj zakon e predvideno deka izdr`uvaweto e<br />
pravo i dol`nost na roditelite, na decata i na drugite rodnini utvrdeni<br />
so ovoj zakon, kako i na licata koi `iveat vo bra~na i vonbra~na<br />
zaednica.<br />
Soglasno st. 2 na ovoj ~len od Zakonot, dokolku izdr`uvaweto<br />
ne mo`e da se ostvari od licata od stav 1 na ovoj ~len, na neobezbedenite<br />
~lenovi od semejstvoto, Republikata im obezbeduva sredstva, pod<br />
uslovi opredeleni so zakon.<br />
Vo slu~ajov, tie uslovi se opredeleni so Zakonot za socijalna<br />
za{tita.<br />
Od iznesenite odredbi od Zakonot za semejstvo, spored Sudot,<br />
nedvosmisleno proizleguva deka statusot na hendikepiranoto lice<br />
treba da se gleda vo kontekst na negovoto semejstvo, vo smisla {to istoto<br />
}e dobiva postojana pari~na pomo{, koga e nesposobno za rabota i<br />
koga e socijalno neobezbedeno, odnosno koga prihodite na semejstvoto<br />
ne se na zadovolitelno nivo, i obratno.<br />
So vakviot na~in na reguliraweto na pari~nata pomo{ ne se<br />
povreduva Ustavot, od pri~ina {to gra|aninot kako poedinec nitu<br />
spored Ustavot nitu spored Zakonot ne mo`e da se gleda oddelno, tuku<br />
vo kontekst na negovoto semejstvo vo koe vladeat odnosi na me|usebno<br />
pomagawe i izdr`uvawe.<br />
So drugi zborovi, hendikepiranoto lice }e go ostvari svoeto<br />
pravo na pari~na pomo{ kako poedinec, no vo kontekst na negovoto semejstvo,<br />
poradi {to, Sudot oceni deka, ne mo`e osnovano da se postavi<br />
410
pra{aweto za soglasnosta na Zakonot za socijalnata za{tita so Ustavot<br />
na Republika Makedonija.<br />
4. POSEBNI SOCIJALNI PRAVA<br />
~l. 36<br />
Republikata im garantira posebni socijalni prava na borcite<br />
od Antifa{isti~kata vojna i od site nacionalnoosloboditelni vojni<br />
na Makedonija, na voenite invalidi, na progonuvanite i zatvoranite<br />
za ideite na samobitnosta na makedonskiot narod i negovata dr`avnost,<br />
kako i na ~lenovite na nivnite semejstva koi nemaat mo`not za<br />
materijalna i socijalna egzistencija.<br />
Posebnite prava se ureduvaat so zakon.<br />
Vakvi prava imaat: borcite od Antifa{isti~kata vojna i od<br />
site nacionalnoosloboditelni vojni na Makedonija, voenite invalidi,<br />
progonuvanite i zatvorani lica za ideite na samobitniosta na makdonskiot<br />
narod i negovata dr`avnost, kako i ~lenovite na nivnite<br />
semejstva koi nemaat mo`nosti za materijalna i socijalna egzistencija.<br />
Toa se prava koi se ureduvaat i garantiraat so zakon.<br />
USTAVNOSUDSKA PRAKTIKA<br />
1. So Re{enie U. br. 87/2001 od 2. 12. 2001, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 25 i ~l. 72 st. 1 i st. 2 od<br />
Zakonot za pravata na voenite invalidi, na ~lenovite na nivnite semejstva<br />
i na ~lenovite na semejstvata na padnatite borci ("SV RM,"<br />
br. 13/1996).<br />
Spored navodite vo inicijativata osporenite odredbi od Zakonot<br />
bile nesoglasni so ~l. 9, 13 st. 1, 14 st. 1, 36 i 54 st. od Ustavot na<br />
Republika Makedonija, zatoa {to so niv na voenite invalidi, na ~lenovite<br />
na nivnite semejstva i na ~lenovite na semejstvata na padnatite<br />
borci trajno im se ograni~uvalo da steknuvaat prava vrz osnova na<br />
li~na i semejna invalidnina, {to bilo sprotivno i so Krivi~niot<br />
zakonik na Republika Makedonija.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka spored st. 1 na ~l. 25 od Zakonot,<br />
pravata utvrdeni so ovoj zakon gi nemaat: licata koi prebegale<br />
kon neprijatelot, licata koi pobegnale od vojska ili od voena dol`nost,<br />
vojnicite po dogovor koi u~estvuvale vo vojnata vo Republika<br />
Slovenija, Republika Hrvatska i Republika Bosna i Hercegovina; licata<br />
koi sami se ranile ili povredile zaradi odbegnuvawe na voenata<br />
dol`nost i licata osudeni so pravosilna sudska presuda, poradi u~estvuvawe<br />
na stranata na okupatorot ili na negovite pomaga~i vo vreme<br />
na Narodnoosloboditelnata vojna i narodnoosloboditelnoto dvi`e-<br />
411
we vo Egejskiot del na Makedonija.<br />
Odredbite od stav 1 na ovoj ~len od Zakonot ne se odnesuvaat na<br />
pripadnicite na vooru`enite sili na porane{nata SFRJ od Republika<br />
Makedonija koi soglasno so voenata obvrska u~estvuvale vo vojnata<br />
vo Republika Slovenija, Republika Hrvatska i Republika Bosna i Hercegovina,<br />
a soglasno stavot 3 od Zakonot pravata propi{ani so ovoj<br />
zakon gi nemaat ~lenovite na semejstvata na licata od st. 1 na ovoj<br />
~len osven ~lenovite od st. 2 na ovoj ~len od Zakonot.<br />
Sudot, isto taka, utvrdi deka soglasno ~l. 72 st. 1 od Zakonot,<br />
pravata spored ovoj zakon gi gubat voenite invalidi i ~lenovite na<br />
semejstvoto na padnat borec i ~lenovite na semejstvoto na invalid ako<br />
se osudeni so pravosilna sudska presuda poradi delata predvideni vo<br />
~l. 25 st. 1 t. 5 na ovoj zakon i deka soglasno ~l. 72 st. 2, pravata spored<br />
ovoj zakon gi gubat i ~lenovite na semejstvoto na voen invalid koj go<br />
izgubil pravoto spored ovoj zakon poradi delata predvideni vo ~len 25<br />
st. 1 t. 5 na ovoj zakon.<br />
Od sodr`inata na odredbi od ~l. 9, ~l. 13 st. 1, 14 st. 1, ~l. 36 st.<br />
1 i ~l. 54 st. 1 od Ustavot, ustavotvorecot so niv gi uredil pra{awata:<br />
vo vrska so ednakvosta na gra|anite na Republika Makedonija vo vrska<br />
so prezumcijata na nevinost, vo vrska so prethodnoto zakonsko utvrduvawe<br />
na deloto kako takvo i vo vrska so mo`nosta na ograni~uvaweto<br />
na slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot koga e toa predvideno<br />
so Ustav.<br />
Od sodr`inata na osporenite zakonskite odredbi, isto taka,<br />
proizleguva deka stanuva zbor za dve kategorii korisnici koi ne gi<br />
ostvaruvaat pravata vrz osnova na voen invaliditet, kako i na ~lenovite<br />
na nivnite semejstva i na ~lenovite na semejstvata na padnatite<br />
borci.<br />
Imaj}i gi predvid navedenite ustavni i zakonski odredbi, Sudot<br />
oceni deka osporenite ~lenovi od Zakonot ne se odnesuvaat na steknuvawe<br />
ili gubewe na prava na pravnite subjekti opfateni so nego,<br />
tuku deka so ovie odredbi vsu{nost se vr{i nivna identifikacija,<br />
odnosno opredeluvawe na nivniot status kako lica koi ne mo`at da gi<br />
koristat pravata vrz osnova na li~en invaliditet kako i ~lenovite na<br />
doma}instvoto na ovie lica.<br />
Vo ovoj kontekst, Sudot ja ima{e predvid odredbata od ~l. 36 od<br />
Ustavot spored koja Republikata im garantira posebni socijalni prava<br />
na borcite vo Antifa{isti~kata vojna i od site narodnoosloboditelni<br />
vojni vo Makedonija, na voenite invalidi, na progonuvanite i<br />
zatvoranite za ideite na samobitnosta na makedonskiot narod i negovata<br />
dr`avnost, kako i na ~lenovite na nivnite semejstva koi nemaat<br />
mo`nosti za materijalna i socijalna egzistencija.<br />
Pritoa, st. 2 na ovoj ~len od Ustavot upatuva ovie posebni prava<br />
da se uredat so zakon.<br />
412
Spored Sudot, pri donesuvaweto na osporeniot zakon, rakovoden<br />
od ovaa ustavna odredba, zakonodavecot predvidel pravata vrz<br />
osnova na li~en invaliditet da gi nemaat licata osudeni so pravosilna<br />
sudska presuda poradi u~estvuvawe od stranata na okupatorot ili<br />
na negovite pomaga~i vo vremeto na Narodnoosloboditelnoto dvi`ewe<br />
vo Egejskiot del na Makedonija, poradi {to oceni deka ne mo`e<br />
osnovano da se postavi pra{aweto za ustavnosta na osporenite odredbi<br />
od Zakonot za pravata na voenite invalidi, na ~lenovite na nivnite<br />
semejstva i na ~lenovite na semejstvata na padnatite borci.<br />
[to se odnesuva do pra{aweto za soglasnosta, odnosno nesoglasnosta<br />
na osporeniot zakon so Krivi~niot zakonik na Republika Makedonija,<br />
Sudot, imaj}i go predvid ~l. 110 od Ustavot na Republika Makedonija,<br />
oceni deka ne e nadle`en za ocenuvawe na me|usebnata soglasnost<br />
na zakonite.<br />
2. So Odluka 144/2002 od 18.12. 2002, <strong>Ustavn</strong>iot sud go ukina ~l.<br />
2, ~l. 4 st. 2 i ~l. 9 i 11 od Zakonot za pravata na progonuvanite i zatvoranite<br />
lica za ideite na samobitnosta na makedonskiot narod i negovata<br />
dr`avnost i na ~lenovite na nivnite semejstva ("SV RM," br.<br />
61/2002).<br />
Osporenata odredba od Zakonot predviduva{e za progonuvano i<br />
osuduvano lice za ideite na samobitnosta na makedonskiot narod i negovata<br />
dr`avnost (ponatamu: progonuvano lice), vo smisla na ovoj zakon,<br />
da se smeta lice koe vo periodot od 1945 do 1991 godina, na politi-<br />
~ka i ideolo{ka osnova, a poradi projavenite idei i aktivnosti za sozdavawe<br />
na nezavisna, obedineta i demokratska dr`ava Makedonija,<br />
bilo: internirano; prinudeno na emigracija vo stranstvo; diskriminirano<br />
vo odnos na ostvaruvawe na pravoto na rabota; pritvoreno so pravosilna<br />
sudska odluka podolgo od 30 dena; osudeno na kazna zatvor i<br />
proglaseno za voen bogata{.<br />
Svojstvoto na progonuvano lice, soglasno ~l. 4 st. 1 od Zakonot,<br />
so re{enie go utvrduva Komisijata za utvrduvawe svojstvo na lice progonuvano<br />
i zatvorano za ideite na samobitnosta na makedonskiot<br />
narod i negovata dr`avnost na Vladata na Republika Makedonija, od<br />
~l. 111 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe. Spored<br />
st. 2 od ovoj ~len, pobliski kriteriumi za utvrduvawe na svojstvoto na<br />
progonuvano lice od ~l. 2 na ovoj Zakon i dokumentacijata potrebna za<br />
ostvaruvawe na pravata od ovoj zakon gi propi{uva ministerot za finansii<br />
vo soglasnost so ministerot za trud i socijalna politika i<br />
ministerot za vnatre{ni raboti.<br />
Spored ~l. 9 stav 1 od Zakonot, progonuvanoto lice ima pravo<br />
na ednokraten pari~en nadomestok vo iznos od 50% od prose~nata mese~na<br />
plata isplatena vo Republika Makedonija vo prethodnata godina,<br />
za sekoj mesec pominat na izdr{uvawe kazna zatvor ili internacija, a<br />
spored st. 2 od ovoj ~len, na~inot na isplata na nadomestokot od stavot<br />
1 na ovoj ~len go utvrduva Vladata na Republika Makedonija, a po pre-<br />
413
dlog na ministerot za finansii.<br />
So ~l. 11 st. 1 od Zakonot se ureduva deka liceto od ~l. 2 t. 6<br />
(proglaseno za voen bogata{), korisnik na penzija, na koe penzijata mu<br />
e namalena zaradi nemawe dovolno raboten sta`, ima pravo na priznavawe<br />
na vremeto pominato bez rabota poradi toa {to bilo proglaseno<br />
za voen bogata{ kako vreme pominato na rabota, a spored stavot 2 na<br />
ovoj ~len, pravoto od st. 1 na ovoj ~len se ostvaruva vrz osnova na prethodno<br />
pismeno barawe na progonuvanoto lice i potvrda od Komisijata<br />
od ~l. 4 st. 1 na ovoj zakon, dostaveno do Fondot za penzisko i invalidsko<br />
osiguruvawe na Makedonija.<br />
Ukinuvaj}i gi ovie odredbi od Zakonot, Sudot izrazi stav spored<br />
koj imaj}i ja predvid sodr`inata na ~l. 2 od Zakonot, spored koja<br />
se utvrduva opfatot na licata koi mo`at da se smetaat za progonuvani<br />
i osuduvani za ideite na samobitnosta na makedonskiot narod i negovata<br />
dr`avnost, spored misleweto na Sudot, takvata odredba e nejasna,<br />
nedovolno definirana i opredeliva, taka {to, vo otsustvo na objektivizirani<br />
kriteriumi, za taa kategorija na lica, so osporenata odredba<br />
se opfa}aat i lica koi ne mo`e da se tretiraat kako progonuvani<br />
lica, {to e vo sprotivnost i gi nadminuva ramkite i intenciite na ~l.<br />
36 od Ustavot, Republikata da im garantira posebni socijalni prava<br />
na licata koi bile progonuvani i zatvorani za ideite na samobitnosta<br />
na makedonskiot narod i negovata dr`avnost.<br />
Ponatamu, trgnuvaj}i od toa deka so odredbata na ~l. 4 st. 2 od<br />
Zakonot se dava ovlastuvawe na ministerot za finansii vo soglasnost<br />
so ministerot za trud i socijalna politika i ministerot za vnatre{ni<br />
raboti da gi propi{e pobliskite kriteriumi za utvrduvawe na svojstvoto<br />
na progonuvano lice i dokumentacijata potrebna za ostvaruvawe<br />
na pravata, spored Sudot, takvite ovlastuvwa za organ na dr`avnata<br />
uprava izleguvaat nadvor od ustavnite ramki, i osnovi za podelba na<br />
vlasta, dotolku pove}e {to Zakonot ne gi utvrdil osnovnite kriteriumi,<br />
a ovlastuvaweto za organot na dr`avnata uprava ne pretstavuva<br />
izvr{uvawe na zakonska odredba, tuku osnova za utvrduvawe na kriteriumi<br />
za utvrduvawe na svojstvoto na progonuvano lice, koi odnosi<br />
spa|aat vo domenot na zakonodavnata vlast. So ogled na toa, Sudot oceni<br />
deka taa odredba ne e vo soglasnost so odredbite na ~l. 8 st. 1 al. 4,<br />
~l. 91 al. 5 i ~l. 96 od Ustavot.<br />
Poa|aj}i od sodr`inata na odredbata na ~l. 9 st. 1 od Zakonot,<br />
spored koja progonuvanoto lice ima pravo na ednokraten pari~en nadomestok<br />
vo iznos od 50% od prose~nata mese~na plata isplatena vo<br />
Republikata vo prethodnata godina, za sekoj mesec pominat na izdr`uvawe<br />
kazna zatvor ili internacija, spored misleweto na Sudot, so takviot<br />
na~in na opredeluvawe na nadomestokot se nadminuvaat utvrdenite<br />
ramki za ostvaruvawe na posebnite prava so ~l. 36 na Ustavot.<br />
Imeno, posebnite prava licata mo`at da gi koristat ako nemaat mo`nosti<br />
za materijalna i socijalna egzistencija. So ogled na toa, Sudot<br />
414
oceni deka taa odredba od Zakonot ne e vo soglasnost so odredbata na<br />
~len 36 od Ustavot. Sledstveno na toa, Sudot oceni deka i st. 2 na ~l. 9<br />
od Zakonot ne e vo soglasnost so odredbite na Ustavot, bidej}i Vladata<br />
ne mo`e da go utvrduva na~inot na isplata na nadomestokot, koj<br />
nema osnova vo Ustavot, a so ovlastuvaweto na organot na dr`avnata<br />
uprava se nadminuvaat ustavno utvrdenite ramki vo odnos na nadle`nosta<br />
na toj organ.<br />
Vo odnos na ~l. 11 od Zakonot, spored koj liceto od ~l. 2 t. 6<br />
(proglaseno za voen bogata{), korisnik na penzija, na koe penzijata mu<br />
e namalena zaradi nemawe dovolno raboten sta`, da ima pravo na priznavawe<br />
na vremeto pominato bez rabota poradi toa {to bilo proglaseno<br />
za voen bogata{ kako vreme pominato na rabota, spored misleweto<br />
na Sudot takvata odredba ne sodr`i objektiviziran kriterium za<br />
opfatot na licata (voen bogata{) koi mo`at da se tretiraat kako progonuvani<br />
lica i so nea se nadminuvaat ustavno utvrdenite ramki vo<br />
odnos na garantiraweto na posebnite socijalni prava na licata koi<br />
bile progonuvani i zatvorani za ideite na samobitnosta na makedonskiot<br />
narod i negovata dr`avnost, poradi {to Sudot oceni deka ~len<br />
11 od Zakonot ne e vo soglasnost so odredbite na Ustavot.<br />
3. So Re{enie U. br. 73/2002 od 12. 09. 2002, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na ~l. 71 st. 1 i ~l. 84<br />
st. 2 od Zakonot za pravata na voenite invalidi na ~lenovite na nivnite<br />
semejstva i na ~lenovite na semejstvata na padnatite borci ("SV<br />
RM," br. 13/1996).<br />
Spored navodite vo inicijativata ~l. 71 st. 1 od Zakonot ne bil<br />
vo soglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 1, 3 i 8, ~l. 36, ~l. 40 st. 1 i ~l. 54 st. 1 od<br />
Ustavot na Republika Makedonija, zatoa {to so nego se ukinuva odnosno<br />
odzema ve}e steknatoto pravo na semejna invalidnina i drugi prava<br />
utvrdeni so zakon, odnosno se onevozmo`uva - spre~uva stapuvawe vo<br />
brak.<br />
^len 84 st. 2 od Zakonot ne e vo soglasnost so ~l. 84 st. 1 al, 3,<br />
~l. 15, ~l. 51, ~l. 91 al. 6 i ~l. 96 od Ustavot, zatoa {to po `albite protiv<br />
re{enijata donesen od Republi~kata uprava za pra{awa na borcite<br />
i voenite invalidi ne mo`e da re{ava Ministerstvoto za trud i<br />
socijalna politika, tuku toa mo`e da go pravi samo Vladata za da se za-<br />
~uva dvostepenost vo postapkata.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka osporeniot ~l. 71 st. 1 od Zakonot<br />
e predvideno deka "pravata na semejna invalidnina i drugi prava<br />
spored ovoj zakon mu prestanuvaat na bra~niot drugar so stapuvawe vo<br />
brak, osven ako tie prava gi steknal vrz osnova na nesposobnost za rabota<br />
i toa vdovica pred napolneti 45 godini `ivot, odnosno vdovec<br />
pred napolneti 60 godini `ivot.<br />
Vo ~l. 8 od Ustavot na Republika Makedonija, pokraj drugite<br />
temelni vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija se<br />
utvrdeni i osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot pri-<br />
415
znaeni so me|unarodnoto pravo i utvrdeni so Ustavot, vladeewe na<br />
pravoto, humanizmot i socijalnata pravda i solidarnosta.<br />
Vo ~l. 18 od Zakonot za pravata na voenite invalidi i na ~lenovite<br />
na nivnite semejstva i na ~lenovite na padnatite borci se utvrdeni<br />
pravata na voenite invalidi i na ~lenovite na nivnite semejstva.<br />
Ponatamu vo Zakonot ovie prava se razraboteni vo smisla na<br />
toa koga vdovicata odnosno vdovecot, decata i drugi lica mo`at da gi<br />
koristat ovie prava.<br />
Pritoa, od celinata na zakonot proizleguva deka vdovicata,<br />
odnosno vdovecot, pravoto na semejna invalidnina i drugi prava gi<br />
ostvaruva vrz osnova na bra~nost so voeniot invalid odnosno zaedni~ko<br />
`iveewe i ~uvawe na voeniot invalid do negovata smrt.<br />
So gubewe na statusot na bra~nost odnosno zaedni~koto `iveewe<br />
so voeniot invalid i stapuvawe vo brak so drugo lice sosema logi-<br />
~no e liceto koe e korisnik na semejna invalidnina ili drugi prava da<br />
ne mo`e ponatamu da gi koristi istite, osven ako e nesposoben za rabota<br />
pred napolnuvawe na odredeni godini na `ivot imaj}i go predvid<br />
socijalniot aspekt.<br />
Imaj}i gi predvid navedenite ustavni odredbi, a posebno ustavnata<br />
odredba spored koja posebnite prava na voenite invalidi se ureduvaat<br />
so zakon, celinata na zakonot i osporenata zakonska odredba<br />
spored koja pravata na semejna invalidnina i drugite prava mu prestanuvaat<br />
na bra~niot drugar so stapuvawe vo brak smetame deka ne se povreduvaat<br />
navedenite ustavni odredbi, deka vo konkretniov slu~aj ne<br />
mo`e da stane zbor za steknati prava koi ne mo`at da bidat odzemeni,<br />
nitu pak, za ograni~uvawe na pravoto na korisnikot da mo`e da sklu~i<br />
brak, poradi {to ne mo`e da se postavi pra{aweto za soglasnosta na<br />
osporenata odredba so Ustavot.<br />
Soglasno ~l. 15 od Ustavot na Republika Makedonija, se garantira<br />
pravoto na `alba protiv poedine~nite pravni akti doneseni vo<br />
postapka vo prv stepen pred sud, upraven organ ili organizacija ili<br />
drugi institucii {to vr{at javni ovlastuvawa.<br />
Od iznesenata odredba proizleguva deka Ustavot go garantira<br />
pravoto na `alba protiv navedenite akti, so {to go obezbeduva na~eloto<br />
na dvostepenost vo odlu~uvaweto.<br />
Vo ~l. 24 t. 3 od Zakonot za organizacija i rabota na organite<br />
na dr`avnata uprava ("SV RM," br. 58/2000) predvideno e deka vo sostav<br />
na Ministerstvoto za trud i socijalna politika e i Upravata za<br />
pra{awa na borcite i voenite invalidi.<br />
Spored ~l. 9 st. 2 od Zakonot za re{avawe na sudir na nadle`nosti,<br />
za izzemaweto na slu`benite lica i za organite nadle`ni za re-<br />
{avawe po `albi vo upravnata postapka ("SV SRM," br. 22/1978) e<br />
predvideno deka po `alba protiv prvostepeno re{enie na republi~ki<br />
organ na Upravata koj e vo sostav na drug organ, re{ava organot vo ~ii<br />
sostav e organot {to go donel re{enieto, osven ako so poseben propis<br />
416
e opredeleno po `alba da re{ava drug organ.<br />
Imaj}i go predvid iznesenoto, kako i odredbata od ~l. 15 od<br />
Ustavot, smetame deka so predviduvaweto deka po `albite protiv re-<br />
{enija na Upravata za pra{awa na borcite i voenite invalidi koja<br />
re{ava vo prv stepen, a koja e vo sostav na Ministerstvoto za trud i<br />
socijalna politika, da odlu~uva Ministerstvoto za trud i socijalna<br />
politika e vo duhot na ustavnata intencija za garancija na na~eloto na<br />
dvostepenost vo odlu~uvaweto, odnosno vo vtor stepen da odlu~uva<br />
drug organ na upravata koj ne u~estvuva vo donesuvaweto na prvostepenoto<br />
re{enie, poradi {to oceni deka osporenata odredba ne e vo nesoglasnost<br />
so Ustavot.<br />
5. PRAVO NA ZDRAVSTVENA ZA[TITA<br />
~l. 39<br />
Na sekoj gra|anin mu se garantira pravoto na zdravstvena za{-<br />
tita.<br />
Gra|aninot ima pravo i dol`nost da go ~uva i unapreduva sopstvenoto<br />
zdravje i zdravjeto na drugite.<br />
Ovde se raboti za pravo sekoj gra|anin da pobara i dobie zdravstvena<br />
usluga za za{tita na svoeto zdravje nezavisno od toa dali e ili<br />
ne e vo raboten odnos. Pritoa, gra|aninot ima pravo i dol`nost da go<br />
~uva i unapreduva sopstvenoto zdravje i zdravjeto na drugite.<br />
ME\UNARODNI DOKUMENTI<br />
Me|unaroden pakt za ekonomskite, socijalnite i kulturni prava od<br />
1966<br />
~l. 12<br />
1. Dr`avite stranki na ovoj Pakt mu go priznavaat sekomu pravoto<br />
da u`iva najvisoka dosti`na mera na telesno i du{evno zdravje.<br />
2. Postapkite koi dr`avata stranka na ovoj Pakt }e gi prezeme<br />
za da postigne celosno ostvaruvawe na toa pravo treba da opfatat<br />
merki koi se potrebni za:<br />
a) smaluvawe na procentot na mrtvorodeni i umirawe na deca i<br />
zdrav razvoj na deteto,<br />
b) podobruvawe na site vidovi higiena na okolinata i industriska<br />
higiena,<br />
c) spre~uvawe, lekuvawe i suzbivawe na epidemiski, endemi~ki<br />
i drugi bolesti, kako i<br />
d) sozdavawe uslovi koi na site }e im obezbedat lerkarski uslugi<br />
vo slu~aj na bolest.<br />
417
Evropska socijalna povelba od 1961<br />
~l. 11<br />
Pravo na zdravstvena za{tita<br />
So cel da obezbedat vistinska primena na pravoto na zdravstvena<br />
za{tita, Stranite-dogovorni~ki se obvrzuvaat, neposredno ili<br />
vo sorabotka so javnite i privatnite organizacii, da prezemat soodvetni<br />
merki koi imaat da cel osobeno:<br />
1. da se eliminiraa, vo ramkite na mo`noto, pri~inite za slaboto<br />
zdravje,<br />
2. da se predvidi formirawe na slu`bi za konsultacii i obrazovanie<br />
zaradi podobruvawe na zdravjeto i razvoj na ~uvstvoto za li-<br />
~na odgovornost vo vrska so zdravstvenata sostojba,<br />
3. da se spre~at, vo ramkite na mo`noto, epidemii i drugi bolesti.<br />
USTAVNOSUDSKA PRAKTIKA<br />
1. So Re{enie U. br. 23/1996 od 13. 03. 1996, Sudot ne povede<br />
postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 11, 16 st. 3 i 203-a od Zakonot<br />
za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za zdravstvena za{tita<br />
("SV RM," br. 55/1995).<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~l. 11, pravata od zadol-<br />
`itelnoto zdravstveno osiguruvawe vo ramkite na obemot na pravata<br />
utvrdeni so ovoj zakon i propisite doneseni vrz osnova na nego, osigurenikot<br />
i ~lenovite na negovoto semejstvo gi ostvaruvaat vrz osnova<br />
na zdravstvena legitimacija i dokaz deka pridonesot za zdravstveno<br />
osiguruvawe e platen {to gi izdava Fondot za zdravstveno osiguruvawe.<br />
Soglasno ~l. 16 st. 3 osnovicata za presmetuvawe na pridonesot<br />
se utvrduva najmalku vo visina na najniskata plata po rabotnik utvrdena<br />
so kolektiven dogovor pomno`ena so prose~niot koeficient na<br />
slo`enost na trudot vo organizacijata i so brojot na rabotnicite vraboteni<br />
vo organizacijata.<br />
Spored ~l. 203-a do ureduvaweto na najniskata plata spored kolektiven<br />
dogovor, kako najniska plata vo smisla na ovoj zakon, }e se<br />
zema iznosot od 65% od prose~nata neto plata po rabotnik vo soodvetnata<br />
granka ostvarena vo prethodniot mesec.<br />
Od odredbite od ~l. 34 i 39 od ustavot proizleguva deka garantiranoto<br />
pravo na zdravstvena za{tita na gra|anite, kako edno od socijalnite<br />
prava na ~ovekot i gra|aninot se ostvaruva pod uslovi, na<br />
na~in i vo postapka utvrdeni so zakon i so kolektiven dogovor vrz na-<br />
~eloto na socijalna pravednost. Gri`ata za socijalnata za{tita i socijalnata<br />
sigurnost na gra|anite, vo konkretniot slu~aj pravoto na<br />
zdravstvena za{tita, Republikata ja ostvaruva so donesuvawe na nor-<br />
418
mativni akti so koi gi utvrduva izvorite na sredstvata za ostvaruvawe<br />
na ova pravo, i na~inot na pla}aweto so cel site gra|ani pod ednakvi<br />
uslovi da go ostvarat ova pravo i pod ednakvi uslovi da go podnesat tovarot<br />
na obezbeduvaweto na sredstvata.<br />
So Zakonot za zdravstvena za{tita ("SV RM," br. 38/1991, 46/<br />
1993 i 55/1995), se ureduvaat pravata od zdravstvena za{tita na gra|anite,<br />
odnosite i pravata od zdravstvenoto osiguruvawe, postapkata na<br />
koristeweto na zdravstvenata za{tita i sistemot na organizacijata na<br />
zdravstvenata za{tita.<br />
Soglasno ~l. 3 od ovoj zakon, sekoj ima pravo na za{tita na<br />
zdravjeto, a zaradi ostvaruvawe na odredeni prava vo slu~aj na bolest<br />
ili povreda i drugi prava od zdravstvenata za{tita utvrdeni so ovoj<br />
zakon vrz na~elata na zaemnost i solidarnost, se ustanovuva zadol`itelno<br />
zdravstveno osiguruvawe.<br />
Spored ~l. 35 od Zakonot, svojstvo na osigurenik se utvrduva<br />
vrz osnova na prijava za osiguruvawe koja se podnesuva do Fondot za<br />
zdravstveno osiguruvawe vo rok od 8 dena od denot na zasnovaweto na<br />
rabotniot odnos, odnosno od denot na steknuvaweto na svojstvoto vrz<br />
osnova na koe liceto podle`i na zadol`itelno osiguruvawe.<br />
Soglasno ~l. 37 od Zakonot, pravata od zadol`itelnoto zdravstveno<br />
osiguruvawe vo ramkite na obemot na pravata utvrdeni so ovoj<br />
zakon i propisite doneseni vrz osnova na nego, osigurenikot i ~lenovite<br />
na negovoto semejstvo gi ostvaruvaat vrz osnova na zdravstvena<br />
legitimacija i dokaz deka pridonesot za zdravstveno osiguruvawe e<br />
platen. Zdravstvenata legitimacija i dokazot gi izdava Fondot za<br />
zdravstveno osiguruvawe.<br />
Vrz osnova na iznesenoto proizleguva deka sekoj gra|anin ima<br />
pravo na zdravstvena za{tita, a odnosite i pravata od zdravstvenoto<br />
osiguruvawe kako i postapkata za koristeweto na zdravstvenata za{tita<br />
se ureduvaat so zakon. So ogled na toa {to Zakonot predvidel deka<br />
pravata od zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe, osigurenikot i<br />
~lenovite na negovoto semejstvo gi ostvaruvaat vrz osnova na zdravstvena<br />
legitimacija i dokaz deka pridonesot za zdravstveno osiguruvawe<br />
e platen, Sudot smeta deka ne mo`e da se postavi pra{aweto za soglasnosta<br />
na ~l. 11 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot<br />
za zdravstvena za{tita so Ustavot.<br />
[to se odnesuva do osporeniot ~l. 16 st. 3 i vo vrska so nego ~l.<br />
203-a od Zakonot, sudot oceni deka ne mo`e da se postavi pra{aweto za<br />
nivnata soglasnost so Ustavot od pri~ina {to e pravo na zakonodavecot<br />
da go utvrdi na~inot na obezbeduvawe sredstva za ostvaruvawe na<br />
so zakon zagarantiranite prava i utvrdenite potrebi i interesi na<br />
op{testvoto i na pravata od zdravstvenoto osiguruvawe utvrdeni isto<br />
taka so zakon, kako i da ja opredeli osnovicata za presmetuvawe i pla-<br />
}awe na pridonesot za zdravstveno osiguruvawe.<br />
419
2. So Odluka U. br. 65/1997 od 24. 09. 1997, Sudot go ukina "Izvestuvaweto"<br />
na ministerot za zdravstvo br. 09-573 od 31. 01. 1997 godina<br />
upateno do site javno zdravstveni organizacii vo Republika Makedonija.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka so oddelni odredbi od "Izvestuvaweto"<br />
se ureduvaat odnosi koi ne se odnesuvaat samo na dogovornite<br />
subjekti, odnosno na zdravstvenata organizacija i lekarot, tuku se<br />
odnesuvaat i na gra|anite korisnici na uslugite na zdravstvenata dejnost.<br />
Imeno, vo osporenoto izvestie pokraj drugoto e predvideno deka:<br />
konsultativno-terapevtski uslugi uka`uva zdravstven rabotnik koj<br />
iska`al sopstvena `elba, a ima 10 godini rabotno iskustvo kako doktor<br />
od op{ta medicina ili 3 godini specijalisti~ki sta`; konsultativno-terapevtski<br />
uslugi }e se vr{at na li~no barawe na korisnikot<br />
na zdravstvenata usluga; cenata na poedine~nata zdravstvena usluga ja<br />
pla}a korisnikot od sopstveni sredstva; visinata na cenata na poedine~nata<br />
zdravstvena usluga - konsultacija, iznesuva 1.000,00 denari vo<br />
bruto iznos; vo cenata na uslugata ne vleguvaat nadomestocite {to se<br />
pravat za klini~ki, laboratoriski, rentgenski i drugi zdravstveni<br />
uslugi, odnosno zdravstveni uslugi od drugi zdravstveni raboti; za<br />
ovoj vid na uslugi }e va`at cenite na Fondot za zdravstveno osiguruvawe;<br />
zdravstveniot rabotnik mo`e da dava uslugi najmnogu 4 (~etiri)<br />
~asa vo edna sedmica; zdravstveniot rabotnik uslugite ne mo`e da gi<br />
vr{i vo ramkite na redovnoto rabotno vreme.<br />
So ozna~enite odredbi od izvestieto Sudot oceni deka se ureduvaat<br />
op{ti uslovi za vr{ewe na "dopolnitelnata dejnost" {to treba<br />
da gi ispolnuvaat lekarite. Se utvrduva cenata {to ja pla}aat gra-<br />
|anite za dadenata usluga i nivnoto pravo da baraat davawe na takva<br />
usluga pod predvidenite uslovi; se opredeluva {to vleguva, a {to ne<br />
vleguva vo taa cena; se utvrduva rabotno vreme vo koe mo`e da se davaat<br />
navedenite uslugi i se zabranuva tie uslugi da se davaat vo redovnoto<br />
rabotno vreme, {to zna~i deka istite mo`e da se davaat dopolnitelno<br />
nadvor od rabotnoto vreme.<br />
Poradi vakvite normi proizleguva deka i pokraj nepropi{anata<br />
forma, aktot po svojata sodr`ina i su{tina pretstavuva op{t<br />
normativen akt so koj se ureduvaat odnosi koi nemaat samo interen<br />
tuku i eksteren karakter.<br />
Spored ~l. 39 od Ustavot na sekoj gra|anin mu se garantira pravoto<br />
na zdravstvena za{tita. Gra|aninot ima pravo i dol`nost da go<br />
~uva i unapreduva sopstvenoto zdravje i zdravjeto na drugite.<br />
Soglasno ~l. 34 od Ustavot gra|anite imaat pravo na socijalna<br />
sigurnost i socijalno osiguruvawe utvrdeni so zakon i so kolektiven<br />
dogovor.<br />
Zaradi obezbeduvawe na zdravstvena za{tita, odnosno obezbeduvawe<br />
na odredeni prava vo slu~aj na bolest i povreda i drugi prava od<br />
zdravstvenata za{tita, vrz na~elata na zaemnost i solidarnost, so<br />
420
Zakonot za zdravstvena za{tita ("SV RM," br. 38/1991, 46/1993 i 55/<br />
1995) se ustanovuva zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe, a za oddelni<br />
vidovi prava od zdravstvenata za{tita se ustanovuva dobrovolno<br />
osiguruvawe (~l. 3).<br />
Vo Zakonot se utvrdeni vidovite na pravata {to se obezbeduvaat<br />
vo ramkite na zadol`itelnoto osiguruvawe, opredeleni se osigurenicite,<br />
utvrden e na~inot na pla}awe na uslugite od strana na osigurenicite<br />
i drugite korisnici, utvrdeni se vidovite na zdravstveni<br />
organizacii i se opredeleni uslovite {to treba da gi ispolnuvaat licata<br />
{to mo`at da uka`uvaat zdravstvena za{tita.<br />
Zdravstvenata dejnost e proglasena za dejnost od poseben op{testven<br />
interes odnosno od javen interes (~l. 9 od pre~isteniot tekst<br />
na Zakonot) i e opredelen na~inot na ostvaruvawe na toj interes, a postojnite<br />
zdravstveni organizacii od denot na vleguvaweto vo sila na<br />
ovoj zakon prodol`uvaat da rabotat kako javni zdravstveni organizacii,<br />
pri {to osnova~kite prava gi prezema Republika Makedonija (~l.<br />
200 od pre~isten tekst na zakonot).<br />
Vo Glava IX od Zakonot se utvrdeni uslovite za samostojno<br />
vr{ewe na zdravstvena dejnost so li~en trud, pri {to, pokraj drugoto,<br />
e predvideno liceto da ima soodvetna oprema i prostorii i da ne e vo<br />
raboten odnos ili da ne ostvaril pravo na penzija. Pobliskite uslovi<br />
vo odnos na prostorot i opremata za vr{ewe na zdravstvena dejnost samostojno<br />
so li~en trud gi propi{uva Ministerstvoto za zdravstvo.<br />
Odobrenie za vr{ewe na zdravstvena dejnost samostojno so li~en trud<br />
izdava Minsiterstvoto za zdravstvo (~l. 128 i 129 od Zakonot - pre~isten<br />
tekst).<br />
Spored ~l. 127 odnosno 133 od Zakonot - pre~isten tekst, zdravstvenata<br />
dejnost ne mo`e da se vr{i so li~en trud kako dopolnitelna<br />
dejnost.<br />
Od iznesenoto proizleguva deka so Zakonot se utvrdeni uslovite<br />
pod koi mo`e da se vr{i zdravstvenata dejnost i uslovite {to<br />
treba da gi ispolnuvaat licata koi mo`at da uka`uvaat zdravstvena<br />
za{tita kako vo javnite zdravstveni organizacii taka i samostojno so<br />
li~en trud, pri {to ministerot za zdravstvo ne e ovlasten so svoj akt<br />
da opredeluva posebni uslovi za vr{ewe na ovaa dejnost vo ramkite na<br />
javnite zdravstveni organizacii.<br />
Ponatamu, so Zakonot e izre~no zabraneto zdravstvenata dejnost<br />
da se vr{i so li~en trud kako dopolnitelna dejnost, {to posebno se<br />
odnesuva na javnite zdravstveni organizacii. So Zakonot, isto taka, e<br />
predvidena obvrska za licata {to so li~en trud }e vr{at dejnost da<br />
obezbedat prostorii i oprema pod uslovi propi{ani od Ministerstvoto.<br />
Spored toa zdravstvenata dejnost so li~en trud mo`at da ja<br />
vr{at samo lica koi ne se vo redoven raboten odnos, pri {to so zakon<br />
ne e dopu{teno istata da se vr{i dopolnitelno posle redovnoto rabo-<br />
421
tno vreme.<br />
Ponatamu, so Zakonot za rabotnite odnosi ("SV RM," br. 80/<br />
1993) e opredelena dol`inata na rabotnoto vreme i uslovite pod koi<br />
rabotnoto vreme na odredeni rabotni zada~i mo`e da bide pokratko<br />
ili podolgo od predvidenoto, pri {to, spored ~l. 39 rasporedot, po~etokot<br />
i zavr{etokot na rabotnoto vreme vo oblasta na zdravstvoto se<br />
utvrduva so zakon ili so akt na organot na dr`avnata uprava od soodvetnata<br />
oblast.<br />
Od ovaa odredba proizleguva mo`nost, ako so zakon ne e opredeleno<br />
rabotnoto vreme vo zdravstvoto toa da go utvrdi Ministerstvoto<br />
za zdravstvo kako soodveten organ na dr`avnata uprava, pri {to utvrdenoto<br />
rabotno vreme treba da se dvi`i vo ramkite na dol`inata na<br />
vkupnoto rabotno vreme vo nedelata utvrdeno so Zakonot za rabotnite<br />
odnosi, da obezbedi kontinuirana medicinska pomo{ vo tekot na 24<br />
~asa (~l. 46 od Zakonot za zdravstvena za{tita), no i da obezbedi<br />
dneven i nedelen odmor vo smisla na ~l. 32 od Ustavot i na odredbite<br />
od Zakonot za rabotnite odnosi.<br />
Vo Zakonot za zdravstvena za{tita se opredeleni izvorite na<br />
sredstva za ostvaruvawe na zdravstavenata za{tita i e opredelen na-<br />
~inot na u~estvo na gra|anite vo obezbeduvawe na tie sredstva. Taka,<br />
spored ~l. 5 i 62 do 64 od Zakonot sredstva za zdravstvena za{tita, pokraj<br />
drugoto, se obezbeduvaat od platite na rabotnicite odnosno od<br />
sredstvata na gra|anite i li~ni sredstva na osigurenicite, odnosno<br />
gra|anite.<br />
Vo ~l. 78 od Zakonot e opredelena visinata na sredstvata so koi<br />
gra|anite u~estvuvaat vo cenata na zdravstvenata usluga i na lekovite,<br />
opredeleni se licata koi se osloboduvaat od u~estvo so li~ni sredstva,<br />
pri {to ne e dadeno ovlastuvawe za drug organ ili funkcioner koj<br />
rakovodi so dr`aven organ da go ureduva ova pra{awe na poinakov na-<br />
~in.<br />
So Zakonot, isto taka, e predvideno deka cenite na zdravstvenite<br />
uslugi gi utvrduvaat zaedni~ki zdravstvenite organizacii i Ministerstvoto<br />
za zdravstvo i toa vrz osnova na prethodno utvrdeni kriteriumi,<br />
normativi i standardi. Toa zna~i deka ministerot ne e ovlasten<br />
samostojno da utvrduva ceni za odredeni zdravstveni uslugi.<br />
Vo Zakonot e predvidena obvrska ako po barawe na korisnikot<br />
zdravstvenite uslugi se davaat pod posebni uslovi i nad utvrdenite<br />
standardi dopolnitelno da se doplatuva, pri {to cenovnikot za vakvi<br />
uslugi samostojno go utvrduva zdravstvenata organizacija, {to zna~i<br />
tuka ministerot nema nikakva uloga.<br />
So ogled na toa {to so osporeniot akt na ministerot za zdravstvo<br />
se dopu{ta vr{ewe na zdravstvenata dejnost so li~en trud kako<br />
dopolnitelna dejnost {to ne e dopu{teno so Zakonot, {to utvrdenoto<br />
rabotno vreme za vr{ewe na dopolnitelnata rabota izleguva nadvor<br />
od ramkite na so zakon utvrdenoto rabotno vreme, so {to ne se obezbe-<br />
422
duva dneven i nedelen odmor na zdravstvenite rabotnici, {to se garantira<br />
so ~l. 32 st. 4 od Ustavot i so odredbite na Zakonot za rabotnite<br />
odnosi, {to so nego se opredeluva u~estvo na gra|anite vo obezbeduvawe<br />
na li~ni sredstva za zdravstvena za{tita, {to e pra{awe uredeno<br />
so Zakonot i ne e dopu{teno ministerot da opredeluva drugi mo`ni<br />
oblici na u~estvo na gra|anite so li~ni sredstva, {to so nego se opredeluvaat<br />
ceni za koristewe na zdravstvenite uslugi, za {to so zakonot<br />
ministerot ne e ovlasten da odlu~uva, Sudot oceni deka toa ne e vo<br />
soglasnost so navedenite ustavni i zakonski odredbi.<br />
Ponatamu, so ogled na toa {to spored svojata sodr`ina osporeniot<br />
akt ima karakter na propis, Sudot oceni deka ne e vo soglasnost i<br />
so ~l. 52 od Ustavot, od pri~ini {to so nego nitu e predvideno negovo<br />
objavuvawe, nitu, pak, fakti~ki e objaven.<br />
3. So Re{enie U. br. 150/1997 od 15. 10. 1997, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 1 st. 2 od Zakonot za izmenuvawe<br />
i dopolnuvawe na Zakonot za op{testvena za{tita na decata<br />
("SV SRM," br. 40/1987), odnosno za negovata soglasnost so ~l. 1, ~l. 8<br />
al. 1, ~l. 9 st. 2 i ~l. 39 od Ustavot na Republika Makedonija.<br />
Spored navodite vo inicijativata osnovnite slobodi i prava na<br />
~ovekot i gra|aninot kako temelni vrednosti vo ustavniot poredok na<br />
Republika Makedonija bile uslov za ostvaruvawe na ekonomskite, socijalnite,<br />
kulturnite prava utvrdeni so Ustavot na Republika Makedonija.<br />
So osporenata odredba od Zakonot se negirale ~ovekovite slobodi<br />
i prava utvrdeni so Ustavot, socijalniot karakter na dr`avata<br />
Republika Makedonija, zatoa {to dr`avata ne se gri`ela za najmladata<br />
populacija po ra{aweto na ~etvrtoto dete i ponatamu so skratuvaweto<br />
na pravoto na dodatok na deca.<br />
Osporenata odredba ne bila vo soglasnost i so ~l. 9 st. 2 od Ustavot<br />
na Republika Makedonija zatoa {to go ograni~uvala pravoto na<br />
dodatok na deca od ~etvrtoto dete po ra|awe i natamu, so {to ovie<br />
deca bile vo neednakva polo`ba so predhodno rodenite deca - nivnite<br />
bra}a i sestri.<br />
Ponatamu, osporenata odredba ne bila vo soglasnost i so ~l. 41<br />
st. 1 od Ustavot spored koj, pravo na ~ovekot slobodno da odlu~uva za<br />
sozdavawe na deca.<br />
Osporenata odredba ne bila vo soglasnost i so ~l. 39 st. 1 od<br />
Ustavot, zatoa {to na ~etvrtoto i popnatamu rodenite deca im go<br />
skratuvala pravoto na zdravstvena za{tita.<br />
Na sednicata Sudot utvrdi deka <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika<br />
Makedonija, postapuvajki po predmetot U. br. 154/95 ~ij predmet na<br />
ocenuvawe bila osporenata odredba na Zakonot od aspekt na nejzinata<br />
ustavnost so ~l. 41 od Ustavot, na sednicata odr`ana na 24 maj 1995<br />
godina, donel re{enie za nepoveduvawe postapka. Pritoa, vo obrazlo-<br />
`enieto na Re{enieto se naglasuva deka ~ovekot ima pravo slobodno<br />
da odlu~uva za sozdavawe na deca, me|utoa, toj kako roditel, pokraj<br />
423
pravoto ima i primarna dol`nost i odgovornost da se gri`i za podignuvawe<br />
i razvojot na decata, dodeka Republikata, vo ramkite na svoite<br />
mo`nosti, vo zavisnost od ekonomskiot i socijalniot razvoj, im dava<br />
soodvetna pomo{ na roditelite vo obezbeduvaweto na finansiski sredstva<br />
zaradi podobruvaweto na uslovite za `ivot potrebni za razvojot<br />
na deteto.<br />
Imajki go predvid iznesenoto, Sudot oceni deka ~l. 19 st. 2 od<br />
Zakonot e soglasen so ~l. 40 st. 1 i ~l. 41 od Ustavot.<br />
So ogled na toa {to osporenata odredba od Zakonot bila predmet<br />
na ocena pred ovoj sud odnosno za istata rabota ve}e odlu~uval od<br />
aspekt na nejzinata ustavnost so ~l. 40 st. 1 i ~l. 41 st. 1 od Ustavot, a<br />
nema osnovi za poinakvo odlu~uvawe, soglasno ~l. 28 al. 2 od Delovnikot<br />
na <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija, odlu~i kako vo t. 2 od<br />
ova re{enie.<br />
Potenciraweto na socijalniot karakter na dr`avata so Ustavot,<br />
vsu{nost, ja izrazuva ulogata na dr`avata vo oblasta na socijalnata<br />
i ekonomskata politika. Taa uloga se ostvaruva preku anga`iranosta<br />
na dr`avata za postignuvawe na celite za ekonomskiot razvoj, {to<br />
pogolema vrabotenost, ednakvi mo`nosti za `ivot i rabota, socijalno<br />
osiguruvawe i za{tita na minimalniot standard na gra|anite bez<br />
ogled na socijalnata i op{testvenata polo`ba. Spored toa, preku socijalniot<br />
karakter na dr`avata Ustavot gi akceptira realnite problemi<br />
na op{testvoto i gra|aninot vo zadovoluvaweto na negovite<br />
potrebi.<br />
Temelnite vrednosti na <strong>Ustavn</strong>iot poredok na Republika Makedonija<br />
pred sî go potenciraaat negoviot demokratski karakter zatoa<br />
{to na nov na~in go utvrduva odnosot na ~ovekot i gra|aninot so vlasta<br />
i nejzinite gra|ani. Vo princip slobodite i pravata se tretiraat<br />
kako granica koja vlasta ne mo`e da ja pre~ekori, ne{to koe spored<br />
voljata na vlasta se stesnuva ili eventualno se {iri, tuku tie se<br />
op{ta ramka za dejstvuvawe na vlasta.<br />
Utvrduvajki gi slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot,<br />
Ustavot istovremeno utrduva i sistem za za{tita na ovie slobodi i<br />
prava. Prvo, deka slobodite i pravata utvrdeni so Ustavot se ostvaruvaat<br />
vrz osnova na nego i deka na~inot na ostvaruvawe na oddelni slobodi<br />
i prava mo`e da se propi{e samo so zakon i toa samo koga toa e<br />
predvideno so Ustavot ili koga toa e neophodno za nivnoto ostvaruvawe.<br />
Vtoro, slobodite i pravata garantirani so Ustavot ne mo`at da se<br />
odzemat ili da se ograni~at, odnosno mo`at da se ograni~at samo vo<br />
slu~ai utvrdeni so Ustavot.<br />
Poa|ajki od vakvoto sva}awe za socijalniot karakter na dr`avata<br />
i za osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot priznati<br />
vo me|unarodnoto pravo i utvrdeni so Ustavot, spored mislewe na Sudot<br />
pravoto na dodatok na deca treba da se gleda vo kontekst na ustavnite<br />
garancii za posebnata gri`a i za{tita na semejstvoto i pravoto<br />
424
na ~ovekot slobodno da odlu~uva za sozdavawe na deca.<br />
Od ustavnite odredbi, proizleguva deka ~ovekot ima pravo slobodno<br />
da odlu~uva za sozdavawe na deca, a Republikata e dol`na, zaradi<br />
usoglasen ekonomski i socijalen razvoj da vodi humana populaciona<br />
politika. Spored toa, pravoto na ~ovekot slobodno da odlu~uva za sozdavawe<br />
na deca e usloveno i so funkcijata na dr`avata da vodi humana<br />
populaciona politika. So drugi zborovi, i pokraj toa {to bitieto na<br />
ustavnata garancija upatuva na slobodnata voqa na sopru`nicite da<br />
odlu~uvaat za brojot na decata, toa ne mo`e da se vr{i sosema stihijno<br />
i nekontrolirano nadvor od uslovite i mo`nostite kako na semejstvoto<br />
taka i na op{testvoto. Pritoa, Republikata so odredeni merki<br />
na ekonomskata politika mo`e da gi utvrdi i osnovite za realnoto<br />
planirawe na semejstvoto. Vo taa smisla i pravoto na dodatok na deca<br />
so tretoto dete mo`e da pretstavuva merka na ekonomska politika na<br />
dr`avata.<br />
Spored misleweto na Sudot, predviduvaweto na institucijata<br />
"dodatok na deca" ima socijalno za{titen karakter i preku obezbeduvaweto<br />
na ova pravo Republikata samo pridonesuva za vospituvawe i<br />
obrazovanie na decata i toa pod uslovi i na na~in utvrdeni so zakon.<br />
Roditelite pokraj ova pravo imaat primarna dol`nost i odgovornost<br />
da se gri`at za podigawe i razvoj na decata, a Republikata, vo zavisnost<br />
od ekonomskiot i socijalniot razvoj im dava soodvetna pomo{ na<br />
roditelite potrebna za razvojot na deteto. Posebna za{tita na decata<br />
Ustavot garantira samo za decata bez roditeli i roditelska gri`a.<br />
Spored misleweto na Sudot, ~ovekot ostvaruvajki go svoeto<br />
ustavno pravo slobodno da odlu~uva za sozdavawe na deca, isto taka,<br />
prezema obvrska za izdr`uvawe, vospituvawe i obrazovanie na decata,<br />
a Republikata, vo zavisnost od ekonomskiot i socijalniot razvoj, ocenuva<br />
kakva populaciona politika }e sproveduva i vo taa smisla da<br />
opredeluva dali pravoto na dodatok na deca }e go obezbeduva za prvite<br />
tri rodeni deca ili site deca ili nitu edno rodeno dete.<br />
<strong>Ustavn</strong>iot princip "site se ednakvi pred zakonot" go obvrzuva<br />
zakonodavecot da ne vnesuva odredbi vo koi se pravi razlika me|u lu-<br />
|eto, kako i obvrska za organite i drugite subjekti ednakvo da gi primenuvaat<br />
zakonite {to zna~i vo isti slu~ai da donesuvaat isti odluki,<br />
vodejki smetka za osobenostite na slu~ajot i negovo individualizirawe.<br />
Poa|ajki, pak, od celinata na Zakonot pravoto na dodatok na<br />
deca se obezbeduva na deca na rabotnici i gra|ani izedna~eni vo pogled<br />
na ova pravo so rabotnicite (pratenici, rabotnici koi koristat<br />
pravo na nadomestok vrz osnova na vrabotuvawe ili nevrabotenost),<br />
{to zna~i deka decata sami za sebe ne go ostvaruvaat ova pravo. Spored<br />
toa, eventualnata povreda na ustavniot princip za ednakvost na gra|anite<br />
pred zakonot treba da se gleda od aspekt na gra|aninot roditel, a<br />
ne od aspekt na decata.<br />
425
Spored misleweto na Sudot, i pokraj toa {to planiraweto na<br />
semejstvoto pretstavuva strogo intimna sfera na sopru`nicite, pravoto<br />
slobodno da odlu~uvaat za sozdavawe na deca, vo toj kontekst i<br />
ednakvosta na decata ne treba da se gleda izolirano od ustavnata obvrska<br />
na dr`avata da vodi humana populaciona politika, zaradi usoglasen<br />
ekonomski i socijalen razvoj i obvrskata na roditelite za nivno<br />
izdr`uvawe, a vo tie ramki i so zakon da gi opredeli uslovite za koristewe<br />
na ova pravo. Zakonodavecot, utvrduvajki gi uslovite za koristewe<br />
pravo na dodatok na deca do tretoto dete po ra|awe, ovie gra|ani<br />
gi stavil vo ednakva pravna polo`ba za razlika od drugite gra|ani.<br />
So drugi zborovi ostvaruvaweto na ustavniot princip na ednakvost na<br />
gra|anite pred Zakonot treba da se gleda vo ednakvata pravna polo`ba<br />
na gra|anite, odnosno site gra|ani vo ostvaruvaweto na pravoto na dodatok<br />
na deca do tretoto dete na ra|awe se ednakvi, poradi {to Sudot<br />
smeta deka i od ovoj aspekt ne mo`e da se postavi pra{aweto za ustavnosta<br />
na osporenata odredba.<br />
Vo pogled na navodite vo inicijativata deka osporenata odredba<br />
ja suspendira i zdravstvenata za{tita na decata rodeni po tretoto<br />
dete, Sudot utvrdi deka pravoto na zdravstvena za{tita, e regulirano<br />
so Zakonot za zdravstvena za{tita, odnosno ne e predmet na ureduvawe<br />
na ovoj zakon poradi {to ne mo`e da se postavi pr{aweto za nejzinata<br />
soglasnost so ustavnata garancija za pravoto na zdravstvena za{tita<br />
na gra|anite, utvrdena vo ~l. 39 od Ustavot.<br />
4. So Odluka U. br. 207/1999 od 07. 06. 2000, Sudot go ukina<br />
Upatstvoto za izbor na lekar vo primarnata zdravstvena za{tita od<br />
oblasta na medicinata br. 09-3889 od 16. 07. 1997 godina, doneseno od<br />
ministerot za zdravstvo, zaedno so izmenite na Upatstvoto vo forma<br />
na objasnuvawa za sproveduvawe na Zakonot za zdravstvena za{tita vo<br />
vrska so izborot na lekar.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka Upatstvoto za izbor na lekar vo<br />
primarnata zdravstvena za{tita od oblasta na medicinata e doneseno<br />
od ministerot za zdravstvo, vrz osnova na ~l. 59 st. 1 t. 4 od Zakonot za<br />
zdravstvena za{tita. Spored ovoj ~l., zaradi ostvaruvawe na zagarantiranite<br />
prava i utvrdenite potrebi i interesi na op{testvoto i ostvaruvawe<br />
na pravata i obvrskite od zdravstvenoto osiguruvawe, Ministerstvoto<br />
za zdravstvo poblisku go ureduva na~inot na ostvaruvaweto<br />
na pravata i obvrskite od zdravstvenoto osiguruvawe. Taka, so Upatstvoto<br />
e ureden na~inot i postapkata za izbor, promena i zamena na<br />
lekar vo primarnata zdravstvena za{tita, ovlastuvawata i obvrskite<br />
na izbraniot lekar, kako i pravata i obvrskite na osigurenicite vo<br />
postapkata za izbor na lekar.<br />
Spored izvestuvaweto od Ministerstvoto za zdravstvo br. 09-<br />
719/1 od 24. 01. 2000 godina, vo Upatstvoto se izvr{eni izmenuvawa i<br />
toa: vo pravniot osnov zborovite: "Vrz osnova na ~l. 59 st. 1 t. 4 od<br />
Zakonot za zdravstvena za{tita ("SV RM," br. 38/1991, 46/1993 i 55/<br />
426
1995), Ministerstvoto za zdravstvo donese" se bri{at; naslovot "Upatstvo"<br />
se zamenuva so naslovot "Objasnuvawa," vo naslovot "III Prava i<br />
obvrski na osigurenicite vo postapkata za izbor na lekar" st. 3 se zamenuva<br />
so nov stav koj glasi: "Naodite od izvr{eniot specijalisti~ki,<br />
odnosno subspecijalisti~ki pregled i drugite ispituvawa gi dostavuva<br />
na uvid na izbraniot lekar, zaradi natamo{no lekuvawe i sledewe,"<br />
i od denot na dobivaweto na ova izvestuvawe Upatstvoto za<br />
izbor na lekar vo primarnata zdravstvena za{tita od oblasta na medicinata<br />
}e se primenuva kako "Objasnuvawa za izbor na lekar vo primarnata<br />
zdravstvena za{tita."<br />
Spored misleweto na Sudot izvr{enite izmeni na Upatstvoto<br />
od strana na ministerot za zdravstvo, nemaat vlijanie vrz pravniot karakter<br />
na Upatstvoto bidej}i osporeniot akt i ponatamu sodr`i obvrski<br />
za osigurenicite. Trgnuvaj}i od sodr`inata na Upatstvoto, a osobeno<br />
od glavata III - Prava i obvrski na osigurenicite vo postapkata za<br />
izbor na lekar, spored misleweto na Sudot, nesporno e deka stanuva<br />
zbor za op{t akt vo koj pokraj na~inot i postapkata za izbor na lekar,<br />
promena i zamena na izbraniot lekar i ovlastuvawata i obvrskite na<br />
izbraniot lekar, se sodr`ani i obvrski za osigurenicite. Upatstvoto,<br />
isto taka, sodr`i i norma spored koja po barawe na osigurenikot za<br />
promena na izbraniot lekar poradi "drugi opravdani pri~ini" odlu-<br />
~uva rabotovodniot organ na zdravstvenata organizacija, bez pritoa da<br />
se predvidat prava za osigurenicite vo smisla na toa tie da mo`at da<br />
podnesuvaat prigovori protiv odlu~uvaweto na rabotovodniot organ<br />
na zdravstvenata organizacija. Tokmu poradi toa, Sudot oceni deka<br />
gra|anite - osigurenici treba da bidat zapoznati so svoite obvrski i<br />
toa na na~in {to Upatstvoto treba da se objavi vo "Slu`ben vesnik na<br />
Republika Makedonija", imaj}i predvid deka celta na objavuvaweto na<br />
aktot e negovoto obnaroduvawe kako garancija za ostvaruvaweto na<br />
pravata i slobodite na ~ovekot i gra|aninot. Poradi toa, Sudot oceni<br />
deka Upatstvoto ne e vo soglasnost so ~l. 52 st. 1 od Ustavot spored koj<br />
zakonite i drugite propisi se objavuvaat pred da vlezat vo sila.<br />
5. So Odluka U. br. 142/2001 i 170/2001 od 20. 11. 2002, Sudot gi<br />
ukina ~l. 5 st. 4, ~l. 10 vo delot "mo`e" i "dopolnitelni do" i ~l. 13<br />
od Pravilnikot za na~inot na pla}awe na zdravstvenite uslugi vo primarnata<br />
zdravstvena za{tita, donesen od Upravniot odbor na fondot<br />
za zdravstveno osiguruvawe ("SV RM," br. 48/2001).<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka vrz osnova na ~l, 56 st. 1 t. 3 i<br />
~l. 69 od Zakonot za zdravstveno osiguruvawe ("SV RM," br. 25/2000, 34/<br />
2000 i 96/2000) Upravniot odbor na Fondot za zdravstveno osiguruvawe<br />
na 11. 05. 2001 donel Pravilnik za na~inot na pla}aweto na zdravstvenite<br />
uslugi vo primarnata zadravstvena za{tita.<br />
Vo osporeniot ~l. 5 od Pravilnikot e predvideno deka pla}aweto<br />
na uslugite na zdravstvenata ustanova na izbraniot lekar od primarnata<br />
zdravstvena za{tita se vr{i po sklu~uvawe na dogovor spored<br />
427
ojot na osigurenite lica koi izbrale lekar vo zdravstvenata ustanova<br />
pomno`en so soodvetniot broj na poeni na nadomestokot za kapitacija.<br />
Nadomestokot za kapitacija, vo smisla na ovoj pravilnik, e potencijalen<br />
mese~en iznos na nadomestok koj osigurenoto lice mo`e da<br />
go donese kako iznos koj se pla}a na zdravstvenata ustanova na izbraniot<br />
lekar za obezbeduvawe na uslugite od ~l. 2 na ovoj pravilnik. Nadomestokot<br />
za kapitacija mo`e da se sostoi od soodveten broj na poeni<br />
za: 1. osnovna kapitacija, 2. kapitacija po osnov na oddale~enost, 3. kapitacija<br />
po osnov na ruralni podra~ja.<br />
Brojot na poeni od stav 3 na ovoj ~len nemo`e da bide povisok<br />
od 2500 poeni po izbran lekar.<br />
Vo ~l. 10 od Pravilnikot e predvideno deka Fondot "mo`e" da<br />
isplati na zdravstvenata ustanova na izbraniot lekar "dopolnitelni<br />
do" 30% od nadomestokot za kapitacija utvrden soglasno ~l. 6, 7 i 8 od<br />
ovoj pravilnik, kako nadomestok za slednite aktivnosti: 1. preventivni<br />
merki i aktivnosti koi proizleguvaat od preventivnite programi,<br />
2. rano otkrivawe na hroni~ni nezarazni zaboluvawa i soodvetno vodewe<br />
na istite, 3. aktivnosti za rano otkrivawe na malignite bolesti, 4.<br />
antenatalna i postpartalna kontrola na zdravstvenata sostojba i gri-<br />
`a za `enskata populacija, 5. racionalno koristewe i racionalno<br />
prepi{uvawe na lekovi, 6. racionalno upatuvawe na povisoko nivo na<br />
zdravstvena za{tita, 7. racionalno i opravdano prepi{uvawe na boleduvawe,<br />
8. drugi propi{ani aktivnosti.<br />
Nadomestokot od stav 1 na ovoj ~len se pla}a na zdravstvenata<br />
ustanova na izbraniot doktor ako se ispolneti aktivnostite za postignuvawe<br />
na opredelenite celi utvrdeni vo programite i drugi podzakonski<br />
akti za sekoe trimese~je od godinata.<br />
Ponatamu, Sudot utvrdi deka vo ~l. 13 od Pravilnikot, Fondot<br />
naso~uva 2% od nadomestokot na kapitacija utvrden soglasno ~l. 9 st. 1<br />
na ovoj pravilnik na soodvetnite organizacii za realizacija na kontinuirana<br />
medicinska edukacija i kontinuiran profesionalen razvoj za<br />
lekarite od primarna zdravstvena za{tita i za stru~na obuka na sestrite<br />
od primarna zdravstvena za{tita.<br />
Spored ~l. 53 od Zakonot za zdravstveno osiguruvawe ("SV RM,"<br />
br. 25/2000) Fondot za zdravstveno osiguruvawe se osnova za sproveduvawe<br />
na pravata i obvrskite od zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe.<br />
Fondot vr{i dejnost od javen interes i vr{i javni ovlastuvawa<br />
utvrdeni so ovoj zakon.<br />
Vo ~l. 54 t. 5 od Zakonot, pokraj drugite raboti, {to mu se dovereni,<br />
Fondot "gi pla}a zdravstvenite uslugi za osigurenite lica na<br />
zdravstvenite ustanovi koi gi obezbeduvaat zdravstvenite uslugi".<br />
Spored ~l. 56 st. 1 t. 3 od Zakonot, upravniot odbor na fondot<br />
gi donesuva op{tite akti predvideni so ovoj zakon.<br />
428
Vo ~l. 69, pak, od Zakonot e predvideno deka fondot so op{t<br />
akt, utvrduva kriteriumi za sklu~uvawe na dogovori so zdravstvenite<br />
ustanovi i za na~inot na pla}awe na zdravstveni uslugi spored brojot<br />
na osigurenite lica vo primarnata zdravstvena za{tita, utvrdenite<br />
ceni na zdravstvenite uslugi, programite za oddelni vidovi zdravstvena<br />
za{tita odnosno uslugi i drugi kriteriumi.<br />
Ministerot za zdravstveo dava soglasnost na op{tiot akt od st.<br />
1 na ovoj ~len.<br />
Spored ~l. 70 od Zakonot, za izvr{uvawe na zdravstvenite uslugi<br />
Fondot sklu~uva dogovori so zdravstvenite ustanovi.<br />
Vo dogovorot od st. 1 na ovoj ~l. se ureduva vidot, obemot, kvalitetot<br />
i rokovite za ostvaruvawe na zdravstvenata za{tita, odnosno<br />
zdravstvenite uslugi, na~inot na presmetuvaweto i pla}aweto na zdravstveni<br />
uslugi, pri~inite i uslovite pod koi mo`e da se raskine dogovorot.<br />
Vo ~l. 63 od Zakonot e predvideno deka Fondot vrz osnova na<br />
na~eloto na efikasno efektivno i ekonomi~no koristewe na sredstvata<br />
gi pokriva tro{ocite za zdravstvenite uslugi opfateni vo osnovniot<br />
paket na zdravstvenite uslugi {to zdravstvenite ustanovi gi<br />
pru`aat na osigurenite lica, lekovi, pomo{ni medicinski materijali<br />
koi slu`at za primena na lekovite i sanitetski materijal potreben za<br />
lekuvawe utvrdeni so op{t akt, protezi, ortopedski i drugi pomagala,<br />
pomo{ni i sanitetski spravi i materijali i zabotehni~ki sredstva,<br />
utvrdeni so op{t akt; pari~ni nadomestoci; investicioni vlo`uvawa<br />
za sozdavawe i podobruvawe na uslovite za uka`uvawe na zdravstvenite<br />
uslugi na osigurenite lica i drugo.<br />
Od analizata na zakonskite odredbi proizleguva deka Fondot<br />
za zdravstveno osiguruvawe so op{t akt e ovlasten da gi utvrdi kriteriumite<br />
za sklu~uvawe na dogovori so zdravstvenite ustanovi kako i<br />
da go utvrdi na~inot na pla}awe, odnosno visinata na zdravstvenite<br />
uslugi.<br />
Me|utoa, utvrduvaweto na kriteriumite i na~inot na pla}awe<br />
na zdravstvenite uslugi ne podrazbira ovlastuvawe na Fondot da go<br />
opredeluva maksimalniot broj na poeni {to mo`e da gi dobie izbraniot<br />
lekar; diskreciono da odlu~uva dali na zdravstvenata ustanova na<br />
izbraniot lekar }e i isplati dopolnitelni 30% od nadomestokot za<br />
kapitacija, nitu pak, mo`nost Fondot del od sredstvata od nadomestokot<br />
za kapitacija da gi naso~uva za edukacija na lekarite i sestrite od<br />
primarnata zdravstvena za{tita.<br />
So ogled na iznesenoto, a imaj}i ja predvid sodr`inata na ~l. 5<br />
st. 4, ~l. 10 vo delot "mo`e" i "dopolnitelni do", kako i ~l. 13 od Pravilnikot,<br />
Sudot oceni deka Fondot ne e ovlasten da go utvrdi maksimalniot<br />
broj na poeni (2.500) {to mo`e da gi dobie izbraniot lekar<br />
bez ogled na brojot na pacientite na koi im pru`a zdravstvena za{tita<br />
i deka so vakviot na~in na ureduvawe na ova pra{awe se ograni~uva<br />
429
pravoto na sloboden izbor na lekar na osigurenikot.<br />
Ponatamu, Sudot oceni deka Fondot gi pre~ekoril zakonskite<br />
ovlastuvawa so toa {to toj diskreciono odlu~uva dali na zdravstvenata<br />
ustanova na izbraniot lekar }e i isplati ili ne dopolnitelni<br />
30% od nadomestokot za kapitacija.<br />
Sudot, isto taka, oceni deka Fondot gi pre~ekoril zakonskite<br />
ovlastuvawa koga utvrdil del od sredstvata vo visina od 2% od nadomestokot<br />
na kapitacijata da gi naso~uva za edukacija na lekarite i sestrite<br />
vo primarnata zdravstvena za{tita, na koj na~in utvrdil javna<br />
dava~ka sprotivno na ~l. 33 od Ustavot.<br />
6. So Odluka U. br. 55/2003 od 28. 01. 2004, Sudot gi ukina Dopisite<br />
na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Republika Makedonija<br />
br. 08-8173 od 29. 12. 1999 godina i br. 08-2439/1 od 3. 05. 2001 godina.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka prvoosporeniot dopis pod br.<br />
08-8173/1 od 29. 12. 1999 godina, nasloven kako "Pojasnuvawe vo vrska so<br />
pravata na koristewe na zdravstvena za{tita vo stranstvo," se odnesuva<br />
na primenata na spogodbite za socijalno osiguruvawe koi Republika<br />
Makedonija gi ima potpi{ano ili prezemeno od porane{nata<br />
SFRJ so drugite zemji dogovorni~ki.<br />
Vo prviot del od ovoj dopis se opredeluva vremeto na va`ewe<br />
na potvrdite za zdravstveni uslugi vo stranstvo {to se izdavaat vo konkretni<br />
slu~ai i toa: za turisti~ki patuvawa, za slu`beni patuvawa,<br />
za patuvawa vo vrska so stru~no usovr{uvawe vo stranstvo, za licata<br />
vraboteni vo me|unaroden transport i vo slu~aj na grupni patuvawa.<br />
Vo vtoriot del od dopisot se uka`uva deka ovie potvrdi }e se<br />
izdavaat vrz osnova na prethodno utvrdena postapka za utvrduvawe na<br />
zdravstvenata sostojba na osigurenikot, koja se sostoi od slednoto:<br />
"Osigurenikot se upatuva na lekarski pregled vo slu`bite za medicina<br />
na trudot po mestoto na `iveewe kade }e se izdade medicinska ekspertiza<br />
za negovata zdravstvena sostojba. Po dobivaweto na medicinskata<br />
ekspertiza osigurenikot da se javi na Prvostepena lekarska komisija,<br />
koja vrz osnova na ekspertizata so svoj naod }e utvrdi dali postoi<br />
ili ne postoi pre~ka za koristewe na zdravstvena za{tita vo<br />
stranstvo."<br />
So vtoroosporeniot dopis pod br. 08-2439/1 od 3. 05. 2001 site<br />
podra~ni slu`bi od strana na Fondot se izvestuvaat deka spored sklu-<br />
~enite dogovori za socijalno osiguruvawe so drugite zemji predvidena<br />
e potvrda (obrazec) za pravoto na koristewe na zdravstveni uslugi za<br />
vreme na privremen prestoj vo nekoja od zemjite dogovorni~ki, dokolku<br />
liceto za vreme na privremen prestoj vo tie dr`avi bara itna medicinska<br />
pomo{, kako i deka ovie potvrdi gi izdava podra~nata slu-<br />
`ba na Fondot po sproveduvawe na prethodna postapka koja e navedena<br />
vo dopisot br. 08-8173/1 od 29. 12. 1999 godina i so vreme na va`ewe,<br />
isto taka, utvrdeno vo toj dopis.<br />
430
Ponatamu, vo ovoj dopis se naveduva deka vo zemjite so koi Republika<br />
Makedonija nema sklu~eno dogovor za socijalno osiguruvawe,<br />
osigurenite lica imaat pravo na zdravstvena za{tita samo vo slu~aj na<br />
itnost pri {to po namiruvawe na tro{ocite za dadenata zdravstvena<br />
za{tita vo stranstvo tie podnesuvaat barawe za refundirawe na tro-<br />
{ocite koi sami gi namirile, {to soglasno ~l. 27 od Pravilnikot se<br />
vr{i po ocenuvawe na itnosta na slu~ajot i na soodvetnata medicinska<br />
dokumentacija od strana na lekarskite komisii na Fondot.<br />
Spored ~l. 9 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija se<br />
ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na<br />
ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto<br />
uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba, a gra|anite pred Ustavot<br />
i zakonite se ednakvi.<br />
Spored ~l. 39 st. 1 od Ustavot, na sekoj gra|anin mu se garantira<br />
pravoto na zdravstvena za{tita.<br />
Pravoto na lekuvawe vo stranstvo, za kakvo {to stanuva zbor<br />
vo konkretniot slu~aj, e utvrdeno i uredeno vo eden edinstven ~len, a<br />
toa e ~l. 30 od Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe ("SV RM," br.<br />
25/2000, 34/2000, 96/2000 i 50/2001). Spored st. 1 na ovoj ~len od Zakonot,<br />
osigurenoto lice mo`e da koristi bolni~ko lekuvawe vo stranstvo so<br />
odobrenie na Fondot, ako e vo pra{awe zaboluvawe koe ne mo`e da se<br />
lekuva vo Republikata, a vo zemjata vo koja osigurenikot se upatuva postoi<br />
mo`nost za uspe{no lekuvawe na toa zaboluvawe. Spored st. 2 na<br />
istiot ~len od Zakonot, osigurenikot koj e upaten na privremena rabota<br />
vo stranstvo mo`e da koristi zdravstveni uslugi vo stranstvo vo<br />
obem utvrden so ovoj zakon, a spored st. 3 osigurenite lica koi privremeno<br />
prestojuvaat vo stranstvo mo`at da koristat samo itna medicinska<br />
pomo{.<br />
Spored st. 4 na ~l. 30 od Zakonot, na~inot na koristewe na zdravstveni<br />
uslugi spored st. 1, 2 i 3 od ovoj ~len i najpovolnite ceni na<br />
zdravstvenite uslugi vo stranstvo gi utvrduva Fondot so op{t akt na<br />
koj ministerot za zdravstvo dava soglasnost<br />
Od navedenata ustavna odredba proizleguva deka so Ustavot na<br />
sekoj gra|anin mu se garantira pravoto na zdravstvena za{tita vo obem<br />
i pod uslovi utvrdeni so zakon. Spored Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe,<br />
osigurenite lica osven zdravstveni uslugi vo zemjata mo`at<br />
da koristat zdravstveni uslugi i vo stranstvo, so toa {to na~inot na<br />
koristeweto na ovie uslugi e prepu{teno da se uredi so op{t akt na<br />
fondot za zdravstveno osiguruvawe na koj ministerot za zdravstvo<br />
dava soglasnost.<br />
Vrz osnova na zakonskoto ovlastuvawe, Fondot za zdravstveno<br />
osiguruvawe ima doneseno Pravilnik za na~inot na koristewe na<br />
zdravstveni uslugi na osigurenite lica vo stranstvo ("SV RM," br.<br />
111/2000).<br />
431
Vo ovoj Pravilnik e reguliran na~inot na koristewe na zdravstvenite<br />
uslugi vo stranstvo vo site tri situacii predvideni vo ~l.<br />
30 od Zakonot i toa: 1) na~inot na koristewe na bolni~ko lekuvawe vo<br />
stranstvo, 2) na~inot na koristewe na zdravstveni uslugi na osigurenicite<br />
koi se upateni na privremena rabota vo stranstvo i 3) na~inot<br />
na koristewe na itna medicinska pomo{ na osigurenite lica koi<br />
privremeno prestojuvaat vo stranstvo.<br />
Vo odnos na osigurenite lica koi se upateni na privremena<br />
rabota vo stranstvo, vo ~l. 22 od Pravilnikot predvideno e deka ovie<br />
lica zdravstvenite uslugi vo stranstvo gi koristat vrz osnova na potvrda<br />
{to ja izdava podra~nata slu`ba na fondot, kade {to e podnesena<br />
prijavata za zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe.<br />
Spored ~l. 23 od Pravilnikot, potvrdata od ~l. 22 se izdava na<br />
barawe na rabotodavecot koj kon baraweto prilo`uva: 1) re{enie za<br />
upatuvawe na osigurenikot na privremena rabota vo stranstvo, 2) lekarsko<br />
mislewe za zdravstvenata sostojba na osigurenikot {to go izdava<br />
zdravstvenata ustanova vo koja se vr{i dejnost na medicina na trudot<br />
i 3) soglasnost za upatuvawe na rabotnici na privremena rabota vo<br />
stranstvo izdadena od organot na upravata nadle`en za rabotni<br />
odnosi.<br />
Koristeweto na itna medicinska pomo{ vo stranstvo, koja soglasno<br />
~l. 30 st. 3 od Zakonot mo`e da ja koristat samo osigurenite<br />
lica koi privremeno prestojuvaat vo stranstvo, no ne po osnov na privremena<br />
rabota na koja se upateni, tuku po drug osnov, e uredeno vo ~l.<br />
27 od Pravilnikot.<br />
Itnosta na slu~ajot od st. 1 na ovoj ~len, vremetraeweto na<br />
itnosta i zdravstvenite uslugi potrebni za otstranuvawe na neposrednata<br />
opasnost po `ivotot i zdravjeto na osigurenoto lice, spored st. 3<br />
na ~l. 27 od Pravilnikot ja ocenuva lekarskata komisija na fondot vrz<br />
osnova na medicinskata dokumentacija na stranskata zdravstvena ustanova.<br />
Zdravstvenite uslugi vo slu~aj na itna medicinska pomo{ spored<br />
st. 6 od ovoj ~len od Pravilnikot, Fondot gi priznava vo poln<br />
iznos, namaleni za propi{anoto u~estvo za lekuvawe vo stranstvo.<br />
Ako po zavr{uvaweto na itnosta osigurenoto lice ne se vrati<br />
navreme vo zemjata i go prodol`i lekuvaweto vo stranstvo, za toj period<br />
tro{ocite }e mu se priznaat spored ~l. 20 od ovoj pravilnik (mu se<br />
priznava samo del od tro{ocite i toa do visinata na utvrdenata cena<br />
za soodvetnata zdravstvena usluga od osnovnite ceni na zdravstvenite<br />
uslugi vo zemjata, a razlikata na cenata ja podnesuva osigurenoto<br />
lice).<br />
Od navedenite odredbi od Pravilnikot proizleguva deka potvrda<br />
za koristewe na zdravstveni uslugi vo stranstvo {to ja izdava<br />
Fondot e propi{ana samo za osigurenite lica koi se upateni na priv-<br />
432
emena rabota vo stranstvo, a ne i za osigurenite lica koi privremeno<br />
prestojuvaat vo stranstvo po drug osnov i koi mo`e da koristat samo<br />
itna medicinska pomo{.<br />
Osven ~l. 27, Pravilnikot ne sodr`i drugi posebni odredbi<br />
koi bi ja regulirale postapkata, odnosno na~inot na koristewe na<br />
zdravstvenite uslugi vo slu~aj na potreba od itna medicinska pomo{<br />
na osigurenicite koi privremeno prestojuvaat vo stranstvo. Me|utoa,<br />
takvi odredbi se sodr`ani vo dogovorite za socijalno osiguruvawe<br />
koi Republika Makedonija gi ima sklu~eno ili koi gi ima prezemeno<br />
od porane{nata SFRJ, a me|u koi e i Dogovorot pome|u Republika Makedonija<br />
i Republika Slovenija ("SV RM," br. 13/1999), na koj se povikuva<br />
podnositelot na inicijativata.<br />
Vrz osnova na ~l. 27 st. 1 od Dogovorot za socijalno osiguruvawe<br />
me|u Republika Makedonija i Republika Slovenija, na~inot na<br />
sproveduvawe na ovoj dogovor e utvrden so Administrativnata spogodba<br />
sklu~ena me|u nadle`nite organi na dvete dr`avi dogovorni~ki,<br />
koja e objavena, isto taka, vo "SV RM," br. 13/1999.<br />
Vo ~l. 6 st. 1 od Administrativnata spogodba e utvrdeno deka<br />
"za primena na ~l. od 12 do 16 od Dogovorot, podnositelot na baraweto<br />
e dol`en da mu predlo`i na nositelot spored mestoto na prestoj potvrda<br />
od nadle`niot nositel kako dokaz za pravoto. Ako podnositelot<br />
na baraweto na podnese potvrda, na barawe na nositelot spored mestoto<br />
na prestoj koj ja nudi uslugata, nadle`niot nositel mo`e da ja izdade<br />
ovaa potvrda podocna. Vo slu~aite od ~l. 12 st. 1 od Dogovorot, nadle`niot<br />
nositel e dol`en dopolnitelno da ja izdade potvrdata."<br />
Od iznesenoto kako zaklu~ok proizleguva deka potvrdite za<br />
koristewe na zdravstvena za{tita za vreme na privremen prestoj vo<br />
stranstvo vo slu~aj na potreba od itna medicinska pomo{ se predvideni<br />
samo vo dogovorite za socijalno osiguruvawe {to Republika<br />
Makedonija gi sklu~ila so drugite zemji, ili pokonkretno vo administrativnite<br />
spogodbi za nivno sproveduvawe. Toa, od druga strana, zna-<br />
~i deka vo slu~aj na koristewe na ova pravo komplementarno se primenuvaat<br />
Zakonot za zdravstveno osiguruvawe, Pravilnikot za na~inot<br />
na koristewe na zdravstveni uslugi na osigurenite lica vo stranstvo<br />
i dogovorite za socijalno osiguruvawe {to Republika Makedonija<br />
gi sklu~ila so drugite zemji koi se ratifikuvani i se del od vnatre-<br />
{niot praven poredok na Republika Makedonija.<br />
Vo situacija koga so dogovorite za socijalno osiguruvawe sklu-<br />
~eni me|u Republika Makedonija i drugite dr`avi, kako i so administrativnite<br />
spogodbi e predvideno nadle`niot nositel na dr`avite dogovorni~ki<br />
ovie potvrdi da gi izdava samo kako dokaz za koristewe na<br />
pravoto na itna medicinska pomo{, a ne e utvrdena postapkata i uslovite<br />
za nivnoto izdavawe, nitu, pak, e predvidena mo`nost sekoja od<br />
dr`avite dogovorni~ki toa da go napravi, pred Sudot se postavi pra-<br />
{aweto dali Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Republika Maked-<br />
433
onija, kako nadle`en nositel, ima pravo i ovlastuvawe da ja propi{e<br />
postapkata i uslovite za izdavawe na ovie potvrdi.<br />
Spored misleweto na Sudot, ova pravo na fondot ne e sporno od<br />
pri~ina {to so me|unarodnite dogovori, a konkretno i so Dogovorot<br />
za socijalno osiguruvawe me|u Republika Makedonija i Republika<br />
Slovenija, pravnite propisi {to va`at vo Republika Makedonija vo<br />
momentot na sklu~uvaweto na dogovorite ne se suspendiraat, tuku naprotiv<br />
ovie dogovori se odnesuvaat na site propisi od soodvetnata oblast,<br />
kako i na site nivni eventualni izmenuvawa i dopolnuvawa.<br />
Soglasno navedenoto, Sudot smeta deka Fondot za zdravstveno<br />
osiguruvawe spored ~l. 30 st. 4 od Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe<br />
ima pravo na~inot na izdavaweto na potvrda za koristewe na zdravstveni<br />
uslugi na osigurenite lica koi privremeno prestojuvaat vo zemjite<br />
so koi Republika Makedonija ima sklu~eno dogovor za socijalno<br />
osiguruvawe, da go uredi so op{t akt na koj soglasnost dava ministerot<br />
za zdravstvo. Imeno, so ovoj akt, vsu{nost, bi se razrabotile odredbite<br />
od administrativnite spogodbi za sproveduvawe na ovie dogovori<br />
so koi e predvideno izdavaweto na potvrdite i na toj na~in tie bi<br />
se inkorporirale vo pravniot poredok na Republika Makedonija<br />
Me|utoa, namesto toa, Fondot za zdravstveno osiguruvawe pra-<br />
{awata povrzani so izdavaweto na potvrdata gi uredil so osporenite<br />
dopisi, od {to proizleguva deka tie, i pokraj toa {to nemaat forma,<br />
po svojata sodr`ina i dejstvo imaat karakter na propis, odnosno na<br />
op{t akt od ~l. 30 st. 4 na Zakonot. Imeno, od sodr`inata na osporenite<br />
dopisi proizleguva deka tie sodr`at odredbi koi ja reguliraat<br />
postapkata, odnosno na~inot i uslovite na izdavaweto na potvrdata vo<br />
smislana toa: koja dokumentacija treba da bide prilo`ena kon baraweto<br />
za nejzino izdavawe, vremeto na va`ewe na potvrdata i, {to e u{te<br />
pobitno, se predviduva sproveduvawe na prethodna postapka vo koja<br />
osigurenikot se upatuva na lekarski pregledi i ispituvawe zaradi<br />
dobivawe lekarsko mislewe za negovata zdravstvena sostojba. So ovie<br />
odredbi o~igledno e deka se navleguva vo ostvaruvaweto na pravoto na<br />
itna medicinska pomo{ na osigurenite lica koi privremeno prestojuvaat<br />
vo stranstvo i deka so niv se uka`uva na opredeleno postapuvawe<br />
koe ne e utvrdeno nitu vo Zakonot, ni vo ~l. 27 od Pravilnikot za na-<br />
~inot na koristewe na zdravstveni uslugi na osigurenite lica vo stranstvo.<br />
Ottamu, ne mo`e da se smeta deka so ovie dopisi, se vr{i dorazrabotuvawe<br />
na ~l. 23 od ovoj Pravilnik, bidej}i ovoj ~len se odnesuva<br />
za koristewe na zdravstveni uslugi na osigurenite lica koi se upateni<br />
na privremena rabota vo stran stvo od ~l. 30 st. 2 od Zakonot, a ne za<br />
koristewe na itna medicinska pomo{ na osigurenite lica koi privremeno<br />
prestojuvaat vo stranstvo, za koi slu~ai se odnesuvaat osporenite<br />
dopisi.<br />
So ogled na toa {to so osporenite dopisi na fondot fakti~ki<br />
se ureduvaat pra{awa koi po svojot karakter i zna~ewe treba da bidat<br />
434
uredeni so pravilnik, odnosno so op{t akt na fondot kako {to na toa<br />
upatuva ~l. 30 st. 4 od Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe, Sudot<br />
oceni deka tie ne se vo soglasnost so navedeniot ~len od Zakonot. Ova<br />
i od pri~ini {to osporenite dopisi ne samo {to nemaat forma na pravilnik,<br />
tuku istite se doneseni i bez soglasnost na ministerot za<br />
zdravstvo, kakva {to soglasnost e predvidena vo istiot ~len od Zakonot.<br />
Osven toa, Sudot oceni deka osporenite dopisi ne se vo soglasnost<br />
i so ~l. 56 od Zakonot za organizacija i rabota na organite na<br />
dr`avnata uprava, spored koj utvrduvaweto i razrabotuvaweto na oddelni<br />
odredbi od zakonite zaradi nivno izvr{uvawe se vr{i so pravilnik.<br />
Imeno, so ogled na toa deka pra{awata {to se ureduvaat vo dopisite<br />
na fondot se vo funkcija na ostvaruvawe na zakonsko utvrdenoto<br />
pravo na itna medicinska pomo{ na osigurenite lica koi privremeno<br />
prestojuvaat vo stranstvo, odnosno vo zemjite so koi Republika Makedonija<br />
ima sklu~eno dogovor za socijalno osiguruvawe, a koi slu~ai<br />
posebno ne se opfateni so Pravilnikot za na~inot na koristewe na<br />
zdravstvenite uslugi na osigurenite lica vo stranstvo, Sudot oceni<br />
deka so osporenite dopisi vsu{nost se vr{i dopolnuvawe na ovoj pravilnik,<br />
no vo forma i postapka sprotivna ne samo na ~l. 30 st. 4 od Zakonot<br />
za zdravstvenoto osiguruvawe, tuku i na ~l. 56 od Zakonot za organizacija<br />
i rabota na organite na dr`avnata uprava, koj ednakvo va`i i<br />
se odnesuva i za aktite na organizaciite koi vr{at javni ovlastuvawa,<br />
kakva {to organizacija e i fondot za zdravstvenoto osiguruvawe.<br />
6. PRAVNO NA POSEBNA ZA[TITA NA SEMEJSTVOTO<br />
~l. 40<br />
Republikata mu obezbeduva posebna gri`a i za{tita na semejstvoto.<br />
Pravnite odnosi vo brakot, semejstvoto i vonbra~nata zaednica<br />
se ureduvaat so zakon.<br />
Roditelite imaat pravo i dol`nost da se gri`at za izdr`uvawe<br />
i vospituvawe na decata. Decata se dol`ni da se gri`at za starite i<br />
iznemo{teni roditeli.<br />
Republikata im obezbeduva posebna za{tita na decata bez roditeli<br />
i decata bez roditelska gri`a.<br />
1. Op{topoznata vistina e deka semejstvoto kako najsilen instrument<br />
na op{testvena kontrola otsekoga{ pretstavuvalo i u{te dolgo<br />
}e pretstavuva osnoven socijalizira~ki faktor. Taa dava model na<br />
povedenie, go prifa}a ili go otfla deteto, mu pomaga ili mu go ote`nuva<br />
negoviot razvoj i negovata idnina. Toga{ koga semejstvoto uspe-<br />
{no gi vr{i svoite funkcii, toa mo`e da neutralizira brojni negat-<br />
435
ivni efekti na op{tite op{testveni i li~ni vlijanija kaj decata, a<br />
koga vo nea dominiraat najrazli~ni nedostatoci, verojatnosta za nivnoto<br />
propa|awe e ogromna. Ottamu, proizleguva i poznatata maksima<br />
deka problemite na semejstvoto vo prv red se problemi na decata.<br />
Vo funkcija na ostvaruvaweto i zacvrstuvaweto na socijalnata<br />
i drugite funkcii na semejstvoto i negovite vrednosti, Zakonot za semejstvoto,<br />
institutot semejstvo go definira kako `ivotna zaednica<br />
na roditeli i deca i drugi rodnini koi `iveat vo zaedni~ko doma}instvo<br />
i gi utvrdil na~elata na ramnopravnost, zaemno po~ituvawe, me-<br />
|usebno pomagawe i izdr`uvawe i za{tita na maloletnite deca vrz<br />
koi se zasnovaat odnosite vo semejstvoto. Vo ~l. 2 od Zakonot e opredeleno<br />
i toa deka semejstvoto nastanuva so ragawe na deca i so posvojuvawe,<br />
{to ovozmo`uva i roditelstvoto da nastane so ra|awe na deca i<br />
so posvojuvawe (~l. 7). Ottuka proizleguva deka poimot semejstvo se<br />
pro{iruva i so fakti~koto `iveewe vo semejna zaednica.<br />
Od druga strana, soglasno ~l. 6, 31, 32 i 33 od Zakonot za semejstvoto,<br />
brakot pretstavuva dobrovolna zaednica na `ivot na ma` i<br />
`ena, vo koja se ostvaruvaat interesite na bra~nite drugari, na semejstvoto<br />
i na op{testvoto i vo koja odnosite na bra~nite drugari se zasnovaat<br />
vrz slobodna odluka za negovo sklu~uvawe vrz osnova na ramnopravnost,<br />
me|usebno po~ituvawe i zaemno pomagawe. Ottuka proizleguva<br />
deka brakot e utvrden kako `ivotna zaednica na dve lica od razli~en<br />
pol vo koja, pokraj drugoto, postojat uslovi i za sozdavawe i<br />
`ivot na potomstvoto. Toa e eden od su{testvenite uslovi za sklu-<br />
~uvawe na brak vo ~ie otsustvo postojat pri~ini za negovata nepolnova`nost.<br />
Pokraj ova, kako bitni uslovi za sklu~uvawe brak se utvrdeni<br />
i polnoletstvoto, soglasnosta na voljite i nivnoto izrazuvawe<br />
pred nadle`en organ. Ovie uslovi vo Zakonot se utvrdeni kako potrebni<br />
merki {to dr`avata treba da gi prezeme zaradi za{tita na zdravjeto<br />
i moralot na licata koi stapuvaat vo brak. Vo ~l. 34 od Zakonot za<br />
semejstvoto pak, se utvrdeni uslovite za prestanok na brakot. Kako<br />
priroden na~in za prestanok na brakot se utvrdeni smrtta na edniot<br />
bra~en drugar i proglasuvaweto na is~eznatiot bra~en drugar za<br />
umren, a kako pravi, poni{tuvaweto na razvodot na brakot, za {to<br />
odlu~uva sudot vo vonparni~na postapka.<br />
Obezeduvaweto na ramnopravnosta na sopru`nicite vo zakonodavstvoto<br />
se operacionalizira pri utvrduvaweto na vr{eweto na roditelskoto<br />
pravo, na pravoto na li~niot odnos na sekoj od niv vo pogled<br />
na svoeto prezime, vo nezavisnosta na sekoj od niv vo izborot na<br />
rabotata i zanimaweto, vo spogodbenoto odlu~uvawe za mestoto na zaedni~koto<br />
`iveewe, ramnopravnosta vo imotnite odnosi i vo obvrskite<br />
na zaemno pomagawe i izdr`uvawe.<br />
2. Od sodr`inata na odredbata od ~l. 12 od Evropskata konvencija,<br />
spored koja "od momentot koga stanuvaat sposobni za brak, ma`ot<br />
i `enata imat pravo da stapat vo brak," proizleguva nedvosmislena<br />
436
konstatacija deka Konvencijata ne gi zema predvid homoseksualnite<br />
brakovi. Ottamu treba da se poso~i deka homoseksualnite vrski se<br />
odnesuvaat na li~niot `ivot i pripa|aat vo pravoto na privatnost soglasno<br />
~l. 8 od Konvencijata, a ne vo pravoto na semeen `ivot. 309<br />
Inaku, Komisijata i Sudot dosega ne sakale da utvrdat povreda na ~l.<br />
12 ako dr`avata odbie da go olesni sklu~uvaweto brak me|u transeksualec<br />
i lice koe go promenilo polot (slu~aj Rees protiv Obedinetoto<br />
Kralstvo - 1986). Me|utoa, Sudot vo presudata vo slu~ajot Cossey protiv<br />
Obedinetoto Kralstvo (1990), izrazi podgotvenost vo idnina<br />
mnogu vnimatelno da gi razgleduva vakvite pra{awa.<br />
^lenot 12 ne go garantira pravoto na razvod i sklu~uvawe nov<br />
brak (Johnston protiv Irska - 1986). Me|utoa, treba da se istakne deka<br />
~l. 5 od Protokolot br. 7 propi{uva ednakvost na sopru`nicite kako<br />
za vreme na traeweto na brakot, taka i vo slu~aj na negovo raskinuvawe.<br />
So drugi zborovi, ~l. 12 ne gi obvrzuva dr`avite da obezbedat pravni<br />
mo`nosti za prestanok na brakot, nitu pak gi obvrzuva da obezbedat<br />
kakvi i da e dopolnitelni prava na sopru`nicite vo slu~ajot na<br />
razvod na brakot. Me|utoa, dokolku nacionalnoto zkonodavstvo dozvoluva<br />
razvod, ~l. 12 od Konvencijata za razvedenite lica obezbeduva<br />
pravo na povtorno stapuvawe vo brak bez nerazumni ograni~uvawa. Vo<br />
ovaa smisla treba da se navede deka vo slu~ajot F protiv [vajcarija<br />
(1987), Sudot konstatiral deka privremenata zabrana na sklu~uvawe<br />
brak po ~etvrti pat izre~ena na lice koe vo tekot na osumnaeset godini<br />
tri pati se `enelo i razveduvalo, pretstavuva povreda na pravoto<br />
na sklu~uvawe brak vo smisla na ~l. 12 od Konvencijata. 310<br />
ME\UNARODNI DOKUMENTI<br />
Univerzalna deklaracija za pravata na ~ovekot od 1948<br />
~l. 16<br />
(1) Polnoletnite ma`i i `eni bez kakvo i da e ograni~uvawe so<br />
ogled na rasata, dr`avjanstvoto ili religijata, imaat pravo na sklu~uvawe<br />
brak i zasnovawe na semejstvoto. Tie imaat ednakvi prava so<br />
ogled na brakot, za vreme na traeweto na brakot i po negovoto raskinuvawe.<br />
(2) Brakot mo`e da se sklu~i edinstveno so slobodna i celosna<br />
soglasnost na idnite bra~ni drugari.<br />
309<br />
Vo slu~ajot Van Oosterwijck, Komisjata naglasi deka brakot bara<br />
postoewe vrska me|u dve lica od sprotiven pol. Me|utoa na dr`avata mo`e da<br />
i bide dozvoleno da gi izzeme od brak licata ~ija polova pripadnost sama po<br />
sebe doveduva do fizi~ka nesposobnost za razmno`uvawe bilo apsolutno (vo<br />
slu~aj na transeksualci) ili vo vrska so polovata pripadnost na drugi sopru-<br />
`nici (vo slu~aj na individuui od ist pol).<br />
310<br />
Gomien, D. Kratok vodi~ niz Evropskata konvencija za ~ovekovi<br />
prava, str. 74.<br />
437
(3) Semejstvoto e prirodna i osnovna op{testvena grupa i ima<br />
pravo na za{tita od op{testvoto i dr`avata.<br />
~l. 26<br />
3. Roditelite imaat prvenstveno pravo da go izbiraat vidot na<br />
{koluvaweto koe treba da im se pru`ina nivnite deca.<br />
Evropska konvecija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovnite<br />
slobodi od 1950<br />
~l. 12<br />
Od momentot koga stanuvaat sposobni za brak, ma`ot i `enata<br />
imat pravo da stapat vo brak i da sozdadat semejstvo spored nacionalnite<br />
zakoni so koi se regulira ostvaruvaweto na toa pravo.<br />
Protokol br. 7 kon Evropska konvecija za za{tita na ~ovekovite<br />
prava i osnovnite slobodi od 1950<br />
~l. 5<br />
Sopru`nicite u`ivaat ednakvi gra|anski prava i odgovornosti<br />
vo me|usebnite odnosi, vo odnosot kon svoite deca i vo pogled na brakot,<br />
vo tekot na brakot i vo slu~aj na razvod. Ovoj ~len ne gi spre~uva<br />
dr`avite da prezemat potrebni merki {to se neophodni vo interes na<br />
decata.<br />
Me|unaroden pakt za gra|anskite i politi~kite prava od 1966<br />
~l. 23<br />
1. Semejstvoto e prirodna i osnovna kletka na op{testvoto i<br />
ima pravo na za{tita od op{testvoto i dr`avata.<br />
2. Se priznava pravoto na ma`ot i `enata vo vreme na bra~nata<br />
zrelost da stapuvaat vo brak i da zasnovaat semejstvo.<br />
3. Nikakov brak ne mo`e da se sklu~i bez slobodna i celosna<br />
soglasnost na idnite bra~ni drugari<br />
4. Dr`avite ~lenki na ovoj Pakt }e prezemat soodvetni merki<br />
za obezbeduvawe ednakvost vo pravata i dol`nostite na bra~nite drugari<br />
vo odnos na brakot, za vreme na traeweto na brakot i pri negoviot<br />
razvod. Vo slu~aj na razvod na brakot }e se propi{at posebni odredbi<br />
zaradi obezbeduvawe na semejna za{tita na decata.<br />
~l. 24<br />
Sekoe dete, bez kakvo i da e razlikuvawe zasnovano na rasata,<br />
bojata, polot, jazikot, veroispovesta, nacionalnoto ili op{testvenoto<br />
poteklo, imotot ili roa|aweto, ima pravo na takvi merki na za-<br />
{tita, od strana na negovoto semejstvo, op{testvoto i dr`avata, kakvi<br />
{to gi bara negovata polo`ba na maloletnik.<br />
438
2. Sekoe dete treba da se registrira vedna{ po poroduvaweto i<br />
da ima ime.<br />
3. Sekoe dete ima pravo da stekne nekoe dr`avjanstvo.<br />
Evropska socijalna povelba od 1961<br />
~l. 16<br />
Pravo na semejstvoto na socijalna, pravna i materijalna za{tita<br />
So cel da sozdadat `ivotni uslovi neophodni za celosen razvoj<br />
na semejstvoto, kako osnovna kletka na op{testvoto, Stranite-dogovorni~ki<br />
se obvrzuvaat da ja unapreduvaat materijalnata, pravnata i socijalnata<br />
za{tita na semejniot `ivot, osobeno preku socijalni i semejni<br />
dodatoci, fiskalni merki, pottiknuvawe na izgradbata na stanovi<br />
soodvetni na potrebite na semejstvata, pomo{ na mladi semejstva<br />
i drugi soodvetni merki.<br />
USTAVNOSUDSKA PRAKTIKA<br />
1. So Re{enie U. br. 80/1993 od 8. 12. 1993, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 31 i ~l. 32 od Zakonot za<br />
prekr{ocite ("SV SRM," br. 43/1984, 42/1985, 50/1987, 10/1988, 36/1989,<br />
42/ 1989, 7/1990 i "SV RM," br. 25/1992 i 63/1992).<br />
Spored navodite vo inicijativata, so osporenite odredbi se voveduvalo<br />
propi{uvawe na pari~ni kazni za prekr{oci vo prose~na<br />
plata vo Republikata isplatena vo posledniot mesec, se dopu{talo<br />
drasti~no zgolemuvawe na iznosite na kaznite za prekr{oci, a so nivnite<br />
maksimalni iznosi, stanale nepodnoslivi za gra|anite bez ogled<br />
na visinata na nivnite primawa ili dohod. Ponatamu, deka vakvoto sankcionirawe<br />
na prekr{ocite bilo sprotivno na socijalniot karakter<br />
na dr`avata, ja zagrozuvalo socijalnata polo`ba na gra|anite, se gubela<br />
od vid humanosta kako temelna vrednost na Ustavot, se li{uvale<br />
golem del od kaznetite od mo`nosta za sopstveno izdr`uvawe i za izvr{uvawe<br />
na ustavnata obvrska za izdr`uvawe na decata, na opredelen<br />
na~in se zasegnuvalo ustavnoto na~elo za ednakvosta na gra|anite pred<br />
zakonot, so ogled na neednakvite posledici kaj sekoj prekr{itel, a<br />
pri kaznuvaweto na lice mesto ova na~elo bilo naru{eno vo celost,<br />
bidej}i kaznite bile ednakvi za site kazneti bez ogled na nivnata materijalna<br />
sostojba. Spornite odredbi ne bile vo soglasnost so ~l. 1,<br />
~l. 8 st. 1 al. 8, ~l. 9 st. 2 i ~l. 40 st. 1 i 3 od Ustavot na Republika Makedonija.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka so Zakonot za prekr{ocite se<br />
utvrduvaat pravilata za propi{uvawe na prekr{ocite i prekr{o~nite<br />
sankcii, se utvrduvaat op{tite uslovi za prek{o~nata odgovornost,<br />
za izreknuvaweto i izvr{uvaweto na prekr{o~nite sankcii i se ureduva<br />
prekr{o~nata postapka. So ~l. 1 i 2 od Zakonot za izmenuvawe i<br />
dopolnuvawe na Zakonot za prekr{ocite ("SV RM," br. 63/1992), se<br />
439
izmeneti ~l. 31 i 32 od Zakonot za prekr{ocite. So st. 1 na osporeniot<br />
~l. 31 od Zakonot se ureduva deka pari~nata kazna mo`e da se propi{e<br />
vo raspon, vo odreden iznos ili vo srazmer, so st. 2 deka pari~nata kazna<br />
mo`e da se propi{e vo iznos od edna polovina do 100 plati od prose~nata<br />
plata vo Republikata isplatena vo posledniot mesec, objavena<br />
od Republi~kiot zavod za statistika, a so st. 3 deka so zakon, uredba<br />
ili odluka mo`e da se propi{e pari~na kazna vo iznos: za fizi~ko<br />
lice od edna polovina do dveipol plati, za poedinec vo vr{ewe na samostojna<br />
dejnost ili profesija i na odgovorno lice vo pravno lice od<br />
edna do petnaeset plati i za pravno lice od 20 do 100 plati. Ponatamu,<br />
so st. 4 se opredeluva deka za dano~ni i drugi prekr{oci storeni zaradi<br />
zdobivawe so materijalna korist, kako i za prekr{oci {to pretstavuvaat<br />
pote{ka povreda na zakonot, so zakon mo`e da se propi{e pari~na<br />
kazna najmnogu do dvoen iznos ili vo srazmer so visinata na pri-<br />
~inetata {teta, pribavenata korist ili neizvr{enata obvrska, no najmnogu<br />
do nivniot dvaesetkraten iznos, a so st. 5 deka pari~nata kazna e<br />
propi{ana vo plati, kaznata se izrekuva vo denari, taka {to brojot na<br />
plati so koi se kaznuva storitelot na prekr{okot se mo`ni so visinata<br />
na prose~nata plata vo Republikata isplatena vo posledniot mesec.<br />
Spored osporeniot ~l. 32 od Zakonot, pari~nata kazna {to se<br />
naplatuva na samoto mesto mo`e da se propi{e vo odreden iznos, i toa<br />
za fizi~ko lice do edna plata, za poedinec vo vr{ewe na samostojna<br />
dejnost ili profesija i za odgovorno lice vo pravno lice do tri plati<br />
i za pravno lice do deset plati.<br />
Ponatamu, Sudot utvrdi deka so odredbite za odmeruvawe na kaznata<br />
(~l. 38 do 43 od Zakonot), pokraj drugite op{ti pravila za odmeruvawe<br />
na kaznata, ubla`uvawe na kaznata, prekr{o~nata opomena i<br />
drugo, e predvidena obvrska na sudot za prekr{oci, pri odmeruvawe na<br />
pari~nata kazna, da ja zeme predvid imotnata sostojba na storitelot,<br />
vodej}i pritoa smetka za visinata na negoviot li~en dohod, za negovite<br />
drugi prihodi, za negoviot imot i za negovite semejni obvrski, a<br />
pri odmeruvaweto na pari~nata kazna na pravnoto lice, da ja zeme<br />
predvid ekonomskata sostojba na pravnoto lice (~l. 38 st. 2 i 4 od<br />
Zakonot).<br />
Trgnuvaj}i od toa deka i so vovedeniot sistem na "prose~na<br />
plata," kako kriterium za odreduvawe na visinata na pari~nata kazna,<br />
e opredelen vidot na kaznata, nejziniot raspon i na~inot na nejzinoto<br />
odreduvawe, Sudot oceni deka so osporenite odredbi od Zakonot ne se<br />
negira principot na predvidena kazna, utvrden vo ~l. 14 st. 1, odnosno<br />
na pravno odredena kazna vo smisla na ~l. 54 st. 4 od Ustavot.<br />
Sudot, isto taka, utvrdi deka so vovedeniot na~in na propi{uvawe<br />
na pari~nite kazni za prekr{oci, kako pra{awa na zakonodavnata<br />
i kaznenata politika, ne se naru{uva humanizmot i socijalnata pravda<br />
kako temelna vrednost na ustavniot poredok, ne se zagrozuva socijalnata<br />
polo`ba na gra|anite, nitu socijalniot karakter na dr`avata.<br />
440
So ogled na toa {to pri odmeruvawe na kaznata, se vr{i nejzina<br />
objektivizacija i individualizacija, zemaj}i ja predvid imotnata sostojba<br />
na storitelot, Sudot smeta deka preku vovedeniot na~in na propi-<br />
{uvawe na iznosot na pari~nite kazni za prekr{oci, nivniot soodnos<br />
i visina, ne se naru{uva principot na ednakvost na gra|anite.<br />
Po odnos na navodite vo inicijativata za vlijanieto na visokite<br />
iznosi na pari~nite kazni vo realno izostrenite sostojbi vo ekonomsko-socijalnata<br />
sfera, na mo`nosta za izdr`uvawe na kaznenite<br />
lica i na ispolnuvawe na nivnata obvrska kon licata {to gi izdr`uvaat,<br />
Sudot oceni deka se toa pra{awa na zakonodavnata i kaznenata<br />
politika, a ne na ustavnosta na osporenite odredbi.<br />
7. PRAVO NA RA\AWE DECA<br />
~l. 41<br />
Pravo na ~ovekot e slobodno da odlu~uva za sozdavawe na deca.<br />
Republikata, zaradi usoglasen ekonomski i socijalen razvoj,<br />
vodi humana populaciona politika.<br />
Sodr`inata na ovaa ustavna odredba nema za cel nadore{no me-<br />
{awe, nitu pak, ograni~uvawe na slobodnata volja na sopru`nicite vo<br />
pogled na brojot na decata i vremeto na nivnoto ra|awe. Naprotiv,<br />
intencijata na ovaa odredba e preku humaniot karakter na ovaa politika<br />
da se sozdavaat ekonomski i socijalni uslovi za planirawe na semejstvoto<br />
zasnovani vrz nau~ni soznanija i za ostvaruvawe na slobodno<br />
i odgovorno roditelstvo. Obezbeduvaweto na ovie uslovi treba da<br />
bide potkrepeno so materijalnite mo`nosti na dr`avata za opredleni<br />
socijalni dava~ki za obrazovanie na decata i za ostvaruvawe na pravoto<br />
na rabota.<br />
Ovaa ustavna odredba soodvetno e preto~ena i vo zakonskata regulativa.<br />
Pri opredeluvaweto na svoite zakonski obvrski, dr`avata<br />
trgnuva od svojata ekonomska razvienost i finansiska mo} vo odnos na<br />
utvrduvaweto na opredeleni prava kako {to se detskiot dodatok, pravoto<br />
na zdravstvena za{tita i sl. Pritoa, va`no e deka dr`avata ne<br />
propi{uva zadol`itelni merki na kontracepcija, zadol`itelna sterilizacija<br />
ili abortus, nitu pak go tolerira nivnoto postoewe.<br />
USTAVNOSUDSKA PRAKTIKA<br />
1. So Re{enie U. br. 103/1995 od 5. 04. 1995, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 5 st. 2 od Zakonot za li~noto<br />
ime ("SV RM," br. 8/1995).<br />
Spored navodite vo inicijativata so osporenata zakonska odredba<br />
se povreduvala privatnosta na li~niot i semejniot `ivot na gra|a-<br />
441
nite zagarantirana so ~l. 25 od Ustavot, zatoa {to za promenata na li-<br />
~noto ime, koja spa|a vo domenot na privatnosta, i vo slu~aite koga ja<br />
baraat roditelite za svoite deca se barala soglasnost od organot za<br />
staratelstvo. So osporenata zakonska odredba, isto taka, se povreduvala<br />
i slobodata na gra|anite da sozdavaat deca, zagarantirana so ~l. 41<br />
od Ustavot, zatoa {to davaweto i promenata na li~noto ime na decata<br />
od strana na roditelite pretstavuva posebna manifestacija na slobodata<br />
za sodavawe deca. Vo inicijativata u{te se naveduva deka osporenata<br />
zakonska odredba ne bila vo soglasnost so Zakonot za semejstvoto<br />
i so drugi odredbi od Zakonot za li~no ime.<br />
Na sednicata Sudot utvrdi deka spored ~l. 1 od Zakonot, li~noto<br />
ime e li~no pravo na gra|aninot, a spored ~l. 2 st. 1, 2, 3, 4 i 5, li~noto<br />
ime na deteto go opredeluvaat roditelite, ili nadle`niot organ<br />
za staratelstvo odnosno staratelot koga deteto nema roditeli.<br />
So ~l. 5 st. 1 od Zakonot e utvrdeno deka gra|aninot ima pravo<br />
da go promeni li~noto ime, odnosno samo imeto ili prezimeto. Spored<br />
osporeniot st. 2 na maloletno lice }e mu se promeni li~noto ime,<br />
odnosno samo imeto ili prezimeto na barawe na roditelite ili posvoitelite,<br />
odnosno na staratelot so soglasnost od nadle`niot organ za<br />
staratelstvo.<br />
Soglasno ~l. 25 od Ustavot na Republika Makedonija se garantira<br />
privatnosta na li~niot i semejniot `ivot na gra|anite na nivnoto<br />
dostoinstvo i ugled. Spored ~l. 40 st. 1 od Ustavot Republikata obezbeduva<br />
posebna gri`a i za{tita na semejstvoto, a spored st. 4, Republikata<br />
im obezbeduva posebna za{tita na decata bez roditeli i decata<br />
bez roditelska gri`a. So ~l. 41 st. 1 od Ustavot zagarantirano mu e<br />
pravoto na ~ovekot slobodno da odlu~uva za sozdavawe na deca.<br />
Spored misleweto na Sudot od celinata na Zakonot za li~noto<br />
ime proizleguva deka za li~noto ime, kako li~no pravo, po pravilo,<br />
odlu~uva samoto lice {to e nositel na imeto odnosno negovite roditeli<br />
dodeka liceto e maloletno, a po isklu~ok, staratelot odnosno<br />
organot za staratelstvo koga maloletnoto lice nema roditeli. Navedenite<br />
odnosi uredeni so Zakonot proizleguvaat kako od ustavnite garancii<br />
za privatnosta na ~ovekot taka i od ustavnata obvrska na Republikata<br />
da obezbeduva posebna za{tita na decata bez roditeli odnosno<br />
bez roditelska gri`a.<br />
Sudot smeta deka osporenata zakonska odredba ureduva navedenite<br />
odnosi na takov na~in koj obvrzuva organot za staratelstvo da<br />
dava soglasnost na promenata na li~noto ime samo vo slu~aite koga<br />
promenata na li~noto ime ja bara staratelot na maloletnoto lice bez<br />
roditeli, a ne i vo slu~aite koga taa promena ja baraat roditelot<br />
odnosno posvoitelot. Imeno, vo nabrojuvaweto na subjektite {to mo-<br />
`at da baraat promena na li~noto ime na maloletno lice se staveni<br />
roditelot i posvoitelot kako me|usebno ramnopravni alternativi, a<br />
samo vo posebni slu~ai - koga maloletnoto lice nema nitu roditel<br />
442
nitu posvoitel - promena na li~noto ime mo`e da bara negoviot staratel,<br />
me|utoa ne samostojno, kako vo slu~ajot na roditelot ili posvoitelot,<br />
tuku samo so soglasnost na organot za staratelstvo. Spored<br />
toa, soglasnosta na nadle`niot organ za staratelstvo kako uslov za<br />
promena na li~noto ime na maloletno lice se odnesuva samo na staratelot<br />
na maloletnoto lice koe nema roditeli, a ne na site subjekti<br />
{to Zakonot gi utvrduva kako nositeli na inicijativa za promena na<br />
li~noto ime na maloletnoto lice.<br />
[to se odnesuva do navodite vo inicijativata vo vrska so nesoglasnosta<br />
na osporenata zakonska odredba so Zakonot za semejstvoto i<br />
so drugi odredbi od Zakonot za li~noto ime, soglasno ~l. 110 od Ustavot<br />
na Republika Makedonija, ustavniot sud na Republika Makedonija<br />
ne e nadle`en da odlu~uva po tie pra{awa.<br />
8. PRAVO NA POSEBNA ZA[TITA NA MAJ^INSTVOTO, DECATA I<br />
MALOLETNITE LICA<br />
~l. 42<br />
Republikata posebno gi za{tituva maj~instvoto, decata i maloletnite<br />
lica.<br />
Lice pomlado od 15 godini `ivot ne mo`e da bide vraboteno.<br />
Maloletnite lica i maj}ite imaat pravo na posebna za{tita<br />
pri rabota.<br />
Maloletnite lica ne smeeat da bidat vrabotuvani na rabotni<br />
mesta {to se {tetni za nivnoto zdravje i moralot.<br />
Ovde se raboti za nekolku posebni prava povrzani so maj~instvoto,<br />
decata i maloletnite lica:<br />
1 0 zabrana od vrabotuvawe na lice pomlado od 15 godini,<br />
2 0 pravo na posebna za{tita pri rabota na majkite i maloletnite<br />
lica, i<br />
3 zabrana na vrabotuvawe na maloletni lica na rabotni mesta<br />
{to se {tetni za nivnoto zdravje i moralot (~l. 42)<br />
ME\UNARODNI DOKUMENTI<br />
Univerzalna deklaracija za pravata na ~ovekot od 1948<br />
~l. 25<br />
2. Majkite i decata imaat pravo na posebna gri`a i pomo{.<br />
Site deca bez ogled dali se rodeni vo ili nadvor od brakot, u`ivaat<br />
ednakva socijalna za{tita.<br />
443
Me|unaroden pakt za ekonomskite, socijalnite i kulturni prava od<br />
1966<br />
~l. 10<br />
Dr`avite strankina ovoj Pakt priznavaat deka:<br />
1. Treba da mu se pru`i najgolema mo`na za{tita i pomo{ na<br />
semejstvoto kako prirodna i temelna kelija na op{testvoto, pri nejzinoto<br />
osnovawe i dodeka e odgovorna za podigawe i vospituvawe na decata<br />
za koi se gri`i. Brakot treba da se sklu~uva so slobodna soglasnost<br />
na idnite bra~ni drugari.<br />
2. Treba da se pru`i posebna za{tita na majkite vo razumnen<br />
vremenski period pred i po pora|aweto na deteto. Za toa vreme na majkite<br />
koi rabotat treba da im se dade plateno otsustvo i otsustvo so<br />
primerni blagodeti od socijalnoto osiguruvawe.<br />
3. Treba da se prezemat posebni merki na za{tita i pomo{ vo<br />
korist na site deca i mladi bez kakva i da e diskriminacija so ogled na<br />
potekloto ili drugite okolnosti. Decata i mladinata treba da se za{-<br />
titat od ekonomski i socijalni iskoristuvawa. Nivnoto vrabotuvawe<br />
na mesta koi se {tetni za nivniot moral i zdravje ili opasni po `ivot,<br />
ili mo`e da mu {tetat na nivniot normalen razvoj, }e bide kaznivo<br />
spored zakonot. Dr`avite, isto taka, treba da opredelat vremenska<br />
granica pod koja platena upotreba na detskata rabota }e bide zabraneta<br />
i kazniva.<br />
Evropska socijalna povelba od 1961<br />
~l. 7<br />
Pravo na decata i na mladincite na za{tita<br />
So cel da se obezbedi vistinska primena na pravoto na decata i<br />
na mladincite na za{tita, Stranite-dogovorni~ki se obvrzuvaat:<br />
1. da ja utvrdat na 15 godini minimalnata vozrast za vrabotuvawe,<br />
so toa {to isklu~oci, sepak, se dovoleni za deca vraboteni na<br />
opredeleni lesni raboti bez rizik po nivnoto zdravje, nivniot moral<br />
i nivnoto {koluvawe,<br />
2. da utvrdat povisoka minimalna vozrast za vrabotuvawe oddelni<br />
utvrdeni rabotni mesta koi se smetaat kako opasni i nezdravi,<br />
3. da zabranat decata, koi sî u{te podle`at na zadol`itelno<br />
obrazovanie, da bidat vrabotuvani na raboti koi{to im onevozmo`uvaat<br />
steknuvawe na celosno obrazovanie,<br />
4. da ja ograni~at dol`inata na rabotata na rabotnicite pomladi<br />
od 16 godini so cel taa da odgovara na barawata na nivniot razvoj<br />
i osobeno na potrebite za nivno profesionalno obrazovanie,<br />
5. da go priznaat pravoto na mladite rabotnici i u~esnici vo<br />
stopanstvoto na pravedna zarabotuva~ka ili na soodveten nadomestok,<br />
6. da predvidat, ~asovite {to mladincite gi koristat za profesionalno<br />
obrazovanie vo tekot na redovnata rabota vo soglasnost so<br />
444
abotodava~ite, da bidat smetani kako sostaven del na rabotniot den.<br />
7. da utvrdat minimum od tri nedeli za platen godi{en odmor<br />
na rabotnicite pomladi od 18 godini,<br />
8. da zabranat vrabotuvawe na rabotnici pomladi od 18 godini<br />
na no}na rabota, so isklu~ok na nekoi rabotni mesta utvrdeni so vnatre{nite<br />
zakonski ili drugi propisi, 311<br />
9. da predvidat rabotnicite pomladi od 18 godini, vraboteni na<br />
nekoi rabotni mesta, opredeleni so vnatre{nite zakonski i drugi<br />
propisi, da bidat zadol`eni na redovna lekarska kontrola,<br />
10. da obezbedat posebna za{tita od fizi~ki i moralni opasnosti<br />
na koi se izlo`eni decata i mladincite i osobeno od onie koi se<br />
neposredna ili posredna posledica na nivnata rabota.<br />
~l. 8<br />
So cel da se obezbedi vistinska primena na pravoto na rabotni-<br />
~kite na za{tita, Stranite-dogovorni~ki se obvrzuvaat:<br />
1. da im obezbedat na `enite, pred i po poroduvaweto, odmor vo<br />
vkupno traewe od najmalku 12 nedeli, bilo kako platen odmor, bilo so<br />
soodvetna pomo{ od socijalnoto osiguruvawe ili od javni fondovi,<br />
2. da go smetaat za nelegalno otpu{taweto na `ena od strana na<br />
rabotodava~ za vreme na nejzinoto porodilno otsustvo ili taka {to<br />
otkazniot rok bi istekol za vreme na toa otsustvo,<br />
3. da im obezbedat na majkite koi gi dojat svoite deca dovolni<br />
pauzi nameneti za taa cel,<br />
4. a) da go propi{at vrabotuvaweto na `enskata rabotna raka za<br />
no}ni rabotni mesta vo industrijata,<br />
b) da zabranat sekoe vrabotuvawe na `enska rabotna raka na<br />
podzemni raboti vo rudnici, a ako e potrebno, na site raboti {to ne<br />
odgovaraat na ovaa rabotna raka zatoa {to se opasni, nezdravi ili<br />
prete{ki.<br />
~l. 17<br />
Pravo na majkata i na deteto za socijalna i mateijalna za{tita<br />
So cel da obezbedat vistinska primena na pravoto na majkata i<br />
na deteto na socijalna i materijalna za{tita, Stranite-dogovorni~ki<br />
gi prezemaat site potrebni i soodvetni na taa cel merki, vklu~uvaj}i<br />
go i formiraweto i poddr{kata na soodvetni institucii i slu`bi.<br />
311<br />
Od Aneksot kon Socijalnata povelba: "Se smeta deka Stranata-dogovorni~ka<br />
ja ispolnila obvrskata predvidena vo ovoj stav, ako vo soglasnost<br />
so duhot na taa obvrska vo svoeto zakonodavstvo predvidi deka golemo mnozinstvo<br />
maloletnici do 18 godini nema da bidat vrabotuvani na no}na rabota."<br />
445
Deklaracija za pravata na deteto od 1959<br />
Ne~elo 1<br />
Deteto treba da gi u`iva site prava navedeni vo Deklaracijata.<br />
Na site deca, bez isklu~ok, treba da im pripa|aat ovie prava, bez razlika<br />
ili diskriminacija poradi rasata, bojata na ko`ata, polot, jazikot,<br />
verata, politi~koto i drugo mislewe, nacionalnoto ili socijalnoto<br />
poteklo, imotot, ra|aweto ili drugite okolnosti na deteto ili<br />
na negovoto semejstvo.<br />
Ne~elo 2<br />
Deteto treba da u`iva posebna za{tita i so zakon ili so drugi<br />
sredstva treba da mu se dadat mo`nosti i olesnuvawa na zdrav i normalen<br />
na~in fizi~ki, du{evno, moralno i op{testveno da se razviva vo<br />
uslovi na sloboda i dostoinstvo. Pri donesuvaweto zakonite od taa<br />
oblast, najgolemata korist za decata treba da bide glavna cel.<br />
Na~elo 3<br />
Deteto od ra|aweto treba da ima pravo na ime i dr`avajanstvo.<br />
Na~elo 4<br />
Deteto treba da gi u`iva koristite od socijalna pomo{. Toa<br />
treba da ima pravo da raste i da se razviva vo zdravi uslovi. Za taa<br />
cel, nemu i na negovata majka, treba da im se pru`i posebna gri`a i<br />
za{tita, vklu~itelno i posebna gri`a pred i po pora|aweto. Deteto<br />
treba da ima pravo na soodvetna ishrana, stan, razonoda i lekarski<br />
uslugi.<br />
Na~elo 5<br />
Deteto koe zaostanalo fizi~ki, du{evno ili socijalno treba<br />
da u`iva posebna postapka, vospituvawe i gri`a koi go nalo`uvaat<br />
negovite uslovi.<br />
Na~elo 6<br />
Na deteto mu se potrebni qubov i razbirawe zaradi sestran i<br />
soodveten razvoj. Sekoga{ koga toa e mo`no, deteto treba da raste pod<br />
za{tita i odgovornost na svoite roditeli i vo sekoj slu~aj vo atmosfera<br />
i naklonetost i moralna i materijalna sigurnost. Deteto vo<br />
prvite godini na `ivotot ne smee da bide oddeleno od svojata majka<br />
osven vo isklu~itelni okolnosti. Op{testvoto i javnata vlast mora<br />
da imaat dol`nost osobeno da se gri`at za decata bez semejstvo i za<br />
onie koi im nedostasuvaat potrebnite sredstva za izdr`uvawe. Po`elna<br />
e pari~na i druga pomo{ od strana na dr`avata za izdr`uvawe na<br />
decata vo golemi semejstva.<br />
446<br />
Na~elo 7<br />
Deteto ima pravo na obrazovanie koe treba da bide besplatno i
zadol`itelno barem vo osnovnoto obrazovanie. Toa treba da dobie<br />
obrazovanie koe }e ja unapredi negovata op{ta klutura i koe }e mu<br />
ovozmo`i, pod ednakvi uslovi za site, da gi razvie svoite sposobnosti,<br />
svoeto li~no rasuduvawe, ~uvstvoto na moral i op{testvena odgovornost<br />
i da stane korisen ~len na op{testvoto.<br />
Najgolemata korist za deteto ne treba da bide rakovodniot princip<br />
za onie koi se odgovorni za negovoto obrazovanie i vospituvawe.<br />
Taa odgovornost vo prv red pa|a na negovite roditeli.<br />
Deteto treba da gi ima site mo`nosti za igra i razonoda koi<br />
treba da bidat naso~eni kon ista cel - vospituvaweto. Op{testvoto i<br />
javnata vlast treba da go unapredat koristeweto na ova pravo.<br />
Na~elo 8<br />
Deteto sekoga{ treba da bide me|u prvite komu mu se dava za-<br />
{tita i pomo{.<br />
Na~elo 9<br />
Deteto treba da bide za{titeno od site formi na negri`a svirepost<br />
i eskploatacija. Toa ne smee da bide predmet na trgovija vo koja<br />
i da e forma. Toa ne smee da bide primeno na rabota pred da napolnilo<br />
soodvetna minimalna vozarst i nikoga{ ne treba da se predizvika ili<br />
dozvoli da raboti na koe bilo rabotno mesto {to e {tetno za negovoto<br />
zdravje ili vospituvawe ili {to go naru{uva negoviot fizi~ki, du{even<br />
ili moralen razvoj.<br />
Na~elo 10<br />
Deteto treba da bide za{titeno od postapki koi mo`at da dovedat<br />
do rasna, religiozna ili nekoja druga diskriminacija. Toa treba da<br />
se vospituva vo duhot na razbiraweto, trpelivosta i prijatelstvoto,<br />
vo duhot na mirot i op{toto bratstvo i vo celosna svest deka svojata<br />
energija i talent treba da gi koristi za dobroto na svoite bliski.<br />
USTAVNOSUDSKA PRAKTIKA<br />
1. So Odluka U. br. 186/1991 od 22. 10. 1992, Sudot go ukina ~l.<br />
194 st. 2 od Zakonot za zdravstvena za{tita ("SV RM," br. 38/1991), vo<br />
delot vo koj nadomestokot na li~niot dohod vo vrska so otsustvoto od<br />
rabota poradi bremenost i poroduvawe se ograni~uva na vremeto<br />
kolku {to traelo zdravstvenoto osiguruvawe pred po~etokot na porodilnoto<br />
otsustvo.<br />
Sudot na sednicata i na javnata rasprava utvrdi deka so ozna~eniot<br />
~l. 194 st. 2 od Zakonot e propi{ano nadomestokot na li~niot dohod<br />
za vreme na otsustvo od rabota poradi bremenost i poroduvawe da<br />
pripa|a za onolku vreme kolku {to traelo zdravstvenoto osiguruvawe<br />
447
pred po~etokot na porodilnoto otsustvo, a najmalku za vremeto utvrdeno<br />
so propisite za rabotni odnosi. Od iznesenata zakonska odredba<br />
proizleguva deka pravoto na isplata na ovoj nadomestok se vrzuva so<br />
vremeto na traeweto na zdravstvenoto osiguruvawe pred po~etokot na<br />
porodilnoto otsustvo.<br />
Od ~l. 8 st. 1 al. 8, 9 st. 2, 34, 39 i 42 od Ustavot proizleguva<br />
deka zaradi obezbeduvawe ulogata na majkata vo biolo{kata reprodukcija<br />
i potrebata na decata da im se sozdadat uslovi za normalen psihofizi~ki<br />
razvoj, Republikata ima obvrska posebno da gi za{tituva<br />
maj~instvoto i decata, a za majkata vo raboten odnos da obezbedi posebna<br />
za{tita pri rabota.<br />
Spored ~l. 41 st. 1 od Zakonot za osnovnite prava od rabotniot<br />
odnos ("SV SRM," br. 60/1989 i 42/1990), koj, soglasno ~l. 5 od <strong>Ustavn</strong>iot<br />
zakon za sproveduvawe na Ustavot, se primenuva kako republi~ki,<br />
za vreme na bremenost i poroduvawe rabotni~kata ima pravo na porodilno<br />
otsustvo od najmalku 270 dena neprekinato, a spored ~l. 39 st. 3<br />
od Zakonot za rabotnite odnosi ("SV RM," br. 20/1990) za ova vreme na<br />
rabotnikot mu pripa|a nadomestok za li~niot dohod vo soglasnost so<br />
op{t akt odnosno kolektiven dogovor i zakon.<br />
So ~l. 11 t. 5 od Zakonot za zdravstvena za{tita zdravstvenata<br />
za{tita vo vrska so bemenosta i poroduvawe e utvrdena kako osnovno<br />
pravo {to se obezbeduva preku zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe<br />
vrz na~elata na zaemnost i solidarnost, a spored ~l. 18 od ovoj zakon<br />
nadomestokot na li~en dohod za privremena spre~enost od rabota<br />
pripa|a od prviot den na spre~enosta i se dodeka trae spre~enosta.<br />
Soglasno ~l. 129 st. 1 t. 1 od Zakonot zdravstvenite organizacii<br />
steknuvaat sredstva za rabota od Fondot za zdravstveno osiguruvawe,<br />
pokraj drugoto, i za zdravstvenite uslugi od ~l. 11 od Zakonot.<br />
Imaj}i gi predvid navedenite ustavni odredbi, kako i faktot<br />
{to spored Zakonot site drugi osigurenici go ostvaruvaat pravoto na<br />
nadomestok na li~en dohod za celoto vreme na spre~enosta za rabota<br />
bez ogled na vremetraeweto na osiguruvaweto, a so osporenata zakonska<br />
odredba samo pravoto na nadomestok na li~niot dohod za vreme na<br />
bremenost i poroduvawe zavisi od vremeto kolku {to traelo zdravstvenoto<br />
osiguruvawe pred po~etokot na otsustvoto, Sudot oceni deka so<br />
nea se povreduva ustavnoto pravo na posebna za{tita na maj~instvoto<br />
i na majkata rabotni~ka utvrdeno vo ~l. 42 st. 1 i 3, na~eloto na solidarnost<br />
utvrdeno vo ~l. 8 st. 1 al. 8 i na~eloto na ednakvost utvrdeno<br />
vo ~l. 9 od Ustavot na Republika Makedonija.<br />
Pri odlu~uvaweto Sudot gi ima{e predvid i mislewata iska`ani<br />
na javnata rasprava, no oceni deka okolnosta {to pravoto na nadomestok<br />
na li~niot dohod za vreme na otsustvo od rabota poradi bremenost<br />
i poroduvawe bilo uredeno so preodnite odredbi na Zakonot,<br />
kako privremeno re{enie, ne mo`e da bide osnova osigurenicite koi<br />
448
se koristat so toa pravo da imaat poinakva polo`ba od drugite osigurenici<br />
se dodeka toa pravo pretstavuva pravo od zdravstvenoto osiguruvawe.<br />
Ova i poradi toa {to sredstvata za ostvaruvawe na ova pravo<br />
se obezbeduvaat vo fondot za zdravstveno osiguruvawe. Zloupotrebite,<br />
na ova pravo od strana na poedinci ne mo`e da bide osnova ovaa kategorija<br />
na osigurenici da se stava vo ponepovolna polo`ba od drugite.<br />
2. So Re{enie U. br. 192/1995 od 21. 06. 1995, Sudot nepovede<br />
postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na ~l. 9 od Pravilnikot<br />
za izmenuvawe i dopolnuvawe na Pravilnikot za utvrduvawe na<br />
visinata, uslovite i na~inot na ostvaruvaweto na dodatocite na deca,<br />
donesen od ministerot za trud i socijalna politika ("SV RM," br. 38/<br />
1992, 46/ 1992, 78/1992, 11/1993, 65/1993, 20/1994, 68/1994 i 9/1995).<br />
Spored navodite vo inicijativata, so osporedniot pravilnik<br />
bila izvr{ena izmena vo ~l. 21 i 22 od Pravilnikot za utvrduvawe na<br />
visinata, uslovite i na~inot na ostvaruvawe na dodatocite na deca<br />
pri {to grani~niot cenzus za ostvaruvawe dodatok na deca vo visina<br />
od 1.700 denari za 1994 godina ne bil zamenet za vo 1995 godina odnosno<br />
ne bil utvrden za 1995 godina, {to ne bilo vo soglasnost so Ustavot i<br />
so zakon.<br />
Na sednicata Sudot utvrdi deka soglasno ~l. 1 od Pravilnikot<br />
za utvrduvawe visinata, uslovite i na~inot na ostvaruvaweto na dodatocite<br />
na deca op{testvenata za{tita na deca se ostvaruva vo vid na<br />
dodatokot na deca poseben dodatok i opremuvawe na novorodenoto<br />
dete.<br />
Soglasno ~l. 11 od Pravilnikot dodatokot na deca se ostvaruva<br />
vo zavisnost od prose~nite prihodi po ~len na semejstvoto ostvareni<br />
vo poslednite tri meseci pred podnesuvaweto na baraweto, preku<br />
opredeluvawe cenzus na prihodi po ~len na semejstvoto.<br />
So ~l. 21 i 22 od Pravilnikot se predviduva grani~niot mese-<br />
~en prihod za ostvaruvawe dodatok na deca po ~len na semejstvoto i za<br />
samohran roditel kako i visinata na dodatokot na deca za predu~ili{na<br />
vozrast, sredno u~ili{te, redoven student na vi{a i visoka<br />
{kola. Pritoa, sekoja godina vo ~l. 21 i 22 se utvrduva grani~niot<br />
cenzus i visinata na detskiot dodatok. Taka vo 1994 godina, grani~niot<br />
cenzus iznesuva 1.700 denari, a vo osporeniot ~l. 9 od Pravilnikot vo<br />
~l. 21 i 22 brojot 1994 godina se zamenuva so 1995 godina, odnosno ne se<br />
vr{i izmena na cenzusot toj ostanuva so ista visina za 1995 godina<br />
kako vo prethodnata godina.<br />
Soglasno ~l. 40 stav 1 od Ustavot Republikata mu obezbeduva<br />
posebna gri`a i za{tita na semejstvoto, a soglasno st. 2 na ovoj ~len<br />
pravnite odnosi vo brakot, semejstvoto i vonbra~nata zaednica se ureduvaat<br />
so zakon. Spored st. 3 na ovoj ~len od Ustavot roditelite imaat<br />
pravo i dol`nost da se gri`at za izdr`uvawe i vospituvawe na decata.<br />
Spored ~l. 42 od Ustavot Republikata posebno gi za{tituva maj~instvoto,<br />
decata i maloletnite lica.<br />
449
Spored ~l. 18 od Zakonot za op{testvena za{tita na decata<br />
("SV SRM," br. 6/1981, 40/1987, 17/1991 i 38/1991 i "SV RM," br. 12/<br />
1993) dodatocite na deca kako oblik na op{testvena za{tita se ostvaruvaat<br />
vo vid na dodatok za deca, poseben dodatok i u~estvo vo opremuvaweto<br />
na novoroden~e, a spored st. 2 na ovoj ~len visinata, uslovite<br />
i na~inot na ostvaruvaweto na dodatocite na decata gi utvrduva<br />
so op{t akt ministerot za trud i socijalna politika.<br />
Spored ~l. 19 st. 1 od Zakonot, dodatokot na deca se ostvaruva<br />
vo zavisnost od brojot na decata vo semejstvoto, od vozrasta na decata i<br />
od materijalnata sostojba na semejstvoto.<br />
Od iznesenite ustavni i zakonski odredbi proizleguva deka Republikata<br />
vodi posebna gri`a za za{tita na semejstvoto i decata i<br />
maloletnite lica. Pritoa, roditelite se dol`ni da se gri`at za izdr-<br />
`uvaweto i podignuvaweto na svoite deca. Dr`avata vo soglasnost so<br />
svoite materijalni mo`nosti, odnosno vrz osnova na ekonomskiot i socijalniot<br />
razvoj prezema merki za pomo{ na roditelite.<br />
Zakonodavecot, pak, op{testvenata za{tita na decata ja sproveduva<br />
preku detski dodatok, poseben dodatok i u~estvo vo opremuvaweto<br />
na novoroden~e i dal ovlastuvawe so op{t akt ministerot da ja<br />
utvrdi visinata i uslovite za ostvaruvaweto na dodatocite za deca.<br />
So ogled na toa {to so osporeniot ~len e utvrden grani~niot<br />
iznos na mese~en prihod za ostvaruvaweto na so zakon utvrdenoto pravo<br />
na detski dodatok, Sudot utvrdi deka ne mo`e da se postavi pra{aweto<br />
za soglasnosta na osporeniot ~len so ozna~enite ustavni i zakonski<br />
odredbi.<br />
Za utvrduvawe visinata na grani~niot mese~en iznos za ostvaruvawe<br />
na detski dodatok <strong>Ustavn</strong>iot sud, soglasno ~l. 110 od Ustavot<br />
ne e nadle`en da odlu~uva.<br />
3. So Odluka U. br. 85/2000 od 27. 09. 2000, Sudot go ukina ~l. 14<br />
st. 1 od Zakonot za zdravstveno osiguruvawe, vo delot "i po taa osnova<br />
bile zdravstveno osigurani neprekinato najmalku {est meseci pred<br />
zapo~nuvawe na otsustvoto" ("SV RM," br. 25/2000).<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~l. 14 st. 1 od Zakonot<br />
pravo na nadomestok na plata za vreme na otsustvo od rabota poradi<br />
bremenost, ra|awe i maj~instvo mo`at da ostvarat osigurenicite od<br />
~l. 5 st. 1 t. 1, 2, 3 i 4 na ovoj zakon i po taa osnova bile zdravstveno<br />
osigureni neprekinato najmalku {est meseci pred zapo~nuvaweto na<br />
otsustvoto.<br />
Sudot na sednicata, isto taka, go utvrdi slednoto:<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija so Odluka U. br. 186/<br />
1991 od 22. 10. 1992 go ukina ~l. 194 st. 2 od Zakonot za zdravstvena za{-<br />
tita ("SV RM," br. 38/1991), nadomestokot na li~niot dohod za vreme<br />
na otsutnost od rabota poradi bolest i poroduvawe pripa|a za onolku<br />
vreme kolku {to traelo zdravstvenoto osiguruvawe pred po~etokot na<br />
450
porodilnoto otsustvo, a najmnogu za vremeto utvrdeno so propisite za<br />
rabotnite odnosi. Pritoa, Sudot oceni deka so ovaa odredba se povreduva<br />
ustavnoto pravo na posebna za{tita na maj~instvoto i na majkata<br />
rabotni~ka utvrdeno vo ~l. 42 st. 1 i 2, na~eloto na solidarnost utvrdeno<br />
vo ~l. 8 st. 1 al. 8 i na~eloto na ednakvost utvrdeno vo ~l. 9 od<br />
Ustavot."<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br. 26/<br />
1996 od 12. 06. 1996, ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na<br />
~l. 17-a st. 1 t. 1 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot<br />
za zdravstvenata za{tita ("SV RM," br. 55/1995), spored koj osigurenicite<br />
mo`at da ostvarat pravo na pari~ni nadomestoci ako zdravstvenoto<br />
osiguruvawe traelo neprekinato najmalku {est meseci pred nastanuvaweto<br />
na slu~ajot za koj mo`e da se ostvari pravoto, osven vo<br />
slu~aite na povreda na rabota i profesionalno zaboluvawe. Spored<br />
Sudot, ostvaruvaweto na pravata od zdravstvena za{tita neposredno e<br />
povrzano so pla}awe na pridones za zdravstveno osiguruvawe {to proizleguva<br />
od zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe vospostaveno so<br />
zakon pa ottuka principot na solidarnost i zaemnost vospostaven so<br />
Zakonot se sostoi vo razli~nite vlo`uvawa na osigurenicite vo Fondot,<br />
a ne vo izedna~uvawe na pravata na osigurenicite bez ogled dali<br />
se ispolneti obvrskite za pla}awe na pridonesot."<br />
Ponatamu, Sudot utvrdi deka so denot na vleguvaweto vo sila<br />
na Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe, me|u drugite odredbi, prestanal<br />
da va`i i ~l. 17-a od Zakonot za zdravstvenata za{tita.<br />
Zakonot za zdravstveno osiguruvawe go ureduva zdravstvenoto<br />
osiguruvawe na gra|anite, pravata i obvrskite od zdravstvenoto osiguruvawe<br />
kako i na~inot na sproveduvawe na zdravstvenoto osiguruvawe.<br />
Spored ~l. 12 st. 1 t. 1 od ovoj zakon, vo ramkite na zadol`itelnoto<br />
zdravstveno osiguruvawe se obezbeduva pravo na nadomestok na<br />
plata za vreme na privremena spre~enost za rabota poradi bolest i povreda<br />
i za vreme na otsustvo od rabota poradi bremenost, ra|awe i maj-<br />
~instvo.<br />
So osporeniot ~len od Zakonot, pravoto na nadomestok na plata<br />
za vreme na otsustvo od rabota poradi bremenost, ra|awe i maj~instvo<br />
se uslovuva so toa zdravstvenoto osiguruvawe da bide neprekinato<br />
najmalku {est meseci pred zapo~nuvaweto na otsustvoto. So vakvoto<br />
zakonsko re{enie, o~igledno e deka osigurenicite - `eni koi koristat<br />
otsustvo od rabota poradi bremenost, ra|awe i maj~instvo se vo<br />
neramnopravna polo`ba vo odnos na drugite osigurenici za koi zakonot<br />
ne go uslovuva pravoto na nadomestok na plata so vremetraeweto<br />
na osiguruvaweto. Sudot smeta deka pravata na osigurenicite koi proizleguvaat<br />
od zdravstvenoto osiguruvawe treba da bidat ednakvi za<br />
site osigurenici. Zloupotrebite na ova pravo od strana na poedinci<br />
({to ne e karakteristika samo na `enite - trudnici) ne mo`e da bide<br />
osnova ovaa kategorija na osigurenici da se stava vo ponepovolna po-<br />
451
lo`ba od drugite osobeno ako se ima predvid ulogata na majkata vo biolo{kata<br />
reprodukcija i potrebata na decata da im sozdadat uslovi za<br />
normalen razvoj kako i ustavnata obvrska na Republikata da gi za{tituva<br />
maj~instvoto i decata.<br />
Ako se pretpostavi deka bremenosta, ra|aweto i maj~instvoto<br />
ne e sostojba koja se slu~uva nenadejno tuku e sostojba koja mo`e da se<br />
planira, a slu~aite na bolest i povreda na rabota ne mo`at odnapred<br />
da se planiraat i predviduvaat se nametnuva razmisluvawe deka ima<br />
logika vo predvideniot uslov za prethodno osiguruvawe od najmalku<br />
{est meseci {to e pokratok period od periodot vo koj mo`e da se ostvaruva<br />
nadomest na plata vo traewe od devet meseci.<br />
Me|utoa, spored Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe, ostvaruvaweto<br />
na pravoto od zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe e<br />
usloveno so pla}awe na pridones za zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe,<br />
pri {to site osigurenici pla}aat pridones, a prava koristat<br />
samo onie koi imaat potreba. Ottuka, proizleguva deka vo zdravstvenoto<br />
osiguruvawe e vospostaven princip na zaemnost pome|u pravata na<br />
osigurenicite i pla}aweto na pridones za zdravstveno osiguruvawe.<br />
Poradi toa, Sudot ssmeta deka osporeniot ~len od Zakonot ne e<br />
vo soglasnost so Ustavot, pokraj drugoto i poradi faktot {to uslovuvaj}i<br />
go pravoto na nadomestok na plata za vreme na otsutnost od rabota<br />
poradi bremenost, ra|awe i maj~instvo so vremetraeweto na osiguruvaweto<br />
zakonodavecot ne vodel smetka za ostvaruvawe na principot<br />
na solidarnost i zaemnost.<br />
9. PRAVO NA ZDRAVA @IVOTNA SREDINA<br />
~l. 43<br />
Sekoj ~ovek ima pravo na zdrava `ivotna sredina.<br />
Sekoj e dol`en da ja unapreduva i {titi `ivotnata sredina i<br />
prirodata.<br />
Republikata obezbeduva uslovi za ostvaruvawe na pravoto na<br />
gra|anite za zdrava `ivotna sredina.<br />
1. Pravoto na zdrava `ivotna sredina se odnesuva na ~ist vozduh<br />
i avtenti~en priroden ambient kako pretpostavka za normalen razvoj<br />
i aktivnost na gra|aninot. Ova pravo e povrzano i so obvrskata na poedinecot<br />
da pridonesuva za za{tita i unapreduvawe, a na dr`avata da<br />
sozdava uslovi za obezbeduvawe na takvata `ivotna sredina.<br />
2. Brziot razvoj na naukata i primenata na nejzinite dostignuvawa<br />
vo prakti~ni celi so osvojuvawe na novi tehnologii, osobeno vo<br />
vtorata polovina od XX vek, otvorija ogromni mo`nosti za re{avawe<br />
na problemot na razvojot i podobruvaweto na op{testvenite, ekonomskite<br />
i, se razbira, naj{irokite `ivotni uslovi na ~ovekot. Me|utoa,<br />
452
koristeweto na sovremenite tehnologii so sebe nosi i seriozni opasnosti.<br />
Vo ovaa smisla }e bide dovolno ako spomeneme samo deka denes<br />
atmosferata se zagaduva na pove}e na~ini (so koristewe na fosilni<br />
goriva, proizvodstvo i upotreba na hemiski supstanci, so motornite<br />
vozila, fabri~ki oxaci bez soodvetni filteri), deka vo vodite se nao|aat<br />
preku stotici {tetni materii (od hlor, herbicidi, aluminium,<br />
olovo, kadium, nitrati, cijanidi i sl., do izliena nafta i drugi otrovni<br />
i {tetni supstanci i radioaktivni materii), deka se pove}e se natrupuvaa<br />
otpadnite materii (plastika, tekstil, lim, industriski otpadoci<br />
i sl.). Nakratko, koristeweto na sovremenite tehnologii osobeno<br />
koga se otrgnuvaat od kontrolata na ~ovekot ja zagrozuvaat negovata<br />
okolina i ja naru{uvaat ekolo{kata ramnote`a, a posledicite mo`at<br />
da bidat tolku seriozni {to so niv se doveduva vo pra{awe i opstanokot<br />
ne samo na sega{nite, tuku i na idnite generacii, odnosno opstanokot<br />
na ~ovekoviot rod voop{to.<br />
Me|u sovremenite tehnologii, nukrearnata energija se smeta<br />
posebno opasna poradi dolgotrajnoto radioaktivno dejstvo koe se meri<br />
so mileniumi i koe gi razoruva `ivite organizmii predizvikuva genetski<br />
promeni kaj potomstvoto. Denes se smeta deka rizikot od nejzinata<br />
upotreba duri i vo mirnotvorni celi e isklu~itelno golem, so<br />
ogled na brojnosta na nuklearnite centrali 312 i nesigurnosta na nivnite<br />
bezbednosni sistemi, {to, vpro~em, na 26 april 1986 godina, i se doka`a<br />
so ~ernobilskata katastrofa.<br />
3. Vo ovaa smisla treba da se spomne deka ekolo{kiot kriminalitet<br />
pretstavuva sekoe postapuvawe koe direktno ili indirektno e<br />
naso~eno kon zagaduvawe i predizvikuvawe drug vid {teta vrz ekolo-<br />
{kite vrednosti kakvi {to se atmosferata, po~vata, vozduhot i vodata<br />
ili so drugi dejstvija koi se naso~eni kon natrupuvawe na cvrsti otpadoci,<br />
natrupuvawe otrovni materii vo hranata, pojava na bu~ava, opasnosta<br />
od radioaktivni materii i sl.<br />
Prviot akt od ma|unarodno zna~ewe vo sferata na za{titata od<br />
ekolo{kiot kriminalitet pretstavuva Deklaracijata na ON za za{-<br />
tita na ~ovekovata okolina (Stokholm, 16 juni, 1972) vo koja se veli<br />
deka za{titata i podobruvaweto na ~ovekovata okolina e pra{awe od<br />
vrvno zna~ewe i deka se odnesuva na dobroto na naselenieto i ekonomskiot<br />
razvoj vo celiot svet. Vo ovaa sfera se zna~ajni i Me|unarodnata<br />
konvencija za prevencija od zagaduvawe na moreto so nafta<br />
(1954) i novata Konvencija za pravo na moreto (1982), Deklaracijata<br />
za za{tita na `ivotnata sredina i razvoj (Rio de @aneiro, 1992),<br />
Dopolnitelniot protokol I kon @ensevskata konvencija od 1949 (12<br />
dekemvri 1977), 313 Konvencijata za dale~inkoto prekugrani~no zaga-<br />
312<br />
Denes vo svetot postojat nad 300 nuklearni elektri~ni centrali i<br />
u{te desetici se vo izgradba.<br />
313<br />
Vo delot koj se odnesuva na op{tata za{tita na civilnoto nasele-<br />
453
duvawe na atmosferata (@eneva, 1979) i brojni drugi spogodbi za zabrana<br />
na nuklearni probi vo atmosferata, vo kosmosot i pod voda,<br />
kako i zabranite za upotreba na nuklearno, bekteriolo{ko i toksi~no<br />
oru`je, vodewe na tn. metereolo{ka vojna (predizvikuvawe na poplavi,<br />
ru{ewe brani, promena na klimatskite uslovi i sl.) kako i uni{tuvawe<br />
na objekti neophodni za pre`ivuvawe na civilnoto naselenie,<br />
instalacii za voda za piewe, i sli~ni gradbi i instalacii koi pretstavuvaat<br />
seriozna opasnost za celiot svet i go zagrozuvaat op{tite<br />
interesi na celokupnata me|unarodna zaednica.<br />
4. Inaku, vo na{iot KZ, ekolo{kite krivi~ni dela se kodificirani<br />
vo posebna glava XXII - Krivi~ni dela protiv `ivotnata sredina.<br />
Vo nego, krivi~noto delo zagaduvawe na `ivotnata sredina (~l.<br />
218 KZ) pretstavuva op{to i osnovno delo od oblasta na ekolo{kiot<br />
kriminalitet so koe kako za{titen objekt se utvrduva vozduhot, po~vata,<br />
vodata, vodnite povr{ini i vodnite tekovi. Predmet na za{tita<br />
e nivnoto zagaduvawe vo pogolem obem ili na po{iroko podra~je. Deloto<br />
postoi ako dejstvieto na izvr{uvaweto predivikalo konkretna<br />
opasnost po `ivotite i zdravjeto na lu|eto ili ako posledicata na deloto<br />
e uni{tuvawe na `ivotinskiot i rastitelniot svet od pogolemi<br />
razmeri.<br />
Osven navedenoto op{to i osnovno delo, vo KZ se pomesteni i<br />
pove}e drugi posebni krivi~ni dela so koi posredno se {titi ~ovekovata<br />
prirodna sredina od zagaduvawe ili od naru{uvawe. Toa se delata<br />
od ~l. 219 do 233 i te{kite dela protiv `ivotnata sredina (~l.<br />
234 KZ). Pokraj navedenite kako ekolo{ki krivi~ni dela mo`at da se<br />
smetaat i nekoi drugi krivi~ni dela so koi posredno se {titi ~ovekovata<br />
sredina. Toa se delata: predizvikuvawe na op{ta opasnost (~l.<br />
288), predizvikuvawe opasnost pri grade`ni raboti (~l. 289 KZ), o{tetuvawe<br />
na za{titni uredi (~l. 290 KZ), o{tetuvawe na brani (~l. 293<br />
KZ), neotstranuvawe na opasnost (~l. 294 KZ), kako i deloto upotreba<br />
na nedozvoleni sredstva za borba (~l. 407 KZ). 314<br />
Osnovno obele`je na krivi~nopravnata za{tita na zdravjeto na<br />
lu|eto i ~ovekovata sredina ne e naso~ena kon zdravjeto na poedinci,<br />
kako {to toa e na primer slu~ajot so krivi~nite dela protiv `ivotot<br />
i teloto. So ovie krivi~ni dela se zagrozuva zdravjeto na pove}e lica,<br />
nie od posledicite na neprijatelstvata e utvrdena izri~na zabrana od koristewe<br />
na site sredstva na borba koi bi mo`ele da predizvikaat "{iroki, trajni<br />
i seriozni posledici vrz prirodnata sredina i na toj na~in da go zagrozat<br />
zdravjeto i opstanokot na civilnoto naselenie (~l. 55). Posebno e zabraneto<br />
i napa|aweto na civilnite postrojki ili instalacii koi sodr`at "opasni<br />
sili", t.e. brani, nasipi i nuklearnite elektrani, i toa duri i toga{ koga<br />
pretstavuvaat voena cel (~l. 56).<br />
314<br />
Vidi: Gozze-Guzeti}, V. Krivi~na za{tita ~ovekove prirodne sredine u<br />
SFRJ, JRKKP, Beograd, 1980/1, str. 88-89.<br />
454
t.e. na neopredelen krug lica ili se uni{tuva `ivotinskiot i rastitelniot<br />
svet od pogolemi razmeri. Posebna karakteristika na ovie dela<br />
e i toa {to naj~esto se vr{at od nebre`nost, me|utoa ne e isklu~eno i<br />
nivnoto vr{ewe so umisla (po pravilo, eventualena umisla). Zna~ajno<br />
obele`je na krivi~nopravnata za{tita na ~ovekovata sredina e i pra-<br />
{aweto za re{avawe na krivi~nopravnata odgovornost za storitelite<br />
na ovie dela. Odgovornosta za niv se vrzuva za tri vidovi na subjekti<br />
koi se javuvaat kako izvr{iteli na ovie dela: fizi~ki lica, pravni<br />
lica i odgovorni lica vo pravnoto lice. 315<br />
ME\UNARODNI DOGOVORI<br />
Deklaracijata na ON za za{tita na ~ovekovata okolina od 1972<br />
Na~elo 1<br />
^ovekot ima osnovno pravo na sloboda, ednakvost i adekvatni<br />
`ivotni uslovi, vo sredina ~ij kvalitet ovozmmo`uva `ivot vo dostoinstvo<br />
i blagosostojba i sve~ana obvrska da ja za{tituva i podobruva<br />
taa sredina za sega{nite i idnite generacii.<br />
DRUGI RELEVANTNI ME\UNARODNI DOGOVORI<br />
- Konvencija za zabrana na razvivawe, proizvodstvo, skladirawe<br />
i upotreba na hemiski oru`ja i nivno uni{tuvawe (Convention on the<br />
Prohibition of the Development, Production, Stockpiling and Use of Chemical<br />
Weapons and on their Destruction).<br />
- Seopfaten dogovor za zabrana na nuklearni probi (Comprehensive<br />
Nuclear - Test - Ban Treaty).<br />
- Konvencija za zabrana na upotreba, skladirawe, proizvodstvo<br />
i transfer na protivpe{adiski mini i za nivno uni{tuvawe (Convention<br />
on the Prohibition of the Use, Stockpiling, Production and Transfer of Anti-<br />
Personnel Mines and their Destruction).<br />
- Bazelska konvencija za prekugrani~en prenos na opasni materii<br />
i nivno skladirawe (Basel Convention on the Control of Transboundary<br />
Movement of Hazardous Wastes and Their Disposal). Bazel, 22. 03. 1989.<br />
- Protokol za odgovornost i kompenzacija na {teta nastanata<br />
kako rezultat na prekugrani~en prenos na opasni materii i nivniot<br />
otpad (Basel Protocol on Liability and Compensation for Damage resulting from<br />
Transboundary Movements of Hazardous Wastes and their Disposal). Bazel, 10.<br />
12. 1999.<br />
- Konvencija za procenuvawe na vlijanijata vrz `ivotnata<br />
sredina vo prekugrani~en kontekst - ESPO (Convention on Environmental<br />
Impact Assessment in a Transboundary Context), od 25. 02. 1991 (ESPO).<br />
315<br />
Pove}e za toa: \or|evi}, M. Krivi~nopravna za{tita ~ovekove sredine u<br />
jugoslovenskom pravu, Arhiv, Beograd, 1974/2.<br />
455
- Konvencija za za{tita i upotreba na prekugrani~ni vodi i<br />
me|unarodni ezera (Convention on the Protection and Use of Transbounbary<br />
Watercourses and International Lakes), od 17. 03. 1992.<br />
- Protokol za voda i zdravje kon Konvencija za za{tita i upotreba<br />
na prekugrani~ni vodi i me|unarodni ezera (Protocol on Water and<br />
Health to the 1992 Convention on the Protection and Use of Transbounbary<br />
Watercourses and International Lakes), od 17. 06. 1999.<br />
- Ramkovna konvencija na Obedineti nacii za klimatskite promeni<br />
(United Nations Framework Convention on Climate Change), Wujork, 9.<br />
05. 1992.<br />
- Konvencija za biolo{ka raznovidnost (Convention on Biological<br />
Diversity), Rio de @aneiro, 5. 06. 1992.<br />
- Kartagena Protokol na Konvencijata za biolo{ka raznovidnost<br />
(Cartagena Protocol on Biosafety to the Convention on Biological Diversity),<br />
Montreal, 29. 01. 2000.<br />
- Konvencija na ON za borba protiv dezertifikacija vo zemjite<br />
koi se soo~uvaat so seriozni su{i ili desertifikacija, posebno vo<br />
Afrika (opustinuvawe) (UN Convention to Combat Desertification in those<br />
Countries Experiencing Serious Drought and/or Desertification, particulary in<br />
Africa), od 17. 06. 1994.<br />
- Roterdamska Konvencija za procedura za predhodno izrazena<br />
soglasnost za odredeni {tetni hemikalii i pesticidi vo me|unarodnata<br />
trgovija (Roterdam Convention on Prior Infomed Consent Procedure for<br />
Certain Hasardous Chemicals and Pesticides in International Trade), od 10. 09.<br />
1998.<br />
- Stokholmska konvencija za nerazgradlivi organski zagaduva~i<br />
(Stokholm Convention on Persistant Organic Pollutants) od 23. 03. 2001.<br />
- Evropska konvencija za za{tita na `ivotni koi se odgleduvaat<br />
na zemjodelskite stopanstva so amandman i protokol na amandmanot<br />
- ETS 087 (European Convention for the Protection of Animals Kept for<br />
Farming Purposes) od 10. 03. 1976.<br />
- Bernska konvencija za za{tita na evropskiot div svet i prirodnite<br />
`iveali{ta - ETS 104 (Convention on the Conservation of European<br />
Wildlife and Natural Habitats) od 19. 09. 1979.<br />
- Evropska konvencija za za{tita na 'rbetnicite koi se koristat<br />
za eksperimentalni i drugi nau~ni celi - ETS 123 (European Convention<br />
for the Protection of Vertebrate Animals used for Experimental and<br />
Other Scientific Purposes) od 18. 03. 1986.<br />
- Protokol kon Evropska konvencija za za{tita na 'rbetnicite<br />
koi se koristat za eksperimentalni i drugi nau~ni celi - ETS 170<br />
(Protocol to the European Convention for the Protection of Vertebrate Animals<br />
used for Experimental and Other Scientific Purposes) od 22. 06. 1998.<br />
- Konvencija za mo~uri{ta {to se od me|unarodno zna~ewe, osobeno<br />
kako prestojuvali{te na ptici mo~urinki (Convention on Wetlands<br />
of International Importance, especially Waterfowl Habitat), Ramsar, 2. 02. 1971.<br />
456
- Konvencija za me|unarodna trgovija so zagrozeni vidovi divi<br />
`ivotinski i rastitelni vidovi (Convention on International Trade in<br />
Endangered Species of Wild Fauna and Flora), Va{ington, 3. 03. 1973.<br />
- Bonska konvencija za za{tita na migratorni vidovi divi `ivotni<br />
(Convention on the Conservation of Migratory Species of Wild Animals)<br />
Bon, 23. 06. 1979.<br />
- Dogovor za za{tita na afrikansko-evroaziskite migratorni<br />
vidovi vodni ptici (Agreement on the Conservation of African-Euroasian<br />
Migratory Waterbirds), Hag, 15. 08. 1996.<br />
- Dogovor za za{tita na liljacite vo Evropa (Agreement on the<br />
Conservation of Bats in Europe), London, 4. 12. 1991.<br />
- Amandman na Dogovorot za za{tita na liljacite vo Evropa<br />
(Amendment of the Agreement on the Conservation of Bats in Europe). Brisel,<br />
26. 07. 2000.<br />
- Me|unarodna konvencija za za{tita na rastenijata (Inretnational<br />
Planet Protection Convention - New Revised Text approved by the FAO Conference<br />
at its 29th Session - Novembar 1997). Rim, 1997.<br />
USTAVNOSUDSKA PRAKTIKA<br />
1. So Odluka U. br. 118/1997 od 19. 11. 1997, Sudot gi ukina Odlukata<br />
za proglasuvawe na predelot so posebni karakteristiki "Vev~anski<br />
{umi i planinski pasi{ta" - Vev~ani i Odlukata za formirawe<br />
Odbor za za{tita, odr`uvawe i unapreduvawe na predelot so posebni<br />
karakteristiki "Vev~anski {umi i planinski pasi{ta" - Vev~ani,<br />
pod br. 08-30 i br. 08-31, doneseni od Sovetot na op{tinata Vev~ani na<br />
29. 03. 1997 godina.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka so ~l. 1 od Odlukata za proglasuvawe<br />
na predel so posebni prirodni karakteristiki "Vev~anski {umi<br />
i planinski pasi{ta"- Vev~ani, donesena vrz osnova na ~l. 29 od Zakonot<br />
za lokalna samouprava, ~l. 19 i 20 od Zakonot za za{tita na prirodnite<br />
retkosti i ~l. 5 i 12 od Zakonot za za{tita i unapreduvawe na<br />
`ivotnata sredina i prirodata, se ureduva deka so ovaa odluka Sovetot<br />
na op{tina Vev~ani go proglasuva predelot so posebni prirodni<br />
karakteristiki "Vev~anski {umi i planinski pasi{ta" Vev~ani.<br />
Spored ~l. 2 od Odlukata, predelot "Vev~anski {umi i planinski<br />
pasi{ta" e sopstvenost na op{tina Vev~ani, i e vo granicite na<br />
KO "Vev~ani", spored ~l. 3 od Odlukata, se ovlastuva Sovetot so posebna<br />
odluka da formira Odbor na koj }e mu se doveri vr{ewe na opredeleni<br />
raboti vo vrska so za{titata, odr`uvaweto (odgleduvaweto) i<br />
unapreduvaweto na predelot, spored ~l. 4 i 5 od Odlukata, za re`imot<br />
na za{titata, odr`uvaweto i unapreduvaweto na predelot }e se donese<br />
posebna studija, vo rok od {est meseci, a spored ~l. 6 od Odlukata,<br />
kako sostaven del na Odlukata se naveduva stru~nata osnova i grafi-<br />
~kata dokumentacija, odnosno izvod od karta vo razmer 1 : 25000.<br />
457
Odlukata, spored ~l. 7, stapila na sila naredniot den od denot<br />
na nejzinoto donesuvawe.<br />
So vtoroosporenata odluka se formira Odbor za za{tita, odr-<br />
`uvawe i unapreduvawe na predelot. Spored ~l. 2 od ovaa odluka,<br />
Odborot se sostoi od 9 ~lenovi, od koi dva ~lena pretstavnici od redot<br />
na afirmirani i poznati stru~waci od oblasta na {umarstvoto i<br />
drugi prirodni nauki, 6 ~lenovi - stru~ni lica so zavr{en {umarski<br />
fakultet, nasoka {umarstvo ili sredna stru~na sprema koi }e bidat so<br />
postojan raboten odnos i eden ~len pretstavnik od gra|anite na op{-<br />
tina Vev~ani.<br />
Spored ~l. 3 od Odlukata, pretstavnicite za ~lenovi na Odborot<br />
gi imenuva Sovetot na predlog na gradona~alnikot, spored ~l. 4,<br />
Odborot se gri`i za izvr{uvawe na predvidenite merki i raboti vo<br />
Studijata, kako i na site drugi propisi predvideni so Zakonot za za-<br />
{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i prirodata, odnosno prirodnite<br />
retkosti, spored ~l. 5 od Odlukata se opredeluva sredstvata za<br />
rabota na Odborot da gi obezbeduva Sovetot, a spored ~l. 6 se opredeluva<br />
Odlukata da vleze vo sila so denot na nejzinoto donesuvawe.<br />
Spored ~l. 56 st. 1 od Ustavot site prirodni bogatstva na Republikata,<br />
rastitelniot i `ivotinskiot svet, dobrata vo op{ta upotreba<br />
kako i predmetite i objektite od osobeno kulturno i istorisko zna-<br />
~ewe opredeleni so zakon se dobra od op{t interes za Republikata i<br />
u`ivaat posebna za{tita. Spored st. 3 od ovoj ~len na Ustavot, so zakon<br />
se ureduvaat na~inot i uslovite pod koi opredeleni dobra od op{t<br />
interes za Republikata mo`at da se otstapat na koristewe.<br />
Vo soglasnost so ~l. 115 st. 1 od Ustavot, vo edinicite na lokalnata<br />
samouprava gra|anite neposredno i preku pretstavnici u~estvuvaat<br />
vo odlu~uvaweto za pra{awa od lokalno zna~ewe vo oblastite<br />
utvrdeni so Ustavot i so zakon. Spored st. 2 na ovoj ~len, op{tinata e<br />
samostojna vo vr{eweto na nadle`nosta utvrdena so Ustavot i zakon, a<br />
nadzorot vrz zakonitosta na nejzinata rabota go vr{i Republikata, a<br />
spored st. 3 od ovoj ~len na Ustavot, Republikata so zakon mo`e da doveri<br />
vr{ewe na opredeleni raboti na op{tinata.<br />
Spored ~l. 17 st. 1 t. 27 od Zakonot za lokalnata samouprava<br />
("SV RM," br. 52/1995 i 60/1995), edinicite na lokalnata samouprava<br />
samostojno vr{at oddelni ovlastuvawa vrz dobrata od op{ta upotreba<br />
i vrz prirodnite bogatstva na svoeto podra~je vo soglasnost so zakon.<br />
So Zakonot za {umite ("SV SRM," br. 20/1974, 15/1986, 51/1988 i<br />
20/1990 i "SV RM," br. 37/1991, 44/1991 i 83/1992), {to va`el vo vreme<br />
na donesuvawe na osporenite odluki, se ureduvaše upravuvaweto i stopanisuvaweto<br />
so {umite i {umskite zemji{ta i nivnata za{tita. Spored<br />
~l. 3 od ovoj zakon, {umite i {umskite zemji{ta se dobro od op{t<br />
interes i u`ivaat posebna za{tita opredelena so ovoj zakon. So Zakonot<br />
za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za {umite ("SV RM,"<br />
br. 37/1991), site ingerencii vo vrska so {umite i {umskite zemji{ta<br />
458
se vo nadle`nost na Republikata. So Zakonot za {umite ("SV RM," br.<br />
47/1997), so koj prestana da va`i prethodno navedeniot zakon, se ureduva<br />
odgleduvaweto, koristeweto i za{titata na {umite. Spored ~l. 2 od<br />
ovoj zakon, {umite kako prirodno bogatstvo se dobra od op{t interes<br />
za Republikata i u`ivaat posebna za{tita. {umi so posebna namena,<br />
spored ~l. 14 od ovoj zakon, se {umi koi pretstavuvaat prirodna retkost<br />
i ubavina i {umi koi prvenstveno slu`at za: za{tita na zemji{-<br />
te, naseleni mesta, vodni tekovi i akumulacii, soobr}ajnici, stopanski,<br />
infrastrukturni i drugi objekti, za{tita i odgleduvawe na retki<br />
vidovi {umski drvja i dive~, kako i za odmor, sport i rekreacija, odbele`uvawe<br />
na va`ni istoriski nastani, nau~noistra`uva~ki, nastavni,<br />
obrazovni, odbranbeni i drugi celi. {umite za posebna namena, spored<br />
~l.16 st. 2 od Zakonot, gi opredeluva Vladata na Republika Makedonija,<br />
osven nacionalnite parkovi koi se opredeluvaat so zakon.<br />
Za odbele`uvawe e deka kako so Zakonot za {umite koj be{e vo<br />
va`nost koga se doneseni osporenite odluki, taka i so postojniot Zakon,<br />
ingenrenciite za odgleduvaweto, koristeweto i za{titata na {umite,<br />
vklu~uvaj}i go i opredeluvaweto i re`imot na {umite so posebni<br />
nameni, se vo nadle`nost na Republikata (Vladata na Republika<br />
Makedonija, Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo,<br />
Zavodot za {umi, Javnoto pretprijatie za stopanisvuawe so<br />
{umi, {umskata policija i Republi~kiot inspektorat za {umarstvo).<br />
Spored toa, Zakonot za {umi ne sodr`i posebni ovlastuvawa za op{tinata<br />
i nejzinite organi vo odnos na {umite za posebna namena, vklu-<br />
~uvaj}i go i proglasuvaweto na oddelen predel so posebni karakteristiki.<br />
So Zakonot za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i<br />
prirodata ("SV RM," br. 69/1996) se ureduvaat pravata i dol`nostite<br />
na Republika Makedonija, pravnite i fizi~kite lica vo obezbeduvaweto<br />
uslovi za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i prirodata,<br />
zaradi ostvaruvawe na pravoto na gra|anite na zdrava `ivotna<br />
sredina. Spored ~l. 5 od ovoj Zakon, pobliskite uslovi za za{tita i<br />
unapreduvawe na `ivotnata sredina i prirodata i zdravjeto na lu|eto<br />
se propi{uvaat so zakon. Site prirodni bogatstva, objekti i delovi na<br />
prirodata za koi so nau~ni i stru~ni istra`uvawa e utvrdeno deka<br />
imaat osobeno zna~ajni prirodni vrednosti, u`ivaat posebna za{tita,<br />
vo soglasnost so uslovite, na~inot i postapkata propi{ani so ovoj zakon,<br />
drugite zakoni i me|unarodni konvencii i dogovori. Ingerenciite<br />
vo za{titata i unapreduvaweto na `ivotnata sredina i prirodata,<br />
so odredbite na ovoj zakon, e vo nadle`nost na Ministerstvoto za urbanizam,<br />
grade`ni{tvo i za{tita na `ivotnata sredina, Zavodot za za-<br />
{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i prirodata, Vladata na<br />
Republika Makedonija i drugite subjekti utvrdeni vo Zakonot. Posebni<br />
ovlastuvawa za edinicite na lokalnata samouprava, vo smisla na<br />
ureduvawe na pra{awata so osporenite odluki, ovoj zakon ne sodr`i.<br />
459
Trgnuvaj}i od analiza na navedenite ustavni i zakonski odredbi<br />
jasno proizleguva deka {umite i pasi{tata, se dobra od op{t interes<br />
za Republikata, deka na~inot i uslovite na nivnoto koristewe se<br />
ureduva so zakon, deka op{tinata mo`e da vr{i oddelni ovlastuvawa<br />
vrz dobrata od op{ta upotreba i vrz prirodnite bogatstva na svoeto<br />
podra~je vo soglasnost so zakon. Ponatamu, spored misleweto na<br />
Sudot, dobrata od op{t interes za Republikata, mo`at da bidat vo razli~ni<br />
vidovi na sopstvenost a dr`avata, vo smisla na ~l. 56 od Ustavot,<br />
e dol`na da obezbedi posebna za{tita na ovie dobra nezavisno od<br />
toa vo ~ija sopstvenost se nao|aat, pri {to i javniot interes za ograni~uvawe<br />
na odredeni prava kaj ovie dobra ne mora posebno da se<br />
utvrduva. Pritoa, treba da se ima predvid i ustavniot princip deka<br />
sopstvenosta (bez ogled vo koj vid se pojavuva) sozdava prava i obvrski<br />
i treba da slu`i za dobro na poedinecot i zaednicata. Poa|aj}i od toa,<br />
kaj dobrata od op{t interes li~noto pravo ne mo`e da bide naglaseno,<br />
tuku e naglasen op{tiot interes za za{tita na dobrata koi imaat takov<br />
karakter. Vo takov slu~aj, dr`avata ne nastapuva od pozicija na<br />
vlast, tuku poa|a od svoeto pravo i obvrska da go za{titi zemji{teto,<br />
odnosno drugoto prirodno bogatstvo kako dobro od op{t interes.<br />
Vo konkretniot slu~aj, Sudot smeta deka so navedenite ustavni<br />
i zakonski odredbi e uredena posebnata za{tita na dobrata od op{t<br />
interes za Republikata. Proglasuvaweto na predelot so posebni karakteristiki<br />
"Vev~anski {umi i planinski pais{ta" za sopstvenost na<br />
op{tinata Vev~ani, na koja i se stava vo funkcija neposredno da stopanisuva<br />
i upravuva so tie dobra, na na~in i pod uslovi kako {to e<br />
uredeno so osporenite odluki, ne e vo soglasnost so principite za posebnata<br />
za{tita na dobrata od op{t interes za Republikata, nitu so<br />
na~inot i uslovite pod koi opredeleni dobra od op{t interes za Republikata<br />
mo`at da se otstapat na koristewe.<br />
Trgnuvaj}i od napred navedenoto, Sudot oceni deka osporenite<br />
odluki ne se vo soglasnost so napred navedenite odredbi na Ustavot i<br />
zakonite.<br />
2. So Re{enie U. br. 46/1999 od 14. 07. 1999, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na Odlukata br. 02-<br />
33/2 od 28. 06. 1990, donesena od rabotni~kiot sovet na OOZT Nacionalen<br />
park "Mavrovo" - Mavrovi Anovi.<br />
Spored navodite vo inicijativata osporenata odluka gi povreduvala<br />
pravata na gra|anite. Site prirodni bogatstva na Republikata,<br />
rasitelniot i `ivotinskiot svet i dobrata vo op{ta upotreba, kako i<br />
predmetite i objektite od osobeno istorisko i kulturno zna~ewe<br />
opredeleni so zakon, bile dobra od op{t interes za Republikata i<br />
u`ivale posebna za{tita {to zna~elo deka tie bile dobra od interes<br />
i za gra|anite i nikoj ne mo`el da bide privilegiran, osven ako toa so<br />
zakon ne bilo predvideno, a so Odlukata gra|aninot bil isklu~en od<br />
op{tiot interes, i pokraj toa {to koristeweto na tie dobra bilo<br />
460
objektiven negov interes. Pritoa, podnositelot uka`uva deka so Zakonot<br />
za nacionalnite parkovi bil ureden op{tiot interes i za{titata<br />
na nacionalnite parkovi i nedvosmisleno predvidel deka tie se op{-<br />
to dobro so {to bila isklu~ena sekakva privilegija za organizacijata<br />
koja upravuva so toa dobro.<br />
Spored Zakonot za {umite, isto taka, {umite bile prirodni<br />
bogatstva, dobra od op{t interes za Republikata koi u`ivale posebna<br />
za{tita i ja ureduval nivnata za{tita, pri {to ne gi privilegiral<br />
organizaciite {to upravuvaat so nacionalnite parkovi.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka so osporenata odluka se ovlastuva<br />
stru~no lice koe }e vr{i uvid na placevi po podneseni barawa od<br />
gra|ani. Stru~noto lice }e vr{i oznaka na steblata koi pretstavuvaat<br />
opasnost pri nevreme da padnat i da go o{tetat objektot i }e izvr{i<br />
premer na ozna~enite stebla odnosno }e ja utvrdi drvnata masa na steblata.<br />
Baratelot e dol`en da ja plati vrednosta na utvrdenata drvna<br />
masa po cena utvrdena so cenovnikot na Parkot, pred da gi ise~e ozna-<br />
~enite stebla.<br />
Sudot, isto taka, utvrdi deka so Ukaz na Pretsedatelstvoto na<br />
Prezidiumot na Narodnoto sobranie na NRM od 18. 04. 1949 godina<br />
("SV NRM" br. 10/1949), poradi osobenite prirodni ubavini, istoriskoto<br />
i nacionalno zna~ewe na {umite i {umskite predeli okolu Mavrovskoto<br />
pole, del od tie {umski predeli se proglasuva za nacionalen<br />
park pod imeto "Nacionalen park Mavrovo." So Ukazot se opredeleni<br />
granicite i povr{inata na Nacionalniot park Mavrovo, kako i<br />
deka vo granicite na Parkot vleguvaat atarite na selata Mavrovo, Leunovo,<br />
Nikiforovo, Ki{inica i Vrben.<br />
Spored ~l. 2 od Ukazot Nacionalniot park "Mavrovo" ima svoja<br />
uprava koja {to e neposredno podredena na Ministerot za {umarstvo.<br />
Vo ~l. 3 e predvideno deka glavnata zada~a na Upravata se sostoi vo<br />
gri`ata da se so~uvaat prirodniot izgled na predelite, `ivotinskiot<br />
i rastitelniot svet vo niv, grade`nite i drugi objekti, kako i site<br />
drugi osobenosti na predelite, `ivotinskiot i rastitelniot svet vo<br />
niv, da poslu`i za celite poradi koi {to se ovie predeli proglaseni<br />
za nacionalen park.<br />
Spored ~l. 4 na Ukazot, Ministerot za {umarstvo so pravilnik<br />
propi{uval pobliski odredbi za odr`uvawe, iskoristuvawe na pa{ata,<br />
drvareweto, za obrabotuvawe na ziratnoto zemji{te, za upotrebata<br />
na preodnite pati{ta i za odr`uvawe na ~istotata po selata vo granicite<br />
na Parkot.<br />
Soglasno ~l. 56 od Ustavot na Republika Makedonija site prirodni<br />
bogatstva na Republikata, rastitelniot i `ivotinskiot svet, dobrata<br />
vo op{ta upotreba, kako i predmetite i objektite od osobeno,<br />
kulturno i istorisko zna~ewe opredeleni so zakon se dobra od op{t<br />
interes za Republikata i u`ivaat posebna za{tita, a spored st. 3 na<br />
461
ovoj ~len, so Zakon se ureduvaat na~inot i uslovite pod koi opredeleni<br />
dobra od op{t interes za Republikata mo`at da se otstapat na<br />
koristewe.<br />
Od navedenata ustavna odredba proizleguva deka za{titata i<br />
unapreduvaweto na `ivotnata sredina i na prirodata pretstavuva zna-<br />
~ajna zada~a na dr`avata i po{iroko na op{testvoto. Vo taa smisla<br />
Ustavot ovaa funkcija ja podignal i na nivo na temelna vrednost na<br />
ustavniot poredok na Republika Makedonija i kako takva, vo ~l. 8 al.<br />
10 go utvrdil ureduvaweto i humanizacija na prostorot i za{titata na<br />
`ivotnata sredina i na prirodata. Toa podrazbira deka za{titata i<br />
unapreduvaweto na `ivotnata sredina i na prirodata e gri`a ne samo<br />
na dr`avata, tuku i na site gra|ani, pretprijatijata, ustanovite i organite<br />
na lokalnata samouprava. Site ovie subjekti se dol`ni da obezbedat<br />
uslovi za za~uvaweto na prirodnite i so rabota sozdadeni vrednosti<br />
na ~ovekovata sredina i da gi otstranuvaat {tetnite posledici<br />
i dejstvija {to gi zagrozuvaat tie vrednosti ili go doveduvaat vo<br />
opasnost `ivotot i zdravjeto na lu|eto. Od ovie pri~ini i za{titata<br />
na `ivotniot i rastitelniot svet poblisku se ureduva so zakon so {to<br />
se sozdavaat normativni pretpostavki za optimalno ostvaruvawe na<br />
nivnata za{tita vo celata Republika.<br />
Spored Zakonot za za{tita na nacionalnite parkovi ("SV<br />
SRM" br. 33/1980, 10/1990, i "SV RM," br. 62/1993), nacionalni parkovi<br />
se podra~ja na za~uvana avtenti~na priroda koi poradi svoite prirodni<br />
ubavini i vrednosti na rastitelniot i `ivotinskiot svet, geolo{-<br />
kite, geomorfolo{kite, hidrolo{kite i drugi karakteristiki, istoriskoto,<br />
nau~noto, kulturnoto, vospitno-obrazovnoto i drugo zna~ewe,<br />
kako dobra od op{t interes, se pod posebna za{tita na op{testvenata<br />
zaednica.<br />
Vo ~l. 2 od ovoj zakon e predvideno deka za{tita vo smisla na<br />
ovoj zakon, e odr`uvawe, ureduvawe i racionalno koristewe na nacionalnite<br />
parkovi za nau~ni, kulturni, vospitno-obrazovni, zdravstveni,<br />
sportski, turisti~ko-rekreativni i drugi potrebi i nivno unapredvudawe.<br />
Spored ~l. 7 od Zakonot, nacionalen park se proglasuva so zakon,<br />
a vo ~l. 9, e predvideno deka za{titata na nacionalen park ja ostvaruva<br />
organizacijata za za{tita na nacionalen park, vo slu~ajov<br />
Uprava za nacionalni parkovi i lovi{ta - Skopje, vo ~ii sostav raboti<br />
Osnovnata organizacija na zdru`en trud Nacionalniot park "Mavrovi<br />
Anovi."<br />
Vo ~l. 5 od Zakonot se uredeni op{testveno-ekonomskite odnosi,<br />
so koj, normativno e uredeno obezbeduvaweto na sredstva za za{tita<br />
na nacionalnite parkovi, me|u drugoto, i od sopstveni prihodi na<br />
organizaciite za za{tita na nacionalnite parkovi. Sopstveni prihodi<br />
na organizaciite na zdru`en trud za za{tita na nacionalnite parkovi<br />
(~l. 34 od Zakonot) se prihodite ostvareni od sanitarna i odgle-<br />
462
duva~ka se~a na {umi, sanitarni i odgleduva~ki otstreli na dive~ i<br />
ribolov od vleznici, od nadomestoci za koristewe na zemji{te, {umi<br />
i pasi{ta, kamping i parking prostori, za koristewe na posebno uredeni<br />
tereni i drugi uslugi.<br />
Spored misleweto na Sudot nesomneno deka sanitarna i odgleduva~ka<br />
se~a na {umite podrazbira i se~a i otstranuvawe na dotraeni<br />
i opasni po `ivotot drvja vo dvornite mesta na sopstvenicite na ku}ite<br />
za odmor i rekreacija, pa ako tie pretstavuvaat prihod na organizacijata<br />
razbirlivo e deka taa mo`e da naplatuva nadomestok za izvr-<br />
{enata rabota. Spored toa vakviot nadomestok ne mo`e da se poistoveti<br />
so javna dava~ka.<br />
Spored ~l. 5 od Zakonot za {umite ("SV RM," br. 47/1997) odgleduvaweto,<br />
koristeweto i za{titata na {umite (stopanisuvawe so<br />
{umite) e dejnost od javen interes, a spored ~l. 9, stopanisuvaweto so<br />
{umite za stopanska namena se vr{i spored op{tiot plan i posebni<br />
planovi za stopanisuvawe so {umi, a odgleduvaweto i za{titata na<br />
{umite za posebna namena se vr{i spored op{tiot plan od st. 1 na ovoj<br />
~len i posebni planovi za odgleduvawe i za{tita na {umite.<br />
Vo ~l. 14 od Zakonot e predvideno deka {umi za posebna namena<br />
se {umi koi pretstavuvaat prirodna retkost i ubavina i {umi koi<br />
prvenstveno slu`at, me|u drugoto i za odmor, sport i rekreacija. Spored<br />
~l. 15 od Zakonot, {umite za posebni namena mo`at da bidat opredeleni<br />
kako: {umi vo nacionalni parkovi, za{titni {umi, {umski i<br />
lovni rezervati, park {umi, spomen {umi, {umi za proizvodstvo na<br />
{umsko seme, izleti{ta i {umi za potrebite na naukata, nastavata i<br />
odbranata.<br />
Nacionalnite parkovi se opredeluvaat zaradi za{tita na prirodnite<br />
retkosti i ubavini.<br />
Spored ~l. 16 od Zakonot nacionalnite parkovi se opredeluvaat<br />
so zakon, a spored st. 3 na ovoj zakon, so aktot za opredeluvawe na<br />
{umata za posebna namena se utvrduva namenata, re`imot na odgleduvaweto,<br />
za{titata na {umata i pravnite lica koi }e vr{at odgleduvawe<br />
- za{tita na {umata za posebna namena. Odgleduvaweto i za{titata<br />
na {umite za posebna namena gi vr{i Javnoto pretprijatie ili drugo<br />
pravno lice koe }e go opredeli Vladata na Republika Makedonija (~l.<br />
17 st. 3 od Zakonot), i vo toj slu~aj pravata i obvrskite se utvrduvaat<br />
so dogovor (st. 4 na ~l. 17).<br />
Spored ~l. 33 od Zakonot oznaka za se~a vo dr`avna i vo privatna<br />
{uma, kako i na retki vidovi na drvja i na drvja nadvor od {umata,<br />
vr{i javnoto pretprijatie, odnosno pravnoto lice koe vr{i odgleduvawe<br />
i za{tita na {umite za posebna namena. Spored st. 2 na ovoj ~len<br />
za vr{ewe oznaka za se~a soglasno st. 1 na ovoj ~len, vo privatna {uma<br />
sredstva obezbeduva sopstvenikot na {umata.<br />
Trgnuvaj}i od analizata na navedenite ustavni i zakonski odredbi<br />
jasno proizleguva deka {umite se dobra od op{t interes za Repu-<br />
463
likata i deka na~inot na koristewe i nivnata za{tita se uredeni so<br />
zakon i deka dr`avata e dol`na da obezbedi posebna za{tita na ova<br />
dobro, nezavisno od toa vo ~ija sopstvenost se nao|aat. Pritoa, Zakonot<br />
za {umite gri`ata za odgleduvawe i za{titata na {umite za specijalna<br />
namena, odnosno nacionalnite parkovi iscelo ja doveruva na<br />
dr`avata odnosno na javnoto pretprijatie ili ovlasteno pravno lice.<br />
Vo toj kontekst se postavuva pra{aweto dali gri`ata za drvata na<br />
zemji{teto dodeleno na koristewe na sopstvenicite na ku}ite za<br />
odmor i rekreacija vo Nacionalniot park "Mavrovo" e na sopstvenicite<br />
ili na dr`avata. Spored misleweto na Sudot, poagaj}i od faktot<br />
deka zemji{teto dadeno na koristewe na sopstvenicite na ku}ite za<br />
odmor i rekreacija pretstavuva del od Nacionalniot park "Mavrovo"<br />
i so ogled na toa {to pretstavuva dobro od op{t interes, gra|anite<br />
isto taka se dol`ni da u~estvuvaat vo tro{ocite za nivno odr`uvawe,<br />
posebno {to ova zemji{te e vo funkcija na ku}ata i slu`i za zadovoluvawe<br />
na nivnite potrebi. Spored toa, vrednosta na utvrdenata drvna<br />
masa {to treba da ja plati gra|aninot, po cena utvrdena od cenovnikot,<br />
vsu{nost pretstavuva prihod na organizacijata namenet za odr`uvawe<br />
i za{tita na nacionalniot park "Mavrovo" i ne mo`e da se smeta<br />
za javna dava~ka.<br />
Pritoa, treba da se ima predvid deka soglasno ~l. 89 od Zakonot<br />
za {umite, so vleguvaweto vo sila na ovoj zakon prestanuvaat da va`at<br />
postojnite akti so koi {umite se dadeni na stopanisuvawe na pravni<br />
subjekti po bilo koja osnova, osven {umite vo nacionalnite parkovi,<br />
{umskite rezervati i park {umite. Spored toa Upravata za nacionalnite<br />
parkovi i lovi{ta Skopje, vo ~ii sostav e i organizacijata Nacionalen<br />
park "Mavrovo", prodol`uva so rabota i ima zakonsko ovlasutawe<br />
da ostvaruva prihodi od sanitarna i odgleduva~ka se~a na<br />
{umi, odnosno od se~a i odstranuvawe na dotrajani i opasni po `ivot<br />
drvja od dvornite mesta na vikend-ku}ite.<br />
3. So Re{enie U. br. 187/2000 od 19. 06. 2002, Sudot ja otfrli<br />
inicijativata za ocenuvawe na ustavnosta na Odlukata so koja se odobruva<br />
istekuvawe voda od Ohridskoto ezero zaradi podobruvawe na<br />
energetskata sostojba vo Republika Albanija.<br />
Spored navodite vo inicijativata osporenata odluka ne bila vo<br />
soglasnost so ~l. 1 st. 2, ~l. 2 st. 1 i ~l. 8 al. 10 i ~l. 123 od Ustavot na<br />
Republika Makedonija.<br />
Spored podnositelot na inicijativata, so Odlukata se vr{elo<br />
delewe, otu|uvawe i prenesuvawe na suverenitetot na dr`avata koj, soglasno<br />
~l. 2 od Ustavot proizleguval i im pripa|al na gra|anite.<br />
Ottuka, samo gra|anite po pat na referendum mo`ele da odlu~uvaat za<br />
pra{awa od suverenitetot i teritorijalniot integritet na dr`avata.<br />
Vo odlukata se vr{ela povreda na edna od temelnite vrednosti na ustavniot<br />
poredok, a toa e za{titata i unapreduvaweto na `ivotnata<br />
sredina i na prirodata.<br />
464
So ogled na toa {to dr`avata ne raspolagala so sredstva za<br />
kontrola na istekuvaweto na vodata, nitu istoto go kontrolirala,<br />
osporenata odluka pretstavuvala akt na klasi~na kapitulacija na del<br />
od vodnata teritorija na Republika Makedonija.<br />
Vo inicijativata be{e upateno deka se raboti za odluka donesena<br />
od Vladata na Republika Makedonija. Vo prethodnata postapka,<br />
Sudot utvrdi deka Vladata na Republika Makedonija nema doneseno<br />
akt, kako pravna osnova za prezemawe na dejstvoto - ispu{tawe voda od<br />
Ohridskoto ezero. Sudot isto taka utvrdi deka praven akt, vo smisla<br />
na normativno - pravno regulirawe na dejstvoto, ne bil donesen nitu<br />
od nadle`noto ministerstvo, nekoe javno pretprijatie ili ustanova.<br />
Sudot oceni deka dejstvo od takov karakter mora da se zasnova vrz praven<br />
akt koj }e bide vo soglasnost so Ustavot, zakonite i me|unarodnite<br />
akti koi ja reguliraat ovaa materija.<br />
Soglasno ~l. 110 od Ustavot na Republika Makedonija, <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud odlu~uva za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite<br />
dogovori so Ustavot i zakonite.<br />
Soglasno ~l. 28 al. 3 od Delovnikot na <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika<br />
Makedonija, Sudot }e ja otfrli inicijativata ako postojat drugi<br />
procesni pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata. So ogled na toa<br />
{to vrz osnova na raspolo`ivata dokumentacija koja mu be{e dostavena,<br />
Sudot konstatira otsustvo na praven akt koj se odnesuva na pravno<br />
normirawe na ispu{taweto voda od Ohidskoto ezero zaradi podobruvawe<br />
na energetskata sostojba na Republika Albanija, Sudot oceni<br />
deka ne postojat procesni pretpostavki za odlu~uvawe po inicijativata.<br />
Nepostoeweto akt vo pravniot poredok, koj e predmet na osporuvawe<br />
so inicijativata pretstavuva procesno - pravna pre~ka za odlu~uvawe<br />
na Sudot.<br />
4. So Re{enie U. br. 21/2002 od 12. 09. 2002, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na Odlukata za opredeluvawe<br />
na uslovite za uvoz na oddelni nafteni derivati, donesena<br />
od Vladata na Republika Makedonija na 28. 08. 2001 ("SV RM," br. 67/<br />
2001).<br />
Spored navodite vo inicijativata, so osporenata odluka, vo ime<br />
na za~uvuvawe na prirodnata i `ivotnata sredina, se ograni~uvala<br />
slobodata na pazarot i pretpriemni{tvoto, {to mo`elo da se stori<br />
samo so zakon, kako {to predviduva Ustavot na Republika Makedonija.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka so ~l. 1 od Odlukata, zaradi za-<br />
{tita na `ivotnata sredina i prirodata, se predviduva pravnite lica<br />
da mo`at da vr{at uvoz na oddelni nafteni derivati, dokolku e obezbeden<br />
posebno ureden prostor za ~uvawe na uvezenite nafteni derivati-skladovi,<br />
rasporedeni po carinskata tarifa...<br />
^lenot 2 od Odlukata predviduva vo skladovite vo koi se ~uvaat<br />
naftenite derivati, od ~l. 1 na ovaa odluka, so isklu~ok na kerozinot,<br />
minimalnata vkupna zafatnina na eden rezervoar za skladirawe<br />
465
na poedin naften derivat, da ne mo`e da bide pomala od 5000 m 3 , osven<br />
za TNT od 1600 m 3 .<br />
Spored st. 2 na ovoj ~len od Odlukata, skladovite od st. 1 na<br />
ovoj ~len mora da gi ispolnuvaat tehni~ko-tehnolo{kite uslovi za<br />
skladirawe na nafteni derivati opredeleni so posebni propisi.<br />
Skladovite od st. 1 na ovoj ~len, pokraj propi{anite uslovi,<br />
mora da imaat elektronska vaga so to~nost od 0,2% (III) za priem na naftenite<br />
derivati.<br />
^lenot 3 od Odlukata predviduva pravnoto lice {to vr{i uvoz<br />
na nafteni derivati na carinskiot organ da mu prilo`i re{enie deka<br />
gi ispolnuva uslovite utvrdeni vo ~l. 2 na ovaa odluka, izdadeno od<br />
Ministerstvoto za ekonomija kako i sertifikat-uverenie za kvalitetot<br />
od zemjata od koja se uvezuvaat naftenite derivati.<br />
Spored ~l. 4 od Odlukata pravnite lica, koli~inite na nafteni<br />
derivati koi se vo carinska postapka na uvoz, do vleguvawe vo sila<br />
na Odlukata mo`e da gi uvezuvaat i prodavaat na doma{niot pazar vo<br />
rok od 60 dena od vleguvaweto vo sila na ovaa odluka.<br />
^lenot 5 od Odlukata predviduva so denot na vleguvawe vo sila<br />
na ovaa odluka da prestane da va`i Odlukata za opredeluvawe na uslovite<br />
za vr{ewe na trgovija na golemo so oddelni nafteni derivati<br />
"SV RM," br. 58/2001). Sodr`inata na ovaa odluka, vo su{tina, se sovpa|a<br />
so sodr`inata na osporenata odluka.<br />
Soglasno ~l. 6 od Odlukata, istata vleguva vo sila so denot na<br />
objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".<br />
Vo ~l. 55 st. 1 od Ustavot e zagarantirana slobodata na pazarot<br />
i pretpriemni{tvoto. Spored st. 2 na ovoj ~l. od Ustavot, Republikata<br />
obezbeduva ednakva pravna polo`ba na site subjekti na pazarot i prezema<br />
merki protiv monopolskata polo`ba i monopolskoto odnesuvawe<br />
na pazarot. Slobodata na pazarot i pretpriemni{tvoto, soglasno st. 3<br />
na ovoj ~len od Ustavot, mo`at da se ograni~at so zakon edinstveno<br />
zaradi odbranata na Republikata, za~uvuvaweto na prirodnata i `ivotnata<br />
sredina ili zdravjeto na lu|eto.<br />
Imaj}i ja predvid ovaa ustavna odredba, vo konkretniov slu~aj,<br />
pred Sudot se postavija slednive pra{awe: dali osporenata odluka so<br />
koja se opredeluvaat uslovite za uvoz na oddelni nafteni derivati,<br />
mo`e da se podvede pod kvalifikativot "ograni~uvawe na slobodata<br />
na pazarot i pretpriemni{tvoto ({to edinstveno mo`e da se vr{i so<br />
zakon), i dali Vladata na Republika Makedonija e ovlastena da gi<br />
opredeluva ovie uslovi.<br />
Spored Sudot, odgovorot po prvoto pra{awe, e negativen. Imeno,<br />
kako {to vidovme od sodr`inata na osporenata odluka, so cel da se<br />
za{titi `ivotnata sredina i prirodata se opredeluvaat uslovite pod<br />
koi mo`e da se vr{i uvoz na oddelni nafteni derivati. Za taa cel so<br />
Odlukata se opredeluva dimenzijata na minimalnata zafatnina na<br />
466
eden rezervoar za skladirawe na poedin naften derivat, se uslovuva<br />
skladovite da bidat vo soglasnost so tehni~ko-tehnolo{kite uslovi za<br />
skladirawe nafteni derivati, da poseduvaat elektronska vaga so<br />
opredelena to~nost i sl.<br />
Site ovie uslovi predvideni vo Odlukata se vsu{nost uslovi<br />
{to pravnite lica treba da gi ispolnuvaat za da mo`at da vr{at uvoz<br />
na oddelni nafteni derivati za za{tita na prirodnata i `ivotnata<br />
sredina i, spored Sudot, pretstavuvaat, eden vid, preventiva da ne<br />
dojde do zagaduvawe na prirodata i `ivotnata sredina i drugi nesakani<br />
posledici, {to bi proizlegle od nepravilno skaldiranite nafteni<br />
derivati.<br />
Na pra{aweto dali Vladata e ovlastena da gi opredeluva ovie<br />
uslovi odgovorot e potvrden poradi slednoto: Soglasno ~l. 7 st. 5 od<br />
Zakonot za nadvore{no-trgovskoto rabotewe ("SV RM," br. 31/1993,<br />
41/1993, 78/1993, 59/1996, 15/1997, 13/1998, 13/1999, 82/1999 i 4/2001) zaradi<br />
unapreduvawe i za{tita na `ivotnata sredina i prirodata, Vladata<br />
na Republika Makedonija mo`e da go zabrani uvozot i prevozot na<br />
opredeleni stoki preku teritorijata na Republika Makedonija ili da<br />
propi{e uslovi pod koi takvite stoki mo`at da se uvezuvaat, odnosno<br />
izvezuvaat. Od ovaa zakonska odredba, proizleguva zaklu~ok deka, vo<br />
slu~ajov, Vladata na Republika Makedonija, kako legitimen organ ja<br />
donela osporenata odluka, poradi {to ne mo`e da se postavi pra{aweto<br />
za nejzinata zakonitost od ovoj aspekt.<br />
[to se odnesuva do odredbata od ~l. 6 od Odlukata spored koja<br />
taa vleguva vo sila so denot na objavuvaweto, Sudot smeta deka istata e<br />
soglasna so ~l. 52 od Ustavot na Republika Makedonija od pri~ina {to<br />
odlukata, kako propis, pred da vleze vo sila podle`i na obvrskata na<br />
objavuvawe vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" (~l. 52 st. 1<br />
i st. 2 od Ustavot), no ne e uslovena so vacatio legis.<br />
V. KULTURNI SLOBODI I PRAVA<br />
1. PRAVO NA OBRAZOVANIE<br />
~l. 44<br />
Sekoj ima pravo na obrazovanie.<br />
Obrazovanieto e dostapno na sekogo pod ednakvi uslovi.<br />
Osnovnoto obrazovanie e zadol`itelno i besplatno.<br />
~l. 45<br />
Gra|anite imaat pravo, pod uslovi utvrdeni so zakon da osnovaat<br />
privatni obrazovni ustanovi vo site stepeni na obrazovanieto,<br />
osven vo osnovnoto obrazopvanie.<br />
467
~l. 46<br />
Na univerzitetot mu se garantira avtonomija.<br />
Uslovite za osnovawe, vr{ewe i prestanok na dejnosta na univerzitetot,<br />
se ureduvaat so zakon.<br />
1. Pravoto na obrazovanie zna~i pravo na gra|aninot da steknuva<br />
znaewa i stru~na podgotovka vo site stepeni na obrazovanie pod<br />
ednakvi uslovi predvideni so zakon.<br />
Vo funkcija na ostvaruvawe na ova pravo:<br />
1 0 osnovnoto obrazovanie e zadol`itelno i besplatno,<br />
2 0 gra|anite imaat pravo pod uslovi utvrdeni so zakon da obrazuvaat<br />
privatni obrazovni ustanovi vo site stepeni na obrazovanieto,<br />
osven vo osnovnoto obrazovanie, i<br />
3 0 na univerzitetot mu se garantira avtonomija.<br />
Samostojnosta na univerzitetot pretstavuva pravo da odlu~uva<br />
za svoeto obrazovno i nau~no deluvawe i ustrojstvo kako osnoven uslov<br />
visoko nau~nite i obrazovni ustanovi koi se vo negoviot sostav, da mo-<br />
`at uspe{no da gi ostvaruvaat svoite nastavno-nau~ni i istra`uva~ki<br />
funkcii, oslobodeni od kakvi da e me{awa i ideolo{ki i drugi pritisoci<br />
od nadvor, a osobeno od strana na dr`avnaat vlast. Avtonomijata<br />
me|utoa ne se odnesuva na pra{awata koi se dopiraat so intervenciite<br />
na dr`avata vo odnos na rabotata na dr`avnite univerziteti<br />
~ii tretman vo toj del e kako i na sekoja druga javna nau~na institucija.<br />
Vo odnos na neavtonomniot delokrug na univerzitetot va`at pravnite<br />
pravila kako i za site drugi organi, organizacii i drugi institucii<br />
finansirani od buxetot.<br />
2. Vo vrska so verskoto obrazovanie vo u~ili{tata stavot na<br />
zakonodavstvo e jasen: vo osnovnite (~l. 13 st. 2 od Zakonot za osnovnoto<br />
obrazovanie) i srednite (~l. 7 st. 2 od Zakonot za srednoto obrazovanie)<br />
u~ili{ta ne se dozvoluva takvo obrazovanie. Ispolnuvaweto<br />
na pravoto roditelite svoite deca da im ovozmo`at obrazovani soglasno<br />
so svoite verski i filozofski uveruvawa kaj nas e mo`no preku<br />
osnovawe na privatni obrazovni institucii vo site stepeni osven vo<br />
osnovnoto obrazovanie.<br />
ME\UNARODNI DOKUMENTI<br />
Univerzalna deklaracija za pravata na ~ovekot od 1948<br />
~l. 26<br />
(1) Sekoj ima pravo na obrazovanie. Obrazovanieto treba da<br />
bide besplatno, barem vo osnovnite i poniskite stepeni. Osnovnoto<br />
obrazovanie e zadol`itelno. Tehni~koto i stru~noto obrazovanie<br />
treba sekomu da mu bide ednakvo dostapno vrz osnova na sposobnostite.<br />
(2) Obrazovanieto treba da bide naso~eno kon celosen razvoj na<br />
~ovekovite sposobnosti i kon jakneweto na po~ituvaweto na ~ove-<br />
468
kovite prava i osnovnite slobodi. Toa treba da gi razdvi`i razbiraweto,<br />
tolerantnosta i prijatelstvoto me|u site narodi, rasnite i verski<br />
grupi i treba da mu pomaga na aktivnostite na Obedinetite nacii<br />
kon odr`uvaweto na mirot.<br />
Protokol br. 1 kon Evropska konvecija za za{tita na ~ovekovite<br />
prava i osnovnite slobodi od 1950<br />
~l. 2<br />
Nikomu ne mo`e damu se odzeme pravoto na obrazovanie. Pri<br />
vr{eweto na funkciite vo oblasta na obrazovanieto i nastavata, dr`avata<br />
}e gi po~ituva pravata na roditelite da obezbedat obrazovanie i<br />
nastava vo soglasnost so nivnite verski i filozofski uveruvawa.<br />
*<br />
Pravoto na obrazovanie spored ovoj ~len od Konvencijata se<br />
sostoi od tri me|usebno povrzani elementi koi Komisijata i Sudot<br />
sekoga{ gi razgleduvaat vo me|usebna vrska.<br />
Prviot element (pomesten vo prvata re~enica od navedeniot<br />
~len), zna~i deka dr`avata ne mo`e da go povredi koristeweto na ova<br />
pravo na sekoj poedinec so toa {to, na primer, }e go spre~i da gi koristi<br />
mo`nostite za obrazovanie {to gi dava dr`avata.<br />
Spored vtoriot element (pomesten vo vtorata re~enica na navedeniot<br />
~len) na dr`avata í se ostava celosna sloboda da ja opredeli<br />
prirodata i obemot na svoeto u~estvo vo obrazovanieto i nastavata,<br />
{to vo na~elo zna~i deka taa nema obvrska da pru`i opredeleni vidovi<br />
na obrazovanie nitu sekomu da mu garantira deka }e go stekne obrazovanieto<br />
{to go sakal.<br />
Tretiot element (koj isto taka e pomesten vo vtorata re~enica<br />
od navedeniot ~len), go {titi pravoto na roditelite za po~ituvawe na<br />
nivnite uveruvawa koga e vo pra{awe uveruvaweto vo vrska so obrazovanieto<br />
na nivnite deca. 316<br />
Vo vrska so posledniot element od ~l. 2 od Protokolot br. 1,<br />
treba da se naglasi deka Republika Makedonija ima staveno edna rezerva<br />
na Konvencijata. Imeno, vo ~l. 3 od Zakonot za ratifikacija na<br />
316<br />
Vo ovoj slu~ajot Campbel i Cosans protiv Obedinetoto Kralstvo<br />
(1982), koj ve}e be{e spomnat kaj zabranata na tortura, dve maj}i se `alele<br />
(spoeni `albi) na primenata na telesni kazni kako disciplinski merki<br />
vo u~ili{tata vo [kotska vo koi se {koluvale nivnite deca. Tie tvrdele<br />
deka telesnoto kaznuvawe vo u~ili{tata pretstavuva povreda na pravata zagarantirani<br />
vo vtorata re~enica na ~l. 2 od Protokolot br. 1 od Konvencijata,<br />
odnosno deka gri`ata, obrazovanieto na nivnite deca da bide vo soglasnost so<br />
nivnite filozofski uveruvawa. Vtorata `alitelka smetala i deka so toa<br />
{to nejziniot sin e isklu~en od u~ili{teto e povredeno negovoto pravo na<br />
obrazovanie zagarantirano so prvata re~enica od toj ~len. Sudot zaklu~il<br />
deka Konvencijata e povredena i vo dvata slu~ai.<br />
469
Evropskata konvencija ("SV RM," br. 11/1997) e predvideno deka "Soglasno<br />
~l. 64 od Konvencijata za za{tita na pravata na ~ovekot i osnovnite<br />
slobodi, Republika Makedonija stava rezerva vo odnos na pravoto<br />
garantirano so ~l. 2 od Protokolot broj 1 kon Konvencijata, koja<br />
glasi Pravoto na roditelite da obezbedat obrazovanie i nastava<br />
soglasno so nivnite verski i filozofski ubeduvawa, vo odnos na Republika<br />
Makedonija, ne mo`e da se realizira preku osnovnoto privatno<br />
obrazovanie, soglasno ~len 45 od Ustavot na Republika Makedonija."<br />
Me|unaroden pakt za ekonomskite, socijalnite i kulturni prava od<br />
1966<br />
~l. 13<br />
1. Dr`avite stranki na ovoj Pakt sekomu mu go priznaat pravoto<br />
na obrazovanie. Tie se soglasuvaat deka obrazovanieto treba da<br />
bide naso~eno kon celosen razvoj na ~ovekovite sposobnosti i ~uvstvoto<br />
na negovoto dostoinstvo i deka mora da go zajaknuva po~ituvaweto<br />
na ~ovekovite prava i osnovnite slobodi. Tie natamu se soglasuvaat<br />
deka obrazovanieto treba da gi osposobi site lu|e korisano da<br />
deluvaat vo slobodnoto op{testvo, da go unapreduvaat razbiraweto,<br />
trpelivosta i prijatelstvoto me|u site narodi i me|u site rasni, etni-<br />
~ki i verski grupi i da go pomagaat deluvaweto na Obedinetite narodi<br />
okolu odr`uvaweto na mirot.<br />
2. Dr`avite stranki na ovoj Pakt priznavaat deka zaradi celosno<br />
ostvaruvawe na toa pravo:<br />
a) osnovnoto obrazovanie treba da bide zadol`itelno i besplatno<br />
za site,<br />
b) srednoto obrazovanie vo svoite razli~i oblici, vklu~itelno<br />
i na tehni~koto i srednoto stru~no obrazovanie, treba da bidat op{todostapni<br />
za site prekusite dostapni sredstva i preku postepeno voveduvawe<br />
na besplatno obrazovanie,<br />
c) vi{oto obrazovanie treba da se napravi ednakvo dostapno za<br />
site spored sposobnostite kako i preku voveduvawe na besplatno obrazovanie,<br />
d) osnovnoto obrazovanie treba da se pottiknuva i zasili kolku<br />
{to e toa mo`no pove}e za onie koi ne dobile ili ne zavr{ile celosno<br />
osnovno obrazovanie,<br />
e) treba aktivno da se raviva mre`a na u~ili{ta vo site stepeni,<br />
da se vovede soodveten sistem na stipendii i postojano da se podobruva<br />
materijalnata polo`ba na nastaniot kadar,<br />
3. Dr`avite strankina ovoj Pakt se obvrzuvaat deka }e ja po~ituvaat<br />
slobodata na roditelite, a vo slu~aj na potreba, na zakonskite<br />
starateli deka nasproti u~li{tata koi gi osnovale javnite organi }e<br />
mo`at za svoite deca da izberat drugi u~ili{ta koi se vo soglasnost<br />
470
so minimalnite normativi za nastava kako se odredeni ili odobreni<br />
od strana na dr`avata zaradi obezbeduvawe verska i moralno vospituvawe<br />
na svoite deca vo soglasnost so svoite sopstveni uveruvawa.<br />
4. Niedna odredba od ovoj ~len ne smee da se tolkuva zadirawe<br />
vo slobodite na poedinecot i pranite li~nosti da osnovaat i vodat<br />
obrazovni ustanovi pod uslov da se pridr`uvaat na na~elata izlo`eni<br />
vo stavot 1 na ovoj ~len i nastavata vo tie ustanovi da se usoglasi so<br />
minimalnite normativi koi mo`e da gi opredeli dr`avata.<br />
DRUGI RELEVANTNI ME\UNARODNI DOKUMENTI<br />
- Evropska konvencija za ekvivalencija na diplomite vrz osnova<br />
na koi e mo`en upis na visoko{kolskite ustanovi ETS 015 (European<br />
Convention on the Equivalence of Diplomas Leading to Admission to Universities)<br />
od 11. 12. 1953.<br />
- Protokol na konvencijata za ekvivalencija na diplomite vrz<br />
osnova na koi e mo`en upis na visoko{kolskite ustanovi (Protocol to<br />
the European Convention on the Equivalence of Diplomas Leading to Admission<br />
to Universities) ("SV RM," br. 3/1977).<br />
- Evropska konvencija za ekvivalencija na periodite na univerzitetskite<br />
studii ETS 021 (European Convention on the Equivalence of<br />
Periods of University Study) od 15. 12. 1956..<br />
- Evropska konvencija za akademsko priznavawe na univerzitetskite<br />
kvalifikacii ETS 032 (European Convention on the Academic<br />
Recognition of University Qualifications) od 14. 12. 1956.<br />
- Evropska spogodba za postojana isplata na stipendii na studenti<br />
koi studiraat vo stranstvo ETS 069 (European Agreement on Continued<br />
Payment of Scholarships to Students Studyng Abroad) od 12. 12. 1969.<br />
- Me|unarodna konvencija za priznavawe na studii, diplomi i<br />
stepeni na visoko obrazovanie na mediteranskite arapski i evropski<br />
zemji (International Convention on Recognition of Studies, Doplomas and<br />
Degrees in Higher Education in the Arab and European States Bordering on the<br />
Mediterranean), Nica, 17. 12. 1976.<br />
- Regionalna konvencija za priznavawe na studii, diplomi i<br />
stepeni na visoko obrazovanie vo Latinska Amerika i Karibite (Regional<br />
Convention on the Recognition of Studies, Diplomas and Degrees in Higher<br />
Education in Latin America and the Caribbean), Meksiko Siti, 19. 07. 1974.<br />
- Konvencija za priznavawe na visoko{kolski studii i diplomi<br />
vo dr`avite {to mu pripa|aat na evropskiot region (Convention on the<br />
Recognition of Studies, Diplomas and Degrees in the States Belonging to the<br />
Europe Region). Pristapeno na 13. 04 1997. Vo sila 17. 11. 1991.<br />
- Konvencija za priznavawe na kvalifikaciite koj se odnesuvaat<br />
na visokoto obrazovanie vo evropskiot region ETS 165 (Convention<br />
on the Recognition of Qualifications Concerning Higher Education in the European<br />
Region), od 11. 04. 1997.<br />
471
USTAVNOSUDSKA PRAKTIKA<br />
1. So Odluka U. br. 173/1996 od 22. 01. 1997, Sudot go ukina Pravilnikot<br />
za pedago{ki merki na u~enicite i drugi slu{ateli vo srednoto<br />
policisko u~ili{te pri Centarot za obrazovanie na kadri za bezbednost<br />
i op{testvena samoza{tita "Elisie Popovski Marko" - Skopje,<br />
donesen od Sovetot na Centarot na 24. 03. 1992.<br />
Na sednicata Sudot utvrdi deka vo Pravilnikot se utvrduvaat<br />
vidot, postapkata i na~inot na primenuvawe na pedago{kite merki za<br />
u~enicite vo srednoto policisko u~ili{te spored odredbite na Zakonot<br />
za naso~eno obrazovanie i Upatstvoto za vidot, postapkata i na~inot<br />
na primenuvawe na pedago{kite merki za u~enicite vo organizaciite<br />
za sredno obrazovanie. Soglasno ~l. 17 od Pravilnikot zaradi<br />
obezbeduvawe rabotna disciplina i kulturno povedenie vo u~ili{teto<br />
na u~enicite koi ne gi izvr{uvaat rabotnite dol`nosti i gi kr{at<br />
pravilata na odnesuvawe se primenuvaat pedago{ki merki pismena<br />
opomena, opomena pred otstranuvawe i otstranuvawe od organizacijata<br />
za obrazovanie.<br />
Ponatamu od ~l. 18 do 29 od Pravilnikot se razrabotuvaat uslovite<br />
za izrekuvawe na disciplinskite merki za u~enicite kako i postapkata<br />
i organite za izrekuvawe na tie merki.<br />
Vo Zakonot za osnovawe centar za obrazovanie na kadri od<br />
oblasta na bezbednosta ("SV RM," br. 27/1995) koj e specijalen zakon za<br />
srednoto policisko u~ili{te ne se ureduvaat pra{awata za disciplinskata<br />
odgovornost na u~enicite. Spored toa i za ovie u~ili{te }e se<br />
primenuva Zakonot za srednoto obrazovanie vo pogled na izrekuvawe<br />
na pedago{ki merki za u~enicite. Soglasno ~l. 57 st. 1 od Zakonot za<br />
srednoto obrazovanie zaradi povreda na dol`nostite i neispolnuvawe<br />
na obvrskite za u~enikot mo`at da se primenat pedago{ki merki: opomena,<br />
opomena pred otstranuvawe i otstranuvawe od javnoto u~ili{te.<br />
Soglasno ~l. 57 st. 3 opomenata pred otstranuvawe i otstranuvaweto<br />
gi izrekuva nastavni~kiot sovet, a protiv odlukata na st. 3 na ovoj<br />
~len u~enikot mo`e da podnese prigovor do organot na upravuvawe na<br />
u~ili{teto vo rok od 8 dena od denot na priemot na odlukata. Spored<br />
st. 7 na ovoj ~len od Zakonot pedago{kata merka otstranuvawe mo`e da<br />
se izre~e samo za pote{ka povreda na dol`nosta utvrdena so statut na<br />
u~ili{teto.<br />
Od iznesenite odredbi proizleguva deka nastavni~kiot sovet<br />
gi izrekuva pedago{kite merki opomena i otstranuvawe od u~ili{-<br />
teto, a pote{kite povredi na dol`nostite se utvrduvaat vo statutot.<br />
Po prigovor odlu~uva organot na upravuvawe na u~ili{teto, a organ<br />
na upravuvawe na u~ili{teto spored zakonot e u~ili{niot odbor.<br />
U~ili{niot odbor (~l. 88 od Zakonot) go donesuva statutot i e sostaven<br />
od 9 ~lena i toa dvajca pretstavnici od osnova~ot, trojca pretstavnici<br />
od roditeli na u~enici i ~etvorica pretstavnici od nastavni-<br />
472
cite, a vrz osnova na stru~nost i kompetentnost.<br />
Ponatamu, vo ~l. 113 od preodnite i zavr{nite odredbi od zakonot<br />
e predvideno javnite u~ili{ta vo rok od {est meseci od denot na<br />
vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, da ja usoglasat svojata organizacija,<br />
rabota, statutite i drugite op{ti akti so odredbite na ovoj zakon. Rokot<br />
za usoglasuvawe na aktite e pominat pove}e od 6 meseci. Soglasnost,<br />
pak, na statutot soglasno ~l. 98 od ovoj zakon dava Vladata na<br />
Republika Makedonija.<br />
So ogled na toa {to rokot za usoglasuvawe na Pravilnikot so<br />
odredbite na Zakonot za srednoto obrazovanie e pominat, a pra{aweto<br />
za izrekuvawe na pedago{kite merki za u~enicite spored Zakonot e<br />
predvideno da se uredi so drug akt koj se donesuva vo druga postapka,<br />
Sudot smeta deka toj ne e vo soglasnost so ozna~enite zakonski odredbi.<br />
2. So Re{enie U. br. 56/1997 od 23. 04. 1997, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 196 od Zakonot za naso~enoto<br />
obrazovanie ("SV RM," br. 16/1985, 2/1986, 29/1986, 7/1988, 18/1989, 29/<br />
1989, 10/1990, 12/1990, 20/1990, 11/1991, 40/1991 i 14/1995).<br />
So istroto re{enie Sudot ja otfrli inicijativata za poveduvawe<br />
postapka za ocenuvawe na ustavnosta na Del V od Konkursot za zapi{uvawe<br />
studenti na prva godina na Univerzitetot "Sv. Kiril i<br />
Metodij" vo Skopje vo u~ebnata 1996/97 godina.<br />
Spored navodite vo inicijativata so osporenite akti se voveduval<br />
model na participacija vo finansiraweto na studiite za eden<br />
del studenti, a celosno finansirawe od strana na dr`avata za drug del<br />
studenti, so {to se vr{ela diskriminacija na gra|anite vo obrazovanieto,<br />
{to ne bilo vo soglasnost so ~l. 44 od Ustavot na Republika<br />
Makedonija.<br />
Na sednicata Sudot utvrdi deka spored osporeniot ~l. 196 od<br />
Zakonot gra|anite mo`at svoite li~ni potrebi i interesi vo oblasta<br />
na naso~enoto obrazovanie da gi zadovoluvaat vo neposredni odnosi so<br />
organizaciite za naso~eno obrazovanie pod uslovi {to gi utvrduva zaednicata<br />
za naso~eno obrazovanie vo koja e zdru`ena organizacijata za<br />
naso~eno obrazovanie.<br />
Od odredbi na ~l. 44 i 45 od Ustavot, spored misleweto na Sudot,<br />
proizleguva deka vo ustavniot poredok na Republika Makedonija<br />
se garantira besplatnoto {koluvawe samo do nivoto na osnovnoto<br />
obrazovanie, so {to i se obezbeduva negovata zadol`itelnost, no ne i<br />
na povisokite nivoa na sredno i visoko obrazovanie. Se razbira, ovie<br />
ustavni odredbi ne ja isklu~uvaat mo`nosta dr`avata, vo soglasnost so<br />
svoite interesi i finansiski mo`nosti, da go finansira besplatnoto<br />
{koluvawe i vo srednoto i visokoto obrazovanie, delumno ili vo celost,<br />
no ne sozdavaat obvrska za toa. Zatoa Sudot smeta deka Ustavot ne<br />
isklu~uva {koluvaweto vo srednoto i visokoto obrazovanie da se ost-<br />
473
varuva i so pla}awe na obrazovnite uslugi, pri {to, normite {to bi<br />
go ureduvale toa bi morale da gi po~ituvaat ustavnite principi na<br />
ednakvost odnosno nediskriminacija.<br />
Razgleduvaj}i ja osporenata zakonska odredba Sudot utvrdi deka<br />
so nea samo se predviduva mo`nost gra|anite da gi zadovoluvaat svoite<br />
obrazovni potrebi vo naso~enoto odnosno vo srednoto i visokoto<br />
obrazovanie vo neposredni odnosi so obrazovnite institucii {to,<br />
bezdrugo, vo sebe go sodr`i odnosot na pla}awe na obrazovnite uslugi<br />
i se propi{uva deka uslovite za ostvaruvawe na tie odnosi treba da<br />
bidat regulirani, no taa niv ne gi regulira. Nezavisno od toa koj e subjektot<br />
{to gi regulira uslovite za ostvaruvawe na tie odnosi namesto<br />
porane{nata Samoupravna interesna zaednica za naso~eno obrazovanie,<br />
tie se predmet na drugi propisi ~ii kriteriumi na ustavnosta<br />
mo`e da bidat dostapnosta na obrazovanieto pod ednakvi uslovi,<br />
ednakvosta itn. Osporenata zakonska odredba, pak, samo utvrduva deka<br />
tie neposredni odnosi se mo`ni, poradi {to Sudot oceni deka taa ne e<br />
vo nesoglasnost so ~l. 44 vo vrska so ~l. 45 od Ustavot na Republika<br />
Makedonija.<br />
Na sednicata Sudot utvrdi deka osporeniot Konkurs ve}e bil<br />
predmet na ocenuvawe od strana na Sudot, koj so Re{enie U. br. 166/<br />
1996 od 23 oktomvri 1996 godina ne povel postapka za ocenuvawe negovata<br />
ustavnost i zakonitost. Poradi toa, ne nao|a pri~ini za poinakvo<br />
odlu~uvawe.<br />
3. So Re{enie U. br. 89/2001 od 30. 05. 2001, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 89 i ~l. 101 st. 2 od Zakonot za<br />
visokoto obrazovanie ("SV RM," br. 64/2000).<br />
Spored navodite vo inicijativata so osporenite odredbi se voveduvalo<br />
kofinansirawe na tro{ocite za del na studentite na dr`avnite<br />
univerziteti i se voveduval priemen ispit za zapi{uvawe na studii,<br />
so {to tie se doveduvale vo neednakva polo`ba vo pogled na ostvaruvaweto<br />
na pravoto na obrazovanie i se voveduvala javna dava~ka od<br />
strana na univerzitetot sprotivno na ~l. 33 od Ustavot. ^l. 192 od Zakonot<br />
se osporuva zatoa {to, spored navodite vo inicijativata, predviduval<br />
deka sredstvata vrz osnova na kofinansirawe pretstavuvale<br />
prihod na Univerzitetot, {to ne bilo vo soglasnost so Ustavot.<br />
Na sednicata Sudot utvrdi deka vo ~l. 2 st. 1 t. 33 od Zakonot,<br />
pod naslov "poimnik," e utvrdeno deka "kofinansirawe na studentite"<br />
zna~i iznos na pari~nite sredstva koi studentot ima obvrska da gi<br />
plati na visokoobrazovnata ustanova za da gi nadomesti tro{ocite na<br />
studirawe koi ne se nadomesteni preku finansirawe na visokoobrazovnata<br />
dejnost od strana na dr`avata ili od drug izvor.<br />
Spored osporeniot ~l. 89 od Zakonot, dr`avna visokoobrazovna<br />
ustanova mo`e da vovede kofinansirawe na tro{ocite za studirawe,<br />
ako ne ostvaruva sredstva od Fondot za tie potrebi (st. 1). Soglasno<br />
474
st. 2 na ovoj ~len studentot koj bez opravdani pri~ini ne gi ispolni<br />
uslovite utvrdeni so pravilata za studirawe utvrdeni so statutot na<br />
dr`aven fakultet i visoka stru~na {kola, gi podnesuva tro{ocite na<br />
{koluvawe za ispolnuvawe na zaostanatite obvrski na studentite. Vo<br />
st. 3 na ovoj ~len e predvideno deka uslovite pod koi se voveduva kofinansirawe<br />
od st. 1 i 2 na ovoj ~len gi usoglasuva univerzitetot vo<br />
~ij sostav e visokoobrazovnata ustanova.<br />
Vo ~l. 101 st. 2 e propi{ana sodr`inata na konkursot za zapi-<br />
{uvawe na studenti, vo koja, me|u drugoto, spa|a i utvrduvawe na rokovite<br />
za prijavuvawe, polagawe i zapi{uvawe na kandidatite.<br />
Vo ~l. 192 od Zakonot, pak, e ureden preodniot re`im za zateknatite<br />
nastavnici na pedago{kite akademii i visokite stru~ni {koli<br />
koi nemaat soodveten stepen na obrazovanie, odnosno toj nema sodr`ina<br />
na koja se povikuva i koja se osporuva so inicijativata.<br />
Spored ~l. 44 od Ustavot sekoj ima pravo na obrazovanie {to mu<br />
e dostapno sekomu pod ednakvi uslovi, a zadol`itelno i besplatno e<br />
samo osnovnoto obrazovanie.<br />
Spored ~l. 9 st. 2 od Ustavot gra|anite se ednakvi pred Ustavot<br />
i zakonite.<br />
Razgleduvaj}i go osporeniot ~l. 89 od Zakonot vo kontekst na<br />
iznesenite ustavni odredbi, Sudot oceni deka kofinansiraweto na<br />
tro{ocite {to toj go voveduva i uslovite za ostvaruvaweto na ovoj<br />
oblik na ostvaruvawe na pravoto na obrazovanie, ne gi povreduva principite<br />
sodr`ani vo ~l. 44 i ~l. 9 od Ustavot. Imeno, Ustavot, obezbeduvaj}i<br />
samo besplatno osnovno obrazovanie, ne ja isklu~uva mo`nosta<br />
povisokite oblici na obrazovanie da se finansiraat i so u~estvo na<br />
u~enicite i studentite, {to pred sî zavisi od materijalnite mo`nosti<br />
na dr`avata i politikata vo obrazovanieto. Pritoa, od aspekt na ustavnosta,<br />
zna~ajno e da se isklu~i sekakov oblik na diskriminacija zasnovana<br />
na arbitrernost i subjektivna selekcija, {to e istovremeno<br />
barawe i na ~l. 44 i na ~l. 9 od Ustavot. Vo toj kontekst, Sudot oceni<br />
deka kriteriumite za kofinansirawena tro{ocite utvrdeni vo st. 1 i<br />
2 na osporeniot ~len se objektivizirani na dve ramni{ta: so mo`nostite<br />
na dr`avata i so rezultatite i uspehot vo studiraweto na zapi-<br />
{anite studenti. Toj na~in na propi{uvawe na kriteriumite za kofinansirawe,<br />
spored misleweto na Sudot, ja isklu~uva arbitrernosta i<br />
obezbeduva ednakvost na uslovite za dostapnosta na visokoto obrazovanie<br />
za site kandidati i studenti, poradi {to ne mo`e da se postavi<br />
pra{aweto za soglasnosta na ovoj ~len od Zakonot so ~l. 44 i 9 od Ustavot<br />
na Republika Makedonija.<br />
Spored ocena na Sudot, priemniot ispit od ~l. 101 st. 2 od Zakonot,<br />
ja ispolnuva istata funkcija na propi{uvawe objektiven i<br />
ednakov uslov za dostapnost na visokoto obrazovanie kako vo pogled na<br />
ograni~enite kvoti {to mo`e da gi finansira dr`avata, taka vo pogled<br />
na posakuvanoto nivo na kvalitet vo selekcijata na kadnidatite.'<br />
475
Se razbira politikata na zakonodavecot mo`ela da zavr{i i so<br />
uspehot vo srednoto obrazovanie kako kriterium za upis, no i toga{<br />
bi se potvrdilo deka upisnata politika se zasnova vrz nekakov kriterium.<br />
Taa politika e, sepak, domen na zakonodavecot i vo nea ne mo`e<br />
da se navleguva se dodeka sredstvata za nejzinoto ostvaruvawe ne gi naru{uvaat<br />
principite na ednakvost ili nediskriminacija. Postoewe<br />
na kvalifikacionen uslov, kako {to e priemniot ispit, spored ocena<br />
na Sudot, ne mo`e da se smeta kako diskriminatorska merka.<br />
Sudot go ima{e predvid i navodot vo inicijativata deka kofinansiraweto<br />
na tro{ocite bilo, vsu{nost, javna dava~ka {to ja voveduva<br />
univerzitetot, no oceni deka ovoj oblik na u~estvo vo finansiraweto<br />
na studiite ne mo`e da se podvede pod javna dava~ka.<br />
4. So Odluka U. br. 93/2001 od 12. 09. 2001, Sudot gi ukina t. 1 st.<br />
2 i t. 2 st. 2 od Odlukata za brojot za zapi{uvawe studenti vo prva<br />
godina na dr`avnite visokoobrazovni ustanovi na Univerzitetot "Sv.<br />
Kiril i Metodij" vo Skopje i Univerzitetot "Sv. Kliment Ohridski"<br />
vo Bitola, vo u~ebnata 2001/2002 godina, donesena od Vladata na<br />
Republika Makedonija ("SV RM," br. 27/2001).<br />
Na sednicata Sudot utvrdi deka so odlukata Vladata go opredeluva<br />
brojot za zapi{uvawe na studenti na dvata univerziteti soodvetno<br />
na brojot daden vo Konkursite za zapi{uvawe. Vo osporenite delovi<br />
od odlukata, isto taka, e utvrdena maksimalnata visina na kofinansiraweto<br />
do koja mo`e da se dvi`at faktultetite i univerzitetite i<br />
toa do 500 GM za Univerzitetot vo Bitola, a za Univerzitetot vo Skopje<br />
do 1500 GM za op{testveni i do 1900 GM za tehni~ki nauki.<br />
Spored ~l. 44 od Ustavot sekoj ima pravo na obrazovanie {to mu<br />
e dostapno sekomu pod ednakvi uslovi, a zadol`itelno i besplatno e<br />
samo osnovnoto obrazovanie.<br />
Soglasno ~l. 46 od Ustavot na Univerzitetot mu se garantira<br />
avtonomija.<br />
Spored ~l. 89 st. 1 od Zakonot za visokoto obrazovanie, dr`avna<br />
visokoobrazovna ustanova mo`e da vovede kofinansirawe na tro-<br />
{ocite za studirawe, ako ne ostvaruva sredstva od Fondot za tie potrebi,<br />
a spored stav 4 na ovoj ~len od Zakonot, na visinata na kofinansiraweto<br />
od strana na dr`avnite visokoobrazovni ustanovi soglasnost<br />
dava fondot.<br />
Vo ~l. 85 al. 9 od Zakonot, vo nadle`nost na Upravniot odbor<br />
na Fondot za visokoobrazovna dejnost e i utvrduvaweto na merila i<br />
kriteriumi za kofinansirawe na studiite i drugite participacii na<br />
studentite.<br />
Spored ~l. 102 od Zakonot, Vladata na Republika Makedonija go<br />
opredeluva brojot za zapi{uvawe na studentite na dr`avnite visokoobrazovni<br />
ustanovi {to se finansiraat od dr`avata, po predlog na<br />
Fondot.<br />
476
Od iznesenite zakonski odredbi proizleguva deka Vladata na<br />
Republika Makedonija ima ovlastuvawe samo da go utvrdi brojot na<br />
studentite koi se zapi{uvaat vo ramkite na dr`avnata kvota. Nadle`nosta<br />
za voveduvawe na kofinansiraweto im pripaa na visokoobrazovnite<br />
ustanovi, vo soglasnost so Fondot koj e institucija vo ~ie upravuvawe<br />
u~estvuvaat univerzitetskite rabotnici. Posegaweto na Vladata<br />
vo pra{aweto na kofinansiraweto pretstavuva ne samo izleguvawe<br />
od ramkite na zakonot, tuku i posegawe po avtonomijata na univerzitetot<br />
garantirana so ~l. 46 od Ustavot. Toa {to ne postoi fondot,<br />
ne zna~i deka negovata funkcija mo`e da se prefrli vrz Vladata, bez<br />
soodvetno zadr`uvawe na polo`bata na univerzitetot vo odlu~uvaweto<br />
za pra{awa od nadle`nost na Fondot. Od toa gledi{te, Vladata<br />
izleguva od ramkite i na zakonot i na Ustavot, poradi {to Sudot<br />
oceni deka osporenata odluka vo ozna~enite delovi ne e vo soglasnost<br />
so Ustavot i so zakonot.<br />
5. So Odluka U. br. 181/2002 od 26. 02. 2003, Sudot gi ukina ~l.<br />
165, ~l. 168 i ~l. 178 od Zakonot za visokoto obrazovanie ("SV RM," br.<br />
64/2000).<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~l. 165 od Zakonot za visokoto<br />
obrazovanie e predvideno so priznavaweto na visokoobrazovnite<br />
kvalifikacii ili del od visokoobrazovnite studii pominati vo<br />
stranstvo, vrz osnova na stru~en predlog od soodvetna visokoobrazovna<br />
ustanova na Republika Makedonija, ministerstvoto nadle`no za<br />
rabotite na visokoto obrazovanie formalno gi potvrduva vrednosta,<br />
kvalitetot i sporedlivosta na stranskata visokoobrazovna kvalifikacija<br />
so doma{nata, odnosno priznavaweto na site prava koi taa diploma<br />
ili svidetelstvo gi davaat vo dr`avata vo koja se steknati.<br />
Spored ~l. 168 na ovoj zakon, ministerot nadle`en za rabotite<br />
na visokoto obrazovanie vrz osnova na predlogot od stru~na komisija<br />
na visokoobrazovna ustanova (vo natamo{niot tekst: stru~na komisija)<br />
odlu~uva za sekoe barawe posebno za priznavawe na visokoobrazovni<br />
kvalifikacii steknati vo stranstvo ili na eden del od studiite<br />
pominati vo stranstvo.<br />
Stru~nata komisija od st. 1 na ovoj ~len, na barawe od ministerot<br />
ja formira nastavno-nau~niot, odnosno nastavni~kiot sovet na visokoobrazovnata<br />
ustanova koja e najbliska do nastavno-nau~nata<br />
oblast za priznavawe na stranska visokoobrazovna kvalifikacija.<br />
Stru~nata komisija utvrduva predlog po razgleduvawe na celokupnata<br />
dokumentacija podnesena od strana na baratelot i po dobienoto<br />
mislewe od strana na informativniot centar, vo rok od 60 dena od<br />
denot na dostavuvaweto na baraweto od strana na ministerot. Ako<br />
komisijata ne go dade svoeto mislewe vo ovoj rok, ministerot mo`e da<br />
formira komisija vo nov sostav.<br />
Soglasno ~l. 173 st. 1 i 2 na ovoj zakon, vo odlukata za priznavawe<br />
na kvalifikacijata e sodr`ano deka stranskata kvalifikacija<br />
477
gi ispolnuva op{tite i posebnite barawa postaveni za pristap vo visokoto<br />
obrazovanie ili vrabotuvawe vo Republika Makedonija.<br />
Predlogot na odlukata za priznavawe na kvalifikacijata ja potpi{uva<br />
pretsedatelot na stru~nata komisija. Odlukata ja potpi{uva<br />
ministerot nadle`en za rabotite na visokoto obrazovanie.<br />
So ~l. 178 od zakonot e predvideno deka baratelot koj ne e zadovolen<br />
od odlukata za priznavawe na stranskata visokoobrazovna kvalifikacija<br />
mo`e da podnese prigovor do stru~nata komisija vo rok od<br />
15 dena.<br />
Ako baratelot ne e zadovolen od odlukata na stru~nata komisija<br />
po podneseniot prigovor, mo`e vo rok od narednite 30 dena da podnese<br />
tu`ba do Vrhovniot sud na Republika Makedonija.<br />
Zakonot za visokoto obrazovanie ("SV RM," br. 64/2000), vo ~l.<br />
1 opredeli deka predmet na ureduvawe na ovoj zakon se uslovite i postapkata<br />
za osnovawe, finansirawe i prestanok na visokoobrazovnite<br />
ustanovi i se utvrduvaat osnovite za organizacija, upravuvawe, razvoj<br />
i za vr{ewe na visokoobrazovna dejnost.<br />
Vo ~l. 2 st. 1 t. 36 od Zakonot, e dadena definicija na univerzitetot,<br />
deka taa pretstavuva najvisoka avtonomna visokoobrazovna, nau-<br />
~na, odnosno umetni~ka ustanova koja ja so~inuvaat visokoobrazovni<br />
ustanovi, osnovani spored ovoj zakon.<br />
Spored ~l. 10 st. 1 od Zakonot, visokoobrazovnite ustanovi ja<br />
vr{at svojata dejnost vrz principot na akademskata avtonomija, a spored<br />
st. 3 od ovoj ~len avtonomijata na univerzitetot vklu~uva akademska<br />
sloboda na visokoobrzovnite ustanovi, avtonomija na upravuvaweto<br />
so visokoobrazovnite ustanovi i neprikosnovenost na avtonomijata.<br />
So odredbite od ~l. 165 do 180 od Zakonot, se uredeni pra{awata<br />
za priznavawe na visokoobrazovnite studii.<br />
Spored odredbite od ~l. 8 st. 1 al. 1 i 3, ~l. 44, ~l. 45, ~l. 46 ~l.<br />
51 i ~l. 58 od Ustavot, osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot<br />
originerno se utvrdeni vo samiot Ustav i za nivnoto ostvaruvawe<br />
i za{tita se utvrdeni i soodvetni ustavni uslovi i osnovi, osobeno<br />
preku garanciite na osnovnite slobodi i prava, me|u koi, vo sferata<br />
na obrazovanieto, e i garancijata na avtonomija na univerzitetot.<br />
Intencijata na Ustavot e so zakon da se utvrduvaat normi koi<br />
}e obezbedat usoglasen soodnos so ustavno utvrdenite slobodi i prava,<br />
vo koi e sodr`ano i pravoto na obrazovanie i posebno potenciraniot<br />
avtonomen institucionalen oblik na univerzitetot so avtonomniot<br />
status vo obavuvaweto na dejnostite od sferata na obrazovniot i nau~en<br />
trud.<br />
Ottuka, spored Sudot vladeeweto na pravoto kako temelna vrednost<br />
vrz koja se zasnova ustavniot poredok na Republikata, treba da<br />
obezbedi postoewe na pravni pretpostavki preku zakonska regulativa<br />
zaradi ostvaruvawe na fundamentalnite komponenti na univerzitetot.<br />
Toa se avtonomijata i pravoto i odgovornosta na univerzitetot da<br />
478
upravuva i odlu~uva vo ramkite na svojata ustanova vo koja go sozdava i<br />
realizira soodvetniot stepen na obrazoven i nau~en trud.<br />
Poa|aj}i od su{tinata na univerzitetskata ustanova koja e nositel<br />
na pravoto i odgovornosta za profesionalno, stru~no i kompetentno<br />
vr{ewe na visokoobrazovnite dejnosti, spored mislewe na Sudot<br />
proizleguva i osnovot na visokoobrazovnata ustanova za odlu~uvawe za<br />
pra{awa od ovoj domen vrz principite na stru~nost i kompetentnost<br />
koi Ustavot gi determiniral.<br />
Me|utoa, od analizata na iznesenite zakonski odredbi, so koi<br />
se uredeni pra{awata za nadle`nosta i postapkata vo odlu~uvaweto za<br />
priznavawe na visokoobrazovni kvalifikacii steknati vo stranstvo,<br />
Sudot oceni deka visokoobrazovnata ustanova ima samo elementi na<br />
participirawe i u~estvo vo odlu~uvaweto za priznavawe na visokoobrazovnite<br />
kvalifikacii steknati vo stranstvo. Nejzinata pozicija e<br />
svedena na formirawe na stru~na komisija i izgotvuvawe i dostava<br />
samo na predlog, po barawe na ministerot nadle`en za rabotite na<br />
visokoto obrazovanie, vo opredelen rok, za konkreten predmet na lice<br />
koe bara priznavawe na visokoobrazovni kvalifikacii steknati vo<br />
stranstvo, a odlukata ja donesuva i potpi{uva ministerot. Me|utoa, vo<br />
postapka po prigovor protiv odlukata na ministerot, so svoja odluka<br />
odlu~uva stru~nata komisija na visokoobrazovnata ustanova, a protiv<br />
vtorostepenata odluka strankata mo`e da zavede spor pred Vrhovniot<br />
sud na Republika Makedonija.<br />
Voedno so Odlukata za priznavawe na visokoobrazovnite kvalifikacii<br />
steknati vo stranstvo, Ministerstvoto i formalno gi potvrduva<br />
vrednosta, kvalitetot i sporedlivosta na stranskata visokoobrazovna<br />
kvalifikacija so doma{nata i gi priznava site prava koi taa<br />
diploma ili svidetelstvo gi davaat na dr`avata vo koja se steknati.<br />
Imaj}i go predvid iznesenoto, Sudot oceni deka nasproti nadle`nosta<br />
na univerzitetot za izdavawe diplomi za visokoobrazovni<br />
kvalifikacii steknati vo Republika Makedonija, koja soglasno ~l. 17<br />
od Zakonot za visokoto obrazovanie e opredelena vo ramkite na dejnostite<br />
na raboteweto na univerzitetskata avtonomna ustanova, so osporenite<br />
zakonski odredbi e utvrdeno deka odlu~uvaweto za priznavawe<br />
na visokoobrazovni kvalifikacii steknati vo stranstvo e vo nadle-<br />
`nost na posebni organi na dr`avnata vlast i so u~estvo na univerzitetot.<br />
Imeno, razli~noto zakonsko tretirawe na pra{aweto za nadle`nosta<br />
vo odlu~uvaweto za izdavawe i priznavawe na diplomi za<br />
visokoobrazovni kvalifikacii steknati vo Republika Makedonija i<br />
vo stranstvo, spored Sudot vo osnova pretstavuva izdvojuvawe i na elementite<br />
na stru~nost i kompetentnost po ova pra{awe za nadle`nosta<br />
vo ramkite na avtonomijata na univerzitetot i nadvor od nea. So ogled<br />
na toa poa|aj}i prvenstveno od ustavnata opredelba vo ~l. 58 st. 2 od<br />
Ustavot, kade upravuvaweto i odlu~uvaweto vo javnite ustanovi i slu-<br />
`bi se povrzuva so principite na stru~nost i kompetentnost, vo slede-<br />
479
weto na ovaa ustavna norma, pred Sudot osnovano se postavi pra{aweto<br />
za ustavnata usoglasenost na osporenite odredbi od Zakonot koi<br />
propi{ale postapka spored koja e sosem izvesno odlukite za priznavawe<br />
na visokoobrazovnite kvalifikacii steknati vo stranstvo da ne<br />
bidat adekvatni i soodvetni na stru~niot naod i nau~nite poznavawa<br />
na avtonomnata univerzitetska ustanova vo koja se sozdava i realizira<br />
visokoobrazovniot i nau~en trud.<br />
Ottuka, za odredbite od ~l. 165, ~l. 168 i ~l. 178 od Zakonot za<br />
visokoto obrazovanie, Sudot oceni deka se povreduva principot na<br />
vladeewe na pravoto vtemelen vo ustavniot poredok na Republika Makedonija<br />
spored ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot, i za povreda na ~l. 46 i ~l.<br />
58 st. 2 od Ustavot so koi e zagarantirana avtonomnosta na univerzitetot<br />
i e utvrdena ustavnata opredelba deka upravuvaweto i odlu~uvaweto<br />
vo javnite ustanovi i slu`bi se povrzuva so principite na<br />
stru~nost i kompetentnost.<br />
2. SLOBODA NA NAU^NO I UMETNI^KO TVORE[TVO<br />
~l. 47<br />
Se garantira slobodata na nau~noto, umetni~koto i na drugite<br />
vidovi tvore{tvo.<br />
Se garantiraat pravata {to proizleguvaat od nau~noto, umetni~koto<br />
ili drug vid intelektualno tvore{tvo.<br />
Republikata go pottiknuva, pomaga i {titi razvojot na naukata,<br />
umetnosta i kulturata.<br />
Republikata go pottiknuva i pomaga nau~niot i tehnolo{kiot<br />
razvoj.<br />
Republikata gi pottiknuva i pomaga tehni~kata kultura i sportot.<br />
Ovde stanuva zbor za pravo na gra|aninot slobodno da tvori vo<br />
site oblasti na op{testveniot `ivot i pravo na tvorecot na avtorsko<br />
pravo vrz rezultatite od svoeto tvore{tvo. Slobodata vo ovie oblasti<br />
pretstavuva nepostoewe na dogmi, ideolo{ki predrasudi, apologetski<br />
monopoli i ograni~uvawa i zabrani, kako i partisko-politi~ki i nacionalisti~ki<br />
indoktrinacii koi go determiniraat pogledot na svet,<br />
gi uslovuvaat nau~nite rezultati i naso~uvaat kon potvrda na odnapred<br />
definirani uverenija i ideologii. Seto toa, vsu{nost, ne e nikakvo<br />
tvore{tvo, tuku efemerna rabota, bez idnina, sprotivna na interesite<br />
na ~ovekot. 317 Vo funkcija na toa Republikata go pottiknuva,<br />
317<br />
Proevski, J. Osnovni slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot spored<br />
Ustavot na Republika Makedonija i mehanizmi za nivna za{tita, Bezbednost,<br />
Skopje, 1999/4, str. 454.<br />
480
pomaga i {titi razvojot na naukata, umetnosta i kulturata kako i<br />
nau~niot i tehnolo{kiot razvoj i tehni~kata kultura i sportot.<br />
ME\UNARODNI DOKUMENTI<br />
Univerzalna deklaracija za pravata na ~ovekot od 1948<br />
~l. 27<br />
(1) Sekoj ima pravo slobodno da u~estvuva vo kulturniot `ivot<br />
na zaednicata, da u`iva vo umetnosta i da ima udel vo nau~niot napredok<br />
i negovite blagosostojbi.<br />
(2) Sekoj ima pravo na za{tita na moralnite i materijalnite<br />
interesi koi proizleguvaat od sekoe nau~no, literarno ili umetni~ko<br />
delo ~ii avtor e samiot.<br />
Me|unaroden pakt za ekonomskite, socijalnite i kulturni prava od<br />
1966<br />
~l. 15<br />
1. Dr`avite stranki na ovoj Pakt sekomu mu go priznavaat pravoto:<br />
a) da u~estvuva vo kulturniot `ivot,<br />
b) da se koristi so nau~niot napredok i negovata primena,<br />
c) da se koristi so za{titata na moralnite i materijalnite<br />
interesi koi proizleguvaat od nekoe nau~no, literatirno ili umetni-<br />
~ko tvore{tvo ~ii avtor e samiot.<br />
2. Merkite koi dr`avite stranki na ovoj Pakt }e gi prezemat za<br />
postignuvawe za celosno ostvaruvawe na toa pravo mora da gi opfatat<br />
onie koi se potrebni za odr`uvawe, razvoj i {irewe na naukata i kulturata.<br />
3. Dr`avite stranki na ovoj Pakt se obvrzuvaat deka }e ja po~ituvaat<br />
slobodata koja e neophodna za nau~no istra`uvawe i tvore~ka<br />
dejnost.<br />
4. Dr`avite stranki na ovoj Pakt gi priznavaat blagodetite<br />
koi treba da proizlezat od unapreduvaweto i razvojot na me|unarodnata<br />
sorabotka i vrskite na poleto na naukata i kulturata.<br />
DRUGI RELEVANTNI ME\UNARODNI DOKUMENTI<br />
- Evropska konvencija za kulturata ETS 018, od 9. 12. 1954 ("SV<br />
RM," br. 4/1987). Vo sila za Republika Makedonija na 30. 03. 1994. Naslov<br />
na originalot: European Cultural Convention.<br />
- Deklaracija za na~elata na me|unarodna kulturna sorabotka.<br />
Usvoena i proklamirana za potpi{uvawe na Op{tata konferencija na<br />
ON za prosveta, nauka i kultura na nejzinoto ~etrnaeseto zasedanie od<br />
4 noemvri 1866. Naslov na originalot: The Declaration od the Principles of<br />
International cultural Co-operation.<br />
481
USTAVNOSUDSKA PRAKTIKA<br />
1. So Re{enie U. br. 143/2003 od 9. 10. 2003, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 80-g od Zakonot za dopolnuvawe<br />
na Zakonot za osnovnoto obrazovanie ("SV RM," br. 42/2003).<br />
Spored navodite vo inicijativata, osporeniot ~l. od Zakonot<br />
ne bil vo soglasnost so ~l. 9 st. 2 i ~l. 47 od Ustavot so koi se garantira<br />
slobodata na nau~noto, umetni~koto i na drugite vidovi na tvore{-<br />
tvo, kako i pravata koi proizleguvaat od nau~noto, umetni~koto i drug<br />
vid intelektualno tvore{tvo, a vo vrska so ednakvosta na gra|anite<br />
pred Ustavot i zakonite. So ograni~uvaweto na kategoriite na gra|ani<br />
koi mo`at da bidat avtori na u~ebnici od opredelena oblast se naru{uvala<br />
ramnopravnosta na ostanatite pedago{ki rabotnici koi<br />
imaat pomalo obrazovanie (vi{o) od predvidenoto so zakonot, a dolgi<br />
godini rabotele vo prosveta i mo`ele da odgovorat na potrebnite kriteriumi<br />
za kvaliteten u~ebnik.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka vo Zakonot za osnovnoto obrazovanie<br />
(" SV RM," br. 44/1995, 24/1996, 34/1996, 35/1997, 82/1999 i 29/<br />
2002) po ~l. 80-v se dodavaat dva novi ~lena 80-g i 80-d.<br />
Vo osporeniot ~l. 80-g e predvideno deka "Avtor na u~ebnik<br />
mo`e da bide lice so visoko obrazovanie, magistar ili doktor na nauki<br />
od oblasta za koja e namenet u~ebnikot, dokolku so ovoj zakon poinaku<br />
ne e utvrdeno."<br />
Od odredbite na ~l. 9 st. 2, ~l. 44 st. 3 i ~l. 47 od Ustavot proizleguva<br />
deka kompleksot na obrazovanieto Ustavot go ureduva na~elno<br />
predostavaj}i go pobliskoto normirawe so zakon. Imeno, Ustavot<br />
mu prio|a na obrazovanieto kako na dejnost koja e ednovremeno li~en i<br />
op{testven, odnosno javen interes i potreba kako preduslov za kultivirawe<br />
na li~nosta i nejzinoto osposobuvawe za rabota.<br />
Poa|aj}i od faktot {to obrazovanieto kako dejnost od javen<br />
interes, a posebno osnovnoto obrazovanie koe e zadol`itelno i besplatno<br />
nesporno e deka dr`avata vo ramkite i vo soobraznost so vostanoveniot<br />
sistem na obrazovanieto gi propi{uva programite i planovite<br />
na vospitno obrazovniot proces, na~in na izveduvawe na nastavata<br />
i stru~nata tvorba kako kniga {to treba da se koristi vo vospitno<br />
obrazovniot proces.<br />
Imaj}i go predvid navedenoto, zakonodavecot so osporenata<br />
odredba utvrduva koj mo`e da bide avtor na u~ebnik usloveno od stepenot<br />
na obrazovanieto, odnosno nau~noto zvawe za {to liceto se doka-<br />
`alo vo oblasta za koja e namenet u~ebnikot.<br />
Pritoa, Sudot smeta deka, propi{uvaweto na uslovite {to<br />
edno lice treba da gi ispolnuva za da bide avtor na u~ebnik, ne e vo nasoka<br />
na ograni~uvawe na nau~noto, umetni~koto i drugite vidovi na<br />
tvore{tvo utvrdeni vo ~l. 47 od Ustavot, tuku e vo nasoka na pottiknuvawe<br />
i pomagawe na nau~niot opfat.<br />
482
Vo nasoka na ova stanovi{te govori i faktot {to zakonodavecot<br />
vo Zakonot za avtorsko pravo i srodnite prava gi utvrdil osnovite<br />
za ostvaruvawe na slobodata na nau~noto, umetni~koto i drugi vidovi<br />
na tvore{tvo odnosno gi utvrdil moralnite i materijalnite<br />
prava {to mu pripa|aat na avtorot na koj na~in, vsu{nost, se vr{i<br />
operacionalizacija na navedenata ustavna odredba od ~l. 47 od Ustavot.<br />
Spored toa, Sudot smeta deka so utvrduvaweto na uslovot {to<br />
treba da go ispolnuva edno lice za da mo`e da bide avtor na kniga koja<br />
}e se koristi kako u~ebnik vo osnovnoto obrazovanie, a toa e visoko<br />
obrazovanie, magistratura ili doktor na nauki od oblasta za koja e namenet<br />
u~ebnikot, ne se naru{uva na~eloto na ednakvost, odnosno ovie<br />
lica ne se staveni vo popovolna polo`ba vo odnos na drugite pedago-<br />
{ki rabotnici so ponisok stepen na obrazovanie imaj}i predvid deka<br />
tie ne se vo ednakva pravna polo`ba.<br />
Vrz osnova na iznesenoto, osporenata odredba na ~l. 80-g od Zakonot<br />
za dopolnuvawe na Zakonot za osnovnoto obrazovanie, ne e vo nesoglasnost<br />
so ~l. 9 st. 2 i ~l. 47 od Ustavot.<br />
3. SLOBODA NA IZRAZUVAWE NA NACIONALNATA PRIPADNOST<br />
~l. 8 st. 1 al. 2<br />
Temelni vrednosti na ustavniot poredok se: ... slobodnoto izrazuvawe<br />
na nacionalnata pripadnost.<br />
Ovaa sloboda ne e pomestena me|u osnovnite slobodi i prava na<br />
~ovekot i gra|aninot, tuku me|u temelnite vrednosti na ustavniot poredok<br />
na Republika Makedonija. Taa sloboda ima eksluziven tretman<br />
ottamu {to so nea se saka da se naglasi multietni~kiot karakter na<br />
makedonskoto op{testvo. Ovde, vsu{nost, se raboti za pravo na izrazuvawe<br />
na nacionalnata pripadnost kon opredelena zaednica, pravo na<br />
gra|aninot na izrazuvawe na nacionalnata kultura i pravo na upotreba<br />
na svojot jazik i pismo vo privatniot `ivot i vo javnata komunikacija<br />
so gra|anite. Vo ova pravo, vsu{nost, se pomesteni dve prava:<br />
prvoto, pravo na nacionalno opredeluvawe: pravo na gra|aninot da ja<br />
izrazi svojata pripadnost kon odredena zaednica i, vtoroto, pravo na<br />
nacionalno neopredeluvawe: pravoto na gra|aninot voop{to da ne ja<br />
izrazuva svojata nacionalna pripadnost kon koja i da e zaednica. 318<br />
318<br />
Slobodnoto izrazuvawe na nacionalnata pripadnost, utvrdeno so<br />
~l. 8 st. 1 al. 2 od Ustavot na Republika Makedonija, ima dve zna~ewa: - prvo,<br />
nikoj ne mo`e i nesmee da vlijae ili da vr{i pritisok na bilo kogo da se<br />
izjasnuva za pripadnost na opredelena nacionalnost, odnosno narod. Vtoroto<br />
zna~ewe pretstavuva osloboduvawe na ~ovekot od nacionalnata hipoteka po<br />
osnovot na negovoto ra|awe za {to nema ni zasluga ni vina. Izrazuvaweto na<br />
483
USTAVNOSUDSKA PRAKTIKA<br />
1. So Re{enie U. br. 42/2004 od 23. 11. 2004, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta, na ~l. 7 st. 1, ~l. 8 st. 2, ~l. 17 st. 1 i<br />
~l. 27-b od Zakonot za dr`avjanstvoto na Republika Makedonija ("SV<br />
RM," 67/1992 i 8/ 2004).<br />
Spored navodite vo inicijativata na prviot podnositel so osporenite<br />
~lenovi od Zakonot za dr`avjanstvoto na Republika Makedonija<br />
bile povredeni na~eloto na ednakvost predvideno so ~l. 9 st. 1 i 2<br />
od Ustavot, pravnata za{tita predvidena so ~l. 12 st. 3 od Ustavot i<br />
na~eloto na zabrana na retroaktivna primena na zakonite predvideno<br />
so ~l. 52 st. 4 od Ustavot.<br />
Imeno, so Zakonot za izmena i dopolnuvawe na Zakonot za dr`avjanstvo<br />
vo ~l. 7 st. 1 i ~l. 17 st. 1 bilo predvideno deka liceto koe<br />
podnesuva barawe za priem ili otpust od dr`avjanstvo treba baraweto<br />
da go podnese li~no.<br />
Vaka uslovenoto podnesuvawe na barawe bilo vo sprotivnost so<br />
pravoto na pravna pomo{ na gra|anite, koe bilo predvideno so Zakonot<br />
za op{ta upravna postapka (~l. 57).<br />
Od druga strana, pak, dokolku Ustavot garantiral pravo na branitel<br />
na lice koe e povikano, privedeno ili li{eno od sloboda (~l. 12<br />
st. 3), se postavuvalo pra{awe zo{to takvoto pravo da go nema lice<br />
koe }e se obrati do nadle`en dr`aven organ vo postapka za priem ili<br />
otpust od dr`avjanstvo na Republika Makedonija.<br />
So vakvata zakonska odredba bilo povredeno i na~eloto na<br />
ednakvost na gra|anite, bidej}i vo situacija koga Ustavot obezbeduval<br />
pravna za{tita i pomo{ od strana na advokaturata za site gra|ani podednakvo,<br />
ne bilo jasno zo{to ovie gra|ani koi podnesuvaat barawa za<br />
regulirawe na dr`avjanstvo do organot da go nemaat pravoto baraweto<br />
da go podnesat preku polnomo{nik - advokat (osven za dejstvijata koi<br />
strankata mora li~no da gi stori - poznavawe na makedonski jazik, davawe<br />
zakletva i sl.) i polnomo{nik da gi zastapuva vo `albenata postapka<br />
i postapkata pred sudot koj ja vodi postapkata po upraven spor.<br />
Ottuka, podnositelot na inicijativata smeta deka citiranite<br />
~lenovi treba da se poni{tat vo delot kade {to e predvideno li~no<br />
podnesuvawe na barawata za priem i otpust od dr`avjanstvo na Republika<br />
Makedonija.<br />
Odredbata od ~l. 8 st. 2 so koja se utvrduvalo {to se podrazbira<br />
pod poimot iselenik spored ovoj zakon bilo vo sprotivnost so me|unarodnite<br />
normi i Ustavot na Republika Makedonija.<br />
nacionalnata pripadnost, me|utoa, ne e svrzana so dr`avjanstvoto, {to zna~i<br />
deka dr`avjanin mo`e da bide i ~ovek koj ne ja izrazil svojata nacionalna<br />
pripadnost. Caca, \. Slobodite i pravata na ~ovekot..., str. 244 i Caca, G. Polo`bata<br />
i pravata na nacionalnostite..., str. 51.<br />
484
Imeno, spored me|unarodnoto pravo iselenik (emigrant) bilo<br />
lice koe {to se iselilo od zemjata kade {to prethodno imalo dr`avjanstvo<br />
i na bilo koj na~in (so otpust, so otka`uvawe ili po sila na<br />
zakon) go izgubilo toa dr`avjanstvo.<br />
Odredbata od ~l. 27-b pretstavuvala flagrantno kr{ewe na<br />
osnovnoto ustavno na~elo na zabrana za povratno dejstvo na zakonite.<br />
Imeno, ovoj zakon bil ponepovolen za onie lica koi podnele<br />
barawe za priem vo dr`avjanstvo na Republika Makedonija po ~l. 8 i<br />
postapkata im bila vo tek. Samo poradi primenata na sega{niot tekst<br />
od zakonot postapkite }e im zavr{ele so odbivawe na baraweto bidej}i<br />
vo momentot koga tie go podnele baraweto zakonot ne predvidel<br />
{to e iselenik i iseluvaweto ne go ograni~il vo mati~nata zemja, a<br />
sega zakonot predviduval ne{to {to e za niv ponepovolno.<br />
Vo inicijativata na vtoriot podnositel se naveduva deka vo ~l.<br />
17 st. 1 od Zakonot za dr`avjanstvoto na Republika Makedonija bilo<br />
predvideno li~no barawe za otpust {to zna~elo deka liceto moralo<br />
celata postapka da ja vodi li~no. Ovaa odredba ne bila vo soglasnost<br />
so ~l. 53 od Ustavot, so Zakonot za advokatura na Republika Makedonija<br />
i so Glava II t. 5 od Zakonot za op{ta upravna postapka, bidej}i mu<br />
se onevozmo`uvalo na advokatot kako stru~no lice vo ime na strankata<br />
da zastapuva i da dava pravna pomo{.<br />
Zakonskoto re{enie za li~no nastapuvawe na baratelite bez<br />
pravo da bidat zastapuvani od advokat mo`elo da dovede do zloupotreba<br />
od strana na slu`benite lica osobeno poradi faktot {to baratelite<br />
ne go poznavale pravoto, odnosno vo ovoj slu~aj odredbite od Zakonot<br />
za dr`avjanstvoto.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~l. 7 st. 1 od Zakonot za<br />
dr`avjanstvoto, dr`avjanstvo na Republika Makedonija so priroduvawe<br />
mo`e da stekne stranec koj li~no podnel barawe za priem vo dr`avjanstvo<br />
na Republika Makedonija ako gi ispolnuva uslovite odredeni<br />
so ovoj ~len.<br />
Spored ~l. 8 st. 1 od ovoj zakon, iselenik od Republika Makedonija,<br />
kako i negov potomok do prvo koleno, mo`e so priroduvawe<br />
da stekne dr`avjanstvo na Republika Makedonija iako ne gi ispolnuva<br />
uslovite od ~l. 7 st. 1 t. 2 i 10 na ovoj zakon.<br />
Spored osporeniot ~l. 8 st. 2 od ovoj zakon, iselenik, vo smisla<br />
na ovoj zakon, se smeta gra|anin na Republika Makedonija koj se iselil<br />
od Republika Makedonija vo druga dr`ava, osven vo mati~nata zemja,<br />
bez ogled na polot, rasata, bojata na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto<br />
poteklo, politi~koto i verskoto uveruvawe, imotnata i op{testvenata<br />
polo`ba.<br />
Soglasno ~l. 17 st. 1 od ovoj zakon dr`avjanstvoto na Republika<br />
Makedonija prestanuva so otpust ako liceto koe podnese li~no barawe<br />
za otpust gi ispolnuva uslovite utvrdeni vo Zakonot.<br />
485
^lenot 27-b od ovoj zakon ureduva deka so denot na po~etokot na<br />
primenata na ovoj zakon, postapkite za steknuvawe ili prestanuvawe<br />
na dr`avjanstvo na Republika Makedonija koi se zapo~nati po Zakonot<br />
za dr`avjanstvoto na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika<br />
Makedonija" br. 67/1992) }e prodol`at spored odredbite na Zakonot<br />
za izmeni i dopolnuvawe na Zakonot za dr`avjanstvoto na Republika<br />
Makedonija.<br />
Soglasno ~len 4 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija<br />
imaat dr`avjanstvo na Republika Makedonija. Na dr`avjanin na<br />
Republika Makedonija ne mo`e da mu bide odzemeno dr`avjanstvoto,<br />
nitu da bide proteran ili predaden na druga dr`ava. Dr`avjanstvoto<br />
na Republika Makedonija se ureduva so zakon.<br />
Ustavot, prepu{taj}i dr`avjanstvo da se uredi so zakon, ostavil<br />
{iroki mo`nosti za zakonodavecot za ureduvawe na pra{awata<br />
svrzani so dr`avjanstvoto. Ustavot, edinstveno precizira deka na<br />
dr`avjanin na Republika Makedonija ne mo`e da mu bide odzemeno<br />
dr`avjanstvoto, deka ne mo`e da bide proteran ili predaden na druga<br />
dr`ava.<br />
So Evropskata konvencija za dr`avjanstvo, ratifikuvana od<br />
Sobranieto na Republika Makedonija na 18. 02. 2002 godina ("SV RM,"<br />
13/2002), se utvrduvaat na~elata i pravilata vo vrska so dr`avjanstvoto<br />
na fizi~kite lica i pravilata vo vrska so reguliraweto na voenata<br />
obvrska vo slu~aite na pove}e dr`avjanstvo, so koi treba da se<br />
usoglasi vnatre{noto zakonodavstvo na zemjite potpisni~ki.<br />
Spored ~l. 3 od ovaa Konvencija, sekoja dr`ava vo svojot zakon<br />
}e odredi koi se nejzini dr`avjani. Vakviot zakon }e bide prifaten od<br />
strana na drugite dr`avi dokolku istiot e konzistenten so va`e~kite<br />
me|unarodni konvencii, obi~ajnoto me|unarodno pravo i op{to prifatenite<br />
pravni na~ela vo odnos na dr`avjanstvoto.<br />
Soglasno ~l. 4 od Ustavot, donesen e Zakon za dr`avjanstvoto na<br />
Republika Makedonija so koj spored ~l. 1 st. 1 se ureduvaat na~inot i<br />
uslovite za steknuvawe i prestanuvawe na dr`avjanstvoto na Republika<br />
Makedonija, utvrduvawe na dr`avjanstvoto, nadle`niot dr`aven<br />
organ za re{avawe vo ovie slu~ai, doka`uvawe na dr`avjanstvoto i<br />
vodewe na evidencija na dr`avjanite na Republika Makedonija. Spored<br />
~l. 1 st. 2 od ovoj zakon, dr`avjanstvoto e pravna vrska me|u licata i<br />
dr`avata i ne go ozna~uva etni~koto poteklo na licata.<br />
Spored ~l. 3 na ovoj zakon, dr`avjanstvoto na Republika Makedonija<br />
se steknuva so poteklo, ra{awe na teritorijata na Republika<br />
Makedonija, priroduvawe i me|unarodni dogovori.<br />
Za razlika od steknuvaweto na dr`avjanstvo so poteklo odnosno<br />
so ra|awe na teritorijata na Republika Makedonija, Zakonot predviduva<br />
i mo`nost odredeno lice dopolnitelno da stekne dr`avjanstvo<br />
na Republika Makedonija (priroduvawe) vrz osnova na li~no podneseno<br />
barawe. Pritoa, ne e bitno dali liceto do toga{ bilo dr`avjanin<br />
486
na nekoja druga dr`ava ili bilo lice bez dr`avjanstvo. Vo sekoj slu~aj<br />
stanuva zbor za lice koe ima status na stranec, a koe `ivee na teritorijata<br />
na Republika Makedonija.<br />
Spored osporeniot ~l. 7 st. 1 od Zakonot, dr`avjanstvo na Republika<br />
Makedonija so priroduvawe mo`e da stekne stranec koj li~no<br />
podnel barawe za priem vo dr`avjanstvo na Republika Makedonija ako<br />
gi ispolnuva uslovite utvrdeni so zakonot.<br />
Baraweto na dr`avjanstvo so priroduvawe e izraz na li~na volja<br />
na liceto koe e stranec, a koe `ivee na teritorijata na Republika<br />
Makedonija. Toa zna~i deka dr`avata ne mo`e da mu nametne dr`avjanstvo<br />
na stranec koj podolgo `ivee na nejzina teritorija.<br />
Ottuka, spored Sudot, stranec koj `ivee na teritorijata na Republika<br />
Makedonija treba li~no da go podnese baraweto za steknuvawe<br />
na dr`avjanstvo po pat na priroduvawe za da se vidi jasno negovata<br />
volja da stekne dr`avjanstvo na Republika Makedonija. Vo natamo{-<br />
nata postapka, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti utvrduva dali liceto<br />
{to bara dr`avjanstvo so priroduvawe gi ispolnuva zakonskite<br />
uslovi, a koga e potrebno neposredno utvrduvawe na nekoj od uslovite<br />
(na primer: liceto da go vladee makedonskiot jazik do toj stepen da<br />
mo`e lesno da se razbere so okolinata), liceto li~no se povikuva pred<br />
posebna komisija formirana od Vladata na Republika Makedonija.<br />
Vrz osnova na iznesenoto proizleguva deka za da se dobie dr`avjanstvo<br />
na Republika Makedonija so priroduvawe treba: liceto da e<br />
stranec, li~no da go podnelo baraweto za priem vo dr`avjanstvo na Republika<br />
Makedonija i da gi ispolnuva uslovite utvrdeni so zakon.<br />
Trgnuvaj}i od faktot deka stranec koj bara priem vo dr`avjanstvo<br />
na Republika Makedonija so priroduvawe vsu{nost dobrovolno<br />
ja iska`uva svojata volja da bide dr`avjanin na Republika Makedonija,<br />
nesporno e deka toj treba li~no da go podnese baraweto soglasno Zakonot<br />
za dr`avjanstvoto na Republika Makedonija.<br />
Antipod na priroduvaweto e prestanuvaweto na dr`avjanstvoto<br />
so otpust.<br />
Pri otpustot od dr`avjanstvoto povtorno doa|a do izraz principot<br />
na slobodnata volja na poedinecot koja se izrazuva so posebno<br />
podneseno li~no barawe, pokraj potrebata od ispolnuvawe na zakonski<br />
utvrdenite uslovi.<br />
Vo ovoj slu~aj, stanuva zbor za poedinec koj e dr`avjanin na Republika<br />
Makedonija, koj `ivee i raboti vo druga dr`ava i poradi toa<br />
saka da stekne dr`avjanstvo na taa dr`ava.<br />
Zna~i, poedinecot po svoja slobodno izrazena volja bara otpust<br />
od dr`avjanstvoto na Republika Makedonija, so cel da dobie dr`avjanstvo<br />
na druga dr`ava.<br />
So ogled na toa {to so otpustot od dr`avjanstvoto se gubat<br />
mnogu va`ni prava za poedinecot, preku li~noto podnesuvawe na baraweto<br />
za otpust od dr`avjanstvo, nadle`niot organ dobiva jasno sozna-<br />
487
nie za konkretna i slobodno izrazena volja na poedinecot odnosno soznanie<br />
deka poedinecot e svesen za posledicite {to }e nastanat so<br />
otpustot od dr`avjanstvoto.<br />
Ottuka, Sudot oceni deka so zakonskoto re{enie za li~no podnesuvawe<br />
na baraweto za steknuvawe na dr`avjanstvo so priroduvawe i<br />
za prestanuvawe na dr`avjanstvoto so otpust, na poedinecot ne mu se<br />
ograni~uva ustavnata neprikosnovenost na slobodata, nitu, pak, ustavniot<br />
princip za ednakvost na gra|anite pred Ustavot i zakonite, poradi<br />
{to ne mo`e da se postavi pra{aweto za soglasnosta na ~l. 7 st. 1<br />
i ~l. 17 st. 1 od Zakonot so Ustavot.<br />
So ~l. 8 st. 1 od Zakonot za dr`avjanstvoto na Republika Makedonija<br />
se opredeleni privilegirani uslovi za steknuvawe na dr`avjanstvo<br />
na Republika Makedonija za iselenicite od Republika Makedonija,<br />
kako i na nivnite potomci do prvo koleno, pri {to ne e potrebno<br />
da gi ispolnuvaat uslovite od ~l. 7 t. 2 i 10 koi se odnesuvaat na zakonskiot<br />
prestoj na teritorijata na Republika Makedonija i na otpustot<br />
od dr`avjanstvoto na stranskata dr`ava.<br />
Privilegiranite uslovi za steknuvawe so dr`avjanstvo na iselenici<br />
od Republika Makedonija se del od suverenoto pravo na dr`avata<br />
koja ima golem odliv na naselenieto, da se gri`i za iselenicite<br />
koi i pokraj toa {to go izgubile dr`avjanstvoto na Republika Makedonija<br />
po nivnoto zaminuvawe vo druga dr`ava, ja zadr`ale efektivnata<br />
povrzanost so Republika Makedonija kako nivna mati~na dr`ava.<br />
So Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za dr`avjanstvoto<br />
na Republika Makedonija vo ~l. 8 se dodava nov st. 2 so koj<br />
se pojasnuva {to se podrazbira pod poimot iselenik, odnosno se definira<br />
deka iselenik od Republika Makedonija e gra|anin na Republika<br />
Makedonija koj se iselil od Republika Makedonija vo druga dr`ava,<br />
osven vo mati~nata zemja, bez ogled na polot, rasata, bojata na ko`ata,<br />
nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto uveruvawe,<br />
imotnata i op{testvenata polo`ba.<br />
Klu~en kriterium nekoe lice da se smeta za iselenik e liceto<br />
da zaminalo od Republika Makedonija kako dr`avjanin na Republika<br />
Makedonija, {to zna~i podocna da go izgubilo dr`avjanstvoto i liceto<br />
da zaminalo vo druga dr`ava osven vo mati~nata zemja.<br />
Toa podrazbira deka na liceto koe ja napu{tilo dr`avata ne mu<br />
prestanalo dr`avjanstvoto na Republika Makedonija (ne e stranec) soglasno<br />
zakonski utvrdenite na~ini za prestanuvawe na dr`avjanstvoto<br />
i toa neposredno pred i za vreme na iseluvaweto od Republika Makedonija.<br />
Spored ~l. 49 st. 1 od Ustavot, Republikata se gri`i za polo-<br />
`bata i pravata na pripadnicite na makedonskiot narod vo sosednite<br />
zemji i za iselenicite od Republika Makedonija, go pomaga nivniot<br />
kulturen razvoj i gi unapreduva vrskite so niv.<br />
488
So Amandmanot II na Ustavot, se dopolnuva st. 1 na ~l. 49 so<br />
opredelba deka Republikata pritoa nema da se me{a vo suverenite<br />
prava na drugi dr`avi i vo nivnite vnatre{ni raboti.<br />
Ottuka, dokolku Republika Makedonija, pokraj za pravata i polo`bata<br />
na pripadnicite na makedonskiot narod vo sosednite zemji i<br />
za iselenicite, se gri`i i za pravata i polo`bata na licata na koi so<br />
~inot na napu{tawe na zemjata im prestanalo makedonskoto dr`avjanstvo<br />
(stranci) i se naselile vo svojata mati~na zemja, toga{ Republika<br />
Makedonija }e postapi sprotivno na Amandmanot II od Ustavot.<br />
Imaj}i predvid deka suvereno pravo na sekoja dr`ava e da go<br />
regulira pra{aweto za dr`avjanstvo i samostojno da opredeli koi se<br />
nejzini dr`avjani, a trgnuvaj}i od faktot deka osporeniot ~l. 8 st. 2<br />
od Zakonot ne ureduva odnosi, tuku samo pojasnuva {to se podrazbira<br />
pod poimot iselenik, Sudot oceni deka so ovaa odredba ne se povreduvaat<br />
ustavno utvrdenite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot,<br />
nitu pak se vr{i diskriminacija po koj bilo osnov, poradi {to ne<br />
mo`e da se postavi pra{aweto za negovata soglasnost so Ustavot.<br />
Soglasno osporeniot ~l. 27-b od Zakonot za dr`avjanstvoto, so<br />
denot na po~etokot na primenata na ovoj zakon, postapkite za steknuvawe<br />
ili prestanuvawe na dr`avjanstvo na Republika Makedonija koi<br />
se zapo~nati po Zakonot za dr`avjanstvoto na Republika Makedonija<br />
("SV RM," 67/1992) }e prodol`at spored odredbite na Zakonot za<br />
izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za dr`avjanstvoto na Republika<br />
Makedonija.<br />
Spored ~l. 52 st. 4 od Ustavot, zakonite i drugite propisi ne<br />
mo`at da imaat povratno dejstvo, osven po isklu~ok, vo slu~ai koga<br />
toa e popovolno za gra|anite.<br />
Spored stavot na <strong>Ustavn</strong>iot sud izgraden po povod na drugi predmeti,<br />
povratno dejstvo ima ako edna norma se odnesuva na odnosi koi<br />
se zavr{eni pred vleguvaweto vo sila na normata, me|utoa nema povratno<br />
dejstvo ako normata regulira nezavr{eni odnosi ili odnosi koi<br />
se vo tek.<br />
Osporeniot ~l. 27-b od Zakonot, e vo preodnite i zavr{nite<br />
odredbi od Zakonot.<br />
Ovoj ~len ne se odnesuva na zapo~natite postapki za steknuvawe<br />
ili prestanuvawe na dr`avjanstvoto {to zavr{ile do donesuvaweto na<br />
Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za dr`avjanstvoto,<br />
tuku ovoj ~len gi ureduva pravilata na postapuvaweto za zapo~natite<br />
potapki {to ne bile zavr{eni vo vremeto do donesuvaweto na ovaa<br />
zakonska odredba.<br />
Bidej}i osporeniot ~len od Zakonot se odnesuva na zapo~natite,<br />
a nezavr{eni postapki za steknuvawe ili prestanuvawe na dr`avjanstvoto,<br />
odnosno gi regulira odnosite za vo idnina, Sudot oceni deka<br />
~lenot nema povratno dejstvo i ne e vo nesoglasnost so ~l. 52 st. 4 od<br />
Ustavot.<br />
489
*<br />
Soglasno ~l. 25 st. 6 od Delovnikot na <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika<br />
Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br.<br />
70/1992), po moeto glasawe protiv re{enieto za nepoveduvawe postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta, pismeno go obrazlo`uvam svoeto<br />
IZDVOENO MISLEWE<br />
na Re{enieto U. br. 42/2004 od 23. 11. 2005 godina, so koe Sudot ne<br />
povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta ~l. 5 vo delot "osven vo<br />
mati~nata zemja" od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot<br />
za dr`avjanstvoto na Republika Makedonija ("SV RM" br. 8/2004) so<br />
koj se vr{i izmena na ~l. 8 st. 2 od Zakonot za dr`avjanstvoto na<br />
Republika Makedonija ("SV RM," br. 67/1992)<br />
1. <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija postapuvaj}i po inicijativite<br />
podneseni od Emil Osmanov od Skopje i Neboj{a Milo{evski<br />
od Gostivar za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta,<br />
me|u drugoto, na ~l. 8 st. 2 od Zakonot za dr`avjanstvoto, na Sednicata<br />
odr`ana na 23. 11. 2005 godina, so mnozinstvo glasovi donese Re{enie<br />
za nepoveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta na osporenata<br />
odredba od Zakonot, bidej}i oceni deka taa odredba po site osnovi e vo<br />
soglasnost so Ustavot. Izrazuvaj}i nesoglasnost so takvoto re{enie<br />
glasav protiv i go izdvojuvam svoeto mislewe, za{to smetam deka osporenata<br />
odredba od Zakonot ne e vo soglasnost so Ustavot, poradi {to<br />
treba{e da se povede postapka za ocenuvawe na nejzinata ustavnost i<br />
vrz osnova na izveduvawe na pravno izdr`ani argumenti da se donese<br />
pravilna odluka.<br />
2. Sobranieto na Republika Makedonija donese Zakon za izmenuvawe<br />
i dopolnuvawe na Zakonot za dr`avjanstvoto na Republika Makedonija<br />
koj e objaven vo "SV RM," br. 8/2004. So ~l. 5 od navedeniot<br />
Zakon, e izvr{ena izmena na ~l. 8 od osnovniot Zakon za dr`avjanstvoto<br />
na Republika Makedonija ("SV RM," br. 67/1992). Soglasno promenite<br />
od ~l. 5 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za<br />
dr`avjanstvoto na Republika Makedonija, ~l. 8 od Zakonot za dr`avjanstvo<br />
glasi:<br />
"Iselenik od Republika Makedonija, kako i negov potomok do<br />
prvo koleno mo`e so priroduvawe da stekne dr`avjanstvo na Republika<br />
Makedonija iako ne gi ispolnuva uslovite od ~lenot 7 stav 1<br />
to~ki 2 i 10 na ovoj zakon.<br />
Iselenik, vo smisla na ovoj zakon, se smeta gra|anin na Republika<br />
Makedonija koj se iselil od Republika Makedonija vo druga<br />
dr`ava, osven vo mati~nata zemja, bez ogled na polot, rasata, bojata<br />
na ko`ata, na nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~ko-<br />
490
to i verskoto uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba."<br />
So navedenata izmena vo pravniot poredok na Republika Makedonija<br />
e vnesena odredba koja e sprotivna na Ustavot na Republika<br />
Makedonija. Poprecizno, smetam deka ~l. 5 od Zakonot za izmenuvawe<br />
i dopolnuvawe na Zakonot za dr`avjanstvo na Republika Makedonija,<br />
odnosno sega{nata pozitivnopravna odredba od ~len 8 stav 2 od Zakonot<br />
za dr`avjanstvoto, vo delot "osven vo mati~nata zemja" e vo sprotivnost:<br />
a) so samata sebesi, b) so ~l. 51 stav 1 od Ustavot, v) so ~l. 9 od<br />
Ustavot, i g) so ~l. 8 st. 1 al. 2 i 3 od Ustavot - temelni vrednosti na<br />
ustavniot poredok: slobodno izrazuvawe na nacionalnata pripadnost i<br />
vladeeweto na pravoto.<br />
3. Legalnata definicija na poimot iselenik od Zakonot za<br />
izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za dr`avjanstvoto na Republika<br />
Makedonija e konfuzna, kontradiktorna, proizvolna i ottamu neprifatliva<br />
vo pravniot poredok na Republika Makedonija. Imeno, nepostojat<br />
kakvi i da e razumni pri~ini poimot iselenik da se vrzuva za<br />
lica koi se iseluvaat od Republika Makedonija vo koja i da e dr`ava,<br />
"osven vo mati~nata zemja." Od poimot iselenik ne mo`e da bidat<br />
islu~eni gra|anite {to se iselile vo odredena dr`ava ("zemja") samo<br />
zatoa {to taa dr`ava ("zemja") nekoj, vo slu~ajov zakonodavecot, sosema<br />
proizvolno i bez kakva i da e zdravorazumska pri~ina ja narekuva<br />
"mati~na zemja." Vakvoto opredeluvawe na poimot iselenik nema nikakvo<br />
opravduvawe, za{to trgnuva od nevozmo`na okolnost vo realniot<br />
`ivot - za iselenik da se smeta lice koe od svojata mati~na zemja se<br />
iseluva vo svojata mati~na zemja. Poznato e (a vo na{ot praven sistem<br />
i dozvoleno) edno lice da ima dve dr`avjanstva, me|utoa, veruvam i<br />
laik vo pravoto }e se soglasi deka e apsurdno (besmisleno) i paradokasalno<br />
(ne{to {to ne mu soodvetstvuva na vistinitite pretstavi)<br />
tvrdeweto deka edno lice mo`e da ima dve ili pove}e mati~ni zemji,<br />
kako {to, vpro~em, ne mo`e da ima nitu dve maj}i i ottamu dva maj~ini<br />
jazici i sl. Eden ~ovek mo`e da se iseluva mnogupati, no mo`e da ima<br />
samo edna mati~na dr`ava, a toa e dr`avata po poteklo, odnosno dr`avata<br />
kade {to e roden (rodnata tatkovina).<br />
Me|utoa, seto ova ne mu pre~e{e na <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika<br />
Makedonija vo Re{enieto U. br. 42/2004, namesto za pravo da se zalaga<br />
za paradoksi. Imeno, vo toa re{enie Sudot najprvo veli: "Privilegiranite<br />
uslovi za steknuvawe so dr`avjanstvo na iselenici od Republika<br />
Makedonija se del od suverenoto pravo na dr`avata koja ima golem<br />
odliv na naselenieto, da se gri`i za iselenicite koi i pokraj toa {to<br />
go izgubile dr`avjanstvoto na Republika Makedonija po nivnoto zaminuvawe<br />
vo druga dr`ava, ja zadr`ale efektivnata povrzanost so Republika<br />
Makedonija kako nivna mati~na dr`ava." Po ovaa konstatacija,<br />
Sudot se otka`uva od stvarnosta za ne{to podolu celosno da go<br />
izvrti prethodno ka`anoto so tvrdewe deka navodno postoelo i nekakvo<br />
iseluvawe na "licata koi... se naselile vo svojata mati~na zemja."<br />
491
Pritoa, za odnapred da se izbegnat kakvi i da e zabuni, ovde bi<br />
sakal posebno da istaknam deka poimot so poteklo od Zakonot za dr`avjanstvoto<br />
otsegoga{ se odnesuval na dr`avjanstvoto na roditelite na<br />
iselenikot, a ne na nacionalnosta na roditelite (a u{te pomalku na<br />
predcite) na iselenikot. Taka spored, principot ius sanguinis (na~eloto<br />
na krvna vrska, po poteklo, odnosno vrz osnova na dr`avjanstvoto<br />
na roditelite) od ~l. 4 i 5 od Zakonot za dr`avjanstvoto, deteto go steknuva<br />
dr`avjanstvoto na svoite roditeli, ne poradi nivnata nacionalnost,<br />
tuku poradi nivnoto dr`avjanstvo, bez ogled na toa kade e rodeno<br />
i kade toa, odnosno negovite roditeli `iveat. Dovolno e da se doka-<br />
`e deka deteto e od roditeli dr`avjani na Republika Makedonija i toa<br />
po avtomatizam dobiva makedonsko dr`avjanstvo. Naprosto, va`no e<br />
deka dr`avjanstvoto ne smee da se me{a so nacionalnosta na gra|aninot.<br />
Vo sprotivno, vo uverenijata za dr`avjanstvo na na{ite gra|ani<br />
nema{e da pi{uva - dr`avjanin na Republika Makedonija, tuku dr`avjanin<br />
na odredena "mati~nata zemja." Izrazuvaweto na nacionalnata<br />
pripadnost, ne e vrzano so dr`avjanstvoto i ottamu {to dr`avjanin<br />
mo`e da bide i ~ovek koj ne ja izrazil svojata nacionalna pripadnost.<br />
Ako pak, nacionalnata pripadnost (odnosno, nacionalnata<br />
opredelba ili neopredelba) ne se zemaat (i ne smee da se zemaat) pri<br />
odreduvaweto na ne~ie dr`avjanstvo, toa dotolku pove}e ne treba da se<br />
pravi so opredeluvaweto na poimot "mati~na zemja" (dr`ava), za{to<br />
se raboti za poim koj nerazdelno e povrzan so dr`avata i dr`avjanstvoto,<br />
a ne so nacijata i nacionalnoto. So drugi zborovi, poimot mati-<br />
~na dr`ava e logi~en i mo`en samo ako se povrze so dr`avata od koja<br />
gra|aninot poteknuva, a ne ako se povrze so ~ija bilo nacionalnost i<br />
ottamu so sekoja dr`ava vo koja `ivaat gra|ani so ista takva nacionalnost<br />
kakva {to e onaa i na gra|aninot koj se iseluva vo taa dr`ava.<br />
Spored toa, edvaj deka ima kakva i da e razumna potreba natamu da se<br />
doka`uva deka ~l. 8 od Zakonot isklu~ivo se odnesuva na gra|ani po poteklo<br />
od Republika Makedonija koi se iselile od nea.<br />
Me|utoa, dali zakonodavecot so vnesuvaweto na osporenata<br />
odredba navistina smetal deka iselenik ne e samo onoj koj od svojata<br />
"mati~na zamja" (dr`ava) se iseluva vo svojata "mati~na zemja" (dr`ava)?<br />
Ottamu {to, kako {to vidovme, conradictio in adjecto e mati~na<br />
zemja na gra|aninot da ne mu bide onaa vo koja go steknal svoeto prvo<br />
dr`avjanstvo i od koja se iseluva, zakonodavecot o~igledno so poimot<br />
mati~na zemja ne ja opredelil Republika Makedonija, tuku nekoja druga<br />
"zemja," no voop{to ne ka`uva koja. Spored toa, mo`e da se zaklu~i<br />
deka zakonodavecot ni nudi igra na asocijacii - kviz vo koj gra|aninot<br />
treba da pogodi koja e nagovata mati~na zemja. Zakonodavecot go odreduva<br />
poimot iselenik so poimot "mati~na zemja," no ne go opredeluva i<br />
samiot poim "mati~na zemja" i pritoa ne upatuva nitu na eden propis<br />
kade {to e objasnet ovoj poim, ni nagovestuva deka toa eventualno }e<br />
bide storeno so podzakonski akt. Ednostavno ostava nekoj dr`aven<br />
492
organ: Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, Vtorostepenata Komisija<br />
na Vladata na Republika Makedonija i sudot, sekoga{ koga pred niv<br />
}e se postavi potreba od primena na ovaa odredba, toa samite samovolno<br />
i arbitrerno da go pravat. Spored toa, pred nas imame edna nejasna<br />
odredba so koja ne samo na gra|anite, tuku i na sekoj od navedenite<br />
organi poedine~no im e ostavena celosna sloboda sosema proizvolno<br />
da ocenuvaat {to sakal da ka`e zakonodavecot.<br />
4. Pritoa, zaradi pravno opravduvawe na nelogi~niot stav deka<br />
"samo opredelen iselenik ne e iselenik" vo ~l. 8 st. 2 od Zakonot se<br />
koristat dva neopredeleni poimi: 4.1. "mati~na" i, 4.2. "zemja."<br />
4.1. Kako {to vidovme, poimot "mati~na (zemja)" vo Zakonot za<br />
izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za dr`avjanstvoto na Republika<br />
Makedonija voop{to ne e opredelen. Za ovoj poim vo Zakonot bukvalno<br />
nema ni{to. Nema nikakvi odredbi so koi najprvo se objasnuva {to<br />
zna~i poimot "mati~na zemja," koi se elementite za negovoto odreduvawe<br />
i kone~no, spored koi kriteriumi edno lice treba da se smeta<br />
ili mo`e da se smeta za lice koe "ima" ili "í pripa|a" na odredena<br />
"mati~na zemja." Vo pogled na ova pra{awe, isto taka, nema odgovor<br />
bilo vo Ustavot, bilo vo nekoj drug zakon ili vo koj i da e od me|unarodnite<br />
dokumenti.<br />
Spored toa, edinstveniot izdr`an pravnologi~ki zaklu~ok koj<br />
ottamu mo`e da se izvle~e e deka odgovorot na ova pra{awe zakonodavecot<br />
í go prepu{til na doktrinata. Pritoa, fakt e deka vo na{ata<br />
nau~na teorija se sre}ava (koristi) poimot "mati~na dr`ava," a ne poimot<br />
"mati~na zemja," i toa so to~no opredeleno zna~ewe. Imeno, vo<br />
nastojuvawe da se iznajdat razlikite me|u "nacija, nacionalno malcinstvo<br />
i etni~ka grupa" (poimi koi, patem re~eno, postojniot Ustav ne<br />
gi poznava), od vidni teoreti~ari po ustavno pravo se tvrdi deka na<br />
"nacionalnostite" od Republika Makedonija, Republika Makedonija<br />
ne im e mati~na dr`ava, tuku nekoja druga dr`ava, a etni~kite grupi od<br />
Republika Makedonija deka voop{to i nemaat mati~na dr`ava.<br />
Od navedenoto lesno e da se konstatira deka poimot "mati~na<br />
zemja" vo odredbata od ~l. 8 od Zakonot, e upotreben vo ovaa, a ne vo<br />
nekoja druga smisla. Ottamu, ne slu~ajno ~l. 8 st. 2 od Zakonot, tokmu<br />
od ovoj aspekt i se osporuva. Taka, vo navodite od inicijativata na<br />
Emil Osmanov (koi, patem re~eno, vo Re{enieto tolku se skrateni<br />
{to nitu natprose~no inteligenten ~ovek duri i so vlo`uvawe posebno<br />
vnimanie i usilbi ne mo`e da go sfati nivniot kontekst, odnosno<br />
{to i zo{to so niv se osporuva!) se veli: "Odredbata od ~lenot 5 (~l. 8<br />
st. 2 od Zakonot, m.z.) so koja se utvrduva {to e poimot iselenik spored<br />
ovoj zakon e vo sprotivnost so me|unarodnite normi i Ustavot na Republika<br />
Makedonija. Imeno, spored me|unarodnoto pravo iselenik e<br />
lice koe {to se iselilo od zemjata kade {to prethodno imalo dr`avjanstvo<br />
i na koj bilo na~in (so otpust, so otka`uvawe ili po sila na<br />
zakon) go izgubilo toa dr`avjanstvo." I, ako samo toa se prenese, na<br />
493
na~in kako {to e storeno vo Re{enieto, proizleguva deka podnesitelot<br />
na inicijativata go negira ona {to, naprotiv go tvrdi, a toa e deka<br />
"spored me|unarodnoto pravo iselenik e lice koe {to se iselilo od<br />
zemjata kade {to prethodno imalo dr`avjanstvo i na koj bilo na~in (so<br />
otpust, so otka`uvawe ili po sila na zakon) go izgubilo toa dr`avjanstvo,"<br />
i deka toa negirawe e osnovata poradi koja toj ja osporuva ustavnosta<br />
na ~l. 8. st. 2 od Zakonot. Toj privid me|utoa vedna{ se gubi<br />
ako se pro~ita ona {to od navodite na podnositelot na inicijativata<br />
vo Re{enieto e ispu{teno. Imeno, podnositelot na inicijativata natamu<br />
veli: "Me|unarodnite normi nikade ne predviduvaat normi so<br />
koi edni iselenici imaat pomalku prava od drugite iselenici samo<br />
poradi faktot deka ednite se naselile vo mati~nata zemja, a drugite<br />
vo koja bilo druga zemja. Od druga strana, vaka opredelenata definicija<br />
na iselenik flagrantno go kr{i pravoto na ednakvost na gra|anite,<br />
bidej}i Albanec po nacionalnost {to }e se iseli od Makedonija<br />
i }e se naseli vo Bugarija nema da ima pre~ki povtorno da bara priem<br />
vo dr`avjanstvo na Republika Makedonija, a Albanec, {to }e se iseli<br />
vo Albanija (mati~nata zemja) nema da mo`e da bara povtoren priem vo<br />
dr`avjanstvo na Republika Makedonija. Ova zna~i deka dokolku dvajca<br />
bra}a Albanci po nacionalnost dobijat otpust od makedonsko dr`avjanstvo<br />
i edniot se iseli vo Albanija, a drugiot vo Bugarija, toj {to se<br />
iselil vo Bugarija povtorno }e mo`e da dobie makedonsko dr`avjanstvo,<br />
a toj {to se iselil (od isk pri~ini) vo Albanija }e go nema istoto<br />
pravo. Odredbata od ~l. 5 od Zakonot samata po sebe e kontradiktorna,<br />
bidej}i od edna strana go ograni~uva pravoto na iselenicite vo mati~nata<br />
zemja, a od druga strana dava pravo bez ogled na nacionalnoto<br />
poteklo. Dokolku nacionalnoto poteklo e sinonim za pripadnosta na<br />
nekoja nacija (dr`ava), toga{ kakvo e toa golo pravo (bez ogled na nacionalnoto<br />
poteklo), dokolku istoto e ograni~eno so naseluvawe vo<br />
nacionalnata dr`ava." Nakratko, podnesitelot u{te na po~etokot na<br />
svojata inicijativa jasno i nedvosmisleno go osporuva ~l. 8. st. 2 od<br />
Zakonot, poradi delot "osven vo mati~nata zemja," a toa, za `al vo Re-<br />
{enieto ne mo`e da se vidi.<br />
So drugi zborovi, so taa odredba zakonodavecot imal za cel so<br />
ne~ija nacionalna pripadnost da ja opredeluva negovata "mati~na zemja."<br />
Dokolku na poimot "mati~na zemja" sakal da mu odredi nekoe drugo<br />
zna~ewe, zakonodavecot nemal nikakva pre~ka toa da go ka`e. Fakt e,<br />
me|utoa, deka toa ne go storil, nitu, pak, poso~il na kakvi i da e<br />
elementi za poinakvo tolkuvawe.<br />
Vo ovaa smisla smetam deka e dovolno da se navedat stavovite<br />
na Prof. d-r Svetomir [kari} i Prof. d-r \or|i Caca, kako i stanovi{teto<br />
na <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija izrazeno vo edna<br />
od negovite odluki.<br />
a) Taka spored Prof. d-r Svetomir [kari}: "Pravoto na nacionalna<br />
pripadnost zna~i pravo na gra|aninot da pripa|a kon odredena<br />
494
nacija, nacionalno malcinstvo ili etni~ka grupa.<br />
- Pod poimot nacija se podrazbira mnozinski narod konstituiran<br />
vo sopstvena dr`ava kako mati~na dr`ava.<br />
- Pod poimot nacionalno malcinstvo se podrazbira del od nacijata<br />
koj `ivee nadvor od mati~nata dr`ava na nacijata.<br />
Pod poimot etni~ka grupa se podrazbira nacionalna grupa ~ii<br />
pripadnici nemaat konstituirano sopstvena mati~na dr`ava." 319<br />
"Statusot na nacionalnoto malcinstvo ne zavisi od goleminata<br />
na brojot na negovite pripadnici, tuku isklu~ivo zavisi od faktot<br />
{to toa e del od nacijata koja ima svoja mati~na dr`ava." 320<br />
b) Spored Prof. d-r \or|i Caca: "<strong>Ustavn</strong>ata obvrska na Republikata<br />
da im ja garantira na nacionalnostite za{titata na etni~kiot,<br />
kulturniot, jazi~kiot i verskiot identitet e pove}estruka i pove}estrana.<br />
Taa treba da se ostvaruva vo normativna, funkcionalna, organizaciona<br />
i finansiska nasoka. Sevkupnosta na ovie nasoki treba da<br />
bide obezbeduvawe na ostvaruvaweto na ovoj identitet...<br />
Ovaa za{tita ednovremeno se odnesuva i na spre~uvawe na zloupotrebata<br />
na ustavnite prava na nacionalnostite od strana na nivnite<br />
pripadnici vo vid na sozdavawe zdru`enija i institucii ~ija dejnost,<br />
otvorena ili prikriena, e naso~ena kon razgoruvawe na nacionalnata<br />
omraza ili netrpelivost. Najposle, aktivnosta na dr`avata treba da<br />
se izrazuva i so nejzinata me|unarodna politika i odnosi so mati~nata<br />
dr`ava na nacionalnostite, zaradi ostvaruvawe na delotvorni vrski i<br />
odnosi na nacionalnostite so nivnite mati~ni narodi. Pri ova odnosite<br />
mora da se ostvaruvaat vo soobraznost so me|unarodnite normi i<br />
bez sekakvo me{awe na mati~nite dr`avi vo suverenosta i vnatre{nite<br />
odnosi i rabota na Republikata." 321<br />
"... Zna~eweto na ova razlikuvawe me|u nacijata i nacionalnostite<br />
vo edna dr`ava, bez ogled na jazinoto ustrojstvo i so polno<br />
po~ituvawe na nejzinito karakter na gra|anska dr`ava, se sostoi vo<br />
toa {to nacionalnostite koi `iveat nadvor od nivnata mati~na dr`ava<br />
kako "nacionalni, etni~ki, kulturni, verski i jazi~ni malcinstva<br />
(~l. 1 od Deklaracijata za pravata na licata koi pripa|aat na nacionalni<br />
ili etni~ki, verski i jazi~ni malcinstva - pod 2) nemaat pravo da<br />
sozdavaat svoja dr`ava vo dr`avata vo koja `iveat ili da se oddelat od<br />
319<br />
[kari}, S. <strong>Ustavn</strong>o pravo, vtora kniga, Union Trade, Skopje, 1995,<br />
str. 198 i Sporedbeno i makedonsko ustavno pravo, Matica, Skopje, 2004, str.<br />
396.<br />
320<br />
[kari}, S. <strong>Ustavn</strong>o pravo, vtora kniga, str. 209.<br />
321<br />
Caca, \. Slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot vo Republika<br />
Makedonija, Studentski zbor, Skopje, 1994, str. 240-241 i Caca, \. Polo`bata<br />
i pravata na nacionalnostite vo Republika Makedonija, Pet godini od Ustavot<br />
na Republika Makedonija, Zdru`enie za ustavno pravo na Makedonija,<br />
Skopje, mart, 1998, str. 47.<br />
495
nea i da sozdadat posebna svoja dr`ava ili da se priklu~at kon mati-<br />
~nata nacionalna dr`ava.<br />
Nacionalnostite vo koj i da e vid i po koj i da e osnov koi, kako<br />
malcinstva (pokraj svetski utvrdenata i usvoenata terminologija),<br />
`iveat vo dr`ava nadvor od svojata mati~na dr`ava, go nemaat pravoto<br />
na samoopredeluvawe proklamirano kon krajot na Prvata svetska vojna<br />
od toga{not pretsedatel na Soedinetite Amerikanski Dr`avi Vudro<br />
Vilson i utvrdeno i usvoeno vo dokumentite na svetskite organizacii.<br />
Tie, vo dr`avata vo koja `iveat imaat i koristat polni prava<br />
kako gra|ani, no go nemaat pravoto na sozdavawe svoja dr`ava nadvor<br />
od nivnata mati~na dr`ava.<br />
... Izlo`enoto za nacionalnostite koi bea, spored porane{nata<br />
terminologija ozna~uvani kako narodnosti, ednakvo se odnesuva i na<br />
ovoj del od nacionalnostite, porano ozna~uvani kako etni~ki grupi -<br />
Romi, Vlasi, iako tie nemaat svoi mati~ni dr`avi nadvor od dr`avata<br />
vo koja `iveat i ~ii dr`avjani se..." 322 itn, itn.<br />
v) Zad vakvata opredelba na poimot mati~na dr`ava, zastanal i<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija. Toa e slu~aj vo predmetot U.<br />
br. 146/1997 od 18. 11. 1998, kade se veli: "Soglasno ~l. 5 od Ustavot na<br />
Republika Makedonija dr`avni simboli na Republikata se: grb, zname<br />
i himna, koi se utvrduvaat so zakon koj se donesuva so dvotretinsko<br />
mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici... Vakvata formulacija<br />
na odredbata, spored Sudot, ne ostava prostor nitu mo`nost za postoewe<br />
na zakoni so koi pripadnicite na nacionalnostite, koi `iveat<br />
na teritorijata na Republika Makedonija, a ~ii mati~ni delovi, po<br />
pravilo, `iveat vo drugi zemji }e go izrazuvaat svojot suverenitet so<br />
dr`avni simboli (znamiwa) na mati~nata zemja." I ponatamu: "...<br />
Imaj}i go predvid iznesenoto, Sudot oceni deka odredbite od ~lenot<br />
48 od Ustavot garantiraj}i im go pravoto na pripadnicite na nacionalnostite<br />
da go izrazuvaat, neguvaat i razvivaat svojot identitet i<br />
nacionalni osobenosti se odnesuva na neguvawe, izrazuvawe i razvivawe<br />
na nivnite obi~ai, kultura, jazik i tradicii, preku kulturni i<br />
umetni~ki institucii, nau~ni i drugi zdru`enija, {to ne zna~i deka<br />
vo ovaa grupa mo`at da se podvedat pravata na dr`avni simboli na<br />
mati~nite zemji kako {to se grbot, znameto i himnata."<br />
4.2. Vtoriot del od kovanicata "(mati~na) zemja" sozdava dopolnitelna<br />
konfuzija vo odreduvaweto na celinata koja se izrazuva so<br />
nea. Ako se znae deka samiot Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na<br />
Zakonot za dr`avjanstvoto na Republika Makedonija, vo ~l. 8, najprvo<br />
zboruva za dr`ava ("Iselenik, vo smisla na ovoj zakon se smeta gra|anin<br />
na Republika Makedonija vo druga dr`ava..."), a vedna{ potoa za<br />
zemja ("... osven vo mati~nata zemja,"), normalno se postavuva pra{-<br />
322<br />
Caca, \. Slobodite i pravata na ~ovekot... str. 242-243 i Caca, G.<br />
Polo`bata i pravata na nacionalnostite..., str. 49-50.<br />
496
aweto - kakva razlika zakonodavecot pravi me|u dr`ava i zemja i spored<br />
koi kriteriumi ja opravduva taa razlika? Zakonodavecot toa ne go<br />
objasnuva, nitu pak toa go pravi doktrinata. Ovoj problem se multiplicira<br />
so faktot deka Ustavot na Republika Makedonija ne go poznava<br />
i voop{to ne go upotrebuva poimot "zemja." Ottamu, proizleguva i<br />
pra{aweto dali spored bukvata na zakonot iselenici se samo onie<br />
lica {to se iseluvaat vo "druga dr`ava," a ne i onie koi se iseluvaat<br />
vo "druga zemja."<br />
Moj stav e deka na~eloto na zakonitosta (koe, me|u drugoto, zna-<br />
~i i postoewe na cvrsti, jasni i precizni normativni opisi) vo na-<br />
{iot praven poredok ne dozvoluva poimot "dr`ava," kako politi~ki i<br />
praven poim, da se doveduva vo kakva i da e pravna relacija so lai~kiot<br />
poim "zemja."<br />
Ottamu, proizleguva dopolnitelen argument spored koj ~l. 8 st.<br />
2 od Zakonot za dr`avjanstvo na Republika Makedonija ne e vo soglasnost<br />
so na~eloto na zakonitosta opredeleno vo ~l. 51 st. 1 i so na~eloto<br />
na vladeeweto na pravoto od ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot na Republika<br />
Makedonija.<br />
5. Vo potkrepa na stavot deka poimot "mati~na zemja" vo ~l. 8<br />
st. 2 od Zakonot za dr`avjanstvoto e upotreben isklu~ivo vo nacionalna<br />
konotacija, odnosno za opredeluvawe na dopolnitelna (vtora ili<br />
treta) "mati~na zemja" samo za malcinskite zaednici vo Republika<br />
Makedonija, a ne i kako poim koj mo`e da se odnesuva na etni~kite<br />
Makedonci, zboruva i sudskata praktika na Vrhovniot sud na Republika<br />
Makedonija koj vo taa smisla se izjasni na Sednica na Oddelot za<br />
upravni sporovi na 1. 03. 2005 godina, a potoa svoeto stanovi{te go<br />
preto~i vo site svoi presudi od ovaa materija doneseni po toj datum.<br />
Na takvoto tolkuvawe od strana na Vrhovniot sud na Republika<br />
Makedonija vo pove}e navrati od moja strana be{e uka`ano na sednicite<br />
na <strong>Ustavn</strong>iot sud po ovoj predmet, no i pokraj sî, bez da izrazi<br />
kakva i da e spremnost toa da se proveri vo Vrhovniot sud, <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud zaklu~i deka poimot "mati~na zemja" od ~l. 8 st. 2. od Zakonot go<br />
nemal toa, tuku navodno imal nekoe drugo zna~ewe. Pritoa, osobeno e<br />
simptomati~no {to <strong>Ustavn</strong>iot sud nikoga{ ne se ni obide (nitu na pove}eto<br />
sednici po ovoj i drug predmet, ni vo Re{enito) da go utvrdi<br />
toa drugo zna~ewe.<br />
Fakti~kata sostojba, me|utoa go poka`uva slednovo. Do donesuvaweto<br />
na izmenata na navedeniot ~len, Vrhovniot sud sekoga{ gi<br />
uva`uva{e kako osnovani individualnite tu`bi na gra|anite koi barale<br />
makedonsko dr`avjanstvo, a koe im bilo odbivano so re{enie od<br />
strana na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti - kako prvostepen<br />
organ (vo natamo{niot tekst Prvostepeniot organ) i Komisijata na<br />
Vladata na Republika Makedonija za re{avawe vo upravna postapka vo<br />
vtor stepen od oblasta na vnatre{nite raboti, <strong>sudstvo</strong>to, dr`avnata<br />
uprava, lokalnata samouprava i rabotite od verski karakter - kako<br />
497
vtorostepen organ (vo natamo{niot tekst Komisijata). Taka, na primer,<br />
koga se rabotelo za iselenici od Republika Makedonija koi dobile<br />
tursko dr`avjanstvo, a potoa, soglasno ~l. 8 st. 2 od Zakonot, pobarale<br />
priem vo makedonsko dr`avjanstvo, Prvostepeniot organ vo<br />
svoite re{enija baraweto za priem vo dr`avjanstvo sekoga{ go odbival<br />
kako neosnovano so obrazlo`enie: "Imenovanite ne gi ispolnuvaat<br />
uslovite predvideni vo ~l. 8 od Zakonot za dr`avjanstvoto na Republika<br />
Makedonija."<br />
Komisijata, pak od svoja strana, `albata na prvostepenoto re{-<br />
enie ja odbivala so slednovo obrazlo`enie: "@alitelite ne se iselile<br />
od Republika Makedonija kako dr`avjani na Republika Makedonija,<br />
tuku kako turski dr`avjani, odnosno prethodno se steknale so dr`avjanstvo<br />
na Republika Turcija i dobile otpust od dr`avjanstvoto na<br />
Republika Makedonija u{te pred da zaminat vo Republika Turcija,<br />
zna~i tu`itelite nemaat svojstvo na iselenici od Republika Makedonija.<br />
Tu`eniot organ pod poimot iselenik ne go smeta samo liceto koe<br />
po nacionalnost e Makedonec, tuku za iselenik go smeta ona lice porane{en<br />
`itel, odnosno dr`avjanin na Republika Makedonija na koj<br />
Makedonija mu e mati~na dr`ava ili rodna tatkovina, bez ogled na nacionalnosta,<br />
verskata pripadnost i drugite razliki, a koj trajno se<br />
iselil od nea i se steknal so dr`avjanstvo na druga dr`ava, pritoa povikuvaj}i<br />
se na ~l. 49 st. 1 i 2 od Ustavot na Republika Makedonija. Tu-<br />
`eniot organ obrazlo`il deka iselenik e lice - Makedonec po rod, koj<br />
od koja bilo pri~ina se iselilo od Makedonija, a pritoa ne mo`e nadle`en<br />
organ da konstatira ili da utvrdi deka po poteklo ili na drug<br />
na~in utvrden so zakon e dr`avjanin na Republika Makedonija ako gi<br />
ispolnuva uslovite od ~l. 7 st. 1 t. 1, 3, 4, 5 i 7 mo`e da pobara da stekne<br />
makedonsko dr`avjanstvo." (od obrazlo`enieto na Presudata na<br />
Vrhovniot sud na Republika Makedonija, U. br. 1708/2003 od 14. 09.<br />
2004).<br />
Takvite re{enija na Komisijata, Vrhovniot sud redovno gi poni{tuva{e<br />
so obrazlo`enie: "Faktot {to edno lice primilo stransko<br />
dr`avjanstvo i se iselilo kako stranski dr`avjanin ne mo`e da<br />
bide pre~ka takvoto lice da se smeta za iselenik od Republika Makedonija,<br />
imaj}i pritoa predvid deka samo takvoto lice (stranski dr`avjanin)<br />
ima interes i mo`nost od ~l. 8 od Zakonot za dr`avjanstvoto<br />
na Republika Makedonija da bara priem vo dr`avjanstvo na Republika<br />
Makedonija. Spored misleweto na sudot, otpustot od dr`avjanstvo na<br />
Republika Makedonija, priemot vo stransko dr`avjanstvo, odnosno<br />
iseluvaweto kako stranski dr`avjanin se samo nekoi od elementite<br />
koi imaat zna~ewe za statusot iselenik. Potrebno e tu`eniot organ<br />
da utvrdi i drugi fakti i toa, kade e roden tu`itelot, odnosno negovite<br />
roditeli, vo koj period `iveele na teritorijata na Republika Makedonija,<br />
po koj osnov i od ~ie dr`avjanstvo dobile otpust, po koj osnov<br />
bile dr`avjani na Republika Makedonija ili SRM, od koi pri~ini<br />
498
arale otpust od dr`avjanstvoto na Republika Makedonija, za da mo`e<br />
da se izvle~e zaklu~ok za pravilna primena na ~l. 8 od Zakonot za<br />
dr`avjanstvoto na Republika Makedonija." (od obrazlo`enieto na<br />
Presudata na Vrhovniot sud na Republika Makedonija, U. br. 1708/2003<br />
od 14. 09. 2004).<br />
Po donesuvaweto na Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na<br />
Zakonot za dr`avjanstvoto na Republika Makedonija ("SV RM" br. 8/<br />
2004) so koj se izvr{i izmenata na ~l. 8 st. 2 od Zakonot za dr`avjanstvoto<br />
na Republika Makedonija, presudite na Vrhovniot sud na Republika<br />
Makedonija, soglasno tolkuvaweto na bukvata na del od odredbata<br />
"osven vo mati~nata zemja" dobija dijametralno poinakva sodr`ina.<br />
Ottoga{, tu`bite izjaveni protiv re{enijata na Komisijata, koi<br />
Vrhovniot sud redovno gi prifa}a{e za osnovani i so presuda go poni{tuva{e<br />
re{enieto na Komisijata, zapo~na redovno da gi odbiva<br />
kako neosnovani. Vo ovaa smisla go naveduvam obrazlo`enieto od Presudata<br />
na Vrhovniot sud U. br. 1687/2004 od 20. 04. 2005 godina kade se<br />
veli: "Tu`eniot organ (Komisijata, m.z.) so osporenoto re{enie `albata<br />
ja odbil kako neosnovana so obrazlo`enie deka `alitelite ne gi<br />
ispolnuvaat uslovite za priem vo dr`avjanstvo na Republika Makedonija<br />
predvideni vo ~len 8 od Zakonot za dr`avjanstvoto na Republika<br />
Makedonija. Komisijata, iselenik od Republika Makedonija go smeta<br />
sekoj gra|anin dr`avjanin na Republika Makedonija koj se iselil od<br />
Republika Makedonija, a `alitelite ne se iselile od Republika Makedonija<br />
kako dr`avjani na Republika Makedonija, tuku kako turski<br />
dr`avjani, odnosno prethodno se steknale so dr`avjanstvo na Republika<br />
Turcija i dobile otpust od Republika Makedonija u{te pred da zaminat<br />
vo Republika Turcija, poradi {to `alitelite nemaat svojstvo<br />
na iselenici od Republika Makedonija. Ottuka, tu`eniot organ utvrdil<br />
deka `alitelite ne pripa|aat na navedenata kategorija gra|ani.<br />
Ocenuvaj}i ja zakonitosta na osporenoto re{enie, sudot najde deka so<br />
istoto ne e povreden zakonot na {teta na tu`itelite." I natamu: "Vo<br />
konkretniot slu~aj od spisite na predmetot se gleda deka tu`itelite<br />
se iselile od Republika Makedonija vo Republika Turcija vo 1997 godina<br />
kako mati~na zemja, poradi {to ne go ispolnuvaat uslovot predviden<br />
vo ~l. 8 st. 1 i 2 od Zakonot za dr`avjanstvoto na Republika Makedonija,<br />
poradi {to sudot ne najde da ovoj slu~aj go podvede pod st. 1 od<br />
~l. 8 od citiraniot zakon." Ednakvo obrazlo`enie e pomesteno i vo<br />
presudata na Vrhovniot sud na Republika Makedonija U. br. 713/2004<br />
(patem re~eno, napolno ednakvi se obrazlo`enijata i vo site drugi<br />
presudi po vakvi predmeti) kade se veli: "Vo konkretniot slu~aj od<br />
spisite na predmetot se gleda deka tu`itelite se iselile od Republika<br />
Makedonija vo Republika Turcija vo 1991 godina kako mati~na<br />
zemja, poradi {to ne go ispolnuvaat uslovot predviden vo ~l. 8 st. 1<br />
i 2 od Zakonot za dr`avjanstvoto na Republika Makedonija, poradi<br />
{to sudot ne najde da ovoj slu~aj go podvede pod st. 1 od ~l. 8 od citira-<br />
499
niot zakon."<br />
6. Imaj}i go predvid navedenoto, ~l. 8 st. 2 od Zakonot za dr`avjanstvo<br />
na Republika Makedonija e vo sprotivnost i so ~l. 9 st. 1 i 2 od<br />
Ustavot na Republika Makedonija, so ~l. 4 st. 1 (vtora re~enica) od<br />
Ramkovnata konvencija za za{tita na nacionalnite malcinstva, kako<br />
i so ~l. 1 st 2 od Zakonot za dr`avjanstvoto.<br />
Soglasno ~l. 9 od Ustavot, Gra|anite na Republika Makedonija<br />
se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata<br />
na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto<br />
i verskoto uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba. Gra|anite<br />
pred Ustavot i zakonite se ednakvi."<br />
Spored navedeniot ~len od Ramkovnata konvencija pak: "... se<br />
zabranuva sekakva diskriminacija zasnovana vrz pripadnosta kon<br />
nacionalno malcinstvo."<br />
Spored ~l. 1 st. 2 od (dopolnuvawe vneseno so ~l. 1 od Zakonot<br />
za izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za dr`avjanstvoto na Republika<br />
Makedonija), "Dr`avjanstvoto e pravna vrska me|u licata i dr`avata<br />
i ne go ozna~uva etni~koto potelklo na licata."<br />
Nasproti navedenite odredbi, vo ~l. 8 st. 2 od Zakonot se veli:<br />
"Iselenik, vo smisla na ovoj zakon, se smeta gra|anin na Republika<br />
Makedonija koj se iselil od Republika Makedonija vo druga dr`ava,<br />
osven vo mati~nata zemja, bez ogled ... na nacionalnoto poteklo..."<br />
Od edna, duri i povr{na analiza na zakonskata odredba od ~l. 8<br />
st. 2, nesomneno mo`e da se sogleda deka: poimot "mati~na zemja" ve}e<br />
sam po sebe pretstavuva diskriminatorna okolnost, za{to nesoodvetno<br />
e povrzan so gra|anite koi `iveaat vo granicite na Republika Makedonija,<br />
a ne se del od Makedonskiot, tuku del od nekoj drug narod. Taka<br />
opredeleniot poim, vo sebe gi vklu~uva licata koi im pripa|aat na<br />
opredeleni malcinski zaednici ("nacionalnosti") za koi isklu~ivo<br />
se pretpostavuva deka "imaat" nekoja druga "mati~na zemja" nadvor od<br />
Republika Makedonija.<br />
Ottamu, ako poimot "mati~na zemja" se odnesuva samo na licata<br />
odredeni zednici (a toa kaj nas spored Amandman IV na Ustavot se<br />
gra|anite koi se del od albanskiot narod, turskiot narod, vla{kiot<br />
narod, srpskiot narod, romskiot narod, bo{wa~kiot narod i drugite),<br />
delot od odredbata "bez ogled na polot, rasata, bojata na ko`ata, na<br />
nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto uveruvawe,<br />
imotnata i op{testvenata polo`ba," ima samo deklarativen karakter,<br />
pa duri i ~ist demago{ki prizvuk.<br />
Od navedenoto nedvosmisleno proizleguva deka odredbata od<br />
~l. 8 st. 2 od navedeniot zakon, isklu~ivo se odnesuva na pripadnicite<br />
na opredeleni zaednici (malcinstva). Toa zna~i deka tie nadvor od<br />
Republika Makedonija imaat svoja "mati~na zemja," i deka toa e "zemjata"<br />
(dr`avata) so koja tie na nekoj na~in se povrzani i pokraj okolnosta<br />
{to vo nea voop{to ne se rodile, nitu nekoga{ `iveele, a zgora<br />
500
na toa mnogumina vo nea naj~esto duri nikoga{ i ne prestojuvale. So<br />
drugi zborovi osporenata odredba "osven vo mati~nata zemja" se<br />
odnesuva samo na pripadnicite na zednicite koi se iselile vo nekoja<br />
takanare~ena nivna "mati~na zemja," a ne i za onie koi se iselile vo<br />
nekoja nivna "nemati~na zemja."<br />
7. So ogled na navedenoto, ~l. 8 st. 2 od Zakonot za dr`avjanstvo<br />
na Republika Makedonija, ne e vo soglasnost nitu so odredbata od ~l. 8<br />
st. 1 t. 2 od Ustavot na Republika Makedonija spored koja edna od temelnite<br />
vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija e<br />
"slobodnoto izrazuvawe na nacionalnata pripadnost."<br />
Takvata konstatacija proizleguva ottamu {to sekoj ~ovek ima<br />
pravo slobodno da ja izrazi svojata nacionalna pripadnost, taka {to<br />
sekakvo apriorno opredeluvawe na poimot "mati~na zemja" so nacionalnata<br />
pripadnost, pretstavuva naru{uvawe na taa sloboda.<br />
Slobodata na izrazuvawe na nacionalnata pripadnost e sloboda<br />
koja ne zavisi od toa vo koja dr`ava se nao|a liceto koe ja poseduva taa<br />
sloboda. Toa, vpro~em, mo`e da se vidi i od me|unarodnite dokumenti<br />
od ovaa oblast. Od tie dokumenti proizleguva deka samata okolnost<br />
{to nekoe lice se iselilo vo odredena dr`ava ne pretstavuva nikakvo<br />
ograni~uvawe na negovata sloboda i natamu samostojno da ja deklarira<br />
svojata nacionalnata pripadnost.<br />
Vo ovoj kontekst vo prv red treba da se poso~i ~l. 32 od Dokumentot<br />
na OBSE od Kopenhagen od 29. 06. 1990 vo koj se veli: "pripadosta<br />
na nacionalnoto malcinstvo e pravo na li~en izbor."<br />
Re~isi identi~na odredba so prethodnata e pomestena i vo Ramkovnata<br />
konvencija za za{tita na nacionalnite malcinstva, usvoena<br />
od Komitetot na ministrite na Sovetot na Evropa od 10. 10. 1994 (ratifikuvana<br />
so Zakon, "SV RM," 11/1997, a vleze vo sila na 19. 03. 1997).<br />
Vo ovaa konvencija vo ~l. 3 st. 1 stoi: "Sekoj pripadnik na nacionalno<br />
malcinstvo ima pravo slobodno da izbere da bide ili da ne bide<br />
tretiran kako takov, a nikakva {teta ne smee da proizleze od takviot<br />
izbor ili od vr{eweto na pravata povrzani so toj izbor."<br />
Od navedenite odredbi proizleguva deka ne se potrebni nikakvi<br />
objektivni okolnosti, kako na primer: maj~iniot jazik, kulturnite<br />
vrski, tradicijata, verata, bojata na ko`ata itn., odnosno deka tie okolnosti<br />
ne se relevantni za utvrduvawe na nacionalniot identitet na<br />
liceto voop{to, a toa zna~i, nitu toga{ koga toa se pojavuva vo svojstvo<br />
na iselenik. Vo ovaa smisla ne e potrebno nitu kakvo i da e priznavawe<br />
od strana na dr`avata vrz osnova na {to bi se zasnovala deklariranata<br />
nacionalna ili etni~ka pripadnost.<br />
Vo ovoj kontekst, navedeniot ~l. 8 st. 2 od Zakonot sozdava dopolnitelni<br />
problemi {to realno mo`e da se o~ekuvaat od negovata<br />
primena vo situacii koga se raboti za lica - iselenici od me{ani<br />
brakovi. Imeno, zakonodavecot voop{to ne dava odgovor na pra{aweto:<br />
koja "zemja" }e se smeta za "mati~na" koga se raboti za iselenik koj<br />
501
poteknuva od roditeli od koj edniot, na primer, e Tur~in, a drugiot<br />
Srebin itn. Vo takvi slu~ai se postavuva pra{aweto dali ovie lica<br />
imaat dve (Turcija i Srbija) plus edna (Republika Makedonija) ili i<br />
u{te nekoja druga "mati~na zemja." Ili, na primer, {to stanuva so<br />
onie lica ~ij eden od roditelite e pripadnik na malcinskiot narod<br />
(Albanec, Srbin), a drugiot na mnozinskiot narod (Makedonec). Vo<br />
poslednive slu~ai pra{aweto se uslo`nuva, ottamu {to nu`no se pojavuva<br />
potrebata od konstrukcija na dopolnitelen poim - poimot polumati~na<br />
zemja (!?)<br />
Tret vid problemi se pojavuvaat koga pove}e krvni srodnici bi<br />
se iselile vo razli~ni zemji od koi samo nekoi vo tn. mati~ni zemji.<br />
Problemi se pojavuvaat i vo vrska so nivnite deca ako roditelite se<br />
od razli~no nacionalno poteklo.<br />
Osven toa zakonodavecot go ostava otvoreno i pra{aweto koja e<br />
"mati~nata zemja," na primer, na Srbite koi se iselile od Republika<br />
Makedonija (dali e toa samo Srbija i Crna Gora ili i Republika Srpska),<br />
ili na Albancite (dali toa e samo Albanija kako dr`ava, ili, so<br />
ogled na toa {to se zboruva za "zemja" i protektoratot Kosovo), ili da<br />
ka`eme, na Turcite (dali e toa samo Turcija ili Kipar i Ermenija i<br />
sekoja druga dr`ava vo koja `ivee pobrojno tursko naselenie).<br />
8. Nasproti "klu~niot" stav sodr`an vo Re{enieto na <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud, tvrdam deka ~l. 8 st. 2 od Zakonot za dr`avjanstvoto na Republika<br />
Makedonija, ne e vo nikakva vrska so odredbata od ~l. 49 i<br />
Amandman II od Ustavot na Republika Makedonija. Ottamu, moj stav e<br />
deka navedenoto mislewe vo Re{enieto U. br. 42/2004, ne e, nitu mo`e<br />
da bide ratio legis na osporenata odredba.<br />
Prvo, nema nikakva razumna pri~ina da se pretpostavuva deka<br />
dr`avite {to go izvr{ila primaweto na makedonski iselenici vo nejzino<br />
dr`avjanstvo }e pravat kakva i da e razlika me|u niv vo zavisnost<br />
od nivnoto nacionalno poteklo. Koga stranskata dr`ava ve}e primila<br />
na{i iselenici kako svoi dr`avjanin, porealna e pretpostavkata deka<br />
nema da gi diskriminira spored nacionalnoto poteklo. Vpro~em, takva<br />
obvrska za dr`avite proizleguva od ~l. 5 st. 2 od Evropskata konvencija<br />
za dr`avjanstvo, usvoena vo Strazbur ("SV RM," br. 13/2002),<br />
spored koja: "Sekoja dr`ava pristapni~ka }e se rakovodi od na~eloto<br />
na nediskriminacija na nejzinite dr`avjani po ra|awe, ili za lica<br />
koi podocna se steknale so nejzino dravjanstvo." Ottamu, zakonodavecot<br />
nema osnova da pretpostavuva deka koja bilo stranska dr`ava po<br />
priemot vo dr`avjanstvo na iselenici po poteklo od Republika Makedonija<br />
na razli~en na~in }e gi tretira Makedoncite, od edna, i Turcite,<br />
Albancite i Srbite, od druga strana, a ottamu nitu normativno<br />
da opredeluva za koi od niv }e se gri`i ili takvata gri`a }e im ja<br />
prepu{ta na drugite dr`avi. Ova od pri~ini {to zakonot operira so<br />
fakti, a ne so aproksimacii. Pritoa, nema nikakvo pravno, politi~ko,<br />
nitu kakvo i da e drugo opravduvawe za misleweto spored koe vo prvi-<br />
502
ot slu~aj gri`ata za na{ite iselenici prestavuva, a vo vtoriot slu~aj<br />
ne pretstavuva me{awe vo suverenitetot na stranskata dr`ava.<br />
Vtoro, soglasno stipulacijata ~l. 49 st. 1 od Ustavot, i Amandmanot<br />
II, kade se veli deka Republikata nema da se me{a vo suverenite<br />
prava na drugi dr`avi i vo nivnite vnatre{ni raboti, nema nikakva<br />
vrska so nacionalnata pripadnost na iselenicite, tuku so celosnata<br />
vlast na stranskata dr`ava vrz nejzina teritorija i vrz site nejzini<br />
dr`avjani. Poinaku ka`ano, me{aweto vo suverenitetot na druga dr`ava<br />
ne e usloveno so gri`ata ili negri`ata za razli~ni kategorii iselenici<br />
od Makedonija spored nivnata nacionalna pripadnost, tuku toa<br />
zna~i deka pri svojata gri`a za niv, Republika Makedonija treba<br />
apsolutno da isklu~i kakvi i da e pretenzii i da ne ja povreduva opredelbata<br />
na sosedetnata dr`ava za nepromenlivosta na nejzinite<br />
granici.<br />
9. Pred da se vpu{tam vo podrobno osporuvawe na argumentacijata<br />
upotrebena vo Re{enieto U. br. 42/2004, sakam u{te da istaknam,<br />
nesporno e deka vo Zakonot za dr`avjanstvoto se propi{ani uslovite<br />
za privilegirano steknuvawe so dr`avjanstvo i toa: 1 0 za stranci (~l. 9<br />
i 11), i 2 0 za iselenici - koi, isto taka, stanale stranci, no taka {to se<br />
rodile vo, pa se iselile od Republika Makedonija (~l. 8). Toa e prifateno<br />
i od nau~nata teorija i od ustavnosudskata praktika (taka i U. br.<br />
69/1993 i U. br. 233/1997).<br />
Sporno e, me|utoa, {to vo navedenoto re{enie se tvrdi deka<br />
uslovot "mati~na zemja" se odnesuva isklu~ivo na strancite, a ne i na<br />
iselenicite, za{to navodno, ako na liceto pred da ja napu{ti dr`avata<br />
ili za vreme na iseluvaweto, mu prestanalo dr`avjanstvoto na Republika<br />
Makedonija, toa lice ne bilo iselenik, tuku avtomatski i toa<br />
u{te pred da go dobie dr`avjanstvo na dr`avata vo koja saka da se<br />
iseli, stanuvalo neiselenik ("ovoj iselenik, ne e iselenik"), odnosno<br />
stranec. Pritoa, nitu <strong>Ustavn</strong>iot sud, ni Vrhovniot sud ni koj i da e<br />
drug ne mo`e da objasni, zo{to toa, na primer, va`i samo za Tur~inot<br />
koj se iseluva vo Turcija, a ne i za Makedonec koj se iseluva vo Germanija.<br />
Imeno, za steknuvawe dr`avjanstvo na Turcija, ednakvo kako i<br />
za steknuvawe dr`avjanstvo na Germanija, od sekoe lice se bara prethodno<br />
da dobilo otpust od dr`avjanstvoto na Republika Makedonija.<br />
Toga{ koja e pravnata logika na "klu~noto" tvrdewe vo Re{enieto od<br />
koe proizleguva deka neiselenik (stranec) e samo Tur~inot, a ne i<br />
Makedonecot. Na toa pra{awe ne dobiv nikakov odgovor na sednicite<br />
na <strong>Ustavn</strong>iot sud, kako vpro~em, nitu na pra{aweto - zo{to osporenata<br />
odredba "osven vo mati~nata zemja" e pomesena vo ~l. 8 (koj isklu-<br />
~ivo se odnesuva na na{i iselenici vo stranstvo), a ne vo ~l. 9 i 11 od<br />
Zakonot (koi se odnesuvaat na site stranci bez razlika od kade se<br />
iselile)?<br />
^lenot 8 vo Zakonot za dr`avjanstvoto e pomesten so opredelena<br />
cel. Taa cel e da se sozdadat okolnosti za priviligirano steknuva-<br />
503
we so dr`avjanstvo za na{i iselenici. So ogled na toa {to Republika<br />
Makedonija e emigrantska dr`ava, na toj na~in se ovozmo`uva ostvaruvawe<br />
interesot za nivno polesno vra}awe vo dr`avata. Vo taa smisla<br />
se veli:<br />
"Iselenik od Republika Makedonija, (kako i negov potomok do<br />
prvo koleno), mo`e so priroduvawe da stekne dr`avjanstvo na Republika<br />
Makedonija iako ne gi ispolnuva uslovite od ~l. 7 st. 1 t. 2 (do<br />
podnesuvaweto na baraweto zakonski i postojano da `ivee na teritorijata<br />
na Republika Makedonija najmalku osum godini) i 10 (da ima<br />
otpust od dotoga{noto dr`avjanstvo ili da doka`e deka }e go dobie<br />
ako bide primen vo dr`avjanstvo na Republika Makedonija) na ovoj<br />
zakon."<br />
Problemi ne proizleguvaat od ovaa odredba, nitu so vneseniot<br />
del na odredbata od ~l. 8 st. 2 vo Zakonot, so koja se opredeluva legalnata<br />
definicija na iselenik, iako ostanuvaat nejasni pri~inite zo-<br />
{to toa se pravi koga, i bez taa definicija, sekomu mu e jasno deka iselenik<br />
e gra|anin na Republika Makedonija komu taa mu e rodna tatkovina<br />
i se iselil od nea vo druga dr`ava.<br />
Problemi nastanuvaat so vnesuvaweto na dodavakata: "osven vo<br />
mati~nata zemja." Ottamu {to te{ko mo`e, ili poprecizno voop{to<br />
ne e mo`no da se utvrdi vistinskata cel na zakonodavecot vo odnos na<br />
zna~eweto na ovaa dodavka, za{to za taa ni{to ne se ka`uva vo Obrazlo`enieto<br />
na Predlogot za donesuvawe na Zakonot za izmenuvawe i<br />
dopolnuvawe na Zakonot za dr`avjanstvoto na Republika Makedonija<br />
so Predlog na Zakon, toa ne se obiduva da go stori nitu <strong>Ustavn</strong>iot sud.<br />
Namesto ottamu da po~ne vo re{avaweto na spornoto pravno pra{awe,<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud se obiduva taa cel apodikti~no da ja izvle~e od dopisot<br />
na predlaga~ot na Zakonot - Ministerstvoto za vnatre{ni raboti br.<br />
162-20104 od 8. 04. 2004, upaten do <strong>Ustavn</strong>iot sud po ovoj predmet. Spored<br />
proizvolnoto mislewe iska`ano vo toj dopis, zakonodavecot sakal<br />
da postigne dve celi, odnosno:<br />
1 0 da gi predvidi privilegira~kite okolnosti za steknuvawe<br />
dr`avajanstvo so priroduvawe,<br />
2 0 i navodno, da se za{titi Republika Makedonija od proizvolno<br />
me{awe vo suverenitetot na drugite dr`avi, toga{ koga se gri`i<br />
za iselenicite od Makedonija, go pomaga nivniot kulturen razvoj i gi<br />
unapreduva vrskite so niv.<br />
Pritoa, se postavuva pra{aweto - dali so posredstvo na interpretativnoto<br />
pravilo Lex dixist minus quam voluit od formulacijata<br />
"osven vo mati~nata zemja," navistina mo`e da se izvele~e navedenata<br />
vtora cel ili ovde se raboti za nedozvoleno teleolo{ko tolkuvawe so<br />
koe na zakonodavecot mu se imputira cel koja {to toj voop{to ja nemal<br />
predvid.<br />
504
Moj stav e deka vakvoto tolkuvawe e fingirano i ottamu nedopu{teno,<br />
za{to so ~l. 8 od Zakonot za dr`avjanstvoto regulira edan<br />
to~no opredelena materija - steknuvawe na dr`avjanstvo so priroduvawe.<br />
Toa e materija koja isklu~ivo se odnesuva na opredeluvawe na uslovite<br />
za priroduvawe pod popovolni uslovi (pod olesneti okolnosti)<br />
za na{i iselenici. Pritoa, duri i da prifatime deka toj ~len se odnesuva<br />
i za priroduvaweto na to~no opredelena kategorija stranci (iako<br />
toa ne e to~no, za{to kako {to spomnav uslovite za nivnoto olesnoto<br />
priroduvawe se predvideni so posebni odredbi od Zakonot), celta na<br />
ovoj ~len e samo edna - regulirawe na uslovite za priroduvawe pod<br />
olesneti okolnosti. Ottamu, nema nikakva pravna izdr`anost vo tvrdeweto<br />
deka ~l. 8 od Zakonot sodr`i i druga cel, odnosno deka so nego<br />
se regulira gri`ata i negri`ata na Republika Makedonija za na{ite<br />
iselenici i strancite vo stranstvo.<br />
Ili poednostavno. Gra|anite se povikuvaat na ~l. 8 od Zakonot,<br />
zaradi steknuvawe so dr`avjanstvo po pat na olesneta naturalizacija.<br />
Gra|anite ne se povikuvaat (nitu mo`at da se povikaat) na ovoj ~len,<br />
zaradi gri`ata ili negri`ata na Republika Makedonija kon niv dodeka<br />
imaat status na iselenici vo stranstvo. Nalogot na taa odredba e<br />
upaten kon gra|anite iselenici koi sakat povtorno da se steknat so<br />
makedonskot dr`avjanstvo, a ne kon dr`avata - Republika Makedonija,<br />
zaradi odreduvawe na nejzinata gri`a ili negri`a za iselenicite.<br />
So misleweto na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, koe nekriti~ki<br />
i neargumentirani se prifa}a od strana na <strong>Ustavn</strong>iot sud, se<br />
navleguva vo problematika {to se odnesuva na sosema druga materija -<br />
na gri`ata za na{ite iselenici koja e regulirana so ~l. 49 od Ustavot<br />
(gri`ata za na{ite iselenici vo stranstvo) i Amandman II (neme{aweto<br />
vo suverenitetot na druga dr`ava) od Ustavot. Zgora na toa, nesfatlivo<br />
e zo{to so edno takvo tolkuvawe Sudot si dozvoluva da vr{i<br />
iskrivuvawe na su{tinata na navedeniot ~l. 49 i Amandman II od Ustavot.<br />
10. Na ova pra{awe }e se vratam podocna. Ovde e zna~ajno da se<br />
navede deka eden od glavnite argumenti za nepoveduvawe postapka za<br />
ocenuvawe na ustavnosta na osporeniot ~l. 8 st. 2 od Zakonot, be{e<br />
tokmu toa deka uslovot "mati~na zemja" se odnesuva samo za odredena<br />
kategorija stranci, odnosno samo za stranec koj od opredelena dr`ava<br />
se doselil vo Republika Makedonija i steknal makedonsko dr`avjanstvo<br />
(primer: Germanec, so germansko dr`avjanstvo, od Germanija), potoa<br />
se "iselil" od Republika Makedonija vo istata dr`ava (Germanija),<br />
i sega povtorno podnel barawe za priem vo dr`avjanstvo na Republika<br />
Makedonija po ~l. 8 od Zakonot za dr`avjanstvo - so priroduvawe<br />
(naturalizacija).<br />
Vo Re{enieto, isto taka, se tvrdi deka soglasno ~l. 49 od Ustavot,<br />
toa navodno zna~elo, ako Republika Makedonija se gri`i za takva<br />
kategorija stranci, toa zna~elo me{awe vo suverenitetot na dr`avata<br />
505
vo koja tie stranci se vratile.<br />
Taka, od navedeniot primer, ako Republika Makedonija se gri-<br />
`i za Germancot koj do{ol vo Republika Makedonija i otkako dobil<br />
makedonsko dr`avjanstvo povtorno zaminal vo Germanija i si go povratil<br />
germanskoto dr`avjanstvo, toa zna~elo deka taa se me{a vo suverenitetot<br />
na Germanija. Argument: na toa lice Germanija mu e "mati~na<br />
zemja."<br />
Pritoa, se previduva apsurdnosta koja proizleguva od mo`nite<br />
situacii povrzani so baraweto za priroduvawe.<br />
Imeno, vo praktikata e sosema mo`no i lice koe ne e Germanec,<br />
na primer Norve`anin, no dr`avjanin na Germanija, da se doselil vo<br />
Republika Makedonija, a potoa da se iselil od Makedonija vo istata<br />
dr`ava od koja {to do{ol (Germanija), po {to povtorno podnel barawe<br />
za priem vo dr`avjanstvo na Republika Makedonija so priroduvawe.<br />
Od ovoj primer, soglasno prethodnoto, mora da proizleze sledniov<br />
zaklu~ok - ako Republika Makedonija se gri`i za Norve`aninot<br />
koj otkako dobil makedonsko dr`avjanstvo ne zaminal vo Norve{ka,<br />
tuku se vratil vo Germanija i povtorno go primil germanskoto dr`avjanstvo,<br />
zna~i deka taa ne se me{a vo suverenitetot na Germanija.<br />
Argument: na Norve`anecot Germanija ne mu e "mati~na zemja."<br />
Od druga strana, mo`na e situacijata stranec koj od opredelena<br />
"zemja" se doselil vo Republika Makedonija (na primer Indiec, so<br />
indisko dr`avjanstvo, od Indija), potoa da se iselil od Republika Makedonija,<br />
no ne vo istata "zemja" (Indija) od koja {to do{ol, tuku vo<br />
treta "zemja," (na primer, Germanija) i povtorno podnel barawe za<br />
priem vo dr`avjanstvo so priroduvawe na Republika Makedonija.<br />
Od ovoj primer, sakale ili ne, ednakvo kako i pogore, mora da se<br />
prifati - ako Republika Makedonija se gri`i za Indiecot koj otkako<br />
dobil makedonsko dr`avjanstvo, ne se vratil vo Indija, tuku zaminal<br />
vo Germanija i primil germanskoto dr`avjanstvo, toa zna~i deka taa<br />
ne se me{a vo suverenitetot na Germanija. Argument: Indiecot Germanija<br />
ne mu e "mati~na zemja."<br />
Ottamu, logi~no se postavuva pra{aweto: koja e pravnata osnova<br />
za razli~nata gri`a na Republika Makedonija sprema Germancite,<br />
od edna i Norve`anite i Indijcite, od druga strana, iako site tie<br />
lica od Republika Makedonija zaminale vo edna ista "zemja" - Germanija.<br />
Ili poprecizno, vo {to se sostoi opravduvaweto na Republika<br />
Makedonija za:<br />
- negri`ata sprema edni stranci - Germancite, koi zakonodavecot<br />
gi opredlil za neiselenici, za{to Germanija im e "mati~na<br />
zemja," i<br />
- gri`ata sprema drugi stranci - Norve`anite i Indijcite,<br />
koi zakonodavecot gi opredelil kako iselenici, za{to niv Germanija<br />
ne im e "mati~na zemja."<br />
506
Apsurdnosta na navedenoto u{te poplasti~no mo`e da se dolovi<br />
ako se prenese na mo`nite situacii koi mo`at da se odnesuvaat<br />
isklu~ivo na etni~ki Makedonci.<br />
Taka, mo`no e Makedonec od Grcija ("Egejska Makedonija") no<br />
dr`avjanin na Grcija, da se doselil vo Republika Makedonija, a potoa<br />
da se iselil od Makedonija vo istata dr`ava od koja {to do{ol (Grcija),<br />
po {to povtorno podnel barawe za priem vo dr`avjanstvo na Republika<br />
Makedonija so priroduvawe.<br />
Vo ovoj slu~aj spored navedenata "logika" {to se brani vo Re-<br />
{enieto U. br. 42/3004, ako Republika Makedonija se gri`i za Makedonecot<br />
koj do{ol od Grcija vo Republika Makedonija i otkako dobil<br />
makedonsko dr`avjanstvo povtorno zaminal vo Grcija i si go povratil<br />
gr~koto dr`avjanstvo, toa zna~i deka taa se me{a vo suverenitetot na<br />
Grcija. Argument: na toa lice Grcija mu e "mati~na zemja."<br />
Nasproti toa, ako Republika Makedonija se gri`i za<br />
Makedonecot vo Grcija koj nikoga{ ne do{ol vo Republika Makedonija,<br />
toa zna~i deka taa ne se me{a vo suverenitetot na Grcija.<br />
Argument: na toa lice Grcija ne mu e "mati~na zemja."<br />
Zgora na toa i ovde e mo`en slu~aj spored koj ako Republika<br />
Makedonija se gri`i za Makedonecot koj otkako dobil makedonsko<br />
dr`avjanstvo, ne se vratil vo Grcija, tuku zaminal vo Germanija i primil<br />
germanskoto dr`avjanstvo, toa zna~i deka taa ne se me{a vo suverenitetot<br />
na Germanija. Argument: na Makedonecot Germanija ne mu e<br />
"mati~na zemja."<br />
11. Ako uslovot "mati~na zemja" navistina se odnesuva samo na<br />
opredelena kategorija stranci, kako {to se tvrdi vo Re{enieto, toga{<br />
nu`no se otvoraat i drugi pra{awa. Edno od niv e dali zakonodavecot,<br />
navistina imal namera da ne se gri`i samo za opredlena specifi~na<br />
i mnogu retka kategorija stranci (se razbira zaradi navodnoto<br />
neme{awe vo suverenitetot na opredeleni "zemji"), ili se raboti za<br />
gre{ka, za{to ne predvidel deka pod uslovot "osven vo mati~nata zemja,"<br />
mo`at da se supsumiraat brojni kombinacii koi upatuvaat na potrebata<br />
od neme{awe vo suverenitetot na tu|a "zemja." Spomnav, retka<br />
kategorija stranci, za{to nerealno e o~ekuvaweto deka postojat<br />
tolku golem broj tokmu na taka opredlenite stranci koi od svojata<br />
"mati~na zamja" postojano }e se preseluvaat vo Republika Makedonija,<br />
i po zaminuvaweto od nea mnogu ~esto i brzo }e se predomisluvaat taka<br />
{to povtorno }e baraat makedonsko dr`avjanstvo so olesneto priroduvawe.<br />
Moja slobodna procena e deka toa }e se slu~uva, da ka`eme, nekolkupati<br />
na deset, a mo`ebi i na sto godini. Vo ovaa smisla ~inam<br />
deka e dovolno ako uka`am na nekolku rimski maksimi koi i denes ne<br />
zgubile ni{to od svoeto zna~ewe: Spored prvata: "Iura constitui oportet<br />
in his quae preumque accidunt, non quae preater expectationem (Pomponius)<br />
- Pravoto treba da se izgraduva vrz ona {to naj~esto se slu~uva, a<br />
ne vrz ona {to bi mo`elo da se o~ekuva. Pravoto bi trebalo da bide<br />
507
odraz na stvarnite op{testveni odnosi, a ne na pretpostavki i nade`i.<br />
Vo vtorata, koja re~isi e ednakva na prethodnata, se veli: "Lex statuit<br />
de eo quod plerumque fit (Celsus) - Zakonot go ima vo vid ona {to naj~esto<br />
se slu~uva. Bliska do niv e i maksimata spored koja: "Quod enim<br />
semel aut bis existit, praetereunt legislatores (Celsus)" - Zakonodavcite ne<br />
vodat smetka za ona {to edna{ ili dvapati se slu~ilo.<br />
Ako, pak, ne se raboti za gr{ka, toga{ se postavuvaat i redica<br />
novi pra{awa - dali uslovot "osven vo mati~nata zemja," pokraj za site<br />
stranci od ~l. 9 i 11, treba da se odnesuva i za apatridite i begalcite<br />
od ~l. 7-a od Zakonot za dr`avjanstvoto, i dali pri nivnoto iseluvawe<br />
i povtorno barawe da se steknat so makedonsko dr`avjanstvo so priroduvawe<br />
najnapred mora da se opredeluva nivnata "mati~na zemja."<br />
12. Od dosega iznesenoto mo`e da se sogleda deka so odredbata<br />
od ~l. 8 st. 2, pokraj onie deset uslovi od ~l. 7 st. 1 od Zakonot, zakonodavecot<br />
vnel dopolnitelen edinaesetti uslov za steknuvawe makedonsko<br />
dr`avjanstvo, no ne go pomestil vo ~l. 7 st 1 od Zakonot, koj se<br />
odnesuva na priroduvawe po redoven pat (toj uslov ne se odnesuva i na<br />
redovniot vid na priroduvawe), tuku kaj priroduvaweto pod popovolni,<br />
olesneti uslovi). Ottamu, so vnesuvaweto na ovoj uslov, Zakonot<br />
sozdava nova paradoksalna situacija, za{to poradi isklu~itelniot karakter<br />
na ovoj uslov, za odredeni gra|ani ("onie so dve i pove}e mati-<br />
~ni zemji") ve}e nema olesnetoto, tuku ote`nato priroduvawe. Toa se<br />
gleda ottamu {to sega imame situacija spored koja iselenikot od Republika<br />
Makedonija (kako i negov potomok do prvo koleno) mo`e da se<br />
stekne so dr`avjanstvo spored "olesnetiot vid na priroduvawe," ako<br />
da gi ispolnuva slednite uslovi:<br />
1 0 da ne se "iselil vo mati~nata dr`ava," i navodno<br />
2 0 site uslovi od ~l. 7 st. 1 od Zakonot osven onie od<br />
- to~ka 2 - do podnesuvaweto na baraweto zakonski i postojano<br />
da `ivee na teritorijata na Republika Makedonija najmalku<br />
osum godini, i<br />
- to~ka 10 - da ima otpust od dotoga{noto dr`avjanstvo ili<br />
da doka`e deka }e go dobie ako bide primen vo dr`avjanstvo na Republika<br />
Makedonija.<br />
Ottamu, proizleguva deka neispolnuvaweto na uslovot "osven<br />
vo mati~nata zemja," vsu{nost, avtomatski ja isklu~uva va`nosta i na<br />
site ostanati uslovi od ~l. 7 st. 1 od Zakonot. Na toj na~in ovoj uslov<br />
stanuva ekskluziven uslov, naduslov, ili superuslov bez ~ie ispolnuvawe<br />
voop{to ne mo`e da se smeta na steknuvawe dr`avjanstvo na Republika<br />
Makedonija so koj i da e na~in na priroduvawe.<br />
13. Kone~no, na tolkuvaweto na uslovot "mati~na zemja" od<br />
strana na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti {to nekriti~ki celosno<br />
e prezemeno i podr`ano od strana na Sudot, mora da mu se posveti<br />
dopolnitelno vnimanie.<br />
508
Spored toa tolkuvawe za da se raboti za iselenik bilo potrebno<br />
ispolnuvawe na ~etiri preduslovi. Imeno, iselenik e:<br />
1 0 - samo gra|anin na Republika Makedonija koj ima makedonsko<br />
dr`avjanstvo.<br />
2 0 - koj ... ja napu{til teritorijata na Republika Makedonija,<br />
so namera privremeno ili trajno da se naseli vo druga zemja, zaradi<br />
ekonomski, politi~ki ili drugi pri~ini.<br />
Me|utoa, namesto tuka da se zapre natamu se tvrdi deka postoel<br />
tret, pa duri i ~etvrti preduslov. Pritoa, kako tret, povtorno se naveduva<br />
prviot, no sega kako navodno nov preduslov:<br />
3 0 - koj pri napu{taweto na teritorijata na dr`avata e<br />
dr`avjanin na Republika Makedonija...<br />
Potoa sleduva dvokratno objasnuvawe koe nema nikakva normativna<br />
potkrepa nitu vo Zakonot za dr`avjanstvoto, ni voop{to vo na-<br />
{iot praven sistem:<br />
a) - ...odnosno da ne ja napu{ti dr`avata kako stranec,<br />
b) - so drugi zborovi, na liceto koe ja napu{tilo dr`avata<br />
da ne mu prestanalo dr`avjanstvoto na Republika Makedonija (soglasno<br />
zakonsko uredenite na~ini na dr`avjanstvo, odnosno so otkaz<br />
ili spored me|unaroden dogovor neposredno pred i za vreme na iseluvaweto<br />
od na{ata zemja).<br />
Patem re~eno, vo pogled na ova tolkuvawe, pred donesuvaweto<br />
na izemnite i dopolnuvawata na Zakonot za dr`avjanstvoto, Vrhovniot<br />
sud sosema ispravno cvrsto stoe{e na ve}e citiranoto sprotivno<br />
stanovi{te, koe tokmu zatoa i ovde moram da go povtoram. Spored ~l 8<br />
od Zakonot, iselenik od Republika Makedonija, kako i negov potomok<br />
do prvo koleno, mo`e so priroduvawe da stekne dr`avjanstvo na Republika<br />
Makedonija iako ne gi ispolnuva uslovite od ~l. 7 st. 1 t. 2 na<br />
ovoj zakon - "faktot {to edno lice primilo stransko dr`avjanstvo i<br />
se iselilo kako stranski dr`avjanin ne mo`e da bide pre~ka takvoto<br />
lice da se smeta kako iselenik od Republika Makedonija imaj}i pritoa<br />
predvid deka samo takvoto lice - stranski dr`avjanin ima interes<br />
i mo`nost od ~l. 8 od Zakonot za dr`avjanstvoto na Republika Makedonija<br />
da bara priem vo dr`avjanstvo na Republika Makedonija.<br />
Na krajot, vo navedenoto tolkuvawe na Ministerstvoto za vnatre{ni<br />
raboti, se upotrebuva edna uslovna re~enica, koja nema nikakva<br />
vrska so materijata za dr`avjanstvo, no koja o~igledno nekomu mu e potrebna<br />
za dobivawe poinakvo tolkuvawe na ~l. 49 od Ustavot. Imeno,<br />
4 0 - Dokolku Republika Makedonija se gri`i pokraj za pravata<br />
i polo`bata na pripadnicite na makedonskiot narod vo sosednite<br />
zemji i za iselenicite, kako i za pravata i polo`bata na licata na<br />
koi so ~inot na napu{taweto na zamjata im prestanalo makedonskoto<br />
dr`avjanstvo (stranec) i se naselile vo svojata mati~na<br />
zemja,<br />
509
- postapuva sprotivno na <strong>Ustavn</strong>iot Amandman II, spored koj<br />
Republikata nema da se me{a vo suverenite prava na drugi dr`avi vo<br />
nivnite vnatre{ni raboti.<br />
Ovde e zna~ajno da se podvle~e deka so navedenoto tolkuvawe na<br />
tretiot i ~etvrtiot preduslov na poimot iselenik, samoto Ministerstvo<br />
ne tvrdi deka soglasno ~l. 49 od Ustavot, Republika Makedonija<br />
pokraj za na{ite gra|ani iselenici vo stranstvo se gri`i i za strancite<br />
{to od na{ata se iselile vo svojata mati~na zemja vo stranstvo,<br />
tuku izre~no veli: dokolku e toa slu~aj ({to zna~i dokolku nekoj drug<br />
toa go ka`e), Republika Makedonija postapuva sprotivno na <strong>Ustavn</strong>iot<br />
Amandman II, spored koj Republikata nema da se me{a vo suverenite<br />
prava na drugi dr`avi vo nivnite vnatre{ni raboti. Pritoa, o~igledno<br />
e deka Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, mo{ne pretpazlivo<br />
ostava toa da go ka`e <strong>Ustavn</strong>iot sud. So drugi zborovi, Ministerstvoto<br />
za vnatre{ni raboti go naveduva <strong>Ustavn</strong>iot sud da dade poinakvo tolkuvawe<br />
na sodr`inata na odredbata od ~l. 49 od Ustavot, odnosno takvo<br />
tolkuvawe koe navodno mo`e da poslu`i za opravduvawe na osporenata<br />
odredba ~l. 8 st. 2 od Zakonot za dr`avjanstvoto. Ottamu, tolkuvaweto<br />
na Ministerstvoto na vnatre{ni raboti vo odnos na uslovot<br />
"mati~na zemja" vsu{nost i ne pretstavuva kakvo i da e tolkuvawe,<br />
tuku ednostavno barawe za takvo tolkuvawe koe treba da se izvle~e od<br />
napolno pogre{na i nedozvolena sporedba na ~l. 8 st. 2 od Zakonot so<br />
~l. 49 i Amandman II od Ustavot.<br />
I tuka se slu~uva toa {to se slu~i. <strong>Ustavn</strong>iot sud, ne pridavaj}i<br />
im zna~ewe nitu na eden od navedenite argumenti izneseni i na sednicite<br />
na Sudot po ovoj predmet, re~isi bukvalno go prepi{uva toa<br />
"tolkuvawe" i veli: So ogled na sodr`inata na ~l. 49 st. 1 i Amandmanot<br />
II od Ustavot "dokolku(!) Republika Makedonija, pokraj za pravata<br />
i polo`bata na pripadnicite na makedonskiot narod vo sosednite<br />
zemji i za iselenicite, se gri`i i za pravata i polo`bata na licata na<br />
koi so ~inot na napu{tawe na zemjata im prestanalo makedonskoto<br />
dr`avjanstvo (stranci) i se naselile vo svojata mati~na zemja, toga{<br />
Republika Makedonija }e postapi sprotivno na Amandmanot II od Ustavot.<br />
Imaj}i predvid deka suvereno pravo na sekoja dr`ava e da go<br />
regulira pra{aweto za dr`avjanstvo i samostojno da opredeli koi se<br />
nejzini dr`avjani, a trgnuvaj}i od faktot deka osporeniot ~len 8 stav<br />
2 od Zakonot ne ureduva odnosi, tuku samo pojasnuva {to se podrazbira<br />
pod poimot iselenik, Sudot oceni deka so ovaa odredba ne se povreduvaat<br />
ustavno utvrdenite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot,<br />
nitu pak se vr{i diskriminacija po koj bilo osnov, poradi {to ne<br />
mo`e da se postavi pra{aweto za negovata soglasnost so Ustavot."<br />
Pred ova, Sudot najde za zgodno samo da istakne: "Klu~en kriterium<br />
nekoe lice da se smeta za iselenik e liceto da zaminalo od Republika<br />
Makedonija kako makedonski dr`avjanin, {to zna~i podocna<br />
da go izgubilo dr`avjanstvoto i liceto da zaminalo vo druga dr`ava<br />
510
osven vo mati~nata zemja. Toa podrazbira deka na liceto koe ja napu{tilo<br />
dr`avata ne mu prestanalo dr`avjanstvoto na Republika Makedonija<br />
(ne e stranec) soglasno zakonski utvrdenite na~ini za prestanuvawe<br />
na dr`avjanstvoto i toa neposredno pred i za vreme na iseluvaweto<br />
od Republika Makedonija." I to~ka.<br />
Fakt e me|utoa deka, zaradi opravduvawe na osporeniot del od<br />
odredbata na ~l 8 st. 2 od Zakonot za dr`avjanstvoto, odredbata od ~l.<br />
49 od Ustavot ne mo`e da se tolkuva so menuvawe na nejzinite celi. Za<br />
toa, pokraj ve}e ka`anoto: deka ~l. 49 od Ustavot ne se odnesuva na<br />
pravoto na steknuvawe na dr`avjanstvo, dovolno govori i okolnosta<br />
deka toj ~len ne se odnesuva na stranci. Za strancite se zboruva isklu-<br />
~ivo vo ~l. 29 od Ustavot.<br />
Vo prilog na negiraweto na stavot na Ministestvoto za vnatre-<br />
{ni raboti prifaten vo Re{enieto U. br. 42/2004, zboruva i Re{nieto<br />
U. br. 88/2004 na <strong>Ustavn</strong>iot sud (doneseno na istata Sednica na koja e<br />
doneseno i Re{enieto U. br. 42/2004 i vo koe, me|u drugoto, isto taka,<br />
se raboti za osporeniot ~l. 8. st. 2 od Zakonot!) vo koe samiot Sud zastapuva<br />
dijametralno sprotivno stojali{te. Imeno, vo toa re{enie<br />
izre~no se tvrdi deka ~lenot 49 od Ustavot ne sodr`i pravo na dr`avjanstvo<br />
i ottamu ne mo`e da se dovede vo soglasnost so ~l. 8 od Zakonot<br />
za dr`avjanstvo.<br />
Ovde mora posebno da se istakne deka ~udno i zagri`uva~ko e<br />
toa {to samiot Ustaven sud najprvin na Sednicata od 9. 03. 2005 godina<br />
po predmetot U. br. 88/2004, se proiznese deka ~l. 8 st. 2 od Zakonot za<br />
dr`avjanstvoto nema nikakva vrska so ~l. 49 i Amandman II od Ustavot<br />
na Republika Makedonija, a vo isto vreme po predmetot U. br. 42/2004,<br />
tomu vo ~l. 49 i Amandman II od Ustavot na Republika Makedonija da<br />
najde takva vrska. Imeno, od stenografskite bele{ki od taa sednica<br />
mo`e da se vidi slednovo stanovi{te: "...Kontekstot na ~l. 49 od Ustavot<br />
e sosema drug. Negovata funkcija e vo odr`uvaweto, pred sî, na kulturnite<br />
vrski vo najop{ta smisla, kulturnite vrski na dr`avata so<br />
gra|anite {to poteknuvaat od Republika Makedonija, a koi se nao|aat<br />
bilo vo sosednite zemji, bilo vo prekuo}eanskite zemji i taa odredba<br />
ne sodr`i statusni obele`ja, ne utvrduva status na poedinci nitu<br />
objektivni prava na koi podocna nekoj mo`e da se povikuva... Zakonot<br />
za dr`avjanstvoto vrz osnova na ~l. 4 od Ustavot e samostoen akt so koj<br />
dr`avata gi utvrduva uslovite za steknuvawe na dr`avjanstvoto. Vo ~l.<br />
49 od Ustavot ne postoi ustavna obvrska na Zakonot za dr`avjanstvoto<br />
da go upotrebi poimot iselenik vo kontekst na ~l. 49, na ist na~in da<br />
go upotrebuva vo konekst na uslovi za steknuvawe pravo na dr`avjanstvo,<br />
ili so drugi zborovi iselenik od Makedonija vo ~l. 49 si ima<br />
edna funkcija i ne go spre~uva zakonodavecot zaradi steknuvawe dr`avjanstvo<br />
da upotrebi termin iselenik, no vo nekoj drug kontekst kako<br />
osnov za steknuvawe na subjektivni prava. Spored toa, nie smetame<br />
deka stavot 1 od ovie delovi od Zakonot na ~l. 8 ne protivre~i na ~l.<br />
511
49 od Ustavot, naprosto ne e vo negov kontekst i nema nikakva relacija<br />
vrz osnova na koja {to nie bi mo`ele da tvrdime deka Zakonot za dr`avjanstvoto<br />
e dol`en na iselenicite od Makedonija da im obezbedi<br />
pravo na dr`avjanstvo bez kakvi bilo uslovi. Pravo na zakonodavecot<br />
e da gi utvrduva uslovite za steknuvawe na dr`avjanstvoto i vo toj<br />
kontekst mislime deka ne mo`e da se postavuva pra{aweto za soglasnosta<br />
na ovoj del od ~l. 8 so ~l 49 od Ustavot. Istoto obrazlo`enie se<br />
odnesuva i na celinata od stavot 2 na ~l. 8." Vo stenografskite bele-<br />
{ki mo`e da se najde i slednovo: "Jas go delam iznesenoto vo referatot<br />
deka ~l. 49 od Ustavot se odnesuva na sosema druga problematika.<br />
Negri`ata na dr`avata za iselenicite vo drugite dr`avi e sosema<br />
druga materija."<br />
Takviot stav <strong>Ustavn</strong>iot sud go preto~i i vo obrazlo`enieto na<br />
navedenoto re{enie U. br. 88/2004 godina od 7. 12. 2005 godina. Imeno,<br />
vo toa re{enie, vo pogled na opravduvaweto na ustavnosta na osporeniot<br />
~l. 8 st. 2 od Zakonot za dr`avjanstvoto, se veli: "Pra{awe, spored<br />
toa, e dali ~len 49 od Ustavot, koj nesomneno operira so "iselenici od<br />
Makedonija" mo`e da bide osnov i obvrska za zakonodavecot ovaa kategorija<br />
lica zadol`itelno da gi tretira kako lica so apsolutno pravo<br />
na dr`avjanstvo, ili pak, ~lenot 49, i upotrebata na poimite vo nego,<br />
treba da se ograni~i na funkcijata na toj ~len, koja voop{to ne se zanimava<br />
so pra{aweto na steknuvawe dr`avjanstvo na Republika Makedonija<br />
od kogo bilo. Imaj}i ja predvid ovaa ustavna odredba, Sudot<br />
oceni deka kontekstot na ~len 49 od Ustavot e kulturolo{ki, a ne<br />
statusen, i ne vospostavuva subjektivni prava, tuku javni, dr`avni<br />
obvrski koi Republika Makedonija bi trebalo da gi ostvaruva vo ramkite<br />
na me|unarodnite odnosi. Ottuka, i ako se prifati terminot od<br />
~len 49 "iselenici od Makedonija" kako iselenici po rod, toa voop-<br />
{to ne sozdava obvrska za Zakonot predviden vo ~len 4 od Ustavot da<br />
dodeluva dr`avjanstvo na ovie lica na avtomatski na~in, odnosno, so<br />
drugi zborovi, ~len 49 od Ustavot ne sodr`i pravo na dr`avjanstvo.<br />
Poradi toa, Sudot oceni deka ne mo`e da se postavi pra{aweto za<br />
soglasnosta na ~len 8 od Zakonot so ~len 49 od Ustavot."<br />
Vakviot razli~en stav na <strong>Ustavn</strong>iot sud za ista materija mo`ebi<br />
bi mo`el eventualno da se razbere (no nikako i da se opravda) so<br />
zaboravnost ili previd na Sudot, zaradi vremenskata distanca vo koi<br />
bile re{avani dva predmeti. Me|utoa, vo uslovi koga i dvata predmeti<br />
se re{avaat istovremeno i toa na isti sednici i za niv istovremeno se<br />
donesuvaat re{enija i se obnaroduvat pred javnosta vo ist broj na<br />
"Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," ne gledam ama ba{ nikakva<br />
smisla ustavnosta na eden ist ~len od zakon da se opravduva so<br />
dve celosno protivre~ni tolkuvawa na ist ~len od Ustavot.<br />
14. Kone~no, mora bezbroj pati da se podvle~e faktot deka poimot<br />
"mati~na zemja," iako e najsu{testveniot element za re{avaweto<br />
po ovoj predmet, od momentot na donesuvaweto na Zakonot za izmenuv-<br />
512
awe i dopolnuvawe na Zakonot za dr`avjanstvoto na Republika Makedonija<br />
(23. 02. 2004), do denes ne e opredelen vo koj i da e zakon ili propis.<br />
Nesporen e i faktot deka toj poim ne e opredelen nitu vo Obrazlo`enieto<br />
na Predlogot za donesuvawe na Zakonot za izmenuvawe i<br />
dopolnuvawe na Zakonot za dr`avjanstvoto na Republika Makedonija<br />
so Predlog na Zakon, ni od strana na Sobranieto na Republika Makedonija,<br />
ni od strana na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti upateno<br />
do <strong>Ustavn</strong>iot sud (br,. 162-20104/1 od 8. 04. 2004), ni vo Misleweto na<br />
Vladata na Republika Makedonija upateno do <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika<br />
Makedonija (br. 23-2794/1 od 30. 08. 2004), ni od strana na prvostepeniot<br />
organ na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti za odlu~uvawe<br />
po barawa za priem vo dr`avjanstvo, ni od strana na Komisijata za re-<br />
{avawe vo upravna postapka vo vtor stepen na Vladata na Republika<br />
Makedonija, nitu eksplicitno od strana na Vrhovniot sud na Republika<br />
Makedonija i, {to e najzna~ajno, nitu od strana na <strong>Ustavn</strong>iot sud koj<br />
vo ovoj predmet se opredeli za pretpostavki (dokolku...), so koi edna{<br />
su{tinski se menuva zna~eweto na ~l. 49 i Amandmanot II od Ustavot, a<br />
drugpat vo drug predmet (Re{enie U. br. 88/2004), se dava celosno poinakvo<br />
tolkuvawe na zna~eweto na ~l. 49 i Amandmanot II od Ustavot.<br />
Na krajot i nekolku zabele{ki vo vrska so toa {to vo Re{enieto<br />
se upotrebuva kako poenata na obrazlo`enieto: "...fakt (e) deka<br />
osporeniot ~len 8 stav 2 od Zakonot ne ureduva odnosi, tuku samo pojasnuva<br />
{to se podrazbira pod poimot iselenik...." So navedenoto tvrdewe,<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud o~igledno saka da doka`e deka odredbata na Zakonot<br />
spored koja iselenik od Republika Makedonija e sekoj, osven onoj<br />
koj se iseluva vo svojata "mati~na zemja," e samo interpretativna odredba<br />
koja nema nikakov odraz vo stvarnosta, odnosno vrz steknuvaweto<br />
dr`avjanstvo so olesnet na~in na priroduvawe. Ako e taka, toga{ mora<br />
da se vratime na samiot po~etok i da si go postavime pra{aweto:<br />
zo{to lu|eto ja ~uvstvuvaat, koga taa odredba ne ureduva nikakvi odnosi.<br />
Ako poimot "osven vo mati~nata zemja" e samo floskula vo Zakonot,<br />
koja navodno za opredeleni pripadnici na zaednicite vo Republika<br />
Makedonija ne sozdava nikakvi problemi, ne im se povreduvaat ustavno<br />
utvrdenite slobodi i prava, nitu pak se vr{i nivna diskriminacija,<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud moral da znae barem zo{to slu`i taa floskula. Vo<br />
sprotivno celokupnata argumentacija vo predmetot se sveduva na rekreativna<br />
diskusija. So drugi zborovi, <strong>Ustavn</strong>iot sud bez da napravi<br />
nitu elementaren obid da gi razjasni poimite, kako neophoden preduslov<br />
za kakva bilo rasprava, ne saka da go prifati nitu toa deka so tie<br />
poimi pomesteni vo Zakonot se sozdavaat pravni odnosi. Stvarnosta,<br />
me|utoa o~igledno go demantira toa stojali{te, ottamu {to dodavkata<br />
vo legalnata definicija "osven vo mati~nata zemja" pretstavuva glaven<br />
uslov za steknuvawe dr`avjanstvo so priroduvawe. Ottamu, <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud dlaboko navleze vo teoretskite vodi na pravniot pozitivizam<br />
spored koj, seto ona {to e pomesteno vo zakonot se odnesuva samo na<br />
513
zakonot, odnosno deka negovite odredbi treba da se posmatraat samo<br />
apstraktno, odnosno nadvor od kakvi i da e op{testveni odnosi, vrednosti<br />
i interesi {to so nego se za{tituvaat.<br />
Stavot "osporeniot ~len 8 stav 2 od Zakonot ne ureduva odnosi,<br />
tuku samo pojasnuva {to se podrazbira pod poimot iselenik," bezmalku<br />
e ~uden i od drug aspekt. Ako Sudot makar i malku dr`el do toa {to go<br />
tvrdi, moral da vodi smetka deka na sekoj razumen ~ovek }e mu ostane<br />
nejasno zo{to toj ist Sud, vo prethodnite pet pasusi od Re{enieto<br />
(iako neuspe{no) se trudi da razjasni nekoi odnosi koga takvi odnosi<br />
voop{to ne se sozdavale so "klu~niot kriterium nekoe lice da se<br />
smeta za iselenik." A ova ve}e ne e kontradiktornost, tuku konfuzija.<br />
Moj kone~en stav e deka, ako ni{to drugo, i samo poradi nejasnosta<br />
na osporeniot poim "mati~na zemja" koj, vo nedostig na oficielno<br />
pravno tolkuvawe i kriteriumi pomesteni vo samiot Zakon, sekoj<br />
go interpretira na svoj na~in, <strong>Ustavn</strong>iot sud imal osnova da povede postapka<br />
i vo osporeniot del "osven vo mati~nata zemja" da ja poni{ti<br />
odredbata od ~l. 8 st. 2 od Zakonot za dr`avjanstvo. Toa osobeno<br />
ottamu {to so takva odluka na <strong>Ustavn</strong>iot sud osporenata odredbata od<br />
~l. 8 st. 2 od Zakonot }e ja dovede{e vo soglasnost so temelnite vrednosti<br />
na ustavniot poredok. Vpro~em, ne e zaludno re~eno: "Legis<br />
rieicit superflua, pagnantia, incongrua" ("Zakonot go otfrla seto ona {to<br />
e odvi{no, kontradiktorno i neskladno").<br />
12. 12. 2004 godina Sudija<br />
Skopje<br />
na <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makednija,<br />
Prof. d-r Zoran <strong>Sulejmanov</strong><br />
VI. SLOBODI I PRAVA NA PRIPADNICITE NA<br />
MALCINSKITE ZAEDNICI<br />
1. Poimot nacionalnosti vo Ustavot ne e opredelen (definiran).<br />
Toj se sre}ava{e vo nekoi od porane{nite ustavni tekstovi na<br />
Republika Makedonija, kako i vo Ustavot od 1991 godina sî do negovite<br />
izmeni so amandamanite od 2001 godina. Taka za nivnoto ozna~uvawe vo<br />
Ustav na NRM od 1946 se upotrebuvaa terminite - nacionalni malcinstva,<br />
vo Ustavot na SRM od 1963 - narodnosti-nacionalni malcinstva,<br />
vo Ustavot na SRM od 1974 - narodnosti i etni~ki grupi, a vo Ustavot<br />
od 1991 - nacionalnosti. So donesuvawe na amandmanite od 2001 godina,<br />
vo upotreba e terminot zaednici. Fakt e me|utoa deka poradi nivnata<br />
dolgogodi{na upotreba, ne samo vo obi~niot govor, tuku i vo ustavnopravnata<br />
literatura i denes sî u{te se sre}avaat, odnosno se koristat<br />
site poimi.<br />
514
Poimot nacionalnosti, me|utoa ne se sre}ava vo nitu eden od<br />
me|unarodnite dokumenti, tuku op{tiot poim malcinstva. 323 Isklu-<br />
~ok e Me|unarodnen pakt za gra|anski i politi~ki prava kade se zboruva<br />
za etni~ki malcinstva i Zavr{niot akt na KEBS od 1975 vo koj<br />
edinstveno e upotreben poimot - nacionalni malcinstva.<br />
2. Slobodite i pravata na pripadnicite na malcinskite zaednici<br />
(tn. malcinski prava) imaat funkcija na pripadnicite na malcinskite<br />
grupi vo op{testvoto da im go obezbedat za~uvuvaweto na ednakvopravniot<br />
status na gra|ani vo dr`avata. Ova pravo se obezbeduva na<br />
dva tesno povrzani na~ini: 1 0 preku konceptot na nediskriminacija, i<br />
2 0 preku konceptot na specijalni prava i preferencijalni tretmani.<br />
Za konceptot na nediskriminacija e karakteristi~no {to e<br />
povrzan so polo`bata na individuata kako pripadnik na nekoe malcinstvo.<br />
Negova cel e toa svojstvo da go napravi irelevantno, odnosno<br />
da nema nikakvi pravni ili fakti~ki efekti vrz negovata polo`ba<br />
kako gra|anin.<br />
Sprotivno na prethodniot, konceptot na specijalnite prava i<br />
preferencijalnite tretmani za svoj predmet gi ima site malcinstva<br />
kako grupi. Toj se izrazuva kako barawe za prezemawe opredeleni merki<br />
i obezbeduvawe soodvetni sredstva neophodi za za~uvuvawe na osobenite<br />
karakteristiki i tradiciite na nedominantnite grupi vo op{testvoto<br />
so posebni eti~ki, jazi~ki, religiski, kulturni i drugi karakteristiki<br />
koi gi razlikuvaat od mnozinstvoto od naselenieto vo<br />
dr`avata. 324<br />
3. Odredbite za regulirawe na pravata na pripadnicite na malcinskite<br />
zaedici (tn. malcinski prava) iako sporo, denes sepak go najdoa<br />
svoeto vistinsko mesto vo pove}eto me|unarodnite instrumenti.<br />
Vo prvite temelni dokumenti na ON - Povelbata na ON i Univerzalnata<br />
deklaracija za pravata na ~ovekot, nacionalnostite ili<br />
malcinstvata voop{to ne se spomenuvaat kako poseben termin. So<br />
ogled na toa {to vo niv se vgradeni na~elata na univerzalno po~ituvawe<br />
na slobodite i pravata na ~ovekot za ednakvost i nediskriminacija,<br />
ne se smeta{e potrebno da bidat pomesteni i posebni odredbi za<br />
pravata na pripadnicite na malcinstvata.<br />
Prviot me|unaroden dokument so koj se za{tituvaat odredeni<br />
prava na pripadnicite na malcinstvata (pravo na `ivot, sloboda od<br />
tortura, za{tita na semejstvata i decata) e Konvencijata za spre~uva-<br />
323<br />
Od brojnite obidi da se definiraat malcinsvata izdvojuvame eden<br />
od prvite obidi vo taa nasoka spored koj: "Malcinstvata se nedominantni<br />
grupi koi imaat i sakat da gi so~uvaat etni~ki, verskite ili jazi~ki tradicii<br />
ili karakteristiki, razli~ni od onie koi mu se svojstveni na ostanatoto<br />
naselenie na ista dr`ava." Vidi. Andrassy, J. op. cit. str. 253.<br />
324<br />
Cvetkovski, C. ^ovekovi prava, Prva kniga, Izvori, institucii i<br />
proceduri, Karitas, Skopje, 1999, str. 33.<br />
515
we i kaznuvawe na zalostorstvoto genocid od 1948. Ovaa konvencija<br />
e edna od osnovnite instrumenti za za{tita na grupnite prava - pravoto<br />
na grupite da go so~uvaat svoeto postoewe (vo nea namesto malcinstvo<br />
se upotrebuva terminot grupa) so proglasuvaweto na genocidot<br />
za me|unarodno zlostorstvo bez razlika dali e izvr{en vo vreme na<br />
mir ili vojna. Ovaa Konvencija, me|utoa ne utvrduva pozitiven odnos<br />
kon pravata na malcionstvata, tuku samo go zabranuva i go opredeluva<br />
kaznuvaweto za genocid.<br />
Evropskata konvencijata za za{tita na ~ovekovite prava i<br />
osnovni slobodi od 1950, ne sodr`i posebno odredbi za pravata na malcinstvata,<br />
osven {to vo ~l. 14 koj se odnesuva na zabrana na diskriminacijata<br />
se spomenuva pripadnosta na nacionalno malcinstvo. Me-<br />
|utoa, i pokraj toa {to nema izre~ni odredbi za pravata na malcinstvata,<br />
nekoi od nejzinite odredbi koi se relevantni i za nivnata za{tita.<br />
Toa se ve}e spomenatite odredbi od ~l. 5 st. 2, 6 st. 3, 9, 10, 11, od<br />
Konvencijata, ~l. 2 od Prviot Protokol, kako i ^etvrtiot Protokol<br />
kon Konvencijata.<br />
Slednata konvencija {to ja dopira problematikata od ovaa<br />
oblast e Konvencijata br. 111 na Me|unarodnata organizacija na trudot<br />
protiv diskriminacijata vo vrabotuvaweto i zanimawata od<br />
1958 godina. Vo nea, problemot na nediskriminiraweto na ekonomsko<br />
i socijalno ramni{te se odnesuva i na pripadnicite na malcinstvata.<br />
Imeno, vo ~l. 1.1(a) od Konvencijata, diskriminiacijata se definira<br />
kako: "sekoe razlikuvawe, isklu~uvawe ili davawe prednost vrz osnova<br />
na rasa, boja na ko`a, pol, veroispovest, politi~ko mislewe, nacionalno<br />
ili socijalno poteklo, koe ima za posledica otstranuvawe ili<br />
spre~uvawe na ednakvite mo`nosti ili tretman pri vrabotuvaweto<br />
ili vr{eweto na zanimaweto."<br />
Konvencijata protiv diskriminacijata vo obrazovanieto od<br />
1960 godina, e prviot me|unaroden dokument vo koj izre~no se naveduvaat<br />
nacionalnite malcinstva. Spored ovaa Konvencija dr`avite mo-<br />
`at da gi ostvarat svoite obvrski vo odnos na malcinstvata na dva na~ini:<br />
prvo, so dozvola da se osnovaat malcinski u~ili{ta so nastava na<br />
jazikot na malcinstvoto, ili vtoro, so voveduvawe na malcinskiot jazik<br />
kako nastaven jazik vo u~ili{ta vo koi se upotrebuva jazikot na<br />
mnozinstvoto (~l. 5.1s). Toa pravo na osnovawe na oddelni obrazovni<br />
sistemi ili institucii za oddelni grupi na lica se uslovuva so obrazovnata<br />
politika na sekoja dr`ava, so koristewe koe ne e go zagrozuva<br />
nacionalniot suverenitet, so standard {to nema da bide ponizok od<br />
op{tiot standard propi{an od nadle`nite organi, kako i so negovoto<br />
dobrovolno prifa}awe.<br />
Vo Me|unarodnata konvencija za ukinuvawe na site vidovi<br />
rasna diskriminacija od 1965, {iroko definiraniot termin rasna<br />
diskriminacija se odnesuva i na malcinstvata. Vo nea se pomesteni<br />
odredbi i za nekoi posebni prava na malcinstvata kako privremeni<br />
516
merki za obezbeduvawe razvoj i za{tita na rasnite ili etni~kite grupi<br />
zaradi postignuvawe vistinska ednakvost so drugite, no samo do momentot<br />
na celite za koi se prezemeni. Pritoa, vo ovaa Konvencija za<br />
za{titata na malcinstvata od osobena va`nost odredbite od ~l. 1 st. 4<br />
i ~l. 2 st. 2 so koi se dozvoluva primena na pozitivni merki so cel da<br />
se obezbedi adekvaten napredok na nekoi etni~ki grupi ili poedinci<br />
na koi im e potrebna takva za{tita zaradi podednakvo u`ivawe ili<br />
koristewe na ~ovekovite slobodi i prava.<br />
Zna~ajni odredbi koi se odnesuvaat na malcinskite prava se sodr`ani<br />
i vo Paktot a gra|anskite i politi~kite prava od 1966.<br />
Stanuva zbor za ve}e navedenite odredbi od ~l. 14, 18, 20 i posebno za<br />
~l. 27 koj e naveden podolu.<br />
Vo vrska so pravata na malcinstvata treba da se izdvojat i ~l.<br />
29 i 30 od Konvencijata za pravata na deteto od 1989.<br />
Generalnoto sobranie na ON na 47-ta sesija od 18. 12. 1992 godina<br />
ja donese Deklaracijata za pravata na licata koi im pripa|aat na<br />
nacionalni, etni~ki, verski i jazi~ni malcinstva (UN Declaration on<br />
the Right of Person Belonging to National or Ethnic, Religious and Linguistic<br />
Minorities, A/Res/47/135)<br />
Evropskata povelba za malcinskite jazici, donesena od Sovetoto<br />
na Evropa na 5. 11. 1992 (vo sila na 1998) e sekako eden od najzna~ajnite<br />
dokumenti koi celosno se odnesuva na ovaa oblast.<br />
Ramkovnata konvencija za za{tita na nacionalnite malcisntva<br />
od 1994 (Framework Convention for the Protection od Nastional Minorities)<br />
iako vtor po red dokument na Sovetot na Evropa, e prviot me|unarodno<br />
obvrzuva~ki multirateralen dogovor za za{tita na nacionalnite<br />
malcinstva.<br />
Zna~aen dokument vo ovaa oblast e Preporakata 1201 (1993) za<br />
Dopolnitelen Protokol za pravata na malcinstvata kon Evropskata<br />
konvencija za ~ovekovite prava i osnovni slobodi, donesena od<br />
Parlamentarnosto sobranie na Sovetot na Evropa na 1. 02. 1993 godina.<br />
325 Vo nea za prv pat se opredeluva poimot nacionalno malcinstvo<br />
i se definiraat pravata na licata koi pripa|aat na malcinstvata,<br />
kako i nivnata za{tita. Vo ~l. 1 od Preporakata, pod nacionalnoto<br />
malcinstvo se ozna~uva grupa lica od edna dr`ava koi: a) prestojuvaat<br />
na teritorijata na taa dr`ava i se nejzini dr`avjani, b) so nea odr`uvaat<br />
solidni i dolgotrajni vrski, v) poka`uvaat specifi~ni etni~ki,<br />
325<br />
Iako predlo`en kako dopolnitelen protokol kon Evropskata konvencija<br />
za ~ovekovite prava, ovoj dokument ostana na nivo na preporaka, za-<br />
{to {efovite na dr`avi ili vladi na zemjite ~lenki na Sovetot na Evropa<br />
na sostanokot vo Viena od 1993 ne go tretiraa vo sodr`inska smisla kako dokument<br />
na Parlamentrnoto sobranie na Sovetot na Evropa. Od preporakata<br />
1201 ne proizleguvaat pravno obvrzuva~ki odluki za dr`avite, no nejzinite<br />
odredbi imaat golemo politi~ko i moralno zna~ewe.<br />
517
kulturni, verski ili jazi~ni karakteristiki, g) se zastapeni vo dovolen<br />
broj, iako sî u{te pomalubrojni od drugoto naselenie na taa teritorija<br />
ili na edna nejzina oblast, d) se pottiknati od gri`ata da go<br />
so~uvaat nivniot zaedni~ki identitet, osobeno, nivnata kultura, tradicii,<br />
vera ili jazik. Su{tinskite prava na licata koi im pripa|aat<br />
na nacionalnite malcinstva se pomesteni vo ~l. 6 do 11 od Praporakata.<br />
Toa se slednive prava: pravo da osnovaat sopstveni organizacii,<br />
vklu~itelno i politi~ki partii; pravo na slobodna upotreba na maj-<br />
~inskiot jazik vo usnoto i pismenoto komunicirawe; pravo na oficielno<br />
priznavawe i koristewe na svoeto ime i prezime na maj~in jazik,<br />
pravo na slobodna upotreba na maj~iniot jazik vo kontaktite so administrativnite<br />
organi; pravo na istaknuvawe na svoj jazik na lokalnite<br />
nazivi, nazivite na firmite, natpisite i drugite izvestuvawa na javnosta;<br />
pravo na obrazovanie i usovr{uvawe na maj~in jazik vo soodveten<br />
broj na u~ili{ta i ustanovi; pravo na osnovawe i upravuvawe so<br />
u~ili{tata i ustanovite za obrazovanie i usovr{uvawe; pravo na slobodni<br />
i nepre~eni kontakti so dr`avjani na drugi dr`avi (so otstapuvawa<br />
spored ~l. 15). Vo slu~aj na kr{ewe na predvidenite prava se<br />
poso~uva na efektivna `alba do nekoja od ustanovite vo dr`avata.<br />
Pra{aweto za za{tita na malcinstvata e pomesteno i vo aktite<br />
i konvenciite na OBSE. Na sostanokot na OBSE vo Helsinki<br />
1975 (na~elo 7 st. 4 od "Deklaracijata za principite") se insistira na<br />
nediskriminacija vo oblasta na ekonomsko-politi~kata i kulturnata<br />
politika sprema malcinstvata vo dr`avite kade {to tie postojat.<br />
Vo zavr{nite odredbi na OBSE od Madrid (1983), i posebno od<br />
Viena (1986), podrobno se potenciraat oblastite na konkretna operacionalizacija<br />
na razvojot na ~ovekovite prava, kako {to se: sozdavaweto<br />
na povrzan kulturen i komunikaciski prostor, dvi`eweto na lu-<br />
|eto, znaewe i informacii, kulturna razmena, sloboda vo komunikaciskata<br />
dejnost itn.<br />
Za za{titata na pravata na t.n. "domorodni narodi" ili ostatoci<br />
od "istoriski narodi" e raspravano na sostanokot na OBSE vo Helsinki<br />
od 1992. Pritoa, vo zavr{niot akt - "Predizvik na promenuite,<br />
vo delot II - Ednakvost, dostoinstvo i tolerancija, se zboruva za za{tita<br />
na kulturata na t.n. domorodno naselenie.<br />
1. SLOBODA NA IZRAZUVAWE NA IDENTITETOT<br />
Amandman VIII st. 1 i 2 326<br />
Pripadnicite na zaednicite imaat pravo slobodno da go izrazuvaat,<br />
neguvaat i razvivaat svojot identitet i osobenostite na svoite<br />
zaednici i da gi upotrebuvaat simbolite na svojata zaednica.<br />
518<br />
326<br />
So Amnadman VII st 1 i 2 e zamenet ~l. 48 od Ustavot.
Republikata im ja garantira za{titata na etni~kiot, kulturniot,<br />
jazi~niot i verskiot identitet na site zaednici.<br />
Ovde se raboti za pravo na pripadnikot na opredelena zaednica<br />
da go izrazuva svojot etni~ki, kulturen, jazi~en i verski identitet.<br />
Kako sostaven del na ovaa sloboda e i negovoto pravo da gi izrazuva i<br />
razviva svoite nacionalni osobenosti kako potvrda na negoviot etni-<br />
~ki identitet.<br />
Navedenoto pravo vo celost e vo soglasnost so pravoto na pripadnicite<br />
na malcinstvata predvideno vo Ramkovnata Konvencija za<br />
za{tita na nacionalnite malcinstva na Sovetot na Evropa.<br />
ME\UNARODNI DOKUMENTI<br />
Me|unaroden pakt za gra|anski i politi~ki prava od 1966<br />
~l. 27<br />
Vo dr`avite kade {to postojat etni~ki, verski ili jazi~ki malcinstva,<br />
licata koi im pripa|aat na tie malcinstva ne mo`at da bidat<br />
li{eni od pravoto vo zaednicata so drugite ~lenovi na svojata<br />
grupa da imaat svoj sopstvne kulturen `ivot, da ja ispovedaat svojata<br />
sopstvena veroispovest i da gi vr{at verskite dol`nosti, ili da go<br />
upotrebuvaat svojot sopstven jazik.<br />
Ramkovna Konvencija za za{tita na nacionalnite malcinstva od 1994<br />
~l. 5<br />
1. Stranite se obvrzuvaat da gi unapreduvaat uslovite za da im<br />
ovozmo`at na pripadnicite na nacionalnite malcinstva da ja so~uvaat<br />
i razvivaat svojata kultura, kako i da gi so~uvaat su{tinskite elementi<br />
na nivniot identitet - nivnata vera, nivniot jazik, nivnite tradicii<br />
i nivnoto kulturno nasledstvo.<br />
2. Ne navleguvaj}i vo merkite {to gi prezemaat za sproveduvawe<br />
na nivnata op{ta politika za integracija, Stanite se vozdr`uvaat<br />
od sekakva politika ili praktika ~ija cel e asimilacija na pripadnicite<br />
na nacionalnite malcinstva protiv nivnata volja i }e gi {titat<br />
tie pripadnici od sekakva akcija ~ija cel e takva asimilacija.<br />
Deklaracija za pravata na licata koi im pripa|aat na nacionalni,<br />
etni~ki, verski i jazi~ni malcinstva<br />
~l. 1<br />
1. Dr`avite ja {titat egzistencijata i nacionalniot ili etni-<br />
~kiot, kulturniot, verskiot i jazi~niot identitet na malcinstvata na<br />
teritoriite na koi `iveat i sozdavaat uslovi vo koi }e dojde do celosen<br />
izraz nivniot identitet.<br />
2. Dr`avite donesuvaat soodvetni propisi i drugi merki so koi<br />
}e se ostvarat prethodno navedenite celi.<br />
519
~l. 2<br />
1. Pripadnicite na nacionalnite ili etni~kite, verskite i jazi~nite<br />
malcinstva (vo natamo{niot tekst - malcinstva) imaat pravo<br />
da ja neguvaat svojata kultura, da ja propovedaat i slu`at svojata vera<br />
i da go upotrebuvaat svojot jazik vo privatniot ili javniot `ivot, slobodno<br />
i bez kakvo i da e protivewe ili diskriminacija od druga jazi~na<br />
grupa.<br />
2. Pripadnicite na malcinstvata imaat pravo efektivno da<br />
u~estvuvaat vo kulturniot, verskiot, op{testveniot, stopanskiot i javniot<br />
`ivot.<br />
3. Pripadnicite na nacionalnite malcinstva imaat pravo efektivno<br />
da participiraat vo odlu~uvaweto na nacionalno i, soodvetno<br />
na regionalno nivo za pra{awata koi se odnesuvaat na malcinstvoto<br />
na koe mu pripa|aat i na podra~jata na koi `iveat, na na~in koj ne e vo<br />
soglasnost so nacionalnoto zakonodavstvo.<br />
3. ...<br />
4. Pripadnicite na malcinstvata, bez kakva i da e diskriminacija,<br />
imaat pravo da vospostavuvaat i odr`uvaat slobodni i miroqubivi<br />
vrski so drugi ~lenovi na nivnata grupa i so pripadnici na drugi<br />
malcinstva, kako i prekugrani~ni vrski so gra|ani na drugi zemji so<br />
koi se povrzani vrz nacionalna, etni~ka, verska ili jazi~na osnova.<br />
~l. 3<br />
1. Pripadnicite na malcinstvata mo`at da gi ostvaruvaat svoite<br />
prava, vklu~itelno i tie {to se sodr`ani vo ovaa Deklaracija,<br />
individualno kako i vo zaednica so drugite ~lenovi od nivnata grupa,<br />
bez kakva i da e diskriminacija.<br />
2. Nitu eden pripadnik na malcinstvata ne smee da bide doveden<br />
vo nepovolna op{testvena polo`ba kako rezultat na ostvaruvaweto<br />
ili neostvaruvaweto na pravata sodr`ani vo ovaa Deklaracija.<br />
~l. 4 st. 1 i 2<br />
1. Dr`avite prezemaat neophodni merki da obezbedat pripadnicite<br />
na malcinstvata efikasno i vo celost da gi ostvarat nivnite ~ove~ki<br />
prava i fundamentalni slobodi bez kakva i da e diskriminacija<br />
i so celosna ednakvost pred zakonot.<br />
2. Dr`avite prezemaat merki da sozdadat povolni uslovi koi bi<br />
ovozmo`ile da dojdat do celosen izraz karakteristiikite na pripadnicite<br />
na malcinstvata i razvoj na nivnata kultura, jazik, vera, tradicija<br />
i obi~ai, osven dokolku preku nekoi nivni konkretni aktivnosti<br />
ne se kr{at nacionalnite zakon ili se vo sprotivnost so me|unarodnite<br />
standardi.<br />
520
USTAVNOSUDSKA PRAKTIKA<br />
1. So Odluka U. br. 141/1997 i U. br. 146/1997 od 18. 11. 1998, Sudot<br />
gi ukina: a) Zakonot za upotreba na znamiwata preku koi pripadnicite<br />
na nacionalnostite vo Republika Makedonija go izrazuvaat<br />
svojot identitet i nacionalnite osobenosti ("SV RM," br. 32/1997) i<br />
b) Ukazot za proglasuvawe na Zakonot za upotreba na znamiwata preku<br />
koi pripadnicite na nacionalnostite vo Republika Makedonija go<br />
izrazuvaat svojot identitet i nacionalnite osobenosti ("SV RM," br.<br />
32/1997).<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka ~l. 1 od Zakonot predviduva so<br />
ovoj zakon da se uredi upotrebata na znamiwata preku koi pripadnicite<br />
na nacionalnostite go izrazuvaat svojot identitet i nacionalni<br />
osobenosti. So ~l. 2 na ovoj zakon e predvideno pravoto pripadnicite<br />
na nacionalnostite vo Republika Makedonija da mo`at da upotrebuvaat<br />
i zname kako izraz na svojot identitet i nacionalna osobenost i pokonkretno<br />
opredeluva deka toa zname e znameto {to pripadnicite na<br />
nacionalnostite go izbrale ili go upotrebuvaat kako svoe. Vo ~l. 3 decidno<br />
se nabroeni slu~aite vo koi e dozvolena upotreba na znameto od<br />
strana na pripadnicite na nacionalnostite zaradi izrazuvawe na nivniot<br />
identitet i nacionalni osobenosti. ^lenot 4 izre~no gi predviduva<br />
site slu~ai koga znameto od ~l. 2 ne smee da se istaknuva. ^lenot 5<br />
ja predviduva mo`nosta za vreme na dr`avnite praznici na Republika<br />
Makedonija vo edinicite na lokalnata samouprava vo koi kako mnozinstvo<br />
`iveat pripadnici na nacionalnostite, pokraj znameto na Republika<br />
Makedonija da se upotrebuva i znameto preku koe pripadnicite<br />
na taa nacionalnost go izrazuvaat svojot identitet i nacionalna osobenost.<br />
Zaradi upotreba na znamiwata preku koi pripadnicite na nacionalnostite<br />
vo Republika Makedonija go izrazuvaat svojot identitet i<br />
nacionalnite osobenosti sprotivno na odredbite od ovoj zakon, se predlagaat<br />
kazneni odredbi pri {to se propi{ani kazni za pravnoto i<br />
odgovornoto lice na pravnoto lice (~l. 6).<br />
Soglasno ~l. 5 od Ustavot na Republika Makedonija dr`avni<br />
simboli na Republikata se: grb, zname i himna, koi se utvrduvaat so zakon<br />
koj se donesuva so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot<br />
broj pratenici. Vakvata formulacija na odredbata, spored Sudot, ne<br />
ostava prostor nitu mo`nost za postoewe na zakoni so koi pripadnicite<br />
na nacionalnostite, koi `iveat na teritorijata na Republika<br />
Makedonija, a ~ii mati~ni delovi, po pravilo, `iveat vo drugi zemji<br />
}e go izrazuvaat svojot suverenitet so dr`avni simboli (znamiwa) na<br />
mati~nata zemja.<br />
Soglasno ~l. 48 st. 1 od Ustavot, pripadnicite na nacionalnostite<br />
imaat pravo slobodno da go izrazuvaat, neguvaat i razvivaat svojot<br />
identitet i nacionalnite osobenosti, a spored st. 2 na ovoj ~len<br />
521
Republikata im ja garantira za{titata na etni~kiot, kulturniot, jazi-<br />
~niot i verskiot identitet na nacionalnostite.<br />
Od sodr`inata na ovie 2 stava na odredbata od ~l. 48 od Ustavot,<br />
proizleguva deka i dvata stava zboruvaat za izrazuvawe, neguvawe<br />
i razvivawe na identitetot i nacionalnite osobenosti na pripadnicite<br />
na nacionalnostite i deka Republikata im garantira za{tita na toj<br />
identitet nabrojuvaj}i go kako takov: etni~kiot, kulturniot, jazi~niot<br />
i verskiot identitet.<br />
Soglasno st. 3 na ~l. 48 od Ustavot pripadnicite na nacionalnostite<br />
imaat pravo da osnovaat kulturni i umetni~ki institucii, nau~ni<br />
i drugi zdru`enija zaradi izrazuvawe, neguvawe i razvivawe na<br />
svojot identitet.<br />
Spored toa st. 1 i 2 od ~l. 48 od Ustavot gledani vo kontekst na<br />
st. 3 na istiot ~len naveduvaat na zaklu~ok deka st. 3 upotrebuva genusen<br />
poim identitet, vo koj se inkorporirani i etni~kiot i kulturniot<br />
i jazi~niot i verskiot identitet, i deka go ureduva na~inot na koj }e<br />
se vr{i izrazuvaweto, neguvaweto i razvivaweto na toj identitet<br />
(osnovawe na kulturni i umetni~ki institucii, nau~ni i drugi zdru-<br />
`enija).<br />
Imaj}i go predvid iznesenoto, Sudot oceni deka odredbata od<br />
~l. 48 od Ustavot garantiraj}i im go pravoto na pripadnicite na nacionalnostite<br />
da go izrazuvaat, neguvaat i razvivaat svojot identitet i<br />
nacionalni osobenosti se odnesuva na neguvawe, izrazuvawe i razvivawe<br />
na nivnite obi~ai, kultura, jazik i tradicii, preku kulturni i umetni~ki<br />
institucii, nau~ni i drugi zdru`enija, {to ne zna~i deka vo<br />
ovaa grupa mo`e da se podvedat pravata na dr`avni simboli na mati~nite<br />
zemji kako {to se grbot, znameto i himnata.<br />
Spored toa, ustavnata garancija na za{tita na etni~kiot, kulturniot,<br />
jazi~niot i verskiot identitet na pripadnicite na nacionalnostite<br />
ne mo`e da se izrazuva preku davawe mo`nost, odnosno donesuvawe<br />
na posebni zakoni za upotreba na znamiwata.<br />
Imeno, Sudot smeta deka Ustavot e jasen koga veli deka znameto<br />
e eden od dr`avnite simboli na Republika Makedonija, poradi {to za<br />
osporeniot zakon e nesporno deka toj ne mo`e da obezbedi drugo pravo<br />
vo korpusot na osnovnite ~ovekovi slobodi i prava, {to treba da se<br />
imaat predvid vo odnos na celinata na Ustavot. Ova dotolku pove}e<br />
{to preambulata na Ustavot kako i osnovnite na~ela od ~l. 8 spored<br />
koi se priznavaat osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot,<br />
priznati vo me|unarodnoto pravo, gledani vo kontekst na praktikata<br />
vo vrska so ureduvaweto na ova pra{awe vo drugite zemji, ne mo`e da<br />
pretstavuvaat osnova za donesuvawe na eden vakov zakon od pri~ina<br />
{to vo drugite zemji, pri postoewe na dr`avno zname na soodvetnata<br />
zemja, pripadnicite na nacionalnostite nemaat pravo preku sopstveno<br />
- nacionalno zname da go izrazuvaat svojot identitet i nacionalni<br />
osobenosti.<br />
522
I koga pod pravoto na pripadnicite na nacionalnostite slobodno<br />
da go izrazuvaat svojot etni~ki identitet bi se podrazbiralo isklu~ivo<br />
izrazuvawe na nacionalnata pripadnost, toa sepak spored ocenata<br />
na Sudot ne mo`e da zna~i deka istoto }e go vr{at preku nacionalno<br />
zname koi sami }e go opredeluvaat, a u{te pomalku takvoto zname<br />
da mo`e da se sovpa|a so znameto na druga dr`ava.<br />
Inaku, {to se odnesuva do toa dali ~l. 48 od Ustavot go regulira<br />
pra{aweto na pravoto na nacionalnostite kako kolektivitet<br />
ili kako poedinci, spored Sudot, toj go regulira pra{aweto na nivnite<br />
prava kako poedinci, {to ne zna~i deka poedinecot mo`e da odlu-<br />
~uva dali i koga }e upotrebuva nacionalno zname, a negovata upotreba<br />
ne mo`e da se kvalifikuva ni kako fakti~ko pra{awe, tuku kako pra-<br />
{awe so koe se povreduva suverenitetot na Republika Makedonija koj<br />
e nedeliv, neotu|iv i neprenosliv.<br />
Toa {to Ustavot zboruva za dr`aven suverenitet, a ne za suverenitet<br />
na makedonskiot narod, spored Sudot, ne im dava pravo na pripadnicite<br />
na nacionalnostite da upotrebuvaat nacionalno zname od<br />
pri~ina {to i tie se gra|ani i dr`avjani na Republika Makedonija,<br />
poradi {to dr`avnoto zname e i nivno zname.<br />
Toa {to ~l. 5 od osporeniot zakon predviduva tamu kade {to<br />
pripadnicite na edna nacionalnost se mnozinstvo od naselenieto, vo<br />
denovite na praznicite na Republika Makedonija, pred objektite na<br />
edinicite na lokalnata samouprava da mo`e da go istaknat i znameto<br />
na nacionalnostite ({to prakti~no bi zna~elo nekolku pati vo godinata),<br />
spored Sudot e sporno od pri~ina {to ne e biten brojot na upotrebata<br />
na znameto, tuku principielno treba da se re{i dali mo`e ili<br />
ne mo`e da se upotrebuva takvo zname kako nacionalen simbol. Ova dotolku<br />
pove}e {to brojot na upotrebata na znameto na nacionalnostite<br />
e samo pretpostavka i toj mo`e da se namaluva ili zgolemuva vo zavisnost<br />
od situacijata.<br />
Nesomneno e deka Ustavot vo st. 1 na ~l. 48 im dava pravo na<br />
pripadnicite na nacionalnostite slobodno da go izrazuvaat, neguvaat<br />
i razvivaat svojot identitet i nacionalnite osobenosti no, spored Sudot,<br />
na~inot na izrazuvaweto ne mo`e da bide sprotiven na pravniot<br />
poredok na Republika Makedonija.<br />
Vo ovoj kontekst Sudot ja ima predvid odredbata od ~l. 8 st. 1<br />
al. 11 od Ustavot spored koja edna od temelnite vrednosti na ustavniot<br />
poredok na Republika Makedonija e po~ituvaweto na op{to prifatenite<br />
normi na me|unarodnoto pravo.<br />
Faktot deka ne postoi me|unaroden standard koj vo korpusot na<br />
pravata na nacionalnostite predviduva vakvo pravo naveduva na zaklu-<br />
~ok deka i me|unarodnite i ustavnite standardi ne opredeluvaat deka<br />
izrazuvaweto, neguvaweto i razvivaweto na identitetot i nacionalnite<br />
osobenosti na nacionalnite malcinstva treba da se vr{i preku<br />
zname.<br />
523
Vo ovoj kontekst Sudot napravi osvrt i na Ramkovnata konvencija<br />
za za{tita na pravata na nacionalnostite spored koja potpisnicite<br />
na istata se obvrzuvaat da im ovozmo`at na pripadnicite na nacionalnite<br />
malcinstva da ja so~uvaat kulturata, kako i da gi so~uvaat<br />
su{tinskite elementi na nivniot identitet: nivnata vera, nivniot jazik,<br />
nivnite tradicii i kulturnoto nasledstvo (~l. 5), pri {to so ~l.<br />
21 od Konvencijata se predviduva deka ni{to od ovaa Konvencija nema<br />
da bide tolkuvano kako da dava pravo da se prezema aktivnost ili da se<br />
postapuva sprotivno na osnovnite principi na me|unarodnoto pravo i<br />
posebno na suverenata ednakvost i teritorijalniot integritet i politi~kata<br />
nezavisnost na dr`avite.<br />
Odredbata od ~l. 2 st. 2 od Zakonot, spored Sudot dava mo`nost<br />
na teritorijata na Republika Makedonija, pokraj nejzinoto zname, da<br />
se vee i znameto na druga dr`ava so {to se doveduva vo pra{awe nejziniot<br />
suverenitet koj e nedeliv, neotu|iv i neprenosliv i koj e zagarantiran<br />
so Ustavot na Republika Makedonija (~l. 1).<br />
Ponatamu, formulacijata na odredbata od ~l. 3 od Zakonot spored<br />
koja pripadnicite na nacionalnostite imaat pravo da go upotrebuvaat<br />
svoeto zname vo privatniot `ivot i pri odr`uvawe na kulturni,<br />
sportski i drugi priredbi {to gi organiziraat vo Republika Makedonija,<br />
ne e dovolno precizna zatoa {to ne go opredeluva nitu vidot ni<br />
karakterot na drugite priredbi, {to ostava mo`nost pod toj poim da<br />
se organiziraat priredbi od takov vid koi ne bi bile vo duhot na Ustavot<br />
na Republika Makedonija.<br />
^lenot 4 od Zakonot, isto taka, sodr`i imperativna norma vo<br />
koja, me|u drugoto, se predviduva deka znameto preku koe pripadnicite<br />
na nacionalnostite vo Republika Makedonija go izrazuvaat svojot<br />
identitet i nacionalnite osobenosti ne smee da se istaknuva pred i vo<br />
objektite na organite na lokalnata samouprava, ne predviduvaj}i nikakov<br />
isklu~ok od ova re{enie, a vedna{ potoa ~l. 5 od Zakonot pravi<br />
isklu~ok od odredbata od ~l. 4 od Zakonot so toa {to predviduva vo<br />
edinicite na lokalnata samouprava vo koi pripadnicite na edna nacionalnost<br />
se mnozinstvo od naselenieto, vo denovite na dr`avnite praznici<br />
na Republikata utvrdeni so zakon, pokraj dr`avnoto zname, pred<br />
objektite na organite na edinicite na lokalnata samouprava da mo`e<br />
da se istakne i znameto preku koe pripadnicite na taa nacionalnost<br />
go izrazuvaat svojot identitet i nacionalnite osobenosti.<br />
Davaj}i im vakvo pravo samo na pripadnicite na nacionalnostite<br />
koi kako mnozinstvo `iveat vo edinicite na lokalnata samouprava,<br />
istite gi doveduva vo privilegirana polo`ba vo odnos na pripadnicite<br />
na nacionalnostite koi pretstavuvaat zna~itelen broj od naselenieto<br />
vo edinicite na lokalnata samouprava, ovaa odredba (~l. 5) od<br />
Zakonot, spored Sudot, go povreduva na~eloto na ednakvosta, poradi<br />
{to ne e soglasna so Ustavot na Republika Makedonija.<br />
524
2. PRAVO NA OSNOVAWE SVOI INSTITUCII I ZDRU@ENIJA<br />
Amandman VIII st. 3 327<br />
Pripadnicite na zaednicite imaat pravo da osnovaat kulturni,<br />
umetni~ki, obrazovni institucii, kako i nau~ni i drugi zdru`enija<br />
zaradi izrazuvawe, neguvawe i razvivawe na svojot identitet.<br />
Ovde stanuva zbor za pravo na pripadnicite na zaednicite da<br />
formiraat svoi institucii i zdru`enija zaradi izrazuvawe, neguvawe<br />
i razvivawe na svojot identitet. Pripadnicite na zaednicite mo`at<br />
da formiraat svoi kulturni i umetni~ki institucii i nau~ni i drugi<br />
zdru`enija vo funkcija na za{titata i razvojot na etni~kiot, verskiot<br />
i jazi~kiot identitet.<br />
ME\UNARODNI DOKUMENTI<br />
Me|unaroden pakt za gra|anski i politi~ki prava od 1966<br />
~l. 27<br />
Vo dr`avite kade {to postojat etni~ki, verski ili jazi~ki malcinstva,<br />
licata koi im pripa|aat na tie malcinstva ne mo`at da bidat<br />
li{eni od pravoto vo zaednicata so drugite ~lenovi na svojata<br />
grupa da imaat svoj sopstvne kulturen `ivot, da ja ispovedaat svojata<br />
sopstvena veroispovest i da gi vr{at verskite dol`nosti, ili da go<br />
upotrebuvaat svojot sopstven jazik.<br />
Ramkovna Konvencija za za{tita na nacionalnite malcinstva od 1994<br />
~l. 7<br />
Stranite }e mu go obezbedat na sekoj pripadnik na nacionalno<br />
malcinstvo po~ituvaweto na pravoto na sloboda na mirno sobirawe,<br />
na sloboda na zdru`uvawe, sloboda na izrazuvawe i sloboda na misla,<br />
sovest i vera.<br />
~l. 8<br />
Stranite se obvrzuvaat na sekoj pripadnik na nacionalno malcinstvo<br />
da mu go priznat pravoto na izrazuvawe na negovata vera ili<br />
uveruvawe, kako i pravoto na formirawe na verski institucii, organizacii<br />
i zdru`enija.<br />
Deklaracija za pravata na licata koi im pripa|aat na nacionalni,<br />
etni~ki, verski i jazi~ni malcinstva<br />
~l. 2 st. 4<br />
4. Pripadnicite na malcinstvata imaat pravo da osnovaat i da<br />
razvivaat soodvetni zdru`enija.<br />
327<br />
So Amnadman VIII st 3 e zamenet ~l. 48 od Ustavot.<br />
525
USTAVNOSUDSKA PRAKTIKA<br />
1. So Re{enie U. br. 75/2004 od 21 i 22 dekemvri 2005 godina,<br />
Sudot ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na a) Programata<br />
za rabota na Zdru`enieto na veteranite od borbata na ONA, donesena<br />
vo maj 2002 godina, i b) Statutot na Zdru`enieto na veteranite od borbata<br />
na ONA, donesen od Sobranieto na zdru`enieto na 5 maj 2002<br />
godina.<br />
Spored navodite vo inicijativata osporenite akti ne bile vo<br />
soglasnost so ~l. 1, 3, 8 st. 1 al. 3, 20 st. 3 i 4, 28 st. 1, 36, 48 st. 3, 51, 79<br />
st. 2 i 122 st. 1 od Ustavot na Republika Makedonija, zatoa {to ne se vo<br />
ramkite na ustavniot poredok na Republika Makedonija.<br />
Imeno, programata i statutot bile naso~eni kon razgoruvawe<br />
na nacionalnata i verska omraza i netrpelivost osobeno me|u gra|anite<br />
na pripadnicite na makedonskiot narod na koi im se ubieni i najmilite<br />
i toa tokmu od ONA vo 2001 godina od edna strana i gra|anite<br />
{to `iveat vo Republika Makedonija koi se del od albanskiot narod<br />
od druga strana, {to bilo vo sprotivnost so ~l. 20 st. 3 od Ustavot na<br />
Republika Makedonija.<br />
Ponatamu, podnositelot na inicijativata naveduva deka t.n.<br />
Osloboditelna narodna armija (ONA) bila vooru`ena ekstremisti-<br />
~ka i paravoena grupacija koja ne se borela za za{tita na teritorijalniot<br />
integritet i nezavisnost na Republika Makedonija kako {to toa<br />
go pi{uva vo nejzinata programa i statut, tuku naprotiv `estoko se<br />
borela protiv teritorijalniot integritet i nezavisnosta na Republika<br />
Makedonija.<br />
Voedno, podnositelot na inicijativata naveduva deka vo imeto<br />
na Zdru`enieto na veteranite od vojnata na ONA bilo staveno i imeto<br />
na dr`avata Makedonija so {to bil povreden ~l. 11 od Zakonot za<br />
zdru`enijata na gra|ani i fondaciite so {to grubo e zloupotrebeno<br />
imeto na dr`avata Republika Makedonija. Zatoa {to ONA ne e tvorba<br />
na dr`avata Makedonija za da mo`e da se slu`i so toa ime, tuku tvorba<br />
na nadvore{ni strukturi koi ne í mislat dobro na Makedonija i na<br />
nejzinite gra|ani so {to se povreduvala Preambulata na Ustavot i ~l.<br />
1 i 3 od Ustavot.<br />
Ponatamu spored podnositelot na inicijativata Zdru`enieto<br />
na veteranite od borbata na ONA bilo poluvoeno zdru`enie {to ne<br />
mu pripa|alo i ne mu pripa|a na vooru`enite sili na Republika Makedonija<br />
i kako takvo toa e zabraneto spored ~l. 8 st. 2 i ~l. 20 st. 4 od<br />
Ustavot.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka Osnovniot sud vo Tetovo so Re-<br />
{enie Reg. zgf. br. 37/2002 godina od 29 maj 2002 godina izvr{il upis<br />
na Zdru`enieto na gra|ani kako "Zdru`enie na veteranite od borbata<br />
na ONA vo Makedonija." Podocna po barawe na zdru`enieto, Osnovniot<br />
sud vo Tetovo so Re{enie od 17 juli 2003 godina izvr{il promena<br />
526
na imeto na zdru`enieto so bri{ewe na dodavkata "vo Makedonija"<br />
taka {to ova zdru`enie egzisistira kako "Zdru`enie na veteranite od<br />
borbata na ONA."<br />
Vo natamo{nata postapka Sudot utvrdi deka vo Programata na<br />
Zdru`enieto vo delot I "Karakterot, celite i principot na zdru`enieto"<br />
pokraj drugoto, se utvrdeni celite i osnovnite principi vrz koi<br />
se zasnova rabotata na ova zdru`enie, a toa se: reintegrirawe na u~esnicite<br />
na biv{ata ONA vo op{testvoto; za{tita i ~uvawe na postigawata<br />
od borbata na ONA na teritorijalniote integritet i nezavisnosta<br />
na Makedonija; izdigawe na nivoto i za{tita na statusot na veteranite<br />
na ONA kako osnovni nositeli na borbata; neguvawe na tradiciite<br />
na borbata na ONA, kako i borbite i vostanijata od istorijata<br />
na albanskiot i makedonskiot narod: ureduvawe na materijalnata<br />
sostojba i na socijalna sigurnost na borcite, invalidite na vojnata i<br />
na semejstvoto na padnatite borci; sorabotka so asocijaciite vo Makedonija<br />
i tie me|unarodnite na veteranite na borbata i na borcite,<br />
kako i so drugi soodvetni organizacii vo drugi zemji.<br />
Celite i zada~ite na ova zdru`enie se realiziraat preku neposrednoto<br />
anga`irawe na organizaciite i na organite na zdru`enieto<br />
i na sorabotkata so organite i organizaciite na vlasta so nau~nite,<br />
prosvetnite, kulturnite, sportskite institucii kako i so organizaciite<br />
i drugite zdru`enija na gra|anite.<br />
Vo delot II od Programata na zdru`enieto "Prosperitet i stabilnost<br />
na Makedonija" e predvideno deka Zdru`enieto na veterani<br />
na borbata na ONA vo Makedonija }e raboti i }e se anga`ira: za stabilnosta<br />
i prosperitetot na Makedonija, ~uvawe na dostoinstvoto,<br />
ostvaruvawe na pravata na ~ovekot, slobodite na gra|anite i individualnata<br />
i kolektivnata ramnopravnost na site; neprekidno unapreduvawe<br />
na me|unacionalnite odnosi i verska tolerancija kako i za ramnopravnost<br />
na gra|anite; traen mir kako osnoven uslov za razvoj na<br />
op{testvoto, u~esnicite vo borbata gi pomnat stravovite na borbata<br />
i progonite, terorizmot i sli~no i }e se borat protiv sekoja zakana na<br />
borbata, za svet bez vojni i vooru`eni sudiri za sistem na kolektivna<br />
sigurnost za ograni~uvawe na voru`uvaweto, zdru`enieto ja podr`uva<br />
politikata na mirot i neupotrebuvaweto na nasilstvo kako na~elo za<br />
razvoj na dr`avite, za dijalog i me|usebno razbirawe me|u dr`avite;<br />
socijalna pravda i prosperitet na li~niot i zaedni~kiot `ivot i za<br />
za~uvuvawe i ureduvawe na sredinata.<br />
Zdru`enieto kon site politi~ki partii i op{testveni subjekti<br />
}e se odnesuva kako nezavisna i nepartiska organizacija na veterani<br />
na borbata za {to }e razviva odnosi kako rezultat na posebnite<br />
programi i }e neguva otvorena sorabotka.<br />
Vo delot III od Programata "Sozdavawe i za~uvuvawe na statusot<br />
na veteranite na Zdru`enieto" e predvideno deka osnovnite prava<br />
na statusot na u~esnicite vo borbata na ONA i nivnoto podobruvawe<br />
527
kako i statusot na zdru`enieto se oblasti za pravno regulirawe od<br />
strana na dr`avata. Nivnata ramka e odredena so Ustavot.<br />
Zdru`enieto }e insistira statusot na veteranite {to proizleguva<br />
od nivnoto u~estvo vo borbata, kako i statusot na zdru`enieto da<br />
se razviva neprestano i da pretstavuva postojana gri`a na dr`avata<br />
Makedonija.<br />
Vo IV del od Programata "Materijalnata i socijalnata sigurnost<br />
na invalidite na borbata i na borcite kako i na semejstvata na<br />
borcite padnati vo ovaa borba" e predvideno deka Zdru`enieto }e se<br />
anga`ira vo Ustavot na Republika Makedonija da se garantiraat posebnite<br />
prava na voenite invalidi, na borcite i na semejstvata na padnatite<br />
borci.<br />
Vo delot V od Programata: "Neguvawe na tradiciite od vojnata<br />
kako i na borcite za osloboduvawe niz istorijata na Albanskiot narod"<br />
pokraj drugoto e predvideno Zdru`enieto vo sorabotka so organite<br />
na vlasta i drugite organi i organizacii: }e se anga`ira za neguvawe<br />
i razvoj na tradiciite od borbata za dostoinstvo, za prava i slobodi<br />
na gra|anite bez razlika na rasa, vera i narodnost i za afirmacija<br />
na vrednostite koi ja karakteriziraat ovaa borba, slobodata i patriotizmot,<br />
herojstvoto i solidarnosta, humanosta i socijalnoto pravo.<br />
Vo natamo{nata postapka Sudot utvrdi deka vo osporeniot statut<br />
na Zdru`enieto e predvideno deka Zdru`enieto na veteranite na<br />
borba na ONA e gra|anska, nezavisna, dobrovolna, patriotska, nepartiska<br />
i edinstvena organizacija na u~esnici vo borbata na ONA zasnovana<br />
na demokratski principi {to dejstvuvaat na celata teritorija<br />
na Makedonija.<br />
Vo Statutot na zdru`enieto se utvrdeni na~inite i formite na<br />
organizacijata i na deluvawe na zdru`enieto, pravata i obvrskite na<br />
~lenovite kako i toa deka zdru`enieto se organizira na teritorijalen<br />
princip i deluva vo edna ili pove}e mesni samoupravi i op{tini vo<br />
Republika Makedonija.<br />
So Statutot se uredeni i pra{awata {to se odnesuvaat na: formiraweto,<br />
sostavot i nadle`nosta na organite na zdru`enieto, Sobranieto<br />
na zdru`enito na gradot Skopje, Centralnoto sobranie, Centralniot<br />
odbor, pretsedatelot na Centralniot odbor i Nadzornata komisija,<br />
materijalnata i finansiska rabota na zdru`enieto i imetoto na<br />
zdru`enieto, sedi{teto, pe~atot i oznakata, znameto, amblemot i praznikot<br />
na zdru`enieto.<br />
Vladeeweto na pravoto e temelna vrednost na ustavniot poredok<br />
na Republika Makedonija soglasno ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot.<br />
Vo ramkite na gra|anskite i politi~kite slobodi i prava utvrdeni<br />
vo Ustavot e pomesten i ~l. 20 spored koj na gra|anite im se garantira<br />
slobodata na zdru`uvawe zaradi ostvaruvawe i za{tita na nivnite<br />
politi~ki, ekonomski, socijalni, kulturni i drugi prava i uveruvawa.<br />
Gra|anite mo`at slobodno da osnovaat zdru`enija na gra|ani i<br />
528
politi~ki partii da pristapuvaat kon niv i od niv da istapuvaat.<br />
Programite i dejstvuvaweto na zdru`enijata na gra|anite i politi~kite<br />
partii ne mo`at da bidat naso~eni kon nasilno urivawe na<br />
ustavniot poredok na Republikata i kon pottiknuvawe ili povikuvawe<br />
na voena agresija ili razgoruvawe na nacionalna, rasna i verska<br />
omraza ili netrpelivost.<br />
Zabraneti se voeni i poluvoeni zdru`enija {to ne im pripa-<br />
|aat na vooru`enite sili na Republika Makedonija.<br />
Slobodata na zdru`uvaweto e edno od osnovnite prava na gra|anite<br />
garantirani so Ustavot.<br />
Garantiraj}i ja slobodata na zdru`uvawe Ustavot vo ~l. 20 st. 1<br />
gi opredelil celite na zdru`uvaweto koi mo`at da bidat za ostvaruvawe<br />
i za{tita na politi~kite, ekonomskite, socijalnite, kulturnite<br />
i drugi prava i uveruvawa na gra|anite.<br />
Vo st. 2 na navedeniot ~len se utvrdeni organizacionite oblici<br />
na zdru`uvaweto na gra|anite so jasno razgrani~uvawe na celite za<br />
koi se zdru`uvaat gra|anite.<br />
Garantiraj}i ja slobodata na zdru`uvaweto kako edno demokratsko<br />
i {iroko politi~ko pravo so koe se ovozmo`uva aktivno u~estvo<br />
vo sevkupniot op{testven `ivot Ustavot ne ja proklamira kako<br />
neprikosnovena i nedopirliva odnosno, ne ja garantira kako apsolutna<br />
sloboda bez nikakvo ograni~uvawe.<br />
Imeno, Ustavot ne dopu{ta slobodata na zdru`uvawe da se koristi<br />
za zabraneti celi odnosno utvrduva granici na nejzinoto ostvaruvawe<br />
poa|aj}i od interesite na zaednicata kako celina.<br />
Vo taa smisla slobodata na zdru`uvawe se isklu~uva odnosno ne<br />
e dozvoleno obrazuvawe i dejstvuvawe na zdru`enija na gra|ani i politi~ki<br />
partii ~ii programi se naso~eni kon nasilno urivawe na ustavniot<br />
poredok na Republikata, pottiknuvawe ili povikuvawe na voena<br />
agresija, ili razgoruvawe na nacionalna, rasna i verska omraza ili netrpelivost.<br />
Voedno, Ustavot ne dozvoluva i organizirawe ili formirawe<br />
na voeni ili poluvoeni zdru`enija koi se nadvor od sistemot na odbranata<br />
na Republikata, odnosno koi ne pretstavuvaat del od vooru`enite<br />
sili na Republikata.<br />
Imaj}i go predvid navedenoto, Sudot smeta deka osporenite<br />
akti na zdru`enieto ne sodr`at normi spored koi ova zdru`enie svoite<br />
celi }e gi ostvaruva po nasilen pat, nitu so niv se pottiknuva ili<br />
povikuva na voena agresija ili razgoruvawe na nacionalna, rasna i verska<br />
omraza. Imeno, od sodr`inata na osporenite akti vo koi se utvrdeni<br />
celite i zada~ite na zdru`enieto proizleguva deka tie se vo nasoka<br />
na reintegracija na u~esnicite na biv{ata ONA vo op{testvoto<br />
kako i začuvuvawe na teritorijalniot integritet i nezavisnosta na<br />
Republika Makedonija poradi {to tie ne se vo nesoglasnost so odredbite<br />
na Ustavot na koi se povikuva podnositelot na inicijativata.<br />
529
Vo odnos na navodite vo inicijativata deka ova zdru`enie e poluvoeno<br />
zdru`enie {to ne im pripa|alo i ne im pripa|a na vooru`enite<br />
sili na Republika Makedonija, Sudot smeta deka se neosnovani<br />
imaj}i ja predvid sodr`inata na Statutot i Programata na ova zdru-<br />
`enie. Imeno, od sodr`inata na ovie akti mo`e da se zaklu~i deka ova<br />
zdru`enie nema posebno voeno organizaciska struktura, nema voeni<br />
formaciii i ne raspolaga so posebni uniformi i vooru`uvawe, nitu,<br />
pak, negovoto deklarirawe i dejstvuvawe e naso~eno kon pottiknuvawe<br />
ili povikuvawe na voena agresija ili razgoruvawe na nacionalna, rasna<br />
i verska omraza ili netrpelivost.<br />
3. PRAVO NA OBRAZOVANIE NA SVOJ JAZIK<br />
Amandman VIII st. 4 328<br />
Pripadnicite na zaednicite imaat pravo na nastava na svojot<br />
jazik vo osnovnoto i srednoto obrazovanie na na~in utvrden so zakon.<br />
Vo u~ili{tata vo koi obrazovanieto se odviva na drug jazik se izu~uva<br />
i makedonskiot jazik.<br />
1. Ovde stanuva zbor za zaednicite na nastava na svoj jazik vo<br />
osnovnoto i srednoto obrazovanie i na univerzitetite na na~in utvrden<br />
so zakon. Taka vo ~l. 8 st. 2 i 3 od Zakonot za osnovnoto obrazovanie<br />
e predvideno deka: "vospitno-obrazovnata rabota na pripadnicite<br />
na nacionalnostite se izveduva na jazikot i pismoto na nacionalnostite<br />
na na~in koj e utvrden so ovoj zakon." Pripadnicite na nacionalnostite<br />
zadol`itelno go izu~uvaat i makedonskiot jazik. Identi~ni<br />
re{enija sodr`i i ~l. 4 st. 2 i 3 od Zakonot za srednoto obrazovanie.<br />
2. Vo slu~ajot vo vrska so nekoi aspekti na zakonot za upotreba<br />
na jazicite vo obrazovanieto vo Belgija - Belgiski jazi~en slu~aj<br />
(1986), `itelite-frankofoni od flamanskiot del na Belgija se `alele<br />
deka odbivaweto na belgiskata vlada da im obezbedi obrazovanie na<br />
nivnite deca na francuski jazik pretstavuva povreda na nivnite prava<br />
spored ~l. 2 od Protokolot br. 1. Vo ovoj slu~aj Sudot prifatil deka<br />
so ovoj ~len se grantira samo ednakov pristap do ve}e vospostaveniot<br />
op{t i slu`ben obrazoven sistem 329 Pritoa, Sudot utvrdil povreda<br />
samo vo vrska so edno pra{awata pokrenati od podnositelot na `albata.<br />
Imeno, belgiskoto zakonodavstvo na flamanskite deca koi `iveeat<br />
328<br />
So Amnadman VIII st. 4 e zamenet ~l. 48 od Ustavot.<br />
329<br />
Vo ovoj slu~aj, Sudot na sledniot na~in ja objasnil sodr`inata i<br />
obemot na ovoj ~len: "Negativnata formulacija (na pravoto na obrazovanie)<br />
uka`uva... deka dr`avite ne priznavaat pravo na obrazovanie koe gi obvrzuva<br />
na niven tro{ok ili so nivni subvencii da obezbedat obrazovanie od opredelen<br />
vid ili od opredelen stepen."<br />
530
vo nekoi frankofonski krai{ta (oficielen jazik e francuskiot jazik)<br />
im ovozmo`uvalo da gi posetuvaat flamanskite u~ili{ta vo soodvetni<br />
regioni, no ne im davaat takva mo`nost na decata koi zboruvaat<br />
francuski. Sudot konstatiral deka so toa se kr{at odredbite za<br />
nediskriminacija od ~l. 14 vv. so ~l. 2 od Protokolot br. 1.<br />
ME\UNARODNI DOKUMENTI<br />
Me|unaroden pakt za gra|anski i politi~ki prava od 1966<br />
~l. 27<br />
Vo dr`avite kade {to postojat etni~ki, verski ili jazi~ki malcinstva,<br />
licata koi im pripa|aat na tie malcinstva ne mo`at da bidat<br />
li{eni od pravoto vo zaednicata so drugite ~lenovi na svojata<br />
grupa da imaat svoj sopstvne kulturen `ivot, da ja ispovedaat svojata<br />
sopstvena veroispovest i da gi vr{at verskite dol`nosti, ili da go<br />
upotrebuvaat svojot sopstven jazik.<br />
Ramkovna Konvencija za za{tita na nacionalnite malcinstva od 1994<br />
~l. 14<br />
1. Na sekoj pripadnik na nacionalnoto malcinstvo Stranite se<br />
obvrzuvaat da mu go priznaat pravoto da go izu~uva svojot malcinski<br />
jazik.<br />
2. Vo podra~ja naseleni so pripadnici na nacionalnite malcinstva<br />
po tradicija ili vo zna~itelen broj, dokolku postoi dovolno golemo<br />
barawe, Stranite }e vlo`uvaat napori da obezbedat, vo ramkite<br />
na mo`noto i vo ramkite na nivniot obrazoven sistem, na pripadnicite<br />
na tie malcinstva da im se ovozmo`i da go izu ~uvaat malcinskiot<br />
jazik ili da posetuvaat nastava na toj jazik.<br />
3. Stavot 2 od ovoj ~len }e se primenuva bez ogled na izu~uvaweto<br />
na oficielniot jazik ili nastavata na toj jazik.<br />
Deklaracija za pravata na licata koi im pripa|aat na nacionalni,<br />
etni~ki, verski i jazi~ni malcinstva<br />
~l. 4 st. 3 i 4<br />
3. Dr`avite prezemaat soodvetni merki za, onamu kade {to toa<br />
soodvetstvuva na okolnostite, pripadnicite na malcinstvata da se<br />
zdobijat so mo`nost da go izu~uvaat svojot maj~in jazik, ili da bidat<br />
obu~uvani na nivniot maj~in jazik.<br />
4. Dr`avite kade {to toa soodvetstvuva na prilikite, prezemaat<br />
merki vo oblasta na obrazovanieto so cel da go pottiknat izu~uvaweto<br />
na istorijata, geografijata, jazikot i kulturata na pripadnicite<br />
na malcinstvata koi `iveat na opredelena teritorija. Na pripadnicite<br />
na malcinstvata bi trebalo da im se davat soodvetni mo`nosti da se<br />
zdobijat so znaewe za op{testvoto kako celina.<br />
531
USTAVNOSUDSKA PRAKTIKA<br />
1. So Re{enie U. br. 23/1997 od 7. 05. 1997, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na Zakonot za jazicite na koi se<br />
izveduva nastavata na Pedago{kiot fakultet "Sv. Kliment Ohridski"<br />
vo Skopje ("SV RM," br. 5/1997).<br />
Sudot na sednicata, po prethodno odr`ana podgotvitelna sednica,<br />
utvrdi deka spored ~l. 1 od Zakonot na Pedago{kiot fakultet "Sv.<br />
Kliment Ohridski" vo Skopje, nastavata na studiskite grupi za predu~ili{no<br />
vospituvawe i za oddelenska nastava se izveduva na makedonski<br />
jazik i na jazicite na nacionalnostite.<br />
Vo ~l. 2 od Zakonot e predvideno deka na Pedago{kiot fakultet<br />
vo Skopje, nastavata na jazicite na nacionalnostite se izveduva po<br />
nastavnite predmetni sodr`ini vo nastavnite planovi i programi,<br />
osven po predmetite {to se odnesuvaat na makedonskiot jazik so kulturata<br />
na izrazuvaweto i na istorijata, koi se izveduvaat na makedonski<br />
jazik.<br />
Spored ~l. 3 od Zakonot, za nastavnite predmeti za koi po objavuvaweto<br />
na konkurs }e se utvrdi deka za izveduvawe nastava na jazicite<br />
na nacionalnostite ne postoi nastaven kadar koj gi ispolnuva uslovite<br />
predvideni so Zakonot za naso~enoto obrazovanie, do izborot na<br />
soodveten kadar, za izveduvawe nastava na jazicite na nacionalnostite<br />
mo`e da se anga`iraat soodvetni nastavnici od postojnite visokoobrazovni<br />
ustanovi. So st. 2 na ovoj ~len e predvideno deka dokolku ne<br />
se obezbedi soodveten nastaven kadar, soglasno st. 1 na ovoj ~len, za<br />
izveduvawe nastava na jazicite na nacionalnostite mo`e da se anga`iraat<br />
i soodvetni kadri so nau~en stepen doktor na nauki ili so akademski<br />
stepen magister po nauki od postojnite nau~ni i drugi ustanovi<br />
i institucii. Spored st. 3 na ovoj ~len, za predmetite za koi se anga`irani<br />
soodvetni kadri soglasno so st. 1 i 2 na ovoj ~len Pedago{kiot<br />
fakultet vo Skopje e dol`en na sekoi {est meseci da objavuva konkurs<br />
za izbor na nastavnik.<br />
So ~l. 4 od Zakonot e predvideno deka dokolku soglasno ~l. 3 od<br />
ovoj zakon ne mo`e da se obezbedi soodveten nastaven kadar za izveduvawe<br />
nastava na jazicite na nacionalnostite, do negovoto obezbeduvawe<br />
nastavata }e se izveduva na makedonski jazik.<br />
Spored ~l. 5 od Zakonot, do donesuvawe na normativi i standardi<br />
za izveduvawe na nastava na visokoobrazovnite ustanovi, na Pedago{kiot<br />
fakultet vo Skopje nastavata }e se izveduva na jazicite na<br />
nacionalnostite, dokolku vo prva godina }e se zapi{at najmalku 20<br />
studenti, pripadnici na soodvetnata nacionalnost, a spored st. 2 na<br />
ovoj ~len, po isklu~ok od st. 1 na ovoj ~len, nastava na jazicite na nacionalnostite<br />
mo`e da se izveduva i so pomal broj studenti, za {to e<br />
potrebno da se dobie soglasnost od Ministerstvoto za obrazovanie i<br />
532
fizi~ka kultura.<br />
Vo ~l. 6 od Zakonot e predvideno deka zateknatite nastavnici i<br />
anga`irani visoko-stru~ni kadri za izveduvawe nastava na jazicite na<br />
nacionalnostite, koi ne gi ispolnuvaat uslovite utvrdeni so Zakonot<br />
za naso~enoto obrazovanie za nastavnik na visokoobrazovna ustanova<br />
prodlo`uvaat so rabota na Pedago{kiot fakultet vo Skopje do 31. 12.<br />
2002 godina, do koga se dol`ni da gi ispolnat zakonskite uslovi.<br />
I na krajot, spored ~l. 7 Zakonot vleguva vo sila osmiot den od<br />
denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".<br />
Spored ~l. 1 st. 1 od Ustavot na Republika Makedonija, Republika<br />
Makedonija e suverena, samostojna, demokratska i socijalna dr`ava,<br />
a spored st. 2 na ovoj ~len, suverenitetot na Republika Makedonija<br />
e nedeliv, neotu|iv i neprenosliv. Kon ovie belezi na dr`avata vo<br />
Preambulata na Ustavot e daden i gra|anskiot karakter na dr`avata.<br />
Preambulata na Ustavot ima za cel da go nazna~i istoriskiot<br />
kontinuitet na dr`avata, deka Republika Makedonija e konstituirana<br />
kako nacionalna dr`ava na makedonskiot narod vo koja se obezbeduva<br />
celosna gra|anska ramnopravnost i trajno so`itelstvo na makedonskiot<br />
narod so Albancite, Turcite, Vlasite, Romite i drugite nacionalnosti<br />
koi `iveat vo Republika Makedonija. Vo delot na Preambulata<br />
koj gi opredeluva celite na donesuvaweto na Ustavot vo pogled na<br />
nacionalnostite se utvrduvaat i celite da se garantiraat ~ovekovite<br />
prava, gra|anskite slobodi i nacionalnata ramnopravnost, kako i da<br />
se obezbedi mir i so`itelstvo na makedonskiot narod so nacionalnostite<br />
koi `iveat vo Republika Makedonija.<br />
Vakviot karakter na dr`avata Republika Makedonija pretpostavuva<br />
i odredeni principi, me|u drugoto, suverenitetot na ~ovekot i<br />
gra|aninot, postoewe na za{titeni slobodi i prava na ~ovekot i pravoto<br />
na malcinstvata da se izrazi so site prava kako i mnozinstvoto i<br />
pretstavuva osnova za odredbite na Ustavot.<br />
Nesomneno kako eden od belezite na dr`avnosta e i slu`beniot<br />
jazik na dr`avata.<br />
Poa|aj}i od ustavnoto re{enie sodr`ano vo ~l. 7 ne e sporno<br />
deka so nego precizno e utvrden statusot na makedonskiot jazik i negovoto<br />
kirilsko pismo, kako jazik vo slu`bena i javna upotreba vo Republika<br />
Makedonija. Poa|aj}i od ovaa ustavna odredba, kako i od Zakonot<br />
za lokalnata samouprava, isto taka, ne e sporno deka upotrebata na<br />
jazikot na pripadnicite na nacionalnostite, pokraj makedonskiot jazik<br />
i negovoto kirilsko pismo, se predviduva samo vo edinicite na lokalnata<br />
samouprava, isto kako jazik vo slu`bena i javna upotreba, {to<br />
zna~i deka vo soodvetnite edinici na lokalnata samouprava aktite<br />
{to se donesuvaat treba da bidat na makedonski jazik i na jazikot na<br />
nacionalnostite. Me|utoa, se postavuva pra{awe dali teritorijalnata<br />
- lokalnata ograni~enost na upotrebata na jazikot i pismoto na<br />
nacionalnostite mo`e da se odnesuva i vo sferata na obrazovanieto.<br />
533
So drugi zborovi dali izveduvaweto nastava na Pedago{kiot fakultet<br />
na opredeleni studiski grupi na jazikot na pripadnicite na nacionalnostite<br />
mo`e da se smeta kako upotreba na toj jazik vo smisla<br />
na ovaa ustavna odredba i dali so toa se povreduva utvrdeniot ustaven<br />
princip deka vo Republika Makedonija slu`ben jazik e makedonskiot<br />
jazik i negovoto kirilsko pismo.<br />
Poa|aj}i od sva}aweto za slu`benata upotreba na jazikot i pismoto<br />
na nacionalnostite, Sudot smeta deka pravoto na obrazovanie na<br />
pripadnicite na nacionalnostite na svojot jazik e oddeleno pra{awe<br />
od upotrebata na nivniot jazik kako slu`ben jazik vo Republika Makedonija.<br />
Spored toa, Sudot smeta deka osporeniot zakon ne ureduva<br />
pra{awa za slu`benata upotreba, pokraj makedonskiot jazik i negovoto<br />
kirilsko pismo i na jazikot i pismoto na pripadnicite na nacionalnostite,<br />
tuku ureduva oddelni pra{awa od kompleksot na obrazovanie<br />
na pripadnicite na nacionalnostite poradi {to ne mo`e da se<br />
postavi pra{aweto za negovata soglasnost so ~l. 7 od Ustavot. Ottuka<br />
se postavuva pra{aweto dali osporeniot zakon ima svoja osnova vo<br />
ustavnite garancii za pravoto na obrazovanie na pripadnicite na nacionalnostite<br />
na svojot jazik.<br />
Od ~l. 8 st. 1 al. 1 i 2, ~l. 44 i 48 od Ustavot, proizleguva deka za<br />
postoeweto na nekoja sloboda ili nekoe pravo na ~ovekot i gra|aninot,<br />
potrebno e tie da se priznati so Ustavot ili Ustavot da upatuva<br />
na nivno ureduvawe so zakon ili tie da ne se zabraneti so Ustavot i so<br />
zakon, kako i ako se priznati vo me|unarodnoto pravo. Za pripadnicite<br />
na nacionalnostite toa e pravo na poedinecot na obrazovanie na<br />
svojot jazik na teritorijata na celata Republika i kako takvo ne e povrzano<br />
so pra{aweto za upotrebata na jazicite na pripadnicite na nacionalnostite<br />
vo edinicite na lokalnata samouprava.<br />
Poa|aj}i od osporeniot zakon deka nastavata na Pedago{kiot<br />
fakultet se izveduva na jazicite na nacionalnostite na studiskite<br />
grupi za predu~ili{no vospituvawe i za oddelenska nastava po nastavnite<br />
planovi i programi, osven za predmetite {to se odnesuvaat na makedonskiot<br />
jazik so kultura na izrazuvaweto i na istorijata, koi se<br />
izveduvaat na makedonski jazik, toa zna~i deka nastavata na jazikot na<br />
nacionalnostite se izveduva po stru~ni nastavni disciplini i kako<br />
takvi pretstavuvaat biten element za educirawe na nastavniot kadar.<br />
Osven toa po svojata sodr`ina tie predmeti se i specifi~ni vo odnos<br />
na drugite predmeti, so slo`ena stru~na terminologija, pa ottuka proizleguva<br />
i potrebata studentite da gi slu{aat na svojot maj~in jazik za<br />
podobro nivno sovladuvawe i na toj na~in da postignat pogolemo nivo<br />
na stru~nost i kompetentnost {to }e im ovozmo`i kvalitetno i stru-<br />
~no izveduvawe na nastavata na svojot maj~in jazik vo predu~ili{noto<br />
i osnovnoto obrazovanie. Posebno {to osnovnoto obrazovanie e zadol-<br />
`itelno i {to ovoj obrazoven proces se vr{i vo javni-dr`avni institucii,<br />
spored misleweto na Sudot dr`avata e dol`na da prezeme mer-<br />
534
ki niz obrazovniot proces za ostvaruvawe na ova pravo. Spored misleweto<br />
na Sudot toa ne zna~i vospostavuvawe pravo na pripadnicite<br />
na nacionalnostite na visoko obrazovanie na nivniot jazik, odnosno<br />
pro{iruvawe na ustavno garantiranite prava, tuku ostvaruvawe na<br />
ustavnata garancija za pravoto na nastava na svojot jazik vo osnovnoto<br />
i srednoto obrazovanie.<br />
Vo ovaa smisla na ~l. 8 st. 1 al. 1 i ~l. 118 od Ustavot, Sudot gi<br />
ima{e predvid me|unarodnite dokumenti {to se odnesuvaat na pravata<br />
na pripadnicite na nacionalnostite na obrazovanie i na zabranata za<br />
diskriminacija vo obrazovanieto kako {to se: Konvencijata na UNE-<br />
SKO protiv diskriminacijata vo obrazovanieto, donesena na 14. 12.<br />
1960, a vlegla vo sila na 22. 05. 1962, Evropskata povelba za regionalnite<br />
i malcinskite jazici, donesena od Sovetot na Evropa na 5. 11.<br />
1992, Ramkovnata konvencija za za{tita na nacionalnite malcinstva,<br />
usvoena od Komitetot na ministrite na Sovetot na Evropa na 10. 11.<br />
1994 i ratifikuvana od na{ata dr`ava, kako i Dokumentot za ~ovekovata<br />
dimenzija na KEBS vo Kopenhagen, donesen na 12. 12. 1990 godina.<br />
So ~l. 46 od Ustavot na Univerzitetot mu se garantira avtonomija.<br />
Spored st. 2 na ovoj ~len, uslovite za osnovawe, vr{ewe i prestanok<br />
na dejnosta na univerzitetot, se ureduva so zakon. Od ~l. 46 od<br />
Ustavot proizleguva deka Ustavot samo ja garantira avtonomijata na<br />
univeritetot, a pritoa ne ja definira nejzinata sodr`ina, {to uka`uva<br />
deka treba da se definira so zakon. Poa|aj}i od ovaa ustavna odredba,<br />
a imaj}i gi predvid i univerzalnite vrednosti za avtonomijata na<br />
univerzitetot, spored misleweto na Sudot osporeniot zakon ne ja povreduva<br />
ovaa ustavna garancija od pri~ini {to ureduva pra{awe koe e<br />
vo nadle`nost na dr`avata, a ne na univerzitetot.<br />
Vrz osnova na iznesenoto, sudot smeta deka pravoto na obrazovanie<br />
na pripadnicite na nacionalnostite na svojot jazik e oddeleno<br />
od pra{aweto za upotrebata na nivniot jazik kako sluben jazik vo Republika<br />
Makedonija. Potoa, osnovnoto obrazovanie e zadol`itelno<br />
{to zna~i deka pripadnicite na nacionalnostite imaat pravo na nastava<br />
na svojot jazik vo osnovnoto i srednoto obrazovanie, a dr`avata e<br />
dol`na da sozdade uslovi niz obrazovniot proces da ja obezbedi ovaa<br />
ustavna garancija. Sudot, isto taka, smeta deka osporeniot zakon ne ja<br />
povreduva avtonomijata na univerzitetot. Poradi toa Sudot smeta<br />
deka ustavnata osnova za donesuvawe na Zakonot pretstavuvaat ustavnite<br />
garancii za pravoto na pripadnicite na nacionalnostite na<br />
obrazovanie na svojot jazik vo osnovnoto i srednoto obrazovanie, poradi<br />
{to oceni deka ne mo`e da se postavi pra{aweto za negovata soglasnost<br />
so ozna~enite ustavni odredbi.<br />
Ovie ocenki na Sudot nao|aat svoja potvrda i vo ozna~enite<br />
me|unarodni dokumenti.<br />
535
2. So Odluka U. br. 355/1995 od 20. 03. 1996, Sudot go ukina ~l. 73<br />
st. 2 od Zakonot za srednoto obrazovanie ("SV RM," br. 44/1995) vo<br />
delot {to glasi: "a pedago{kata evidencija samo na jazikot na koj se<br />
izveduva nastavata."<br />
Na sednicata Sudot utvrdi deka spored st. 1 na ~l. 73 od Zakonot<br />
pedago{kata evidencija i dokumentacija vo srednite u~ili{ta se<br />
vodi i izdava na makedonski jazik so upotreba na kirilskoto pismo.<br />
Spored st. 2 na ~l. 73 od Zakonot za u~enicite koi nastavata ja sledat<br />
na jazicite na nacionalnostite, pedago{kata dokumentacija se vodi i<br />
izdava na makedonski jazik so upotreba na kirilskoto pismo i na jazikot<br />
i pismoto na nacionalnostite, a pedago{kata evidencija na jazikot<br />
i pismoto na koj se izveduva nastavata.<br />
Soglasno ~l. 74 st. 1 od Zakonot pedago{ka, evidencija vo srednoto<br />
u~ili{te opfa}a dnevnik za rabota na srednoto u~ili{te, dnevnik<br />
na paralelkata, zapisnici od odr`anite ispiti, kako i site drugi<br />
planirawa vo vospitno-obrazovnata rabota. Spored st. 2 na ~l. 74 pedago{kata<br />
dokumentacija vo smisla na ovoj zakon opfa}a glavna kniga na<br />
u~enicite, svidetelstvo, uverenie za stru~no osposobuvawe, uverenie<br />
za rabotno osposobuvawe, u~eni~ka kni{ka i prevednica, a spored st. 3<br />
glavnata kniga za u~enicite e dokument od trajna vrednost.<br />
Spored ~l. 75 od Zakonot diplomata, svidetelstvoto, uverenieto<br />
za stru~no osposobuvawe, uverenieto za rabotno osposobuvawe,<br />
u~eni~kata kni{ka i prevednicata se javni ispravi i se izdavaat vo<br />
eden primerok.<br />
Spored ~l. 7 st. 1 od Ustavot na Republika Makedonija, vo Republika<br />
Makedonija slu`ben jazik e makedonskiot jazik i negovoto kirilsko<br />
pismo. Stav 2 na ovoj ~len predviduva deka vo edinicite na lokalnata<br />
samouprava, vo koi kako mnozinstvo `iveat pripadnicite na nacionalnostite,<br />
vo slu`bena upotreba, pokraj makedonskiot jazik i kirilskoto<br />
pismo se jazikot i pismoto na nacionalnostite na na~in<br />
utvrden so zakon, a vo st. 3 na ovoj ~len e predvideno deka vo edinicite<br />
na lokalnata samouprava vo koi kako zna~itelen broj `iveat pripadnicite<br />
na nacionalnostite, vo slu`bena upotreba, pokraj makedonskiot<br />
jazik i kirilskoto pismo se i jazikot i pismoto na nacionalnostite<br />
pod uslovi i na na~in utvrdeni so zakon.<br />
Od navedenata ustavna odredba proizlelguva deka vo Republika<br />
Makedonija slu`ben jazik e makedonskiot jazik i negovoto kirilsko<br />
pismo i toa na celata teritorija na Republika Makedonija. Pritoa,<br />
Ustavot pravi razlika pome|u "slu`ben jazik" i kako takov go utvrdil<br />
makedonskiot jazik i negovoto kirilsko pismo i "slu`bena upotreba<br />
na jazikot" pri {to predviduva vo edinicite na lokalnata samouprava<br />
vo koi kako mnozinstvo `iveat pripadnici na nacionalnostite, slu`bena<br />
upotreba na nivniot jazik i pismo, pokraj makedonskiot jazik i<br />
negovoto kirilsko pismo i toa na na~in utvrden so zakon, a koga pripadnicite<br />
na nacionalnostite pretstavuvaat zna~itelen broj, slu`be-<br />
536
nata upotreba na nivniot jazik i pismo so zakon da se uredi ne samo na-<br />
~inot tuku i uslovite za upotreba.<br />
Opredeluvaj}i ja sodr`inata na pedago{kata dokumentacija<br />
koja opfa}a glavna kniga na u~enicite kako dokument od trajno zna~ewe<br />
i vrz osnova na koja ponatamu se izdavaat i svidetelstva, u~eni~ka<br />
kni{ka i uverenie za stru~no osposobuvawe, uverenie za rabotno osposobuvawe<br />
i prevednica, kako javni ispravi Zakonot opredelil deka vo<br />
slu`benata upotreba za vodewe na pedago{kata dokumentacija pokraj<br />
makedonskiot jazik i kirilskoto pismo }e bide i jazikot na nacionalnostite.<br />
Me|utoa, za pedago{kata evidencija koja e osnova za vodewe<br />
na pedago{kata dokumentacija i koi me|usebno se povrzani i zavisni,<br />
zakonot ja isklu~il upotrebata na makedonskiot jazik i kirilskoto<br />
pismo i predvidel pedago{kata evidencija da se vodi samo na jazikot<br />
na nacionalnostite.<br />
Spored Zakonot vo pedago{kata evidencija spa|aat dnevnikot<br />
za rabota na srednoto u~ili{te, oddelenskiot dnevnik, zapisnicite od<br />
odr`anite ispiti i drugi planirawa na nastavnikot. Dnevnikot za<br />
rabota na u~ili{teto opfa}a aktivnost na u~ili{teto vo tekot na<br />
u~ebnata godina kako {to e po~etokot i zavr{etokot na {kolskata godina,<br />
po~etokot i zavr{etokot na {kolskiot raspust, patroniot praznik,<br />
ekskurziite na u~enicite, denot na prosvetnite rabotnici, von-<br />
{kolskite aktivnosti i natprevari, sorabotka so drugite u~ili{ta,<br />
nagraduvaweto na u~ili{teto i drugi sli~ni dejnosti. Oddelenskiot<br />
dnevnik opfa}a podatoci za imeto, przimeto na u~enikot i roditelot,<br />
predmetite {to se izu~uvaat vo u~ili{teto, evidentirawe na prisutnosta<br />
i otsutnosta, ocenuvaweto na u~enikot, sodr`inata na ~asot,<br />
odnosno {to se predava na ~asot. Zapisnikot od odr`aniot ispit sodr-<br />
`i podatoci za imeto i prezimeto na u~enikot, predmetot {to go polaga,<br />
pra{awata, odgovorot, ocenata kako i sostavot na komisijata {to<br />
go vodi ispitot. Na krajot drugite planirawa na nastavnikot opfa-<br />
}aat dnevnik {to zadol`itelno treba da go vodi nastavnikot vo sekojdnevnoto<br />
planirawe na nastavniot ~as.<br />
Spored misleweto na Sudot poa|aj}i od sodr`inata na ~l. 74 od<br />
Zakonot vo koj pedago{kata evidencija vo srednoto u~ili{te opfa}a<br />
dnevnik za rabota vo srednoto u~ili{te, dnevnik na paralelkata, zapisnici<br />
od odr`anite ispiti kako i site drugi planirawa vo vospitnoobrazovnata<br />
rabota pretstavuva slu`beno-administrativna rabota<br />
koja po svojata su{tina zna~i registrirawe na opredeleni nastavni<br />
sodr`ini, odnosno registrirawe na izveduvaweto na nastavata i ocenuvaweto<br />
na u~enicite po predmetite i kako takva taa ponatamu pretstavuva<br />
izvor na pedago{kata dokumentacija kako osnova za izdavawe<br />
na soodvetni javni ispravi. Toa zna~i deka pedago{kata evidencija i<br />
pedago{kata dokumentacija se nerazdelni sodr`ini na slu`beno-administrativnata<br />
rabota na u~ili{tata kako javni institucii, poradi<br />
{to postoi i zadol`itelna obvrska za upotreba na makedonskiot jazik<br />
537
i kirilskoto pismo i pri vodeweto na pedago{kata dokumentacija i<br />
pri vodeweto na pedago{kata evidencija.<br />
So ogled na toa {to vo ~l. 73 st. 2 vo ozna~eniot del od Zakonot<br />
e predvideno pedago{kata evidencija da se vodi samo na jazikot i pismoto<br />
na koj se izvedua nastavata, Sudot oceni deka toj ne e vo soglasnost<br />
so ~l. 7 od Ustavot na Republika Makedonija.<br />
4. PRAVO NA UPOTREBA NA SVOJOT JAZIK KAKO SLU@BEN JAZIK<br />
AMANDMAN V 330<br />
Na celata teritorija vo Republika Makedonija i vo nejzinite<br />
me|unarodni odnosi slu`ben jazik e makedonskiot jazik i negovoto<br />
kirilsko pismo.<br />
Drug jazik {to go zboruvaat najmalku 20% od gra|anite, isto<br />
taka, e slu`ben jazik i negovoto pismo, kako {to e opredeleno so ovoj<br />
~len.<br />
Li~nite dokumenti na gra|anite koi zboruvaat slu`ben jazik<br />
razli~en od makedonskiot jazik, se izdavaat na makedonski jazik i negovoto<br />
pismo, kako i na toj jazik i negovoto pismo vo soglasnost so<br />
zakon.<br />
Koj bilo gra|anin koj `ivee vo edinicite na lokalnata samouprava<br />
vo koja najmalku 20% od gra|anite zboruvaat slu`ben jazik razli-<br />
~en od makedonskiot jazik, vo komunikacijata so podra~nite edinici<br />
na ministerstvata, mo`e da upotrebi koj bilo od slu`benite jazici i<br />
negovoto pismo. Podra~nite edinici nadle`ni za tie edinici na lokalna<br />
samouprava odgovaraat na makedonski jazik i negovoto kirilsko<br />
pismo, kako i na slu`beniot jazik i pismo {to go upotrebuva gra|aninot.<br />
Sekoj gra|anin vo komunikacija so ministerstvata mo`e da upotrebuva<br />
eden od slu`benite jazici i negovoto pismo, a ministerstvata<br />
odgovaraat na makedonski jazik i negovoto kirilsko pismo, kako i na<br />
slu`beniot jazik i pismoto {to go upotrebuva gra|aninot.<br />
Vo organite na dr`avnata vlast vo Republika Makedonija slu-<br />
`ben jazik razli~en od makedonskiot jazik, mo`e da se koristi vo soglasnost<br />
so zakon.<br />
Vo edinicite na lokalnata samouprava jazikot i pismoto {to<br />
go koristat najmalku 20% od gra|anite e slu`ben jazik, pokraj makedonskiot<br />
jazik i negovoto kirilsko pismo. Za upotrebata na jazicite i<br />
pismata na koi zboruvaat pomalku od 20% od gra|anite vo edinicite<br />
na lokalnata samouprava, odlu~uvaat organite na edinicite na lokalnata<br />
samouprava.<br />
538<br />
330<br />
So Amandmanot V e zamenet ~l. 7 od Ustavot.
Ova pravo go imaat pripadnicite na nacionalnostite koi pretstavuvaat<br />
mnozinstvo vo lokalnata samouprava ili koi pretstavuvaat<br />
zna~itelen broj `iteli vo lokalnata samouprava. Vo ovie dva slu~ai<br />
vo slu`bena upotreba e i makedonskiot jazik i negovoto kirilsko pismo,<br />
zaedno so jazikot i pismoto na pripadnikot na nacionanosta.<br />
ME\UNARODNI DOKUMENTI<br />
Me|unaroden pakt za gra|anski i politi~ki prava od 1966<br />
~l. 27<br />
Vo dr`avite kade {to postojat etni~ki, verski ili jazi~ki malcinstva,<br />
licata koi im pripa|aat na tie malcinstva ne mo`at da bidat<br />
li{eni od pravoto vo zaednicata so drugite ~lenovi na svojata<br />
grupa da imaat svoj sopstvne kulturen `ivot, da ja ispovedaat svojata<br />
sopstvena veroispovest i da gi vr{at verskite dol`nosti, ili da go<br />
upotrebuvaat svojot sopstven jazik.<br />
Ramkovna Konvencija za za{tita na nacionalnite malcinstva od 1994<br />
~l. 10<br />
1. Stranite se obvrzuvaat da mu go priznat na sekoj pripadnik<br />
na nacionalnoto malcinstvo pravoto na slobodna i nepre~ena upotreba<br />
na negoviot malcinski jazik doma i na javni mesta, usno i vo pi{ana<br />
forma.<br />
2. Vo podra~ja naseleni so pripadnici na naconalnite malcinstva<br />
po tradicija ili vo zna~itelen broj, dokolku takvite pripadnici<br />
toa go pobaraat i dokolku takvoto barawe odgovara na realnata potreba,<br />
Stranite }e vlo`uvaat napori, vo ramkite na mo`noto, da obezbedat<br />
uslovi za koristewe na malcinskiot jazik vo odnosite me|u tie<br />
pripadnici i administratrivnite vlasti.<br />
3. Straniet se obvrzuvaat da mu go garantiraat pravoto na sekoj<br />
pripadnik na nacionalno malcinstvo da bide informiran, vo najkus<br />
mo`en rok, na jazik {to go razbira, za pri~inite na negovoto apsewe,<br />
vidot i pri~inita za obvinenieto podignato protiv nego, kako i pravoto<br />
da se brani na toj jazik, ako e potrebno so besplatna pomo{ na<br />
preveduva~.<br />
USTAVNOSUDSKA PRAKTIKA<br />
1. So Re{enie U. br. 49/1998 od 20. 05. 1998, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 45 st. 2 od Zakonot za radiodifuznata<br />
dejnost ("SV RM," br. 20/1997).<br />
Spored navodite vo inicijativata vo st. 1 na ~l. 45 od Zakonot<br />
bilo utvrdeno deka radiodifuznata programa, radiodifuznite organizacii<br />
ja emituvaat na makedonski jazik. Vo osporeniot st. 2 na ovoj<br />
~len, sprotivno na vakvata zakonska opredelba, bilo utvrdeno deka javnoto<br />
radiodifuzno pretprijatie {to emituva programa na teritori-<br />
539
jata na Republika Makedonija, pokraj emituvaweto programi na makedonski<br />
jazik, emituva programi i na jazicite na nacionalnostite od<br />
{to proizleguvalo deka ovie dva stava ne bile usoglaseni me|u sebe.<br />
Vo ~l. 7 od Ustavot na Republika Makedonija bilo utvrdeno<br />
deka vo Republika Makedonija slu`ben jazik bil makedonskiot jazik i<br />
negovoto kirilsko pismo i samo vo edinicite na lokalnata samouprava<br />
vo koi kako mnozinstvo `iveat pripadnicite na nacionalnostite vo<br />
slu`bena upotreba, pokraj makedonskiot jazik i kirilskoto pismo, se<br />
i jazikot i pismoto na nacionalnostite na na~in utvrden so zakon i vo<br />
koi kako zna~itelen broj `iveat pripadnici na nacionalnostite pod<br />
uslovi i na na~in utvrden so zakon. Me|utoa osporenata odredba od Zakonot<br />
ne bila vo soglasnost so Ustavot, zatoa {to so emituvaweto na<br />
programite od Javnoto radiodifuzno pretprijatie i na jazikot na nacionalnostite<br />
i toj jazik stanuval slu`ben jazik vo Republika Makedonija.<br />
Na sednicata Sudot utvrdi deka spored ~l. 45 od Zakonot, radiodifuznata<br />
programa, radiodifuznite organizacii ja emituvaat na makedonski<br />
jazik, a spored osporeniot st. 2 od ovoj ~len, javnoto radiodifuzno<br />
pretprijatie, {to emituva programa na teritorijata na Republika<br />
Makedonija, pokraj emituvawe i programi na makedonski jazik<br />
emituva programi i na jazicite na nacionalnostite.<br />
Vo st. 3 na ovoj ~len e predvideno deka na podra~jata na koi<br />
kako mnozinstvo, odnosno kako zna~itelen broj `iveat pripadnici na<br />
nacionalnostite, javnite radiodifuzni pretprijatija koi vr{at dejnost<br />
na lokalno nivo emituvaat programi pokraj na makedonski jazik i<br />
na jazicite na odnosnata nacionalnost. I spored st. 4, trgovskite radiodifuzni<br />
dru{tva pokraj emituvaweto na programi na makedonski<br />
jazik, mo`at da emituvaat programi i na jazicite na nacionalnostite.<br />
Poa|aj}i od sodr`anata na ~l. 7 so Ustavot precizno e utvrden<br />
statusot na makedonskiot jazik i negovoto kirilsko pismo, kako jazik<br />
vo slu`bena i javna upotreba vo Republika Makedonija. Poa|aj}i od<br />
ovaa ustavna odredba, kako i od Zakonot za lokalnata samouprava, upotrebata<br />
na jazikot na pripadnicite na nacionalnostite, pokraj makedonskiot<br />
jazik i negovoto kirilsko pismo, isto taka, se predviduva<br />
samo vo edinicite na lokalnata samouprava, kako jazik vo slu`bena i<br />
javna upotreba, {to zna~i deka vo soodvetnite edinici na lokalnata<br />
samouprava aktite {to se donesuvaat treba da bidat na makedonski jazik<br />
i na jazikot na nacionalnostite. Me|utoa, ustavnata opredelba<br />
deka vo Republika Makedonija slu`ben jazik e makedonskiot jazik i<br />
negovoto kirilsko pismo odnosno teritorijalnata - lokalnata ograni-<br />
~enost na upotrebata na jazikot i pismoto na nacionalnostite ne go<br />
ograni~uva pravoto na pripadnicite na nacionalnostite slobodno da<br />
go izrazuvaat, neguvaat i razvivaat svojot nacionalen identitet i nacionalnite<br />
osobenosti na celata teritorija na Republika Makedonija.<br />
540
Vo delot na Preambulata na Ustavot na Republika Makedonija,<br />
koj gi opredeluva celite na Ustavot, vo pogled na nacionalnostite ja<br />
utvrduva celta "da se garantiraat ~ovekovite prava, gra|anskite slobodi<br />
i nacionalnata ramnopravnost" {to e osnova za odredbite od<br />
Ustavot {to se odnesuvaat na nacionalnostite.<br />
Spored ~l. 48 od Ustavot na Republika Makedonija pripadnicite<br />
na nacionalnostite imaat pravo slobodno da go izrazuvaat, neguvaat<br />
i razvivaat svojot identitet i nacionalnite osobenosti, a vo st. 2 na<br />
ovoj ~len e predvideno deka Republikata im ja garantira za{titata na<br />
etni~kiot, kulturniot, jazi~niot i verskiot identitet na nacionalnostite.<br />
Od ozna~enata ustavna odredba nesomneno proizleguva deka<br />
Ustavot istovremeno utvrduva prava na pripadnicite na nacionalnostite<br />
i obvrska na Republikata da ja garantira za{titata na tie prava.<br />
Spored misleweto na Sudot ustavnata garancija za slobodata na<br />
izrauzuvawe, neguvawe i razvivawe na identitetot i nacionalnite<br />
osobenosti na pripadnicite na nacionalnostite zafa}a pove}e segmenti<br />
od `iveeweto na gra|aninot i ne mo`at da se uslovat ili ograni-<br />
~at so brojnosta ili mnozinstvoto na nacionalnosta na opredeleno<br />
podra~je, odnosno mesto na `iveewe (lokalno nivo). Neguvaweto i razvivaweto<br />
na identitetot i nacionalnite osobenosti, pokraj toa {to<br />
se ostvaruva vo krugot na semejstvoto, se ostvaruva i preku razli~ni<br />
oblici na deluvawe i aktivnosti na pripadnicite na nacionalnostite.<br />
Nesomneno kako eden od oblicite preku koi se ostvaruva ovaa cel,<br />
pokraj navedenite vo ozna~enata ustavna odredba pravo na pripadnicite<br />
na nacionalnostite na nastava na svojot jazik vo osnovnoto i srednoto<br />
obrazovanie, pravo da osnovaat kulturni i umetni~ki institucii,<br />
nau~ni i drugi zdru`enija zaradi izrazuvawe, neguvawe i razvivawe<br />
na svojot identitet pretstavuvaat i radio i televiziski emisii na<br />
jazicite na pripadnicite na nacionalnostie i ova pravo, ne zna~i vospostavuvawe<br />
i voveduvawe pove}ejazi~nost vo Republikata.<br />
Od druga strana, Republikata ima ustavna obvrska da ja garantira<br />
za{titata na etni~kiot, kulturniot, jazi~niot i verskiot identitet<br />
na pripadnicite na nacionalnostite, a {to taa go ostvaruva normativno,<br />
funkcionalno, organizaciono i finansiski odnosno obvrska<br />
e na dr`avata normativno da sozdade osnovi i uslovi za ostvaruvawe<br />
na ova pravo. Vo ovaa smisla e i normativnoto ureduvawe so Zakonot<br />
deka radiodifuznite organizacii dejnosta ja vr{at vrz osnova na programa<br />
(odredbite za radiodifuznite programi se pomesteni vo posebna<br />
glava od Zakonot). Posebno so Zakonot e opredelena i sodr`inata na<br />
programite. Taka, spored ~l. 31 od Zakonot radiodifuznite organizacii<br />
dejnosta ja vr{at vrz osnova na programa. Spored st. 2 na ovoj ~len,<br />
programata sodr`i informativni, nau~no-obrazovni, kulturni, sportski,<br />
stopanski i drugi sodr`ini od interes za `ivotot i rabotata na<br />
gra|anite i preku niv se obezbeduva, osobeno, me|u drugoto, neguvawe i<br />
541
afirmirawe na makedonskata kultura i na nacionalnostite koi `iveat<br />
vo Republika Makedonija, kako i u~estvo vo kulturniot `ivot;<br />
pottiknuvawe na duhot na tolerancijata, zaemnoto po~ituvawe i razbirawe<br />
me|u individuite od razli~no etni~ko i kulturno poteklo;<br />
ednakvost na slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na<br />
ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto<br />
uveruvawe i imotnata i op{testveanata polo`ba na ~ovekot i gra|aninot<br />
i za{titata na deteto i maj~instvoto. Za sodr`inata na programata<br />
na radiodifuznite organizacii od golemo zna~ewe e i odredbata<br />
od st. 1 na ~l. 35 od Zakonot, spored koja, vo programite ne se dozvoleni<br />
emisii koi se naso~eni kon nasilno urivawe na ustavniot poredok<br />
na Republikata ili kon pottiknuvawe ili povikuvawe na voena<br />
agresija ili na razgoruvawe na nacionalna, rasna ili verska omraza i<br />
netrpelivost. Spored toa, Zakonot gi zadol`uva radiodifuznite organizacii<br />
dejnosta da ja vr{at vrz osnova na programa i pritoa precizno<br />
ja definira sodr`inata na programata. Od seto toa proizleguva deka<br />
so programite radiodifuznite organizacii se obvrzani da obezbedat<br />
pokraj informativni i nau~no-obrazovni, kulturni, sportski, stopanski<br />
i drugi sodr`ini od interes za `ivotot i rabotata na gra|anite,<br />
za koi poa|aj}i od ustavno utvrdenite prava na pripadnicite na nacionalnostite<br />
i nivnata polo`ba dr`avata, preku javnoto radiodifuzno<br />
pretprijatie treba da gi napravi dostapni za pripadnicite na nacionalnostite<br />
so emituvawe na programi i na jazicite na nacionalnostite.<br />
Spored ~l. 8 al. 1 od Ustavot, temelna vrednost na ustavniot poredok<br />
na Republika Makedonija se osnovnite slobodi i prava na ~ovekot<br />
i gra|aninot priznati vo me|unarodnoto pravo i utvrdeni so Ustavot.<br />
So ~l. 118 od Ustavot e predvideno deka me|unarodnite dogovori<br />
{to se ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot se del od vnatre-<br />
{niot praven poredok, {to zna~i deka Ustavot prifa}a direktna primena<br />
na me|unarodnite dogovori {to se ratifikuvani.<br />
Vo ovaa smisla Sudot gi ima{e predvid me|unarodnite dokumenti<br />
{to se odnesuvaat na pravata vo kulturnata sfera i na zabranata<br />
na diskriminacija vo ovaa sfera kako {to se: Univerzalnata deklaracija<br />
za pravata na ~ovekot (~l. 27 t. 1); Me|unarodniot pakt za gra-<br />
|anski i politi~ki prava (~l. 27); Dokumentite na KEBS (posebno<br />
Helsin{kiot akt od 1975 godina povrzano so ~l. 27 od Me|unarodniot<br />
pakt za gra|anski i politi~ki prava, Zavr{niot akt na Vienskata konferencija<br />
na KEBS od 1986 godina, Dokumentot za ~ovekovata dimenzija<br />
na KEBS); Ramkovnata konvencija za za{tita na nacionalnite<br />
malcinstva, usvoena od Komitetot na ministrite na Sovetot na Evropa<br />
na 10. 11. 1994, na koja i pristapi i na{ata dr`ava, a koja nesomneno<br />
pretstavuva najseopfaten od site instrumenti za za{tita na malcinstvata.<br />
Taka, spored ~l. 4 t. 2 od ovaa konvencija, stranite se obvrzuvaat,<br />
dokolku e potrebno, da donesat soodvetni merki za unapreduvawe<br />
542
vo site oblasti na ekonomskiot, op{testveniot, politi~kiot i kulturniot<br />
`ivot, za celosna i efikansa ednakvost me|u pripadnicite na<br />
nacionalnoto malcinstvo i pripadnicite na mnozinstvoto. Vo toj pogled<br />
tie }e vodat smetka za specifi~nite uslovi na pripadnicite na<br />
nacionalnite malcinstva, a vo ~l. 5, isto od ovaa konvencija e navedeno<br />
deka stranite se obvrzuvaat da gi unapreduvaat uslovite za da im<br />
ovozmo`at na pripadnicite na nacionalnite malcinstva da ja so~uvaat<br />
i razvivaat svojata kultura, kako i da gi so~uvaat su{tinskite elementi<br />
na nivniot identitet - nivnata vera, nivniot jazik, nivnite tradicii<br />
i nivnoto kulturno nasledstvo.<br />
Vrz osnova na iznesenoto, sudot smeta deka zakonskata obvrska<br />
javnoto radiodifuzno pretprijatie, {to emituva programa na teritorijata<br />
na Republika Makedonija, pokraj emituvawe na programi na makedonski<br />
jazik da emituva programi i na jazicite na nacionalnostite e<br />
oddeleno od pra{aweto za slu`beniot jazik vo Republika Makedonija<br />
i za upotrebata na jazikot na pripadnicite na nacionalnostite kako<br />
slu`ben jazik i deka ustavna osnova za osporenata odredba od Zakonot<br />
pretstavuvaat ustavnite garancii za pravata na pripadnicite na nacionalnostite<br />
slobodno da go izrazuvaat, neguvaat i razvivaat svojot<br />
identitet i nacionalnite osobenosti, a dr`avata e dol`na da sozdade<br />
normativni uslovi i vo sferata na kulturata da obezbedi ostvaruvawe<br />
na ovie ustavni garancii, poradi {to oceni deka ne mo`e da se postavi<br />
pra{aweto za nejzinata soglasnost so ozna~enite ustavni odredbi.<br />
Vakvata ocena na Sudot nao|a svoja potvrda i vo ozna~enite<br />
me|unarodni dokumenti.<br />
2. So Re{enie U. br. 27/2003 od 5. 03. 2003, Sudot ne povede<br />
postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 8 st. 2 od Zakonot za objavuvawe<br />
na zakonite i drugite propisi i akti vo "Slu`ben vesnik na Republika<br />
Makedonija" ("SV RM," br. 56/1999 i 43/2002).<br />
Spored navodite vo inicijativata so osporenata odredba se<br />
predviduvalo zakonite da se objavuvaat vo "Slu`ben vesnik na Republika<br />
Makedonija" i na drug slu`ben jazik i pismo, a ne samo na makedonski<br />
jazik i negovoto kirilsko pismo kako slu`ben jazik na celata<br />
teritorija vo Republika Makedonija i vo nejzinite me|unarodni odnosi,<br />
{to ne bilo vo soglasnost so ~l. 7 st. 1 od Ustavot.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~l. 8 st. 2 od Zakonot, zakonite<br />
se objavuvaat i na drug slu`ben jazik i pismo {to go zboruvaat<br />
najmalku 20% od gra|anite koi pripa|aat na zaednicite vo Republika<br />
Makedonija.<br />
Spored Amandman V t. 1 st. 1 od Ustavot, na celata teritorija<br />
na Republika Makedonija i vo nejzinite me|unarodni odnosi slu`ben<br />
jazik e makedonskiot jazik i negovoto kirilsko pismo, a spored st. 2,<br />
drug jazik {to go zboruvat najmalku 20% od gra|anite, isto taka, e<br />
slu`ben jazik i negovoto pismo, kako {to e opredeleno so ovoj ~len.<br />
543
Soglasno st. 5 t. 1 od ovoj amandman na Ustavot, vo organite na<br />
dr`avnata vlast vo Republika Makedonija slu`ben jazik razli~en od<br />
makedonskiot jazik, mo`e da se koristi vo soglasnost so zakon.<br />
Spored t. 2 od Amandmanot V na Ustavot, so ovoj amandman se<br />
zamenuva ~l. 7 od Ustavot na Republika Makedonija.<br />
So Zakonot za objavuvawe na zakonite i drugite propisi i akti<br />
vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," se ureduva objavuvaweto<br />
na zakonite, drugite propisi i akti vo "Slu`ben vesnik na Republika<br />
Makedonija," kako i izdavaweto na slu`benoto glasilo "Slu-<br />
`ben vesnik na Republika Makedonija". So ~l. 8 st. 1 od ovoj zakon se<br />
ureduva deka "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" se izdava na<br />
makedonski jazik i na negovoto kirilsko pismo.<br />
Soglasno st. 2 na ~l. 8 od Zakonot, koj e dopolnuvawe na ~l. 8,<br />
napraveno so Zakonot za dopolnuvawe na Zakonot za objavuvawe na zakonite<br />
i drugite propisi i akti vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"<br />
koj vlegol vo sila na 5. 07. 2002, se opredeluva deka zakonite<br />
se objavuvaat i na drug slu`ben jazik {to go zboruvaat najmalku 20%<br />
od gra|anite koi pripa|aat na zaednicite vo Republika Makedonija,<br />
{to vo konkretniot slu~aj e i predmet na osporuvawe.<br />
Trgnuvaj}i od analiza na navedenite odredbi jasno proizleguva<br />
deka slu`ben jazik vo Republika Makedonija e makedonskiot jazik i<br />
negovoto kirilsko pismo i deka toa se odnesuva na celata teritorija<br />
na Republika Makedonija i vo nejzinite me|unarodni odnosi. Vo Republika<br />
Makedonija, isto taka, slu`ben jazik i negovoto pismo e i drug<br />
jazik {to go zboruvaat najmalku 20% od gra|anite, vo ramki na opredelbite<br />
so Amandman V na Ustavot. Vo taa smisla, so st. 3 na t. 1 od<br />
ovoj amandman e uredeno deka li~nite dokumenti na gra|anite koi zboruvaat<br />
slu`ben jazik razli~en od makedonskiot jazik, se izdavaat na<br />
makedonski jazik i negovoto pismo, kako i na toj jazik i negovoto pismo<br />
vo soglasnost so zakon. So st. 4 na ovaa to~ka, se ureduvaat pra{awata<br />
na upotrebata na toj jazik vo komunikacijata pome|u gra|anite i<br />
podra~nite edinici na ministerstvata i ministerstvata i obratno, a<br />
so st. 6 na ovaa to~ka se ureduva deka vo edinicite na lokalnata samouprava<br />
jazikot i pismoto {to go koristat najmalku 20% od gra|anite e<br />
slu`ben jazik, pokraj makedonskiot jazik i negovoto kirilsko pismo.<br />
Za upotrebata na jazicite i pismata na koi zboruvaat pomalku od 20%<br />
od gra|anite vo edinicite na lokalnata samouprava, odlu~uvaat organite<br />
na edinicite na lokalnata samouprava.<br />
Za odbele`uvawe e deka vo ramkite na opredelbite za koristeweto<br />
na slu`ben jazik razli~en od makedonskiot jazik, so st. 5 od t. 1<br />
na Amandman V na Ustavot e utvrdeno deka vo organite na dr`avnata<br />
vlast vo Republika Makedonija slu`ben jazik razli~en od makedonskiot<br />
jazik, mo`e da se koristi vo soglasnost so zakon. Poa|aj}i od takvata<br />
ustavna opredelba, zakonodavecot vo funkcija na nejzinata operacionalizacija,<br />
so dopolnuvaweto na Zakonot za objavuvawe na zako-<br />
544
nite i drugite propisi i akti vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonij,"<br />
utvrdil deka zakonite se objavuvaat i na drug slu`ben jazik i<br />
pismo {to go zboruvaat najmalku 20% od gra|anite koi pripa|aat na<br />
zaednicite vo Republika Makedonija.<br />
Vrz navedenite osnovi, od 15. 07. 2002 godina, zakonite vo<br />
"Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" se objavuvaat i na albanski<br />
jazik i negovoto pismo.<br />
Trgnuvaj}i od navedenoto, spored misleweto na Sudot, pravo e<br />
na zakonodavecot, vo ramkite na opredelbite utvrdeni so Ustavot, da<br />
utvrdi koristewe na drug slu`ben jazik razli~en od makedonskiot jazik,<br />
kako {to e vo konkretniot slu~aj so osporenata odredba vo odnos<br />
na objavuvaweto na zakonite i deka na toj na~in ne se povreduvaat ustavnite<br />
principi za upotreba na slu`beniot jazik. Pritoa, Sudot<br />
oceni deka na odredbite za upotrebata na slu`beniot jazik treba da se<br />
prio|a na celovit i konzistenten na~in, a ne fragmentarno kako {to e<br />
postapeno od strna na podnositelot na inicijativata, spored koj osporenata<br />
odredba od Zakonot ne bila vo soglasnost so ~l. 7 st. 1 od Ustavot<br />
(verojatno misli na st. 1 t. 1 od Amandman V na Ustavot).<br />
So ogled na navedenoto, pred Sudot ne se postavi pra{aweto za<br />
soglasnosta na ~l. 8 st. 2 od Zakonot so odredbite od Amandman V na<br />
Ustavot.<br />
3. So Re{enie U. br. 137/2003 od 24. 12. 2003, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 5 st. 1 od Zakonot za smetkovodstvoto<br />
za neprofitnite organizacii ("SV RM," br. 24/2003).<br />
So ogled na toa {to vo osporenata zakonska odredba se predviduvalo<br />
neprofitnite organizacii delovnite knigi da gi vodat samo na<br />
makedonski jazik, podnositelot na inicijativata smeta deka taa ne<br />
bila vo soglasnost so ~l. 7 od Ustavot, pri {to ne ja sprotivstavuva<br />
posebno na nieden od {este stavovi na ovoj ~len od Ustavot.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka vo ~l. 5 st. 1 od Zakonot e utvrdeno<br />
deka neprofitnite organizacii gi vodat delovnite knigi na makedonski<br />
jazik, so arapski cifri i vrednosti izrazeni vo denari. Ako<br />
se koristat kratenki, kodovi, znaci ili simboli, mora jasno da se objasni<br />
nivnoto zna~ewe.<br />
Od sodr`inata na Amandmanot V na Ustavot na Republika Makedonija<br />
proizleguva deka toj se odnesuva na slu`benite jazici vo Republika<br />
Makedonija i nivnoto koristewe. Osven makedonskiot jazik i<br />
negovoto kirilsko pismo, vo ovoj Amandman se predviduva deka vo Republika<br />
Makedonija, isto taka, slu`ben jazik zaedno so negovoto pismo<br />
e i drug jazik {to go zboruvaat najmalku 20% od gra|anite i toa<br />
kako {to e opredeleno so ovoj Amandman.<br />
Vo ~l. 4 st. 1 od Zakonot e utvrdeno deka neprofitnite organizacii<br />
se dol`ni da vodat delovni knigi vo soglasnost so odredbite na<br />
ovoj zakon, prifatenata standardna smetkovodstvena praktika i smetkovodstveni<br />
standardi. Vo st. 2 na ovoj ~len utvrdeno e deka preku de-<br />
545
lovnite knigi se obezbeduvaat ednoobrazni evidencii i drugi oblici<br />
na evidencii so koi se obezbeduvaat sogleduvawa za sostojbata i za<br />
dvi`ewata na sredstvata, obvrskite, izvorite na sredstvata, prihodite,<br />
rashodite i rezultatot od raboteweto.<br />
Spored ~l. 5 st. 2 od Zakonot, site podatoci registrirani vo delovnite<br />
knigi i vo drugite izve{tai moraat da bidat celosni i kompletirani,<br />
navremeni, a`urirani i da bidat prezentirani hronolo{ki,<br />
odnosno to~no da go odrazuvaat vremenskiot redosled na nivnoto nastanuvawe.<br />
Spored st. 3 na ~l. 9 od Zakonot, neprofitnite organizacii, nezavisno<br />
od na~inot na vodeweto i ~uvaweto na delovnite knigi, se dol-<br />
`ni vo sekoe vreme da obezbedat dostapnost na istite, da gi ~uvaat i da<br />
gi za{titat vo rokot utvrden za toa, i moraat da garantiraat deka tie<br />
mo`at da bidat prezentirani vo sekoe vreme.<br />
Spored ~l. 10 st. 1 od Zakonot, vnesuvaweto na podatocite vo delovnite<br />
knigi mora da se zasnova vrz verodostojni, vistiniti i uredni<br />
smetkovodstveni dokumenti, koi, pak, soglasno st. 4 na istiot ~len,<br />
slu`at istovremeno i kako osnova za kontrola i revizija.<br />
Razgleduvaj}i ja osporenata zakonska odredba vo kontekst na navedenite<br />
i drugite odredbi od Zakonot za smetkovodstvoto za neprofitnite<br />
organizacii, Sudot smeta deka zakonodavecot pri utvrduvaweto<br />
na re{enieto vo osporeniot ~l. 5 st. 1 od Zakonot se rakovodel<br />
pred se od prakti~ni pri~ini, a ne so namera da go uredi koristeweto<br />
na makedonskiot jazik kako slu`ben posebno vo ovaa sfera, kako {to<br />
smeta podnositelot na inicijativata, zatoa {to negovoto koristewe<br />
kako slu`ben jazik na celata teritorija na Republika Makedonija<br />
proizleguva neposredno od samiot Amandman V na Ustavot, a ne od Zakonot.<br />
Imeno, spored misleweto na Sudot, osporenata odredba utvrduvaj}i<br />
gi elementite {to treba i mo`e da gi sodr`at delovnite knigi,<br />
kako i jazikot na koi tie se vodat, vsu{nost ureduva samo tehni~ko<br />
pra{awe vo vrska so vodeweto na smetkovodstvoto na site neprofitni<br />
organizacii {to dejstvuvaat vo Republika Makedonija, a so cel da se<br />
obezbedi ednoobrazna evidencija na podatocite koi se vnesuvaat vo delovnite<br />
knigi koi mora da bidat dostapni i prezentirani vo sekoe<br />
vreme na nadle`nite organi za kontrola i revizija.<br />
Vrz osnova na navedenoto, Sudot oceni deka so osporenata zakonska<br />
odredba ne se povreduva nieden ustaven princip od Amandman V<br />
na Ustavot na Republika Makedonija, poradi {to i ne go postavi pra-<br />
{aweto za nejzinata soglasnost so ovoj Amandman na Ustavot.<br />
546
VII. PRAVA NA STRANCITE<br />
~l. 29<br />
Strancite vo Republika Makedonija u`ivaat slobodi i prava<br />
garantirani so ustavot, pod uslovi utvrdeni so zakon i me|unarodni<br />
dogovori.<br />
Republikata im garantira pravo na azil na strancite i na licata<br />
bez dr`avjanstvo, progoneti zaradi demokratsko uveruvawe i dejstvuvawe.<br />
Ekstradicija na stranec mo`e da bide izvr{ena samo vrz osnova<br />
na ratifikuvan me|unaroden dogovor i vrz na~eloto na reciprocitet.<br />
Stranec ne mo`e da bide ekstradiran zaradi politi~ko krivi~no<br />
delo. Dejstvijata na terorizam ne se smetaat za politi~ki krivi~ni<br />
dela.<br />
1. Poimot stranec mo`e da se odredi na dva na~ini: spored pozitivna<br />
definicija - stranec e sekoe lice so stransko dr`avjanstvo ili<br />
lice bez dr`avjanstvo (apatrid, apolit), a spored negativna definicija<br />
- stranec e sekoe lice koe nema doma{no dr`avjanstvo.<br />
Polo`bata na strancite e specifi~na. Od nivnata nekoga{<br />
osobeno te{ka polo`ba (vo anti~kite dr`avi i vo Rimskoto Carstvo),<br />
331 koga na strancite se gledalo kako na neprijateli (hosties) i koga<br />
strancite kako lu|e bea napolno obespraveni i vo odnos na doma{nite<br />
dr`avjani bile tretirani kako robovi i podanici, do odredeno podobruvawe<br />
na nivnata polo`ba treba{e da pomine zna~aen period. Golem<br />
~ekor vo taa nasoka pretstavuva Francuskata revolucija od 1789 godina<br />
koga e proklamirano na~eloto na ednakvost na site lu|e.<br />
2. So pravata na strancite se zanimavaat brojni me|unarodni<br />
dokumenti. Me|u niv sekako deka se najzna~ajni: Univerzalnata deklaracija<br />
za pravata na ~ovekot od 1948, Konvencija za pravnata polo-<br />
`ba na licata bez dr`avjanstvo od 1960 i Deklaracijata za teritorijalniot<br />
azil od 1967. Celta na ovie me|unarodni konvencii vo prv<br />
red e podobruvawe na polo`bata na strancite so nejzino pribli`uvawe<br />
kon statusot na doma{niot dr`avjanin. Standardite {to gi vospos-<br />
331<br />
Vo rimskoto pravo se pravela ostra razlika me|u rimskiot gra|anin<br />
(civis Romanus) koj u`ival status civitatis i stranecot (peregrinus) koj na~elno<br />
bil bespraven. Peregrinite nemale pravo da se natprevaruvaat za izbor<br />
vo magistraturite (ius honorum), nitu pravo na glas vo narodnite sobranija<br />
(ius suffragi). Osven {to bile li{eni od politi~kite prava, tie ne mo`ele da<br />
slu`at vo legiite, nemale pravo da nasleduvaat rimski gra|anin nitu da go<br />
imenuvaat za svoj naslednik, nemale pravo na sklu~uvawe na zakonski brak<br />
(ius connubii), nemale pravo za sklu~uvawe na pravni raboti vo formite na civilnoto<br />
pravo (ius commercii).<br />
547
tavuvaat tie dokumenti za oddelnite dr`avi pretstavuvaat osnova za<br />
usvojuvawe na pozitivnopravni re{enija za ureduvawe na pravniot<br />
re`im na strancite.<br />
Za pravnata polo`ba na strancite vo Evropa od posebno zna~awe<br />
e Spogodbata za Evropskata Unija od Mastriht na dvanaesette dra-<br />
`vi ~lenki na Evropskata zaednica od 1992 godina. Vo ovoj dokument<br />
posebna novina pretstavuva silno izrazenata tendencija na celosno<br />
pribli`uvawe i izedna~uvawe na pravnata polo`ba na doma{nite<br />
dr`avjani so strancite koi se dr`avjani na nekoja od ~lenkite na Unijata.<br />
Vo vrska so toa se zboruva za nova kategorija na "gra|anin na<br />
Evropa" koj se stava nad "gra|aninot na dr`avata, ottamu {to za Evropskata<br />
zaednica se veli deka ima svoi dr`avjani. Imeno ~l. 8 na Dogovorot<br />
za Evropskata zaednica proglasuva deka sekoe lice koe ima dr`avjanstvo<br />
na nekoja dr`ava, ednovremeno e i dr`avajanin na Unijata.<br />
3. Vo ramkite na odredbata od navedeniot ~len Ustavot, vsu{-<br />
nost, gi pomestuvaat slednive prava na strancite: 1 0 slobodi i prava<br />
garantirani so ustavot, pod uslovi utvrdeni so zakon i me|unarodni<br />
dogovori, 2 pravo na azil, i 3 0 zabrana na ekstradicija poradi storeno<br />
politi~ko krivi~no delo.<br />
1 0 Slobodi i prava garantirani so ustavot, pod uslovi utvrdeni<br />
so zakon i me|unarodni dogovori. So posebni zakoni se ureduvaat<br />
pravata koi na teritorijata na Republika Makedonija im se priznavaat<br />
na strancite. Taka, na primer, spored Zakonot za zdravastvena za-<br />
{tita ili Zakonot za rabotnite odnosi se utvrduvaat uslovite pod koi<br />
strancite u`ivaat zdravstvena za{tita ili pod koi mo`at da rabotat<br />
vo Republika Makedonija. Strancite mo`at da u`ivaat i drugi prava<br />
utvrdeni so zakon i me|unaroden dogovor. So Zakonot za dvi`ewe i<br />
prestoj na strancite, pak, podrobno se ureduvaat uslovite za prestojuvawe<br />
na strancite vo Republika Makedonija.<br />
Osnovno na~elo, me|utoa, e dodeka stranec prestojuva vo nekoja<br />
dr`ava, vklu~itelno i vo na{ata, vo dene{ni uslovi toj ima celosna<br />
za{tita i re~isi se izedna~uva so doma{noto naselenie. Pritoa, edna<br />
moderna dr`ava osobeno mora da ja obezbedi ramnopravnosta na stranecot<br />
so doma{nite gra|ani pred sudovite i drugite dr`avni organi.<br />
2 0 Pravo na azil. Pod azil se podrazbira pravo na storitelot<br />
na krivi~no delo ili na liceto na koe mu se zakanuva opasnost od gonewe<br />
zaradi izvesna dejnost {to ja vr{i, so zasolnuvawe na izvesni<br />
mesta da ja u`iva za{titata na onoj na koj toa mesto mu pripa|a. 332 Pod<br />
azil, vsu{nost, se podrazbira za{titata koja dr`avata mu ja dava na<br />
poedinecot koe od nekoja od navedenite pri~ini bara zasolni{te na<br />
332<br />
Tahovi}, J. op. cit. str. 163. Vidi i Ibrahimpa{i}, Besim, Ekstradicija i<br />
pravo azila, Godi{nik pravnog fakulteta u Sarajevu, Sarajevo, 1961, str. 81-85, Avramov,<br />
S. Me|unarodno javno pravo, Savremena administracija, Beograd, 1973, str.<br />
204-205 i Zlatari}, B. Krivi~no pravo, str. 119.<br />
548
nejzinata teritorija.<br />
Vo krivi~nopravnata teorija se uka`uva deka vo inetres na<br />
obezbeduvaweto na javniot poredok, dr`avnite granici ne treba da<br />
pretstavuvaat pre~ka za kaznuvawe na storitelite na krivi~ni dela.<br />
Ottamu, nitu azilot ne treba da pretstavuva sredstvo so koe se ograni-<br />
~uva primenata na krivi~niot zakonik. Toa se odnesuva na slu~aite za<br />
izvr{uvawe na pote{ki krivi~ni dela od op{t vid. Pravoto na azil,<br />
isto taka, ne mo`e da se odnesuva nitu na licata za koi postoi osnovano<br />
somnevawe deka izvr{iile zlostorstvo protiv mirot, voeno zlostorstvo<br />
ili zlostorstvo protiv ~ove~nosta vo smisla na me|unarodnite<br />
dokumenti koi gi definiraat ovie povedenija. 333 Ottamu, ona na {to<br />
denes pravoto na azil e reducirano se odnesuva samo za storiteli na<br />
politi~ki krivi~ni dela i na begalci koi od politi~ki pri~ini ja<br />
napu{tile svojata ili teritorijata na druga dr`ava.<br />
Vo pogled na licata koi u`ivaat pravo na azil ne mo`e da se<br />
vr{i ekstradicija. Azilot, vsu{nost, i se dava za dela za koi ne se<br />
vr{i ekstradicija. Ottamu {to vo ~l. 29 od Ustavot e zagarantirano<br />
pravoto na azil na stranski dr`avjani i lica bez dr`avjanstvo, vo ~l.<br />
423 st. 2 ZKP e predvideno deka ministerot za pravda nema da dozvoli<br />
ekstradicija na stranec koj vo Republika Makedonija u`iva pravo na<br />
azil. Pravoto na azil se sostoi vo nepre~eno prestojuvawe na liceto<br />
na koe toa pravo mu e priznaeno na teritorijata na Republika Makedonija<br />
bez mo`nost za proteruvawe ili predavawe na stranska dr`ava i<br />
bez mo`nost za sudewe pred doma{nite sudovi za storeno delo.<br />
Pravoto na azil, me|utoa treba da se razlikuva od nepredavaweto<br />
na storiteli na krivi~ni dela. Po pravilo, vo slu~aj na nepredavawe<br />
na storitel na krivi~no delo (odbivawe na ekstradicijata) zamolenata<br />
dr`ava sama go zema na odgovornost takvoto lice i go kaznuva<br />
spored svoite zakoni. Sprotivno na toa, kaj pravoto na azil, liceto na<br />
koe edna dr`ava mu uka`uva takva za{tita, ne samo {to ne se kaznuva<br />
za delata za koe mu se dava pravo na azil, tuku u`iva posebna privilegija<br />
na lice koe e pod za{tita na dr`avata vo koja u`iva pravo na<br />
azil. [to se odnesuva do pra{aweto za odnosot na ekstradicijata i<br />
azilot pri odlu~uvaweto za toa dali na nekoe lice koe go bara opredelena<br />
dr`ava }e mu se odobri azil ili }e bide ekstradirano, preovladuva<br />
stojali{teto 334 deka tuka vo prv red se raboti za politi~ko pra{awe<br />
za koi va`at opredeleni pravni ramki koi se nao|aat vo brojni<br />
propisi na me|unarodnoto pravo, 335 i propisite na vnatre{noto pravo<br />
333<br />
Vakviot stav e vnesen vo Deklaracijata za teritorijalniot azil,<br />
usvoena od Generalnoto sobranie na ON vo 1967 godina.<br />
334<br />
Taka: Krapac, D. Me|unarona krivi~nopravna pomo}, Informator, Zagreb,<br />
1987, str. 31.<br />
335<br />
Me|u brojnite propisi na me|unarodnoto pravo koi se odnesuvaat<br />
na statusot na azilantite vleguvaat propisite za begalci i apatridi (apoli-<br />
549
koi se odnesuvaat na azilot. 336 Pritoa, lice na koe mu e priznaen azil,<br />
ako storilo politi~ko krivi~no delo, tomu zardi toa nema da bide<br />
ekstradirano. Me|utoa, sosema e ispravo stojali{teto, deka toga{<br />
koga se raboti za storitel na obi~no krivi~no delo, ekstradicijata ne<br />
treba da e isklu~ena, za{to e mo`na situacija toa lice da go izdejstvuvalo<br />
azilot za da ja izbegne krivi~nata odgovornost vo dr`avata vo<br />
koja go storilo deloto.<br />
- Poseben praven status, vo opredelen del razli~en od onoj koj<br />
inaku va`i za strancite imaat begalcite. 337 Pod poimot begalec se podrazbira<br />
lice koe prebegnalo na stranska teritorija poradi progon<br />
vrz rasna, verska i nacionalna osnova, ili poradi politi~}i sfa}awa<br />
i pripadnost na opredelena op{testvena grupa. Begalecot e stranec vo<br />
sekoja zemja vo koja }e se zatekne, a so ogled na pri~inite poradi koi<br />
moral da ja napu{ti svojata zemja e li{en od diplomatskata za{tita<br />
{to me|unarodnoto pravo ja predviduva so posredstvo na dr`avite.<br />
Inaku, soglasno odredbite od me|unarodnite konvencii, dr`avite<br />
prezemaat obvrska deka begalcite nema da gi proteraat od svojata<br />
teritorija, so isklu~ok koga toa go nalagaat nacionalnata bezbednost<br />
ili potrebite na javniot poredok so toa {to se dol`ni na begalcite<br />
da im ostavat razumen rok vo koj tie mo`at da pobaraat priem vo druga<br />
dr`ava. Pritoa, dr`avata nikoga{ ne mo`e da gi vrati begalcite vo<br />
zemjata kade {to nivnata sloboda ili `ivot bi mo`ele da bidat zagroti),<br />
kako, na primer, Konvencijata za me|unarodniot status na na begalcite od<br />
1933, Konvencijata za pravniot status na begalcite od 1951 godina so Protokol<br />
od 1967 godina, Konvencijata za pravna polo`ba na licata bez dr`avjanstvo<br />
od 1954, Me|unarodniot pakt za ekonomski, socijalni i kulturni prava<br />
od 1966. Ovde treba da se spomne i ~l. 14 od Univerzalnata deklaracija za pravata<br />
na ~ovekot od 1948, vo koj se predviduva deka sekoj ima pravo da bara zasolni{te<br />
od progon osven za krivi~ni dela na op{tiot kriminalitet i delata<br />
koi im se sprotivni na na~elata na povelbata na ON. Vo taa smisla Generalnoto<br />
sobranie na ON ja prifati i Rezolucijata 2312 (XXII) so koja na dr`avite<br />
~lenki im se prepora~uva da im dadat zasolni{te na licata koi se povikuvaat<br />
na spomenatata odredba od Univerzalnata deklaracija.<br />
336<br />
Vidi: Zakon za azil i privremena za{tita ("SV RM," br. 49/2003).<br />
337<br />
Ovde potsetuvame deka na inicijativa na ON, na konferencija vo<br />
@eneva od 1951 e usvoena Konvencijata za polo`bata na begalcite, koja<br />
vleze vo sila vo 1954. So ogled na toa {to ovaa konvencija se odnesuva{e samo<br />
na begalcite koi takov status steknale pred 1951 godina, vo 1967 e donesen<br />
Protokol so koj e pro{irena Konvencijata, odnosno so me|unarodnopravna<br />
za{tita se opfateni site postojni i idni begalci. So cel pak da se olesni polo`bata<br />
na begalcite vo 1951 god. od strana na ON e formiran Visokiot komesarijat<br />
za begalci so zada~a da im dava me|unarodna za{tite i pomo{ na<br />
vladite na ~ija teritorija se nao|aat begalci. Visokiot komesarijat e privremena<br />
institucija, me|utoa negoviot mandat postojano se prodol`uva.<br />
550
zeni. Od drug strana, begalcite imaat obvrska sprema zemjata vo koja<br />
se nao|aat. Taka, na primer, begalecot mora da gi po~ituva zakonite i<br />
propisite kako ii merkite za odr`uvawe na javniot red. Za begalcite<br />
va`i i zabranata za vr{ewe na politi~ki aktivnosti.<br />
Begalecite imaat pravo na izbor na mestoto na prestojuvawe i<br />
sloboda na dvi`ewe. Za taa cel, dr`avata na ~ija teritorija tie prestojuvaat<br />
treba da gi snabdi so patni ispravi spored poseben obrazec<br />
utvrden so Konvencijata za polo`bata na begalcite. Dr`avata na ~ija<br />
teritorija tie prestojuvaat e dol`na da im ja pru`i i seta ostanata<br />
administrativna pomo{ vo pogled na izdavaweto na uverenija koi inaku<br />
redovno gi izdava nacionalnata vlat.<br />
Okon~uvaweto na statusot begalec e mo`no preku asimilacija<br />
i naturalizacija. Vtor na~in pretstavuva dobrovolnata repatrijacija<br />
na begalecot vo zemjata koja ja napu{til. Posledniot na~in pretstavuva<br />
preseluvawe na begalecot vo treta zemja.<br />
Spored na{eto zakonodavstvo priznaen begalec e stranec za koj<br />
po ispituvawe na negovoto barawe e utvrdeno deka gi ispolnuva uslovite<br />
oprdeleni so Konvencijata za statusot na begalcite od 1951 i<br />
Protokolot za statusot na begalcite od 1967 godina, odnosno "lice<br />
koe poradi opravdan strav deka }e bide progoneto zaradi svojata rasa,<br />
vera, nacionalnost, pripadnost na odredean socijalna grupa ili poradi<br />
svoeto politiko uveruvawe, e nadvor od dr`avata ~ii dr`avjanin e<br />
i ne mo`e, ili poradi takov strav, ne saka da bide pod za{tita na taa<br />
dr`ava ili koe dokolku e bez dr`avjanstvo e nadvor od dr`avata vo<br />
koja imalo voobi~aeno mesto na prestoj, ne mo`e ili poradi takov<br />
strav ne saka da se vrati vo nea.<br />
- Posebno mesto zazema problemot na apatridite. Apatridite<br />
se lica bez dr`avjanstvo. Mo`no e poimot begalec i apatrid da se stekne<br />
vo edna li~nost, me|utoa vo su{tina toa se dva razli~ni poimi.<br />
Poimot begalec e vrzan za politi~ki momenti, t.e. za progouvawe na<br />
lice vrz politi~ka, rasna ili verska osnova. Nasproti toa, poimot<br />
apatrid e vrzan za pravni momenti. Edno lice mo`e da ostane bez dr`avjanstvo<br />
poradi toa {to: 1 0 e rodeno od roditeli ~ie dr`avjanstvo ne<br />
e regulirano, 2 0 go otka`alo dr`avjanstvoto vo edna zemja, a ne go steknalo<br />
vo druga, ili 3 0 poradi sudir na zakoni ili sukcecija na dr`avi.<br />
Dr`avjanstvoto e vrska me|u dr`avata i poedinecot, pa i me|u<br />
poedinecot i me|unarodniot poredok. Toa e status od koj za poedinecot<br />
proizleguvaat opredeleni prava i opredleni obvrski vo odnos na dr`avata.<br />
Liceto bez dr`avjanstvo e li{eno od obvrskite, no i od pravnata<br />
za{tita od strana na dr`avata. Poa|ajki od idejata na Univerzalnata<br />
deklaracija za pravata na ~ovekot "deka site lu|e bez razlika<br />
treba da gi u`ivaat osnovnite ~ove~ki prava," vo 1954 godina, ON<br />
svika konferencija na koja e usvoena Konvencijata za pravnata po-<br />
551
lo`ba na licata bez dr`avjanstvo. 338<br />
3 0 Zabrana na ekstradicija poradi storeno politi~ko krivi~no<br />
delo. Ekstradicijata se sostoi vo toa {to dr`avata na ~ija teritorija<br />
se nao|a storitelot na krivi~noto delo (zamolena dr`ava),<br />
vr{i negovo predavawe, poradi sudewe ili izvr{uvawe na krivi~na<br />
sankcija, na dr`avata koja toa go bara (dr`ava molitel), ako postojat<br />
neophodnite uslovi predvideni so dogovor ili so zakon. Osnovot na<br />
ekstradicijata se nao|a vo zaemnata korist na dr`avite da se kazni<br />
storitelot na krivi~noto delo od strana na dr`avata kade {to deloto<br />
e izvr{eno (da go ostvari svoeto pravo na kaznuvawe sprema lica koi<br />
ne se nao|aat na nejzina teritorija). So ekstrdicijata, vsu{nost, dr`avata<br />
se otka`uva od sopstvenata represivna vlast vo interes na efektuirawe<br />
na represivnata vlast na dr`avata koja bara ekstradicija.<br />
Kako pravni ograni~uvawa na ekstradicijata Konvencijata za<br />
ekstracicija na Sovetot na Evropa gi vostanovuva dr`avjanstvoto na<br />
zamolenata dr`ava, na~eloto na prostorno va`ewe na krivi~niot zakonik<br />
(~l. 7), vidot na krivi~noto delo (politi~ki i voeni krivi~ni<br />
dela (~l. 3 i 4), i opredeleni procesni pre~ki kako {to se: ne bis in<br />
idem (~l. 9), litispendencija (~l. 8) i zastaruvawe na goneweto ili<br />
izvr{uvaweto na kaznata (~l. 11).<br />
Poimot na politi~kite krivi~ni dela e dosta kontroverzen i<br />
ottamu sekoja dr`ava pretpazlivo i samostojno go opredeluva. Vo teorijata<br />
pak, tie voobi~aeno se odreduvat kako dela izvr{eni od politi~ki<br />
motivi naso~eni protiv op{testveno-politi~koto i dr`avnoto<br />
ureduvawe na opredelena dr`ava i vo osnova se pravi razlika me|u ~isti<br />
politi~ki krivi~ni dela i tn. relativni krivi~ni dela.<br />
a) ^istite (pravi ili apsolutni) politi~ki krivi~ni dela<br />
se onie kaj koi objekt na dejstvieto e dr`avata i instituciite na politi~kiot<br />
sistem, a objektot na za{tita isklu~ivo nekoe politi~ko<br />
dobro (oblikot na vlasta, osnovite na dr`avnoto i op{testvenoto ureduvawe,<br />
suverenitetot, nezavisnosta, teritorijalniot integritet i bezbednosta<br />
na dr`avata) {to po site svoi obele`ja imaat takva priroda<br />
i so niv istovremeno ne se povreduva ili zagrozuva privatnoto dobro<br />
ili pravo. 339 Tie se pojavuvaat samo kako politi~ki krivi~ni dela. Ti-<br />
338<br />
Sodr`inata na Konvencijata vo pogled na li~niot status na licata<br />
bez dr`avjanstrvo i nivnata pravna polo`ba, vo na~elo, mutatis mutandis, e<br />
identi~na so sodr`inata na Konvencijata za begalcite. Liceto bez dr`avjanstvo<br />
ne mo`e da se protera od zemjata vo koja pretstojuva, osven vo slu~aj<br />
koga toa go nalagaat pri~ini na dr`avnata bezbednost ili javniot red. Za<br />
eliminirawe na apatridite kako pojava, dr`avite dogovorni~ki se obvrzaa<br />
deka, vo granicite na mo`noto, }e ja olesnat asimilacijata i naturalizacijata<br />
na licata bez dr`avjanstvo, deka }e go zabrzaat procesot na naturalizacija<br />
i }e gi smalat taksite i tro{ocite na taa postapka.<br />
339<br />
^istite politi~ki krivi~ni dela se vnesuvaat vo krivi~nite zako-<br />
552
pi~en primer za vakvi dela se predavstvoto i {piona`ata. Site avtori<br />
se soglasuvaat deka takvite dela ne doa|aat predvid za ekstradicija.<br />
b) Relativnite (nepravi ili me{oviti) politi~ki krivi~ni<br />
dela se delat na kompleksni i koneksni.<br />
- Kompleksni politi~ki krivi~ni dela pretstavuvaat poslo-<br />
`en problem od ~istite politi~ki krivi~ni dela. Su{tinata na problemot<br />
e vo toa {to kaj nekoi dela pokraj politi~kiot motiv (element<br />
od subjektivna priroda) postojat i drugi elementi (od objektivna priroda)<br />
koi se sostojat vo napad, odnosno zagrozuvawe na privatnoto pravno<br />
za{titeno dobro. Ovoj vtor element se projavuva kako obi~en<br />
(op{t) kriminal. Nakratko, kompleksnite krivi~ni krivi~ni dela se<br />
definiraat kako dela so koi se napa|a izvesno pravno dobro (obi~ni<br />
krivi~ni dela), no koi se prezemeni od politi~ki motivi (naso~eni<br />
protiv nekoe politi~ko dobro). Kako tipi~en primer za vakvo delo se<br />
naveduva ubistvoto na pretsedatel na dr`avata, odnosno na ~len na<br />
pretstavni~ko telo od politi~ki pobudi (na primer: so namera za podrivawe<br />
na vlasta). Napadot vrz pretsedatelot i pretstavnicite na vlasta<br />
od politi~ki pobudi e politi~ko krivi~no delo, a li{uvaweto od<br />
`ivot na nekoe lice e obi~no ubistvo.<br />
Vo pravnata teorija dolgo vreme bea podeleni mislewata za<br />
primenata na ekstradicijata za ova krivi~no delo. Za privrzanicite<br />
na objektivnata teorija (politi~ki krivi~ni dela se onie dela {to<br />
se naso~eni protiv organiziraweto i funkcioniraweto na opredelena<br />
dr`ava: re{ava~ka e prirodata na tie dela), ovie dela sekoga{ doa|aat<br />
predvid za ekstradicija, za{to objektot e toj koj gi razlikuva politi-<br />
~kite od drugite dela, a ovde vo prv red se raboti za povreda na dobro<br />
koe sekoga{ e za{titeno vo site pravni sistemi. Me|utoa, za privrzanicite<br />
na subjektivnite teorii (politi~ko e sekoe delo {to e storeno<br />
od politi~ki pobudi: re{ava~ki e motivot na storitelot), ni kompleksnite<br />
krivi~ni dela nikoga{ ne mo`at da se zemat predvid za<br />
ekstradicija. Ottamu se pravi obid da se najde prifatlivo kompromisno<br />
re{enie vo principot na dopolnitelniot element, odnosno vo tn.<br />
sistem na prete`nost (predominacija) 340 kaj ovie krivi~ni dela.<br />
nici vo posebna glava so soodveten naziv. Taka i vo na{iot KZ, Glava XXVIII<br />
- Krivi~ni dela protiv dr`avata.<br />
340<br />
Ovoj princip e poznat i kako {vajcarska teorija na prete`nost<br />
(predominacija) za{to za prv pat be{e vnesena vo nejziniot zakon za ekstradicija<br />
od 1892 godina. Spored nea za edno delo da se smeta za politi~ko potrebno<br />
e da se ispolnat tri uslovi: 1 0 deloto da e storeno od ~isto politi~ki motivi,<br />
2 0 da postoi neposredna vrska me|u deloto i celta na nekoe politi~ko<br />
dvi`ewe za da se izvr{i promena na op{testveno politi~koto ureduvawe vo<br />
nekoja zemja, i 3 0 politi~kiot element da prete`nuva nad obi~niot kriminal.<br />
Taa prete`nost se ocenuva spored odnosot na celta i sredstvata na izvr{enoto<br />
delo. Imeno, za da se raboti za politi~ko krivi~no delo, upotrebenite<br />
553
Spored ova gledi{te, vo sekoj konkreten slu~aj treba da se ispituva<br />
koe delo prete`nuva. Ako prete`niot karakter e na politi~kiot delikt<br />
(ako vo krivi~noto delo dominiraat obele`ja od politi~ka priroda),<br />
toga{ ne se vr{i predavawe. Vo sprotiven slu~aj mo`e da dojde<br />
do predavawe.<br />
Me|unarodnata praktika zastana na stojali{te deka kompleksnite<br />
krivi~ni dela treba da se tretiraat kako politi~ki krivi~ni<br />
dela, a vo brojnite bilateralni me|unarodni dogovori za ekstradicija<br />
~esto e vklu~en i tn. atentatorski princip (atentatorskata klauzula).<br />
341 Atentatorskiot princip ili klauzula prestavuva eden od na~inite<br />
da se ograni~i poimot na politi~koto krivi~no delo i zabranata<br />
za ekstradicija na delata na terorizam. 342 Principov me|utoa ima i<br />
brojni nedostatoci poradi koi e izlo`en na opravdani kritiki. 343<br />
sredstva za postignuvawe na politi~kata cel ne smeeat da bidat nesrazmerni<br />
so povredata na napadnatoto dobro.<br />
341<br />
Atentatorska klauzula (poznata i kako Belgiski princip) za prv<br />
pat e vnesena vo francusko-belgiskiot dogovor za ekstradicija od 1856 godina<br />
i novelata na belgiskiot zakon za ekstradicija od istata godina, po obidot na<br />
atentatot vrz Napoleon III od 1854 godina, od strana na dvajca francuzi od<br />
koi edniot uspeal da pobegne vo Belgija. Nejzinata su{tina e povrzana so<br />
potrebata da se vospostavat slu~ai na krivi~ni dela (inkriminacii so koi se<br />
{titat posebni, to~no opredeleni pravni dobra) koi ne mo`at da se okvalifikuvaat<br />
kako politi~ki delikt. Takov e slu~ajot na primer, so ubistvo<br />
ili obidot za ubistvo na {efot na dr`avata ili na ~len na negovoto semejstvo<br />
koj se izzema od krugot na zabranata za predavawe na politi~ki delinkventi.<br />
Me|utoa, vo mnogu slu~ai pod ova pravilo potpa|aat i potpretsedatelot,<br />
guvernerot kako i drugi dr`avni funkcioneri. Tupurkovki, V. Razlikata<br />
pome|u ~isto politi~kite i relativno politi~kite krivi~nio dela pri ekstradicijata,<br />
Godi{nik na Pravniot fakultet vo Skopje, Skopje, 1974, str. 613.<br />
342<br />
Teroristi~kite akti koi vo poslednite decenii se karakteriziraat<br />
so izrazena bezobyirnost, doveduvaat vo opasnost {irok krug na gra|ani i<br />
imaat za cel ostvaruvawe na teror, ne se smetaat za politi~ki krivi~ni dela<br />
spored mnogu pove}estrani konvencii od razni oblasti. Me|u niv poop{to zana~ewe<br />
ima Evropskata konvencija za suzbivawe na terorizmot na Sovetot na<br />
Evropa.<br />
343<br />
"So pravo se smeta deka ako se dozvoli ekstradicija na lice {to<br />
posegnalo vrz `ivotot na {ef na dr`avata, atentatorskiot princip go ignorira<br />
faktot deka takvoto delo bezdrugo e od politi~ka priroda. Ova pravilo<br />
se kritikuva i poradi svojata tesnina, {to ne izgleda logi~no, a se sostoi vo<br />
toa {to dozvoluva ekstradicija za delo protiv {ef na dr`ava, no ne i protiv<br />
poniski funkcioneri. Od druga strana, isto taka, se smeta deka atentatorskiot<br />
princip e preterano {irok vo smisla {to go negira pravoto na azil duri i<br />
toga{ koga krivi~noto delo bilo storeno vo ek na revolucija ili gra|anska<br />
vojna, ili pak koga ubistvoto na {efot na dr`avata e edinstven na~in da se<br />
554
- Koneksni krivi~ni dela se povod za u{te po{iroki diskusii<br />
me|u pravnite teoreti~ari. Se raboti za krivi~ni dela koi dobivaat<br />
politi~ki karakter poradi okolnostite pod koi se izvr{eni. Imeno<br />
kako koneksni krivi~ni dela se podrazbiraat obi~nite dela so koi se<br />
podgotvuva napad na nekoe politi~ko dobro, koi se sredstvo za izvr-<br />
{uvawe na ~isto politi~ko krivi~no delo (podgotvuvawe, pomagawe)<br />
ili stojat vo vrska so ovie dela (prikrivawe). 344 Takvi se na primer,<br />
razni ubistva, razoruvawa, pale`i, nasilstvata i sli~no, za vreme na<br />
bunt ili gra|anska vojna. Politi~kata cel ili motiv na ovie dela im<br />
davaat politi~ki karakter, za{to tie dela se poka`ale kako neophodni<br />
za uspehot (ostvaruvaweto) na ~isto politi~koto krivi~no delo. 345<br />
Vo pogled na ekstradicijata koneksnite krivi~ni dela se tretiraat<br />
kako ~istite krivi~ni dela. Me|utoa, isklu~itelno mo`e da se vr{i<br />
ekstradicija i za ovie krivi~ni dela ako se raboti za takvi dela koi<br />
vo slu~aj na vojna se smetaat kako sprotivni na voenite obi~ai spored<br />
pravilata na me|unarodnoto pravo (krivi~ni dela koi se sostojat vo<br />
izvr{uvawe na nekoe varvarsko nasilstvo). Vo takvi slu~ai koneksnoto<br />
krivi~no delo prestanuva da bide politi~ko krivi~no delo i se<br />
tretira kako obi~no delo. 346 Na toj na~in zna~itelno e stesnet poimot<br />
na politi~koto krivi~no delo.<br />
Na teoretski plan se napraveni pove}e obidi za razdeluvawe na<br />
politi~kite od obi~nite dela, odnosno delata koi treba da bidat<br />
predmet na ekstradicija. Eden od tie obidi za ograni~uvawe na relativnite<br />
krivi~ni dela na negativen na~in e vnesen vo razolucijata na<br />
Institutot za me|unarodno pravo od zasedanieto vo @eneva (1892 godina).<br />
347 Vo nego se predlaga konstrukcijata na tn. socijalen zlostor (podojde<br />
do odredena politi~ka promena. Tupurkovski, V. op. cit. str. 613-614. Vo<br />
ovaa smisla i Ibrahimpa{i}, B. Ekstradicija i pravo azila, Godi{nik pravnog fakulteta<br />
u Sarajvu, Sarajevo, 1961, str. 87.<br />
344<br />
"Koneksni krivi~ni dela se obi~ni krivi~ni dela storeni vo vreme<br />
na politi~ki borbi, prevrati, buntovi, gra|anski vojni, pri {to tie dela<br />
se javuvaat ili kako sredstvo za da se izvr{i napad vrz nekoe politi~ko dobro<br />
ili kako posledica od takov napad ili pak negova podgotovka (na primer,<br />
obivawe trgovski du}an so oru`je zaradi odzemawe na oru`jeto potrebno za<br />
bunt ili ubistvo na politi~ki protivnik vo vreme na bunt).<br />
345<br />
Ibrahimpa{i}, B. op. cit. str. 87.<br />
346<br />
Ovde se raboti za tn. sistem na voeni obi~ai sozdaden specijalno<br />
za relativnite koneksni politi~ki krivi~ni dela. Osnovniot prigovor na<br />
ovoj sistem se sostoi vo toa deka celosno e nesiguren, ottamu {to nitu edna<br />
vlada na buntovnicite ne im go priznava statusot na zavojuvana strana i vrz<br />
niv ne gi primenuva voenite pravila, obi~ai i voeni zakoni. Ibid, str. 88.<br />
347<br />
Vo ovaa rezolucija stoi: "Ekstradicijata ne e dozvolena za ~isto<br />
politi~ki zlostorstva i delikti" (~l. 1). "Taa, isto taka, nema da bide dozvolena<br />
za me{oviti kompleksni i koneksni zlostorstva i delikti, koi u{te se<br />
555
liti~ko-socijalno krivi~no delo). Stanuva zbor za takvo krivi~no<br />
delo {to e naso~eno protiv celokupnoto op{testveno ureduvawe na<br />
nekoja zemja (protiv osnovnite temeli na organizacijata na op{testvoto)<br />
za koe treba sekoga{ da postoi mo`nost za ekstradicija. Ovaa<br />
nasoka ja sledi i Evropskata konvencija za spre~uvawe na terorizmot<br />
od 1977 godina koja vo ~l. 1 naveduva redica krivi~ni dela koi vo pogled<br />
na ekstradicijata nema da se smetaat za politi~ki delikt nitu<br />
kako delo povrzano so nego.<br />
Natamo{no ograni~uvawe na zabranata na predavawe na politi~ki<br />
delinkventi pretstavuvaat slu~aite na me|unarodni krivi~ni<br />
dela za koi se smeta deka gi napa|aat dobrata koi se zaedni~ki za celokupnata<br />
me|unarodna zaednica i koi se inkriminirani vo oddelni pove}estrani<br />
konvencii (na primer, zlostorstva protiv mirot i ~ove{tvoto,<br />
voeni zlostorstva, genocid, uni{tuvawe na istoriski i kulturni<br />
spomenici i dr.). Nekoi konvencii predviduvaat obvrska za ekstradicija<br />
na takvi dela, ograni~uvaj}i im ja mo`nosta da se povikuvaat na<br />
politi~kiot karakter (primer, Konvencijata za spre~uvawe i kaznuvawe<br />
na genocid od 1948, Konvencijata za kaznuvawe i spre~uvawe na<br />
zlostorstvata na aparhejdot od 1973 godina). I @enevskite konvencii<br />
za voenoto pravo od 1949 godina go vospostavuvaat na~eloto aut dedere,<br />
aut punire (ili se predava ili se kaznuva) za voeni zlostorstva, odnosno<br />
opredeluvaat deka za niv mo`e da se odobri ekstradicija. Toa go podr-<br />
`uva i rezolucijata na IV sekcija na X Me|unaroden kongres za krivi~no<br />
pravo. 348 Stavot za ekstradicija na storitelite na ovie zlostorstva,<br />
nezavisno od politi~kite motivi, e sodr`an i vo Konvencijata za<br />
nezastarivost na voenite zlostorstva i zlostorstvata protiv ~ove{tvoto<br />
kako i za ekstradicija na nivnite izvr{iteli, usvoena od generalnoto<br />
sobranie na ON vo 1968 godina. Dr`avite potpisni~ki se obvrzani<br />
da gi primenat site vnatre{ni merki nu`ni za odobrenie, soglasno<br />
so me|unarodnoto pravo za ekstradicija na storitelite na ovie<br />
dela. Odredbi za nepriznavawe na politi~kiot karakter na oddelni<br />
me|unarodni dela sre}avame i vo drugi konvencii (Konvencijata za<br />
kaznuvawe na falsifikuvaweto pari od 1920 godina gi smeta ovie dela<br />
nare~eni i relativni politi~ki delikti, so toa da ne se raboti za najte{ki<br />
zalostori od stojali{te na moralot i op{toto pravo, kako {to se ubistva,<br />
telesni povredi i obid na ovie dela, napad vrz imotot so predizvikuvawe<br />
po`ar, poplava kako i te{ka kra`ba, imeno takvi dela koi se izvr{eni so<br />
upotreba na sila ili so oru`je vo raka" (~l. 2). "[to se odnesuva do delata<br />
izvr{eni vo tekot na bunt ili gra|anska vojna, od ednata ili drugata strana<br />
anga`irana vo borbata i za sopstvenite interesi, tie }e mo`at da bidat<br />
predmet na ekstradicija ako pretstavuvaat odiozni dela na varvarstvo i vandalizam,<br />
koi se zabraneti so voenite obi~ai me|utoa, samo po zavr{uvaweto na<br />
buntot ili na gra|anskata vojna" (~l. 3).<br />
348<br />
Krapac, D. Medjunarodna krivi~nopravna pomo}, str. 43-44.<br />
556
za op{ti, bez ogled na motivite na storitelot). I Evropskata konvencija<br />
za ekstradicija ne gi vklu~uva vo podra~jeto na primenata na<br />
ovaa zabrana delata za koi postoi obvrska za gonewe spored me|unarodni<br />
dogovori. 349<br />
Vo najnovo vreme vo nekoi konvencii vo zakonite na opredeleni<br />
dr`avi se predviduva mo`nost i za edno ograni~uvawe na ekstradicijata.<br />
Stanuva zbor za re{enie spored koe zamolenata zemja treba da<br />
ja odbie ekstradicijata ako se pojavi somnenie deka baraweto za predavawe<br />
za obi~no krivi~no delo, vsu{nost, e podneseno ottamu dr`avata<br />
molitel da goni i kaznuva lice poradi rasni, nacionalni, religiozni<br />
ili politi~ki pri~ini. Ovaa odredba koja e vnesena i vo ~l. 3. st. 2<br />
na Evropskata konvencija za ekstradicija, vo teorijata naj~esto se<br />
opravduva so argumentot deka ovozmo`uva za{tita od esktradirawe na<br />
lica koi vo zamolenata dr`ava u`ivaat pravo na azil. Sepak, mo`e da<br />
se ka`e deka dominiraat sprotivnite stojali{ta spored koi so odbivaweto<br />
na ekstradicija od ovie pri~ini, otvoreno se uka`uva nedoverba<br />
i somnenie kon pravo<strong>sudstvo</strong>to na drugata dr`ava i deka pretstavuva<br />
ocenuvawe na nejzinite politi~ki priliki. 350 Na{ata zemja ne go<br />
prifa}a vnesuvaweto na ovaa odredba vo bilateralnite dogovori.<br />
I na{eto pravo ja poznava zabranata na predavawe na politi-<br />
~ki delinkventi. Zabrana e sodr`ana ne samo vo ~l. 29 st. 3 od Ustavot,<br />
tuku i vo ~l. 518 st. 2 ZKP i vo site na{i dogovori za ekstradicija. 351<br />
ME\UNARODNI DOKUMENTI<br />
Univerzalna deklaracija za pravata na ~ovekot od 1948<br />
~l. 14<br />
(1) Sekoj ima pravo da bara i da u`iva vo druga zemja azil od<br />
progonuvawe.<br />
(2) Na ova pravo nikoj ne mo`e da se povikuva vo slu~aj na progonuvawe<br />
koe e zasnovano na nepoliti~ki krivi~ni dela ili poradi<br />
postapkite sprotivni na celite i na~elata na Obedinetite nacii.<br />
Evropska konvecija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovnite<br />
slobodi od 1950<br />
~l. 16<br />
Niedna od odredbite od ~lenovite 10, 11 i 14 ne mo`e da se tolkuva<br />
kako zabrana na visokite strani dogovoreni~ki da postavuvaat<br />
349<br />
Kambovski, V. Ekstradicija, Godi{nik na fakultetot za bezbednost<br />
vo Skopje, Skopje. 1985, str. 103.<br />
350<br />
Pove}e za ovaa problematika Dimitrijevi}, V. Politi~ko krivi~no delo i<br />
ekstradicija, JRKKP, Beograd, 1968/2, str. 215-218.<br />
351<br />
Za ekstradicijata podrobno: <strong>Sulejmanov</strong>, Z. Krivi~no pravo, op{t<br />
del, str. 87-104, Krivi~no procesno pravo str. 487-507 i Me|unarodna krivi-<br />
~nopravna pomo{, str. 45-149.<br />
557
ograni~uvawa vo politi~koto dejstvuvawe na strancite.<br />
Protokol br. 7 kon Evropska konvecija za za{tita na ~ovekovite<br />
prava i osnovnite slobodi od 1950<br />
~l. 1<br />
1. Staranec koj legalno prestojuva na teritorijata na edna dr`ava<br />
ne mo`e od nea da bide proteran, osven zaradi izvr{uvawe na odluka<br />
donesena vo soglasnost so zakon pri {to }e mu bide ovozmo`eno:<br />
a) da gi iznese pri~inite protiv negovoto proteruvawe,<br />
b) negoviot slu~aj da bide preispitan, i<br />
c) da mu se ovozmo`i za taa cel da bide zastapuvan pred nadle-<br />
`en organ ili pred liceto ili licata koi toj organ gi opredelil.<br />
2. Stranec mo`e da bide proteran pred ostvaruvawe na svoite<br />
prava navedeni vo stavot 1-a, b, s od ovoj ~len, dokolku toa proteruvawe<br />
e neophodno vo interes na javniot red ili dokolku se zasnova vrz<br />
pri~ini na nacionalnata bezbednost.<br />
*<br />
^lenovite 10, 11 i 14 od Evropskata konvencija garantiraat to-<br />
~no opredeleni slobodi i prava na sekoe lice {to spa|a vo ramkite na<br />
jurisdikcijata na dr`avata vo pra{awe, bez ogled na okolnosta ~ie<br />
dr`avjanstvo poseduva soodvetnoto lice. Toa, se razbira, va`i samo<br />
dokolku navedenite ~lenovi se tolkuvaat izolirano od ~l. 16 na Konvencijata.<br />
Imeno, ovaa odredba sodr`i ograni~uvawe na spomenatite<br />
prava vo odnos na licata koi ne se dr`avjani na soodvetnata dr`ava.<br />
Spomenatite prava se ograni~uvaat vo odnos na strancite samo dokolku<br />
istite se praktikuvaat kako sostaven del na politi~ka aktivnost.<br />
Poprecizno, ~l. 16 go ograni~uva praktikuvaweto na pravata garantirani<br />
so ~l. 10, 11 i 14 od Konvencijata kako sostaven del na po{irokata<br />
politi~ka aktivnost, a ne voop{to. Za site drugi potrebi i vo<br />
site drugi oblasti strancite i ponatamu prodol`uvaat da gi u`ivaat i<br />
praktikuvaat spomenatite prava pod ednakvi uslovi so licata - dr`avjani<br />
na dr`avata vo pra{awe. 352<br />
352<br />
So ogled na faktot deka ~l. 10 i 11 samite predviduvaat izvesni restrikcii<br />
{to se odnesuvaat na site lica bez ogled na nivnata politi~ka i<br />
pravna vrzanost so dr`avata vo pra{awe, a vo interes na nacionalnata bezbednost<br />
i javnata sigurnost, odnosno spre~uvawe neredi, o~igledno ~l. 16 ima<br />
predvid sosema poinakov inetres, najverojatno takov koj e povrzan so za{titata<br />
na dobrite odnosi me|u dr`avite. Tokmu vo ovaa smisla zabranata na<br />
demonstracii organizirani od strana na stranci naso~eni protiv postoe~kiot<br />
re`im vo druga dr`ava ne pretstavuvaat kr{ewe na ~l. 10 od Konvencijata.<br />
Dr`avata, isto taka, mo`e da gi ograni~i spomenatite prava na stranci duri<br />
i koga tie ne pretstauvaat zakana za odnosite so drugi dr`avi, tuku isklu-<br />
~uivo se odnesuvaat na dr`avata vo koja tie prestojuvaat. Izve{taj za kompatibilnosta...<br />
str. 243.<br />
558
Me|unaroden pakt za gra|anskite i politi~kite prava od 1966<br />
~l. 13<br />
Stranec koj zakonito se nao|a na podra~jeto na nekoja dr`ava<br />
stranka na ovoj pakt ne mo`e da bide proteran, osven vo slu~aj na donesuvawe<br />
na odluka vo soglasnost so zakonot i dokolku na toa ne mu se<br />
protivat soodvetni pri~ini na dr`avnata bezbednost, mora da ima mo-<br />
`nost da gi iznese pri~inite protiv proteruvaweto i negoviot predmet<br />
da go ispita nadle`en organ ili lice ili lica koi ovoj posebno }e<br />
gi opredeli, te za taa cel tuka da bide zastapuvan.<br />
DRUGI RELEVANTNI ME\UNARODNI DOKUMENTI<br />
- Deklaracija za teritorijalniot azil. Usvoena i proklamirana<br />
so rezolucija na Generalnoto sobranie na ON 2312 (XXII) od 14 dekemvri<br />
1967. Naslov na originalot: Declaration on Territorial Azylum.<br />
- Evropska konvencija za ekstradicija (ETS 024), od 13. 12. 1957.<br />
("SV RM," 32/1999). Vo sila za RM na 26. 10. 1999. Naslov na originalot:<br />
European Convention on Extradition. 353<br />
- Dopolnitelen protokol kon Evropskata konvencija za ekstradicija<br />
(ETS 086), od 15. 10. 1975 ("SV RM," 32/1999). Vo sila za RM na<br />
26. 10. 1999. Naslov na originalot: Additional Protocol to the European<br />
Convention on Extradition.<br />
- Vtor dopolnitelen protokol kon Evropskata konvencija za<br />
ekstradicija (ETS 098), od 17. 03. 1978 ("SV RM," 32/1999). Vo sila za<br />
RM na 26. 10. 1999. Naslov na originalot: Second Additional Protocol to the<br />
European Convention on Extradition.<br />
USTAVNOSUDSKA PRAKTIKA<br />
1. So Re{enie U. br. 70/1993 od 2. 03. 1994, Sudot, me|u drugoto,<br />
ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 15 st. 1 t. 20 od<br />
Zakonot za administrativnite taksi ("SV RM," br. 17/1993).<br />
353<br />
Spored ovaa Konvencija od ekstradicija se izzemaat licata za koi<br />
zamolenata dr`ava smeta deka predavaweto se bara poradi politi~ki ili<br />
dela vo vrska so niv. Obvrska za predavawe, isto taka, ne postoi ako zamolenata<br />
dr`ava ima seriozni pri~ini da veruva deka predavaweto se bara poradi<br />
obi~no krivi~no delo, no so cel predadenoto lice da mo`e da se goni ili kazni<br />
zaradi rasni, verski ili nacionalni pri~ini ili poradi negovoto politi~ko<br />
uveruvawe, odnosno ako polo`bata na predadeniot bi mo`ela da se<br />
vlo{i poradi edna od navedenite pri~ini. Atentatot na pretsedatel na dr`ava<br />
ili na ~len na negovoto semejstvo ne se smeta za politi~ko krivi~no delo.<br />
Konvencijata ne se odnesuva na voeni prestapi koi ne se obi~no krivi~no<br />
delo.<br />
559
Spored navodite vo inicijativata vo postapkata za steknuvawe<br />
na dr`avjanstvo iselenicite i gra|anite od makedonsko poteklo se<br />
osloboduvale od pla}awe na taksa, {to ne bilo soglasno so na~eloto<br />
na ednakvosta predvideno vo Ustavot na Republika Makedonija.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka soglasno ~l. 15 st. 1 t. 20 od Zakonot<br />
za administrativnite taksi iselenicite i gra|anite od makedonsko<br />
poteklo se oslobodeni od pla}aweto na taksa vo postapkata za<br />
steknuvawe na dr`avjanstvo. Sudot, isto taka, utvrdi deka soglasno ~l.<br />
37, tarifen broj 4 pod 1 za re{enie za steknuvawe na dr`avjanstvo na<br />
Republika Makedonija na lica od republikite na porane{nata SFRJ<br />
koi `iveat vo Republika Makedonija se pla}a taksa vo protivvrednost<br />
od 50 SAD dolari.<br />
Imaj}i gi predvid odredbite od ~l. 9, 29, 49 st. 1 i 2 i 68 st. 1 al.<br />
3 od Ustavot i posebno trgnuvaj}i od toa deka strancite vo Republika<br />
Makedonija slobodite i pravata garantirani vo Ustavot gi u`ivaat<br />
pod uslovi utvrdeni so zakon i me|unarodni dogovori i deka Sobranieto<br />
na Republika Makedonija e ovlasteno da gi utvrduva javnite dava~ki,<br />
Sudot smeta deka ne se povreduva ustavnoto na~elo na ednakvost,<br />
ako Sobranieto za opredeleni obvrznici propi{e osloboduvawa ili<br />
olesnuvawa vo pogled na pla}aweto na javnite dava~ki, a vo tie ramki<br />
i vo pogled na pla}aweto na administrativnite taksi za steknuvawe na<br />
dr`avjanstvo.<br />
2. So Re{enie U. br. 144/1998 od 25. 11. 1998, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na Zakonot za zdru`enijata na gra-<br />
|ani i fondaciite ("SV RM," br. 31/1998) vo celina i posebno na ~l. 21<br />
st. 2, ~l. 32, ~l. 33, ~l. 34 vo celina i posebno samo stav 4 i 5, ~l. 35, ~l.<br />
36, ~l 37, ~l. 38, ~l. 39, ~l. 40 vo celina i posebno samo stav 2, ~l. 41, ~l.<br />
42, ~l. 66, ~l. 67, ~l. 68, ~l. 69, ~l. 70 i ~l. 71.<br />
Spored navodite vo inicijativata so navedenite odredbi se<br />
predviduvalo: 1 0 i stranci da ~lenuvaat ili osnovaat zdru`enija na<br />
gra|ani, (~l. 21 st. 2, ~l. 34 st. 4 i 5, ~l. 40 st. 2 i ~l. 66-71 od Zakonot),<br />
2 0 ~lenuvaweto na strancite vo doma{nite zdru`enija da zavisi od<br />
statutot na zdru`enieto i, so toa, statutot da ima pogolema pravna<br />
sila od Ustavot i Zakonot (~l. 21 st. 2 od Zakonot), kako i 3 0 da postojat<br />
fondacii (Zakonot vo celina i ~l. 32-42 posebno), {to zna~elo<br />
izleguvawe nadvor od ustavnite ramki i izmena na negovata koncepcija,<br />
poradi {to Zakonot, vo celina i vo navedenite odredbi, ne bil vo<br />
soglasnost so ~l. 20, 29 i 51 od Ustavot.<br />
Vo vrska so osporuvaweto na ~l. 21 st. 2, ~l. 34 st. 4 i 5, ~l. 40 st.<br />
2 i ~l. 66-71 od Zakonot, i toa od aspekt na ~lenuvaweto na stranskite<br />
dr`avjani vo doma{ni zdru`enija na gra|ani ili osnovaweto zdru`enija<br />
na stranci na teritorijata na Republika Makedonija, Sudot utvrdi<br />
deka, spored ~l. 21 st. 2 od Zakonot stranski dr`avjani mo`at da se<br />
za~lenuvaat vo zdru`enija na gra|ani na Republika Makedonija ako e<br />
predvideno vo statutot.<br />
560
Potoa, spored ~l. 34 st. 4 i 5 od Zakonot, kako osnova~i na fondacijata<br />
mo`at da se javat i stranski pravni i fizi~ki lica. Odredbite<br />
za osnovawe, registracija i rabota na fondacijata od ovoj zakon<br />
}e se primenuvaat i za stranskite fondacii.<br />
Ponatamu, spored ~l. 40 st. 2 od Zakonot, najmalku polovina od<br />
~lenovite na upravniot odbor mora da se dr`avjani na Republika Makedonija<br />
(ostanatite mo`at da se stranci i, poradi ova, ovaa odredba se<br />
osporuva).<br />
Spored ~l. 66 od Zakonot, strancite koi imaat postojan prestoj<br />
ili privremeno prestojuvaat podolgo od edna godina na teritorijata<br />
na Republika Makedonija, mo`at da osnovaat zdru`enija na stranci<br />
pod uslovi utvrdeni so ovoj zakon. Odobrenie za osnovawe na zdru`enie<br />
na stranci od st. 1 na ovoj ~len, dava osnovniot sud na ~ie podra~je<br />
zdru`enieto na stranci ima sedi{te po prethodno pribaveno mislewe<br />
od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti.<br />
Vo ~l. 67 od Zakonot se predviduva osnovawe na zdru`enie na<br />
stranci da mo`e da se odobri po barawe od najmalku petmina polnoletni<br />
stranci i deka osnovawe na zdru`enie na stranci mo`e da se odobri<br />
samo za unapreduvawe na nau~ni, sportski, kulturni, humanitarni<br />
i socijalni celi.<br />
^lenot 68 od Zakonot, isto taka, predviduva vo postapkata za<br />
registracija i prestanok na zdru`enijata na stranci da se primenuvaat<br />
odredbite od ovoj zakon, za registracija i prestanok na zdru`enijata<br />
na gra|ani i deka za zdru`enijata na stranci osnovniot sud vodi<br />
poseben registar.<br />
So ~l. 69 od Zakonot se opredeluva na teritorijata na Republika<br />
Makedonija da mo`at da se osnovaat i da dejstvuvaat stranski i me-<br />
|unarodni nevladini organizacii, fondacii, sojuzi i nivni podru`nici<br />
koi se neprofitabilni, potoa na teritorijata na Republika Makedonija<br />
da mo`at da se osnovaat i da dejstvuvaat i drugi organizacii<br />
koi se isklu~itelno finansirani od bilateralni i multilateralni<br />
dogovori za da se vklu~at vo razvojnite proekti na Republika Makedonija,<br />
kako i deka dejnosta na stranskite organizacii ne smee da bide vo<br />
nesoglasnost so Ustavot, zakonite i me|unarodnite dogovori koi Republika<br />
Makedonija gi sklu~ila ili im pristapila.<br />
Ponatamu, ~l. 70 od Zakonot utvrduva stranskite organizacii<br />
da se zapi{uvaat vo registarot na stranski organizacii {to go vodi<br />
osnovniot sud, po prethodno pribaveno mislewe od Ministerstvoto za<br />
nadvore{ni raboti.<br />
Kone~no, Sudot utvrdi deka spored ~l. 71 od Zakonot, baraweto<br />
za upis vo registarot na stranska organizacija so sedi{te na teritorijata<br />
na Republika Makedonija, potrebno e da gi sodr`i site podatoci<br />
i dokumenti propi{ani vo ~l. 44 na ovoj zakon; so baraweto za upis<br />
vo registarot stranskata organizacija treba da dostavi podatoci od<br />
registarot vo zemjata kade {to e registrirana; ako na teritorijata na<br />
561
Republika Makedonija se formira podru`nica na stranska organizacija,<br />
so baraweto za upis vo registarot treba da se prilo`i i izvod od<br />
osnovniot akt (pravilata) od koj se gleda deka stranskata organizacija<br />
ima status na pravno lice i da se navede sedi{teto na taa podru`nica.<br />
Odredbite od ovoj zakon soodvetno se primenuvaat i na stranskite<br />
organizacii.<br />
Od odredbite od ~l. 20 i 29 od Ustavot proizleguva deka na gra-<br />
|nite - dr`avjani na Republika Makedonija im e ustavno zagarantirana<br />
slobodata na zdru`uvaweto zaradi ostvaruvawe na opredeleni prava i<br />
uveruvawa, i deka i strancite vo Republika Makedonija gi u`ivaat<br />
ustavno zagarantiranite slobodi i prava na gra|anite - dr`avjani na<br />
Republika Makedonija no pod uslovi utvrdeni so zakon (proklamirana<br />
ednakvost) i me|unarodni dogovori (ednakvost vrz osnova na reciprocitet).<br />
Ottuka, opredeluvaweto vo ozna~enite zakonski odredbi stranec<br />
da mo`e da ja ostvari slobodata na zdru`uvaweto vo Republika<br />
Makedonija, taka {to pod opredeleni zakonski uslovi mo`e da se zdru-<br />
`i so doma{ni gra|ani, so drugi stranci vo Republika Makedonija,<br />
kako i istovremeno so doma{ni gra|ani i stranci vo podru`nica na<br />
stranska ili me|unarodna nevladina organizacija, fondacija, sojuz,<br />
koja e otvorena na teritorijata na Republika Makedonija, ne e vo nesoglasnost<br />
so navedenite ustavni odredbi.<br />
[to se odnesuva, pak, do navodite vo inicijativata deka ~l. 21<br />
st. 2 od Zakonot ne e vo soglasnost so ~l. 29 i so ~l. 51 st. 1 od Ustavot<br />
so ogled na toa {to prepu{ta doma{noto zdru`enie na gra|ani so statut<br />
da odlu~uva za zdru`uvaweto na stranec vo toa zdru`enie i deka<br />
statutot na zdru`enieto na toj na~in dobiva pogolema pravna sila od<br />
Ustavot i Zakonot, Sudot oceni deka osporenata zakonska odredba ne e<br />
nesoglasna so navedenite ustavni odredbi, bidej}i vsu{nost pretstavuva<br />
uslov propi{an so Zakonot pod koj stranec mo`e da ja ostvari<br />
slobodata na zdru`uvaweto vo Republika Makedonija, odnosno pretstavuva<br />
operacionalizacija na ~l. 29 od Ustavot.<br />
Vo vrska so osporuvaweto na ~l. 32-42 od Zakonot i na Zakonot<br />
vo celina, i toa od aspekt na nivnoto predviduvawe da postojat fondacii<br />
kako forma na zdru`uvawe, Sudot utvrdi deka so ~l. 32 od Zakonot<br />
se predviduva Fondacijata da e imotna masa osamostoena kako pravno<br />
lice koja e obezbedena od eden ili pove}e osnova~i (donatori), zaradi<br />
postignuvawe na opredeleni celi, potoa fondacijata da gi ostvaruva<br />
celite, pravata, interesite i uveruvawata za koi e osnovana preku steknuvawe<br />
i upravuvawe so sredstvata i imot, kako i fondacijata da<br />
mo`e da se osnova so pari~ni sredstva vo visina od 10.000,00 DEM vo<br />
denarska protivvrednost spored sredniot kurs na valutata utvrden i<br />
objaven od Narodnata banka na Republika Makedonija na denot na podnesuvaweto<br />
na aktot za upis vo registarot.<br />
562
Ponatamu, spored ~l. 33 od Zakonot, fondacijata se osnova od<br />
eden ili od pove}e osnova~i. Fondacijata po pravilo se osnova za neopredeleno<br />
vreme ili na opredeleno vreme dodeka ne se postigne celta<br />
utvrdena so statutot. Kako osnova~i na fondacijata mo`at da se javat<br />
fizi~ki i pravni lica. Fondacijata mo`e da bide osnovana i preku testament<br />
ili legat zaveren pred notar. Testamentot ima karakter na<br />
akt za osnovawe od ~l. 35 na ovoj zakon. Ako zave{tatelot ne opredeli<br />
izvr{itel na testamentot, izvr{itelot go opredeluva osnovniot sud.<br />
Vo ~l. 34 od Zakonot se opredeluva koga osnova~i na fondacijata<br />
se pove}e lica, svoite prava mo`at da gi ostvaruvaat samo zaedni~ki,<br />
dokolku poinaku ne e predvideno vo aktot za osnovawe na fondacijata.<br />
Osnova~kite prava na osnova~ite ne se prenoslivi na nivnite<br />
pravni naslednici. Donatorite {to se javuvaat po osnovaweto na fondacijata<br />
ne steknuvaat status na osnova~. Kako osnova~i na fondacijata<br />
mo`at da se javat i stranski pravni i fizi~ki lica. Odredbite za<br />
osnovawe, registracija i rabota na fondacijata od ovoj zakon }e se<br />
primenuvaat i za stranskite fondacii.<br />
Spored ~l. 35 od Zakonot, fondacijata se osnova so akt za osnovawe,<br />
koj sodr`i to~no opredeleni podatoci.<br />
Soglasno ~l. 36 od Zakonot, se dodeka fondacijata ne e zapi{ana<br />
vo registarot na fondacii, osnova~ot mo`e da ukine ili prifati<br />
izmena na aktot za osnovawe ili na statutot. Ako fondacijata ima pove}e<br />
od eden osnova~, aktot za osnovawe ili statutot mo`e da se ukine<br />
ili dopolni, samo so soglasnost na site osnova~i. Ako eden ili nekolku<br />
osnova~i se povle~at, drugite osnova~i mo`at da go dopolnat<br />
aktot za osnovawe ili statutot samo vo ramkite na utvrdenite celi na<br />
fondacijata.<br />
Ponatamu, vo ~l. 37 od Zakonot se opredeluva fondacijata da<br />
ima statut, koj sodr`i precizno utvrdeni podatoci.<br />
Spored ~l. 38 od Zakonot sekoja fondacija mo`e da se spoi so<br />
druga fondacija pod uslovi utvrdeni so statutot na fondacijata. Na-<br />
~inot za osnovawe na nova fondacija }e se izvr{i spored odredbite na<br />
ovoj zakon.<br />
So ~l. 39 od Zakonot se utvrduva deka organ na fondacijata e<br />
upravniot odbor, i deka so statutot na fondacijata mo`at da se predvidat<br />
i drugi organi.<br />
^lenot 40 od Zakonot opredeluva deka upravniot odbor ja pretstavuva<br />
fondacijata i gi vodi nejzinite raboti. Najmalku polovina od<br />
~lenovite na upravniot odbor mora da se dr`avjani na Republika Makedonija.<br />
^len na upravniot odbor se izzema od glasawe za pra{awa<br />
povrzani so nego, so negoviot bra~en drugar, rodnini do vtor stepen, i<br />
za pr{awa {to se odnesuvaat na nekoe pravno lice vrz koe toj ima kontrola<br />
ili ekonomski interes.<br />
563
Vo ~l. 41 od Zakonot e utvrdeno deka ~lenovite na upravniot<br />
odbor po pravilo ne primaat pari~en nadomestok za nivnata rabota.<br />
~lenovite na upravniot odbor mo`at da primaat pari~en nadomestok<br />
soodveten na nivnite zadol`enija, ako toa e predvideno so statutot<br />
ili ako toa go dozvoluva finansiskata sostojba na fondacijata.<br />
Soglasno ~l. 42 od Zakonot, ~lenovite na upravniot odbor, kako<br />
i na drugite organi na fondacijata, se odgovorni za ostvaruvawe na celite<br />
i zada~ite na fondacijata utvrdeni so statutot. ^lenovite na<br />
upravniot odbor, kako i na drugite organi na fondacijata, se odgovorni<br />
za {teta predizvikana od nivnata rabota ili poradi nejzino zapostavuvawe.<br />
^lenovite na upravniot odbor, kako i na drugite organi<br />
na fondacijata vo slu~aite od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len, se odgovorni<br />
i pred osnova~ot.<br />
Spored ~l. 20 st. 2 od Ustavot, gra|anite mo`at slobodno da<br />
osnovaat zdru`enija na gra|ani i politi~ki partii, da pristapuvaat<br />
kon niv i od niv da istapuvaat.<br />
Imaj}i predvid deka fondaciite po svojata su{tina se identi-<br />
~ni so zdru`enijata na gra|anite (imaat isti celi: ostvaruvawe ili<br />
za{tita na opredeleni prava, interesi i uveruvawa - ~l. 2 st. 1 od Zakonot;<br />
i ednite i drugite ne mo`at da se zanimavaat so politi~ki i stopanski<br />
dejnosti - ~l. 2, 3 i 7 od Zakonot; dvata subjekti se organiziraat<br />
na isti na~ela: teritorijalnost, pravni lica, samostojnost, javnost vo<br />
rabotata, registracija vo ist registar... - ~l. 5, 6, 8, 43, 46 od Zakonot),<br />
nezavisno od formalnite razliki (okolu osnovaweto - ~l. 32 od Zakonot,<br />
upravuvaweto - ~l. 33 od Zakonot; korisnicite na uslugite - ~l.<br />
37 od Zakonot), Sudot oceni deka Zakonot vo celina, kako i posebno<br />
~l. 32-42 od Zakonot, ne se vo nesoglasnost so ~l. 20 st. 2 od Ustavot.<br />
3. So Re{enie U. br. 104/1999 od 06. 10. 1999, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 8 od Zakonot za javnite sobiri<br />
("SV RM," br. 55/1995).<br />
Spored navodite vo inicijativata osporeniot ~l. od Zakonot<br />
bil nesoglasen so Ustavot na Republika Makedonija zatoa {to im daval<br />
pravo na strancite da mo`at da svikuvaat javen sobir, dodeka spored<br />
Ustavot toa pravo bilo predvideno samo za gra|anite na Republika<br />
Makedonija.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~l. 8 od Zakonot za javnite<br />
sobiri strancite mo`at da svikuvaat i odr`uvaat javen sobir pod<br />
uslov da go prijavat i dobijat odobrenie za odr`uvawe na javniot sobir<br />
od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti.<br />
Od ~l. 29 st. 1 od Ustavot proizleguva deka na strancite im se<br />
dava mo`nost za svikuvawe na javen sobir kako i na gra|anite na Republika<br />
Makedonija so toa {to upatuva uslovite za svikuvaweto na sobirot<br />
da se utvrdat so zakon i me|unarodni dogovori.<br />
Vo taa smisla Zakonot vo osporeniot ~l. 8 gi predvidel uslovite<br />
pod koi strancite mo`at da svikuvaat i odr`uvaat javen sobir: 1. da<br />
564
go prijavat sobirot i 2. da dobijat odobrenie za negovo odr`uvawe od<br />
Ministerstvoto za vnatre{ni raboti.<br />
Od ovaa ustavna odredba, isto taka, proizleguva deka Ustavot ne<br />
se vpu{ta vo nabrojuvawe na pravata i slobodite na stranskite<br />
dr`avjani, nitu gi predviduva slu~aite na nivno ograni~uvawe (kako<br />
{to toa go pravi za gra|anite na Republika Makedonija), tuku predviduva<br />
ovie prava i slobodi da ja dobijat svojata fizionomija i sodr`ina<br />
preku zakon i me|unarodni dogovori.<br />
Za razlika od ovaa odredba, odredbata od ~l. 3 od Zakonot, za<br />
organizatorot na javniot sobir na koj u~estvuvaat gra|anite na Republika<br />
Makedonija, predviduva mo`nost, zaradi interesite na bezbednosta,<br />
da go izvesti Ministerstvoto za vnatre{ni raboti.<br />
Od navedenite odredbi se gleda deka Zakonot na organizatorot<br />
na javniot sobir, na koj u~estvuvaat gra|anite na Republika Makedonija,<br />
mu dava mo`nost samiot da odlu~i dali, zaradi bezbednosni pri-<br />
~ini, }e go izvesti Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, dodeka za<br />
organizatorot na javniot sobir na koj u~estvuvaat stranskite dr`avjani,<br />
svikuvaweto na javniot sobir e usloveno so negovo prijavuvawe i so<br />
dobivawe odobrenie za negovo odr`uvawe od Ministerstvoto za vnatre{eni<br />
raboti.<br />
4. So Re{nie U. br. 176/2001 od 7. 11. 2001, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 19 st. 2 vo delot "i e kone~na"<br />
i ~l. 30 al. 6 od Zakonot za dvi`ewe i prestoj na strancite ("SV RM,"<br />
br. 36/1992, 66/1992 - ispravka, 26/1993 ).<br />
Spored navodite vo inicijativata osporeniot del na ~l. 19 st. 2<br />
ne bil vo soglasnost so ~l. 8 st. 1, al. 1 i 3 i ~l. 15, 29 st. 1, 51 i 54 od<br />
Ustavot, zatoa {to so nego se isklu~uvalo pravoto na `alba zagarantirano<br />
so Ustavot na Republika Makedonija.<br />
Alinejata 6 na ~l. 30, pak, ne bila vo soglasnost, osven so napred<br />
navedenite ustavni odredbi, i so ~l. 13 st. 1 i 14 st. 1 od Ustavot,<br />
zatoa {to pravnite posledici od osudata ne mo`ele da bidat trajni, no<br />
tie mo`ele da trajat samo opredelno vreme utvrdeni so konkretna pravosilna<br />
sudska odluka, i ne po sila na zakonot, kako {to bilo predvideno<br />
so osporenata odluka.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka vo ~l. 19 od Zakonot e predvideno<br />
deka Ministerstvoto za vnatre{ni raboti mo`e po isklu~ok vo<br />
slu~aite od ~l. 17 na ovoj zakon i usmeno da go odbie izdavaweto na<br />
viza ili da izre~e zabrana za vleguvawe vo Republika Makedonija, a<br />
spored st. 2 na ovoj ~len odlukata za zabrana od st. 1 na ovoj ~len se<br />
vpi{uva vo patnata isprava i e kone~na (osporeniot del).<br />
Vo osporeniot ~l. 30 al. 6 od Zakonot, utvrdeno e deka na stranec<br />
koj prestojuva na teritorijata na Republika Makedonija vrz osnova<br />
na stranska patna isprava, izdadena viza, propusnica ili vo soglasnost<br />
so me|unaroden dogovor (~l. 20 st. 1 od ovoj Zakon) ili mu e izdadeno<br />
odobrenie za privremen prestoj, prestojot mo`e da mu se otka`e<br />
565
ako od strana na stranski ili na{ sud za krivi~no delo e osuden na kazna<br />
zatvor vo traewe od najmalku tri meseci.<br />
Ustavot na Republika Makedonija, slobodite i pravata na ~ovekot<br />
i gra|aninot gi klasificira kako gra|anski i politi~ki slobodi<br />
i prava i kako ekonomski, socijalni i kulturni prava. Ovie slobodi i<br />
prava se uredeni vo vtoriot del od Ustavot nasloven kako "Osnovni<br />
slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot," so toa {to vo prvoto i vtoroto<br />
poglavje od ovoj del direktno se utvrduvaat slobodite i pravata.<br />
Od aspekt na navodite vo inicijativata, posebno zna~ewe ima<br />
~l. 29 od Ustavot, koj e i posleden ~len od poglavjeto za gra|anskite i<br />
politi~kite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot. Imeno, vo ovoj<br />
~len od Ustavot se ureduva polo`bata na strancite vo Republika Makedonija<br />
vo smisla {to tie gi u`ivaat slobodite i pravata garantirani<br />
so Ustavot, pod uslovi utvrdeni so zakon i me|unarodni dogovori<br />
(st. 1), {to Republikata im garantira pravo na azil (st. 2) i {to ekstradicija<br />
na stranec mo`e da bide izvr{ena samo vrz osnova na ratifikuvan<br />
me|unaroden dogovor i vrz na~eloto na reciprocitet, pri<br />
{to od ekstradicija se isklu~eni politi~kite krivi~ni dela, no pod<br />
koi ne se podveduvaat dejstvijata na terorizam.<br />
Za da stane realno u`ivaweto, odnosno ostvaruvaweto na pravata<br />
i slobodite na strancite utvrdeni so Ustavot, Sobranieto, vo 1992<br />
godina go donese Zakonot za dvi`ewe i prestoj na strancite. So ovoj<br />
zakon, pokraj utvrduvaweto na poimot stranec i dol`nosta na strancite<br />
za vreme na prestojot vo Republika Makedonija da se pridr`uvaat<br />
kon Ustavot, zakonite i drugite propisi na odlukite na dr`avnite<br />
organi, kako i vo soglasnost so obvrskite utvrdeni so me|unarodni dogovori<br />
(~l. 2), se uredeni i pra{awata vo vrska so vleguvaweto i prestojot<br />
na strancite, so pravoto na azil, so begalcite i dr.<br />
Stranec, spored ~l. 4 od Zakonot, mo`e da vleze vo Republika<br />
Makedonija na za toa ozna~eni grani~ni premini i da prestojuva na teritorijata<br />
na Republika Makedonija ako ima va`e~ka stranska patna<br />
isprava ili drug dokument utvrden so me|unaroden dogovor, odnosno<br />
patna isprava izdadena od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti ili<br />
diplomatsko - konzularnoto pretstavni{tvo na Republika Makedonija<br />
vo stranstvo. Patnata isprava sodr`i viza, osven ako so me|unaroden<br />
dogovor ili so odredbite na ovoj zakon ne e poinaku opredeleno.<br />
Spored ~l. 7 od Zakonot, za vleguvawe i izleguvawe od teritorijata<br />
na Republika Makedonija ili samo preminuvawe preku nea na<br />
stranecot mu se izdava vlezna, izlezna, vlezno-izlezna ili tranzitna<br />
viza.<br />
Naporedno so osnovite i uslovite za izdavawe na vizite za vleguvawe<br />
vo Republika Makedonija, Zakonot predviduva deka na stranecot<br />
mo`e da mu se zabrani vleguvawe vo Republika Makedonija, odnosno<br />
da ne mu se izdade viza vo slu~aite predvideni so ovoj zakon, me|unaroden<br />
dogovor ili vrz osnova na reciprocitet.<br />
566
Slu~aite vo koi na stranecot nema da mu se dozvoli vleguvawe<br />
vo Republika Makedonija, odnosno nema da mu se izdade viza taksativno<br />
se utvrdeni vo ~l. 17 od Zakonot. Me|utoa, ni vo ovoj ni vo drug<br />
~len od Zakonot ne e izre~no predvideno deka vo ovie slu~ai nadle`niot<br />
organ donesuva soodvetna odluka, odnosno re{enie za zabrana na<br />
vleguvawe ili za odbivawe na baraweto za izdavawe na viza, nitu deka<br />
protiv takvata odluka stranecot da ima pravo na `alba, odnosno mo`e<br />
da bara da se preispituva negoviot slu~aj od strana na vtorostepen, povisok<br />
organ.<br />
Nepredviduvaweto na pravoto na `alba vo ovie slu~ai, spored<br />
misleweto na Sudot, ne zna~i i povreda na ustavnata garancija na ova<br />
pravo, bidej}i subjektot na koj se odnesuvaat odredbite na ~l. 17 i<br />
osporeniot ~l. 19 e stranec koj se u{te ne e vlezen na teritorijata na<br />
Republika Makedonija i ne se nao|a pod nejzina jurisdikcija, a vleguvaweto<br />
na stranci vo Republika Makedonija ne mo`e da se podvede pod<br />
niedna sloboda ili pravo na ~ovekot utvrdeni so Ustavot, za ~ie ostvaruvawe<br />
i za{tita bi mo`elo da se koristi i pravoto na `alba.<br />
Od druga strana, vleguvaweto vo stranska dr`ava kako posebno<br />
~ovekovo pravo, ne e utvrdeno i vo nitu eden me|unaroden dokument za<br />
~ovekovite prava i slobodi, nasproti pravoto na vleguvawe na dr`avjanite<br />
vo sopstvenata dr`ava. Toa zna~i deka re`imot na vleguvaweto<br />
na stranci vo druga dr`ava e pravo na sekoja dr`ava taa slobodno da go<br />
uredi so nacionalnoto zakonodavstvo zavisno od nejzinata politika,<br />
pritoa se razbira po~ituvaj}i gi op{toprifatenite me|unarodni<br />
standardi i principi spored koi e dopu{teno zaradi za{tita na javniot<br />
poredok i bezbednosta na zemjata, na zdravjeto na lu|eto i na drugi<br />
nacionalni vrednosti da ne se dozvoli vleguvawe na stranec na nejzina<br />
teritorija, vo koja funkcija vpro~em se i site nabroeni slu~ai<br />
vo ~l. 17 od Zakonot.<br />
Poradi navedenite pri~ini, a ocenuvaj}i go osporeniot del na<br />
~l. 19 st. 2 od Zakonot vo odnos na ~l. 15, kako i ~l. 8, 29, 51 i 54 od<br />
Ustavot, Sudot utvrdi deka ne mo`e da se postavi pra{aweto za negovata<br />
soglasnost so ovie ~lenovi od Ustavot.<br />
Pri razgleduvawe na ~l. 30 al. 6 od Zakonot, Sudot izrazi mislewe<br />
deka ureduvawata na pra{awata vo vrska so prestojot na strancite,<br />
isto taka, spa|a vo sferata na vnatre{nite raboti. Poradi toa, i<br />
sekoja dr`ava vo tie ramki, ima potpolno diskreciono pravo da utvrdi<br />
vo koi slu~ai i poradi koi pri~ini na stranecot {to prestojuva na<br />
nejzinata teritorija mo`e da mu go otka`e prestojot.<br />
Ottuka, i razbirlivo e {to pri ureduvaweto na ovie pra{awa<br />
sekoja dr`ava, po pravilo, se rakovodi od potrebata za za{tita na nejzinata<br />
odbrana i bezbednost, za za{tita na ustavniot poredok i javniot<br />
red, na zdravjeto na lu|eto i sl., od koj aspekt, spored misleweto<br />
na Sudot, se osnovani i opravdani i pri~inite utvrdeni vo ~l. 30 od<br />
Zakonot poradi koi na stranecot mo`e da mu se otka`e prestojot vo<br />
567
Republika Makedonija.<br />
Imaj}i go predvid navedenoto, kako i sodr`inata na ~l. 30 od<br />
Zakonot vo celina, a i ~l. 13 i 14 od Ustavot, Sudot smeta deka spored<br />
smislata na osporenata odredba na ovoj ~len od Zakonot otka`uvaweto<br />
na prestojot na stranecot poradi osudenosta za krivi~no delo na kazna<br />
zatvor ne nastapuva po avtomatizam na samiot zakon. No, spored misleweto<br />
na Sudot, osudata e samo pri~ina pove}e, odnosno osnova za procenuvawe<br />
na nadle`niot organ dali na stranecot, osven vo drugite slu-<br />
~ai od ~l. 30, i vo slu~ajot koga toj e osuden za krivi~no delo na kazna<br />
zatvor od najmalku tri meseci, poradi interesite na odbranata i bezbednosta<br />
na zemjata i sl., treba ili ne da mu go otka`e prestojot. Zavisno<br />
od ocenata za toa, nadle`niot organ }e donese i soodveten akt,<br />
odnosno re{enie.<br />
Spored toa, tolkuvaj}i ja na ovoj na~in smislata na osporenata<br />
al. 6 na ~l. 30 od Zakonot, spored misleweto na Sudot, vo konkretniot<br />
slu~aj ne se raboti za posledica od osudata koja stranecot ja trpi po<br />
sila na zakon, kako {to smeta podnositelot na inicijativata, poradi<br />
{to i ne go postavi pra{aweto za nejzinata soglasnost so ~l. 13 i 14 od<br />
Ustavot.<br />
5. So Re{enie U. br. 158/2001 od 27. 11. 2002, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 38 st. 2 od Zakonot za socijalna<br />
za{tita ("SV RM," br. 50/1997 i 16/2000).<br />
Spored navodite vo inicijativata so osporenata odredba se zabranuvalo<br />
doma{no i stransko pravno ili fizi~ko lice da bide osnova~<br />
ili soosnova~ na centar za socijalni raboti i vospitna ustanova<br />
za smestuvawe na deca i mladinci so vospitno-socijalni problemi i so<br />
naru{eno povedenie, i pokraj toa {to takva zabrana ne bila predvidena<br />
so Ustavot na Republika Makedonija, pa poradi toa osporenata<br />
zakonska odredba ne bila vo soglasnost so Ustavot.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka Zakonot za socijalna za{tita,<br />
so odredbata od ~l. 38 st. 2 predvidel doma{no i stransko pravno ili<br />
fizi~ko lice ne mo`e da bide osnova~ nitu soosnova~ na centar za socijalna<br />
rabota i vospitna ustanova za smestuvawe na deca i mladinci<br />
so vospitno-socijalni problemi i so naru{eno povedenie.<br />
So Zakonot za socijalna za{tita vo ~l. 1 e utvrdeno deka dr`avata<br />
e osnoven nositel na socijalnata za{tita na gra|anite i obezbeduva<br />
uslovi za nejzino ostvaruvawe. Dr`avata go vospostavuva sistemot<br />
na socijalna za{tita i go ovozmo`uva negovoto funkcioniorawe,<br />
obezbeduva uslovi za vr{ewe na socijalno-za{titnata dejnost i razviva<br />
formi na samopomo{.<br />
Soglasno ~l. 2 od Zakonot, Vladata na Republika Makedonija<br />
donesuva Programa za ostvaruvawe na socijalnata za{tita i ja utvrduva<br />
mre`ata na javni ustanovi za socijalna za{tita, a vo ~l. 3 e utvrdeno<br />
deka dejnosta na socijalnata za{tita e od javen interes.<br />
568
Vo delot na odredbite od Zakonot, koi se odnesuvaat na ustanovite<br />
za socijalna za{tita, so ~l. 36 e predvideno osnovawe na javni i<br />
privatni ustanovi za socijalna za{tita, a spored ~l. 37, Vladata osnova<br />
javna ustanova za socijalna za{tita.<br />
Zakonot, isto taka, predvidel so ~l. 38 st. 1 deka privatna ustanova<br />
za socijalna za{tita mo`e da osnova doma{no i stransko pravno<br />
ili fizi~ko lice, vrz osnova na odobrenie, vo soglasnost so ovoj zakon,<br />
a spored odredbata od stavot 2 na ovoj ~len od Zakonot, doma{no i<br />
stransko pravno ili fizi~ko lice ne mo`e da bide osnova~ nitu soosnova~<br />
na centar za socijalna rabota i vospitna ustanova za smestuvawe<br />
na deca i mladinci so vospitno socijalni problemi i so naru{eno<br />
povedenie.<br />
Imaj}i ja predvid celinata na Zakonot so koj e normativno<br />
utvrden sistemot na socijalnata za{tita kako predmet na negovo ureduvawe,<br />
proizleguva deka Vladata na Republika Makedonija mo`e da<br />
osnova Centar za socijalna rabota, koj e predviden so ~l. 61 od Zakonot,<br />
kako javna ustanova za socijalna za{tita so javni ovlastuvawa zaradi<br />
vr{ewe na raboti od socijalnata za{tita.<br />
Poa|aj}i od delokrugot na javnite ovlastuvawa na Centarot<br />
utvrdeni vo ~l. 62 od Zakonot, taksativno e nabrojano deka toj re{ava<br />
za pravata od socijalnata za{tita, utvrdeni so ovoj zakon, re{ava za<br />
rabotite utvrdeni so semejno-pravnite propisi, postapuva po rabotite<br />
utvrdeni so krivi~nopravnite propisi i vr{i drugi raboti utvrdeni<br />
so zakon.<br />
Odredbata od ~l. 62 od Zakonot, vo koja e sodr`ano zakonskoto<br />
ovlastuvawe na Centarot da odlu~uva za navedeni pra{awa, e vo tesna<br />
vrska so ~l. 63 od Zakonot, koj vo sodr`inata na aktivnostite na operativnoto<br />
rabotewe na Centarot predvidel me|u drugoto otkrivawe,<br />
sledewe i prou~uvawe na socijalnite pojavi i problemi, primenuva i<br />
sproveduva soodvetni oblici na socijalna za{tita, prezema preventivni<br />
dejstvija vo spre~uvawe od socijalen rizik, vodi evidencija i pribira<br />
dokumentacija za korisnicite na socijalnata i semejno-pravnata<br />
za{tita za primenetite oblici na socijalna za{tita, i za toa podnesuva<br />
izve{taj do Ministerstvoto za trud i socijalna politika i drugo.<br />
Vo ostvaruvaweto na funkciite utvrdeni so ovoj zakon i so drugi<br />
propisi, Centarot raboti so gra|anin (dete, adolescent, vozrasno<br />
lice) semejstvo i grupa naselenie.<br />
So ~l. 74 od Zakonot, se utvrdeni 5 vidovi ustanovi za institucionalna<br />
za{tita, me|u koi e i ustanovata za smestuvawe na deca i<br />
mladinci so vospitno-socijalni problemi i so naru{eno povedenie.<br />
Imaj}i ja predvid nadle`nosta na Centarot kako javna ustanova,<br />
da opservira, konstatira i re{ava za nastanot konkreten vospitnosocijalen<br />
problem kaj deca i mladinci, toj go primenuva i institucionalniot<br />
oblik na socijalna za{tita preku smestuvawe na liceto vo<br />
navedenata specijalizirana ustanova koja e predvidena za taa namena,<br />
569
vo soglasnost so ~l. od 77 do 79 od Zakonot.<br />
Me|utoa, za smestuvawe na maloletni lica so naru{eno povedenie<br />
vo vakva ustanova Zakonot vo ~l. 78 st. 2 predvidel deka ustanovata<br />
samo ja izvr{uva vospitnata merka upatuvawe vo vospitna ustanova, vo<br />
soglasnost so propisite za izvr{uvawe na sankciite i upatuvawe vo<br />
soodvetna ustanova, poradi naru{uvawe na povedenieto soglasno so<br />
Zakonot za semejstvo.<br />
Ottuka, so odredbite od Zakonot za socijalna za{tita se uredeni<br />
pra{wata koi se odnesuvaat na vospitno-socijalnite problemi i<br />
problemi od naru{eno povedenie kaj decata i mladincite, ne samo vo<br />
odnos na nivno opredeluvawe kako posebni vidovi na socijalni problemi<br />
tuku i vo odnos na na~inot na obezbeduvaweto na socijalnata za-<br />
{tita od nivnata pojava, kako i za nadle`nostite vo odnos na odlu~uvaweto<br />
za primena na institucionalniot oblik na socijalna za{tita.<br />
Poradi toa, smetame deka samo vo me|usebna kompleksna povrzanost<br />
mo`e da se analiziraat odredbite od Zakonot za socijalna za{-<br />
tita, a vo toj kontekst i osporenata odredba od st. 2 na ~l. 38 od Zakonot.<br />
Opredelbata na zakonodavecot so osporenata zakonska odredba<br />
da utvrduva deka koga se raboti za centar za socijalna rabota i vospitna<br />
ustanova za smestvuawe na deca i mladinci so vospitno-socijalen<br />
problem i so naru{eno povedenie, samo nadle`en dr`aven organ,<br />
a ne doma{no i stransko pravno ili fiziko lice mo`e da bide osnova~<br />
ili soosnova~, ima ustavna osnova koja decidno proizleguva od ~l. 35<br />
od Ustavot, spored koj Republikata se gri`i za socijalnata za{tita i<br />
socijalnata sigurnost na gra|anite soglasno so na~eloto na socijalna<br />
pravednost, koe e utvrdeno vo ~l. 8 st. 1 al. 8 od Ustavot.<br />
Imeno, od iznesenite odredbi na Ustavot i od analizata na<br />
odredbite od Zakonot za socijalna za{tita proizleguva deka Republikata<br />
vo ostvaruvaweto na pravoto i obvrskite za socijalna za{tita, so<br />
zakonot ima ustavna osnova za selektiven pristap kon regulirawe na<br />
pra{awata od ovaa sfera, prifa}aj}i oblici na socijalna za{tita<br />
koi smeta deka se soodvetni za populacijata na deca i mladinci so socijalni<br />
problemi.<br />
Od iznesenoto, Sudot utvrdi deka za odredbata od ~l. 38 st. 2 od<br />
Zakonot za socijalna za{tita ne mo`e osnovano da se postavi pra{aweto<br />
za nesoglasnost so Ustavot.<br />
VIII. PRAVA I DOL@NOSTI NA OSUDENITE LICA<br />
1. PRAVA NA OSUDENITE LICA<br />
Osnovnite prava na osudenite lica na kazna li{uvawe od sloboda<br />
im se zagarantirani so Krivi~niot zakonik od 1996, i Zakonot za<br />
izvr{uvawe na sankciite od 2006 godina, a na~inot na nivnoto ostvar-<br />
570
uvawe so ku}nite redovi na ustanovite i drugite podzakonski propisi.<br />
Spored navedenite zakoni ovie lica imaat pravo na pristojno smestuvawe,<br />
ishrana i obleka, pravo na rabota i drugi prava {to proizleguvaat<br />
od rabotata, pravo na komunicirawe so nadvore{niot svet, pravo<br />
na besplatna zdravstvena za{tita, pravo na stru~na pravna pomo{<br />
od kazneno-popravnata ustanova vo pogled na prezemaweto potrebni<br />
dejstvija za za{tita na nivnite prava i so zakon za{titeni interesi,<br />
pravo na poplaki i `albi, pravo da podnesuvaat barawa za ubla`uvawe<br />
na kaznata (pomiluvawe, usloven otpust, vonredno ubla`uvawe na kaznata),<br />
pravo na obrazovanie i vospituvawe, zanimavawe so slobodni<br />
aktivnosti, u~estvo vo svoeto prevospituvawe i vo organite na osudeni~koto<br />
samoorganizirawe, pravo na socijalno i penzisko osiguruvawe,<br />
pravo na slobodno versko opredeluvawe i zadovoluvawe na svoite verski<br />
potrebi vo ustanovata i nekoi drugi ne pomalku zna~ajni prava.<br />
Navedenite prava se mo{ne zna~ajni za osudenite lica kako od<br />
aspekt na zadovoluvawe na nivnite li~ni `elbi i interesi taka i od<br />
aspekt na op{testveniot interes za postignuvawe na nivnata resocijalizacija.<br />
Vakvata konstatacija ne obvrzuva vrz nekoi od ovie prava i<br />
posebno da se zadr`ime.<br />
1 0 Vo penolo{kata teorija i praktika posebno vnimanie mu se<br />
posvetuva na ostvaruvaweto na pravoto na rabota na osudenite lica.<br />
Ovde poso~uvame samo na onie prava {to proizleguvaat, ili podobro<br />
ka`ano, {to se nadovrzuvaat vrz pravoto na rabota na osudenikot.<br />
Stanuva zbor za slednive prava na osudenite:<br />
- Pravo na ~etirieset ~asovna rabotna nedela. Samo isklu~itelno<br />
pod uslovi opredeleni so zakon polnoto rabotno vreme na osudenite<br />
mo`e da trae pove}e od 40 ~asa nedelno. Nadvor od toa vreme me|utoa,<br />
osudenite lica mo`at da se anga`iraat na odr`uvawe na ~istotata<br />
i drugi tekovni raboti neophodni za normalen `ivot vo ustanovata,<br />
no ne pove}e od dva ~asa dnevno.<br />
- Pravo na osum~asoven neprekinat odmor vo tekot na denot i<br />
eden den odmor vo tekot na nedelata.<br />
- Pravo na godi{en odmor koj, po pravilo, se koristi vo posebni<br />
prostorii na ustanovata dokolku osudenikot pominal neprekinato<br />
6 meseci na rabota.<br />
- Pravo na higiensko-tehni~ka za{tita pri rabota.<br />
- Pravo na nadomest za rabotata. Visinata na nadomestokot za<br />
rabota se opredeluva vo zavisnost od ostvarenite rezultati vo rabotata<br />
- bruto dobivka i stru~nosta, vidot, kvalitetot i kvantitetot na<br />
izvr{enata rabota, anga`iranosta vo rabotata i pridonesot vo namaluvaweto<br />
na tro{ocite na raboteweto. Na osudenite lica {to postignuvaat<br />
pogolemi rezultati vo raboteweto, nadomestot mo`e da im<br />
se zgolemi do 25% od prose~no ostvareniot nadomestok za rabota. Od<br />
nadomestokot za rabota osudenoto lice 70% mo`e da koristi za zadovoluvawe<br />
na li~nite potrebi, a ostatokot od 30% na osudenoto lice<br />
571
mu se predava po izdr`uvaweto na kaznata, ili, po negovo barawe, u{te<br />
vo tekot na izdr`uvaweto na kaznata, mu se dava na negovoto semejstvo.<br />
- Pravo na polovina od nadomestokot za rabota vo slu~aj na zaboluvawe<br />
na osudenikot na rabota vo ustanovata.<br />
- Pravo na podmiruvawe na najnu`nite li~ni potrebi na osudenikot<br />
vo slu~aj koga bez svoja vina ne raboti, a nema sopstveni sredstva<br />
za taa namena.<br />
- Pravo na priznavawe na penziski sta` za vremeto {to osudenite<br />
lica neprekinato }e go pominat na rabota so polno rabotno vreme<br />
spored op{tite propisi dokolku od nadomestokot za rabota gi pla-<br />
}aat opredelenite pridonesi.<br />
- Pravo na invalidsko osiguruvawe vo slu~aj na nesre}a pri<br />
rabotata ili profesionalna bolest.<br />
- Na osudenite lica {to za vreme na rabotata vo ustanovata }e<br />
dojdat do opredeleni pronajdoci ili tehni~ki unapreduvawa zagarantirani<br />
im se istite prava {to spored pozitivnoto zakonodavstvo im<br />
pripa|aat na slobodnite gra|ani.<br />
- Pravo na priznavawe na rabotniot sta` za steknuvawe kvalifikacija<br />
na sloboda.<br />
- Pravo na svidetelstvo za steknatata kvalifikacija vo koe ne<br />
smee da se vidi deka e steknato vo kazneno-popravnata ustanova, i<br />
- Pravo na prestojuvawe na ~ist vozduh najmalku dva ~asa vo tekot<br />
na denot.<br />
2 0 Tretmanot na osudenite lica kako op{testvena okolnost zna-<br />
~ajna za nivnata resocijalizacija e podlo`en na menuvawe. Toj tretman<br />
se dvi`e{e od segregacija (odvojuvawe) do simbioza, ili poinaku,<br />
od kazna li{uvawe od sloboda kon kazna ograni~uvawe od slobodata.<br />
So ovoj op{t i ~esto citiran stav na Pinatel denes e povrzana idejata<br />
za dodeluvawe takvi prava na osudenite lica so koi se sozdavaat povolni<br />
uslovi za nivno polesno komunicirawe so nadvore{niot svet,<br />
odnosno za takvo izvr{uvawe na kaznata li{uvawe od sloboda {to<br />
nema da zna~i celosen prekin so slobodnoto op{testvo. Vo taa smisla<br />
se zamisleni i odredbite od ZIS so koi se reguliraat pravoto na dopi{uvawe,<br />
primawe poseti i pratki na osudenite lica i na~inot na<br />
nivnoto ostvaruvawe.<br />
- Osudenite lica imaat pravo na neograni~eno dopi{uvawe so<br />
site lica so koi sakaat da komuniciraat. Vo ustanovite od zatvoren<br />
vid i vo zatvorenite oddelenija ova pravo mo`e da se ostvaruva samo<br />
pod nadzor na upravata {to zna~i deka ispratenite i primenite pisma<br />
zadol`itelno se pregleduvaat od strana na vospituva~ite. Dostavuvaweto<br />
na opredeleno pismo mo`e da se spre~i samo od strana na direktorot<br />
na ustanovata ako toa e potrebno za za{tita na li~nosta na osudenoto<br />
lice ili zaradi bezbednosta vo ustanovata.<br />
Vo na{ite kazneno-popravni ustanovi ova pravo osudenite lica<br />
retko go koristat. Iako se raboti za pravo na neograni~eno ispra}awe<br />
572
i primawe pisma dopi{uvaweto retko se koristi osobeno od strana na<br />
licata {to izdr`uvaat kratki kazni li{uvawe od sloboda. Glavnata<br />
pri~ina za toa e blizinata na zatvorot do doma {to ovozmo`uva po~esto<br />
ostvaruvawe na neposredni kontakti preku poseti i koristewe na<br />
pogodnosti. Vo ovaa smisla treba da se priznae me|utoa, i faktot deka<br />
golem del od osudeni~kata populacija vo na{ite kazneno popravni<br />
ustanovi se nepismeni ili polupismeni lica za koi ova pravo e samo<br />
od formalna priroda.<br />
- Osudenite lica imaat pravo i na telefonski razgovori. Na<br />
barawe na semejstvoto, telefonski razgovor so osudenoto lice }e se<br />
dozvoli ako e potrebno na osudenoto lice ne{to itno da mu se soop{ti<br />
{to ne trpi odlagawe.<br />
Telefonski razgovor vo ustanovata od zatvoren vid i vo zatvoreno<br />
oddelenie se vr{i vo prisustvo na slu`beno lice.<br />
- Osudenite lica imaat pravo da primaat poseti od ~lenovi na<br />
potesnoto semejstvo, a po odobrenie na direktorot na ustanovata i od<br />
drugi lica.<br />
Isklu~ivo po svoe barawe osudenite lica imaat i pravo da bidat<br />
poseteni od svojot polnomo{nik (advokat ili drugo lice {to go<br />
zastapuva vo pravnite raboti). Pravoto na ovie poseti e limitirano<br />
na edna poseta mese~no, me|utoa, koga se vo pra{awe raboti svrzani so<br />
rok ili so drugi neodlo`ni pri~ini, direktorot na ustanovata ili od<br />
nego ovlasteno lice mo`at da dozvolat i pove}e poseti vo eden mesec.<br />
Stranskite dr`avjani i licata bez dr`avjanstvo imaat pravo na poseta<br />
od konzularniot pretstavnik na svojata dr`ava ili dr`avata {to<br />
gi {titi nivnite interesi spored pravilata na me|unarodnoto pravo i<br />
pod uslovi na reciprocitet.<br />
Posetite na osudenite lica se vr{at vo specijano opredeleni<br />
prostorii za taa nemena i ne mo`at da traat pove}e od 60 minuti.<br />
- Osudenite lica imaat pravo na primawe pratki so hrana, bezalkoholni<br />
pijalaci, knigi, vesnici i predmeti ~ie dr`ewe ne e zabraneto<br />
so ku}niot red na ustanovata.<br />
Sodr`inata i te`inata na pratkite se utvrduvaat so ku}niot<br />
red na ustanovata, a pred nivnoto vra~uvawe zadol`itelno se pregleduvaat<br />
vo prisustvo na osudenoto lice.<br />
- Osudenite lica imaat pravo da primaat i pari~ni pratki. Na-<br />
~inot na raspolagaweto so primenite pari isto taka pokonkretno se<br />
opredeluva so ku}niot red na ustanovata.<br />
Od iznesenoto mo`eme da zaklu~ime deka kaznata li{uvawe od<br />
sloboda ne pretstavuva pre~ka za ostvaruvawe na komunikaciite so<br />
nadvore{niot svet. Naprotiv dol`inata na nejzinoto traewe i izvr{-<br />
uvawe vo zatvori vo blizina na mestoto na `iveewe pretstavuva golema<br />
prednost vo ovoj pogled. Otsustvoto na ogradni yidovi i drugite<br />
pre~ki za obezbeduvawe ponekade gi ovozmo`uvaat kontaktite so svoite<br />
najbliski i toga{ koga ne e vreme za toa {to vo mnogu slu~ai e<br />
573
duri i korisno. Posebno pra{awe e me|utoa, kako seto ova intrapsihi~ki<br />
go do`ivuvaat nekoi od zatvorenicite. Da se bide premnogu blisku<br />
do doma a da ne se "skokne" do tamu e posebno psihi~ko opteretuvawe<br />
koe {to ponekoga{ ne mo`e da se izdr`i.<br />
3 0 Pravo na besplatna zdravstvena za{tita se sostoi vo besplatno<br />
ambulantsko i bolni~ko lekuvawe bez ogled za kakva bolest na<br />
osudenikot se raboti. Me|utoa, vo onie slu~ai koga osudenoto lice se<br />
javuva na specijalisti~ki pregled {to ne e odobren od lekar na ustanovata<br />
ili toga{ koga liceto namerno se povredi samoto gi podnesuva<br />
tro{ocite na pregledot, odnosno lekuvaweto.<br />
Lekarot mora da go pregleda sekoe osudeno lice pri priemot i<br />
pri otpu{taweto od kazneno-popravnata ustanova, a po negovo barawe<br />
ili po nao|awe na samiot lekar i vo tekot na izdr`uvaweto na kaznata.<br />
Dokolku pritoa utvrdi telesno zaboluvawe ili du{evno rastrojstvo<br />
zadol`itelno go podlegnuva na medicinski tretman vo oddelenieto<br />
za zdravstena za{tita na ustanovata, a ako se raboti za zarazna bolest<br />
ili za takvi o{tetuvawa {to mo`at da go popre~at negovoto vklopuvawe<br />
vo sredinata - vo posebni prostorii na ova oddelenie. Ako pak<br />
za lekuvaweto na opredelena bolest ustanovata ne mo`e da pru`i zdravstvena<br />
za{tita (hirur{ka intervencija, na primer) osudenikot se<br />
upatuva vo soodvetna zdravstvena ustanova na sloboda. Ist e slu~ajot i<br />
so onie lica koi za vreme na izdr`uvaweto na kaznata du{evno }e zabolat.<br />
Upatuvaweto vo zdravstvenata ustanova ili du{evna bolnica<br />
nadvor od kazneno-popravnata ustanova se prekinuva vo onoj moment<br />
koga }e prestane potrebata od natamo{no lekuvawe, a vremeto pominato<br />
na lekuvawe se presmetuva vo vremeto na izdr`uvawe na kaznata.<br />
Za sekoja pote{ka bolest na osudenikot ustanovata go izvestuva negovoto<br />
semejstvo.<br />
Ako osudenoto lice so odbivawe na hrana ili so odbivawe na<br />
lekuvaweto go dovede vo opasnost svojot `ivot ili zdravje, mo`at da<br />
se primenat neophodni medicinski merki za ishrana i lekuvawe i bez<br />
negova soglasnost.<br />
Na osudenite bremeni `eni i porodilki im se obezbeduva posebna<br />
stru~na lekarska nega. Ovie `eni po predlog na lekarot se upatuvaat<br />
vo porodilnoto oddelenie po pravilo {est nedeli pred poroduvaweto<br />
i vo nego ostanuvaat do navr{uvaweto na edna godina od `ivotot<br />
na deteto.<br />
Vrz mladite osudeni lica najmalku edna{ vo godinata se vr{i<br />
sistematski pregled.<br />
4 0 Pravo na stru~na pravna pomo{ vo pogled na prezemawe na<br />
potrebnite pravni dejstvija zaradi za{tita na pravata i interesite na<br />
osudenite e od golemo zna~ewe za site onie koi samite ne znaat da go<br />
koristat ili nemaat mo`nost da anga`iraat advokat. Vo slu~aite koga<br />
se raboti za nepismeni osudenici kazneno-popravnata ustanova e dol-<br />
`na podnesokot na osudenikot da go zeme vo vid na izjava {to }e se<br />
574
vnese vo zapisnik i }e se dostavi do nadle`niot organ.<br />
Zaradi za{tita na svoite prava vo vrska so polo`bata i tretmanot,<br />
po pra{awa vo vrska so osudata, kako i za za{tita na semejstvoto<br />
i negovite interesi, osudenite lica imaat pravo da podnesuvaat<br />
pravni sredstva, pretstavki i drugi podnesoci do nadle`nite organi i<br />
drugi institucii i od niv da se dobivaat odgovor. Pravnoto sredstvo,<br />
pretstavkata i drugite podnesoci se upatuvaat i dobivaat preku ustanovata<br />
kade se izdr`uva kaznata.<br />
5 0 Pravata na osudenite lica se utvrdeni so zakon so {to se poka`uva<br />
streme` za isklu~uvawe na sekakvi mo`nosti od samovolno<br />
odnesuvawe na organite {to ja izvr{uvaat kaznata. Zakonskata odredenost<br />
na pravata me|utoa ne zna~i i nivno nepre~eno koristewe so<br />
ogled na toa deka nitu eden normativen akt ne e vo sostojba avtomatski<br />
da ja spre~uva sekoja mo`nost od nivna povreda ili zagrozuvawe. Od<br />
tie pri~ini koga vo tekot na izdr`uvaweto na kaznata se napraveni<br />
opredeleni nepravilnosti osudenikot ima pravo na usmena ili pismena<br />
poplaka do direktorot na ustanovata vo rok od 8 dena od denot na<br />
povredata na pravoto ili od soznavaweto za povredata na pravoto.<br />
Direktorot na ustanovata e dol`en da gi ispita navodite vo poplakata<br />
i da donese re{enie vo rok od 15 dena od denot na priemot na poplakata.<br />
Protiv re{enieto na direktorot na ustanovata ili dokolku direktorot<br />
ne se proiznese vo predvideniot rok od 15 dena, osudenoto<br />
lice ima pravo na `alba do Direkcijata vo rok od 8 dena.<br />
Direkcijata e dol`na da gi ispita navodite vo `albata i da donese<br />
re{enie vo rok od 30 dena od priemot na `albata. Ova re{enie e<br />
kone~no i osudenoto lice ima pravo na sudska za{tita. Osudenoto<br />
lice ima pravo na sudska za{tita i vo slu~aj ako ne dobie odgovor od<br />
Direkcijata vo predvideniot rok od 30 dena.<br />
Protiv re{enieto na nadle`niot sud za prekin na kaznata podolgo<br />
od 30 dena, kako i vo drugi slu~ai opredeleni so zakon, osudenoto<br />
lice ima pravo na `alba do povisokiot sud vo rok od 8 dena od<br />
priemot na re{enieto.<br />
Postapkata za za{titata na pravata na osudenoto lice so upotreba<br />
na pravni sredstva e itna.<br />
Osudenikot mo`e da podnese `alba i do Komisijata za ~ovekovi<br />
prava i Evropskiot sud za ~ovekovi prava na Sovetot na Evropa toga{<br />
koga smeta deka mu se povredeni osnovnite ~ovekovi prava vo tekot na<br />
izdr`uvaweto na kaznata. Po barawe na ovie tela direktorot na<br />
ustanovata e dol`en celosno da gi ispita `albenite navodi na osudenoto<br />
lice i za utvrdenoto preku Ministerstvoto za pravda da go<br />
izvesti soodvetnoto telo. Direktorot na ustanovata e dol`en isto<br />
taka na pretstavnicite na navedenite tela da im ovozmo`i neposreden<br />
uvid i razgovori so osudenite lica zaradi utvrduvawe na sostojbite<br />
izneseni vo `albata.<br />
575
2. DOL@NOSTI NA OSUDENITE LICA<br />
So istite zakoni (KZ i ZIS) i so podzakonski propisi se opredeleni<br />
i obvrskite na osudenite lica i na~inot na nivnata realizacija.<br />
Vrz osnova na normite sodr`ani vo ovie akti se organizara `ivotot<br />
i rabotata na osudenite lica, se opredeluva nivnoto povedenie i<br />
sÒ drugo {to e potrebno za normalno funkcionirawe na ustanovata i<br />
ostvaruvawe na procesot na prevospituvaweto. Osudenite lica se dol-<br />
`ni da se pridr`uvaat kon tie propisi, no i upravata na ustanovata e<br />
ednakvo obvrzana da go ostvaruva vnatre{niot re`im i da se gri`i za<br />
polo`bata na osudenicite vo soglasnost svoite prava i obvrski.<br />
So ogled na brojnosta na obvrskite i pravilata na legislativnata<br />
tehnika, vo ZIS samo voop{teno se navedeni onie dol`nosti na<br />
osudenite lica koi se odnesuvaat na odr`uvaweto na redot i disciplinata,<br />
pridr`uvaweto kon odredbite na zakonot i ku}niot red na ustanovata<br />
vo pogled na nivniot tretman i kon naredbite na slu`benite<br />
lica.<br />
1 0 Osudenite lica se dol`ni da go po~ituvaat redot i disciplinata<br />
{to zna~i da gi ispolnuvaat site obvrski {to vo toj pogled pred<br />
niv se postaveni so ku}niot red na soodvetnata ustanova. Toa zna~i<br />
deka tie se dol`ni da ja odr`uvaat li~nata higiena, redovno da se potstri`uvaat,<br />
bri~at i uredno da ja nosat oblekata, uredno i ~isto da gi<br />
odr`uvaat prostoriite, pristojno da se odnesuvaat vo me|u~ove~kite<br />
komunikacii, navremeno da stanuvaat, da go ~uvaat inventarot i sredstvata<br />
za rabota itn, itn. Pridr`uvaweto kon ovie i drugi obvrski e<br />
od zna~ewe ne samo za normalnoto funkcionirawe na ustanovata tuku<br />
i za steknuvawe na potrebnite naviki {to se vo soglasnost so resocijalizacijata.<br />
2 0 Vtorata grupa obvrski propi{ani so ZIS i ku}nite redovi<br />
na ustanovite se odnesuvaat na sovesno ostvaruvawe na programata na<br />
tetmanot. Od ova ne smee da se izvle~e zaklu~ok deka osudenite lica se<br />
dol`ni da prifatat kakov bilo oblik ili metod na tretman, tuku samo<br />
toa deka toga{ koga ve}e go prifatile teba da storat sÒ {to e vo nivna<br />
mo`nost za negovo uspe{no dovr{uvawe.<br />
3 0 So ogled na toa deka izvr{uvaweto na kaznata e `iva i dinami~na<br />
materija odnosite {to se vospostavuvaat vo ustanovata ne mo-<br />
`at sekoga{ da bidat odnapred regulirani. Osudenite lica `iveat vo<br />
zaednica i stapuvaat vo slo`eni ~estopati nepredvidivi odnosi {to<br />
navreme i na soodveten na~in treba da se kanalizairaat. Za taa cel<br />
slu`at naredbite na slu`benite lica so koi se odlu~uva na koj na~in<br />
treba da se postapi vo opredelen slu~aj. So ovie naredbi se spre~uva<br />
pojavata na bilo kakvi ekscesi {to mo`at zna~itelno da ja naru{at<br />
bezbednosta i `ivotot vo ustanovata i ostvaruvaweto na programite<br />
za tretman. Ottamu proizleguva dol`nosta na osudenite da gi ispolnat<br />
naredbite na svoite pretpostaveni. Toa zna~i deka osudenikot ne smee<br />
576
da mu se sprotivstavi na ispolnuvaweto na bilo koja naredba na slu-<br />
`benoto lice. Mo`nite prigovori od strana na osudenikot ne smeat<br />
me|utoa da se procenuvaat premnogu kruto i vedna{ da se sankcioniraat.<br />
Dokolu se raboti za izdr`an prigovor na osudenikot slu`benoto<br />
lice bi trebalo da ja izmeni odlukata, a toga{ koga i natamu smeta<br />
deka negovata naredba e vo soglasnost so negovite i pravata i dol`nostite<br />
na osudenikot, treba da dade kratko i jasno objasnuvawe za ona<br />
{to go bara od osudenikot i toa mora bez natamo{en prigovor da se<br />
izvr{i. Vo slu~aite koga se raboti za izvr{ena naredba koja {to bila<br />
plod na samovolie na slu`benoto lice osudenikot mo`e da se obrati<br />
do direktorot na ustanovata koj e dol`en da povede postapka protiv<br />
liceto {to ja izdalo takvata naredba.<br />
3. DISCIPLINSKA I MATERIJALNA ODGOVORNOST<br />
Vo zatvorski uslovi od osudenite lica se bara da go prilagodat<br />
svoeto povedenie na posebnite op{testveni normi i barawa na zatvorskata<br />
administracija, no i na normite {to gi nametnuva neformalniot<br />
zatvorski sistem kako zbir na nepi{ani pravila, koj isto taka<br />
rasplolaga so prisilni merki za po~ituvawe. Taka na primer, so Ku-<br />
}niot red na KPU Idrizovo vo podrobnosti se regulira odnesuvaweto<br />
na osudenite lica. Spored ovie odredbi na osudenite lica im e opredeleno<br />
vreme na stanuvawe, legnuvawe, jadewe, odewe i doa|awe od rabota,<br />
zadol`itelen popladneven odmor, gledawe televizija (TV Dnevnik),<br />
prebrojuvawe i sl. So Ku}niot red e reguliran i na~inot na nivnoto<br />
oblekuvawe, obra}awe i pozdravuvawe na zatvorskiot personal,<br />
odr`uvaweto na li~nata higiena, ispolnuvaweto na naredbite. Niv im<br />
se zabranuva vikawe, glasno raspravawe, oddale~uvawe od opredeleni<br />
mesta bez dozvola, ~uvawe na opredeleni predmeti i nivna kupoproda-<br />
`ba, podgotvuvawe hrana i kafe, ~uvawe pari nad dozvoleniot iznos,<br />
pu{ewe vo opredeleni prostorii, nabavka i upotreba na alkohol i sl.<br />
Seto toa pretstavuva zbir od barawa za ~ie sproveduvawe se gri`i<br />
zatvorskiot personal.<br />
Od druga strana osudeni~kiot kodeks {to go sozdava neformalnata<br />
zatvorska zaednica na osudenite lica im nalo`uva drugi barawa<br />
i kaj niv gradi posebni stavovi i vrednosti na povedenie, kako na primer,<br />
da se projavuva ma{kost (sila) i individualnost, nazavisnost, zatvorska<br />
solidarnost i sli~ni povedenija koi se sprotivstavuvaat na<br />
barawata {to gi nalo`uva formalniot zatvorski sistem. Taka, osudenite<br />
lica doa|aat vo situacija da vr{at izbor pome|u dva normativno<br />
protivre~ni sistemi. Toj fakt, kako i faktot {to i dvata sistemi za<br />
osudenicite zna~at raznovidni li{uvawa i ograni~uvawa, kaj niv predizvikuvaat<br />
najrazli~ni neprijatnosti {to ja depersonalizairaat nivnata<br />
li~nost. Zatvorenicite nastojuvaat da gi otstranat ili ubla`at<br />
tie neprijatnosti na toj na~in {to gradat svoj specifi~en sistem na<br />
577
eakcii {to naj~esto se projavuva vo naru{uvawe na redot i disciplinata<br />
vo kazneno-popravnite ustanovi. Poradi toa, normalnoto vr{ewe<br />
na zatvorskiot `ivot i pravilnoto i efikasno izveduvawe na resocijalizacijata,<br />
ne mo`at da se zamislat bez primena na opredeleni sredstva<br />
so koi }e se odr`uva redot i disciplinata i }e se sozdava "penolo{ka<br />
klima" {to }e odi vo prilog na prevospituvaweto.<br />
Za odr`uvawe na redot i disciplinata zatvorskiot personal se<br />
slu`i, pred sî, so prevospitni merki {to zna~at vlijanija vrz osudenite<br />
lica kon aktivno razvivawe na nivnata samodisciplina i samostojno<br />
anga`irawe vo svoeto prevospituvawe. Me|utoa, za taa cel slu-<br />
`at i sredstvata i metodite na prisilba {to se javuvaat vo forma na<br />
nadzor, opomena, zakana, zabrana, naredba i kazna. Pritoa spored ZIS<br />
za odr`uvawe na redot i disciplinata mo`at da se upotrebat samo<br />
onie merki {to se nu`ni za obezbeduvawe na bezbednosta i dobroto<br />
funkcionirawe na zaedni~kiot `ivot vo kazneno-popravnite ustanovi.<br />
Vo taa smisla koga se raboti za disciplinskite kazni i upotrebata<br />
na fizi~ka sila i ogneno oru`je se prepora~uva mnogu razumno i samo<br />
vo krajna linija da se vr{i nivnata primena bidej}i vo sprotivno tie<br />
mo`at da imaat mnogubrojni negativni posledici po osudenoto lice.<br />
Imeno, postojat osudenici vrz koi ovie sredstva ne deluvaat, za{to<br />
tie se prilagodeni na niv. Od druga strana, kaj nekoi zatvorenici retributivnata<br />
sodr`ina na ovie sredstva predizvikuva negativni ~uvstva,<br />
osobeno ako tie li~no smetaat deka ne se vinovni i deka nesrazmeno<br />
se kazneti. Takvite lica, poradi toa {to se ~uvstvuvaat nepolno<br />
otfrleni, ja gubat doverbata vo zatvorskata uprava, nastojuvaat {to<br />
pove}e da se oddale~at od nea ili da dojdat vo skrien ili otvoren konflikt<br />
so nea. Seto toa go paralizira nivniot pridones kon sopstvenoto<br />
prevospituvawe.<br />
Trgnuvaj}i od tie negativni efekti na disciplinskoto kaznuvawe,<br />
{to osobeno se te{ki ako {ablonski i rutiski se primenuvaat,<br />
vo teorijata ne e retko misleweto deka kaj mnogu zatvorenici uspehot<br />
na prevopsituvaweto e obratno proporcionalen so obemot na nivnata<br />
primena.<br />
Disciplinskite kazni kaj nas se postaveni kako poseben metod<br />
na prevospiten tretman {to treba vnimatelno da se primenuvaat za-<br />
{to vo svojata su{tina pretstavuvaat zlo koe {to dokolku adekvatno<br />
ne e primeneto mo`e da predizvika nesakani kontraindicirani posledici.<br />
Zatoa vo penolo{kata teorija i praktika se prepora~uva pravilen<br />
izbor na merkata i precizno pridr`uvawe do principot na individualizacijata.<br />
Pri opredeluvaweto na nivnata strogost sekoga{<br />
mora da se ima predvid i nivnoto pretpostaveno vlijanie vo soglasnost<br />
so li~nite karakteristiki na osudenite lica i korista {to od<br />
toa treba da proizleze za negovata resocijalizacija. Vakvoto kaznuvawe<br />
na osudenite lica ne smee da pretstavuva degradirawe i poni`uvawe<br />
nitu bilo kakva li~na presmetka so osudenikot od strana na onoj<br />
578
{to e vo sostojba da ja primenuva disciplinskata kazna. Se naglasuva i<br />
toa deka treba da se za~uva opredelena postapnost vo nivnoto izrekuvawe:<br />
najprvin da se odi kon izrekuvawe na poblagi merki (ukor, ograni~uvawe<br />
na opredeleni pogodnosti i sl.), a duri vo slu~aj na nivna neefikasnost,<br />
kon onie od pote`ok vid. Dosega{nite istra`uvawa go<br />
poka`uvaat i toa deka strogoto disciplinsko kaznuvawe ne e vo soglasnost<br />
so osnovnite principi na kaznuvaweto voop{to. Zgolemeniot<br />
stepen na represija mnogu ~esto sozdava novi napnatosti i sudiri, vnatre{no<br />
~uvstvo deka se raboti za nezaslu`ena i nesrazmerna kazna i<br />
drugi reperkusii {to kaj golem del na osudenite vodi do rezistenten<br />
odnos sprema ostvaruvaweto na resocijalizacijata i socijalnata adaptacija.<br />
Sledej}i gi ovie pojdovni stojali{ta i iskustva na{iot zakonodavec<br />
se opredeli za sovremen pristap na disciplinsko kaznuvawe<br />
koj na sublimiran na~in mo`e da se izrazi kako objektivna potreba za<br />
odr`uvawe na redot i disciplinata vo soglasnost so potrebata za prevospituvawe<br />
na osudenoto lice. Ottamu za povredi na pravilata na ku-<br />
}niot red i drugite pravila na odnesuvawe, kako i za polesni krivi-<br />
~ni dela za koi spored KZ e propi{ana pari~na kazna ili li{uvawe<br />
od sloboda do edna godina ZIS gi predviduva slednive disciplinski<br />
kazni: 1. opomena, 2. javna opomena, 3. odzemawe na del od nadomestokot<br />
za rabota vo visina do 20%, 4. ograni~uvawe na dodeluvawe na pogodnosti<br />
do 3 meseci ako osudenikot gi zloupotrebil dadenite pogodnosti i<br />
5. upatuvawe vo samica od 3 do 15 dena so ili bez pravo na rabota.<br />
Od prilo`eniot registar na disciplinski kazni vedna{ se zabele`uva<br />
deka na{iot zakonodavec se opredelil za takva reakcija {to<br />
ne vodi kon fizi~ki i pogolemi moralni stradawa na osudenite lica.<br />
Vo toj registar opomenata e najblaga disciplinska kazna, a upatuvaweto<br />
vo samica nosi najgolema doza na represivnost. Toa uka`uva deka<br />
na{iot penitencijaren sistem gi izbegnuva onie oblici na kaznuvawe<br />
koi vodat kon vlo{uvawe na `ivotnata situacija na osudenite i na toj<br />
na~in mu protivre~at na ostvaruvaweto na resocijalizacijata. Nemu<br />
mu se tu|i telesnite kazni, stavaweto vo ludni~ki ko{uli, vrzuvaweto,<br />
ograni~uvawe na hranata, li{uvaweto od pravoto na sledewe pe~at<br />
i koristeweto na drugite vidovi informacii, dopi{uvaweto i drugite<br />
so zakon zagarantirani prava na osudenite. Ovie i drugi vidovi na<br />
kaznuvawe koi sî u{te mo`at da se sretnat vo nekoi zemji na svetot<br />
pretstavuvaat izraz na koegzistencijata na klasi~niot i moderniot<br />
penitencijaren sistem. So ogled na toa deka ne koreliraat so proklamiranite<br />
celi na kaznuvaweto denes me|utoa, se pove}e se napu{taat.<br />
Izvr{uvaweto na disciplinskite kazni e vo nadle`nost na direktorot<br />
na ustanovata ili lice koe go zamenuva. Toa se vr{i vo disciplinska<br />
postapka vo koja na osudenikot mu e zagarantirano pravoto<br />
na odbrana, odnosno kaznata ne mo`e da se izre~e dokolku osudenikot<br />
ne bide soslu{an, a negovata izjava proverena. Pred izrekuvaweto na<br />
579
kaznata se proveruva i sevkupnoto povedenie na osudenikot za vreme na<br />
izdr`uvaweto na kaznata kako i toa dali se raboti za lice koe i porano<br />
bilo disciplinski kaznuvano.<br />
Izvr{uvaweto na disciplinskata kazna odzemawe ili ograni-<br />
~uvawe na dadeni pogodnosti i upatuvawe vo samica mo`e uslovno da<br />
se odlo`i do 6 meseci ako direktorot na ustanovata osnovano oceni<br />
deka i bez nejzinoto izvr{uvawe mo`e da se o~ekuva postignuvawe na<br />
celta na disciplinskoto kaznuvawe. Uslovnoto odlagawe na izvr{uvaweto<br />
mo`e da se otpovika ako uslovno kaznetoto osudeno lice vo rokot<br />
za koj e odlo`eno izvr{uvaweto bide povtorno disciplinski kazneto.<br />
Vo slu~aj na takvo otpovikuvawe se pristapuva kon izrekuvawe<br />
na edna kazna za porane{nata i novata disciplinska povreda. Dokolu<br />
na toj na~in e opredelena edinstvena kazna upatuvawe vo samica, taa<br />
mo`e da se izre~e vo traewe do 30 dena, odnosno ni den pove}e od toa.<br />
Prostorijata vo koja se izdr`uva disciplinskata kazna upatuvawe<br />
vo samica mora da e prostrana (najmalku 9 m 3 ), osvetlena so dnevno<br />
svetlo, opremana so sanitaren jazol, voda za piewe, krevet so postelnina,<br />
stol i masi~ka i soodvetno da e zagreana. Za vreme na prestojot<br />
vo samica na disciplinski kaznetoto lice mu se ovozmo`uva ~itawe<br />
vesnici i knigi i ostvaruvawe na pravoto na prestojuvawe na sve`<br />
vozduh (pro{etka na otvoren prostor) vo traewe od eden ~as dnevno.<br />
Vo ZIS e propi{ana i obvrska na lekarot sekojdnevno da go posetuva<br />
liceto upateno vo samica, a direktorot na ustanovata edna{ vo tekot<br />
na nedelata.<br />
Izre~enata disciplinska merka upatuvawe vo samica mo`e vo<br />
celost da ne se izvr{i ili da se prekine so nejzinoto natamo{no izvr-<br />
{uvawe dokolu od strana na lekar se ustanovi deka prestojot vo samicata<br />
go zagrozuva zdravjeto na osudenoto lice. Vo takov slu~aj ovaa disciplinska<br />
kazna mo`e da bide zameneta so drug poblag vid na disciplinska<br />
kazna.<br />
Izvr{uvaweto na disciplinskata kazna mo`e da se zapre od<br />
strana na direktorot na ustanovata ako utvrdi deka ve}e e postignata<br />
celta na kaznuvaweto.<br />
Protiv re{enieto za izre~ena disciplinska kazna, kako i protiv<br />
re{enieto so koe e odlu~eno za nadomestuvawe na storena {teta,<br />
osudenoto lice ima pravo na `alba vo rok od 3 dena do direktorot na<br />
Direkcijata. @albata ne go zadr`uva izvr{uvaweto na re{enieto.<br />
Osudenoto lice vo ustanovata namerno ili so krajno nevnimanie<br />
}e predizvika opredelana materijana {teta dol`no e istata da ja<br />
nadomesti. Za nadomestuvawe na {tetata odlu~uva direktorot na ustanovata.<br />
Vo slu~aj osudenoto lice da odbie da ja plati {tetata ustanovata<br />
mo`e da go ostvari svoeto pobaruvawe so podnesuvawe tu`ba do<br />
nadle`niot sud.<br />
580
ME\UNARODNI DOKUMENTI<br />
a) Dokumenti na obedinetite nacii<br />
- Standardni minimalni pravila za postapuvawe so zatvorenicite,<br />
prifateni na prviot kongres na obedinetite nacii za prevencija<br />
na kriminalitetot i postapuvawe so prestapnicite, odr`an vo @eneva<br />
i potvrdeni od ekonomskiot i socijalniot sovet so rezolucija 663 c<br />
(XXIV) od 31. 07. 1957 i 2076 (LXII) od 13. 05. 1977. Naslov na orginalot:<br />
Rules for the Treatment of Prisoners.<br />
- Postapki za efikasna implementacija na Standardnite minimalni<br />
pravila za postapuvawe so zatvorenicite. Usvoeni od strana na<br />
Ekonomsko-socijalniot sovet na 21-to plenarno zasedanie so Rezolucija<br />
1984/47 od 25. 05. 1984 godina. Nalov na orginalot: Procedures for the<br />
Effective Implementation of the Standard Minimum Rules for the Treatment of<br />
Prisoners.<br />
- Prakti~na implementacija na Standardnite minimalni pravila<br />
za postapuvawe so zatvorenicite, Rezolucija br. 4 od 8. 05. 1995<br />
godina, donesena na Devetiot kongres na Obedinetite nacii za prevencija<br />
na kriminalot i postapuvawe so prestapnicite. Naslov na orginalot:<br />
Practical Implementation of the Standard Minimum Rules for the Treatment<br />
of Prisoners.<br />
- Osnovni principi za postapuvawe so zatvorenicite. Usvoeni<br />
od strana na Generalnoto sobranie so rezolucija 45/111 na 68-to zasedanie<br />
od 14. 12. 1990 godina. Naslov na orginalot: Basic Principles for the<br />
Treatment of Prisoners.<br />
- Deklaracija za za{tita na site lica od ma~ewe i drugite oblici<br />
na svirepo, poni`uva~ko ili nehumano postapuvawe i kaznuvawe,<br />
Usvoena od strana na Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii na<br />
9. 12. 1975 so rezolucija 3452 (XXX). Naslov na orginalot: Declaration on<br />
the Protection of All Pesons from Being Subjected to Torture and Other Crual,<br />
Inhuman or Degrading Treatment or Punishment.<br />
- Tokiska deklaracija. Upatstva na lekarite za povedenie vo<br />
vrska so ma~ewe i drugi oblici na svirepo, nehumano ili poni`uva~ko<br />
postapuvawe ili kaznuvawe na lica li{eni od sloboda ili smesteni<br />
vo kazneni ustanovi. Usvoena na 29-to Sobranie na Svetskoto medicinsko<br />
zdru`enie vo Tokiio, oktomvri, 1975 godina.<br />
- Na~ela na medicinskata etika koi se odnesuvaat na zdravstveniot<br />
personal, posebno na lekarite za za{tita na pritvoreni i zatvoreni<br />
lica od ma~ewe i drugite oblici na svirepi, poni`uva~ki ili<br />
nehumani postapuvawa i kaznuvawa. Usvoeni od strana na Generalnoto<br />
sobranie na Obedinetite nacii na 18. 12. 1982 so Rezolucija 37/194. Naslov<br />
na orginalot: Principles of Medical Ethics Relevant to the Role of Health<br />
Personnel, in the Protection of Prisoners and Detainees Against Torture and Other<br />
Cruel, Inhuman or Degrading Treatmenet or Punishment.<br />
581
- Konvencija protiv ma~ewe i drugite oblici na svirepi, poni-<br />
`uva~ki ili nehumani postapuvawa i kaznuvawa. Usvoena i otvorena<br />
za potpi{uvawe, ratifikacija i pristapuvawe so rezolucija na Generalnoto<br />
sobranie na ON 39/46 od 10. 12. 1984 godina. Vleze vo sila na<br />
26. 06. 1987 vo soglasnost so ~l. 27 (1). Naslov na orginalot: Convention<br />
Against Torture and Other Cruel, Inhuman or Degrading Treatment or Punishment<br />
- Korpus na principi za za{tita na site lica od bilo koja forma<br />
na pritvorawe ili li{uvawe od sloboda, Usvoen od strana na Generalnoto<br />
sobranie na Obedinetite nacii na 76-to zasedanie so rezolucija<br />
43/173 od 9. 12. 1988 godina. Naslov na orginalot: Body of Principles<br />
for the Protection of All Persons under Any Form of Detention or Imprisonment.<br />
- Garancii za za{tita na pravata na licata osudeni na smrt.<br />
Odobreni od strana na Ekonomsko-socijalniot sovet so rezolucija<br />
1984/50 od 25 maj 1984. Naslov na orginalot: Safeguards Guranteeing of the<br />
Rights of thoze Facing the Death Penalty.<br />
- Kodeks za odnesuvawe na licata odgovorni za primena na zakonot.<br />
Usvoen od strana na Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii<br />
na 17. 12. 1979 so rezolucija 34/169. Naslov na orginalot: Code of Conduct<br />
for Law Enforcement Officials.<br />
- Upatstvo za efikasna implementacija na Kodeksot za odnesuvawe<br />
na licata odgovorni za priemna na zakonot, Usvoeno od strana na<br />
Ekonomsko-socijalniot sovet na Obedinetite nacii na 15-to zasedanie<br />
so Rezolucija 1989/61 od 24 maj 1989. Naslov na orginalot: Guidelines for<br />
the Effective Implementation of the Code of Conduct for Law Enforcement Officials.<br />
- Osnovni principi za upotreba na sila i ogneno oru`je od<br />
strana na licata odgovorni za primena na zakonot. Osmi kongres na<br />
ON za prevencija na kriminalitetot i tretman na storitelite. Naslov<br />
na orginalot: Basic Principles on the Use of Force and Firearms by Law<br />
Enforcement Officials.<br />
- Standardni minimalni pravila na Obedinetite nacii za primena<br />
na sudskite postapki sprema maloletnicite (Pekin{ki pravila).<br />
Prepora~ani za usvojuvawe na Sedmiot kongres na Obedinetite nacii<br />
za prevencija na zlostorstvata i postapuvawe so prestapnicite, vo<br />
Milano od 26. 8 do 6. 9. 1985 i prifateni od Generalnoto sobranie so<br />
rezolucijata 40/33 od 29. 11. 1985 godina. Naslov na orginalot: United<br />
Nations Standard Minimum Rules for the Administration of Juvenile Justice (The<br />
Beijing Rules).<br />
- Standardni minimalni pravila na Obedinetite nacii za vonzavodskite<br />
merki (Tokiski pravila). Usvoeni od strana na Generalnoto<br />
sobranie na Obedinetite nacii na 68-to plenarno zasedanie na<br />
14. 12. 1990 godina. Naslov na orginalot: United Nations Standard Minimum<br />
Rules for Non-custodial Measures (The Tokyo Rules).<br />
582
- Deklaracija za osnovnite na~ela na pravdata za `rtvite na<br />
kriminalot i zloupotrebata na ovlastuvawata. Prepora~ana za usvojuvawe<br />
na Sedmiot kongres na Obedinetite nacii za prevencija na kriminalitetot<br />
i postapuvawe so prestapnicite, odr`an vo Milano od 26.<br />
08. do 6. 09. 1985 godina, i usvoena od strana na Generalnoto sobranie<br />
so rezolucija 40/34 od 29. 11. 1985 godina. Naslov na orginalot: Declaration<br />
of Basic Principles of Justice for Victims of Crime and Abuse of Power.<br />
- Ramkovna spogodba za transfer na stranski zatvorenici i<br />
Preporaki za postapuvawe so stranski zatvorenici. Naslov na orginalot:<br />
Model Agreement on the Transfer of Foreingn Prisoners and Recommendation<br />
on the Treatment of Foreign Prisoners. Usvoeni od strana na Sedmiot<br />
kongres i prifateni od strana na Generalnoto sobranie na ON so<br />
rezolucija 40/146 od 13. 12. 1985 godina.<br />
- Ramkovna spogodba za prenos na nadzorot na prestapnicite<br />
koi se uslovno osudeni ili se nao|aat na usloven otpust. Usvoena od<br />
strana na Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii na 68-to plenarno<br />
zasedanie od 14. 12. 1990 godina. Nalsov na orginalot: Model Treaty<br />
on the Transfer of Supervision of Offenders Conditionally Sentenced or Conditionally<br />
Released.<br />
- Humanitarni aktivnosti na Me|unarodniot Komitet na Crveniot<br />
Krst vo korist na pritvorenite lica. Naslov na orginalot: Humanitarian<br />
Activities of the ICRC in Favour of Detainted Persons.<br />
- Memorandum na humanitrni aktivnosti na Me|unarodniot Komitet<br />
na Crveniot Krst vo ime na pritvorenite lica. Naslov na orginalot:<br />
Memorandum for Humanitarian Activities of the ICRC in Favour of Detained<br />
Persons.<br />
b) Dokumenti na sovetot na evropa<br />
- Preporaka R (87) 3, Evropski zatvorski pravila. Usvoena od<br />
Komitetot na ministrite na Sovetot na Evropa na 12. 02. 1987 na 404-<br />
ta sednica na Zamenicite na ministrite. Naslov na orginalot: Recommendation<br />
No. R (87) 3 of the Committe of Ministers to Member States on the<br />
European Prison Rules.<br />
- Objasnuvawa kon Evropskite zatvorski pravila. Naslov na<br />
orginalot: Explanatory memorandum relating to the European Prison Rules.<br />
- Evropska konvencija za za{tita od ma~ewe i ne~ove~ko ili<br />
poni`uva~ko postapuvawe i kaznuvawe. Naslov na orginalot: European<br />
Convention for the Prevention of Torture and Inhuman or Degrading Treatment or<br />
Punishment, Strasburg, 26. 11. 1987, European Treati Series, 126.<br />
- Protokol br. 1 kon Evropskata konvencija za za{tita od ma-<br />
~ewe i ne~ove~ko ili poni`uva~ko postapuvawe i kaznuvawe. Naslov<br />
na orginalot: Protokol No. 1 to the European Convention for the Prevention of<br />
Torture and Inhuman or Degrading Treatment or Punishment, Strasburg, 411.<br />
1993, European Treaty Series, 151.<br />
583
- Protokol br. 2 kon Evropskata konvencija za za{tita od ma~ewe<br />
i ne~ove~ko ili poni`uva~ko postapuvawe i kaznuvawe. Naslov na<br />
orginalot: Protokol No. 2 to the European Convention for the Torture and<br />
Inhuman or Degrading Treatment or Punishment,. Strasbourg, European Treaty<br />
Series, 152.<br />
- Rezolucija (62) 2. Izborni, gra|anski i socijalni prava na zatvorenicite<br />
Preporaka 195. Usvoena od Zamenicite na ministrite na<br />
1. 02. 1962 godina. Naslov na orginalot: Resolution (62) 2, Electoral, Civil<br />
and Rights of Prisoners – Recommendation 195.<br />
- Rezolucija (66) 25. Kratkotraen tretman na maloletni prestapnici<br />
pomladi od 21-na godina. Usvoena od Zamenicite na ministrite<br />
na 30. 04. 1966 godina. Nalov na orginalot: Resolution (66) 25, Short-Term<br />
Treatment of Yung offenders of Less Than 21 Years.<br />
- Rezolucija (66) 26. Polo`ba, vrabotuvawe i obuka na zatvorskiot<br />
personal. Usvoena od Zamenicite na ministrite na 30. 04. 1966<br />
godina. Naslov na orginalot: Resolution (66) 26, Status, Recruitment and<br />
Training of Prison Staff.<br />
- Rezolucija (68) 24. Polo`ba, selekcija i obuka na rakovodniot<br />
kadar na kazneniot establi{ment. Usvoena od Zamenicite na ministrite<br />
na 20. 09. 1968. Naslov na orginalot: Resolution (68) 24 Status,<br />
Selection and Training of Governing Grades of Staff of Penal Establishments.<br />
- Rezolucija (73) 6. Kazneni aspekti na zloupotrebata na droga.<br />
Usvoena od strana na Komitetot na ministrite na 19. 01. 1973 godina,<br />
na 217-ta sednica na zamenicite-ministri. Nasalov na orginalot: Resolution<br />
(73) 6, Penal Aspects of Drug Abuse.<br />
- Rezolucija (73) 17. Kratkotraen tretman na vozrasni zatvorenici.<br />
Usvoena od strana na Komitetot na ministrite na 1. 04. 1973 na<br />
220-ot sostanok na zamenicite na ministrite. Naslov na orginalot:<br />
Resolution (73) 17, Short-Term Treatment of Adult Offenders.<br />
- Rezolucija (75) 25. Rabotno anga`irawe vo zatvor. Usvoena od<br />
Komitetot na ministrite na 18. 09. 1975 godina na 248-to sobranie na<br />
Zamenicite ministri. Naslov na orginalot: Resolution (75) 25, Prison<br />
Labour.<br />
- Rezolucija (76) 2. Tretman na zatvorenici osudeni na podolga<br />
vremenska kazna. Usvoena od Komitetot na ministrite na 17. 02. 1976<br />
godina na 254-ta sednica na Zamenicite ministri. Naslov na orginalot:<br />
Resolution (76) 2, Treatment of Long-term Prisoners.<br />
- Rezolucija (78) 41. Edukacija za ~ovekovite prava. Naslov na<br />
orginalot: Teaching of Human Rights<br />
- Rezolucija (78) 62. Maloletni~kata delinkvencija i socijalnite<br />
promeni. Usvoena od strana na Komitetot na ministrite na 20.<br />
11. 1978 godina na 296-ot sostanok na zamenicite na ministrite. Naslov<br />
na orginalot: Resolution (78) 62 Juvenile Delinquency and Social Change.<br />
- Preporaka br. R (80) 11 Pritvoreni lica koi o~ekuvaat sudska<br />
odluka. Usvoena od Komitetot na ministrite na 27. 07. 1980 godina na<br />
584
321-to zasedanie na Zamenicite na ministrite. Naslov na orginalot:<br />
Recommendation No. R (80) 11 Custody Pending Trial.<br />
- Preporaka br. R (82) 16 Pu{tawe od zatvor na otsustvo. Usvoena<br />
od Komitetot na Ministrite na 24. 09. 1982 godina na 350-ta sednica<br />
na Zamenicite na ministrite. Naslov na orginalot: Recommendation<br />
No. R (82) 16 Prison Leave.<br />
- Preporaka br. R (82) 17 Zatvorawe i postapuvawe so opasni<br />
zatvorenici. Usvoena od Komitetot na ministrite na 24. 09. 1982 godina<br />
na 350-to sobranie na zamenicite na ministrite. Naslov na orginalot:<br />
Recommendation No. R (82) 17, Custody and Traetment of Dangerous Prisoners.<br />
- Preporaka br. R (84) 11. Informirawe vo odnos na Konvencijata<br />
za transfer na osudeni lica. Usvoena od Komitetot na ministrite<br />
na 21. 06. 1984 godina. Naslov na orginalot: Information About the Convention<br />
on teh Transfer of Sentenced Persons.<br />
- Preporaka br. R (84) 12 Stranski zatvorenici. Usvoena od Komitetot<br />
na ministri na 21. 06. 1984 godina na 374-to sobranie na Zamenici<br />
ministri. Naslov na orginalot: Recommendation No. (84) 12, Foreign<br />
Prisoners.<br />
- Preporaka br. R (89) 12 Obrazovanie vo zatvor. Usvoena od<br />
Komitetot na ministrite na 13. 10. 1989 godina na 429-ta sednica na<br />
Zamenicite ministri. Naslov na orginalot: Recommendation No. R (89)<br />
12, Education in Prison.<br />
- Preporaka br. R (93) 6 Zatvorski i kriminolo{ki aspekti na<br />
kontrola na zarazni bolesti vklu~itelno i SIDA-ta i sli~ni zdravstveni<br />
problemi vo zatvor. Usvoena od Komitetot na ministri na 18. 10.<br />
1993 godina na 500-to zasedanie na Zamenicite ministri. Naslov na<br />
orginalot: Recommendation No. (93) 6, Prison and Criminological Aspekts of<br />
the Control of Transmissible Diseases Including AIDS and Related Health Rroblems<br />
in Prison.<br />
- Konvencija za transfer na osudenite lica. Naslov na orginalot:<br />
Convention on the Transfer of Sentenced Persons, Strasbourg, 21. 3. 1983,<br />
so Nacrt dopolnitelen protokol kon Konvencijata za transfer na<br />
osudenite lica i Nacrt interpretativen izve{taj na Nacrt dopolnitelniot<br />
protokol na Konvencijata za transfer na osudeni lica,<br />
- Evropska konvencija za nadzor na uslovno osudeni ili uslovno<br />
oslobodeni osudeni lica. Usvoena vo Strazbur, 30. 11. 1964. Naslov na<br />
orginalot: European Convention on the Supervision of Conditionally Sentenced<br />
or Conditionelly Released Offenders.<br />
USTAVNOSUDSKA PRAKTIKA<br />
1. So Re{enie U. br 136/2004 od 08. 12. 2004, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 3 st. 2 vo delot: "ne se nao|a<br />
na izdr`uvawe kazna zatvor za storeno krivi~no delo," od Zakonot za<br />
585
lokalnite izbori ("SV RM," br. 46/1996, 56/1996, 12/2003, 35/ 2004 i 42/<br />
2004-ispravka).<br />
Spored podnositelot na inicijativata, so osporenata zakonska<br />
odredba se predviduvala zabrana za izbor na lice za ~len na sovet i<br />
gradona~alnik ako liceto se nao|a na izdr`uvawe kazna zatvor za storeno<br />
krivi~no delo. Od pri~ina {to so vakvoto zakonsko re{enie se<br />
ograni~uvale slobodite i pravata na gra|anite, osporenata zakonska<br />
odredba bila vo sprotivnost so ~l. 8 st. 1 al. 5 od Ustavot, vo koja se<br />
utvrduva edna od temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika<br />
Makedonija, odnosno politi~kiot pluralizam i slobodnite neposredni<br />
i demokratski izbori. Spored podnositelot na inicijativata<br />
isto taka osporenata zakonska odredba ne bila vo soglasnost i so ~l. 9,<br />
22, 23 i 54 st. 3 od Ustavot na Republika Makedonija.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka Zakonot za lokalnite izbori so<br />
odredbata od ~l. 3 st. 2 predviduva deka pravo da bide izbran za ~len na<br />
sovet i gradona~alnik ima sekoj dr`avjanin na Republika Makedonija<br />
koj: napolnil 18 godini `ivot, ima delovna sposobnost, ne se nao|a na<br />
izdr`uvawe na kazna zatvor za storeno krivi~no delo i e so postojano<br />
`iveali{te vo op{tina i gradot Skopje, kade {to se vr{i izborot.<br />
Vo odnos na ustavno opredelenite nadle`nosti so Zakonot za<br />
lokalnata samouprava ("SV RM," br. 5/2002) treba da se ima predvid<br />
deka organite na op{tinite - sovetot na op{tinata i gradona~alnikot<br />
imaat posebni nadle`nosti vo funkcioniraweto na lokalnata samouprava<br />
vo op{tinata. Imeno, sovetot na op{tinata e pretstavni~ki<br />
organ na gra|anite koj odlu~uva vo ramkite na nadle`nostite na op{-<br />
tinata. ^lenovite na sovetot vo ostvaruvaweto na svojata funkcija<br />
imaat opredeleni prava i dol`nosti. Taka, ~lenovite na sovetot imaat<br />
pravo i dol`nost da prisustvuvaat i u~estvuvaat vo rabotata na sovetot<br />
i negovite postojani ili privremeni komisii, kako i pravo na sednicata<br />
na sovetot da davaat inicijativi i predlozi i da postavuvaat<br />
pra{awa na gradona~alnikot. ^lenovite na sovetot u`ivaat imunitet<br />
i istite ne mo`at da bidat povikani na krivi~na odgovornost ili da<br />
bidat pritvoreni za iska`anoto mislewe ili za glasawe vo sovetot.<br />
Postoi mo`nost na odzemawe na mandatot na ~len na sovetot, dokolku<br />
toj neopravdano otsustvuva od tri sednici na sovetot po red.<br />
Poa|aj}i od faktot {to funkcionalnata vrednost na lokalnata<br />
samouprava se izrazuva isklu~ivo niz stepenot na ostvaruvawe na<br />
nadle`nostite, analogno na toa proizleguva i potrebata od nepre~eno<br />
deluvawe na sekoj ~len na sovetot, odnosno gradona~alnik, zaradi realizacija<br />
na funkciite {to se vo nivna nadle`nost.<br />
Imaj}i go vo vid iznesenoto, raboteweto i funkcioniraweto<br />
na lokalnata samouprava kako temelna vrednost na ustavniot poredok<br />
na Republika Makedonija i za~uvuvawe, odnosno vgraduvawe na principite<br />
vrz koi taa se organizira i funkcionira, bara neophodno prisustvo<br />
na licata koi gi so~inuvaat organite na op{tinata - ~lenovite na<br />
586
sovetot na op{tinata i gradona~alnikot, za tie da ja vr{at neposredno<br />
svojata funkcija, odnosno pravata i obvrskite {to proizleguvaat<br />
od istata.<br />
Ottuka, osporenata zakonska odredba spored koja polnoletno i<br />
delovno sposobno lice koe e dr`avjanin na Republika Makedonija i e<br />
so postojano `iveali{te vo op{tinata mo`e da ima pravo da bide izbrano<br />
za ~len na sovetot ili gradona~alnik pod uslov da ne se nao|a na<br />
izdr`uvawe na kaznata zatvor za storeno krivi~no delo, e vo soglasnost<br />
so Ustavot, od pri~ina {to vakvata zakonska opredelba e vo duhot<br />
na edna od temelnite vrednosti na Ustavot - pravoto na gra|anite na<br />
lokalna samouprava.<br />
Imaj}i predvid deka so Zakonot za lokalnite izbori, se ureduvaat<br />
postapkata i uslovite za izbor na ~lenovi na sovetot na edinicite<br />
na lokalnata samouprava, i deka vo slu~ajov so osporenata zakonska<br />
odredba e predviden uslov koj ne e vo sprotivnost so opredelbite na<br />
Ustavot, Sudot oceni deka ne mo`e da se postavi pra{aweto za ustavnosta<br />
na osporenata odredba od Zakonot.<br />
2. So Re{enie U. br. 137/2004 od 10. 11. 2004, Sudot nre povede<br />
postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 5 al. 3 od Zakonot za izbor<br />
na pratenici vo Sobranieto na Republika Makedonija ("SV RM," br.<br />
42/ 2002 i 46/2004).<br />
Spored navodite vo inicijativata, so osporenata zakonska odredba<br />
se ograni~uvale slobodite i pravata na gra|anite bidej}i taa predviduvala<br />
zabrana za licata koi se nao|ale na izvr{uvawe kazna zatvor<br />
za storeno krivi~no delo da bidat izbrani za pratenici vo Sobranieto<br />
na Republika Makeodnija, a takvo ograni~uvawe ne bilo predvideno<br />
so Ustavot.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka Zakonot za izbor na pratenici<br />
vo Sobranieto na Republika Makedonija, so odredbata od ~l. 5 predvidel<br />
deka pravo da bide izbran za pratenik ima sekoj dr`avjanin na Republika<br />
Makedonija koj: napolnil 18 godini `ivot, ima delovna sposobnost<br />
i ne se nao|a na izdr`uvawe na kazna zatvor za storeno krivi~no<br />
delo.<br />
Od ~l. 9, ~l. 22 i ~l. 23 od Ustavot proizleguva deka Ustavot,<br />
posebno vo ovoj del od normite, ne pravi razlika me|u aktivnoto izbira~ko<br />
pravo, odnosno pravoto na gra|aninot da izbira i pasivnoto izbira~ko<br />
pravo, odnosno pravoto na gra|aninot da bide izbran. Izbira~koto<br />
pravo e opredeleno kako edno od najbitnite politi~ki prava koe<br />
korespondira so ostanatite demokratski opredelbi utvrdeni so Ustavot,<br />
posebno vo delot na organizacijata i funkcioniraweto na dr`avnata<br />
vlast.<br />
Sobranieto na Republika Makedonija e pretstavni~ki organ na<br />
gra|anite i nositel na zakonodavnata vlast vo Republikata.<br />
Spored ~l. 61 st. 2 od Ustavot, organizacijata i funkcioniraweto<br />
na Sobranieto se ureduvaat so Ustavot i so Delovnikot, a spored<br />
587
~l. 62 st. 5, na~inot i uslovite za izbor na pratenicite se ureduvaat so<br />
zakon {to se donesuva so mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici.<br />
So Ustavot, me|u drugoto, e utvrdeno deka Sobranieto go so~inuvaat<br />
od 120 do 140 pratenici koi se izbiraat na op{ti, neposredni i<br />
slobodni izbori so tajno glasawe, tie ne mo`at da bidat otpovikani i<br />
se izbiraat za vreme od ~etiri godini. Pratenicite soglasno ~l. 64 od<br />
Ustavot, u`ivaat imunitet i pratenikot ne mo`e da bide povikan na<br />
krivi~na odgovornost ili da bide pritvoren za iska`ano mislewe ili<br />
za glasawe vo Sobranieto, nitu mo`e da bide pritvoren bez odobruvawe<br />
na Sobranieto, osven ako e zate~en vo vr{eweto na krivi~no delo<br />
za koe e propi{ana kazna zatvor vo traewe od najmalku pet godini.<br />
Sobranieto, isto taka, mo`e da odlu~i da se primeni imunitet nad<br />
pratenikot i koga toj samiot ne se povikal na nego, ako e toa potrebno<br />
zaradi vr{ewe na funkcijata pratenik. Za vreme na mandatot pratenicite<br />
ne podle`at na obvrska vo vooru`enite sili.<br />
Spored ~l. 65 od Ustavot, mandatot na pratenikot }e mu prestane<br />
koga e osuden za krivi~no delo za koe e propi{ana kazna zatvor vo<br />
traewe od najmalku pet godini. So odredbata od st. 4 na ovoj ~len od<br />
Ustavot e predvideno deka na pratenikot mo`e da mu bide odzemen mandatot<br />
koga e osuden za krivi~no ili drugo kaznivo delo {to go pravi<br />
nedostoen za vr{ewe na funkcijata pratenik, kako i za neopravdano<br />
otsustvo od Sobranieto pove}e od {est meseci.<br />
Odzemaweto na mandatot go utvrduva Sobranieto so dvotretinsko<br />
mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici.<br />
Spored ~l. 66 od Ustavot, Sobranieto e vo postojano zasedanie<br />
i raboti na sednici koi gi svikuva pretsedatelot na Sobranieto.<br />
Sobranieto, vo ramkite na svoite nadle`nosti opredeleni vo<br />
~l. 68 od Ustavot, ima ustavotvorna i zakonodavna funkcija, odnosno<br />
gi donesuva i izmenuva Ustavot i zakonite, gi utvrduva javnite dava~ki,<br />
donesuva republi~ki buxet i zavr{na smetka na buxetot, ratifikuva<br />
me|unarodni dogovori, donesuva odluka za menuvawe na granici na<br />
Republikata, raspi{uva referendum, izbira Vlada na Republika Makedonija,<br />
izbira sudii na <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija,<br />
vr{i izbor i razre{uvawe na sudii, dava amnestija i vr{i drugi raboti<br />
utvrdeni so Ustavot.<br />
Poa|aj}i od faktot {to funkcioniraweto na Sobranieto se<br />
izrazuva isklu~ivo niz stepenot na ostvaruvaweto na nadle`nostite,<br />
soodvetno na toa proizleguva i potrebata od nepre~eno neposredno deluvawe<br />
na sekoj pratenik posebno vo ramkite na Sobranieto kako institucionalizirana<br />
demokratska i politi~ka forma zaradi realizacija<br />
na javnite funkcii vo negova nadle`nost. Zaradi ostvaruvaweto na<br />
celinata na javnite funkcii na Sobranieto, isto taka, mu se garantirani<br />
ustavnite prava na pratenikot kako poedinec.<br />
588
Ottuka, ustavno opredelenite posebni prava i obvrski na pratenicite<br />
(imunitet, ne podle`at na obrska vo vooru`enite sili itn.)<br />
se oblik na obezbeduvawe i ostvaruvawe na javnite i odgovorni sobraniski<br />
funkcii vo uslovi, koi pred se, fakti~ki bi mu ovozmo`ile na<br />
pratenikot da bide prisuten i li~no i neposredno da gi vr{i aktivnostite.<br />
Demokratskata procedura na odlu~uvawe vo Sobranieto se ostvaruva<br />
so glasaweto na pratenicite koe podrazbira mo`nost na sekoj<br />
pratenik poedine~no da glasa i da gi vr{i aktivnostite koi proizleguvaat<br />
od prateni~kata funkcija.<br />
So Ustavot e postaven op{tiot princip za donesuvawe na odlukite<br />
i toa pod uslov na postoewe na odreden "kvorum" na pratenici vo<br />
Sobranieto.<br />
So Amandmanot X, so koj e zamenet ~l. 69 od Ustavot, e predvideno<br />
deka Sobranieto mo`e da odlu~uva ako na sednicata prisustvuva<br />
mnozinstvo od vkupniot broj pratenici. Sobranieto odlu~uva so mnozinstvo<br />
glasovi od prisutnite pratenici, a najmalku so edna tretina<br />
od vkupniot broj pratenici, ako so Ustavot ne e predvideno posebno<br />
mnozinstvo.<br />
Za zakonite koi direktno gi zasegaat kulturata, upotrebata na<br />
jazicite, obrazovanieto, li~nite dokumenti i upotrebata na simbolite,<br />
Sobranieto odlu~uva so mnozinstvo glasovi od prisutnite pratenici,<br />
pri {to mora da ima mnozinstvo glasovi od prisutnite pratenici<br />
koi pripa|aat na zaednicite koi ne se mnozinstvo vo Republika<br />
Makedonija. Sporot vo vrska so primenata na ovaa odredba go re{ava<br />
Komitetot za odnosi me|u zaednicite.<br />
So Ustavot se opredeleni pra{awata za koi Sobranieto odlu-<br />
~uva so kvalificirano mnozinstvo na pratenicite, odnosno dvotretinsko<br />
mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici i mnozinstvo<br />
glasovi od prisutnite pratenici koi pripa|aat na zaednicite koi ne<br />
se mnozinstvo vo Republika Makedonija.<br />
Imaj}i go predvid iznesenoto, proizleguva deka odlu~uvaweto,<br />
kako biten del od vr{eweto na prateni~kata funkcija, ne e proizvolen<br />
akt ili akt na poedini grupi, tuku najzna~ajna demokratska procedura<br />
vo raboteweto na Sobranieto koja mo`e da se dovede vo pra{awe<br />
ako pome|u izbranite pratenici na Sobranieto ima lica koi ne mo-<br />
`at da pridonesat za sozdavawe na kvorum i da prisustvuvaat vo Sobranieto,<br />
za da odlu~uvaat i da ja vr{at neposredno prateni~kata funkcija.<br />
Ottuka, Sudot oceni deka osporenata zakonska odredba, spored<br />
koja polnoletno i delovno sposobno lice koe e dr`avjanin na Republika<br />
Makedonija mo`e da ima pravo da bide izbrano za pratenik pod<br />
uslov da ne se nao|a na izdr`uvawe na kazna zatvor za storeno krivi-<br />
~no delo, e vo soglasnost so Ustavot, so ogled na toa {to vakvata zakonska<br />
opredelba gi sledi navedenite ustavni principi koi se odnesuva-<br />
589
at na vr{eweto na prateni~kata funkcija vo strukturata na ovlastuvawata<br />
na Sobranieto.<br />
Imaj}i predvid deka Ustavot so odredbata od ~l. 62 st. 5 opredelil<br />
so zakon da se uredat na~inot i uslovite za izbor na pratenici, a<br />
vo slu~ajov so osporenata zakonska odredba e predviden uslov koj ne e<br />
vo sprotivnost so opredelbite na Ustavot, Sudot oceni deka ne mo`e<br />
osnovano da se postavi pra{aweto za ustavnosta na osporenata odredba<br />
od Zakonot.<br />
590
G l a v a II<br />
ZA[TITA NA SLOBODITE I PRAVATA<br />
3. Garancii na osnovnite slobodi i prava<br />
~l. 50<br />
Sekoj gra|anin mo`e da se povika na za{tita na slobodite i<br />
pravata utvrdeni so Ustavot pred sudovite i pred <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika<br />
Makedonija vo postapka zasnovana vrz na~elata na prioritet<br />
i itnost.<br />
Se garantira sudska za{tita na zakonitosta na poedine~nite<br />
akti na dr`avnata uprava i na drugite institucii {to vr{at javni<br />
ovlastuvawa.<br />
Gra|aninot ima pravo da bide zapoznat so ~ovekovite prava i<br />
osnovni slobodi i aktivno da pridonesuva, poedine~no ili zaedno so<br />
drugi za nivno unapreduvawe i za{tita.<br />
~l. 51<br />
Vo Republika Makedonija zakonite moraat da bidat vo soglasnost<br />
so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot i so zakon.<br />
Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.<br />
~l. 52<br />
Zakonite i drugite propisi se objavuvaat pred da vlezat vo sila.<br />
Zakonite i drugite propisi se objavuvaat vo "Slu`ben vesnik<br />
na Republika Makedonija" najdocna vo rok od sedum dena od denot na<br />
nivnoto donesuvawe.<br />
Zakonite vleguvaat vo sila najrano osmiot den od denot na objavuvaweto,<br />
a po isklu~ok, {to go utvrduva Sobranieto, so denot na objavuvaweto.<br />
Zakonite i drugite propisi ne mo`at da imaat povratno dejstvo,<br />
osven po isklu~ok, vo slu~ai koga toa e popovolno za gra|anite.<br />
~l. 53<br />
Advokaturata e samostojna i nezavisna javna slu`ba {to obezbeduva<br />
pravna pomo{ i vr{i javni ovlastuvawa vo soglasnost so zakon.<br />
1. Ustavot na Republika Makedonija vospostavuva sistem na garancii<br />
na slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot i na~in na ni-<br />
591
vna adekvatna za{tita. Su{tinata na garanciite se sostoi vo sozdavawe<br />
sigurnost na ~ovekot i gra|aninot deka ustavno utvrdenite prava i<br />
slobodi nema da mu bidat neosnovano naru{eni ili odzemeni od strana<br />
na vlasta ili od koj i da e drug organ ili poedinecot, a samata za{tita<br />
podrazbira sistem na mehanizmi za spre~uvawe i otstranuvawe na takvite<br />
opasnosti ili realno ostvareni povredi. Taa za{tita se ostvaruva<br />
preku: 1 0 oblici na vnatre{na za{tita i, 2 0 oblici na nadvore{na<br />
za{tita.<br />
1 0 Oblici na vnatre{na za{tita (od aspekt na vnatre{noto<br />
pravo) na osnovnite slobodi i prava: a) redovna sudska za{tita (neposredna<br />
za{tita na site slobodi i prava), b) ustavnosudska za{tita (neposredna<br />
i posredna za{tita na odredeni slobodi i prava), v) za{tita<br />
od strana na Narodniot pravobranitel (preventivna za{tita na slobodite<br />
i pravata povredeni so akti na organite na dr`avnata uprava i<br />
drugi organi i organizacii {to vr{at javni ovlastuvawa) 354 i, g) parlamentarna<br />
za{tita (preventivna za{tita preku Postojanata anketna<br />
komisija kako rabotno telo na Sobranieto za kontrola na slobodite i<br />
pravata).<br />
a) Sudskata za{tita na slobodite i pravata se ostvaruva preku<br />
"redovnite" sudovi kako samostojni i nezavisni organi na dr`avnata<br />
vlast. Ovoj oblik na za{tita ima naj{iroka primena vo praktikata<br />
ottamu {to gi opfa}a site slobodi i prava na gra|anite.<br />
b) <strong>Ustavn</strong>osudskata za{tita na slobodite i pravata e vo nadle`nost<br />
na <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija. <strong>Ustavn</strong>iot sud gi<br />
{titi slobodite i pravata na gra|anite na dva na~ini: ba) posredno -<br />
so ocenuvawe na ustavnosta na zakonite i ustavnosta i zakonitosta na<br />
drugite propisi i op{ti akti (apstrakten spor) i, bb) neposredno -<br />
so poni{tuvawe na kone~en i pravosilen poedine~en akt so koj se povreduvaat:<br />
slobododata na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto<br />
izrazuvawe na mislata, politi~koto zdru`uvawe i dejstvuvawe i zabranata<br />
na diskriminacija (konkreten spor).<br />
354<br />
Institutot Naroden pravobranitel kako poseben organ za prv pat e<br />
vospostaven vo [vedska vo 1809 godina so naziv ombudsman (zastapnik, pretstavnik),<br />
a potoa e prezemen od drugite skandinavski dr`avi (Finska, 1919,<br />
Danska 1954, Norver{ka, 1962), kako i od SR Germanija, 1947, Nov Zeland,<br />
1962, Velika Britanija, 1967, Gijana, 1966, Mauricius, 1967, vo nekoi provincii<br />
na Kanada, 1967, na Havai, 1968 itn. Osnovnite svojstva na Ombusmanot<br />
se: 1 0 toj e nezaviseni i nepristrasen funkcioner na zakonodavnoto telo, ~ie<br />
postoewe obi~no se predviduva so ustav i koj vr{i nadzro nad upravata, 2 0 toj<br />
e ovlasten da gi ispituva `albite na gra|anite za storena administrativna<br />
nepravda i, 3 0 toj e ovlasten da gi ispituva, kritikuva i obelodenuva, no ne i<br />
da gi poni{tva akciite na upravata. Vidi podrobno: Jovi~i}, M. Ombudsman -<br />
za{titnik zakonitosti i prava gra|anina u skandinavskim i drugim zemjama,<br />
Arhiv za pravne i dru{tvene nauke, Beograd, 1968/4, str. 565-577.<br />
592
v) Za{titata od strana na Narodniot pravobranitel se<br />
ostvaruva preku negovoto ovlastuvawe da bara preispituvawe na odluki,<br />
re{enija i akti na organite na dr`avnata uprava i drugite organi<br />
i organizacii {to imaat javni ovlastuvawa, a so koi se povredeni poedine~ni<br />
ili grupni slobodi i prava. <strong>Ustavn</strong>nata osnova za ovoj institut<br />
e sodr`ana vo Amandman XI, vrz osnova na koj e donesen i Zakonot<br />
za Narodniot pravobranitel.<br />
g) Parlamentarnata za{tita preku Postojanata anketna komisija<br />
355 se ostvaruva preku: razgleduvawe na na~elni pra{awa, predlozi<br />
i mislewa vo vrska so ostvaruvaweto na odredbite na Ustavot koi<br />
se odnesuvaat na slobodite i pravata na gra|aninot, razgleduvawe na<br />
inicijativite i predlozite za donesuvawe zakoni i drugi propisi i<br />
op{ti akti od zna~ewe za ostvaruvawe na za{titata na slobodite i<br />
pravata na gra|aninot, uka`uvawe na potrebata od donesuvawe zakoni,<br />
drugi propisi i op{ti akti zaradi celosna za{tita na slobodite i<br />
pravata na gra|aninot i sledewe, razgleduvawe i analizirawe na ostvaruvaweto<br />
na ratifikacionite me|unarodni pravni akti koi ja reguliraat<br />
za{titata na slobodite i pravata na gra|aninot. Treba, me|utoa,<br />
da se istakne deka Komisijata ne odlu~uva, tuku po pra{awata od<br />
svojata nadle`nost mu podnesuva mislewe i predlozi na Sobranieto na<br />
Republika Makedonija. Pritoa, za za{titata na slobodite i pravata<br />
na gra|aninot od zna~ewe e i opredelbata deka naodite na Komisijata<br />
pretstavuvaat osnova za poveduvawe postapka za utvrduvawe na odgovornost<br />
na nositelite na javnite funkcii.<br />
2 0 Oblicite na nadore{na za{tita (od aspekt na me|unarodnoto<br />
pravo) na osnovnite slobodi i prava: a) za{tita vo preventivna<br />
forma vo vid na monitoring i, b) za{tita preku opredeleni sankci od<br />
strana na me|unarodnata zaednica i toa ba) od strana na ON (preku Komitetot<br />
za ~ovekovi prava i preku Me|unarodniot krivi~en sud vo<br />
Hag) i, bb) Sovetot na Evropa (preku Sodot za ~ovekovite prava).<br />
2. Spored pravniot re`im na za{titata, ~ovekovite prava vo<br />
Evropskata konvencija se delat na tri kategorii:<br />
1 0 ^ovekovi prava koi se apsolutno za{titeni - pravo na `ivot<br />
(~l. 2), zabrana od ma~ewe (~l. 3), zabrana na ropstvo i prisilna<br />
rabota (~l. 4), kaznuvawe samo vrz osnova na zakon (~l. 7), i non bis in<br />
idem (~l. 4. Prot. 7),<br />
2 0 ^ovekovi prava koi se relativno (ili uslovno) za{titeni<br />
a) onie koi mo`at da se derogiraat (~ija primena mo`e da se suspendira<br />
na oredeno vreme), no koi ne se podlo`ni na restrikcija (pravo na<br />
355<br />
Soglasno ~l. 76 st. 4 od Ustavot, donesena e Odluka za osnovawe na<br />
postojana anketna komisija za za{tita na slobodite i pravata na gra|aninot<br />
("SV RM," 25/1992) i Odluka za izmenuvawe i dopolnuvawe na Odlukata ("SV<br />
RM," 80/1992) so koi e ureden sostavot, nadle`nosta i rabotata na Postojanata<br />
anketna komisija.<br />
593
pravi~na postapka (pri {to pravoto na javna rasprava mo`e da se<br />
ograni~i), pravo na `alba, pravo na obrazovanie, pravo na slobodni<br />
izbori), b) ~ovekovi prava koi mo`at da bidat i derogirani i ograni-<br />
~eni ({estte slu~ai kade e dopu{teno li{uvawe od sloboda), v) ~ovekovi<br />
prava koi se podlo`ni na restrikcija vo duhot na klauzulata na<br />
op{tiot poredok 356 (pravo na privaten i semeen `ivot, sloboda na<br />
izrazuvawe, sloboda na zdru`uvawe, sloboda na veroispovest, sloboda<br />
na dvi`ewe).<br />
3 0 ^ovekovi prava koi indirektno se za{titeni se onie prava<br />
koi poedinecot mo`e da gi koristi samo vo vrska so nekoe drugo pravo<br />
koe isto taka e garantirano so Konvencijata. Toa e slu~aj so pravoto<br />
na zabrana na diskriminacija koe mo`e da se primeni samo toga{ koga<br />
se doveduva vo pra{awe nekoe drugo pravo koe go naveduva Konvencijata.<br />
Ovde e potrebno da se spomne i pravoto ~ija za{tita e obezbedena<br />
so "ricochet." 357<br />
USTAVNOSUDSKA PRAKTIKA<br />
1. So Re{enie U. br. 165/1994 od 13. 10. 1994, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na Zakonot za izbor na Pretsedatel<br />
na Republika Makedonija ("SV RM," br. 20/1994).<br />
Spored navodite vo inicijativata navedeniot zakonot ne sodr-<br />
`el odredbi za sudska za{tita na zakonitosta na poedine~nite akti na<br />
nadle`nite organi na dr`avnata uprava, so {to se povreduvala ustavnata<br />
garancija na sudska za{tita utvrdena so ~l. 50 st. 2 od Ustavot.<br />
356<br />
Klauzulata na javniot poredok zna~i deka vr{eweto na spomatite<br />
prava mo`e da bide objekt na predvidenite restrikcii koi se predvideni so<br />
zakon i koi se neophodni vo demokratskoto op{testvo zaradi za{tita na javniot<br />
poredok. Spored toa, za odredeno me{awe na dr`avata da bide dopu{teno<br />
vo ovie garantirani prava potrebni se tri uslovi:<br />
- da e predvideno so zakon, odredbata da mu e dostapna na gra|aninot i<br />
precizno da se definirani uslovite i modalitetite na ograni~uvawe na pravoto,<br />
- da se raboti za legitimna cel kako {to se nacionalnata bezbednost,<br />
javnata sigurnost, ekonomskata blagosostojba na dr`avta, odbrana na poredokot,<br />
prevencija na krivi~nite dela, za{tita na zdravjeto i javniot moral i<br />
za{tita na pravata i slobodite na drugi,<br />
- da e neophodno vo demokratskoto op{testvo, {to zna~i da se raboti<br />
za me{awe na op{testvoto vo koe vladeat pluralizam, tolerancija i duh na<br />
otvorenost, kako i<br />
- da odgovara na neophodnite socijalni potrebi i da e srazmerno na<br />
legitimnata cel.<br />
357<br />
Sadikovi}, ]. Evropsko pravo, Ljudska prava, Magistrat, 2001, str. 55-56.<br />
594
Sudot na sednicata utvrdi deka vo Zakonot za izbor na pretsedatel<br />
na Republika Makedonija se utvrdeni normi za raspi{uvawe i<br />
odr`uvawe na izborite za pretsedatel na Republikata, za predlagawe<br />
i utvrduvawe na kandidati, za utvrduvawe na rezultatite od izborot i<br />
za davaweto izjava na ve}e izbraniot pretsedatel. Vo ovoj zakon nema<br />
odredbi za sudska za{tita na zakonitosta na poedine~nite akti na<br />
dr`avnata uprava i na drugite institucii {to vr{at javni ovlastuvawa<br />
vo vrska so povredata odnosno za{titata na izbira~koto pravo.<br />
Spored ~l. 2 od Zakonot za izbor na pretsedatel na Republika<br />
Makedonija za izborot na pretsedatel na Republikata soodvetno se<br />
primenuvaat odredbite na zakonot so koj se utvrduva postapkata za<br />
izbor na pratenici i odbornici, dokolku so ovoj zakon ne e poinaku<br />
opredeleno.<br />
Odredbi za za{tita na izbira~koto pravo, vo koi e utvrdena i<br />
postapkata za sudska za{tita protiv re{enieto na izbornata komisija,<br />
se sodr`ani vo Zakonot za izbor i otpovikuvawe na pratenici i<br />
odbornici ("SV RM," br. 28/1990), pa spored toa, proizleguva deka i<br />
pri izborot na pretsedatel na Republikata, za eventualni nepravilnosti<br />
vo postapkata za izbor, }e se primenuvaat odredbite od Zakonot za<br />
izbor na pratenici i odbornici. Spored ~l. 72 od ovoj zakon protiv<br />
re{enieto na izbornata komisija podnositelot na prigovorot ima<br />
pravo na `alba. Protiv re{enieto na op{tinskata izborna komisija<br />
`albata se podnesuva do nadle`niot op{tinski sud od op{ta nadle`nost,<br />
a protiv re{enieto na izbornata komisija na izborna edinica,<br />
odnosno na Republi~kata izborna komisija `albata se podnesuva do<br />
Vrhovniot sud na Makedonija, vo rok od 48 ~asa od priemot na re{enieto.<br />
Nadle`niot sud }e donese odluka po `albata vo rok od 48 ~asa<br />
po nejziniot priem.<br />
Od iznesenoto proizleguva deka e obezbedena sudska za{tita<br />
protiv poedine~nite akti na nadle`nite organi vklu~eni vo izbornata<br />
postapka, pa i vo postapkata za izbor na pretsedatel na Republikata.<br />
So ~l. 50 st. 2 od Ustavot se garantira sudska za{tita na poedine~nite<br />
akti na dr`avnata uprava i na drugite institucii {to vr{at<br />
javni ovlastuvawa, vo ~ii ramki, spa|a i sudskata za{tita na izbira~koto<br />
pravo.<br />
Od iznesenata ustavna odredba proizleguva deka protiv site poedine~ni<br />
akti na organite na dr`avnata uprava i na drugite institucii<br />
{to vr{at javni ovlastuvawa mora da se obezbedi sudska za{tita.<br />
Pritoa, vo Ustavot ne e uredeno pra{aweto za toa kako i so kolku zakoni<br />
}e se uredi na~inot na obezbeduvaweto na sudska za{tita, pri<br />
{to ne e uredeno i pra{aweto za na~inot na obezbeduvawe sudska za-<br />
{tita na izbira~koto pravo.<br />
Spored toa, a soglasno ~l. 61 st. 1 i ~l. 68 od Ustavot, Sobranieto<br />
na Republika Makedonija, kako nositel na zakonodavnata vlast na<br />
595
Republikata ceni dali pra{awata za sudska za{tita na izbira~koto<br />
pravo }e go uredi so eden ili so pove}e soodvetni zakoni.<br />
So ogled na toa {to vo konkretniot slu~aj e uredeno pra{aweto<br />
za sudska za{tita na izbira~koto pravo, odnosno e obezbedena sudska<br />
za{tita na izbira~koto pravo i na kandidatite za pretsedatel na<br />
Republikata, Sudot smeta deka ne se povreduva ovaa ustavna garancija<br />
so toa {to ova pra{awe ne e uredeno so posebniot zakon za izbor na<br />
pretsedatel na Republikata, tuku istoto e uredeno so Zakonot za izbor<br />
na pratenici i odbornici.<br />
So ogled na iznesenoto, Sudot oceni deka ne mo`e da se postavi<br />
pra{aweto za soglasnosta na osporeniot zakon so ~l. 50 st. 2 od Ustavot<br />
na Republika Makedonija.<br />
2. So Odluka U. br. 241/1996 od 14. 05. 1997, Sudot gi ukina ~l. 2,<br />
3 i 10 od Zakonot za objavuvawe na zakonite i drugite republi~ki propisi<br />
i op{ti akti ("SV SRM," br. 43/1980) i Uredbata za na~inot na<br />
izdavawe i koristewe na Posebniot slu`ben vesnik na SRM ("SV<br />
SRM" br. 18/1981).<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~l. 2 st. 1 od Zakonot,<br />
propisite i drugite op{ti akti na Sobranieto na Republika Makedonija<br />
i Vladata na Republika Makedonija (vo tekstot se koristat starite<br />
nazivi na ovie organi) {to sodr`at podatoci ~ie objavuvawe bi<br />
bilo vo sprotivnost so interesite na bezbednosta i odbranata na zemjata<br />
i so drugi op{testveni interesi utvrdeni so zakon, za koi toa }e<br />
go odredi Sobranieto, odnosno Vladata se objavuvaat vo poseben slu-<br />
`ben vesnik. Vo posebniot slu`ben vesnik, spored st. 2 od ovoj ~len na<br />
Zakonot, se objavuvaat i propisite i drugite op{ti akti na funkcionerite<br />
{to rakovodat so republi~kite organi na upravata i republi-<br />
~kite organizacii i propisite i drugite op{ti akti na republi~kite<br />
kolegijalni organi na upravata {to sodr`at podatoci ~ie objavuvawe<br />
bi bilo vo sprotivnost so interesite na bezbednosta i odbranata na<br />
zemjata i so drugi op{testveni interesi utvrdeni so zakon, za koi {to<br />
}e go odredi funkcionerot, odnosno kolegijalniot organ {to go donel<br />
toj propis.<br />
Vo ~l. 3 od Zakonot se opredeluvaat aktite {to se objavuvaat vo<br />
"Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," so klauzula deka organite<br />
mo`at da odlu~at vo nego da se objavat i drugi akti, opfa}aj}i pritoa<br />
i organi, organizacii i zaednici koi ve}e ne postojat vo ustavnopravniot<br />
poredok na Republika Makedonija.<br />
Spored ~l. 10 od Zakonot e sodr`ano ovlastuvawe za ureduvawe<br />
na na~inot na izdavawe i koristewe na posebniot slu`ben vesnik.<br />
So Uredbata za na~inot na izdavawe i koristewe na Posebniot<br />
slu`ben vesnik na SRM, donesena od Izvr{niot sovet na Sobranieto<br />
na SRM na 14. 05. 1981 godina, se ureduva deka vo "Posebniot slu`ben<br />
vesnik na SRM" se objavuvaat propisite od doverliva priroda. Spored<br />
~l. 5 od ovaa uredba vidot na tajnosta na propisot go opredeluva done-<br />
596
suva~ot na propisot, a spored ~l. 6 e predvidena obvrska za NIRO<br />
"Slu`ben vesnik na SRM" da obezbedi podatocite od propisot od doverliva<br />
priroda, kako i samiot propis, da se ~uvaat kako tajna. Pokraj<br />
gri`ata za otpe~atenite primeroci od Posebniot slu`ben vesnik, vo<br />
~l. 7 od Uredbata, se opredeluvaat i korisnicite do koj se dostavuva<br />
vesnikot. Zavisno od sodr`inata na propisot od doverliva priroda,<br />
donesuva~ot na propisot, opredeluva do koj korisnik }e bide dostaven<br />
vesnikot, a tie se dol`ni da gi zapoznaat so sodr`inata na propisot<br />
organizaciite na zdru`eniot trud, drugite samoupravni organizacii i<br />
zaednici, organite i organizaciite na koi se odnesuvaat tie propisi.<br />
Vo pogled na koristeweto na Posebniot slu`ben vesnik, vo ~l. 8 od<br />
Uredbata, se povikuva na soobrazna primena na aktite na korisnicite<br />
na vesnikot so koi se ureduva postapuvaweto i merkite za za{tita na<br />
materijalite i podatocite {to pretstavuvaat tajna.<br />
Trgnuvaj}i od odredbite od ~l. 8 st. 1 al. 3 i ~l. 52 od Ustavot<br />
jasno proizleguva deka objavuvaweto na zakonite i drugite propisi e<br />
vo funkcija na obezbeduvawe na principot na vladeewe na pravoto i<br />
ostvaruvaweto na slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot, kako<br />
pretpostavka za pravnata sigurnost na gra|anite i drugite pravni subjekti.<br />
Samoto, pak, objavuvawe na zakonite i drugite propisi pretstavuva<br />
akt na obnaroduvawe na tie akti i nivno stavawe na uvid na javnosta.<br />
Kako eden od osnovnite elementi na pravnata sigurnost na gra-<br />
|anite, iako samoto nivno objavuvawe ne pretstavuva praven akt, toa<br />
predizvikuva drugi brojni pravni posledici od doneseniot akt. Imeno,<br />
zakonot odnosno drugiot propis, so negovoto donesuvawe, promulgirawe<br />
odnosno potpi{uvawe i objavuvawe, stanuva perfekten, odnosno<br />
primenliv akt. Imaj}i go predvid karakterot i zna~eweto na objavuvaweto<br />
na zakonite i drugite propisi, Ustavot utvrdil obvrska tie<br />
da se objavuvaat vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija", kako<br />
slu`beno glasilo na Republikata.<br />
Odredbata za objavuvawe na zakonite i drugite propisi vo Ustavot<br />
e pomestena vo glavata za osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i<br />
gra|aninot i toa vo delot za garancii na osnovnite slobodi i prava.<br />
Samiot ovoj fakt uka`uva deka Ustavot na objavuvaweto na zakonite i<br />
drugite propisi ne prio|a kako na tehni~ko pra{awe, tuku na pra{awe<br />
koe dlaboko navleguva vo ustavnite garancii na osnovnite slobodi<br />
i prava na ~ovekot i gra|aninot.<br />
Ustavot osven jasnata opredelba vo ~l. 52 za objavuvawe na zakonite<br />
i drugite propisi vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"<br />
ne sodr`i nikakvi restrikcii, nitu osnovi za restrikcija na principot<br />
za objavuvawe na propisite kako uslov za nivna pravna sila i primena.<br />
Vo ramkite na taka utvrdenite na~ela i principi, ne bi mo`elo<br />
da se bara isklu~ok ili da se opravduva posebno "tajno" glasilo ili<br />
glasilo so ograni~ena javnost.<br />
597
Trgnuvaj}i od osnovniot kriterium za objavuvawe na propis vo<br />
posebnoto glasilo, utvrden so osporenite odredbi, deka takviot propis<br />
treba da sodr`i podatoci ~ie objavuvawe bi bilo vo sprotivnost<br />
so interesite na bezbednosta i odbranata na zemjata i so drugi op{testveni<br />
interesi utvrdeni so zakon, smislata na Posebniot slu`ben vesnik<br />
e da go istisne, ograni~i i onevozmo`i objavuvaweto na propisite<br />
na na~in na koj e toa predvideno vo ~l. 52 od Ustavot, dokolku vo<br />
takvite propisi se sodr`ani doverlivi podatoci. Od takviot na~in na<br />
objavuvawe ne mo`e da se izvle~e zaklu~ok deka tie propisi sepak se<br />
objavuvaat, samo vo drugo, posebno slu`beno gasilo, so {to formalno<br />
bi bilo zadovoleno baraweto od ~l. 52 od Ustavot. Ako logikata be{e<br />
zabrana na objavuvawe na propisi koi sodr`at podatoci od doverliva<br />
priroda, toga{, tajnosta odnosno nedostapnosta na "Posebniot slu`ben<br />
vesnik" do gra|anite i drugite subjekti e negovo principielno<br />
obele`je. Toa, dotolku pove}e {to vo Zakonot ne se sodr`ani odredbi<br />
koi bi se odnesuvale na negoviot na~in na izdavawe, dostapnost i koristewe,<br />
tuku tie pra{awa se predostaveni da gi uredi Vladata.<br />
So Uredbata za na~inot na izdavawe i koristewe na Posebniot<br />
slu`ben vesnik, tajnosta na ova glasilo, odnosno na propisite {to se<br />
"objavuvaat" vo nego, se relativizira, osobeno so pro{iruvaweto na<br />
obvrskata glasiloto da se dostavuva do organizaciite i zaednicite na<br />
koi objaveniot propis se odnesuva, {to bi mo`elo da pretstavuva<br />
osnova za gledi{te deka su{tinata na objavuvaweto na propisite, vo<br />
smisla na ~l. 52 od Ustavot, so toa se postignuva odnosno deka subjektot<br />
na pravniot poredok e izvesten za sodr`inata na propisot {to na<br />
takov na~in e objaven i koj se odnesuva na nego. Dostavuvaweto na glasiloto<br />
do opredeleniot tesen krug korisnici, odnosno zapoznavaweto<br />
so sodr`inata na propisot, vo ovaa smisla bi bil den na "objavuvawe"<br />
na propisot, kako uslov za negovata pravna sila vo pravniot poredok.<br />
So ovaa uredba, me|utoa, ne se propi{uva obvrska za dostavuvawe na<br />
ova posebno glasilo i na gra|anite, na koi isto taka i vo krajna linija,<br />
tie propisi i se odnesuvaat. Vo krajna linija, kako od celinata na<br />
osporenite odredbi na Zakonot i Uredbata, proizleguva deka gra|anite<br />
se dol`ni da postapuvat po takvite propisi, iako tie za niv se nepoznati.<br />
Ponatamu, Sudot pri poveduvaweto na postapkata go ima{e<br />
predvid faktot deka tajnosta na podatocite i merkite za nivnata za{-<br />
tita, kako i aktivnostite od zna~ewe za odbranata i bezbednosta na zemjata<br />
(dokumenti od oblasta na odbranata i nivnata sodr`ina, voeni<br />
planovi, podatoci za borbenite i drugite materijalni sredstva na<br />
Armijata, objektite i zonite od zna~ewe za odbranata i drugo), so ~ie<br />
objavuvawe odnosno otkrivawe bi mo`elo da se nanese {teta na odbranata<br />
na Republikata, odnosno da se naru{i teritorijalniot integritet<br />
i suverenitet na Republika Makedonija, ne bi trebalo apsolutno<br />
da se doveduvaat vo pra{awe. Od ovie pri~ini, spored misleweto na<br />
598
Sudot, neophodno e potrebno opredeleni podatoci od interes za Republikata<br />
da bidat opredeleni so soodveten stepen na tajnost, me|utoa,<br />
takvite podatoci i aktivnosti kako tajni, ne treba da se sodr`ina na<br />
zakonite i drugite propisi, a dokolku se predmet na sodr`ina na oddelen<br />
propis, toa bi zna~elo, deka tie ne pretstavuvaat tajna i ne bi mo-<br />
`elo da se izzemat od obvrskata za nivno obnaroduvawe.<br />
Bez formalniot i fakti~kiot akt na sozdavawe mo`nost za zapoznavawe<br />
so propisot "objaven" vo posebnoto glasilo, od strana na<br />
site na koi im e namenet, propisot ne mo`e da ima pravna sila, a osporenite<br />
odredbi od Zakonot toa ne go isklu~uvaat, no nitu go obezbeduvaat,<br />
odnosno nema normativni garancii i normativni obvrski toa<br />
da go stori. Efektot od na~inot na "objavuvaweto" na oddelni propisi<br />
vo posebnoto slu`beno glasilo, mo`e da ima za posledica edna neopredelenost<br />
i nezapoznaenost na subjektite so nivnite prava i obvrski<br />
{to proizleguvat od takvite propisi, osven vo momentot koga od niv<br />
direktno }e se pobara da se odnesuvaat spored propisot za koj tie ne<br />
znaat deka postoi.<br />
Vrz osnova na navedenoto, a trgnuvaj}i od sodr`inata na ~l. 52<br />
od Ustavot, spored misleweto na Sudot, nema ustavna osnova za postoewe<br />
na "Poseben slu`ben vesnik na Republika Makedonija" vo koj se<br />
objavuvaat propisi {to sodr`at podatoci ~ie objavuvawe bi bilo vo<br />
sprotivnost so interesite na bezbednosta i odbranata na zemjata i so<br />
drugi op{testveni interesi utvrdeni so zakon, poradi {to Sudot oceni<br />
deka odredbite na ~l. 2, 3 i 10 od Zakonot i Uredbata za na~inot na<br />
izdavawe i koristewe na Posebniot slu`ben vesnik na SRM ne se vo<br />
soglasnost so ~l. 52 od Ustavot.<br />
3. So Odluka U. br. 189/2003 od 24. 03. 2004, Sudot go ukina ~l. 24<br />
vo delot "i dokolku istite bidat izgradeni do 31. 12. 2003 godina, a }e<br />
bidat staveni vo promet do 31. 03. 2004 godina" od Zakonot za izmenuvawe<br />
i dopolnuvawe na Zakonot za danok na dodadena vrednost" ("SV<br />
RM," br. 21/2003).<br />
Vo tekot na postapkata Sudot utvrdi deka vo ~l. 23 od Zakonot<br />
za danokot na dodadena vrednost ("SV RM," br. 44/1999) e predvideno<br />
deka od danokot na dodadena vrednost se osloboduva, pome|u drugoto, i<br />
prometot na stanbeni zgradi i stanovi, vo onoj del vo koj istite se<br />
koristat za stanbeni celi, so isklu~ok na prviot promet koj }e se izvr{i<br />
vo period do pet godini po izgradbata.<br />
Vo ~l. 14 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot<br />
za danokot na dodadena vrednost ("SV RM," br. 86/1999) bilo predvideno<br />
deka prviot promet na stanbenite zgradi i stanovite ~ie gradewe<br />
otpo~nalo pred 1. 04. 2000 godina se osloboduvaat od danok na dodadena<br />
vrednost do 31. 12. 2000 godina, a dano~nite obvrznici za istiot period<br />
go zadr`uvaat pravoto na odbitok na prethodno plateniot danok.<br />
Vo ~l. 1 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za<br />
danokot na dodadena vrednost ("SV RM," br. 8/2001) bilo predvideno<br />
599
deka vo Zakonot za danokot na dodadena vrednost ("SV RM" br. 44/1999,<br />
59/1999, 86/1999 i 11/2000), vo ~l. 30, a koj se odnesuva na povlastenata<br />
stapka od 5%, se dodava t. 12 vo koja e predvideno deka povlastenata<br />
stapka }e se primenuva i na prviot promet na stanbeni zgradi i stanovi<br />
vo onoj del vo koj istite se koristat za stanbeni celi i koj }e se<br />
izvr{i vo period do pet godini po izgradbata.<br />
Spored toa, so navedenite izmeni kako materijalno re{enie, so<br />
Zakonot se vovela povlastena dano~na stapka od 5% za prviot promet<br />
na stanbeni zgradi i stanovi koj }e se izvr{i vo period od 5 godini po<br />
izgradbata.<br />
So ~l. 5 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za<br />
danok na dodadena vrednost ("SV RM," br. 21/2003), ~l. 30 se menuva na<br />
na~in {to povlastenata stapka od 5% na prviot promet na stanbeni<br />
zgradi i stanovi za stanovawe se ukinuva.<br />
Vo osporeniot ~l. 24 od navedeniot zakon e predvideno deka<br />
"Povlastenata dano~na stapka od 5% }e se primenuva i na prviot promet<br />
na stanbeni zgradi i stanovi vo onoj del vo koj istite se koristat<br />
za stanbeni celi, no samo dokolku nivnata izgradba e zapo~nata pred<br />
denot na vleguvawe vo sila na ovoj zakon i dokolku istite bidat izgradeni<br />
do 31. 12. 2003 godina, a }e bidat staveni vo promet do 31. 03.<br />
2004 godina."<br />
Sudot, isto taka, utvrdi deka spored ~l. 31 st. 1 t. 1 od Zakonot<br />
za danokot na dodadena vrednost, dano~niot dolg nastanuva vo momentot<br />
koga e izvr{en prometot na dobroto, a spored st. 2, koga pla}aweto<br />
e izvr{eno pred izvr{uvaweto na prometot, vreme na nastanuvawe na<br />
dano~niot dolg e momentot koga e dobieno pla}aweto vo visina na danokot<br />
za dobieniot iznos.<br />
Od analizata na navedenite zakonski odredbi so koi se ureduva<br />
re`imot na pla}awe na danokot na dodadena vrednost, proizleguva<br />
deka predmet na odano~uvawe na prviot promet se stanovite nameneti<br />
za stanbeni celi {to se izvr{uva vo rok od pet godini po izgradbata<br />
kako op{to pravilo, nezavisno od toa za kakva stapka }e se opredeli<br />
zakonodavecot.<br />
So ~l. 1 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za<br />
danok na dodadena vrednost ("SV RM," br. 8/2001), so koj se menuva ~l.<br />
30, a koj se odnesuva na povlastenata stapka od 5%, se do donesuvawe na<br />
osporeniot zakon vo pravniot poredok na Republika Makedonija va`elo<br />
praviloto deka ovoj promet se odano~uva so povlastena stapka na<br />
danok na dodadena vrednost dokolku prometot se izvr{i vo rok od pet<br />
godini po izgradbata.<br />
Spored toa, ova pravilo za seto vreme na negovoto va`ewe pretstavuvalo<br />
predvidliva ramka vrz osnova na koja subjektite vo pravoto<br />
mo`ele da gi donesuvaat svoite odluki za vleguvawe vo pravni odnosi<br />
naso~eni kon izgradba i stavawe vo promet na stanovite.<br />
600
Me|utoa, spored misleweto na Sudot, zakonodavecot so osporeniot<br />
~len gi menuva rokovite za zavr{uvawe na izgradbata i stavawe<br />
vo promet na stanovite, odnosno se vpu{ta vo ureduvawe na odnosi koi<br />
prethodno bile uredeni na na~in so koj na subjektite vo idnina im se<br />
garantirala edna vospostavena sostojba.<br />
Imeno, vleguvaweto na subjektite vo odnosi za izgradba, odnosno<br />
kupuvawe na stanovi so avansno pla}awe vo vreme na va`ewe na<br />
prethodniot praven re`im so koj bila propi{ana stapka od 5% za prviot<br />
promet na stanovite po izgradbata, spored misleweto na Sudot<br />
pretstavuva osnova da se tvrdi deka tie subjekti imale legitimni na<br />
zakon zasnovani o~ekuvawa deka pravniot odnos i posledicite od nego<br />
vo pogled na dano~nite obvrski }e se zavr{i taka kako {to toa bilo<br />
regulirano so prethodniot zakon. So osporeniot ~len zakonodavecot<br />
ne go po~ituval toa {to prvi~no go garantiral i utvrdil novi uslovi<br />
i rokovi pod koi }e se primeni povlastenata dano~na stapka.<br />
Od ~l. 8, 33 i 52 st. 4 od Ustavot, od izvr{enata analiza na odredbite<br />
od Zakonot za danok na dodadena vrednost koi se odnesuvaat na<br />
stapkata na danokot na dodadena vrednost, kako i faktot {to zakonodavecot<br />
povlastenata stapka od 5% ne ja vrzuva samo so zapo~nuvawe na<br />
izgradbata na stanovite pred vleguvawe vo sila na Zakonot, tuku i so<br />
izgradbata na stanovite do odreden vremenski period, odnosno nivno<br />
stavawe vo promet do odreden vremenski period, Sudot oceni deka osporenata<br />
odredba od Zakonot ima povratno dejstvo, bez ogled na toa {to<br />
momentot na prometot }e se slu~i vo vreme na va`ewe na Zakonot za<br />
izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za danok na dodadena vrednost<br />
("SV RM," br. 21/2003). Ova od pri~ini {to prethodniot zakon ve}e go<br />
reguliral idniot promet na stanovite kako garantirana pravna situacija<br />
spored koja subjektite go odreduvale svoeto odnesuvawe i vlegle<br />
vo soodvetni pravni odnosi, koi ne samo {to se od krajno seriozna<br />
priroda spored nivnite investicioni implikacii, tuku imaat i relativno<br />
traen praven efekt. Poradi toa, Sudot utvrdi deka osporenata<br />
odredba ne e vo soglasnost so principot na zabrana na povratno dejstvo<br />
na zakonite.<br />
Voedno, Sudot oceni deka so osporenata odredba vo delot vo koj<br />
se utvrdeni novi uslovi i rokovi za koristewe na povlastenata dano-<br />
~na stapka se doveduva vo pra{awe i principot na pravnata sigurnost<br />
kako element na vladeewe na pravoto, odnosno se povreduvaat vrz zakon<br />
zasnovanite legitimni o~ekuvawa na subjektite deka pravnite<br />
odnosi i posledicite od niv vo pogled na dano~nite obvrski }e se zavr-<br />
{at na na~in predviden so odredbite {to bile zakonska ramka za nivno<br />
nastanuvawe, poradi {to Sudot oceni deka taa ne e vo soglasnost i<br />
so na~eloto na vladeewe na pravoto.<br />
601
G l a v a III<br />
GRANCII NA OSNOVNITE SLOBODI I PRAVA<br />
~l. 54<br />
Slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot mo`at da se ograni~at<br />
samo vo slu~ai utvrdeni so Ustavot.<br />
Slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot mo`at da bidat<br />
ograni~eni za vreme na voena ili vonredna sostojba spored odredbite<br />
na Ustavot.<br />
Ograni~uvaweto na pravata i slobodite ne mo`e da bide diskriminatorsko<br />
po osnov na pol, rasa, boja na ko`ata, jazik, vera, nacionalno<br />
ili socijalno poteklo, imotna ili op{testvena polo`ba.<br />
Ograni~uvaweto na slobodite i pravata ne mo`e da se odnesuva<br />
na pravoto na `ivot, zabranata na ma~ewe, na ne~ove~no i poni`uva~ko<br />
postapuvawe i kaznuvawe, na pravnata odredenost na kaznivite dela<br />
i kaznite, kako i na slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata, javnoto<br />
izrazuvawe na mislata i veroispovesta.<br />
1. Eden od najva`nite elementi na sodr`inata na ustavot vo<br />
smisla na vladeeweto na pravoto pretstavuva postavuvaweto opredeleni<br />
granici na me{aweto na dr`avnata vlast vo sferata na zagarantiranite<br />
slobodi i prava, a toa mo`e da se postigne samo ako dr`avnata<br />
vlast e ograni~ena so ustavot so {to na mo`noto samovolie na nositelite<br />
na dr`avnata vlast odlu~no im se zastanuva na pat. 358<br />
2. Ustavot na Republika Makedonija predviduva dva vida ograni~uvawa<br />
na slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot: ograni~uvawa<br />
koi taksativno se nabroeni pri garantiraweto na opredeleni slobodi<br />
i prava i ograni~uvawa vo vreme na voena ili vonredna sostojba.<br />
Prviot vid ograni~uvawa se predvideni kaj slednive slobodi i<br />
prava: 1 0 neprikosnovenosta na slobodata na ~ovekot (~l. 12), 2 0 nepovredivosta<br />
na pismata i na site drugi oblici na komunikacija (Amandman<br />
XIX), 3 0 slobodata na zdru`uvawe (~l. 20), 4 0 pravoto na mirno sobirawe<br />
(~l. 21), 5 0 nepovredlivosta na domot (~l. 26), 6 0 pravoto na slobodno<br />
dvi`ewe na teritorijata na Republikata i na slobodno izbira-<br />
358<br />
"Vsu{nost idejata na ograni~ena vlada se zasnova vrz Lokovata ideja<br />
na ograni~ena vlada - vlada koja e ograni~ena so svoite celi i so svoite<br />
metodi i koja ne zafa}a vo sferata na neotu|ivite ~ovekovi slobodi i prava.<br />
^avo{ki, K. Partiska dr`ava kao poricanje vladavine prava, Pravna dr`ava, Poslovna<br />
politika, Beograd, 1991, str. 118.<br />
603
we na mestoto na prestojuvawe (~l. 27), 7 0 pravoto na sopstvenost (~l.<br />
30), 8 0 pravoto na organizirawe na sindikati (~l. 37), kako i 9 0 pravoto<br />
na {trajk (~l. 38).<br />
Vo ~l. 54 st. 2 od Ustavot se pomesteni odredbi i za uslovite i<br />
obemot na ograni~uvaweto na slobodite i pravata na ~ovekot za vreme<br />
na voena (~l. 124 od Ustavot) i vonredna (~l. 125 od Ustavot) sostojba.<br />
Ograni~uvaweto na slobodite i pravata vo takvi sostojbi e restriktivno:<br />
toa e antidiskriminatorsko (~l. 54 st. 3 od Ustavot) i od ograni-<br />
~uvawe isklu~uva izre~no nabroeni prava (~l. 54 st. 4 od Ustavot).<br />
Takvoto ograni~uvawe go vr{i Vladata so uredbi so zakonska sila (~l.<br />
126 od Ustavot).<br />
^lenot 54 od Ustavot na Republika Makedonija mo`e najneposredno<br />
da se dovede vo korelacija so ~l. 15, no i so ~l 17 i 18 od Evropskata<br />
konvencija za ~ovekovite prava. Ovde se raboti za garatirawe na<br />
slobodite i pravata na ~ovekot koi treba nu`no da bide pomesteni vo<br />
neophodni granici {to mora jasno i precizno da bidat utvrdeni taka<br />
{to sekoj }e gi koristi na na~in so koj nema da im na{tetuva na drugite.<br />
Stanuva zbor za zna~aen koncept od jasno i precizno definirawe<br />
na kriteriumite spored koi, sekoe na~elno slobodno dejstvuvawe na<br />
~ovekot {to e {tetno za drugite lu|e i ottamu izleguva od ramkite na<br />
soodvetnata sloboda, mora da bide zabraneto. Toa e nu`en preduslov<br />
koristeweto na slobodata i pravoto od strana na eden poedinec da ne<br />
se pretvori vo nametnuvawe na nesloboda i nepravo za drug. Vo ovaa<br />
smisla e vo pravo Rouls koga veli: "Slobodata mo`e da se ograni~i<br />
samo vo ime na samata sloboda 359 Ili, ograni~uvaweto na slobodata e<br />
opravdano samo koga toa e nu`no za samata sloboda, a spre~uvawe na<br />
nekakva invazija na slobodata koja bi bila u{te polo{a." 360<br />
Vpro~em, ~ovekot mo`e vistinski da bide sloboden samo vo<br />
interakcija so drugite lu|e koi pod ednaki uslovi i na ednakov na~in<br />
u`ivaat ednakvi slobodi i prava. So vakvata koncepcija za slobodite<br />
i pravata na Ustavot na Republika Makedonija nu`no se afirmira poznatata<br />
definicija na poimot na slobodata sodr`an vo ~l. 4 od Deklaracijata<br />
za pravata na ~ovekot i gra|aninot od 1789. 361 Pritoa, treba<br />
da se ima predvid deka spored Ustavot na Republika Makedonija, granicite<br />
na koristeweto na slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot<br />
ne proizleguvaat samo od odnosite na ulovenost so ostvaruvaweto na<br />
ednakvite slobodi i prava na drugite ~lenovi na zaednicata, tuku i od<br />
359<br />
Rouls, X. Teorija na pravednosta, Slovo, Skopje, 2002, str. 277.<br />
360<br />
Ibid, str. 244.<br />
361<br />
"Slobodata se sostoi vo mo}ta na ~ovekot da go pravi seto ona {to<br />
ne im na{tetuva na pravata na drugiot. Taka vr{eweto na prirodnite prava<br />
na sekoj ~ovek nema granici osven onie {to im obezbeduvaat na drugite ~lenovi<br />
na op{testvoto da gi u`ivaat ovie isti prava. Ovie granici mo`at da bidat<br />
opredeleni samo so zakon."<br />
604
ostvaruvaweto na najop{tite zaedni~ki interesi na op{testvoto.<br />
2. Evropskata konvencija predviduva tri vida ograni~uvawa na<br />
~ovekovite prava i osnovnite slobodi: 1 0 derogacija, 2 0 isklu~oci i 3 0<br />
restrikcii<br />
1 0 Derogacija ili stavawe nadvor od sila na odredeni ~ovekovi<br />
prava i osnovni slobodi vo vonredni okolnosti e nejprisuten vid na<br />
nivno ograni~uvawe. Derogacijata vo ovaa smisla se vr{i vo isklu~itelni<br />
okolnosti kako {to se vojna, vnatre{ni neredi i drugi seriozni<br />
opasnosti za dr`avata opasnosti za dr`avata i nejzinata populacija.<br />
Intenzitetot na ovie opasnosti mora da bide tolku golem {to na seriozen<br />
na~in go zagrozuva normalnoto funkcionirawe na instituciite<br />
na dr`avata i mu se zakanuva na fizi~kiot opastanok na narodot vo<br />
celost ili na nekoj negov del.<br />
Ottamu {to postojat rizici da se pominat granicite na dopu-<br />
{tenoto i opravdanoto postapuvawe i da se postignat sosema sprotivni<br />
efekti od onie {to gi imala vo vid Konvencijata postojat formalni<br />
i su{tinski uslovi pod koi e mo`no voveduvaweto na derogacija.<br />
Formalnite uslovi pod koi e mo`no voveduvaweto na derogacijata<br />
se:<br />
- predmet na derogacija ne mo`at da bidat apsolutno za{titenite<br />
prava kako {to se pravoto na `ivot, zabranata na ma~ewe, nehumano<br />
i degradira~ko postapuvawe, ropstvoto i pot~inetosta i zabranata<br />
na retroaktivno dejstvo na krivi~niot zakonik.<br />
- dr`avite mora da go izvestat generalniot sekretar na Sovetot<br />
na Evropa za merkite i motivite za prezemawe na merki na ograni~uvawe<br />
vo slu~aj na ~l. 15.<br />
- derogacijata mora da bide vremenski ograni~ena<br />
Me|u nu`nite su{tinskite uslovi na derogacijata se pomesteni:<br />
- postoeweto na javna opasnost koja go zagrozuva `ivotot na nacijata<br />
- derogacijata mora da odrazuva sostojba na nu`da (soglasno<br />
praviloto "nu`data go menuva zakonot") i toa vo mera vo koja toa e neophodno<br />
i koja taa situacijata go bara.<br />
- merkite koi dr`avata gi prezema so cel za derogacija ne smeat<br />
da bidat vo nesoglasnost so drugite obvrski koi dr`avata gi oprifatila<br />
vo me|unarodnoto pravo, na primer, od Paktot za ~ovekovite prava<br />
i sl.<br />
Inaku vo pogled na derogacijata vo ~l. 17 e istaknat principot<br />
na dosledno po~ituvawe na ~ovekovite prava i slobodi.<br />
Sopecijalen vid derogacija e predviden so ~l. 16 spored koj se<br />
mo`ni ograni~uvawa na politi~ka aktivnost na strancite.<br />
Za da ne se prejdat granicite koi se utvrdeni so Konvencijata<br />
potrebno e da postoi validna kontrola na ograni~uvawata na ~ovekovite<br />
prava. Taa kontrola mora da ostvari dva kriteriumi:<br />
605
- da onevozmo`i preminuvawe na granicite dopu{teni so Konvencijata<br />
i,<br />
- da im dopu{ti na dr`avite zona na slobodno deluvawe, za{to<br />
tie sekako podobro se upateni vo politi~kite, socijalnite, ekonomskite,<br />
moralnite i drugite priliki. 362<br />
2 0 Isklu~oci. Za razlika od derogacijata isklu~ocite pretstavuvaat<br />
postojana mo`nost za dr`avata i voedno postojan objekt na kontrola<br />
od strana na Evropskiot sud za ~ovekovi prava. Isklu~ocite se<br />
ograni~uvawa od postojana priroda i se opredeleni so odredbite na<br />
samoto ~ovekovo pravo koe e za{titeno so Konvencijata. Ottamu se<br />
zboruva za "doktrina na vgradeni ograni~uvawa." Vo ovoj pogled karakteristi~en<br />
e ~l. 5 od Konvencijata koj go {titi pravoto na sloboda i<br />
bezbednost na li~nosta. Spored taa odredba sekoj ima pravo na sloboda<br />
i bezbednost, osven vo slu~aite navedeni vo taa odredba i toa vo soglasnost<br />
so zaknot.<br />
Za razlika od derogacijata, isklu~ocite imaat trajna va`nost i<br />
podlo`at na precizna kontrola od strana na Evropskiot sud. 363<br />
3 0 Restrikciite kako i isklu~ocite se trajni vidovi na ograni-<br />
~uvawa na ~ovekovite prava koi naj~esto se izrazeni so pravniot standard<br />
- neophodno vo demokratskoto op{etstvo (necessary in a democratic<br />
society). Ovie restrikcii se vidlivi vo ~lenovite 8 do 11 od Konvencijata,<br />
kako i vo ~l. 1 od Protokolot br. 1 i ~l. 2 od Protokolot<br />
br. 4. Ovde, vsu{nost, se raboti da se prifati suverenosta na dr`avite<br />
so site nejzini karakteristiki i da se respektira dr`avnoto podra~je<br />
na procena (national margin of apprecation). Sî {to e nad toa podra~je na<br />
slobodna procena stanuva podra~je na kontrola na Evropskiot sud za<br />
~ovekovi prava. Spomnatoto podra~je postoi vo pravoto na po~ituvawe<br />
na semejniot `ivot, slobodata na misla, sovest i religija, slobodata<br />
na mirno sobirawe i zdru`uvawe so drugi, pravoto na mirno u`ivawe<br />
na imotot i pravoto na izbor na `iveali{te.<br />
Restikciite se sli~ni so derogaciiite, so toa {to samo obemot<br />
im e ne{to po{irok, za{to se raboti za kontrola na kompatibilnosta<br />
od strana na Sudot koja ja priznava zonata na "slobodnoto deluvawe"<br />
na dr`avata. Ovde se raboti za prioritet na odredbite na Konvencijata<br />
koj gi zema predvid nacionalnite interesi na dr`avite.<br />
Na krajot, nu`no e da se zabele`i deka site vidovi ograni~uvawa<br />
pretstavuvaat na~in da se ograni~i ulogata na dr`avata, odnosno<br />
nejzinoto vlijanie vo vr{eweto na pravata, me|utoa toa e voedno i na-<br />
~in da se zasili ulogata na dr`avata. 364<br />
362<br />
Sadikpovi}, ]. Evropsko pravo, Ljudska prava, Magistrat, Saraejvo, 2001,<br />
str. 57-59.<br />
363<br />
Ibid, str. 59-60.<br />
364<br />
Ibid, str. 60-61<br />
606
3. Na ovie pra{awa, vsu{nost, se odnesuvaat ~l. 8 st. 2, 9 st. 2,<br />
10 st. 2 i 11 st. 2, kako i ~l. 2 od ^etvrtiot Protokol od Evropskata<br />
konvencija.<br />
- ^lenovite 8 - 11 imaat ista struktura. Vo nivniot prv stav se<br />
garantiraat opredeleni prava ili slobodi, a so vtorit stav od istite<br />
~lenovi se opredeluvaat op{tite upatstva i osnovite na koi dr`avite<br />
dogovorni~ki mo`at da se povikaat zaradi ograni~uvawe na tie prava<br />
i slobodi. Na toj na~in, vo situacija na zaemen sudir, se postignuva ramnote`a<br />
me|u pravata na poedinecot i po{irokite interesi na demokratskoto<br />
op{testvo. Me|utoa, pri takov sudir edno od zna~ajnite sporni<br />
pra{awa {to se postavi pred Komisijata i Sudot e dali pri~inite<br />
{to gi opravduvaat ograni~uvawata treba da se smetaat za iscrpeni<br />
ili na dr`avata treba da im se dozvoli na poednincite da im nametnuvaat<br />
ograni~uvawa vrz osnova na pri~ini koi se podrazbiraat. Poprecizno,<br />
pra{aweto se sostoi vo toa dali restriktivnite odredbi pomesteni<br />
vo nivnite vtori stavovi treba da se smetaat kako isklu~ok od<br />
praviloto {to inaku se primenuva za neograni~uvaweto na li~nite<br />
slobodi. Vo ovoj konteks, Komisijata gi prifati argumentite spored<br />
koi dr`avata treba da ima {iroki ovlastuvawa da go ograni~i odnesuvaweto<br />
barem na nekoi poedinci kako, na primer, na zatvorenicite.<br />
Komisijata go prifati sfa}aweto deka, koga nekoj ve}e zakonski e li-<br />
{en od sloboda, site drugi neprijatni posledici {to gi trpi treba da<br />
se smeta deka proizleguvaat od "bitnite ograni~uvawa" na negoviot<br />
status. Sudot, me|utoa nabrgu go otfrli takviot stav izjavuvaj}i deka<br />
i pokraj toa {to dr`avata mo`e da smeta oti statusot na poedinec -<br />
~len na opredelena grupa e element {to treba da se zeme predvid pri<br />
ograni~uvaweto na negovite prava i slobodi, dr`avata sepak mo`e zakonski<br />
da postapuva samo vo ramkite na preciznite odredbi od soodvetnite<br />
~lenovi na Konvencijata. 365 Ottamu se postaveni pravila za<br />
precizno tolkuvawe na ograni~uvawata predvideni so vtorite stavovi<br />
od navedenite ~lenovi. Toa se pravilata za koi ve}e iscrpno zboruvavme<br />
pri obrazlo`uvaweto na pravoto na privatnen i semeen `ivot, a<br />
so ogled na toa {to imaat op{to zna~ewe, na ova mesto nema da gi povtoruvame.<br />
366<br />
- Me|utoa, osven ograni~uvawata dozvoleni so vtorite stavovi<br />
od ~l. 8 do 11 i ~l. 2 st. 3 od Protokolot br. 4, i ~l. 17 i 18 mo`at da<br />
pretstavuvaat osnovi za dopolnitelno ograni~uvawe na u`ivaweto na<br />
osnovnite prava navedeni vo drugite ~lenovi od Konvencijata.<br />
365<br />
Gomien, D. op. cit. str. 57-58.<br />
366<br />
Stanuva zbor za pravilata koi slu`at za iznao|awe odgovorot dali<br />
ograni~uvaweto pomesteno vo st. 2 na navedenite ~lenovi: 1 0 e vo soglasnost<br />
so zakonot, 2 0 sledi opredelena legitimna cel, i 3 0 e potrebno vo edno demokratskoto<br />
op{testvo.<br />
607
^lenot 17 (zabrana na zloupotreba na slobodite i pravata) im<br />
zabranuva na dr`avite, grupite i poedincite da postapuvaat na na~in<br />
koj vodi kon ukinuvawe i ograni~uvawe na pravata navedeni vo Konvencijata<br />
nad obemot {to go predviduva samata Konvencija. So drugi<br />
zborovi, ovaa odredba od Konvencijata ima smisla na odbrana na slobodite<br />
i pravata garantirani so Konvencijata od nivnata zloupotreba<br />
od stana na grupi i poedinci. Posledica od toa e deka nikoj ne mo`e da<br />
se povikuva na sloboda ili pravo garantirano so Konvencijata dokolku<br />
negovoto koristewe go zloupotrebuval za ograni~uvawe ili destrukcija<br />
na slobodite i pravata na drugite ili na demokratskiot poredok<br />
garantiran so Konvencijata. Ovaa odredba, ~ie vklu~uvawe vo Konvencijata<br />
be{e nametnato so porastot na rasizmot, neofa{izmot i terorizmot,<br />
se odnesuva na dve glavni kategorii slu~ai: 1 0 slu~ai koga<br />
dr`avata tvrdi deka grupa ili poedinec deluvale vo sprotivnost so<br />
navedenite principi, i 2 0 slu~ai koga grupa ili poedinec tvrdat deka<br />
dr`avata gi pre~ekorila svoite ovlastuvawa.<br />
1 0 Pri ispituvaweto na prviot vid slu~ai dr`avata e dol`na da<br />
doka`e deka deluvaj}i sprotivno na ~lenot, zainteresiraniot istovremeno<br />
go povreduva i pravoto na treto lice. Pritoa, dr`avata isto<br />
taka mora da doka`e deka se povikuva na ~l. 17 samo vo vrska so opredeleni<br />
prava {to grupata ili poedincot navodno gi zloupotrebile.<br />
Taka vo slu~ajot Lewless protiv Irska (1961), Sudot konstatira deka<br />
Obedinetoto Kralstvo ne mo`e da se povika na na ~l. 17 za da gi opravda<br />
svoite odluki vo vrska so ~l. 5 (li{uvawe od sloboda) ili ~l. 6<br />
(pravi~no sudewe), bidej}i `alitelot ne gi zloupotrebil ili ograni-<br />
~il ovie prava za celi sprotivni na Konvencijata.<br />
2 0 Vo slu~aite koga grupa ili poedinec se povikuvaat na ~l. 17<br />
vo sporovite so dr`avata, (ako `alitelot, isto taka, se povikuva na<br />
nekoi osnovni ~lenovi na Konvencijata koi na svoj na~in dozvoluvaat<br />
ograni~uvawa), Komisijata i Sudot, op{to zemeno, ocenuvaat deka nivnoto<br />
vnimanie, vo prv red, treba da bide naso~eno kon ispituvawe na<br />
ograni~uvawata {to dr`avata gi voveduva na ovie odredbi, a ne na<br />
onie {to se dozvoleni so ~l. 17. Taka, vo slu~ajot Engel i drugi protiv<br />
Holandija (1976), Sudot utvrdil deka ako ograni~uvaweto e opravdano<br />
vrz osnova na ~l. 10 st. 2, ne postoi povreda na ~l. 17. Sprotivno na toa,<br />
koga se otvoraat pra{awa vo vrska so ~lenovite na Konvencijata vo<br />
koi osnovite za ograni~uvawe na pravata se pomalku opredeleni ili<br />
jasni, Komisijata i Sudot mo`at poslobodno da gi ispituvaat tvrdewata<br />
deka e povreden ~l. 17. Tie toa go storile vo slu~ajot Lithgow i<br />
drugi protiv Obedinetoto Kralstvo (1976), kade `alitelite tvrdele<br />
deka dr`avata go povredila pravoto na mirno u`ivawe na imotot,<br />
predvideno so ~l. 1 od Dopolnitelniot (Prviot) Protokol i taka go<br />
povredile ~l. 17. Sudot utvrdil deka postapkata na dr`avnite vlasti<br />
ne bila vo sprotivnost so osnovniot ~len i deka prezemenite merki<br />
imale zakonska cel i ne bile naso~eni kon ukinuvawe ili preterano<br />
608
ograni~uvawe na pravata na `alitelite. 367<br />
^lenot 18 (zabrana na zloupotreba na vlasta) im zabranuva na<br />
dr`avite da primenuvaat dopu{teni ograni~uvawa za celi koi ne se<br />
predvideni so Konvencijata. Kako i ~l. 14, ~l. 18 mo`e da se povrze<br />
samo so edno od osnovnite prava zagarantirani so Konvencijata. Dr`avata<br />
mo`e da ja povredi ovaa odredba vo vrska so nekoj drug ~len na<br />
Konvencijata iako toj drug ~len sam za sebe ne e poreden. Sudot od<br />
druga strana, ne se vpu{ta vo navodnite povredi na ~l. 18 ako bile povredeni<br />
prava {to ne se predideni vo Konvencijata (Engel i drugi protiv<br />
Holandija). Ponatamu, se dodeka ograni~uvawata predvideni vo<br />
drugite odredbi od Konvencijata se legitimni, Komisijata i Sudot ja<br />
isklu~uvaat primenata na ~l. 18 (Handyside protiv Obedinetoto<br />
Kralstvo) i obratno, ako se utvrdi deka postoi povreda na druga odredba<br />
od Konvencijata koja predviduva ograni~uvawe na soodvetnata sloboda<br />
i pravo, pra{aweto ne se ispituva spored ~l. 18 (Bozano protiv<br />
Francija - 1986). 368<br />
Od navedenoto proizleguva deka edinstvenata funkcija na ~l.<br />
18 na Konvencijata e na dr`avite da ne im se dopu{ti ograni~uvawata<br />
{to se dozvoleni so odredbite na Konvencijata da gi primenuvaat za<br />
poinakvi celi od onie {to se propi{ani so Konvencijata. Ottuka,<br />
proizleguva deka ne e mo`no da se bara za{tita vo ramkite na ~l. 18<br />
dokolku istoremeno ne se raboti za povreda na nekoja druga odredba od<br />
Konvencijata so koja se utvrduva mo`nosta za ograni~uvawe na slobodite<br />
i pravata.<br />
^lenot 18 e povrzan so site ograni~uvawa {to gi predviduva<br />
Konvencijata, {to zna~i ne samo so posebnite, koi se odnesuvaat na<br />
to~no opredeleni slobodi i prava, tuku i na onie {to imaat op{t karakter<br />
kako {to se onie koi se odnesuvaat na voenata i vonrednata sostojba<br />
(~l. 15) i na ograni~uvawata na politi~kite prava na strancite<br />
(~l. 16). Primenata na ~l. 18 vo praktikata e mnogu komplicirana, za-<br />
{to vo sekoj oddelen slu~aj podrazbira to~no utvrduvawe na motivite<br />
poradi koi soodvetnite vlasti prezemaat opredeleni merki na ograni~uvawe<br />
na pravata, kako i da se utvrdi dali tie motivi se vo soglasnost<br />
so celite na ograni~uvaweto {to se imale predvid pri predviduvaweto<br />
na ograni~uvaweto vo soodvetnata odredba na Konvencijata. 369<br />
- Na dr`avite im se dozvoluva da ograni~at golem broj prava i<br />
so ~lenot 15 od Konvencijata. 370 So nego na dr`avite fakti~ki im se<br />
367<br />
Gomein, D. op. cit. str. 63-64.<br />
368<br />
Ibid, str. 65.<br />
369<br />
Izve{taj za kompatibilnosta... str.253-254.<br />
370<br />
Od vleguvaweto vo sila na Konvencijata, pove}e dr`avi potpisni-<br />
~ki (Obedinetoto Kralstvo, Republika Irska, Turcija, Grcija) prijavuvale<br />
otstapuvawata od ~l. 15. Taka, na primer, Grcija prijavila odluka za otstapuvawe<br />
po dr`avniot udar od 1967 godina. Novi ukinuvawa sleduvale i traele se<br />
609
dava ovlastuvawe vo slu~aj na vojna 371 ili druga javna opasnost 372 privremeno<br />
da go suspendiraat ispolnuvaweto na svoite obvrski sprema<br />
odredbite na Konvencijata. Me|utoa, toa e mo`no samo vo odredeni<br />
isklu~itelni i to~no opredeleni okolnosti. 373 So ~l. 15 st. 2, pak, se<br />
zabranuva ukinuvawe na ~l. 2, 3, 4 i 7 od Konvencijata, so toa {to za ~l.<br />
3 (ma~ewe, ne~ove~no i poni`uva~ko postapuvawe i kaznuvawe) i 4<br />
(ropstvo) ovaa zabrana e bezuslovna (apsolutna).<br />
- Najposle, mora da se spomne, deka dr`avata mo`e da stavi rezerva<br />
374 na nekoja od su{tinskite odredbi od Konvencijata, so {to, isto<br />
do 1969 godina, koga gr~kata vlada se otka`a od Konvencijata. Nabrgu potoa,<br />
Grcija go napu{ti Sovetot na Evropa, no podocna se vrati vo ovaa organizacija<br />
i povtorno stana dogovorna strana na Konvencijata. Ibid, str. 134.<br />
371<br />
Spored ~l. 124 od Ustavot na Republika Makedonija "voena sostojba<br />
nastapuva koga pretstoi neposredna voena opasnost od napad vrz Republikata<br />
ili koga Republikata e napadnata ili koga í e objavena vojna." Nastapuvaweto<br />
pak, na voenata sostojba go proglasuva Sobranieto. Konvencijata i organite<br />
za nejzinoto sproveduvawe ne go opredeluvaat ovoj poim.<br />
372<br />
Poimot vonredna sostojba mo`e da se izvle~e od ~l. 125 st. 1 od Ustavot<br />
kade se veli: "Vonredna sostojba nastanuva koga }e nastapat golemi prirodni<br />
nepogodi ili epidemii." Donesuvaweto na odlukata za vonredna sostojba,<br />
isto taka, mu e doverena na Sobranieto. [to se odnesuva do adekvatniot<br />
poim od Konvencijata "javna opasnost," toj se opredeluva kako "isklu~itelna<br />
situacija na kriza ili opasnost koja se odnesuva na celata populacija i prestavuva<br />
zakana za organiziraniot `ivot na zaednicata {to ja so~inuva dr`avata<br />
(Lawles case). Osven toa, opasnosta treba da bide aktuelna ili da pretstoi,<br />
a voobi~aenite sredstva za spravuvawe so vakov vid opasnost da se poka-<br />
`ale kako nedovolni i neefikasni. Spored toa, pod ovoj poim, mo`e da se podvede<br />
{irok spektar na konkretni okolnosti, po~nuvaj}i od vnatre{ni konflikti<br />
so poseriozen intenzitet vklu~itelno i na nasilstvoto od pogolemi<br />
razmeri {to odnapred e planirano (Irska protiv Obedinetoto Kralstvo),<br />
pa se do razni prirodni katastrofi, epidemii, nepogodi ili nesre}i predizvikani<br />
od ~ove~kiot faktor. Izve{taj za kompatibilnosta... str. 233.<br />
373<br />
Vo Gr~kiot slu~aj (1969), Komisijata istaknala deka "izrazot "vonredna<br />
sostojba" go sodr`i poimot na neposredno zagrozuvawe i deka, za zadovoluvawe<br />
na standardot od ~l. 15, mora da postojat slednive elementi: 1 0<br />
Opasnosta mora da bide vistinska ili neposredna, 2 0 Nejzinite posledici<br />
mora da se odnesuvaat na celata nacija, 3 0 Mora da bide zagrozeno ostvaruvaweto<br />
na organiziraniot `ivot na zaednicata, i 4 0 Krizata ili opasnosta<br />
mora da bidat vonredni, taka {to voobi~aenite merki ili ograni~uvawa, dozvoleni<br />
so Konvencijata zaradi obezbeduvawe na javnata bezbednost, zdravjeto<br />
i redot, o~igledno ne se dozvoleni. Vo ovoj slu~aj Komisijata utvrdila deka<br />
gr~kata vlada ne go doka`ala postoeweto na navedenite uslovi.<br />
374<br />
Rezerva pretstavuva ednostrana izjava, bez ogled na toa kako e sostavena<br />
ili nare~ena, {to dr`avata ja dava pri potpi{uvawe, ratifikacija,<br />
610
taka, mo`e da se ograni~i koristeweto na pravata od Konvencijata. So<br />
~l. 64 od Konvencijata se postaveni dva osnovni uslovi za prifatlivost<br />
na rezervite: 1 0 zabrana na dr`avata da stava rezerva vo odnos na<br />
zakon otkako ja ratifikuvala Konvencijata, i 2 0 dozvola na dr`avata<br />
da stavi rezerva samo na opredelena odredba od Konvencijata, pri {to,<br />
mora da se podvle~e, ne se dozvoleni rezervi samo so Protokolot br. 6<br />
koj se odnesuva na smrtnata kazna.<br />
ME\UNARODNI DOKUMENTI<br />
Univerzalna deklaracija za pravata na ~ovekot od 1948<br />
~l. 29<br />
(1) Sekoj ima dol`nosti sprema zaednicata koja edinstveno ovozmo`uva<br />
sloboden i celosen razvoj na negovite osobenosti.<br />
(2) Vo vr{eweto na svoite prava i slobodi sekoj mo`e da bide<br />
podlo`en edinstveno na takvi ograni~uvawa koi se predvideni so zakon<br />
edinstveno so cel za obezbeduvawe na dol`noto priznavawe i po~ituvawe<br />
na pravata i slobodite na drugite i zadovoluvawe na pravi~nite<br />
barawa na moralnosta, javniot poredok i op{tata blagosostojba<br />
vo demokratskoto op{etstvo.<br />
(3) Ovie prava i slobodi vo nieden slu~aj ne smeat da se vr{at<br />
sprotivno na celite i na~elata na Obedinetite nacii.<br />
Me|unaroden pakt za gra|anskite i politi~kite prava od 1966<br />
~l. 4<br />
1. Vo vreme na vonredna javna opasnost koja go zagrozuva opstanokot<br />
na narodot i ~ie postoewe slu`beno e proglaseno, dr`avite stranki<br />
na ovoj Pakt, vo opfat koj stogo e odreden so potrebite na situacijata,<br />
mo`at da prezemat merki koi gi ukinuvaat nivnite obvrski od<br />
ovoj Pakt pod uslov tie merki da ne se protivre~ni so nivnite drugi<br />
obvrski spored me|unarodnoto pravo i ne povlekuvaat diskriminacija<br />
edinstveno vrz osnova na rasata, bojata, polot, jazikot, verata ili socijalnoto<br />
poteklo.<br />
2. Spored prethodnata odredba ne mo`at da se ukinat ~lenovite<br />
6, 7, 8 (stavovite 1 i 2), 11, 15, 16 i 18.<br />
3. Sekoja dr`ava stranka na ovoj Pakt koja }e se poslu`i so<br />
pravoto na ukinuvawe mora vedna{ preku generalniot sekretar na<br />
Obedinetite nacii da gi izvesti ostanatite dr`avi stranki na ovoj<br />
Pakt so odredbite koi se ukinati i za pri~inite poradi koi e toa storeno.<br />
Natamo{no izvestuvawe }e se dade po istiot pat koga toa ukinuvawe<br />
}e prestane.<br />
prifa}awe, potvrduvawe ili pristapuvawe kon opredelen dogovor (vo slu~ajot<br />
Evropskata konvencija) so koja se saka da se isklu~i ili da se izmeni pravnoto<br />
dejstvo na nekoja odredba od dogovorot vo odnos na taa dr`ava.<br />
611
~l. 8 st. 2, ~l. 9 st. 2, ~l. 10 st. 2 i ~l 11 st. 2 od Konvecnijata, kako i<br />
~l. 2 od Protokol br. 4 kon Evropska konvecija za za{tita na<br />
~ovekovite prava i osnovnite slobodi od 1950<br />
~l. 15<br />
1. Vo slu~aj na vojna ili nekoja druga op{ta opasnost, koja go<br />
zagrozuva `ivotot na nacijata, sekoja Visoka strana dogovoreni~ka<br />
mo`e da prezema merki koi otstapuvaat od obvrskite predvideni so<br />
ovaa Konvencija, i toa strogo vo soglasnost so barawata {to gi nalo-<br />
`uva situacijata i pod uslov takvite merki da ne se vo sprotivnost so<br />
drugite nejzini obvrski {to proizleguvaat od me|unarodnoto pravo.<br />
2. Prethodnata odredba ne odobruva kakvo i da e otstapuvawe od<br />
~lenot 2, osven vo slu~aj na smrt nastanata kako posledica na dozvoleni<br />
voeni operacii nitu pak od ~lenovite 3, 4 (stav 1) i 7.<br />
3. Sekoja Visoka strana dogovoreni~ka, koja se koristi so ova<br />
pravo na otstapuvawe, za prezemenite merki i za pri~inite {to go<br />
predizvikale nivnoto prezemawe dol`na e celosno da go informira<br />
generalniot sekretar na Sovetot na Evropa. Taa, isto taka, e dol`na<br />
da go izvesti generalniot sekretar na Sovetot na Evropa za datumot<br />
koga prestanala va`nosta na takvite merki i povtorno po~nala celosna<br />
primena na odredbite na Konvencijata.<br />
~l. 17<br />
Nitu edna od odredbite na ovaa Konvencija ne mo`e da se tolkuva<br />
na na~in spored koj nekoja dr`ava, grupa ili poedinec se ovlasteni<br />
da prezemaat aktivnosti so koi se zagrozuva nekoe pravo ili sloboda<br />
{to se priznati so ovaa Konvencija, ili ovie prava i slobodi da<br />
gi ograni~i vo mera pogolema od onaa predvidena so Konvencijata.<br />
~l. 18<br />
Ograni~uvawa {to se dozvoleni so ovaa Konvencija vo pogled<br />
na slobodite i pravata, ne smeeat da se primenuvaat za celi {to ne se<br />
predvideni so Konvencijata.<br />
~l. 64<br />
1. Sekoja dr`ava, vo momentot na potpi{uvaweto na ovaa Konvencija<br />
ili pri donesuvaweto na svojot ratifikacionen instrument<br />
mo`e da izrazi opredeleni rezervi vo vrska so oddelna odredba od Konvencijata,<br />
vo onaa mera vo koja nekoj zakon {to e vo sila na nejzinata<br />
teritorija ne e vo soglasnost so taa odredba. Rezervi od op{t karakter<br />
ne se dozvoleni so ovoj ~len.<br />
2. Sekoja rezerva stavena vo soglasno ovoj ~len sodr`i kus prikaz<br />
na soodvetniot zakon.<br />
612
Me|unaroden pakt za ekonomskite, socijalnite i politi~kite prava od<br />
1966<br />
~l. 4<br />
Dr`avite strani na ovoj Pakt priznavaat deka, so ogled na u`ivaweto<br />
na pravata koi gi dava dr`avata soglasnost so ovoj Pakt, dr`avata<br />
mo`e tie prava da gi podlo`i samo na takvi ograni~uvawa koi se<br />
odredeni so zakon i samo tolku kolku {to toa e vo soglasnost so prirodata<br />
na tie prava i isklu~ivo so cel za unapreduvawe na op{tata blagosostojba<br />
vo demokratskoto op{testvo.<br />
613
Glava IV<br />
DOL@NOSTI NA ^OVEKOT I GRA\ANINOT<br />
Pravata ja poka`uvaat silata na poedinecot sprema dr`avata,<br />
vladata, instituciite, a dol`nostite silata na tie ustanovi vo odnos<br />
na ~ovekot. 375<br />
Spored Ustavot na Republika Makedonija postojat slednive dol`nosti:<br />
1. po~ituvawe na ustavot i zakonite, 2. pla}awe danok i drugi<br />
javni dava~ki, 3. za{tita na `ivotnata i prirodnata sredina, 4. odbrana<br />
na Republika Makedonija, 5. gri`a na roditelite za decata i 6. zavr{uvawe<br />
na osnovnoto obrazovanie.<br />
I. PO^ITUVAWE NA USTAVOT I ZAKONITE<br />
~l. 51. st. 2<br />
Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite<br />
Ustavot go voveduva po~ituvaweto na ustavot i na zakonite<br />
kako izre~na obvrska {to zna~i deka sekoj gra|anin e dol`en da se<br />
pridr`uva kon Ustavot i zakonite, odnosno svoeto odnesuvawe vo site<br />
sferi na op{testveniot `ivot da go usoglasi so duhot i na~elata na<br />
pozitivnoto pravo. Ova dol`nost e osnovna pretpostavka za vladeeweto<br />
na pravoto.<br />
II. PLA]AWE NA DANOK I DRUGI JAVNI DAVA^KI<br />
~l. 33<br />
Sekoj e dol`en da pla}a danok i drugi javni dava~ki i da u~estvuva<br />
vo namiruvaweto na javnite rashodi utvrden s so zakon.<br />
Pla}aweto danok i na drugite javni dava~ki pretstavuva dol`nost<br />
na sekoj gra|anin neposredno da u~estvuva vo namiruvaweto na javnite<br />
rashodi, na na~in utvrden so zakon.<br />
Spored ovaa odredba javnite finansii vo Republika Makedonija<br />
se opredeluvaat vrz slednive postulati: 1 0 danocite i site drugi vidovi<br />
javni dava~ki imaat javen karakter, 2 0 postoi op{ta obvrska za<br />
pla}awe na danocite i drugite vidovi javni dava~ki, 3 0 pla}aweto na<br />
javnite dava~ki se zasnova vrz imotnata polo`ba, 4. danocite i drugite<br />
375<br />
Pejn, T. Prava ~oveka, Filip Vi{ji}, Beograd, st. 35.<br />
615
javni dava~ki se onovni prihodi za finansirawe na javnite rashodi, 5 0<br />
vidovite danoci i drugite vidovi javni dava~ki se utvrduvaat so zakon<br />
i, 6 0 site ovie prihodi se izrazuvaat vo buxetot kako osnoven finansov<br />
akt na Republika Makedonija.<br />
USTAVNOSUDSKA PRAKTIKA<br />
1. So Odluka U. br. 211/1992 od 3. 03. 1993, Sudot go ukina Zaklu-<br />
~okot za podmiruvawe na tro{ocite za uli~no osvetlenie, donesen od<br />
Sobranieto na op{tinata Titov Veles na 12. 12. 1991 godina.<br />
Na sednicata Sudot utvrdi deka spored t. 1 od Zaklu~okot tro-<br />
{ocite za uli~noto osvetlenie }e se podmiruvaat od strana na gra|anite<br />
vo op{tinata, a soglasno t. 2 naplatata }e se vr{i mese~no vo<br />
odreden procent od potro{enata elektri~na energija. So t. 3 od osporeniot<br />
zaklu~ok se zadol`uva "Elektroveles" da go sproveduva ovoj zaklu~ok<br />
pri naplata na elektri~na energija od potro{uva~ite.<br />
Od iznesenoto, nedvosmisleno proizleguva deka osporeniot zaklu~ok<br />
ima karakter na propis so koj gra|anite se zadol`uvaat da pla-<br />
}aat nadomestok i se ureduva na~inot na negovoto opredeluvawe i naplata,<br />
~ija ustavnost i zakonitost, soglasno ~l. 110 od Ustavot na Republika<br />
Makedonija, ja ocenuva <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija.<br />
Vo Zakonot za danocite na gra|anite ("SV SRM," br. 12/1987.<br />
37/1987, 5/1987, 7/1988, 51/1988, 7/1989, 46/1989, 21/1991 i 5/1992) ne e predvidena<br />
mo`nost da se voveduva danok ili drug vid javna dava~ka za finansirawe<br />
na uli~noto osvetlenie.<br />
So ogled na toa {to so zakon ne e predvidena mo`nost op{tinata<br />
da voveduva poseben danok ili druga javna dava~ka za finansirawe<br />
na uli~noto osvetlenie, Sudot oceni deka osporeniot zaklu~ok ne e vo<br />
soglasnost so ozna~enite ustavni i zakonski odredbi.<br />
2. So Odluka U. br. 8/1994 od 25. 10. 1994, Sudot go ukina ~l. 47<br />
stav 4 od Zakonot za platen promet ("SV RM," br. 80/1993 i 9/1994).<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~l. 47 st. 1 od Zakonot, za<br />
izvr{uvawe na rabotite i zada~ite od svojot delokrug Zavodot naplatuva<br />
nadomestoci za vr{ewe na platniot promet vo Republikata od<br />
u~esnicite vo platniot promet {to se naplatuvaat od nivnite smetki<br />
i nadomestoci za raboti {to se izvr{eni vrz osnova na dogovori.<br />
Spored osporeniot st. 4 na ovoj ~len se prihodi na Republikata<br />
i se uplatuvaat vo Buxetot na Republika Makedonija.<br />
Trgnuvaj}i od sodr`inata na ~l. 33 od Ustavot, spored misleweto<br />
na Sudot, nadomestokot za izvr{enite uslugi vo platniot promet ne<br />
mo`e da ima karakter na javna dava~ka, bidej}i ovoj nadomestok za<br />
vr{ewe na dejnosta na Zavodot za platen promet, kako samostojna stru-<br />
~na organizacija so prava i obvrski utvrdeni so zakon i so status na<br />
pravno lice, pretstavuva nadomestok za sekoja poedine~na usluga na<br />
616
u~esnikot vo platniot promet, kako usluga izvr{ena od Zavodot. Imaj}i<br />
predvid deka vo konkretniot slu~aj se raboti za nadomestok za izvr{eni<br />
uslugi i raboti vo vr{eweto na platniot promet na u~esnicite<br />
vo toj promet, od strana na Zavodot, {to toj gi vr{i vrz osnova na posebna<br />
tarifa i so posebni dogovori i deka toj nadomestok gi sodr`i<br />
tro{ocite za negovata rabota. Sudot smeta deka nadomestokot od uslugite<br />
za raboteweto na Zavodot, ne bi mo`el da se smeta za danok ili<br />
druga javna dava~ka koja slu~i za namiruvawe na javnite rashodi, pa<br />
spored toa i da bide prihod na Republikata i da se uplatuva vo Buxetot<br />
na Republika Makedonija, poradi {to oceni deka osporenata odredba<br />
na ~l. 47 st. 4 od Zakonot ne e vo soglasnost so odredbata na ~l. 33<br />
od Ustavot.<br />
Ponatamu, trgnuvaj}i od sodr`inata na ~l. 55 od Ustavot, a imaj}i<br />
predvid deka so osporenata odredba, sredstvata {to gi ostvaruva<br />
Zavodot od vr{eweto na uslugite i rabotite na platniot promet, se<br />
direkten prihod na Republikata i se uplatuvaat vo Buxetot, a ne na toj<br />
{to direktno gi sozdava, {to ne e slu~aj i so drugite nositeli na platniot<br />
promet (Narodnata banka na Republika Makedonija, bankite i<br />
Pretprijatieto za PTT soobra}aj), Sudot oceni deka ovaa odredba ne e<br />
vo soglasnost i so ~l. 55 od Ustavot.<br />
3. So Odluka U. br. 109/1994 od 3. 11. 1994, Sudot ja ukina Odlukata<br />
za obezbeduvawe na pari~ni sredstva za finansirawe na festivalot<br />
"Makfest" i Zaklu~okot za obezbeduvawe na pari~ni sredstva za<br />
uli~na rasveta vo op{tina [tip doneseni od Sobranieto na op{tina<br />
[tip ("Slu`ben glasnik na op{tina [tip" br. 5/1991 i 1/994).<br />
Na sednicata Sudot utvrdi deka Sobranieto na op{tina [tip<br />
donelo Odluka so koja e uredeno deka za obezbeduvawe trajni izvori na<br />
sredstva za finansirawe na festivalot "Makfest" - [tip }e se sobiraat<br />
po 10,00 denari mese~no na sekoj vodomer vo op{tinata [tip.<br />
Sredstvata }e si sobira JP "Fortuna" so smetkata za potro{ena voda,<br />
a }e gi uplatuva na smetka na festivalot "Makfest."<br />
Sobranieto, isto taka, donelo Zaklu~ok so koj e utvrdeno deka<br />
pari~ni sredstva za potro{enata elektri~na energija i potrebniot<br />
materijal za odr`uvawe na uli~noto osvetluvawe vo op{tinata [tip<br />
se obezbeduvaat od potro{uva~ite na elektri~na energija. Ponatamu, e<br />
utvrden iznosot na sredstvata za uli~no osvetluvawe, na~inot na naplatuvaweto<br />
i organizacijata {to }e gi sobira sredstvata, organot {to<br />
}e vr{i kontrola nad realizacijata na sobranite srestva kako i organizaciite<br />
koi se izzemeni od ovoj vid dava~ka (mesni zaednici, u~ili-<br />
{ta - fakulteti, kulturni ustanovi i humanitarni organizacii).<br />
Spored ~l. 5 od Zakonot za buxetite ("SV RM," br.79/1993), prihodite<br />
na edinicite na lokalnata samouprava se obezbeduvaat od danok<br />
na imot, danok na nasledstvo i podarok, danok na promet na nedvi`nosti<br />
i prava, od komunalni taksi, od dopolnitelni prihodi od Buxetot<br />
617
na Republikata vo soglasnost so poseben zakon, od prihodi od donacii<br />
primeni od zemjata i stranstvo (vo stoka i pari), od drugi prihodi po<br />
odnos na zemawe na zaemi od Buxetot na Republikata so koi se finansira<br />
buxetskiot deficit.<br />
Od iznesenite ustavni i zakonski odredbi, proizleguva deka sobranieto<br />
na op{tinata ne e ovlasteno da voveduva danoci i drugi javni<br />
dava~ki za finansirawe na javnite potrebi, nitu da ja opredeluva nivnata<br />
visina.<br />
So ogled na toa {to so osporeniot zaklu~ok se utvrduva nadomestok<br />
za uli~no osvetluvawe, {to pretstavuva javna potreba koja treba<br />
da se namiruva od javnite dava~ki, a so osporenata odluka se voveduva<br />
obvrska za gra|anite da pla}aat sredstva za odr`uvawe kulturna manifestacija,<br />
Sudot oceni deka tie ne se vo soglasnost so ozna~enite<br />
ustavni i zakonski odredbi.<br />
4. So Odluka U. br. 78/1998 od 14. 04. 1999. Sudot go ukina ~l. 31<br />
od Tarifniot sistem za proda`ba na elektri~na energija ("SV RM,"<br />
br. 45/1982, 15/1985, 22/1888, 29/1989, 47/1989 i 28/1992).<br />
Na sednicata Sudot utvrdi deka so osporenata odredba e predvideno<br />
deka ako vrvnoto optovaruvawe na potro{uva~ite na nizok napon<br />
ostanata potro{uva~ka ne se presmetuva spored odredbite na ~l.<br />
29, (so merewe na optovaruvaweto vo KVT ili amperi) istoto }e se<br />
utvrduva spored tarifnite edinici koi se iznao|aat:<br />
- so popis na instaliranata mo} na tro{ilata, pri {to za najgolemoto<br />
tro{ilo se zema 100%, vtoroto so mo} 2/3 i site ostanati 1/3<br />
od instaliranata mo},<br />
- za tarifna edinica se zema sekoi zapo~nati 20 m 2 vkupna povr{ina<br />
na prodavnici, rabotilnici, kancelarii, u~ilnici, kasarni,<br />
sali, skladovi i sli~ni prostorii.<br />
Vtoroto opteretuvawe za II tarifen stepen se presmetuva za<br />
ednofazen priklu~ok (broilo) 1 TE, za trofazen priklu~ok (broilo) 2<br />
TE.<br />
Sekoja tarifna edinica pretstavuva tarifen KVT.<br />
Od osporenite odredbi proizleguva deka tarifnite edinici za<br />
presmetuvawe na mo}ta na energijata pretstavuvaat samostojna osnova<br />
za nejzinoto pla}awe, nezavisno od prezemenata aktivna energija od<br />
strana na potro{uva~ite.<br />
Spored ~l. 15 od Zakonot za obligacionite odnosi vo zasnovuvaweto<br />
na dvostrani dogovori u~esnicite trgnuvaat od na~eloto na ednakvata<br />
vrednost na zaemnite davawa.<br />
Sudot utvrdi deka vo elementite na elektri~nata energija preku<br />
koi se presmetuva nejzinata vrednost nesomneno vleguva, pokraj<br />
aktivnata energija, i nejzinata mo}nost {to go izrazuva nejziniot kvalitet.<br />
Me|utoa, Sudot ocenuva deka priklu~enosta na potro{uva~ot vo<br />
energetskiot sistem iako e faktor na postojano obezbeduvawe na<br />
618
elektri~na energija od opredelena mo}, ne mo`e da bide samostojna<br />
osnova za pla}awe na nejzinata cena nezavisno od faktot dali potro-<br />
{uva~ot prezema ili ne prezema energija {to, naprotiv, se sugerira vo<br />
odgovorot na JP "Elektrostopanstvo na Makedonija." Obvrskata da se<br />
pla}a odreden element na vrednosta na elektri~nata energija duri i<br />
vo slu~ai koga vo eden presmetkoven period potro{uva~ot voop{to ne<br />
tro{el energija, {to proizleguva od osporenata odredba na Tarifniot<br />
sistem, po ocena na Sudot go povreduva principot od ~l. 15 od Zakonot<br />
za obligacionite odnosi.<br />
5. So Odluka U. br. 217/2001 od 17. 07. 2002, Sudot ja poni{ti<br />
Odlukata za opredeluvawe na visinata na nadomestokot za dobivawe na<br />
telefonski priklu~ok, donesena od Izvr{niot direktor na AD "Makedonski<br />
telekomunikacii" na 13. 06. 2001 godina.<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija po povod podnesena<br />
inicijativa na Unijata na potro{uva~i od Skopje povede postapka za<br />
ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na Odlukata za opredeluvawe<br />
na visinata na nadomestokot za dobivawe na telefonski priklu~ok,<br />
donesena od Upravniot odbor na AD "Makedonski telekomunikacii"<br />
od 23. 09. 1998 godina. Po poveduvawe na postapkata osporenata odluka<br />
prestanala da va`i so donesuvawe na odluka ozna~ena vo to~kata 1 od<br />
ovaa odluka.<br />
So ogled na toa {to osporenata odluka prestanala da va`i, Sudot<br />
oceni deka ne postojat procesni pretpostavki za natamo{no vodewe<br />
na postapkata i so re{enie U. br. 144/2000 od 24. 10. 2001, ja zapre<br />
postapkata. Me|utoa, poa|aj}i od faktot {to so novata odluka samo se<br />
namaluva iznosot na nadomestokot {to vo su{tina zna~i povtorno se<br />
opredeluva nadomestok za dobivawe na telefonski priklu~ok, Sudot<br />
po sopstvena inicijativa odlu~i da povede postapka za ocenuvawe na<br />
nejzinata ustavnost i zakonitost.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka vo ~l. 1 od Odlukata e predvideno<br />
deka nadomestokot za dobivawe na telefonski priklu~ok (fiksen)<br />
se namaluva od postojnite 200 DEM na 160 DEM vo denarska protivvrednost<br />
po sredniot kurs na Narodnata banka na Republika Makedonija<br />
na denot na uplatata.<br />
Nadomestokot od prethodniot stav e bez vklu~en DDV od 19% i<br />
istiot se pla}a vo celost na denot na sklu~uvaweto na dogovorot.<br />
Baratelot na telefonski priklu~ok (fiksen) posebeno gi pla-<br />
}a i stvarnite tro{oci za instalirawe na priklu~okot.<br />
Vo ~l. 2 od odlukata e predvideno deka na baratelot na telefonski<br />
priklu~ok koj platil nadomest za instalirawe na telefonski<br />
priklu~ok, a do denot na vleguvawe vo sila na ovaa odluka ne dobil telefonski<br />
priklu~ok, }e mu bidat vrateni sredstvata nad iznosot utvrden<br />
so ovaa odluka.<br />
Vo ~l. 3 od odlukata e predvideno deka so vleguvaweto vo sila<br />
na ovaa odluka prestanuva da va`i Odlukata za naplatuvawe na visi-<br />
619
nata na nadomestot za dobivawe na telefonski priklu~ok br. 22-906/1<br />
od 31. 10. 2000 godina donesen od Upravniot odbor na AD "Makedonski<br />
telekomunikacii" - Skopje.<br />
Sudot, isto taka, utvrdi deka so t. 2 od tarifata na telefonskite<br />
uslugi sostaven del na Odlukata za odobruvawe na promena na tarifite<br />
na TF uslugi donesena od Menaxment Kolegiumot na AD "Makedonski<br />
telekomunikacii" na 26. 04. 2002 godina prestanala da va`i<br />
osporenata odluka.<br />
Spored ~l. 1 od Zakonot za telekomunikacii ("SV RM, br. 33/<br />
1996, 17/1998 i 22/1998) so ovoj zakon, pokraj drugoto se ureduvaat i<br />
uslovite i na~inot pod koi se ostvaruva dejnosta vo oblasta na telekomunikaciite,<br />
odnosite me|u davatelite i korisnicite na telefonski<br />
uslugi i drugo.<br />
So vr{eweto na dejnosta vo oblasta na telekomunikaciite treba<br />
da se ovozmo`i na gra|anite nediskriminatoren pristap do sovremeni,<br />
efikasni i visokokvalitetni telekomunikaciski uslugi, sredstva<br />
i oprema po razumni ceni bazirani na tro{ocite.<br />
Spored ~l. 3 od navedeniot zakon, javnite telekomunikaciski<br />
uslugi i koristeweto na radiofrekventniot spektar se raboti od javen<br />
interes za Republika Makedonija.<br />
Vo ~l. 5, pak, od Zakonot e predvideno obvrska na postojniot javen<br />
telekomunikaciski operator da ja razviva fiksnata javna telekomunikaciska<br />
mre`a.<br />
Spored ~l. 19 st. 2 od Zakonot za telekomunikacii operatorite<br />
na telekomunikaciskata mre`a i davatelite na javna telekomunikaciska<br />
usluga gi opredeluvaat cenite za uslugite koi ne podle`at na<br />
konkurencija vrz principite tie da se temelat vrz tro{ocite i so sli-<br />
~no postaveni korisnici mora da se nediskriminatorski i da se formirani,<br />
a nivnite ramni{ta da se opredelat taka {to da se privle~e<br />
investirawe vo oblasta na telekomunikaciite.<br />
Imaj}i gi predvid odredbite od ~l. 8 st. 1 al. 6 i 7, ~l. 33, ~l. 68<br />
i ~l. 55 od Ustavot, spored koi sopstvenosta i slobodata na pazarot i<br />
pretpriemni{tvoto se edni od temelnite vrednosti na ustavniot poredok,<br />
faktot {to javnite dava~ki gi utvrduva Sobranieto na Republikata<br />
so zakon, Zakonot za telekomunikacii kako i sodr`inata na<br />
osporenata odluka so koja se utvrduva nadomestok za dobivawe na telefonski<br />
priklu~ok, Sudot oceni deka so toa se voveduva javna dava~ka<br />
{to gra|anite treba da ja platat na pretprijatieto koe vr{i dejnost<br />
od javen interes, a so koja dava~ka se finansira negovata rabota i deka<br />
toa vo su{tina pretstavuva zdru`uvawe na sredstva za pro{iruvawe<br />
na materijalnata osnova na ova pretprijatie.<br />
Imeno, Sudot oceni deka zdru`uvaweto na sredstva za pro{iruvawe<br />
na materijalna osnova vo oblasta na PTT uslugite, energetikata<br />
i vodostpanstvoto be{e svojstven vo porane{niot praven poredok vo<br />
uslovi na dogovorna ekonomija i dominantna op{testvena sopstvenost.<br />
620
Me|utoa, vo uslovi na sloboda na pazarot i pretpriemni{tvoto<br />
kako edna od temelnite vrednosti na noviot ustaven poredok i vo uslovi<br />
na sopstveni~ki pluralizam, Sudot smeta deka za vakviot na~in na<br />
zdru`uvawe na sredstva ne postoi ustavna i zakonska osnova.<br />
Vpro~em, <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija so svoi odluki<br />
(U. br. 115/1996, U. br. 57/1996, U. br. 147/1997, U. br. 57/1998 i drugi)<br />
otstranil od pravniot poredok pove}e op{ti akti so koi bilo propi-<br />
{ano javni pretprijatija od oblasta na energetikata, toplinskata<br />
energija i vodostopanstvoto da naplatuvaat vakov vid nadomestok pri<br />
davawe soglasnost za priklu~uvawe na novi korisnici, {to vo su{tina<br />
pretstavuvalo zdru`uvawe na sredstva za pro{iruvawe na materijalnata<br />
osnova na vakvite pretprijatija.<br />
So ogled na toa {to spored Ustavot na Republika Makedonija<br />
ne e predvidena mo`nost za zdru`uvawe na sredstva za pro{iruvawe na<br />
materijalnata osnova na pretprijatijata koi vr{at dejnost od javen<br />
interes, nitu, pak, takva mo`nost proizleguva od Zakonot za telekomunikacii,<br />
Sudot oceni deka osporenata odluka ne e vo soglasnost so<br />
Ustavot.<br />
Od druga strana, pak, so ogled na toa {to vo konkretniov slu~aj<br />
predvideniot nadomestok so odlukata ne pretstavuva cena na usluga<br />
koja se temeli na tro{ocite na raboteweto na pretprijatieto, tuku e<br />
uslov za dobivawe na telefonski priklu~ok, Sudot oceni deka toa ne e<br />
vo soglasnost i so Zakonot za telekomunikacii.<br />
Imaj}i gi predvid odnosite koi bile uredeni so osporenata<br />
odluka, Sudot oceni deka iako Odlukata prestanala da va`i ispolneti<br />
se uslovite od ~l. 73 od Delovnikot na <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika<br />
Makedonija za donesuvawe na poni{tuva~ka odluka poradi {to odlu~i<br />
kako vo to~kata 1 od ovaa odluka.<br />
III. ZA[TITA I UNAPREDUVAWE NA @IVOTNATA I<br />
PRIRODNATA SREDINA<br />
^len 43 st. 2 i 3<br />
Sekoj e dol`en da ja unapreduva i {titi `ivotnata sredina i<br />
prirodata.<br />
Republikata obezbeduva uslovi za ostvaruvawe na pravoto na<br />
gra|anite na zdrava `ivotna sredina.<br />
Ovaa dol`nost na gra|aninot vo Ustavot e opredelena na dve<br />
ramni{ta: kako dol`nost da se {titi `ivotnata sredina i prirodata<br />
i kako dol`nost postojano da se unapreduva `ivotnata sredina i prirodata.<br />
Vo funkcija na toa, Republikata ima dol`nost da obezbeduva<br />
povolni uslovi za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i na<br />
prirodata vo celina.<br />
621
IV. ODBRANA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA<br />
~l. 28<br />
Odbranata na Republika Makedonija e pravo i dol`nost na sekoj<br />
gra|anin.<br />
Ostvaruvaweto na ova pravo i dol`nost na gra|anite se ureduva<br />
so zakon.<br />
Odbranata na Republika Makedonija vo slu~aj na agresija ili<br />
okupacija na nejzinata teritorija e dol`nost na sekoj gra|anin. Vo funkcija<br />
na toa, nikoj nema pravo pod nikakvi uslovi da priznae okupacija<br />
na Republika Makedonija ili na nejzin del.<br />
USTAVNOSUDSKA PRAKTIKA<br />
So Re{enie U. br. 198/1999 od 29. 12. 1999, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na ~l. 3 st. 2 od Pravilnikot<br />
za kriteriumite za rasporeduvawe na voenite obvrznici vo<br />
rezerva za potrebite na popolnuvawe na Armijata na Republika Makedonija<br />
br. 14-1700/1, donesen od ministerot za odbrana ("SV RM," br.<br />
29/1995).<br />
Vo inicijativata se naveduva deka spored Ustavot, ne podle`at<br />
na obvrska vo vooru`enite sili samo pratenicite vo Sobranieto na<br />
Republika Makedonija, pretsedatelot na Vladata i ministrite i sudiite<br />
na <strong>Ustavn</strong>iot sud. Site drugi gra|ani od ma{ki pol, pa i rabotnicite<br />
na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti podle`ele na obvrskata<br />
za slu`ewe vo rezervniot sostav na Armijata. Poradi toa, osporenata<br />
odredba od Pravilnikot ne bila vo soglasnost so ~l. 9, 28, 54 st. 1 i 96<br />
od Ustavot i so ~l. 3 st. 1 i 2 i 66 st. 1 od Zakonot za odbrana, kako i so<br />
~l. 161 st. 1 od Zakonot za organite na upravata.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka Pravilnikot e donesen vrz osnova<br />
na ~l. 27 st. 1 t. 5 od Zakonot za odbrana i so nego se utvrduvaat<br />
kriteriumite za rasporeduvawe na rezervnite vojnici, rezervnite pomladi<br />
oficeri i rezervnite oficeri (voeni obvrznici vo rezerva) za<br />
potrebite na popolnuvawe na Armijata na Republika Makedonija. Spored<br />
~l. 3 st. 1 od Pravilnikot, voenite obvrznici vo rezerva vo prvite<br />
deset godini po otslu`uvaweto na voeniot rok se rasporeduvaat za<br />
potrebite na popolnuvawe na Armijata. Spored osporeniot st. 2 na<br />
ovoj ~l., po isklu~ok od st. 1 na ovoj ~len, rabotnicite vo Ministerstvoto<br />
za vnatre{ni raboti, ne se rasporeduvaaat za potrebite na popolnuvaweto<br />
na Armijata dodeka se vo raboten odnos vo Ministerstvoto<br />
za vnatre{ni raboti.<br />
Trgnuvaj}i od ~l. 28 od Ustavot spored koj odbranata na Republika<br />
Makedonija e pravo i dol`nost na sekoj gra|anin ~ie ostvaruva-<br />
622
we se ureduva so zakon, obvrskata na gra|anite za slu`ewe vo rezervniot<br />
sostav e uredena so Zakonot za odbrana i toa kako obvrska za site<br />
gra|ani i so Zakonot za vnatre{ni raboti kako obvrska na vrabotenite<br />
vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti.<br />
Spored Zakonot za vnatre{ni raboti, rabotnicite vo Ministerstvoto<br />
za vnatre{ni raboti, pravata i dol`nostite vo odbranata gi<br />
ostvaruvaat soglasno ovoj zakon i po pravilo imaat voen raspored vo<br />
Ministerstvoto i toa ne samo vo uslovi na voena sostojba, tuku i vo<br />
slu~ai na vonredna sostojba.<br />
Imaj}i predvid deka vo ostvaruvaweto na odbranata, pretsedatelot<br />
na Republikata nareduva upotreba na policijata za izvr{uvawe<br />
na borbeni zada~i vo voena sostojba kako i faktot {to vo voena sostojba<br />
policijata mo`e da bide upotrebena za izvr{uvawe na borbeni zada~i<br />
kako sostaven del na armijata, proizleguva deka vrabotenite vo<br />
Ministerstvoto za vnatre{ni raboti dodeka se vo raboten odnos vo<br />
Ministerstvoto vo nikoj slu~aj ne se oslobodeni od obvrskata za slu`ewe<br />
vo rezervniot sostav na armijata. Naprotiv, site vraboteni vo ova<br />
Ministerstvo, po pravilo, imaat voen raspored vo Ministerstvoto i<br />
se pripadnici na rezervniot sostav na armijata, tokmu vo soglasnost<br />
so odredbite od Zakonot za vnatre{ni raboti.<br />
Ottuka, Sudot oceni deka ministerot za odbrana so osporenata<br />
odredba od Pravilnikot spored koja rabotnicite vo Ministerstvoto<br />
za vnatre{ni raboti ne se rasporeduvaat za potrebite na popolnuvaweto<br />
na Armijata dodeka se vo raboten odnos vo Ministerstvoto,<br />
vsu{nost ne odlu~uva za pravata i obvrskite na licata vraboteni vo<br />
Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, bidej}i ovie prava i obvrski se<br />
uredeni so zakon. Toa definitivno zna~i deka rabotnicite vo Ministerstvoto<br />
za vnatre{ni raboti vrz osnova na zakon podle`at na obvrskata<br />
za slu`ewe vo rezervniot sostav na armijata, od {to proizleguva<br />
deka so osporenata odredba od Pravilnikot ne se povreduva na~eloto<br />
na ednakvost na gra|anite pred Ustavot i zakonite nitu pak stanuva<br />
zbor za ograni~uvawe na ustavno garantiranite prava i obvrski na gra-<br />
|anite.<br />
V. ^UVAWE I UNAPREDUVAWE NA ZDRAVJETO<br />
^len 39 st. 2<br />
Gra|aninot ima pravo i dol`nost da go ~uva i unapreduva sopstvenoto<br />
zdravje i zdravjeto na drugite.<br />
Ovaa obvrska na gra|aninot na ~uvaweto na sopstvenoto i zdravjeto<br />
na dugite se odnesuva na prezemawe preventivni merki za spre~uvawe<br />
na site bolesti, a osobeno na sostojbi koi proizleguvaat od pojava<br />
zarazni bolesti i epidemii od po{iroki razmeri.<br />
623
VI. DOL@NOST ZA GRI@A NA DECATA I ZA STARITE I<br />
IZNEMO[TENI RODITELI<br />
^len 40 st. 3<br />
Roditelite imaat pravo i dol`nost da se gri`at za izdr`uvawe<br />
i vospituvawe na decata. Decata se dol`ni da se gri`at za starite i<br />
iznemo{teni roditeli.<br />
Odnosite me|u roditelite i decata podrobno se regulirani vo<br />
Zakonot za semejstvoto.<br />
ME\UNARODNI DOKUMENTI<br />
Univerzalna deklaracija za pravata na ~ovekot od 1948<br />
~l. 29<br />
1. Sekoj ima dol`nosti sprema zaednicata vo koja edinstveno e<br />
mo`en slobodniot i celosen razvoj na negovata li~nost.<br />
2. Pri koristeweto na svoite prava i slobodi, sekoj ~ovek podle`i<br />
samo na takvi ograni~vawa kakvi {to se opredeleni so zakon, so<br />
edinstvena cel da se obezbedi dol`noto priznavawe i po~ituvawe na<br />
pravata i slobodite na drugite i so cel da se zadovolat predemetnite<br />
barawa vo vrska so moralot, javniot red i op{tata blagosostojba vo demokratskoto<br />
op{testvo.<br />
3. Ovie prava i slobodi vo nitu eden slu~aj ne mo`at da bidat<br />
koristeni na na~in sprotiven na celite i principite na Obedinetite<br />
Nacii.<br />
624
II DEL<br />
VLADEEWETO NA PRAVOTO I NEGOVATA<br />
KONTROLA
G l a v a I<br />
ORGANIZACIJA I PODELBA NA VLASTA<br />
I OSAMOSTOJUVAWE NA REPUBLIKA MAKEDONIJA,<br />
TEMELNI VREDNOSTI NA NEJZINIOT USTAVEN POREDOK<br />
I POIM NA ORGANIZACIJATA NA VLASTA<br />
1. Republika Makedonija nastana kako posledica na disolucijata<br />
(raspa|awe, prekinuvawe na asocijacija) na jugoslovenskata federacija<br />
vo po~etokot na devesettite godini od minatiot vek, so site atributi<br />
na dr`avnost: suverena vlast, teritorija, naselenie i me|unaroden<br />
subjektivitet.<br />
Osamostojuvaweto na Republika Makedonija od jugoslovenskata<br />
federacija se izvr{i vo tri fazi: 1 0 donesuvaweto na Deklaracijata<br />
za suverenost od strana na Sobranieto na SRM (januari 1991 godnina),<br />
2 0 sproveduvaweto na Referendumot za samostojnost na Republika Makedonija<br />
(8. 09. 1991 godina, so referendumskoto pra{awe: "Dali ste za<br />
suverena i samostojna dr`ava Makedonija so pravo da stapi vo iden<br />
sojuz so suverenite dr`avi na Jugoslavija."), i 3 0 donesuvaweto na Ustavot<br />
na Republika Makedonija (noemvri 1991 godina). Zavr{en proces<br />
na osamostojuvaweto na Republika Makedonija pretstavuva nejziniot<br />
priem za 181 ~lenka na Obedinetite nacii vo april 1993 godina.<br />
2. Ustavot od 1991 godina pretstavuva akt od koja mo`e da se zaklu~i<br />
deka Republika Makedonija moderna dr`ava so osnovi na ustaven<br />
poredok (temelni vrednosti) koi se zasnovaat vrz sledive postulati<br />
ili na~ela:<br />
- <strong>Ustavn</strong>o garantirawe na slobodite i pravata na ~ovekot<br />
(slobodarsko na~elo). Slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot imaat<br />
odreduva~ko dejstvo vrz polo`bata i nadle`nostite na organite na<br />
dr`avnata vlast. 376<br />
376<br />
Filozofski gledano, barawata za ~ovekovite prava sekoga{ se i<br />
barawa za ednakvost na lu|eto. Vo slu~ai koga ~ovekot glasno ka`uva "imam<br />
pravo," toj vsu{nost ka`uva deka e ednakov so onie lu|e od koi go bara svoeto<br />
pravo. Vo takov kontekst, pot~inetiot koga izjavuva "imam pravo da bidam<br />
sloboden," istovremeno mu ka`uva na gospodarot: "ti kako gospodar i jas kako<br />
pot~inet sme ednakvi." Od druga strana, gospodarot nikoga{ nema da mu ka`e<br />
na pot~inetiot: "daj mi go moeto pravo," bidej}i gospodarot ne go smeta pot-<br />
~inetiot za ednakov so nego. Ovie primeri slikovito go potvrduvaat karakterot<br />
na ~ovekovite prava kako instrument na ednakvosta. Toa e taka, za{to<br />
627
- Ednakvost na gra|anite pred ustavot i zakonite i Ednakvost<br />
na gra|anite vo pravata.<br />
- Na~elo deka e dozvoleno sî {to ne e zabraneto, (obezbeduvawe<br />
na {to po{iroki prava i slobodi na ~ovekot ili sozdavawe upori-<br />
{ta za slobodnata sfera na deluvawe na poedincite).<br />
- Sloboda na izrazuvawe na nacionalnata pripadnost.<br />
- Humanizam, socijalna pravda i solidarnost i ureduvawe i<br />
humaniozacija na prostorot i za{tita i unapreduvawe na `ivotnata<br />
sredina i na prirodata.<br />
- Vladeewe na pravoto (ustavnost i zakonitost), ili celosno<br />
ostvaruvawe na na~eloto na zakonitosta vo smisla deka zakonot, odnosno<br />
pravoto gi obvrzuva ne samo poedincite, tuku i dr`avnata uprava<br />
(zakonsko utvrduvawe na granicite na koristeweto na ovlastuvawata<br />
od strana na nositelite na vlasta i odgovornost na dr`avnite organi i<br />
site nositeli na vlasta pred ustavot i zakonite).<br />
- Na~elo na sudska za{tita protiv zloupotrebita na vlasta<br />
i nadomest na {teta vo slu~aj na takva zloupotreba, (obezbeduvawe<br />
na poedinecot od samovolie od koj i da e vid, a osobeno od semo-<br />
}ta na upravata koga e prisilena da deluva vo javen ili op{t interes),<br />
- Podelba na vlasta, so prevlast na zakonodavnata vlast vo<br />
dr`avata, za{to zakonite kako najvisoki pravni akti ja obvrzuvaat<br />
izvr{nata i sudskata vlast i go propi{uvaat obemot na nivnite dejnosti.<br />
- Politi~ki pluralizam (pove}epartiski sistem),<br />
- Slobodni neposredni i demokratski izbori ili demokratski<br />
izbrani pretstavni~ki organi (parlamentarna dermokratija),<br />
- <strong>Ustavn</strong>o <strong>sudstvo</strong> kako kontrola na ustavnosta i zakonitosta.<br />
- Javna kontrola na dr`avnata vlast (sloboda na sredstvata<br />
za javno informirawe ili ostvaruvawe na na~eloto na demokratska javnost),<br />
- Lokalna samouprava.<br />
- Po~ituvawe na op{to prifatenite normi na me|unarodnoto<br />
pravo.<br />
3. Kaj nas kako i sekade vo svetot, vpro~em, oblikot na sistemot<br />
na vlasta (podelba na vlasta ili edinstvo na vlasta) se opredeluva so<br />
opredeluvawe na centralnite dr`avni organi i na nivnite me|usebni<br />
odnosi. Na~eloto na podelba i na~elto na edinstvo na vlasta se dve<br />
sprotivni na~ela koi podrobno se razraboteni vo ramkite na ustavnopravnata<br />
i politi~kata teorija. So niv se opredeluva na koj na~in<br />
treba da se uredat odnosite me|u organite koi gi vr{at osnovnite katednakvosta<br />
ja poka`uva merata vo raspredelbata na pravata i obvrskite vo<br />
me|usebnite odnosi na lu|eto. [kari}, S. Makedonija na site kontinetni,<br />
Union Trejd, Skopje, 2000, str. 285-286.<br />
628
egorii na dr`avni funkcii: zakonodavnata, izvr{nata i sudskata. Vrz<br />
osnova pak, na takvata razrabotka vo praktikata se izgradeni i razli-<br />
~nite ustavni modeli na organizacija na vlasta: sistem na pretsedatelska,<br />
polupretsedatelska i parlamentarni vladi vo ~ija analiza vo<br />
ovaa prilika nema da navleguvame. Me|utoa, ottamu proizleguva deka<br />
pod organizacija na vlasta se podrazbira na~inot na koj ustavno se utvrdeni<br />
odnosite me|u zakonodavnite, izvr{nite i sudskite organi kako<br />
na ramni{teto na dr`avata kako celina, taka i na ramni{teto na lokalniet<br />
edinici. Stanuva zbor za horizontalen odnos na dr`avnite organi<br />
koi se nao|aat na isto ramni{te vo vr{eweto na svoite funkcii,<br />
odnosno vo vr{eweto na vlasta.<br />
[to se odnesuva do na{ata dr`ava, napred vidovme deka na~eloto<br />
na podelbata na vlasta Ustavot go opredeluva kako temelna vrednost<br />
na ustavniot poredok na Republika Makedohnija. Spored ova na-<br />
~elo dr`avnata vlast se deli na zakonodavna, izvr{na i sudska (~l. 8<br />
st. 2 al. 4). Nositel na zakonodavnata vlast e Sobranieto na Republika<br />
Makedonija, na izvr{nata vlast - Vladata, a na sudskata vlast - sudovite.<br />
Pretsedatelot na Republikata, isto taka, pretstavuva nositel na<br />
izvr{nata vlast, no i nositel na drugi funkcii koi{to imaat po{irok<br />
karakter: pretstavuvawe na Republikata, vrhoven komandant na vooru`enite<br />
sili, {ef na dr`avata.<br />
So ogled na toa {to karakterot na ovoj trud ne ni dozvoluva po-<br />
{iroka elaboracija na site specifi~nosti na ne samo na tu|ite, tuku<br />
i na na{iot ustaven sistem, ovde sosema nakratko }e zadr`ime samo na<br />
elaboracijata na podelbata na vlasta. Pritoa, ne{to pove}e }e bidat<br />
zasegnati samo oddelni aspekti koi frlaat opredelena svetlina vrz<br />
sostojbata na tregiot segment na vlasta - <strong>sudstvo</strong>to.<br />
Nose~ki karakteristiki na sistemot na podelbata na vlasta se:<br />
1 0 dvoglava izvr{na vlast, pri {to nejzin nositel e vladata, a<br />
ne pretsedatelot na dr`avata,<br />
2 0 pretsedatel na dr`avata izbran neposredno od gra|anite, neodgovoren<br />
pred parlamentot, no podlo`en na impi~ment pred <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud,<br />
3 0 vlada izbrana od parlamentarnoto mnozinstvo (a ne imenuvana<br />
od pretsedatelot) i odgovorna pred parlamentot, a ne (i) pred pretsedatelot<br />
na dr`avata, koj samo opredeluva mandator za formirawe<br />
vlada,<br />
4 0 ednodomen parlament kako isklu~uva zakonodavna vlast, so<br />
zakonodavna inicijativa od vladata, no ne i od pretsedatelot,<br />
5 0 nemo`nost egzekutivata da go raspu{ti parlamentot,<br />
6 0 {esto, suspenzivno veto na pretsedatelot vrz zakonite i pravo<br />
na obra}awe vo parlamentot i<br />
7 0 svoevidna podelba na kompetenciite pome|u vladata i pretsedatelot<br />
vo isti oblasti i nu`na kooperativnost vo finalizacija na<br />
edna odluka.<br />
629
Vrz osnova na iznesenite karakteristiki, jasno e deka sistemot<br />
na vlasta vo Republika Makedonija ne mo`e da se klasificira bilo vo<br />
~ist parlamentaren, a u{te pomalku vo pretsedatelski. 377<br />
Sistemot na podelbata na vlasta go dobiva svojot egzistenten<br />
oblik vo zavisnost od rasporedot na politi~kite sili vo organite<br />
{to ja so~inuvaat negovata institucionalizirana forma. Razvojot na<br />
sistemot na podelbata na vlasta vo Republika Makedonija toa jasno go<br />
poka`uva i toa spored slednata periodizacija: prvo, periodot na "ekspertskata,"<br />
nepoliti~ka Vlada, vtoro, periodot vo koj pretsedatelot<br />
na Republikata poteknuva od opozicijata i, treto, periodite vo koi<br />
pretsedatelot poteknuva od mnozinstvoto vo parlamentot.<br />
Prviot period go pokriva vremeto od 20. 03. 1991 do 7. 07. 1992<br />
godina, kolku {to trae{e ekspertskata Vlada... Ekspertskata Vlada<br />
be{e izbrana otkako propadna obidot za formirawe politi~ka vlada<br />
{to bi bila poddr`ana od parlamentarnoto mnozinstvo i be{e rezultat<br />
na odreden kompromis zaradi fokusirawe na energijata na site<br />
politi~ki faktori kon pra{awata od vitalen nacionalen interes. Se<br />
razbira, taa vlada be{e politi~ki bessilna. Pretsedatelot na Republikata<br />
i negovata poddr{ka od neformalnoto mnozinstvo vo parlamentot,<br />
mu ovozmo`i na otvorena scena da gi prezeme klu~nite izvr-<br />
{ni funkcii vo toa vreme, imeno, vo sferata na nadvore{nite raboti<br />
i odbranata i na toj na~in da ja prezeme ulogata na {ef na izvr{nata<br />
vlast. Site bitni odluki politi~ki izviraa i se donesuvaa ili vo parlamentot<br />
ili od pretsedatelot na Republikata. Vladata be{e tuka<br />
samo kako institucionalna nu`nost. Spored toa postoeja samo dva mo-<br />
`ni organi - parlamentot i pretsedatelot bez mo`nost nitu pretsedatelot<br />
da go raspu{ti parlamentot, nitu parlamentot da go sobori<br />
pretsedatelot so izglasuvawe nedoverba. Toa be{e klasi~na {ema na<br />
pretsedatelski sistem... Koga ekspertskata Vlada dojde na ideja da se<br />
pozicionira vo toj me|uprostor, nejze i be{e izglasana nedoverba.<br />
Duri so izborot na novata, politi~ka vlada, vo Republika Makedonija<br />
za prv pat profunkcionira parlamentarniot sistem.<br />
Vtoriot period go opfa}a vremeto od parlamentarnite izbori<br />
1998 godina, do izborot na nov pretsedatel na Republika Makedonija<br />
vo 1999 godina, koga pretsedatelot na Republikata, iako izbran od gra-<br />
|anite, ne ja u`iva{e podr{kata na parlamentarnoto mnozinstvo, {to<br />
po ugledot na francuskata tradicija zapo~na da se narekuva kohabitacija.<br />
Odnosite pome|u parlamentot, vladata i pretsedatelot otvorija<br />
serija ustavni pra{awa povrzani so sposobnosta na sistemot da gi re-<br />
{ava institucionalnite konflikti i da obezbedi efikasnost vo<br />
vr{eweto na vlasta. Kohabitacijata za prv pat go otvori terenot za<br />
demonstrirawe na mo}ta na nositelite na vlasta me|usebno da se sopi-<br />
str. 86 .<br />
630<br />
377<br />
[kari{, S. <strong>Ustavn</strong>o pravo, vtora kniga, Union Trade Skopje, 1995,
aat, poprvo otkolku da sorabotuvaat.<br />
Tretiot period e dominanten vo razvojot na sistemot na parlamentarnata<br />
demokratija vo Republika Makedonija. Negova glavna karakteristika<br />
e efektivnata fuzija na zakonodavnata i izvr{nata<br />
vlast, koja vodi vo silna pozicija na vladata. Taa pozicija e silna i vo<br />
periodi na kohabitacija. Nasproti ustavnata dominantnata polo`ba<br />
na parlamentot kako pretstavni~ki i zakonodaven organ, vladata e taa<br />
{to, koristej}i go pravoto na zakonodavna inicijativa i discipliniranoto<br />
mnozinstvo, vsu{nost e gospodar na zakonodavniot proces.<br />
II. PODELBA NA VLASTA<br />
Vo ovaa prilika }e se zadr`ime vrz kratok prikaz na ustavnata<br />
postavenost na zakonodavna, izvr{na i sudska vlast vo Republika Makedonija<br />
pri{to nu`no e da potsetime deka taa podelba ne se zasnova<br />
vrz koncepcijata na celosna nezavisnost na trite vlasti. Takvata koncepcija<br />
na celosna nezavisnost bara organite na edna vlast da ne proizleguvaat<br />
(da bidat birani ili postavuvani) od organite na drugite<br />
vlasti, nitu da im odgovaraat na organite na drugite vlasti. Funkconalnata<br />
nezavisnost bara celosna samostojnost vo vr{eweto na dejnostite<br />
od svojot delokrugot na organite na sekoja vlast. Organite na<br />
edna vlast ne smeat da raspolagaat so ustavni prava za me{awe vo delokrugot<br />
na druga vlast. Taka, na primer, organite na edna vlast ne smeat<br />
da imaat pravo na ukinuvawe na aktite na organite na druga vlast ili<br />
pravo na suspenzivno veto sprema niv, ili pravo na davawe na zadol`itelni<br />
upatstva, i sl. Takvata koncepcija na podelba na vlasta ne e vozmo`na<br />
nitu ustavno ni stvarno, tuku samo kako idealen model koj zasega<br />
nikade ne e dosledno sproveden.<br />
Vtoriot model na podelba na vlasta poa|a od dodeluvawe na<br />
osnovnite dr`avni funkcii na razli~ni organi so cel da se spre~i<br />
koncentracija na ovlastuvawa i politi~ka mo} vo ramkite na eden<br />
organ. Odnosite me|u dr`avnite organi vo ovoj koncept se naso~eni<br />
kon ostvaruvawe na sorabotka, usoglasuvawe ili ramnote`a na vlasta<br />
so su{tinskiot beleg vo tie odnosi nitu eden od organite na trite<br />
vlasti da ne raspolaga so ustavni ovlastuvawa, odnosno sredstva koi<br />
im ovozmo`uvaat statusna ili funkcionalna nadmo}nost nad ostanatite<br />
organi. So drugi zborovi, site organi na dr`avanata vlast na~elno<br />
se ramnopravni so cel me|usebno da se kontroliraat na na~in koj ovozmo`uva<br />
celiot sistem na dr`avna vlast da bide ograni~en. Spored toa<br />
vistinskata cel na podelbata na vlasta e ograni~uvawe na vlasta. 378<br />
378<br />
"Doktrinata za podelbata na vlasta nastana vo vremeto koga za kontrola<br />
nad vlasta se borea opredeleni op{testveni grupi (kralot, plemstvoto<br />
i gra|anstvoto), koga ramnote`ata na op{testvenite sili bara{e raspredelba<br />
i ograni~uvawe na vlasta... Monteskie predupreduva{e na "ve~noto isku-<br />
631
1. ZAKONODAVNA VLAST<br />
Sobranieto na Republika Makedonija e ednodomen pretstavni~ki<br />
organ na gra|anite i nositel na zakonodavnata vlast. Kako pretstavni~ko<br />
telo, Sobranieto odlu~uva vo imeto na gra|anite, vrz osnova na<br />
iska`anata volja na izbira~koto telo, kako i vrz osnova na doverbata<br />
{to ja ima za vreme na mandatot. Kako zakonodavno telo, Sobranieto<br />
gi donesuva zakonite vo site oblasti od op{testveniot `ivot. Toa,<br />
istovremeno gi utvrduva i pravnite ramki na site drugi dr`avni<br />
organi.<br />
Iako e pretstavni~ki organ i nositel na ustavotvornata i zakonodavnata<br />
vlast, Sobranieto ne se izdiga nad Ustavot. Naprotiv, toa<br />
e pod Ustavot i dejstvuva vo negovi ramki. Ustavot go zapira samovolieto<br />
na Sobranieto, a zakonite samovolieto na izvr{nite organi i<br />
na <strong>sudstvo</strong>to.<br />
2. Nadle`nosta na Sobranieto na Republika Makedonija opfa-<br />
}a pove}e osnovni funkcii: ustavotvorna vlast, zakonodavna dejnost,<br />
davawe amnestija, raspi{uvawe na referendum, odlu~uva za vojna i<br />
mir, donesuva odluka za menuvawe na dr`avnite granici, odlu~uva za<br />
stapuvawe i istapuvawe od sojuzi ili zaednici so drugi dr`avi, vr{i<br />
izbori i kontrola vrz rabotata na Vladata na Republika Makedonija.<br />
Zakonodavnata dejnost e osnovna dejnost na Sobranieto. Taa dejnost,<br />
Sobranieto ja ostvaruva preku donesuvawe zakoni i davawe avtenti~no<br />
tolkuvawe na zakonite, donesuvawe republi~ki buxet, ratifikuva<br />
me|unarodni dogovori i donesuva prostoren plan na Republikata.<br />
Inaku, Sobranieto gi izbira i razre{uva slednive organi:<br />
Vladata, sudiite na <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija, sudiite<br />
na Vrhovniot sud na Republika Makedonija, sudiite na apelacionite i<br />
osnovnite sudovi, ~lenovite na Sudskiot sovet na Republika Makedonija,<br />
Javniot obvinitel, Narodniot pravobranitel i ~lenovite na Sovetot<br />
za me|unacionalni odnosi.<br />
Kontrolata vrz Vladata, Sobranieto ja vr{i na tri na~ini:<br />
stvo" deka sekoj ~ovek koj ima vlast e sklon da ja zloupotrebi. So ogled na toa<br />
{to i samata doblest ima potreba za granica, dotolku pobrgu takva potreba<br />
ima i vlasta koja mo`e da bide ograni~na samo so druga vlast. Tadi}, Lj. op. cit,<br />
str. 9-11. Vidi: Monteskije, O duhu zakona, Filip Vi}nji}, Beograd, Tom I, str. 175-<br />
186. "Podelbata na vlasta se zasnova vrz zaemna kontrola i spre~uvawe (checks<br />
and controls) na razli~ni potsistemi na dr`avnata vlast, a pred sî na zakonodavnata,<br />
izvr{nata i sudskata vlast. Toa se postignuva na toj na~in {to<br />
na sekoj od vklu~enite potsistemi mu se priznava eden delokrug na javni zada~i<br />
vo ~ie izvr{uvawe delumno e zavisen, a delumno nezavisen od ostanatite<br />
potsistemi. Dijalektikata na podelbata na vlasta e tokmu vo razli~nite<br />
spregi na me|usebna zavisnost i nezavisnost na sprotivstavenite vlasti." Petrovi},<br />
M. Pravna dr`ava, Ideje, Beograd, 1980/6-7, str. 35.<br />
632
preku pravoto da go donesuva buxetot, preku instrumentite za vr{ewe<br />
uvid vo rabotata na Vladata (ovoj uvid, Sobranieto go vr{i preku prateni~kite<br />
pra{awa, interpelacijata i anketnite komisii) i preku poveduvawe<br />
postapka za izglasuvawe na nedoverba na Vladata (pra{aweto<br />
za doverba na Vladata mo`at da go postavat najmalku 20 pratenici).<br />
3. Pretstavni~kiot i zakonodavniot karakter na Sobranieto<br />
mu ovozmo`uva da bide osnoven ili centralen organ na parlamentarnata<br />
demokratija vo Repubika Makedonija.<br />
2. IZVR[NA VLAST<br />
1. Vtoriot segment na podelbata na vlasta go so~inuva Vladata<br />
na Republika Makedonija. Taa, zaedno so pretsedatelot na Republikata,<br />
e nositel na izvr{nata vlast, me|utoa na pogolemiot i na pozna~ajniot<br />
del od taa vlast. Taa e kolegijalen dr`aven organ sostaven od pogolem<br />
broj ministri koi, po pravilo, se nao|aat na ~elo na oddelni resori<br />
od dr`avnata uprava. Kako kolegijalen organ, Vladata go obezbeduva<br />
edinstvoto na rabotata na ministerstvata, odreduvaj}i ja op{tata<br />
nasoka na dr`avnata politika, preku utvrduvawe na na~elni stavovi i<br />
nasoki za rabotata na ministerstvata.<br />
2. Nadle`nosta na Vladata na Republika Makedonija opfa}a<br />
nekolku grupi ovlastuvawa: izvr{uvawe na zakonite i na drugite propisi<br />
na Sobranieto, zakonodavna i politi~ka inicijativa, nadvore{-<br />
na politika, vladeewe vo voena i vonredna sostojba i drugi ovlastuvawa<br />
predvideni so Ustavot i zakonite.<br />
Nadvore{nata politika opfa}a pogolem krug ovlastuvawa na<br />
Vladata: odlu~uvawe za priznavawe na dr`avi i vladi, vospostavuvawe<br />
diplomatski i konzularni odnosi so drugi dr`avi, donesuvawe odlu}i<br />
za otvorawe na diplomatsko-konzularni pretstavni{tva vo stranstvo,<br />
predlagawe imenuvawe ambasadori i pretstavnici na Republika Makedonija<br />
vo stranstvo, imenuvawe {efovi na konzularni pretstavni{tva.<br />
Vladata gi vr{i i slednive funkcii: predlaga javen obvinitel i<br />
vr{i imenuvawa i razre{uvawa na nositelite na javni i drugi funkcii<br />
utvrdeni so Ustavot i so zakon, kako i drugi raboti utvrdeni so<br />
Ustavot i zakonot.<br />
3. Vladata ja izbira Sobranieto. Taa se izbira na predlog na<br />
mandatorot koj go opredeluva pretsedatelot na Republikata od redovite<br />
na partijata ili na partiite {to imaat mnozinstvo vo Sobranieto.<br />
Po svojot karakter taa e politi~ka vlada, tokmu zatoa {to se formira<br />
so voljata na parlamentarnoto mnozinstvo i vrz osnova na politi~ki<br />
kriteriumi.<br />
4. Polo`bata na pretsedatelot na Republikata e opredelena so<br />
slednive elementi: toj e {ef na dr`avata, toj e del od izvr{nata<br />
vlast, izvorot na negoviot legitimitet e voljata na izbira~koto telo,<br />
funkciite gi vr{i vo ramkite na Ustavot i zakonite.<br />
633
Su{tinski gledano pretsedatelot, na Republikata e del od izvr{nata<br />
vlast zatoa {to vo Republika Makedonija postoi me{ovit sistem<br />
i zatoa {to pretsedatelot go izbiraat gra|anite na neposredni<br />
izbori. Pretsedatelot na Republikata fakti~ki ja deli izvr{nata<br />
vlast so Vladata na Republika Makedonija. Me|utoa, od formalna gledna<br />
to~ka, pretsedatelot na Republikata ima pove}e simboli~ni otkolku<br />
efektivni funkcii vo izvr{nata sfera, bidej}i Ustavot samo<br />
Vladata izre~no ja opredeluva kako nositel na izvr{nata vlast. Od<br />
gledi{te na ustavnite formulacii, polo`bata na pretsedatelot vo<br />
izvr{nata sfera e poblisku do pretsedatelot vo parlamentarniot sistem<br />
otkolku do polo`bata na pretsedatelot vo pretsedatelskiot sistem.<br />
Od gledi{et pak na izborot, polo`bata na pretsedatelot na Republikata<br />
e pobliska do polo`bata na pretsedatelot vo pretsedatelskiot<br />
otkolku do polo`bata na pretsedatelot vo parlamentarniot sistem.<br />
Inaku, funkciite na pretsedatelot na Republika Makedonija<br />
gi opfa}aat slednive nadle`nosti: pretstavuvawe na dr`avata (vo<br />
toa svojstvo toj gi postavuva i otpovikuva ambasadorite i pretstavnicite<br />
na Republika Makedonija vo stranstvo, i gi prima akreditivite i<br />
otpovikovnite pisma na stranski diplomatski pretstavnici), komanduvawe<br />
so vooru`enite sili (pretsedatelot na Republikata e vrhoven<br />
komandant na vooru`enite sili), bezbednost na zemjata (vo ovaa sfera<br />
toj e pretsedatel na Sovetot za bezbednost na Republika Makedonija i<br />
go imenuva direktorot na Agencijata za razuznavawe), vodewe na me|unarodna<br />
politika (vo domenot na me|unarodnite odnosi toj gi sklu~uva<br />
me|unarodnite dogovori), proglasuvawe na zakonite, pravo na suspenzivno<br />
veto (toj nema pravo na suspenzivno veto na zakonite {to se<br />
donesuvaat so dvotretinsko mnozinstvo), opredeluvawe na mandator za<br />
sostav na Vladata na Republika Makedonija, izvestuvawe na Sobranieto<br />
za svojata rabota, imenuvawe na nositeli na dr`avni i javni<br />
funkcii (imenuva trojca ~lenovi na Sovetot na bezbednost na Republika<br />
Makedonija, postavuva i razre{uva generali i drugi stare{ini<br />
na formaciski mesta vo vooru`enite sili, go imenuva direktorot na<br />
Agencijata za razuznavawe i imenuva i razre{uva i drugi nositeli na<br />
javni funkcii utvrdeni so Ustavot i so zakon), predlagawe kandidati<br />
za odredeni funkcii, (dvajca sudii na <strong>Ustavn</strong>iot sud i dvajca ~lenovi<br />
na Sudskiot sovet na Republika Makedonija), predlagawe ustavni<br />
izmeni (negovoto pravo se odnesuva kako na predlagawe nov ili izmeni<br />
na postojniot Ustav) i odlu~uvawe za voena i vonredna sostojba.<br />
3. SUDSKA VLAST<br />
1. [to se odnesuva do tretata, sudskata vlast, nea kaj nas ja<br />
vr{at osnovnite sudovi, apelacionite sudovi i Vrhovniot sud na Republika<br />
Makedonija. Navedenite sudovi sudat vrz osnova na Ustavot, zakonite<br />
i ratifikuvanite me|unarodni dogovori.<br />
634
Sovremenite sostojbi vo ovaa oblast nesporno uka`uvaat deka<br />
vo javno mislewe postoi uveruvawe za neadekvatnosta na sudskiot sistem<br />
sprema novata op{testvena stvarnost koj izrasnuva od procesot<br />
na tranzicijata i koj go sledat op{etstveni preobrazuvawa, dlaboki<br />
ekonomski, kulturni i op{testveni promeni, a posebno promenata na<br />
polo`bata na gra|anite. Ottamu, sî pove}e se zboruva za kriza na <strong>sudstvo</strong>to.<br />
Ovaa kriza e uslovena od soznanieto deka ekonomskite i drugite<br />
op{testveni promeni ne se soodvetno izrazeni vo zakonodavstvoto,<br />
a so ogled na toa {to sudovite gi donesuvaat svoite odluki vrz<br />
osnova na zakon, sudskata dejnost isto taka ne mu soodveststvuva na<br />
op{testvenite potrebi. Vo su{tina krizata na sudsvoto kaj nas e predizvikana<br />
so brzata transformacija op{testvoto na preodot od socijalisti~ki<br />
vo gra|anski tip na op{testvo. Site ovie promeni i pokraj<br />
ogromnite usilbi nemaat adekvaten izraz vo <strong>sudstvo</strong>to {to se gleda vo<br />
zasterenosta na golem broj normi i nivniot ras~ekor so sega{nite potrebi<br />
na op{etstvoto. Seto toa vodi kon ocenata deka sega{noto <strong>sudstvo</strong><br />
ne e vo sostojba efikasno da go sledi ritamot na ekonomskite<br />
odnosi, a toa naj~esto e pre~ka za ostvaruvawe na slobodite i pravata<br />
na gra|anite. Na toj na~in jasno se poka`uva deka ovde ne se raboti<br />
samo za efikasnosta na pravo<strong>sudstvo</strong>to i negovata podobra organizacija,<br />
tuku vo prv red za obezbeduvawe na pravata i slobodite na gra|anite<br />
so sozdavawe uslovi za nivno ostvaruvawe vo dr`avata i so posredstvo<br />
na dr`avata vo koja <strong>sudstvo</strong>to ja ima edna od najzna~ajnite pozicii.<br />
Dr`avata denes e povikana ne samo formalno tuku i stvarno i<br />
konkretno da gi za{titi pravata na gra|anite, za{tita koja koja ja<br />
vklu~uva i neposrednata intervencija za otstranuvawe na pre~kite od<br />
ekonomska i op{testvena priroda koi ~estopati gi ograni~uvaat slobodite<br />
i ednakvosta na gra|anite i nivnoto u~estvo vo ekonomskata i<br />
op{etstvenata organizacija na zemjata.<br />
2. I pokraj nevideniot razvoj na nau~nite disciplini koi se zanimavaat<br />
so istra`uvawe na ~ovekovoto povedenie i rea|iraweto na<br />
nego, mo`e slobodno da se ka`e deka ni denes ne gi znaeme site pri~ni<br />
koi doveduvaat do disfunkcionalnost na pravosudniot sistem. Ponekoga{<br />
samo edna nepravilna odluka na sudot, koja ne stanala ni pravosilna,<br />
pretstavuva povod za voznemiruvawe i kritika, a ponekoga{ se<br />
pominuva preku konkretnata praktika na sudovite koja ne mu odgovara<br />
na op{testvenite potrebi, ne samo spored misleweto na javnosta, tuku<br />
i spored misleweto na sudovite koi taa praktika ja sledat. Toa me|utoa<br />
ne zna~i deka so opredelena sigurnost ne mo`eme da gi opredelime<br />
merkite za negovata racionalizacija. Dosega{nite soznanija sepak nudat<br />
opredeleni izlezni re{enija preto~eni vo nasoki za zajaknuvawe<br />
na sudskata za{tita, eliminirawe na socijalnata isklu~ivost i obezbeduvaweto<br />
vistinska sigurnost na gra|anite. Tie mora da se baraat na:<br />
1 . ramni{eto povrzano so ostvaruvawe na objektivnite pretpostavki<br />
za vistinsko funkcionirawe na sudot i 2. ramni{teto povrzano so su-<br />
635
jektivnite slabosti i propusti. Ottamu, spored moe mislewe mora da<br />
se deluva vrz nadminuvawe na slednite problemi:<br />
1 0 Problemite na <strong>sudstvo</strong>to treba da se prou~uvaat naporedno<br />
so drugite op{testveni problemi, za{to samo na toj na~in e mo-<br />
`no iznao|aweto na kompleksni, a ne samo parcijalni re{enija. Od vakvoto<br />
sfa}awe proizleguva deka nedostatocite na pravo<strong>sudstvo</strong>to ne<br />
mo`at da se posmatraat isklu~itelno od gledi{te na pravosudniot<br />
sistem koj sam po sebe ne mo`e da ima ni apsolutno pozitivni, ni apsolutno<br />
negativni vrednosti. Kako del na op{tiot op{testven sistem,<br />
sudskiot sistem deluva i se razviva vo uslovi na opredeleni odnosi<br />
koi toj ne gi sozdava, tuku im se prilagoduva i relativno vlijae na nivniot<br />
razvoj.<br />
2 0 Obezbeduvawe na adekvatno funkcionirawe na sudskiot sistem<br />
preku negova podobra organizacija.<br />
3 0 Deluvawe na sudskiot sistem vo soglasnost so osnovnite vrednosti<br />
na zaednicata i obezbeduvawe na demokratskite vrednosti na<br />
taa zaednica.<br />
4 0 Obezbeduvaweto efikasna pravda. Toa vo najmala raka zna~i<br />
obezbeduvawe pravda so ~ove~ka dimenzija (pravda koja im odgovara na<br />
vrednostite, interesite i streme`ite na sovremeniot ~ovek), od edna,<br />
i takva pravda koja, od druga strana, treba da bide blagovremena. Taa<br />
pravda mora jasno da bide definirana kako ednakvost i pravednost na<br />
site pri izrekuvaweto sudskite odluki vo koi se nu`no vklu~eni tri<br />
pravila: a) reciprocitet, ednakvost, b) srazmernost, ekvivalentnost, i<br />
v) neizbe`nost na retribucijata, ili poto~no, izbegnuvawe na privilegiran<br />
odnos na prisilbata na dr`avata preku odlukite na sudot. Od<br />
ovie pravila nejprvin proizleguva deka pravedna e onaa odluka {to<br />
vodi smetka za ednakvo protivpravno dejstvie da se primeni ednakva<br />
represija vtoro, pravedna e onaa odluka so koja poednakvo se postapuva<br />
so ednakvi (sli~ni) slu~ai i soodvetno na toa, neednakvo se postapuva<br />
vo razli~ni slu~ai, i treto, odlukata e pravedna samo dokolku ne doveduva<br />
do priviligirawe na opredelni grupi gra|ani.<br />
Pritoa, kaj nas posebno vnimanie zaslu`uva tretoto pravilo.<br />
Ova pravilo vo su{tina zna~i zabrana na razli~en tretman vo krivi-<br />
~noto pravo {to ne e opravdan: zabrana na razli~na kriminalna politika<br />
vo krivi~noto gonewe, kvalifikacijata na delata i tretmanot za<br />
vreme na izdr`uvaweto na kaznata vo zavisnost od socijalnite stavovi,<br />
nivoto na obrazovanieto, verskata i nacionalnata pripadnost. Nakratko,<br />
na~eloto na ednakvost ne zna~i samo deka nikoj ne smee da bide<br />
kaznet za delo koe ne e opredeleno vo zakonot (na~elo na legalitet),<br />
tuku i deka sekoj treba da bide kaznet za delo koe e opredeleno vo zakonot.<br />
Nepridr`uvaweto kon ova na~elo vodi kon samovolie i arbitrarnost<br />
koe ovde ne se sostoi vo primenata na represivnite merki,<br />
tuku vo otsustvo na nivna primena toga{ koga za toa ima zakonski<br />
osnovi i koga toa kriminalno politi~ki e opravdano. Takvata krimi-<br />
636
nalna politka (tn. "politika na nekaznuvawe") sprema mo}nite e nemo}na,<br />
a sprema slabite nemilosrdna: na privilegiranite im se davaat<br />
{iroki mo`nosti da se izvle~at od vistinskata, i {to e osobeno nepravedno,<br />
od kakva i da e kazna. Na toj na~in se naru{uva ustavnosta i<br />
zakonitosta, i se gubi sekakva doverba vo krivi~noto pravo<strong>sudstvo</strong>. A<br />
poznato e deka krivi~noto pravo, i koga e najdobro, sepak e samo nu`no<br />
zlo, a koga e lo{o, toa e nepodnoslivo zlo. Ili poinaku, stanuva zbor<br />
za takvi pojavi koi ja nagrizuvaat zakonitosta na kriminalnata politika,<br />
sozdavaat ~uvstvo na neednakvost na gra|anite pred zakonot, vo<br />
golema mera ja slabeat funkcijata na generalnata prevencija, a ottamu<br />
i sigurnosta na gra|anite, osobeno vo onoj del so koj se ostvaruva socijalnoeti~kata<br />
funkcija na krivi~noto pravo.<br />
Ottamu proizleguva pod ovoj princip da se podrazbira ne samo<br />
postoeweto na ustavnost i zakonitost, tuku i podveduvawe na site<br />
organi na vlasta i poedincite pod ustavot i zakonite, odnosno pot~inetost<br />
na pravniot poredok. Toa zna~i vladeewe na pravoto, barawe<br />
koe mu se sprotivstavuva na samovolieto i gi pravi odgovorni i kaznivi<br />
postapkite nadvor od pravoto na site, pa i na nositelite na vlasta.<br />
Vladeeweto na pravoto vo ovaa smisla pretstavuva sprotivnost na apsolutizmot<br />
i arbitrernosta. Vo ova smisla, e mo{en opasen kriminalitetot<br />
vo samoto pravo<strong>sudstvo</strong>, kaj nekoi nositeli na negovite vitalni<br />
funkcii i vo vr{eweto na tie funkcii, kriminalnite zloupotrebi od<br />
nekoi sudii, javni obvinitelstva, organite na vnatre{ni raboti, organite<br />
za izvr{uvawe na krivi~nite sankcii, korupcijata vo nivnite redovi:<br />
{to }e re~e kriminalitet vo site su{testveni segmenti na krivi~noto<br />
pravo<strong>sudstvo</strong> koj ja naru{uva i podriva doverbata na javnosta<br />
vo ovie organi koi naprotiv treba da u`ivaat doverba kaj narodot i<br />
koi sekoga{ treba da bidat primer za ~esno odnesuvawe. Ne pomalku<br />
zloben sekako e i kriminalitetot vrz organite koj se sostoi vo grubi<br />
pritisoci od nadvor od strana na visoki nositeli na vlasta. Toga{,<br />
primenata na zakonite ~esto zavisi od dobrata volja na politi~kite<br />
forumi, od svesnoto odewe kon izigruvawe na zakonite, pri {to izostanuva<br />
sekakva politi~ka i pravna odgovornost na onie koi go kr{at<br />
zakonot i koi ne go primenuvaat. Ottamu, u{te od najstari vremiwa so<br />
pravo se insistira{e na idejata site vraboteni vo organite na vlasta<br />
za svojata rabota da primaat dovolna nagrada, za{to vo sprotivno samata<br />
vlada go otvora patot za korupcija, zatajuvawa i voop{to za raznovidni<br />
zloupotrebi.<br />
Sovremenoto op{testvo bara pravosuden sistem koj }e obezbedi<br />
ne samo pravilna tuku i blagovremena odluka. Toj problem posebno se<br />
postavuva poradi za{tita na slobodite i pravata na gra|anite (pravnata<br />
sigurnost). Toa zna~i deka zaradi adekvatno ostvartuvawe na procesnite<br />
celi e potrebna maksimalna za{teda na vremeto na gra|anite<br />
koi doa|aat pred sudot za{to, kako {to pravilno se konstatira, nema<br />
pogolema nepravda od zadocneta pravda. Denes, me|utoa, kaj nas vo site<br />
637
sudski statistiki se evidentira pojava na sporost na sudskite postapki.<br />
Toa ima te{ki posledici: vo gra|anskite predmeti za stopanstvoto<br />
na zemjata i polo`bata na strankite koi bezuspe{no baraat priznavawe<br />
na svoite prava, a vo krivi~noto pravo za slobodite i pravata na<br />
~ovekot i interesite na op{testvenata zaednica da bide sigurno i<br />
efikasno za{titeno od kriminalitetot.<br />
5 0 Pri~inite za sporosta vo postapkata se mnogubrojni. Edna od<br />
niv le`i vo lo{oto sudewe vo prvostepenata postapka {to doveduva<br />
do ukinuvawe na presudata po povod izjavenata `alba i do novo sudewe<br />
pred prvostepeniot sud. Lo{oto sudewe pretstavuva posebna opasnost<br />
za slobodite i pravata na gra|anite, za{to nivna vistinska za{tita<br />
postoi samo ako kako takva se obezbedi u{te vo prvata instanca. Vo<br />
taa smisla e potrebna poinakva organizacija koja }e obezbedi podobro<br />
i pobrzo funkcionirawe na sudot. Uslovite za toa se obezbeduvawe pove}e<br />
sudovi i pogolem broj na sudii so porebnata stru~nost, natamno{no<br />
rasteretuvawe na sudovite od nesudski raboti, pomala<br />
optovarenost na sudiite, kone~no vistinsko funkcionirawe na samostojnen<br />
sudski buxet so koj }e se pridonese ne samo za re{avawe na<br />
materijalnite pra{awa na sudot, tuku i pronao|awe na soodvetni merila<br />
za raspodelba na platite na site vraboteni vo sudot i poadekvatno<br />
koristewe na sposobnostite na sudiite. Ottamu za ostvaruvaweto<br />
na pravoto na sigurnost od golemo zna~ewe e i obezbeduvaweto aktivna<br />
uloga na o{teteniot vo sudskite postapki (podobruvawe na polo`bata<br />
na o{teteniot vo postapkata), negovata za{tite vo toj pogled, posebno<br />
od odmazda na sprotivnata stranka i nekorektnoto postapuvawe od<br />
organite na krivi~noto gonewe.<br />
6 0 So ogled na toa {to najva`nata pri~ina za nea`urnosta na<br />
sudovite e neadekvatnosta na sudskite postapki, koi poradi svojata<br />
slo`enost go usporuvaat donesuvaweto na sudskite odluki, mora da se<br />
obezbedi menuvawe na sudskite postapki i nivno usloglasuvawe so potrebite<br />
na efikasnosta.<br />
7 0 Od sudijata me|utoa ne treba sekoga{ da se o~ekuva bezgre{-<br />
nost. Morame vo celost da se soglasime so konstatacijata deka sudiite<br />
nemaat lesna zada~a, za{to tie postojano go rabotat ona {to site ostanati<br />
nastojuvaat da go odbegnat - a toa e donesuvawe na odluki. A koga<br />
tie odluki se odnesuvaat na taka ~uvstvitelnite oblasti kako {to se<br />
~ovekovite slobodi, prava i so niv povrzanite interesi i so nivnata<br />
za{tita, osobeno koga se nao|ame vo vrema na golemi promeni i period<br />
na kriza, jasno e deka nezavisnosta na <strong>sudstvo</strong>to ostanuva edinstvenata<br />
cvrsta garancija za nivnata adekvatna pravosudna praktika.<br />
Imeno, tokmu vo periodi na anomija, koga se `ivee vo strav i predrasudi,<br />
koga zakonite nedovolno se po~ituvaat, od sudiite se bara da istrajat<br />
vo nezavisnosta na svojata profesija i na toj na~in da pomognat<br />
vo ostvaruvaweto na osnovnite ~ovekovi slobodi i prava. Sudot mora<br />
dokraj da bide samostoen i nezvisen vo odlu~uvaweto, osloboden od<br />
638
azni dnevno politi~ki i prakticisti~ki direktivi i pritisoci koi<br />
mo`at da go dovedat vo pra{awe ispravnoto vr{ewe na sudskata funkcija<br />
i da go namalat negoviot ugled vo javnosta. Nakratko, edna od<br />
pretpostavkite za eliminirawe na socijalnata isklu~ivost i pravnata<br />
nesigurnost na gra|anite obezbeduvawe na na~eloto na nezavisnosta<br />
koe ne se ostvaruva samo preku nezavisnosta na pravosudniot sistem,<br />
tuku i preku nezavisnosta na sekoj poedine~en sudija vo ramkite na<br />
pravosudniot sistem.<br />
8 0 Sudiite i pravosudniot sistem mora da im bidat odgovorni<br />
na gra|anite za toa na koj na~in se ostvaruva pravdata. Treba da<br />
postoi nade` deka noviot sudski sistem }e ja razre{i prividnata<br />
protivre~nost pome|u slobodata i odgovornosta na sudijata i }e obezbedi<br />
sudskata funkcija da bide odgovorna op{testvena dejnost, a ne<br />
kastinska (~itaj partiska) privilegija. Vo toj pogled e od treba da se<br />
spomene deka so Ustavot od 1991 kaj nas e vovedena zna~ajnata institucionalna<br />
forma. Stanuva zbor za Sudskiot sovet na Republika<br />
Makedonija koj kone~no mora da se ostvari kako organ {to vo svojot<br />
delokrug na prava i dol`nosti vo odnos na izborot i razre{uvaweto<br />
na sudiite, }e pridonesuva za zacvrstuvawe i ostvaruvawe na sudskata<br />
funkcija i dejstvuvaweto na <strong>sudstvo</strong>to.<br />
9 0 Sudstvoto treba da se sremi kon donesuvawe takvi odluki vo<br />
koi }e bide po~ituvawe na ~ovekovoto dostoinstvo, obezbeduvawe na<br />
ednakvost na lu|eto vo pravoto, isklu~uvawe od sferata na primenata<br />
na dr`avnata prisilba na seto ona {to mo`e da go zagrozi integritetot<br />
na li~nosta, {to go poni`uva ~ovekot, {to zna~i nehumano i svirepo<br />
postapuvawe, odnosono pristap kon ~ovekot kako slobodno, svesno<br />
i odgovorno su{testvo. Poradi dr`avnata prisilba so koja se<br />
slu`i, kaznenata politika na krivi~noto pravo<strong>sudstvo</strong> mora da bide<br />
zasnovano strogo vrz zakonot, so site onie atributi koi í se svojstveni<br />
na edna pravna dr`ava.<br />
10 0 Sumarno zemeno pravnata polo`ba za sekoe lice treba da<br />
bide lesno voo~liva i prifatliva, a odlukite na sudot mora da bidat<br />
predvidlivi za adresatite na pravnite normi. Vo taa smisla traba da<br />
se spre~i sekoe samovolno vr{ewe na tretata vlasta od strana na sudot<br />
i da se obezbedi op{ta pravna sigurnost na gra|anite. Vo ramkite<br />
na taa pravna sigurnost, kako op{to na~elo vo pravoto treba da se razlikuvaat<br />
i izvedeni pravni na~ela kako {to se: pravna jasnost (donesuvawe<br />
na razumni zakoni), pravna predvidlivost (soglasnost so o~ekuvawata<br />
na pravnite subjekti), pravna stabilnost (zakonite ne mo-<br />
`at da se menuvaat sekoj moment), praven mir i sproveduvawe na pravoto.<br />
Nakratko, mora da se po~ituvaat dobrata, interesite i vrednostite<br />
na sekoj poedinec steknati vo soglasnost so postojniot praven<br />
poredok (pravna sigurnost preku garancijata na steknatite prava). 379<br />
379<br />
Stojanovi}, D. Pravno-eti~ki principi i pravna dr`ava, Pravni `ivot, Beog-<br />
639
4. USTAVNIOT SUD I PODELBATA NA VLASTA<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud ne e nitu zakonodaven, ni klasi~en sudski organ.<br />
Iako ima vlijanie vrz zakonite, toj nitu gi donesuva ni gi sproveduva.<br />
No, ako <strong>Ustavn</strong>iot sud ne pripa|a na eden od trite granki na vlasta, toga{<br />
logi~no se postavuva pra{aweto {to toj navistina e. Treba da se<br />
ima na um deka glavnata funkcija na ustavniot sud vo negovata teoriska<br />
dimenzija e da go za{titi edinstvoto na hierarhiskiot normativen<br />
sistem, ne vo negovite manifestacii, ne pravnata politika {to ja<br />
formulira parlamentot, ne konkretnite situcii koi treba da se re{avaat<br />
so primena na toj sistem. Ocenuvaweto na ustavnosta na zakonite<br />
zatoa e principielno pra{awe na normativniot sistem koj treba da se<br />
re{ava na principielen, apstrakten na~in. Obezbeduvaweto na edinstvoto<br />
na normativniot sistem t.e. za{titata na ustavot kako povisoka<br />
forma, e funkcija na ustavniot sud koja mo`e da se protegne na celokupnata<br />
sodr`ina na ustavot, pa i na normite koi garantiraat odreden<br />
koncept na podelba na vlasta i gi odreduvaat granicite pome|u razli~ite<br />
granki na vlasta. <strong>Ustavn</strong>iot sud vo ramkite na ovoj pristap ja<br />
pretstavuva suprematijata na ustavot i negovoto normativno va`ewe i<br />
teoretski ostanuva nadvor od sistemot na podelbata na vlasta.<br />
Me|utoa, zad teorijata postoi ustaven sud kako realna institucija<br />
koja e vo odredena relacija so drugite institucii i op{testvoto.<br />
Listata na nadle`nostite i tipovite odluki na <strong>Ustavn</strong>iot sud poka`uvaat<br />
deka toj ima re{ava~ka uloga vo ustavnite pra{awa, {to mu dava<br />
pozicija na realen sopira~ na sekoja od grankite na vlasta, dodeka ne<br />
postoi institucionalen oblik na negovo sopirawe. Zatoa ne iznenaduvaat<br />
mislewata deka <strong>Ustavn</strong>iot sud vo svojot razvoj vlijae na odnosite<br />
pome|u razli~nite graki na vlasta ne samo preku interpretaciite {to<br />
gi dava za razli~ni aspektina podelbata na vlasta, tuku i so faktot<br />
{to sebesi se kreira kako nova granka na vlasta, taka da se re~e ~etvrta<br />
vlast nad drugite koja obezbeduva tie da gi vr{at svoite funkcii vo<br />
granicite propi{ani so ustavot. Osven toa, tradicionalnoto uveruvawe<br />
deka ukinuvaweto na zakon e bitno politi~ki akt, kako {to zabele-<br />
`uva Kapeleti, na ustavnoto <strong>sudstvo</strong> mu dava kvazi politi~ka funkcija<br />
{to mo`e da se prepoznae kako vo na~inot na negoviot izbor, odnosno<br />
imenuvawe, taka i preku negovite nadle`nosti. Kone~no, ako e vistina<br />
deka samo vlast mo`e da sopira druga vlast, a <strong>Ustavn</strong>iot sud gi sopira<br />
site vlasti, dali e mo`no da se odre~e deka <strong>Ustavn</strong>iot sud e vistinska<br />
~etvrta vlast.<br />
rad, 1989/6-7, str. 1084.<br />
640
USTAVNOSUDSKA PRAKTIKA<br />
1. So Re{enie U. br. 180/1992 od 4. 09. 1992, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na Odlukata za izglasuvawe nedoverba<br />
na Vladata na Republika Makedonija, donesena od Sobranieto na<br />
Republika Makedonija na sednicata odr`ana na 7. 07. 1992 godina.<br />
Spored navodite vo inicijativata soglasno ~l. 10 st. 1 od <strong>Ustavn</strong>iot<br />
zakon za sproveduvawe na Ustavot na Republika Makedonija,<br />
pra{aweto za doverba na Vladata ne mo`elo da se postavi pred odr`uvaweto<br />
novi izbori, do koga postojniot sostav na Vladata imal pravo<br />
nepre~eno da gi vr{i svoite funkcii.<br />
Na sednicata Sudot utvrdi deka Sobranieto na Republika Makedonija,<br />
po inicijativata na 23 pratenici, na sednicata odr`ana na 7.<br />
07. 1992 godina i izglasalo nedoverba na Vladata na Republika Makedonija<br />
so mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici. Sudot, isto<br />
taka, utvrdi deka Vladata na 16. 07. 1992 godina, pismeno go izvestila<br />
Sobranieto deka, soglasno ~l. 92 od Ustavot, podnesuva ostavka.<br />
Soglasno ~l. 92 st. 2 i 3 od Ustavot na Republika Makedonija,<br />
Sobranieto na Republika Makedonija mo`e da i izglasa nedoverba na<br />
Vladata, a pra{aweto za doverba na Vladata mo`at da go postavat najmalku<br />
20 pratenici. Spored st. 5 na ovoj ~len od Ustavot, odlukata za<br />
izglasuvawe na nedoverba na Vladata se donesuva so mnozinstvo glasovi<br />
od vkupniot broj pratenici, a ako na Vladata i e izglasana nedoverba,<br />
Vladata e dol`na da podnese ostavka.<br />
Soglasno ~l. 1 od <strong>Ustavn</strong>iot zakon za sproveduvawe na Ustavot<br />
na Republika Makedonija, Ustavot na Republika Makedonija se primenuva<br />
od denot na proglasuvaweto od Sobranieto na Republika Makedonija<br />
ako za primenata na oddelni negovi odredbi so <strong>Ustavn</strong>iot zakon<br />
ne e poinaku opredeleno. Spored ~l. 10 st. 1 od <strong>Ustavn</strong>iot zakon za<br />
sproveduvawe na Ustavot na Republika Makedonija, Sobranieto na Republika<br />
Makedonija vo postojaniot prateni~ki sostav, Pretsedatelot<br />
na Republika Makedonija i Vladata na Republika Makedonija prodol`uvaat<br />
da gi vr{at funkciite so prava i dol`nosti utvrdeni so Ustavot<br />
do odr`uvaweto na novite izbori.<br />
Vrz osnova na iznesenoto, Sudot oceni deka ne e vo nesoglasnost<br />
so ~l. 10 st. 1 od <strong>Ustavn</strong>iot zakon vo Sobranieto na Republika Makedonija<br />
da se postavi pra{aweto za doverba i da se izglasa nedoverba<br />
na Vladata pred odr`uvaweto na novite izbori. Pri zazemaweto vakov<br />
stav Sudot go ima{e predvid karakterot, smislata i celite na <strong>Ustavn</strong>iot<br />
zakon so koja treba da se obezbedi premin vo noviot ustaven sistem,<br />
a vo tie ramki da se utvrdi i polo`bata na organite na vlasta<br />
obrazuvani spored porane{niot Ustav. Vo taa smisla, vo ~l. 1 od <strong>Ustavn</strong>iot<br />
zakon e opredeleno deka Ustavot po~nuva da se primenuva od denot<br />
na negovoto proglasuvawe od Sobranieto na Republika Makedoni-<br />
641
ja, osven ako za primenata na oddelni odredbi so <strong>Ustavn</strong>iot zakon ne e<br />
poinaku opredeleno, kako {to e postapeno i vo ~l. 10 st. 2 od <strong>Ustavn</strong>iot<br />
zakon. Ponatamu, Sudot oceni deka vo ~l. 10 st. 1 od <strong>Ustavn</strong>iot<br />
zakon se odlaga primenata samo na odredbite od Ustvot {to se odnesuvaat<br />
na izborot i konstituiraweto na Sobranieto na Republika Makedonija,<br />
pretsedatelot na Republika Makedonija i Vladata na Republika<br />
Makedonija, so {to se obezbeduva legitimitet i legalitet na organite<br />
na vlasta konstituirani vo porane{niot ustaven sistem. Me|utoa,<br />
so ovaa odredba od <strong>Ustavn</strong>iot zakon ne se odlaga primenata na odredbite<br />
od Ustavot {to se odnesuvaat na pravata i dol`nostite na ovie<br />
organi i na nivnite me|usebni odnosi, od {to proizleguva deka tie gi<br />
vr{at svoite funkcii vo noviot ustaven sistem so site prava i dol`nosti<br />
utvrdeni vo Ustavot na Republika Makedonija, spored Ustavot,<br />
spa|aat i pravata i dol`nostite na Vladata sprema Sobranieto na Republika<br />
Makedonija i nejzinoto pravo i dol`nost da podnese ostava i<br />
pravoto na Sobranieto da go postavi pra{aweto za doverba na Vladata,<br />
na na~in i postapka uredeni so ~l. 92 i 93 od Ustavot.<br />
Vrz osnova na iznesenoto, Sudot smeta deka od ~l. 10 st. 1 od<br />
<strong>Ustavn</strong>iot zakon ne mo`e da se izvede zaklu~ok deka se suspendiraat<br />
odredbite od Ustavot {to se odnesuvaat na pravata i dol`nostite na<br />
Vladata i na nejzinite odnosi so Sobranieto na Republika Makedonija,<br />
poradi {to oceni deka ne mo`e da se postavi pra{aweto za soglasnosta<br />
na osporenata odluka so Ustavot na Republika Makedonija.<br />
2. So Odluka U. br. 106/1999 od 14. 07. 1999, Sudot go ukina ~l. 46<br />
st. 2 vo delot "i nea ja podnesuva na potvrda {tom toa }e bide vo mo`nost<br />
da se sostane" od Zakonot za Vladata na Republika Makedonija<br />
("SV SRM," br. 38/1990 i "SV RM," br. 63/1994 i 63/1998).<br />
Spored navodite vo inicijativata osporeniot del od odredbata<br />
na Zakonot ne bil vo soglasnost so ~l. 126 od Ustavot.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~l. 46 st. 2 od Zakonot,<br />
so uredba so zakonska sila Vladata utvrduva pra{awa od nadle`nost<br />
na Sobranieto vo slu~aj na voena ili vonredna sostojba, ako ne postoi<br />
mo`nost za svikuvawe na Sobranieto i nea ja podnesuva na potvrda<br />
{tom toa }e bide vo mo`nost da se sostane.<br />
Spored ~l. 126 st. 1 od Ustavot, pri postoewe na voena ili vonredna<br />
sostojba Vladata vo soglasnost so Ustavot i zakon donesuva uredbi<br />
so zakonska sila, a spored st. 2 od ovoj ~len na Ustavot, ovlastuvaweto<br />
na Vladata da donesuva uredbi so zakonska sila trae do zavr{uvaweto<br />
na voenata ili vonrednata sostojba, za {to odlu~uva Sobranieto.<br />
Trgnuvaj}i od sodr`inata na navedenata ustavna odredba, jasno<br />
proizleguva deka ovlastuvaweto na Vladata da donesuva uredbi so zakonska<br />
sila e od vremen karakter, odnosno deka istoto zapo~nuva so<br />
proglasuvaweto na voenata ili vonrednata sostojba i deka toa trae do<br />
zavr{uvaweto na takvata sostojba, za {to odlu~uva Sobranieto. Spo-<br />
642
ed toa, Ustavot ne predviduva obvrska za Vladata, po prestanuvaweto<br />
na voenata ili vonrednata sostojba, uredbite so zakonska sila {to taa<br />
gi donela vo vreme na traeweto na takvata sostojba, da gi podnesuva na<br />
Sobranieto za nivno potvrduvawe {tom toa }e bide vo mo`nost da se<br />
sostane.<br />
Vrz osnova na navedenoto, spored misleweto na Sudot, odredbata<br />
na ~l. 46 st. 2 od Zakonot vo osporeniot del izleguva nadvor od ovlastuvawata<br />
na Vladata, poradi {to Sudot oceni deka taa ne e vo soglasnost<br />
so ~l. 126 od Ustavot.<br />
3. So Re{enie U. br. 140/1999 od 14. 06. 2000, Sudot ja otfrli<br />
inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta na<br />
Odlukata za vospostavuvawe na diplomatski odnosi pome|u Republika<br />
Makedonija i Republika Kina, donesena od Vladata na Republika Makedonija<br />
("SV RM," br. 7/1999).<br />
Sudot utvrdi deka so osporenata odluka Vladata na Republika<br />
Makedonija odlu~ila Republika Makedonija da vospostavi diplomatski<br />
odnosi so Republika Kina na ambasadorsko nivo i go zadol`ilo<br />
Ministerstvoto za nadvore{ni raboti istata da ja sprovede. Sudot,<br />
isto taka, utvrdi deka pred donesuvaweto na osporenata odluka, na 27.<br />
01. 1999 godina, ministrite za nadvore{ni raboti na Republika Makedonija<br />
i na Republika Kina potpi{ale zaedni~ko soop{tenie za vospostavuvawe<br />
na diplomatski odnosi pome|u dvete zemji.<br />
Spored ~l. 91 al. 9 od Ustavot na Republika Makedonija, Vladata<br />
na Republika Makedonija pome|u drugoto, vospostavuva diplomatski<br />
i konzularni odnosi so drugi dr`avi, a spored al. 8 na istiot ~len taa<br />
odlu~uva i za priznavawe na dr`avi i vladi.<br />
Soglasno ~l. 118 od Ustavot, me|unarodnite dogovori {to se ratifikuvani<br />
vo soglasnost so Ustavot se del od vnatre{niot praven poredok<br />
i ne mo`at da se menuvaat so Zakon.<br />
Vo ~l. 119 st. 1 od Ustavot e predvideno deka me|unarodnite dogovori<br />
vo imeto na Republika Makedonija gi sklu~uva Pretsedatelot<br />
na Republika Makedonija, a spored st. 2 na ovoj ~len, me|unarodni dogovori<br />
mo`e da sklu~uva i Vladata na Republika Makedonija koga toa<br />
e opredeleno so zakon.<br />
Spored ~l. 2 od Vienskata konvencija za diplomatski odnosi,<br />
vospostavuvawe na diplomatski odnosi pome|u dr`avite i ispra}aweto<br />
na postojani diplomatski misii se vr{i vrz osnova na me|usebna soglasnost.<br />
Osnovnoto pra{awe {to <strong>Ustavn</strong>iot sud treba da go re{i vo<br />
kontekst na izlo`enite ustavni odredbi i navodite vo inicijativata,<br />
e da ja opredeli prirodata na osporenata odluka kako pretpostavka za<br />
nadle`nosta na Sudot. Vo toj pogled, Sudot ne se zadr`a samo na formata<br />
na osporenata odluka, tuku i na nejzinite su{tinski obele`ja<br />
koi ja opredeluvaat nejzinata priroda vo ramkite na razgrani~uvaweto<br />
pome|u ~l. 91 st. 8 i 9, od edna, i na ~l. 118 i 119 od Ustavot, od druga<br />
strana.<br />
643
Imeno, nesporno e deka spored ~l. 91 al. 8 i 9 od Ustavot Vladata<br />
na Republika Makedonija ima neposredno ustavno ovlastuvawe da<br />
priznava dr`avi i vladi i da vospostavuva diplomatski i konzularni<br />
odnosi so drugi dr`avi. Spored ocena na Sudot, aktite so koi Vladata<br />
gi ostvaruva ovie ovlastuvawa, imaat izrazit karakter na akti so koi<br />
se vodi opredelena me|unarodna politika vo opredeleno vreme i deka<br />
imaat politi~ki karakter, nezavisno od nivnata forma. Posledicite<br />
od tie akti vo me|unarodnite odnosi na dr`avata nesomneno imaat i<br />
praven karakter, soglasno ~l. 2 od Vienskata konvencija za diplomatski<br />
odnosi, no ne pretstavuvaat del od vnatre{niot praven poredok<br />
bilo kako izvori na pravoto (propisi), bilo kako akti ~ija sodr`ina e<br />
ograni~ena so pravoto, osven vo pogled na nadle`nosta za nivno donesuvawe.<br />
Osporenata odluka, pa i ozna~enoto Zaedni~ko soop{tenie za<br />
vospostavuvawe na diplomatski odnosi pome|u Republika Makedonija<br />
i Republika Kina, nesomeneno potpa{aat pod ozna~enite politi~ki<br />
ovlastuvawa na Vladata od ~l. 91 al. 8 i 9 od Ustavot.<br />
Od druga strana, ~l. 118 i 119 od Ustavot reguliraat drug kontekst<br />
od me|unarodnite odnosi povrzani so me|unarodnite dogovori koi,<br />
pod uslovite utvrdeni so Ustavot, mo`at da stanat del od vnatre{niot<br />
praven poredok, a so toa i da potpadnat pod nadle`nost na <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud. Vo toj kompleks na odnosi, Vladata ima sosema druga polo`ba od<br />
onaa utvrdena vo ~l. 91 alineja 8 i 9, koja osven so Ustavot, e utvrdena<br />
i so zakon vo soglasnost so Ustavot. Razgleduvaj}i ja osporenata odluka,<br />
pa i zaedni~koto soop{tenie od aspekt na ovie ustavni odredbi,<br />
Sudot oceni deka tie akti ne mo`at da se podvedat pod re`imot na ~l.<br />
118 i 119 od Ustavot kako od formalni, taka i od sodr`inski pri~ini.<br />
Vo prv red osporenata odluka, nitu Zaedni~koto soop{tenie,<br />
ne se "ratifikuvani me|unarodni dogovori" kako uslov na nivnoto<br />
va`ewe kako propisi vo vnatre{niot praven poredok, a osven toa tie<br />
akti ne sodr`at odredbi za konkretni prava i obvrski na dr`avite<br />
koi mo`at da imaat implikacii vrz vnatre{niot praven poredok.<br />
Vrz osnova na iznesenoto, Sudot smeta deka prirodata na ovlastuvaweto<br />
na Vladata od ~l. 91 al. 8 i 9 od Ustavot neposredno ja opredeluva<br />
i prirodata na osporenata Odluka, kako i na ozna~enoto Zaedni~ko<br />
soop{tenie, kako izraz na politi~ka volja na edna dr`ava,<br />
odnosno na nejzinite ovlasteni organi da vospostavi diplomatski<br />
odnosi so druga dr`ava, bez pritoa da dobijat karakater na propis vo<br />
vnatre{niot praven poredok. Kontrolata na toj akt, spored toa, e mo-<br />
`na samo preku oblicite na politi~ka kontrola vo parlamentarnata<br />
demokratija.<br />
644
G l a v a II<br />
USTAVNOST I ZAKONITOST<br />
1. Od ona {to ve}e go izlo`ivme mo`e{e da se zabele`i deka<br />
ustavnosta i zakonitosta gi opredelivme kako sinonimi za vladewe na<br />
pravoto vo formalna i materijalna smisla. Imeno, moj stav e deka vo<br />
osnova nema nikakva razlika me|u poimot vladewe na pravoto vo formalna<br />
smisla i formalniot poim na ustavnosta i zakonitosta, odnosno<br />
me|u poimot vladeewe na pravoto vo materijalna smisla i materijalniot<br />
poim na ustavnosta i zakonitosta. Vo ovaa smisla toa se sinonimni<br />
poimi. <strong>Ustavn</strong>ost i zakonitost (vladeewe pravoto, vladeewe na zakonot),<br />
zna~i celosno ostvaruvawe na na~eloto na zakonitosta vo smisla<br />
deka zakonot, odnosno pravoto gi obvrzuva ne samo poedincite,<br />
tuku i dr`avnata uprava (zakonsko utvrduvawe na granicite na koristeweto<br />
na ovlastuvawata od strana na nositelite na vlasta i odgovornost<br />
na dr`avnite organi i site nositeli na vlasta pred ustavot i zakonite).<br />
Nivnata zaedni~ka ideja e obezbeduvawe na vladeewe na pravoto<br />
namesto vladeewe na lu|eto. 380 Takvata su{tinska povrzanost na<br />
380<br />
Vo potkrepa na ovoj stav mo`e da poslu`at slednive razmisluvawa<br />
na eden na{ akademik i uva`en teoreti~ar od oblasta na ustavnoto pravo.<br />
spored kogo: "Osnovnata funkcija na vladeeweto na pravoto e ograni~uvawe<br />
na politi~kata vlast i obezbeduvawe na efikasna za{tita na ~ovekot i negovite<br />
slobodi i prava. Vo isto vreme vladeeweto na pravoto e preduslov i<br />
ramka za izgradba i funkcionirawe na op{tstvo vtemeleno vrz zakonitostite<br />
na pazarnata ekonomija i slobodnoto pretpriemni{tvo. So dosledna primena<br />
na vladeeweto na pravoto na sekoj subjekt mu se obezbeduva neophodna<br />
sigurnost i stabilnost vo izveduvaweto na inicijativite vo sopstven ili<br />
op{t interes, se spre~uva ili ubla`uva zaostruvaweto na sprotivnostite na<br />
parcijalnite interesi i, vo krajna linija, na opasnostite od ekonomski haos<br />
do {to mo`e da dovede otsustvoto ili nepo~ituvawe na utvrdenite poravila<br />
na odnesuvawe.<br />
Su{testvena sodr`ina na vladeeweto na pravoto e principot na ustavnost<br />
i zakonitost. Site dr`avni organi: Sobranieto pretsedatelot na Republikata,<br />
Vladata i ministerstvata, sudovite, organite i organizaciite {to<br />
imaat javni ovlastuvawa, kako i organite na lokalnata samouprava, se dol`ni<br />
svoite funkcii da gi vr{aat vrz osnova i vo ramkite na Ustavot i zakonite.<br />
Vladeeweto na pravoto sodr`i i obvrska za site gra|ani nivnoto odnesuvawe<br />
da bide usoglaseno so Ustavot i zakonite.<br />
Vladeeweto na pravoto vo Republika Makedonija vo prv red se obez-<br />
645
ovie poimi sepak ne nî osloboduva od obvrskata za nivno oddelno koristewe.<br />
Toa, me|utoa, e mo`no samo dokolku ustavnosta i zakonitosta<br />
gi posmatrame kako pomo{en lost ili kako edno od konkretnite sredstva<br />
za ostvaruvawe na vladeeweto na pravoto. Toa e dozvoleno i od<br />
akademski pri~ini. Na toj na~in, vpro~em, mnogu polesno se sfa}a nivnata<br />
dolgogodi{na upotreba vo ustavnopravnata teorija i praktika.<br />
Rule of law pretstavuva angliski termin za materijalnata zakonitost.<br />
Ovoj termin te{ko mo`e da se prevede. Obi~no se preveduva<br />
kako "vladeewe na zakonot (pravoto)." Amerikanski termini za "rule of<br />
law" se - "government under law" i "due process"<br />
Terminot "rule of law," vo koj "law" ednovremeno zna~i i zakon i<br />
pravo, ozna~uva soglasnost so zakonot koj go proglasuva i so posebni<br />
sredstva gi za{tituva demokraskite prva i slobodi na ~ovekot i gra|aninot.<br />
Spored toa "rule of law" postoi koga postoi zakon (odnosno pravo)<br />
koj sodr`i spisok na izvesni opredleni demokratski ~ove~ki prava<br />
i slobodi kako i to~no opredeleni sredstva za nivno ostvaruvawe, i<br />
koga site odnosni akti se vo soglasnopst so ovoj zakon.<br />
Su{tinata na "rule of law" spored Dejsi nakratko mo`e da se<br />
iznese so pomo{ na slednive tri elementi:<br />
1 0 Celosna dominacija ili prednost na redovnite zakoni sprema<br />
vlijanieto na arbitrernata vlast i sklu~uvawe na postoewe na arbitrernost,<br />
prerogativi ili duri i {iroka diskreciona vlast na vladata.<br />
Angli~anite se pod vlasta na zakonite i edinstveno na zakonite;<br />
~ovekot mo`e da bide kaznet samo za povreda na zakonot i za ni{to<br />
drugo.<br />
2 0 Ednakvost pred zakonot i podednakva pot~inetost na site<br />
klasi na obi~niot zakon na zemjata koj go primenuva redovniot sud,<br />
{to zna~i deka nikoj ne e podlo`en na poseben sud, a osobeno dr`avnite<br />
organi, so {to e isklu~eno upravnoto <strong>sudstvo</strong> - za sekoja povreda<br />
na zakonot dr`avniot organ odgovara pred obi~en sud, kako i sekoj gra-<br />
|anin.<br />
3 0 <strong>Ustavn</strong>iot zakon, ~ii pravila vo stranskite zemji prirodno<br />
pretstavuvaat del od ustavot, ne se izvor tuku posledici na pravoto<br />
koe e opredeleno i za{titeno od sudovite, {to zna~i deka so promena<br />
na ustavot (vo materijalna smisla) tie prava ne mo`at nitu da se ukinat,<br />
za{to se tvorbi na drugi izvori na pravoto (obi~aite, odnosno<br />
sudskata praktika). 381<br />
beduva so razvieniot ustavno vospostaven mehanizam na dr`avni organi, me|u<br />
koi posebno mesto imaat <strong>Ustavn</strong>iot sud i samostojnite i nezavisnite sudovi, a<br />
isto taka i so niza ustavno utvrdeni principi i ustavno garantirani posebni<br />
prava na gra|anite i drugite subjekti. Dimitrov, E. Dr`avata vo procesot na<br />
tranzicija vo Republika Makedonija, Zbornik vo ~est na Evgeni Dimitrov,<br />
Praven fakultet - Skopje, Skopje, 1999, str. 244.<br />
381<br />
Luki}, R. <strong>Ustavn</strong>ost i zakonitost, str. 56-57.<br />
646
Za praviloto "rule of law" e osnovno deka sodr`i za{tita na<br />
osnovnite prava i slobodi... Spored op{to mislewe pak, osnovnata cel<br />
na ovie prava, pa i na vaka sfatenoto na~elo na zakonitosta, pretstavuva<br />
obezbeduvawe na sloboda i inicijativa na poedinecot samiot da ja<br />
sozdavata svojata sre}a, t.e. nezavisno od zakonskite ograni~uvawa,<br />
taka {to vo krajna linija, poedinecot samiot ja opredeluva svojata<br />
sloboda so ogled na toa {to taa se ograni~uva edinstveno so zakon, a<br />
ovoj, spored sfa}aweto na Ruso, e op{ta volja na site pa i na samiot<br />
poedinec. Na~eloto na zakonitosta zna~i e sredstvo za za{tita na<br />
edno individualisti~ko sfateno slobodno op{testvo, a zad toa, vsu{-<br />
nost, se krie poznatata liberalisti~ko-inividualisti~ka bur`uaska<br />
politi~ka ideologija.<br />
Krakteristi~no za fa}aweto na pravata i slobodite za{titeni<br />
so praviloto "rule of law" e deka nosi edna prirodnopravna crta. Imeno<br />
ovie prava ~esto se sfa}aat kako da stojat nad pozitivnoto pravo, kako<br />
da ne gi sozadava pozitivnoto pravo. Ova Dejsi go istakna podvlekuvaj}i<br />
deka pravata ne proizleguvaat od ustavot tuku ustavot od pravata.<br />
Me|utoa, ova crta ne sekoga{ e sfatena kako prirodnopravna vo vistinska<br />
smisla na zborot, t.e. kako ne{to {to izleguva od ve~niot ~ove~ki<br />
ili duri od bo`jiot razum ili od prirodata na rabotite. Mnogu<br />
avtori, "rule of law" go sfa}aat sociolo{ko-politi~ki, na nau~no ispraven<br />
na~in, kako edno politi~ko na~elo vkoreneto vo op{testvenata<br />
svest i vo javnoto mislewe, koe ottamu mu se nametnuva na zakonodavecot<br />
duri i vo slu~aj koga toj bi sakal da postapuva sprotivno na nego,<br />
na~elo koe na krajot na krai{tata, dr`avata ja pot~inuva na op{etstvoto,<br />
t.e. ja pravi demokratska. 382<br />
Na ovoj na~in sfatenoto na~elo na zakonitosta vo krajna linija<br />
se sveduva na tn. vlaadeewe na zakonot namesto vladeewe na ~ovekot,<br />
t.e. vladeewe na apstraktni, op{ti pravni normi, na zakonot, a ne na<br />
oddelni, slobodno, nezavisno od op{tite normi doneseni poedine~ni<br />
normi kako izraz na poedine~na volja na organi, odnosno lu|e, t.e.<br />
arbitrarnata volja, samovolja, {to e op{to za sekoja zakonitost, i<br />
{to e osobeno samo za vaka sfatenata zakonitost, na za{tita na nekoi<br />
osnovni demokratski prava i slobodi na ~ovekot i gra|aninot. 383<br />
Kako {to se gleda, na~eloto na zakonitosta kako {to se sfa}a<br />
vo anglosaksonskiot svet zna~itelno se razlikuva od op{toto na~elo<br />
na zakonitosta, kako vsu{nost i od isto taka sfatenata ustavnost...<br />
Fakt e me|utoa deka vo posledno vreme terminot zakoniot i kaj nas<br />
po~na da se upotrebuva vo ovaa smisla.<br />
2. Ona {to me|utoa ni dava za pravo od posebno zadr`uvawe vrz<br />
ovie poimi e nivnata poedine~a upotreba: oddelnata upotreba na poimot<br />
ustavnost od poimot zakonitost. Toa e slu~aj koga posebno se na-<br />
382<br />
Ibid, str. 59.<br />
383<br />
Ibid, str. 60.<br />
647
glasuva ulogata na ustavot i na zakonot vo strukturata na pravniot<br />
poredok na oddelna zemja.<br />
I. USTAVNOST<br />
1. Denes e op{toprifateno deka ustavot vo formalna smisla e<br />
najvisok praven akt koj ima najgolema pravna sila i koj, spored toa ne<br />
mo`e da se menuva so nitu eden drug praven akt, pa nitu so zakon. Ustavot<br />
vo formalna smisla e zna~i opredelen so pomo{ na dva bitni elementi<br />
na formata na sekoj praven akt - nadle`nosta na subjektot za negovoto<br />
donesuvawe i postapkata za donesuvaweto. Taka i subjektot koj<br />
go donesuva ustavot i postapkata na donesuvaweto mo`at da bidat razli~ni<br />
od onoj koj go donesuva zakonot, odnosno spored koja se donesuva<br />
zakonot, ili mo`e da bide razli~en samo eden od ovie dva elementi,<br />
naj~esto vtoriot, {to zna~i deka subjektot koj go donesuva ustavot e<br />
istiot onoj koj go donesuva zakonot, a samo postapkata e poinakva.<br />
Pritoa, se misli deka ustavot vo formalna smisla e pi{an akt. 384<br />
2. <strong>Ustavn</strong>osta zna~i soglasnost na site poniski akti so ustavot<br />
kako najvisok praven akt. Toa e ustavnost vo najop{ta smisla i op{t<br />
poim na ustavnosta. <strong>Ustavn</strong>osta e neposredno sodr`ana vo samiot fakt<br />
na postoeweto na ustavot vo formalna smisla kako najvisok praven<br />
akt. Taa ne zna~i ni{to drugo, tuku efikasnost na dejstvuvawe na samiot<br />
ustav, kako i na~in na negovoto deluvawe. Postoeweto na ustav ne<br />
mo`e da se zamisli bez postoewe na ustavnosta. Za{to, ustavot e zamislen<br />
i donesen kako takov, t.e. kako najvisok praven akt, tokmu zatoa<br />
site ostanati (pravni kako i materijalni) akti da bidat vo soglasnost<br />
so nego. Inaku, negovoto donesuvawe ne bi imalo nikakva cel, za{to ne<br />
bi imalo nikakvo dejstvo. Kako takva ustavnosta e oru`je za odr`uvawe<br />
na odnosnata pravna hierarhija, bez koja podelbata na pravniot<br />
poredok na oddelni stepeni bi bila besmislena, a so toa taa ednovremeno<br />
e sredstvo za odr`uvawe na soodvetna hierarhija me|u dr`avnite<br />
organi, kako i me|u ovie i drugi, nadle`ni subjekti, odnosno za odr`uvawe<br />
na soodvetna politika, klasna i op{testvena ramnote`a na silite.<br />
Ottamu, povredata na ustavnosta ne zna~i samo povreda na nekoj<br />
apstrakten praven poredok, nekoj svet na normi, koj e daleku od op{testvenata<br />
stvarnost i vistinskiot odnos na silite, tuku tokmu povreda<br />
na dadenite op{testveni odnosi na sili me|u `ivite, vistinski lu|e,<br />
t.e. povreda na nivnite ~esto osnovni interesi. 385<br />
3. Formalna ustavnost e soglasnost na odnosniot akt koj posredno<br />
ili neposedno e odreden so ustavot, so propis na ustavot vo pogled<br />
na negovata forma. Ova forma e razli~na za praven i materijalen akt.<br />
Za pravniot akt taa se sostoi od tri elementi: nadle`nost na subjekt-<br />
648<br />
384<br />
Ibid,, str. 19.<br />
385<br />
Ibid, str. 42.
ot, postapka na donesuvaweto i na~in na materijalizacija. Za materijalniot<br />
akt pak, se sostoi samo od nadle`nosta na subjektot i postapkata<br />
na izvr{uvawe. Spored toa, formalno ustaven e onoj akt koj e<br />
donesen, odnosno izvr{en vo onaa forma koja ja propi{al ustavot, a<br />
formalno neustaven onoj akt koj e donesen, odnosno izvr{en sprotivno<br />
na formata koja ja propi{al ustavot. Formalnata ustavnost e izraz na<br />
organizacionata uloga na ustavot, za{to vo prv red se sostoi vo odreduvawe<br />
na nadle`nostite na subjektite za oddelni vidovi na akti, t.e. se<br />
vr{i raspredelba na funkciite - zna~i se sproveduva organizacija.<br />
Ottamu, proizleguva i zna~eweto na po~ituvaweto na formalnata ustavnost,<br />
za{to so nejzinoto gazewe nastapuva dezorganizacija. 386<br />
Formalen poim na ustavnosta gi opfa}a slednive elementi:<br />
- hierarhiska podredenost na zakonite i na drugite pravni akti<br />
pod ustavot,<br />
- soglasnost na formata na zakonite i na drugite pravni akti so<br />
nivnata forma utvrdena vo ustavot,<br />
- donesuvawe na zakonite i na drugite pravni akti vo soglasnost<br />
so postapkata utvrdena so ustavot,<br />
- donesuvawe na zakonite i na drugite pravni akti od subjektite<br />
utvrdeni vo ustavot, i<br />
- vleguvawe vo sila na ustavot i na drugite pravni akti vo soglasnost<br />
so odredbite na ustavot. 387<br />
4. Ustavot vo materijalna smisla se opredeluva spored sodr`inata<br />
(materijata) na ustavnite normi, taka {to vo nea vleguvaat site<br />
normi so materijalna sodr`ina, bez ogled na nivnata forma, t.e. dali<br />
spa|aat vo ustav vo formalna smisla ili ne. 388<br />
Vo pogled na elementite za koi se smeta deka go so~inuvaat ustavot<br />
vo materijalna smisla kako eden ili prete`en element ~esto se<br />
naveduva organizacijata na vrhovnata dr`avna vlast.<br />
Materijalnata ustavnost e sodr`inska ustavnost, t.e. soglasnost<br />
na odnosniot akt so ustavot vo pogled na sodr`inata. Ottamu {to<br />
ustavot vo formalna smisla mo`e da ja propi{e sodr`inata na nekoj<br />
akt, praven ili materijalen, toa i takviot akt mora da bide soglasen<br />
so toj propis na ustavot vo pogled na svojata sodr`ina, za{to inaku }e<br />
bide materijalno neustaven. 389<br />
Materijalen poim na ustavnosta gi opfa}a slednive elementi:<br />
- soglasnost na sodr`inata na zakonite i na podzakonskite akti<br />
so sodr`inata na ustavot,<br />
- soglasnost na materijalnite dejstva na dr`avnite organi so<br />
sodr`inata na ustavot,<br />
386<br />
Ibid, str. 44.<br />
387<br />
[kari}, S. <strong>Ustavn</strong>o pravo, vtpora kniga, str. 90.<br />
388<br />
Luki}, R. op. cit. str. 22.<br />
389<br />
Ibid, str. 44-45.<br />
649
- ustavno garantirawe na osnovnite slobodi i prava na ~ovekot<br />
i gra|aninot, i<br />
- postoewe na ustavno ograni~ena dr`avna vlast. 390<br />
3. Nakratko, ustavnosta postoi koga pravniot poredok e zasnovan<br />
vrz hierarhiata na op{tite pravni akti i na nivnata me|usebna usoglasenost.<br />
Osnovata na taa hierarhija ja ~ini ustavot ne samo kako najvisok,<br />
tuku i kako osnoven zakon. Ili, vo osnova, ustavnosta vo Republika<br />
Makedonija se izrazuva niz slednive na~ela:<br />
1. Na~elo na suprematija na ustavot<br />
Ova na~elo zna~i deka site drugi propisi i drugi op{ti akti<br />
mora da bidat vo soglasnost so ustavot. Ustavot na~elno samo go ograni~uva<br />
slobodnoto podra~je na zakonot: zakonot mo`e da propi{e sî<br />
{to ustavot ne mu zabranuva (brani). Sosema poinaku e so pozdakonskite<br />
normativni akti. Tie se donesuvaat vrz osnova na posebno ovlastuvawe<br />
vo zakonot ili neposredno vo samiot ustav, a mo`at da go propi{at<br />
samo ona {to na toj na~in se ovlasteni.<br />
2. Na~elo na funkcionalna ustavnost<br />
Ova na~elo zna~i deka site osnovni funkcii na vlasta i upravuvawe<br />
se zasnovaat vrz ustavot.<br />
3. Na~elo na garantirawe na ustavnosta<br />
Ustavot predviduva sistem na za{tita na ustavnosta i zakonitosta<br />
vo oblik na ustaven sud. Protivustavnosta na zakonot treba da<br />
bide o~igledna, a vo slu~aj na somnevawe treba da se zeme deka zakonot<br />
e vo soglasnost so ustavot. Sli~no kako vo krivi~noto pravo, pomalo<br />
zlo e da se propu{ti formalno protivustaven zakon, odo{to za protivustaven<br />
da se proglasi zakon koj toa navistina ne î. 391 Takva o~iglednost<br />
nema koga golem del od sudiite glasale sprotivno vo predmet vo<br />
koj zakonot se proglasuva za protivustaven. Za odlukite so koi eden zakon<br />
se oglasuva za protivustaven bi trebalo da bara izvesna kvalifikuvano<br />
mnozinstvo. 392<br />
390<br />
[kari}, S. op cit., str. 89.<br />
391<br />
Moj stav e me|utoa deka vo odnos na ova pra{awe mora da se ima<br />
predvid i da po~ituva maksimata na Lajbnic spored koja: "Uti minus malum habet<br />
rationem boni, ita minus bonem habet rationem mali" (Kako {to pomaloto zlo<br />
sodr`i elementi na dobroto, taka i pomaloto dobro, sodr`i elementi na<br />
zloto). Da se dejstvuva pomalku sovr{eno odo{to se mo`e, toa zna~i da se dejstvuva<br />
nesovr{eno. da mu se poka`e na eden arhitekt deka svoeto delo mo`el<br />
da go izvede podobro, toa zna~i da se kritikuva samoto delo. Lajbnic, Godfrid-Vilhelm:<br />
Rasprava za metafizikata, Magor, Skopje, 2002. str. 11.<br />
392<br />
Poznato e deka vo periodot od 1933 do 1936 godina, Vrhovniot sud na<br />
650
4. Na~elo na ustavna opredelenost na slobodite i pravata na<br />
~ovekot i gra|aninot<br />
Polo`bata na ~ovekot i gra|aninot e ustavna kategorija koja<br />
ne mo`e da se derogira so zakon ili drugi propisi. So zakon mo`e da<br />
se ureduva samo na~inot na ostvaruvawe (ograni~uvawe) na slobodite i<br />
pravata na ~ovekot i gra|aninot, no ne i nivno sodr`insko dimenzionirawe.<br />
Vo takov kontekst, slobodite i pravata se javuvaat kako ograni~uva~ki<br />
faktor na dr`avnata vlast.<br />
II ZAKONITOST<br />
1. Zakonitosta zna~i na~elo na vladeewe na pravoto nasproti<br />
arbitrernosta i samovolieto koga se vo pra{awe osnovnite vrednosti<br />
na op{testvoto, osobeno li~nite i drugite osnovni demokratski prava...<br />
Zakonitosta zna~i apsolutna suprematija na zakonot koj go donesuvaat<br />
so ustavot opredeleni slobodno izbrani i ovlasteni najvisoki<br />
pretstavni~ki organi na na{ata zemja: vladewe na pozitivnoto pravo<br />
koe go otstranuva postoeweto i vlijanieto na arbitrernata vlast, samovolieto<br />
i posebnite prerogativi, pa i sekoja zna~ajna sfera na diskreciona<br />
vlast vo korist na koj i da e dr`aven organ, osobeno na organite<br />
koi raspolagaat so sredstva za prisilba... Vladeeweto na zakonot<br />
zna~i deka nikoj ne mo`e da zeme posebno pravo za sebe ili na drug da<br />
mu go odzeme negovoto pravo nadvor od vo zakonot predvidena postapka.<br />
393 2. Kako i formalnata ustavnost i formalnata zakonitost ja<br />
ozna~uva soglasnosta na odnosnite akti so zakonskite propisi za formata<br />
na tie akti. Formalno nezakonit e onoj akt ~ija forma ne e vo soglasnost<br />
koja ja propi{uva zakonot. 394 Formalna zakonitost postoi toga{<br />
koga postoi soglasnost na formata na podzakonskite akti so formata<br />
utvrdena vo zakonot. So drugi zborovi, formalna zakonitost postoi<br />
ako podzakonskiot akt e donesen vo postapka i od subjekt predvideni<br />
so zakon. 395<br />
SAD proglasil 20 sojuzni zakoni za protivustavni i toa naj~esto so 5:4 glasovi.<br />
Za vreme na sporot na vrhovnite sudii so Ruzveltoviot New Deal, senatorot<br />
O'Mahoney predagal amandman na Ustavot spored koj Vrhovnito sud }e<br />
mo`e zakonot da go oglasi za protivustaven samo so dvotretinsko mnozinstvo.<br />
Vidi: Krbek, I. op. cit. str. 12-17 i 29.<br />
393<br />
\or|evi}, J. <strong>Ustavn</strong>o pravo i politi~ki sistem na Jugoslavije, str. 399.<br />
394<br />
Luki}, R. <strong>Ustavn</strong>ost i zakonitost, Beograd, 1966, str. 54.<br />
395<br />
[kari}, S. op. cit, str. 91.<br />
651
3. Materijalnata zakonitost kako i materijalnata ustavnost, e<br />
soglasnost na odnosnite akti so odredbite na zakonot za nivnata sodr-<br />
`ina. Dokolku sodr`inata na tie akti ne e vo soglasnost so soodvetnite<br />
zakonski odredbi, takvite akti se materijalno nezakoniti. 396 Materijalna<br />
zakonitost zna~i soglasnost na sodr`inata na podzakonskite<br />
akti i na materijalnite dejstvija so sodr`inata na zakonot. Za postoewe<br />
na materijalnata zakonitost potrebni se dva uslovi:<br />
1 0 sodr`inska usoglasenost na podzakonskite akti so zakonot,<br />
2 0 po~ituvawe na duhot na zakonot vo praktikata od site i sekogo,<br />
a posebno od onie koi{to gi donesuvaat i izvr{uvaat zakonite. 397<br />
Za materijalnata zakonitost su{testvenio e pra{aweto na sodr`inata<br />
i kvalitetot na zakonite, kako i pra{aweto za nivnoto po~ituvawe.<br />
Za ovoj poim klu~no e i pra{aweto na op{tosta na zakonite,<br />
ednakvata primena na zakonite vo praktikata, jasnosta na zakonite i<br />
nivnata kvalitetna podgotovka. 398<br />
4. Nakratko na~eloto na materijalnata zakonitost zna~i vladeewe<br />
na pravoto koe go negira samovolieto i gi podveduva pod odgovornost,<br />
pa i na kazna site postapuvawa nadvor od pravoto, odnosno sekakvo<br />
samovolie i nekontrolirana odluka na onie koi ja ostvaruvaat<br />
vlasta ili drugi javni funkcii i ovlastuvawa.<br />
Zakonitosta pretstavuva postoewe na pravna sostojba, t.e. takov<br />
odnos me|u vlasta i gra|anite i takvo ostvaruvawe na javnite funkcii<br />
koi se zasnovaat vrz primena na zakonot nasproti samovolieto; na<br />
statusot na javnata vlast kako op{testvena slu`ba i na statusot na ~ovekot<br />
komu mu e dozvoleno sî dokolku ne gi naru{uva zakonite i pravata<br />
na drugiot.<br />
Zakonitosta zna~i otfrlawe na staroto apsolutisti~ko na~elo<br />
"Princeps regibus solutus est" (Princepsot ne mora da se pridr`uva na<br />
pravilata na pravniot poredok) ili "Quiquid principi placuit legis habet<br />
vigorem" ([to i da odlu~i princepsot, ima sila na zakon) i moderniot<br />
apsolutizam od 17 i 18 vek: "Pravoto e ona {to na princot mu e drago".<br />
Spored toa zakonitosta vo pravna smisla zna~i deka nikoj ne<br />
mo`e po sopstvena volja da sozdava prava i obvrski i deka sekoj, bez<br />
ogled kaki pravni ovlastuvawa ima e pot~inet na pravniot poredok i<br />
na pravnite pravila. Sekoja vlast e dol`na da gi primenuva pravilata<br />
koja gi donela - i tvorecot na zakonot e pod zakonot. Ili nakratko, nikoj<br />
ne e nad pravoto.<br />
Zakonitosta se odnesuva na pot~inuvawe na va`e~koto pozitivno<br />
pravo i kaj nas se zasnova vrz slednive na~ela:<br />
652<br />
396<br />
Luki}, R. op. cit. str. 55.<br />
397<br />
[kari}, S. op. cit, 91.<br />
398<br />
Ibid, str. 91.
1. Na~elo na suprematija (nadrednost) na zakonot i vnatre{na<br />
me|usebna usoglasenost na pravnite propisi<br />
Zakonitosta (kako i ustavnosta) pretpostavuva hierarhija i<br />
usoglasenost na pravnite normi. Site normi mora da bidat zasnovani<br />
na zakonot i da proizleguvaat od nego (materijalna zakonitost: su{tinska<br />
soglasnost na poniskiot so povisokiot praven akt). Povisokata<br />
norma e osnova za poniskata, poniskata e podredena na povisokata. Nepostoi<br />
na~elo na zakonitost ako i site individualni akti ne izviraat<br />
od zakonot i ne mu se podredeni na zakonot. Formalna zakonitost postoi<br />
koga poniskiot praven akt e donesen od nadle`en organ, vo zapazena<br />
procedura i zapazena forma.<br />
- Zakonitosta pretpostavuva neotu|ivi i zagarantirani ~ovekovi<br />
prava, avtonomija na instituciite i sloboda na dejnosta. So drugi<br />
zborovi, na~eloto na zakonitosta bara otsustvo na diskrecioni prava<br />
vo site oblasti kade {to se zagarantirani interesite i pravata na ~ovekot.<br />
- Nema zakonitost bez osnovni garancii za slobodite i pravata<br />
na ~ovekot i gra|aninot. Zakonitosta na postapkata pred sudot e eden<br />
od osnovnite oblici i uslovi na zakonitosta. Nema re{avawe za pravata<br />
bez pravna postapka, odbrana i pravni garancii.<br />
2. Na~elo na zadol`itelno objavuvawe na zakonot, pred negovoto<br />
stapuvawe vo sila<br />
Vremenskiot interval me|u objavuvaweto na zakonot vo Slu`ben<br />
vesnik i vleguvaweto vo sila na zakonot (voobi~aeno 8 dena) se narekuva<br />
vacatio legis. Objavuvaweto na zakonite (i drugite propisi) proizleguva<br />
kako nu`nost od nivno predo~uvawe na gra|anite so cel da se<br />
ostvari maksimata neznaeweto na pravoto nikogo ne go opravduva (ignorantium<br />
iuris nocet).<br />
3. Na~elo na zabrana na povratno dejstvo na zakonot i na drugite<br />
op{ti akti<br />
So ovaa ustavna zabrana se zacvrstuva pravnata sigurnost na<br />
gra|anite. Zakonot mo`e da ima i retroaktivno dejstvo, no samo vo<br />
isklu~telni slu~ai: ako e popovolen (poblag) za gra|anite (~l. 52 st. 4<br />
Ustav).<br />
4. Na~elo na zakonska odredenost na kaznivite dela i na kaznite<br />
1. Krivi~niot zakon propi{uva koe delo mo`e da bide kaznivo<br />
i na~inot na koj toa mo`e da se stori, i na toj na~in go brani ne samo<br />
op{testvoto i pravniot poredok, tuku i interesite na izvr{itelot na<br />
653
deloto kogo go {titi od omnipotencijata (semo}ta) na dr`avata, postavuvaj}i<br />
zakonski granici preku koi vlasta ne smee da pomine nitu vo<br />
prezemaweto na goneweto, ni vo kaznuvaweto. Na~eloto na zakonitosta<br />
se javuva: kako garancija na pravnata sigurnost (za{tita od samovolieto<br />
i arbitrernosta na pravosudnite organi) i kako samoograni~uvawe<br />
na dr`avnoto pravo na kaznuvawe (za{tita od samovolieto na<br />
dr`avnata vlast). Ottamu, toa pretstavuva osnova za za{tita na pravata<br />
i slobodite na ~ovekot, za{to opredeluvaweto na krivi~nite dela<br />
i sankciite za niv vo krivi~niot zakonik ne zna~i samo ograni~uvawe<br />
na pravata i slobodite na gra|anite, tuku i garantirawe na nivnite<br />
prava i slobodi preku oddeluvaweto na ona {to e zabraneto i kaznivo<br />
od ona {to e dopu{teno, nekaznivo, {to pretstavuva sfera na slobodno<br />
povedenie na gra|anite (seto ona {to ne e zabraneto, pretstavuva<br />
podra~je na slobodno, nekazneno povedenie). Sumarno ka`ano, so nego<br />
se opredeluva op{testvenata polo`aba na ~ovekot i gra|aninot i prostorot<br />
na negovoto slobodno deluvawe.<br />
So ogled na toa {to vo osnova zna~i sprotivstavuvawe na sekakvo<br />
samovolie, na~eloto na zakonitosta povrzno so na~eloto na ustavnosta<br />
pretstavuva neizbe`na maksima na sekoja pravna dr`ava - edno<br />
od osnovnite na~ela na demokratskoto ureduvawe na op{testvoto i<br />
funkcioniraweto na pravnata dr`ava. Toj princip vo isto vreme e i<br />
brana protiv proizvolnata, samovolnata i arbitrerna prisilba sprema<br />
~ovekot. Na~eloto na zkonitost e garancija za op{testvenata stabilnost<br />
i uslov za demokrati~nost na sekojdnevniot `ivot, za kulturno<br />
deluvawe i komunicirawe. Ili, najkratko, na~eloto na zakonitosta gi<br />
{titi slobodite i pravata na poedinecot i pretstavuva potvrda na postoeweto<br />
i nu`nosta na vladeeweto na pravoto nasproti arbitrernosta<br />
i samovolieto koga se vo pra{awe osnovnite vrednosti na ~ovekot<br />
i op{testvoto. 399<br />
2. Ova na~elo kako zna~ajna pridobivka na sovremenoto krivi~no<br />
zakonodavstvo 400 e postaveno vrz nekolku zna~ajni barawa sodr`ani<br />
vo Ustavot i vo Kravi~niot zakonik.<br />
399<br />
Taka: ^ubinski, M. op. cit. str. 20, Srzenti}, N. Principi krivi~nog zakonodavstva<br />
- osnovi za odre|ivanje krivi~ne represije, Godi{nik pravnog fakulteta u Sarajevu,<br />
Sarajevo, br. XXXVI. str. 278. Ba~i}, F. Krivi~no pravosu|e i ustavnost i zakonitost,<br />
JRKKP, Beograd, 1987/4 str. 11 i 13, Lazarevi}, Lj. Osnovni pravci budu-<br />
}eg razvoja jugoslovenskog materijalnog kaznenog zakonodavstva, JRKKP, Beograd,<br />
1989/4, str. 9.<br />
400<br />
Za voveduvaweto na ova na~elo vo krivi~noto zakonodavstvo i krivi~noto<br />
pravo najgolemata zasluga im pripa|a na francuskite enciklopedisti<br />
i na Cezare Bekarija. Negovata latinska formulacija poteknuva od Anselm<br />
Foerbah, a prviot akt vo koj be{e proklamirano e francuskata Deklaracija<br />
za pravata na ~ovekot i gra|aninot od 1791 godina.<br />
654
Na~eloto na zakonitost vo krivi~noto zakonodavstvo vo prv<br />
red se izrazuva preku stavot deka vo odnos na licata storiteli na krivi~ni<br />
dela mo`at da se izrekuvaat i izvr{uvaat samo onie kazni, parapenalni<br />
sankcii, merki na bezbednost i vospitno-popravni merki {to<br />
se propi{ani so zakon - Nullum crimen, nulla poena sine lege (nema krivi~no<br />
dela i kazna bez zakon). 401 Na~eloto na zakonitosta izrazeno<br />
preku maksimata nullum crimen nulla poena sine lege, sodr`i dve garancii:<br />
na gra|anite im se garantira deka mo`at da bidat sudeni i kaznuvani<br />
samo za onie povedenija koi vo zakonot se predvideni kako krivi-<br />
~no delo i toa pred deloto da bide storeno (zakonitost na krivi~noto<br />
delo), i da bidat kazneti samo so kazna koja so zakon e predvidena za<br />
toa delo (zakonitost na kaznata). Toa e fundamentalen princip na sovremenoto<br />
krivi~no pravo koj, od edna strana, za gra|anite pretstavuva<br />
va`na garancija na nivnata pravna sigurnost (zacvrstuvawe na ~uvstvoto<br />
deka se `ivee vo op{testvo vo koe vladee praven poredok so propi{ani<br />
i garantirani prava i dol`nosti), a od druga strana, brana od<br />
sekakvo arbitrarno odnesuvawe na dr`avnite organi (za{tita od samovolieto<br />
i zloupotrebata na organite na krivi~noto pravo<strong>sudstvo</strong> i<br />
nositelite vlasta). 402<br />
Me|utoa, zna~eweto na ova na~elo ne mo`e da se svede samo na<br />
zakonitosta vo propi{uvaweto na delata i sankciite. Toa, kako {to<br />
prv uka`a Ba~i}, mora da se zame vo po{iroko zna~ewe, taka {to negovata<br />
primena treba da zadovoli pet barawa (pet poedine~ni na~ela):<br />
nullum crimen sine lege scripta; nullum crimen sine lege certa; nullum crimen<br />
sine lege praevia; nullum crimen sine lege stricta i nulla poena sine lege. 403<br />
- Nullum crimen sine lege scripta (nema krivi~no delo bez pi{an<br />
zakon: barawe zakonot da bide izvor na krivi~noto pravo) - samo so zakon<br />
mo`at da se propi{uvaat krivi~ni dela i krivi~ni sankcii za<br />
niv.<br />
- Nullum crimen sine lege stricta (nema krivi~no delo bez tesen<br />
zakon: barawe za zabrana na analogija) - analogijata kako sredstvo za<br />
401<br />
Ova na~elo e sodr`ano vo ~l. 14 st. 1 od Ustavot na RM (SV RM<br />
1991/52) i ~l. 1 KZ. So ogled na svoeto zna~ewe ovoj princip e pomesten i vo<br />
najrazli~ni me|unarodni deklaracii i konvencii. Za nego skoro identi~ni<br />
formulacii sodr`at: Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot od<br />
1948 (~l. 11 st. 2), Evropskata konvencija za za{tita na pravata na ~ovekot i<br />
osnovnite slobodi od 1950 (~l. 7 st. 1, prva re~enica), Me|unarodniot pakt za<br />
gra|anskite i politi~kite prava od 1966 (~l. 15 st. 1) i sl.<br />
402<br />
Samovolieto i arbitrernosta vo primenata na pravoto mo`e da<br />
proizleze poradi nepravilna primena na pravoto (poradi necelosnost na normativniot<br />
sistem, nepoznavawe na propisite, nivna nepreciznost ili nivno<br />
pogre{no tolkuvawe) ili poradi svesno i namerno kr{ewe na zakonot.<br />
403<br />
Vidi: Ba~i}, F. Krivi~no pravosu|e i ustavnost i zakonitost, JRKKP, Beograd,<br />
1987/4 str. 9.<br />
655
sozdavawe na krivi~nite dela, ne e dozvolena vo edno demokratsko<br />
krivi~no pravo.<br />
- Nullum crimen sine lege praevia (nema krivi~no delo bez prethoden<br />
zakon: barawe za zabrana na retroaktivno dejstvo na krivi~nite<br />
zakoni). 404<br />
- Nullum crimen sine lege certa (nema krivi~no delo bez odreden<br />
zakon: barawe za jasni i cvrsti opisi na zakonskite bitija na krivi-<br />
~nite dela:) - zakonodavecot e obvrzan da dade jasni i precizni opisi<br />
na kaznivite povedenija vo krivi~niot zakonik: barawe za odredenost<br />
na krivi~nopravata norma, odnosno nedopu{tenost na neodredeni i nejasni<br />
zakonski bitija. 405 Pri postavuvaweto na zakonskite bitija mora<br />
da se vodi smetka i za toa, so ogled na bogatstvoto na situaciite vo<br />
praktikata, tie opisi vo izvesen stepen zadol`itelno da bidat voop-<br />
{teni. 406<br />
- Nulla poena sine lege (barawe samiot zakon da mora da ja propi-<br />
{e kaznata za sekoe krivi~no delo) - mo`e da bide kaznivo samo ona<br />
povedenie {to mu odgovara na odreden zakonski opis, no istovremeno i<br />
toa samata sankcija mo`e da se vrzuva isklu~ivo so krivi~noto delo<br />
(ne e dozvolena sankcijata ante delictum). 407<br />
404<br />
Vidi: ~l. 52 st. 4 od Ustavot i ~l. 3 od KZ.<br />
405<br />
"Ako se {iroki i difuzni bitijata na krivi~nite dela, ako od niv<br />
ne se gleda jasno {to se kaznuva i zo{to se kaznuva, ako tie ostavat edno {iroko<br />
pole za edno slobodno, diskreciono ocenuvawe od strana na sudijata, toga{<br />
niz takvite odredbi na Posebniot del vsu{nost e anulirana odredbata od<br />
Op{tiot del za zakonitosta na krivi~noto delo i kaznata." Ba~i}, F. Krivi-<br />
~no pravo, op{t del, Univerzitetska pe~atnica, Skopje, 1972, str. 159. "Zakonskite<br />
opisi na deloto traba da bidat takvi {to }e pretstavuvaat dovolno sigurna<br />
osnova za sudskata praktika, so redovnite metodi na tolkuvawe taa da<br />
mo`e da ja odredi nivnata smisla, sodr`ina i domet, da ovozmo`i ednoobrazno<br />
sudsko tolkuvawe." Ba~i}, F. Krivi~no pravosu|e i ustavnost i zakonitost, str.<br />
14-15.<br />
406<br />
"Vo teorijata na krivi~noto pravo ve}e od poodamna se istaknuva<br />
deka vo ovaa rabota zakonodavecot se nao|a me|u Scila i Haribda. Od edna<br />
strana e opasnosta da se zapadne vo kazuistika, a sepak da ne se opfatat site<br />
slu~ai od `ivotot, a od druga strana opasnosta na tn. "kau~uk paragrafi", vo<br />
tolkava mera apstraktni, voop{teni, generalizirani, {to da ne im se znae vistinskata<br />
smisla." Ba~i}, F. Krivi~no pravo, op{t del, str. 159. "[to se<br />
odnesuva do baraweto za odredenost na normata, zakonot mo`e da se oceni<br />
kako uspe{en legislativen akt, ako najde vistinska mera me|u tehnikite na<br />
kazuistika i apstrakcija. Kazuistikata e opasna, za{to nu`no ostava pravni<br />
praznini i onevozmo`uva ispravna odluka vo grani~ni slu~ai, za{to toga{<br />
ovde sudot e vrzan za na~eloto na zabrana na analogija. Generalizacijata bara<br />
vozdr`anost, vodewe smetka merata na voop{tuvaweto da ne dovede do neodredenost."<br />
Ba~i}, F. Krivi~no pravosu|e i ustavnost i zakonitost, str. 15.<br />
407<br />
Faktot deka mo`e da se predvidi ne~ie kriminalno povedenie ne<br />
656
Sekako deka ne smee da se zaboravi deka postoeweto na na~eloto<br />
na zakonitosta vo krivi~niot kodeks ne zna~i deka so samoto toa i<br />
navistina e obezbedena zakonitosta, istaknuva Ba~i}. Istiot avtor<br />
natamu prodol`uva: "Istorijata ni nudi mnogu primeri deka ova na~elo<br />
~esto bilo samo praven ukras, mrtva bukva. To~no e deka ima malku<br />
nedemokratski zakoni, me|utoa ima mnogu nedemokratska praktika.<br />
Vistinskite izvori na zakonitosta se vo celokupnata priroda na op{-<br />
testvoto i pravniot poredok, vo intenciite na politi~kite i dr`avnite<br />
organi, vo nivnite koncepcii za demokratijata, vo mestoto i polo`bata<br />
na gra|anite vo op{testvoto. Zna~eweto na tie momenti koi<br />
se nadvor od krivi~noto pravo, i op{tata demokratska klima, za na~eloto<br />
na zakonitosta e dotolku pogolemo {to samo vo ograni~ena mera<br />
mo`e da se proceni na~eloto na opredelenosta na zakonskoto bitie na<br />
deloto i {to primenata na krivi~niot zakon se ostvaruva so {iroko<br />
ovlastuvawe na sudot. Za zakonitosta mora da se bori celokupniot narod,<br />
za{to narodot koj se bori za zakonite, se bori za svojata sloboda.<br />
O`ivotvoruvaweto na na~eloto na zakonitosta zavisi od homogenosta<br />
na op{testvoto, od negovata kohezija, od toa na koj na~in vo op{testvoto<br />
se re{avaat temelnite pra{awa na ~ovekot, na koj na~in se po~ituvaat<br />
humanite i moralnite normi koi mu slu`at na op{tiot ~ove~ki<br />
napredok, kakva e op{ata demokratska klima i po~ituvaweto i avtoritetot<br />
na zakonite. Osven pette istaknati krivi~nopravni barawa, koi<br />
ja obezbeduvaat ispolnetosta na na~eloto na zakonitosta, za negovata<br />
vistinska egzistencija, pokraj ve}e navedenoto, potrebno e u{te i slednoto:<br />
ova na~elo da se vrzuva za zakonot kako najvisok praven akt na<br />
demokratski izbraniot pretstavni~ki organ, krivi~nite sudovi da se<br />
vistinski nezavisni, da postoi demokratski konstruirana krivi~na<br />
postapka, da ne se dozvoluvaat prisilni zafa}awa sprema osnovnite<br />
prava na ~ovekot kako sankcii vo nekoja vonsudska postapka." 408<br />
3. Od edna povr{na analiza na elementite {to go so~inuvaat<br />
principot na zakonitosta proizleguva deka se odnesuvaat na eden rakovoden<br />
princip naso~en kon onevozmo`uvawe na zloupotrebite na<br />
organite na vlasta i neposrednite slu`bi vo primenata na represijata,<br />
odnosno kon za{tita na slobodite i pravata na storitelite na krivi~ni<br />
dela od mo`nite samovolija i arbitrernosti na dr`avnite organi<br />
vo pogled na osnovite, obemot i na~inot na primenetata represija<br />
pri izrekuvaweto i izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii. So ova na~elo<br />
vsu{nost, se obezbeduva po~ituvawe na zakonite i drugite pravni<br />
zna~i deka toa delo nu`no }e se slu~i, osobeno ako se napravat prakti~ni usilbi<br />
za otstranuvawe na neadekvatnite uslovi za negovoto manifestirawe.<br />
Ottamu voveduvaweto na preddeliktni merki poradi nivnata golema opasnost<br />
za poedincite i op{testvoto te{ko prodira vo krivi~noto zakonodavstvo,<br />
osven vo nekoi zemji i toa vo specijalni slu~ai.<br />
408<br />
Ba~i}, F. Ba~i}, F. Krivi~no pravosu|e i ustavnost i zakonitost, str. 13.<br />
657
normi od strana na dr`avnite organi, odnosno zakonsko postapuvawe<br />
kako eden od su{testvenite uslovi za ostvaruvawe na pravednosta, a<br />
kaj opredelen vid na sankcii i za uspe{nosta na resocijalizacijata.<br />
Nastojuvaweto da se izvr{uva samo onaa sankcija {to zakonski e izre-<br />
~ena zna~i ednakvo da se po~uvstvuva op{testveniot prekor za storenoto,<br />
a ne ne{to {to e drasti~no pote{ko ili polesno od toa. Onamu<br />
pak, kade {to toa e mo`no, primenata na ovoj princip mo`e da gi obezbedi<br />
vistinskite pretpostavki {to vodat kon vospituvawe i prevospituvawe<br />
na osudenite lica.<br />
5. Na~elo na zakonska zasnovanost na poedine~nite akti i merki<br />
Zakonska zasnovanost na poedine~nite akti i merki zna~i vrzanost<br />
na organite na vlasta za zakonot. Spored Ustavot, site poedine-<br />
~ni akti i merki na organite na upravata i na instituciite {to vr{at<br />
javni ovlastuvawa mora da bidat zasnovani vrz zakonot ili vrz drugi<br />
so zakon doneseni propisi. So drugi zborovi, site organi na vlasta i<br />
site institucii {to vr{at javni ovlastuvawa vladeat vrz osnova na<br />
zakonot, a ne vrz osnova na sopstvenata volja. Vrzanosta za zakonite<br />
pretstavuva obvrska i za sudovite i javnite obvinitelstva, kako {to<br />
pretstavuva obvrska i za site drugi dr`avni organi. 409<br />
6. Na~elo na re{avawe na sporovite vo postapka propi{ana so<br />
zakon<br />
Re{avawe na sporovite vo postapka propi{ana so zakon zna~i<br />
zakonito odnesuvawe na dr`avnite organi vo slu~aj koga re{avaat<br />
odredeni sporovi ili koga odlu~uvaat za odredeni prava na ~ovekot i<br />
gra|aninot. Spored ovoj princip, nadle`nite dr`avni organi i instituciite<br />
{to vr{at javni ovlastuvawa mo`at da re{avaat sporovi ili<br />
da primenuvaat opredeleni pravosilni merki samo vo postapka propi-<br />
{ana so zakon. Osnovna smisla na ovoj princip e isklu~uvawe na arbitrernosta<br />
na nadlenite organi koga odlu~uvaat za pravata i dol`nostite<br />
na gra|anite ili koga primenuvaat merki na prisislba sprema<br />
fii~kite i pravnite lica. 410<br />
7. Na~elo na pravo na `alba<br />
Pravoto na `alba zna~i pravo na praven lek protiv site poedine~ni<br />
akti doneseni vo prv stepen od strana na sudovite ili od strana<br />
na dr`avnite organi i instituciite {to vr{at javni ovlastuvawa.<br />
658<br />
409<br />
[kari}, S. <strong>Ustavn</strong>o pravo, vtora kniga, str. 107.<br />
410<br />
[kari}, S. <strong>Ustavn</strong>o pravo, vtora kniga, str. 108.
8. Na~elo na sudska kontrola na zakonitosta na aktite na<br />
dr`avnite organi i na instituciite {to vr{at javni<br />
ovlastuvawa<br />
Ova na~elo zna~i pravo na gra|aninot da bara da se povede upraven<br />
spor pred nadle`en sud protiv kone~nite poedine~ni akti na dr`avnite<br />
organi i instituciite {to vr{at javni ovlastuvawa. Upraven<br />
spor mo`e da povede sekoj koj smeta deka so poedine~iot upraven akt<br />
mu e povredeno odredeno pravo, ili ako so takviot akt e povreden javniot<br />
interes. Po isklu~ok, i toa samo so zakon, vo opredeleni upravni<br />
raboti mo`e da se isklu~i upraven spor.<br />
III. CELI NA USTAVNOSTA I ZAKONITOSTA<br />
Osnovnite celi na ustavnosta i zakonitosta se sveduvaat na:<br />
- Obezbeduvawe na pravata i slobodite na ~ovekot i gra|aninot.<br />
- Ostvaruvawe na edinstvoto na pravniot poredok<br />
- Ostvaruvawe na so ustav i zakon utvrdenite op{testveno- ekonomski<br />
i politi~ki odnosi<br />
IV. KONTROLA NA USTAVNOSTA NA ZAKONITE<br />
Kontrolata na ustavnosta na zakonite zna~i ocenuvawe na zakonite<br />
zaradi zadol`itelnosta od nivna formalna i materijalna usoglasenost<br />
so ustavot (ustavot mo`e da se ostvaruva samo pod uslov ako celosno<br />
e za{titen od protivustavnite propisi, a posebno od protivustavnite<br />
zakoni). Ottamu, kontrolata na ustavnosta na zakonite pretstavuva<br />
nu`na pretpostavka za ostvaruvawe na ustavnosta vo praktikata.<br />
Kontrolata na ustavnosta na zakonite vsu{nost se javuva kako konkreten<br />
oblik na prisiluvawe na parlamentot svojata dejnost da ja vr{i<br />
vo ramkite na ustavot i vo soglasnost so negovite re{enija. 411<br />
Inaku, spored subjektot {to ja vr{i kontrolata na ustavnosta<br />
na zakonite denes vo svetot postojat dva sistemi na kontrola: 1. sistem<br />
na samokontrola i 2. sistem na politi~ka, sudska i kontrola od poseben<br />
ustaven organ.<br />
1. SISTEM NA SAMOKONTROLA<br />
Sistemot na samokontrola e sistem na kontrola na ustavnosta<br />
od strana na zakonodavecot: pretstavni~koto telo e toa {to ocenuva<br />
dali zakonite se vo soglasnost so zakonot. Ovoj sistem na samokontrola<br />
e karakteristi~en za Anglija. Vo Anglija koja nema pi{an i kodi-<br />
411<br />
[kari}, S. <strong>Ustavn</strong>o pravo, vtora kniga, str. 111.<br />
659
fikuvan ustav i koja ja prifa}a teorijata na suverenitetot na parlamentot,<br />
ne postoi telo nadvor od parlamentot koe se gri`i za obezbeduvawe<br />
na ustavnosta. Zakonodavecot e toj {to so svojata rabota treba<br />
da vnimava na zapazuvaweto na postojnite normi od ustaven karakter.<br />
Ottamu, ovoj vid kontrola na ustavnosta na zakonite pretstavuva preventivna<br />
(prethodna) kontrola na ustavnosta na zakonite, 412 za{to zakonot<br />
se usoglasuva so ustavot pred negovoto vleguvawe vo sila. Ovoj<br />
vid kontrola se ozna~uva i kako vnatre{na kontrola na ustavnosta na<br />
zakonite, za{to ja vr{i organot {to e nadle`en za donesuvawe na zakonot,<br />
a ne nekoj drug organ nadvor od parlamentot. 413<br />
Samokontrolata kako metod na obezbeduvawe na ustavnosta ja<br />
prifa}aat i pomal broj drugi sovremeni dr`avi koi, iako imaat pi-<br />
{ani i kodifikuvani ustavi (Kina, Peru), sepak ne predviduvaat posebni<br />
organi za kontrola na ustavnosta.<br />
2. SISTEM NA POLITI^KA, SUDSKA KONTROLA I KONTROLA OD<br />
POSEBEN USTAVEN ORGAN<br />
1. Tipi~en primer na kontrola od strana na posebno politi-<br />
~ko telo e <strong>Ustavn</strong>iot Sovet (Conseil Constitutionel) na Republika Francija,<br />
predviden so Ustavot od 1958. 414<br />
^lenovite na Sovetot gi imenuvaat: pretsedatelot na Republikata<br />
(3), pretsedatelot na Nacionalnoto sobranie (3) i pretsedatelot<br />
na Senatot (3). Pokraj ovie 9 ~lena, do`ivotni ~lenovi na Sovetot se<br />
i porane{nite pretsedateli na Francija. Podnositeli na inicijativa<br />
za ocena na ustavnosta mo`at da bidat samo navedenite najvisoki dr`avni<br />
funkcioneri i odreden broj pratenici i senatori od parlamentot.<br />
<strong>Ustavn</strong>iot Sovet e nadle`en isklu~ivo za prethodna kontrola na<br />
zakonite, odnosno za ocenuvawe na ustavnosta na zakonite pred nivnoto<br />
stapuvawe vo sila. Pritoa, organskite zakoni i delovnicite za rabota<br />
na dvata doma na francuskoto pretstavni~ko telo zadol`itelno<br />
podle`at na ocena na nivnata ustavnost. Za obi~nite zakoni preventivnata<br />
ocena na ustavnosta e fakultativna. Po vleguvawe vo sila na zakonot,<br />
ne postoi na~in za negovo preispituvawe.<br />
[to se odnesuva do preventivnata kontrola na ustavnosta, vo<br />
nekoi zemji, postoi obvrska na ustavnite sudovi na barawe na ovlasteni<br />
organi da dadat sovetodavno mislewe za ustavnosta na zakonot vo<br />
tekot na postapkata za negovo donesuvawe. Drug nid na preventivna<br />
412<br />
Preventivnata kontrola me|utoa e mo`na i vo sistemot na ustavnosudska<br />
kontrola na ustavnosta, za koj }e stane zbor podolu.<br />
413<br />
[kari}, S. <strong>Ustavn</strong>o pravo, vtora kniga, str. 112.<br />
414<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sovet na Francija e institucija {to e ovlastena da go<br />
nadgleduva, kontrolira po~ituvaweto na Ustavot i na Deklaracijata za pravata<br />
na ~ovekot i gra|aninot od 1789. Sozdaden so Ustavot na V-ta Republika<br />
na 4. 10 1958.<br />
660
kontrola pretstavuva koga ustavnosta mo`e da bide osporena pred ustavniot<br />
sud otkako zakonot e donesen, no pred negovoto proglasuvawe.<br />
Preventivna kontrola na ustavnosta e mo`na i koga se bara da se ispita<br />
ustavnosta na me|unaroden dogovor pred negovoto ratifikuvawe.<br />
Celta na site preventivni kontroli na ustavnosta i zakonitosta koi<br />
se vr{at pred stapuvawe vo dejstvo na op{tite praveni akt se sostoi<br />
vo toa da se spre~i nivnoto donesuvawe.<br />
Najblag na~in na takva kontrola postoi vo slu~aite koga ustavnoto<br />
<strong>sudstvo</strong> ili drugite organi so takvo ovlastuvawe davaat samo mislewe<br />
za ustavnosta na zakonite koi sî u{te se vo faza na donesuvawe<br />
ili objavuvawe. Takvoto mislewe formalnopravno ne go obvrzuva zakonodavniot<br />
organ, me|utoa, ottamu {to obi~no postoi i mo`nost od<br />
dopolnitelno ispituvawe na zakonot i za negovo stavawe nadvor od<br />
sila, odnosno odbivawe na negovata primena, toa mislewe vo praktikata<br />
obi~no se uva`uva. Taka, na primer, vo Finska, vo koja postoi <strong>Ustavn</strong>iot<br />
odbor kako posebne ustaven organ, Vrhovniot sud, odnosno<br />
Vrhovniot upraven sud, mo`at na pretsedatelot na Republikata, na negovo<br />
barawe, da mu dadat mislewe za toa dali donesuvaweto na nekoj<br />
zakon spa|a vo nadle`nost na dr`avata, odnosno dali pokrainata podgotvuva<br />
donesuvawe zakon so koj se zagrozuva sigurnosta na dr`avata,<br />
kako i za ustavnosta na zakonski predlog {to mu e podnesen na Parlamentot.<br />
Vo Danska i Norve{ka, sli~no kako vo Finska, zakonodavnoto<br />
telo od Vrhovniot sud mo`e da bara mislewe za pravni pra{awa, a<br />
spored Ustavot na [vedska site nacrti na zakon se podnesuvaat na<br />
prethodno ocenuvawe na nivnata ustavnost do Zakonodavniot sovet.<br />
Zna~ajno e da se spomne deka postojat i zemji (Avstrija, Germanija<br />
i Italija) vo koi preventivnata kontrola na ustavnosta i zakonitosta<br />
e ograni~ena samo na opredeleni op{ti akti pri {to odlukite<br />
na ustavniot sud imaat obligatorno pravno dejstvo.<br />
2. Sistemot na sudska kontrola - nadzor na ustavnosta od strana<br />
na sudovite se javuva vo dva vida: a) centaraliziran i b) decentraliziran.<br />
a) Centraliziranata sudska kontrola pretpostavuva nadle`nost<br />
samo na eden, po pravilo, najvisokiot sud za ispituvawe na ustavnosta<br />
i zakonitosta. Vo [vajcarija, na primer, vrz osnova na Ustavot<br />
od 1874, toa e Vrhovniot sud. Ovoj oblik za prv pat go voveduva Romanija<br />
so Ustavot od 1923, a vo razviena forma go voveduva Japonija so<br />
Ustavot od 1946.<br />
Osnovna karakteristika na ovoj oblik na ekskluzivnoto pravo<br />
na vrhovniot sud kako najvisok redoven sud da ja ocenuva ustavnosta na<br />
zakonite i da prezema konkretni pravni sredstva za ukinuvawe ili poni{tivawe<br />
na protivustavnite zakoni. I ovoj oblik na kontrola e zastapen<br />
vo pove}e zemji, me|u koi spa|aat i slednive: Burma, Burundija i<br />
Gabon. 415<br />
415<br />
[kari}, S. <strong>Ustavn</strong>o pravo, vtora kniga, str. 116.<br />
661
) Vo decentraliziraniot sistem kontrolata ja vr{at site<br />
sudovi vo ramkite na svojata osnovna dejnost na re{avawe na sporovi<br />
koi nastanuvaat vo procesot na primenata na pravoto. Najpoznat primer<br />
na vakov sistem e SAD, kade federalnite sudovi vr{at kontrola<br />
vrz soglasnosta na sojuznite zakoni i drugite akti na zakonodavnata i<br />
izvr{nata vlast so Sojuzniot Ustav. Pritoa, sudot nikoga{ ne se vpu-<br />
{ta vo ispituvawe na ustavnosta ex officio, tuku samo ako za toa postoi<br />
barawe od edna od stranite vo sporot. Odlukata na sudot za neustavnosta<br />
se odnesuva samo na konkretniot predmet pred sudot i so nea ne<br />
se vr{i ukinuvawe ili poni{tuvawe na sporniot zakon ili drug akt.<br />
Denes decentraliziran oblik na sudska kontrola na ustavnosta<br />
potoi vo pogolem broj dr`avi, me|u koi vo Argentina, Brazil, Grcija,<br />
Meksiko, Nov Zeland i Estonija.<br />
3. Kontrola na ustavnosta od strana na posebni ustavni sudovi<br />
e karakteristi~en za kontinentalnata pravna tradicija. <strong>Ustavn</strong>ite<br />
sudovi se organi sui generis, izdvoeni ne samo od zakonodavnata i<br />
izvr{nata, tuku i od strana na sudskata vlast, poradi {to se narekuvaat<br />
i ~etvrta vlast ili me|uvlast koja gi nadzira site tri vlasti vo<br />
nadle`nostite utvrdeni so Ustaviot. Me|utoa, taa ne e nad niv, nitu e<br />
nivni del, vo smisla na ustrojstvoto na dr`avnata vlast.<br />
Nivnite najzna~ajni karakteristiki se: nezavisnost, visoka<br />
pravna stru~nost i moralen i politi~ki avtoritet.<br />
Vakov vid kontrola na ustavnosta pod vlijanie na pravnata doktrina<br />
na Hans Kelzen za prv pat se javi vo Avstrija i ^ehoslova~ka vo<br />
1920 godina, a potoa vo [panija (1931), Italija (1927), Sojuzna Republika<br />
Germanija (1949), Turcija (1961) itn.<br />
662
G l a v a III<br />
ODNOS ME\U VNATRE[NOTO I ME\UNARODNOTO PRAVO<br />
1. Odnosot na vnatre{noto i me|unarodnoto pravo e mo{ne zna-<br />
~aen problem ~ie razre{uvawe bara najprvin da se odgovori na pra{aweto<br />
za izvorite na me|unarodnoto pravo. Ottamu, na{eto izlagawe<br />
go zapo~nuvame so kratka ekplikacijata na toa pra{awe.<br />
Vo me|unarodnopravnata teorija terminot izvori na pravoto se<br />
upotrebuva vo materijalna i formalna smisla. Pod izvori vo materijalna<br />
smisla se podrazbiraat op{testveni fakti od koi proizleguva<br />
pravoto i se veli deka tie pretstavuvaat osnova na celokupniot praven<br />
poredok. Pritoa, vo pogled na ovie izvori ne postoi edinstven<br />
stav, tuku vo zavisnost od oddelnite filozofski pravci koi se sledat,<br />
teoreti~arite na razli~en na~in mu prio|aat na ovoj problem.<br />
Od druga strana, pod izvori vo formalna smisla se podrazbiraat<br />
konkretni pravni oblici preku koi se manifestiraaat pravnite<br />
pravila i na~inite na nivnoto nastanuvawe. Ovie izvori gi reguliraat<br />
konkretnite pravni odnosi vo me|unarodnata zaednica.<br />
Spored sfa}awata koi dominiraat vo sovremenata teorija, izvorite<br />
vo formalna smisla se nabroeni vo ~l. 38 od Statutot na Me|unarodniot<br />
sud na pravdata koj glasi:<br />
"1. Sudot ~ija dol`nost e svoite odluki po sporovite {to se<br />
iznesuvaat pred nego da gi donesuva soglasno so me|unarodnoto pravo,<br />
gi primenuva:<br />
a) me|unarodnite dogovori, op{ti ili posebni, {to pretstavuvaat<br />
pravila izre~no priznati od strana na dr`avite vo sporot,<br />
b) me|unarodniot obi~aj, kako dokaz na op{tata praktika {to<br />
e prifatena kako pravo,<br />
s) op{tite pravni na~ela {to gi priznavaat civiliziranite<br />
narodi,<br />
d) vo ramkite na odredbite na ~len 59, sudskite odluki i doktrinata<br />
na najpovikanite stru~waci na me|unarodnoto javno pravo na<br />
razli~nite narodi, kako pomo{no sredstvo za utvrduvawe na pravnite<br />
propisi.<br />
2. Ovaa odredba ne go ograni~uva pravoto na Sudot eden spor da<br />
go re{ava ex aequo et bono, ako stranite za toa se soglasat."<br />
Od navedenata odredba sleduva deka dogovorite, obi~aite i<br />
op{tite pravni na~ela pretstavuvaat glavni izvori na pravoto, dodeka<br />
sudskata praktika i doktrinata se pomesteni vo pomo{ni sredstva<br />
za utvrduvawe na pravnite pravila, odnosno im se odre~uva karakterot<br />
663
na avtonomni izvori na pravoto. 416<br />
1 0 Me|unarodni dogovori. Me|unarodnen dogovor pretstavuva<br />
praven akt koj proizleguva od soglasnosta na voljite na dva ili pove}e<br />
subjekti na me|unarodnoto pravo so cel da se predizvika odredeno pravno<br />
dejstvo. Biten element vo nastanuvaweto na dogovorot, kako izvor<br />
na pravoto, pretstavuva voljata na subjektot izrazena preku nadle`nite<br />
organi. Pravnata norma nastanuva duri so soglasnosta na voljite,<br />
t.e. so nadvore{nata manifestacija na voljata na me|unaroden plan. 417<br />
Dogovorite se delat zavisnost od predmetot na reguliraweto<br />
(politi~ki, ekonomski), celta na samiot dogovor (mirovni, odbranbeni),<br />
vremeto na nivnoto traewe (so ili bez rok), itn. Me|utoa, od aspekt<br />
na izvorite na me|unarodnoto pravo mnogu pogolemo zna~ewe ima<br />
nivnata klasifikacija spored kriteriumot na nivnata pravna funkcija<br />
na a) dogovori zakoni (legislativni: dogovori koi sozdavaat pravo)<br />
i b) dogovori spogodbi (kontraktualni). Od takvo zna~ewe e i podelbata<br />
na a) dvostrani (bilateralni) i b) pove}estrani (multilateralni<br />
dogovori). 418<br />
2 0 Obi~ajni pravni pravila. Me|unarodnite obi~ajni pravila<br />
kako najstar izvor na me|unarodnoto pravo i denes imaat zna~ajna uloga<br />
vo `ivotot na me|unarodnata zaednica. Kako dokaz na op{tata<br />
praktika prifatena kako pravo, za obi~ajnite pravila se zna~ajni<br />
dva elementi od koi edniot e objektiven, a drugiot subjektiven. Prviot<br />
element e deka tie se javuvaat i manifestiraat kako op{ta praktika<br />
preku dolgotrajnoto povtoruvawe na ist nadvore{en akt od ~lenovite<br />
na me|unarodnata zaednica i vtoriot, deka samata praktika ne e dovolna<br />
za nivnoto nastanuvawe, tuku deka e potrebno tie da bidat sledeni<br />
so subjektivna svest na subjektite na me|unarodnoto pravo za nivnata<br />
zadol`itelnost. 419<br />
416<br />
Treba da se ima predvid deka po donesuvaweto na Statutot na Me|unarodniot<br />
sud na pravdata se javija novi pojavi na podra~jeto na normativnata<br />
dejnost na me|unaroden plan, a ottamu i novi izvori na me|unarodnoto pravo.<br />
Stanuva zbor za ednostranite akti na dr`avite i odlukite na me|unarodnite<br />
organizacii koi isto taka treba da se pomestat me|u formalnite izvori<br />
na me|unarodnoto pravo. Vidi: Avramov, S. Me|unarodno javno pravo, Tre}e dopunjeno<br />
izdanje, Savremena administracija, Beograd, 1973, str. 42-45.<br />
417<br />
Ibid, str. 35.<br />
418<br />
Za karakteristikite na ovie podelbi vidi podrobno: Avramov, S, op.<br />
cit. str. 36-37 i Andrassy, J. Me|unarodno pravo, Zagreb, 1984, str. 18.<br />
419<br />
"Obi~ajnoto pravo nastanuva so povtoruvano vr{ewe koe go sledi<br />
pravna svest (opinio iuris). Vr{eweto mo`e da bide i so propu{tawe, me|utoa<br />
sekoga{ e potrebna svest za toa deka odredeno povedenie e vo soglasnost so<br />
propis na me|unarodnoto pravo, deka ne{to se pravi, zatoa {to taka odreduva<br />
me|unarodnoto pravo. Vo taa smisla treba da se razbere i izrazot od Statutot<br />
na Me|unarodniot sud (~l. 38) "me|unaroden obi~aj kako dokaz na op{tata<br />
664
3 0 Op{ti pravni na~ela priznati od strana na civiliziranite<br />
narodi. Op{tite pravni na~ela priznati od strana na civiliziranite<br />
narodi se tretiot izvor na me|unarodnoto pravo. Toa se apstraktni<br />
normi izvedeni od niza pravila koi se primenuvaat vo vnatre-<br />
{nite poredoci na dr`avite koi vleguvaat vo sostav na me|unarodnata<br />
zaednica. Samata okolnost deka se vo pra{awe normi priznati vo<br />
vnatre{nite poredoci, {to vpro~em e posebno naglaseno vo ~l. 38s od<br />
Statutot, na tie pravila im dava karakter na pozitivno pravo. 420<br />
Pri pomestuvaweto na op{tite pravni na~ela vo redot na izvorite<br />
na me|unarodnoto pravo, avtorite na Statutot trgnaa od postavkata<br />
deka me|unarodniot praven poredok sî u{te ne e celosen i deka<br />
odre~uvaweto od pravo<strong>sudstvo</strong>to mora da bide isklu~eno od me|unarodniot<br />
poredok isto kako {to e isklu~eno od vnatre{niot poredok. Za<br />
da ne dojde vo polo`ba da se proglasi za nenadle`en ili da izjavi deka<br />
predmetot ne e jasen poradi nedostig na primenlivi pravila, na sudot<br />
mu e dadena mo`nost da gi primeni na~elata na vnatre{niot poredok<br />
so cel da gi popolni eventualnite praznini vo pozitivnoto me|unarodno<br />
pravo. Od druga strana, avtorite na Statutot zastanaa na stanovi-<br />
{te deka na Me|unarodniot sud ne smee ili ne mo`e da mu se dade zakonodavna<br />
funkcija: me|unarodniot sudija mora da ostane strogo vo ramkite<br />
na postojnite pravila. Ottamu, vo op{tite pravni na~ela koi gi<br />
ima vo vid ~l. 38s ne treba da se gleda proizvod na filozofski razmisluvawa,<br />
tuku pozitivni pravila prifateni od strana na site ili na<br />
pove}eto od civiliziranite narodi in foro domestico. Tuka vleguvaat na-<br />
~elata od sudskata postapka (na primer, na~eloto nikoj ne mo`e da<br />
bide sudija vo svojot spor - nemo iudex in sua causa, na~eloto na soslu{uvawe<br />
na strankite - audiatur et altera pars, na~eloto na presudena rabota -<br />
res iudicata, na~eloto nikoj ne e dol`en da iznesuva dokazi protiv sebe -<br />
nemo contra se edere tenetur, odnosno deka tovarot na doka`uvaweto le`i<br />
na tu`itelot - actori incubit onus probandi), na~eloto koj go vr{i svoeto<br />
pravo nikomu ne mu nanesuva {teta - qui suo iure utitrur neminem ledit, t.e.<br />
deka {tetnikot nema da odgovara, ako predizvikal {teta vr{ej}i nepraktika<br />
prifatena kako pravo."Andrassy, J. Me|unarodno pravo, [kolska knjiga,<br />
Zagreb, 1984, str. 15.<br />
420<br />
Ovde ne stanuva zbor za poedine~ni normi koi bi bile identi~ni vo<br />
razli~ni pravni sistemi na civiliziranite narodi, tuku za na~ela, t.e. za<br />
voop{tena formulacija na postojnite normi, na primer, na na~eloto za neosnovano<br />
zbogatuvawe. Me|utoa, tie na~ela ne se isklu~ivo na~ela na vnatre{-<br />
noto pravo - tie se zaedni~ko dobro na celokupniot `ivot, iako pojasno se pojavile<br />
vo oddelna granka na pravoto. Me|unarodnoto pravo ne e nekoj sosema<br />
oddelen sistem na normi, tuku e samo edna granka na pravnata nadgradba, pa<br />
ottamu i vo nego va`at na~elata koi spored svojot doseg mo`at da se primenat<br />
i na me|unarodnite odnosi. Ottamu, za niv ne e potrebna nikakva recepcija<br />
ili transformacija od vnatre{noto vo me|unarodnoto pravo. Ibid, str. 20.<br />
665
koe svoe pravo, kako i isklu~okot od toa pravilo: na~elo {ikaniraweto<br />
ne smee da se trpi - malitiis non est indulgendum (na~elo na zabrana<br />
na zloupotreba na pravoto koe se sostoi vo upotrebuvawe na svoeto<br />
pravo taka {to na drug celosno ili delumno mu se onevozmo`uva koristewe<br />
so negovoto pravo, t.e. odgovornosta na {tetnikot ne treba da<br />
se isklu~i ako toj gi vr{el svoite prava samo zatoa na drug da mu pri~ini<br />
{teta), na~eloto nikoj ne mo`e na drug da mu prenese pove}e prava<br />
odo{to samiot gi ima - nemo plus iuris ad alium transferre potest quam ipse<br />
haberet, na~eloto na neosnovano zbogatuvawe - laesio enormis, na~eloto<br />
vo sekoja rabota koristite mu pripa|aat na liceto koe gi podnesuva i<br />
negovite lo{i posledici, na~eloto na vra}awe vo prethodna sostojba -<br />
restitutio in integrum, na~eloto dogovorite mora da se po~ituvaat - pacta<br />
sunt servanda, na~elo dogovorite mora da bidat izvr{eni vo dobra verba<br />
- bona fide, na~eloto se kaznuva zatoa {to se zgre{ilo i vo idnina da ne<br />
se gre{i - punitur quia pecctum est, et ne peccatur, na~eloto na mu se pravi<br />
nepravda na onoj koj ja saka - volenti non fit iniuria, itn. Ovde treba da se<br />
podvle~e deka ne se raboti za primena na poedine~no pravno pravilo,<br />
tuku za iznao|awe zaedni~ki elementi od zbirot na pravilata koi reguliraat<br />
edno odredeno pra{awe vo vnatre{nite pravni poredoci na<br />
dr`avite ~lenki na me|unarodnata zaednica, vo prv red na dr`avite<br />
{to se vo spor.<br />
Inaku, na~elata koi gi ima vo vid ~l. 38s treba da se razlikuvaat<br />
od op{tite na~ela na me|unarodnoto pravo. ^lenot 38s gi ima vo<br />
vid na~elata priznati od strana na civiliziranite narodi in foro domestico.<br />
Nasproti toa, na~elata na me|unarodnoto pravo, kako {to se<br />
na primer: na~eloto na nezavisnost, na~eloto na neme{awe vo vnatre-<br />
{nite raboti na drugite zemji, na~eloto na slobodna plovidba na me-<br />
|unarodnite reki, itn. nastanale neposredno vo me|unarodnata praktika<br />
i pri nivnata primena ne postoi potreba od povikuvawe na ~l. 38s.<br />
Nivnoto nastanuvawe treba da se povrze so prvite dva izvori, t.e. so<br />
dogovorite i so obi~ajnoto pravo.<br />
Najposle, treba da se spomne deka pravnite na~ela priznati od<br />
civiliziranite narodi imaat samo supsidijarno dejstvo, odnosno do<br />
nivna primena doa|a samo vo otsustvo na prvite dva izvori. 421<br />
Va`nosta na dosega navedenite izvori na me|unarodnoto pravo<br />
vo Ustavot na Republika Makedonija e istaknata vo ~l. 8 st. 1 al. 11<br />
kade me|u temelnite vrednosti na ustavniot poredok se pomesteni i<br />
op{to prifatenite normi na me|unarodnoto prav, a toas se: a) op{-<br />
tite i posebnite me|unarodni dogovori so koi se utvrduvaat opredeleni<br />
pravila za re{avawe na dr`avnite sporovi, b) me|unarodnite obi-<br />
~ai kako izraz na op{to prifatenata praktika i, v) op{tite pravni<br />
na~ela priznati od civiliziranite narodi.<br />
666<br />
421<br />
Vidi: Avramov, S, op. cit, str. 40-41.
4 0 Sudskata praktika (jurisprudencijata). Me|unarodnite,<br />
kako ni vnatre{nite sudovi, nemaat mo}, nitu ovlastuvawe da sozdavaat<br />
pravni pravila, tuku samo da gi primenuvaat na konkretni slu~ai.<br />
Zada~a na sudot e da ja utvrdi fakti~kata sostojba, t.e. pravnite odnosi<br />
vo dadeniot slu~aj i vrz niv da primeni apstraktni pravni normi.<br />
Zna~eweto i silata na presudata le`i vo faktot deka taa pretstavuva<br />
odluka na nadle`en sudski organ ovlasten da definira so zadol`itelna<br />
pravna sila pravnite odnosi na strankite vo sporot. I samiot ~l.<br />
38d sudskata odluka ja naveduva pod rezerva na ~l. 59 od Statutot vo koj<br />
se veli deka odlukata na Sudot "ima obvrzuva~ka sila samo sprema<br />
stranite i samo vo odnos na toj poseben slu~aj." 422 Me|utoa, i pokraj<br />
toa {to odlukite na me|unarodnite sudovi vo formalna smisla ne se<br />
izvor na me|unarodnoto pravo, tie pretstavuvaat negovi pomo{ni izvori,<br />
ottamu {to so sozdavaweto na tn. precedentni (prvi~ni) odluki<br />
se zazema zna~aen stav vo odnos na opredelen vid sporovi vo me|unarodnoto<br />
pravo.<br />
5 0 Doktrinata. I doktrinata (teorijata na me|unarodnoto<br />
pravo, ustavnopravnata teorija, liberalnodemokratskata teorija), ne<br />
pretstavuva samostoen izvor na pravoto. Me|utoa, poradi nivnata uloga<br />
vo sistematiziraweto, temelnata nau~na analiza vo obrabotkata na<br />
nekoi pravila, kako i uka`uvaweto na opredeleni slabosti na pozitivnoto<br />
pravo i ekspertskite pravni mislewa (opinio iuris) mo`e da ima<br />
zna~ajno vlijanie vo formiraweto na stavot na sudovite vo oddelni<br />
slu~ai i ottamu da se pojavi kako negov sporeden izvor.<br />
6 0 Pravednosta. Smislata i zna~eweto na pravednosta e predmet<br />
na razli~ni sfa}awa vo doktrinata i praktikata. Poimot na pravednosta<br />
ne pretstavuva nekoja cvrsta i postojana pravna kategorija,<br />
tuku toj se menuval naporedno so razvojot na me|unarodnata zaednica.<br />
Denes vo teorijata preovladuva misleweto deka ovoj stav ne mu dava na<br />
sudot nekoja apsolutna sloboda, deka pravednosta ne mo`e da bide protolkuvana<br />
contra legem, tuku deka elementite na pravednosta treba da se<br />
baraat vo postoe~kiot praven sistem. Pravednosta igra odredena uloga<br />
vo popolnuvaweto na prazninite na koi sudot eventualno mo`e da<br />
naide vo postojniot praven poredok. Ili, kako {to ispravno uka`uva<br />
Andra{i, ~l. 38s od Statutot na Me|unarodniot sud odreduva deka sudot<br />
mo`e da sudi ex aequo et bono ako za toa postoi spogodba na strankite.<br />
Spored toa, me|unarodniot sudija ne mo`e da se povika na pravednosta<br />
i da otstapi od propisite na pravoto ako za toa nema izre~no i<br />
jasno ovlastuvawe od strankite. Zna~i, pravednosta sama po sebe (ako<br />
ne e vo pra{awe akcesorna pravednost 423 ) ne e izvor na pravoto - taa e<br />
422<br />
Avramov, S, op. cit, str. 32.<br />
423<br />
Vo edno odredeno zna~ewe pravednosta vo pravoto e vklu~ena vo<br />
ispravanta primena na pravoto. Ottamu me|unarodniot sudija, isto kako i sudijata<br />
vo ramkite na dr`avata, mora spored svojata dol`nost da ja ima na um<br />
667
samo zamena ili dopolnuvawe na pravoto koga na toa se soglasuvaat<br />
strankite.<br />
3. Me|u formalnite izvori na ustavnoto pravo vo teorijata voobi~aeno<br />
se pomestuvaat: Ustavot na Republika Makedonija, <strong>Ustavn</strong>ite<br />
amandmani od 1992, 1998, 2001, 2003 i 2005 i <strong>Ustavn</strong>ite zakoni za<br />
sproveduvawe na Ustavot na Republika Makedonija.<br />
4. Koga stanuva zbor za izvorite na ustavnoto pravo, vo ustavno<br />
pravnata teorija nezaobikolno se dopira i pra{aweto na podelbata na<br />
zakonite od aspekt na nivnoto zna~ewe za ustavnopravniot poredok na<br />
edna dr`ava. Od toj aspekt se pravi nivna podelba na: 1 0 organski, 2 0<br />
obi~ni zakoni, 3 0 uredbi so zakonska sila na Vladata na Republika Makedonija<br />
i 4 0 delovnik na Sobraniteto, 5 0 delovnik na <strong>Ustavn</strong>iot sud,<br />
6 0 statutite na op{tinite i 7 0 odlukite na <strong>Ustavn</strong>iot sud.<br />
Organskite (sistemskite) zakoni (zakoni koi spored Ustavot<br />
se donesuvaat so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj<br />
pratenici). Toa kaj nas se slednive zakoni: Zakonot za grbot, znameto i<br />
himnata na Republika Makedonija (~l. 5), Zakonot za dr`avnata uprava<br />
(~l. 95), Zakonot za sudovite (~l. 98), Zakonot za lokalnata samouprava<br />
(~l. 114) i Zakonot za odbrana (~l. 122).<br />
Obi~nite zakoni so koi se regulira odredena ustavna materija<br />
- izborite, politi~koto organizirawe na gra|anite, slobodite i<br />
pravata na ~ovekot i gra|anite i organizacijata na opredeleni dr`avni<br />
organi. Takvi se sledite zakoni: Zakon za dr`avjanstvo na Republika<br />
Makedonija (~l. 4), Zakon za slu`benata upotreba na jazikot i<br />
pismoto na nacionalnostite (~l. 7), Zakon za politi~ko organizirawe<br />
na gra|anite (~l. 20), Zakon za izbor na pratenicite vo Sobranieto na<br />
Republika Makedonija i na sovetnicite vo sobranijata na na op{tinite<br />
(~l. 22 i 62), Zakon za republi~kiot sudski sovet (104), Zakon za<br />
narodniot pravobranitel (~l. 77), Zakon za javnoto obvinitelstvo (~l.<br />
106), kako i pogolem broj zakoni so koi se ureduva ostvaruvaweto ili<br />
ograni~uvaweto na slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot).<br />
Odlukite na ustavniot sud, isto taka, se formalni izvori na<br />
ustavnoto pravo.<br />
5. Po ovie prethodni razgleduvawa se dobli`ivme i do glavnoto<br />
pra{awe {to ovde ni se postavuva - kakov e odnosot na ustavite<br />
kon me|unarodnite dogovori i ottamu odnosot na Ustavot na Republika<br />
Makedonija kon me|unarodnoto pravo ili poinaku, kakov e odnosot<br />
pome|u me|unarodnoto pravo i vnatre{niot praven poredok i dali<br />
postoi ustavnosudska kontrola i za{tita na me|unarodnite dogovori<br />
pred ustavnite sudovi na dr`avite, a vo tie ramki i pred <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud na Republika Makedonija<br />
taa pravednost vo mera koja mo`e da se spoi so po~ituvaweto na pravoto. Toa<br />
e t.n. akcesorna pravednost. Kon nea sudijata i ne treba posebno da se upatuva.<br />
Andrassy, J. op. cit. str. 21 i 22.<br />
668
Vo odgovorot na postavenoto pra{awe trgname od anketata koja<br />
ja sprovede Komisijata za demokratija preku pravoto (Venecijanskata<br />
komisija) na Sovetot na Evropa vo triesetina dr`avi koja go poka`uva<br />
odnosot na dr`avite kon me|unarodnoto pravo. Mestoto na me|unarodniot<br />
dogovor vo doma{noto pravo na anketiranite dr`avi e razli-<br />
~no. Rangot na toj izvor vo odnos na doma{nite zakoni e razli~en. Re-<br />
{enijata vo toj pogled vo nekoi dr`avi (Francija, Holandija, [panija,<br />
Grcija, Portugalija) se nao|aat vo samiot Ustav, a vo druga tie<br />
proizleguvaat od praktikata, a osobeno od judikaturata na visokite<br />
sudovi (Belgija, Italija, [vajcarija i dr.).<br />
Vo toj pogled dr`avite se grupirani na sledniov na~in:<br />
1 0 Vo prvata grupa na pomal broj dr`avi propisno sklu~eniot<br />
dogovor ima prvenstvo pred doma{noto pravo vo celost, vklu~itelno i<br />
pred Ustavot (Holandija, Belgija, Luksemburg). Vo nekoi od niv dogovorot<br />
mo`e da ima direktno vlijanie vrz Ustavot (da go dopolnuva<br />
Ustavot ili da predviduva otstapuvawe od nego). 424 Drugi dr`avi go<br />
priznavaat statusot na dogovorot kako superioren ili ednakov na Ustavot<br />
dokolku toj e odobren od parlamentot so zgolemeno mnozinstvo<br />
(Finska, Avstrija). Vo najnovo vreme, nekoi dogovori od najgolema<br />
va`nost, kako {to se onie za formiraweto na Evropskata Zaednica,<br />
mo`e da imaat superiorna pozicija nad nekoi odredbi od Ustavot, a za<br />
niv naj~esto e potrebno da se sprovede referendum.<br />
2 0 Vtora grupa dr`avi ja priznava superiornosta na dogovorite<br />
nad prethodnoto i nad idnoto zakonodavstvo (Francija, [panija, [vajcarija,<br />
Portugalija, Grcija, Bugarija, Kipar, Hrvatska, Slovenija).<br />
Ovie dr`avi za ova odreduvaat opredeleni uslovi: odobruvawe na dogovorot<br />
od zakonodavnata vlast, ispolnuvawe na uslovot za reciprocitet,<br />
t.e. primena na dogovorot od strana na drugiot potpisnik.<br />
Drugi dr`avi bliski na ovaa kategorija ne im davaat prioritet<br />
na site dogovori nad sopstvenite zakoni, tuku samo na onie od niv,<br />
kako {to se dogovorite za za{tita na ~ovekovite prava, koi na toj na-<br />
~in dominiraat nad koj i da e sprotiven zakon (Lihten{tajn, Rusija,<br />
Romanija, ^e{ka).<br />
3 0 Pove}eto od dr`avite go zastapuvaat praviloto deka dogovorite<br />
imaat sila na zakon. Pritoa, pridr`uvaj}i se kon na~eloto lex posteriori<br />
derogat priori, dogovorite imaat prioritet pred prethodnite za-<br />
424<br />
Vo ovie dr`avi me|unarodnite dogovori dobivaat rang na ustav.<br />
Taka, na primer, spored ~l. 91 od Ustavot na Holandija parlamentot mo`e da<br />
odobri (ratifikuva) me|unaroden dogovor {to e vo konflikt so Ustavot, so<br />
dvotretinsko mnozinstvo glasovi. Takviot dogovor prakti~no stanuva norma<br />
od ustaven rang. Vo Ustavot na Turcija (~l. 90), iako me|unarodnite dogovri<br />
imaat ednakov rang so zakonite, sepak izre~no e zabraneto tie da se osporuvaat<br />
pred <strong>Ustavn</strong>iot sud, {to implicira nivna superiornost vrz celokupniot<br />
praven poredok, vklu~uvaj}i go i Ustavot.<br />
669
koni, no vrz niv mo`at da vlijaat podocna donesenite zakoni (Germanija,<br />
Avstrija, Danska, Finska, Ungarija, SAD, Irska, Italija, [vedska,<br />
Velika Britanija, Turcija, Norve{ka, Romanija, Albanija, ^e-<br />
{ka, Polska i dr.). Me|utoa, iako ovie dr`avi ne ja priznavaat superiornosta<br />
na dogovorite nad posledovatelnoto nacionalno zakonodavstvo,<br />
tie prezemaat i prifa}aat merki za da se spre~i konflikt me|u doma{niot<br />
zakon i me|unarodniot dogovor {to e zaklu~en od nea.<br />
Takvi merki mo`at da se sostojat vo slednovo:<br />
- Prethodna kontrola, osobeno od strana na ustavnite sudovi,<br />
na ustavnosta na dogovorot, taka {to vo slu~aj na konflikt me|u dogovorot<br />
i Ustavot, ustavot mo`e da se dopolni so amandman pred da se<br />
prifati me|unarodnata obvrska (Francija, Ungarija, Italija, Bugarija,<br />
[panija, Romanija), 425<br />
- Inkorporacija vo specifi~ni zakoni klauzula koja utvrduva<br />
deka zakonskite odredbi }e se primenuvaat samo dokolku ne doa|aat vo<br />
konflikt so me|unarodnite dogovori koi se odnesuvaat na istoto pra-<br />
{awe, a koi dr`avata gi potpi{ala (Romanija, Bugarija, ^e{ka, Albanija<br />
i dr.),<br />
- Tolkuvawe na dogovorot od strana na administracijata, a osobeno<br />
od strana na sudovite, za da bide vo harmonija so dogovorot zemaj}i<br />
go predvid na~eloto za obvrskata na dr`avata da gi po~ituva me|unarodnite<br />
dogovori i da obezbedi dostojno mesto za taa obvrska vo svojot<br />
vnatre{en praven sistem (Finska, SAD, Danska, Romanija, Norve-<br />
{ka, [vedska),<br />
425<br />
Naj{irok prostor za dejstvuvawe, iako bitno ograni~en so proceduralnite<br />
uslovi za iznesuvawe na pra{awe za ustavnosta na me|unaroden dogovor<br />
pred sudot imaat ustavnite sudovi koi vr{at preventivna kontrola. Kaj<br />
niv podednakvo e nesporno deka me|unarodniot dogovor {to sî u{te ne e ratifikuvan<br />
mo`e da se kontrolira i od aspekt na nadle`nosta na organite za negovo<br />
sklu~uvawe i od aspekt na negovata sodr`inska usoglasenost so ustavot.<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sovet a Francija, na primer, vo pove}e navrati imal prilika da se<br />
zanimava so kompatibilnosta na me|unarodnite akti so Ustavot. Taka, vo 1999<br />
godina, Sovetot ja spre~i ratifikacijata na Evropskata konvcencija za regionalnite<br />
malcinski jazici, zatoa {to taa go doveduva vo pra{awe statusot na<br />
francuskiot jazik. Soglasno ~l. 54 od francuskiot Ustav na ratifikacijata<br />
na takva me|unarodna konvencija mora da i prethodi promena na Ustavot, {to<br />
vo Francija nae se slu~i. Za razlika od toa, nesoglasnosta na Rimskiot Statut<br />
na Me|unarodniot krivi~en sud od 1998 {to ja utvrdi Sovetot, predizvika<br />
promena na Ustavot kako uslov na ratifikaciata, so koja se premosti problemot<br />
na imunitetot na pretsedatelot na Republikata i drugi pretstavnici na<br />
dr`avata garantiran so Ustavot na Francija... <strong>Ustavn</strong>iot sud na Slovenija,<br />
isto taka, so svoja odluka predizvika promena na Ustavot zaradi ratifikacija<br />
na Evropskiot dogovor so Evropskata Unija koi se odnesuvaa na imotnite<br />
prava na strancite. Ibid, str. 8-9.<br />
670
- Aposteriorna kontrola, glavno od strana na sudovite, na ustavnosta<br />
na dogovorite i prethodna kontrola glavno od strana na administracijata,<br />
na usoglasenosta na nacrt - zakonite vo odnos na postoe~kite<br />
dogovori, za da se isklu~at site mo`ni konflikti me|u me|unarodniot<br />
dogovor i doma{nite zakoni, koi mo`at da ja kompromitiraat<br />
me|unarodnata odgovornost na dr`avata vo slu~aj na prekr{uvawe na<br />
nekoi odredbi od dogovorot. 426<br />
4 Vo nekoi dr`avi statutost na nekoi dogovori mo`e da bide<br />
inferioren vo odnos na zakonite. Takov e slu~ajot so dogovorite koi<br />
se vo isklu~iva nadle`nost na administracija ili koi se sklu~eni od<br />
strana na istata po ovlastuvawe od parlamentot. Vo toj slu~aj dogovorot<br />
ima sila na izv{en akt (dekret, ministerska odluka i sl.) preku<br />
koj se primenuva vo doma{niot praven sistem (Avstrija, Germanija,<br />
Grcija i dr.). Ova e relativno isklu~itelno re{enie, koe obi~no se<br />
odnesuva na dogovori od vtorostepena va`nost. 427<br />
Vo vrska so istoto dadeni se slednite preporaki:<br />
a) Ne treba da se doveduva vo pra{awe prioritetot na me|unarodnoto<br />
pravo nad doma{nite zakoni. Toa e preduslov za postoeweto<br />
na me|unarodnoto pravo. Za toa e dovolno povikuvaweto na ~l. 26 (pacta<br />
sund servanda) i ~l. 27 (me|unarodnoto pravo i po~ituvaweto na dogovorite)<br />
od Vienskata konvecnija od 1969 godina koja gi postavuva pravilata<br />
na me|unarodnoto pravo vo odnos na dogovorite. Prvenstvoto na<br />
me|unarodnoto pravo dr`avite go prifa}aat zakonski ili fakti~ki.<br />
Ovaa sostojba e u{te pozna~ajna za posebnite me|unarodni pravni sistemi<br />
kako toj na Evropskata unija. Specifi~nosta na me|unarodnoto<br />
pravo e vo toa {to toa e pravno obvrzuva~ko za dr`avite - od dr`avite<br />
ne se bara formalno da go priznavaat negovoto prvenstvo pred nacionalnoto<br />
pravo, tuku tie mora da se pridr`uvaat kon nego vo celost, na<br />
na~in na koj tie samite }e odlu~at. Bi se smetalo za ~ekor napred dokolku<br />
dr`avite, a osobeno novite demokratii, vo svoite ustavi i zakonodavstvoto<br />
se pove}e ja priznavaat superiornosta na me|unarodnoto<br />
nad doma{noto pravo.<br />
b) Pred prifa}weto na obvrskite od nekoj me|unaroden dogovor,<br />
sekoja dr`ava mora da bide sigurna deka toj e kompatibilen so<br />
doma{nata legislativa, a osobeno so Ustavot. Dokolku postoi nekoja<br />
nekompatibilnost, a dr`avata saka da bide u~esnik vo dogovorot,<br />
mora prvo da go prilagodi svojot ustav ili legislativa kako bi se ots-<br />
426<br />
Avstrija, Germanija, ^e{ka, Polska, Gruzija, Ungarija. Vidi: ibid,<br />
str. 6.<br />
427<br />
Ekonomides, K, Odnosot mje|u me|unarodnoto i doma{noto pravo,<br />
Evropska komisija za demokratija preku pravoto, Sovet na Evropa i Centar<br />
za dokumentacija i informirawe na Sovetot na Evropa, Skopje, 1999, str. 15-<br />
17. (Economides, Constantin, The Relationship Between International and Domestic<br />
Law, Science and Technique of Democracy, No. 6. Veneci Commission, 1993.)<br />
671
tranil kakov i da e konflikt so vladeeweto na me|unarodnoto pravo.<br />
v) Site dr`avi, a osobeno onie koi me|unarodnoto pravo go postavuvaat<br />
na isto ramni{te so doma{nite zakoni, mora da prezemat<br />
~ekori preku zakonodavnite i izvr{nite organi, za da se obezbedi<br />
deka nema da se usvojuvaat novi zakoni koi bi gi naru{ile odredbite<br />
od postojnite dogovori koi se ve}e prifateni i se vo sila.<br />
g) Pri primenata i tolkuvaweto na nekoj me|unarodn dogovor,<br />
sekoja dr`ava - osobeno nejzinata sudska vlast - treba da ovozmo`i<br />
prevenstvo na dogovorot sekade kade {to e toa izvodlivo. Inaku,<br />
treba da se napravi napor praviloto do doma{noto pravo da se usoglasi<br />
so me|unarodniot dogovor, za da ne dojde do kr{ewe na dogovorot.<br />
d) Dokolku konflikotot me|u me|unarodniot dogovor i nekoe<br />
pravilo od doma{noto pravo e neizbe`en, dr`avata mora da izvr{i<br />
dopolnuvawe na doma{noto pravo {to e mo`no pobrgu, za da se usoglasi<br />
so me|unarodnata obvrska.<br />
|) Pri usvojuvawe zakoni koi reguliraat odnosi koi se ili mo-<br />
`at da bidat regulirani so me|unaroden dogovor na koj e ili mo`e da<br />
stane potpisnik, sekoja dr`ava vo takvite zakoni treba da vklu~i i<br />
za{titni klauzuli koi }e go za{titat me|unarodniot dogovor: na<br />
primer, neprimenlivost na zakonot dokolku e sprotiven na dogovorot.<br />
428 6. Vo pravniot sistem na Republika Makedonija odnosot me|u<br />
vnatre{noto i me|unarodnoto pravo pretstavuva ustavna materija<br />
koja e regulirana so odredbiteod ~l. 8, 429 118, 119, 120, 121, a osobeno so<br />
odredbata od ~l. 98 st. 2. Spored ovaa odredba "Sudovite sudat vrz<br />
osnova na Ustavot i na zakonite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani<br />
vo soglasnost so Ustavot." Od navedenata odredba proizleguva<br />
deka pokraj Ustavot i zakonite i me|unarodnite dogovori pretstavuva-<br />
428<br />
Ibid, str 17-18.<br />
429<br />
So ~l. 8 st. 1 al. 1 od Ustavot kako temelna vrednost na ustavniot<br />
poredok se opredlena: "osnovniote prava i slobodi na ~ovekot i gra|aninot<br />
priznati vo me|unarodnoto pravo i utvrdeni so Ustavot." Od ovaa odredba<br />
proizleguva deka me|unarodnoto pravo, vo delot na osnovnite slobodi i prava<br />
na ~ovekot i gra|aninot e postaveno na isto ramni{te so Ustavot. Primenata<br />
na nekoja od odredbite na ovoj del dozvoluva istovremena primena na pravoto<br />
na me|unarodnoto pravo va`e~ko za odnosniot predmet dokolku istovremenata<br />
primena bi mo`ela da se usoglasi. Od druga strana, imaj}i ja, osobeno predvid<br />
sporedbenata ustavna praktika, op{toto me|unarodno pravo ne bi mo`elo<br />
da ima primat vrz odredbite na Ustavot. Vo sekoj slu~aj, vo najmala raka,<br />
op{toto me|unarodno pravo bi moralo da najde upotreba kako dopolnitelno<br />
sredstvo za tolkuvawe na ustavnite odredbi pri nivnata konkretna primena<br />
od sudot, bidejki samoto e "transformirano" vo niv. Georgievski, S. Primena<br />
na me|unarodnoto pravo vo ustavniot poredok na Republika Makedonija, Zbornik<br />
vo ~est na Evgeni Dimitrov, Pravni faklultet Skopje, 1999, str. 491.<br />
672
at sostaven del (izvor) na vnatre{niot praven poredok. Za toa e potrebno<br />
me|unarodniot dogovor: 1 0 vo sodr`inska smisla da bide vo soglasnost<br />
so Ustavot na Republika Makedonija, i 2 0 da bide ratifikuvan<br />
od Sobranieto na Republika Makedonija.<br />
Vo odnos na prviot uslov vo Ustavot ne e navedeno koj organ e<br />
nadle`en da vr{i ocena za kompatibilnosta na me|unarodniot dogovor<br />
so Ustavot na Republika Makedonija. Me|utoa, i pokraj ovaa pravna<br />
praznina logi~no e deka taa ocena e vo nadle`nost na Sobranieto<br />
na Republika Makedonija, {to vo dosega{nata praktika i be{e slu~aj.<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud se izjasnil za soglasnosta so Ustavot na ve}e ratifikuvan<br />
me|unaroden dogovori samo vo eden edinstven slu~aj (Odluka U.<br />
br. 140/2001).<br />
7. [to se odnesuva do pra{aweto za hierarhiskata postavenost<br />
na me|unrodnite dogovori, Ustavot i zakonite, odgovorot se izvlekuva<br />
ne samo od ~l. 98 st. 2 tuku i od ~l. 118 od Ustavot. Ottamu {to odredbata<br />
od ~l. 118 zabranuva menuvawe na me|unarodnite dogovori so zakon,<br />
proizleguva deka tie mo`at da bidat menuvani samo so Ustavot:<br />
spored ~l. 118 od Ustavot, me|unarodnite dogovori imaat posilno pravno<br />
dejstvo od zakonite na Republika Makedonija. Spored toa, vo hierarhiskata<br />
postavenost na ovie akti na prvo mesto e Ustavot, potoa<br />
sleduvaat me|unarodnite dogovori i najposle zakonite. So drugi zborovi,<br />
vo na{iot praven poredok me|unarodnite dogovori stojat ponisko<br />
od Ustavot, no povisoko od zakonite.<br />
So tolkuvawe na ~l. 118 od Ustavot se doa|a i do slednive zaklu~oci:<br />
- Me|unarodnite dogovori avtomatski se inkorporirani vo vnatre{niot<br />
poredok na Republika Makedonija i spored toa, neposredno<br />
se primenlivi od sudovite.<br />
- Direkno primenlivi se samo dogovorite {to se ratifikuvani<br />
od Sobranieto, a ne i dogovorite sklu~eni od strana Vladata ili pretsedatelot<br />
na dr`avata koi ja obvrzuvaat dr`avata so aktot na nivnoto<br />
potpi{uvawe ili na drug poednostaven na~in. Ovie dogovori vo me|unarodnata<br />
terminologija se poznati kako dogovori-spogodbi "vo poednostavena<br />
forma" (na primer, dogovori sklu~eni preku razmena na<br />
noti/pisma, usoglasenite zapisnici, memorandumi za razbirawe i sl.).<br />
Takvite dogovori nezavisno od toa {to mo`at da sodr`at odredbi podobni<br />
za neposredna primena od strana na sudovite, ne se opfateni so<br />
~l. 118 od Ustavot. Nivnata eventualna primenlivost zavisi od spremnosta<br />
na sudot od rigidno tolkuvawe na ~l. 118 od Ustavot. 430<br />
430<br />
Dikcijata na ~l. 118 na Ustavot na Republika Makedonija, a posebno<br />
negovata odredba deka (me|unarodnite dogovori, ratifikuvani vo soglasnost<br />
so Ustavot) ne mo`at da se menuvaat so zakon, ja priznava superiornosta<br />
na me|unarodnite dogovori na prethodnoto i na idnoto zakonodavstvo. Pritoa,<br />
opredeluva edinstven uslov tie da se ratifikuvani vo soglasnost so Ust-<br />
673
- Me|unarodnite dogovori ratifikuvani od Sobranieto imaat<br />
primat vo odnos na zakonite.<br />
USTAVNOSUDSKA PRAKTIKA<br />
Vo dosega{nata praktika na <strong>Ustavn</strong>iot sud dominiraat re{enija<br />
so koi inicijativite za ocenuvawe na ustavosta na me|unarodnite<br />
dogovori se otfrlaat, ottamu {to Sudot se oglasil za nenadle`en, zatoa<br />
{to podnositelot na inicijativata nemal locus standi (U. br. 252/<br />
1992 i U. br. 46/1994), od pri~ini {to vo konkretniot slu~aj ocenil<br />
deka se raboti za politi~ko pra{awe (U. br. 111/1993) ili za{to za<br />
toa nema izre~no ovlastuvawe vo Ustavot (U. br. 341/1995). Vo predmetot<br />
U. br. 341/1995, Sudot nedvosmisleno gi razdvoi Zakonot za ratifikacija<br />
i tekstot na Spogodbata. 431 Vo pogled na pra{aweto za<br />
avot, a so toa stanuvaat del od vnatre{niot praven poredok. No, ne e ekspliciten<br />
vo pogled na toa {to zna~i odredbata deka dogovorot treba da bide ratifikuvan<br />
vo soglasnost so Ustavot: dali toa zna~i deka ratifikacijata<br />
treba da bide izvr{ena od organ (i vo postapka) predviden vo Ustavot ili i<br />
deka pritoa e potrebna negova materijalna soglasnost so ustavnite pravila.<br />
Ustavot vo ~l. 68 samo opredeluva deka Sobranieto na Republika Makedonija,<br />
me|u drugoto, ratifikuva me|unarodni dogovori. Nie go delime stanovi{teto<br />
deka Sobranieto so ovaa ustavna odredba e ovlasteno toa, a ne pretsedatelot<br />
na Republikata ili Vladata da mo`e da vr{i ratifikacija na me|unarodni<br />
dogovori i deka, pritoa, parlamentot treba da e zapoznat so sodr`inata na<br />
me|unarodniot dogovor i da oceni dali toj e soglasen so Ustavot na zemjata.<br />
Xunov, T. <strong>Ustavn</strong>o sudska kontrola na za{titata na me|unarodnite dogovori<br />
vo Republia Makedonija, Zbornik vo ~est na Milan Netkov, Pravni fakultet,<br />
Skopje, 2005.<br />
431<br />
Ustavot na Republika Makedonija, pokraj detalnoto regulirawe na<br />
nadle`nostite na <strong>Ustavn</strong>iot sud, vo ~l. 110 ili na drugo mesto, nema odredbi<br />
za nadle`nost na <strong>Ustavn</strong>iot sud za preventivna ili represivna kontrola na<br />
me|unarodnite dogovori. Poradi toa Sudot se vozdr`al da se vpu{ti vo takva<br />
kontrola vo slu~ai koga se poveduvani inicijativi za takva akcija na <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud. Za popolnuvawe na ovaa praznina vo Ustavot potrebno e donesuvawe<br />
amandman na istiot, a eventualno i ustaven zakon {to bi se donel dopolnitelno,<br />
podetalno regulirawe, so dve odredbi, vo smisla deka: 1) <strong>Ustavn</strong>iot sud<br />
po barawe na pretsedatelot na Republikata, Vladata, pretsedatelot na Sobranieto<br />
ili po barawe na 1/3 od pratenicite ili 100.000,00 gra|ani, vo tekot<br />
na postapkata za ratifikacija na me|unaroden dogovor, mo`e da utvrdi stanovi{te<br />
dali sklu~eniot me|unaroden dogovor e vo soglasnost so Ustavot na Republika<br />
Makedonija. Misleweto na Sudot e zadol`itelno za Sobranieto,<br />
dali istiot mo`e da go ratifikuva, 2) <strong>Ustavn</strong>iot sud }e ja ocenuva soglasnosta<br />
na zakonite i drugite propisi so ratifikuvanite me|unarodni dogovori<br />
vo soglasnost so Ustavot. So toa bi se usoglasilo dejstvuvaweto na <strong>Ustavn</strong>iot<br />
674
ovlastuvaweto za sklu~uvawe i ratifikacija na Privremenata spogodba,<br />
Sudot ja prifati nadle`nosta da go ocenuva zakonot i odlu~i deka<br />
taa postapka e vo soglasnost so Ustavot, no odbi da odlu~uva za ustavnosta<br />
na samata privremena spogodba. Edinstveniot slu~aj vo koj dosega<br />
Sudot se oglasi za nadle`en za ocenuvawe na soglasnosta na eden<br />
bilateralen me|uaroden dovovor so Ustavot na Republika Makedonija<br />
e predmetot U. br. 140/2001.<br />
1. So Re{enie U. br. 252/1992 od 16. 12. 1992, Sudot go otfrli<br />
predlogot za re{avawe sudir na nadle`nost me|u nositelite na zakonodavnata<br />
i izvr{nata vlast i za davawe odgovor vo koja vlast spa|a<br />
Pretsedatelot na Republikata.<br />
Nezavisniot pratenik na Sobranieto na Republika Makedonija<br />
Todor Petrov mu podnese predlog na <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija<br />
za re{avawe sudir na nadle`nost {to nastanal me|u Sobranieto<br />
na Republikata i pretsedatelot na Republikata, vo vrska so baraweto<br />
upateno do OON za ispra}awe na mirovni sili vo Makedonija.<br />
Imeno, so predlogot se bara <strong>Ustavn</strong>iot sud da odgovori vo koja vlast<br />
spa|a pretsedatelot na Republikata i dali e vo nadle`nost na pretsedatelot<br />
na Republikata da podnesuva barawe do OON za ispra}awe<br />
na mirovni sili na teritorijata na Republikata, odnosno dali so dostavuvaweto<br />
na barawe za ispra}awe mirovni sili do Generalniot sekretar<br />
na OON ne gi pre~ekoril svoite ustavni ovlastuvawa i gi prezel<br />
ingerenciite na Sobranieto na Republika Makedonija.<br />
Spored ~l. 110 al. 4 od Ustavot na Republika Makedonija <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud e nadle`en da re{ava za sudirot na nadle`nostite me|u nositelite<br />
na zakonodavnata, izvr{nata i sudskata vlast.<br />
Soglasno ~l. 62 od Delovnikot na <strong>Ustavn</strong>iot sud ("SV RM," br.<br />
70/1992) predlog za re{avawe sudir na nadle`nost me|u nositelite na<br />
zakonodavnata i izvr{nata vlast mo`e da podnese sekoj od organite<br />
me|u koi nastanal sudirot. Predlog mo`e da podnese i sekoj {to poradi<br />
prifa}aweto ili odbivaweto na nadle`nosta na oddelni organi ne<br />
mo`e da ostvari svoe pravo. Spored ~l. 63 od Delovnikot predlogot za<br />
re{avawe na sudirot na nadle`nosta mo`e da se podnese otkako eden<br />
od organite so kone~en ili pravosilen akt ja prifati ili odbie nadle`nosta<br />
za re{avawe ist predmet ili otkako i dvata organa ja prifatile<br />
ili ja odbile nadle`nosta so kone~en ili pravosilen akt.<br />
Od iznesenite odredbi proizleguva deka predlog za re{avawe<br />
sudir na nadle`nost me|u nositelite na zakonodavnata i izvr{nata<br />
sud so takvata praktika na ustavnite sudovi na drugite evropski dr`avi (takva<br />
odredba e sodr`ana vo ~l. 160 od Ustavot na Slovenija, kako i ~l. 49 od<br />
Zakonot za organizacijata i raboteweto na <strong>Ustavn</strong>iot sud na Albanija od 2000<br />
godina) kako i so spomenatite materijalni normi na Ustavot na Republika<br />
Makedonija. Ibid.<br />
675
vlast mo`e da podnese eden od organite me|u koi nastanal sudirot ili<br />
sekoj {to poradi prifa}aweto ili odbivaweto na nadle`nosta od strana<br />
na ovie organi ne mo`e da ostvari nekoe svoe pravo. Spored toa,<br />
osnova za postapuvawe na Sudot vo konkretniot slu~aj bi pretstavuval<br />
predlog podnesen od Sobranieto ili Pretsedatelot na Republikata.<br />
Spored misleweto na Sudot, pratenikot kako ~len na Sobranieto ne<br />
mo`e da se javi kako podnositel na ovoj predlog, zatoa {to ne mu se<br />
onevozmo`uva ostvaruvawe na nekoe li~no pravo kako gra|anin, a kako<br />
pratenik, pak, toj pravoto da gi pretstavuva gra|anite i da odlu~uva po<br />
pra{awata od nadle`nost na Sobranieto, vo smisla na ~l. 61, 62, 66, 68<br />
i 69 od Ustavot, go ostvaruva vo Sobranieto.<br />
Vo vrska so baraweto, Sudot da odgovori vo koja vlast spa|a<br />
Pretsedatelot na Republikata i dali so svoite aktivnosti Pretsedatelot<br />
na Republikata gi pre~ekoril svoite ustavni ovlastuvawa, Sudot<br />
oceni deka, soglasno ~l. 110 od Ustavot, <strong>Ustavn</strong>iot sud ne e nadle-<br />
`en da dava mislewe za smislata na ustavnite odredbi, osven koga<br />
odlu~uva po oddelni pra{awa vo ramkite na svojata nadle`nost. Vo<br />
taa smisla ako predlogot za re{avawe na sudir na nadle`nost e podnesen<br />
od ovlasten predlaga~ ili ako e pokrenata postapka za odgovornost<br />
na Pretsedatelot na Republikata, vo smisla na ~l. 87 od Ustavot,<br />
Sudot }e go izrazi svoeto mislewe i za pra{awata sodr`ani vo predlogot<br />
na nezavisniot pratenik.<br />
2. So Re{enie U. br. 111/1993, od 1. 12. 1993, Sudot ja otfrli<br />
inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta<br />
na aktot na Vladata na Republika Makedonija so koj se soglasi<br />
za priem na Republika Makedonija vo ~lenstvo na Organizacijata<br />
na Obedinetite nacii pod ime "biv{a jugoslovenska Republika Makedonija."<br />
Na <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija, VMRO-Demokratska<br />
partija za makedonsko nacionalno edinstvo - Skopje, mu podnese<br />
inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta<br />
na aktot ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie, zatoa {to Vladata<br />
na Republika Makedonija, sprotivno na svoite ustavni ovlastuvawa,<br />
go donela sporniot akt i so pismo go izvestila Sovetot za bezbednost<br />
na OON deka e soglasna na{ata dr`ava da stapi vo ~lenstvo na<br />
OON pod privremeno i provizorno ime "biv{a jugoslovenska Republika<br />
Makedonija," iako od Sobranieto na Republika Makedonija bila<br />
donesena Odluka za stapuvawe na Republika Makedonija vo ~lenstvo na<br />
Organizacijata na obedinetite nacii pod svoeto ustavno ime. So takviot<br />
akt, pre~ekoruvaj}i gi svoite ustavni ovlastuvawa, Vladata go<br />
povredila Ustavot, a osobeno ~l. 1 od Ustavot na Republika Makedonija<br />
po odnos na imeto na Republika Makedonija.<br />
Po povod navodite sodr`ani vo inicijativata, Vladata na Republika<br />
Makedonija, na <strong>Ustavn</strong>iot sud mu dostavi Mislewe utvrdeno na<br />
sednicata od 4. 10. 1993, vo koe se naveduva deka Republika Makedonija<br />
676
e primena vo ~lenstvoto na OON po barawe na pretsedatelot na Republika<br />
Makedonija, vrz osnova na Odlukata na Sobranieto na Republika<br />
Makedonija pod br. 08-3157/1, donesena na sednicata na Sobranieto,<br />
odr`ana na 29. 07. 1992, {to bilo vo soglasnost so ~l. 121 na Ustavot<br />
na Republika Makedonija.<br />
Ponatamu, se naveduva deka Vladata na Republika Makedonija<br />
do denes ne donela akt so koj se soglasila na{ata dr`ava da bide primena<br />
vo ~lenstvo na OON pod drugo ime od ustavnoto - Republika Makedonija.<br />
Vo Misleweto, isto taka, se naveduva deka vo t. 2 od Rezolucijata<br />
871 na Sovetot na bezbednost na OON, vo vrska so baraweto na Republika<br />
Makedonija da bide primena vo ~lenstvo na OON, Sovetot<br />
"mu prepora~uva na Generalnoto sobranie na OON - dr`avata, ~ie barawe<br />
e sodr`ano vo dokumentot S/25147, da bide primena vo ~lenstvo<br />
na OON, na ovaa dr`ava privremeno }e i se obra}ame za site celi vo<br />
ramkite na ON kako na "porane{na jugoslovenska Republika Makedonija,"<br />
sî dodeka ne se razre{at razlikite {to nastanaa vo vrska so<br />
imeto na dr`avata." Od ova jasno proizleguvalo deka izrazot "porane-<br />
{na jugoslovenska Republika Makedonija" ne mo`e da se sfati kako<br />
ime na na{ata dr`ava, tuku toj e samo privremeno re{enie za komunikacija<br />
so na{ata zemja vo ramkite i za potrebite na ON, do okon~uvawe<br />
na sporot so Republika Grcija.<br />
Na krajot na Misleweto, se naveduva deka nitu Vladata, nitu<br />
drug dr`aven organ na Republika Makedonija nemal potreba da donesuva<br />
odluka za toa deka se soglasuva ili ne Republika Makedonija da<br />
bide primena vo ~lenstvoto na OON pod drugo ime od ustavnoto.<br />
Sudot na sednicata, vrz osnova na Misleweto na Vladata na Republika<br />
Makedonija i drugite pribaveni dokumenti, utvrdi deka ne postoi<br />
propis odnosno op{t akt vo ustavnopravna smisla, donesen od<br />
Vladata na Republika Makedonija, so koj e izrazena soglasnost za<br />
priem na Republika Makedonija vo ~lenstvo na OON pod privremeno i<br />
provizorno ime "biv{a jugoslovenska Republika Makedonija," poradi<br />
{to oceni deka ne postojat procesni pretpostavki za vodewe na ustavnosudska<br />
postapka.<br />
Istvoremeno, <strong>Ustavn</strong>iot sud oceni deka ne sî i ne mo`at da bidat<br />
predmet na ustavnosudska ocena oddelnite politi~ko-demokratski<br />
dejstvija i aktivnosti na Vladata na Republika Makedonija, prezemni<br />
vo procesot na me|unarodnoto priznavawe na Republika Makedonija,<br />
vo svojstvo na izvr{na vlast vo oblasta na me|unarodnite odnosi, kako<br />
pregovarawe i podgotovka za kone~na i kompetentna odluka na nadle-<br />
`niot organ na dr`avata.<br />
Vo vrska so navodite vo inicijativata deka Vladata gi pre~ekorila<br />
svoite ustavni ovlastuvawa so spomenatite aktivnosti, i za eventualni<br />
negativni posledici vo vrska so za~lenuvaweto na Republika<br />
Makedonija vo OON pod uslovite sodr`ani vo predlogot na Rezoluci-<br />
677
jata na Sovetot za bezbednost, Sudot smeta deka so niv se navleguva vo<br />
pra{aweto na politi~kata odgovornost, za koja, soglasno ~len 110 od<br />
Ustavot, Sudot, isto taka, ne e nadle`en da odlu~uva.<br />
3. So Re{enie U. br. 46/1994 od 21. 09. 1994, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na: a) Zakonot za ratifikacija na<br />
dogovorot me|u Vladata na Republika Makedonija i Me|unarodnata banka<br />
za obnova i razvoj (zaem za ekonomska obnova) ("SV RM,"- Me|unarodni<br />
dogovori" br. 6/1994), i b) Zakonot za ratifikacija na dogovorot<br />
me|u Vladata na Republika Makedonija i Me|unarodnoto zdru`enie za<br />
razvoj (kredit za ekonomska obnova) ("SV RM,"- Me|unarodni dogovori"<br />
br. 6/1994).<br />
Spored navodite vo inicijativata so osporenite zakoni se prifa}ala<br />
formulacijata "porane{na jugoslovenska Republika Makedonija,"<br />
{to ne bilo vo soglasnost so site ustavni odredbi so koi dr`avata<br />
se ozna~uva so nejzinoto ime Republika Makedonija. Osporenite<br />
zakoni ne bile vo soglasnost i so Zakonot za sklu~uvawe i izvr{uvawe<br />
na me|unarodnite dogovori ("SL. SFRJ" br. 5/1978) i so Zakonot za<br />
buxetite ("SV RM," br. 79/1993), zatoa {to ne bila po~ituvana postapkata<br />
za sklu~uvawe na dogovorite.<br />
Na sednicata Sudot utvrdi deka so osporenite zakoni se ratifikuvaat<br />
navedenite dogovori kako sostaven del na soodvetnite zakoni.<br />
Vo Preambulata na dvata dogovori stoi deka dogovorot za zaem se<br />
sklu~uva me|u porane{nata jugoslovenska Republika Makedonija kako<br />
zaemoprima~ i me|unarodnata banka za obnova i razvoj odnosno Me|unarodnoto<br />
zdru`enie za razvoj kako zaemodava~. Pritoa, opredeleno e<br />
deka opisot "porane{na jugoslovenska Republika Makedonija" }e se<br />
koristi privremeno od strana na Bankata odnosno od strana na Zdru-<br />
`enieto dodeka ne se dogovori ime so Bankata odnosno so Zdru`eneto.<br />
Zaedno so Preambulata, Ustavot sodr`i okolu 90 odredbi vo<br />
koi go sodr`i nazivot Republika Makedonija.<br />
Soglasno ~l. 118 od Ustavot me|unarodnite dogovori {to se ratifikuvani<br />
vo soglasnkost so Ustavot se del od vnatre{niot praven<br />
poredok i ne mo`at da se menuvaat so zakon. Spored ~l. 119 st. 1 me|unarodnite<br />
dogovori vo imeto na Republika Makedonija gi sklu~uva<br />
pretsedatelot na Republika Makedonija, a spored st. 2 me|unarodni dogovori<br />
mo`e da sklu~uva i Vladata na Republika Makedonija koga toa<br />
e opredeleno so zakon. Spored ~l. 68 al. 6 od Ustavot Sobranieto na<br />
Republika Makedonija ratifikuva me|unarodni dogovori.<br />
Od navedenite ustavni odredbi proizleguva deka Republika Makedonija<br />
e ime na dr`avata vo ramkite na ~ij praven poredok Ustavot<br />
zazema najvisoko mesto vo hierarhijata na pravnite akti. Poradi toa,<br />
Ustavot materijalno gi obvrzuva site pravni akti vo pravniot poredok<br />
da go upotrebuvaat imeto Republika Makedonija.<br />
678
Ponatamu, od navedenite ustavni odredbi proizleguva deka me-<br />
|unarodni dogovori mo`e da sklu~uva i Vladata i deka postoi ustavna<br />
obvrska za Sobranieto da gi ratifikuva sklu~enite dogovori, kako<br />
uslov tie da stanat del od vnatre{niot praven poredok. Ponatamu, vo<br />
pogled na odnosot pome|u zakonot (vklu~uvajći go i zakonot za ratifikacija)<br />
kako akt na vnatre{niot poredok i me|unarodniot dogovor<br />
kako akt na me|unarodnoto pravo, vo Ustavot e utvrdeno na~elno spored<br />
koe sklu~enite dogovori ne smeat da se menuvaat so zakoni.<br />
Sudot konstatira deka osporenite zakoni vo svojot naziv i vo<br />
svojot tekst go upotrebuvaat imeto Republika Makedonija utvrdeno vo<br />
Ustavot, dodeka nazivot "porane{na jugoslovenska Republika Makedonija"<br />
go sodr`at dogovorite {to se predmet na ratifikacija i toa<br />
kako privremen naziv {to go upotrebuvaat samo Me|unarodnata banka<br />
za obnova i razvoj i Me|unarodnoto zdru`enie za razvoj vo svoite<br />
odnosi so Republika Makedonija.<br />
Poradi toa, Sudot smeta deka osporenite zakoni go upotrebuvaat<br />
imeto na dr`avata, a privremeniot naziv {to go upotrebuva stranskiot<br />
subjekt go smetaat samo za negova rabota, i ne go smeta za element<br />
{to zaedno so dogovorot vleguva vo vnatre{niot praven poredok,<br />
dotolku pove}e {to i samiot stranski subjekt izre~no izrazuva volja<br />
vo dogovorite toj naziv da go uporebuva samo toj i samo privremeno i<br />
deka poradi toa ne mo`e da se postavi pra{aweto za soglasnosta na<br />
osporenite zakoni so Ustavot na Republika Makedonija.<br />
Vo pogled na navodite vo inicijativata za nesoglasnosta na<br />
osporenite zakoni so drugi zakoni, soglasno ~l. 110 od Ustavot na Republika<br />
Makedonija, <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija ne e nadle`en<br />
da odlu~uva.<br />
4. So Re{enie U. br. 341/1995 od 24. 01. 1996, Sudot ne povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 1 od Zakonot za ratifikacija<br />
na Privremenata Spogodba me|u Republika Makedonija i Republika<br />
Grcija, sklu~ena vo Wujork na 13. 09. 1995 godina ("SV RM - me|unarodni<br />
dogovori" br. 48/1995).<br />
Na <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija, VMRO-Demokratska<br />
partija za makedonsko nacionalno edinstvo mu podnese inicijativa<br />
za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 1 od Zakonot<br />
za ratifikacija na Privremenata Spogodba, zatoa {to so nego se ratifikuvala<br />
Privremenata Spogodba me|u Republika Makedonija i Republika<br />
Grcija, a od prilo`eniot prevod na makedonski jazik se gledalo<br />
deka Privremenata soglasnost e sklu~ena pome|u pretstavnik na<br />
Prvata strana i pretstavnik na Vtorata strana, deka Privremenata<br />
soglasnost e potpi{ana vo imeto na Vtorata strana od privatno lice -<br />
Stevo Crvenkovski i deka stanuva zbor za Privremena soglasnost, a ne<br />
za Privremena Spogodba. Toa zna~elo deka taa vo ime na dr`avata Republika<br />
Makedonija ne bila sklu~ena i ne bila potpi{ana od Pretse-<br />
679
datelot na Republika Makedonija ili od Vladata na Republika Makedonija,<br />
kako {to bilo predvideno vo ~l. 119 od Ustavot. Bidej}i ne<br />
bila sklu~ena od imeto na suverena Republika Makedonija i od nejzinite<br />
ovlasteni pretstavnici, se bara poni{tuvawe na ~l. 1 od Zakonot<br />
koj ne bil vo soglasnost so Ustavot.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~l. 1 od Zakonot, se ratifikuva<br />
Privremenata Spogodba me|u Republika Makedonija i Republika<br />
Grcija, sklu~ena vo Wujork na 13. 09. 1995 godina, koja vo original<br />
na angliski jazik i vo prevod na makedonski jazik glasi: (Vo natamo{niot<br />
tekst e daden tekstot na Privremenata Spogodba).<br />
Od dostaveniot odgovor na Vladata na Republika Makedonija<br />
utvrden na sednicata od 25. 12. 1995, Sudot, isto taka, utvrdi deka Privremenata<br />
Spogodba me|u Republika Makedonija i Republika Grcija,<br />
kako me|unaroden dogovor, vo ime na Republika Makedonija e sklu~ena<br />
od Vladata na Republika Makedonija i ja potpi{al Stevo Crvenkovski,<br />
minister za nadvore{ni raboti na Republika Makedonija.<br />
Spored ~l. 8 st. 1 al. 11 od Ustavot, po~ituvaweto na op{to prifatenite<br />
normi na me|unarodnoto pravo e edna od temelnite vrednosti<br />
na ustavniot poredok na Republika Makedonija.<br />
So ~l. 68 st. 1 al. 6 od Ustavot e utvrdeno deka Sobranieto na<br />
Republika Makedonija gi ratifikuva me|unarodnite dogovori.<br />
Spored ~l. 118 od Ustavot me|unarodnite dogovori {to se ratifikuvani<br />
vo soglasnost so Ustavot se del od vnatre{niot praven poredok<br />
i ne mo`at da se menuvaat so zakon. So ~l. 119 st. 1 od Ustavot se<br />
opredeluva deka me|unarodnite dogovori vo imeto na Republika Makedonija<br />
gi sklu~uva pretsedatelot na Republika Makedonija, a spored<br />
st. 2 od ovoj ~len na Ustavot, me|unarodnite dogovori mo`e da sklu~uva<br />
i Vladata na Republika Makedonija koga toa e opredeleno so zakon.<br />
Spored ~l. 5 st. 1 od <strong>Ustavn</strong>iot zakon za sproveduvawe na Ustavot<br />
na Republika Makedonija, postojnite sojuzni propisi se prezemaat<br />
kako republi~ki so nadle`nostite na organite utvrdeni so Ustavot.<br />
Soglasno ~l. 3 od Zakonot za sklu~uvawe i izvr{uvawe na me|unarodnite<br />
dogovori ("SL. SFRJ" br. 55/1978), koj so ~l. 5 od <strong>Ustavn</strong>iot<br />
zakon za sproveduvawe na Ustavot na Republika Makedonija e prezemen<br />
kako republi~ki propis, za vodewe na pregovori i za sklu~uvawe na<br />
me|unarodni dogovori odlu~uva Vladata na Republika Makedonija, a<br />
spored ~l. 11 od ovoj zakon, Vladata ja utvrduva osnovata za vodewe na<br />
pregovori i za sklu~uvawe me|unarodni dogovori i ja opredeluva delegacijata<br />
za vodewe na pregovorite. Taa, pri utvrduvawe na osnovata,<br />
mo`e da go ovlasti {efot na delegacijata na Republika Makedonija da<br />
potpi{e me|unaroden dogovor {to e sostaven vo soglasnost so osnovata.<br />
Trgnuvaj}i od sodr`inata na navedenite ustavni i zakonski<br />
odredbi, spored misleweto na Sudot, Sobranieto na Republika Makedonija<br />
ima ustavnopravna osnova da ja ratifikuva Privremenata Spog-<br />
680
odba me|u Republika Makedonija i Republika Grcija, kako me|unaroden<br />
dogovor i spored toa, oceni deka ~l. 1 od Zakonot za ratifikacija<br />
na Privremenata Spogodba me|u Republika Makedonija i Republika<br />
Grcija, sklu~ena vo Wujork na 13. 09. 1995 godina, e vo soglasnost so<br />
Ustavot, poradi {to ne go postavi pra{aweto za negovata soglasnost<br />
so ~l. 119 od Ustavot.<br />
5. So Re{enie U. br. 140/1999 od 14. 06. 2000, Sudot ja otfrli<br />
inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta na<br />
Odlukata za vospostavuvawe na diplomatski odnosi pome|u Republika<br />
Makedonija i Republika Kina, donesena od Vladata na Republika Makedonija<br />
("SV RM," br. 7/1999).<br />
Spored navodite vo inicijativata pred ovaa odluka, Vladata na<br />
Republika Makedonija vospostavila diplomatski odnosi so Narodna<br />
Republika Kina, po {to usledilo zaedni~ko kominike vo sedi{teto na<br />
ON vo koe Republika Makedonija se obvrzala da ja priznae Vladata na<br />
Narodna Republika Kina kako edinstvena zakonska Vlada na Narodna<br />
Republika Kina i Tajvan kako nedeliv del od Narodna Republika Kina<br />
i potvrdila deka Republika Makedonija nema da vospostavi bilo kaki<br />
formi na oficijalni odnosi so Tajvan. Se smeta deka ova kominike e<br />
me|unaroden akt {to ja obvrzuva Republika Makedonija i deka toj e vo<br />
soglasnost i so Rezolucijata na ON br. 2758 od 25. 10. 1971 za povtorno<br />
vra}awe na legitimnite prava na Narodna Republika Kina vo ON so<br />
koja pretstavnicitae na ^ang Kaj-[ek se otstranuvaat od poziciite<br />
{to nelegitimno gi poseduvale vo ON, za koja se smeta deka e avtomatski<br />
prifatena od Republika Makedonija vrz osnova na sukcesija na<br />
pravnite akti od biv{ata SFRJ i deka so toa stanala "del od vnatre-<br />
{niot praven poredok" vo smisla na ~l. 118 od Ustavot. Ottuka, se<br />
izvlekuva zaklu~ok deka so osporenata odluka se menuvaat ratifikuvani<br />
me|unarodni akti, {to ne mo`e da se stori nitu so zakon, a ne pak<br />
so osporenata odluka na Vladata.<br />
Ponatamu, se naveduva deka Republika Makedonija i Narodna<br />
Republika Kina prethodno sklu~ile niza me|unarodni dogovori vo koi<br />
postojat klauzuli za teritorijata na Narodna Republika Kina kako celina<br />
i koi se ratifikuvani od Sobranieto na Republika Makedonija,<br />
so {to tie stanale del od vnatre{niot praven poredok, pa so osporenata<br />
odluka tie ne mo`e da se menuvaat.<br />
Isto taka, se smeta deka spomenatoto bilateralno kominike e<br />
"pote`ok" vid na me|unaroden dogovor od Odlukata na Vladata i deka<br />
zatoa e naru{ena pravnata hierarhija i va`eweto na zakonite i ratifikuvanite<br />
me|unarodni dogovori i so toa e prekr{en Ustavot na Republika<br />
Makedonija vo ~l. 118.<br />
Kone~no, podnositelot smeta deka so osporenata odluka e povreden<br />
i ~l. 119 od Ustavot spored koj izvorno ustavno pravo za sklu-<br />
~uvawe me|unarodni dogovori ima pretsedatelot na Republika Makedonija,<br />
a Vladata samo koga toa e predvideno so zakon. Ova zatoa {to,<br />
681
kako {to se uka`uva, pretsedatelot na Republika Makedonija i pretsedatelot<br />
na Narodna Republika Kina vo 1997 godina potpi{ale zaedni~ka<br />
izjava vo koja e sodr`ana i klauzulata za teritorijata na Narodna<br />
Republika Kina ({to ja vklu~uva i teritorijata na Tajvan), koja<br />
kako me|unaroden dokument ima prioritet pred bilo kakov akt na Vladata,<br />
pa i osporenata odluka. Osven toa, se uka`uva deka pri donesuvaweto<br />
na osporenata odluka e povredena i procedurata za sklu~uvawe<br />
na me|unarodni dogovori predvidena so Zakonot za sklu~uvawe, ratifikacija<br />
i izvr{uvawe na me|unarodnite dogovori, zatoa {to ne e ispolneta<br />
zakonska obvrska Vladata da go zapoznae pretsedatelot na Republika<br />
Makedonija so predlogot za vodewe na pregovorite i so nacrtot<br />
na me|unarodniot dogovor, so {to e predizvikan i sudir na nadle-<br />
`nostite pome|u pretsedatelot i Vladata.<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud oceni deka osnovnoto pra{awe {to Sudot treba<br />
da go re{i vo kontekst na ~l. 91 al. 8 i 9, ~l. 118, ~l. 119 od Ustavot i<br />
navodite vo inicijativata, e da ja opredeli prirodata na osporenata<br />
odluka kako pretpostavka za nadle`nosta na Sudot. Vo toj pogled,<br />
Sudot ne se zadr`a samo na formata na osporenata odluka, tuku i na<br />
nejzinite su{tinski obele`ja koi ja opredeluvaat nejzinata priroda<br />
vo ramkite na razgrani~uvaweto pome|u ~l. 91 st. 8 i 9, od edna, i na ~l.<br />
118 i 119 od Ustavot, od druga strana.<br />
Imeno, nesporno e deka spored ~l. 91 al. 8 i 9 od Ustavot Vladata<br />
na Republika Makedonija ima neposredno ustavno ovlastuvawe da<br />
priznava dr`avi i vladi i da vospostavuva diplomatski i konzularni<br />
odnosi so drugi dr`avi. Spored ocena na Sudot, aktite so koi Vladata<br />
gi ostvaruva ovie ovlastuvawa, imaat izrazit karakter na akti so koi<br />
se vodi opredelena me|unarodna politika vo opredeleno vreme i deka<br />
imaat politi~ki karakter, nezavisno od nivnata forma. Posledicite<br />
od tie akti vo me|unarodnite odnosi na dr`avata nesomneno imaat i<br />
praven karakter, soglasno ~l. 2 od Vienskata konvencija za diplomatski<br />
odnosi, no ne pretstavuvaat del od vnatre{niot praven poredok<br />
bilo kako izvori na pravoto (propisi), bilo kako akti ~ija sodr`ina e<br />
ograni~ena so pravoto, osven vo pogled na nadle`nosta za nivno donesuvawe.<br />
Osporenata odluka, pa i ozna~enoto Zaedni~ko soop{tenie za<br />
vospostavuvawe na diplomatski odnosi pome|u Republika Makedonija<br />
i Republika Kina, nesomeneno potpa|aat pod ozna~enite politi~ki<br />
ovlastuvawa na Vladata od ~l. 91 al. 8 i 9 od Ustavot.<br />
Od druga strana ~l. 118 i 119 od Ustavot reguliraat drug kontekst<br />
od me|unarodnite odnosi povrzani so me|unarodnite dogovori<br />
koi, pod uslovite utvrdeni so Ustavot, mo`at da stanat del od vnatre-<br />
{niot praven poredok, a so toa i da potpadnat pod nadle`nost na <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud. Vo toj kompleks na odnosi, Vladata ima sosema druga polo-<br />
`ba od onaa utvrdena vo ~l. 91 al. 8 i 9, koja osven so Ustavot, e utvrdena<br />
i so zakon vo soglasnost so Ustavot. Razgleduvaj}i ja osporenata<br />
682
odluka i zaedni~koto soop{tenie od aspekt na ovie ustavni odredbi,<br />
Sudot oceni deka tie akti ne mo`at da se podvedat pod re`imot na ~l.<br />
118 i 119 od Ustavot kako od formalni, taka i od sodr`inski pri~ini.<br />
Vo prv red osporenata odluka, nitu Zaedni~koto soop{tenie,<br />
ne se "ratifikuvani me|unarodni dogovori" kako uslov na nivnoto va-<br />
`ewe kako propisi vo vnatre{niot praven poredok, a osven toa tie<br />
akti ne sodr`at odredbi za konkretni prava i obvrski na dr`avite<br />
koi mo`at da imaat implikacii vrz vnatre{niot praven poredok.<br />
Vrz osnova na iznesenoto, Sudot smeta deka prirodata na ovlastuvaweto<br />
na Vladata od ~l. 91 al. 8 i 9 od Ustavot neposredno ja opredeluva<br />
i prirodata na osporenata Odluka, kako i na ozna~enoto Zaedni~ko<br />
soop{tenie, kako izraz na politi~ka volja na edna dr`ava,<br />
odnosno na nejzinite ovlasteni organi da vospostavi diplomatski<br />
odnosi so druga dr`ava, bez pritoa da dobijat karakater na propis vo<br />
vnatre{niot praven poredok. Kontrolata na toj akt, spored toa, e mo-<br />
`na samo preku oblicite na politi~ka kontrola vo parlamentarnata<br />
demokratija.<br />
So ogled na toa {to <strong>Ustavn</strong>iot sud, spored ~l. 110 od Ustavot,<br />
odlu~uva za ustavnosta na zakonite i ustavnosta i zakonitosta na drugite<br />
propisi, a osporenata odluka nema takov karakter, Sudot odlu~i<br />
kako vo t. 1 od ovaa Re{enie.<br />
6. <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br.<br />
189/1999 od 29. 12. 1999, ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka<br />
za ocenuvawe na zakonitosta na ~l. 14 vo Glava IV na Protokolot<br />
br. 2 od Zakonot za ratifikacija na Spogodbata za sorabotka pome|u<br />
Republika Makedonija i Evropskata zaednica ("SV RM," br. 37/1997).<br />
So inicijativta se osporuvaaa odredbata od navedenata ratifikuvana<br />
Spogodba kako sprotivna so Carinskiot zakon ("SV RM," br.<br />
21/1998) i so Uredbata za vra}awe na carina za uvezeni stoki upotrebeni<br />
vo proizvodstvoto na stoki za izvoz ("SV RM," br. 59/1996 i 67/<br />
1997), zatoa {to so Spogodbata se ograni~uvalo pravoto na vra{awe na<br />
carina na uvezeni stoki od Evropskata zaednica upotrebeni vo proizvodstvo<br />
za izvoz, {to kako pravo na vra{awe bilo utvrdeno so Carinskiot<br />
zakon i Uredbata vo na{ata dr`ava. Pritoa, inicijativata se<br />
povikuvala na ~l. 51 od Ustavot na Republika Makedonija, spored koj<br />
zakonite mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi<br />
so Ustavot i zakonite, za da se poka`e deka i ratifikuvanite me|unarodni<br />
dogovori mora da bidat vo soglasnost so zakonite na Republika<br />
Makedonija.<br />
Sudot utvrdi deka soglasno ~l. 110 od Ustavot na Republika<br />
Makedonija, <strong>Ustavn</strong>iot sud e nadle`en da odlu~uva za soglasnosta na<br />
zakonite so Ustavot i za soglasnosta na kolektivnite dogovori i drugite<br />
propisi so Ustavot i zakonite, kako i za drugi pra{awa utvrdeni<br />
vo toj ~len i vo drugi ~lenovi od Ustavot, no ne i za me|usebnata soglasnost<br />
na zakonite odnosno me|usebnata soglasnost na drugite propi-<br />
683
si od ist rang vo hierarhijata na pravnite akti.<br />
Vrz osnova na toa {to Zakonot za ratifikacija na Spogodbata,<br />
soglasno ~l. 118 od Ustavot, e del od vnatre{niot poredok na Republika<br />
Makedonija, <strong>Ustavn</strong>iot sud ne e nadle`en da odlu~uva za negovata<br />
soglasnost so Carinskiot zakon i Uredbata.<br />
7. <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br.<br />
178/2000 od 31 januari 2001 godina, ja otfrli inicijativata za poveduvawe<br />
postapka za ocenuvawe na ustavnosta na: a) Zakonot za ratifikacija<br />
na Dogovorot me|u dr`avite - strani vo Severnoatlantskiot<br />
dogovor i drugite dr`avi u~esni~ki vo Partnerstvoto za mir za statusot<br />
na nivnite sili i Dopolnitelniot protokol me|u dr`avite strani<br />
vo Severnoatlantskiot dogovor i drugite dr`avi u~esni~ki vo Partnerstvoto<br />
za mir za statusot na nivnite sili, objaven na 11 juni 1996<br />
godina ("SV RM," - me|unarodni dogovori" br. 29/1996) i b) Dogovorot<br />
pome|u stranite na Severnoatlantskiot dogovor za statusot na nivnite<br />
sili, objaven na 11 juni 1996 godina ("SV RM" - me|unarodni dogovori"<br />
br. 29/1996) i toa ~l. 1 - 8 od Dogovorot.<br />
So inicijativata se osporuvaa odredbite na ozna~enite dogovori<br />
zatoa {to nivnata pravna sila gi doveduvala gra|anite na Republika<br />
Makedonija vo podredena polo`ba, go ru{ela nivnoto dostoinstvo<br />
i dostoinstvoto na dr`avata, poradi {to tie akti ne bile vo soglasnost<br />
so ~l. 1, 10 i 11 od Ustavot.<br />
Sudot utvrdi deka so inicijativata, vsu{nost, se osporuva sodr-<br />
`inata na me|unarodnite dogovori (sklu~eni pome|u dr`avite ~lenki<br />
na Severnoatlantskiot dogovor, od edna strana, i dr`avite u~esni~ki<br />
vo Partnerstvoto za mir od druga strana, kako i pome|u samite dr`avi<br />
~lenki na Severnoatlantskiot dogovor).<br />
So ogled na toa {to spored ~l. 110 od Ustavot, <strong>Ustavn</strong>iot sud na<br />
Republika Makedonija odlu~uva za soglasnosta na sodr`inata na zakonite<br />
so Ustavot i za soglasnosta na sodr`inata na drugite propisi so<br />
Ustavot i so zakonite, kako i za drugi taksativno navedeni pra{awa,<br />
no ne i za sodr`inata na me|unarodnite dogovori, Sudot utvrdi deka<br />
inicijativata e nadvor od delokrugot na <strong>Ustavn</strong>iot sud, pa poradi toa,<br />
soglasno ~l. 28 st. 1 al. 1 od Delovnikot, inicijativata ja otfrli<br />
poradi nenadle`nost.<br />
8. So Odluka 140/2001 od 4 dekemvri 2002 Sudot go ukina Zakonot<br />
za ratifikacija na Bilateralniot dogovor me|u Republika Makedonija<br />
i Republika Grcija za izgradba i upravuvawe so naftovod ("SV<br />
RM," br. 62/1999).<br />
Pred da se vpu{ti vo odlu~uvawe, pred Sudot kako sporni se postavija<br />
pra{awata za mo`nostite i granicite na ispituvawe na Zakonot<br />
za ratifikacija na Bilaterlaniot dogovor, sklu~en me|u Republika<br />
Makedonija i Republika Grcija, za izgradba i upravuvawe so naftovodot.<br />
684
Imeno, se postavi pra{aweto dali Sudot mo`e da interevenira<br />
koga vo me|unaroden dogovor se vnesuvaat normi {to se disharmoni~ni<br />
so Ustavot na Republika Makedonija, a dokolku se utvrdi deka postoi<br />
takva disharmonija, Sudot bi mo`el da ja otstrani samo preku ukinuvawe<br />
na Zakonot za ratifikacija, so {to ne bi se povredil principot<br />
na integritetot na dogovorot.<br />
Kako prethodno, pred Sudot se postavi i pra{aweto za kvalifikacijata<br />
na dogovorot. Imeno, stanuva zbor za dogovor sklu~en me|u<br />
Vladata na Republika Makedonija i Agencijata za privatizacija, od<br />
edna strana, i ELPET S.A. i Meton Esap S.A. od Grcija, od druga strana,<br />
pri {to, imaj}i go predvid predmetot na dogovorot i strankite me|u<br />
koi e sklu~en spored Sudot bi mo`elo da se zaklu~i deka stanuva zbor<br />
za trgovski dogovor. Ova dotolku pove}e {to vo nego se ureduvaat pra-<br />
{awa vo vrska so zaedni~ki vlo`uvawa vo izgradba na Rafinerijata.<br />
Vo odnos na sodr`inata na Dogovorot, Sudot oceni deka toj e<br />
specifi~en vo smisla {to sodr`i kontraktuelen del (zaedni~kite<br />
vlo`uvawa) i legislativen del so koj se ureduvaat privilegiite i pogodnostite<br />
na stranskiot investitor koi, vo princip, treba da bidat<br />
utvrdeni so zakon.<br />
Spored Sudot, za odble`uvawe e i faktot {to zna~aen del od<br />
dogovorot ima legislativna priroda.<br />
Vtoroto pra{awe, {to vo ovoj kontekst se otvara, e vrskata<br />
me|u Investicioniot i Bilateralniot dogovor.<br />
Imeno, vo Investiciskiot dogovor vo ~lenot 26 to~ka a) e izrazena<br />
soglasnost od strana na Vladata na Republika Makedonija deka<br />
uslov za izvr{uvaweto na obvrskite od Bilateralniot dogovor e prethodnoto<br />
sklu~uvawe na Investiciskiot dogovor, koj }e bide inkorporiran,<br />
po pat na referenca vo Bilateralniot dogovor.<br />
Spored Sudot kako sporno se postavi i pra{aweto dali u~esnicite<br />
vo dogovorot (dogovornite strani) so Investcioniot dogovor vsu-<br />
{nost ne utvrduvaat partikularen re`im koj mo`e da se utvrdi samo<br />
so zakon, a ne so dogovor.<br />
Vo slu~ajov, spored Sudot, namerata na u~esnicite vo Investiciskiot<br />
dogovor, bila ovoj partikularen dogovor da se legificira<br />
preku negovo inkorporirawe vo Bilateralniot dogovor.<br />
Imaj}i go predvid iznesenoto, vo ovoj kontekst, pred Sudot,<br />
kako mo`no sporno se postavi i pra{aweto za kvalifikacijata na dogovorot<br />
vo smisla {to dokolku Investiciskiot dogovor go smeta kako<br />
sostaven del na Bilateralniot dogovor, vakvata kvalifikacija bi<br />
pridonela intervencijata na Sudot da se naso~i kon ocenuvawe na<br />
ustavnosta na Zakonot za ratifikacija na Bilateralniot dogovor za<br />
izgradba i upravuvawe so naftovodot.<br />
Pritoa, Sudot izrazi stav spored koj imaj}i gi predvid ustavnite<br />
odredbi, odnosno odredbata od ~lenot 108 koja e generalna opredelba<br />
za nadle`nosta na Sudot i ~lenot 110 spored koj <strong>Ustavn</strong>iot sud,<br />
685
me|u drugoto, odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot i koj e<br />
vsu{nost operacionalizacija na prethodnata odredba, Sudot oceni<br />
deka Ustavot mu dava mo`nost da ja ispituva i formalnata i materijalnata<br />
strana na Zakonot za ratifikacija na Bilateralniot dogovor,<br />
sklu~en me|u Republika Makedonija i Republika Grcija za izgradba i<br />
upravuvawe so nafotovodot. Imeno, me|unarodnite dogovori, so aktot<br />
na ratifikacija, stanuvaat del od pravniot poredok na Republika Makedonija<br />
i kako takvi, imaat status nad zakonite no, moraat da bidat vo<br />
soglasnost so Ustavot na Republika Makedonija. Imaj}i predvid deka<br />
Dogovorot za kupuvawe na akcii i koncesija, odnosno Investiciskiot<br />
dogovor, preku referenca e vgraden vo Bilateralniot dogovor, toj vsu-<br />
{nost pretstavuva negov sostaven del i kako takov treba da bide vo<br />
soglasnost so Ustavot na Republika Makedonija.<br />
Zaslu`uva vnimanie odredbata od ~lenot 5 od Investiciskiot<br />
dogovor vo koja se utvrduva pravo na ekskluzivitet na "OKTA" vo pogled<br />
na snabduvaweto so nafteni derivati, taka {to na strate{kiot<br />
investitor mu se obezbeduva ekskluzivno pravo na sorabotka vo ramkite<br />
na teritorijata so Dr`avata, neposredno preku kompanijata, Sopstvenikot<br />
na naftovodot ili drugi povrzani entiteti, vo pogled na rafiniraweto<br />
na surova nafta i snabduvaweto na teritorijata preku naftovod<br />
so istata.<br />
^lenot 8 od Investiciskiot dogovor, isto taka, sodr`i garancija<br />
deka carinite {to se propi{ani i se primenuvaat na uvozot na<br />
Kompanijata na surova nafta nema da nadminat procent od 1% od vrednosta<br />
na takviot uvoz, so toa {to dokolku carinite na uvozot na oddelni<br />
derivati ne mo`at da bidat pomali od 20 procenti (20%) od vrednosta<br />
na takviot uvoz, dr`avata se obvrzuva da propi{e takvi i drugi<br />
danoci ili dopolnitelni obvrski vrz tie drugi uvoznici, so {to se<br />
obezbeduva ekvivalentna ekonomska za{tita vo polza na Kompanijata.<br />
Vo odnos na uvozot na surovini, oprema i sl. ~lenot 18 od Dogovorot<br />
sodr`i garancija, bez obvrska da sledi bilo koja doma{na procedura,<br />
kompanijata i Sopstvenikot na naftovodot slobodno da gi uvezuvaat<br />
spomenatite stoki i materijali oslobodeni od carina, drugi dava~ki,<br />
odnosno druga dodadena vrednost.<br />
Obvrskite na prodava~ot vo pogled na naftovodot se regulirani<br />
vo ~l. 22 od Dogovorot, vo smisla {to na strate{kiot investitor<br />
mu se garantira: za{tita na stranskite investcii; za{tita od primenata<br />
na eventualno novata pravna regulativa {to bi imala nepovolni<br />
posledici vrz nego i negovite materijalni dobra; celosno osloboduvawe<br />
od danok na celiot i sekoj prihod ostvaren na Teritorijata za period<br />
od pet godini i sl.<br />
So ~lenot 23 od Dogovorot, prodava~ot garantira deka Kompanijata<br />
ima pravo i obvrska, vo slu~aj na postoewe na dr`avni rezervi,<br />
istite da gi ~uva i upravuva so niv vo ime na dr`avata, so toa {to site<br />
tro{oci vo vrska so toa }e bidat naplateni od dr`avata.<br />
686
^lenot 24 od Dogovorot go regulira pra{aweto vo vrska so obvrskata<br />
na strate{kiot investitor da ja ostvari investicijata vo pogled<br />
na Rafinerijata i Naftovodot na na~in kako {to se dogovorile<br />
prethodno.<br />
Imaj}i go predvid iznesenoto, Sudot oceni deka Dogovorot sodr`i<br />
mno`estvo privilegii i povlastici za strate{kiot investitor<br />
vo odnos na drugite pravni subjekti vo dr`avata.<br />
Pri odlu~uvaweto, Sudot se rakovode{e od odredbata od ~l. 5<br />
st. 2 od Ustavot na Republika Makedonija koja obezbeduva ednakva pravna<br />
polo`ba na site subjekti na pazarot i prezema merki protiv monopolskata<br />
polo`ba i monopolskoto odnesuvawe na pazarot.<br />
Imaj}i gi predvid odredbite od ~l. 5, 8, 18, 22, 23 i 24 od Dogovorot,<br />
sodr`at mno`estvo privilegii i povlastuci, za strate{kiot<br />
investitor i koi {to so ratifikuvaweto na dogovorot bea ozakoneti,<br />
Sudot oceni deka vsu{nost se povreduva ustavnoto na~elo za ednakvata<br />
pravna polo`ba na site subjekti na pazarot i se vospostavuva partikularen<br />
re`im vo polza na strate{kiot investitor.<br />
Vo toj kontekst, Sudot ja ima{e predvid i odredbata od ~l. 8 st.<br />
1 al. 3 od Ustavot spored koja edna od temelnite vrednosti na ustavniot<br />
poredok na Republika Makedonija e vladeewe na pravoto, pa oceni<br />
deka so Dogovorot e povredeno i ova ustavno na~elo.<br />
Sudot ja ima{e predvid i odredbata od ~lenot 33 od Ustavot<br />
spored koja sekoj e dol`en da pla}a danok i drugi javni dava~ki i da<br />
u~estvuva vo namiruvaweto na javnite rashodi na na~in utvrden so zakon,<br />
pa so ogled na toa {to vo konkretniov slu~aj, na strate{kiot investitor<br />
mu se priznava pravo na osloboduvawe od plaæawe danok i drugi<br />
javni dava~ki, odnosno se dezavuiraat ovie ustavni odredbi, oceni<br />
deka Zakonot za ratifikacija, ~ij sostaven del e ovoj dogovor, e nesoglasen<br />
so Ustavot na Republika Makedonija.<br />
Imaj}i ja predvid odredbata od ~l. 52 od Ustavot spored koj zakonite<br />
i drugite propisi se objavuvaat pred da vlezat vo sila, a so<br />
ogled na toa deka Investicioniot dogovor, kako sostaven del na Zakonot<br />
za ratifikacija ne e objaven, Sudot oceni deka so toa e prekr{ena<br />
i ovaa ustavna obvrska, odnosno deka e povreden navedeniot ~len od<br />
Ustavot.<br />
9. <strong>Ustavn</strong>iot sud so Re{enie 150/2002 od 13. 07. 2005 godina, 1 0 ja<br />
otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta<br />
na ~l. 5, 6, 7 i 8 od Spogodbata me|u Vladata na Republika Makedonija<br />
i Vladata na Republika Albanija za sorabotka vo oblasta na<br />
obrazovanieto i naukata ("SV RM," 12/2002) i ~l. 7, 8, 9, 10 i 11 od<br />
Spogodbata me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na Republika<br />
Bugarija za zaemno priznavawe na dokumentite za obrazovanie i<br />
za nau~ni stepeni ("SV RM," 12/2002).<br />
Vo inicijativata na Univerzitetot "Sv. Kiril i Metodij" od<br />
Skopje se naveduva deka spored osporenite odredbi, diplomite izdade-<br />
687
ni od dvete zemji potpisni~ki na Spogodbata, za zavr{eni diplomski,<br />
poslediplomski i doktorski studii, se priznavale vo Republika Makedonija<br />
po avtomatizam, {to vo praktikata zna~elo donesuvawe na re-<br />
{enie za nivno priznavawe od strana na ministerot nadle`en za rabotite<br />
na visokoto obrazovanie bez pritoa da bide sprovedena postapka<br />
za utvrduvawe na ispolnetosta na uslovite za priznavaweto na diplomite<br />
od sru~ni i kompetentni lica, a toa bile stru~nite komisii na<br />
soodvetnite visokoobrazovni ustanovi vo Republika Makedonija, so<br />
{to na direkten na~in se povreduvala ustavnata odredba od ~l. 58 st. 2<br />
od Ustavot (principot na stru~nost i kompetentnost vo odlu~uvaweto),<br />
od pri~ini {to ministerot nadle`en za rabotite na visokoto<br />
obrazovanie ne bil stru~no i kompetentno lice da odlu~uva za priznavawe<br />
na ovie diplomi.<br />
Spored podnositelot na inicijativata, priznavaweto na diplomite<br />
gi doveduvalo vo neednakva polo`ba gra|anite, koi zavr{ile dodiplomski,<br />
poslediplomski i doktorski studii vo drugi zemji, taka<br />
{to priznavaweto na nivnite diplomi se vr{elo spored Zakonot za<br />
visokoto obrazovanie (~l. 165-180 od Zakonot), spored koj e utvrdeno<br />
deka na soodvetnite fakulteti, na barawe na ministerot nadle`en za<br />
rabotite na visokoto obrazovanie, se formiraat stru~ni komisii koi<br />
vo sprovedena postapka vrz principot na stru~nost i kompetentnost<br />
utvrduvaat dali se ispolneti uslovite za priznavaweto, taka {to neretko<br />
priznavaweto mo`elo da bide usloveno so polagawe dopolnitelni<br />
ispiti ili pak da se izvr{i samo delumno priznavawe. Vo praktikata,<br />
stru~nite komisii na visokoobrazovnite ustanovi, ja ocenuvale<br />
kompatibilnosta na studiskite i predmetnite programi, vremetraeweto<br />
na izu~uvaweto na sekoj nastaven predmet, sistemot na ocenuvawe i<br />
drugi su{testveni elementi utvrdeni so navedenite odredbi od Zakonot<br />
za visokoto obrazovanie, {to ne bilo slu~aj pri priznavaweto na<br />
diplomite vrz osnova na osporenite spogodbi, {to doveduvalo do nivno<br />
priznavawe i vo slu~aj koga ne bile ispolneti navedenite uslovi,<br />
so {to na direkten na~in gra|anite se doveduvale vo neednakva polo`ba.<br />
Istovremeno osporenite odredbi bile nejasni, nekonzistentni<br />
i protivre~ni so drugite odredbi od spogodbite. Taka, osporenite<br />
odredbi od Spogodbata so Republika Bugarija bile protivre~ni na<br />
odredbite od ~l. 1, 2 i 3 so koi bilo utvrdeno deka zaemnoto priznavawe<br />
se vr{i soodvetno so postoe~kite zakoni vo dvete zemji, odnosno<br />
vo soglasnost so barawata na postoe~koto zakonodavstvo na dvete zemji<br />
i deka zaemnoto priznavawe mo`elo da ne bide izvr{eno, ako se<br />
utvrdat su{tinski razliki me|u nivnata sodr`ina i postoe~kite barawa<br />
za steknuvawe obrazovni i nau~ni stepeni vo soodvetnata strana.<br />
Vo praktikata ovie odredbi voop{to ne se primenuvale, ministerot<br />
nadle`en za rabotite na visokoto obrazovanie direktno gi primenuval<br />
osporenite odredbi, {to doveduvalo do pravna nesigurnost i pov-<br />
688
eda na temelnata vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija<br />
- vladeeweto na pravoto.<br />
Osporenite odredbi od dvete spogodbi, ne bile vo soglasnost so<br />
~l. 8 st. 1 al. 3 ~l. 9 st. 2 i ~l. 58 st. 2 od Ustavot.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka, vsu{nost, so inicijativata se<br />
osporuvaat konkretni odredbi od navedenite me|unarodni spogodbi.<br />
Spored osporeniot ~l. 5 od Spogodbata me|u Vladata na Republika<br />
Makedonija i Vladata na Republika Albanija za sorabotka vo<br />
oblasta na obrazovanieto i naukata diplomata za zavr{eno visoko<br />
profesionalno obrazovanie izdadena od albanski visokoobrazovni<br />
institucii i diplomi izdadeni za zavr{eno visoko profesionalno<br />
obrazovanie izdadeni od makedonskite visokoobrazovni institucii so<br />
isto vremetraewe na studiite se ekvivalentni i se priznavaat za vrabotuvawe<br />
vo dvete zemji vo soglasnost so specijalnosta (profesijata) i<br />
kvalifikacijata, zavedena vo dokumentacijata. U~enicite imaat pravo<br />
da studiraat vo dvete zemji, vo soglasnost so zakonite i regulativite<br />
na dvete zemji.<br />
Vo soglasnost so ~l. 6 od Spogodbata, diplomite za zavr{eno ne<br />
pomalku od ~etirigodi{no univerzitetsko obrazovanie, izdadena od<br />
albanski i makedonski visokoobrazovni institucii se priznaeni za<br />
ekvivalentni na teritorijata na dvete zemji za prodol`uvawe na studiite<br />
na postdiplomski stepeni, kako i za vrabotuvawe vo soglasnost so<br />
specijalnosta i kvalifikaciite zavedeni vo istata.<br />
So ~l. 7 od Spogodbata se ureduva deka diplomite na visokite<br />
postdiplomski studii izdadeni od albanski visokoobrazovni institucii<br />
(na albanski jazik Diploma e Studimeve te thelluara pas Universitare)<br />
i diplomite na magistrite vo Republika Makedonija (na makedonski<br />
jazik - magister na nauki) izdadeni od makedonski visokoobrazovni<br />
institucii se prifaæaat vo dvete zemji i obezbeduvaat pravo za prodol`uvawe<br />
na studiite za steknuvawe na stepenot doktor na nauki i<br />
vrabotuvawe vo dvete zemji vo soglasnost so specijalnosta i kvalifikaciite<br />
zavedeni vo istata.<br />
Spored ~l. 8 od Spogodbata, diplomata za doktor na nauki na<br />
makedonskata strana i istata na albanskata strana izdadeni od soodvetnite<br />
zemji se prifateni i se smetaat za ekvivalentni i na nositelite<br />
im se dava pravo da izvr{uvaat profesionalni dejnosti vo dvete zemji<br />
vo soglasnost so nau~niot stepen.<br />
Spored osporeniot ~l. 7 od Spogodbata me|u Vladata na Republika<br />
Makedonija i Vladata na Republika Bugarija za zaemno priznavawe<br />
na dokumentite za obrazovanie i za nau~ni stepeni, diplomi za<br />
visoko obrazovanie na obrazovno kvalifikacionen stepen "specijalist<br />
po ...", izdadeni vo Republika Makedonija i vo Republika Bugarija,<br />
za ednakvi ili srodni specijalnosti, se priznavaat zaemno.<br />
So ~l. 8 od Spogodbata se ureduva deka diplomi za visoko obrazovanie<br />
na obrazovno-kvalifikacionen stepen "diplomiran ___" izda-<br />
689
deni od visokoobrazovnite ustanovi vo Republika Makedonija i diplomi<br />
za visoko obrazovanie na obrazovno-kvalifikacionen stepen<br />
"bakalavar," izdadeni od visokite u~ili{ta vo Republika Bugarija, za<br />
ednakvi ili srodni specijalnosti, se priznavaat zaemno.<br />
Soglasno ~l. 9 od Spogodbata, diplomi za visoko obrazovanie<br />
na obrazovno-kvalifikacionen stepen "magister", izdadeni od visokoobrazovnite<br />
ustanovi vo Republika Makedonija i diplomi za visoko<br />
obrazovanie na obrazovno-kvalifikacionen stepen "magister", izdadeni<br />
od visokite u~ili{ta vo Republika Bugarija, po ednakvi ili srodni<br />
specijalnosti, se priznavaat zaemno.<br />
Spored ~l. 10 od Spogodbata, diplomi za obrazoven i nau~en<br />
stepen "doktor na naukite", izdadeni vo Republika Makedonija i diplomi<br />
za obrazoven i nau~en stepen "doktor", izdadeni vo Republika<br />
Bugarija, se priznavaat zaemno.<br />
Soglasno ~l. 11 od Spogodbata, dokumenti, izdadeni od visokoobrazovnite<br />
ustanovi po obukata za podignuvawe na kvalifikacijata,<br />
se priznavaat na teritoriite na dvete Strani, no ne se osnova za steknuvawe<br />
na obrazovno kvalifikacionen stepen ili specijalnost.<br />
Spored ~l. 110 al. 1 i 2 od Ustavot, <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika<br />
Makedonija odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot i za soglasnosta<br />
na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot i so<br />
zakonite.<br />
Soglasno ~l. 28 al. 1 od Delovnikot na <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika<br />
Makedonija, <strong>Ustavn</strong>iot sud }e ja otfrli inicijativata ako ne e<br />
nadle`en da odlu~uva za baraweto.<br />
So ogled na toa {to <strong>Ustavn</strong>iot sud ne e nadle`en da ja ocenuva<br />
ustavnosta na sodr`inata na me|unarodnite dogovori, Sudot odlu~i da<br />
ja otfrli inicijativata.<br />
Spored Sudot ocenata za soglasnosta na me|unarodnite dogovori<br />
so Ustavot ja vr{i Sobranieto na Republika Makedonija vo postapkata<br />
na ratifikacija na me|unarodniot dogovor, koj po negovoto ratifikuvawe<br />
stanuva del od vnatre{niot praven poredok, a so toa i direktno<br />
izvr{liv.<br />
10. <strong>Ustavn</strong>ot sud so Re{enie U. br. 128/2004 od 13. 07. 2005 godina,<br />
ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe na<br />
ustavnosta na Zakonot za ratifikacija na Dogovorot na Vladata na<br />
Makedonija i Vladata na Soedinetite Amerikanski Dr`avi koj se<br />
odnesuva na predavaweto na lica na Me|unarodniot krivi~en sud ("SV<br />
RM," 70/2003).<br />
So inicijativa na Helsin{kiot komitet za ~ovekovi prava na<br />
Republika Makedonija, se bara{e <strong>Ustavn</strong>iot sud da povede postapka za<br />
ocenuvawe na ustavnosta na Zakonot za ratifikacija na Dogovorot<br />
me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na Soedinetite Amerikanski<br />
Dr`avi koj se odnesuva na predavaweto na lica na Me|unarodniot<br />
krivi~en sud, so osporuvawe na sodr`inata na Dogovorot, od<br />
690
slednive aspekti: a) Dogovorot go menuval Rimskiot statut vo odnos na<br />
~l. 17, 18 i 19. Imeno, Republika Makedonija go ratifikuvala Rimskiot<br />
statut na Me|unarodniot krivi~en sud so Zakon objaven vo "SV<br />
RM," 12/2002, koj so navedenite odredbi go reguliral primatot na progonot<br />
od strana na konkretna dr`ava ~ij dr`avjanin bil osomni~en i<br />
pravoto na Me|unarodniot krivi~en sud da proveruva dali edna odredena<br />
dr`ava sovesno go sproveduvala toj progon spored proceduri<br />
soglasno Rimskiot statut. Ako pome|u konkretnata dr`ava i obvinitelot<br />
na Me|unarodniot krivi~en sud postoela razlika vo viduvawata,<br />
odlu~uval Me|unarodniot krivi~en sud vo dvostepena postapka, {to<br />
zna~i ovoj sud e instanca {to go ima "posledniot zbor." Ottuka Republika<br />
Makedonija bila obvrzana da go sproveduva progonot soglasno<br />
Rimskiot statut.<br />
Me|utoa, so osporeniot dogovor se odzemala navedenata ingerencija<br />
na Me|unarodniot krivi~en sud (da odlu~uva za progonot), vo<br />
site onie slu~ai koga bez dobiena soglasnost od Vladata na Soedinetite<br />
Amerikanski Dr`avi, Republika Makedonija nema da mo`e da<br />
predade ili prenese lice od Soedinetite Amerikanski Dr`avi koe e<br />
prisutno na teritorijata na Republika Makedonija, na Me|unarodniot<br />
krivi~en sud ili na treta dr`ava. Spored navodite vo inicijativata,<br />
osporeniot dogovor go menuval Rimskiot statut na Me|unarodniot<br />
krivi~en sud, a so toa se povreduvala odredbata od ~l. 118 od Ustavot<br />
na Republika Makedonija, koja se odnesuvala na zabranata za menuvawe<br />
na ve}e ratifikuvani me|unarodni dogovori so drug zakon. Voedno,<br />
osporeniot dogovor bil sprotiven i na ~l. 98 st. 4 od Ustavot, spored<br />
koj se zabraneti vonredni sudovi. Imeno, so Dogovorot bilo predvideno<br />
soglasnost da dade Vladata na Soedinetite Amerikanski Dr`avi,<br />
a so toa taa se pojavuvala vo svojstvo na "vonreden sud".<br />
b) Rimskiot statut so ~l. 90 predvidel kako trebalo da se postapuva<br />
vo uslovi na konkurentni barawa, pri {to ako konkurentno na<br />
baraweto na Me|unarodniot krivi~en sud bilo barawe od zemja - ne-<br />
~lenka na Rimskiot statut (SAD ne e ~lenka), Republika Makedonija<br />
bila dol`na da go ima predvid interesot na `rtvata na zlodeloto so<br />
koe se tovarel opredelen osomni~en dr`avjanin na Soedinetite Amerikanski<br />
Dr`avi koj e na teritorija na Republika Makedonija. Me|utoa,<br />
so primenata na osporeniot dogovor, Republika Makedonija ne mo-<br />
`ela da izvr`i ispituvawe na slu~ajot od aspekt na dr`avata ~ii<br />
dr`avjani se `rtvi, a irelevantno bilo i da go napravi toa bidej}i<br />
odlu~uvala Vladata na Soedinetite Amerikanski Dr`avi. Spored<br />
inicijativata na ovoj na~in so Dogovorot se povreduvale pravata na<br />
`rtvite poradi {to Dogovorot bil vo sprotivnost so ~l. 29 st. 1 od<br />
Ustavot, so koj na strancite vo Republika Makedonija im se garantirale<br />
slobodi i prava pod uslovi utvrdeni so zakon i me|unarodni dogovori.<br />
691
v) Vo inicijativata se naveduva deka osporeniot dogovor, pokraj<br />
prekr{uvaweto na navedenite odredbi od Ustavot, ja prekr{uval i<br />
odredbata od ~l. 8 st. 1 al. 11 spored koja vo temelnite vrednosti na<br />
ustavniot poredok na Republika Makedonija se po~ituvaweto na<br />
op{to prifatenite normi na me|unarodnoto pravo. Imeno, celokupniot<br />
Dogovor staval rezerva na ~l. 17 i 90 od Rimskiot statut, {to zna~i<br />
nemo`nost da se realizira ekstradicija na osomni~eno lice, odnosno<br />
negovo li{uvawe od sloboda ako toa lice e dr`avjanin na Soedinetite<br />
Amerikanski Dr`avi za kogo Vladata na Soedinetite Amerikanski<br />
Dr`avi ne dala soglasnost. Me|utoa, ~l. 120 od Rimskiot statut zabranuval<br />
kakva i da e rezerva na koj i da e negov ~len. Ottuka, osporeniot<br />
dogovor spored navodite vo inicijativata bil sprotiven na ~l. 120 od<br />
Rimskiot statut, a so toa i na ~l. 8 st. 1 al. 11 od Ustavot na Republika<br />
Makedonija.<br />
g) Spored inicijativata, vo temelnite vrednosti na ustavniot<br />
poredok na Republika Makedonija, spored ~l. 8 al. 1 od Ustavot, se<br />
opredeleni osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot priznati<br />
vo me|unarodnoto pravo i utvrdeni so Ustavot. Me|utoa, so prifa}aweto<br />
na odredbite od osporeniot dogovor spored koi licata od Soedinetite<br />
Amerikanski Dr`avi koi se prisutni na teritorijata na<br />
Republika Makedonija, bez izrazena soglasnost na Vladata na Soedinetite<br />
Amerikanski Dr`avi, nema da bidat predadeni ili na koj bilo<br />
na~in preneseni na Me|unarodniot krivi~en sud, nitu predadeni ili<br />
na koj bilo na~in preneseni na drug entitet ili treta zemja, ili proterani<br />
vo treta zemja, zaradi nivno predavawe na Me|unarodniot krivi-<br />
~en sud, kako krajna konsekvenca proizleguvalo deka se vr{i diskriminacija<br />
na makedonskite gra|ani {to eventualno bi bile `rtvi, no i<br />
na onie {to bi se na{le vo uloga na storiteli. Makedonskite gra|ani<br />
bile postaveni vo ponepovolna polo`ba od pripadnicite na drugi<br />
dr`avi, kako vo konkretnava situacija na Soedinetite Amerikanski<br />
Dr`avi, bidej}i za makedonskite dr`avjani ne bila predvidena recipro~na<br />
politi~ka instanca.<br />
Vo inicijativata se naveduva deka so osporeniot dogovor se<br />
predviduvalo za amerikanskite dr`avjani politi~ka instanca da bide<br />
nivnata Vlada, koja nemala obvrska da ja ceni "vinata" na svoite dr`avjani<br />
vo pravna procedura, tuku mo`e da upotrebi "politi~ki pri~ini."<br />
Stavaj}i go svojot gra|anin vo pote{ka situacija od amerikanskiot,<br />
zakonodavnoto telo na Republika Makedonija vr{elo ograni~uvawe<br />
ne samo na svojot - dr`avniot suverenitet, tuku go ograni~uval<br />
suverenitetot i na samite gra|ani sprotivno na ~l. 2 od Ustavot, spored<br />
koj suverenitetot proizleguva od gra|anite i im pripa|a na gra|anite.<br />
Poradi navedenite pri~ini so inicijativata se predlaga Sudot<br />
da donese odluka za poni{tuvawe na Zakonot za ratifikacija na Dogovorot<br />
me|u Vladata na Makedonija i Vladata na Soedinetite Amerika-<br />
692
nski Dr`avi koj se odnesuva na predavaweto na lica na Me|unarodniot<br />
krivi~en sud.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka Zakonot za ratifikacija na Dogovorot<br />
me|u Vladata na Makedonija i Vladata na Soedinetite Amerikanski<br />
Dr`avi koj se odnesuva na predavaweto na lica na Me|unarodniot<br />
krivi~en sud ("SV RM," 70/2003), vo ~l. 1 predvidel deka se ratifikuva<br />
ovoj Dogovor, potpi{an na 30. 06. 2003, a vo ~l. 2 od Zakonot e<br />
opredeleno deka Dogovorot koj e potpi{an vo original na makedonski<br />
i na angliski jazik glasel kako {to e citiran Dogovorot vo celost vo<br />
ovoj ~len od Zakonot.<br />
Soglasno ~l. 110 od Ustavot na Republika Makedonija, <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud e nadle`en da odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot<br />
i za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so<br />
Ustavot i so zakonite, kako i za drugi pra{awa utvrdeni vo Ustavot,<br />
no ne i za me|usebnata soglasnost na zakonite i me|usebnata soglasnost<br />
na drugite propisi od ist rang vo hierarhijata na pravnite akti.<br />
Spored ~l. 28 al. 1 od Delovnikot na <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika<br />
Makedonija, <strong>Ustavn</strong>iot sud }e ja otfrli inicijativata ako ne e<br />
nadle`en da odlu~uva za baraweto.<br />
Poa|aj}i od navodite vo inicijativata so koi preku ocenuvawe<br />
na me|usebnata soglasnost na dva zakoni za ratifikacija na me|unarodni<br />
dogovori koi se del od vnatre{niot poredok na Republika Makedonija<br />
se osporuva ustavnosta na eden od niv, odnosno se osporuva ustavnosta<br />
na Zakonot za ratifikacija na Dogovorot me|u Vladata na Makedonija<br />
i Vladata na Soedinetite Amerikanski Dr`avi koj se odnesuva<br />
na predavaweto na lica na Me|unarodniot krivi~en sud, a imaj}i gi<br />
predvid iznesenite ustavni i delovni~ki odredbi, Sudot utvrdi deka<br />
ne e nadle`en da ja ocenuva me|usebnata soglasnost na zakonite i vrz<br />
osnova na toa da odlu~uva za ustavnosta na osporeniot Zakon.<br />
693
G l a v a IV<br />
TOLKUVAWE<br />
I. POIM NA TOLKUVAWETO<br />
1. Poim. Tolkuvaweto (interpretatio, egzegeza) pretstavuva kreativno<br />
mislovna operacija so koja se utvrduva vistinskata smisla i zna-<br />
~ewe na pravnite normi toga{ koga ne e dovolno jasna nivnata sodr`ina.<br />
So tolkuvaweto im se dava vistinskata smisla na normite t.e. se<br />
utvrduva sodr`inata, celite i intenciite na pravoto zaradi opredeluvawe<br />
na podra~jeto na negovata primena.<br />
Tolkuvaweto pretstavuva utvrduvawe na to~noto (vistinskoto)<br />
zna~ewe (smislata) na pravnite normi, na pravoto. 432 Toa e sostaven<br />
del na procesot na soznavaweto na pravnata norma, i toa eden od najva`nite<br />
(ako ne i najva`en) del na toj proces. Bez procesot na soznavaweto<br />
na normata, nema nitu primena na normata, odnosno mo`nost za<br />
nejzino deluvawe, ottamu {to normata e pravilo na povedenie koe e<br />
upateno kon ~ovekovata svest i volja. Zna~i, za deluvawe na pravnata<br />
norma potrebno e subjektot na ~ie povedenie taa se odnesuva najprvin<br />
da ja soznae. Duri otkako }e ja soznae so nea }e ja motivira svojata volja<br />
za postapuvawe soglasno so normata ili kon nejzinot kr{ewe. Nesoznaenata<br />
norma nikako ne deluva na subjektot. Normata, pak, pravilo e<br />
soznaena duri otkako pravilno, to~no e protolkuvana. Su{tinata na<br />
pravnata norma od ova gledi{te e vo nejzinoto zna~ewe. Ako normata<br />
neto~no se protolkuva, toa vsu{nost zna~i deka ne se primenuva taa<br />
norma, tuku nekoja sosema poinakva od nea. Taka, makar i nevolno, doa|a<br />
do kr{ewe na pravoto. 433<br />
2. Potrebata za tolkuvawe proizleguva ottamu {to tekstot na<br />
oddelni odredbi od ustavot, zakonot ili drugi propisi ponekoga{<br />
mo`e razli~no da se sfati poradi:<br />
- dinami~kite promeni vo site sferi od `ivotot (nitu ustavot/zakonot<br />
kako akti so potrajno zna~ewe ne mo`at sekoga{ adekvatno<br />
da gi odrazat evolutivnite promeni vo ekonomskata, socijalnata,<br />
politi~kata sfera vo op{testvoto).<br />
432<br />
Vistinskoto zna~ewe mo`e da se odredi kako ona zna~ewe na pravnata<br />
norma koe obezbeduva ispravno i najcelosno mo`no vr{ewe na onaa uloga<br />
koja taa norma, odnosno pravoto voop{to go ima vo op{testvoto. Luki}, R.<br />
Uvod u pravo, drugo izmenjeno izdanje, Slu`beni list SRJ, Beograd, 1993, str. 296.<br />
433<br />
Luki}, R. op. cit. str. 280-281.<br />
695
- nesovr{enosta na jazikot i ottamu upotrebata na neadekvatni<br />
izrazi, izrazi so ambivalentno zna~ewe ili izrazi so pove}e<br />
zna~ewa.<br />
- neopredelenosta na oddelni poimi (na primer: pravednost,<br />
gra|anski slobodi i prava) ili visokiot stepen na nivnata voop{-<br />
tenost (apstraktnata forma na pravnite propisi).<br />
Sekoj praven spor sekoga{ e i spor okolku to~nosta na tolkuvaweto.<br />
Ottamu, dejstvieto na tolkuvaweto, vsu{nost, e sostaven del na<br />
primenuvawe na pravoto.<br />
Dokolku ne se obezbedi to~nost na sudskoto tolkuvawe, bi se<br />
dobile pogre{ni tolkuvawa. Dokolku ne se obezbedi edinstvenost na<br />
tolkuvaweto (bez ogled dali se tie to~ni ili ne) se kr{i ednakvosta<br />
na gra|anite i pravnata sigurnost. Podobro e i neto~no a edinstveno<br />
tolkuvawe, odo{to needinstveno tolkuvawe vo koe ima i to~nost. 434<br />
3. Granicite na tolkuvaweto se opredeleni od principot na<br />
ustavnosta i zakonitosta i se vo funkcija na nivnoto zacvrstuvawe.<br />
4. Podelba na tolkuvaweto. Tolkuvaweto vo osnova se deli na<br />
tolkuvawe vo potesna smisla - tolkuvawe na postojni pravni normi, i<br />
tolkuvawe vo po{iroka smisla - tolkuvawe na nepostoe~ka pravna<br />
norma: popolnuvawe na pravna praznina.<br />
II. VIDOVI TOLKUVAWE<br />
1. TOLKUVAWE SPORED SUBJEKTOT<br />
Spored subjektot, odnosno organot koj go vr{i tolkuvaweto, se<br />
razlikuva: avtenti~no, sudsko i doktrinarno tolkuvawe.<br />
1. Avtenti~noto tolkuvawe go vr{i organot koj go donel zakonot.<br />
So ogled na toa {to ova tolkuvawe e zadol`itelno za organite,<br />
kako {to, vpro~em e i samiot zakon, istoto se narekuva i zakonsko ili<br />
zadol`itelno tolkuvawe. Vo takov slu~aj interpretiraniot zakon ne<br />
pretstavuva nov tekst na zakonot, tuku samo negovo objasnuvawe. Soglasno<br />
toa, se smeta deka zakonot va`i ex tunk (od toga{) {to zna~i od<br />
momentot koga e izdadena normata koja se tolkuva, a ne ex nunk (od sega)<br />
- od momentot koga e dadeno tolkuvaweto. Avtenti~noto tolkuvawe se<br />
odnesuva samo na zakonite (ne i na Ustavot) i se objavuva kako i zakonot.<br />
Poseben vid avtenti~no tolkuvawe pretstavuva koga pri negovoto<br />
donesuvawe vo istiot zakon se pomesteni tolkuvawa (objasnuvawa)<br />
na oddelni izrazi i poimi na toj zakon (t.n. legalni definicii).<br />
Takov e primerot so ~l. 122 KZ ili 139 ZKP.<br />
Ne postoi avtenti~no tolkuvawe vo odnos na ustavnite<br />
odredbi, iako vo posledno vreme vo ustavite na odredeni zemji tolku-<br />
696<br />
434<br />
Ibid, str. 285.
vaweto na ustavot ex plicite se opredeluva kako nadle`nost na ustavnite<br />
sudovi. Taka na primer: Ustavot na Republika Bugarija, (~l. 149 st. 1<br />
od 1991) kako prva nadle`nost na <strong>Ustavn</strong>iot sud go opredeluva davaweto<br />
zadol`itelno tolkuvawe na Ustavot. Ili, spored Ustavot na Ruskata<br />
federacija (~l. 125 t. 5 od 1993) - <strong>Ustavn</strong>iot sud dava tolkuvawe<br />
na Ustavot. Sli~ni odredbi za vakviot vid tolkuvawe sodr`at ustavite<br />
na Ungrija, Polska i Slova~ka. Toa zna~i deka <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika<br />
Makedonija nema posebna nadle`nost za tolkuvawe na Ustavot<br />
koe bi bilo zadol`itelno (obvrzuva~ko) za site drugi organi koi<br />
vo vr{eweto na nivnata nadle`nost neposredno go primenuvaat Ustavot.<br />
Ne mo`e, me|utoa, da se ospori deka iako formalno nema takva<br />
nadle`nost, <strong>Ustavn</strong>iot sud so svoite odluki fakti~ki vr{i tolkuvawe<br />
na Ustavot na Republika Makedonija,. Preku ocenata na ustavnosta<br />
na zakonite, so uka`uvaweto na zna~eweto na ustavnite principi,<br />
oddelnite normi i nivnata me|usebna povrzanost, <strong>Ustavn</strong>iot sud ja<br />
obezbeduva suprematijata na Ustavot i vr{i silno vlijanie vrz aktivnostite<br />
na drugite organi. Tolkuvawa sodr`ani vo obrazlo`enijata<br />
na odlukite na Sudot, iako formalno nemaat obvrzuva~ka sila, sepak<br />
pretstavuvaat avtoritetna osnova za aktivnostite na organite i subjektite<br />
koi se vklu~eni vo ostvaruvaweto na Ustavot.<br />
Pokraj toa, <strong>Ustavn</strong>iot sud vr{i zadol`itelno tolkuvawe na<br />
zakonite i na drugite propisi i op{ti akti. Imeno, koga <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud vo postapkata za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta }e najde<br />
deka zakonot ili drug propis ili op{t akt se vo sprotivnost so Ustavot<br />
na Republika Makedonija, toj vsu{nost ja utvrduva nivnata smisla<br />
koja mu odgovara na Ustavot. Toa e slu~aj koga zakonot ili drug propis<br />
ili op{t akt imaat pove}e zna~ewa od koi samo edno (ili eventualno<br />
pove}eto od niv) ne se vo soglasnost so Ustavot i zakonot. Toga{ <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud utvrduva koe zna~ewe ne e ustavno, odnosno zakonito. Takvata<br />
odluka na Sudot e zadol`itelna za donositelot na aktot i za site<br />
organi koi go primenuvaat odnosniot akt. Pritoa, mora da se ima predvid,<br />
deka <strong>Ustavn</strong>iot sud ne e nadle`en da dava avtenti~no tolkuvawe<br />
na zakonite nadvor od postapkata za ocenuvawe na nivnata<br />
ustavnost, odnosno nadvor od postapkata za ocena na zakonitosta na<br />
drugite propisi i op{ti akti. I najposle, zna~ajno e da se istakne<br />
deka <strong>Ustavn</strong>iot sud nema formalna nadle`nost nitu da go utvrduva<br />
zna~eweto na zakonite preku donesuvawe na tn. interpretativni<br />
odluki so koi se utvrduva deka neustavnosta na eden zakon ne e rezultat<br />
na negovata apstraktna sodr`ina, tuku na negovoto pogre{no razbirawe<br />
vo negovata primena.<br />
2. Sudsko tolkuvawe e ona {to go vr{i sudot vo primnata na<br />
ustavot/zakonot vrz opredelen konkreten slu~aj. Vo osnova sekoja sudska<br />
presuda zasnovana vrz opredelen ustaven/zakonski propis, pretstavuva<br />
sudsko tolkuvawe na toj propis. Toa e sudsko tolkuvawe vo po{-<br />
697
iroka smisla. Vo potesna smisla sudsko tolkuvawe e ona {to go dava<br />
Vrhovniot sud vo forma na na~elni stavovi i na~elni pravni mislewa.<br />
So niv se objasnuvaat opredelni sporni pra{awa koi se javuvaat vo<br />
praktikata, se davaat nasoki za natamo{na rabota na sudovite i se<br />
obezbeduva edinstvena primena na zakonot.<br />
Ottamu {to tolkuvaweto se javuva kako nu`en uslov za primena<br />
na ustavnite/zakonskite odredbi vo primenata na pravoto od strana na<br />
dr`avnite organi, ovaa funkcija ja vr{at ne samo sudskite tuku i<br />
upravnite organi kako subjektina primenata na pravoto. Spored toa,<br />
pokraj sudskoto, postoi i upravno tolkuvawe na propisite. I najposle<br />
ottamu {to vo posledno vreme vo sporedbenoto ustavno pravo vo<br />
tolkuvaweto na ustavot, naglaseno zna~ewe dobivaat i ustavnite sudovi<br />
kako specijalizirani organi za za{tita na ustavnosta, postoi i<br />
ustavnosudsko tolkuvawe.<br />
Sudskoto i upravnoto tolkuvawe go vr{at sudskite i upravnite<br />
organi preku konkretna primena na odredena odredba vo praktikata<br />
(tolkuvawe vrz osnova konkretniot slu~aj za koj se odlu~uva). <strong>Ustavn</strong>osudskoto<br />
tolkuvawe go vr{i <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija<br />
preku kontrola na ustavnosta na zakonite i drugite propisi i op{ti<br />
akti. Vo princip za interpretacija na ustavot va`at slednive na~ela<br />
na rimskoto pravo:<br />
1 0 pi{anite propisi treba da se tolkuvaat na na~in koj ovozmo-<br />
`uva najdobro da se so~uva va`nosta na ona {to vo niv e zapi{ano<br />
2 0 tolkuvaweto treba da bide na {teta na onoj koj trebal da se<br />
izjasni pojasno<br />
3 0 tolkuvaweto na ona {to ne e jasno treba da bide taka naso~eno<br />
da mo`e da se odbegne ona {to e nedoli~no i nevozmo`no za ostvaruvawe<br />
na ustavot vo praktikata. 435<br />
Sudskoto i upravnoto tolkuvawe nemaat zadol`itelna sila<br />
ottamu {to nivnite odluki ne pretstavuvaat izvor na pravoto.<br />
3. Doktrinarno (nau~no) tolkuvawe se vr{i od strana na nau-<br />
~ni rabotnici. Toa ne e zadol`itelno me|utoa, vo nekoi slu~ai, isto<br />
kako i tolkuvaweto {to go vr{i Vrhovniot sud, so silata na svojata<br />
argumentiranost i uverlivost mo`e da vr{i opredeleno vlijanie vrz<br />
praktikata.<br />
Osnoven nedostatok na ova tolkuvawe e vo toa {to pravnata<br />
norma vo golem broj slu~ai dobiva svoja celosno jasna smisla duri vo<br />
ramkite na konkretniot slu~aj na op{testveniot odnos na koj treba da<br />
se primeni. Koga go tolkuva pravoto, pravnata nauka go nema pred sebe<br />
konktretniot slu~aj - taa pravniot slu~aj go tolkuva apstraktno, predviduvaj}i<br />
gi, zamisluvaj}i gi slu~aite, a ne preku stvarno re{avawe<br />
na `ivotnite slu~ai. Pa duri i koga govori za tolkuvawe na pravoto<br />
za daden konkreten slu~aj, kako {to osobeno se slu~uva koga rasprava<br />
698<br />
435<br />
[kari}, S. <strong>Ustavn</strong>o pravo, prva kniga, str. 118-119
za sudskata praktika, takviot slu~aj naukata pred sebe go ima na poinakov<br />
na~in od onoj koj go tolkuva pravoto zaradi negova primena - na<br />
primer, sudot. Taa pred sebe go ima slu~ajot preku spisite, kako preraska`an,<br />
a ne kako neposredno zabele`an, kako {to toa go ima konkretniot<br />
organ vo praktikata. Svesta deka negovoto tolkuvawe ne e pravno<br />
zadol`itelno za odnosnite subjekti, polo`bata na nau~nikot ja pravi<br />
sosema poinakva od polo`bata na organot koj re{ava vo praktikata i<br />
~ie re{enie e zadol`itelno. Tuka nedostasuva odgovornost, a toa ima<br />
va`ni posledici. 436<br />
2. TOLKUVAWE SPORED OBEMOT<br />
Upotrebenite izrazi i poimi so koi se izrazuvaat odredbite vo<br />
ustavot, zakonot ili vo drug propis mo`at da imaat opredeleno redovno,<br />
jasno i precizno zna~ewe (koga utvrdenata smisla na normata se<br />
poklopuva so voljata na donesitelot), no ponekoga{ nivnoto zna~ewe<br />
mo`e da bide i po{iroko ili potesno. Ottamu se pravi razlika na redovno<br />
i vonredno tolkuvawe, a vo ramkite na vtoroto i na 1. ekstenzivno<br />
(po{iroko) i 2. restriktivno (potesno) tolkuvawe.<br />
1. Ekstenzivno tolkuvawe zna~i pro{iruvawe na zna~eweto<br />
na eden izraz ili poim (koga na potesnoto zna~ewe na normata mu se<br />
dava po{iroko zna~ewe). Do nego se doa|a koga, po gramati~koto tolkuvawe,<br />
od normata {to se tolkuva proizleguva pomalku od ona {to donositelot<br />
sakal da go ka`e (minus dixist quam voluit).<br />
Ekstenzivnoto tolkuvawe se primenuva toga{ koga e jasno deka<br />
smislata na normata e po{iroka od onaa {to proizleguva od upotrebenite<br />
izrazi ili zborovi. Koga bi se zelo obi~noto zna~ewe na upotrebenite<br />
izrazi ili zborovi, smislata na normata bi bila mnogu potesna<br />
od onaa smisla {to mu soodvetstvuva na toa {to zakonodavecot<br />
(ili organot {to go donel propisot) navistina go sakal. Za toa da se<br />
spre~i, upotrebenite izrazi ili zborovi se tolkuvaat po{iroko, im<br />
se dava po{iroko zna~ewe, odnosno takvo kakvo {to í odgovara na vistinskata<br />
smisla na normata.<br />
2. Restriktivno tolkuvawe zna~i stesnuvawe na zna~eweto na<br />
eden izraz ili poim (koga na po{irokoto zna~ewe na propisot mu se<br />
dava potesno zna~ewe). Do nego doa|a koga, po gramati~koto tolkuvawe,<br />
od propisot {to se tolkuva proizleguva pove}e od ona {to donositelot<br />
sakal da go ka`e (plus dixist quam voluit).<br />
Restriktivnoto tolkuvawe na normata se primenuva koga e jasno<br />
deka smislata na normata e potesna od onaa {to na prv pogled<br />
proizleguva od upotrebenite izrazi i zborovi. Koga bi se zelo obi~noto<br />
zna~ewe na upotrebenite izrazi i zborovi, smislata na normata bi<br />
bila mnogu po{iroka od onaa smisla {to mu soodvetstvuva na toa {to<br />
436<br />
Luki}, R. op. cit. str. 286-287<br />
699
zakonodavecot (ili organot {to go donel propisot) navistina go sakal.<br />
Za toa da se otstrani, upotrebenite izrazi ili zborovi se tolkuvaat<br />
potesno, im se dava potesno zna~ewe, takvo kakvo {to toa mu soodvestvuva<br />
na vistinskata smisla na zakonot.<br />
Ekstenzivnoto i restriktivnoto tolkuvawe se ispravni metodi<br />
na tolkuvawe. Me|utoa, toa ne e slu~aj dokolku se prifatat kakvi i da<br />
e apriorni pravila za zadol`itelnosta na edniot ili drugiot od ovie<br />
metodi. 437 Postoi samo edno op{to pravilo: tolkuvaweto mora da bide<br />
takvo da ja objasni vistinskata smisla na normata i da ne pretstavuva<br />
pre~ekoruvawe na taa smisla. Toa mo`e da ima za posledica potesno<br />
ili po{iroko sfa}awe na normata. Dopu{teno e i ednoto i drugoto.<br />
Edna{ zaklu~okot mo`e da bide deka normata bila skr`ava i rekla<br />
pomalku odo{to trebala da ka`e, a drugpat deka rekla pove}e odo{to<br />
toa bi í odgovaralo na vistinskata smisla na konkretnata norma. 438<br />
Jasno e me|utoa, deka primenata na ovie metodi treba da se vr{i so nu-<br />
`na pretpazlivost, osobeno kaj ekstenzivnoto tolkuvawe za da ne se<br />
navleze vo nedozvolena analogija.<br />
Koga e vo pra{awe ovoj vid tolkuvawe mora da se ima predvid<br />
deka <strong>Ustavn</strong>iot sud mora da gi ima predvid politi~kite, ekonomskite<br />
i socijalnite momenti koi stojat zad pravnata norma i ne smee pravnite<br />
normi da gi tolkuva premnogu restriktivno, mehani~ki i formalisti~ki.<br />
Toga{, pak, koga gi tolkuva, odnosno zema predvid site tie<br />
okolnosti, toa mora da go pravi sestrano, a ne impresionalisti~ki.<br />
Kon politi~kiot `ivoten poredok na koj se odnesuva ustavnata norma<br />
i koj bara negovo odlu~uvawe, <strong>Ustavn</strong>iot sud ne smee da mu pristapi<br />
bez sekakvo u~estvo. Bi bilo iluzija i nedopu{ten formalisti~ki pozitivizam<br />
na podra~jeto na ustavnoto pravo da se smeta deka normata<br />
mo`e sama so sebe da se tolkuva, a ednovremeno da ne se napravi obid<br />
seto toa da se stavi vo smislen odnos so politi~kata stvarnost. Pri<br />
ustavnoto sudewe mora da se uva`uvaat i site fakti vrz koi se zasnova<br />
nekoe sporno pra{awe spored na~eloto ex facto ius orbitur (pravoto proizleguva<br />
od faktite).<br />
3. NA^IN NA TOLKUVAWE<br />
Spored na~inot na tolkuvaweto se razlikuvaat pove}e metodi<br />
na tolkuvawe. Pritoa, samoto tolkuvawe na odredna norma sekoga{<br />
437<br />
Taka, denes vo krivi~noto pravo ne se prifa}a praviloto spored<br />
koe krivi~nopravnite normi treba sekoga{ tesno da se tolkuvaat ili deka<br />
tie sekoga{ mora da se tolkuvaat vo korist na obvinetiot (in dubio mitius: naprotiv<br />
kako edno pravilo za ocena na procesnite dokazi treba da se uva`i na-<br />
~eloto in dubio pro reo). Vidi: Ba~i}, F. Krivi~no pravo, op}i dio, Informator, Zagreb,<br />
1978, str. 109.<br />
438<br />
Vidi: ibid, str. 108-109.<br />
700
pretstavuva edinstvena postapka koja mo`e da se vr{i so kombinacija<br />
na pove}e metodi. Sekoja od niv e del od edna celina ~ii rezultati<br />
treba me|usebno da se povrzat, da se sporedat i proverat za da se dojde<br />
do definitivniot stav za zna~eweto na konkretnata norma.<br />
3.1. Jazi~ko (gramati~ko) tolkuvawe<br />
Ova tolkuvawe se sostoi vo toa {to smislata na pravnata norma<br />
(nejzinoto zna~ewe) se pronao|a so pomo{ na pravilata na gramatikata<br />
i sintaksata. Za taa cel se zemaat predvid site gramati~ki pravila<br />
(ednina, mno`ina, glagolski formi, svrznici, predlozi prilozi<br />
itn.) kako i pravilata na sintaksata - pravila za izrazuvawe na mislite<br />
na opredelen jazik (sklopot na re~enicata, mestoto na izrazite vo<br />
re~enicata, zavisni re~enici itn.). Mototo na ova tolkuvawe e "Sledi<br />
go tekstot na normata," i ottamu se poa|a od na~eloto: pi{anite<br />
propisi treba da se tolkuvaat na na~in koj ovozmo`uva najdobro da<br />
se so~uva va`nosta na ona {to vo niv e zapi{ano. Ako tolkuvaweto<br />
gi napu{ti ramkite na tekstot, edvaj mo`e da se odredi smislata i<br />
zna~eweto na normata.<br />
Jazi~koto tolkuvawe e osnovno i pojdovno. Toa obi~no se vr{i<br />
so analiza na oddelni izrazi, poimi i delovi na tekstovi so cel da se<br />
dojde do vistinskata smisla na sodr`inata na celiot tekst na normata.<br />
Me|utoa, toa ne e dovolno za da se razbere smislata na normata, osobeno<br />
zatoa {to upotrebenite izrazi mo`at da imaat razli~no zna~ewe, a<br />
mo`nostite za izrazuvawe na eden poim se ograni~eni. Ottamu e potrebno<br />
otstranuvawe na nejasnata smisla (neodredenosta) na normata do<br />
koja se doa|a poradi nesovr{enosta na jazikot ili poradi neodredenosta<br />
na upotrebenite poimi. Pritoa, mora da se zeme deka sekoj jazi~en<br />
znak ima sopstveno zna~ewe i deka ne e odvi{en. Kone~no, na<br />
sekoj jazi~en znak mora najprvin da mu se dade negovoto voobi~aeno<br />
zna~ewe pa duri potoa negovoto pravno zna~ewe.<br />
Duri po jazi~koto tolkuvawe se preo|a kon utvrduvawe na vistinskoto<br />
zna~ewe na normata. Vistinsko e ona zna~ewe koe ovozmo`uva<br />
soodvetnata norma na najdobar na~in da ja izvr{i svojata op{testvena<br />
funkcija za koja e nameneta. Inaku, za toa na koj na~in mo`e najdobro<br />
da se odredi vistinskoto zna~ewe na pravnata norma, vo teorijata postojat<br />
dve gledi{ta.<br />
Spored subjektivnata teorija na tolkuvaweto, vo ramkite na<br />
jazi~koto tolkuvawe, vistinsko e ona zna~ewe koe tvorecot sakal da í<br />
go dade na normata. Ottamu so tolkuvaweto treba da se otkrie voljata<br />
na tvorecot (zakonpodavecot), odnosno ona {to toj go sakal vo momentot<br />
na donesuvaweto na normata.<br />
Spored privrzanicite na objektivnata teorija vistinskoto<br />
zna~ewe e ona koe tvorecot soglasno objektivnoto op{testveno sfa}awe<br />
navistina í go dal na normata. Od ova sfa}awe proizleguva koga<br />
701
edna{ normata e donesena (koga vlegla vo sila), taa dobiva svoja samostojnost.<br />
Normata stanuva nezavisna od onoj koj ja proglasil. Poinaku<br />
ka`ano, normata zavisi od voljata na tvorecot samo do momentot<br />
vo koj toj go donesuva zakonot, propisot ili op{tiot akt. Potoa, zakonot,<br />
propisot ili op{tiot akt stanuva nezavisen od negoviot donositel.<br />
Objektivnata teorija e poprifatliva, no toa ne zna~i deka ne<br />
treba da se vodi smetka i za voljata na tvorecot na normata.<br />
3.2. Logi~ko tolkuvawe<br />
1. Mototo na ova tolkuvawe glasi: "Sledi go ras~lenuvaweto<br />
na mislite koi{to gi sodr`i normata." Do rezultatot na tolkuvaweto<br />
se doa|a preku zaklu~uvawe vrz osnova na logi~kata povrzanost<br />
na oddelni delovi na normata - utvrduvawe na zna~eweto na normata so<br />
pomo{ na logikata: zborovite na zakonodavecot treba da se posmatraat<br />
izolirno, tuku vo nivnata logi~na poimna povrzanost.<br />
Ova tolkuvawe pretstavuva utvrduvawe na smislata, na vistinskoto<br />
zna~ewe na pravnata norma so posredstvo na vnatre{niot sklop<br />
na izrazenite misli do koj se doa|a so pomo{ na zakonite na logikata:<br />
pravilata na misleweto, rasuduvaweto i zaklu~uvaweto.<br />
Logi~koto tolkuvawe e tesno povrzano so jazi~koto (gramati-<br />
~koto) tolkuvawe i voobi~aeno se primenuva zaedno so nego. Toa osobeno<br />
doa|a do izraz kaj restriktivnoto i ekstenzivnoto tolkuvawe.<br />
2. Vo procesot na upotrebata na logikata pri tolkuvaweto prviot<br />
element go so~inuva neposrednata primena na logi~kite pravila<br />
vo stroga smisla na zborot: praviloto na neprotivre~nost, praviloto<br />
na istovetnost i praviloto na isklu~uvawe na treto. 439<br />
Ovde e va`no da se istakne i toa deka primenata na logi~koto<br />
zaklu~uvawe vo procesot na primenata na op{ta norma na konkreten<br />
slu~aj ne spa|a vo tolkuvawe, tuku vo primena na pravoto. Tolkuvaweto<br />
ne pretstavuva utvrduvawe pod koja norma potpa|a konkreten slu~aj<br />
(toa e primena na normata, na pravoto) tuku utvrduvawe na vistinskoto<br />
zna~ewe na dadenata norma. So tolkuvaweto se odgovara na pra{aweto<br />
{to zna~i normata A vo primenata na slu~ajot B. So primenata<br />
na pravoto pak, se dava odgovor na pra{aweto koja norma treba da se<br />
primeni na slu~ajot B. Pritoa, koja norma }e bide primeneta, se razbira<br />
deka vo mnogu zavisi od rezultatot na nejzinoto tolkuvawe. 440<br />
3. Poradi doa|awe do razli~ni celi: proveruvawe na to~nosta<br />
na zna~eweto na normata do koe e dojdeno so jazi~ko tolkuvawe ili doa|awe<br />
do novo zna~ewe na normata do koe ne mo`elo da se dojde so jazi-<br />
~koto tolkuvawe, logi~koto tolkuvawe se deli na dva osnovni vida. 1 0<br />
702<br />
439<br />
Luki}, R. op. cit. str. 314.<br />
440<br />
Ibid, str. 313-314.
So logi~koto tolkuvawe se vr{i proveruvawe na zna~eweto na normata<br />
dobieno so drugite metodi na tolkuvawe. So nego se utvrduva<br />
dali zna~eweto koe se dobiva so drugite vidovi tolkuvawe e logi~no<br />
mo`no. Ako se utvrdi deka toa logi~ki ne e mo`no, se smeta deka normata<br />
e besmislena. 2 0 So logi~koto tolkuvawe se izvlekuvaat novi<br />
zna~ewa na normata koi ne mo`at da se izvle~at so drugite metodi na<br />
tolkuvawe. Od normata se izvlekuva ona zna~ewe koe ne mo`e da se<br />
dobie so drugite sredstva na tolkuvawe, a osobeno so jazi~noto.<br />
1 0 Gramati~koto ili drugo zna~ewe na normata mo`e da bide logi~ki<br />
neispravno, {to lesno se utvrduva so primena na logi~kite zakoni,<br />
a osobeno so zakonot za neprotivre~nost na iskazite. Ako se utvrdi<br />
protivre~nost vo nekoja norma, taa mora da se otstrani. Dokolku<br />
toa ne e mo`no, mora da se zeme deka protivre~nata norma nepostoi i<br />
da se smeta deka konkretnite op{testveni odnosi ne se regulirani so<br />
pravoto. Dokolku toa e nu`no, vo takvi slu~ai mora da se smeta deka<br />
postoi pravna praznina koja soglasno pravilata za toa treba da se poopolnuva.<br />
Tokmu faktot deka normata e protivre~na, no deka sepak e<br />
donesena, uka`uva deka verojatno treba da se smeta deka postoi pravna<br />
praznina, za{to dokolku konkretnite odnosi ne trebalo da se reguliraat,<br />
normata ne bi bila ni donesena.<br />
Od vnatre{nata protivre~nost na edna norma treba da se razlikuva<br />
protivre~nosta me|u dve ili pove}e normi vo ist akt, odnosno na<br />
normite sodr`ani vo dva ili pove}e normativni akti. Protivre~nostite<br />
vo ramkite na edna norma ili na normite vo eden akt glavno se<br />
otstranuvaat na toj na~in {to se smeta deka izvesni elementi na normata<br />
ili aktot ne postojat ili se zapostavuvaat. Protivre~nostite<br />
me|u normite koi im pripa|aat na razli~i akti se re{avaat spored posebnita<br />
pravila na sistematskoto tolkuvawe.<br />
2 0 Kaj vtoriot vid logi~ko tolkuvawe se razlikuvaat dva osnovni<br />
metodi na tolkuvawe: a) argumentum a simile i b) argumentum a<br />
contrario.<br />
Ovie tolkuvawa se vrzani za pravnite praznini. Pravna praznina<br />
prestatavuva op{testven odnos {to ne e reguliran so pravna norma<br />
dokolku postoi op{testven interes takviot odnos da bide normiran.<br />
Toa zna~i deka ne sekoj op{testven odnos koj e reguliran so pravna<br />
norma e pravna praznina, tuku samo onoj za koj op{testvoto ima interes<br />
da bide reguliran, za{to, vpro~em, op{etstvoto ne gi regulira<br />
site, tuku samo zna~ajnite op{testveni odnosi. Pravnite praznini<br />
mo`at da bidat prethodni (primarni) - koga e propu{teno odreden<br />
odnos da bide reguliran pri donesuvaweto na pravniot akt, ili dopolnitelni<br />
(sekundarni) - koga se pojavil interes odreden odnos dopolnitelno<br />
da bide reguliran so pravniot akt.<br />
Inaku, pravnite praznini mo`at da se re{at na dva na~ini: so<br />
donesuvawe na op{t ili konkreten (poedine~en) praven akt. Prviot<br />
slu~aj e poispraven poradi samiot karakter na op{tiot praven akt<br />
703
(op{tiot akt se odnesuva na site gra|ani), poradi hierarhijata na organite<br />
i nivnata nadle`nost vo pogled na donesuvaweto i tolkuvaweto<br />
na aktot, kako i poradi stabilnosta na pravniot poredok i sigurnosta<br />
na gra|anite. Me|utoa, donesuvaweto na op{t praven akt e vrzano za<br />
dolga i spora postapka, a kaj pravnite praznini naj~esto e potrebno<br />
vedna{ da se re{i op{testveniot odnos. Ottamu, ~esto ne se donesuva<br />
op{t praven akt, tuku konkreten i tokmu vo takvi priliki se primenuvaat<br />
argumentum a simile i argumentum a contrario. So ovie tolkuvawa se<br />
primenuvaat zakonite na logikata zaradi davawe odredeno zna~ewe na<br />
normite, odnosno re{avawe na slu~aite na pravni praznini. Spored<br />
toa, argumentum a simile i argumentum a contrario se specifi~ni metodi na<br />
logi~ko tolkuvawe.<br />
Inaku, pokraj argumentum a simile (analogija) i argumentum a contrario<br />
postojat i drugi pravila kako specifi~ni metodi na logi~koto<br />
tolkuvawe kako {to se: Argumentum a fortiori, Argumentum ad absurdum,<br />
Excepcionis non sunt extendendae (Isklu~ocite vo pravoto treba da se<br />
tolkuvaat restriktivno), Odiosa sund restrigenda (Toa {to e nepovolno<br />
treba da se tolkuva restriktivno), Exceptio non est presumenda (Isklu~okot<br />
ne se pretpostavuva), Ubi lex non distinguit, nes nos distinguere debemus<br />
(Tamu kade {to zakonot ne pravi razlika, ne treba i nie da ja pravime),<br />
Qui dicit de uno negat de alto (Koj tvrdi edno, negira drugo), Inclusio<br />
unius, exclusio alterus ili Affirmatio unius exclusio alterus (Vklu~uvaweto na<br />
edno, go isklu~uva drugoto), Contradictio in adjecto (vnatre{en spor vo<br />
samiot poim, pridavawe na poimot svojstva koi spored svojata priroda<br />
nikako i nikoga{ ne mo`e da gi ima: primer, }o{lesta topka), i drugi<br />
logi~kopravni argumenti i konstrukcii. Za nekoi od niv podrobno }e<br />
stane zbor podolu.<br />
a) Argumentum a simile (analogija)<br />
1. Poim. Argumentum a simile ili tolkuvawe po sli~nost pretstavuva<br />
osnoven metod na tolkuvawe vo po{iroka smisla so koj se popolnuvaat<br />
pravni praznini (tolkuvawe koe se pojavuva vo slu~aj na<br />
pravni praznini). Analogijata zna~i deka na eden slu~aj koj ne e reguliran<br />
so op{ta pravna norma (pravna praznina) se primenuva pravna<br />
norma koja e predvidena za nekoj drug slu~aj koj so nego e sli~en, i toa<br />
tokmu vrz osnova na taa sli~nost. Ili poinaku, op{testveniot odnos<br />
koj ne e reguliran so pravna norma se re{ava taka {to na nego se primenuva<br />
zna~eweto koe se dobiva so tolkuvawe na pravnata norma koja<br />
regulira sli~en slu~aj. Na primer, ako postoi pravna norma spored<br />
koja neobezbedeniot bra~en drugar ima pravo na izdr`uvawe od drugiot<br />
bra~en drugar vo slu~aj na razvod na brakot za koj samiot ne bil<br />
vinoven, a nepostoi pravna norma za bra~niot drugar koj `ivee oddeleno<br />
bez razvod, a samiot ne e vinoven za takviot `ivot, }e se primeni<br />
analogija poradi sli~nosta na dvata slu~ai.<br />
704
Analogijata se sostoi vo ednostavna primena na osnovnoto logi~ko<br />
na~elo na istovetnost (princip na identitet). Ova tolkuvawe<br />
ednakvo e sigurno kako i ona koe se zasnova vrz ve}e izlo`enoto na~elo<br />
na neprotivre~nost. So drugi zborovi, zna~eweto koe so ova tolkuvawe<br />
se izvlekuva od normata celosno sigurno e utvrdeno, isto kako i<br />
ona koe se dobiva so jazi~ko tolkuvawe. Dadenoto jazi~ko zna~ewe, vsu-<br />
{nost, so nego se pro{iruva i na predmetite koi ne se neposredno sodr`ani<br />
vo samiot iskaz.<br />
Postapkata ovde se sostoi vo toa {to normata koja se odnesuva<br />
na odreden slu~aj se pro{iruva i na nekoj drug slu~aj koj so nea samata<br />
ne e izre~no predviden, no koj sepak so nekoja druga norma e izedna~en<br />
so slu~ajot koj izre~no e predviden vo normata. Zaklu~uvaweto te~e<br />
spored poznatiot obrazec: A e X, C e A - spored toa, C e X.<br />
2. Osnovi za primena na analogijata. Pra{aweto za osnovata na<br />
primenata na analogijata go dava odgovorot za nejzinata opravdanost,<br />
odnosno koga mo`e da se zeme deka dva slu~ai se dovolno sli~ni za da<br />
se upotrebi analogijata i zo{to sli~nosta na dva slu~ai ja opravduvaat<br />
nejzinata primena.<br />
Problemot na opravdanosta na analogijata e logi~en problem<br />
koj se re{ava vrz osnova na toa {to zaklu~okot po analogija se smeta<br />
kako me{ovit induktivno - deduktiven zaklu~ok. Imeno, vrz osnova na<br />
zaedni~ki poznatite obele`ja na dva slu~ai i posebnite obele`ja za<br />
koi e poznato deka vo eden slu~aj proizleguvaat od zaedni~ki obele-<br />
`ja, so primena na ovoj logi~ki metod se ovozmo`uva da se zaklu~i<br />
deka takvi isti obele`ja postojat i vo drugiot slu~aj, iako tie ne ni se<br />
poznati.<br />
Zaklu~okot po analogija od ve}e navedeniot primer se izveduva<br />
na sledniot na~in. Propi{ano e deka neobezbedeniot bra~en drugar<br />
koj ne e vinoven za razvodot ima pravo na izdr`uvawe. Za neobezbedeniot<br />
bra~en drugar koj `ivee oddeleno, a ne e razveden, i koj ne e vinoven<br />
za odvoeniot `ivot, ne e ni{to propi{ano. Me|utoa, ottamu {to i<br />
vo edniot i vo drugiot slu~aj postoi odvoen `ivot i neobezbedenost na<br />
bra~niot drugar koj za toa ne e vinoven i ottamu {to pravoto na izdr-<br />
`uvawe na neobezbedeniot i bez negova vina ravedeni bra~en drugar<br />
mu pripa|a nemu, tokmu zatoa {to toj oddeleno `ivie i za toa ne e vinoven,<br />
a ne e zatoa {to e razveden, treba da se zeme deka takvo pravo im<br />
pripa|a na site bra~ni drugari koi ne se vinovni za odvoeniot `ivot.<br />
Ottamu se zaklu~uva deka toa pravo mu pripa|a i na liceto koe odeleno<br />
`ivee iako ne e razvedeno, isto kako i na razvedeniot bra~en drugar.<br />
So vakvata analiza najprvin mora da se utvrdi koj op{testven<br />
interes go za{titilo pravoto so propi{uvaweto na normata za slu~jot<br />
za koj normata e propi{ana. Potoa, mora da se utvrdi deka primenata<br />
ista norma za sekoj takov slu~aj pretstavuva op{testven interes.<br />
Najposle, otkako }e se utvdi deka i vo slu~ajot koj pretstavuva pravna<br />
705
praznina postoi ist interes kako i vo prviot slu~aj, i na ovoj slu~aj se<br />
primenuva normata propi{ana za prviot slu~aj. Spored toa, za primenata<br />
na analogijata e su{testveno utvrduvaweto na soodvetniot<br />
op{testven interes koj se za{tituva so normata koja treba da bide<br />
primeneta so analogija - utvrduvaweto na tn. zakonska pri~ina (ratio<br />
legis), pri~inata poradi koja e donesena konkretnata norma. 441 So drugi<br />
zborovi, so pomo{ na analogijata posebnata prava norma koja se odnesuva<br />
na eden slu~aj se pro{iruva i na drug slu~aj, za{to i vo prviot i<br />
vo vtoriot slu~aj postoi ista zakonska pri~ina, odnosno ist op{testven<br />
interes koj treba da se za{titi. Taka, normata spored koja neobezbedeniot<br />
nevin razveden bra~en drugar ima pravo na izdr`uvawe se<br />
pretvora i vo norma spored koja i neobezbedeniot nevin bra~en drugar<br />
koj oddeleno `ivee, a ne e raveden ima pravo na izdr`uvawe. Ova se postignuva<br />
so celno tolkuvawe. 442 Pritoa, ako se utvrdi deka odnosnite<br />
dva slu~ai nemaat istovetno obele`je koe bilo pri~ina za donesuvawe<br />
na normata za slu~ajot koj e reguliran so pravoto, analogijata ne mo`e<br />
da se primeni. Toa zna~i, za da se primeni analogijata ne e dovolno dva<br />
slu~ai da go imaat bilo koe obele`je {to e istovetno, tuku istovetno<br />
mora da bide tokmu obele`jeto koe pretstavuvalo zakonska pri~ina<br />
(pri~ina za propi{uvawe na odnosnata norma).<br />
I pokraj nejzinoto zna~ewe vo pravoto, pri upotrebata na analogijata<br />
treba da se bide pretpazliv, ottamu {to vo procesot na tolkuvawe<br />
ne sekoga{ e lesno da se utvrdi sli~nosta na slu~aite kako i<br />
zakonskata pri~ina na konkretnata norma od kade treba da se sogleda i<br />
pri~inata i na nereguliraniot slu~aj.<br />
3. Zakonska i pravna analogija. Voobi~aeno se smeta deka zakonskata<br />
analogija (analogia legis) pretstavuva primena na edna norma so<br />
koja se regulira eden slu~aj, a deka pravnata analogija (analogia iuris)<br />
pretstavuva primena na edno na~elo (izvle~eno od pove}e normi ili<br />
od celokupnoto pravo) na slu~aj koj pretstavuva pravna praznina. Soodvetno<br />
na iznesenoto, kaj pravnata analogija se pravi i razlika na deluma<br />
(partialis) analogija - kaj koja op{tata norma se izvlekuva od nekolku<br />
posebni normi i celosna (totalis) analogija - kaj koja op{tata nor-<br />
441<br />
Ratio legis - pri~na na zakonot, odnosno na pravniot propis, na normata.<br />
Sekoja norma, odnosno praven akt se donesuva od odredena pri~ina. Pri-<br />
~inata na donesuvaweto e odredena cel koja so nivnoto donesuvawe saka da se<br />
postigne - celta na pravoto e da vlijae na ~ovekovoto povedenie vo odredena<br />
nasoka. Ratio legis e mnogu va`en i igra zna~ajna uloga vo tolkuvaweto na pravoto.<br />
Imeno pravoto mora da se tolkuva taka {to kako vistinsko zna~ewe da<br />
se zeme ona zna~ewe so ~ija pomo{ mo`e najdobro da se ostvari celta na pravoto...<br />
Ratio legis igra posebna uloga pri primena na analogijata, za{to taa<br />
mo`e da se primeni samo ako vo dva odnosni slu~ai postoi istoveten ratio legis.<br />
Praven leksikon, str. 960.<br />
442<br />
Vidi: Luki}, R. op. cit. str. 325.<br />
706
ma se izvlekuva od "duhot" na celokupnoto pravo i pretstavuva op{to<br />
pravno na~elo. So drugi zborovi, pri primenata na zakonskata analogija<br />
op{tata norma se izvlekuva vrz osnova na eden slu~aj, kaj delumnata<br />
pravna analogija op{tata norma se zasnova vrz pove}e slu~ai, a kaj<br />
celosnata pravna analogija, op{tata norma se zasnova vrz site mo`ni<br />
slu~ai {to gi regulira pravoto.<br />
4. Analogijata vo krivi~noto pravo ima dvokratno zna~ewe.<br />
Taa se pojavuva kako eden od na~inite na tolkuvawe na zakonot (dozvolena<br />
analogija), ili kako izvor na pravoto (zabraneta analogija).<br />
1 0 Analogijata kako na~in na tolkuvawe na zakonot (interpretation<br />
analogique). Pod analogija se podrazbira objasnuvawe na zna~eweto<br />
na normite vrz osnova na sli~nost so nekoi drugi normi. Vo ovaa<br />
smisla taa zna~i tolkuvawe na zakonot (vrz osnova na sli~nost se re-<br />
{ava konkreten slu~aj vo ramkite na zakonot - intra legem) so posredstvo<br />
na logi~kiot metod argumettum ad simile (zaklu~uvawe po sli~nost).<br />
Takvata analogija pretstavuva dopu{ten na~in na tolkuvawe na<br />
krivi~nite zakoni - dozvoluvawe edna pravna norma, primenliva vrz<br />
opredelen slu~aj, da mo`e da se primeni vrz nekoj drug slu~aj, koga ovoj<br />
su{tinski se poklopuva so prviot. 443 Primer za takva analogija e koristeweto<br />
na brojni zakonski opisi na dejstvieto na izvr{uvawe od<br />
tipot: "ili na drug na~in"(na primer, ~l. 12 st. 3, 22, 140 st. 1 KZ); "od<br />
drugi (niski) pobudi" (na primer, ~l. 123 st. 2 t. 3, 409 st. 2 KZ); "drugo<br />
lice" (na primer, ~l. 142 st. 1, 150 st. 1 KZ) i sl.<br />
2 0 Analogijata kako izvor pravoto (creation analogique). Soglasno<br />
na~eloto na zakonitosta, analogijata kako izvor na pravoto (kako<br />
sredstvo za sozdavawe na krivi~ni dela i krivi~ni sankcii) vo krivi-<br />
~noto zakonodavstvo ne e dopu{tena bez ogled dali se raboti za pravna<br />
analogija (analogia iuris) - koga smislata na zakonot se izvlekuva od pravnito<br />
poredok vo celina, ili za zakonska analogija (analogie legis) -<br />
koga smislata na zakonot se izvlekuva od oddelen propis.<br />
Zabranata na analogija vo krivi~noto zakonodavstvo prakti~no<br />
zna~i deka vrz osnova na sli~nost e zabraneto: a) sozdavawe novi krivi~ni<br />
dela, b) pro{iruvawe na bitijata na postojnite krivi~ni dela, v)<br />
pro{iruvawe na poimot na kvalifikatornite okolnosti na krivi~no-<br />
443<br />
"Takvata analogija e bliska na ekstenzivnoto tolkuvawe i se nao|a<br />
na preodot od ekstenzivno tolkuvawe na eden postojan zakonski tekst kon analogija<br />
so koja se sozdava pravo. Me|u ekstenzivnoto i analognoto tolkuvawe<br />
nema ostra granica, za{to dvete tolkuvawa principielno se dvi`at vo granicite<br />
na izrazenata zakonodavna misla i volja, so toa {to pri ekstenzivnoto<br />
tolkuvawe se ostanuva vo ramkite na upotrebenite zborovi i termini (so nivnoto<br />
po{iroko zna~ewe), dodeka analogijata so logi~ka operacija na utvrduvawe<br />
na sli~nosta, se oddale~uva od vistinskite zna~ewa na upotrebenite<br />
izrazi i termini, so nastojuvawe da se ostane vo soglasnost so zakonodavnata<br />
volja i negovite intencii." Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, op. cit. str. 106.<br />
707
to delo (sozdavawe novi kvalificirani oblici na edno osnovno krivi~no<br />
delo), g) sodavawe novi krivi~ni sankcii, kako i d) poostruvawe<br />
i izrekuvaweto pote{ka kazna. So drugi zborovi vo krivi~noto zakonodavstvo<br />
e zabraneta analogija so koja se ote`nuva polo`bata na storitelot<br />
na krivi~noto delo - analogija in malam partem.<br />
Od navedenoto pravilo postoi isklu~ok - analogijata mo`e da<br />
bide dozvolena samo toga{ koga so nea se olesnuva polo`bata na storitelot<br />
na krivi~noto delo - analogija in bonam partem. Toa mo`e da<br />
bide slu~aj: a) koga se raboti za osnovite koi go isklu~uvaat postoeweto<br />
na krivi~noto delo i krivi~nata odgovornost, b) za osnovite koi<br />
ja isklu~uvaat kaznivosta i slu`at za poblago odmeruvawe na kaznata,<br />
kako i v) toga{ koga se raboti za koja i da e okolnost so {to storitelot<br />
na krivi~noto delo se doveduva vo popovolna polo`ba, 444 so edna<br />
na{a dodavka, dokolku seto toa ne e vo sprotivnost so na~eloto na<br />
pravdata i pravednosta. Takvata analogija ima osnova vo na~eloto in<br />
dubio pro reo.<br />
b) Argumentum a contrario<br />
1. Argumentum a contrario ima dve zna~ewa ottamu {to slu~ai<br />
kako sredstvo: 1 0 za zaklu~uvawe (ili doka`uvawe) od sprotivnost zaradi<br />
popolnuvawe pravni praznini, i 2 0 zaklu~uvawe (ili doka`uvawe)<br />
od sprotivnost zaradi poto~no tolkuvawe na op{ti normi od<br />
koi se predvideni isklu~oci.<br />
1 0 Vo svoeto prvo zna~ewe - primena zaradi popolnuvawe pravni<br />
praznini, argumentum a contrario pretstavuva tolkuvawe sprotivno<br />
od analogijata. Dodeka analogijata se izvlekuva od sli~nosta, argumentum<br />
a contrario e tolkuvawe vrz osnova na sprotivnost. Toa zna~i deka<br />
za site slu~ai koi nekoja norma ne gi opfa}a (a koi inaku se sli~ni na<br />
slu~ajot {to go opfa}a) se primenuva norma koja í e sprotivna. Zaklu-<br />
~uvaweto ovde odi po obraten tek od onoj kaj analogijata. Ovde se utvrduva<br />
deka pravnata norma opfa}a izvesni slu~ai, dodeka slu~ajot koj<br />
pretstavuva pravna praznina so nea ne e opfaten. Ovoj slu~aj ne e<br />
opfaten so nea o~igledno, za{to ne e istoveten so onie slu~ai koi se<br />
opfateni. Ottamu {to normata e predvidena samo za slu~aite koi gi<br />
opfa}a, zna~i deka ne mo`e da se primenina ostanatite slu~ai koi ne<br />
gi opfa}a. Spored toa za drugite slu~ai treba da se primeni norma<br />
koja e sprotivna od taa norma. 445<br />
So drugi zborovi pri zaklu~uvaweto vrz osnova na sprotivnost<br />
pojdovniot stav e deka edna norma propi{ana za eden slu~aj vrz osnova<br />
na site negovi sostavni obele`ja - zakonskata pri~ina ne e samo edno<br />
444<br />
Taka, Tahovi}, J. op. cit. str. 136, Horvati}-Novoselac, Kazneno pravo,<br />
op}i dio, Zagreb, 1999.<br />
445<br />
Luki}, R. op. cit. str. 327.<br />
708
ili nekolku obele`ja kako {to se zema pri primenata na analogijata,<br />
tuku site obele`ja vo svojata nerazdelna celina. Pa ottamu, {to takviot<br />
slu~aj nesomneno se razlikuva od slu~ajot koj pretstavuva praznina,<br />
na toj slu~aj ne mo`e da se primeni norma koja e propi{ana za<br />
poinakov slu~aj, tuku na nego sprotivna norma. Na primer, ako e propi{ano<br />
deka pravo na izdr`uvawe ima razvedeniot bra~en drugara, a za<br />
bra~niot drugar koj `ivee oddeleno vo toj pogled ne e ni{to propi{ano,<br />
toga{ mora da se zeme deka vtoriot toa pravo go nema.<br />
Kako najednostaven primer na takvo tolkuvawe ~esto se naveduva<br />
slednoto. Ako so normata se propi{uva deka e zabraneto da se odi<br />
po levata strana od ulicata, so logi~no tolkuvawe se izvlekuva nejzinoto<br />
neizrazeno zna~ewe, a toa e deka e dopu{teno da se odi po desnata<br />
strana od ulicata. So ova tolkuvawe od normata se izvlekuva pove}e<br />
odo{to taa jazi~ki toa neposredno go sodr`i i na toj na~in se ovozmo-<br />
`uva popolnuvawe na pravni praznini. Me|utoa, ova varijanta ni uka-<br />
`uva samo na mo`noto zna~ewe na normata, no toa zna~ewe nikoga{ ne<br />
e dovolno tolkuvaweto da go napravi sigurno. Dali tolkuvaweto e ili<br />
ne e vistinito, mo`e da se utvrdi samo so drugi metodi, pred sî, so celnoto<br />
(teleolo{ko) tolkuvawe. Imeno, nesomneno e to~no deka ako e<br />
zabraneto da se odi po levata, toga{, iako toa ne e izre~no ka`ano,<br />
zna~i deka e dozvoleno da se odi po desnata strana od ulicata. So drugi<br />
zborovi ovde e pravo regulirano samo odeweto po levata strana na<br />
ulicata, a odeweto po ostanatite delovi na ulicata (po desnata strana,<br />
no i po sredina od ulicata) pretstavuva pravna praznina. Ottamu, popolnuvaweto<br />
so ova logi~ko tolkuvawe na pravnata praznina nikoga{<br />
ne e sigurno, ottamu {to ne se raboti za logi~ko pravilo vo stroga<br />
smisla na zborot i zatoa {to praviloto na koe se potpira ne go sozdalo<br />
pravoto tuku samiot tolkuva~. 446<br />
446<br />
Deka e dopu{teno da se odi po desnata strana na ulicata koga toa e<br />
zabraneto po levata se zaklu~uva vrz osnova na toa {to se pretpostavuva deka<br />
apsolutno va`i "logi~koto" pravilo deka ako e propi{ano ne{to {to va`i<br />
za eden slu~aj, toga{ za drug slu~aj koj ne e istoveten so prviot, mora da va`i<br />
sprotivnoto od toa {to e propi{ano za prviot slu~aj. Me|utoa, ova pravilo e<br />
strogo logi~ko samo na prv pogled, t.e. samo izgleda deka toa e primena na na-<br />
~eloto na istovetnost, odnosno na isklu~uvawe na treto. Zaklu~uvawweto<br />
izgleda deka e vakvo: A e X, B ne e A, B ne e X. Vsu{nost zaklu~uvaweto mo`e<br />
da bide pogre{no. Toa bi bilo strogo logi~no koga bi glaselo: Isklu~ivo A e<br />
X i niedno non A ne e X, B ne e A - B ne e X. Me|utoa, daleku od toa e da bide<br />
isklu~ivo. Od druga strana, na ova pravilo mu nedostasuva i avtoritet na<br />
pravo - nego ne go propi{alo pravoto, tuku go sozdal tolkuva~ot. Navistina<br />
koga vo pravoto bi bilo propi{ano deka praviloto koe se odnesuvaat na eden<br />
nikoga{ ne mo`e da se primeni na drugi slu~ai, tuku deka na niv mora da se<br />
primeni sprotivno pravilo, toga{ primenata na argumentum a contrario bi<br />
odgovorala na logi~kite zakoni. Vaka toa ne e slu~aj i ottamu ovaa primena<br />
709
Vrednosta na zaklu~uvaweto od sprotivnost zavisi od slednite<br />
uslovi:<br />
a) Od to~nosta na pojdovniot stav deka zakonskata pri~ina e<br />
zbir od site obele`ja na eden slu~aj koj e reguliran so pravnata norma,<br />
a ne samo od oddelni obele`ja na taa norma. Postojat slu~ai kade ovoj<br />
stav e to~en, me|utoa ima slu~ai kade {to toj ne e to~en t.e. kade {to<br />
pri~inata za donesuvawe na odredena norma bila samo edno ili nekolku<br />
obele`ja, a ne zbirot na site obele`ja na dadeniot slu~aj. Toa ne<br />
mo`e da se odredi so nikakvo logi~ko zaklu~uvawe, tuku isklu~ivo so<br />
celno tolkuvawe: so ispituvawe na soodvetnite interesi koi so normata<br />
se za{tituvaat.<br />
b) So ogled na toa {to slu~ajot koj pretstavuva pravna praznina<br />
iako mu e sli~en e razli~en od slu~ajot koj e reguliran so normata,<br />
vtoriot uslov, ili osnova na zaklu~uvaweto od sprotivnost e to~nosta<br />
na stavot deka na nego treba da se primeni norma koja e sprotivna na<br />
normata koja regulira sli~en slu~aj i koja, vsu{nost, se tolkuva so<br />
zaklu~uvawe od sprotivnost. Jasno e, me|utoa, deka nitu ovoj uslov ne e<br />
celosno siguren. Imeno, nesomneno e deka ima slu~ai koga razli~nata<br />
norma od ona koja se tolkuva so zaklu~uvawe od sprotivnost mora da<br />
bide i sprotivna od nea, zna~i koga postojat samo dve mo`nosti za sodr`inata<br />
na normata koja gi regulira dadenite slu~ai. Toga{ koga<br />
ednata mo`nost e ostvarena vo postoe~kata norma, vo normata koja se<br />
primenuva na nereguliraniot slu~aj mora da se ostvari drugata mo`nost.<br />
Taka na primer, ako za krivi~noto delo kra`ba inkriminacijata<br />
bara predmetot da bide tu| i podvi`en, sprotivni na niv se poimite<br />
svoj i nedvi`en predmet. Logi~ki sud e deka kra`bata ne mo`e da se<br />
izvr{i nad sopstven i nedvi`en predmet. Tertium non datur. No, isto<br />
taka, nesomneno e deka postojat slu~ai koga sodr`inata na normite<br />
koi gi reguliraat odnosnite slu~ai ima pove}e mo`nosti odo{to samo<br />
dve. Na primer, ako za izvesni slu~ai se propi{uva nadomest na {teta,<br />
da re~eme od 50. 000 denari, toga{ za sli~ni slu~ai koi se reguliraat<br />
so zaklu~uvawe od sprotivnost postoi ne samo mo`nost da se smeta<br />
deka e zabraneto davawe pogolem nadomest na {teta, tuku i niza na<br />
mo`nosti {tetata da bide od razli~na visina {to nema da go nadmine<br />
iznosot od 50. 000 denari.<br />
Argumentum a contrario ne e siguren metod na tolkuvawe kako {to<br />
e toa analogijata. Vo ovoj slu~aj zna~eweto na normata se izveduva so<br />
pomo{ na mnogu poslo`no zaklu~uvawe vrz osnova na izvesni pravila<br />
koi te{ko mo`at da se nare~at logi~ki vo stroga smisla na zborot, i<br />
koi ne se sodr`ani vo samoto pravo, tuku gi sozdava samiot tolkuva~.<br />
Osobeno e nesigurna negovata uprostena primena koja se zasnova vrz<br />
postoewe samo na dve mo`nosti koi me|usebno se isklu~uvaat.<br />
mora da se proveruva, za{to e mo`na i primenata na sprotivnoto pravilo -<br />
analogijata. Luki}, R. op. cit. str. 313.<br />
710
Toga{ pak, koga mo`e da se slu~i pri~inata na donesuvaweto na<br />
normata koja se tolkuva so zaklu~uvawe od sprotivnost da ne e zbir na<br />
site obele`ja na dadeniot slu~aj, tuku samo na nekoi, so samoto toa vo<br />
dadeniot slu~aj se postavuva mo`nosta od primena na analogija. Isto<br />
taka, {tom vo dadeniot slu~aj }e se utvrdi mo`nost od sozdavawe na<br />
pove}e razli~ni normi za regulirawe na pravnata praznina, a ne samo<br />
na norma so sprotivna sodr`ina, otpa|a uprostenata primena na zaklu-<br />
~uvawe od sprotivnost spored koe, zatoa {to odnosnite slu~ai se razli~ni,<br />
na slu~ajot koj ne e reguliran treba da se primeni norma koja e<br />
sprotivna po sodr`ina. 447<br />
Od navedenoto se gleda deka vrednosta na zaklu~uvaweto od sprotivnost<br />
ne mo`e da se odredi ~isto po logi~ki pat, tuku samo so soodvetni<br />
celno tolkuvawe. Po logi~ki pat ne mo`e da se utvrdi duri ni<br />
zna~eweto na normata za slu~ajot koj so nea ne e opfaten, kako {to toa<br />
go sakaat onie koi uprosteno go sfa}aat ova zaklu~uvawe, za{to toa<br />
zna~ewe ne sekoga{ e simetri~no so sprotivnoto zna~ewe na normata<br />
za slu~ajot koj taa go opfa}a, tuku e samo razli~no. Vsu{nost, vrz<br />
osnova na ~ista logika mo`e da se zaklu~i samo deka zaklu~vaweto od<br />
sprotivnost nesomneno e opravdano vo slu~aj na tn. isklu~oci. Me|utoa,<br />
i ova ne e apsolutno sigurno, za{to so sociolo{ko tolkuvawe<br />
mo`e da se utvrdi deka ovaa zaklu~uvawe ni tuka ne mo`e da se primeni.<br />
Ottamu, mo`e da se sumira deka so pomo{ na zaklu~uvaweto od sprotivnost<br />
normata se tolkuva taka {to na slu~ajot koj pretstavuva<br />
pravna praznina, a koj inaku e sli~en na slu~ajot koj taa go opfa}a, se<br />
primenuva norma koja po sodr`ina e razli~na od nea, a ponekoga{ í e<br />
sprotivna. Primenata na zaklu~uvaweto od sprotivnost e opravdana<br />
samo ako so sociolo{ko tolkuvawe e utvrdeno deka pri~inite za donesuvaweto<br />
na normata bile obele`jata na dadeniot slu~aj koi ne postojat<br />
vo slu~ajot koj pretstavuva praznina. 448<br />
2 0 Osven vo prethodnoto potesno zna~ewe, argumentum a contrario<br />
~esto se upotrebuva kako sredstvo pri obi~noto tolkuvawe, koga ne se<br />
popolnuva pravna pranina. Toa e slu~aj koga postoi edna posebna (specijalna)<br />
norma koja pretstavuva isklu~ok vo odnos na edna op{ta norma.<br />
Vo ova zna~ewe argumentum a contrario pretstavuva metod na logi-<br />
~ko zaklu~uvawe so koj primenata na edna norma ne va`i vo odnos na<br />
ostanatite mo`ni slu~ai, ako toj propis pretstavuva isklu~ok od op{-<br />
tite pravila koi ja reguliraat taa materija. So drugi zborovi, argumentum<br />
a contrario se sostoi vo toa (ottamu {to nekoja norma pretstavuva<br />
isklu~ok od op{tite inaku va`e~ki pravila), {to se zaklu~uva deka<br />
toj isklu~ok gi isklu~uva op{tova`e~kite pravila za slu~aite za koi<br />
va`i toj isklu~ok. Za specijalnite slu~ai predvideni vo posebnata<br />
norma se primenuva taa norma. Princip e deka va`i specijalniot, a ne<br />
op{tiot zakon (lex specialis derogat generali).<br />
447<br />
Luki}, R. op. cit. str. 328.<br />
448<br />
ibid. str. 328.<br />
711
Taka, na primer, vo KZ e predvidena mo`nost za osloboduvawe<br />
od kazna na pripadnikot na grupa ili banda koj }e ja otkrie grupata,<br />
odnosno bandata, pred vo nejzin sostav ili za nea da stori nekoe krivi-<br />
~no delo (~l. 394 st. 4). Ovaa odredba nadvor od navedeniot slu~aj ne<br />
mo`e da se primeni. Vsu{nost, ovde se raboti za op{tiot logi~ki princip<br />
spored koj isklu~ocite tesno se tolkuvaat (exceptiones sunt strictissimae<br />
interpretationis).<br />
Me|utoa, na slu~ajot koj ne e predviden so posebna (specijalna)<br />
norma, vrz osnova na zaklu~uvawe od sprotivnost, se primenuva op{tata<br />
norma (za site slu~ai koi ne se opfateni so posebnata norma, vrz<br />
osnova na zaklu~uvawe od sprotivnost, se smeta deka potpa|aat pod<br />
op{tata norma). Na primer, ako e propi{ano deka testamentot mora<br />
da bide vo pi{ana forma, pa od toa e napraven isklu~ok za vreme na<br />
voena sostojba, toga{ vrz osnova na sprotivnost se zaklu~uva deka vo<br />
slu~aj na mobilizacija va`i propisot za pismenata forma na testamentot.<br />
Toga{, so ova sredstvo se tolkuva poop{tata norma.<br />
2. Odnosot me|u argumentum a simile i argumentum a contrario.<br />
Vo vrska so ova pra{awe ~esto e tvrdeweto deka stanuva zbor za paralelni<br />
metodi na tolkuvawe koi vo sekoj poedine~en slu~aj mo`at ednakvo<br />
da se upotrebat. Vo ova smisla se misli deka e sosema sî edno i<br />
opravdano dali }e se upotrebi analogija ili doka`uvawe od sprotivnost.<br />
Za{to, ako dva slu~ai se sli~ni, a od niv edniot pretstavuva pravna<br />
praznina, toa zna~i deka me|u niv ima i istovidni i razli~ni elementi,<br />
pa ottamu istovidnite elementi mo`ele da bidat pri~ina za<br />
primena na analogijata, a razli~nite za primena na argumentum a contrario.<br />
Me|utoa, toa e pogre{no, za{to od gledi{te na logikata ne e sî<br />
edno dali }e se upotrebi edniot ili drugiot metod na tolkuvawe. Imeno,<br />
ako postoi osnova za primena na analogija (ista zakonska pri~ina,<br />
odnosno ist op{testven interes), toga{ e opravdano edinstveno da se<br />
primeni analogijata. I obratno. Va`no e samata logi~ka analiza da ne<br />
mo`e da ja poka`e opravdanosta od analogija, za{to postoeweto na<br />
istovidni interesi ne mo`e da se utvrdi so nea, tuku mora da se primeni<br />
celna, sociolo{ka analiza. Me|utoa, koga sociolo{kata analiza<br />
edna{ }e poka`e deka vo dvata slu~ai postoi istoviden interes koj se<br />
{titi so ista norma, toga{ analogijata e logi~ki nu`na i voop{to ne<br />
mo`e da stane zbor za primena na argumentum a contrario. 449<br />
712<br />
449<br />
Luki}, R. op. cit. str. 330.
pravna norma<br />
argumetum a simile<br />
pravna praznina<br />
Opfa}a sli~ni slu~ai i e<br />
predvidena samo za niv<br />
Slu~aj koj ne e opfaten so pravnata<br />
norma<br />
me|utoa e istoviden slu~aj so onie<br />
od pravnata norma<br />
ist ratio legis<br />
Ottamu {to slu~ajot od pravnata norma e istoviden so slu~ajot<br />
koj pretstavuva pravna praznina ...<br />
... se primenuva taa norma<br />
Subjektot od pravnata praznina go ima pravoto<br />
(ovlastuvaweto) kako i onie od pravnata norma<br />
argumentum a contrario<br />
pravna norma<br />
pravna praznina<br />
Opfa}a sli~ni slu~ai i e<br />
predvidena samo za niv<br />
Slu~aj koj ne e opfaten so pravnata<br />
norma za{to ne e istoviden so onie<br />
od pravnata norma<br />
razli~en ratio legis<br />
Ottamu {to slu~ajot od pravnata norma ne e istoveten (se razlikuva)<br />
od slu~ajot koj pretstavuva pravna praznina, ne mo`e da se<br />
primeni na pravnata norma, tuku ...<br />
... se primenuva sprotivna norma<br />
Subjektot od pravnata praznina go nema pravoto<br />
(ovlastuvaweto) kako i onie od pravnata norma<br />
3. Slu~ai koga voop{to ne e mo`na primena na analogija. Ako<br />
postoi izre~no op{to pravilo i prvilo koe vo odnos na nego pretstavuva<br />
isklu~ok, toga{ na isklu~itelnite pravila vo na~elo ne mo`e da<br />
se primenuva analogija. Toga{ ako nekoj slu~aj pretstavuva pravna<br />
praznina, a neposredno ne e opfaten so op{toto pravilo, za nego va`i<br />
argumentum a contrario. 450<br />
4. Slu~ai koga ednakvo e mo`na primena na analogija i argumetum<br />
a contrario. Ako nekoi slu~ai se regulirani so nekoja norma, a drugi<br />
sli~ni slu~ai se regulirani so druga norma itn. me|utoa taka {to<br />
ovie normi edni so drugi da ne stojat vo odnos na podredenost (t.e. edna<br />
450<br />
Luki}, R. op. cit. str. 331.<br />
713
od niv da e op{ta, a drugite samo isklu~oci od nea), tuku site normi vo<br />
toj pogled se ramni edna na druga, pa vo takva situacija ima izvesni<br />
slu~ai pretstavuvaat pravna praznina, toga{, zavisno od postoeweto<br />
ili nepostoeweto na istovidni osnovi, odnosno op{testvenite interesi,<br />
podednakvo mo`e da se primenuva i analogija i argumentum a contrario.<br />
Na primer, koga za nekoi razvedeni sopru`nici bi bilo odredno<br />
edni na drugi da im davaat celosno izdr`uvawe, za drugi da davaat samo<br />
polovina izdruvawe, a za treti - samo tretina, dodeka za ostanatite ne<br />
bi bilo ni{to propi{ano, toga{ za site ovie slu~ai so primena na<br />
analogija bi mo`elo da se primeni podednakvo sekoj od ovie propisi, a<br />
so primena na argumentum a contrario da se odbie nivnata primena. 451<br />
v) Argumentum a fortiori<br />
Metodot agumentum a fortiori (dotolku pove}e) se ras~lenuva na:<br />
argumentum a maiore ad minus (dokaz od pogolemo kon pomalo) i argumentum<br />
a minore ad maius (dokaz od pomalo kon pogolemo).<br />
1 0 Argumentum a maiore ad minus (od pogolemo kon pomalo) zna-<br />
~i ako mo`e pove}e, mo`e i pomalku ili ne{to {to va`i za pote`ok<br />
treba da va`i i za poblag slu~aj. Zaklu~uvawe spored koe ako ne{to e<br />
dopu{teno pove}e ili vo pote`ok slu~aj, dotolku pove}e mo`e da se<br />
zeme deka e doopu{teno i ne{to pomalku, ili vo poblag slu~aj. Taka,<br />
spored ova pravilo se smeta deka koga nekoj subjekt raspolaga so pogolemi<br />
prava, slobodi ili ovlastuvawa, treba da se zeme deka ima (raspolaga)<br />
i so pomali prava, slobodi ili ovlastuvawa. Na primer, ako normata<br />
mu dava na subjektot pravo na sopstvenost, toga{ se zaklu~uva<br />
deka subjektot ima pravo i na upotreba na predmetot. Ili vo krivi~noto<br />
pravo, ako kaj nekoe krivi~no delo e dopu{teno osloboduvawe od<br />
kazna, dotolku pove}e se dopu{ta ubla`uvawe na kaznata (taka, na primer,<br />
ottamu {to vo ~l. 25 st. 2 KZ stoi deka sou~esnicite koi dobrovolno<br />
go spre~ile izvr{uvaweto na krivi~noto delo mo`at da se oslobodat<br />
od kazna, logi~no e deka sudot, ako ne gi oslobodi od kazna, mo`e<br />
poblago da gi kazni).<br />
2 0 Argumentum a minore ad maius (od pomalo kon pogolemo) zna-<br />
~i ako mo`e pomalku, mo`e i pove}e. Zaklu~uvawe spored koe ako ne-<br />
{to e zabraneto za polesen slu~aj, dotolku pove}e toa e zabraneto (}e<br />
va`i, }e se primeni) i za pote`ok slu~aj. Taka, na primer, vo krivi~noto<br />
pravo ako nekoe bitie na krivi~noto delo e konstruirano taka<br />
{to ja opfa}a samo nebre`nosta na storitelot, toga{ e logi~no deka<br />
odgovornost za toa delo postoi i koga toa e ostvareno so umisla.<br />
Nesogleduvaweto na razlikata deka i vo dvata slu~ai se raboti<br />
za isto logi~ko pravilo koe vo prviot slu~aj se odnesuva na dozvoleni<br />
odnesuvawa, na normi so koi se davaat ovlastuvawa, a vo vtoriot slu~aj<br />
714<br />
451<br />
Luki}, R. op. cit. str. 331.
za zabrani, nekoi pravnici se vrzuvaat vo jazol, obiduvaj}i se duri i<br />
ona {to e apsurdno da go pretvorat vo logi~no. Taka, na primer spored<br />
eden na{ avtor, kaj argumentum a minore ad maius (zaklu~uvawe od pomalo<br />
kon pogolemo) se rabotelo "za poim ili sud od pomal obem i se<br />
doa|a do poim ili sud od pogolem obem ili kvalitet. Zna~i se poa|a od<br />
postojna norma vo pravoto koja se odnesuva na pomali ovlastuvawa, no<br />
so negativno zna~ewe. Najkuso iska`an, ovoj argument glasi: koj mo`e<br />
pomalku, ne mo`e pove}e, ili koj ima pomalo ovlastuvawe, ne mo`e da<br />
ima pogolemo ovlastuvawe." Zgora na toa, istiot avtor se trudi da doka`e<br />
deka "za primenata na ovoj argument ne se soodvetni slu~aite<br />
kako, na primer: ako pu{eweto ne e zabraneto poradi opasnost od po-<br />
`ar, dotolku pove}e }e bide zabraneto da se pali ogan; ili ako e kazniva<br />
nebre`nosta, dotolku pomalku }e bide kazniva umislata i sl." 452<br />
So drugi zborovi, ovoj i na nego sli~nite "logi~ari," eklatatno tvrdi<br />
deka ako na benziska pumpa sretnete napis "Zabraneto pu{ewe," logi-<br />
~no e da ja izgasnete cigarata. Me|utoa, isto taka, logi~no bilo dozvoleno<br />
da zapalite ogan, za{to zabrana da pu{ite neposredno do crevoto<br />
od koe se to~i benzinot voop{to ne spre~uva do toa isto crevo da zapalite<br />
ogan za da se zatoplite ili eventualno da ja razgorite skarata za<br />
da si ispe~ite meso.<br />
g) Argumentum ad absurdum<br />
Argumentum ad absurdum se koristi za da se doka`e neispravnosta<br />
na eden zaklu~ok so apsurdnosta na rezultatot {to bi se dobil od<br />
negovoto prifa}awe. Primerot na eden avtor so me~karot i me~kata<br />
o~igledno go pokazuva toa. 453 Me~karot so svojata me~ka ne vlegol vo<br />
~ekalnata na edna `elezni~ka stanica za{to na vratata pi{uvalo "Zabranet<br />
vlez za ku~iwa." Soglasno pravilot argumetum ad minore ad maius<br />
(od pomalo kon pogolemo), me~akrot ispravni zaklu~il (do{ol do pravilno<br />
soznanie): ako ku~iwa ne smeat da se vnesat vo ~ekalnata, doto-<br />
452<br />
A eve na koj na~in istiot avtor ja objasnuva bo`emnata nesoodvetna<br />
primena na ovie primeri. "Nesoodvetnosta na gornive primeri doa|a, pred sî,<br />
od dve pri~ini. Prvo, zatoa {to na toj na~in bi se sodale nejasnotii vo primenata<br />
kaj ovoj argument, nejasnotii koi vo celost mo`t da ja dovedat vo pra-<br />
{awe negovata primena. I, vtoro, so toa bi do{lo do me{awe na ovoj argument<br />
so drug logi~ki zaklu~ok, so argumetum a fortiori (dotolku pove}e), taka<br />
{to vtoriot argument (argumentum a minore ad maius) bi bil doveden vo pra-<br />
{awe. Imeno, stanuva zbor za dva posebni logi~ki zakona, i dvata primeri<br />
izneseni pogore ja so~inuvaat sodr`inata na argumentum a fortiori. Zatoa,<br />
me|u ovie dva zakona treba da postoi jasno sodr`insko razgrani~uvawe." Bajalxiev,<br />
D. Voved vo pravoto, Pravo, kniga vtora, Makedonska riznica, Skopje,<br />
1999, str. 295.<br />
453<br />
Lanovi}, Mihajlo. Uvod u praven nau}e, Zagreb, 1934, str. 220.<br />
715
lku pove}e vo nea ne smeat da se vnesat me~ki. Me|utoa, ako go znael<br />
pravoto, toj mo`el i poinaku (pogre{no) da go protolkuva natpisot.<br />
Imeno, spored praviloto argumentum a contrario mo`el da pojde od slednovo<br />
apsurdno pravno rezonirawe: me~kata ne e ku~e, {to zna~i deka<br />
me~kata smee da ja vnese vo ~ekalnata.<br />
Poradi dejstvoto na na~eloto na zakonitosta nitu eden od ovie<br />
specifi~ni metodi na logi~ko zaklu~uvawe nema nekoja pozna~ajna<br />
primena vo zakonodavstvoto. Tie metodi mo`at da bidat primeneti<br />
samo isklu~itelno i, koga se raboti za krivi~noto zakonodavstvo, toa<br />
sekoga{ vo korist na storitelot na krivi~noto delo.<br />
d) Exceptiones non sunt extendendae<br />
Excepcionis non sunt extendendae e pravilo na pravnata logika spored<br />
koe isklu~ocite vo pravoto treba da se tolkuvaat restriktivno.<br />
Ako edna norma vo odnos na nekoja druga op{ta norma pretstavuva isklu~ok,<br />
toga{ taa treba da se tolkuva restriktivno, odnosno, kako nejzina<br />
pravna smisla treba da se zeme nejzinata najtesna smisla.<br />
|) Drugi logi~kopravni argumenti, konstrukcii i logi~ki gre{ki<br />
1. Gre{ka na irelevantnost (zamena na tezite) se sostoi vo<br />
toa {to ne se doka`uva ili pobiva spornata, tuku druga, od nea razli-<br />
~na teza. Vo pra{awe e omilen "metod" na mnogu polemi~ari duri i vo<br />
pravoto koi, najprevin ja prevrtuvaat tezata na oponentot, a potem so<br />
uverlivi argumenti ja napa|aat taka prevrtenata teza. Gre{kata mo`e<br />
da bide mnogu suptilna i te{ko zabele`liva, za{to izvrtuvaweto na<br />
tezata ne mora da bide o~igledno, tuku takvo {to se otkriva duri po<br />
podlaboko razmisluvawe.<br />
Gre{kata na irelevantnost se pojavuva vo u{te nekoi specifi~ni<br />
varijanti:<br />
- Metabazis eis allogenos (preod vo drug rod) pretstavuva drasti-<br />
~en oblik na zamena na tezi. Vo ovoj slu~aj vrskata me|u prvobitnata i<br />
zamenetata teza e mnogu poslaba odo{to kaj obi~nata zamena na tezi,<br />
za{to zamenetata teza pripa|a vo sosema drugo podra~je.<br />
- Argumentum ad honminem se sostoi vo toa {to ne se rasprava za<br />
spornata teza, tuku se nastojuva da se omalova`i onoj koj ja postavil.<br />
- Argumentum ad verecundiam (argument na stravopo~it) se sostoi<br />
vo toa {to spornata teza se doka`uva so povikuvawe na ne~ii avtoritet.<br />
- Argumentum ad populum (argument za masite) se sostoi vo toa<br />
{to bez da se navleguva vo su{tinata na spornata teza, se nastojuva da<br />
se pridobijat slu{atelite so vlijanie vrz nivnite ~uvstva, predrasudi,<br />
sueta (ta{tina) i sl.<br />
716
- Argumentum ad consensu gentium (argument od seop{ta soglasnost)<br />
se sostoi vo toa {to nekoja teza se doka`uva vrz osnova na soglasuvaweto<br />
na site lu|e, t.e. vrz osnova na javnoto mislewe. Javnoto<br />
mislewe mo`e navistina da se zeme kako zna~aen faktor vo politikata<br />
kade {to toa se sostoi od vrednosni sudovi, me|utoa, toa ne mo`e da<br />
bide kriterium za pravnosta.<br />
2. Logi~ki gre{ki od tipot petitio principi.<br />
- Petitio principi (anticipirawe na principi) se sostoi vo toa<br />
{to nekoja teza se pravi obid da se doka`e so druga teza koja odnapred<br />
se smeta za doka`ana. Primer: 1 0 Komarxiite doa|aat do pari so lukavstvo,<br />
a ne so sila. 2 0 Jas sum komarxija, zna~i jas ne vr{im razbojni-<br />
{tvo. Petitio principi, vsu{nost nastanuva koga se pretpostavuva soglasnost<br />
na auditoriumot so teza za koja doprva treba da se uveri deka ja<br />
prifati.<br />
- Gre{ka na akcidencija (fallacia accidentis) se sostoi vo lesno<br />
zemawe deka ona {to vredi voop{to, vredi i pod posebni okolnosti<br />
koi vo op{tata formulacija na praviloto ne se zemeni predvid. Se narekuva<br />
i gre{ka na zaklu~uvawe, od ka`anato ednostavno kon ka`anoto<br />
so ograni~uvawe (a dicto simpliciter ad dictum quid).<br />
- Fallacia fictae universalitatis (gre{ka na neosnovana generalizacija<br />
ili gre{ka na prividna op{tost), se sostoi vo neosnovan preod<br />
od poedine~ni slu~ai na op{t zaklu~ok.<br />
- Post hoc ergo propter hoc - od vremenskoto sleduvawe na dve pojavi<br />
se izveduva zaklu~ok za novata kauzalna vrska.<br />
3.3. Celno (teleolo{ko) tolkuvawe<br />
Mototo na teleolo{koto (telos - cel) tolkuvawe glasi: "Sledi<br />
ja (objektivnata) smisla i cel na normata." Ovde se nastojuva da se<br />
pronajde celta i sodr`inata na normata, celta na zakonot (ratio legis).<br />
Vo taa postapka se nastojuva da se otkrie socijalnite opredelbi koi<br />
bile (i sî u{te sî) pri~ina za formulacijata na pravnata norma. Ottamu<br />
{to sekoja norma e sredstvo za postignuvawe na opredelena op{testvena<br />
cel taa, vsu{nost, i mo`e ispravno da se tolkuva samo so ogled<br />
na odnosot sprema sopstvenata cel.<br />
Ovoj metod na tolkuvawe doa|a osobeno do izraz kaj dinami~koto,<br />
progresivnoto i evolutivnoto tolkuvawe na odelni izrazi i<br />
zborovi. Imeno, so tekot na vremeto, mo`no e poradi nastanatite promeni<br />
(ekonomski, socijalni, moralni, tehni~ko-tehnolo{ki i nau~ni)<br />
oddelni izrazi ili zborovi da opfa}aat pogolem broj predmeti, pojavi<br />
ili poimi odo{to toa bilo slu~aj koga e donesena normata. Pritoa,<br />
jasno e deka smislata na zakonot e site tie novi predmeti, pojavi ili<br />
poimi da bidat opfateni so upotrebenite izrazi ili zborovi, i pokraj<br />
toa {to na niv ne mo`elo da se misli vo momentot na donesuvaweto na<br />
zakonot ili drug propis. Vo takvi slu~ai so tolkuvaweto ne se sozdava<br />
717
nova norma, tuku poradi nastanatite promeni, pod istite izrazi ili<br />
zborovi, samo se podveduvaat novite predmeti, pojavi i poimi.<br />
Taka, na primer, dokolku poradi razvojot na psihijatrijata nekoe<br />
zaboluvawe denes se sfa}a kako du{evna bolest, toa mo`e da poslu`i<br />
kako okolnost za opredeluvawe na nepresmetlivosta, iako toa<br />
porano ne bilo slu~aj. So tekot na vremeto po{iroko ili potesno zna-<br />
~ewe mo`at da dobijat i mnogu drugi poimi i izrazi kako na primer:<br />
`ivoten standard, podvi`ni predmeti, soobra}aj, soobra}ajni znaci,<br />
brzina, oru`je, sredstva za informacija i komunikacija, energija, vospituvawe,<br />
navreda i sl.<br />
3.4. Sistematsko tolkuvawe<br />
Mototo na ova tolkuvawe glasi: "Sledi gi informaciie koi<br />
proizleguvaat od povrzanosta so normata." Ovoj metod go dopolnuva<br />
logi~kiot metod, za{to se razgleduva sevkupnata povrzanost na pravniot<br />
poredok: konkretnite pravni poimi se sfa}aat kako delovi na<br />
sevkupniot praven poredok koi se prepletuvaat i se odnesuvaat edni na<br />
drugi. Ottamu, sodr`inata i zna~eweto na pravnata norma se utvrduvaat<br />
so pomo{ na ostanatite normi na pravniot poredok. So drugi zborovi,<br />
sistematskoto tolkuvawe se sostoi vo sporeduvawe na norma ~ie<br />
zna~ewe treba da se utvrdi so druga norma od istiot propis, od drugi<br />
propisi ili so celokupniot praven sistem na dr`avata.<br />
Kako del na pravniot sistem sekoja norma vo nego zazema odredeno<br />
mesto vo odnos na drugite normi i mislovno se povrzuva so niv,<br />
{to zna~i deka vlijae na odreduvaweto na smislata na drugite normi.<br />
Ottamu proizleguvaat i dva osnovni vidovi na sistematsko tolkuvawe:<br />
1 0 Sistematsko tolkuvawe koe se vr{i so pomo{ na mestoto<br />
koe normata go zazema vo pravniot poredok. So nego glavno se izbegnuvaat<br />
protivre~nostite me|u normite od istiot ili od razli~ni propisi.<br />
Vo ovaa smisla za pravilno sfa}awe na propisot so koj, na primer,<br />
e vostanoveno nekoe krivi~no delo, va`no e vo koja glava od posebniot<br />
del e pomesteno istoto. Ili pak, kaj krivi~noto delo dvobra~nost,<br />
za poimot na polnova`nosta na prviot i vtoriot brak mora da se<br />
potpreme i na normite od zakonot za brak.<br />
2 0 Sistemsko tolkuvawe koe se vr{i so pomo{ na mislovno povrzuvawe<br />
na normite. So nego poblisku se odreduva zna~eweto na normite.<br />
Ottamu {to ponekoga{ tekstot na normata ne e dovolno jasen<br />
morame da go tolkuvame intitutot kako takov. Ottamu pak, {to pravnite<br />
instituti me|usebno se povrzani, osobeno onie koi stojat vo<br />
odnos na povisok i ponizok poim, smislata na normata mo`e da ja otkrieme<br />
duri po izvr{enoto tolkuvawe na oddelnite instituti vo sistemot<br />
pri{to treba da ja pronao|ame nivnata vnatre{na povrzanost i<br />
smisla vo celina.<br />
718
3.5. Istorisko tolkuvawe<br />
Za tolkuvawe na odredena norma ~estopati ne e dovolen samo<br />
tekstot na zakonot, propisot ili op{tiot akt vo koj taa e pomestena.<br />
Za taa cel potrebno e da se zemat predvid site prednacrti, proekti i<br />
celokupniot materijal {to mu prehodel na donesuvaweto na toj praven<br />
propis. Natamu, treba da se vodi smetka za stenografskite bele{ki od<br />
zasedanieto na organot (zakonodavnoto ili drugo telo) vo koj propisot<br />
e izglasan so cel od diskusiite da se izvle~at odredeni zaklu~oci, pa i<br />
stavovi za zna~eweto na oddelni instituti. So drugi zborovi, istorisko<br />
tolkuvawe na normite pretstavuva interpretacija na nivnata sodr`inata<br />
vrz osnova na analizata na uslovite, okolnostite i motivite<br />
pod koi e se doneseni.<br />
Mototo na ova tolkuvawe glasi: "Sledi ja istoriskata povrzanost<br />
na normata." Se ispituva i sledi istoriskata pozadina na<br />
normata, se gleda nanazad. Pritoa, ne smee da se previdi opasnosta na<br />
toj na~in normata da dobie zastareno zna~ewe.<br />
3.6. Sporedbeno (komparativno) tolkuvawe<br />
Mototo na ova tolkuvawe glasi: "Izvle~i korist od sporeduvawe<br />
na pravoto." Sporedbenoto (komparativno) tolkuvawe pretstavuva<br />
sporeduvawe na dva ili pove}e avtenti~ni tekstovi na eden ist<br />
propis, zaradi utvrduvawe na zna~eweto na oddelni izrazi i poimi.<br />
Ova tolkuvawe e osobeno aktuelno za propisite doneseni na pove}e jazici,<br />
ili za koi kako egzemplar poslu`il strenski zakon pa treba da<br />
se utvrdi soodvetnosta na prevodot. 454 Preku sporedbata so drugi stranski<br />
sli~ni pravni sistemi se doa|a i do soznanie kako vo stranstvo se<br />
re{ava odreden praven problem.<br />
3.7. <strong>Ustavn</strong>oskladno tolkuvawe<br />
Mototo na ova tolkuvawe glasi: "Pri tolkuvaweto nikoga{<br />
ne gi napu{taj ramkite na ustavot, me|utoa ispitaj, dali barem<br />
edna od pove}eto alternativni interpretacii na edna norma e poskladna<br />
na ustavot. Ako e, upotrebi ja, a da ne go prevrti{ tekstot<br />
na normata vo sprotivna nasoka."<br />
Ovoj metod na tolkuvawe e vlezen vo jurisdikcijata otkako na<br />
pi{anite ustavi im se pripi{uva superiornost.<br />
454<br />
Proevski, V. op. cit. str. 122.<br />
719
3.8. Tolkuvawe spored teorijata zemawe predvid na posledicite<br />
Mototo na ova tolkuvawe glasi: "Obrati vnimanie na posledicite<br />
na odlukata i korigiraj ja (t.e. ne donesuvaj takva odluka)<br />
ako ne mo`e{ da stoi{ zad takvite posledici." Ovaa teorija dava<br />
odgovor na zna~ajnoto pra{awe dali vo ramkite na odlukite na ustavniot<br />
sud e dozvoleno da se zemaat predvid finansiskite i op{testvenite<br />
posledici.<br />
3.9. Tolkuvawe - sredstvo/cel/efekt test<br />
Trgnuvaj}i od supstancijalniot koncept za vladeeweto na pravoto,<br />
pri ocena na aktite na zakonodavnata i izv{nata vlast so ustavnite<br />
odredbi, vo praktikata na amerikanskite sudovi e prisutno tn.<br />
sredstvo/cel/efekt tolkuvawe (means/end/effect test). Ova tolkuvawe<br />
vo osnova mo`e da se objasni kako tridelna analiza preku koja:<br />
1. Najprvin se utvrduva legitimnosta i soodvetnosta na celta<br />
kon ~ie postigawe e naso~en pravniot akt i toa od dvoen aspekt: 1 0 ustavniot<br />
sistem vo celina (dali vlasta mo`e da se slu`i so pravni sredstva<br />
za postignuvawe na konkretnata cel) i, 2 0 od aspekt na ustavnite<br />
odredbi za internata horizontalna i vertikalna raspredelba na nadle`nostite<br />
pome|u oddelnite organi na vlasta (zakonodavna, izvr{na,<br />
sudska i federacija - ~lenki).<br />
2. Ralacijata me|u proklamiranata i ustavno dozvolenata cel<br />
na aktot kako "razumno" i soodvetno sredstvo za postignuvawe na celta.<br />
3. Intenzitetot na ograni~uvaweto na odredeno pravo ili sloboda<br />
so osporeniot praven akt (efektot na pravniot akt).<br />
Ovoj tip na test na procena na ustavnosta e osobeno prisuten vo<br />
jurisprudencijata so koja se razrabotuva i primenuva klauzulata za<br />
"ednakva pravna za{tita" (equal protection of laws) vo XIV amandman na<br />
Ustavot na SAD. Osnovna cel e razgrani~uvaweto me|u arbitrernata<br />
diskriminacija na oddelni kategorii lica na vlasta i dozvolenite<br />
klasifikacii (razli~en tretman) vrz osnova na odredeni nivni objektivni<br />
ili subjektivni karakteristiki. Navedeniot tretman na odredena<br />
kategorija na gra|ani (vrz osnova na nekoe objektivno ili subjektivno<br />
svojstvo - rasa, pol, nacionalnost, dr`avjanstvo, zdravstvena<br />
sostojba, obrazovanie, religiozna pripadnost, itn.) najprvin se ispituva<br />
niz prizmata na potencijalnata cel, a potoa se utvrduva relacijata<br />
me|u karakteristikata koja e osnova na neednakviot tretman i proklamiranata<br />
cel. Konkretnite modaliteti na ustavnosudskata analiza zavisat<br />
od vidot na karakteristikata koja e upotrebena kako kriterium<br />
za klasifikacija.<br />
720
3.10. Tolkuvawe so upotreba na balansni testovi<br />
Sudot na pravdata na Evropskata unija utvrdil deka slobodite<br />
i pravata se del od op{tite pravni na~ela ~ija realizacija e nadle`en<br />
da ja obezbedi toj, pa konsekventno, kr{eweto ili zagrozuvaweto na<br />
slobodite i pravata so akti na instituciite na Unijata pretstavuva<br />
osnova za nivna invalidacija. Pri determinacijata dali so odreden<br />
akt navistina se povredeni ili zagrozeni odredeni slobodi ili prava<br />
Sudot upotrebuva odredeni tn. testovi za balansirawe (balancing test).<br />
1. Prviot od niv e metodot na analiza na relacijata me|u upotrebenite<br />
sredstva i proklamiraniet celi (mins/ends test), preku koj<br />
Sudot najprvin utvrduva dali me|u osporeniot akt i op{tite interesi<br />
i celi na Unijata, odredeni vo kostritutivnite dogovori, postoi su{-<br />
tinska povrzanost.<br />
2. Ako odgovorot e afirmativen, vtorata faza e test na tn.<br />
proporcionalnost so koj se utvrduva dali osporeniot praven akt<br />
pretstavuva disproporcionalno i nedozvoleno zagrozuvawe na odredeno<br />
pravo. Ako odgovorot i na ova pravo e afirmativen, Sudot go deklarira<br />
osporeniot akt za nevaliden.<br />
Na toj na~in Sudot go potencira zna~eweto na fundamentalnite<br />
slobodi i prava kako limitira~ki faktor za sekoj avtoritet, nezavisno<br />
dali se raboti za tradicionalen, dr`avnopraven kontekst ili za<br />
nadnacionalna organizacija so ograni~ena sfera na aktivnost.<br />
3.11. Tolkuvawe na Evropskata konvencija za za{tita na<br />
~ovekovite prava i osnovni slobodi<br />
Evropskiot sud za ~ovekovi prava vo primenata na Konvencijata<br />
razvi pove}e specifi~ni metodi na tolkuvawe za koi so pravo se<br />
veli deka mo`at da najdat soodvetna primena i vo ustavnite mehanizmi<br />
za ostvaruvawe na osnovnata uloga na <strong>Ustavn</strong>iot sud.<br />
a) Metodot na efektivnost<br />
Metodot na efektivnost e zamislen kako princip koj treba da<br />
ovozmo`i vistinska primena na slobodite i pravata na ~ovekot. Konvencijata<br />
garantira prava koi so pomo{ na ovoj metod treba da bidat<br />
implementirani vo praktikata. Ottamu, vo doma{noto pravo treba da<br />
postojat realni garancii deka pravoto se ostvaruva. Ova osobeno e<br />
zna~ajno pri postoewe na pozitivni obvrski na dr`avata vo ostvaruvaweto<br />
na za{titata na individualnite prava od povredi od od strana<br />
na drugi.<br />
Kako primer na efektivnost mo`e da poslu`i primerot kade<br />
{to Sudot prifatil deka vo odreden slu~aj bez zastapnik vo gra|anska<br />
postapka kade ne e zadol`itelno pravoto na pravna pomo{, strankata<br />
721
`ne bila vo mo`nost da go ostvari svoeto pravo na pristap do sud iako<br />
istata imala pravo da povede sudska postapka. Ili, vo slu~aj na dozvoleni<br />
demonstracii pravoto na sobirawe mora efektiovno da se ostvaruva<br />
vo smisla demonstrantite toa pravo da go koristat bez strav<br />
deka mo`at da bidat predmet na fizi~ki napad od drugi grupi koi se so<br />
sprotivni mislewa od niv. Nemo`nosta soglasno doma{noto pravo vo<br />
odreden slu~aj mentalno hendikepiranoto lice da inicira krivi~na<br />
postapka protiv lice {to izvr{ilo siluvawe, doveduva do povreda na<br />
efektivniot vistinski respekt na privatniot `ivot (slu~aite Airey<br />
protiv Irska i X i Y protiv Holandija).<br />
b) Metodot na proporcionalnost<br />
Metodot (ili principot) na proporcionalnost ima osobena va-<br />
`nost pri tolkuvaweto na konvencijata so ogled na karakterot na<br />
odredeni prava i slobodi koi ne se apsolutni. Toj pretpostavuva potreba<br />
za obezbeduvawe balans na razli~ni kompetativni interesi.<br />
Opredeleno ograni~uvawe na nekoe pravo ili sloboda e vo relacija so<br />
potrebata od legitimna cel, interesot za ostvaruvawe na taa cel i potrebata<br />
na demokratijata. Konvenciskiot sistem go poznava institutot<br />
na fer balans me|u barawata na op{testvoto i individualnite<br />
osnovni prava ili balans na ona {to op{testvoto ima obvrska da go<br />
ovozmo`i (individualnite prava) i potrebata od nivnoto respektirawe.<br />
Testot na proporcionalnost ne e uniformiran i ima razli~ni<br />
varijanti, me|utoa pri~inata na devijacijata sprema individualnoto<br />
pravo i sloboda ne smee da bide preterana. Taa treba da bide opravdana<br />
i potrebna vo demokratskoto op{testvo. Potrebna e opravdana<br />
vrska, odnos na proporcionalnost pome|u sredstvata {to se upotrebeni<br />
i celta {to saka da se postigne, fer balans me|u op{toto i posebnoto<br />
vo domenot na interesite. Primenata na ovoj metod e golem predizvik<br />
vo postapuvaweto po odredeni predmeti vrzani osobeno za pravoto<br />
na privatnosta (~l. 8), slobodata na uveruvawe, sovest i religija<br />
(~l. 9), slobodata na izrazuvawe, (~l. 10), slobodata na sobirawe i<br />
zdru`uvawe (~l. 11) i zabrana na diskriminacija (~l. 14). Taka, na primer,<br />
potrebata od proporcionalnost se naveduva vo vrska so diskrecionoto<br />
pravo na dr`avata vo pogled na ograni~uvaweto na pravata predvideni<br />
vo ~l. 8 st. 1 od Konvencijata, se naveduva. Imeno spored ovoj<br />
koncept dr`avata mora da odr`uva pravilen balans me|u sprotivstavenite<br />
interesi na tu`itelot, koj tvrdi deka mu e povreden privatniot<br />
i semejniot `ivot i me|u javniot interes. Vo slu~ajot Dudgeon, Sudot<br />
zastanal na stanovi{te deka zgolemenata tolerancija kon homoseksualnite<br />
aktivnosti, kako i nepostoeweto na silna potreba od nivna<br />
inkriminacija so koj se zabranuvaat site homoseksualni odnosi, zakonot<br />
na Severna Irska go pravat neproporcionalen na {teta na homoseksualcite.<br />
722
v) Metodot na margina na procena (margin of appreciacion)<br />
Soglasno ovoj metod dr`avata go opredeluva na~inot na implementirawe<br />
na Konvencijata. Kako generalno pravilo e prifateno<br />
deka dr`avata preku svoite organi, {to sekako se odnesuva i za <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud, se vo podobra pozicija za ocenuvawe na potrebata i obemot<br />
na merkata primeneta vo konkretnata sostojba koja se odrazuva vrz<br />
pravata i slobodite koj odraz mo`e da bide i negativen. Evropskata<br />
konvencija ocenuva dali dr`avata vo konkretniot slu~aj dejstvuvala<br />
preterano ili vo ramkite na dadeniot koncept, po~ituvaj}i go ~l. 1 od<br />
Konvencijata koj fakti~ki dava {iroko pole na pravilno legitimno<br />
deluvawe. Solasno so nego dr`avata e obvrzana pravata i slobodite<br />
definirani vo Konvencijata i da gi obezbedi vo ramkite na svojata nadle`nost<br />
(jurisdikcija). 455 Liceto {to se smeta zasegnato so nekoja<br />
aktivnost ili pasivnos od strana na dr`avata mora da ja prezentira<br />
taa zasegnatost od jurisdikcijata na dr`avata ~lenka.<br />
Ovoj metod podrobno }e go pretstavime preku pravoto na semeen<br />
i privaten `ivot.<br />
Pri opredeluvaweto dali merkite prezemeni od dr`avata se<br />
kompatibilni so ~l. 8, na dr`avata í se dava opredelen stepen na diskrecija.<br />
So drugi zborovi, od strana na Komisijata i Sudot na dr`avite<br />
im se ostava izvesen stepen na slobodna procena za da ja ocenat<br />
usoglasenosta na opredlena merka so barawata na Konvencijata (pravo<br />
po sopstveno nao|awe da donesuvaat nekoi re{enija vo ramkite na zakonot).<br />
Ova diskreciono pravo e poznato kako doktrina na margina<br />
455<br />
Terminot "jurisdikcija" ima avtonomno zna~ewe za Konvencijata.<br />
Negovoto interpretirawe e fleksibilno {to ovozmo`uva i edno po{iroko<br />
zna~ewe. Istiot ne se odnesuva samo na klasi~nata teritorijalna nadle`nost<br />
tuku tretira i sostojbi nadvor od teritorijata na dr`avata potpisni~ka koga<br />
liceto e zasegnato od dr`avnata vlast na taa dr`ava ili zavisi od kontrolata<br />
{to taa ja sproveduva. Interpretacijata na terminot jurisdikcija (nadle`nost)<br />
se prostira i na stvarnata nadle`nost, za{to taa se odnesuva za site postapki<br />
na dr`avite vo ostvaruvaweto na svojaat obvrska na poleto na ~ovekovite<br />
prava i slobodi. Sudot ne pravi razlika vo tipot na pravilata i merkite<br />
koi gi prezema dr`avata i ne isklu~uva ni del od nejzinata jurisdikcija<br />
koga ja ocenuva usoglasenosta so Konvencijata. Dr`avata e povikana deka vo<br />
ramkite na jurisdikcijata kako celina postapikla vo soglasnost so Konvencijata.<br />
Sudot taa usoglasenost ja ispituva preku odredbite na Ustavot ili<br />
preku odredbite koi imaat legislativna cel. Od momentot koga takvite odredbi<br />
se sredstvo preku koi dr`avata ja ostvaruva svojata jurisdikcija na toa<br />
pole, tie se predmet na ispituvawe na usoglasenosta (Slu~aite: Komunisti~kata<br />
partija na Turcija protiv Turcija, Soering protiv Obedinetoto<br />
Kralstvo, Irska protiv Obedinetoto Kralstvo).<br />
723
(ramka ili pole) na procena. 456 Me|utoa, spored ovaa doktrina na dr`avite<br />
dogovoreni~ki ne im dava neograni~ena mo} na procena, za{to<br />
vo krajna linija soglasno Konvencijata, Sudot e odgovoren za ostvaruvaweto<br />
na po~ituvaweto na obvrskite od strana na dr`avata. Imeno,<br />
Sudot ima uloga da donese finalna presuda za toa dali nekoe po~ituvawe<br />
na odredeno pravo soglasno Konvencijata mo`e da bide opravdano<br />
spored ~l. 8 st. 2. Na toj na~in doma{nata margina na procena odi<br />
"raka pod raka" so evropskiot nadzor (supervizija), za{to Komisijata<br />
i Sudot go zadr`uvaat pravoto procenata na dr`avata da ja stavat na<br />
ispituvawe. Na toj na~in, Sudot se potpira na marginata na procena<br />
vo dve osnovni grupi okolnosti: 1 0 pri opredeluvaweto dali nekoe popre~uvawe<br />
na odredeno pravo od ~l. 8 e opravdano vrz osnova na javniot<br />
interes dozvolen so st. 2, i 2 0 pri procenuvaweto dali nekoja<br />
dr`ava napravila dovolno za po~ituvawe na nekoi pozitivni obvrski<br />
{to gi ima spored ovaa odredba.<br />
Marginata na procena dodelena na nadle`nite nacionalni organi<br />
varira spored okolnostite, predmetot i negovata sodr`ina. Vo<br />
okolnostite koi treba da se zemat predvid pri opredeluvaweto na<br />
opfatot na marginata na procena spored ~l. 8 spa|aat:<br />
1 0 Postoeweto na zaedni~ka osnova me|u zakonite na dr`avite<br />
od Konvencijata. Tamu kade {to voobi~aenata praktika e o~igledna<br />
marginata na procena }e bide tesna i otstapuvawata od nea te-<br />
{ko }e mo`at da se opravdaat. Od druga strana, tamu kade {to voobi~aeniot<br />
pristap ne e rasprostranet, diskrecijata {to Sudot ja nudi<br />
na obivnetite dr`avi }e bide {iroka.<br />
2 0 Opfatot na marginata na procena se razlikuva i spored kontekstot.<br />
Vo ovaa smisla, na primer, se smeta deka marginata na procena<br />
posebno e {iroka vo oblasta kako {to e za{titata na deteto. Razli~ni<br />
pristapi kon gri`ata za deteto i intervencijata na dr`avata<br />
vo semejstvoto koi postojat vo dr`avite dogovorni~ki, Sudot gi zema<br />
predvid pri ispituvaweto na takvite slu~ai i pritoa im dozvoluva<br />
456<br />
Ova na~elo za prvpat e vospostaveno vo slu~ajot Handyside protiv<br />
Obedinetoto Kralstvo (1976), koj se odnesuva{e na eden spor spored ~l. 10,<br />
me|utoa negovata odluka podednakvo se primenuva i za slu~aite spored ~l. 8<br />
od Konvencijata. Vo taa odluka be{e opredeleno "deka poradi nivniot direkten<br />
i kontinuiran kontakt so vitalnite sili od navedenite zemji, dr`avnite<br />
organi vo princip se vo podobra polo`ba otkolku me|unarodniot sudija vo<br />
davaweto odredeno mislewe za... neophodnosta od nekoe ograni~uvawe ili kazna."<br />
i deka "nacionalnite organi se tie {to treba da ja napravat prvi~nata<br />
procena za realnosta na itnata op{testvena potreba {to ja implicira poimot<br />
neophodnost vo toj kontekst. Spored toa, ~l. 10 st. 2 na dr`avite im ostava<br />
margina na procena. Taa margina se dava i na doma{niot zakonodavec... i<br />
na organite, me|u koi i na sudskite, koi se povikani da gi tolkuvaat i primenuvaat<br />
va`e~kite zakoni."<br />
724
odredeni merki na diskrecija. Pokraj toa, Sudot potvrduva deka zaradi<br />
nivnata blizina do kompleksnite pra{awa odredeni na nacionalno<br />
nivo, doma{nite organi se vo podobra pozicija da napravat procena<br />
na okolnostite na sekoj slu~aj i da go opredelat najsoodvetniot tek na<br />
aktivnostite. Kako rezultat na toa, dr`avite u`ivaat odreden stepen<br />
na diskrecija vo odnos na na~inot na koj se po~ituva privatniot i semejniot<br />
`ivot spored ~l. 8, a toa se odrazuva na na~inot na koj se procenuva<br />
balansot me|u popre~uvaweto i negovata cel.<br />
3 0 Ponekoga{ kako podr{ka na marginata na procena se koristi<br />
i okolnosta {to postojat zna~itelni razliki me|u dr`avite dogovorni~ki<br />
vo odnos na moralot, 457 obi~aite i praktikata.<br />
[to se odnesuva do samoto opredeluvawe na nekoja poedine~na<br />
`alba spored ~l. 8 od Konvencijata vklu~uva neophoden test sostaven<br />
od dve fazi na procena.<br />
a) Prvata faza na procena se odnesuva na utvrduvawe na primenlivosta<br />
na ~l. 8 od Konvencijata. Ovde stanuva zbor za razre{uvawe<br />
na dilemata, dali pravoto za koe poedinecot se `ali deka mu e<br />
popre~eno, navistina pretstavuva nekoe od pravata (privaten `ivot,<br />
semeen `ivot, dom ili korespondencija) za{titeni so ~l. 8 st. 1. Pritoa,<br />
naj~esti situacii se koga aplikantot tvrdi deka dr`avata prezela<br />
dejstvie za koe toj smeta deka e sprotivna na negovite li~ni interesi<br />
garantirani so tie prava. Vo takva situacija, Sudot razgleduva dali<br />
popre~uvaweto na pravoto mo`e da se opravda so povikuvawe na uslovite<br />
od st. 2 na istiot ~len. Ako smeta deka pravoto na koe poedinecot<br />
se povikuva ne spa|a vo opfatot na edno od navedenite prava, Sudot konstatira<br />
deka ~l. 8 ne e primenliv i tuka postapkata zavr{uva. Vo<br />
sprotiven slu~aj se preminuva kon vtorata faza na procena.<br />
Ovde me|utoa, treba da se ima predvid, deka aplikantite se `alat<br />
i na toa deka vo odredeni situacii javnite organi trebale no, ne<br />
uspeale da prezemat dejstvija za koi tie smetaat deka se neophodni za<br />
obezbeduvaweto na potrebnoto "po~ituvawe" na nivnite prava od ~l. 8.<br />
Vo toj slu~aj, Sudot razgleduva, dali pod tie okolnosti dr`avata<br />
imala pozitivna obvrska da deluva na na~in koj }e bide vo soglasnost<br />
so elementot "po~ituvawe" od navedeniot ~len. Taka vo slu~akot X i Y<br />
protiv Holandija (1985), Sudot smeta{e deka ~l. 8 ne samo {to ednostavno<br />
ja prisiluva dr`avata da se vozdr`uva od popre~uvawe (negativen<br />
potfat), tuku mo`e da ima i pozitivni obvrski za efikasno po~-<br />
457<br />
Vo slu~ajot Handyside, Sudot smeta{e deka ne e vozmo`no da se najde<br />
edinstvena evropska koncepcija na moralot me|u doma{nite zakoni na razli~nite<br />
dr`avi dogovorni~ki. Me|utoa, vo slu~aite Dudgeon i Norris, Sudot<br />
otfrli deka marginata na procena bila dovolno {iroka na Obedinetoto<br />
Kralstvo i na Irska da im dozvoli da ja odr`at kriminalizacijata na homoseksualnosta.<br />
Ottamu, {to se odnesuva na za{titata na moralot, Sudot kako<br />
op{t stav ne prifati deka marginata na procena e {iroka.<br />
725
ituvawe na privatniot i semejnito `ivot. Tie obvrski mo`at da vklu-<br />
~uvaat usvojuvawe na merki soodvetni za obezbeduvawe na po~ituvawe<br />
na privatniot `ivot duri i vo sferata na me|usebnite odnosi na poedincite.<br />
Ottamu, vo odredeni okolnosti Kovencijata mo`e od dr`avite<br />
da se bara da prezema ~ekori {to za poedinecot }e gi obezbedat nivnite<br />
prava od ~l. 8, a mo`e da se bara i da gi {titi od aktivnostite na<br />
privatnite lica {to go spre~uvaat efikasnoto u`ivawe na nivnite<br />
prava. 458 b) Vtorata faza se protega na: a) utvrduvawe na toa dali postoi<br />
popre~uvawe na pravo od ~l. 8 st. 1, i ako postoi takvo popre~uvawe,<br />
b) postapna analiza so koristewe na tri pravila na precizno<br />
tolkuvawe 459 zaradi spre~uvawe na dr`avite da gi zloupotrebat ovla-<br />
458<br />
Nakratko, od principite vrz koi e zasnovan ~l. 8, Komisijata i Sudot<br />
izvlekuvaat dol`nost za dr`avata da se anga`ira vo obezbeduvaweto na<br />
po~ituvawe na nekoi prava pod opredeleni uslovi. Klu~en slu~aj vo ovaa<br />
oblast e Marckx protiv Belgija (1979), vo koj edna majka i nejzinota }erka gi<br />
osporile belgiskite zakoni koi od majkata barale da sprovede posebna postapka<br />
za priznavawe deka kerkata e nejzina, a koi duri i toga{ na detoto mu go<br />
osporuvaat polnopravniot status vo odnos na drugite ~lenovi na semejstvoto.<br />
Vo ovoj slu~aj, vo koj utvrdil povreda na pravoto na po~ituvawe na semejniot<br />
`ivot spored ~l. 8, Sudot konstariral "koga dr`avata vo svojot vnatre{en<br />
praven sistem go utvrduva re`imot {to ne se primenuva na nekoi semejni odnosi...<br />
taa mora da postapuva taka {to na site zainteresirani da im ovozmo`i<br />
da vodat normalen semeen `ivot." Nepovolnosta {to ja pretrpele nema`enata<br />
majka i nejzinata }erka bile golemi vo sporedba so pomaliot interes na<br />
dr`avata za za{tita na semejstvoto zasnovano na brak. Vo slu~ajot Johnston i<br />
drugi protiv Irska (1986), Sudot do{ol do istiot zaklu~ok vo vrska so deteto<br />
na irski roditeli koi so godini `iveele zaedno, iako sekoj od niv bil vo<br />
brak so dugo lice. Me|utoa, Sudot ne utvrdil deka ~l. 8 ja obvrzuva Irska da<br />
vovede mo`nost za nivni razvod ili na drug na~in da im ovozmo`i da go reguliraat<br />
svojot odnos. Vo slu~ajot Airey protiv Irska (1979) vo koj se rabotelo<br />
za odbivawe na irskata vlada da í pru`i besplatna pravna pomo{ na<br />
`ena vo postapkata za dobivawe sudska odluka za razvod od svojto soprug-nasilnik,<br />
Sudot bil u{te poenergi~en utvrduvaj}i "Iako osnovna cel na ~l. 8 e<br />
za{tita od samovolno popre~uvawe na javnaat vlast, toj od dr`avite ne bara<br />
samo da se vozdr`at od popre~uvaweto. Pokraj ovaa negativna obvrska, mo`at<br />
da postojat i pozitivni obvrski svojstveni na vistinskoto po~ituvawe na<br />
privatniot i semejniot `ivot." Vidi: Gomien, D. Kratok vodi~ niz Evropskata<br />
konvencija za ~ovekovi prava, str. 66-67 i Kilkelly, U. Pravoto na po~ituvawe<br />
na privatnosta i semejniot `ivot, Directorate General of Human Rights,<br />
Council of Europe, Strasbourg Cedex, 2001, str. 23-25.<br />
459<br />
Vo slu~ajot Sunday Times protiv Obedinetoto Kralstvo (1979),<br />
Komisjata utvrdi deka "Precizno tolkuvawe zna~i deka ne mo`e kako osnov<br />
da se se opravdaat nikakvi merila za kakvo i da e ograni~uvawe, osven onie<br />
726
stuvawata sodr`ani vo tn. klauzuli na ograni~uvawe od st. 2 na ~l. 8 od<br />
Konvencijata.<br />
So pomo{ na tie pravila se doa|a do odgovor na slednive pra-<br />
{awa: ba) dali toa popre~uvawe e vo soglasnost so zakonot, bb) dali<br />
popre~uvaweto sledi opredelena legitimna cel, i bv) dali popre~uvaweto<br />
e potrebno vo edno demokratskoto op{testvo. So drugi zborovi,<br />
so cel da bide dosledno na Konvecnijata, sekoe popre~uvawe na<br />
pravata za{titeni vo ~l. 8 st. 1, mora da gi ispolnuva site kriteriumi<br />
od st. 2 na odredbata, {to zna~i deka popre~uvaweto mora da bide vo<br />
soglasnost so zakonot, mora da sledi edna od legitimnite celi navedeni<br />
vo st. 2 i mora da bide potrebno vo edno demokratsko op{etstvo<br />
ili proporcionalno na sledeweto na taa cel. Site ovie procenki,<br />
pretstavuvaat kontrola na vr{eweto na diskrecionite ovlastuvawa<br />
na dr`avata pri propre~uvaweto na primenata na pravoto na privaten<br />
i semeen `ivot. Pritoa, mora da se podvle~e, deka vakvite procenki,<br />
vpro~em, podednakvo se primenuvaat i koga se raboti za ostanatite popre~uvawa,<br />
odnosno ograni~uvawa na site drugi prava i slobodi od Konvencijata.<br />
a) Utvrduvawe deka sekoe popre~uvawe na realiziraweto na<br />
pravoto na privatnost mora da bide vo soglasnost so zakonot. So<br />
cel da bide "vo soglasnost so zakonot" ob`alenoto popre~uvawe mora<br />
da ima zakonska osnova, a zakonot za koj stanuva zbor mora da ima<br />
odredeni karakteristiki. Vo ovoj kontekst, vo slu~ajot Sunday Times,<br />
Sudot razvi dve na~ela. Prvo, zakonot mora da bide dostapen taka<br />
{to poedinecot da ima dovolno informacii da mo`e da gi opredeli<br />
pravnite pravila primenlivi vo negoviot slu~aj. Toa zna~i deka popre~uvaweto<br />
na realizacijata na pravoto na privatnost mora da bide<br />
predvideno so zakon, a ne samo praktikuvano od organite na vlasta. 460<br />
Vtoro, zakonot mora da bide predvidliv, odnosno dovolno precizen za<br />
so nego gra|anite da mo`at da go usoglasuvaat svoeto povedenie, odnosno<br />
da gi predviduvaat posledicite od svoeto odnesuvawe. 461<br />
{to se spomnati vo samata klauzula za ograni~uvawata, a od druga strana ovie<br />
merila mora taka da se tolkuvaat {to nivniot jazi~ki izraz da go zadr`i voobi~aenoto<br />
zna~ewe."<br />
460<br />
Vo toa vreme vo Obedinetoto Kralstvo prislu{uvaweto na telefonskite<br />
razgovori bilo regulirano so administrativna praktika, a podrobnostite<br />
za toa ne bile objaveni.<br />
461<br />
Vo slu~ajot Sunday Times, Sudot izjavi deka "edna norma ne mo`e da<br />
se smeta za zakon dokolku ne e formulirana dovolno jasno za na gra|aninot da<br />
mu ovozmo`i da so prisposobi svoeto odnesuvawe spored nejzinite barawa. Vo<br />
slu~ajot Andersson protiv [vedska (1992), pak, Sudot konstatira deka "kvalitetot<br />
na zakonot mora da bide takov da e dostapen za zasegnatite lica i formuliran<br />
so dovolna preciznost {to, ako treba so soodveten sovet, }e im ovozmo`i<br />
da gi predvidat posledicite {to mo`e da gi povle~e odredeno dejstvie,<br />
727
So drugi zborovi, pravoto mora jasno da gi opredeli uslovite i<br />
celite pod koi i zaradi koi takvoto ovlastuvawe na dr`avata mo`e da<br />
bide sprovedeno na legalen na~in i da obezbedi mehanizmi za kontrola<br />
na odnesuvaweto na vlasta duri i toga{ koga, poradi istraga za<br />
seriozni krivi~ni dela, odredeni lica se nadgleduvaat ili im se<br />
prislu{uvaat razgovorite.<br />
b) Natamu, koga popre~uvaweto vo pravoto na privatnost e dovolno<br />
jasno opredeleno, mora da postoi potvrda deka toa popre~uvawe<br />
e storeno zaradi postignuvawe na to~no opredleni legitimni<br />
celi. Legitimni celi se: dr`avnata i javna bezbednost, ekonomska blagosostojba<br />
na zamjata, za{titata na poredokot i spre~uvaweto na krivi~ni<br />
dela, za{tita na zdravjeto i moralot ili za{tita na pravata i<br />
slobodite na drugite ako toa e potrebno vo demokratskoto op{testvo.<br />
So drugi zborovi, pri popre~uvaweto (odnosno ograni~uvaweto) na ne-<br />
~ie pravo od ~l. 8 st. 1 od Konvencijata, dr`avata mora da go koristi<br />
svoite diskrecioni ovlastuvawa zaradi postignuvawe na zakonski<br />
celi. Toa zna~i deka za da bide "vo soglasnost so zakonot" ob`alenoto<br />
popre~uvawe mora da sodr`i i merki za za{tita od samovolnost od<br />
strana na javnite organi (zabrana na zloupotreba na vlasta). 462 Vo slu-<br />
~ajot Malone protiv Obedinetoto Kralstvo (1984), Sudot razgleduva{e<br />
dali ovlastuvaweto za sledewe na telefonskite ragovori ima<br />
zakonska osnova. Pritoa, zaklu~i deka poimot "soglasno so zakonot"<br />
ne zna~i ednostavno povikuvawe na doma{noto pravo, tuku se odnesuva<br />
na kvalitetot na pravoto, pri {to se postavuva baraweto za soglasnost<br />
na vnatre{noto pravo so pravilata na Konvencijata.<br />
Inaku, vo praktikata Sudot obi~no prifa}a deka dr`avite dejstvuvale<br />
vo nasoka na ostvaruvawe na soodvetna cel i mnogu retko ja<br />
otfrla identifikuvanata legitimna cel od strana na obvinetata dr`ava<br />
duri i toga{ koga taa cel e osporuvana od aplikantot.<br />
do stepen {to e razumen vo okolnostite. Toa e poznato kako uslov za predvidlivost<br />
i zna~i deka eden zakon {to dozvoluva diskrecija samiot po sebe ne e<br />
nedosleden na ~l. 8 sî dodeka opfatot na diskrecijata i na~inot na nejzinoto<br />
koristewe se nazna~eni so dovolna jasnost {to na poedinecot mu ovozmo`uva<br />
adekvatna za{tita od samovolno popre~uvawe. Za uslovot za predvidliost<br />
podrobno: Kilkelly, U. Pravoto na po~ituvawe na privatnosta i semejniot<br />
`ivot, Directorate General of Human Rights, Council of Europe, Strasbourg Cedex,<br />
2001, str. 29-34.<br />
462<br />
Vo slu~ajot Malone, Sudot istakna deka "zakonot bi bil sprotiven<br />
na vladeeweto na pravoto dokolku mo}ta na izvr{nata vlat bi bila neograni-<br />
~ena. Spored toa, imajki ja predvid zakonskata cel, zakonot mora dovolno<br />
jasno da gi ozna~i granicite i na~inite na vr{eweto na taa vlast, za na poedinecot<br />
da mu dade soodvetna za{tita od samovolieto na dr`avnite organi.<br />
728
v) I kone~no, otkako }e se utvrdi deka popre~uvaweto na pravoto<br />
na privatnost e zakonsko i zasnovano vrz legitimni celi, ostanuva<br />
da se doka`e deka popre~uvaweto e potrebno vo demokratskoto<br />
op{testvo. Pritoa, izrazot "potrebno," ~ie definirawe dolgo vreme<br />
se odbegnuva{e, vo slu~ajot Olsson protiv [vedska (1988), Sudot go<br />
opredeli kako "poim koj implicira deka nekoe popre~uvawe soodvetstvuva<br />
na nekoja itna op{testvena potreba, a posebno deka e proporcionalno<br />
so legitimnata cel {to se sledi."<br />
[to se odnesuva do poimot "demokratsko op{testvo," Sudot ne<br />
gi opredeluva negovite karakteristiki. 463 Pritoa, ona {to e "potrebno"<br />
vo edno demokratsko op{testvo za celite na ~l. 8 e opredeleno so<br />
povikuvawe na balansot me|u pravata na poedinecot i javniot interes<br />
preku primenata na na~eloto na proporcionalnost. Na~eloto na<br />
proporcionalnost, pak, op{to zemeno, potvrduva deka ~ovekovite<br />
prava ne se apsolutni i deka koristeweto na pravata na nekoj poedinec<br />
sekoga{ mora da se proveruva od po{irokiot javen interes. Ova na~elo<br />
e eden od na~inite na koi se postignuva ovoj balans i vo primenata<br />
na Konvencijata ~esto se koristi od strana na Sudot. 464 Imeno, pri sogleduvaweto<br />
na toa dali doma{nite odluki se kompatibilni so ~l. 8,<br />
Sudot go primenuva testot na proporcionalnost kako balansirawe na<br />
pravata na poedinecot i interesite na dr`avata. So toa Sudot ne nudi<br />
povtorno ispituvawe na odlukite na doma{nite sudovi, odnosno toj se<br />
vozdr`uva od promena na misleweto za meritornosta na sekoj oddelen<br />
slu~aj. Negovata uloga se sostoi vo toa da razgleda dali vo svetlinata<br />
na slu~ajot vo celina, dr`avnite organi imale "relevantni i dovolni<br />
pri~ini" za prezemawe na spornite merki na popre~uvawe. Pritoa,<br />
utvrduvaweto dali popre~uvaweto e proporcionalno so celta {to se<br />
sledi, naj~esto e kompleksen proces koj vklu~uva razgleduvawe na pove}e<br />
okolnosti (interesot {to treba da se {titi od popre~uvawe, 465<br />
ostrinata na popre~uvaweto i itnata op{testvena potreba) koi dr`avata<br />
ima za cel da gi ispolni. 466<br />
463<br />
Edinstveno vo slu~ajot Dudgeon protiv Obedinetoto Kralstvo<br />
(1981), Sudot gi spomenuva tolerancijata i {irokoumnosta kako dve od obele`jata<br />
na demokratskoto op{testvo.<br />
464<br />
Sudot ~esto potsetuva deka "vo celta na Konvencijata e svojstveno<br />
baraweto na praveden balans me|u barawata na op{tiot interes na zaednicata<br />
i uslovite na za{titata na fundamentalnite prava na poedinecot."<br />
465<br />
Taka na primer, vo slu~ajot Dudgeon, vo odnos na ovoj interes, Sudot<br />
zabele`a deka pravoto na privatno odr`uvawe na seksualni odnosi "bara<br />
osobeno seriozni pri~ini" za da se opravda negovoto popre~uvawe.<br />
466<br />
Doktrinata na proporcionalnost pretpostavuva deka metodite koi<br />
se usvoeni zaradi postignuvawe na koja bilo cel koja gi zagrozuva pravata na<br />
poedincite mora da bide proporcionalna na dobroto koe saka da se postigne.<br />
Doktrinata operira na tri ramni{ta: prvo, generalno ramni{te koe bara ra-<br />
729
Nakratko, pri utvrduvaweto dali nekoja merka na dr`avata e<br />
soodvetna na kriteriumot "potreben vo demokratskotot op{testvo,"<br />
Komisijata i Sudot pravat dvojna analiza. Najprvin, tie ocenuvaat<br />
dali samata cel na nametnatoto popre~uvawe e zakonska (na primer,<br />
deka nadzorot nad zatvoreni~kata pismena korespondencija e zakonska<br />
cel). Potoa proveruvaat dali na~inite so koi se popre~uva pravoto na<br />
privatnost i semeeen `ivot se vo soodnos so posakuvanite celi (na<br />
primer, Sudot odbil da go prifati tvrdeweto deka vlastite smeeat da<br />
go popre~uvaat zatvorenikot da mu pi{uva na svojot branietel).<br />
zumnost vo dodeluvawe na ovlastuvawata na javnite slu`benici koi mora da<br />
bidat proporcionalni so celite koi sakaat da se postignat, vtoro, na nivo na<br />
implementacija, koe bara institucionalen sistem koj }e obezbedi dovolni<br />
garancii za interesite na gra|anite koi se afektirani so postapuvawata na<br />
vlasta (koga se premeruva interesot, procesot mora da bide voden od nezavisno<br />
lice ili telo) i treto, sekoe prakticirawe na vlasta mora da bide rakovodeno<br />
od soodvetnata cel. Izve{taj za kompatibilnosta... , str. 130.<br />
730
G l a v a V<br />
USTAVEN SUD<br />
I POLO@BA I SOSTAV NA USTAVNIOT SUD<br />
1. <strong>Ustavn</strong>iot sud vo na{ata dr`ava za prv pat e voveden so Ustavot<br />
od 1963 na toga{nata SR Makedonija, a potoa e prezemen i so Ustavot<br />
od 1974 godina. Fakt e me|utoa deka toa be{e period koga vo uslovi<br />
na edinstvo na vlasta, <strong>Ustavn</strong>iot sud ne raspolaga{e so dovolno efikasni<br />
pravni sredstva za vistinsko vlijanie vrz procesite na kontrola<br />
na zakonodavnata i izvr{nata vlast, a ottamu nitu vrz ostvaruvaweto<br />
na Ustavot. Na toj na~in, iako ima{e formalna uloga na glaven nositel<br />
na za{tita na ustavnosta i zakonitosta, osobeno ottamu {to nema-<br />
{e mo`nost neposredno da gi ukinuva ili poni{tuva neustavnite zakoni,<br />
toj be{e staven na periferijata na pravniot i politi~kiot<br />
sistem.<br />
2. So voveduvaweto na podelbata na vlasta vo Ustavot od 1991<br />
godina, <strong>Ustavn</strong>iot sud e opredelen kako posebna institucija za kontrola<br />
na ustavnosta i zakonitosta sfateni kako borba za ograni~uvawe na<br />
dr`avnata vlast (protiv samovolieto na nositelite na vlasta) i za<br />
garantirawe na pravata i slobodite na ~ovekot i gra|aninot. Ili poinaku,<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud e pomesten vo sosema drugo pravno i politi~ko<br />
opkru`uvawe vo koe po~ituvaweto na ustavnosta postoi koga zakonite<br />
i drugite akti se vo soglasnost so ustavot kako najvisok i osnoven akt<br />
(lex superior) i koga odnesuvaweto na nositelite na dr`avnata vlast e<br />
vo soglasnost so ustavnite na~ela (suprematija na ustavot i pravoto<br />
kako granici na politikata i politi~kata vlast). Toa zna~i deka Ustavot<br />
e praven izraz (pretstavuva ustavna kategorija), no i osnova i garancija<br />
na ustavnosta (kategorija so ustavno definirana funkcija za za-<br />
{tita na ustavniot poredok vo dr`avata). Na toj na~in <strong>Ustavn</strong>iot sud<br />
dobi avtenti~na polo`ba vo ustavniot sistem, za{to e opredelen kako<br />
najodgovoren organ za obezbeduvawe na vladeeweto na pravoto. So drugi<br />
zborovi, <strong>Ustavn</strong>iot sud dobi posebna pozicija nadvor od tripartitnata<br />
podelba na vlasta i posebna pozicija vo obezbeduvaweto na suprematija<br />
na Ustavot vo vr{eweto na ovlastuvaweta na sekoj od oddelnite<br />
nositeli na trite funkcii na vlasta.<br />
Vo takvi uslovi <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija e dr`aven<br />
organ so visok avtoritet. Toj e dr`aven organ zatoa {to negovite<br />
odluki za za{tita na ustavnosta i zakonitosta se zadol`itelni i izvr{ni<br />
za site pravni subjekti, bez pravo na `alba i odlagawe na nivno-<br />
731
to izvr{uvawe. Negoviot visok avtoritet proizleguva od pravoto<br />
so svoja odluka da gi ukinuva ili poni{tuva neustavnite zakoni i drugite<br />
propisi. 467 Ottamu, so pravo se veli deka aktuelniot Ustav na<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud mu gi obezbedi site normativni i institucionalni<br />
pretpostavki da se ostvaruva kako mo}na protivte`a na odlu~uvaweto<br />
na site nositeli na funkcii na vlasta preku nametnuvawe na Ustavot<br />
kako osnova i ramka za politi~ko odlu~uvawe i kako merilo na seto<br />
pravo. 468 <strong>Ustavn</strong>oto <strong>sudstvo</strong>, vsu{nost e posebna i specifi~na forma na<br />
kontrola na ustavnosta i zakonitosta na op{tite pravni akti, {to }e<br />
re~e na vladeeweto na pravoto. Ottamu, vo ustavnipravnata teorija naj~esto<br />
se veli deka ustavnoto <strong>sudstvo</strong> se pojavuva kako za{titnik, kako<br />
~uvar ili kako garancija na ostvaruvawe na ustavot i na~elata na vladeeweto<br />
na pravoto. <strong>Ustavn</strong>oto <strong>sudstvo</strong> go obezbeduva na~eloto na ustavnosta,<br />
na supreamtijata na ustavot nad zakonot i drugite akti. So ustavnoto<br />
<strong>sudstvo</strong> se saka so pravni sredstva da se obezbedi vr{eweto na<br />
dr`avnite funkcii da bide vo soglasnost so ustavot. Sudska kontrola<br />
na vladeeweto na pravoto, odnosno na ustavnostata i zakonitosta treba<br />
da obezbedi primat na ustavot nad site drugi akti so cel pravniot<br />
poredok da bide ostvaren so dosledna primena na ustavot i zakonot.<br />
<strong>Ustavn</strong>oto <strong>sudstvo</strong> se pojavuva kako proitvte`a na eventualnata arbitrena<br />
volja na nositelite na funkciite na javnata vlast. Ili najkratko,<br />
ulogata na ustavniot sud e da obezbedi objektivna primena na<br />
ustavot i na zakonot i so toa da pridonese za izgradba na dr`ava vo<br />
koja postoi vladeewe na pravoto.<br />
Spored svojata ustavna postavenost, <strong>Ustavn</strong>iot sud ne spa|a vo<br />
sistemot na oranizacijata na dr`avnata vlast, tuku e poseben i nezavisen<br />
ustaven organ so polo`ba, sostav, organizacija i nadle`nosti<br />
konkretno utvrdeni so samiot ustav. Toj organizaciono i funkcionalno<br />
ne proizleguva od zakonodavniot organ, nitu pak e odgovoren pred<br />
nego. Ottamu, toj ne e zavisen od zakonite, za{to mo`e da gi ukinuva<br />
ili poni{tuva ako oceni deka ne se vo soglasnost so Ustavot. Toj ne e<br />
zavisen nitu od svojot Delovnik, za{to samiot e nadle`en za negovoto<br />
donesuvawe. Od tie pri~ini, <strong>Ustavn</strong>iot sud ne mo`e da se pomesti vo<br />
trodelnata podelba na vlasta: za{titata na ustavnosta i zakonitosta e<br />
nadvor od funkciite na vlasta i ottamu nadvor od ostvaruvaweto na<br />
me|usebnite odnosi na zakonodavnata i izvr{nata vlast. <strong>Ustavn</strong>ot sud,<br />
vsu{not, e nova vlast koja e nadredena nad ostanatite tri vlasti. Takvata<br />
superiornost na <strong>Ustavn</strong>iot sud proizleguva od dejstvoto na Ustavot<br />
vo odnos na spomenatite vlasti. Spored toa <strong>Ustavn</strong>iot sud e zavi-<br />
467<br />
[kari}, S. Makedonija na site kontinetni, str. 414.<br />
468<br />
Cvetkovski, C. <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija: osnovi i<br />
predizvici vo ostvaruvaweto na Ustavot, Zbornik vo ~est na Evgeni Dimitrov,<br />
Praven fakultet - Skopje, Skopje, 1999, str. 353.<br />
732
sen samo od Ustavot: od negovata celosna revizija ili od negovite amandmanski<br />
promeni {to mu dava karakter na relativna trajnost: relativna,<br />
samo zatoa {to e vo zavisnost od trajnosta na samiot Ustav kako<br />
najvisok praven akt na zemjata. Toj e institucija na Ustavot koja osnovata<br />
i granicata na vr{eweto na svoite funkcii gi vle~e edinstveno<br />
od Ustavot i e vo funkcija na negovoto ostvaruvawe. Takvata polo`ba<br />
na <strong>Ustavn</strong>iot sud mu obezbeduva garancii deka uslovite za obezbeduvawe<br />
na negovata funcija odnapred se za{titeni od promeni od strana na<br />
aktuelnite nositeli na politi~kata vlast. So drugi zborovi, takvata<br />
polo`ba mu obezbeduva realna osnova da se distancira od sekakov politi~ki<br />
avtoritet ne samo od onoj na aktuelnata vlat, tuku i od promenite<br />
koi nastanuvaat kaj neposrednite nositeli na vlasta pri ostvaruvaweto<br />
na Ustavot i otstranuvaweto na arbitrernosta i proizvolnosta<br />
vo tolkuvaweto i sproveduvaweto na Ustavot i zakonite.<br />
Nezavisnosta na <strong>Ustavn</strong>iot sud doa|a do izraz i preku: nezavisnata<br />
polo`ba na funkcijata na ustavniot sudija, nespoivosta na ustavnosudskata<br />
funkcija so bilo koja politi~ka funkcija i druga profesija,<br />
kako i preku pravoto na imunitet na ustavniot sudija. Ottamu,<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud stanuva vistinski faktor {to e vo sostojba da ja obezbeduva<br />
konzistentnosta na pravniot poredok.<br />
3. <strong>Ustavn</strong>iot sud e specijalizirana institucija za kontrola na<br />
ustavnosta na zakonite i na drugite propisi i op{ti akti i ottamu garant<br />
za vladeeweto na pravoto. Site dr`avni organi se dol`ni vo<br />
postapkite da go primenuvaat Ustavot i zakonot, da gi kontroliraat<br />
Ustavot i zakonot vo ramkite na svoite so Ustav i so zakon odredeni<br />
nadle`nosti. So toa se pokrivaat odredeni elementi na dobro razvieniot<br />
mehanizam na pravna za{tita na ustavnosta i zakonitosta. Me|utoa,<br />
kontrolata na ustavnosta na zakonot e isklu~ivo pravo na <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud i vo taa uloga ne mo`e da se pojavi nitu eden drug organ. [to<br />
e ustavno, mo`e meritorno da odlu~uva samo <strong>Ustavn</strong>iot sud.<br />
4. <strong>Ustavn</strong>iot sud go so~inuvaat pretsedatel i 8 sudii koi od redot<br />
na istaknati pravnici gi izbira Sobranieto na Republika Makedonija<br />
so mandat od 9 godini, bez pravo na povtoren izbor. 469<br />
469<br />
Avstriskiot Ustaven sud se sostoi od pretsedatel, potpretsedatel,<br />
12 postojani ~lenovi i 6 zaemnici. Na ~lenovite na Sudot ova slu`ba ne im e<br />
glavno zanimawe, me|utoa tie u`ivaat celosna sudska nezavisnost i postojanost.<br />
Na predlog na Sojuznata Vlada pretsedatelot na Republikata gi imenuva<br />
pretsedatelot i potpretsedatelot na Sudot, i polovina od postojanite ~lenovi<br />
i zamenicite, a na predlog na dvata doma na Parlamentot i ostanatite<br />
{est ~lenovi i trojca zamenici. Najmalku tri ~lenovi i dvajca zamenici<br />
mora da bidat so `iveali{te nadvor od Viena. Traeweto na mandatot na ~lenovite<br />
na <strong>Ustavn</strong>iot sud e do`ivotno.<br />
^lenovite na Sojuzniot Ustaven sud na Germanija se izbiraat po polovina<br />
od dvata doma na Parlamentot. Pri nivniot izbor se vodi smetka sekoja<br />
733
5 Va`no e da se napomene deka <strong>Ustavn</strong>iot sud obezbeduva i zna-<br />
~ajna me|unarodna sorabotka. Taka, <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija<br />
vo ramkite na svoeto polnopravno ~lenstvo vo Sovetot na Evropa,<br />
imenuva oficir za vrski so Potkomisijata za ustavno <strong>sudstvo</strong> pri<br />
Evropskata komisija za demokratija preku pravoto (Venecijanska komisija)<br />
na Sovetot na Evropa. Od maj 1999 godina, <strong>Ustavn</strong>iot sud e polnopraven<br />
~len i na Konferencijata na evropskite ustavni sudovi, a ostvaruva<br />
sorabotka i so Centarot za evropsko ustavno pravo od Atina.<br />
II NADLE@NOST NA USTAVNIOT SUD<br />
Ustavot ja utvrduva samo pozicijata na <strong>Ustavn</strong>iot sud, negovite<br />
nadle`nosti i osnovnata sodr`ina na pravnoto dejstvo na negovite<br />
odluki. <strong>Ustavn</strong>ot ne predviduva donesuvawe zakon za ureduvawe na drugite<br />
pra{awa povrzani so ostvaruvaweto na funkcijata na Sudot.<br />
[to se odnesuva do nadle`nosta, spored ~l. 110 od Ustavot i Delovnikot<br />
na <strong>Ustavn</strong>iot sud, toj e nadle`en za: 1. normativna kontrola<br />
na op{tite pravni akti, 2. neposredna za{tita na ustavnite slobodi i<br />
prava na ~ovekot i gra|aninot koga se povredeni so poedine~ni akti, 3.<br />
re{avawe na sudir na nadle`nosti me|u samite dr`avni organi (trite<br />
granki na vlasta) i me|u centralnite dr`avni organi i edinicite na<br />
lokalnata samouprava, 4. odlu~uvawe za odgovornosta na pretsedatelot<br />
na Republika Makedonija za kr{ewe na Ustavot, 5. odlu~uvawe za ustavnosta<br />
na programite i statutite na politi~kite partii i na zdru`nijata<br />
na gra|anite, kako i 6. za nekoi drugi pra{awa.<br />
politi~ka stranka da bide zastapena vo Sudot srazmerno na svojata zastapenost<br />
vo pretstavni~kite tela. Pretsedatelot i potpretedatelot na Sudot gi<br />
izbiraat dvata doma naizmeni~no.<br />
Spored italijanskiot Ustav, <strong>Ustavn</strong>iot sud se sostoi od 15 ~lenovi od<br />
koi po edna tretina postavuva pretsedatelot na Republikata, Parlamentot na<br />
zaedni~ka sednica i najvisokite sudovi (redovni i upravni). Sudiite se izbiraat<br />
od redot na sudiite, redovnite univerzitetski profesori po pravo i<br />
advokati so najmala praktika od 20 godini. Sudot od svojata sredina izbira<br />
pretsedatel. Sudiite se izbiraat na 12 godini bez pravo na povtoren neposreden<br />
izbor. Vo postapkata protiv pretsedatelot na Republikata i ministrite,<br />
pokraj sudiite na <strong>Ustavn</strong>iot sud, sudat i 16 ~lenovi koi gi izbira Parlamentot.<br />
Spored francuskiot Ustav od 1958, <strong>Ustavn</strong>iot sovet (Conseil constitutionnel)<br />
se sostoi od 9 ~lenovi so mandat od 9 godini, so toa {to sekoja treta godina<br />
ispa|at trojca sudii. Trojca ~lenovi imenuva pretsedatelot na Republikata,<br />
a po tri pretsedatelite na dvata doma na Parlamentot. Pretsedatelot<br />
na Sovetot go imenuva pretsedatelot na Republikata. Pokraj navedenite postojani,<br />
do`ivotni ~lenovi na Sovetot se i site biv{i pretsedateli na Republikata.<br />
734
1. NORMATIVNA KONTROLA NA OP[TITE PRAVNI AKTI<br />
1. Ovaa svoja prva i osnovna uloga, <strong>Ustavn</strong>iot sud ja ostvaruva<br />
preku apstrakten spor (spor me|u op{tite pravni akti) - ustavna kontrola<br />
na op{tite pravni akti.<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud ja ispituva ustavnosta i zakonitosta na normativnite<br />
akti in apstracto - nezavisno od konkretniot predmet ili spor.<br />
Sporot e apstrakten, za{to se vodi me|u normite na Ustavot i normite<br />
na zakonot, odnosno me|u normite na zakonot i normite na drug normativen<br />
akt ponizok od zakonot. Pred <strong>Ustavn</strong>iot sud, vsu{nost, se vodi<br />
spor me|u op{tite pravni normi, a ne spor me|u konkretni lu|e (inter<br />
partes).<br />
Ocenuvaweto na ustavnosta i zakonitosta Sudot ne go sproveduva<br />
po povod primenata na zakonot i propisot, tuku zaradi za{tita na<br />
pravata, dobrata, odnosite i vrednosti vgradeni vo ustavniot poredok.<br />
Toa e tn. apstrakten spor za ustavnosta i zakonitosta na propisite<br />
kako takvi, za{to Sudot intervenira bez ogled na primenata na zakonot<br />
vo konkreten spor. Preku ocenuvaweto na ustavnosta i zakonitosta<br />
na osporenite akti i nivnoto otstranuvawe od pravniot poredok,<br />
pravniot poredok se osloboduva od normativnite osnovi za povreda na<br />
temelnite ustavni vrednosti. Na toj na~in se realizira funkcijata na<br />
Sudot spored Kelzenovata forma na negativen zakonodavec preku koja<br />
se ostvaruva vlijanie vrz nositelite na oddelnite funkcii na vlasta.<br />
Vakvata kontrola go naso~uva Sobranieto kon donesuvawe soodvetni<br />
zakoni, a izvr{nata vlast ja upatuva kon po~ituvawe na uslovite i postapkata<br />
utvrdeni so tie zakonski normi.<br />
2. Odlukite na <strong>Ustavn</strong>iot sud imaat dejstvo sprema site (erga<br />
omnes) iako se vo forma na poedine~ni akti. Odlukite na <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud, me|utoa ne se sveti i nepovredivi, za{to rezultatot na interpretacijata<br />
na <strong>Ustavn</strong>iot sud ne go sozdava ustavnoto pravo. So niv ne se<br />
sozdava novo pravno pravilo, tuku se pretpostavuva deka toa ve}e e<br />
sodr`ano vo Ustavot kako pi{an dokument. Ili poinaku, <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud ne sozdava pravo i ne utvrduva {to e pravo, tuku konstatira {to e<br />
nepravo. Toj ne propi{uva originerni normi, tuku gi ispituva, ocenuva<br />
i kone~no odlu~uva dali propi{anite normi i utvrdenite odnosi se<br />
vo soglasnost so Ustavot, me|unarodnite dogovori ratifikuvani so zakon,<br />
odnosno so zakonite.<br />
3. <strong>Ustavn</strong>iot sud ja ispituva ustavnosta i zakonitosta na normativnite<br />
akti a posteriori, {to zna~i deka kontrolata na ustavnosta i<br />
zakonitosta e mo`na samo otkako tie vlegle vo sila. Predmet na<br />
ustavnosudska kontrola mo`e da bide samo ve}e donesen akt koj proizveduva<br />
pravno dejstvo. Preventivnata (ex ante) kontrola e celosno<br />
isklu~ena bez ogled na karakterot i vidot na aktot. Poinaku ka`ano,<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud e nadle`en da ja ocenuva samo ustavnosta i zakonitosta<br />
na aktite {to imaat karakter na pozitivno pravo - na aktite {to se<br />
735
proglaseni i {to vlegle vo sila.<br />
Preventivna kontrola na ustavnosta i zakonitosta na normativnite<br />
akti vo Ustavot ne e predvidena kako mo`nost duri ni za me|unarodnite<br />
dogovori.<br />
4. <strong>Ustavn</strong>iot sud ne ja ispituva ustavnosta i zakonitosta<br />
na normativni akti koi prestanale da va`at i ottamu ne se ve}e<br />
vo pravniot poredok kako pozitivni propisi. Vo ovaa smisla:<br />
- Sudot ne ja ocenuva ustavnosta i zakonitosta na osporeniot<br />
akt vo odnos na propis koj prestanal da va`i pred podnesuvaweto na<br />
inicijativata.<br />
- <strong>Ustavn</strong>iot sud ne ja ocenuva ustavnosta i zakonitosta na temporalen<br />
propis koj prestanal da se primenuva so protekot na vremeto<br />
na utvrdeno vo samiot propis.<br />
- Odluka na Sudot so koja e ukinata osporenata odredba ima za<br />
posledica eliminirawe na istata od pravniot poredok, {to pretstavuva<br />
apsolutna pre~ka za postapuvawe na Sudot po inicijativata.<br />
Kako isklu~ok od praviloto deka <strong>Ustavn</strong>iot sud ocenuva samo<br />
va`e~ki akti, vo Delovnikot e predvidena mo`nost Sudot da odlu~uva<br />
za ustavnosta i zakonitosta na normativen akt {to prestanal da va`i<br />
otkako e povedena postapkata za ocenuvawe na negovata ustavnost i zakonitost.<br />
4. Nadle`nosta na <strong>Ustavn</strong>iot sud ne go opfa}a ocenuvaweto<br />
na ustavnosta na propu{taweto na zakonodavecot da uredi nekoe<br />
pra{awe so zakon. Vakvata nadle`nost, me|utoa, bi mo`ela posredno<br />
da se izvede vo onie situacii koga, pokraj obvrskite da se donese zakon,<br />
se utvrduva i vremeto vo koe toj mora da bide donesen. Vo takva situacija<br />
neaktivnosta na zakonodavecot proizveduva nesigurna pravna<br />
situacija od gledna to~ka na ostvaruvaweto na suprematijata na Ustavot,<br />
odnosno od gleda to~ka na izvr{uvawe na dovolno specificiran<br />
ustaven nalog. No, sepak, <strong>Ustavn</strong>iot sud nema na raspolagawe nikaki<br />
sredstva, pa duri ni nekoj vid deklaratorna odluka (kako {to toa, na<br />
primer, e slu~aj so <strong>Ustavn</strong>iot sud na Ungarija), so koi }e go natera zakonodavecot<br />
da ja izvr{i svojata ustavna obvrska. Vo ramkite na mo`nosta<br />
za posredno vostanovuvawe na edna vakva nadle`nost na <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud, edna specijalna situacija nastanuva koga predmet na ocena<br />
pred <strong>Ustavn</strong>iot sud se zakonski odredbi za ostvaruvawe na nekoj poseben<br />
aspekt na ednakvosta i nediskriminacijata. Ako zakonot utvrduva<br />
nekoi zakonski privilegii za edna kategorija pravni subjekti, a vo<br />
isto vreme, poradi propu{taweto da go douredi pravniot odnos isklu-<br />
~uva nekoja druga kategorija na pravni subjekti, koi inaku se nao|aat<br />
vo ista pravna situacija so onie na koi im e obezbedena taa privilegija,<br />
takvoto propu{tawe bi bilo neustavno na eden posreden na~in -<br />
poradi posledicata {to ja proizveduva otsustvoto na soodvetna norma:<br />
na toj na~in ustavniot sud bi mo`el da go prisili zakonodavecot da go<br />
dopolni zakonot kako uslov da go zadovoli baraweto za soglasnost so<br />
736
ustavot. 470<br />
5. <strong>Ustavn</strong>iot sud ne e nadle`en za promena na osporenite normativni<br />
akti, odnosno da vr{i kakvo i da e izmenuvawe i dopolnuvawe<br />
na zakonite i drugite propisi, nitu da utvrduva kako treba<br />
da glasat nivnite oddelni odredbi. <strong>Ustavn</strong>iot sud ne mo`e na zakonodavniot<br />
organ neposredno da mu nalo`uva obvrska da donese nov<br />
zakon namesto onoj {to e proglasen za neustaven i {to prestanal da<br />
va`i kako posledica od pravnoto dejstvo na odlukata na <strong>Ustavn</strong>iot sud,<br />
nitu pak mo`e da mu uka`e so kakva sodr`ina treba da bide noviot zakon.<br />
Popolnuvaweto na pravnata praznina {to nastanala kako rezultat<br />
na prestanuvaweto na va`eweto na neustavniot zakon ostanuva<br />
specifi~na zada~a na zakonodavnata vlast. Parlamentot ja ima celata,<br />
pred sî, politi~kata odgovornost za toa dali so svojata neaktivnost go<br />
doveduva vo pra{awe ostvaruvaweto na celite {to mu gi postavi <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud vo opredelena oblast. Kako protivte`a, makedonskiot Parlament<br />
nema nikakva mo`nost, po pat na nekakvo kvalifikuvano mnozinstvo<br />
da ja nadglasuva odlukata na <strong>Ustavn</strong>iot sud za proglasuvawe na<br />
eden zakon za neustaven. 471<br />
6. <strong>Ustavn</strong>iot sud ne e nadle`en da go ocenuva vra}awe na<br />
akti vo pravniot poredok. So drugi zborovi, <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika<br />
Makedonija nema nadle`nost za vra}awe vo pravniot poredok na<br />
aktot {to go ukinal ili poni{til, zatoa {to negovite odluki se kone~ni<br />
i izvr{ni.<br />
7. <strong>Ustavn</strong>iot sud ne e nadle`en da ja ocenuva primenata na<br />
osporeni akti. Taka, <strong>Ustavn</strong>iot sud ne e nadle`en da ja ocenuva primenata<br />
na zakonite i drugite propisi vo praktikata i da gi ocenuva dejstvijata<br />
na subjektite vo pravoto za na~inot na izvr{uvaweto i primenata<br />
na zakonite i drugite propisi.<br />
8. <strong>Ustavn</strong>iot sud ne e nadle`en da vr{i nadzor na osporeni<br />
akti. Taka, Sudot ne e nadle`en da vr{i instancionen nadzor na odlukite<br />
na redovnite sudovi.<br />
9. <strong>Ustavn</strong>iot sud ne e nadle`en da ja ocenuva me|usebnata<br />
soglasnost na akti. Taka:<br />
- Sudot ne e nadle`en da ja ocenuva me|usebnata soglasnost na<br />
op{tite akti.<br />
- <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija ne e nadle`en da ja<br />
ocenuva me|usebnata soglasnost na oddelni zakonski odredbi.<br />
- Sudot ne e nadle`en da ja ocenuva me|usebnata soglasnost na<br />
kolektivnite dogovori.<br />
10. <strong>Ustavn</strong>iot sud ne ja ispituva ustavnosta i zakonitosta<br />
na normativni akti i koga postojat opredeleni procesni pre~ki.<br />
Toa e slu~aj:<br />
470<br />
Cvetkovski, C. <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija... str. 355.<br />
471<br />
Inid, str. 355.<br />
737
1 0 Koga se raboti za odredbi za koi <strong>Ustavn</strong>iot sud ve}e odlu-<br />
~uval. Taka: Sudot }e ja otfrli inicijativata za ocenuvawe na ustavnosta<br />
i zakonitosta na akt za koj ve}e odlu~uval, ako za istata rabota<br />
nema osnovi za poinakvo odlu~uvawe.<br />
- Sudot }e ja otfrli inicijativata za preispituvawe ustavnosta<br />
i zakonitosta na osporeniot akt dokolku so istata ne se iznesuvaat<br />
novi fakti i okolnosti {to bi vlijaele za donesuvawe na poinakva<br />
odluka.<br />
- Sudot }e ja otfrli inicijativata za ocenuvawe na ustavnosta<br />
i zakonitosta na akt koj ve}e bil predmet na ustavno sudska ocena i<br />
kako takov so odluka bil otstranet od pravniot poredok.<br />
2 0 Nemo index in sua cansa. <strong>Ustavn</strong>iot sud ne mo`e ednovremeno da<br />
bide u~esenik vo postapkata pred Sudot vo smisla da ja ocenuva ustavnosta<br />
na aktot {to samiot go donel.<br />
5 0 Quod non est in actis non est in mundo. Soglasno ~l. 110 od Ustavot<br />
na Republika Makedonija, Sudot e nadle`en da ja ocenuva sodr`inata<br />
na osporenite akti, a ne toa {to tie spored misleweto na podnositelot<br />
na inicijativata sodr`at (podnositelot na inicijativata mu<br />
dava poinakva interpretacija na odredbata) ili bi trebalo da sodr-<br />
`at. So drugi zborovi, <strong>Ustavn</strong>iot sud soglasno ~l. 28. al. 3 (ako postojat<br />
drugi procesni pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata) }e ja otfrli<br />
inicijativata, odnosno nema ja ocenuva ustavnosta i zakonitosta na<br />
odredbi {to ne se vo pravniot poredok.<br />
11. Normativnata kontrola na op{tite pravni akti kako osnovna<br />
funkcija na <strong>Ustavn</strong>iot sud, preku koja se {titi superiornoto dejstvo<br />
na Ustavot vo pravniot poredok, se ostvaruva na dve ramni{ta: 1.<br />
kontrola na ustavnosta na zakonite i 2. kontrola na ustavnosta i zakonitosta<br />
na drugite propisi i op{ti akti.<br />
1.1. Kontrolata na ustavnosta na zakonite<br />
Kontrolata na ustavnosta na zakonite se sveduva na odlu~uvawe<br />
za soglasnosta na zakonite (doneseni od Sobranieto ili preku referendum)<br />
i na uredbite so zakonska sila (doneseni od Valdata za vreme na<br />
voena ili vonredna sostojba) so Ustavot na Republika Makedonija.<br />
1.2. Kontrolata na ustavnosta i zakonitosta na drugite propisi<br />
i op{ti akti<br />
Kontrolata na ustavnosta i zakonitosta na drugite propisi i<br />
op{ti akti se sveduva na dva vida akti: a) podzakonski propisi i b)<br />
op{ti akti.<br />
738
a) Podzakonski propisi<br />
1. Donesuvaweto propisi kaj nas e regulirano so Ustavot i so<br />
odreden broj zakoni. Stanuva zbor za odredeni propisi na Sobranieto,<br />
Vladata i organite na dr`avnata uprava.<br />
1 0 Propisi na Sobranieto na Republika Makedonija. Vo ~l. 68<br />
st. 1 - 6 od Ustavot se opredeluva deka Sobranieto na Republika Makedonija<br />
go donesuva i izmenuva Ustavot, donesuva zakoni i dava avtenti-<br />
~no tolkuvawe na zakonite, gi utvrduva javnite dava~ki, donesuva republi~ki<br />
buxet i zavr{na smetka na buxetot, donesuva prostoren plan<br />
na Republikata i ratifikuva me|unarodni dogovori. Ponatamu vo ~l.<br />
68 st. 2 od Ustavot se predviduva deka za vr{ewe na rabotite od svojata<br />
nadle`nost Sobranieto donesuva i odluki, deklaracii, rezolucii,<br />
preporaki i zaklu~oci. Osven toa vo ~l. 66 st. 4 od Ustavot se propi{-<br />
uva deka Sobranieto donesuva delovnik so mnozinstvo glasovi od vkupniot<br />
broj pratenici, so koj soglasno ~l. 61 st. 2 ureduva opredeleni<br />
pra{awa vo vrska so organizacijata i funkcioniraweto na Sobranieto.<br />
2 0 Propisi na Vladata na Republika Makedonija. ~l. 91 al. 5 od<br />
Ustavot opredeluva deka Vladata donesuva uredbi i drugi propisi za<br />
izvr{uvawe na zakonite. So ~l. 35 od Zakonot za vladata na Republika<br />
Makedonija, pak e predvideno deka "Za izvr{uvawe na zakonite Vladata<br />
donesuva uredbi so zakonska sila, uredbi, odluki, upatstva, programi,<br />
re{enija i zaklu~oci."<br />
So ~l. 36 od Zakonot se opredeluva sodr`inata na sekoj od navedenite<br />
akti {to gi donesuva Vladata na Republika Makedonija. So<br />
uredba Vladata go ureduva izvr{uvaweto na zakonite, utvrduva na~ela<br />
za vnatre{na organizacija na ministerstvata i drugite organi na dr`avnata<br />
uprava i ureduva drugi odnosi vo soglasnost so Ustavot i so zakonite.<br />
So odluka Vladata odlu~uva za oddelni pra{awa i merki za<br />
izvr{uvawe na zakonite, osnova stru~ni i drugi slu`bi za svoite potrebi<br />
i zaedni~ki slu`bi za potrebite na Vladata i na ministerstvata<br />
i drugite organi na dr`avnata uprava. So upatstvo Vladata go propi-<br />
{uva na~inot na rabotata na ministerstvata i organite na dr`avnata<br />
uprava. So programa se utvrduvaat oddelni pra{awa od nadle`nost na<br />
Vladata za koi e potrebno utvrduvawe na dinamika i rokovi. Programata<br />
sodr`i i finansiski plan za nejzinata realizacija. So re{enie<br />
Vladata vr{i imenuvawe i nazna~uvawe, odnosno razre{uvawe od dol-<br />
`nost na direktori koi rakovodat so organi na dr`avnata uprava,<br />
dr`aven, odnosno generalen sekretar i drugi imenuvawa i razre{uvawa<br />
za koi e ovlastena i odlu~uva za drugi pra{awa i za upravni raboti.<br />
So zaklu~ok Vladata zazema stavovi po pra{awata {to gi pretresuvala<br />
na sednica, utvrduva mislewa po predlozite na zakoni i drugi<br />
propisi i po materijali {to do Sobranieto gi podnele drugi ovlasteni<br />
predlaga~i, odlu~uva za opredeleni pra{awa na vnatre{nata orga-<br />
739
nizacija i odnosi vo Vladata, gi opredeluva zada~ite na ministerstvata<br />
i organite na dr`avnata uprava i zada~ite na svoite slu`bi i zazema<br />
stavovi za pra{awata od svojata nadle`nost.<br />
3 0 Propisi na organite na dr`avnata uprava. Ustavot ne gi<br />
opredeluva vidot na aktite {to gi donesuva dr`avnata uprava (~l. 95-<br />
97), me|utoa so ~l. 55 od Zakonot za organizacija i rabota na organite<br />
na dr`avnata uprava se utvrduva deka: a) ministerot donesuva pravilnici,<br />
naredbi, upatstva, planovi, programi, re{enija i drugi vidovi<br />
akti za izvr{uvawe na zakonite i drugi propisi, koga za toa e ovlasten<br />
so zakon i 2. deka direktorot na samostojniot organ na dr`avnata<br />
uprava, odnosno upravnata organizacija donesuva pravilnici,<br />
re{enija, naredbi, upatstva, planovi, programi i drugi vidovi akti za<br />
izvr{uvawe na zakonite i drugi propisi, koga za toa e ovlasten so<br />
zakon.<br />
Vo ~l. 56 od Zakonot e propi{ana sodr`inata na aktite na<br />
organite na upravata: so pravilnik se utvrduvaat i se razrabotuvaat<br />
oddelni odredbi na zakonite i drugi propisi zaradi nivno izvr{uvawe,<br />
so naredba se nareduva ili zabranuva postapuvawe vo opredelena<br />
situacija koja ima op{to zna~ewe za izvr{uvawe na zakonite i drugi<br />
propisi, so upatstvo se propi{uva na~inot na postapuvawe vo izvr{uvaweto<br />
na oddelni odredbi na zakonite i drugi propisi, a so plan i<br />
programa se utvrduvaat i se razrabotuvaat oddelni pra{awa za izvr-<br />
{uvawe na zakonite i drugi propisi za koi e potrebno utvrduvawe na<br />
rokovi i dinamika na nivno izvr{uvawe.<br />
So ~l. 60 od Zakonot se opredeluva deka funkcionerot koj rakovodi<br />
so organot na upravata (ministerot) mo`e da donesuva zadol`itelni<br />
instrukcii za izvr{uvawe na rabotite {to kako javni ovlastuvawa<br />
so zakon im se dovereni da gi izvr{uvaat javni pretprijatija i<br />
drugi pravni i fizi~ki lica, kako i na edinicite na lokalnata samouprava<br />
i gradot Skopje. So ~l. 61 od Zakonot pak se predviduva deka so<br />
propisite na funkcionerot koj rakovodi so organot na upravata ne<br />
mo`e za gra|anite i drugite pravni lica da se utvrduvaat prava i obvrski,<br />
nitu da se propi{uva nadle`nost na drugi organi.<br />
2. Od iznesenoto proizleguva deka dr`avnite organi donesuvaat<br />
razli~ni vidovi akti, no site tie ne se propisi podobni za ocenuvawe<br />
od strana na <strong>Ustavn</strong>ito sud. Imeno, pod poimot propis vo smisla na ~l.<br />
110 al. 2 od Ustavot se podrazbira akt koj treba da bide: 1 0 praven akt,<br />
2 0 akt so koj se reguliraat odnosi na op{t (apstrakten) na~in -<br />
op{t akt, 3 0 akt koj ima javno zna~ewe i, 4 0 javno se objavuva.<br />
1 0 Praven akt pretstavuva izjava na volja, izraz na razumot koj<br />
sodr`i pravna norma ili pretstavuva uslov za primena na druga pravna<br />
norma. So pravniot akt se sozdava i se izrazuva pravoto. Pravoto se<br />
nao|a vo pravnite akti.<br />
Od formalna strana (formalna zakonitost), kaj sekoj akt se<br />
razlikuvaat tri elementi: nadle`nost (koj go donesuva aktot), posta-<br />
740
pka (na~in na koj treba da se donese aktot) i materijalizacija (izrazuvawe<br />
na aktot: vo pismena forma, so govor, so mol~ewe itn).<br />
Od sodr`inska (materijalna) strana pravniot akt (materijalna<br />
zakonitost), vsu{nost, e ona {to toj go sodr`i: a) pravna norma (na<br />
primer, sudska presuda), ili b) uslov za primena na nekoja druga pravna<br />
norma (na primer, `alba).<br />
Ottamu, pod poimot propis vo smisla na ~l. 110 al. 2 od Ustavot<br />
se podrazbira samo praven akt, a ne i politi~ki akt (na primer, deklaracija<br />
ili rezolucija na Sobranieto), ekonomski (na primer, republi-<br />
~ki buxet i zavr{na smetka na buxetot na Sobranieto) ili nekoj drug<br />
vid akt.<br />
2 0 Akt so koj se reguliraat odnosi na op{t na~in - akt koj na<br />
op{t (apstrakten) na~in ureduva odnosi za po{irok krug na adresati,<br />
odnosno koj sodr`i op{ti pravila na povedenie vo odredeni situacii<br />
(koj se odnesuva na neodreden broj slu~ai, odnosno na lica koi se nao|aat<br />
vo ista situacija ili mo`at da dojdat vo ista situacija prevideni<br />
so aktot) i ima op{tozadol`itelen karakter.<br />
Nasproti toa, konkretni (poedine~ni) akti, na primer, se: preporaki<br />
ili zaklu~oci na Sobranieto, re{enija ili zaklu~oci na Vladata,<br />
naredbi na funkcioner koj rakovodi so organ na upravata i sl.<br />
Pritoa, presudno e aktot da sodr`i pravna norma 472 (op{toza-<br />
472<br />
Pravna norma pretstavuva pravilo na povedenie za{titeno so dr`avniot<br />
aparat za prisilba (sankcionirano od strana na dr`avata) koe gi sodr-<br />
`i slednive elementi: 1 0 hipoteza, 2 0 dispozicija, 3 0 pretpostavka za sankcija<br />
i 4 0 sankcija.<br />
1 0 Hipoteza. Uslov, fakti, nastani od ~ie nastanuvawe zavisi primenata<br />
na pravnata norma. Na primer, "Gra|aniot imaat izbira~ko pravo so navr{uvawe<br />
osumnaeset godini od `ivotot."<br />
2 0 Dispozicija. Vidot na dispozicijata se opredeluva spored razli~ni<br />
kriteriumi.<br />
a) Spored na~inot na koj e formulirana zapovesta: aa) nareduva~ki,<br />
imperativni (mu nareduvaat na subjektot da izvr{i odredneno pozitivno dejstvie<br />
- storuvawe: sekoj e dol`en da...), ab) zabranuva~ki, prohibitivni (mu<br />
zabranuvaat na subjektot da izvr{i odredeno dejstvie - propu{tawe: zabraneto<br />
e..., protivpravno i kaznivo e...), av) ovlastuva~ki, permisivni (go ovlastuva<br />
subjektot na odredeno povedenie - niti mu nareduva, nitu mu zabranuva:<br />
sekoj ima pravo na...) i ag) opisni, indikativni (na ovoj na~in se odreduva, na<br />
primer, sostavot na dr`avnite organi, elementite koi treba da gi sodr`i<br />
znameto, koj e glaven grad na dr`avata, itn.) dispozicii.<br />
b) Spored na~inot na koj se izrazeni: ba) dispozicii so odredeni i<br />
neodredeni poimi (neodredeni se osobeno pravnite standardi, na primer: sekoj<br />
e dol`en na drug da mu pru`i pomo{ vo opasnost i solidarno so drug da<br />
u~estvuva vo otstranuvaweto na op{ta opasnost, Takvi poimi se i "sovesen",<br />
"dobar doma}in", "brzo vozewe", "opasen", "javen red", "javen moral", "mir",<br />
741
dol`itelno pravilo na povedenie) spored koja se dol`ni da se odnesuvaat<br />
(pridr`uvaat) poedincite ili grupite kon koi e upaten aktot. A<br />
za da bide op{tozadol`itelen akt, po pravilo, potrebno e da sodr`i:<br />
- pravni sankcii za neprimenuvawe ili druga prisilba za nivno<br />
izvr{uvawe (primenuvawe), i {to e najva`no,<br />
- da e sostaven del na pravniot poredok za {to e su{testveno<br />
zad aktot neposredno ili posredno da stoi dr`avnata vlast. Neposredno<br />
(direktno) zad aktot stoi dr`avnata vlast toga{ koga taa go donela<br />
- koga aktite gi donesuvaat dr`avni organi. Posredno (indirektno)<br />
zad aktot stoi dr`avnata vlast vo site slu~ai koga donositelot na<br />
aktot vo zakonot ima ovlastuvawe za donesuvawe na aktot." 473<br />
3 0 Akt koj ima javno zna~ewe, a ne interno zna~ewe (na primer,<br />
upatstvo na Vladata).<br />
4 0 Akt koj javno se objavuva. Javnoto objavuvawe treba da e<br />
izvr{eno vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" ili vo Slu-<br />
`ben glasnik na op{tinite.<br />
Vo ovoj konteks, pokraj navedenite propisi, pod odredbata od<br />
~l. 110 al. 2 od Ustavot, ako gi imaat navedenite obele`ja, mo`at da se<br />
podvedat i aktite na organite koi vr{at stopanski ili nestopanski<br />
"dobar gra|anin", "dobar roditel", itn.), bb) dispozicii so alternativni<br />
poimi (dol`nikot e dol`en da go predade predmetot {to go dol`i ili negovata<br />
pari~na vrednost), bv) diskrecioni dispozicii (koga upravata e ovlastena<br />
na postavuvawe slu`benici po sopstven izbor, na izdavawe na patni ispravi,<br />
ili dozvoli, na primer: "dozvola za dvi`ewe na grani~en premin mo`e da<br />
mu se izdade na stranec...". Vo ramkite na diskrecionata vlast organot e sloboden<br />
da ja ocenuva celishodnosta na svoite pravni akti i nad taa ocena ne<br />
mo`e da se vr{i nikakov nadzor) i bg) dispozitivni, zamenlivi dispozicii<br />
(primer, "ako rokot na isporakata ne e odreden so dogovorot, se smeta deka e<br />
dogovorena promtna isporaka").<br />
v) Spored brojot na pravilata na povedenie koi se nao|aat vo dispozicijata<br />
i stepenot na sloboda mu se stava na subjektot vo pogled na povedenieto:<br />
va) kategori~ni (sodr`at samo edno pravilo na povedenie i ne mu ostavaat<br />
nikakva sloboda na subjektot vo povedenieto, na primer, "zabraneta e<br />
prisilna rabota," "`ivotot na ~ovekot e neprikosnoven" - pravnite normi<br />
koi sodr`at vakva dispozicija se narekuvaat kategori~ki ili ius cogens, ius<br />
strictum) i vb) disjunktivni (sodr`at dve ili pove}e pravni povedenija i na<br />
subjektite im se dava izvesna sloboda vo povedenieto - takvi se alternativnite,<br />
diskrecionite i dispozitivnite dispozicii) dispozicii.<br />
3 0 Pretpostavka na sankcijata. Taa izlo`uva kako se povreduva dispozicijata:<br />
go opi{uva dejstvieto (storuvawe ili pro{tawe) so koe e storen<br />
prestapot.<br />
4 0 Sankcija. Pravilo na povedenie ~ija primena e uslovena so prekr-<br />
{uvawe na dispozicijata.<br />
473<br />
Crni}, J. Vladavina Ustava, str. 23.<br />
742
dejnosti. I tie propisi mora da ureduvaat odnosi na op{t (apstrakten)<br />
na~i, da se primenuvaat na {irok krug adresati i da imaat op{to<br />
zadol`itelen karakter. Ottamu, na primer, pod poimot drugi propisi<br />
ne se podrazbiraat op{tite akti na preprijatijata i akcionerskite<br />
dru{tva, zna~i akti od interen karakter (na primer, pravilnik za plati,<br />
pravilnik za disciplinska odgovornost, pravilnik za vnatre{na<br />
organizacija i sistematizacija i sl).<br />
b) Op{ti akti<br />
Op{t praven akt e onoj praven akt {to odnapred ureduva odreden<br />
op{testven odnos, a se odnesuva na neopredelen broj na istovetni<br />
slu~ai: na neodreden broj pravni subjekti koi bi mo`ele da se najdat<br />
vo situacija koja so nego e propi{ana. Spored toa, op{tiot praven akt<br />
ne se donesuva poradi re{avawe na eden poseben slu~aj, tuku so nego da<br />
se re{avaat site slu~ai od ist vid koi }e se javat vo idnina. Pritoa, za<br />
op{tosta na pravniot akt ne e su{testven brojot na pravnite subjekti<br />
na koi se odnesuva. Pravniot akt ima op{tost i koga vo isto vreme se<br />
odnesuva samo na eden poedinec ako odnapred propi{uva situacija vo<br />
koja toj poeinec mo`e da se najde, a nema da bide op{t, tuku poedine~en<br />
akt, ako go re{ava tokmu slu~ajot na toj poedinec. Taka, na primer,<br />
Zakonot za pretsedatelot na republikata e op{t akt i ottamu zakon vo<br />
materijalna smisla - iako vo isto vreme mo`e da se odnesuva samo na<br />
edeno lice koe ja vr{i funkcijata na pretsedatel na republikata,<br />
ottamu {to odnared gi propi{uva op{testvenite odnosi koi se vrzani<br />
za taa funkcija i za{to se primenuva na site lica koi }e dojdat vo<br />
situacija koja{to se ureduva so zakonot. 474<br />
Me|u op{tite akti pozna~jni se: op{tite akti na Sobranieto<br />
na Republika Makedonija (odluki, zaklu~oci, deklaracii, rezolucii i<br />
preporaki), statuti na op{tinite, odlukite i zaklu~ocite na sovetite<br />
na op{tinite, aktite na ustanovite i organizaciite so javni ovlastuvawa,<br />
statutite i pravilnicite na obrazovnite, zdravstvenite i drugite<br />
ustanovi i organizacii, upatstvata i pravilnicite na javnite i<br />
akcionerskite preprijatija, kolektivnite dogovori na za vrabotuvawe<br />
i sl.<br />
v) Propisi i op{ti akti koi <strong>Ustavn</strong>iot sud ne gi ocenuva poradi<br />
nenadle`nost<br />
Vo smisla na ~l. 110 al. 2 od Ustavot, vo dosega{nata praktika<br />
Sudot smetal deka opredeleni akti spored svojata sodr`ina ne pretstavuvaat<br />
propisi za koi e nadle`en da odlu~uva i zatoa so re{enie ja<br />
otfrlal inicijativata za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta koga<br />
se rabotelo za:<br />
474<br />
Sokol, S i Smerdel, B. <strong>Ustavn</strong>o pravo, Informator, Zagreb, 1995, str. 191.<br />
743
1 0 Odluki za ureduvawe na ceni.<br />
- Nadomestok za popravka i ba`darewe na elektri~ni broila<br />
od Cenovnik za tehni~ki i drugi uslugi (U. br. 24/1993).<br />
- Odluka za utvrduvawe na cenite na PTT uslugite vo vnatre-<br />
{niot soobra}aj (U. br. 144/1993).<br />
- Akt za zgolemuvawe na cenata na vodata za navodnuvawe donesen<br />
od Rabotni~kiot sovet na vodostopansko preprijatie (U. br. 5/<br />
1993).<br />
- Odluka za nadomest za koristewe na pasi{ta i utrini (U. br.<br />
197/1994).<br />
2 0 Odluki od osnova~ka i organizaciona priroda na ustanovi,<br />
preprijatija, fondovi i sl.<br />
- Odlukite so koi se osnovaat javni pretprijatija ne pretstavuvaat<br />
propisi vo smisla na ~l. 110 od Ustavot na Republika Makedonija<br />
(U. br. 203/1997).<br />
- Odluka za organizirawe na Rabotna organizacija Radio-televizija<br />
Skopje kako javno preprijatie (U. br. 66/1993).<br />
- Odluka za podelba na preprijatieto vo pove}e posebni javni<br />
preprijatija - osnova~ki akt (U. br. 264/1993).<br />
- Odluka za osnovawe Fond za ureduvawe na grade`no zemji{te<br />
i lokalni pati{ta vo op{tina Radovi{ (U. br. 26/2002).<br />
- Odluka za osnovawe na Fond za lokalni pati{ta na op{tina<br />
Gazi Baba - Skopje (U. br. 31/2002).<br />
- Odluka na Vladata na Republika Makedonija za osnovawe javno<br />
vodostopansko preprijatie Hidrosistem "Stre`evo" - Bitola (U.<br />
br. 203/1997).<br />
- Odluka na Sobranieto na op{tina Tetovo za organizirawe<br />
avtotransportno preprijatie Polet - Tetovo (U. br. 238/1999).<br />
- Odluka na Vladata na Republika Makedonija za osnovawe javno<br />
pretprijatie za stopanisuvawe so {umi JP "Makedonski {umi"<br />
(U. br. 27/1999).<br />
- Odluka na Sovetot na op{tina Del~evo za osnovawe na javno<br />
preprijatie za komunalen razvoj i pati{ta "KRIP In`inering" -<br />
Del~evo (U. br. 64/2003).<br />
Vo site ovie i drugi slu~ai, soglasno ~l. 28 al. 1 od Delovnikot,<br />
Sudot gi otfrlal inicijativite so ogled na toa {to ne se rabotelo<br />
op{ti propisi, tuku za poedine~ni konstitutivni akti i pra{awa koi<br />
ne spa|aat vo nadle`nost na <strong>Ustavn</strong>iot sud<br />
3 0 Zaklu~oci.<br />
- Zaklu~ok na Sobranie na op{tina vo sprotivnost so delovnikot<br />
za rabota na toa Sobranie (U. br. 281/1993).<br />
- Zaklu~ok na Sobranie na op{tina za prifa}awe ponuda za postavuvawe<br />
oprema za sledewe na satelitstka TV programa (akt so koj<br />
se prepora~uva dobrovolno u~estvo na gra|anite (U. br. 12/1994).<br />
744
- Zaklu~ok za preminuvawe na pravoto za koristewe na nedvi-<br />
`en imot - zgrada na porane{nata Vi{a zemjodelska {kola vo Strumica<br />
na Ministerstvoto za obrazovanie i fizi~ka kultura (U. br. 256/<br />
1993).<br />
- Zaklu~oci na Dr`avnata popisna komisija so koj se davaat nasoki<br />
za na~inot na primena na postojnite normi od zakonot (U. br.<br />
125/1994).<br />
- Zaklu~ok na Vladata na Republika Makedonija so koj se zadol`uva<br />
Ministerstvoto za obrazovanie i nauka da gi prezeme site aktivnosti<br />
za prestanuvawe so finansirawe na centrite za detsko tvore-<br />
{tvo zaklu~no so 31. 06. 2002 godina (U. br. 83/2002).<br />
4 0 Pravni akti {to imaat poedine~en karakter, odnosno so<br />
koi se odlu~uva za poedine~ni pravni situacii vo koi primenata<br />
na nekoj op{t propis ednokratno se iscrpuva.Taka, na primer:<br />
- Koga osporeniot akt ne sodr`i odredbi {to ureduvaat odnosi<br />
na op{t na~in, tuku istiot se odnesuva na to~no opredeleni subjekti,<br />
toj nema karakter na propis vo smisla na ~len 110 od Ustavot (Odluka<br />
za statusot na zateknatite nastavnici od Pedago{kata akademija - U.<br />
br. 104/1997).<br />
- Odluka na Sovetot na op{tina za opredeluvawe vtor potpisnik<br />
na `iro-smetkata na Fondot za lokalni pati{ta i ulici na op{tinata<br />
(U. br. 202/2002).<br />
- Statutarnata odluka koja nema op{to ureduva~ki karakter i<br />
ne sozdava prava i obvrski za treti lica nadvor od subjektot, {to ja<br />
donel, ne pretstavuva propis vo smisla na ~len 110 od Ustavot na Republika<br />
Makedonija (U. br. 117/1997).<br />
- Odluka za proglasuvawe za neva`e~ki pe~atot i {tembilot na<br />
Mesnata zaednica s. Mrzenci-Gevgelija (U. br. 124/1999).<br />
- Odluka na Sovetot na op{tina za izrabotka na pe~at i {tembil<br />
na Fondot za lokalni pati{ta i ulici i UGZ na op{tinata (U. br.<br />
202/2002).<br />
6 0 Akti za imenuvawa i razre{uvawa.<br />
- Odluka za izbor na novi ~lenovi na Sovetot i na negovite<br />
tela na Mesnata zaednica s. Mrzenci-Gevgelija (U. br. 124/1999).<br />
- Re{enie za imenuvawe na Direktor vo JP "Komunalec" - Kavadarci,<br />
Re{enie za imenuvawe zamenik direktor vo JP "Komunalec" -<br />
Kavadarci, Re{enie za imenuvawe na ~lenovi na Upravniot odbor na<br />
JP "Komunalec" - Kavadarci, Re{enie za imenuvawe na ~lenovi na<br />
Odborot za kontrola na materijalno finansiskoto rabotewe na JP<br />
"Komunalec"- Kavadarci, Re{enie za imenuvawe na ~lenovi na Upravniot<br />
odbor na JP "Tikve{ija" - Kavadarci, Re{enie za imenuvawe na<br />
~lenovi na Odborot za kontrola na materijalno-finansiskoto rabotewe<br />
na JP "Tikve{ija"- Kavadarci, Re{enie za imenuvawe na ~lenovi<br />
na Upravniot odbor na JP "Mito H. Vasilev-Jasmin" - Kavadarci, Re-<br />
745
{enie za imenuvawe na ~lenovi na Odborot za kontrola na materijalno-finansiskoto<br />
rabotewe na JP "Mito H. Vasilev - Jasmin" - Kavadarci,<br />
Re{enie za izbor na pretsedatel i ~lenovi na komisijata za nabavka<br />
na osnovno sredstvo, Re{enie za izbor na pretsedatel i ~lenovi<br />
na Sovetot na Republi~kiot festival na horovi, Re{enie za razre{uvawe<br />
na pretsedava~ot na Sovetot na op{tina Kavadarci, Re{enie za<br />
izbor na pretsedava~ na Sovetot na op{tina Kavadarci (U. br. 206/<br />
1997).<br />
- Re{enie na Sovetot na op{tina za imenuvawe na lice koe }e<br />
gi vodi rabotite na Fondot za lokalni pati{ta i ulici i ureduvawe<br />
na grade`no zemji{te na op{tina Blatec do negovoto konstituirawe<br />
(U. br. 202/2002).<br />
- Odluka na Sovetot na op{tina za razre{uvawe na Gradona-<br />
~alnikot za ovlasten potpisnik na `iro-smetkata na Fondot za lokalni<br />
pati{ta i ulici i UGZ na op{tinata - U. br. 202/2002.<br />
- Odluka za objavuvawe izbor na sudii na Vrhovniot sud na Republika<br />
Makedonija (funkcijata na odlukata e samo tehni~ka - da<br />
ozna~i samo po~etok na postapkata za izbor na sudii) - U. br. 135/1994.<br />
- Postapka za izbor na ~lenovi na Izvr{niot odbor na Sojuzot<br />
na penzionerite i na ~len na Republi~kiot upraven odbor na Sojuzot<br />
na penzionerite (U. br. 151/1994).<br />
- Odluka na Sovetot na op{tina Del~evo za imenuvawe vr{itel<br />
na dol`nosta direktot na javnoto preprijatie za komunalen razvoj i<br />
pati{ta "KPIP In`inering" - Del~evo (U. br. 64/2003).<br />
7 0 Statuti i odluki za davawe soglasnost na Statuti.<br />
- Statut na Fond za lokalni pati{ta na op{tina Gazi Baba -<br />
Skopje (U. br. 31/2002), Statut na Fonodot za lokalni pati{ta i ulici<br />
na Op{tinata Blatec (U. br. 202/2002).<br />
- Odlukata za davawe soglasnost na Stautot na Fondot za lokalni<br />
pati{ta na op{tina Gazi Baba - Skopje (U. br. 31/2002), Odluka<br />
na Sovetot na op{tina za davawe soglasnost na Statutot na Fondot za<br />
lokalni pati{ta i ulici i UGZ na op{tinata (U. br. 202/2002).<br />
8 0 Na~elni pravni mislewa.<br />
- Na~elno pravno mislewe br. 1/1994 doneseno od Vrhovniot sud<br />
na Republika Makedonija vo vrska so nastanatite te{kotii na sudovite<br />
poradi prekinot na rabota od strana na advokatite - davawe upatstva<br />
do poniskite sudovi da gi primenuvaat soodvetnite zakonski instituti<br />
vo site slu~ai vo koi barnitelot, odnosno polnomo{nikot ne se<br />
javat pred sudot (U. br. 95/1994).<br />
9 0 Propisi od interen karakter.<br />
Pod poimot drug propis vo smisla na ~l. 110 al. 2 ne se podrazbiraat<br />
op{tite akti na preprijatijata, odnosno na pravnite lica, {to<br />
zna~i akti od interen karakter. Toa od pri~ini {to so tie akti avtonomno<br />
se ureduvaat odnosi i deluvawe na konkretnoto preprijatie,<br />
746
odnosno na pravnoto lice, zna~i materija zna~ajna samo za niv. Vo<br />
osvaa smisla, <strong>Ustavn</strong>iot sud se proglasuval za nenadele`en vo pove}e<br />
slu~ai vo koi predmet na osporuvawe bile akti od organizaciona<br />
priroda, akti za plati, nadomestoci i drugi li~ni primawa, akti so<br />
koi se vr{i promeni na statusot na rabotnicite vo pretprijatijata<br />
i sl.<br />
- Koga osporeniot akt ima interen karakter, odnosno pretstavuva<br />
akt na organizirawe na raboteweto na upravniot organ, ne sozdava<br />
obvrski i ne zasega vo pravata na drugi subjekti nadvor od ovoj<br />
organ, istiot ne pretstavuva propis vo smisla na ~l. 110 od Ustavot (U.<br />
br. 19/1997).<br />
- <strong>Ustavn</strong>iot sud so Re{enie U. br. 42/1998 od 4 fevruari 1999 godina,<br />
ja otfrlil inicijativata za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta<br />
na Pravilnikot za plati, drugi prava vrz osnova na plata i nadomestok<br />
na plata, donesen od Upravniot odbor na JZO - Medicinski centar<br />
"Borka Taleska" od Prilep.<br />
- Sudot so Re{enie U. br. 236 od 25 fevruari 1998 godina ja<br />
otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta<br />
i zakonitosta na Pravilnikot za zaedni~kite osnovi i merila za<br />
samoupravno ureduvawe na odnosite vo steknuvaweto i rasporeduvaweto<br />
na dohodot i ~istiot dohod i raspredelbata na sredstvata za li~ni<br />
dohodi... vo Centralnoto osnovno u~ili{te "Mar{al Tito" - s. Ara-<br />
~inovo, a so Re{enie U. br. 176/1998 od 30 dekemvri 1998 godina, ja otfrlil<br />
i inicijativata za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na<br />
Pravilnikot za plati, drugi prava vrz osnova na plati i nadomestoci<br />
donesen od Upravniot odbor na JZO "Zavod za zdravstvena za{tita"<br />
Veles, na 25 maj 1995 godina.<br />
- Sudot, so Re{enie U. br. 48/1999 od 16 juni 1999 godina, ja otfrlil<br />
inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta<br />
i zakonitosta i na ~len 8 i drugi ~lenovi od Pravilnikot za platite<br />
i nadomestocite na platite vo Ministerstvoto za odbrana, a pri-<br />
~inite poradi koi vaka odlu~il se slednite: Sudot utvrdi deka osporeniot<br />
pravilnik ne pretstavuva propis vo smisla na ~l. 110 od Ustavot<br />
so koj bi se ureduvale pra{awa od sferata na vr{eweto na javnata<br />
vlast, tuku akt od interen karakter so koj se ureduvaat vnatre{nite<br />
pra{awa od sferata na rabotnite odnosi vo organ na upravata.<br />
- Imaj}i ja predvid sodr`inata na osporeniot pravilnik, a sledej}i<br />
ja ustavnosudskata praktika, <strong>Ustavn</strong>iot sud smetal deka i Pravilnikot<br />
za izmenuvawe i dopolnuvawe na Pravilnikot za plati, nadomestoci<br />
i drugi li~ni primawa na Akcionerskoto dru{tvo za osiguruvawe<br />
i reosiguruvawe "KJUBI Makedonija" Skopje, donesen od Upravniot<br />
odbor pod br. 0202-2027/1- 1 na 30 april 2003 godina, spored svojata<br />
pravna priroda i dejstvo ne pretstavuva propis vo smisla na ~l.<br />
110 al. 2 od Ustavot, tuku e interen akt so koj vo osnova se utvrduvaat<br />
parametrite za vrednuvawe na rabotnite mesta, odnosno oddelnite ra-<br />
747
oti i rabotni zada~i predvideni vo aktot za sistematizacija, soglasno<br />
uslovite i kriteriumite utvrdeni so zakon i kolektiven dogovor,<br />
a spored koi rabotodava~ot najmalku edna{ mese~no ja presmetuva i<br />
isplatuva platata na sekoj rabotnik poedine~no. (U. br. 102/2003).<br />
10 0 Deklaracii, memoradnumi, i drugi dokumenti so politi-<br />
~ki i strate{ki karakter.<br />
- <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br. 20/<br />
2002 od 6. 03. 2002, ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za<br />
ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na Memorandumot za soglasnost<br />
za razvoj na standardi vo primarnata zdravstvena za{tita, br. 03-8316<br />
od 17. 12. 1999, Vtor memorandum za soglasnost za razvoj na standardi za<br />
primarnata zdravstvena za{tita, br. 15-10768/1 od 26. 12. 2001 i Dopisizvestuvawe<br />
od Ministerstvoto za zdravstvo br. 09-254/2 od 25. 01. 2002<br />
godina. 475<br />
- <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br. 116/<br />
2002 od 18. 09. 2002, ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za<br />
ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na Strategijata za integracija<br />
na Republika Makedonija vo NATO ("SV RM," 51/1998 i 55/ 1998). 476<br />
475<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka vo osporenite memorandumi se naveduvaat<br />
informativno-analiti~ki sodr`ini za soglasnosta i podgotvenosta,<br />
odnosno za namerite na Ministerstvoto za zdravstvo, Medicinskiot fakultet,<br />
Lekarskata komora na Republika Makedonija i Makedonskoto lekarsko<br />
dru{tvo vo opredelbata za poddr{ka na Proektot za tranzicija na zdravstveniot<br />
sektor, a so pismoto na ministerot za zdravstvo, se izvestuvaat zdravstvenite<br />
organizacii za aktivnostite {to gi prezema ova ministerstvo vo ramkite<br />
na istiot proekt. Osporenite materijali po svojot karakter ne sozdavaat<br />
obvrski za pravnite subjekti, tuku ja izrazuvaat `elbata i namerata na<br />
nivnite potpisnici vo procesot na promenite vo oblasta na zdravstvenata za-<br />
{tita. Trgnuvaj}i od sodr`inata na navedenite odredbi, a imaj}i ja predvid<br />
sodr`inata na osporenite materijali, spored misleweto na Sudot, tie ne<br />
pretstavuvaat propis vo smisla na ~l. 51, 52 i 110 od Ustavot i ne se podobni<br />
za ustavnosudska ocena, poradi {to odlu~i kako vo to~kata 1 od ova re{enie.<br />
476<br />
Sudot utvrdi deka vo osporeniot dokument, vo pet posebni delovi<br />
se naveduvaat informativno - analiti~ki, statisti{ki i drugi sodr`ini<br />
preku koi se izrazuva podgotvenosta na Republika Makedonija za pribli`uvawe<br />
kon evroatlantskite integracii, vklu~uvajći go i nejzinoto integrirawe<br />
vo NATO kako krajna cel. Imeno, pokraj predgovorot, vo dokumentot se naveduvaat<br />
faktorite na politi~kata bezbednost, aktivnostite na dr`avata (vo<br />
odnos na izgradbata na konceptot na individualni ~ovekovi prava, dobrososedskite<br />
odnosi, regionalnite inicijativi, merkite na globalen plan), opredelbata<br />
na Republika Makedonija za NATO i natamo{nite aktivnosti i perspektivi.<br />
Kako prilozi na dokumentot, se dava izjavata na u~esnicite vo dijalogot<br />
na pretsedatelot na Republika Makedonija Kiro Gligorov so liderite<br />
748
2. NEPOSREDNA ZA[TITA NA USTAVNITE SLOBODI I PRAVA NA<br />
^OVEKOT I GRA\ANINOT<br />
1. Postapkata za za{tita na slobodite i pravata od strana na<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud e regulirana so negoviot Delovnik.<br />
Spored ~l. 110 al. 3 od Ustavot, <strong>Ustavn</strong>iot sud predviduva za{-<br />
tite samo na slednive tri ~ovekovi slobodi i prava: 1 0 slobodata na<br />
uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto izrazuvawe na mislata, 2 0 politi~koto<br />
zdru`uvawe i dejstvuvawe, i 3 0 zabranata na diskriminacija<br />
na gra|anite vrz osnova na pol, rasa, verska, nacionalna, socijalna i<br />
politi~ka pripadnost.<br />
Predmet na ovaa ocena se poedine~nite akti i dejstvija na<br />
organite na javnata vlast za koi gra|aninot smeta deka mu se povredeni<br />
nekoi od navedenite ustavni prava. Pritoa, zna~ajno e deka predmet na<br />
osporuvawe so baraweto mo`e da bide ne samo upraven akt, 477 tuku i sudska<br />
odluka donesena vo koja bilo instanca.<br />
na politi~kite partii, i Podatocite za statusot na Republika Makedonija vo<br />
odnos na nekoi od konvenciite za razoru`uvawe i bezbednost.<br />
Strategijata za integracija na Republika Makedonija vo NATO,<br />
vsu{nost, pretstavuva dokument, koj gi odrazuva pogledite i stavovite {to<br />
imaat za cel da obezbedi optimalen na~in za pribli`uvawe i integrirawe na<br />
na{ata zemja vo NATO.<br />
Imaj}i ja predvid sodr`inata na osporeniot dokument, spored misleweto<br />
na Sudot, toj ne pretstavuva propis vo smisla na ~l. 51 i 110 od Ustavot<br />
i ne e podoben za ustavnosudska ocena.<br />
477<br />
Upravnata funkcija formalno ja obele`uva donesuvawe na upravni<br />
akti (spored formalniot kriterium: zakonodavnoto telo donesuva zakoni,<br />
upravnoto telo - upravni akti, a sudot - sudski akti). Ottamu, upraven akt vo<br />
formalna smisla e sekoj praven akt koj e donesen od upravno telo, spored upravna<br />
postapka i koj nosi naziv na upraven akt bez ogled na negovata sodr`ina.<br />
Upravnata funkcija materijalno ja obele`uva odlu~uvawe za primena na op{-<br />
tite propisi, odnosno na zakonite vo materijalna smisla na odelni slu~ai<br />
(spored materijalniot kriterium zakonodavnata, upravnata i sudskata<br />
funkcija se delat spored sodr`inata na aktite karakteristi~ni za odredena<br />
funkcija.) Spored toa, upraven akt e sekoj praven akt koj primenuvaj}i go<br />
op{tiot praven akt ili zakonot vo materijalna smisla, re{ava odreden konkreten<br />
slu~aj. Pri re{avaweto na konkretniot slu~aj, organot koj go donesuva<br />
upravniot akt vo materijalna smisla mo`e da ima pomala ili pogolema sloboda<br />
vo odlu~uvaweto. Toa zavisi od sodr`inata na op{tiot propis ili na zakonot<br />
vo materijalna smisla preku ~ija primena upravniot organ so akt go re-<br />
{ava konkretniot slu~aj. Toj mo`e vo celost da propi{uva deluvawe na organot<br />
vo odredena situacija, a mo`e da mu ostavi i odredena pomala ili pogolema<br />
sloboda na odlu~uvawe spored tn. slobodna (diskreciona) ocena. Sokol, S i<br />
Smerdel, B. op. cit. str. 190-191.<br />
749
2. Baraweto za za{tita na pravata povredeni so poedine~en akt<br />
ili dejstvie, se podnesuva neposredno do <strong>Ustavn</strong>iot sud. Me|utoa, za<br />
razlika od ustavnopravnite sistemi na niza zemji koi ja predviduvaat<br />
kako posebno pravno sredstvo za za{tita na ~ovekovite prava i slobodi,<br />
Ustavot na Republika Makedonija ne ja poznava ustavnata tu`ba<br />
kako praven instrument za ostvaruvawe na ovaa za{tita. Sepak, re~isi<br />
analogno na ustavnata tu`ba, neposrednata za{tita na slobodite i<br />
pravata mo`e da se realizira preku barawe za za{tita na slobodite i<br />
pravata na ~ovekot i gra|aninot. Pritoa, nasproti actio popularis preku<br />
koe se obezbeduva za{tita na osnovnite slobodi i prava vo javen interes,<br />
baraweto za za{tita dejstvuva vo privaten, li~en interes. So baraweto<br />
mo`e da se inicira postapka za za{tita na slobodite i pravata<br />
za koi podnositelot smeta deka se povredeni samo so kone~en ili<br />
pravosilen poedine~en akt ili dejstvie.<br />
Kako podnositel na baraweto za za{tita na slobodite i pravata<br />
mo`e da se javi sekoj gra|anin {to smeta deka mu e povredeno nekoe<br />
pravo ili sloboda. Gramati~kata interpretacija na ovaa odredba upatuva<br />
na zaklu~ok deka podnositel mo`e da bide samo fizi~ko lice, poedinec<br />
ili grupa na poedinci. Terminot "sekoj gra|anin" implicira<br />
isklu~uvawe na pravnite lica od krugot na ovlasteni podnositeli. Vo<br />
popreciznoto utvrduvawe na ovlasteniot podnositel se odi podlaboko,<br />
reduciraj}i ja mo`nosta za podnesuvawe na barawe samo od onoj koj<br />
{to smeta deka mu e povredeno nekoe pravo ili sloboda. Ottamu, baraweto<br />
ne mo`e da bide podneseno vo ime i za smetka na drugo lice.<br />
Samo onoj koj smeta, koj misli deka negovoto pravo ili sloboda se povredeni<br />
mo`e da se javi kako podnositel na baraweto za za{tita na<br />
slobodite i pravata. Pritoa, pravoto na podnesuvawe barawe preku zastapnik<br />
vrz osnova na polnomo{no ne e isklu~eno.<br />
Baraweto za za{tita na slobodite i pravata mo`e da se podnese<br />
samo protiv poedine~en kone~en ili pravosilen akt ili dejstvie. Toa<br />
zna~i deka vo ostvaruvaweto na ovaa za{tita predmet na opservacija<br />
od strana na <strong>Ustavn</strong>iot sud ne mo`e da bidat op{ti akti, zakoni i podzakonski<br />
propisi. Vo slu~ajot se raboti za akti od poedine~en, individualen<br />
karakter koi ureduvaat odredeni prava i pravni interesi na<br />
odredeni lica. Pritoa, ovie individualni akti neophodno mora da bidat<br />
kone~ni, odnosno pravosilni, od {to bi mo`elo da se zaklu~i deka<br />
stanuva zbor za supsidijarnost na baraweto za za{tita na ~ovekovite<br />
prava i slobodi. Imeno, <strong>Ustavn</strong>iot sud obezbeduva ustavnosudska za{tita<br />
samo na onie slobodi i prava utvrdeni so Ustavot. Toa zna~i deka<br />
vo odnos na niv toj se javuva kako prva i posledna instanca vo odlu~uvaweto.<br />
Postapkata na <strong>Ustavn</strong>iot sud e direktna i neposredno se sproveduva<br />
vo odnos na poedine~nite kone~ni ili pravosilni akti ili dejstvija<br />
so koi e storena povredata. Se raboti za akti so koi se povredeni<br />
individualni interesi na poedinec (podnositelot) koj ima neposredna,<br />
li~na i momentna {teta od primenata na konkretniot poedine-<br />
~en akt ili dejstvie.<br />
750
3. Ovaa svoja uloga <strong>Ustavn</strong>iot sud ja ostvaruva preku konketen<br />
spor (spor me|u konkretni lu|e - inter partes) - so neposredna za{tita na<br />
navedenite slobodi i prava utvrdeni vo Ustavot.<br />
Spored ~l. 51 od Delovnikot, <strong>Ustavn</strong>iot sud mo`e da dade neposredna<br />
za{tita na navedenite slobodi i prava ako baraweto za za{-<br />
tita na navedenite slobodi i prava e podneseno:<br />
1 0 vo rok od dva meseci od momentot na dostavuvaweto na kone~niot<br />
ili pravosilniot akt na strankata koja bara ustavnosudska za-<br />
{tita, odnosno<br />
2 0 vo rok od dva meseci od denot na doznavaweto za prezemawe na<br />
dejstvieto so koe e storena povredata, no ne podocna od 5 godini od denot<br />
na negovoto prezemawe.<br />
4. Inaku, vo vrska so pra{aweto za za{tita na osnovnite slobodi<br />
i prava na ~ovekot i gra|aninot utvrdeni so Ustavot na Republika<br />
Makedonija vo osnova mo`ni se slednive dva priodi:<br />
1 0 Restriktiven priod (pozitivno ustavno re{enie) vo za{titata<br />
na osnovnite slobodi i prava implicira nedovolna efikasnost<br />
vo praktikata vo ostvaruvaweto na ustavno garantiranata za{tita na<br />
slobodite i pravata. Vakvata limitira~ka odredba go stesnuva dejstvuvaweto<br />
na <strong>Ustavn</strong>iot sud vo nasoka na za{tita i garantirawe na efikasnoto<br />
ostvaruvawe na slobodite i pravata, i ednovremeno go pravi<br />
necelesoobrazno obra}aweto na poedinecot do Sudot vo vrska so za{titata<br />
na drugite ustavno zagarantirani slobodi i prava, za koi toj ne e<br />
nadle`en da odlu~uva.<br />
Vo ovoj kontekst se nametnuva pra{aweto dali neefikasnosta<br />
proizleguva od vakviot restriktiven priod ili problemot e generiran<br />
so samiot na~in na za{tita (nedovolno izgraden metod i postapka<br />
za za{tita utvrdeni so Delovnikot na <strong>Ustavn</strong>iot sud). Pritoa, podobruvaweto<br />
na postoe~kite re{enija se smeta deka mo`e da se sprovede<br />
preku novelirawe na delovni~kite odredbi ili eventualnoto donesuvawe<br />
na (Ustaven) zakon koj poprecizno bi ja reguliral ovaa materija.<br />
2 0 Za{tita na site slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot<br />
utvrdeni so Ustavot. Vo ovoj kontekst se nametnuvaat pove}e pra{awa,<br />
i toa:<br />
- zgolemuvawe na stepenot na za{titata na slobodite i pravata<br />
bez pozna~ajna promena na koncepcijata na <strong>Ustavn</strong>iot sud vo za{titata<br />
na ustavnosta i zakonitosta,<br />
- za{tita samo koga vo sistemot se iscrpeni site pravni mehanizmi<br />
na ovaa za{tita,<br />
- ostvaruvawe na za{titata od strana na <strong>Ustavn</strong>iot sud koga povredata<br />
e storena so poedine~en akt na organite na dr`avnata vlast,<br />
- ostvaruvawe na taa za{tita preku posebno pravno sredstvo<br />
(ustavna `alba - tu`ba),<br />
- precizno utvrduvawe na uslovite i postapkata za ostvaruvawe<br />
na ovaa za{tita {to bi se uredilo so <strong>Ustavn</strong>iot zakon ili so izmena<br />
vo Delovnikot.<br />
751
Inaku, dvata priodi imaat svoi negativni strani. Kaj prviot,<br />
toa e negovata naglasena neefikasnost i nemo`nost da gi pokrie site<br />
ustavni slobodi i prava (koi vpro~em se postaveni na isto ramni{te),<br />
a za vtoriot i pokraj navedenite ogradi - pomestuvawe na <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud i negova mo`na transformacija vo sud za za{tita na ~ovekovite<br />
prava {to bi vlijaelo vrz ulogata na <strong>Ustavn</strong>iot sud kako za{titnik i<br />
~uvar na ustavnosta i zakonitosta. 478<br />
Me|utoa, bez ogled na kone~niot priod {to bi se prifatil osobeno<br />
e zna~ajno preciznoto utvrduvawe na: uslovite za podnesuvawe na<br />
ustavnata `alba i organite protiv ~ii akti taa mo`e da bide podnesena.<br />
Po odnos na prvoto pra{awe neophodno e da bidat iscrpeni site<br />
pravni sredstva (toa bi pretstavuvalo i racionalno re{enie koe bi<br />
trebalo da se implementira i kaj nas), a po vtoroto pra{awe, re{-<br />
enijata vo dr`avite se razlikuvaat vo odnos na toa dali ustavnata `a-<br />
478<br />
Hrvatska - <strong>Ustavn</strong>iot sud gi {titi ustavnite slobodi i prava na ~ovekot<br />
i gra|aninot. Sekoj mo`e da podnese ustavna tu`ba ako smeta deka so<br />
odluka na sudskata, upravnata vlast ili drugi tela koi imaat javni ovlastuvawa<br />
mu e povredeno nekoe ustavno pravo. Ako za povredata e predviden drug<br />
praven pat, ustavnata tu`ba mo`e da se podnese po iscrpuvaweto na toj praven<br />
akt. Po pra{awata za koi e predviden upraven spor t.e. revizija, pravniot pat<br />
e iscrpen otkako e odlu~eno po ovie pravni sredstva.<br />
Slovenija - odlu~uva za rabotite vo vrska so `albite za povreda na<br />
Ustavot protiv poedine~nite akti so koi se povreduvaat ~ovekovite prava i<br />
osnovni slobodi. Osven za slu~aite kade so zakon e poinaku regulirano, <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud }e odlu~uva po ustavnata `alba otkako }e bidat iscrpeni site drugi<br />
pravni sredstva. Uslovite i postapkata se ureduvaat so zakon.<br />
Polska - odlu~uva po `albi za povreda na osnovnite slobodi i prava.<br />
Pod uslovi utvrdeni so zakon sekoj ~ii ustavni slobodi i prava se povredeni,<br />
ima pravo na `alba do <strong>Ustavn</strong>iot sud koj nosi odluka za soglasnosta so Ustavot<br />
na zakon ili drug normativen akt vrz ~ija osnova sud ili upraven organ<br />
donel pravosilna odluka vo vrska so negovite slobodi i prava.<br />
Bugarija - voop{to ne go ureduva pra{aweto za za{tita na slobodi i<br />
prava.<br />
^e{ka - odlu~uva za ustavnata `alba protiv pravosilna odluka ili<br />
druga forma na me{awe od strana na javnata vlast so koja se zadira vo osnovnite<br />
ustavno zagarantirani slobodi i prava.<br />
Germanija - odlu~uva za ustavnite tu`bi koi mo`at da bidat podneseni<br />
od sekoj koj tvrdi deka nekoi od negovite osnovni prava mu se povredeni<br />
od strana na javnata vlast.<br />
Avstrija - <strong>Ustavn</strong>iot sud odlu~va po povod na re{enijata na administrativnite<br />
organi, dokolku podnositelot se povikuva na povreda na ustavno<br />
garantiranoto pravo na za{tita od povredata na li~nite prava kako rezultat<br />
na nezakonit propis, neustaven zakon ili nezakonit me|unaroden dogovor. Tu-<br />
`bata mo`e da se podnese samo otkako }e se iscrpat site drugi pravni lekovi.<br />
752
lba mo`e da se podnese samo protiv aktite na organite na dr`avnata<br />
uprava ili i protiv sudskite akti.<br />
4. Vo zavisnost od utvrdenite okolnosti, Sudot mo`e da go poni{ti<br />
poedine~niot akt, da go zabrani dejstvoto so koe e storena povredata<br />
ili da go odbie baraweto (~l. 56 od Delovnikot). Ako postoi<br />
povreda na slobodite i pravata koi se vo nadle`nost na <strong>Ustavn</strong>iot sud,<br />
toj }e go poni{ti poedine~niot akt, odnosno }e go zabrani dejstvieto<br />
so koe e storena povredata, a ako ne postoi povreda baraweto }e go<br />
odbie. Vo tekot na postapkata Sudot mo`e da izre~e vremena merka,<br />
odnosno do donesuvaweto na kone~nata odluka mo`e da donese re{enie<br />
za zapirawe na izvr{uvaweto na poedine~niot akt ili dejstvie (~l. 57<br />
od Delovnikot).<br />
5. Pra{awe {to zaslu`uva ne pomalo vnimanie e i pravnoto<br />
dejstvo na odlukite na <strong>Ustavn</strong>iot sud vo postapkata za za{tita<br />
na osnovnite slobodi i prava. Vo ovoj pogled vo ustavno sudskata praktika<br />
na drugite zemji poedine~niot akt naj~esto se ukinuva i predmetot<br />
se vra}a na povtorno razgleduvawe pred istiot organ.<br />
3. RE[AVAWE NA SPOROVI ZA NADLE@NOST ME\U SAMITE<br />
DR@AVNI ORGANI I RE[AVAWE SPOROVI ZA NADLE@NOST<br />
ME\U DR@AVNITE ORGANI I EDINICITE NA LOKALNATA<br />
SAMOUPRAVA<br />
1. Re{avaweto na sporovi za nadle`nost me|u samite dr`avni<br />
organi zna~i re{avawe na sporovi vo slu~aj na sudir na nadle`nosti<br />
me|u nositelite na zakonodavnata, izvr{nata i sudskata vlast.<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud arbitrira kako pri pojava na pozitiven sudir na nadle`nosta<br />
(koga za regulirawe na edno pra{awe konkuriraat dva ili<br />
pove}e dr`avni organi), taka i pri negativen sudir na nadle`nosta<br />
(koga dva ili pove}e dr`avni organi go odbivaat reguliraweto na edno<br />
pra{awe ottamu {to se smetaat za nenadle`ni).<br />
2. <strong>Ustavn</strong>iot sud arbitrira i pri re{avawe sudir na nadle`nostite<br />
me|u dr`avnite organi i edinicite na lokalnata samouprava.<br />
I vo ovoj slu~aj mo`e da se raboti za pozitiven ili negativen sudir<br />
na nadle`nostite. Takvi sporovi vo praktikata re~isi voop{to<br />
ne se pojavuvaat. Me|utoa, takvi sporovi <strong>Ustavn</strong>iot sud ~estopati re{-<br />
ava preku kontrola na ustavnosta na normativnite akti so koi na opredeleni<br />
organi im se pridavat nadle`nosti, koi, spored Ustavot, ne<br />
im pripa|aat.<br />
753
4. ODLU^UVAWE ZA ODGOVORNOSTA NA PRETSEDATELOT NA<br />
REPUBLIKA MAKEDONIJA<br />
Postapkata za odgovornost na pretsedatelot na Republikata<br />
mo`e da ja povede Sobranieto so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od<br />
vkupniot broj na izbranite pratenici ako postoi somnenie deka go<br />
prekr{il Ustavot ili zakonite.<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud odlu~uva za odgovornosta na pretsedatelot na Republikata<br />
so dvotretinsko mnozinstvo glasovi (6) od vkupniot broj na<br />
sudiite. Ako <strong>Ustavn</strong>iot sud utvrdi odgovornost na pretsedatelot na<br />
Republikata, negovata funkcija prestanuva po sila na Ustavot.<br />
5. ODLU^UVAWE ZA USTAVNOSTA NA PROGRAMITE I STATUTITE<br />
NA POLITI^KITE PARTII I NA ZDRU@NIJATA NA GRA\ANITE<br />
Za ustavnosta na programite i statutite na politi~kite partii<br />
i na zdru`nijata na gra|anite, <strong>Ustavn</strong>iot sud odlu~uva samo koga navedenite<br />
programi i statuti se naso~eni kon nasilno urivawe na ustavniot<br />
poredok na Republika Makedonija i kon pottiknuvawe ili povikuvawe<br />
na voena agresija ili razgoruvawe na etni~ka, rasna ili verska<br />
omraza ili netrpelivost. Pritoa, <strong>Ustavn</strong>iot sud ne e nadle`en za<br />
donesuvawe odluka za zabrana na dejstvuvaweto na politi~kata partija.<br />
6. DRUGI NADLE@NOSTI<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud po slu`bena dol`nost go utvrduva nastapuvaweto<br />
na uslovite za prestanok na funkcijata na pretsedatelot na Republikata.<br />
Tie uslovi se smrt, ostavka, trajna spre~enost na vr{ewe na<br />
funkcijata i prestanok na mandatot na pretsedatelot po sila na Ustavot.<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud odlu~uva i za imunitetot na pretsedatelot na Republikata<br />
i za imunitetot na sudiite na Sudot.<br />
III AKTI NA UTAVNIOT SUD<br />
1. Akti na <strong>Ustavn</strong>iot sud se instrumenti preku koi se ostvaruva<br />
negovata nadle`nost i dejnost. Tie akti soglasno ~l. 69-72 od Delovnikot<br />
na <strong>Ustavn</strong>iot sud se: odluki i re{enija. <strong>Ustavn</strong>iot sud donesuva<br />
odluki koga odlu~uva za su{tinata na sporot, a re{enija samo za pra{-<br />
awa od procesualno zna~ewe, odnosno za poveduvawe ili za zapirawe<br />
na postapkata. <strong>Ustavn</strong>iot sud donesuva i zaklu~oci za dejstvijata {to<br />
se prezemaat vo tekot na postapkata.<br />
1 0 <strong>Ustavn</strong>iot sud donesuva meritorni odluki za slednive pra-<br />
{awa:<br />
- za poni{tuvawe ili ukinuvawe na zakonite i drugite propisi<br />
i op{ti akti,<br />
754
- za poni{tuvawe ili ukinuvawe na programite i statutite na<br />
politi~kite partii i na zdru`enijata na gra|anite,<br />
- za neposredna za{tita na slobodite i pravata od delokrugot<br />
na negovata nadle`nost,<br />
- za re{avawe na sudir na nadle`nosti,<br />
- za odzemawe na imunitetot, za odgovornosta i za utvrduvawe<br />
na nastapuvaweto na uslovite na prestanok na funkcijata pretsedatel<br />
na Republikata,<br />
- za imunitetot i za uslovite za razre{uvawe od dol`nosta na<br />
sudija na <strong>Ustavn</strong>iot sud,<br />
- za utvrduvawe na neustavnost na zakon, odnosno neustavnost i<br />
nezakonitost na drug propis i drug op{t akt za vreme na va`eweto,<br />
{to prestanal da va`i vo tekot na postapkata, ako se ispolneti uslovite<br />
za nivno poni{tuvawe.<br />
2 0 <strong>Ustavn</strong>iot sud donesuva re{enija za slednive pra{awa:<br />
- za poveduvawe postapkata za ocenuvawe na ustavnosta na zakon,<br />
odnosno ustavnosta i zakonitosta na propis ili drug op{t akt,<br />
- za zapirawe na otpo~nata postapka,<br />
- za otfrlawe na inicijativite, predlozite i barawata za poveduvawe<br />
na postapkata,<br />
- za zapirawe na izvr{uvaweto na poedine~ni akti ili dejstvija<br />
doneseni vrz osnova na zakon, drug propis ili op{t akt ~ija ustavnost,<br />
odnosno ustavnost i zakonitost ja ocenuva <strong>Ustavn</strong>iot sud.<br />
2. Izgotvuvaweto na aktite na <strong>Ustavn</strong>iot sud opfa}a podgotvitelna<br />
postapka i tri fazi. Sekoja od fazite se ostvaruva na oddelna<br />
sednica.<br />
3. Odlukite i re{enijata na <strong>Ustavn</strong>iot sud sodr`at podatoci za<br />
podnositelot na inicijativata, go sodr`at dispozitivot i obrazlo`enieto<br />
na aktot, imiwata na sudiite koi u~estvuvale vo donesuvaweto<br />
na odlukata ili re{enieto, kako i toa dali aktot e donesen ednoglasno<br />
ili so mnozinstvoto sudiite (~l. 74 od Delovnikot).<br />
Kone~niot tekst na odlukata, isto taka, go potpi{uvaat pretsedatelot<br />
na <strong>Ustavn</strong>iot sud i sudijata izvestitel (~l. 77 st. 2 od Delovnikot).<br />
Odlukite na <strong>Ustavn</strong>iot sud zadol`itelno se objavuvaat vo Slu-<br />
`ben vesnik na Republika Makedonija. Vo Slu`ben vesnik na Republika<br />
Makedonija mo`at da se objavat i re{enijata, ako <strong>Ustavn</strong>iot sud<br />
oceni deka imaat pogolemo zna~ewe za javnosta (~l. 78 od Delovnikot).<br />
Prespis od odlukata ili re{enieto se dostavuva do u~esnicite<br />
vo postapkata pred <strong>Ustavn</strong>iot sud.<br />
IV POSTAPKA PRED USTAVNIOT SUD<br />
Vo vrska so postapkata pred <strong>Ustavn</strong>iot sud, Ustavot na Republika<br />
Makedonija sodr`i samo edna odredba vo koja se veli deka na~inot<br />
755
na rabota i postapkata pred <strong>Ustavn</strong>iot sud se ureduva so akt na Sudot<br />
(~l. 113). Toa e Delovnikot na <strong>Ustavn</strong>iot sud od 1992 godina.<br />
1. POVEDUVAWE I TEK NA REDOVNA POSTAPKA<br />
1.1. Postapkata za ocenuvawe na ustavnosta na zakon i<br />
ustavnosta i zakonitosta na propis ili drug op{t akt<br />
a) Poveduvawe na postapkata<br />
1. Spored Delovnikot, postapkata za ocenuvawe na ustavnosta<br />
na zakon i ustavnosta i zakonitosta na propis ili drug op{t akt, se<br />
poveduva so re{enie na <strong>Ustavn</strong>iot sud po povod podnesena inicijativa<br />
koja mo`e da podnese sekoj gra|anin i sekoe pravno lice na Republika<br />
Makedonija (~l. 11 i 12). U~esnici vo postapkata pred <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud se podnositelot na inicijativata i donesuva~ot na osporeniot<br />
akt (~l. 13).<br />
2. Inicijativata pretstavuva uka`uvawe na sudot deka odreden<br />
propis ne e vo soglasnost so Ustavot i zakonot, a se podnesuva vo<br />
pismena forma vo dva primeroci. 479<br />
479<br />
"Inicijativata za poveduvawe na postapka za ocenuvawe na ustavnosta<br />
na zakon i ustavnosta i zakonitosta na propis ili drug op{t akt sodr-<br />
`i: ozna~uvawe na zakonot, propisot ili op{tiot akt, odnosno oddelni negovi<br />
odredbi {to se osporuvaat, pri~ini za nivno osporuvawe, odredbite od<br />
Ustavot, odnosno zakonot {to se povreduvaat so toj akt i imeto, odnosno nazivot<br />
i sedi{teto na podnositelot na inicijativata." (~l. 15 od Delovnikot).<br />
- "Ako inicijativata ne gi sodr`i podatocite navedeni vo ~l. 15 st. 2<br />
od Delovnikot, sekretarot na <strong>Ustavn</strong>iot sud }e mu uka`e na podnositelot na<br />
nedostatocite i }e opredeli rok za nivnoto otstaranuvawe, koj ne mo`e da<br />
bide podolg od 30 dena.<br />
Dokolku vo predvideniot rok ne se otstranat nedostatocite ili inicijativata<br />
e podnesena od nepoznat podnositel, }e se smeta deka ne e podnesena<br />
{to generalniot sekretar }e go konstatira vo podnesokot.<br />
Ako so inicijativata se bara mislewe, objasnuvawe ili intervencija<br />
pred drugi organi, generalniot sekretar na <strong>Ustavn</strong>iot sud pismeno }e go izvesti<br />
podnositelot deka <strong>Ustavn</strong>iot sud ne e nadle`en da odlu~uva za takvi pra-<br />
{awa" (~l. 16 od Delovnikot).<br />
- "Primenite inicijativi se zaveduvaat vo soodvetni upisnici i po<br />
niv se obrazuvaat predmeti.<br />
Predmetite se rasporeduvaat na dr`avnite sovetnici spored oblasta<br />
utvrdena so rasporedot na rabotata.<br />
Koga vo inicijativata se bara poveduvawe na postapka za ocenuvawe<br />
na ustavnosta na zakon, programa ili statut na politi~ka partija, predmetot<br />
se rasporeduva i na sudija spored azbu~niot red na prezimeto.<br />
756
Postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta mo`e da<br />
inicira sekoj (poedinec, Sobranieto, Vladata, pravno lice, politi~ka<br />
partija, asocijacija na gra|ani, javna institucija, op{tina itn.), vklu-<br />
~uitelno i samiot Ustaven sud, koj po sopstvena inicijativa mo`e da<br />
povede postapka i za odredbi na propisot {to ne se osporeni so inicijativata.<br />
Spored toa, mo`e da se ka`e deka postoi neograni~ena mo-<br />
`nost za actio popularis, pri {to ne se bara nikakov praven ili li~en<br />
interes za inicirawe na postapkata, nitu postojat vremenski rokovi<br />
za podnesuvawe na inicijativata, {to pretstavuva {iroka osnova koja<br />
Ustavot go dobli`uva do samiot gra|anin. Od druga strana, otsustvoto<br />
na ograni~uvawe vo odnos na Sudot za poveduvawe postapka ex officio,<br />
uka`uva na faktot deka toj ne pasiven arbiter vo sporovite za ustavnosta<br />
i zakonitosta, tuku za faktor koj mo`e da bide i aktiven nositel<br />
na nivnata za{tita.<br />
3. Vo na{iot praven poredok postoi posebna mo`nost za podnesuvawe<br />
inicijativa od strana na redovnite sudovi. Imeno, vo Republika<br />
Makedonija zakonite mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a<br />
site drugi propisi so Ustavot i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva<br />
Ustavot i zakonite. Toa sekako va`i i za sudskata vlast. Vo taa<br />
smisla i vo Zakonot za sudovite se pomesteni opredeleni odredbi.<br />
Taka vo ~l. 1 i 2 se veli: "Sudovite se samostojni i nezavisni dr`avni<br />
organi." "Sudovite sudat i svoite odluki gi zasnovaat vrz osnova na<br />
Ustavot, zakonite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost<br />
so Ustavot."<br />
Mo`no e me|utoa vo postapka koja se vodi pred nekoj od redovnite<br />
sudovi, toj sud da najde deka zakonot koj treba da se primeni ne e<br />
vo soglasnost so Ustavot. Vo takov slu~aj va`i odredbata od ~l. 18 od<br />
Zakonot za sudovite vo koj se veli: "Sudot podnesuva inicijativa za<br />
poveduvawe postapka za ocenuvawe na soglasnosta na zakonot so Ustavot<br />
koga vo postapkata }e se postavi pra{awe za negova soglasnost so<br />
Ustavot, za {to go izvestuva neposredno povisokiot sud i Vrhovniot<br />
sud na Republika Makedonija. Koga sudot smeta deka zakonot {to treba<br />
da se primeni vo konkretniot slu~aj ne e vo soglasnost so Ustavot, a<br />
ustavnite odredbi ne mo`at direktno da se primenat, }e ja prekine postapkata<br />
do donesuvawe na odluka na <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija.<br />
Protiv odlukata so koja se zapira postapkata, strankata ima<br />
pravo na `alba. Postapkata po `albata e itna."<br />
Toa zna~i, koga sudot smeta deka zakonot {to treba da se primeni<br />
vo konkretniot slu~aj ne e vo soglasnost so Ustavot, a ustavnite<br />
odredbi ne mo`at neposredno (direktno) da se primenat, }e zastane so<br />
Ako na sudijata mu e dodelen vo rabota predmet, a toj ili <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud smeta deka postojat opravdani pri~ini toj da ne ja vodi prethodnata postapka,<br />
predmetot mu se dodeluva na drug sudija spored opredeleniot red." (~l.<br />
17. od Delovnikot)<br />
757
postapkata do donesuvawe na odluka na <strong>Ustavn</strong>iot sud. Toa e pravo na<br />
neposredna primena na ekscepcija na neustavnost. Toa pravo go ovlastuva<br />
sudot da ne vodi smetka za neustavni zakoni, tuku neposredno da go<br />
primeni Ustavot so koj odredbata na zakonot za koja smeta deka ne e<br />
ustavna bi morala da bide vo soglasnost. So drugi zborovi, sudovite<br />
mo`at da izvr{at izzemawe na neustaven zakon vo konkreten spor i neposredno<br />
da gi primenat odredbite na Ustavot koga tie neposredno se<br />
primenlivi vo praktikata. 480<br />
Ako toa ne e slu~aj, sudot podnesuva inicijativa za poveduvawe<br />
postapka za ocenuvawe na soglasnosta na zakonot so Ustavot (barawe<br />
za utvrduvawe neustavnost). Toga{ ustavnosudskata kontrola se javuva<br />
vo tn. konkretna ili incidentna forma (preku prethodno pra{awe za<br />
ustavnosta). Ovoj vid kontrola na ustavnosta postoi koga kako podnositel<br />
na inicijativata za ocenuvawe na ustavnosta se javuva sud po povod<br />
primena na opredelen zakon vo konkreten slu~aj (gra|anski, krivi-<br />
~en, upraven). Taka, sudot koj }e smeta deka zakonot {to treba da go<br />
primeni vo slu~ajot ne e vo soglasnost so Ustavot, a ustavnite odredbi<br />
ne mo`at direktno da se primenat, }e podnese inicijativa pred <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud za ocenuvawe na ustavnosta. Pritoa, do donesuvawe na odlukata<br />
za soglasnost na zakonot so Ustavot, sudot }e zastane so postapkata.<br />
Pravo da podnese inicijativa za ocenuvawe na ustavnosta na zakon<br />
koj treba da se primeni vo konkretniot slu~aj koj se vodi pred redovniot<br />
sud ima sekoj sud. So ogled na edinstvenata organizacija na <strong>sudstvo</strong>to<br />
vo Republika Makedonija, toa zna~i deka kako podnositel na<br />
inicijativa i kako u~esnik vo postapkata pred <strong>Ustavn</strong>iot sud mo`e da<br />
se javi osnoven, apelacionen, Upravniot i Vrhovniot sud na Republika<br />
Makedonija. Pri ocenuvaweto dali }e podnese inicijativa pred <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud ili ne, sudot ima diskreciono pravo samiot da opredeli dali<br />
}e go stori toa. Vrz osnova na sopstvenoto uveruvawe za ustavnata zasnovanost<br />
na zakonot koj treba da se primeni vo konkretniot spor, sudot<br />
mo`e da se obrati do <strong>Ustavn</strong>iot sud kako edinstveno nadle`en<br />
organ koj meritorno odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot.<br />
Pritoa e bitno deka sudovite vo Republika Makedonija sudat vrz osnova<br />
na Ustavot, zakonite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo<br />
soglasnost so Ustavot. Toa zna~i deka predmet na osporuvawe pred<br />
480<br />
Ova sudsko re{enie zna~i voveduvawe na amerikanski sistem na sudska<br />
kontrola na ustavnosta na zakonite vo Republika Makedonija preku re{-<br />
avawe na konkreten spor (judicial review). Vo periodot 1996 do 1999 godina, ova<br />
zakonsko re{enie redovnite sudovi go iskoristile samo vo 1998 godina, koga<br />
re{avale za pritvor na pove}e lica: neposredno se primeneti odredbite za<br />
pritvor na Amandman III od Ustavot na Republika Makedonija kako novo ustavno<br />
re{enie, a ne odredbite za pritvor na Zakonot za krivi~nata postapka od<br />
1997 godina, kako prethodno ustavno re{enie. [kari}, S. Makedonija na site<br />
kontinenti, str. 334.<br />
758
<strong>Ustavn</strong>iot sud od strana na redoven sud ne mo`e da bide akt so pravna<br />
sila pomala od zakon.<br />
Edna{ podnesenata inicijativa do Sudot vo ovaa konkretna ili<br />
incidentna forma se tretira na apsolutno identi~en na~in kako i<br />
site drugi inicijativi podneseni od bilo koj subjekt. Vo slu~ajot kako<br />
u~esnik vo postapkata pred Sudot se javuva redoven sud kako podnositel<br />
na inicijativata i Republi~koto Sobranie, kako donositel na<br />
osporeniot zakon. Strankite vo postapkata (parni~na, vonparni~na,<br />
krivi~na, upraven spor) koja se vodi pred redovniot sud, a vo ~ii ramki<br />
se javilo somnenieto na sudot vo ustavnosta na nekoj zakon nemaat<br />
mo`nost da se sprotivstavat na odlukata na redovniot sud da podnese<br />
inicijativa za ocenuvawe na ustavnosta na konkretniot zakon.<br />
Edinstvenoto pravno sredstvo koe na strankite im stoi na raspolagawe<br />
e mo`nosta da podnesat `alba protiv odlukata na redovniot sud<br />
so koe se zastanuva so postapkata koja toj sud ja vodi. Toa ne vlijae vrz<br />
inicijativata podnesena pred <strong>Ustavn</strong>iot sud za ocenuvawe na ustavnosta<br />
na zakonot, tuku e vo funkcija na preocenuvawe na celishodnosta<br />
na odlukata na redovniot sud da zastane so postapkata. Postapkata po<br />
`albata vo ovoj slu~aj e itna.<br />
Pri podnesuvaweto na inicijativata pred <strong>Ustavn</strong>iot sud, mora<br />
da bidat ispo~ituvani site proceduralni (formalni) pretpostavki<br />
koi podednakvo se odnesuvaat na site inicijativi, nezavisno od nivniot<br />
podnositel. Inicijativite koi zadol`itelno se dostavuvaat vo pismena<br />
forma, mora nu`no da sodr`at opredeleni podatoci koi pretstavuvaat<br />
osnova za postapuvawe na Sudot. Vo ovaa faza na postapkata se vr{i<br />
preliminarna ocena na podobnosta, odnosno prifatlivosta na podnesenata<br />
inicijativa. Imeno, dokolku inicijativata ne gi sodr`i potrebnite<br />
podatoci, <strong>Ustavn</strong>iot sud }e mu uka`e na nejziniot podnositel na nedostatocite<br />
i }e opredeli primeren rok za nivno otstranuvawe. Dokolku<br />
vo predvideniot rok zabele`anite nedostatoci ne bidat otstraneti<br />
se smeta kako inicijativata da ne e podnesena. Pritoa, zna~ajno e da se<br />
odbele`i deka vo site slu~ai, koga e o~igledno deka ne se ispolneti procesnopravnite<br />
pretpostavki za vpu{tawe na Sudot vo raspravawe i eventualno<br />
odlu~uvawe, Sudot ne donesuva formalen akt, odnosno re{enie<br />
so koe istite gi vra}a, odnosno otfrla. Postapkata vo odnos na ovie<br />
inicijativi zavr{uva so pismeno izvestuvawe na podnositelot za nepotpolnosta,<br />
odnosno nenadle`nosta na Sudot da odlu~uva. Ovaa komunikacija<br />
me|u Sudot i podnositelite na inicijativite ja ostvaruva generalniot<br />
sekretar na <strong>Ustavn</strong>iot sud.<br />
4. Ekscepcijata na neustavnost. Poradi polesno sfa}awe na<br />
pojavata na institutot - podnesuvawe inicijativa od strana na redovnite<br />
sudovi, smetame deka na ova mesto e korisno nakratko da se zadr`ime<br />
na posrednata kontrola na ustavnosta koja najlesno mo`e da se sfati<br />
samo ako se analizira vis-a-vis neposrednata kontrola na ustavnosta.<br />
759
Imeno, pojavata na ekscepcijata na neustavnosta kaj nas treba<br />
da se povrze so razvojot na dva su{testveno rali~ni na~ini na koi<br />
sudijata ja ispituva ustavnosta na zakonite vo pozitivnite prava vo<br />
svetot: 1 0 neposreden ili apstrakten kade {to sudijata go re{ava<br />
samo pra{aweto na ustavnosta na zakonot kako glaven spor, i 2 0 posreden<br />
ili akcesoren, kade {to po povod konkreten spor, za da ja utvrdi<br />
pravnata norma koja }e ja primeni, sudijata prethodno go re{ava pra-<br />
{aweto na ustavnosta na zakonot, so taa posledica {to protivustavniot<br />
zakon ne go primenuva vrz konkretniot spor (tn. ekscepcija na<br />
protivustavnost). Spored toa dodeka vo prviot slu~aj pra{aweto na<br />
ustavnosta na zakonot e glaven spor koj sudijata treba da go re{i, vo<br />
vtoriot slu~aj toa e samo prethodno ili akcesorno (sporedno) pra{awe<br />
za da mo`e da se re{i nekoe drugo glavno pra{awe od sudskata nadle`nost.<br />
1 0 Apstraktnata (neposredna, direktna) kontrola na ustavnosta<br />
i zakonitosta se oblikuva spored na~inot na koj doa|a do poveduvawe<br />
na postapkata za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na op{tiot<br />
akt ili spored pravnoto dejstvo na odlukata za ustavnosta, odnosno<br />
zakonitosta. Kaj apstraktnata kontrola ocenata na zakonite ili drugite<br />
op{ti akti se vr{i bez ogled dali nivnata primena predizikuva<br />
spor ili ne. Toa zna~i deka se vr{i ocenuvawe na samiot akt bez ogled<br />
na negovata primena. Pritoa, pravnoto dejstvo na odlukata za ustavnosta<br />
ili zakonitosta e stavawe nadvor od sila na nesutavniot, odnosno<br />
na nezakonitiot akt. 481<br />
Neposrednata kontrola na ustavnosta na zakonite so ustav mu e<br />
prenesena na to~no opredlenen sudski organ. Vo sovremenoto pravo<br />
tie organi obi~no se ustavnite sudovi, no mo`at da bidat i redovni<br />
vrhoveni sudovi koi pokraj svojata redovna, ja ima i ova nadle`nost,<br />
kako {to toa e slu~aj so [vajcarija ili kako {to toa be{e slu~aj vo<br />
Germanija so Vajmarskiot ustav.<br />
- Vo zemjite vo koi kontrolata na ustavnosta i zakonitosta ja<br />
vr{at posebni ustavni sudovi, kako na primer, Germanaija, Italija,<br />
Avstrija, Makedonija, odlukata za ustavnosta, odnosno zakonitosta<br />
ima kasatoren karakter, za{to so nea se ukinuva ili poni{tuva op{t<br />
praven akt. Takvata odluka na ustavniot sud ima op{t karakter, za{to<br />
481<br />
Kaj neposrednoto ili apstraktnoto ispituvawe na ustavnosta na zakonot,<br />
sudijata go re{ava samo pra{aweto na ustavnosta na zakonot kako glaven<br />
spor. Apstraktniot spor e takov spor koj, nezavisno od sporot za nekoe<br />
konkretno pra{awe, re{ava za pravnata priroda, zna~eweto, va`eweto na<br />
opredelena pravna norma od povisok rang i sl. Kaj apstraktniot spor ovie<br />
pra{awa se glaven predmet na sporot. Apstraktiot spor za ustavnosta na zakonot<br />
od site razli~ni pra{awa za zna~eweto na zakonot itn. svoeto vnimanie<br />
go koncentrira na pra{aweto na soglasnosta na zakonot so ustavot.<br />
Krbek, I. op. cit. str. 43.<br />
760
ne se odnesuva na konkreten poedine~en slu~aj, tuku deluva sprema site<br />
(erga omnes) kako i op{tiot akt po ~ii povod taa e donesena. So odlukite<br />
na ustavnite sudovi vo tie zemji se stava nadvor od sila neustavniot,<br />
odnosno nezakonitiot normativen akt. Takviot normativen akt<br />
se isklu~uva od pravniot poredok taka {to sudovite i drugite organi<br />
pove}e ne mo`at da go primenuvaat.<br />
- Odlukata za ustavnosta i zakonitosta na normativniot akt vo<br />
nekoi zemji nema op{to dejstvo, tuku toa e ograni~eno samo na konkretniot<br />
spor. Takvata odluka nema za posledica ukunuvawe ili poni{tuvawe<br />
na op{tiot akt, tuku so nea samo se utvrduva nesoglasnosta na takviot<br />
akt so ustavot i zakonot, {to e zadol`itelno samo za sporot koj<br />
ja predizvikal kontrolata i na koj takviot op{t akt ne mo`e da se<br />
primenuva. Ostanatite sudovi i drugite organi mo`at svoite odluki i<br />
natamu da gi zasnovaat vrz toj op{t akt i ne se dol`ni ex lege da ja<br />
odbivaat negovata primena. Odluki od takov karakter poznavaat sistemite<br />
na SAD, Japonija, Meksiko, Kanada.<br />
- Pokraj navedenite dva sistemi na deluvawe na odlukite za<br />
ustavnosta i zakonitosta postoi i me{ovit sistem koj se pojavuva kako<br />
nivna kombinacija. Vo zemjite so takov sistem, nekoi odluki za ustavnosta,<br />
odnosno zakonitosta na op{tiot akt deluvaat sprema site (erga<br />
omnes), a nekoi samo me|u strankite (inter parets), t.e. samo vo sporot koj<br />
dal povod da se izvr{i kontrolata na op{tata pravna norma. Taka na<br />
primer, vo [vajcarija odlukata na Sojuzniot sud, po pravilo, deluva<br />
sprema site, dodeka isklu~ivo, koga predlogot ne e podnesen blagovremeno<br />
odlukata mo`e da se odnesuva samo na konkretniot slu~aj na koj<br />
ne mo`e da se primeni neustavniot, odnosno nezakonit kantonalen zakon.<br />
Odlukite na <strong>Ustavn</strong>iot sud na Turcija, koi se donesuvaat na barawe<br />
na ovlasten predlaga~ deluvaat erga omnes, dodeka odlukite doneseni<br />
po povod nekoj konkreten slu~aj mo`at (no, ne mora) spored nao|aweto<br />
na toj sud da deluvaat sprema site. Odlukite vo postapka na apstraktna<br />
kontrola na Vrhovniot sud na Kipar imaat op{to dejstvo, dodeka<br />
odlukata koja ja predizvilkal spor pred drug sud zna~i samo odbivawe<br />
na primena na neustaven zakon vo toj spor. Vo [panija odlukite<br />
deluvaat sprema site koga po pat na apstraktno ocenuvawe e utvrdena<br />
neustavnost na zakon ili nezakonitot na podzakonski akt. So odluki<br />
po povod poedine~en slu~aj se zabranuva samo primena na neustaven<br />
zakon ili neustavne ili nezakonit podzakonski akt na toj konkreten<br />
slu~aj. Odlukite na vrhovnite sudovi vo Argentina po pravilo se<br />
ograni~eni samo na konkretniot spor, a odlukite na nekoi pokrainski<br />
sudovi deluvaat sprema site. 482<br />
2 0 Za postoeweto akcesorna kontrola pretpostavka e krivi~niot,<br />
gra|anskiot ili upravniot spor da e ve}e vo tek pred sudot i sud-<br />
482<br />
Vidi: Blagojevi}, S. <strong>Ustavn</strong>o <strong>sudstvo</strong> i ustavni sistem, NIO Univerzitetska<br />
Rije}, Titograd, 1986. str. 40-41.<br />
761
skata odluka za re{avaweto na toj spor da zavisi od toa dali op{tata<br />
pravna norma koja treba da se primeni na konkretniot slu~aj e soglasna<br />
so ustavot i zakonot. Toga{, po pravilo, sekoj u~esnik vo postapkata<br />
mo`e da ja ospori ustavnosta i zakonitosta na op{tiot akt, odnosno<br />
normata koja vo konkretniot slu~aj treba da se primeni. Vo nekoi zemji<br />
i sudot po slu`bena dol`nost e obvrzan da povede postapka koga }e<br />
utvrdi deka zakonot ili drug op{t akt vrz koi bi moral da ja zasnova<br />
svojata odluka e neustaven, odnosno nezakonit. Ako sudot pred koj se<br />
postavilo pra{aweto za ustavnost i zakonitost ne e nadle`en da donese<br />
odluka za soglasnosta na op{tiot akt so ustavot i zakonot, dol`en e<br />
na ustavniot sud ili na drug sud koj ja vr{i negovata funkcija, da mu<br />
podnese barawe za ocena na ustavnosta i zakonitosta na toj akt.<br />
Vo pogled na dejstvoto na odlukite vo sistemite vo koi kontrolata<br />
se vr{i vo forma na ekscepcija na neustavnost, odnosno nanezakonitost,<br />
odlukata na sudot se ograni~uva samo na konkretniot slu~aj<br />
i za posledica nema ukinuvawe, odnosno poni{tuvawe na neustavniot<br />
zakon ili nezakonitiot normativen akt, tuku samo odbivawe na negovata<br />
primena na konkretniot slu~aj.<br />
- Klasi~na zemja na posredno ispituvawe na ustavnosta se<br />
Soedinetite Amerikanski Dr`avi. Posrednoto ispituvawe na ustavnosta<br />
e delo na sudskata praktika. Vo ovaa smisla be{e re{ava~ki<br />
slu~ajot Marbury v. Medison od 1803, vo koj samiot pretsedatel na Sojuzniot<br />
sud John Marshall go obrazlo`il pravoto na sudot da ja ispituva<br />
ustavnosta na zakonot (toa e prv slu~aj na proglasuvawe za protivustaven<br />
na sojuzen zakon od strana na Sojuzniot sud). Imeno, pred zavr-<br />
{uvaweto na edno partisko vladeewe tu`itelot Marberi bil postaven<br />
za miroven sudija, me|utoa aktot za negovoto postavuvawe ne mu<br />
bil dostaven. So ogled na toa {to vo me|uvreme se promenila vlasta,<br />
noviot dr`aven sekretar (tu`eniot Medison) pove}e ne sakal da ja<br />
izvr{i taa dostava. Od tie pri~ini Marberi podignal tu`ba protiv<br />
Medison. Pred sudot se postavi pra{aweto dali zakonot koj za takvi<br />
pra{awa opredeluva deka vo prva instanca e nadle`en Sojuzniot sud e<br />
vo soglasnost so Ustavot. I so ogled na toa {to smeta deka toj zakon e<br />
protivustaven ja odbiva tu`bata poradi nenadle`nost. 483<br />
483<br />
Po toj povod Mar{al go dal slednoto obrazlo`enie. "Vlasta na<br />
zakonodavniot organ e odredena i ograni~ena. Onie koi go vospostavuvaat<br />
ograni~uvaweto ne smee pogre{no da bidat sfateni ili zaboraveni, pa ottamu<br />
ustavot e pi{an akt. Premnogu e ednostavno za voop{to da mo`e da bide<br />
osporuvano tvrdeweto deka ustavot go poni{tuva sekoj akt {to mu se sprotiven<br />
ili deka zakonodavniot organ ne mo`e da go menuva ustavot so obi~en zakon.<br />
Me|u ovie alternativi nema sredni mo`nosti. Ustavot e ili najvisok zakon,<br />
koj ne mo`e da se menuva po obi~en pat, ili se nao|a na ist stepen so obi-<br />
~nite zakonski akti i, sli~no so drugite zakoni, mo`e da se promeni sekoga{<br />
koga zakonodavniot organ saka da go promeni... Sekako site onie koi imaat do-<br />
762
Vo SAD e vospostavena nadle`nost na site redovni sudovi da<br />
vr{at kontrola na ustavnosta vo forma na ekscepcija na protivustavnost.<br />
Vo ovoj sistem site redovni sudovi ne vr{at kontrola na ustavnosta<br />
na zakonite kako takvi in apstracto, tuku samo vo vrska i po povod<br />
na nivnata primena. 484 So drugi zborovi, po povod konkretnen spor<br />
neseno pi{ani ustavi istite gi smetaat za osnovni i najvisoki zakoni na nacijata,<br />
i soodvetno na toa, teorijata na sekoja takva vlast mora da priznae<br />
deka zakonot koj mu e sprotiven na ustavot e neva`e~ki... Ako eden akt na zakonodavnoto<br />
telo koj e sprotiven na ustavot e neva`e~ki, dali toj, i pokraj<br />
site nedostatoci go obvrzuva i prisiluva sudot da go primenuva? ... Bez somnenie<br />
e deka zada~a i dol`nost na pravo<strong>sudstvo</strong>to e da izrekuva {to e pravo.<br />
Toj {to ja primenuva pravnata norma na odredeni slu~ai mora nu`no da ja<br />
utvrdi i da ja protolkuva. Ako dva zakoni me|usebno se protivre~ni, sudovite<br />
mora da odlu~at za pravnata zadol`itelnost na sekoj od niv. Me|utoa, toa<br />
isto taka, va`i i ako zakonot mu protivre~i na ustavot. Ako na odreden slu-<br />
~aj se primenlivi i zakonot i ustavot, sudot mora da go re{i slu~ajot ili vo<br />
soglasnost so zakonot bez da go uva`i ustavot, ili vo soglasnost so ustavot<br />
bez da go uva`i zakonot. Sudot mora da odlu~i koe od ovie dve protivre~ni<br />
pravila e merodavno za re{avawe na konkretniot slu~aj. Toa e bitno obele-<br />
`je na sudskata funkcija. Ako sudovite treba da go po~ituvaat ustavot i ako<br />
ustavot ima prednost pred obi~niot zakon, toga{ pravniot spor treba da se<br />
re{i spored ustavot, a ne spored obi~niot zakonski akt, sekoga{ pod pretpostavka<br />
deka i ustavot i zakonot mo`at da se primenat na toj slu~aj. Toj {to bi<br />
sakal da go porekne na~eloto deka sudot mora da go smeta ustavot za najvisok<br />
zakon, bi moral da priznae deka sudovite treba da gi zatvorat o~ite pred ustavot<br />
i deka smeat da gledaat samo obi~ni zakoni. Takvata teorija bi go podrila<br />
temelot na site pi{ani ustavi. Taa bi zna~ela deka merata koja spored principite<br />
i torijata na na{ata dr`avna zaednica e ni{tovna, sepak vo praktikata<br />
e snabdena so celosna prisilba. Taa bi zna~ela, ako zakonodavecot go<br />
pravi ona {to mu e izre~no zabraneto, deka takviot akt na zakonodavnata<br />
vlast i pokraj negovata izre~na nedopu{tenost, fakti~ki celosno e efikasen.<br />
Toa zna~i da se smeat deka zakonodavnoto telo navistina ima fakti~ka<br />
semo} dodeka istovremeno se prika`uva deka zakonodavnata nadle`nost treba<br />
da se dvi`i vo opredeleni granici. Na toj na~in se postavuvaat granica i<br />
ednovremeno se izjavuva deka mo`at samovolno da se pre~ekorat."<br />
484<br />
Vo amerikanskata sudska praktika, ocenuvaweto na ustavnosta na<br />
zakonite, kako od strana na sojuzniot, taka i od strana na vrhovnite sudovi na<br />
federalnite edinki, sekoga{ e od akcesorna priroda. Zakonodavnite tela na<br />
oddelnite dr`avi na SAD se obiduvale od sudot da dobijat mislewe za ustavnosta<br />
na zakonski proekti, me|utoa sudovite odbivale da vleguvaat vo apstraktna<br />
kontrola na ustavnosta na zakonite. Kaj samoto akcesotrno ocenuvawe na<br />
ustavnosta sudot na~elno vleguva vo ocena na ustavnosta na zakon samo dokolku<br />
toa e neophodno za da se re{i konkretniot slu~aj. Ako toj mo`e da se<br />
re{i na nekoj drug na~in, sudot go ostava na strana pra{aweto na ustavnosta<br />
763
edovniot sud mo`e da ja ocenuva ustavnosta na propis koj se primenuva<br />
samo ako strankata istakne prigovor za neustavnost (ekscepcija<br />
na neustavnost), odnosno prigovor na nezakonitost (ekscepcija na ilegalnost).<br />
485 Toga{ redovnito sud kako prethodno pra{awe ja razgleduva<br />
ustavnosta na zakonot. Odlukata za neustavnosta nema za posledica<br />
stavawe nadvor od sila na toj zakon, tuku samo odbivawe na negovata<br />
primena. Zakonot i natamu ostanuva vo sila i se primenuva na drugi<br />
konkretni slu~ai, pa duri i na takvi koi se istovidni so onoj po ~ij<br />
povod e vr{ena ocena na ustavnosta na toj zakon. So ogled na toa {to<br />
sudovite vo re{avaweto na konkretni sporovi ne se vrzani so odluki<br />
na drugi sudovi, pa duri ni so svoite, postoi mo`nost eden sud odreden<br />
zakon da go oglasi za nesutaven, a drug za ustaven ili pak eden ist sud<br />
eden ist zakon vo edna{ go oglasi za neustaven a drug pat za ustaven. Vo<br />
toa nevoedna~enost se sostoi i osnovnata slabost i nedostatok na sudskata<br />
kontrola na ustavnosta vo forma na ekscepcija na neustavnosta<br />
od strana na redovnite sudovi.<br />
- Amerikanskoto akcesorno ispituvawe na ustavnosta na zakonite<br />
osobeno se pro{iri vo Argentina (Ustav od 1860), Meksiko<br />
(Ustav od 1875) i Brazilija (Ustav od 1891). Od ovie zemji posebno e<br />
interesen sistemot na za{tita predviden vo Meksiko vo koj gra|anite<br />
imaat pravo neposredno so tu`ba, nezavisno od konkretnot spor, da ja<br />
osporuvaat ustavnosta na zakonite. Celta na toj tn. "amparo sistem"<br />
ili "sistem na za{tita" e obezbeduvawe na sudska za{tita na li~nite<br />
prava i slobodi utvrdeni vo Ustavot i za{tita na odnosite me|u<br />
sojuznata dr`ava i nejzinite posebni delovi.<br />
- Po primerot na amerikanskiot sistem, sudskata kontrola na<br />
ustavnosta od strana na redovnite sudovi se razvi i vo Kanada, Avstralija<br />
i Nov Zeland.<br />
- Vo evropskite dr`avi akcesornoto ispituvawe na ustavnosta<br />
na zakonite najpove}e se ra{iri vo nordiskite dr`avi, potoa vo [vajvcarija,<br />
486 vo Grcija i Romanija (samo od strana na Vrhovniot sud) 487 i<br />
vo Portugalija.<br />
na zakonot. Vidi: Krbek, I. op. cit. str. 47-49.<br />
485<br />
Posebna osobena na amerikanskata sudska praktika e deka sudot<br />
vleguva vo ocena na ustavnosta na zakon samo po povod izre~en predlog na strankata.<br />
Zgora na toa, ako samata stranka vo potkrepa na svoite prava se povikala<br />
na zakonot, taa pove}e ne mo`e da go pobiva zakonot kako protivustaven.<br />
486<br />
[vajcarskiot sistem na posredna kontrola na ustavnosta e sli~en<br />
na meksikanskiot "amparo sistem." Vo [vajcarija federalnite zakoni, kako<br />
i uredbite so zakonska sila ne podle`at na sudska ocena na ustavnosta, tuku<br />
samo zakonite na kantonite.<br />
487<br />
Ovde se raboti za centralizirana ustavna kontrola vo forma na<br />
ekscepcija na neustavnosta.<br />
764
Po predlog na u~esnikot vo postapkata ili po slu`bena dol`nost,<br />
sekoga{ koga opravdano }e se posomnevaat deka sojuzniot zakon<br />
vrz koj treba da ja zasnovaat svojata odluka e neustaven, sudovite vo<br />
Germanija se dol`ni da ja prekinat postapkata do odlukata na ustavniot<br />
sud. Na Kipar, sudot mu se obra}a na <strong>Ustavn</strong>iot sud samo vo slu~aj<br />
koga toa go baraat u~esnicite vo postapkata. <strong>Ustavn</strong>iot sud na Avstrija<br />
vr{i konkretno ocenuvawe na ustavnosta na zakon ili na zakonitosta<br />
na podzakonskite akti na barawe na redovnite i upravnite sudovi<br />
pred koi se pojavilo pra{aweto na ustavnosta i zakonitosta. Koga<br />
smetaat deka nekoj zakon ili drug op{t akt e neustaven, odnosno nezakonit,<br />
sudovite i drugite organi i vo Finska ja odbivaat negovata primena<br />
na konkretniot slu~aj. Ottamu proizleguva osnovna karakteristika<br />
na akcesornata kontrola. Takvata kontrola se sostoi vo toa {to<br />
odlukata za ustavnosta, odnosno zakonitosta ima za pravna posledica<br />
odbivawe na primenata na op{tiot akt na konretniot slu~aj, me|utoa<br />
ne i negovo stavawe nadvor od sila. 488<br />
5. <strong>Ustavn</strong>iot sud mo`e i samiot da poveden postapka za ocenuvawe<br />
na ustavnosta na zakon, odnosno za ustavnosta i zakonitosta na<br />
propis ili drug op{t akt (~l. 14 st. 1). Pritoa, Sudot so ni{to ne e<br />
ograni~en, {to zna~i deka po sopstvena inicijativa mo`e da se vpu-<br />
{ti vo ocena na ustavnosta na sekoj zakon, odnosno ustavnosta i zakonitosta<br />
na sekoj propis i op{t akt.<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud po slu`bena dol`nost mo`e da go postavi pra{aweto<br />
na ocena na ustavnosta i zakonitosta na zakon ili op{t praven<br />
akt vrz koi treba da ja zasnova svojata odluka i vo drugi zemji od svetot<br />
kako, na primer, vo Avstrija, Italija, Kipar. Vo takov slu~aj ustavniot<br />
sud ja zapira postapkata po glavniot predmet do re{avaweto na<br />
toa prejudicijalno pra{awe.<br />
6. Po povod inicijativata so koja se bara Sudot da povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na zakon, odnosno za ustavnosta i zakonitosta<br />
na drugi propisi, Sudot na sednica odlu~uva so re{enie<br />
dali }e povede postapka ili nema da povede postapka.<br />
7. So ogled na toa {to ovde stanuva zbor za apstraktna normativna<br />
kontrola (predmet na postapkata pred <strong>Ustavn</strong>iot sud e zakon ili<br />
drug propis ili op{t akt, a ne negova primena na odredena fakti~ka<br />
sostojba), Sudot ne nastojuva da go utvrdi pravniot poredok vo soglasnost<br />
so odredeni ~ove~ki odnosi, tuku samiot zakon ili drug propis<br />
i op{t akt da go dovede vo soglasnost so pravniot poredok. Posle-<br />
488<br />
Blagojevi}, S. <strong>Ustavn</strong>o <strong>sudstvo</strong> i ustavni sistem, NIO Univerzitetska Rije},<br />
Titograd, 1986. str. 61. Kaj posrednoto ili akcesorno ispituvawe na ustavnosta<br />
na zakonot, po povod konkreten spor za da ja utvrdi pravnata norma koja }e ja<br />
primeni, sudijata prethodno go re{ava pra{aweto na ustavnosta na zakonot,<br />
so taa posledica {to protivustavniot zakon nema da go primenuva na konkretniot<br />
spor (tn. ekscepcija na protivustavnost). Krbek, I. op. cit. str. 43.<br />
765
dicata od toa e koga <strong>Ustavn</strong>iot sud po~ne da razgleduva odreden predmet<br />
toj e isklu~iv dominis litis (gospodar na sporot), a ne u~esnicite<br />
vo postapkata. Ottamu, eventualnoto povlekuvawe na inicijativata<br />
ne mora samo po sebe da ima posledici. Imeno, mo`no e <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud samiot da ja prodol`i raspravata za poveduvawe na postapkata, ili<br />
ako postapkata e povedena da prodol`i natamu so postapkata. Nasproti<br />
toa, koga stanuva zbor za povlekuvawe na barawe za za{tita na slobodite<br />
i pravata, toga{ postapkata povedena so takvo barawe sekoga{<br />
se zapira. Toa proizleguva ottamu {to stanuva zbor za za{tita na<br />
individualni prava, pa <strong>Ustavn</strong>iot sud nema ovlastuvawe toa pravo da<br />
go {titi protiv voljata na podnesitelot na baraweto. Vo toj slu~aj ne<br />
ne se raboti za apstrakten, tuku za konkreten spor.<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud e dominis litis vo sporot i otttamu {to pri ispituvaweto<br />
na ustavnosta na zakon, odnosno ustavnosta i zakonitosta na<br />
propis ili drug op{t akt, mo`e da ja ocenuva ustavnosta i zakonitosta<br />
i na odredbite od propisot ili drugi op{t akt {to ne se osporeni vo<br />
inicijativata (~l. 14. st. 2).<br />
b) Tek na postapkata<br />
PRETHODNA POSTAPKA<br />
da se povede<br />
postapka<br />
poradi toa {to<br />
osporeniot akt ne e<br />
vo soglasnost so<br />
Ustavot ili zakonot<br />
prva sednica (prva faza)<br />
REFERAT<br />
so predlog i re{enie<br />
da ne se povede<br />
postapka<br />
poradi toa {to<br />
osporeniot akt e vo<br />
soglasnost so Ustavot<br />
ili zakonot<br />
da se otfrli<br />
inicijativata<br />
~l. 28 od Delovnik<br />
poradi:<br />
1. nenadle`nost<br />
2. ako sudot vo ista<br />
rabota ve}e<br />
odlu~uval a nema<br />
osnova za poinakvo<br />
odlu~uvawe<br />
3. procesni pre~ki<br />
766
za poveduvawe<br />
postapka<br />
vtora sednica (vtora faza)<br />
NACRT-RE[ENIE<br />
so usvojuvawe na tekstot na re{enieto<br />
za nepoveduvawe<br />
postapka<br />
dokolku e povedena postapka<br />
treta sednica (treta faza)<br />
NACRT-ODLUKA<br />
so usvojuvawe na tekstot na odlukata<br />
so koja aktot se ukinuva ili poni{tuva<br />
za otflawe na<br />
inicijativata<br />
Me|u prvata i vtorata faza e mo`no odr`uvawe podgotvitelna<br />
sednica, a me|u vtorata i tretata faza odr`uvawe na javna rasprava,<br />
kako posebnni fazi na postapkata.<br />
1. Prethodnata postapka ja vodat sudijata izvestitel i sovetnikot<br />
na koj im e dodelen predmetot. Sudijata izvestitel i sovetnikot<br />
se dol`ni najdocna vo rok od deset dena (a koga e vo pra{awe barawe<br />
za za{tita na slobodite i pravata vo rok od 3 dena) od denot na priemot<br />
na predmetot da gi prezemat dejstvijata vo prethodnaat postapka.<br />
Pritoa, obvrska na sovetnikot e da gi sobere podatocite i izvestuvawata<br />
{to se potrebni za odlu~uvawe vo vrska so baraweto za poveduvawe<br />
na postapkata (~l. 18 st. 1-3 od Delovnikot).<br />
Vo tekot na prethodnata postapka od strana na sudijata izvestitel<br />
i sovetnikot mo`e da se povika sekoj u~esnik vo postapkata i drugi<br />
zainteresirani lica na konsultativen razgovor i od niv da se baraat<br />
potrebnite izvestuvawa i objasnuvawa za predmetot (~l. 18 st. 4 od<br />
Delovnikot). 489<br />
489<br />
"Re{enieto za poveduvawe na postapkata mu se dostavuva na organot<br />
{to go donel osporeniot propis ili drug op{t akt i mu se opredeluva rok za<br />
odgovor, koj ne mo`e da bide podolg od 30 dena.<br />
Ako donesuva~ot na osporeniot propis ili drug op{t akt ne dostavi<br />
odgovor vo opredeleniot rok, <strong>Ustavn</strong>iot sud }e go opredeli natamo{niot tek<br />
na postapkata." (~l. 19 od Delovnikot)<br />
"Sekoj e dol`en na <strong>Ustavn</strong>iot sud da mu dava podatoci i izvestuvawa<br />
po pra{awa od interes za vodewe na postapkata." (~l. 20 od Delovnikot)<br />
"Ako vo tekot na postapkata se utvrdi deka pove}e u~esnici so posebni<br />
inicijativi barale da se oceni ustavnosta, odnosno ustavnosta i zakonitosta<br />
na isti odredbi na ist zakon, drug propis ili op{t akt, site inicijativi<br />
se zdru`uvaat so prvopodnesenata, za site se vodi edinstvena postapka i<br />
se donesuva edna odluka.<br />
Ako vo Sudot se obrazuvani predmeti po pove}e oddelni inicijativi<br />
za ocenuvawe na ustavnosta, odnosno ustanosta i zakonitosta na ist zakon,<br />
767
Po zavr{uvawe na prethodnata postapka, a najdocna vo rok od<br />
tri meseci od denot koga predmetot e daden vo rabota, se podnesuva referat<br />
za sednica, ili sudot se izvestuva za tekot na postapkata. Koga<br />
pak, vo inicijativata za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na<br />
propis ili drug op{t akt gra|anite se povikuvaat na za{tita na slobodite<br />
i pravata utvrdeni so Ustavot, ovoj rok iznesuva 30 dena. Referatot<br />
koj se podnesuva na sednica sodr`i: podatoci za podnesenata<br />
inicijativa, za podgotovkite {to se izvr{eni, za spornite fakti~ki i<br />
pravni pra{awa, prikaz na ustavnosudskata praktika i mislewe i<br />
predlog na sudijata izvestitel za na~inot na re{avawe na predmetot<br />
(~l. 23 od Delovnikot).<br />
2. Prva faza na postapkata (prva sednica). Ova faza na postapkata<br />
se sostoi vo iznesuvawe na Referat po konkretniot predmet<br />
na sednica so predlog-re{enie od strana na sudijata izvestitel, rasprava<br />
po predmetot i glasawe so donesuvawe re{enie. Ovaa faza, vsu-<br />
{not, se sostoi od tri dela 1 0 obrazlo`uvawe na Referatot od strana<br />
na sudijata izvestitel, 2 0 rasprava po predmetot vo koja u~estvuvaat<br />
pretsedatelot, sudiite, generalniot sekretar i dr`avnite sovetnici<br />
na Sudot i, 3 0 sovetuvawe i glasawe, odnosno donesuvawe na re{enieto<br />
bez prisustvo na javnost od strana na pretsedatelot i sudiite na Sudot.<br />
Za sovetuvaweto i glasaweto se sostavuva poseben zapisnik koj se<br />
~uva vo zape~aten plik i mo`e da se otvori samo so zaklu~ok na <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud.<br />
Inaku, ednicata e redoven oblik na rabota na <strong>Ustavn</strong>iot sud<br />
koja mo`e da se odr`i ako se prisutni najmalku pet sudii. Na sednicata<br />
prisustvuvaat i site sovetnici, generalniot sekretar na Sudot i<br />
zapisni~ar. 490<br />
drug propis ili op{t akt, site podocna obrazuvani predmeti mo`e da se pridru`at<br />
kon prvoobrazuvaniot predmet, za site da se vodi edinstvena postapka i<br />
da se donese edna odluka." (~l. 21 od Delovnikot)<br />
"U~esnicite vo postapkata i nivnite zastapnici i polnomo{nici<br />
imaat pravo vo prisustvo na opredelen rabotnik vo <strong>Ustavn</strong>iot sud, da gi razgleduvaat<br />
spisite vo predmetot po koj se vodi postapkata.<br />
Na u~esnicite vo postapkata i na zainteresiranite lica opredeleniot<br />
rabotnik im dava izvestuvawa za predmetot {to se odnesuvaat na podatocite<br />
zapi{ani vo upisnicite.<br />
Na u~esniciet vo postapkata kako i na drugi lica ne mo`e da im se<br />
stavat na uvid refetat, nacrt na odluka i re{enie i drugi zaklu~oci koi se<br />
podgotvuvaat za odlu~uvawe pred Sudot, osven referatite za javna rasprava,<br />
za podgotrvitelna sednica ili a sednica na koja tie se pokaneti da u~estvuvaat."<br />
(~l. 22 od Delovnikot)<br />
490<br />
"Pretsedatelot na Sudot pismeno gi izvestuva sudiite za denot i<br />
~asot na odr`uvaweto na sednicata na koja }e se razgleduvaat referatite<br />
predlo`eni za sednica.<br />
768
So sednicata rakovodi pretsedatelot na <strong>Ustavn</strong>iot sud koj najprvin<br />
mu dava zbor na sudijata izvestitel. Sudijata izvestitel usmeno<br />
go obrazlo`uva referatot i po potreba dava dopolnitelni obrazlo`enija.<br />
Potoa, pretsedatelot na Sudot otvora rasprava. Na sednicata se<br />
vodi rasprava za sporenite fakti~i i pravni pra{awa sodr`ani vo<br />
referatot (~l. 25 st. 3 od Delovnikot), taka {to pretsedatelot na Sudot<br />
najprvin im dava zbor na sudiite a potoa i na ostanatite prisutni<br />
na Sednicata.<br />
Po iscrpuvaweto na raspravata, pretsedatelot na Sudot go<br />
iznesuva na odlu~uvawe predlogot na sudijata izvestitel, a potoa i<br />
drugite predlozi izneseni vo raspravata po predmetot. Ako Sudot ne<br />
go prifati predlogot na sudijata izvestitel, referatot mo`e zaradi<br />
dopolnuvawe da mu go vrati na sudijata izvestitel ili da zadol`i drug<br />
sudija da obraboti drugo stojali{te. Me|utoa, dokolku Sudot oceni<br />
deka po predmetot se potrebni dopolnitelni izvestuvawa, }e go odlo-<br />
`i odlu~uvaweto poradi preispituvawe na ve}e zazemeniot stav, odnosno<br />
poradi dopolnitelni prou~uvawa i }e dade konkretni nasoki za<br />
toa (~l. 25 st. 3 od Delovnikot).<br />
Re{enijata, odnosno odlukite se donesuvaat so mnozinstvo glasovi<br />
od vkupniot broj na sudii (5) na <strong>Ustavn</strong>iot sud, osven koga se odlu-<br />
~uva za odgovornosta na pretsedatelot na Republikata koga za polnova`na<br />
odluka e potrebno dvotretisnsko mnozinstvo - {est od vkupniot<br />
broj na sudii (~l. 25 st. 4 od Delovnikot).<br />
Sudija na <strong>Ustavn</strong>iot sud koj e spre~en da prisustvuva na sednica<br />
mo`e za predmetot na odlu~uvaweto da dade pismeno mislewe. Sudijata<br />
pak, koj glasal protiv odlukata ili {to smeta deka taa treba da se zasnova<br />
vrz druga pravna osnova, mo`e da go izdvoi svoeto mislewe i pismeno<br />
da go obrazlo`i. Izdvoenoto mislewe, zaedno so odlukata. odnosno<br />
re{enieto na <strong>Ustavn</strong>iot sud, se objavuva vo Slu`ben vesnik na Republika<br />
Makedonija (~l. 25 st. 5 i 6 od Delovnikot).<br />
Vo tekot na postapkata do donesuvaweto na kone~nata odluka,<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud mo`e da donese re{enie za zapirawe na izvr{uvaweto<br />
na poedine~ni akti ili dejstvija {to se prezemeni vrz osnova na za-<br />
Pismenoto izvestuvawe im se dostavuva na sudiite najdocna sedum<br />
dena pred odr`uvawe na sednicata, a samo vo isklu~itelni slu~ai, koga toa go<br />
bara itnosta za postapuvawe po oddelni predmeti, pretsedatelot mo`e da<br />
opredeli sednicata da se odr`i i vo pokratok rok.<br />
Kon pismenoto izvestuvawe za odr`uvawe na sednicata se prilouvaat<br />
i referatite so nacrtot na odklukite odnosno re{enijata, a po potreba i<br />
drugi materijali." (~l. 24 od Delovnikot)<br />
- "Sednicata na <strong>Ustavn</strong>iot sud po~nuva so utvrduvawe na dnevniot red.<br />
Za sekoj predmet se opredeluva sudija izvestitel, osven za predmeti<br />
koi se dadeni vo rabota na sudija vo prethodnata postapka." (~l. 25 st. 1 i 2 od<br />
Delovnikot).<br />
769
kon, drug propis ili op{t akt ~ija ustavnost, odnosno zakonitost se<br />
ocenuva, dokolku so izvr{uvaweto bi mo`ele da nastanat te{ko otstranlivi<br />
posledici. Vo takov slu~aj, <strong>Ustavn</strong>iot sud e dol`en postapkata<br />
po predmetot da ja zavr{i vo najkratok mo`en rok (~l. 27 od Delovnikot).<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud na sednica }e ja otfrli inicijativata dokolku:<br />
1 0 ne e nadle`en da odlu~uva za baraweto, 2 0 za istata rabota ve}e<br />
odlu~uval a nema osnovi za poinakvo odlu~uvawe i 3 0 postojat drugi<br />
procesni pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata (~l. 28 od Delovnikot).<br />
Za tekot na sednicata se vodi zapisnik. 491<br />
Po odr`anata sednica se izgotvuva na nacrt-re{enie od strana<br />
na sudijata izvestitel i dr`avniot sovetnik.<br />
3. Vtora faza (vtora sednica). Vtorata faza na postapkata se<br />
sostoi vo pismeno iznesuvawe i usmeno obrazlo`uvawe na nacrt-re{enieto<br />
na sednica od strana na sudijata izvestitel, rasprava po nacrttekstot<br />
i utvrduvawe i usvojuvawe na tekstot na re{enieto.<br />
Vo ovaa faza e pomesteno i redaktirawe na nacrt-tekstot na<br />
re{enieto. Pet dena po odr`anata sednica (sekoj ponedelnik vo sedmicata),<br />
redaktiraweto go vr{i Komisija sostavena od dvajca sudii i<br />
dr`avniot sovetnik koj u~estvuval vo izgotvuvaweto na nacrt-re{enieto.<br />
Pritoa, dokolku se raboti za re{enie so koe ne e povedena postapka<br />
ili re{enie so koe se otflena inicijativata za ocenuvawe na<br />
ustavnosta i zakonitosta na aktot, postapkata e zavr{ena so toa {to<br />
redaktiraniot tekst go potpi{uva sudijata izvestitel i pretsedatelot<br />
na Sudot. Me|utoa, ako redakcionata komisija vo tekot na redaktiraweto<br />
konstatira deka vo tekstot na re{enieto postoi pogre{no<br />
utvrdena fakti~ka ili pravna sostojba ili protivre~nosti, za toa go<br />
izvestuva Sudot na prvata naredna sednica.<br />
Dokolku pak se raboti za re{enie so koe e povedena postapka za<br />
ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na aktot, se pristapuva kon<br />
izgotvuvawe na nacrt-odluka od strana na sudijata izvestitel i dr`avniot<br />
sovetnik.<br />
4. Treta faza (treta sednica) se sostoi vo vo pismeno iznesuvawe<br />
i usmeno obrazlo`uvawe na nacrt-odlukata od strana na sudijata<br />
izvestitel i utvrduvawe i usvojuvawe na tekstot na odlukata.<br />
491<br />
Zapisnikot osobeno sodr`i: vreme i mesto na odr`uvawe na sednicata,<br />
imiwata na prisutnite sudii po azbu~en red na prezimeto i na drugite<br />
prisutni, usvoeniot dneven red, odlukata odnosno zaklu~okot za skoja to~ka<br />
od dnevniot red, so ozna~uvawe na sudiite {to glasale za i protiv odlukata.<br />
Za oddelni predmeti vo koi se postavuvaat pozna~ajni ustavno-pravni pra-<br />
{awa se obezbeduva stenografirawe, odnosno magnetofonsko snimawe na<br />
tekot na raspravata" (~l. 26 od Delovnikot).<br />
770
I na ovaa faza se nadovrzuva redaktirawe, vo ovoj slu~aj na<br />
nacrt-tekstot na odlukata. Redaktiraweto go vr{i Komisija vo istiot<br />
sostav, koja {to i vo ovaa prilika, ako konstatira deka vo tekstot na<br />
odlukata postoi pogre{no utvrdena fakti~ka ili pravna sostojba ili<br />
protivre~nosti, go izvestuva Sudot na prvata naredna sednica.<br />
5. Podgotvitelna sednica. Toga{ koga za oddelni predmeti e<br />
potrebno potemelno rasvetluvawe na nedovolno jasnata fakti~ka i<br />
pravna sostojba, mo`e da se opredeli podgotvitelna sednica. Za nejzinoto<br />
odr`uvawe, <strong>Ustavn</strong>iot sud mo`e da odlu~i vo sekoja faza od postapkata,<br />
{to zna~i vo prethodnata postapka ili na sednica (~l. 29 st. 1<br />
od Delovnikot).<br />
Na podgotvitelna sednica se povikuvaat u~esnicite vo postapkata,<br />
stru~ni organi i organizacii i nau~i i stru~ni rabotnici {to<br />
isklu~ivo gi opredeluva <strong>Ustavn</strong>iot sud (~l. 29 st. 2 od Delovnikot).<br />
Pritoa, so pokanata na site povikani im se dostavuva i referatot po<br />
predmetot (~l. 30 od Delovnikot).<br />
Na podgotvitelnata sednica so koja rakovodi pretsedatelot na<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud, najprvin sudijata izvestitel gi zapoznava prisutnite<br />
so fakti~kata i pravnata sostojba po predmetot kako i so sporenite<br />
pravni pra{awa {to se postaveni vo tekot na prethodnata postapka.<br />
Potoa pretsedatelot na Sudot gi povikuva prisutnite da gi iska`at<br />
svoite mislewa i stavovi. Vo tekot na raspravata sudiite mo`at da postavuvaat<br />
pra{awa, da iznesuvaat mislewa i komentari za site okolnosti<br />
od zna~ewe za odlu~uvawe na Sudot (~l. 31 od Delovnikot).<br />
Po zavr{uvawe na postapkata po predmetot za koj e odr`ana<br />
podgotvitelnata sednica, primerok od re{enieto, odnosno od odlukata<br />
so koj <strong>Ustavn</strong>iot sud ja okon~al postapkata za ocenuvawe na ustavnosta<br />
i zakonitosta im se dostavuva na u~esnicite na podgotvitelnata sednica<br />
(~l. 32 od Delovnikot).<br />
6. Javna rasprava. Za razlika od podgotvitelnata sednica, za<br />
odr`uvawe na javna rasprava, <strong>Ustavn</strong>iot sud odlu~uva isklu~ivo na sednica,<br />
i toa samo ottkako e povedena postapka za ocenuvawe na ustavnosta<br />
na zakon, odnosno ustavnosta i zakoniotsta na propis ili<br />
drug op{t akt. I na javnata rasprava, so koja rakovi pretsedatelot na<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud, no na koja mora da prisustvuvaat najmalku pet sudii (~l.<br />
38 od Delovnikot), isto taka, se povikuvaat u~esnicite vo postapkata<br />
i na sednicata opredelenite nau~ni i stu~ni rabotnici. Za odr`uvaweto<br />
na javnata rasprava zadol`itelno se izvestuvaat i sredstvata za<br />
javno informirawe (~l. 33 od Delovnikot).<br />
Na site povikani im se dostavuva i referatot po predmetot koj<br />
vo osnova gi sodr`i site elementi kako i referatot za podgotvitelna<br />
sednica od ~l. 30 od Delovnikot (~l. 34 i 35 st. 4 od Delovnikot).<br />
Po vovednoto izlagawe na sudijata izvestitel u~esnicite vo<br />
raspravata gi iznesuvaat i obrazlo`uvaat svoite stavovi predlozi i<br />
pravni mislewa za okolnostite od interes za razjasnuvawe na sostoj-<br />
771
ata po predmetot (~l. 39 st. 5 i 40 od Delovnikot). [to se odnesuva do<br />
sudiite na <strong>Ustavn</strong>iot sud, tie mo`at da postavuvaat pra{awa i da baraat<br />
objasnuvawa od u~esnicite vo postapkata i drugite povikani lica<br />
vo vrska so predmetot na raspravata, so taa razlika {to ovde ne go<br />
iznesuvat svoeto mislewe (~l. 39 st. 6 od Delovnikot).<br />
Po predlog na pretsedatelot ili sudija, Sudot mo`e da odlu~i<br />
javnata rasprava da se prekine, ili da se odlo`i. Raspravata mo`e da<br />
se odlo`i i po predlog na u~esnicite vo postapkata (~l. 39 st. 7 i 42 od<br />
Delovnikot). Po barawe na u~esnicite vo postapkata, <strong>Ustavn</strong>iot sud<br />
}e ja odlo`i javnata rasprava i }e opredeli rok za davawe odgovor od<br />
donesuva~ot na aktot osobeno toga{ koga ako na javanta rasprava odlu-<br />
~i da ja ocenuva ustavnosta i zakonitosta na odredbi od aktot ~ija ustavnost<br />
i zakonitost ne se osporuva vo inicijativata (~l. 43 st. 2 od Delovnikot).<br />
Ako vo tekot na javnata rasprava podnositelot se otka`e od<br />
inicijativata za poveduvawe postapka po pra{awe koe e od po{iroko<br />
op{testveno zna~ewe, <strong>Ustavn</strong>iot sud mo`e da prodol`i so javnata rasprava<br />
(~l. 43. st. 1 od Delovnikot).<br />
Koga raspravata po predmetot e iscrpena, pretsedatelot na Sudot<br />
ja zaklu~uva javnata rasprava i gi izvestuva u~esnicite vo postapkata<br />
za na~inot na soop{tuvawe na odlukata. Dokolku pak, <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud za ustavnosta i zakonitosta odlu~i neposredno po javnata rasprava,<br />
pretsedatelot na sudot odlukata im ja soop{tuva na u~esnicite vo postapkata<br />
naveduvaj}i gi osnovnite pri~ini za nejzinoto donesuvawe<br />
(~l. 44 od Delovnikot).<br />
Vo tekot na javnata rasprava se vodi zapisnik. 492<br />
1.2. Postapkata za za{tita na slobodite i pravata<br />
a) Poveduvawe na postapkata<br />
Postapkata za za{tita na slobodite i pravata se poveduva so<br />
barawe na sekoj gra|anin {to smeta deka so poedine~en akt ili dejstvie<br />
mu e povredeno pravo ili sloboda za ~ija za{tita e nadle`en <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud. So drugi zborovi, postapkata se smeta za povedena so samoto<br />
podnesuvawe na baraweto, taka {to ostanuva Sudot samo materijalno<br />
da se proiznese po baraweto.<br />
Vo baraweto za za{tita na slobodite i pravata potrebno e da<br />
se navedat pri~inite poradi koi se bara za{titata, aktite ili dejst-<br />
492<br />
Zapisnikot sodr`i osobeno: vreme i mesto na odr`uvawe na javnata<br />
rasprava, sostav na <strong>Ustavn</strong>iot sud, prisutni u~esnici i drugi povikani lica,<br />
kratka sodr`ina na iska`uvawata na u~esnicite vo postapkata i na drugite<br />
povikani, predlo`enite novi dokazi, postavenite pra{awa i dadenite odgovori<br />
vo tekot na raspravata.<br />
772
vijata so koi tie se povredeni, kako i faktite i dokazite vrz koi se zasnova<br />
baraweto (~l. 52 od Delovnikot). Baraweto se dostavuva na odgovor<br />
do donesuva~ot na poedine~niot akt, odnosno do organot {to prezel<br />
dejstvie so koe slobodite i pravata se povreduvaat, vo rok od tri<br />
dena od denot na negovoto podnesuvawe. Rokot za odgovor iznesuva 15<br />
dena (~l. 53 od Delovnikot).<br />
Najdocna vo rok od 30 dena od denot koga predmetot e daden vo<br />
rabota, se podnesuva referat za sednica ili sudot se izvestuva za tekot<br />
na postapkata (~l. 54 od Delovnikot).<br />
b) Tek na postapkata<br />
Kako i kaj postapkata na apstraktna kontrola na ustavnosta i<br />
zakonitosta i kaj postapkata za za{tita na slobodite i pravata postoi<br />
faza na preliminarno sogleduvawe na dozvolenosta na baraweto. Vo<br />
ovaa faza se vr{i prejudicielna revizija na podnesenoto barawe i se<br />
ispituva dali istoto gi ispolnuva procesnite pretpostavki za prodol-<br />
`uvawe na postapkata. Taka, baraweto za za{tita na slobodite i pravata<br />
neophodno mora da gi sodr`i slednite elementi: pri~ini poradi<br />
koi se bara za{tita, aktite ili dejstvata so koi se povredeni slobodite<br />
i pravata, faktite i dokazite vrz koi se zasnova baraweto, kako i<br />
podatoci za identifikacija na podnositelot. Dokolku podnesenoto barawe<br />
e necelosno i nedostatocite ne bidat otstraneti, vo toj slu~aj }e<br />
se smeta kako baraweto da ne e podneseno, za {to Sudot ne donesuva re-<br />
{enie, tuku takviot fakt samo se konstatira na podnesokot i se izvestuva<br />
podnositelot za toa. Pokraj toa, kako {to spomnavme, postojat i<br />
rokovi vo ~ii {to ramki mo`e da se podnese baraweto za za{tita na<br />
~ovekovite prava i slobodi. Tie rokovi se prekluzivni i nivnoto nepo~ituvawe,<br />
odnosno pre~ekoruvawe, povlekuva otfrlawe na baraweto<br />
(so formalno re{enie za otfrlawe) poradi otsustvo na procesni<br />
pretpostavki za odlu~uvawe na Sudot.<br />
Za za{tita na slobodite i pravata, <strong>Ustavn</strong>iot sud odlu~uva po<br />
pravilo vrz osnova na javna rasprava. Na javnata rasprava se pokanuvaat<br />
u~esnicite vo postapkata (podnositelot na baraweto i donositelot<br />
na aktot, odnosno onoj koj go prezemal dejstvoto so koj se pretpostavuva<br />
deka e storena povredata) i Narodniot pravobranitel. Javnata<br />
rasprava mo`e da se odr`i i ako nekoj od u~esnicite vo postapkata<br />
ili Narodniot pravobranitel ne prisustvuvaat, dokolku se uredno povikani.<br />
Po potreba, na javnata rasprava mo`e da u~estvuvaat i drugi<br />
lica, organi ili organizacii dokolku Sudot utvrdi potreba od nivno<br />
prisustvo so cel rasvetluvawe na pravnata i fakti~kata sostojba po<br />
predmetot. Podnositelot na baraweto (ili negoviot ovlasten polnomo{nik)<br />
imaat pravo da go prezentiraat svojot slu~aj i neposredno da<br />
go informiraat Sudot za site fakti relevantni za odlu~uvaweto.<br />
Pritoa, ne e isklu~ena mo`nosta na javnata rasprava da se prezenti-<br />
773
aat i novi dokazi i informacii koi ne mu bile poznati na Sudot vo<br />
prethodnata postapka, a se bitni za meritorno odlu~uvawe po predmetot.<br />
1.3. Postapkata za re{avawe na sudir na nadle`nosti<br />
Postapkata za re{avawe na sudir na nadle`nosti zapo~nuva po<br />
predlog na sekoj od organite me|u koi nastanal sudirot. Predlogot<br />
mo`e da se podnese koga eden od organite so kone~en ili pravosilen<br />
akt ja prifati ili odbie nadle`nosta za re{avawe na ist predmet.<br />
Predlogot mo`e da go podnese i sekoj {to poradi prifa}aweto ili<br />
odbivaweto na nadle`osta na oddelni organi ne mo`e ostvari opredeleno<br />
svoe pravo (~l. 62 i 63 od Delovnikot).<br />
Predlogot prestavuva pravna legitimacija za poveduvawe na<br />
postapkata i ako taa legitimacija postoi, sudot e dol`en da odlu~uva.<br />
Predlogot gi sodr`i slednive elementi: predmetot na sporot<br />
poradi koj nastanal sudirot na nadlenosta, organite me|u koi nastanal<br />
sudirot, i ozna~uvawe na kone~nite, odnosno pravosilnite akti so koi<br />
organite ja prifatile ili ja odbile nadle`nosta za odlu~uvawe po ist<br />
predmet (~l. 64 od Delovnikot).<br />
Postapkata se smeta za povedena so podnesuvawe na predlogot<br />
pa ostanuva Sudot samo materijalno da se proiznese za predlogot. So<br />
odlukata <strong>Ustavn</strong>iot sud go opredeluva organot koj e nadle`en za odlu-<br />
~uvawe po predmetot (~l. 65 od Delovnikot).<br />
Inaku, i vo tekot na postapkata, <strong>Ustavn</strong>iot sud mo`e da donese<br />
re{enie za zapirawe na izvr{uvaweto na poedine~nite akti na organite<br />
po ~ii povod e predizvikan sudirot na nadle`nost, do donesuvaweto<br />
na kone~na odluka (~l. 66 od Delovnikot).<br />
1.4. Postapkata za utvrduvawe na odgovornosta na pretsedatelot<br />
na Republikata<br />
Spored Delovnikot na <strong>Ustavn</strong>iot sud, postapkata za utvrduvawe<br />
na odgovornosta na pretsedatelot na Republikata za kr{ewe na Ustavot<br />
i zakonot se poveduva po predlog na Sobnanieto na Republika Makedonija<br />
so dvotretinsko mnozinstvo od vkupniot broj glasovi.<br />
Predlogot sodr`i opis i fakti za povredata na Ustavot i na<br />
zakonite koja mu se stava na tovar na pretsedatelot na Republikata.<br />
Po predlogot postapuva komisija sostavena od trojca sudii na <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud koi gi ispituvaat okolnostite, faktite i dokazite {to se od<br />
zna~ewe za odlu~uvawe na sudot. Vo taa postapka pred sudot u~estvuva<br />
i pretsedatelot na Republikata koj mo`e da dade mislewe za navodite<br />
vo predlogot.<br />
Postapkata se smeta za povedena so samoto podnesuvawe na predlogot<br />
i ostanuva Sudot direktno da odlu~i za odgovornosta na pretsedatelot<br />
na Republikata.<br />
774
1.5. Drugi postapki<br />
1. Postapkata za utvrduvawe na nastapuvaweto na uslovite<br />
za prestanok na funkcijata na pretsedatelot na Republikata<br />
poradi smrt, ostavka, trajna spre~enost da ja vr{i funkcijata ili<br />
prestanok na mandatot po sila na Ustavot, zapo~nuva i se vodi po<br />
slu`bena dol`nost (~l. 60 st. 1 od Delovnikot).<br />
Inaku, nastapuvaweto na trajnata spre~enost da ja vr{i funkcijata<br />
se utvrduva vrz osnova na akti, naodi, eksperti i stru~ni mislewa<br />
na medicinski ili drugi ustanovi ili organi (~l. 60 st. 2 od Delovnikot).<br />
2. Postapkata za odzemawe na imnitetot na pretsedatelot<br />
na Republikata se poveduva po predlog na nadle`en organ pred<br />
koj e podneseno barawe za poveduvawe na kaznena postapka (~l. 58 st. 1<br />
od Delovnikot).<br />
3. Postapka za utvrduvawe na trajna zaguba na sposobnosta<br />
na sudija na <strong>Ustavn</strong>iot sud za izvr{uvawe na svojata funkcija,<br />
kako i postapkata za odzemawe na negoviot imunitet, <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud ja zapo~uva i ja vodi na sednica (~l. 67 od Delovnikot). Nastapuvaweto<br />
na trajnata spre~enost na sudijata da ja vr{i funkcijata se<br />
utvrduva na ist na~in kako i funkcijata na pretesedatelot na Republikata.<br />
Zaedni~ko za site ovie postapki e toa {to sekoja od niv se vodi<br />
taka {to Sudot opredeluva komisija sostavena od trojca sudii koi gi<br />
ispituvaat okolnostite, faktite i dokazite od zna~ewe za odlu~uvawe<br />
na sudot (~l. 61 od Delovnikot).<br />
V ZAPIRAWE NA POSTAPKATA<br />
Spored ~l. 47 od Delovnikot, <strong>Ustavn</strong>iot sud }e ja zapre postapkata:<br />
- ako vo tekot na postapkata zakonot, drugiot propis ili op{t<br />
akt prestanale da va`at, a ne nao|a osnova za ocenuvawe na nivnata<br />
ustavnost odnosno ustavnost i zakonitost vo vreme na va`eweto,<br />
- ako vo tekot na postapkata bide povle~ena inicijativata za<br />
ocenuvawe na ustavnosta odnosno na ustavnosta i zakoniotosta, <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud ne nao|a osnova da ja vodi postapkata po sopstvena inicijativa,<br />
- ako se utvrdi deka poveduvaweto na postapkata bilo zasnovano<br />
vrz pogre{na fakti~ka sostojba,<br />
- ako vo tekot na postapkata prestanat procesnite pretpostavki<br />
za nejzino natamo{no vodewe.<br />
775
VI PRAVNO DEJSTVO NA ODLUKITE NA USTAVNIOT SUD<br />
1. Odlukite na <strong>Ustavn</strong>iot sud se posledica na utvrdenite povredi<br />
na Ustavot, me|unarodnite dogovori ratifikuvani so zakon i zakonite<br />
i poradi toa imaat interventen karakter. Su{tinata na ovaa<br />
funkcija e su{tina na ustavnosta i zakonitosta i na vladeeweto na<br />
pravoto, a toa zna~i deka nema povisok ustav od Ustavot, deka ratifikuvanite<br />
me|unarodni dogovori se povisoki od zakonite, no mora da<br />
bidat soglasni so Ustavot i deka nema povisok zakon od zakonot. So<br />
drugi zborovi, nikoj nema pove}e vlast od taa {to mu e dadena so Ustavot,<br />
me|unarodnite dogovori ratifikuvani so zakon i zakonite, deka<br />
nikoj ne e dol`en da trpi nasilstvo nad svojata li~nost, deka sekoj ima<br />
pravo da gi ostvaruva op{toprifatenite i priznati slobodi i prava,<br />
deka nikoj nema pravo da gi zloupotrebuva tie slobodi i prava i deka<br />
sekoj e dol`en da gi ispolnuva svoite dol`nosti i obvrski.<br />
Spored Ustavot, <strong>Ustavn</strong>iot sud ima pravo da ukine ili poni{ti<br />
zakon ako utvrdi deka sporniot zakon ne e vo soglasnost so Ustavot,<br />
kako i pravo da ukine ili poni{ti drug propis ili op{t akt, kolektiven<br />
dogovor, statut ili programa na politi~ka partija ili zdru`enie,<br />
ako utvrdi deka tie ne se vo soglasnost so Ustavot ili so zakon.<br />
Spored Delovnikot, koga e vo pra{awe za{tita na ~ovekovite<br />
slobodi i prava, <strong>Ustavn</strong>iot sud ima pravo so svoja odluka da go poni-<br />
{ti poedine~niot akt so koj e povredena odredena sloboda ili pravo<br />
na ~ovekot i gra|aninot. Vo toj slu~aj <strong>Ustavn</strong>iot sud go ukinuva poedine~iot<br />
akt za da ne dojde do negovo izvr{uvawe.<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud isto taka, ima pravo da go zapre od izvre{uvawe<br />
poedine~niot pravosilen akt e donesen vrz osnova na poni{teniot zakon<br />
ili drug propis ili op{t akt.<br />
2. Od personalna gledna to~ka, odlukite na <strong>Ustavn</strong>iot sud<br />
imaat op{to zadol`itelno dejstvo za site pravni subjekti, odnosno<br />
isto dejstvo kakvo {to imal i ukinatiot zakon ili druga propis. Tie<br />
dejstvuvaat sprema site i sekogo (erga omnes), a ne sprema strankite vo<br />
sporot (inter partes), kako {to e toa slu~aj so odlukite na redovnite sudovi<br />
koga vr{at posredna, odnosno akcesorna kontrola na ustavnosta na<br />
zakonite.<br />
3. Od aspekt na posledicite odnosno, toga{ koga <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud stavil nadvor od sila protivustaven zakon se pojavuva pra{awata<br />
vo koj moment toj zakon prestanuva da va`i i dali stavaweto na zakonot<br />
nadvor od sila deluva i na site pravni odnosi koi porano nastanale<br />
vrz osnova na zakonot koj podocna e staven nadvor od sila, kako i<br />
na sudskite i upravnite akti doneseni vrz osnova na toj zakon. Problemot<br />
e slo`en ottamu {to doa|aat predvid dve isklu~ivi i ottamu sprotivstaveni<br />
stojali{ta koi se stremat kon razli~ni re{enija.<br />
1 0 Od stojali{te na avtoritetot na zakonot i na pravnata sigurnost,<br />
stavaweto na zakonot nadvor od sila bi trebalo da deluva samo<br />
776
ex nunc - ne bi trebalo da se protega na pravnite odnosi ili sudskite<br />
odluki i upravni akti koi nastanale za vreme dodeka zakonot sî u{te<br />
ne bil staven nadvor od sila. Me|utoa, ottamu {to cvrstoto i dosledno<br />
sproveduvawe na ova stojali{te bi bilo neodr`livo spored kompromisno<br />
avstrisko stojali{te:<br />
- odlukata na Sudot deluva samo pro futuro: ne gi zafa}a pravosilnite<br />
i kone~ni poedine~ni akti koi se doneseni pred nejzinoto<br />
objavuvawe, odnosno vrz osnova na zakonot koj podocna e proglasen za<br />
protivustaven (takvite poedine~ni akti ostanuvaat vo sila iako<br />
op{tiot akt koj pretstavuval osnova za nivnoto donesuvawe e proglasen<br />
za neustaven),<br />
- ukinatiot zakon se primenuva i na site slu~ai ~ie re{avawe<br />
kaj sudskite i upravnite organi bilo vo tek za vreme na ukinuvaweto<br />
na zakonot,<br />
- od strogosta na deluvaweto na na~elto na ex nunc se izzema<br />
samo konkretniot sudski slu~aj (poedine~niot akt) koj dal povod za poveduvawe<br />
na postapkata pred <strong>Ustavn</strong>iot sud: toj konkreten slu~aj sudot<br />
go presuduva kako zakonot ve}e porano da bil ukinat.<br />
- od strogosta na deluvaweto na na~elto na ex nunc se izzema i<br />
izvr{na naredba donesena so cel za izvr{uvawe na ukinatiot zakon.<br />
2 0 Od stojali{te na pravniot interes na zasegnatite (pogodenite)<br />
gra|ani (stranki), stavaweto na zakonot nadvor od sila treba da deluva<br />
ex tunc - protivustavnite zakoni ne mo`at voop{to da imaat pravni<br />
efekti i treba da se reparira sî {to e izvr{eno vrz osnova na<br />
protivustavniot zakon. Me|utoa, ottamu {to cvrstoto i dosledno<br />
sproveduvawe i na ova stojali{te bi bilo neodr`ivo spored kompromisno<br />
germansko stojali{te ovaa ni{tovnost ne povlekuva so sebe i<br />
ni{tovnost na site akti izvr{eni porano:<br />
- vo slu~aj na pravosilna sudska presuda doneseni vrz osnova na<br />
zakonot koj podocna e poni{ten - se dopu{ta povtoruvawe na postapkata,<br />
- site sudski i upravni akti doneseni vrz osnova na zakon koj<br />
podocna e poni{ten, a protiv koi sî u{te se otvoreni pravni sredstva,<br />
mo`at da se pobivaat poradi izmeneta pravna situacija nastanata so<br />
poni{tuvaweto na zakonot.<br />
- ako se raboti za akt koj vo sekoe vreme mo`e da se menuva<br />
(kako {to se mnogu upravni akti) nadle`niot organ e dol`en da go<br />
usoglasi aktot so novata pravna situacija. Aktite koi pove}e ne mo-<br />
`at da se pobivaat ostanuvaat na sila. Ako takviot akt ve}e pred izrekata<br />
na sudot bil izvr{en, toga{ vo toa pove}e ne mo`e da se dopira<br />
(ne mo`e da se bara nitu nadomest na {teta, odnosno da se stavi barawe<br />
za neosnovano zbogatuvawe). Ako toa ne e slu~aj, otkako Sudot }e go<br />
poni{ti zakonot, obvrzanoto lice ne e dol`no da ja izvr{i obvrskata<br />
{to mu e nametnata so pravosilno re{enie doneseno vrz osnova na poni{teniot<br />
zakon: prisilno izvr{uvawe na takviot akt e nedopu{teno<br />
777
(ako izvr{nata postapka e ve}e povedena traba da se zapre). 493<br />
Vo nekoi zemji vo koi e predvidena sudska kontrola na ustavnosta<br />
i zakonitosta postoi sredno re{enie. Taka, na primer, vo Kolumbija<br />
odlukite na vrhovniot sud so koi e utvrdena neustavnost na zakon<br />
deluvaat na poedine~nite akti ex nunc, a vo slu~aj na utvrduvawe<br />
na nesoglasnost na podzakonskite akti so zakonot i so ustavot, odlukite<br />
na sudot slu`at kako osnova za izmena na site poedine~ni akti, {to<br />
zna~i deluvaat ex tunc.<br />
Vo na{iot ustavnopraven sistem odlukite na <strong>Ustavn</strong>iot sud<br />
imaat ukinuva~ko ili poni{tuva~ko dejstvo. Vo ramkite na ovoj vid<br />
odluki postoi i utvrduva~ka odluka za neustavnosta vo vreme na va-<br />
`eweto na normativen akt {to prestanal da va`i vo tekot na postapkata.<br />
Vakva odluka za neustavnost vo vreme na va`eweto Sudot mo`e da<br />
donese samo ako postojat pri~ini toj akt da se poni{ti i koga bi va-<br />
`el.<br />
- So odluka za ukinuvawe, zakonot ili drug propis i op{t akt<br />
prestanuva da va`i od momentot na objavuvaweto na odlukata na <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud vo Slu`ben vesnik. Spored toa, ukinuvaweto ima dejstvo<br />
samo od objavuvaweto na odlukata na <strong>Ustavn</strong>iot sud - dejstvo od sega (ex<br />
nunc) vo idnina: odlukata za ukinuvawe nema retroaktivno dejstvo,<br />
odnosno so nea ne se doveduvaat vo pra{awe posledicite {to zakonot<br />
ili drug propis i op{t akt gi sozdale od momentot na negovoto donesuvawe.<br />
Toa zna~i, site posledici koi toj zakon, drug propis ili op{t<br />
akt gi proizvel ostanuvaat vo sila. Prestanuvaweto na nivnoto va`ewe<br />
se odnesuva vo idnina (pro futuro).<br />
- So odluka za poni{tuvawe, zakonot ili drug propis i op{t<br />
akt prestanuva da va`i, ne od momentot na objavuvaweto na odlukata na<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud, tuku od momentot na donesuvaweto na sporniot zakon<br />
ili op{t akt. Spored toa, poni{tuvaweto ima dejstvo od momentot na<br />
donesuvaweto na zakonot ili drug op{t akt - dejstvo od toga{ (ex tunc).<br />
Toa zna~i deka so odlukata za poni{tuvawe <strong>Ustavn</strong>iot sud ne go poni-<br />
{tuva samo zakonot ili op{tiot akt, tuku i site posledici {to gi<br />
predizvikala nivnata primena do donesuvaweto na odlukata. Ili poinaku,<br />
so ponu{tuvaweto se vospostavuva sostojba koja postoela pred<br />
donesuvaweto na odnosniot zakon, drug propis ili op{t akt, odnosno<br />
sostojba kako tie voop{to da ne bile doneseni.<br />
Ukinuvaweto ili poni{tuvaweto na normativniot akt zavisi<br />
od procenata na Sudot za te`inata na posledicite od primenata na nesutaven<br />
odnosno nezakonit normativen akt. Ili poprecizno, pri odlu-<br />
~uvaweto dali zakonot, propisot ili op{tiot akt }e go ukine ili }e<br />
go poni{ti, <strong>Ustavn</strong>iot sud zadol`itelno gi zema predvid site okolnosti<br />
{to se od zna~ewe za za{titata na ustavnosta i zakonitosta, a oso-<br />
493<br />
Krbek, I. <strong>Ustavn</strong>o sudovanje, Izdava~ki zavod jugoslovenske Akademije<br />
znanosti i umetnosti, Zareb, 1960. str. 56-58.<br />
778
eno te`inata na povredata i nejzinaat priroda i zna~eweto za ostvaruvawe<br />
na slobodite i pravata na gra|anite ili za odnosite {to se vospostaveni<br />
vrz osnova na tie akti, pravnata sigurnost i drugi okolnosti<br />
od zna~ewe za odlukata (~l. 73 od Delovnikot).<br />
4. Od gledi{te na na obemot na kasacijata, ukinuvaweto ili<br />
poni{tuvaweto mo`e da bide celosno (odluka so koi zakonot ili drug<br />
propis i op{t akt se ukinuva ili poni{tuva vo celost), ili delumno<br />
(odluka so koi se poni{tuvaat samo nekoi odredbi od zakonot ili drug<br />
propis i op{t akt).<br />
Vo slu~aj na delumna kasacija, zakonot ili drugiot op{t akt<br />
prodol`uva i natamu da va`i, no samo pod uslov ako so ukinatite,<br />
odnosno poni{tenite odredbi ne se doveduva vo pra{awe osnovnata<br />
smisla i primenata na ostanatite zakonski odredbi.<br />
5. Od aspekt na pravnoto dejstvo, odlukite na <strong>Ustavn</strong>iot sud<br />
se pravosilni, kone~ni i izvr{ni.<br />
1 0 Za odlukite na <strong>Ustavn</strong>iot sud ne va`i vacatio legis, taka {to<br />
tie se pravosilni od denot na objavuvaweto vo Slu`ben vesnik. 494<br />
2 0 Odlukite na ustavniot sud se kone~ni, ottamu {to postapkata<br />
pred <strong>Ustavn</strong>iot sud e ednostepena: protiv negovite odluki ne e dozvolen<br />
praven lek, taka {to za ve}e re{eniot spor ne mo`e povtorno da<br />
odlu~uva nitu <strong>Ustavn</strong>iot sud, ni koj i da e drug dr`aven organ.<br />
3 0 Odlukite na <strong>Ustavn</strong>iot sud se izvr{ni so nivnoto objavuvawe.<br />
Toa e moment od koga, so ogled na toa {to tie se pravosilni i kone~ni,<br />
nema nikakvi proceduralni pre~ki za nivnoto sproveduvawe vo<br />
praktikata.<br />
a) Izvr{uvaweto na pravosilnite poedine~ni akti doneseni<br />
vrz osnova na zakon, propis ili drug op{t akt {to so odluka na Sudot<br />
e ukinat ili poni{ten, pove}e ne mo`at da se dozvoli, nitu da se<br />
sprovede, a ako e izvr{uvaweto e zapo~nato }e se zapre (~l. 80 i 81 st. 3<br />
od Delovnikot). Toa zna~i deka stanuva zbor za op{ta zabrana na primena<br />
na pravosilni poedine~ni akti, i toa za bezuslovna zabrana koja<br />
nikoj ne mo`e da ja otstrani.<br />
Dokolku nekoj sepak se obide da dozvoli izvr{uvawe na kone-<br />
~en ili pravosilen akt, donesen vrz osnova na zakon, propis ili drug<br />
op{t akt {to so odluka na <strong>Ustavn</strong>iot sud e poni{ten, liceto ~ii prava<br />
so takvoto izvr{uvawe bi bile povredeni, mo`e da se {titi so redoven<br />
praven lek - `alba do nadle`niot organ (vo rok od 6 meseci od<br />
494<br />
Takvo re{enie glavno postoi i vo drugite zemji, no postojat i isklu~oci.<br />
Vo Italija odlukite na <strong>Ustavn</strong>iot sud vleguvaat vo sila vtoriot den<br />
po nivnoto objavuvawe. <strong>Ustavn</strong>iot sud na Avstrija mo`e da ja prodol`i primenata<br />
na neustaven zakon do deset meseci od denot na objavuvaweto na odlukata,<br />
a na drugite op{ti akti do {est meseci. <strong>Ustavn</strong>iot sud na Turcija, pak,<br />
mo`e da go prodolni va`eweto na neustaven zakon do {est mesci od denot na<br />
objavuvaweto na svojata odluka.<br />
779
objavuvaweto na odlukite na Sudot vo Slu`ben vesnik) zaradi poni-<br />
{tuvawe na toj poedine~en akt (~l. 81 st. 2 od Delovnikot). Po iscruvaweto<br />
na site pravni sredstva pred redovnite sudovi ili upravnite<br />
vlasti, liceto ~ii prava so takvoto izvr{uvawe se povredeni, mo`e da<br />
se koristi i so barawe za za{tita na slobodite i pravata, za{to vo toj<br />
slu~aj bi se rabotelo za povreda na pravoto na ednakvost pred zakonot<br />
od ~l. 9 st. 2 od Ustavot.<br />
Ako se utvrdi deka so izmena na poedine~niot akt ne mo`at da<br />
se otstranat posledicite nastanati od primenata na zakon, propis ili<br />
drug op{t akt {to so odluka na <strong>Ustavn</strong>iot sud e poni{ten, Sudot mo`e<br />
da opredeli posledicite da se otstranat so vra}awe vo porane{na sostojba,<br />
so nadomest na {teta na liceto ~ie pravo e povredeno ili na<br />
drug na~in. Takva odluka <strong>Ustavn</strong>iot sud donesuva po barawe na liceto<br />
koe za toa ima praven interes.<br />
Me|utoa, poradi pravna sigurnost, poni{tuva~kite odluki na<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud, po pravilo, nemaat retroaktivno dejstvo vrz presudenite<br />
sporovi (res iudicata), za{to za kone~no re{enite predmeti ne mo`e<br />
povtorno da se vodi postapka (ne bis in idem). Isklu~ok od ova pravilo<br />
se pravosilnite poedine~ni akti na redovnite sudovi so koi se povreduvaat<br />
~ovekovite slobodi i prava od delokrugot na <strong>Ustavn</strong>iot sud.<br />
b) Zna~ajno e da se podvle~e deka, so odlukata so koja <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud odlu~uva za za{tita na slobodite i pravata, istovremeno go opredeluva<br />
i na~inot na otstranuvaweto na posledicite od primenata na<br />
poedine~niot akt ili dejstvie so koi tie slobodi i prava bile povredenie<br />
(~l. 82 od Delovnikot).<br />
v) Odlukite na <strong>Ustavn</strong>iot sud gi izvr{uva donositelot na<br />
ukinatiot ili poni{teniot praven akt. Vo slu~aj nastanata pravna<br />
praznina, donositelot na ukinatiot ili poni{teniot praven akt, isto<br />
taka, ja popolnuva so nova pravna norma.<br />
Odlukite na <strong>Ustavn</strong>iot sud za za{tita na slobodite i pravata<br />
na ~ovekot i gra|aninot gi izvr{uva organot {to go donel poedine~niot<br />
akt {to e ukinat ili poni{ten, odnosno organot {to go prezel<br />
dejstvieto koe <strong>Ustavn</strong>iot sud so odluka go zabranil (~l. 86 od<br />
Delovnikot).<br />
Izvr{uvaweto na odlukite na <strong>Ustavn</strong>iot sud go obezbeduva Vladata<br />
na Republika Makedonija. Vo taa smisla vo Glava X od Zakonot za<br />
Vladata (Obezbeduvawe na izvr{uvawe na odlukite na <strong>Ustavn</strong>iot sud<br />
na Republika Makedonija) se pomesteni dve odredbi. 495 Inaku i samiot<br />
495<br />
Spored ~l. 37, "Vladata go obezbeduva izvr{uvaweto na odlukite na<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija vo slu~aite koga nadle`nite organi<br />
za izvr{uvawe na ovie odluki ne ja izvr{ile odlukata na Sudot."<br />
Spored ~l. 38 "Vo zavisnost od prirodata na predmetot na izvr{uvaweto,<br />
kako i od organot koj vo smisla na ~len 37 od ovoj zakon bil neposredno<br />
nadle`en i dol`en za izvr{uvawe na odlukata, dokolku so drug zakon poinaku<br />
780
Ustaven sud go sledi izvr{uvaweto na svoite odluki i po potreba bara<br />
od Vladata na Republika Makedonija da go obezbedi nivnoto izvr{uvawe<br />
(~l. 87 od Delovnikot).<br />
VII IMUNITET NA SUDIITE NA USTAVNIOT SUD<br />
1. Pra{aweto na va`eweto na krivi~noprocesnoto zakonodavstvo<br />
e regulirano taka {to negovite odredbi se primenuvaat na site<br />
lica koi soglasno KZ se krivi~no odgovorni, bez ogled na toa dali se<br />
na{i ili stranski dr`avjani i dali krivi~noto delo e izvr{eno na<br />
na{ata ili stranaka teritorija. Od ova op{to pravilo me|utoa postojat<br />
isklu~oci za odredeni kategorii lica sprema koi ne se primenuvaat<br />
odredbite na KZ, odnosno ZKP, ili se primenuvaat duri otkako<br />
}e se ispolnat oddelni uslovi. Toa se licata koi u`ivaat imunitet<br />
{to zna~i privilegija da bidat izemeni od primena na odredbite na<br />
navedenite zakoni.<br />
2. Krivi~noprocesniot imunitet se regulira so izvori na doma-<br />
{noto i me|unarodnoto pravo. Propisite na doma{noto pravo {to se<br />
odnesuvaat na ovaa problematika se: Ustavot na Republika Makedonija,<br />
Krivi~niot zakonik i Zakonot za krivi~nata postapka. Od propisite<br />
na me|unarodnoto pravo, treba da se navedat: Konvencijata za<br />
privilegiite i imunitetite na ON od 13. II 1946, "SL SFRJ," br.<br />
20/1950, Vienskata kovencija za diplomatskite odnosi od 18. IV 1962,<br />
"SL SFRJ," 2/1964, Vienskata konvencija za konzularni odnosi od 24.<br />
IV 1963, "SL SFRJ," 6/1966), Konvencijata za privilegiite i imunitetite<br />
na specijaliziranite ustanovi na ON od 21. XI 1947 (SL.<br />
SFRJ, 25/1951), Statutot na me|unarodniot sud na pravdata od 26.<br />
VI 1945, koj soglasno nejziniot ~l 92, pretstavuva sostaven del na Povelbata<br />
na ON, kako i bilatralnite dogovori {to Republika Makedonija<br />
gi ima sklu~eno so oddelni dr`avi i me|unarodni organizacii,<br />
vklu~itelno i na konzularni konvencii i me|unarodni dogovori<br />
za krivi~nopravna pomo{ 496 sklu~eni me|u Republika Makedonija i<br />
ne e opredeleno, Vladata donesuva zaklu~ok so koj poblisku go opredeluva na-<br />
~inot na obezbeduvawe na izvr{uvaweto.<br />
496<br />
Ovie dogovori sodr`at odredbi za imunitetot nare~en salvus condictus.<br />
Toa e imunitet na svedocite i ve{acite, koi prestojuvaat vo stranstvo i<br />
koi na pokana od na{ sud, mo`at dojdat vo na{ata dr`ava zaradi svedo~ewe,<br />
odnosno ve{ta~ewe. Stanuva zbor za imunite koj se temeli vrz bilateralnite<br />
me|unarodni dogovori za krivinopravna pomo{, za svedoci i ve{taci koi dobrovolno<br />
se otpovikuvaat na pokana da dojdat vo pokanetata dr`ava zaradi<br />
svedo~ewe, odnosno ve{ta~ewe vo krivi~nopraven ili gra|anskopraven predmet.<br />
Nivniot krivi~noprocesen imunitet se sostoi vo toa {to protiv niv ne<br />
mo`e da se vodi krivi~na postapka za porano storeni krivi~ni dela, niti da<br />
se obvinat kako soobvineti za deloto za koi se povikani da svedo~at ili ve-<br />
781
oddelni dr`avi. 497<br />
3. Va`eweto na krivi~nata postapka so ogled na licata se regulira<br />
na toj na~in {to na{ite krivi~noprocesni zakoni se primenuvaat<br />
na doma{ni i stranski lica na na{ata teritorija dokolku ne postojat<br />
opredeleni ograni~uvawa utvrdeni so ~l. 117 - 119 KZ, ili so me|unarodnite<br />
propisi. Op{to pravilo e deka krivi~niot zakon va`i za<br />
site lica koi }e izvr{at krivi~no delo na teritorijata na opredelena<br />
dr`ava. Me|utoa, od ova pravilo na teritorijalno va`ewe na krivi-<br />
~niot zakon (na~elo na teritorijalitet), postoi isklu~ok od dr`avnopravni<br />
i me|unarodnopravni pri~ini, vo pogled na izvesni lica koi<br />
vr{at opredeleni funkcii, taka {to sprema niv ne se primenuva krivi~noto<br />
zakonodavstvo - tie lica u`ivaat krivi~nopraven imunitet.<br />
Taka od dr`avnopravni pri~ini makedonskoto krivi~no zakonodavstvo<br />
ne mo`e da se primenuva sprema pretsedatelot na Republikata<br />
(~l. 83 st. 2 od Ustavot), premierot i ministrite na Vladata<br />
(Amandman XXIII Ustav), pratenicite vo Sobranieto (~l. 64 od Ustavot),<br />
sudiite na <strong>Ustavn</strong>iot sud (~l. 111 st. 2 od Ustavot), sudiite na<br />
osnovnite, apelacionite i vrhovniot sud (Amandman XXVII t. st. 1 i 2<br />
Ustav) i sudiite porotnici (~l. 103 st. 4 od Ustavot). Obemot i sodr`inata<br />
na imunitetot na site ovie navedeni lica se opredeleni so ustavnite<br />
odredbi za imunitetot na pratenicite na Republika Makedonija.<br />
Dejstvoto na imunitetot mo`e da bide a) apsolutno - koga na<br />
za{titenoto lice ne mo`e da mu se odzeme imunitetot, pa sprema nego<br />
ne mo`e da se vodi krivi~na postapka, ili b) relativno - koga na za-<br />
{titenoto lice mo`e da mu se odzeme imunitetot i da dojde do negovo<br />
predavawe na organite na krivi~nata postapka.<br />
1 0 Apsolutnniot (materijalnopraven imunitet, indemnitet<br />
ili ednostavno krivi~en imunitet) se sostoi vo nevozmo`nost na kaznuvawe<br />
za delo koe edno lice go storilo vo vr{eweto na funkcijata<br />
koja e za{titena so imunitetot, a koe gi ima site obele`ja na krivi-<br />
~no delo. Takviot imunitet na ovie lica ja isklu~uva krivi~nata odgovornost<br />
i kaznivost i pretstavuva apsolutna pre~ka za poveduvawe na<br />
krivi~na postapka, odnosno obvrzuva na zapirawe na krivi~nata postapka<br />
ako dopolnitelno se utvrdi deka e vo pra{awe toj vid na imunitet.<br />
Takvoto trajno dejstvo ima i po prestanokot na mandatot na funkcionerot,<br />
no samo za dadeno mislewe i glasawe (za tn. verbalni kri-<br />
{ta~at, nitu vrz niv da se izvr{i porano izre~ena kazna. Nivniot imunitet<br />
prestanuva ako po svoja volja ne ja napu{atat dr`avata vo koja bile povikani<br />
da svedo~at, odnosno ve{ta~at po izminuvaweto na rokot opredelen so dvostraniot<br />
dogovor. Pove}e za toa vidi: <strong>Sulejmanov</strong>, Z, Me|unarodna krivi~nopravna<br />
pomo{, Grafohartija, Skopje, 1999, str. 162-163.<br />
497<br />
Za imunitetot od me|unarodnopravni pri~ini vidi: <strong>Sulejmanov</strong>, Z.<br />
Krivi~noprocesno pravo, Institut za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra-<br />
`uvawa, Skopje, 2002, str. 64-66.<br />
782
vi~ni dela). Apsolutniot imunitet ja isklu~uva samo kaznivosta, a ne<br />
i postoeweto na krivi~noto delo. Ova e zna~ajno ottamu {to krivi-<br />
~noto delo postoi, taka {to e mo`no licata {to se javuvaat kako sou~esnici<br />
vo deloto na funkcionerot, da odgovaraat za istoto. 498<br />
Vo ovaa prilika nî interesira imunitetot na sudiite na <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud na Republika Makedonija, koj e izveden od imunitetot na<br />
pratenicite na Sobranieto na Republika Makedonija. Imeno, imunitetot<br />
na sudiite na <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija e opredelen<br />
so ~l. 111 st. 2 od Ustavot, kade {to se veli: "Sudiite na <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud u`ivaat imunitet. Za nivniot imunitet odlu~uva <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud." Spored toa za imunitetot na ovie sudii vo celost va`at ustavnite<br />
odredbi za imunitetot na pratenicite. 499<br />
Toa najprvin zna~i neodgovornost na sudiite na <strong>Ustavn</strong>iot sud<br />
(ovoj imunitet sosema i zasekoga{ ja isklu~uva negovata odgovornost)<br />
za site aktivnosti {to se vo tesna vrska so nivnata funkcija vo <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud, {to }e re~e za nivnite izjavi, obrazlo`enija, tolkuvawa,<br />
predlozi kako i za glasaweto po odnos na odlukite. Za site ovie aktivnosti<br />
koi sudijata na <strong>Ustavn</strong>iot sud }e gi prezeme za vreme na raspravata<br />
na sedicata ili pri rasprava na kolegium ili drug organ na Sudot,<br />
iako mo`at da sodr`at elementi na bitieto na nekoe krivi~no<br />
delo (kleveta, navreda i sl. dela od onie {to spa|aat vo grupata protiv<br />
~esta i ugledot kako i delata od tn. antisocijalno propaganden karakter)<br />
od odredeni kriminalnopoliti~ka pri~ini, sudijata ne mo`e da<br />
bide povikan na odgovornost. 500 Toa proizleguva ottamu {to i ovde stanuva<br />
zbor za konfrontacija na dve ednakvo va`ni interesi: interesot<br />
498<br />
Materijalnopravniot imunitet pretstavuva pre~ka za ostvaruvawe<br />
na represivnata vlast, odnosno osnova za isklu~uvawe na krivi~nata odgovornost<br />
i primena na krivi~nite sankcii. Pri~inata za toa e povrzanosta na<br />
deloto so karakterot na funkciite ili so statusot {to go ima izvr{itelot<br />
na deloto. Vsu{nost, se raboti za situacija na kolizija na dva interesi: interesot<br />
za dosledno ostvaruvawe na represivnata vlast i primena na krivi~nopravnite<br />
zabrani bez nikakvi isklu~oci, i interesot na slobodnoto vr{ewe<br />
na opredeleni osobeno va`ni funkcii i dol`nosti. Kambovski, V. Me|unarodno<br />
kazneno pravo, Prosvetno delo, Skopje, 1998, str, 87.<br />
499<br />
Vo ~l. 64 st. 1-4 od Ustavot, se sodr`ani odredbite za imunitetot na<br />
pratenicite vo Sobranieto na Republika Makedonija. Toa se odredbi koi<br />
imaat op{t karakter, za{to se odnesuvaat na site nositeli na javni funkcii<br />
{to u`ivaat imunitet. Vo posebnite odredbi za imunitetot, kako {to e i<br />
odredbata od ~l. 111 st. 2 od Ustavot, se opredeleni samo subjektite koi u`ivaat<br />
imunitet i organot {to e nadle`en za negovoto odzemawe.<br />
500<br />
Me|utoa, ne mo`e vo nikoj slu~aj da se ka`e deka vo tesna vrska so<br />
vr{eweto na nivnata funkcija se takvi raspravii koi prerasnale do tepa~ka,<br />
ili dejstvija koi dovele do lesna ili te{ka telesna povreda ili li{uvawe od<br />
`ivot na nekoe lice.<br />
783
na op{testvoto za nezavisnost na ustavnoto <strong>sudstvo</strong> i nepre~eno kontinuirano<br />
vr{ewe na negovata rabota, od edna, i interesot na op{testvoto<br />
da gi kaznuva site {tetni povedenija, od druga strana. Vo toj sudir<br />
na interesi, prioritet mu se dava na prviot, kako pozna~aen (poprete`en)<br />
op{testven interes.<br />
2 0 Relativniot (procesnopraven ili krivi~noprocesen) imunitet<br />
se sostoi vo nevozmo`nost na pritvorawe ili gonewe na liceto<br />
{to e nositel na opredelena funkcija dodeka za toa ne se dade odobrenie<br />
od soodveten organ. Ovoj imunitet pretstavuva pre~ka za poveduvawe<br />
ili sproveduvawe na krivi~nata postapka dodeka toj imunitet<br />
trae i na podra~jeto kade va`i. Toj zna~i, go isklu~uva goneweto bez<br />
odobrenie na soodvetniot organ za bilo koe krivi~no delo no, samo za<br />
vreme na traeweto na mandatot. Isklu~itelno od ova pravilo, funkcionerot<br />
mo`e da bide pritvoren i bez soodvetnoto odobrenie samo ako<br />
e zateknat vo vr{ewe na krivi~no delo za koe e propi{ana kazna zatvor<br />
vo traewe podolgo od pet godini.<br />
Ovde, vsu{nost, se raboti za ~ist krivi~noprocesen imunitet<br />
od vnatre{ni pri~ini. Takviot krivi~noprocesen imunitet e ustanova<br />
so koja se vr{i ograni~uvawe na va`nosta na krivi~noprocesnite<br />
zakoni vo odnos na licata na koi toj se odnesuva. Sodr`inata na ovoj<br />
institut se dvi`i od zabrana na poveduvawe i vodewe na krivi~na postapka<br />
sprema odredeno lice do zabrana na vr{ewe na oddelni krivi~noprocesni<br />
dejstvija i zabrana na prezemawe merki za li{uvawe od<br />
sloboda. Pritoa, opredeleno lice mo`e da u`iva celosen ili delumen<br />
imunitet.<br />
Kako {to mo`e da se zabele`i, za razlika od materijalnopravniot<br />
imunitet koj sudijata na <strong>Ustavn</strong>iot sud go {titi vo vr{eweto na<br />
negovata funcija, ovoj imunitet obezbeduva negova za{tita {to se<br />
odnesuva na krivi~nite dela {to eventualno bi gi storil nadvor od<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud. Imeno za site dela protiv sudijata na <strong>Ustavn</strong>iot sud ne<br />
mo`e da se povede ili vodi krivi~na postapka, nitu da se opredeli<br />
pritvor, bez da se dobie odobrenie za toa od strana na <strong>Ustavn</strong>iot sud<br />
na Republika Makedonija. Spored toa, dodeka materijalnopraniot<br />
imunitet ja obezbeduva slobodata na izrazuvaweto i glasaweto na sudijata<br />
vo <strong>Ustavn</strong>iot sud (sudiska neodgovornost), kaj procesno pravniot<br />
imunitet imame situacija so koja preku obezbeduvawe sloboda na<br />
dvi`ewe na sudijata (sudiska nepovredlivost) se ovozmo`uva negovo<br />
navremeno i kontinuirano prisustvo vo <strong>Ustavn</strong>iot sud so {to se garantira<br />
negovata ustavnosudska funkcija.<br />
Procesnopravniot imunitet se odnesuva na site krivi~ni dela<br />
{to sudijata kako gra|anin mo`e da gi stori nadvor od <strong>Ustavn</strong>iot sud<br />
(vo toj pogled e daleku po{irok od materijalnopravniot imunitet).<br />
Me|utoa, vo pogled na dejstvoto, ovoj imunitet ne go osloboduva sudijata<br />
na <strong>Ustavn</strong>iot sud trajno od krivi~na odgovornost, tuku zna~i samo<br />
vremeno odlagawe na krivi~noto gonewe i trae do odlukata na Usta-<br />
784
vniot sud so koja se dava ili ne se dava odobrenie, a najmnogu dodeka mu<br />
trae mandatot na sudija. Osven toa, dodeka materijalnopravniot imunitet<br />
zna~i celosna neodgovornost na sudijata za delata storeni vo<br />
vr{eweto na negovta ustavnosudska funkcija, procesnopravniot imunitet<br />
pretstavuva samo procesna pre~ka za poveduvawe ili vodewe na<br />
krivi~nata postapka koja, kako {to vidovme, ima privremen karakter<br />
(za ograni~en vremenski period) i ne e pre~ka za zasnovawe krivi~na<br />
odgovornost na sudijata.<br />
Imeno, poveduvaweto na postapkata mo`e da bide usloveno so<br />
prethodno ili dopolnitelno odzemawe na imunitetot. Toga{ koga e<br />
predvideno prethodno odzemawe na imunitetot na sudijata kako za{titenoto<br />
lice, krivi~noprocesniot organ sprema nego mo`e da prezeme<br />
procesni dejstvija duri otkako mu e predaden, a kaj dopolnitelnoto<br />
odzemawe na imunitetot, krivi~noprocesniot organ mo`e da ja zapo-<br />
~ne krivi~nata postapka i pred negovoto predavawe, me|utoa vedna{<br />
po naru{uvaweto na imunitetskite prava e dol`en od <strong>Ustavn</strong>iot sud<br />
kako nadle`niot organ da pobara odluka za odzemawe na imunitetot.<br />
Na krajot mora da se istakne deka procesnopravniot imunitet<br />
na sudijata na <strong>Ustavn</strong>iot sud e ograni~en i so mo`nosta dokolku bide<br />
zate~en vo vr{ewe krivi~no delo (in flagranti) za koe e propi{ana kazna<br />
zatvor vo traewe od najmalku pet godini (~l. 64 st. 3 od Ustavot),<br />
protiv nego da se povede krivi~na postapka ili da se opredeli pritvor<br />
i bez odobrenie na <strong>Ustavn</strong>iot sud.<br />
VIII JAVNOST VO RABOTATA NA USTAVNIOT SUD<br />
Rabotata na <strong>Ustavn</strong>iot sud e javna. Javnosta vo rabotata na <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud se obezbeduva so izvestuvawe na javnosta preku sredstvata<br />
za javno informirawe za denot i ~asot za odr`uvawe na javnite raspravi,<br />
a po ocena na sudot i za odr`uvawe na sednici i podgotvitelna<br />
sednica. Javnosta isto taka se informira i so soop{tenija preku sredstvata<br />
za javno informirawe za odlukite na sudot po pra{awa od po-<br />
{irok interes. Javnosta se obezbeduva i so prisustvo na u~esnicite vo<br />
postapkata, drugi lica, organi i organizacii na podgotvitelna sednica<br />
i javna rasprava (~l. 84 st. 1 od Delovnikot).<br />
Javnosta mo`e da se isklu~i samo ako toa go baraat interesite<br />
na bezbednosta i odbranata na zemjata, ~uvaweto na dr`avna, slu`bena<br />
ili delovna tajna, za{tita na javniot moral i vo drugi slu~ai {to gi<br />
opredeluva Sudot (~l. 85 od Delovnikot).<br />
Vo nasoka na informirawe na javnosta za svojata rabotata, <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud najmalku dvapati godi{no organizira i konferencii za pe-<br />
~at. Za taa cel slu`i i izdavaweto na Bilteni i Zbirki na odluki,<br />
stru~ni mislewa i stavovi, kako i VEB stranicata na <strong>Ustavn</strong>iot sud<br />
(~l. 84 st. 2 i 3 od Delovnikot).<br />
785
IX VNATRE[NA ORGANIZACIJA NA USTAVNIOT SUD<br />
1. Za potrebite na <strong>Ustavn</strong>iot sud, stru~nite raboti gi vr{i<br />
stru~nata slu`ba na Sudot. So stru~nata slu`ba koja ja so~inuvaat<br />
dr`avni slu`benici rakovodi generalen sekretar. Stru~nata slu`ba<br />
vr{i: 1 0 stru~no-analiti~ki, 2 0 informativno-dokumentacioni i 3 0<br />
administrativno-tehni~ki raboti<br />
1 0 Stru~no-analiti~kite raboti koi se odnesuvaat na teoretski,<br />
komparativni i empiriski prou~uvawa na opredeleni pra{awa,<br />
gi vr{at devet dr`avni slu`benici so status dr`avni sovetnici.<br />
Ovde se pomesteni dejstvija {to se prezemaat vo tekot na prethodnata<br />
i drugite fazi na postapkata po predmetite formirani vo Sudot<br />
po inicijativite za ocenuvawe na ustavnosta na zakonite, odnosno<br />
na ustavnosta i zakonitosta na drugite propisi i op{tite akti, barawata<br />
za za{tita na slobodite i pravata kako i drugite podnesoci upateni<br />
do Sudot. Rabotite na ovie predmeti se sostoi vo organizirawe i<br />
neposredno pribirawe na podatoci, izvestuvawa i objasnuvawa potrebni<br />
za utvrduvawe na fakti~kata i pravnata sostojba, nivno prou~uvawe<br />
i analiza od ustaven i zakonski praven aspekt, podgotvuvawe na<br />
referati i nivno predlagawe za razgleduvawe so predlog stav, odnosno<br />
odluka.<br />
Stru~o-analiti~kite raboti se odnesuvaat i na prou~uvawe,<br />
analizirawe i sledewe na pra{awa od na~elen karakter za rabotata<br />
na Sudot i izgotvuvawe na materijali koi osven na sednicite na Sudot<br />
se prezentiraat i pred me|unarodni organizacii.<br />
Pozna~ajnite pra{awa i problemi {to se javuvaat vo vr{eweto<br />
na stru~no-analiti~kata rabota, osobeno onie koi se povrzani so<br />
za{titata na osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot i<br />
onie za koi Sudot porano nemal stav, ili ima indicii za promena na<br />
ve}e zazemen stav, pred nivnoto iznesuvawe na sednica, se razgleduvaat<br />
na stru~en kolegiuim. Stru~niot kolegium go zaka`uva i so nego rakovodi<br />
generalniot sekretar na Sudot.<br />
2 0 Informativno-dokumentacionite raboti koi se sostojat<br />
vo pribirawe, klasifikacija i sistematizirawe na stru~na gra|a gi<br />
vr{at dr`aven slu`benik vo zvawe dr`aven sovetnik za informativno-dokumentacioni<br />
raboti i stru~ni dr`avni slu`benici vo zvawe<br />
vi{ sorabotnik i sorabotnik.<br />
Pokonkretno, toa se raboti koi se odnesuvaat na: selektirawe<br />
na informacii i podatoci od tekovnata rabota na Sudot koi se stavaat<br />
na raspolagawe na sredstvata za javno informirawe, sledewe, sru-<br />
~no sreduvawe i kompjuterska obabotka na ustavnosudskata praktika<br />
na Sudot, nabavuvawe nau~na i stru~na literatura, vodewe evidencija<br />
na odlukite na Sudot i nivna publikacija, lektorirawe na odlukite,<br />
re{enijata i drugi stru~ni materijali.<br />
786
3 0 Administrativno-tehni~kite raboti se odnesuvaat na<br />
izrabotka, evidentirawe, distribiuirawe i drugi raboti vo vrska so<br />
materijalite na Sudot.<br />
2. Vo funkcija na efikasnoto rabotewe, <strong>Ustavn</strong>iot sud formira<br />
i postojani i povremeni komisii na Sudot. Postojani komisii na<br />
Sudot se:<br />
- komisija za organizacioni i kadrovski pra{awa,<br />
- komisija za informirawe i sorabotka i<br />
- redakcona komisija.<br />
Komisiite se obrazuvaat od redot na sudiite, sekretarot i dr`avnite<br />
sovetnici.<br />
787
A P E N D I X
I USTAV NA REPUBLIKA MAKEDONIJA 501<br />
PREAMBULA 502<br />
Trgnuvaj}i od istoriskoto kulturno, duhovno i dr`avno nasledstvo<br />
na makedonskiot narod i od negovata vekovna borba za nacionalna<br />
i socijalna sloboda i za sozdavawe svoja dr`ava, a posebno<br />
od dr`avno-pravnite tradicii na Kru{evskata Republika i<br />
istoriskite odluki na ASNOM i ustavno-pravniot kontinuitet<br />
na makedonskata dr`ava kako suverena republika vo Federativna<br />
Jugoslavija, od slobodno izrazenata volja na gra|anite na Republika<br />
Makedonija na referendumot od 8 septemvri 1991 godina, kako i od<br />
istoriskiot fakt deka Makedonija e konstituirana kako nacionalna<br />
dr`ava na makedonskiot narod vo koja se obezbeduva celosna<br />
gra|anska ramnopravnost i trajno so`itelstvo na makedonskiot<br />
narod so Albancite, Turcite, Vlasite, Romite i drugite nacionalnosti<br />
koi `iveat vo Republika Makedonija, a so cel:<br />
- Republika Makedonija da se konstituira kako suverena i samostojna<br />
i kako gra|anska i demokratska dr`ava;<br />
- da se vospostavi i izgradi vladeeweto na pravoto kako temelen<br />
sistem na vlasta;<br />
- da se garantiraat ~ovekovite prava, gra|anskite slobodi i<br />
nacionalnata ramnopravnost;<br />
- da se obezbedi mir i so`itelstvo na makedonskiot narod so<br />
nacionalnostite koi `iveat vo Republika Makedonija i<br />
- da se obezbedi socijalna pravda, ekonomska blagosostojba i<br />
napredok na li~niot i zaedni~kiot `ivot.<br />
Sobranieto na Republika Makedonija, donesuva<br />
Amandman IV<br />
Gra|anite na Republika Makedonija, Makedonskiot narod, kako<br />
i gra|anite koi `iveat vo nejzinite granici koi se del od albanskiot<br />
narod, turskiot narod, vla{kiot narod, srpskiot narod, romskiot narod,<br />
bo{wa~kiot narod i drugite, prezemaj}i ja odgovornosta za sega-<br />
{nosta i idninata na nivnata tatkovina, svesni i blagodarni na svo-<br />
501<br />
Odredbite koi vo tekstot se odbele`ani italik se promeneti so<br />
Amandmanite na Utavot na Republika Makedonija i ve}e ne se vo sila.<br />
502<br />
Praembulata na Ustvot e zameneta so t. 1 na Amandman IV.<br />
791
ite predci za `rtvite i posvetenosta vo nivnite zalo`bi i borba za<br />
sozdavawe samostojna i suverena dr`ava Makedonija i odgovorni pred<br />
idnite generacii za za~uvuvawe i razvoj na se {to e vredno od bogatoto<br />
kulturno nasledstvo i so`ivot vo Makedonija, ednakvi vo svoite<br />
prava i obvrski kon zaedni~koto dobro Republika Makedonija vo<br />
soglasnost so tradicijata na Kru{evskata Republika i odlukite na<br />
ASNOM i na Referendumot od 8 septemvri 1991 godina, odlu~ija da ja<br />
konstituiraat Republika Makedonija kako samostojna, suverena dr`ava,<br />
so namera da se vospostavi i zacvrsti vladeeweto na pravoto, da se<br />
garantiraat ~ovekovite prava i gra|anskite slobodi, da se obezbedi<br />
mir i so`ivot, socijalna pravda, ekonomska blagosostojba i napredok<br />
na li~niot i zaedni~kiot `ivot, preku svoite pretstavnici vo Sobranieto<br />
na Republika Makedonija, izbrani na slobodni i demokratski<br />
izbori, go donesuvaat ovoj<br />
USTAV<br />
NA REPUBLIKA MAKEDONIJA 503<br />
I. OSNOVNI ODREDBI<br />
^len 1<br />
Republika Makedonija e suverena, samostojna, demokratska i<br />
socijalna dr`ava.<br />
Suverenitetot na Republika Makedonija e nedeliv, neotu|iv i<br />
neprenosliv.<br />
^len 2<br />
Vo Republika Makedonija suverenitetot proizleguva od gra|anite<br />
i im pripa|a na gra|anite.<br />
Gra|anite na Republika Makedonija vlasta ja ostvaruvaat preku<br />
demokratski izbrani pretstavnici, po pat na referendum i drugi<br />
oblici na neposredno izjasnuvawe.<br />
^len 3 504<br />
Teritorijata na Republika Makedonija e nedeliva i neotu|iva.<br />
Postojnata granica na Republika Makedonija e nepovredliva.<br />
Granicata na Republika Makedonija mo`e da se menuva samo vo<br />
soglasnost so Ustavot.<br />
503<br />
Ustavot na Republika Makedonija e objaven vo "SV RM," 52/1991.<br />
504<br />
^lenot 3 se dopolnuva so t. 1 na Amandman I, a stavot 3 na ~lenot 3<br />
se zamenuva so t. 2 na Amandman I.<br />
792
Amandman I<br />
1. Republika Makedonija nema teritorijalni - pretenzii kon<br />
sosednite dr`avi.<br />
2. Granicata na Republika Makedonija mo`e da se menuva samo<br />
vo soglasnost so Ustavot, a vrz principot na dobrovolnost i vo soglasnost<br />
so op{toprifatenite me|unarodni normi.<br />
^len 4<br />
Gra|anite na Republika Makedonija imaat dr`avjanstvo na Republika<br />
Makedonija.<br />
Na dr`avjanin na Republika Makedonija ne mo`e da mu bide<br />
odzemeno dr`avjanstvoto, nitu da bide proteran ili predaden na druga<br />
dr`ava.<br />
Dr`avjanstvoto na Republika Makedonija se ureduva so zakon.<br />
^len 5<br />
Dr`avni simboli na Republika Makedonija se: grb, zname i himna.<br />
Grbot, znameto i himnata na Republika Makedonija se utvrduvaat<br />
so zakon koj se donesuva so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od<br />
vkupniot broj pratenici.<br />
^len 6<br />
Glaven grad na Republika Makedonija e Skopje.<br />
^len 7 505<br />
Vo Republika Makedonija slu`ben jazik e makedonskiot jazik i<br />
negovoto kirilsko pismo.<br />
Vo edinicite na lokalnata samouprava vo koi kako mnozinstvo<br />
`iveat pripadnicite na nacionalnostite, vo slu`bena upotreba,<br />
pokraj makedonskiot jazik i kirilskoto pismo, se i jazikot i<br />
pismoto na nacionalnostite na na~in utvrden so zakon.<br />
Vo edinicite na lokalnata samouprava vo koi kako zna~itelen<br />
broj `iveat pripadnicite na nacionalnostite, vo slu`bena<br />
upotreba, pokraj makedonskiot jazik i kirilskoto pismo, se i jazikot<br />
i pismoto na nacionalnostite, pod uslovi i na na~in utvrdeni<br />
so zakon.<br />
505<br />
^lenot 7 e zamenet so t. 1 od Amandman V.<br />
793
Amandman V<br />
Na celata teritorija vo Republika Makedonija i vo nejzinite<br />
me|unarodni odnosi slu`ben jazik e makedonskiot jazik i negovoto kirilsko<br />
pismo.<br />
Drug jazik {to go zboruvaat najmalku 20% od gra|anite, isto<br />
taka, e slu`ben jazik i negovoto pismo, kako {to e opredeleno so ovoj<br />
~len.<br />
Li~nite dokumenti na gra|anite koi zboruvaat slu`ben jazik<br />
razli~en od makedonskiot jazik, se izdavaat na makedonski jazik i negovoto<br />
pismo, kako i na toj jazik i negovoto pismo vo soglasnost so<br />
zakon.<br />
Koj bilo gra|anin koj `ivee vo edinicite na lokalnata samouprava<br />
vo koja najmalku 20% od gra|anite zboruvaat slu`ben jazik razli-<br />
~en od makedonskiot jazik, vo komunikacijata so podra~nite edinici<br />
na ministerstvata, mo`e da upotrebi koj bilo od slu`benite jazici i<br />
negovoto pismo. Podra~nite edinici nadle`ni za tie edinici na lokalna<br />
samouprava odgovaraat na makedonski jazik i negovoto kirilsko<br />
pismo, kako i na slu`beniot jazik i pismo {to go upotrebuva gra|aninot.<br />
Sekoj gra|anin vo komunikacija so ministerstvata mo`e da upotrebuva<br />
eden od slu`benite jazici i negovoto pismo, a ministerstvata<br />
odgovaraat na makedonski jazik i negovoto kirilsko pismo, kako i na<br />
slu`beniot jazik i pismoto {to go upotrebuva gra|aninot.<br />
Vo organite na dr`avnata vlast vo Republika Makedonija slu-<br />
`ben jazik razli~en od makedonskiot jazik, mo`e da se koristi vo soglasnost<br />
so zakon.<br />
Vo edinicite na lokalnata samouprava jazikot i pismoto {to<br />
go koristat najmalku 20% od gra|anite e slu`ben jazik, pokraj makedonskiot<br />
jazik i negovoto kirilsko pismo. Za upotrebata na jazicite i<br />
pismata na koi zboruvaat pomalku od 20% od gra|anite vo edinicite<br />
na lokalnata samouprava, odlu~uvaat organite na edinicite na lokalnata<br />
samouprava.<br />
^len 8 506<br />
Temelni vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija<br />
se:<br />
- osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot priznati<br />
so me|unarodnoto pravo i utvrdeni so Ustavot;<br />
- slobodnoto izrazuvawe na nacionalnata pripadnost;<br />
- vladeeweto na pravoto;<br />
- podelbata na dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska;<br />
794<br />
506<br />
Alineja 2 na ~lenot 8 e dopolneta so t. 1 na Amandmanot VI.
- politi~kiot pluralizam i slobodnite neposredni i demokratski<br />
izbori;<br />
- pravnata za{tita na sopstvenosta;<br />
- slobodata na pazarot i pretpriemni{tvoto;<br />
- humanizmot, socijalnata pravda i solidarnosta;<br />
- lokalnata samouprava;<br />
- ureduvaweto i humanizacijata na prostorot i za{titata i unapreduvaweto<br />
na `ivotnata sredina i na prirodata i<br />
- po~ituvaweto na op{to prifatenite normi na me|unarodnoto<br />
pravo.<br />
Vo Republika Makedonija slobodno e se {to so Ustavot i zakon<br />
ne e zabraneto.<br />
Amandman VI<br />
Soodvetna i pravi~na zastapenost na gra|anite koi pripa|aat<br />
na site zaednici vo organite na dr`avnata vlast i drugite javni institucii<br />
na site nivoa.<br />
II. OSNOVNI SLOBODI I PRAVA NA ^OVEKOT I GRA\ANINOT<br />
1. Gra|anski i politi~ki slobodi i prava<br />
^len 9<br />
Gra|anite na Republika Makedonija se ednakvi vo slobodite i<br />
pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na ko`ata, nacionalnoto i<br />
socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto uveruvawe; imotnata i<br />
op{testvenata polo`ba.<br />
Gra|anite pred Ustavot i zakonite se ednakvi.<br />
^len 10<br />
@ivotot na ~ovekot e neprikosnoven.<br />
Vo Republika Makedonija ne mo`e da se izre~e smrtna kazna po<br />
nitu eden osnov.<br />
^len 11<br />
Fizi~kiot i moralniot integritet na ~ovekot se neprikosnoveni.<br />
Se zabranuva sekoj oblik na ma~ewe, ne~ove~ko ili poni`uva-<br />
~ko odnesuvawe i kaznuvawe.<br />
Se zabranuva prisilna rabota.<br />
795
^len 12 507<br />
Slobodata na ~ovekot e neprikosnovena.<br />
Nikomu ne mo`e da mu bide ograni~ena slobodata, osven so<br />
odluka na sudot i vo slu~ai i vo postapka utvrdena so zakon.<br />
Liceto povikano, privedeno ili li{eno od sloboda mora vedna{<br />
da bide zapoznato so pri~inite za negovoto povikuvawe, priveduvawe<br />
ili li{uvawe od sloboda i so negovite prava utvrdeni so zakon i<br />
od nego ne mo`e da se bara izjava. Liceto ima pravo na branitel vo policiskata<br />
i sudskata postapka.<br />
Liceto li{eno od sloboda mora vedna{, a najdocna vo rok od 24<br />
~asa od momentot na li{uvaweto od sloboda, da bide izvedeno pred sud,<br />
koj bez odlagawe }e odlu~i za zakonitosta na li{uvaweto od sloboda.<br />
Pritvorot mo`e da trae po odluka na sud najdolgo 90 dena od<br />
denot na pritvoruvaweto.<br />
Pritvorenoto lice mo`e pod uslovi utvrdeni so zakon da bide<br />
pu{teno da se brani od sloboda.<br />
Amandman III<br />
Pritvorot do podignuvaweto na obvinenieto po odluka na sud<br />
mo`e da trae najdolgo 180 dena od denot na pritvoruvaweto.<br />
Po podignuvaweto na obvinenieto, pritvorot go prodol`uva<br />
ili go opredeluva nadle`niot sud vo slu~ai i vo postapka utvrdeni so<br />
zakon.<br />
^len 13 508<br />
Liceto obvineto za kaznivo delo }e se smeta za nevino se dodeka<br />
negovata vina ne bide utvrdena so pravosilna sudska odluka.<br />
Liceto nezakonito li{eno od sloboda, pritvoreno ili nezakonito<br />
osudeno, ima pravo na nadomest na {teta i drugi prava utvrdeni<br />
so zakon.<br />
Amandman XX<br />
Za prekr{oci opredeleni so zakon, sankcija mo`e da izre~e<br />
organ na dr`avnata uprava ili organizacija i drug organ {to vr{i javni<br />
ovlastuvawa.<br />
Protiv kone~na odluka za prekr{ok se garantira sudska za{tita<br />
pod uslovi i postapka utvrdeni so zakon.<br />
796<br />
507<br />
Stavot 5 na ~lento 12 e zamenet so t. 1 na Amandmanot III.<br />
508<br />
^lenot 13 e dopolnet so Amandman XX..
^len 14<br />
Nikoj ne mo`e da bide kaznet za delo koe pred da bide storeno<br />
ne bilo utvrdeno so zakon ili so drug propis kako kaznivo delo i za<br />
koe ne bila predvidena kazna.<br />
Nikoj ne mo`e povtorno da bide suden za delo za koe ve}e bil<br />
suden i za koe e donesena pravosilna sudska odluka.<br />
^len 15 509<br />
Se garantira pravoto na `alba protiv poedine~nite pravni<br />
akti doneseni vo postapka vo prv stepen pred sud, upraven organ ili<br />
organizacija ili drugi institucii {to vr{at javni ovlastuvawa.<br />
Amandman XXI<br />
Se garantira pravoto na `alba protiv odluki doneseni vo postapka<br />
vo prv stepen pred sud.<br />
Pravoto na `alba ili drug vid na pravna za{tita protiv poedine~ni<br />
pravni akti doneseni vo postapka vo prv stepen pred organ na<br />
dr`avnata uprava ili organizacija i drug organ {to vr{i javni ovlastuvawa<br />
se ureduva so zakon.<br />
^len 16<br />
Se garantira slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto<br />
izrazuvawe na mislata.<br />
Se garantira slobodata na govorot, javniot nastap, javnoto<br />
informirawe i slobodnoto osnovawe na institucii za javno informirawe.<br />
Se garantira slobodniot pristap kon informaciite, slobodata<br />
na primawe i prenesuvawe na informacii.<br />
Se garantira pravoto na odgovor vo sredstvata za javno informirawe.<br />
Se garantira pravoto na ispravka vo sredstvata za javno informirawe.<br />
Se garantira pravoto na za{tita na izvorot na informacijata<br />
vo sredstvata za javno informirawe.<br />
Cenzurata e zabraneta.<br />
509<br />
^lenot 15 e zamenet so t. 1 na Amandmanot XXI.<br />
797
^len 17 510<br />
Se garantira slobodata i tajnosta na pismata i na site<br />
drugi oblici na op{tewe.<br />
Samo vrz osnova na odluka na sud mo`e da se otstapi od na~eloto<br />
na nepovredlivost na tajnosta na pismata, ako e toa neophodno<br />
za vodewe na krivi~na postapka ili toa go baraat interesite<br />
na odbranata na Republikata.<br />
Amandman XIX<br />
Se garantira slobodata i nepovredlivosta na pismata i na site<br />
drugi oblici na komunikacija.<br />
Samo vrz osnova na odluka na sud, pod uslovi i vo posapka utvrdeni<br />
so zakon, mo`e da se otstapi od pravoto na nepovredlivost na pismata<br />
i site drugi oblici na komunikacija, ako toa e neophodno zaradi<br />
spre~uvawe ili otkrivawe krivi~ni dela, zaradi vodewe krivi~na postapka<br />
ili koga toa go baraat interesite na bezbednosta na Republikata.<br />
Zakonot se donesuva so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od<br />
vkupniot broj pratenici.<br />
^len 18<br />
Se garantiraat sigurnosta i tajnosta na li~nite podatoci.<br />
Na gra|anite im se garantira za{tita od povreda na li~niot<br />
integritet {to proizleguva od registriraweto na informacii za niv<br />
preku obrabotka na podatocite.<br />
^len 19 511<br />
Se garantira slobodata na veroispovesta.<br />
Se garantira slobodno i javno, poedine~no ili vo zaednica so<br />
drugi, izrazuvawe na verata.<br />
Makedonskata pravoslavna crkva, drugite verski zaednici i<br />
religiozni grupi se odvoeni od dr`avata i se ednakvi pred zakonot.<br />
Makedonskata pravoslavna crkva, drugite verski zaednici i<br />
religiozni grupi se slobodni vo osnovaweto na verski u~ili{ta i na<br />
socijalni i dobrotvorni ustanovi vo postapka predvidena so zakon.<br />
510<br />
^lenot 17 e zamenet so Amandman XIX.<br />
511<br />
Stavot 3 ~lenot 19 e zamenet so t. 1 na Amandmanot VII, a stavot 4 e<br />
zamenet so t. 2 od istiot Amandman.<br />
798
Amandman VII<br />
1. Makedonskata pravoslavna crkva, kako i Islamskata verska<br />
zaednica vo Makedonija, Katoli~kata crkva, Evangelsko-Metodisti-<br />
~kata crkva, Evrejskata zaednica i drugite verski zaednici i religiozni<br />
grupi se odvoeni od dr`avata i se ednakvi pred zakon.<br />
2. Makedonskata pravoslavna crkva, kako i Islamskata verska<br />
zaednica vo Makedonija, Katoli~kata crkva, Evangelsko-Metodisti-<br />
~kata crkva, Evrejskata zaednica i drugite verski zaednici i religiozni<br />
grupi se slobodni vo osnovaweto na verski u~ili{ta i na socijalni<br />
i dobrotvorni ustanovi vo postapka predvidena so zakon.<br />
^len 20<br />
Na gra|anite im se garantira slobodata na zdru`uvawe zaradi<br />
ostvaruvawe i za{tita na nivnite politi~ki, ekonomski, socijalni,<br />
kulturni i drugi prava i uveruvawa.<br />
Gra|anite mo`at slobodno da osnovaat zdru`enija na gra|ani i<br />
politi~ki partii, da pristapuvaat kon niv i od niv da istapuvaat.<br />
Programite i dejstvuvaweto na zdru`enijata na gra|anite i politi~kite<br />
partii ne mo`at da bidat naso~eni kon nasilno urivawe na<br />
ustavniot poredok na Republikata i kon pottiknuvawe ili povikuvawe<br />
na voena agresija ili razgoruvawe na nacionalna, rasna ili verska<br />
omraza ili netrpelivost.<br />
Zabraneti se voeni ili poluvoeni zdru`enija {to ne im pripa-<br />
|aat na vooru`enite sili na Republika Makedonija.<br />
^len 21<br />
Gra|anite imaat pravo mirno da se sobiraat i da izrazuvaat javen<br />
protest bez prethodno prijavuvawe i bez posebna dozvola.<br />
Koristeweto na ova pravo mo`e da bide ograni~eno samo vo<br />
uslovi na voena i vonredna sostojba.<br />
^len 22<br />
Sekoj gra|anin so napolneti 18 godini `ivot steknuva izbira-<br />
~ko pravo.<br />
Izbira~koto pravo e ednakvo, op{to i neposredno i se ostvaruva<br />
na slobodni izbori so tajno glasawe.<br />
Izbira~ko pravo nemaat licata na koi im e odzemena delovnata<br />
sposobnost.<br />
799
^len 23<br />
Sekoj gra|anin ima pravo da u~estvuva vo vr{eweto na javni<br />
funkcii.<br />
^len 24<br />
Sekoj gra|anin ima pravo da podnesuva pretstavki do dr`avnite<br />
organi i drugite javni slu`bi i na niv da dobie odgovor.<br />
Gra|aninot ne mo`e da bide povikan na odgovornost, nitu da<br />
trpi {tetni posledici za stavovite izneseni vo pretstavkite, osven<br />
ako so niv ne storil krivi~no delo.<br />
^len 25<br />
Na sekoj gra|anin mu se garantira po~ituvawe i za{tita na<br />
privatnosta na negoviot li~en i semeen `ivot, na dostoinstvoto i<br />
ugledot.<br />
^len 26<br />
Se garantira nepovredlivosta na domot.<br />
Pravoto na nepovredlivost na domot mo`e da bide ograni~eno<br />
edinstveno so sudska odluka koga e vo pra{awe otkrivawe ili spre-<br />
~uvawe na krivi~ni dela ili za{tita na zdravjeto na lu|eto.<br />
^len 27<br />
Sekoj gra|anin na Republika Makedonija ima pravo slobodno da<br />
se dvi`i na teritorijata na Republikata i slobodno da go izbira mestoto<br />
na svoeto `iveali{te.<br />
Sekoj gra|anin ima pravo da ja napu{ti teritorijata na Republikata<br />
i da se vrati vo Republikata.<br />
Ostvaruvaweto na ovie prava mo`e da se ograni~i so zakon, edinstveno<br />
vo slu~aite koga e toa potrebno zaradi za{tita na bezbednosta<br />
na Republikata, vodewe na krivi~na postapka ili za{tita na zdravjeto<br />
na lu|eto.<br />
^len 28<br />
Odbranata na Republika Makedonija e pravo i dol`nost na sekoj<br />
gra|anin.<br />
Ostvaruvaweto na ova pravo i dol`nost na gra|anite se ureduva<br />
so zakon.<br />
800
^len 29<br />
Strancite vo Republika Makedonija u`ivaat slobodi i prava<br />
garantirani so Ustavot, pod uslovi utvrdeni so zakon i me|unarodni<br />
dogovori.<br />
Republikata im garantira pravo na azil na strancite i na licata<br />
bez dr`avjanstvo, progoneti zaradi demokratsko politi~ko uveruvawe<br />
i dejstvuvawe.<br />
Ekstradicija na stranec mo`e da bide izvr{ena samo vrz osnova<br />
na ratifikuvan me|unaroden dogovor i vrz na~eloto na reciprocitet.<br />
Stranec ne mo`e da bide ekstradiran zaradi politi~ko krivi~no<br />
delo. Dejstvijata na terorizam ne se smetaat za politi~ki krivi~ni<br />
dela.<br />
2. Ekonomski, socijalni i kulturni prava<br />
^len 30<br />
Se garantira pravoto na sopstvenost i pravoto na nasleduvawe.<br />
Sopstvenosta sozdava prava i obvrski i treba da slu`i za dobro<br />
na poedinecot i na zaednicata.<br />
Nikomu ne mo`at da mu bidat odzemeni ili ograni~eni sopstvenosta<br />
i pravata koi proizleguvaat od nea, osven koga se raboti za javen<br />
interes utvrden so zakon.<br />
Vo slu~aj na eksproprijacija na sopstvenosta ili vo slu~aj na<br />
ograni~uvawe na sopstvenosta se garantira praveden nadomest koj ne<br />
mo`e da bide ponizok od pazarnata vrednost.<br />
^len 31<br />
Stransko lice vo Republika Makedonija mo`e da steknuva pravo<br />
na sopstvenost pod uslovi utvrdeni so zakon.<br />
^len 32<br />
Sekoj ima pravo na rabota, sloboden izbor na vrabotuvawe, za-<br />
{tita pri raboteweto i materijalna obezbedenost za vreme na privremena<br />
nevrabotenost.<br />
Sekomu, pod ednakvi uslovi, mu e dostapno sekoe rabotno mesto.<br />
Sekoj vraboten ima pravo na soodvetna zarabotuva~ka.<br />
Sekoj vraboten ima pravo na platen dneven, nedelen i godi{en<br />
odmor. Od ovie prava vrabotenite ne mo`at da se otka`at.<br />
Ostvaruvaweto na pravata na vrabotenite i nivnata polo`ba se<br />
ureduvaat so zakon i so kolektivni dogovori.<br />
801
^len 33<br />
Sekoj e dol`en da pla}a danok i drugi javni dava~ki i da u~estvuva<br />
vo namiruvaweto na javnite rashodi na na~in utvrden so zakon.<br />
^len 34<br />
Gra|anite imaat pravo na socijalna sigurnost i socijalno osiguruvawe<br />
utvrdeni so zakon i so kolektiven dogovor.<br />
^len 35<br />
Republikata se gri`i za socijalnata za{tita i socijalnata sigurnost<br />
na gra|anite soglasno so na~eloto na socijalna pravednost.<br />
Republikata im garantira pravo na pomo{ na nemo}nite i na<br />
nesposobnite za rabota gra|ani.<br />
Republikata im obezbeduva posebna za{tita na invalidnite<br />
lica i uslovi za nivno vklu~uvawe vo op{testveniot `ivot.<br />
^len 36<br />
Republikata im garantira posebni socijalni prava na borcite<br />
od Antifa{isti~kata vojna i od site nacionalnoosloboditelni vojni<br />
na Makedonija, na voenite invalidi, na progonuvanite i zatvoranite<br />
za ideite na samobitnosta na makedonskiot narod i negovata dr`avnost,<br />
kako i na ~lenovite na nivnite semejstva koi nemaat mo`nosti za<br />
materijalna i socijalna egzistencija.<br />
Posebnite prava se ureduvaat so zakon.<br />
^len 37<br />
Zaradi ostvaruvawe na svoite ekonomski i socijalni prava,<br />
gra|anite imaat pravo da osnovaat sindikati. Sindikatite mo`at da<br />
osnovaat svoi sojuzi i da ~lenuvaat vo me|unarodni sindikalni organizacii.<br />
So zakon mo`e da se ograni~at uslovite za ostvaruvawe na pravoto<br />
na sindikalno organizirawe vo vooru`enite sili, policijata i<br />
organite na upravata.<br />
^len 38<br />
Se garantira pravoto na {trajk.<br />
So zakon mo`e da se ograni~at uslovite za ostvaruvawe na pravoto<br />
na {trajk vo vooru`enite sili, policijata i organite na upravata.<br />
802
^len 39<br />
Na sekoj gra|anin mu se garantira pravoto na zdravstvena za{-<br />
tita.<br />
Gra|aninot ima pravo i dol`nost da go ~uva i unapreduva sopstvenoto<br />
zdravje i zdravjeto na drugite.<br />
^len 40<br />
Republikata mu obezbeduva posebna gri`a i za{tita na semejstvoto.<br />
Pravnite odnosi vo brakot, semejstvoto i vonbra~nata zaednica<br />
se ureduvaat so zakon.<br />
Roditelite imaat pravo i dol`nost da se gri`at za izdr`uvawe<br />
i vospituvawe na decata. Decata se dol`ni da se gri`at za starite i<br />
iznemo{teni roditeli.<br />
Republikata im obezbeduva posebna za{tita na decata bez roditeli<br />
i decata bez roditelska gri`a.<br />
^len 41<br />
Pravo na ~ovekot e slobodno da odlu~uva za sozdavawe na deca.<br />
Republikata, zaradi usoglasen ekonomski i socijalen razvoj, vodi<br />
humana populaciona politika.<br />
^len 42<br />
Republikata posebno gi za{tituva maj~instvoto, decata i maloletnite<br />
lica.<br />
Lice pomlado od 15 godini `ivot ne mo`e da bide vraboteno.<br />
Maloletnite lica i majkite imaat pravo na posebna za{tita<br />
pri rabota.<br />
Maloletnite lica ne smeat da bidat vrabotuvani na rabotni<br />
mesta {to se {tetni za nivnoto zdravje i moralot.<br />
^len 43<br />
Sekoj ~ovek ima pravo na zdrava `ivotna sredina.<br />
Sekoj e dol`en da ja unapreduva i {titi `ivotnata sredina i<br />
prirodata.<br />
Republikata obezbeduva uslovi za ostvaruvawe na pravoto na<br />
gra|anite na zdrava `ivotna sredina.<br />
803
^len 44<br />
Sekoj ima pravo na obrazovanie.<br />
Obrazovanieto e dostapno na sekogo pod ednakvi uslovi.<br />
Osnovnoto obrazovanie e zadol`itelno i besplatno.<br />
^len 45<br />
Gra|anite imaat pravo, pod uslovi utvrdeni so zakon, da osnovaat<br />
privatni obrazovni ustanovi vo site stepeni na obrazovanieto,<br />
osven vo osnovnoto obrazovanie.<br />
^len 46<br />
Na univerzitetot mu se garantira avtonomija.<br />
Uslovite za osnovawe, vr{ewe i prestanok na dejnosta na univerzitetot,<br />
se ureduvaat so zakon.<br />
^len 47<br />
Se garantira slobodata na nau~noto, umetni~koto i na drugite<br />
vidovi tvore{tvo.<br />
Se garantiraat pravata {to proizleguvaat od nau~noto umetni-<br />
~koto ili drug vid intelektualno tvore{tvo.<br />
Republikata go pottiknuva, pomaga i {titi razvojot na naukata,<br />
umetnosta i kulturata.<br />
Republikata go pottiknuva i pomaga nau~niot i tehnolo{kiot<br />
razvoj.<br />
Republikata gi pottiknuva i pomaga tehni~kata kultura i sportot.<br />
^len 48 512<br />
Pripadnicite na nacionalnostite imaat pravo slobodno da<br />
gi izrazuvaat, neguvaat i razvivaat svojot identitet i nacionalnite<br />
osobenosti.<br />
Republikata im ja garantira za{titata na etni~kiot, kulturniot,<br />
jazi~niot i verskiot identitet na nacionalnostite.<br />
Pripadnicite na nacionalnostite imaat pravo da osnovaat<br />
kulturni i umetni~ki institucii, nau~ni i drugi zdru`enija<br />
zaradi izrazuvawe, neguvawe i razvivawe na svojot identitet.<br />
Pripadnicite na nacionalnostite imaat pravo na nastava<br />
na svojot jazik vo osnovnoto i srednoto obrazovanie na na~in utv-<br />
804<br />
512<br />
^lenot 48 e zamenet so Amandman VIII.
den so zakon. Vo u~ili{tata vo koi obrazovanieto se odviva na<br />
jazikot na nacionalnosta se izu~uva i makedonskiot jazik.<br />
Amandman VIII<br />
Pripadnicite na zaednicite imaat pravo slobodno da go izrazuvaat,<br />
neguvaat i razvivaat svojot identitet i osobenostite na svoite<br />
zaednici i da gi upotrebuvaat simbolite na svojata zaednica.<br />
Republikata im ja garantira za{titata na etni~kiot, kulturniot,<br />
jazi~niot i verskiot identitet na site zaednici.<br />
Pripadnicite na zaednicite imaat pravo da osnovaat kulturni,<br />
umetni~ki, obrazovni institucii, kako i nau~ni i drugi zdru`enija<br />
zaradi izrazuvawe, neguvawe i razvivawe na svojot identitet.<br />
Pripadnicite na zaednicite imaat pravo na nastava na svojot<br />
jazik vo osnovnoto i srednoto obrazovanie na na~in utvrden so zakon.<br />
Vo u~ili{tata vo koi obrazovanieto se odviva na drug jazik se izu~uva<br />
i makedonskiot jazik.<br />
^len 49 513<br />
Republikata se gri`i za polo`bata i pravata na pripadnicite<br />
na makedonskiot narod vo sosednite zemji i za iselenicite od Makedonija,<br />
go pomaga nivniot kulturen razvoj i gi unapreduva vrskite so niv.<br />
Republikata se gri`i za kulturnite, ekonomskite i socijalnite<br />
prava na gra|anite na Republikata vo stranstvo.<br />
Amandman II<br />
Republikata pritoa nema da se me{a vo suverenite prava na<br />
drugi dr`avi i vo nivnite vnatre{ni raboti.<br />
3. Garancii na osnovnite slobodi i prava<br />
^len 50<br />
Sekoj gra|anin mo`e da se povika na za{tita na slobodite i<br />
pravata utvrdeni so Ustavot pred sudovite i pred <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika<br />
Makedonija vo postapka zasnovana vrz na~elata na prioritet<br />
i itnost.<br />
Se garantira sudska za{tita na zakonitosta na poedine~nite<br />
akti na dr`avnata uprava i na drugite institucii {to vr{at javni<br />
ovlastuvawa.<br />
Gra|aninot ima pravo da bide zapoznat so ~ovekovite prava i<br />
osnovni slobodi i aktivno da pridonesuva, poedine~no ili zaedno so<br />
drugi za nivno unapreduvawe i za{tita.<br />
513<br />
Stavot 1 na ~len 49 e dopolnet so t. 1 na Amandmanot II.<br />
805
^len 51<br />
Vo Republika Makedonija zakonite moraat da bidat vo soglasnost<br />
so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot i so zakon.<br />
Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.<br />
^len 52<br />
Zakonite i drugite propisi se objavuvaat pred da vlezat vo sila.<br />
Zakonite i drugite propisi se objavuvaat vo "Slu`ben vesnik<br />
na Republika Makedonija" najdocna vo rok od sedum dena od denot na<br />
nivnoto donesuvawe.<br />
Zakonite vleguvaat vo sila najrano osmiot den od denot na objavuvaweto,<br />
a po isklu~ok, {to go utvrduva Sobranieto, so denot na objavuvaweto.<br />
Zakonite i drugite propisi ne mo`at da imaat povratno dejstvo,<br />
osven po isklu~ok, vo slu~ai koga toa e popovolno za gra|anite.<br />
^len 53<br />
Advokaturata e samostojna i nezavisna javna slu`ba {to obezbeduva<br />
pravna pomo{ i vr{i javni ovlastuvawa vo soglasnost so zakon.<br />
^len 54<br />
Slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot mo`at da se ograni~at<br />
samo vo slu~ai utvrdeni so Ustavot.<br />
Slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot mo`at da bidat<br />
ograni~eni za vreme na voena ili vonredna sostojba spored odredbite<br />
na Ustavot.<br />
Ograni~uvaweto na slobodite i pravata ne mo`e da bide diskriminatorsko<br />
po osnov na pol, rasa, boja na ko`a, jazik, vera, nacionalno<br />
ili socijalno poteklo, imotna ili op{testvena polo`ba.<br />
Ograni~uvaweto na slobodite i pravata ne mo`e da se odnesuva<br />
na pravoto na `ivot, zabranata na ma~ewe, na ne~ove~ko i poni`uva-<br />
~ko postapuvawe i kaznuvawe, na pravnata odredenost na kaznivite<br />
dela i kaznite, kako i na slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata,<br />
javnoto izrazuvawe na mislata i veroispovesta.<br />
806
4. Osnovi na ekonomskite odnosi<br />
^len 55<br />
Se garantira slobodata na pazarot i pretpriemni{tvoto.<br />
Republikata obezbeduva ednakva pravna polo`ba na site subjekti<br />
na pazarot. Republikata prezema merki protiv monopolskata<br />
polo`ba i monopolskoto odnesuvawe na pazarot.<br />
Slobodata na pazarot i pretpriemni{tvoto mo`at da se ograni~at<br />
so zakon edinstveno zaradi odbranata na Republikata, za~uvuvaweto<br />
na prirodata, `ivotnata sredina ili zdravjeto na lu|eto.<br />
^len 56 514<br />
Site prirodni bogatstva na Republikata, rastitelniot i `ivotinskiot<br />
svet, dobrata vo op{ta upotreba, kako i predmetite i objektite<br />
od osobeno kulturno i istorisko zna~ewe opredeleni so zakon se<br />
dobra od op{t interes za Republikata i u`ivaat posebna za{tita.<br />
Republikata garantira za{tita, unapreduvawe i zbogatuvawe<br />
na istoriskoto i umetni~koto bogatstvo na makedonskiot<br />
narod i na nacionalnostite, kako i na dobrata koi go so~inuvaat<br />
bez ogled na nivniot praven re`im.<br />
So zakon se ureduvaat na~inot i uslovite pod koi opredeleni<br />
dobra od op{t interes za Republikata mo`at da se otstapat na koristewe.<br />
Amandman IX<br />
Republikata garantira za{tita, unapreduvawe i zbogatuvawe<br />
na istoriskoto i umetni~koto bogatstvo na Makedonija i na site zaednici<br />
vo Makedonija, kako i na dobrata koi go so~inuvaat bez ogled<br />
na nivniot praven re`im.<br />
^len 57<br />
Republikata go pottiknuva ekonomskiot napredok i se gri`i za<br />
poramnomeren prostoren i regionalen razvoj kako i za pobrz razvoj na<br />
stopanski nedovolno razvienite podra~ja,<br />
^len 58<br />
Sopstvenosta na trudot se osnova za upravuvawe i u~estvo vo<br />
odlu~uvaweto.<br />
514<br />
Stavot 2 na ~len 56 e zamenet so t. 1 na Amandman IX.<br />
807
U~estvoto vo upravuvaweto i odlu~uvaweto vo javnite ustanovi<br />
i slu`bi se ureduva so zakon i vrz principite na stru~nost i kompetentnost.<br />
^len 59<br />
Na stranskite vlo`uva~i im se garantira pravoto na slobodno<br />
iznesuvawe na vlo`eniot kapital i dobivkata.<br />
Pravata steknati vrz osnova na vlo`eniot kapital ne mo`at da<br />
se namaluvaat so zakon ili drug propis.<br />
^len 60<br />
Narodnata banka na Republika Makedonija e emisiona banka.<br />
Narodnata banka e samostojna i odgovorna za stabilnosta na valutata,<br />
za monetarnata politika i za op{tata likvidnost na pla}awata<br />
vo Republikata i kon stranstvo.<br />
Organizacijata i rabotata na Narodnata banka se ureduvaat so<br />
zakon.<br />
III. ORGANIZACIJA NA DR@AVNATA VLAST<br />
1. Sobranie na Republika Makedonija<br />
^len 61<br />
Sobranieto na Republika Makedonija e pretstavni~ki organ na<br />
gra|anite i nositel na zakonodavnata vlast na Republikata.<br />
Organizacijata i funkcioniraweto na Sobranieto se ureduvaat<br />
so Ustavot i so Delovnikot.<br />
^len 62<br />
Sobranieto go so~inuvaat od 120 do 140 pratenici.<br />
Pratenicite se izbiraat na op{ti, neposredni i slobodni izbori<br />
so tajno glasawe.<br />
Pratenikot gi pretstavuva gra|anite i vo Sobranieto odlu~uva<br />
po svoe uveruvawe.<br />
Pratenikot ne mo`e da bide otpovikan.<br />
Na~inot i uslovite za izbor na pratenicite se ureduvaat so zakon<br />
{to se donesuva so mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici.<br />
^len 63<br />
Pratenicite vo Sobranieto se izbiraat za vreme od ~etiri godini.<br />
Mandatot na pratenicite go verificira Sobranieto. Mandatot<br />
808
po~nuva da te~e od konstitutivnata sednica na Sobranieto. Novoizbranoto<br />
Sobranie se sostanuva na konstitutivna sednica najdocna 20<br />
dena po odr`anite izbori. Konstitutivnata sednica ja svikuva pretsedatelot<br />
na Sobranieto od prethodniot sostav.<br />
Dokolku ne se zaka`e konstitutivna sednica vo predvideniot<br />
rok, pratenicite sami se sostanuvaat i go konstituiraat. Sobranieto<br />
na dvaeset i prviot den od denot na zavr{uvaweto na izborite.<br />
Izbori za pratenici vo Sobranieto se odr`uvaat vo poslednite<br />
90 dena od mandatot na stariot prateni~ki sostav ili vo rok od 60<br />
dena od denot na raspu{taweto na Sobranieto.<br />
Mandatot na pratenicite vo Sobranieto mo`e da se prodol`i<br />
samo vo slu~aj na voena ili vonredna sostojba.<br />
So zakon se utvrduva nespojlivosta i neizbirlivosta na funkcijata<br />
pratenik vo Sobranieto so vr{ewe na drugi javni funkcii ili<br />
profesii.<br />
Sobranieto se raspu{ta ako za toa se izjasni mnozinstvoto od<br />
vkupniot broj pratenici.<br />
^len 64<br />
Pratenicite u`ivaat imunitet.<br />
Pratenikot ne mo`e da bide povikan na krivi~na odgovornost<br />
ili da bide pritvoren za iska`ano mislewe ili za glasawe vo Sobranieto.<br />
Pratenikot ne mo`e da bide pritvoren bez odobruvawe na Sobranieto,<br />
osven ako e zate~en vo vr{ewe krivi~no delo za koe e propi-<br />
{ana kazna zatvor vo traewe od najmalku pet godini.<br />
Sobranieto mo`e da odlu~i da se primeni imunitet nad pratenik<br />
i koga toj samiot ne se povikal na nego, ako e toa potrebno zaradi<br />
vr{ewe na funkcijata pratenik.<br />
Za vreme na mandatot pratenicite ne podle`at na obvrska vo<br />
vooru`enite sili.<br />
Pratenikot ima pravo na nadomest utvrden so zakon.<br />
^len 65<br />
Pratenikot mo`e da podnese ostavka.<br />
Pratenikot ostavkata ja podnesuva li~no na sednica na Sobranieto.<br />
Na pratenikot mu prestanuva mandatot koga e osuden za krivi-<br />
~no delo za koe e propi{ana kazna zatvor vo traewe od najmalku pet<br />
godini.<br />
Na pratenikot mo`e da mu bide odzemen mandatot koga e osuden<br />
za krivi~no ili drugo kaznivo delo {to go pravi nedostoen za vr{ewe<br />
na funkcijata pratenik, kako i za neopravdano otsustvo od Sobranieto<br />
809
pove}e od {est meseci. Odzemaweto na mandatot go utvrduva Sobranieto<br />
so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici.<br />
^len 66<br />
Sobranieto e vo postojano zasedanie.<br />
Sobranieto raboti na sednici.<br />
Sednicite na Sobranieto gi svikuva pretsedatelot na Sobranieto.<br />
Sobranieto donesuva delovnik so mnozinstvo glasovi od vkupniot<br />
broj pratenici.<br />
^len 67<br />
Sobranieto od redot na pratenicite izbira pretsedatel i eden<br />
ili pove}e potpretsedateli, so mnozinstvo glasovi od vkupniot broj<br />
pratenici.<br />
Pretsedatelot na Sobranieto go pretstavuva Sobranieto, se<br />
gri`i za primena na Delovnikot na Sobranieto i vr{i drugi raboti<br />
utvrdeni so Ustavot i so Delovnikot na Sobranieto.<br />
Funkcijata pretsedatel na Sobranieto e nespojliva so vr{ewe<br />
na druga javna funkcija, profesija ili funkcija vo politi~ka partija.<br />
Pretsedatelot na Sobranieto raspi{uva izbori za pratenici i<br />
izbor na pretsedatel na Republikata.<br />
^len 68 515<br />
Sobranieto na Republika Makedonija:<br />
- go donesuva i izmenuva Ustavot;<br />
- donesuva zakoni i dava avtenti~no tolkuvawe na zakonite;<br />
- gi utvrduva javnite dava~ki;<br />
- donesuva republi~ki buxet i zavr{na smetka na buxetot;<br />
- donesuva prostoren plan na Republikata;<br />
- ratifikuva me|unarodni dogovori;<br />
- odlu~uva za vojna i mir;<br />
- donesuva odluka za menuvawe na granicata na Republikata;<br />
- donesuva odluka za stapuvawe i istapuvawe od sojuz ili zaednica<br />
so drugi dr`avi;<br />
- raspi{uva referendum;<br />
- odlu~uva za rezervite na Republikata;<br />
- osnova soveti;<br />
- izbira Vlada na Republika Makedonija;<br />
810<br />
515<br />
Alinejata 15 na stav 1 na ~len 68 e izbri{ana so Amandman XXIX.
- izbira sudii na <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija;<br />
- vr{i izbor i razre{uvawe na sudii;<br />
- vr{i izbori, imenuvawa i razre{uvawa i na drugi nositeli<br />
na javni i drugi funkcii utvrdeni so Ustavot i so zakon;<br />
- vr{i politi~ka kontrola i nadzor nad Vladata i nad drugite<br />
nositeli na javni funkcii {to se odgovorni pred Sobranieto;<br />
- dava amnestija i<br />
- vr{i drugi raboti utvrdeni so Ustavot.<br />
Sobranieto za vr{ewe na rabotite od svojata nadle`nost donesuva<br />
i odluki, deklaracii, rezolucii, preporaki i zaklu~oci.<br />
^len 69 516<br />
Sobranieto mo`e da raboti ako na sednicata prisustvuva<br />
mnozinstvoto od vkupniot broj pratenici. Sobranieto odlu~uva so<br />
mnozinstvo glasovi od prisutnite pratenici, a najmalku so edna<br />
tretina od vkupniot broj pratenici, ako so Ustavot ne e predvideno<br />
posebno mnozinstvo.<br />
Amandman X<br />
1. Sobranieto mo`e da odlu~uva ako na sednicata prisustvuva<br />
mnozinstvo od vkupniot broj pratenici. Sobranieto odlu~uva so mnozinstvo<br />
glasovi od prisutnite pratenici, a najmalku so edna tretina od<br />
vkupniot broj pratenici, ako so Ustavot ne e predvideno posebno mnozinstvo.<br />
2. Za zakoni koi direktno gi zasegaat kulturata, upotrebata na<br />
jazicite, obrazovanieto, li~nite dokumenti i upotrebata na simbolite,<br />
Sobranieto odlu~uva so mnozinstvo glasovi od prisutnite pratenici,<br />
pri {to mora da ima mnozinstvo glasovi od prisutnite pratenici<br />
koi pripa|aat na zaednicite koi ne se mnozinstvo vo Republika Makedonija.<br />
Sporot vo vrska so primenata na ovaa odredba go re{ava Komitetot<br />
za odnosi me|u zaednicite.<br />
^len 70<br />
Sednicite na Sobranieto se javni.<br />
Sobranieto mo`e da odlu~i da raboti bez prisustvo na javnosta<br />
so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici.<br />
^len 71<br />
Pravo da predlaga donesuvawe na zakon ima sekoj pratenik vo<br />
516<br />
^lenot 69 e zamenet so t. 1 i 2 na Amandman X.<br />
811
Sobranieto, Vladata na Republika Makedonija i najmalku 10.000 izbira~i.<br />
Inicijativa za donesuvawe na zakon do ovlastenite predlaga~i<br />
mo`e da dade sekoj gra|anin, grupa gra|ani, institucii i zdru`enija.<br />
^len 72<br />
Interpelacija mo`e da se postavi za rabotata na sekoj nositel<br />
na javna funkcija, Vladata i sekoj nejzin ~len poedine~no, kako i za<br />
pra{awa od rabotata na dr`avnite organi.<br />
Interpelacija mo`at da podnesat najmalku pet pratenici.<br />
Prateni~ko pra{awe mo`e da postavi sekoj pratenik.<br />
Na~inot i postapkata na podnesuvaweto i raspravata po interpelacija<br />
i prateni~ko pra{awe se ureduvaat so Delovnikot.<br />
^len 73<br />
Sobranieto odlu~uva za raspi{uvawe na referendum za oddelni<br />
pra{awa od svojata nadle`nost so mnozinstvo glasovi od vkupniot<br />
broj pratenici.<br />
Odlukata na referendumot e usvoena, ako za nea glasalo mnozinstvoto<br />
od izbira~ite koi glasale, dokolku glasale pove}e od polovinata<br />
od vkupniot broj izbira~i.<br />
Sobranieto e dol`no da raspi{e referendum koga predlog }e<br />
podnesat najmalku 150.000 izbira~i.<br />
Odlukata donesena na referendumot e zadol`itelna.<br />
^len 74<br />
Sobranieto donesuva odluka za menuvawe na granicata na Republikata<br />
so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici.<br />
Odlukata za menuvawe na granicata na Republikata e usvoena na<br />
referendum, dokolku za nea glasalo mnozinstvoto od vkupniot broj<br />
izbira~i.<br />
^len 75<br />
Zakonite se proglasuvaat so ukaz.<br />
Ukazot za proglasuvawe na zakonite go potpi{uvaat pretsedatelot<br />
na Republikata i pretsedatelot na Sobranieto.<br />
Pretsedatelot na Republikata mo`e da odlu~i da ne go potpi-<br />
{e ukazot za proglasuvawe na zakonot. Sobranieto povtorno go razgleduva<br />
zakonot i dokolku go usvoi so mnozinstvo glasovi od vkupniot<br />
broj pratenici, pretsedatelot na Republikata e dol`en da go potpi{e<br />
ukazot.<br />
812
Pretsedatelot e dol`en da go potpi{e ukazot, dokolku spored<br />
Ustavot, zakonot se donesuva so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od<br />
vkupniot broj pratenici.<br />
^len 76<br />
Sobranieto osnova postojani i povremeni rabotni tela.<br />
Sobranieto mo`e da osnova anketni komisii za site oblasti i<br />
za sekoe pra{awe od javen interes.<br />
Predlog za osnovawe anketna komisija mo`at da podnesat najmalku<br />
20 pratenici.<br />
Sobranieto osnova postojana anketna komisija za za{tita na<br />
slobodite i pravata na gra|aninot.<br />
Naodite na anketnite komisii se osnova za poveduvawe postapka<br />
za utvrduvawe na odgovornost na nositelite na javnite funkcii.<br />
^len 77 517<br />
Sobranieto izbira naroden pravobranitel.<br />
Narodniot pravobranitel gi {titi ustavnite i zakonskite<br />
prava na gra|anite koga im se povredeni od organite na dr`avnata<br />
uprava i od drugi organi i organizacii {to imaat javni ovlastuvawa.<br />
Narodniot pravobranitel se izbira za vreme od osum godini, so<br />
pravo na u{te eden izbor.<br />
Uslovite na izbor i razre{uvawe, nadle`nosta i na~inot na<br />
rabotata na narodniot pravobranitel se ureduvaat so zakon.<br />
Amandman XI<br />
1. Sobranieto izbira naroden pravobranitel so mnozinstvo<br />
glasovi od vkupniot broj pratenici, pri {to mora da ima mnozinstvo<br />
glasovi od vkupniot broj pratenici koi pripa|aat na zaednicite koi<br />
ne se mnozinstvo vo Republika Makedonija.<br />
2. Narodniot pravobranitel gi {titi ustavnite i zakonskite<br />
prava na gra|anite {to im se povredeni od organite na dr`avnata<br />
uprava i od drugi organi i organizacii {to imaat javni ovlastuvawa.<br />
Narodniot pravobranitel posvetuva osobeno vnimanie za za{tita na<br />
na~elata na nediskriminacija soodvetna i pravi~na zastapenost na<br />
pripadnicite na zaednicite vo organite na dr`avnata vlast, organite<br />
na edinicite na lokalnata samouprava i vo javnite ustanovi i slu`bi.<br />
517<br />
Stavot 1 na ~len 77 e zamenet so t. 1 na Amandman XI, a stavot 2 e<br />
dopolnet so t. 2 na istiot Amandman.<br />
813
^len 78 518<br />
Sobranieto osnova Sovet za me|unacionalni odnosi.<br />
Sovetot go so~inuvaat: pretsedatelot na Sobranieto i po<br />
dvajca ~lenovi Makedonci, Albanci, Turci, Vlasi, Romi i dvajca<br />
~lenovi od drugite nacionalnosti vo Makedonija.<br />
Pretsedatelot na Sobranieto e pretsedatel na Sovetot.<br />
Sobranieto gi izbira ~lenovite na Sovetot.<br />
Sovetot gi razgleduva pra{awata od me|unacionalnite<br />
odnosi vo Republikata i dava mislewe i predlozi za nivno re{avawe.<br />
Sobranieto e dol`no da gi razgleda mislewata i predlozite<br />
na Sovetot i da donese odluka vo vrska so niv.<br />
Amandman XII<br />
Sobranieto osnova Komitet za odnosi me|u zaednicite.<br />
Komitetot go so~inuvaat 19 ~lena od koi po sedum ~lena od redot<br />
na pratenicite vo Sobranieto Makedonci i Albanci i po eden<br />
~len od redot na pratenicite Turci, Vlasi, Romi, Srbi i Bo{waci.<br />
Dokolku nekoja od zaednicite nema pratenici, narodniot pravobranitel,<br />
po konsultacii so relevantnite pretstavnici na tie zaednici,<br />
}e gi predlo`i drugite ~lenovi na Komitetot.<br />
Sobranieto gi izbira ~lenovite na Komitetot.<br />
Komitetot razgleduva pra{awa od odnosite me|u zaednicite vo<br />
Republikata i dava mislewa i predlozi za nivno re{avawe.<br />
Sobranieto e dol`no da gi razgleduva mislewata i predlozite<br />
na Komitetot i da donese odluka vo vrska so niv.<br />
Vo slu~aj na spor vo vrska so sproveduvawe na postapkata za<br />
glasawe vo Sobranieto, utvrdena vo ~lenot 69 stav 2 Komitetot odlu-<br />
~uva, so mnozinstvo glasovi od ~lenovite, za toa dali }e se sprovede<br />
postapkata.<br />
2. Pretsedatel na Republika Makedonija<br />
^len 79<br />
Pretsedatelot na Republika Makedonija ja pretstavuva Republikata.<br />
Pretsedatelot na Republikata e vrhoven komandant na vooru-<br />
`enite sili na Makedonija.<br />
Pretsedatelot na Republikata svoite prava i dol`nosti gi<br />
vr{i vrz osnova i vo ramkite na Ustavot i zakonite.<br />
814<br />
518<br />
^lenot 78 e zamenet so t. 1 na Amandman XII.
^len 80<br />
Pretsedatelot na Republikata se izbira na op{ti i neposredni<br />
izbori, so tajno glasawe, za vreme od pet godini.<br />
Za pretsedatel na Republikata isto lice mo`e da bide izbrano<br />
najmnogu dva pati.<br />
Pretsedatelot na Republikata mora da bide dr`avjanin na Republika<br />
Makedonija.<br />
Za pretsedatel na Republikata mo`e da bide izbrano lice koe<br />
na denot na izborite napolnilo najmalku 40 godini `ivot.<br />
Za pretsedatel na Republikata ne mo`e da bide izbrano lice<br />
koe do denot na izborite ne bilo `itel na Republika Makedonija najmalku<br />
deset godini vo poslednite 15 godini.<br />
^len 81<br />
Kandidat za pretsedatel na Republikata mo`at da predlo`at<br />
najmalku 10.000 izbira~i ili najmalku 30 pratenici.<br />
Za pretsedatel na Republikata e izbran kandidatot koj dobil<br />
mnozinstvo glasovi od vkupniot broj izbira~i.<br />
Ako vo prviot krug nitu eden kandidat za pretsedatel ne go dobil<br />
potrebnoto mnozinstvo glasovi, vo vtoriot krug se glasa za dvajcata<br />
kandidati koi vo prviot krug dobile najmnogu glasovi.<br />
Vtoriot krug na glasawe se odr`uva vo rok od 14 dena od zavr-<br />
{uvaweto na prviot krug na glasaweto.<br />
Za pretsedatel e izbran kandidatot koj dobil mnozinstvo<br />
glasovi od izbira~ite koi glasale, dokolku glasale pove}e od<br />
polovinata izbira~i.<br />
Dokolku i vo vtoriot krug na glasawe nitu eden od kandidatite<br />
ne go dobil potrebnoto mnozinstvo glasovi, se povtoruva celata izborna<br />
postapka.<br />
Ako za pretsedatel na Republikata e predlo`en eden kandidat,<br />
a vo prviot krug na glasawe ne go dobil potrebnoto mnozinstvo glasovi,<br />
se povtoruva celata izborna postapka.<br />
Izborot za pretsedatel na Republikata se vr{i vo poslednite<br />
60 dena od mandatot na prethodniot pretsedatel. Vo slu~aj na prestanok<br />
na mandatot na pretsedatelot na Republikata od koi i da e pri~ini,<br />
izborot za nov pretsedatel se vr{i vo rok od 40 dena od denot na<br />
prestanokot na mandatot.<br />
Pred prezemaweto na dol`nosta, pretsedatelot na Republikata<br />
dava sve~ena izjava pred Sobranieto so koja se obvrzuva na po~ituvawe<br />
na Ustavot i zakonite.<br />
815
Amandman XXXI<br />
1. Za pretsedatel e izbran kandidatot koj dobil mnozinstvo glasovi<br />
od izbira~ite koi glasale, dokolku glasale pove}e od 40% od<br />
izbira~ite.<br />
So ovoj amandman se zamenuva stavot 5 na ~lenot 81 od Ustavot<br />
na Republika Makedonija.<br />
^len 82<br />
Vo slu~aj na smrt, ostavka, trajna spre~enost da ja vr{i funkcijata<br />
ili prestanok na mandatot po sila na Ustavot, do izborot na<br />
nov pretsedatel na Republikata, funkcijata pretsedatel na Republikata<br />
ja vr{i pretsedatelot na Sobranieto.<br />
Nastapuvaweto na uslovite za prestanok na funkcijata pretsedatel<br />
na Republikata go utvrduva <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija<br />
po slu`bena dol`nost.<br />
Vo slu~aj na spre~enost da ja vr{i funkcijata, pretsedatelot<br />
na Republikata go zamenuva pretsedatelot na Sobranieto.<br />
Koga pretsedatelot na Sobranieto ja vr{i funkcijata pretsedatel<br />
na Republikata, toj u~estvuva vo rabotata na Sobranieto bez<br />
pravo na odlu~uvawe.<br />
^len 83<br />
Dol`nosta pretsedatel na Republikata e nespojliva so vr{ewe<br />
na druga javna funkcija, profesija ili funkcija vo politi~ka partija.<br />
Pretsedatelot na Republikata u`iva imunitet.<br />
Za odzemawe na imunitetot na pretsedatelot na Republikata<br />
odlu~uva <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija so dvotretinsko<br />
mnozinstvo glasovi od vkupniot broj sudii.<br />
^len 84 519<br />
Pretsedatelot na Republika Makedonija:<br />
- go opredeluva mandatot za sostav na Vladata na Republika Makedonija;<br />
- gi postavuva i gi otpovikuva so ukaz ambasadorite i pratenicite<br />
na Republika Makedonija vo stranstvo;<br />
- gi prima akreditivnite i otpovikovnite pisma na stranskite<br />
diplomatski pretstavnici;<br />
- predlaga dvajca sudii na <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija;<br />
519<br />
Alinejata 7 na ~len 84 e bri{ana so Amandman XII, a alinejata 5 na<br />
~len 84 e zameneta so Amandman XXII.<br />
816
- predlaga dvajca ~lenovi na Republi~kiot sudski sovet;<br />
- imenuva trojca ~lenovi na Sovetot za bezbednost na Republika<br />
Makedonija;<br />
- gi predlaga ~lenovite na Sovetot za me|unacionalni odnosi;<br />
- imenuva i razre{uva i drugi nositeli na dr`avni i javni funkcii<br />
utvrdeni so Ustavot i so zakon;<br />
- dodeluva odlikuvawa i priznanija vo soglasnost so zakon;<br />
- dava pomiluvawe vo soglasnost so zakon i<br />
- vr{i drugi funkcii utvrdeni so Ustavot.<br />
Amandman XXII<br />
Predlaga dvajca ~lenovi na Sudskiot sovet na Republika Makedonija.<br />
^len 85<br />
Pretsedatelot na Republikata go izvestuva Sobranieto za pra-<br />
{awa od negovata nadle`nost najmalku edna{ godi{no.<br />
Sobranieto mo`e da pobara od pretsedatelot na Republikata<br />
mislewe za pra{awa od negovata nadle`nost.<br />
^len 86 520<br />
Pretsedatelot na Republikata e pretsedatel na Sovetot za bezbednost<br />
na Republika Makedonija.<br />
Sovetot za bezbednost na Republikata go so~inuvaat: pretsedatelot<br />
na Republikata, pretsedatelot na Sobranieto, pretsedatelot na<br />
Vladata, ministrite koi rakovodat so organite na dr`avnata uprava<br />
vo oblastite na bezbednosta, odbranata i nadvore{nite raboti i trojca<br />
~lenovi koi gi imenuva pretsedatelot na Republikata.<br />
Sovetot gi razgleduva pra{awata svrzani so bezbednosta i<br />
odbranata na Republikata i dava predlozi na Sobranieto i Vladata.<br />
Amandman XIII<br />
Pri imenuvaweto na trojcata ~lenovi, pretsedatelot }e obezbedi<br />
sostavot na Sovetot, kako celina, soodvetno da go odrazuva sostavot<br />
na naselenieto vo Republika Makedonija.<br />
520<br />
Stavot 2 na ~len 86 e dopolnet so t. 1 na Amandmanot XIII.<br />
817
^len 87<br />
Pretsedatelot na Republikata e odgovoren za kr{ewe na Ustavot<br />
i zakonite vo vr{eweto na svoite prava i dol`nosti.<br />
Postapka za utvrduvawe na odgovornost na pretsedatelot na Republikata<br />
poveduva Sobranieto so dvotretinsko mnozinstvo glasovi<br />
od vkupniot broj pratenici. Za odgovornosta na pretsedatelot odlu~uva<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj<br />
sudii.<br />
Ako <strong>Ustavn</strong>iot sud utvrdi odgovornost na pretsedatelot na Republikata,<br />
funkcijata mu prestanuva po sila na Ustavot.<br />
3. Vlada na Republika Makedonija<br />
^len 88<br />
Vladata na Republika Makedonija e nositel na izvr{nata<br />
vlast.<br />
Svoite prava i dol`nosti Vladata gi vr{i vrz osnova i vo ramkite<br />
na Ustavot i zakonite.<br />
^len 89 521<br />
Vladata ja so~inuvaat pretsedatel i ministri.<br />
Pretsedatelot i ministrite ne mo`at da bidat pratenici vo<br />
Sobranieto.<br />
Pretsedatelot i ministrite u`ivaat imunitet. Za nivniot<br />
imunitet odlu~uva Vladata.<br />
Pretsedatelot i ministrite ne podle`at na obvrska vo vooru-<br />
`enite sili.<br />
Funkcijata pretsedatel na Vladata i minister e nespojliva so<br />
vr{ewe na drugi javni funkcii ili profesii.<br />
Organizacijata i na~inot na rabotata na Vladata se ureduva so<br />
zakon.<br />
Amandman XXIII<br />
Pretsedatelot u`iva imunitet. Za negoviot imunitet odlu~uva<br />
Sobranieto.<br />
^len 90<br />
Pretsedatelot na Republika Makedonija e dol`en vo rok od deset<br />
dena od konstituiraweto na Sobranieto mandatot za sostav na Vla-<br />
818<br />
521<br />
Stavot 3 na ~lenot 89 od Ustavot e zamenet so Amandman XXIII.
data da go doveri na kandidat na partijata, odnosno partiite {to<br />
imaat mnozinstvo vo Sobranieto.<br />
Mandatorot vo rok od 20 dena od denot na doveruvaweto na mandatot,<br />
na Sobranieto mu podnesuva programa i go predlaga sostavot<br />
na Vladata.<br />
Vladata, na predlog na mandatorot i vrz osnova na programata,<br />
ja izbira Sobranieto so mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici.<br />
^len 91 522<br />
Vladata na Republika Makedonija:<br />
- ja utvrduva politikata na izvr{uvaweto na zakonite i drugite<br />
propisi na Sobranieto i e odgovorna za nivnoto izvr{uvawe;<br />
- predlaga zakoni, republi~ki buxet i drugi propisi {to gi donesuva<br />
Sobranieto;<br />
- predlaga prostoren plan na Republikata;<br />
- predlaga odluka za rezervite na Republikata i se gri`i za<br />
nivno izvr{uvawe;<br />
- donesuva uredbi i drugi propisi za izvr{uvawe na zakonite;<br />
- utvrduva na~ela za vnatre{na organizacija i za rabota na ministerstvata<br />
i drugite organi na upravata, ja naso~uva i vr{i nadzor<br />
nad nivnata rabota;<br />
- dava mislewe za predlozite na zakoni i drugi propisi koi na<br />
Sobranieto mu gi podnesuvaat drugi ovlasteni predlaga~i;<br />
- odlu~uva za priznavawe na dr`avi i vladi;<br />
- vospostavuva diplomatski i konzularni odnosi so drugi dr`avi;<br />
- donesuva odluki za otvorawe na diplomatsko-konzularni pretstavni{tva<br />
vo stranstvo;<br />
- predlaga imenuvawe ambasadori i pratenici na Republika Makedonija<br />
vo stranstvo i imenuva {efovi na konzularni pretstavni-<br />
{tva;<br />
- predlaga javen obvinitel;<br />
- vr{i imenuvawa i razre{uvawa na nositeli na javni i drugi<br />
funkcii utvrdeni so Ustavot i so zakon i<br />
- vr{i drugi raboti utvrdeni so Ustavot i so zakon.<br />
Amandman XXIV<br />
Predlaga Javen obvinitel na Republika Makedonija po prethodno<br />
mislewe od Sovetot na javni obviniteli.<br />
522<br />
Alinejata 12 na ~len 91 od Ustavot e zamenata so Amandman XXIV.<br />
819
^len 92<br />
Vladata i sekoj nejzin ~len, za svojata rabota odgovaraat pred<br />
Sobranieto.<br />
Sobranieto mo`e da izglasa nedoverba na Vladata.<br />
Pra{awe za doverba na Vladata mo`at da postavat najmalku 20<br />
pratenici.<br />
Glasaweto za doverba na Vladata se vr{i po istekot na tri<br />
dena od postavuvaweto na pra{aweto za doverba.<br />
Povtorno pra{awe za doverba na Vladata ne mo`e da se postavi<br />
pred istekot na 90 dena od poslednoto glasawe za doverba, osven ako<br />
pra{aweto za doverba go postavi mnozinstvoto od vkupniot broj pratenici.<br />
Odlukata za izglasuvawe nedoverba na Vladata se donesuva so<br />
mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici. Ako na Vladata i e<br />
izglasana nedoverba, Vladata e dol`na da podnese ostavka.<br />
^len 93<br />
Vladata ima pravo da postavi pra{awe za doverba pred Sobranieto.<br />
Vladata ima pravo da podnese ostavka.<br />
Ostavkata na pretsedatelot na Vladata, negovata smrt ili trajnata<br />
spre~enost da ja vr{i funkcijata, povlekuvaat ostavka na Vladata.<br />
Na Vladata i prestanuva mandatot koga Sobranieto se raspu-<br />
{ta.<br />
Vladata na koja i e izglasana nedoverba, koja podnela ostavka<br />
ili na koja mandatot i prestanal poradi raspu{tawe na Sobranieto,<br />
ostanuva na dol`nost do izborot na nova Vlada.<br />
^len 94<br />
^len na Vladata ima pravo da podnese ostavka.<br />
Pretsedatelot na Vladata mo`e da predlo`i razre{uvawe na<br />
~len na Vladata.<br />
Za predlogot za razre{uvawe na ~len na Vladata odlu~uva Sobranieto<br />
na prvata naredna sednica.<br />
Dokolku pretsedatelot na Vladata predlo`i razre{uvawe na<br />
pove}e od edna tretina od ~lenovite na Vladata od prvobitniot sostav,<br />
Sobranieto odlu~uva kako za izbor na nova Vlada.<br />
820<br />
^len 95<br />
Dr`avnata uprava ja so~inuvaat ministerstva i drugi organi na
upravata i organizacii utvrdeni so zakon.<br />
Se zabranuva politi~ko organizirawe i dejstvuvawe vo organite<br />
na dr`avnata uprava.<br />
Organizacijata i rabotata na organite na dr`avnata uprava se<br />
ureduvaat so zakon {to se donesuva so dvotretinsko mnozinstvo glasovi<br />
od vkupniot broj pratenici.<br />
^len 96<br />
Organite na dr`avnata uprava rabotite od svojata nadle`nost<br />
gi vr{at samostojno vrz osnova i vo ramkite na Ustavot i zakonite i<br />
za svojata rabota se odgovorni na Vladata.<br />
^len 97<br />
So organite na dr`avnata uprava vo oblasta na odbranata i policijata<br />
rakovodat civilni lica koi neposredno pred izborot na tie<br />
funkcii bile civili najmalku tri godini.<br />
4. Sudstvo<br />
^len 98 523<br />
Sudskata vlast ja vr{at sudovite.<br />
Sudovite se samostojni i nezavisni. Sudovite sudat vrz<br />
osnova na Ustavot i zakonite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani<br />
vo soglasnost so Ustavot.<br />
Organizacijata na <strong>sudstvo</strong>to e edinstvena.<br />
Zabraneti se vonredni sudovi.<br />
Vidovite, nadle`nosta, osnovaweto, ukinuvaweto, organizacijata<br />
i sostavot na sudovite, kako i postapkata pred niv, se<br />
ureduvaat so zakon, {to se donesuva so dvotretinsko mnozinstvo<br />
glasovi od vkupniot broj pratenici.<br />
Amandman XXV<br />
Sudskata vlast ja vr{at sudovite.<br />
Sudovite se samostojni i nezavisni. Sudovite sudat vrz osnova<br />
na Ustavot i zakonite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost<br />
so Ustavot.<br />
Zabraneti se vonredni sudovi.<br />
Vidovite, nadle`nosta, osnovaweto, ukinuvaweto, organizacijata<br />
i sosatvot na sudovite, kako i postapkata pred niv, se ureduvaat so<br />
zakon, {to se donesuva so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot<br />
broj pratenici.<br />
523<br />
^lenot 98 od Ustavot e zamenet so t. 1 od Amandman XXV.<br />
821
^len 99 524<br />
Sudijata se izbira bez ograni~uvawe na traeweto na mandatot.<br />
Sudijata ne mo`e da bide premesten protiv svojata volja.<br />
Sudijata se razre{uva:<br />
- ako toa sam go pobara;<br />
- ako trajno ja zagubi sposobnosta za vr{ewe na sudiskata funkcija,<br />
{to go utvrduva Republi~kiot sudski sovet;<br />
- ako gi ispolni uslovite za starosna penzija;<br />
- ako e osuden za krivi~no delo na bezuslovna kazna zatvor od<br />
najmalku {est meseci;<br />
- zaradi pote{ka disciplinska povreda propi{ana so zakon<br />
{to go pravi nedostoen za vr{ewe na sudiskata funkcija, {to ja<br />
utvrduva Republi~kiot sudski sovet i<br />
- zaradi nestru~no i nesovesno vr{ewe na sudiskata funkcija<br />
{to vo postapka utvrdena so zakon, go utvrduva Republi~kiot<br />
sudski sovet.<br />
Amandman XXVI<br />
Na sudijata mu prestanuva sudiskata funkcija:<br />
- ako toa sam go pobara;<br />
- ako trajno ja zagubi sposobnosta za vr{ewe na sudiskata funkcija,<br />
{to go utvrduva Sudskiot sovet na Republika Makedonija;<br />
- ako gi ispolni uslovite za starosna penzija;<br />
- ako e osuden so pravosilna sudska presuda za krivi~no delo na<br />
bezuslovna kazna zatvor od najmalku {est meseci i<br />
- ako e izbran ili imenuvan na druga javna funkcija, osven koga<br />
sudiskata funkcija miruva pod uslovi utvrdeni so zakon.<br />
Sudijata se razre{uva:<br />
- Poadi pote{ka disciplinska povreda {to go pravi nedostoen<br />
za vr{ewe na sudiskata funkcija propi{ana so zakon i<br />
- poradi nestru~no i nesovesno vr{ewe na sudiskata funkcija<br />
pod uslovi utvrdeni so zakon.<br />
^len 100 525<br />
Sudiite u`ivaat imunitet.<br />
Za imunitetot na sudiite odlu~uva Sobranieto.<br />
Sudiskata funkcija e nespojliva so vr{ewe na druga javna<br />
funkcija i profesija ili so ~lenuvawe vo politi~ka partija.<br />
524<br />
Stavot 3 na ~len 99 e zamenet so t. 1 od Amandman XXVI.<br />
525<br />
Stavot 2 na ~len 100 e zamenet so t. 1 od Amandman XXVII, a stavot 3<br />
na ~lenot 100 e zamenet so t. 2 na istiot amandman.<br />
822
voto.<br />
Se zabranuva politi~ko organizirawe i dejstvuvawe vo sudst-<br />
Amandman XXVII<br />
1. Sudijata ne mo`e da bide povikan na krivi~na odgovornost za<br />
iska`ano mislewe i odlu~uvawe pri donesuvaweto na sudskite odluki.<br />
Sudija ne mo`e da bide pritvoren bez odobruvawe na Sudskiot<br />
sovet na Republika Makedonija, osven ako e zate~en vo vr{ewe na krivi~no<br />
delo za koe e propi{ana kazna zatvor vo traewe od najmalku pet<br />
godini.<br />
2. Sudisata funkcija e nespojliva so ~lenuvawe vo politi~ka<br />
partija ili so vr{ewe na druga javna funkcija ili profesija utvrdena<br />
so zakon.<br />
^len 101<br />
Vrhovniot sud na Republika Makedonija e najvisok sud vo Republikata<br />
i go obezbeduva edinstvoto vo primenata na zakonite od strana<br />
na sudovite.<br />
^len 102<br />
Raspravata pred sudovite i izrekuvaweto na presudata se javni.<br />
Javnosta mo`e da bide isklu~ena vo slu~ai utvrdeni so zakon.<br />
^len 103<br />
Sudot sudi vo sovet.<br />
So zakon se utvrduva koga sudi sudija poedinec.<br />
Vo sudeweto u~estvuvaat i sudii porotnici koga toa e utvrdeno<br />
so zakon.<br />
Sudiite porotnici ne mo`at da bidat povikani na odgovornost<br />
za mislewe i odlu~uvawe pri donesuvaweto na sudskite odluki.<br />
^len 104 526<br />
Republi~kiot sudski sovet go so~inuvaat sedum ~lenovi.<br />
Sobranieto gi izbira ~lenovite na Sovetot.<br />
^lenovite na Sovetot se izbiraat od redot na istaknati<br />
pravnici za vreme od {est godini, so pravo na u{te eden izbor.<br />
526<br />
Stavot 2 na ~l. 104 najprvo be{e dopolnet so t. 1 na Amandman XIV,<br />
a potoa ~lenot 104 i Amandman XIV celosno se zameneti so Amandman XXVIII.<br />
823
^lenovite na Republi~kiot sudski sovet u`ivaat imunitet.<br />
Za nivniot imunitet odlu~uva Sobranieto.<br />
Funkcijata ~len na Republi~kiot sudski sovet e nespojliva so<br />
vr{ewe na drugi javni funkcii i profesii ili so ~lenuvawe vo<br />
politi~ki partii.<br />
Amandman XIV<br />
Trojca od ~lenovite se izbiraat so mnozinstvo glasovi od<br />
vkupniot broj pratenici, pri {to mora da ima mnozinstvo glasovi<br />
od vkupniot broj pratenici koi pripa|aat na zaednicite koi ne se<br />
mnozinstvo vo Republika Makedonija.<br />
Amandman XXVIII<br />
Sudskiot sovet na Republika Makedonija e smostoen i nezavisen<br />
organ na <strong>sudstvo</strong>to. Sovetot ja obezbeduva i ja garantira samostojnosta<br />
i nezavisnosta na sudskata vlast.<br />
Sudskiot sovet go so~inuvaat petnaeset ~lena.<br />
Po funkcija ~lenovi na Sovetot se pretsedatelot na Vrhovniot<br />
sud na Republika Makedonija i ministerot za pravda.<br />
Osum ~lena na Sovetot gi izbiraat sudiite od svoite redovi.<br />
Trojca od izbranite ~lenovi se pripadnici na zaednicite koi ne se<br />
mnozinstvo vo Republika Makedonija, pri {to }e se zapazi soodvetnata<br />
i pravi~na zastapenost na gra|anite koi pripa|aat na site zaednici.<br />
Trojca ~lenovi na Sovetot izbira Sobranieto na Republika<br />
Makedonija so mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici, pri<br />
{to mora da ima mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici koi<br />
pripa|aat na zaednicite koi ne se mnozinstvo vo Republika Makedonija.<br />
Dvajca ~lenovi na Sovetot predlaga pretsedatelot na Republika<br />
Makedonija, a izborot go vr{i Sobranieto na Republika Makedonija,<br />
od koi eden e pripadnik na zaednicite koi ne se mnozinstvo vo<br />
Republika Makedonija.<br />
^lenovite na Sovetot {to gi izbira Sobranieto na Republika<br />
Makedonija, odnosno {to gi predlaga pretsedatelot na Republika Makedonija<br />
se od redot na univerzitetskite profesori po pravo, advokatite<br />
i drugi istaknati pravnici.<br />
Mandatot na izbranite ~lenovi na Sovetot trae {est godini,<br />
so pravo na u{te eden izbor.<br />
Uslovite i postapkata za izbor, kako i osnovite i postapkata<br />
za prestanok na funkcijata i razre{uvawe na ~len na Sovetot se ureduvaat<br />
so zakon.<br />
824
Funkcijata izbran ~len na Sovetot e nespojliva so ~lenuvawe<br />
vo politi~ka partija ili so vr{ewe na drugi javni funkcii i profesii<br />
utvrdeni so zakon.<br />
^len 105 527<br />
Republi~kiot sudski sovet:<br />
- na Sobranieto mu predlaga izbor i razre{uvawe na sudii i<br />
utvrduva predlog za razre{uvawe od sudiska funkcija vo slu~aite<br />
utvrdeni so Ustavot;<br />
- odlu~uva za disciplinska odgovornost na sudiite;<br />
- ja ocenuva stru~nosta i sovesnosta na sudiite vo vr{eweto<br />
na nivnata funkcija i<br />
- predlaga dvajca sudii na <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija.<br />
Amandman XXIX<br />
Sudskiot sovet na Republika Makedonija:<br />
- gi izbira i razre{uva sudiite i sudiite porotnici;<br />
- utvrduva prestanok na sudiskata funkcija;<br />
- gi izbira i razre{uva pretsedatelite na sudovite;<br />
- ja sledi i ocenuva rabotata na sudiite;<br />
- odlu~uva za disciplinskata odgovornost na sudiite;<br />
- odlu~uva za odzemawe na imunitetot na sudiite;<br />
- predlaga dvajca sudii na <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija<br />
i<br />
- vr{i drugi raboti utvrdeni so zakon.<br />
Pri izborot na sudiite, sudiite porotnici i pretsedatelite na<br />
sudovite }e se zapazi soodvetnata i pravi~na zastapenost na gra|anite<br />
koi pripa|aat na site zaednici.<br />
Sovetot za svojata rabota podnesuva godi{en izve{taj do Sobranieto<br />
na Republika Makedonija, ~ija forma, sodr`ina i na~in na<br />
usvojuvawe se ureduvaat so zakon,<br />
5. Javno obvinitelstvo<br />
^len 106 528<br />
Javnoto obvinitelstvo e edinstven i samostoen dr`aven organ<br />
koj gi goni storitelite na krivi~ni dela i na drugi so zakon utvrdeni<br />
kaznivi dela i vr{i i drugi raboti utvrdeni so zakon.<br />
527<br />
^lenot 105 e zamenet so Amandman XXIX.<br />
528<br />
Stavovite 2 i 3 na ~len 106 se zamenti so Amandman XXX.<br />
825
Javnoto obvinitelstvo gi vr{i svoite funkcii vrz osnova i<br />
vo ramkite na Ustavot i zakon.<br />
Javniot obvinitel go imenuva i razre{uva Sobranieto za vreme<br />
od {est godini.<br />
Amandman XXX<br />
Javnoto obvinitelstvo gi vr{i svoite funkcii vrz osnova na<br />
Ustavot i zakonite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost<br />
so Ustavot.<br />
Funkcijata na Javnoto obvinitelstvo ja vr{at Javniot obvinitel<br />
na Republika Makedonija i javnite obviniteli.<br />
Nadle`nosta, osnovaweto, ukinuvaweto, organizacijata i funkcioniraweto<br />
na javnoto obvinitelstvo se ureduva so zakon {to se<br />
donesuva so dvotretisnsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici.<br />
Javniot obvinitel na Republika Makedonija go imenuva i razre{uva<br />
Sobranieto na Republika Makedonija za vreme od {est godini<br />
so pravo na povtorno imenuvawe.<br />
Javnite obviniteli gi izbira Sovetot na javnite obviniteli<br />
bez ograni~uvawe na traeweto na mandatot.<br />
Pri izborot na javnite obviniteli }e se zapazi soodvetnata i<br />
pravi~na zastapenost na gra|anite koi pripa|aat na site zaednici.<br />
Za razre{uvawe na javnite obviniteli odlu~uva Sovetot.<br />
Nadle`nosta, sostavot i strukturata na Sovetot, mandatot na<br />
negovite ~lenovi, kako i osnovite i postapkata za prestanok i razre-<br />
{uvawe na ~len na Sovetot se ureduvaat so zakon.<br />
Odredbite i postapkata za prestanok i razre{uvawe na Javniot<br />
obvinitel na Republika Makedonija i javnite obviniteli se ureduva<br />
spo zakon.<br />
Funkcijata Javen obvinitel na Republika Makedonija i javen<br />
obvinitel e nespojliva so ~lenuvawe vo politi~ka partija ili so vr{-<br />
ewe na druga javan funkcija i profesii utvrdeni so zakon.<br />
Se zabranuva politi~ko organizirawe i dejstvuvawe vo Javnoto<br />
obvinitelstvo.<br />
^len 107 529<br />
Javniot obvinitel u`iva imunitet.<br />
Za negoviot imunitet odlu~uva Sobranieto.<br />
Funkcijata javen obvinitel e nespojliva so vr{ewe na druga<br />
javna funkcija i profesija ili so ~lenuvawe vo politi~ka partija.<br />
826<br />
529<br />
^lenot 107 e izbri{an so Amandman XXX.
IV. USTAVEN SUD NA REPUBLIKA MAKEDONIJA<br />
^len 108<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija e organ na Republikata<br />
koj ja {titi ustavnosta i zakonitosta.<br />
^len 109 530<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud go so~inuvaat devet sudii.<br />
Sobranieto gi izbira sudiite na <strong>Ustavn</strong>iot sud so mnozinstvo<br />
glasovi od vkupniot broj pratenici. Mandatot na sudiite<br />
trae devet godini bez pravo na povtoren izbor.<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud izbira pretsedatel od svoite redovi za vreme od<br />
tri godini i bez pravo na povtoren izbor.<br />
Sudiite na <strong>Ustavn</strong>iot sud se izbiraat od redot na istaknati<br />
pravnici.<br />
Amandman XV<br />
Sobranieto gi izbira sudiite na <strong>Ustavn</strong>iot sud. Sobranieto<br />
izbira {est sudii na <strong>Ustavn</strong>iot sud so mnozinstvo glasovi od vkupniot<br />
broj pratenici. Sobranieto izbira trojca sudii so mnozinstvo glasovi<br />
od vkupniot broj pratenici, pri {to mora da ima mnozinstvo glasovi<br />
od vkupniot broj pratenici koi pripa|aat na zaednicite koi ne se mnozinstvo<br />
vo Republika Makedonija. Mandatot na sudiite trae devet godini<br />
bez pravo na povtoren izbor.<br />
^len 110<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija:<br />
- odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot;<br />
- odlu~uva za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite<br />
dogovori so Ustavot i so zakonite;<br />
- gi {titi slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot {to se<br />
odnesuvaat na slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto<br />
izrazuvawe na mislata, politi~koto zdru`uvawe i dejstvuvawe i zabranata<br />
na diskriminacija na gra|anite po osnov na pol, rasa, verska,<br />
nacionalna, socijalna i politi~ka pripadnost;<br />
- re{ava za sudirot na nadle`nostite me|u nositelite na zakonodavnata,<br />
izvr{nata i sudskata vlast;<br />
- re{ava za sudirot na nadle`nostite me|u organite na Republikata<br />
i edinicite na lokalnata samouprava;<br />
- odlu~uva za odgovornosta na pretsedatelot na Republikata;<br />
530<br />
Stavot 2 na ~len 109 e zamenet so t. 1 na Amandmanot XV.<br />
827
- odlu~uva za ustavnosta na programite i statutite na politi~kite<br />
partii i na zdru`enijata na gra|anite i<br />
- odlu~uva i za drugi pra{awa utvrdeni so Ustavot.<br />
^len 111<br />
Funkcijata sudija na <strong>Ustavn</strong>iot sud e nespojliva so vr{ewe<br />
druga javna funkcija i profesija ili so ~lenuvawe vo politi~ka partija.<br />
Sudiite na <strong>Ustavn</strong>iot sud u`ivaat imunitet. Za nivniot imunitet<br />
odlu~uva <strong>Ustavn</strong>iot sud.<br />
Sudiite na <strong>Ustavn</strong>iot sud ne podle`at na obvrska vo vooru`enite<br />
sili.<br />
Na sudija na <strong>Ustavn</strong>iot sud funkcijata mu prestanuva ako podnese<br />
ostavka. Sudijata na <strong>Ustavn</strong>iot sud }e bide razre{en od dol`nosta<br />
ako bide osuden za krivi~no delo na bezuslovna kazna zatvor od najmalku<br />
{est meseci ili koga trajno }e ja zagubi sposobnosta da ja vr{i<br />
svojata funkcija, {to go utvrduva <strong>Ustavn</strong>iot sud.<br />
^len 112<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud }e ukine ili poni{ti zakon ako utvrdi deka ne e<br />
vo soglasnost so Ustavot.<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud }e ukine ili poni{ti drug propis ili op{t akt,<br />
kolektiven dogovor, statut ili programa na politi~ka partija ili<br />
zdru`enie, ako utvrdi deka tie ne se vo soglasnost so Ustavot ili so<br />
zakon.<br />
Odlukite na <strong>Ustavn</strong>iot sud se kone~ni i izvr{ni.<br />
^len 113<br />
Na~inot na rabota i postapkata pred <strong>Ustavn</strong>iot sud se ureduvaat<br />
so akt na Sudot.<br />
V. LOKALNA SAMOUPRAVA<br />
^len 114 531<br />
Na gra|anite im se garantira pravoto na lokalna samouprava.<br />
Edinici na lokalnata samouprava se op{tinite.<br />
Vo op{tinite mo`at da se osnovaat oblici na mesna samouprava.<br />
Op{tinite se finansiraat od sopstveni izvori na prihodi<br />
opredeleni so zakon i so sredstva od Republikata.<br />
828<br />
531<br />
Stavot 5 na ~len 114 e zamenet so t. 1 na Amandmanot XVI.
Lokalnata samouprava se ureduva so zakon koj se donesuva so<br />
dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici.<br />
Amandman XVI<br />
Lokalnata samouprava se ureduva so zakon koj se donesuva so<br />
dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici, pri {to<br />
mora da ima mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici koi pripa|aat<br />
na zaednicite koi ne se mnozinstvo vo Republika Makedonija.<br />
Zakonite za lokalno finansirawe, lokalni izbori, op{tinskite granici<br />
i za gradot Skopje, se donesuvaat so mnozinstvo glasovi od prisutnite<br />
pratenici, pri {to mora da ima mnozinstvo glasovi od prisutnite<br />
pratenici koi pripa|aat na zaednicite koi ne se mnozinstvo<br />
vo Republika Makedonija.<br />
^len 115 532<br />
Vo edinicite na lokalnata samouprava gra|anite neposredno<br />
i preku pretstavnici u~estvuvaat vo odlu~uvaweto za pra{awa od<br />
lokalno zna~ewe, a osobeno vo oblastite na urbanizmot, komunalnite<br />
dejnosti, kulturata, sportot, socijalnata i detskata za{tita,<br />
predu~ili{noto vospituvawe, osnovnoto obrazovanie, osnovnata<br />
zdravstvena za{tita i vo drugi oblasti utvrdeni so zakon.<br />
Op{tinata e samostojna vo vr{eweto na nadle`nostite utvrdeni<br />
so Ustavot i so zakon, a nadzorot nad zakonitosta na nejzinata rabota<br />
go vr{i Republikata.<br />
Republikata so zakon mo`e da i doveri vr{ewe na opredeleni<br />
raboti na op{tinata.<br />
Amandman XVII t. 1<br />
1. Vo edinicite na lokalnata samouprava gra|anite neposredno<br />
i preku pretstavnici u~estvuvaat vo odlu~uvaweto za pra{awa od lokalno<br />
zna~ewe, a osobeno vo oblastite na javnite slu`bi, urbanizmot<br />
i ruralnoto planirawe, za{titata na okolinata, lokalniot ekonomski<br />
razvoj, lokalnoto finansirawe, komunalnite dejnosti, kulturata,<br />
sportot, socijalnata i detskata za{tita, obrazovanieto, zdravstvenata<br />
za{tita i vo drugi oblasti utvrdeni so zakon.<br />
^len 116<br />
Teritorijalnata podelba na Republikata i podra~jata na op{tinite<br />
se utvrduvaat so zakon.<br />
532<br />
Stavot 1 na ~len 115 e zamenet so t. 1 na Amandmanot XVII.<br />
829
^len 117 533<br />
Gradot Skopje e posebna edinica na lokalna samouprava, ~ija<br />
organizacija se ureduva so zakon.<br />
Vo gradot Skopje gra|anite neposredno i preku pretstavnici<br />
u~estvuvaat vo odlu~uvaweto za pra{awa od zna~ewe za gradot<br />
Skopje, a osobeno vo oblastite na urbanizmot, komunalnite dejnosti,<br />
kulturata, sportot, socijalnata i detskata za{tita, predu-<br />
~ili{noto vospituvawe, osnovnoto obrazovanie, osnovnata zdravstvena<br />
za{tita i vo drugi oblasti utvrdeni so zakon.<br />
Gradot Skopje se finansira od sopstveni izvori na prihodi<br />
opredeleni so zakon i so sredstva od Republikata.<br />
Gradot Skopje e samostoen vo vr{eweto na nadle`nostite utvrdeni<br />
so Ustavot i so zakon, a nadzorot nad zakonitosta na negovata<br />
rabota ja vr{i Republikata.<br />
Republikata so zakon mo`e da mu doveri vr{ewe na opredeleni<br />
raboti na gradot Skopje.<br />
Amandman XVII t. 2<br />
2. Vo gradot Skopje gra|anite neposredno i preku pretstavnici<br />
u~estvuvaat vo odlu~uvaweto za pra{awa od zna~ewe za gradot Skopje,<br />
a osobeno vo oblastite na javnite slu`bi, urbanizmot i ruralnoto<br />
planirawe, za{titata na okolinata, lokalniot ekonomski razvoj, lokalnoto<br />
finansirawe, komunalnite dejnosti, kulturata, sportot, socijalnata<br />
i detskata za{tita, obrazovanieto, zdravstvenata za{tita i<br />
vo drugi oblasti utvrdeni so zakon.<br />
VI. ME\UNARODNI ODNOSI<br />
^len 118<br />
Me|unarodnite dogovori {to se ratifikuvani vo soglasnost so<br />
Ustavot se del od vnatre{niot praven poredok i ne mo`at da se menuvaat<br />
so zakon.<br />
^len 119<br />
Me|unarodnite dogovori vo imeto na Republika Makedonija gi<br />
sklu~uva pretsedatelot na Republika Makedonija.<br />
Me|unarodni dogovori mo`e da sklu~uva i Vladata na Republika<br />
Makedonija koga toa e opredeleno so zakon.<br />
830<br />
533<br />
Stavot 2 na ~len 117 e zamanet so t. 2 na Amandmanot XVII.
^len 120<br />
Predlog za stapuvawe vo sojuz ili zaednica so drugi dr`avi ili<br />
istapuvawe od sojuz ili zaednica so drugi dr`avi mo`at da podnesat<br />
pretsedatelot na Republikata, Vladata ili najmalku 40 pratenici.<br />
Odlukata za stapuvawe ili istapuvawe od sojuz ili zaednica so<br />
drugi dr`avi ja donesuva Sobranieto so dvotretinsko mnozinstvo glasovi<br />
od vkupniot broj pratenici.<br />
Odlukata za stapuvawe ili istapuvawe od sojuz ili zaednica so<br />
drugi dr`avi e usvoena, ako na referendum za nea glasalo mnozinstvoto<br />
od vkupniot broj izbira~i.<br />
^len 121<br />
Odluka za stapuvawe vo ~lenstvo ili za istapuvawe od ~lenstvo<br />
vo me|unarodni organizacii donesuva Sobranieto so mnozinstvo glasovi<br />
od vkupniot broj pratenici po predlog od pretsedatelot na Republikata,<br />
Vladata ili najmalku 40 pratenici.<br />
VII. ODBRANA NA REPUBLIKATA, VOENA I VONREDNA SOSTOJBA<br />
^len 122<br />
Vooru`enite sili na Republika Makedonija go {titat teritorijalniot<br />
integritet i nezavisnosta na Republikata.<br />
Odbranata na Republikata se ureduva so zakon {to se donesuva<br />
so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici.<br />
^len 123<br />
Nikoj nema pravo da priznae okupacija na Republika Makedonija<br />
ili na nejzin del.<br />
^len 124<br />
Voena sostojba nastapuva koga pretstoi neposredna voena opasnost<br />
od napad vrz Republikata ili koga Republikata e napadnata ili i<br />
e objavena vojna.<br />
Voena sostojba proglasuva Sobranieto so dvotretinsko mnozinstvo<br />
glasovi od vkupniot broj pratenici po predlog od pretsedatelot<br />
na Republikata, Vladata ili najmalku 30 pratenici.<br />
Ako Sobranieto ne mo`e da se sostane, odluka za proglasuvawe<br />
na voena sostojba donesuva pretsedatelot na Republikata i mu ja podnesuva<br />
na Sobranieto na potvrduvawe {tom toa }e e vo mo`nost da se<br />
sostane.<br />
831
^len 125<br />
Vonredna sostojba nastanuva koga }e nastanat golemi prirodni<br />
nepogodi ili epidemii.<br />
Postoeweto na vonredna sostojba na teritorijata na Republika<br />
Makedonija ili nejzin del go utvrduva Sobranieto po predlog na pretsedatelot<br />
na Republikata, Vladata ili najmalku 30 pratenici.<br />
Odlukata so koja se utvrduva postoeweto na vonredna sostojba<br />
se donesuva so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici<br />
i ima va`nost najmnogu 30 dena.<br />
Ako Sobranieto ne mo`e da se sostane, odluka za postoewe na<br />
vonredna sostojba donesuva pretsedatelot na Republikata i mu ja podnesuva<br />
na Sobranieto na potvrduvawe {tom toa }e e vo mo`nost da se<br />
sostane.<br />
^len 126<br />
Pri postoewe na voena ili vonredna sostojba Vladata vo soglasnost<br />
so Ustavot i so zakon donesuva uredbi so zakonska sila.<br />
Ovlastuvaweto na Vladata da donesuva uredbi so zakonska sila<br />
trae do zavr{uvaweto na voenata ili vonrednata sostojba, za {to<br />
odlu~uva Sobranieto.<br />
^len 127<br />
Za vreme na voena sostojba, ako Sobranieto ne mo`e da se sostane,<br />
pretsedatelot na Republikata mo`e da ja imenuva i razre{uva<br />
Vladata i da imenuva i razre{uva funkcioneri ~ij izbor e vo nadle`nost<br />
na Sobranieto.<br />
^len 128<br />
Mandatot na pretsedatelot na Republikata, Vladata, sudiite na<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud i na ~lenovite na Republi~kiot sudski sovet se prodol`uva<br />
za vreme na traeweto na voenata ili vonrednata sostojba.<br />
VIII. IZMENA NA USTAVOT<br />
^len 129<br />
Ustavot na Republika Makedonija se izmenuva i dopolnuva so<br />
ustavni amandmani.<br />
832
^len 130<br />
Predlog za pristapuvawe kon izmena na Ustavot na Republika<br />
Makedonija mo`e da podnesat pretsedatelot na Republikata, Vladata,<br />
najmalku 30 pratenici ili 150.000 gra|ani.<br />
^len 131 534<br />
Odluka za pristapuvawe kon izmena na Ustavot donesuva Sobranieto<br />
so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici.<br />
Nacrtot za izmenata na Ustavot go utvrduva Sobranieto so<br />
mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici i go stava na javna diskusija.<br />
Odluka za izmena na Ustavot donesuva Sobranieto so dvotretinsko<br />
mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici.<br />
Izmenata na Ustavot ja proglasuva Sobranieto.<br />
Amandman XVIII<br />
1. Odluka za izmena na Preambulata, ~lenovite za lokalna samouprava,<br />
~lenot 131, koja bilo odredba {to se odnesuva na pravata na<br />
pripadnicite na zaednicite, vklu~uvaj}i gi osobeno ~lenovite 7, 8, 9,<br />
19, 48, 56,69, 77, 78, 86,104 i 109, kako i odluka za dodavawe koja bilo<br />
nova odredba koja se odnesuva na predmetot na tie odredbi i tie ~lenovi,<br />
}e bide potrebno dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot<br />
broj pratenici vo koe mora da ima mnozinstvo glasovi od vkupniot<br />
broj pratenici koi pripa|aat na zaednicite {to ne se mnozinstvo vo<br />
Republika Makedonija.<br />
IX. PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI<br />
^len 132<br />
Vo vremeto predvideno vo stavot 5 na ~len 80 od ovoj Ustav se<br />
smeta i vremeto na `itelstvo vo drugi republiki vo Socijalisti~ka<br />
Federativna Republika Jugoslavija.<br />
^len 133<br />
Za sproveduvawe na Ustavot }e se donese ustaven zakon.<br />
<strong>Ustavn</strong>iot zakon se donesuva so dvotretinsko mnozinstvo glasovi<br />
od vkupniot broj pratenici.<br />
<strong>Ustavn</strong>iot zakon go proglasuva Sobranieto i vleguva vo sila<br />
istovremeno so proglasuvaweto na Ustavot.<br />
534<br />
So t. 1 na Amandman XVIII e dodaden nov st. 4 na ~l. 131.<br />
833
^len 134<br />
Ovoj Ustav vleguva vo sila so denot na proglasuvaweto od Sobranieto<br />
na Republika Makedonija.<br />
834
II AMANDMANI<br />
NA USTAVOT NA REPUBLIKA MAKEDONIJA<br />
1. AMANDMANI I I II NA USTAVOT NA REPUBLIKA<br />
MAKEDONIJA<br />
("SV RM" br. 1/1992 od 6. 01. 1992)<br />
AMANDMAN I<br />
1. Republika Makedonija nema teritorijalni - pretenzii kon<br />
sosednite dr`avi.<br />
2. Granicata na Republika Makedonija mo`e da se menuva samo<br />
vo soglasnost so Ustavot, a vrz principot na dobrovolnost i vo soglasnost<br />
so op{toprifatenite me|unarodni normi.<br />
3. So to~kata 1 na ovoj amandman se dopolnuva ~lenot 3, a so to-<br />
~kata 2 se zamenuva stavot 3 na ~lenot 3 na Ustavot na Republika Makedonija.<br />
AMANDMAN II<br />
1. Republikata pritoa nema da se me{a vo suverenite prava na<br />
drugi dr`avi i vo nivnite vnatre{ni raboti.<br />
2. So ovoj amandman se dopolnuva stavot 1 na ~lenot 49 na Ustavot<br />
na Republika Makedonija.<br />
2. AMANDMANI III NA USTAVOT NA REPUBLIKA<br />
MAKEDONIJA<br />
("SV RM" br. 38/1998, od 1. 06. 1998,)<br />
AMANDMAN III<br />
1. Pritvorot do podignuvaweto na obvinenieto po odluka na sud<br />
mo`e da trae najdolgo 180 dena od denot na pritvoruvaweto.<br />
Po podignuvaweto na obvinenieto, pritvorot go prodol`uva<br />
ili go opredeluva nadle`niot sud vo slu~ai i vo postapka utvrdeni so<br />
zakon.<br />
2. So ovoj amandman se zamenuva stavot 5 na ~lenot 12 na Ustavot<br />
na Republika Makedonija.<br />
835
3. AMANDMANI IV, V, VI, VII, VIII, IX, X, XI, XII, XIII, XIV, XV, XVI,<br />
XVII i XVIII NA USTAVOT NA REPUBLIKA MAKEDONIJA<br />
("SV RM," br. 91/2001 od 16. 11. 2001)<br />
AMANDMAN IV<br />
1. Gra|anite na Republika Makedonija, Makedonskiot narod,<br />
kako i gra|anite koi `iveat vo nejzinite granici koi se del od albanskiot<br />
narod, turskiot narod, vla{kiot narod, srpskiot narod, romskiot<br />
narod, bo{wa~kiot narod i drugite, prezemaj}i ja odgovornosta za<br />
sega{nosta i idninata na nivnata tatkovina, svesni i blagodarni na<br />
svoite predci za `rtvite i posvetenosta vo nivnite zalo`bi i borba<br />
za sozdavawe samostojna i suverena dr`ava Makedonija i odgovorni<br />
pred idnite generacii za za~uvuvawe i razvoj na se {to e vredno od bogatoto<br />
kulturno nasledstvo i so`ivot vo Makedonija, ednakvi vo<br />
svoite prava i obvrsi kon zaedni~koto dobro Republika Makedonija vo<br />
soglasnost so tradicijata na Kru{evskata Republika i odlukite na<br />
ASNOM i na Referendumot od 8 septemvri 1991 godina, odlu~ija da ja<br />
konstituiraat Republika Makedonija kako samostojna, suverena dr`ava,<br />
so namera da se vospostavi i zacvrsti vladeeweto na pravoto, da se<br />
garantiraat ~ovekovite prava i gra|anskite slobodi, da se obezbedi<br />
mir i so`ivot, socijalna pravda, ekonomska blagosostojba i napredok<br />
na li~niot i zaedni~kiot `ivot, preku svoite pretstavnici vo Sobranieto<br />
na Republika Makedonija, izbrani na slobodni i demokratski<br />
izbori, go donesuvaat ovoj<br />
2. So to~kata 1 na ovoj amandman se zamenuva Preambulata od<br />
Ustavot na Republika Makedonija.<br />
AMANDMAN V<br />
1. Na celata teritorija vo Republika Makedonija i vo nejzinite<br />
me|unarodni odnosi slu`ben jazik e makedonskiot jazik i negovoto<br />
kirilsko pismo.<br />
Drug jazik {to go zboruvaat najmalku 20% od gra|anite, isto<br />
taka, e slu`ben jazik i negovoto pismo, kako {to e opredeleno so ovoj<br />
~len.<br />
Li~nite dokumenti na gra|anite koi zboruvaat slu`ben jazik<br />
razli~en od makedonskiot jazik, se izdavaat na makedonski jazik i negovoto<br />
pismo, kako i na toj jazik i negovoto pismo vo soglasnost so<br />
zakon.<br />
Koj bilo gra|anin koj `ivee vo edinicite na lokalnata samouprava<br />
vo koja najmalku 20% od gra|anite zboruvaat slu`ben jazik razli-<br />
~en od makedonskiot jazik, vo komunikacijata so podra~nite edinici<br />
na ministerstvata, mo`e da upotrebi koj bilo od slu`benite jazici i<br />
836
negovoto pismo. Podra~nite edinici nadle`ni za tie edinici na lokalna<br />
samouprava odgovaraat na makedonski jazik i negovoto kirilsko<br />
pismo, kako i na slu`beniot jazik i pismo {to go upotrebuva gra|aninot.<br />
Sekoj gra|anin vo komunikacija so ministerstvata mo`e da upotrebuva<br />
eden od slu`benite jazici i negovoto pismo, a ministerstvata<br />
odgovaraat na makedonski jazik i negovoto kirilsko pismo, kako i na<br />
slu`beniot jazik i pismoto {to go upotrebuva gra|aninot.<br />
Vo organite na dr`avnata vlast vo Republika Makedonija slu-<br />
`ben jazik razli~en od makedonskiot jazik, mo`e da se koristi vo soglasnost<br />
so zakon.<br />
Vo edinicite na lokalnata samouprava jazikot i pismoto {to<br />
go koristat najmalku 20% od gra|anite e slu`ben jazik, pokraj makedonskiot<br />
jazik i negovoto kirilsko pismo. Za upotrebata na jazicite i<br />
pismata na koi zboruvaat pomalku od 20% od gra|anite vo edinicite<br />
na lokalnata samouprava, odlu~uvaat organite na edinicite na lokalnata<br />
samouprava.<br />
2. So ovoj amandman se zamenuva ~lenot 7 od Ustavot na Republika<br />
Makedonija.<br />
AMANDMAN VI<br />
1. Soodvetna i pravi~na zastapenost na gra|anite koi pripa|aat<br />
na site zaednici vo organite na dr`avnata vlast i drugite javni institucii<br />
na site nivoa.<br />
2. So to~kata 1 na ovoj amandman se dopolnuva alinejata 2 na<br />
~lenot 8 od Ustavot na Republika Makedonija.<br />
AMANDMAN VII<br />
1. Makedonskata pravoslavna crkva, kako i Islamskata verska<br />
zaednica vo Makedonija, Katoli~kata crkva, Evangelsko-Metodisti-<br />
~kata crkva, Evrejskata zaednica i drugite verski zaednici i religiozni<br />
grupi se odvoeni od dr`avata i se ednakvi pred zakon.<br />
2. Makedonskata pravoslavna crkva, kako i Islamskata verska<br />
zaednica vo Makedonija, Katoli~kata crkva, Evangelsko-Metodisti-<br />
~kata crkva, Evrejskata zaednica i drugite verski zaednici i religiozni<br />
grupi se slobodni vo osnovaweto na verski u~ili{ta i na socijalni<br />
i dobrotvorni ustanovi vo postapka predvidena so zakon.<br />
3. So to~kata 1 na ovoj amandman se zamenuva stavot 3 na ~lenot<br />
19, a so to~kata 2 se zamenuva stavot 4 na ~lenot 19 od Ustavot na Republika<br />
Makedonija.<br />
837
AMANDMAN VIII<br />
1. Pripadnicite na zaednicite imaat pravo slobodno da go izrazuvaat,<br />
neguvaat i razvivaat svojot identitet i osobenostite na svoite<br />
zaednici i da gi upotrebuvaat simbolite na svojata zaednica.<br />
Republikata im ja garantira za{titata na etni~kiot, kulturniot,<br />
jazi~niot i verskiot identitet na site zaednici.<br />
Pripadnicite na zaednicite imaat pravo da osnovaat kulturni,<br />
umetni~ki, obrazovni institucii, kako i nau~ni i drugi zdru`enija<br />
zaradi izrazuvawe, neguvawe i razvivawe na svojot identitet.<br />
Pripadnicite na zaednicite imaat pravo na nastava na svojot<br />
jazik vo osnovnoto i srednoto obrazovanie na na~in utvrden so zakon.<br />
Vo u~ili{tata vo koi obrazovanieto se odviva na drug jazik se izu~uva<br />
i makedonskiot jazik.<br />
2. So ovoj amandman se zamenuva ~lenot 48 od Ustavot na Republika<br />
Makedonija.<br />
AMANDMAN IX<br />
1. Republikata garantira za{tita, unapreduvawe i zbogatuvawe<br />
na istoriskoto i umetni~koto bogatstvo na Makedonija i na site zaednici<br />
vo Makedonija, kako i na dobrata koi go so~inuvaat bez ogled<br />
na nivniot praven re`im.<br />
2. So to~kata 1 na ovoj amandman se zamenuva stavot 2 na ~lenot<br />
56 od Ustavot na Republika Makedonija.<br />
AMANDMAN X<br />
1. Sobranieto mo`e da odlu~uva ako na sednicata prisustvuva<br />
mnozinstvo od vkupniot broj pratenici. Sobranieto odlu~uva so mnozinstvo<br />
glasovi od prisutnite pratenici, a najmalku so edna tretina od<br />
vkupniot broj pratenici, ako so Ustavot ne e predvideno posebno mnozinstvo.<br />
2. Za zakoni koi direktno gi zasegaat kulturata, upotrebata na<br />
jazicite, obrazovanieto, li~nite dokumenti i upotrebata na simbolite,<br />
Sobranieto odlu~uva so mnozinstvo glasovi od prisutnite pratenici,<br />
pri {to mora da ima mnozinstvo glasovi od prisutnite pratenici<br />
koi pripa|aat na zaednicite koi ne se mnozinstvo vo Republika Makedonija.<br />
Sporot vo vrska so primenata na ovaa odredba go re{ava Komitetot<br />
za odnosi me|u zaednicite.<br />
3. So ovoj amandman se zamenuva ~lenot 69 od Ustavot na Republika<br />
Makedonija.<br />
838
AMANDMAN XI<br />
1. Sobranieto izbira naroden pravobranitel so mnozinstvo<br />
glasovi od vkupniot broj pratenici, pri {to mora da ima mnozinstvo<br />
glasovi od vkupniot broj pratenici koi pripa|aat na zaednicite koi<br />
ne se mnozinstvo vo Republika Makedonija.<br />
2. Narodniot pravobranitel gi {titi ustavnite i zakonskite<br />
prava na gra|anite {to im se povredeni od organite na dr`avnata<br />
uprava i od drugi organi i organizacii {to imaat javni ovlastuvawa.<br />
Narodniot pravobranitel posvetuva osobeno vnimanie za za{tita na<br />
na~elata na nediskriminacija soodvetna i pravi~na zastapenost na<br />
pripadnicite na zaednicite vo organite na dr`avnata vlast, organite<br />
na edinicite na lokalnata samouprava i vo javnite ustanovi i slu`bi.<br />
3. So to~kata 1 na ovoj amandman se zamenuva stavot 1 na ~lenot<br />
77, a so to~kata 2 se dopolnuva stavot 2 na ~lenot 77 od Ustavot na Republika<br />
Makedonija.<br />
AMANDMAN XII<br />
1. Sobranieto osnova Komitet za odnosi me|u zaednicite.<br />
Komitetot go so~inuvaat 19 ~lena od koi po sedum ~lena od redot<br />
na pratenicite vo Sobranieto Makedonci i Albanci i po eden<br />
~len od redot na pratenicite Turci, Vlasi, Romi, Srbi i Bo{waci.<br />
Dokolku nekoja od zaednicite nema pratenici, narodniot pravobranitel,<br />
po konsultacii so relevantnite pretstavnici na tie zaednici,<br />
}e gi predlo`i drugite ~lenovi na Komitetot.<br />
Sobranieto gi izbira ~lenovite na Komitetot.<br />
Komitetot razgleduva pra{awa od odnosite me|u zaednicite vo<br />
Republikata i dava mislewa i predlozi za nivno re{avawe.<br />
Sobranieto e dol`no da gi razgleduva mislewata i predlozite<br />
na Komitetot i da donese odluka vo vrska so niv.<br />
Vo slu~aj na spor vo vreka so sproveduvawe na postapkata za<br />
glasawe vo Sobranieto, utvrdena vo ~lenot 69 stav 2 Komitetot odlu-<br />
~uva, so mnozinstvo glasovi od ~lenovite, za toa dali }e se sprovede<br />
postapkata.<br />
2. So to~kata 1 na ovoj amandman se zamenuva ~lenot 78 od Ustavot<br />
na Republika Makedonija i se bri{e alinejata 7 na ~lenot 84 od<br />
Ustavot na Republika Makedonija.<br />
AMANDMAN XIII<br />
1. Pri imenuvaweto na trojcata ~lenovi, pretsedatelot }e obezbedi<br />
sostavot na Sovetot, kako celina, soodvetno da go odrazuva sostavot<br />
na naselenieto vo Republika Makedonija.<br />
839
2. So to~kata 1 na ovoj amandman se dopolnuva stavot 2 na ~lenot<br />
86 od Ustavot na Republika Makedonija.<br />
AMANDMAN XIV<br />
1. Trojca od ~lenovite se izbiraat so mnozinstvo glasovi od<br />
vkupniot broj pratenici, pri {to mora da ima mnozinstvo glasovi od<br />
vkupniot broj pratenici koi pripa|aat na zaednicite koi ne se mnozinstvo<br />
vo Republika Makedonija.<br />
2. So ovoj amandman se dopolnuva stavot 2 na ~lenot 104 od<br />
Ustavot na Republika Makedonija.<br />
AMANDMAN XV<br />
1. Sobranieto gi izbira sudiite na <strong>Ustavn</strong>iot sud. Sobranieto<br />
izbira {est sudii na <strong>Ustavn</strong>iot sud so mnozinstvo glasovi od vkupniot<br />
broj pratenici. Sobranieto izbira trojca sudii so mnozinstvo glasovi<br />
od vkupniot broj pratenici, pri {to mora da ima mnozinstvo glasovi<br />
od vkupniot broj pratenici koi pripa|aat na zaednicite koi ne se<br />
mnozinstvo vo Republika Makedonija. Mandatot na sudiite trae devet<br />
godini bez pravo na povtoren izbor.<br />
2. So ovoj amandman se zamenuva stavot 2 na ~lenot 109 od Ustavot<br />
na Republika Makedonija.<br />
AMANDMAN XVI<br />
1. Lokalnata samouprava se ureduva so zakon koj se donesuva so<br />
dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici, pri {to<br />
mora da ima mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici koi pripa|aat<br />
na zaednicite koi ne se mnozinstvo vo Republika Makedonija.<br />
Zakonite za lokalno finansirawe, lokalni izbori, op{tinskite granici<br />
i za gradot Skopje, se donesuvaat so mnozinstvo glasovi od prisutnite<br />
pratenici, pri {to mora da ima mnozinstvo glasovi od prisutnite<br />
pratenici koi pripa|aat na zaednicite koi ne se mnozinstvo<br />
vo Republika Makedonija.<br />
2. So ovoj amandman se zamenuva stavot 5 na ~lenot 114 od Ustavot<br />
na Republika Makedonija.<br />
AMANDMAN XVII<br />
1. Vo edinicite na lokalnata samouprava gra|anite neposredno<br />
i preku pretstavnici u~estvuvaat vo odlu~uvaweto za pra{awa od lokalno<br />
zna~ewe, a osobeno vo oblastite na javnite slu`bi, urbanizmot<br />
i ruralnoto planirawe, za{titata na okolinata, lokalniot ekonomski<br />
razvoj, lokalnoto finansirawe, komunalnite dejnosti, kultu-<br />
840
ata, sportot, socijalnata i detskata za{tita, obrazovanieto, zdravstvenata<br />
za{tita i vo drugi oblasti utvrdeni so zakon.<br />
2. Vo gradot Skopje gra|anite neposredno i preku pretstavnici<br />
u~estvuvaat vo odlu~uvaweto za pra{awa od zna~ewe za gradot Skopje,<br />
a osobeno vo oblastite na javnite slu`bi, urbanizmot i ruralnoto<br />
planirawe, za{titata na okolinata, lokalniot ekonomski razvoj, lokalnoto<br />
finansirawe, komunalnite dejnosti, kulturata, sportot, socijalnata<br />
i detskata za{tita, obrazovanieto, zdravstvenata za{tita i vo<br />
drugi oblasti utvrdeni so zakon.<br />
3. So to~kata 1 na ovoj amandman se zamenuva stavot 1 na ~lenot<br />
115 od Ustavot na Republika Makedonija, a so to~kata 2 se zamenuva<br />
stavot 2 na ~lenot 117 od Ustavot na Republika Makedonija.<br />
AMANDMAN XVIII<br />
1. Odluka za izmena na Preambulata, ~lenovite za lokalna samouprava,<br />
~lenot 131, koja bilo odredba {to se odnesuva na pravata na<br />
pripadnicite na zaednicite, vklu~uvaj}i gi osobeno ~lenovite 7, 8, 9,<br />
19, 48, 56,69, 77, 78, 86,104 i 109, kako i odluka za dodavawe koja bilo<br />
nova odredba koja se odnesuva na predmetot na tie odredbi i tie ~lenovi,<br />
}e bide potrebno dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot<br />
broj pratenici vo koe mora da ima mnozinstvo glasovi od vkupniot<br />
broj pratenici koi pripa|aat na zaednicite {to ne se mnozinstvo vo<br />
Republika Makedonija.<br />
2. So ovoj amandman se dodava nov stav 4 na ~len 131 od Ustavot<br />
na Republika Makedonija.<br />
4. AMANDMAN XIX NA USTAVOT NA REPUBLIKA<br />
MAKEDONIJA<br />
("SV RM" br. 84/2003, od 26. 12. 2003,)<br />
AMANDMAN XIX<br />
1. Se garantira slobodata i nepovredivosta na pismata i na<br />
site drugi oblici na komunikacija.<br />
Samo vrz osnova na odluka na sud, pod uslovi i vo posapka utvrdeni<br />
so zakon, mo`e da se otstapi od pravoto na nepovredivost na pismata<br />
i site drugi oblici na komunikacija, ako toa e neophodno zaradi<br />
spre~uvawe ili otkrivawe krivi~ni dela, zaradi vodewe krivi~na postapka<br />
ili koga toa go baraat interesite na bezbednosta na Republikata.<br />
Zakonot se donesuva so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od<br />
vkupniot broj pratenici.<br />
2. So ovoj amandman se zamenuva ~lenot 17 na Ustavot na Republika<br />
Makedonija.<br />
841
5. AMANDMANI ,XX, XXI, XXII, XXIII, XXIV, XXV, XXVI, XXVII,<br />
XXVIII, XXIX i XXX NA USTAVOT NA REPUBLIKA<br />
MAKEDONIJA<br />
("SV RM," br. 107/2005, od 16. 12. 2005)<br />
AMANDMAN XX<br />
1. Za prekr{oci opredeleni so zakon, sankcija mo`e da izre~e<br />
organ na dr`avnata uprava ili organizacija i drug organ {to vr{i javni<br />
ovlastuvawa.<br />
Protiv kone~na odluka za prekr{ok se garantira sudska za{tita<br />
pod uslovi i posapka utvrdeni so zakon.<br />
3. So ovoj amandman se dopolnuva ~lenot 13 od Ustavot na Republika<br />
Makedonija.<br />
AMANDMAN XXI<br />
1. Se garantira pravoto na `alba protiv odluki doneseni vo<br />
postapka vo prv stepen pred sud.<br />
Pravoto na `alba ili drug vid na pravna za{tita protiv poedine~ni<br />
pravni akti doneseni vo postapka vo prv stepen pred organ<br />
na dr`avnata uprava ili organizacija i drug organ {to vr{i javni<br />
ovlastuvawa se ureduva so zakon.<br />
2. So ovoj amandman se zamenuva ~lenot 15 na Ustavot na Republika<br />
Makedonija.<br />
AMANDMAN XXII<br />
1. Predlaga dvajca ~lenovi na Sudskiot sovet na Republika Makedonija.<br />
2. So ovoj amandman se zamenuva alinejata 5 na ~lenot 84 od<br />
Ustavot na Republika Makedonija.<br />
AMANDMAN XXIII<br />
1. Pretsedatelot u`iva imunitet. Za negoviot imunitet odlu-<br />
~uva Sobranieto.<br />
2. So ovoj amandman se zamenuva stavot 3 na ~lenot 89 od Ustavot<br />
na Republika Makedonija.<br />
AMANDMAN XXIV<br />
1. Predlaga Javen obvinitel na Republika Makedonija po prethodno<br />
mislewe od Sovetot na javni obviniteli.<br />
842
2. So ovoj amandman se zamenuva alinejata 12 na ~lenot 91 od<br />
Ustavot na Republika Makedonija.<br />
AMANDMAN XXV<br />
1. Sudskata vlast ja vr{at sudovite.<br />
Sudovite se samostojni i nezavisni. Sudovite sudat vrz osnova<br />
na Ustavot i zakonite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost<br />
so Ustavot.<br />
Zabraneti se vonredni sudovi.<br />
Vidovite, nadle`nosta, osnovaweto, ukinuvaweto, organizacijata<br />
i sosatvot na sudovite, kako i postapkata pred niv, se ureduvaat so<br />
zakon, {to se donesuva so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot<br />
broj pratenici.<br />
2. So to~kata 1 na ovoj amandman se zamenuva ~lenot 98 od Ustavot<br />
na Republika Makedonija.<br />
AMANDMAN XXVI<br />
1. Na sudijata mu prestanuva sudiskata funkcija:<br />
- ako toa sam go pobara;<br />
- ako trajno ja zagubi sposobnosta za vr{ewe na sudiskata funkcija,<br />
{to go utvrduva Sudskiot sovet na Republika Makedonija;<br />
- ako gi ispolni uslovite za starosna penzija;<br />
- ako e osuden so pravosilna sudska presuda za krivi~no delo na<br />
bezuslovna kazna zatvor od najmalku {est meseci i<br />
- ako e izbran ili imenuvan na druga javna funkcija, osven koga<br />
sudiskata funkcija miruva pod uslovi utvrdeni so zakon.<br />
Sudijata se razre{uva:<br />
- Poadi pote{ka disciplinska povreda {to go pravi nedostoen<br />
za vr{ewe na sudiskata funkcija propi{ana so zakon i<br />
- poradi nestru~no i nesovesno vr{ewe na sudiskata funkcija<br />
pod uslovi utvrdeni so zakon.<br />
2. So to~kata 1 na ovoj amandman se zamenuva stavot 3 na ~lenot<br />
99 od Ustavot na Republika Makedonija.<br />
AMANDMAN XXVII<br />
1. Sudijata ne mo`e da bide povikanna krivi~na odgovornost za<br />
iska`ano mislewe i odlu~uvawe pri donesuvaweto na sudskite odluki.<br />
Sudija ne mo`e da bide pritvoren bez odobruvawe na Sudskiot<br />
sovet na Republika Makedonija, osven ako e zate~en vo vr{ewe na krivi~no<br />
delo za koe e propi{ana kazna zatvor vo traewe od najmalku pet<br />
godini.<br />
843
2. Sudisata funkcija e nespojliva so ~lenuvawe vo politi~ka<br />
partija ili so vr{ewe na druga javna funkcija ili profesija utvrdena<br />
so zakon.<br />
5. So to~kata 1 na ovoj amandman se zamenuva stavot 2 na ~lenot<br />
100 od Ustavot na Republika Makedonija, a so to~kata 2 na ovoj amandman<br />
se zamenuva stavot 3 na ~lenot 100 od Ustavot na Republika<br />
Makedonija.<br />
AMANDMAN XXVIII<br />
1. Sudskiot sovet na Republika Makedonija e smostoen i nezavisen<br />
organ na <strong>sudstvo</strong>to. Sovetot ja obezbeduva i ja garantira samostojnosta<br />
i nezavisnosta na sudskata vlast.<br />
Sudskiot sovet go so~inuvaat petnaeset ~lena.<br />
Po funkcija ~lenovi na Sovetot se pretsedatelot na Vrhovniot<br />
sud na Republika Makedonija i ministerot za pravda.<br />
Osum ~lena na Sovetot gi izbiraat sudiite od svoite redovi.<br />
Trojca od izbranite ~lenovi se pripadnici na zaednicite koi ne se<br />
mnozinstvo vo Republika Makedonija, pri {to }e se zapazi soodvetnata<br />
i pravi~na zastapenost na gra|anite koi pripa|aat na site zaednici.<br />
Trojca ~lenovi na Sovetot izbira Sobranieto na Republika<br />
Makedonija so mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici, pri<br />
{to mora da ima mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici koi<br />
pripa|aat na zaednicite koi ne se mnozinstvo vo Republika Makedonija.<br />
Dvajca ~lenovi na Sovetot predlaga pretsedatelot na Republika<br />
Makedonija, a izborot go vr{i Sobranieto na Republika Makedonija,<br />
od koi eden e pripadnik na zaednicite koi ne se mnozinstvo vo<br />
Republika Makedonija.<br />
^lenovite na Sovetot {to gi izbira Sobranieto na Republika<br />
Makedonija, odnosno {to gi predlaga pretsedatelot na Republika Makedonija<br />
se od redot na univerzitetskite profesori po pravo, advokatite<br />
i drugi istaknati pravnici.<br />
Mandatot na izbranite ~lenovi na Sovetot trae {est godini,<br />
so pravo na u{te eden izbor.<br />
Uslovite i postapkata za izbor, kako i osnovite i postapkata<br />
za prestanok na funkcijata i razre{uvawe na ~len na Sovetot se ureduvaat<br />
so zakon.<br />
Funkcijata izbran ~len na Sovetot e nespojliva so ~lenuvawe<br />
vo politi~ka partija ili so vr{ewe na drugi javni funkcii i profesii<br />
utvrdeni so zakon.<br />
2 So ovoj amandman se zamenuva ~lenot 104 od Ustavot na Republika<br />
Makedonija.<br />
844
AMANDMAN XXIX<br />
1. Sudskiot sovet na Republika Makedonija:<br />
- gi izbira i razre{uva sudiite i sudiite porotnici;<br />
- utvrduva prestanok na sudiskata funkcija;<br />
- gi izbira i razre{uva pretsedatelite na sudovite;<br />
- ja sledi i ocenuva rabotata na sudiite;<br />
- odlu~uva za disciplinskata odgovornost na sudiite;<br />
- odlu~uva za odzemawe na imunitetot na sudiite;<br />
- predlaga dvajca sudii na <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija;<br />
i<br />
- vr{i drugi raboti utvrdeni so zakon.<br />
Pri izborot na sudiite, sudiite porotnici i pretsedatelite na<br />
sudovite }e se zapazi soodvetnata i pravi~na zastapenost na gra|anite<br />
koi pripa|aat na site zaednici.<br />
Sovetot za svojata rabota podnesuva godi{en izve{taj do Sobranieto<br />
na Republika Makedonija, ~ija forma, sodr`ina i na~in na<br />
usvojuvawe se ureduvaat so zakon,<br />
2. So ovoj amandman se zamenuva ~lenot 105 od Ustavot na Republika<br />
Makedonija i se bri{e alinejata 15 na stavot 1 na ~lenot 68 od<br />
Ustavot na Republika Makedonija.<br />
AMANDMAN XXX<br />
1. Javnoto obvinitelstvo gi vr{i svoite funkcii vrz osnova na<br />
Ustavot i zakonite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost<br />
so Ustavot.<br />
Funkcijata na Javnoto obvinitelstvo ja vr{at Javniot obvinitel<br />
na Republika Makedonija i javnite obviniteli.<br />
Nadle`nosta, osnovaweto, ukinuvaweto, organizacijata i funkcioniraweto<br />
na javnoto obvinitelstvo se ureduva so zakon {to se<br />
donesuva so dvotretisnsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici.<br />
Javniot obvinitel na Republika Makedonija go imenuva i razre{uva<br />
Sobranieto na Republika Makedonija za vreme od {est godini<br />
so pravo na povtorno imenuvawe.<br />
Javnite obviniteli gi izbira Sovetot na javnite obviniteli<br />
bez ograni~uvawe na traeweto na mandatot.<br />
Pri izborot na javnite obviniteli }e se zapazi soodvetnata i<br />
pravi~na zastapenost na gra|anite koi pripa|aat na site zaednici.<br />
Za razre{uvawe na javnite obviniteli odlu~uva Sovetot.<br />
Nadle`nosta, sostavot i strukturata na Sovetot, mandatot na<br />
negovite ~lenovi, kako i osnovite i postapkata za prestanok i razre-<br />
{uvawe na ~len na Sovetot se ureduvaat so zakon.<br />
845
Odredbite i postapkata za prestanok i razre{uvawe na Javniot<br />
obvinitel na Republika Makedonija i javnite obviniteli se ureduva<br />
spo zakon.<br />
Funkcijata Javen obvinitel na Republika Makedonija i javen<br />
obvinitel e nespojliva so ~lenuvawe vo politi~ka partija ili so<br />
vr{ewe na druga javan funkcija i profesii utvrdeni so zakon.<br />
Se zabranuva politi~ko organizirawe i dejstvuvawe vo Javnoto<br />
obvinitelstvo.<br />
2. So ovoj amandman se zamenuvaat stavovite 2 i 3 na ~lenot 106<br />
od Ustavot na Republika Makedonija i se bri{e ~lenot 107 od Ustavot<br />
na Republika Makedonija.<br />
6. AMANDMAN XXX<br />
("SV RM," br. 3/2009, od 9. 1. 2009)<br />
Amandman XXXI<br />
1. Za pretsedatel e izbran kandidatot koj dobil mnozinstvo glasovi<br />
od izbira~ite koi glasale, dokolku glasale pove}e od 40% od<br />
izbira~ite.<br />
So ovoj amandman se zamenuva stavot 5 na ~lenot 81 od Ustavot<br />
na Republika Makedonija.<br />
846
III USTAVEN ZAKON<br />
ZA SPROVEDUVAWE NA USTAVOT NA REPUBLIKA<br />
MAKEDONIJA<br />
("SV RM," br. 52/1991)<br />
^len 1<br />
Ustavot na Republika Makedonija se primenuva od denot na<br />
proglasuvaweto vo Sobranieto na Republika Makedonija, ako za primenata<br />
na oddelni negovi odredbi so ovoj ustaven zakon ne e poinaku<br />
opredeleno.<br />
^len 2<br />
Dr`avnata granica na Republika Makedonija e nejzinata postojana<br />
granica so Republika Albanija, Republika Bugarija, Republika<br />
Grcija i Republika Srbija.<br />
^len 3<br />
Repubika Makedonija kako suverena i samostojna dr`ava svojata<br />
me|unarodna polo`ba i odnosite so drugite dr`avi i me|unarodnite<br />
organi, organizacii i zaednici gi ostvaruva spored op{oprifatenite<br />
na~ela na me|unarodnoto pravo.<br />
^len 4<br />
Republika Makedonija kako ramnopraven praven naslednik na<br />
SFRJ so drugite republiki, vrz osnova na dogovor so drugite republiki<br />
za pravnoto nasledstvo na SFRJ i za me|usebnite odnosi, prezema<br />
prava i obvrski nastanati od sozdavaweto na Socijalisti~ka<br />
Federativna Republika Jugoslavija<br />
Dokolku ne se sklu~i dogovor so drugite republiki za pranoto<br />
nasledstvo na SFRJ i za me|usebnite odnosi, pravnoto nasledstvo na<br />
SFRJ i me|usebnite odnosi na Republika Makedonija so drugite<br />
suvereni dr`avci od SFRJ se utvrduvaat soglasno so op{tite pravila<br />
na me|unarodnoto pravo, kako i soglasno so Vienskata konvencija za<br />
sukcesija na dr`avite vo oblasta na dogovorite od 1978 godina i Vienskata<br />
konvencija za sukcesija na dr`avite vo oblasta na dr`avniot<br />
imot, arhivata i dolgovite od 1982 godina.<br />
847
^len 5<br />
Postojnite sojuzni propisi se prezemaat kako republi~ki so<br />
nadle`nostite na organite utvrdeni so Ustavto na Republika Makedonija.<br />
Do postignuvaweto na dogovor me|u suverenite dr`avi od<br />
SFRJ, Republika Makedonija mo`e da go doveri izvr{uvaweto na<br />
oddelni propisi na sojuznite organi.<br />
Ako organite od stav 2 na ovoj ~len propisite ne gi izvr{uvaat<br />
vo soglasnost so suverenitetot i interesite na Republika Makedonija,<br />
niv gi izvr{uvaat organite na Republikata.<br />
Sojuznite propisi so koi se utreduva organizacijata i nadle`nosta<br />
na organite na Federacijata ne se primenuvaat vo Republika<br />
Makedonija.<br />
^len 6<br />
Zakonite {to ne se vo soglasnost so odredbite na Ustavot na<br />
Republika Makedonija }e se usoglasuvaat vo rok od edna godina od<br />
denot na proglasuvaweto na Ustavot.<br />
^len 7<br />
Najdocna vo rok od {est meseci od ddenot na proglasuvaweto na<br />
Ustavot }e se donesat:<br />
- Zakon za republi~kiot sudski sovet,<br />
- Zakon za sudovite,<br />
- Zakon za javnoto obvinitelstvo,<br />
- Zakon za narodniot pravobranitel,<br />
- Zakon za na~inot na transformacijata na op{testvenata sopstvenost,<br />
- Zakon za dr`avjanstvo na Republika Makedonija,<br />
- Zakon za li~nata karta,<br />
- Zakon za premoinot na dr`avnata granica i dvi`eweto na grani~niot<br />
pojas,<br />
- Zakon za dvi`eweto i prestojot na stranci,<br />
- Zakon za patnite ispravi na dr`avjanite na Republika Makedonija,<br />
- Zakon za odbranata na Republika Makedonija,<br />
- Zakon za lokalnata samouprava, i<br />
- Zakon za teritorijalnata podelba na Republika Makedonija.<br />
848
^len 8<br />
Zakonot za grbot, znameto i himnata na Republika Makedonija<br />
}e se donesat vo rok od {est meseci od denot na proglasuvaweto na<br />
Ustavot.<br />
Do donesuvaweto na Zakonot od stav 1 na ovoj ~len, se primenuvaat<br />
postojnite simboli i himnata utvrdeni vo dosega{niot ustav na<br />
Republika Makedonija.<br />
^len 9<br />
Dr`avjanite na drugite republiki vo SFRJ koi na denot na<br />
vleguvaweto vo sila na ovoj ustaven zakon imale prijaveno `iveali-<br />
{te na teritorijata na Republika Makedonija, a nemaat dr`avjanstvo<br />
na Republika Makedonija }e mo`at da steknat dr`avjanstvo na Republika<br />
Makedonija vo soglasnost so Zakonot za dr`avjanstgvo na Republika<br />
Makedonija.<br />
^len 10<br />
Sobranieto na Republika Makedonija vo postojniot prateni~ki<br />
sostav, pretsedatelot na Republika Makedonija i Vladata na Republika<br />
Makedonija prodol`uvaat da gi vr{at funkciite so prava i<br />
dol`nosti utvrdeni so ustavot do odr`uvaweto na novite izbori.<br />
Odredbata od ~l. 82 od Ustavot }e se primenuva po odr`uvaweto<br />
na novite izbori, a najdocna do istekot na mandatot za koj e izbran<br />
potpretsedatelot na pretsedatelot na Republika Makedonija.<br />
Potpretsedatelot na pretsedatelot na Republika Makedonija<br />
prodol`uva da gi vr{i funkciite so prava i do`nosti ustvredeni so<br />
Amandmanot LXXV na Ustavot na Republika Makedonija, do odr`uvaweto<br />
na novite izbori, a najdocna do istekot na mandatot za koj e<br />
izbran.<br />
Zakonot za izbor na pratenici vo sobranieto na Republika<br />
Makedonija, Zakonot za izbor na pretsedatel na Republika Makedonija<br />
i Zakonot za politi~kite partii }e se donesat najdocna tri meseci<br />
pred odr`uvaweto na novite izbori.<br />
^len 11<br />
Do postignuvaweto dogovor me|u suverenite dr`avi od SFRJ<br />
dlegatite na Republika Makedonija vo Sobranieto na SFRJ }e gi<br />
vr{at svoite funkcii vo soglasnost so nasokite na Sobranieto na Republika<br />
Makedonija.<br />
849
^len 12<br />
Do postignuvaweto dogovor me|u suverenite dr`avi od SFRJ<br />
~lenot na Pretsedatelstvoto na SFRJ od Republika Makedonija }e gi<br />
vr{i svoite funkcii vo soglasnost so nasokite na Sobranieto na Republika<br />
Makedonija.<br />
^len 13<br />
Vooru`enite sili na Republika Makedonija, do donesuvaweto<br />
an Zakonot za odbrana na Republika Makedonija, gi so~inuvaat edinicite,<br />
komandite i {tabovite na teritorijalnata odbrana na Republika<br />
Makedonija.<br />
Slu`eweto na voeniot rok na regrutite i slu`eweto na voenata<br />
obvrska vo rezervniot sostav }e se vr{i vo vooru`enite sili na<br />
Makedonija od stav 1 na ovoj ~len.<br />
^len 14<br />
Diplomatskite i konzlularnite pretstavni{tva i kulturnoinformativnite<br />
centri na SFRJ }e gi zastapuvaat interesite na Republika<br />
Makedonija kako suverena i samostojna dr`ava do postignuvaweto<br />
na dogovor me|u suverenite dr`avi od SFRJ, do osnovawe na sopstveni<br />
diplomatski, konzularni pretstavni{tva i kulturno-informativni<br />
centri.<br />
^len 15<br />
Izborot na site sudii vo sudovite i imenuvaweto na javniot<br />
obvinitel spored odredbite na ovoj ustav }e se izvr{i najdocna vo rok<br />
od {est meseci po konstituiraweto na Republi~kiot sudski sovet.<br />
Republi~kiot sudski sovet }e se konstituira najdocna vo rok od<br />
dva meseci od donesuvaweto na Zakonot za Republi~kiot sudski sovet.<br />
Do konstituiraweto na Republi~kiot sudski sovet nema da se<br />
vr{i izbor na sudii na sudovite i imenuvawe na javni obviniteli vo<br />
javnite obvinitelstva na koi im istekol mandatot. Istite prodol`uvaat<br />
da ja vr{at funkcijata do izborot, soglasno so Ustavot na Republika<br />
Makedonija.<br />
^len 16<br />
Sudiite na <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija }e se izberat<br />
najdocna vo rok od tri meseci po konstituiraweto na Republi~kiot<br />
sudski sovet.<br />
850
So denot na izborot na sudiite na <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika<br />
Makedonija od stav 1 na ovoj ~len, na postojnite sudii im prestanuva<br />
funkcijata sudija na <strong>Ustavn</strong>iot sud.<br />
^len 17<br />
Ovoj ustaven zakon go proglasuva Sobranieto i vleguva vo sila<br />
istovremeno so proglasuvaweto na Ustavot.<br />
851
IV USTAVEN ZAKON<br />
ZA IZMENUVAWE I DOPOLNUVAWE NA USTAVNIOT ZAKON<br />
ZA SPROVEDUVAWE NA USTAVOT NA REPUBLIKA<br />
MAKEDONIJA<br />
("SV RM," br. 2/1992)<br />
^len 1<br />
Vo <strong>Ustavn</strong>iot zakon za sproveduvawe na Ustavot na Republika<br />
Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 52/91) po<br />
~lenot 10 se dodava nov ~len 10-a, koj glasi:<br />
"^len 10-a<br />
Republika Makedonija nema da u~estvuva vo rabotata na Sobranieto<br />
na SFRJ i vo rabotata na Pretsedatelstvoto na SFRJ, so {to im<br />
prestanuva funkcijata na delegatite vo Sobranieto na SFRJ od<br />
Republika Makedonija i na ~lenot na Pretsedatelstvoto na SFRJ od<br />
Republika Makedonija".<br />
^len 2<br />
^lenovite 11 i 12 se bri{at.<br />
^len 3<br />
Ovoj zakon vleguva vo sila so denot na proglasuvaweto.<br />
853
V USTAVEN ZAKON<br />
ZA SPROVEDUVAWE NA AMANDMANITE OD XX DO XXX NA<br />
USTAVOT NA REPUBLIKA MAKEDONIJA<br />
("SV RM," 107/2005, od 9. 12. 2005)<br />
^len 1<br />
Amandmanite od XX do XXX na Ustavot na Republika Makedonija<br />
se primenuvaat od denot na proglasuvaweto od Sobranieto na Republika<br />
Makedonija, ako za primenata na nekoi odredbi so ovoj<br />
ustaven zakon poinaku ne e opredeleno.<br />
^len 2<br />
Najdocna do 30 juni 2006 godina }e se donesat:<br />
- Zakon za Sudski sovet na Republika Makedonija.<br />
- Zakon za sudovite i<br />
- Zakon za prekr{ocite.<br />
^len 3<br />
Najdocna vo rok od {est meseci od denot na proglasuvaweto na<br />
Amandmani od XX do XXX na Ustavot na Republika Makedonija }e se<br />
donesat:<br />
- Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za javnoto<br />
obvinitelstvo i<br />
- Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za Vladata<br />
na Republika Makedonija.<br />
Najdocna vo rok od 18 meseci od denot na proglasuvaweto na<br />
Amandmanite od XX do XXX na Ustavot na Republika Makedonija, }e<br />
se usoglasat zakonite vrz osnova na koi organ na dr`avnata uprava ili<br />
organizacija i drug organ, {to vr{i javni ovlastuvawa, mo`at da izrekuvaat<br />
sankcii za storen prekr{ok.<br />
^len 4<br />
Do vleguvaweto vo sila na Zakonot za sudovite i Zakonot sa Sudskiot<br />
sovet na Republika Makedonija, izborot i razre{uvaweto na<br />
sudiite }e se vr{i spored Zakonot za sudovi ("Slu`ben vesnik na Republika<br />
Makedoniaja" broj 36/95, 45/95 i 64/2003) i Zkonot za Repu-<br />
855
li~kiot sudski sovet ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"<br />
br. 80/92, 50/99 i 4/2003).<br />
^len 5<br />
Do usoglasuvaweto na Zakonot za javnoto obvinitelstvo so amandmanite<br />
XXIV do XXX javnite obviniteli }e se izbiraat soglasno so<br />
Zakonot za javnoto obvinitelstvo ("Slu`ben vesnik na Republika<br />
Makedonija" broj 38/2004).<br />
^len 6<br />
Do usoglasuvaweto na Zakonot za Vladata na Republika Makedonija<br />
so Amandmanot XXIII, za imunitetot na pretsedatelot i ministrite<br />
}e se odlu~uva soglasno so Zakonot za Vladata na Republika Makedonija<br />
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 59/2000,<br />
12/2003 i 55/2005)<br />
^len 7<br />
Ovoj ustaven zakon za sproveduvawe na Amandmanite od XX do<br />
XXX na Ustavot na Republika Makedonija go proglasuva Sobranieto<br />
na Republika Makedonija i vleguva vo sila istovremeno so proglasuvaweto<br />
na <strong>Ustavn</strong>ite amandmani.<br />
856
VI DELOVNIK NA USTAVNIOT SUD NA REPUBLIKA<br />
MAKEDONIJA<br />
("SV RM," br. 70/1992)<br />
I. OP[TI ODREDBI<br />
^len 1<br />
So ovoj delovnik se ureduvaat na~inot na rabota i postapkata<br />
pred <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija (vo natamo{niot tekst:<br />
Ustaven sud).<br />
^len 2<br />
Sedi{teto na <strong>Ustavn</strong>iot sud e vo Skopje.<br />
Na zgradata vo koja se nao|a <strong>Ustavn</strong>iot sud se istaknuva natpis<br />
"USTAVEN SUD NA REPUBLIKA MAKEDONIJA - SKOPJE."<br />
^len 3<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud ima svoj pe~at so oblik na krug vo pre~nik od 32<br />
mm.<br />
Pe~atot sodr`i grb na Republika Makedonija, okolu koj se nao|a<br />
natpis "Republika Makedonija - Ustaven sud na Republika Makedonija<br />
- Skopje".<br />
Pe~atot na <strong>Ustavn</strong>iot sud se stava na odlukite i re{enijata na<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud, kako i na site drugi slu`beni akti.<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud ima mal pe~at so pre~nik od 20 mm.<br />
Maliot pe~at e istoveten so pe~atot i slu`i za blagajni~ki dokumenti<br />
i zaverka na rabotni~ki kni{ki i zdrastveni legitimacii.<br />
II. NA^IN NA RABOTA NA USTAVNIOT SUD NA REPUBLIKA<br />
MAKEDONIJA<br />
^len 4<br />
Za rabotite od svojata nadle`nost utvrdena so Ustavot na Republika<br />
Makedonija, <strong>Ustavn</strong>iot sud odlu~uva na sednica.<br />
^len 5<br />
Sednicata ja zaka`uva i so nea rakovodi pretsedatelot na <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud.<br />
857
Pretsedatelot na <strong>Ustavn</strong>iot sud zaka`uva sednica i po barawe<br />
na sekoj sudija.<br />
^len 6<br />
Sednicata mo`e da se odr`i ako se prisutni najmalku pet sudii<br />
na <strong>Ustavn</strong>iot sud.<br />
Ako na dneven red na sednicata se utvrdeni pra{awa za koi<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud spored Ustavot na Republika Makedonija odlu~uva so<br />
dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj na sudiite, sednicata<br />
mo`e da se odr`i ako se prisutni najmalku {est sudii.<br />
^len 7<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud na sednica izbira pretsedatel na <strong>Ustavn</strong>iot sud<br />
od redot na sudiite so dvotretinsko mnozinstvo od vkupniot broj na<br />
sudiite, so tajno glasawe.<br />
Sekoj sudija mo`e da predlo`i kandidat za pretsedatel na <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud.<br />
Predlogot za kandidat za pretsedatel na <strong>Ustavn</strong>iot sud go utvrduva<br />
komisija od trojca sudii izbrani so mnozinstvo od vkupniot broj<br />
na sudiite.<br />
Ako kandidatot ne go dobie potrebnoto mnozinstvo glasovi, postapkata<br />
za izbor na pretsedatel se povtoruva.<br />
^len 8<br />
Pretsedatelot na <strong>Ustavn</strong>iot sud:<br />
- go pretstavuva <strong>Ustavn</strong>iot sud;<br />
- gi potpi{uva odlukite, re{enijata i drugite akti na <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud;<br />
- se gri`i za sproveduvawe na Delovnikot na <strong>Ustavn</strong>iot sud i<br />
- vr{i i drugi raboti opredeleni so ovoj delovnik.<br />
Vo slu~aj na otsutnost ili spre~enost pretsedatelot go zamenuva<br />
sudija spored rasporedot utvrden od <strong>Ustavn</strong>iot sud po azbu~niot red<br />
na prezimeto na sudiite.<br />
^len 9<br />
Sudijata na <strong>Ustavn</strong>iot sud:<br />
- u~estvuva vo rabotata i vo odlu~uvaweto na raspravite i na<br />
sednicite na <strong>Ustavn</strong>iot sud;<br />
- kako sudija - izvestitel rakovodi so prethodnata postapka po<br />
predmetot {to mu bil dodelen vo rabota i go izvestuva <strong>Ustavn</strong>iot sud<br />
na sednica za stojali{tata po predmetot;<br />
858
- gi sledi i prou~uva zakonite, drugite propisi i op{ti akti i<br />
mo`e da dava inicijativi za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta<br />
na oddelen zakon, odnosno za ustavnosta i zakonitosta na oddelen<br />
propis ili op{t akt i<br />
- vr{i drugi raboti opredeleni so ovoj delovnik i programata<br />
i rasporedot za rabota na Sudot.<br />
^len 10<br />
Sudiite na <strong>Ustavn</strong>iot sud u`ivaat imunitet kako i pratenicite<br />
na Sobranieto na Republika Makedonija utvrden so Ustavot na Republika<br />
Makedonija.<br />
Sudijata ne mo`e da bide povikan na krivi~na odgovornost ili<br />
da bide pritvoren za iska`ano mislewe ili glasawe vo Sudot.<br />
Sudijata ne mo`e da bide pritvoren bez odobruvawe na Sudot,<br />
osven ako e zate~en vo vr{ewe krivi~no delo za koe e propi{ana kazna<br />
zatvor vo traewe od najmalku pet godini.<br />
Sudot mo`e da odlu~i da se primeni imunitet nad sudija i koga<br />
toj samiot ne se povikal na nego, ako toa e potrebno zaradi vr{eweto<br />
na negovata funkcija.<br />
III. POSTAPKA ZA OCENUVAWE NA USTAVNOSTA NA ZAKONITE I<br />
USTAVNOSTA I ZAKONITOSTA NA PROPISITE I DRUGITE<br />
OP[TI AKTI<br />
1) Poveduvawe na postapka<br />
^len 11<br />
Postapkata za ocenuvawe na ustavnosta na zakon i ustavnosta i<br />
zakonitosta na propis ili drug op{t akt se poveduva so re{enie na<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud po povod podnesena inicijativa.<br />
^len 12<br />
Sekoj mo`e da podnese inicijativa za poveduvawe postapka za<br />
ocenuvawe na ustavnosta na zakon i ustavnosta i zakonitosta na propis<br />
ili drug op{t akt.<br />
^len 13<br />
Podnositelot na inicijativata i donesuva~ot na osporeniot<br />
akt se u~esnici vo postapkata pred <strong>Ustavn</strong>iot sud.<br />
859
^len 14<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud mo`e i sam da povede postapka za ocenuvawe na<br />
ustavnosta na zakon, odnosno ustavnosta i zakonitosta na propis ili<br />
drug op{t akt.<br />
Pri ispituvaweto na ustavnosta na zakon, odnosno ustavnosta i<br />
zakonitosta na propis ili drug op{t akt, <strong>Ustavn</strong>iot sud mo`e da ja<br />
ocenuva ustavnosta i zakonitosta i na odredbite od propisot ili drugiot<br />
op{t akt {to ne se osporeni vo inicijativata.<br />
^len 15<br />
Inicijativite pred <strong>Ustavn</strong>iot sud se podnesuvaat pismeno vo<br />
dva primeroka.<br />
Inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta<br />
na zakon i ustavnosta i zakonitosta na propis ili drug op{t akt<br />
sodr`i: ozna~uvawe na zakonot, propisot ili op{tiot akt odnosno<br />
oddelni negovi odredbi {to se osporuvaat, pri~ini za nivno osporuvawe,<br />
odredbite od Ustavot, odnosno zakonot {to se povreduvaat so toj<br />
akt i imeto, odnosno nazivot, odnosno nazivot i sedi{teto na podnositelot<br />
na inicijativata.<br />
^len 16<br />
Ako inicijativata ne gi sodr`i podatocite navedeni vo stav 2<br />
na ~len 15 od Delovnikot, sekretarot na <strong>Ustavn</strong>iot sud }e mu uka`e na<br />
podnositelot na nedostatocite i }e opredeli rok za nivnoto otstranuvawe,<br />
koj ne mo`e da bide podolg od 30 dena.<br />
Dokolku vo predvideniot rok ne se otstranat nedostatocite<br />
ili inicijativata e podnesena od nepoznat podnositel, }e se smeta<br />
deka ne e podnesena, {to sekretarot }e go konstatira na podnesokot.<br />
Ako so inicijativata se bara mislewe, objasnuvawe ili intervencija<br />
pred drugi organi, sekretarot na <strong>Ustavn</strong>iot sud pismeno }e go<br />
izvesti podnositelot deka <strong>Ustavn</strong>iot sud ne e nadle`en da odlu~uva za<br />
takvi pra{awa.<br />
2) Prethodna postapka<br />
^len 17<br />
Primenite inicijativi se zaveduvaat vo soodvetnite upisnici<br />
i po niv se obrazuvaat predmeti.<br />
Predmetite se rasporeduvaat na stru~nite rabotnici spored<br />
oblasta utvrdena vo rasporedot za rabota.<br />
Koga vo inicijativata se bara poveduvawe na postapka za ocenuvawe<br />
na ustavnosta na zakon, programa ili statut na politi~ka par-<br />
860
tija, predmetot se rasporeduva i na sudija spored azbu~niot red na prezimeto.<br />
Ako na sudija mu e dodelen vo rabota predmet, a toj ili <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud smeta deka postojat opravdani pri~ini toj da ne ja vodi prethodnata<br />
postapka, predmetot mu se dodeluva na drug sudija spored opredeleniot<br />
red.<br />
^len 18<br />
Sudijata i stru~niot rabotnik na koi im e dodelen predmetot<br />
vo rabota ja vodat prethodnata postapka soglasno so odredbite na ovoj<br />
delovnik.<br />
Vo ispituvaweto na inicijativite so koi se bara ocenuvawe na<br />
ustavnosta i zakonitosta, stru~niot rabotnik }e gi sobere podatocite<br />
i izvestuvawata {to se potrebni za odlu~uvawe vo vrska so baraweto<br />
za poveduvawe postapka.<br />
Najdocna vo rok od deset dena, a koga vo inicijativata gra|aninot<br />
se povikuva na za{tita na slobodite i pravata utvrdeni so ustavot,<br />
vo rok od tri dena od denot na priemot na predmetot, sudijata i<br />
stru~niot rabotnik se dol`ni da gi prezemat dejstvijata vo prethodnata<br />
postapka.<br />
Vo tekot na prethodnata postapka sudijata i stru~niot rabotnik<br />
mo`e da go povikuvaat sekoj u~esnik vo postapkata i drugi zainteresirani<br />
lica na konsultativen razgovor i od niv da baraat potrebni<br />
izvestuvawa i objasnuvawa, a po potreba na donositelot na osporeniot<br />
akt da mu ja dostavat i inicijativata.<br />
^len 19<br />
Re{enieto za poveduvawe postapka mu se dostavuva na organot<br />
{to go donel osporeniot propis ili drug op{t akt i mu se opredeluva<br />
rok za odgovor, koj ne mo`e da bide podolg od 30 dena.<br />
Ako donesuva~ot na osporeniot propis ili drug op{t akt ne dostavi<br />
odgovor vo opredeleniot rok, <strong>Ustavn</strong>iot sud }e go opredeli natamo{niot<br />
tek na postapkata.<br />
^len 20<br />
Sekoj e dol`en na <strong>Ustavn</strong>iot sud da mu dava podatoci i izvestuvawa<br />
po pra{awa od interes za vodewe na postapkata.<br />
^len 21<br />
Ako vo tekot na postapkata se utvrdi deka pove}e u~esnici so<br />
posebni inicijativi barale da se oceni ustavnosta, odnosno ustavnosta<br />
861
i zakonitosta na isti odredbi na ist zakon, drug propis ili op{t akt,<br />
site inicijativi se zdru`uvaat so prvopodnesenata, za site se vodi<br />
edinstvena postapka i se donesuva edna odluka.<br />
Ako vo Sudot se obrazuvani predmeti po pove}e oddelni inicijativi<br />
za ocenuvawe na ustavnosta, odnosno ustavnosta i zakonitosta<br />
na ist zakon, drug propis ili op{t akt, site podocna obrazuvani predmeti<br />
mo`e da se pridru`at kon prvoobrazuvaniot predmet, za site da<br />
se vodi edinstvena postapka i da se donese edna odluka.<br />
^len 22<br />
U~esnicite vo postapkata i nivnite zastapnici i polnomo{-<br />
nici imaat pravo, vo prisustvo na opredelen rabotnik vo <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud, da gi razgleduvaat spisite vo predmetot po koj se vodi postapkata.<br />
Na u~esnicite vo postapkata i na zainteresiranite lica opredeleniot<br />
rabotnik im dava izvestuvawa za predmetot {to se odnesuvaat<br />
na podatocite zapi{ani vo upisnicite.<br />
Na u~esnicite vo postapkata, kako i na drugi lica ne mo`at da<br />
im se stavat na uvid referat, nacrt na odluka i re{enie i drugi zaklu-<br />
~oci koi se podgotvuvaat za odlu~uvawe pred Sudot, osven referatite<br />
za javna rasprava, za podgotvitelna sednica ili za sednica na koja tie<br />
se pokaneti da u~estvuvaat.<br />
^len 23<br />
Po zavr{uvaweto na prethodnata postapka, a najdocna vo rok od<br />
tri meseci od denot koga predmetot e daden vo rabota, se podnesuva<br />
referat za sednica ili Sudot se izvestuva za tekot na postapkata.<br />
Koga vo inicijativata za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta<br />
na propis ili drug op{t akt gra|anite se povikuvaat na za{tita na<br />
slobodite i pravata utvrdeni so Ustavot, rokot od stav 1 na ovoj ~len<br />
iznesuva 30 dena.<br />
Referatot za sednica sodr`i osobeno: koga e podnesena inicijativata<br />
i kakvo barawe e postaveno, koi podgotovki se izvr{eni, koi<br />
sporni pravni i fakti~ki pra{awa se pojavile vo tekot na rabotata<br />
po predmetot, prikaz na ustavno - sudskata praktika, po pravilo, mislewe<br />
i predlog za na~inot na re{avawe na postavenoto barawe.<br />
3) Sednica<br />
^len 24<br />
Pretsedatelot na <strong>Ustavn</strong>iot sud pismeno gi izvestuva sudiite<br />
za denot i ~asot na odr`uvawe na sednicata na koja }e se razgleduvaat<br />
referatite predlo`eni za sednica.<br />
862
Pismenoto izvestuvawe im se dostavuva na sudiite najdocna sedum<br />
dena pred odr`uvaweto na sednicata, a samo vo isklu~itelni slu-<br />
~ai, koga toa go bara itnosta za postapuvawe po oddelni predmeti,<br />
pretsedatelot mo`e da opredeli sednicata da se odr`i i vo pokratok<br />
rok.<br />
Kon pismenoto izvestuvawe za odr`uvawe na sednicata se prilo`uvaat<br />
i referatite so nacrtot na odlukite odnosno re{enijata, a<br />
po potreba i drugi materijali.<br />
^len 25<br />
Sednicata na <strong>Ustavn</strong>iot sud po~nuva so utvrduvawe na dnevniot<br />
red.<br />
Za sekoj predmet se opredeluva sudija - izvestitel, osven za predmeti<br />
koi se dadeni vo rabota na sudija vo prethodnata postapka.<br />
Za sekoja to~ka od dnevniot red se vodi rasprava za spornite<br />
pravni i fakti~ki pra{awa i se odlu~uva. Dokolku Sudot vo tekot na<br />
raspravata po oddelno pra{awe oceni deka postojat osnovi za menuvawe<br />
na ve}e zazemen stav ili po predmetot se potrebni dopolnitelni<br />
prou~uvawa, }e go odlo`i odlu~uvaweto zaradi preispituvawe na ve}e<br />
zazemeniot stav odnosno zaradi dopolnitelni prou~uvawa i }e opredeli<br />
nasoki za toa.<br />
Re{enijata, odnosno odlukite se donesuvaat so mnozinstvo glasovi<br />
od vkupniot broj sudii na <strong>Ustavn</strong>iot sud, osven koga so Ustavot,<br />
odnosno so ovoj delovnik ne e poinaku opredeleno.<br />
Sudija na <strong>Ustavn</strong>iot sud koj e spre~en da prisustvuva na sednicata<br />
mo`e za predmetot da dade pismeno mislewe.<br />
Sudijata {to glasal protiv odlukata ili {to smeta deka taa<br />
treba da se zasnova vrz drugi pravni osnovi, mo`e da go izdvoi svoeto<br />
mislewe i pismeno da go obrazlo`i. Izdvoenoto mislewe se objavuva<br />
vo "Biltenot na Sudot" i vo slu`benoto glasilo vo koe se objavuva<br />
odlukata na Sudot.<br />
^len 26<br />
Za tekot na sednicata se vodi zapisnik.<br />
Zapisnikot osobeno sodr`i: vreme i mesto na odr`uvawe na sednicata,<br />
imiwata na prisutnite sudii po azbu~en red na prezimeto i<br />
na drugite prisutni, usvoeniot dneven red, odlukata odnosno zaklu~okot<br />
za sekoja to~ka od dnevniot red, so ozna~uvawe na sudiite {to glasale<br />
za i protiv odlukata.<br />
Za oddelni predmeti vo koi se postavuvaat pozna~ajni ustavno -<br />
pravni pra{awa se obezbeduva stenografirawe odnosno magnetofonsko<br />
snimawe na tekot na raspravata.<br />
863
^len 27<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud mo`e vo tekot na postapkata, do donesuvaweto na<br />
kone~na odluka, da donese re{enie za zapirawe na izvr{uvaweto na<br />
poedine~ni akti ili dejstvija {to se prezemeni vrz osnova na zakon,<br />
drug propis ili op{t akt ~ija ustavnost odnosno zakonitost ja ocenuva,<br />
dokolku so negovoto izvr{uvawe bi mo`ele da nastanat te{ko otstranlivi<br />
posledici.<br />
Vo slu~aite od stav 1 na ovoj ~len <strong>Ustavn</strong>iot sud e dol`en da ja<br />
okon~a postapkata, vo najkratok mo`en rok.<br />
^len 28<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud }e ja otfrli inicijativata:<br />
- ako ne e nadle`en da odlu~uva za baraweto;<br />
- ako za istata rabota ve}e odlu~uval, a nema osnovi za poinakvo<br />
odlu~uvawe i<br />
- ako postojat drugi procesni pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata.<br />
4) Podgotvitelna sednica<br />
^len 29<br />
Zaradi razjasnuvawe na fakti~nata i pravnata sostojba po oddelni<br />
predmeti vo sekoja faza na postapkata, <strong>Ustavn</strong>iot sud mo`e da<br />
odlu~i da se odr`i podgotvitelna sednica.<br />
Na podgotvitelnata sednica se povikuvaat u~esnicite vo postapkata,<br />
stru~ni organi i organizacii i nau~ni i stru~ni rabotnici,<br />
{to }e gi opredeli Sudot.<br />
^len 30<br />
So pokanata za podgotvitelna sednica na pokanetite im se dostavuva<br />
referat za podgotvitelna sednica, vo koja se iznesuvaat navodite<br />
vo inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta<br />
na zakonot, odnosno ustavnosta i zakonitosta na propisot ili<br />
op{tiot akt, pravnata sostojba, spornite pravni pra{awa i pravnite<br />
mislewa {to bile istaknati vo prethodnata postapka.<br />
^len 31<br />
So podgotvitelnata sednica rakovodi pretsedatelot na <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud.<br />
Sudijata - izvestitel po predmetot gi zapoznava prisutnite so<br />
fakti~kata i pravnata sostojba, kako i so spornite pra{awa {to se<br />
864
postaveni pred Sudot vo tekot na prethodnata postapka, a potoa pretsedatelot<br />
na Sudot gi povikuva prisutnite da gi iska`at svoite stavovi<br />
i mislewa, odnosno stavovite i mislewata na organite i organizaciite<br />
{to gi pretstavuvaat.<br />
Na raspravata na podgotvitelnata sednica sudiite mo`at da postavuvaat<br />
pra{awa, da iznesuvaat mislewa i komentari vo vrska so<br />
spornite pravni i fakti~ki pra{awa i za drugi okolnosti od zna~ewe<br />
za odlu~uvaweto na Sudot.<br />
^len 32<br />
Po zavr{uvaweto na postapkata po predmetot po koj e odr`ana<br />
podgotvitelna sednica, primerok od odlukata odnosno re{enieto so<br />
koe <strong>Ustavn</strong>iot sud ja okon~al postapkata za ocenuvawe na ustavnosta i<br />
zakonitosta im se dostavuva i na u~esnicite na podgotvitelnata sednica.<br />
5) Javna rasprava<br />
^len 33<br />
Za odr`uvawe na javna rasprava odlu~uva <strong>Ustavn</strong>iot sud na sednica,<br />
pri {to, pokraj u~esnicite vo postapkata, gi opredeluva organite<br />
i organizaciite i nau~nite i stru~ni rabotnici {to treba da bidat<br />
povikani na raspravata.<br />
Za odr`uvaweto na javnata rasprava se izvestuvaat i sredstvata<br />
za javno informirawe.<br />
Javnata rasprava mo`e da se odr`i otkako e povedena postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na zakon odnosno ustavnosta i zakonitosta<br />
na propis ili drug op{t akt.<br />
^len 34<br />
Referatot za javna rasprava sodr`i osobeno: sutina na baraweto<br />
postaveno vo inicijativata, kratka sodr`ina na odgovorot i drugite<br />
izvestuvawa na u~esnicite vo postapkata, pravnata i fakti~kata<br />
sostojba utvrdeni do javnata rasprava, spornite javni pra{awa i mo`nite<br />
stojali{ta po niv so soodvetna pravna argumentacija.<br />
^len 35<br />
Javnata rasprava ja zaka`uva pretsedatelot na <strong>Ustavn</strong>iot sud.<br />
Za denot i ~asot na odr`uvaweto na raspravata pretsedatelot na Sudot<br />
pismeno gi pokanuva sudiite.<br />
Pismenata pokana im se dostavuva na sudiite najdocna deset<br />
dena pred odr`uvawe na raspravata, a samo vo isklu~itelni slu~ai,<br />
865
koga toa go bara itnosta za postapuvawe i vo pokratok rok.<br />
Kon pismenata pokana se prilo`uva i referatot na sudijata -<br />
izvestitel i stru~niot rabotnik, a po potreba i drugi materijali.<br />
^len 36<br />
Pismenata pokana za javnata rasprava im se dostavuva i na u~esnicite<br />
vo postapkata, odnosno nivnite zastapnici ili polnomo{nici,<br />
kako i na drugite povikani lica, organi i organizacii.<br />
Od denot na dostavuvaweto na pokanite do denot na odr`uvaweto<br />
na javnata rasprava treba da pominat najmalku deset dena, a vo isklu~itelni<br />
slu~ai, koga toa go bara itnosta za postapuvawe, mo`e da se<br />
opredeli i pokratok rok.<br />
So pokanata za javna rasprava se dostavuva primerok od referatot<br />
za javna rasprava.<br />
^len 37<br />
Javnata rasprava se odr`uva vo prostoriite na <strong>Ustavn</strong>iot sud.<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud mo`e da odlu~i raspravata da se odr`i i vo drugi<br />
prostorii vo sedi{teto na Sudot ili nadvor od nego.<br />
^len 38<br />
Javnata rasprava mo`e da se odr`i ako se prisutni najmalku pet<br />
sudii na <strong>Ustavn</strong>iot sud.<br />
So raspravata rakovodi pretsedatelot na <strong>Ustavn</strong>iot sud.<br />
^len 39<br />
Na po~etokot na raspravata pretsedatelot na <strong>Ustavn</strong>iot sud gi<br />
izvestuva prisutnite za koj predmet }e se rasprava i koi od pokanetite<br />
lica prisustvuvaat na raspravata.<br />
Voedno izlagawe za predmetot na raspravata podnesuva sudijata<br />
- izvestitel.<br />
Sudijata - izvestitel na raspravata e sudijata {to ja vodel<br />
prethodnata postapka. Vo slu~aj na negova spre~enost, pretsedatelot<br />
na <strong>Ustavn</strong>iot sud opredeluva drug sudija - izvestitel.<br />
Ako vo prethodnata postapka u~estvuvale pove}e sudii, sudija -<br />
izvestitel e sudijata koj po rasporedot za rabota go dobil predmetot,<br />
ako sudiite poinaku ne se dogovorat.<br />
Po izlagaweto na sudijata - izvestitel, u~esnicite na raspravata<br />
gi iznesuvaat i obrazlo`uvaat mislewata i faktite od interes za<br />
razjasnuvaweto na sostojbata na predmetot.<br />
866
Vo tekot na javnata rasprava sudiite na <strong>Ustavn</strong>iot sud mo`at da<br />
postavuvaat pra{awa i da baraat objasnuvawa od u~esnicite vo postapkata<br />
i drugite povikani lica za pra{awata {to se predmet na javnata<br />
rasprava, bez iznesuvawe na svoeto mislewe.<br />
So ogled na tekot na raspravata, po predlog na pretsedatelot<br />
ili na sudija, Sudot mo`e da odlu~i raspravata da se prekine.<br />
^len 40<br />
U~esnicite vo postapkata vo tekot na javnata rasprava gi iznesuvaat<br />
i obrazlagaat svoite stavovi, predlozi i pravni mislewa i<br />
odgovaraat na navodite za faktite~i pravnite pra{awa koi se izneseni<br />
na javnata rasprava.<br />
Pretstavnicite na povikanite organi i organizacii gi iznesuvaat<br />
mislewata na organite, odnosno organizaciite koi gi pretstavuvaat<br />
i davaat objasnuvawa, i pravna argumentacija za pra{awata {to<br />
se predmet na raspravata.<br />
Nau~nite i stru~nite rabotnici, kako i drugite lica {to se<br />
povikani na raspravata, gi iznesuvaat svoite mislewa i davaat pravna<br />
argumentacija za pra{awata koi se predmet na raspravata.<br />
U~esnicite na javnata rasprava od stavovite 1, 2 i 3 na ovoj<br />
~len imaat pravo dopolnitelno da gi iznesuvaat svoite stavovi i mislewa<br />
vo vrska so predmetot na raspravata.<br />
^len 41<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud odlu~uva dali na raspravata }e se izvedat dokazite<br />
{to se izvedeni vo prethodnata postapka.<br />
Ako vo tekot na raspravata se uka`e na novi dokazi {to ne se<br />
izvedeni vo prethodnata postapka, istite }e se izvedat na raspravata.<br />
^len 42<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud mo`e da odlu~i, na predlog na u~esnicite vo postapkata<br />
ili po sopstvena ocena, javnata rasprava da se odlo`i na opredeleno<br />
ili na neopredeleno vreme, zaradi pribavuvawe na potrebni<br />
podatoci, izvestuvawa ili mislewa.<br />
^len 43<br />
Ako podnositelot na inicijativata vo tekot na javnata rasprava<br />
se otka`e od inicijativata za poveduvawe postapka, <strong>Ustavn</strong>iot sud<br />
mo`e da prodol`i so javnata rasprava, ako pra{aweto e od po{iroko<br />
ustavno - pravno zna~ewe.<br />
867
Ako <strong>Ustavn</strong>iot sud na javnata rasprava odlu~i da ja ocenuva ustavnosta<br />
i zakonitosta na odredbi od op{tiot akt ~ija ustavnost i zakonitost<br />
ne se osporuva vo inicijativata, odnosno koja ne e opfatena so<br />
re{enieto za poveduvawe na postapka, <strong>Ustavn</strong>iot sud, po barawe na<br />
u~esnicite vo postapkata, }e ja odlo`i javnata rasprava i }e opredeli<br />
rok za davawe odgovor od donesuva~ot na aktot.<br />
^len 44<br />
Koga <strong>Ustavn</strong>iot sud }e oceni deka raspravata po predmetot e<br />
iscrpena, pretsedatelot na Sudot ja zaklu~uva javnata rasprava i gi<br />
izvestuva u~esnicite vo postapkata za na~inot na soop{tuvawe na<br />
odlukata.<br />
Ako <strong>Ustavn</strong>iot sud odlu~i za ustavnosta i zakonitosta neposredno<br />
po javnata rasprava, pretsedatelot na Sudot im ja soop{tuva odlukata<br />
na u~esnicite vo postapkata, naveduvajki gi osnovnite pri~ini za<br />
nejzinoto donesuvawe.<br />
^len 45<br />
Za tekot na raspravata se vodi zapisnik za sekoj predmet oddelno.<br />
Zapisnikot sodr`i osobeno: vreme i mesto na odr`uvawe na javnata<br />
rasprava, sostav na <strong>Ustavn</strong>iot sud, prisutnite u~esnici i drugite<br />
povikani lica, kratka sodr`ina na iska`uvawata na u~esnicite<br />
vo postapkata i na drugite povikani, predlo`enite novi dokazi, postavenite<br />
pra{awa i dadenite odgovori vo tekot na raspravata.<br />
Zapisnikot go vodi stru~niot rabotnik {to sorabotuval na<br />
predmetot, a go potpi{uvaat pretsedatelot na <strong>Ustavn</strong>iot sud i zapisni~arot.<br />
Ako za tekot na raspravata se vodat stenografski bele{ki ili<br />
raspravata magnetofonski se snima, stenografskite bele{ki odnosno<br />
magnetofonskata lenta se sostaven del od zapisnikot.<br />
^len 46<br />
U~esnicite vo postapkata sami gi podnesuvaat tro{ocite vo<br />
postapkata pred <strong>Ustavn</strong>iot sud.<br />
Nau~nite i stru~nite rabotnici, kako i drugite lica {to po<br />
pokana na Sudot u~estvuvaat vo negovata rabota, imaat pravo na nadomestok<br />
spored kriteriumite utvrdeni so odluka na Sudot.<br />
868
2.) Zapirawe na postapkata<br />
^len 47<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud }e ja zapre postapkata:<br />
- ako vo tekot na postapkata zakonot, drugiot propis ili op{t<br />
akt prestanale da va`at, a ne nao|a osnovi za ocenuvawe nivnata ustavnost<br />
odnosno ustavnost i zakonitost vo vreme na va`eweto;<br />
- ako vo tekot na postapkata bide povle~ena inicijativata za<br />
ocenuvawe na ustavnosta odnosno na ustavnosta i zakonitosta, a <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud ne nao|a osnova da ja vodi postapkata po sopstvena inicijativa;<br />
- ako se utvrdi deka poveduvaweto na postapkata bilo zasnovano<br />
vrz pogre{na fakti~ka sostojba;<br />
- ako po utvrduvaweto na fakti~kata i pravnata sostojba na javnata<br />
rasprava otpadnat osnovite za somnevawe na ustavnosta i zakonitosta<br />
i<br />
- ako vo tekot na postapkata prestanat procesnite pretpostavki<br />
za nejzino natamo{no vodewe.<br />
7) Sovetuvawe i glasawe<br />
^len 48<br />
Koga po odr`anata javna rasprava odnosno odr`anata sednica<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud }e konstatira deka predmetot e dovolno razjasnet, se<br />
pristapuva kon sovetuvawe i glasawe.<br />
Sovetuvaweto i glasaweto se vr{i bez prisustvo na javnosta.<br />
^len 49<br />
Na sovetuvaweto i glasaweto u~estvuvaat i sudiite na <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud koi ne prisustvuvale na javnata rasprava odnosno na sednicata.<br />
Vo tekot na sovetuvaweto <strong>Ustavn</strong>iot sud mo`e da zaklu~i da se<br />
odlo`i donesuvaweto na odlukata ili da se odr`i nova rasprava.<br />
Pred odlu~uvaweto za su{tinata na rabotata, dokolku toa e<br />
potrebno, sudiite na <strong>Ustavn</strong>iot sud glasaat za odelni pra{awa od koi<br />
zavisi donesuvaweto na odlukata.<br />
^len 50<br />
Za sovetuvaweto i glasaweto se sostavuva poseben zapisnik.<br />
Zapisnikot za sovetuvaweto i glasaweto sodr`i: datum na sovetuvaweto<br />
i glasaweto, imiwata na sudiite na <strong>Ustavn</strong>iot sud {to u~estvuvale<br />
vo sovetuvaweto i glasaweto, bitna sodr`ina na sovetuvaweto,<br />
rezultatot na glasaweto, usvoenata odluka i imiwata na sudiite<br />
869
{to glasale za i protiv odlukata. Kon ovoj zapisnik se prilo`uvaat i<br />
pismeno obrazlo`enite izdvoeni mislewa.<br />
Zapisnikot za sovetuvaweto i glasaweto go potpi{uvaat pretsedatelot<br />
na <strong>Ustavn</strong>iot sud i zapisni~arot.<br />
Zapisnikot za sovetuvaweto i glasaweto se ~uva vo zape~aten<br />
plik, koj mo`e da se otvori samo po zaklu~ok na Sudot.<br />
IV . POSTAPKA ZA ZA[TITA NA SLOBODITE I PRAVATA OD ^LEN<br />
110 ALINEJA 3 OD USTAVOT NA REPUBLIKA MAKEDONIJA<br />
^len 51<br />
Sekoj gra|anin {to smeta deka so poedine~en akt ili dejstvo mu<br />
e povredeno pravo ili sloboda utvrdeni so ~len 110 alineja 3 od Ustavot<br />
na Republika Makedonija, mo`e da bara za{tita od <strong>Ustavn</strong>iot sud<br />
vo rok od 2 meseci od denot na dostavuvaweto na kone~en ili pravosilen<br />
poedine~en akt, odnosno od denot na doznavaweto za prezemawe dejstvo<br />
so koe e storena povredata, no ne podocna od 5 godini od denot na<br />
negovoto prezemawe.<br />
^len 52<br />
Vo baraweto od ~len 51, potrebno e da se navedat pri~inite poradi<br />
koi se bara za{tita, aktite ili dejstvata so koi tie se povredeni,<br />
faktite i dokazite na koi se zasnova baraweto, kako i drugi podatoci<br />
potrebni za odlu~uvaweto na <strong>Ustavn</strong>iot sud.<br />
^len 53<br />
Baraweto za za{tita na slobodite i pravata se dostavuva na<br />
odgovor do donesuva~ot na poedine~niot akt, odnosno organot {to prezel<br />
dejstvo so koe tie se povreduvaat, vo rok od 3 dena od denot na podnesuvaweto.<br />
Rokot za odgovor iznesuva 15 dena.<br />
^len 54<br />
Najdocna vo rok od 30 dena od denot koga predmetot e daden vo<br />
rabota, se podnesuva referat za sednica ili Sudot se izvestuva za<br />
tekot na postapkata.<br />
^len 55<br />
Za za{tita na slobodite i pravata <strong>Ustavn</strong>iot sud odlu~uva, po<br />
pravilo, vrz osnova na odr`ana javna rasprava.<br />
870
Na javnata rasprava se pokanuvaat u~esnicite vo postapkata i<br />
narodniot pravobranitel, a po potreba mo`at da se povikaat i drugi<br />
lica, organi ili organizacii.<br />
Javnata rasprava mo`e da se odr`i i ako nekoj od u~esnicite vo<br />
postapkata ili narodniot pravobranitel ne prisustvuvaat, dokolku se<br />
uredno pokaneti.<br />
^len 56<br />
So odlukata za za{tita na slobodite i pravata <strong>Ustavn</strong>iot sud<br />
}e utvrdi dali postoi nivna povreda i vo zavisnost od toa }e go poni{-<br />
ti poedine~niot akt, }e go zabrani dejstvoto so koe e storena povredata<br />
ili }e go odbie baraweto.<br />
^len 57<br />
Vo tekot na postapkata <strong>Ustavn</strong>iot sud mo`e da donese re{enie<br />
za zapirawe na izvr{uvaweto na poedine~niot akt ili dejstvo do donesuvawe<br />
kone~na odluka.<br />
V. Postapka za odzemawe na imunitet, za utvrduvawe na odgovornosta i za<br />
utvrduvawe na nastapuvaweto na uslovite za prestanok na funkcijata na<br />
pretsedatelot na republikata<br />
^len 58<br />
Za odzemawe na imunitetot na Pretsedatelot na Republikata,<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud odlu~uva po predlog na nadle`en organ pred koj e podneseno<br />
barawe za poveduvawe kaznena postapka.<br />
Pri odlu~uvaweto <strong>Ustavn</strong>iot sud }e se rakovodi najmalku od sodr`inata<br />
na imunitetot na pratenicite na Sobranieto na Republika<br />
Makedonija utvrden so Ustavot.<br />
^len 59<br />
Postapkata za utvrduvawe na odgovornosta na Pretsedatelot na<br />
Republikata za kr{ewe na Ustavot i zakonot se smeta za povredena od<br />
denot na podnesuvawe na predlogot od Sobranieto na Republika Makedonija.<br />
Predlogot sodr`i opis, kako i dokazi za povredata na Ustavot<br />
i na zakonot koja mu se stava na tovar na Pretsedatelot na Republika<br />
Makedonija.<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud }e pobara mislewe od Pretsedatelot na Republikata<br />
za navodite vo predlogot na Sobranieto na Republika Makedonija.<br />
Vo postapkata pred Sudot za utvrduvawe na odgovornosta u~estvuva<br />
i Pretsedatelot na Republikata.<br />
871
^len 60<br />
Nastapuvaweto na uslovite za prestanok na funkcijata na Pretsedatelot<br />
na Republikata poradi smrt, ostavka, trajna spre~enost da<br />
ja vr{i funkcijata ili prestanok na mandatot po sila na Ustavot,<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud gi utvrduva po slu`bena dol`nost.<br />
Nastapuvaweto na trajnata spre~enost da ja vr{i funkcijata od<br />
stav 1 na ovoj ~len se utvrduva vrz osnova na akti, naodi, ekspertni i<br />
stru~ni mislewa na medicinski ili drugi ustanovi ili organi, vo soglasnost<br />
so zakon.<br />
^len 61<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud opredeluva komisija sostavena od trojca sudii na<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud koja gi ispituva okolnostite, faktite i dokazite {to<br />
se od zna~ewe za odlu~uvawe na Sudot vo slu~aite od ~lenovite 58 do<br />
60 na ovoj delovnik.<br />
VI. POSTAPKA ZA RE[AVAWE NA SUDIR NA NADLE@NOST<br />
^len 62<br />
Predlog za re{avawe na sudir na nadle`nost me|u nositelite<br />
na zakonodavnata, izvr{nata i sudskata vlast i me|u organite na Republikata<br />
i na edinicite na lokalnata samouprava mo`e da podnese i sekoj<br />
od organite me|u koi nastanal sudirot. Predlog mo`e da podnese i<br />
sekoj {to poradi prifa}aweto ili odbivaweto na nadle`nosta na<br />
oddelni organi ne mo`e da ostvari svoe pravo.<br />
^len 63<br />
Organite od ~len 62 od ovoj delovnik predlogot za re{avawe na<br />
sudir na nadle`nost mo`e da go podnesat otkako eden od organite so<br />
kone~en ili pravosilen akt ja prifati ili ja odbie nadle`nosta za<br />
re{avawe na ist predmet.<br />
Subjektite od ~len 62 od ovoj delovnik koi poradi prifa}aweto<br />
ili odbivaweto na nadle`nosta ne mo`at da ostvarat svoe pravo,<br />
predlogot za re{avawe na sudirot na nadle`nosta mo`e da go podnesat<br />
otkako i dvata organi ja prifatile ili ja odbile nadle`nosta so kone-<br />
~en ili pravosilen akt.<br />
^len 64<br />
Predlogot za re{avawe na sudir na nadle`nost sodr`i: predmetot<br />
na sporot poradi koj nastanal sudirot, organite me|u koi nastanal<br />
sudirot i ozna~uvawe na kone~nite, odnosno pravosilnite akti so<br />
872
koi organite ja prifatile ili odbile nadle`nosta da odlu~uvaat po<br />
ist predmet.<br />
^len 65<br />
So odlukata so koja re{ava za sudirot na nadle`nosta <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud go opredeluva nadle`niot organ za odlu~uvawe po predmetot.<br />
^len 66<br />
Vo tekot na postapkata <strong>Ustavn</strong>iot sud mo`e da donese re{enie<br />
za zapirawe na izvr{uvaweto na poedine~nite akti na organite po ~ij<br />
povod e predizvikan sudirot na nadle`nost, do donesuvaweto kone~na<br />
odluka.<br />
VII. POSTAPKA ZA ODZEMAWE NA IMUNITETOT I ZA<br />
UTVRDUVAWE NA TRAJNO ZAGUBUVAWE NA SPOSOBNOSTA ZA<br />
VREWE NA FUNKCIJATA NA SUDIJA NA<br />
USTAVNIOT SUD<br />
^len 67<br />
Za utvrduvawe na trajno zagubuvawe na sposobnosta na sudija na<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud za izvr{uvawe na svojata funkcija, kako i odzemaweto<br />
na negoviot imunitet, <strong>Ustavn</strong>iot sud odlu~uva na sednica.<br />
Trajnoto gubewe na sposobnosta od stav 1 na ovoj ~len se utvrduva<br />
vrz osnova na akti, naodi, ekspertni i stru~ni mislewa na medicinski<br />
i drugi ustanovi i organi so koi se utvrduva zdravstvenata ili<br />
druga nesposobnost, vo soglasnost so zakon.<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud opredeluva komisija sostavena od trojca sudii na<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud koja gi ispituva okolnostite, faktite i dokazite od<br />
zna~ewe za odlu~uvawe na Sudot vo slu~aite od stavovite 1 i 2 na ovoj<br />
~len.<br />
VIII. PRIMENA NA ODREDBITE OD OVOJ DELOVNIK<br />
^len 68<br />
Odredbite na ovoj delovnik {to se odnesuvaat na postapkata za<br />
ocenuvawe na ustavnosta na zakonite i ustavnosta i zakonitosta na<br />
propisite i drugite op{ti akti (Glava III) soobrazno se primenuvaat<br />
na postapkite uredeni vo glavite IV, V i VI, dokolku so ovoj delovnik<br />
ne e poinaku opredeleno.<br />
873
IX. AKTI NA USTAVNIOT SUD<br />
^len 69<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud donesuva odluki, re{enija i zaklu~oci.<br />
^len 70<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud donesuva odluka koga odlu~uva za su{tinata na<br />
rabotata i toa:<br />
- za poni~tuvawe ili ukinuvawe na zakon i drug propis, programa<br />
i statut na politi~ka partija ili drug op{t akt;<br />
- za za{tita na slobodite i pravata od ~len 110 alineja 3 od<br />
Ustavot;<br />
- za re{avawe na sudir na nadle`nost;<br />
- za odzemawe imunitetot, za odgovornosta i za utvrduvawe na<br />
nastapuvaweto na uslovite za prestanok na funkcijata na Pretsedatel<br />
na Republika Makedonija;<br />
- za imunitetot i za uslovite za razre{uvawe od dol`nosta na<br />
sudija na <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija;<br />
- za utvrduvawe na neustavnost na zakon, odnosno neustavnost i<br />
nezakonitost na propis i drug op{t akt vo vreme na va`eweto, {to<br />
prestanal da va`i vo tekot na postapkata, ako se ispolneti uslovite<br />
za nivno poni{tuvawe.<br />
^len 71<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud donesuva re{enie:<br />
- za poveduvawe na postapka za ocenuvawe na ustavnosta na<br />
zakon, odnosno ustavnosta i zakonitosta na propis i drug op{t akt;<br />
- za zapirawe na postapkata;<br />
- za otfrlawe na inicijativite, predlozite i barawata;<br />
- za zapirawe na izvr{uvaweto poedine~ni akti ili dejstvo doneseni<br />
vrz osnova na zakon, propis ili drug op{t akt ~ija ustavnost,<br />
odnosno ustavnost i zakonitost ja ocenuva i<br />
- vo drugi slu~ai koga ne odlu~uva za su{tinata na rabotata.<br />
^len 72<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud donesuva zaklu~oci za dejstvijata {to se prezemaat<br />
vo tekot na postapkata.<br />
^len 73<br />
Pri odluuvaweto dali zakonot, propisot ili op{tiot akt }e go<br />
poni{ti ili }e go ukine <strong>Ustavn</strong>iot sud, }e gi zeme predvid site okol-<br />
874
nosti {to se od zna~ewe za za{titata na ustavnosta i zakonitosta, a<br />
osobeno te`inata na povredata i nejzinata priroda i zna~ewe za ostvaruvawe<br />
na slobodite i pravata na gra|anite ili za odnosite {to se<br />
vospostaveni vrz osnova na tie akti, pravnata sigurnost i drugi okolnosti<br />
od zna~ewe za odlu~uvaweto.<br />
^len 74<br />
Odlukite i re{enijata na <strong>Ustavn</strong>iot sud sodr`at ozna~uvawe<br />
deka gi donesuva <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija, imiwata<br />
odnosno nazivot i sedi{teto na podnositelot na inicijativata odnosno<br />
predlogot, dispozitiv, obrazlo`enie, imiwata na sudiite koi u~estvuvale<br />
vo donesuvaweto na odlukata odnosno re{enieto, kako i so<br />
kakvo mnozinstvo se doneseni.<br />
Nacrtot na tekstot na odlukata, odnosno re{enieto go izgotvuvaat<br />
sudijata - izvestitel i stru~niot rabotnik {to ja vodele prethodnata<br />
postapka.<br />
^len 75<br />
Tekstot na odlukata odnosno re{enieto se utvrduva na sednica<br />
na <strong>Ustavn</strong>iot sud, a go redaktira redakciona komisija.<br />
^len 76<br />
Tekstot na odlukata odnosno re{enieto utvrden na sednica redakcionata<br />
komisija go redaktira, po pravilo vo rok od 7 dena.<br />
Ako redakcionata komisija vo tekot na redaktiraweto konstatira<br />
deka vo tekstot na odlukata ili re{enieto postojat pogre{no<br />
utvrdeni fakti~ki ili pravni okolnosti ili protivre~nosti, za toa<br />
}e go izvesti Sudot na prvata naredna sednica.<br />
^len 77<br />
Utvrdeniot kone~en tekst na odlukata odnosno re{enieto go<br />
potpi{uva pretsedatelot na <strong>Ustavn</strong>iot sud, kako i sudijata - izvestitel.<br />
^len 78<br />
Prepis od odlukata odnosno re{enieto im se dostavuva na u~esnicite<br />
vo postapkata.<br />
Odlukite na <strong>Ustavn</strong>iot sud se objavuvaat vo "Slu`ben vesnik na<br />
Republika Makedonija."<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud mo`e da odlu~i vo "Slu`ben vesnik na Republika<br />
Makedonija" da se objavat i oddelni re{enija.<br />
875
Kone~niot tekst na odlukata, odnosno re{enieto se dostavuva<br />
na u~esnicite vo postapkata i za objavuvawe vo rok od 3 dena od denot<br />
na potpi{uvaweto od pretsedatelot.<br />
X . PRAVNO DEJSTVO NA ODLUKITE NA USTAVNIOT SUD<br />
^len 79<br />
Odlukata na <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija so koja se<br />
ukinuva ili poni{tuva zakon, propis ili drug op{t akt proizveduva<br />
pravno dejstvo od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika<br />
Makedonija."<br />
^len 80<br />
Izvr{uvaweto na pravosilnite poedine~ni akti doneseni vrz<br />
osnova na zakon, propis ili drug op{t akt {to so odluka na Sudot e<br />
ukinat ne mo`e da se dozvoli, nitu da se sprovede, a ako izvr{uvaweto<br />
e zapo~nato, }e se zapre.<br />
^len 81<br />
Sekoj, ~ie pravo e povredeno so kone~en ili pravosilen akt donesen<br />
vrz osnova na zakon, propis ili drug op{t akt {to so odluka na<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud e poni{ten ima pravo da bara od nadle`niot organ da go<br />
poni{ti toj poedine~en akt, vo rok od 6 meseci od denot na objavuvaweto<br />
na odlukite na Sudot vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."<br />
Ako so izmena na poedine~niot akt vo smisla na stav 1 od ovoj<br />
~len ne mo`e da se otstranat posledicite od primenata na zakonot,<br />
propisot ili op{tiot akt {to so odluka na <strong>Ustavn</strong>iot sud e poni{ten.<br />
Sudot mo`e da opredeli posledicite da se ostranat so vra}awe vo porane{na<br />
sostojba, so nadomestok na {teta ili na drug na~in.<br />
Izvr{uvaweto na pravosilnite poedine~ni akti doneseni vrz<br />
osnova na zakon, propis ili drug op{t akt, {to so odluka na <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud e poni{ten, ne mo`e da se dozvoli, nitu da se sprovede, a ako izvr-<br />
{uvaweto e zapo~nato - }e se zapre.<br />
^len 82<br />
So odluka so koja <strong>Ustavn</strong>iot sud odlu~uva za za{tita na slobodite<br />
i pravata od ~len 110 alineja 3 na ustavot, <strong>Ustavn</strong>iot sud }e go<br />
opredeli na~inot na otstranuvaweto na posledicite od primenata na<br />
poedine~niot akt ili dejstvie so koi tie prava i slobodi bile povredeni.<br />
876
XI. JAVNOST VO RABOTATA NA USTAVNIOT SUD<br />
^len 84<br />
Javnosta vo rabotata na <strong>Ustavn</strong>iot sud se obezbeduva so izvestuvawe<br />
na javnosta preku sredstvata za javno informirawe za odr`uvawe<br />
na javnite raspravi, a po ocena na Sudot i za odr`uvawe na sednica i<br />
podgotvitelna sednica, so prisustvo na u~esnicite vo postapkata,<br />
drugi lica, organi i organizacii i pretstavnici na sredstvata za javno<br />
informirawe za odlukite na Sudot po pra{awa od interes za po{irokata<br />
javnost.<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud, po potreba, a najmalku dvapati vo godinata, organizira<br />
konferencii za pe~atot.<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud izdava Bilten i Zbirka na odluki kako trajni<br />
izvori za zapoznavawe na javnosta so negovite odluki, stru~ni mislewa<br />
i stavovi.<br />
^len 85<br />
Javnosta vo rabotata na Sudot na javnata rasprava, sednicata i<br />
podgotvitelnata sednica mo`e da se isklu~i ako toa go baraat interesite<br />
na bezbednosta i odbranata na zemjata, ~uvaweto na dr`avna, slu-<br />
`bena ili delovna tajna, za{titata na javniot moral i vo drugi opravdani<br />
slu~ai {to gi opredeluva Sudot.<br />
XII. IZVR[UVAWE NA ODLUKITE NA USTAVNIOT SUD NA<br />
REPUBLIKA MAKEDONIJA<br />
^len 86<br />
Odlukite na <strong>Ustavn</strong>iot sud gi izvr{uva donesuva~ot na zakonot,<br />
drugiot propis ili op{tiot akt {to so odluka na Sudot e poni{ten,<br />
ili ukinat.<br />
Odlukite so koi Sudot odlu~uva za za{tita na slobodite i pravata<br />
utvrdeni so Ustavot gi izvr{uva organot ili organizacijata {to<br />
go donela poedine~niot akt {to so odluka na Sudot e poni{ten, odnosno<br />
organot ili organizacija {to go prezela dejstvoto koe <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud so odluka go zabranil.<br />
^len 87<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud go sledi izvr{uvaweto na svoite odluki i, po<br />
potreba, }e pobara od Vladata na Republika Makedonija da go obezbedi<br />
nivnoto izvr{uvawe.<br />
877
XIII. SORABOTKA SO USTAVNITE SUDOVI NA DRUGI DR@AVI<br />
^len 88<br />
Vo ostvaruvaweto na svoite funkcii <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika<br />
Makedonija sorabotuva so ustavnite sudovi na drugi dr`avi po pra-<br />
{awa od interes za za{tita i unapreduvawe na slobodite i pravata na<br />
~ovekot i gra|aninot i od zna~ewe za razvojot i unapreduvaweto na<br />
ustavno - sudskata misla i praktika.<br />
Vo ostvaruvaweto na ovaa sorabotka <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika<br />
Makedonija poveduva inicijativi za razgleduvawe na opredeleni<br />
pra{awa, u~estvuva vo nivnoto re{avawe na zaedni~ki sovetuvawa i<br />
drugi stru~ni sobiri, razmenuva mislewa, informacii i drugi materijali<br />
i ostvaruva drugi oblici na sorabotka.<br />
XIV. VNATRE[NA ORGANIZACIJA<br />
1) Sednica na <strong>Ustavn</strong>iot sud<br />
^len 89<br />
Po pra{awa od domenot za vnatrešna organizacija i rabota,<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud na sednica:<br />
- donesuva akti za organizacijata na rabotata i za postapkata<br />
pred <strong>Ustavn</strong>iot sud;<br />
- donesuva programa i raspored za rabota na <strong>Ustavn</strong>iot sud;<br />
- gi imenuva i razre{uva sekretarot na <strong>Ustavn</strong>iot sud, sovetnikot<br />
na Sudot, samostojniot sovetnik i sovetnikot i go opredeluva nivniot<br />
li~en dohod;<br />
- opredeluva pretstavnici na <strong>Ustavn</strong>iot Sud za u~estvo na sovetuvawa<br />
i drugi stru~ni sobiri i raspravi na koi e povikan, i<br />
- donesuva odluka za visinata i na~inot na isplata na nadomestokot<br />
na nau~ni i stru~ni rabotnici, kako i na drugi lica koi po pokana<br />
na <strong>Ustavn</strong>iot sud u~estvuvaat vo negovata rabota.<br />
^len 90<br />
Za razgleduvawe na opredelni pra{awa od rabotata na <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud, pretsedatelot na Sudot svikuva rabotni sostanoci.<br />
Na rabotnite sostanoci prisustvuvaat sudiite i sekretarot na<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud, a po ocena na pretsedatelot na Sudot i oddelni stru~ni<br />
i drugi rabotnici vo Sudot.<br />
Za tekot na rabotniot sostanok se vodi zapisnik, koj gi sodr`i<br />
elementite od ~len 26 stav 2 od ovoj delovnik.<br />
Zapisnikot od rabotniot sostanok se usvojuva na prvata naredna<br />
sednica na Sudot.<br />
878
2.) Komisii<br />
^len 91<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud ima postojani i povremeni komisii: Postojani<br />
komisii se:<br />
- Komisija za organizacioni i kadrovski pra{awa;<br />
- Komisija za informirawe i sorabotka, i<br />
- Redakciona komisija.<br />
Povremenite komisii se obrazuvaat po potreba.<br />
Komisiite se obrazuvaat od redot na sudiite, sekretarot i stru~nite<br />
rabotnici.<br />
So rabotata na komisijata rakovodi pretsedatel koj se izbira<br />
od redot na sudiite.<br />
^lenovite na postojanite komisii se imenuvaat na tri godini.<br />
Sostavot i vremeto za koe se izbiraat povremenite komisii se<br />
opredeluva so odlukata za nivnoto obrazuvawe.<br />
^len 92<br />
Komisijata za organizacioni i kadrovski pra{awa:<br />
- gi razgleduva pra{awata i podgotvuva predlozi za podobruvawe<br />
na organizacijata i metodot na rabota na <strong>Ustavn</strong>iot sud;<br />
- razgleduva i dava predlozi imenuvawe i razre{uvawe na sekretarot<br />
na Sudot, sovetnikot na Sudot, samostojniot sovetnik i sovetnikot;<br />
- utvrduva predlozi za donesuvawe na akti za organizacija i sistematizacija<br />
i drugi akti za rabotata na <strong>Ustavn</strong>iot sud, i<br />
- vr{i i drugi raboti {to }e i gi stavi vo zada~a <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud.<br />
^len 93<br />
Komisijata za informirawe i sorabotka:<br />
- gi ureduva biltenot i drugite povremeni edicii na <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud;<br />
- se gri`i za redovno, navremeno i vistinito informirawe na<br />
javnosta za rabotata na <strong>Ustavn</strong>iot sud;<br />
- gi organizira konferenciite za pe~at i drugite formi za<br />
informirawe na javnosta za rabotata na <strong>Ustavn</strong>iot sud;<br />
- se gri`i za redovno snadbuvawe na bibliotekata na <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud so stru~na literatura, periodi~ni stru~ni spisanija, drugi publikacii<br />
i slu`beni glasila i so dneven pe~at, i<br />
- gi sledi napisite za rabotata na ustavnite sudovi vo sredstvata<br />
za javno informirawe i vo nau~ni i stru~ni publikacii i za pra-<br />
{awata od interes za ustavnosta i zakonitosta go informira Sudot.<br />
879
Vrz osnova na soznanijata pri razgleduvaweto na pozna~ajni<br />
pravni pra{awa, pra{awa od zna~ewe za za{tita i unapreduvawe na<br />
slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot i od zna~ewe za unapreduvawe<br />
na ustavno-sudskata misla i praktika, Komisijata mu predlaga na<br />
Sudot zazemawe stavovi i mislewa i ostvaruvawe na sorabotka so ustavnite<br />
sudovi na drugite dr`avi.<br />
^len 94<br />
Redakcionata komisija gi redaktira odlukite, re{enijata i<br />
drugite materijali {to }e gi opredeli Sudot.<br />
3) Sekretar na <strong>Ustavn</strong>iot sud<br />
^len 95<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud ima sekretar.<br />
Sekretarot na <strong>Ustavn</strong>iot sud se imenuva za vreme od ~etiri godini<br />
i mo`e odnovo da bide imenuvan na istata dol`nost.<br />
Za svojata rabota i za rabotata na stru~nata slu`ba sekretarot<br />
na <strong>Ustavn</strong>iot sud mu odgovara na Sudot, a za zada~ite {to mu gi doveril<br />
i na pretsedatelot na Sudot.<br />
Sekretarot na <strong>Ustavn</strong>iot sud vo pogled na rabotnite odnosi i<br />
rakovodeweto so rabotata na stru~nata slu`ba na <strong>Ustavn</strong>iot sud gi<br />
ima pravata i dol`nostite na funkcioner {to rakovodi so republi-<br />
~ki organ na upravata, ako so ovoj delovnik ne e poinaku opredeleno.<br />
Vo slu~aj na otsutnost ili spre~enost sekretarot na <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud go zamenuva eden od sovetnicite na Sudot {to }e go opredeli Sudot.<br />
^len 96<br />
Sekretarot na <strong>Ustavn</strong>iot sud:<br />
- rakovodi so stru~nata slu`ba na <strong>Ustavn</strong>iot sud i se gri`i za<br />
unapreduvawe na nejzinata rabota;<br />
- se gri`i za urednosta i a`urnosta vo rabotata po predmetite<br />
i podgotvuvaweto na drugite materijali i za taa cel svikuva i rakovodi<br />
so rabotnite sostanoci na stru~nata slu`ba i so stru~niot kolegium;<br />
- go sledi izvr{uvaweto na odlukite i zaklu~ocite na <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud i za toa go izvestuva Sudot;<br />
- sprema rabotnicite vo stru~nata slu`ba ima polo`ba na funkcioner<br />
{to rakovodi so organ na uprava i e naredbodatel za izvr{uvawe<br />
na presmetkata na prihodite i rashodite na <strong>Ustavn</strong>iot sud, i<br />
- vr{i i drugi raboti opredeleni so aktite za organizacija na<br />
Sudot {to }e mu gi opredeli Sudot i pretsedatelot na Sudot.<br />
880
4.) Stru~na slu`ba<br />
^len 97<br />
Stru~nite i drugite raboti vo <strong>Ustavn</strong>iot sud gi vr{i Stru~nata<br />
slu`ba na <strong>Ustavn</strong>iot sud.<br />
Stru~nata slu`ba ja so~inuvaat sovetnici na Sudot, samostojni<br />
sovetnici, sovetnici i stru~ni sorabotnici, administrativni i administrativno<br />
- tehni~ki rabotnici.<br />
^len 98<br />
Stru~nata slu`ba:<br />
- vr{i teoriski, komparativni i empiriski istra`uvawa i analizi<br />
na pravni pra{awa od zna~ewe za ustavnosta i zakonitosta;<br />
- vr{i prethodna analiti~ka obrabotka na inicijativite i predlozite<br />
po koi se formirani predmeti;<br />
- obezbeduva sledewe na ustavno - sudskata praktika na ustavnite<br />
sudovi vo drugite dr`avi;<br />
- izgotvuva referati, nacrt na odluki i re{enija i drugi akti<br />
na Sudot;<br />
- vr{i administrativno-finansiski, organizaciono-tehni~ki,<br />
dokumentaristi~ki i drugi raboti za potrebite na Sudot, i<br />
- vr{i i drugi raboti vo soglasnost so op{tite akti za organizacija<br />
i sistematizacija.<br />
^len 99<br />
Stru~no - analiti~kiot del od rabotite na Stru~nata slu`ba<br />
stru~nite rabotnici gi vr{at neposredno, preku stru~ni timovi i<br />
preku stru~en kolegium, vo zavisnost od zna~eweto na pravnite pra{awa<br />
{to se postavuvaat vo rabotata na <strong>Ustavn</strong>iot sud.<br />
XV. PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI<br />
^len 100<br />
Postapkata po predmetite obrazuvani pred vleguvaweto vo sila<br />
na ovoj delovnik, prodol`uva i }e se zavr{i spored odredbite na ovoj<br />
delovnik.<br />
^len 101<br />
So denot na vleguvaweto vo sila na ovoj delovnik prestanuva da<br />
va`i Delovnikot na <strong>Ustavn</strong>iot sud na Makedonija od 4 oktomvri 1982<br />
godina ("Slu`ben vesnik na SRM" br. 43/82).<br />
881
^len 102<br />
Ovoj delovnik vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto<br />
vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."<br />
882
VII. Ustaven sud na Republika Makedonija<br />
KRITERIUMI ZA OGRANI^UVAWE NA<br />
^OVEKOVITE PRAVA VO USTAVNOTO SUDSTVO<br />
Materijal podnesen na XII Konferencija na Evropski <strong>Ustavn</strong>i sudovi,<br />
Nikozija, Kipar<br />
Septemvri, 2004 godina<br />
"Site prava i slobodi .... mu pripa|aat na sekoe lice bez ogled<br />
na rasata, bojata na ko`ata, polot, jazikot, veroispovesta, politi~koto<br />
ili drugo mislewe, nacionalnoto i op{testveno poteklo, imotnata<br />
sostojba, ra|aweto ili koi bilo drugi osnovi." 535<br />
Idealot na slobodnoto ~ovekovo su{testvo mo`e da bide postignat<br />
samo ako se sozdadeni uslovi koi sekomu mu ovozmo`uvaat da gi<br />
u`iva svoite ekonomski, socijalni i kulturni prava, isto kako i svoite<br />
gra|anski i politi~ki prava. Poa|aj}i od su{tinata na ~ovekovoto<br />
bitie i negovoto vrodeno dostoinstvo, ednakvi i neotu|ivi<br />
prava se neophoden uslov za negova sloboda i celosen razvoj, kako i za<br />
razvoj na pravdata i blagosostojbata. Poedinecot ima pravo da bide<br />
zapoznaen so ~ovekovite prava i osnovni slobodi od edna strana, no<br />
istovremeno ima i dol`nost sprema drugi poedinci i zaednicata na<br />
koja i pripa|a, kako i odgovornost da te`nee kon unapreduvawe i vistinsko<br />
po~ituvawe na pravata i slobodite na ~ovekot i gra|aninot, od<br />
druga strana.<br />
Ako se pogledne koncepciskata postavenost na Ustavot na Republika<br />
Makedonija od 1991 godina, }e mo`e da se zabele`i deka postoi<br />
zaemen odnos me|u Ustavot i slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot.<br />
Postavuvajæi go gra|aninot vo sredi{teto na ustavniot i politi~kiot<br />
sistem, 536 Ustavot gi gatantira slobodite i pravata i sozdava<br />
ustavnopravni pretpostavki za nivno realizirawe. Ustavot ne bi<br />
mo`el da go nosi atributot na "akt nad aktite" dokolku ne sodr`i<br />
odredbi so koi se garantiraat slobodite i pravata na ~ovekot i gra-<br />
|aninot. Slobodite i pravata se su{tinskiot element na Ustavot.<br />
535<br />
^len 8 alineja 1 od Ustavot na Republika Makedonija. ^len 2 od<br />
Univerzalnata Deklaracija za pravata na ~ovekot od 1948 godina.<br />
536<br />
^len 2 stav 1 od Ustavot na Republika Makedonija - "Vo Republika<br />
Makedonija suverenitetot proizleguva od gra|anite i im pripa|a na gra|anite."<br />
883
Esencijalnoto zna~ewe na slobodite i pravata na ~ovekot i<br />
gra|aninot e sodr`ano vo samata Preambula na Ustavot na Republika<br />
Makedonija, vo koja se akcentirani kako najrelevantni ustavnopravni<br />
vrednosti koi kako bitni odrednici ponatamu se vgradeni vo normativniot<br />
del na Ustavot. 537<br />
Samata konceptualna postavenost na Ustavot vo odnos na slobodite<br />
i pravata na ~ovekot i gra|aninot go potvrduva nivnoto prvostepeno<br />
zna~ewe i toa od dva aspekti: prvo, osnovnite slobodi i prava<br />
na ~ovekot i gra|aninot priznati vo me|unarodnoto pravo i utvrdeni<br />
so Ustavot se determinirani kako edna od temelnite vrednosti na<br />
<strong>Ustavn</strong>iot poredok na Republika Makedonija 538 i vtoro, ustavnite<br />
odredbi za slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot im prethodat<br />
na ustavnite odredbi za organizacija na dr`avnata vlast.<br />
Ottuka, nedvosmisleno proizleguva deka pravnata ramka za pravata<br />
i slobodite na ~ovekot i gra|aninot ja dava Ustavot na dr`avata,<br />
definirajći gi kako neprikosnovena kategorija i kako granica na<br />
dr`avata vlast. So drugi zborovi, Ustavot gi definira ~ovekovite<br />
prava i slobodi ne kako dozirani i dozvoleni, tuku so Ustavot zagarantirani<br />
i potvrdeni. U{te pove}e, vo pogled na ostvaruvaweto na pravata<br />
i slobodite Ustavot ne e deklaratoren, tuku gi sodr`i site preduslovi<br />
so koi se obezbeduva efikasnost vo nivnoto ostvaruvawe i nivna<br />
celosna za{tita. Vpro~em, realnata vrednost na slobodite i pravata<br />
na ~ovekot i gra|aninot utvrdeni so Ustavot se izrazuva preku i<br />
niz garanciite za nivnoto ostvaruvawe i nivnata zaštita koga se zagrozeni<br />
ili povredeni.<br />
Su{tinata na garanciite se sostoi vo sigurnosta na gra|aninot<br />
deka ustavno utvrdenite slobodi i prava }e gi ostvaruva bez pre~ki i<br />
zabrani, vo soglasnost so Ustavot i zakonite, dodeka pak nivnata<br />
za{tita treba da obezbedi dva principi: prvo, da se onevozmo`i ograni~uvaweto<br />
na slobodite i pravata i vtoro, koga se ve}e povredeni,<br />
istite da se restitutiraat na na~in predviden so Ustav i zakon. Tokmu<br />
poradi toa i samiot Ustav predviduva niza direktni garancii koi<br />
pretstavuvaat funkcionalna i proceduralna mo`nost za ostvaruvawe<br />
i za{tita na ~ovekovite prava i slobodi, i toa:<br />
- "Sekoj gra|anin mo`e da se povika na za{tita na slobodite i<br />
pravata utvrdeni so Ustavot pred sudovite i pred <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika<br />
Makedonija vo postapka zasnovana vrz na~elata na prioritet<br />
i itnost. Se garantira sudska za{tita na zakonitosta na poedine~nite<br />
537<br />
So Amandmanot IV od 2002 godina izvr{ena e izmena na tekstot na<br />
Preambulata na Ustavot na Republika Makedonija spored koj "gra|anite na<br />
Republika Makedonija... odlu~ija da ja konstitutiraat Republika Makedonija<br />
kako samostojna, suverena dr`ava, so namera.. da se garantirat ~ovekovite<br />
prava i gra|anskite slobodi..."<br />
538<br />
^len 8 alineja 1 od Ustavot na Republika Makedonija.<br />
884
akti na dr`avnata uprava i na drugite institucii {to vr{at javni<br />
ovlastuvawa. Gra|aninot ima pravo da bide zapoznat so ~ovekovite<br />
prava i osnovni slobodi i aktivno da pridonesuva, poedine~no ili<br />
zaedno so drugi za nivno unapreduvawe i za{tita." 539<br />
- "Zakonite i drugite propisi se objavuvaat pred da vlezat vo<br />
sila. Zakonite i drugite propisi se objavuvaat vo "Slu`ben vesnik na<br />
Republika Makedonija" najdocna vo rok od sedum dena od denot na nivnoto<br />
donesuvawe. Zakonite vleguvaat vo sila najrano osmiot den od denot<br />
na objavuvaweto, a po isklu~ok, {to go utvrduva Sobranieto, so denot<br />
na objavuvaweto. Zakonite i drugite propisi ne mo`at da imaat<br />
povratno dejstvo, osven po isklu~ok, vo slu~ai koga toa e popovolno za<br />
gra|anite." 540<br />
- "Narodniot pravobranitel gi {titi ustavnite i zakonskite<br />
prava na gra|anite koga im se povredeni od organite na dr`avnata<br />
uprava i od drugi organi i organizacii {to imaat javni ovlastuvawa.<br />
Narodniot pravobranitel posvetuva osobeno vnimanie za za{tita na<br />
na~elata na nediskriminacija soodvetna i pravi~na zastapenost na<br />
pripadnicite na zaednicite vo organite na dr`avnata vlast, organite<br />
na edinicite na lokalnata samouprava i vo javnite ustanovi i<br />
slu`bi. 541<br />
- "Sobranieto osnova postojana anketna komisija za za{tita na<br />
slobodite i pravata na gra|aninot." 542<br />
Isklu~itelno golemoto zna~ewe koe go imaat ~ovekovite prava<br />
i slobodi vo eden demokratski poredok, neminovno go nametnuva nivnoto<br />
internacionalizirawe, odnosno pravna uredenost i za{tita na<br />
me|unaroden plan. Vo ovaa smisla, verojatno najgolema uloga i vlijanie<br />
ima odigrano Sovetot na Evropa i Evropskata Konvencija za<br />
za{tita na pravata na ~ovekot i osnovnite slobodi, 543 koja pretstavuva<br />
"ustaven dokument na Evropskiot javen poredok vo sferata na ~ovekovite<br />
prava." 544<br />
Vo pravniot poredok na Republika Makedonija, praaweto za<br />
odnosot na me|unarodnoto i vnatre{noto pravo pretstavuva ustavnopravna<br />
materija. Soglasno ~lenot 118 od Ustavot na Republika Makedonija,<br />
me|unarodnite dogovori {to se ratifikuvani vo soglasnost so<br />
Ustavot se del od vnatre{niot praven poredok i ne mo`e da se menuvaat<br />
so zakon. Ottuka, proizleguva deka za eden me|unaroden dogovor da<br />
539<br />
^len 50 od Ustavto na Republika Makedonija.<br />
540<br />
^len 52 od Ustavto na Republika Makedonija.<br />
541<br />
^len 77 st. 2 i Amandman XI od Ustavto na Republika Makedonija.<br />
542<br />
^len 76 stav 4 od Ustavto na Republika Makedonija.<br />
543<br />
Republika Makedonija ja Ratifikuva ovaa Konvencija vo 1997<br />
godina ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 11/1997).<br />
544<br />
Stav na Evropskata Komisija za ~ovekovi prava iznesen vo predmetot<br />
Chrysostomos and Others v. Turkey, Appl. No. 15299, 15300, 15318 od 4. 03.<br />
1991 god.<br />
885
stane sostaven del (izvor) na pravoto na Republika Makedonija, mora<br />
da zadovoli dva kriteriumi:<br />
Prvo, vo sodr`inska smisla, soodvetniot me|unaroden dogovor<br />
mora da bide vo soglasnost so konstitutivniot praven akt na dr`avata<br />
- Ustavot na Republika Makedonija,<br />
Vtoro, dogovorot mora da bide ratifikuvan od strana na Sobranieto<br />
na Republika Makedonija.<br />
So ogled na toa {to dvata kriteriumi se zadovoleni vo odnos<br />
na Evropskata Konvencija, jasno proizleguva deka taa e sostaven del na<br />
vnatre{niot praven poredok i kako takva pretstavuva izvor na pravoto.<br />
Vo prilog na vakvata konstatacija odi i ~lenot 98 stav 2 od Ustavot<br />
na Republika Makedonija koj gi naveduva formalnite izvori na<br />
vnatre{noto pravo koi se koristat vo rabotata na <strong>sudstvo</strong>to. Taka, sudovite<br />
sudat vrz osnova na Ustavot, zakonite i me|unarodnite dogovori<br />
ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot. ^lenot 8 alineja 1 od Ustavot<br />
na Republika Makedonija, koj kako edna od osnovnite vrednosti na<br />
ustavniot poredok na dr`avata gi predviduva "osnovnite slobodi i<br />
prava na ~ovekot i gra|aninot priznati vo me|unarodnoto pravo i utvrdeni<br />
so Ustavot na Republika Makedonija." Vakvata formulacija e<br />
dizajnirana so cel da go verifikuva tretmanot na me|unarodnite pravila<br />
za ~ovekovi prava (vklu~itelno i na Evropskata Konvencija)<br />
kako vodi~ vo koj obem da se tolkuvaat ustavnopravnite normi posveteni<br />
na ~ovekovite prava, odnosno kako istite da se operacionaliziraat<br />
preku soodvetni zakonski re{enija.<br />
Analizata na ~ovekovite prava i slobodi neminovno ne upatuva<br />
na slednoto pra{awe: dali se tie apsolutni i neograni~eno aplikativni?<br />
Dali postoi na~in, mehanizam i uslovi pod koi slobodite i pravata<br />
na ~ovekot i gra|aninot mo`e i/ili treba da se ograni~at? Voop-<br />
{to, pra{aweto e dali postojat granici i ograni~uvawa i koi se kriteriumite<br />
za ograni~uvawe na ~ovekovite prava i slobodi?<br />
Granicite na ostvaruvaweto na ~ovekovite prava i slobodi<br />
proizleguvaat od nespornata vistina deka tie, kolku i da se demokratski<br />
i seopfatni, obemni i sodr`ajni, sepak ne se apsolutni. Pri-<br />
~inata za nivnata relativnost verojatno }e treba da se bara vo faktot<br />
{to tie ne se cel samite za sebe, potoa tie ne sekoga{ se ostvaruvaat<br />
individualno i individualisti~ki, tuku vo me|usebna zavisnost so<br />
pravata i slobodite na drugite. Apsolutna sloboda, kade i da e, vo<br />
kakvo i da e demokratsko op{testvo i organizirana dr`ava, nema i ne<br />
mo`e da ima.<br />
Funkcionalnata osnova vo utvrduvaweto granici ili restrikcii<br />
vo ostvaruvaweto na ~ovekovite prava i slobodi, verojatno }e treba<br />
da se bara pred sî vo soodnosot me|u poedine~niot interes, odnosno<br />
interesot na poedinecot i nesporniot interes na zaednicata koj istovremeno<br />
e interes na sekoj poedinec i kolektiv, kako sredina vo koja<br />
tie gi ostvaruvaat svoite individualni interesi. Pritoa, celta na<br />
886
vakvoto sfa}awe e da se spre~i potencijalnoto pre~ekoruvawe na<br />
oddelna sloboda ili prava na {teta na drug ili na zaednicata kako<br />
celina.<br />
Ottuka, jasno proizleguva deka pra{aweto za ograni~uvawe na<br />
slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot ne e sporno. Pritoa, koga<br />
se zboruva za granici i ograni~uvawa na slobodite i pravata, toa nikako<br />
ne zna~i nivno skratuvawe ili celosno suspendirawe. Granicite i<br />
ovie restrikcii treba da se sfatat samo kako ramka vo koja, soglasno<br />
Ustavot i zakonot, sekoj treba da postapuva i da se odnesuva. Vistinskoto<br />
pra{awe vo pogled na postoeweto granici i ograni~uvawa na<br />
~ovekovite prava i slobodi e vo karakterot, obemot i dejstvoto na<br />
ovie granici od gledna to~ka na pra{aweto dali ovie i vakvi ograni-<br />
~uvawa go onevozmo`uvaat nivnoto ostvaruvawe vo praktikata, {to gi<br />
doveduva ustavnite normi i garancii vo deklaracii i proklamacii,<br />
ili pak vakvite granici obezbeduvaat realnost i ostvarlivost na slobodite<br />
i pravata?<br />
Vo pogled na pra{aweto za ograni~uvawata na slobodite i pravata,<br />
zna~ajno e pra{aweto so koj i kakov akt tie mo`e da bidat ograni~eni,<br />
odnosno so kakvi akti i vo ~ij interes se utvrduvaat granicite<br />
na ostvaruvaweto na slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot?<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sistem na Republika Makedonija gi utvrduva granicite<br />
i restrikciite vo ostvaruvaweto na ~ovekovite prava i slobodi<br />
vo obem i merka, so akt i metod koi ja potvrduvaat nivnata realnost i<br />
ostvarlivost. Vo ovoj pogled, Ustavot prio|a mo{ne restriktivno i<br />
pretpazlivo vo soglasnost so načeloto deka "vo Republika Makedonija<br />
slobodno e se {to so Ustavot i zakonot ne e zabraneto." 545<br />
Imeno, klu~nata ustavna odredba koja go dimenzionira pra{aweto<br />
za ograni~uvawata i granicite na u`ivaweto na slobodite i pravata<br />
na ~ovekot i gra|aninot e ~lenot 54 od Ustavot na Republika<br />
Makedonija koj e pomesten vo delot 3 od Glavata II od Ustavot nasloven<br />
kako "Garancii na osnovnite slobodi i prava." Spored ovaa odredba,<br />
slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot mo`at da se ograni~at<br />
samo vo slu~ai utvrdeni so Ustavot.<br />
Slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot mo`at da bidat<br />
ograni~eni za vreme na voena ili vonredna sostojba spored odredbite<br />
na Ustavot.<br />
Ograni~uvaweto na slobodite i pravata ne mo`e da bide diskriminatorsko<br />
po osnov na pol, rasa, boja na ko`a, jazik, vera, nacionalnost<br />
ili socijalno poteklo, imotna ili op{testvena polo`ba.<br />
Ottuka, mo`e da se zaklu~i deka Ustavot predviduva dva vida<br />
ograni~uvawa na slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot: a)<br />
ograni~uvawa koi se taksativno navedeni vo oddelni odredbi, zaradi<br />
nivno ostvaruvawe spored Ustavot i zakonite i b) za vreme na voena i<br />
vonredna sostojba.<br />
545<br />
^len 8 stav 2 od Ustavot na Republika Makedonija.<br />
887
Vo prviot slu~aj se raboti za ograni~uvawa i restrikcii koi<br />
normativno-pravno izvorno se navedeni vo samite ustavni odredbi koi<br />
gi definiraat na generalen na~in uslovite, pri~inite i kriteriumite<br />
koi ja nametnuvaat neophodnata potreba od nivno vospostavuvawe.<br />
Vo prilog gi naveduvame ograni~uvawata koi se poedine~no stipulirani<br />
vo oddelnite ustavni odredbi koi se odnesuvaat na odredeno<br />
pravo ili sloboda.<br />
^lenot 12 od Ustavot ja garantira neprikosnovenosta na slobodata<br />
na ~ovekot. Pritoa, utvrduva deka slobodata na ~ovekot sepak<br />
mo`e da bide ograni~ena vrz osnova na odluka na sudot i vo slu~ai i vo<br />
postapka utvrdena so zakon.<br />
Od slobodata i tajnosta na pismata i na site drugi oblici na<br />
optewe garantirani so ~len 17 stav 1 od Ustavot na Republika Makedonija<br />
mo`e da se otstapi samo vrz osnova na odluka na sud i pod uslov<br />
ako e toa neophodno za vodewe krivi~na postapka ili toa go baraat<br />
interesite na odbranata na Republikata.<br />
So ~lenot 20 od Ustavot na Republika Makedonija se garantira<br />
slobodata na zdru`uvawe zaradi ostvaruvawe i za{tita na nivnite<br />
politi~ki, ekonomski, socijalni, kulturni i drugi prava i uveruvawa.<br />
Gra|anite mo`e slobodno da osnovaat zdru`enija na gra|ani i politi~ki<br />
partii, da pristapuvaat kon niv i od niv da istapuvaat. Sepak,<br />
Ustavot predviduva eden posreden, indirekten isklu~ok, odnosno otstapka<br />
od vaka zagarantiranata sloboda na zdru`uvawe na na~in {to<br />
predviduva deka ne e dozvoleno obrazuvawe zdru`enija na gra|anite i<br />
politi~ki partii ~ii programi se naso~eni kon nasilno urivawe na<br />
ustavniot poredok na Republikata i kon pottiknuvawe ili povikuvawe<br />
na voena agresija ili razgoruvawe na nacionalna, rasna ili verska<br />
omraza ili netrpelivost. Pokraj toa, slobodata na zdru`uvawe neposredno<br />
e ograni~ena i so toa {to se zabraneti voeni ili poluvoeni<br />
zdru`enija {to ne im pripa|aat na vooru`enite sili na Republika<br />
Makedonija.<br />
^lenot 26 od Ustavot na Republika Makedonija ja garantira nepovredlivosta<br />
na domot. Sepak istata odredba utvrduva deka vakvoto<br />
pravo mo`e da se ograni~i so sudska odluka koga e vo pra{awe otkrivawe<br />
ili spre~uvawe na krivi~ni dela ili za{tita na zdravjeto na<br />
lu|eto.<br />
Pravoto na slobodno dvi`ewe na teritorijata na Republikata<br />
i slobodno izbirawe na mestoto na svoeto `iveali{te, predvideno so<br />
~len 27 od Ustavot, mo`e da bide ograni~eno spored istiot ~len, vrz<br />
osnova na zakon koga e toa potrebno zaradi za{tita na bezbednosta na<br />
Republikata, vodewe na krivi~na postapka ili za{tita na zdravjeto na<br />
lu|eto.<br />
Vo ~lenot 30, Ustavot go garantira pravoto na sopstvenost i<br />
pravoto na nasleduvawe. Vakvoto pravo e sepak na~elno ograni~eno so<br />
obvrskata taa da slu~i za dobroto i na zaednicata, {to zna~i deka ne<br />
888
smee da se zloupotrebuva i da se koristi na {teta na zaednicata (~len<br />
30 stav 2 od Ustavot na Republika Makedonija). Ustavot odi u{te eden<br />
~ekor ponapred vo reguliraweto na pra{aweto dali, koga i pod koi<br />
uslovi pravoto na sopstvenost mo`e da se ograniči predviduvaj}i<br />
deka nikomu ne mo`at da mu bidat odzemeni ili ograni~eni sopstvenosta<br />
i pravata koi proizleguvaat od nea, osven koga se raboti za javen<br />
interes utvrden so zakon.<br />
Vo ovoj slu~aj na ograni~uvawe odnosno odzemawe na sopstvenosta<br />
se sozdava odnos me|u sopstvenikot i dr`avata vo koj re{enieto<br />
zavisi od ocenkata na postoeweto na javniot interes, {to pretpostavuva<br />
fakt deka toj ne mo`e da bide zadovolen odnosno ostvaren na drug<br />
na~in.<br />
Pravoto za osnovawe sindikati i pravoto na {trajk (~lenovi<br />
37 i 38 od Ustavot) mo`e so zakon da se ograni~i vo odnos na uslovite<br />
za nivnoto ostvaruvawe vo vooru`enite sili, policijata i organite na<br />
upravata.<br />
Pogore vo tekstot be{e spomenata mo`nosta koja Ustavot ja<br />
predviduva slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot da bidat<br />
ograni~eni vo vreme na voena ili vonredna sostojba.<br />
Ova ograni~uvawe e strogo vremenski dimenzionirano i mo`e<br />
da se propi{e spored odredbite na Ustavot. Toa zna~i deka treba da<br />
nastapi voena, odnosno vonredna sostojba i taa da bide proglasena soglasno<br />
Ustavot. 546<br />
Od analizata na ovie odredbi mo`e da se zabele`i deka vo reguliraweto<br />
na pra{aweto koga i pod koi uslovi i kriteriumi slobodite<br />
i pravata na ~ovekot i gra|aninot mo`e da se ograni~at, Ustavot<br />
poa|a od eden od fundamentalnite pravni principi poznati i primenlivi<br />
vo sudskata praktika (osobeno vo poraktikata na Evropskiot sud<br />
za ~ovekovi prava). Imeno, interpretacijata na ovie odredbi upatuva<br />
na zaklu~ok deka navedenite prava i slobodi mo`e da bidat predmet na<br />
ograni~uvawe samo vrz osnova na odluka na sud (ili so zakon), pod<br />
uslovi i postapka predvideni so zakon.<br />
546<br />
Spored ~len 124 od Ustavot, voena sostojba nastapuva koga pretstoi<br />
neposredna voena opasnost od napad vrz Republikata ili koga Republikata e<br />
napadnata ili i e objavena vojna. Voena sostojba proglasuva Sobranieto so<br />
dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici po predlog od<br />
pretsedatelot na Republikata, Vladata ili najmalku 30 pratenici. Ako<br />
Sobranieto ne mo`e da se sostane, odluka za proglasuvawe na voena sostojba<br />
donesuva pretsedatelot na Republikata i mu ja podnesuva na Sobranieto na<br />
potvrduvawe {tom toa }e e vo mo`nost da se sostane.<br />
Istata postapka e predvidena i za vonrednata sostojba, koja se ozna-<br />
~uva kako sostojba koga }e nastanat golemi prirodni nepogodi ili epidemii,<br />
so toa {to taa mo`e da bide proglasena za celata teritorija na Republika<br />
Makedonija ili za nejzin del (~l. 125 od Ustavot na Republika Makedonija).<br />
889
Toa zna~i deka Ustavot upatuva na sudskata odluka ili zakonot<br />
kako institucionalno sredstvo koe ja inaugurira potrebata od<br />
ograni~uvawe na slobodite i pravata dokolku postoi neophodna<br />
potreba za za{tita, ostvaruvawe ili zadovoluvawe nekakov interes od<br />
"pogolemo, po{iroko" zna~ewe. Toa zna~i deka ograni~uvaweto mo`e<br />
da "stapi na sila" samo koga i dokolku postoi realna i neodlo`na<br />
potreba za voveduvawe na samoto ograni~uvawe kako neophodna i<br />
edinstveno mo`no primenliva merka ~ija aplikacija bi go<br />
ovozmo`ilo ostvaruvaweto ili za{titata na toj "po{irok" interes.<br />
Tuka e evidentno deka Ustavot poa|a od neophodnata potreba da se<br />
obezbedi eden balans me|u razli~ni kompetitivni interesi.<br />
Ograni~uvaweto na slobodata ili pravoto e vo relacija so potrebata<br />
od realizacija na edna legitimna cel, interesot za ostvaruvawe na taa<br />
cel i potrebata na demokratijata. Za{titata na bezbednosta i odbranata<br />
na dr`avata, za{titata na javniot interes, otkrivawe ili spre-<br />
~uvawe krivi~ni dela, kako i za{tita na zdravjeto na lu|eto, spre~uvawe<br />
nasilno urivawe na ustavniot poredok, kako i spre~uvaweto na<br />
pottiknuvawe ili povikuvawe voena agresija ili razgoruvawe nacionalana,<br />
rasna ili verska omraza ili netrpelivost pretstavuva legitimna<br />
cel koja Ustavot ja utvrduva i opredeluva na na~in {to predviduva<br />
mo`nost slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot da se ograni~at<br />
zaradi nivno ostvaruvawe. Tuka sekako se raboti za vospostavuvawe<br />
ramnote`a me|u op{testvoto i interesite na zaednicata, od edna<br />
strana i individualnite osnovni prava, od druga strana, ili poinaku<br />
ka`ano ramnote`a me|u ona {to op{stestvoto e vo obvrska da go ovozmo`i<br />
(individualnite prava i slobodi) i potrebata od nivno ograni~uvawe.<br />
Vo ovie segmenti Ustavot pravi obid da vospostavi ekvilibrium<br />
me|u op{toto i posebnoto vo domenot na interesite, utrduvaj}i<br />
gi legitimnite celi ~ie ispolnuvawe e neophodno potrebno vo edno<br />
demokratsko op{testvo.<br />
Vtoriot del, (stavovite 3 i 4 od ~l. 54) upatuva na zaklu~ok deka<br />
ograni~uvaweto na slobodite i pravata e mo{ne restriktivno i ovaa<br />
restriktivnost se manifestira vo dve nasoki: 1) ograni~uvaweto ne<br />
mo`e da bide diskriminatorsko, i 2) se predviduva eden set prava i<br />
slobodi za koi postoi isklu~ok od mo`nosta za nivno ograni~uvawe.<br />
Vo prviot slu~aj, najvisokiot akt na dr`avata predviduva antidiskriminatorski<br />
pristap vo utvrduvaweto granici i ograni~uvawa<br />
na slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot na na~in {to predviduva<br />
deka tie treba da va`at, da se nametnuvaat i primenuvaat podednakvo<br />
kon site i sekogo bez ogled na pripadnosta na individuata po<br />
bilo koj osnov. Vakviot pristap e vo soodnos i korelacija so ~lenot 9<br />
od Ustavot koj predviduva potpolna ednakvost na gra|anite na Republika<br />
Makedonija po ovie osnovi. Su{tinata na vakviot atribut na<br />
ograni~uvawata na ~ovekovite prava i slobodi e vo toa {to tie se<br />
odnesuvaat na site gra|ani i deka tie ne mo`e da bidat proglaseni, da<br />
890
va`at i da se primenuvaat samo za odredena kategorija gra|ani ili<br />
poedinci podeleni po nekoj od ovie osnovi.<br />
Vo vtoriot slu~aj se raboti za slobodi i prava koi se smetaat<br />
za neprikosnoveni i nedopirlivi. Tie slobodi i prava se izre~no nabroeni<br />
vo ovaa odredba i se odnesuvaat na: pravoto na `ivot, zabrana na<br />
ma~ewe, na ne~ove~ko i poni`uva~ko postapuvawe i kaznuvawe, na<br />
pravnata odredenost na kaznivite dela i kaznite, kako i na slobodata<br />
na uveruvaweto, sovesta, mislata, javnoto izrazuvawe na mislata i<br />
veroispovesta. Sepak, tie ne se apsolutni vo nivnata celina. Vo prilog<br />
na vakvata konstatacija se nekolku odluki na <strong>Ustavn</strong>iot sud na<br />
Republika Makedonija koj odlu~uval po barawata za za{tita na slobodite<br />
i pravata na ~ovekot i gra|aninot. Pred da se pristapi kon elaboracija<br />
na sudskata praktika na <strong>Ustavn</strong>iot sud vo ovaa smisla, samo<br />
nakuso za ulogata na Sudot vo za{titata na slobodite i pravata na ~ovekot<br />
i gra|aninot.<br />
<strong>Ustavn</strong>ata nadle`nost na <strong>Ustavn</strong>iot sud da se gri`i za ostvaruvaweto<br />
i za{titata na slobodite i pravata na poedinecot, poa|a od<br />
samata ustavna garancija na slobodite i pravata. Imeno, soglasno ~len<br />
50 od Ustavot - "sekoj gra|anin mo`e da se povika na za{titata na slobodite<br />
i pravata utvrdeni so Ustavot pred sudovite i pred <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud na Republika Makedonija vo postapka zasnovana vrz na~elata na<br />
prioritet i itnost."<br />
Za{titata na slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot kako<br />
preduslov za nivno ostvaruvawe, <strong>Ustavn</strong>iot sud ja ostvaruva na dva na-<br />
~ini i toa posredno i neposredno.<br />
Indirektnata za{tita na slobodite i pravata se ostvaruva<br />
preku za{titata na principot na ustavnosta i zakonitosta. 547 . Pritoa,<br />
zna~ajno e da se napomene deka apstraknata kontrola na ustavnosta i<br />
zakonitosta Sudot ja vr{i ex post facto, {to zna~i deka Sudot nema nadle`nost<br />
da vr{i ex ante, odnosno prvenstvena, preliminarna kontrola<br />
na ustavnosta i zakonitosta voop{to.<br />
Preku re{avaweto na konkreten slu~aj vo koj e ukinata, odnosno<br />
poni{tena nekoja zakonska odredba so koja se povreduva nekoe pravo<br />
ili sloboda, vsu{nost se ostvaruva erga omnes dejstvo ~ii efekti se<br />
reflektiraat na {irok krug potencijalni podnositeli na barawa za<br />
za{tita na slobodite i pravata vo odnos na istiot akt. Ocenuvaweto<br />
na ustavnosta i zakonitosta, Sudot ne go sproveduva po povod i zaradi<br />
primena na zakonot i propisot, tuku so cel za{tita na onie kolektivni<br />
i individualni prava, odnosi i vrednosti koi se vgradeni vo ustavniot<br />
poredok, odnosno koi ja so~inuvaat su{tinata na demokratskoto<br />
op{testveno-politi~ko ureduvawe na dr`avata. Toa e tn. "apstrakten<br />
spor" za ustavnosta i zakonitosta na propisite kako takvi.<br />
547<br />
^len 108 od Ustavot-"<strong>Ustavn</strong>iot Sud na Republika Makedonija e<br />
organ na Republikata koj ja {titi ustavnosta i zakonitosta."<br />
891
Vo kontekst na efikasnosta vo ostvaruvaweto na ustavnosudskata<br />
za{tita na ~ovekovite prava i slobodi e i karakterot i pravnoto<br />
dejstvo na odlukite na <strong>Ustavn</strong>iot sud. Imeno "odlukite na <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud se kone~ni i izvr{ni. 548 " Kako kone~ni, odlukite na <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud ne podle`at na nikakov oblik na podocne`na instanciona kontrola<br />
od bilo koj organ ili institucija. Za nivnoto izvr{uvawe e nadle`en<br />
donositelot na zakonot, drug propis ili op{tiot akt {to so<br />
odluka na Sudot e poni{ten, ili ukinat. 549 Nivnoto dejstvo dopolnitelno<br />
se zasiluva so obvrskata na Vladata na Republika Makedonija da<br />
go obezbedi nivnoto izvr{uvawe, dokolku Sudot utvrdi potreba za<br />
takva intervencija i istata ja pobara. 550<br />
Neposrednata ustavnosudska za{tita na osnovnite slobodi i<br />
prava proizleguva od ustavnata nadle`nost na <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika<br />
Makedonija da odlu~uva po barawata za za{tita na odreden set<br />
slobodi i prava. Vo ovoj kontekst, zna~ajno e da se napomene deka za<br />
razlika od drugi zemji koi predviduvaat ustavnosudska za{tita na site<br />
ustavno zagarantirani slobodi i prava, Ustavot na Republika Makedonija<br />
e prili~no restriktiven opredeluvajæi se za sistemot na pozitivna<br />
enumerizacija na onie slobodi i prava za ~ija za{tita <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud e nadle`en da odlu~uva. Imeno, <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika<br />
Makedonija gi {titi slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot {to<br />
se odnesuvaat na slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto<br />
izrazuvawe na mislata, politi~koto zdru`uvawe i dejstvuvawe i zabranata<br />
na diskriminacija na gra|anite po osnov na pol, rasa, verska,<br />
nacionalna, socijalna i politi~ka pripadnost. 551 Ottuka, jasno se gleda<br />
limitiranata kompetencija na <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija<br />
vo za{titata samo na odredeni li~ni i politi~ki slobodi i prava,<br />
a ne i na socijalno-ekonomskite i kulturnite slobodi i prava na<br />
~ovekot i gra|aninot, ~ija za{tita spa|a vo delokrugot na drugi ustavno<br />
determinirani subjekti.<br />
Vo pogled na konkretnata za{tita na slobodite i pravata na<br />
~ovekot i gra|aninot, za odbele`uvawe e sudskata praktika na <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud na Republika Makedonija. Kako ilustracija, navedeni se nekolku<br />
odluki na Sudot vo koi e raspravano za pra{aweto koe e tema na<br />
rasprava na ovoj materijal.<br />
So odluka U. br. 160/1996, 552 <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija<br />
go odbil baraweto na grupa gra|ani za za{tita na slobodata na<br />
politi~koto zdru`uvawe i dejstvuvawe navodno povredena so Zaklu~o-<br />
548<br />
^len 112 stav 3 od Ustavot na Republika Makedonija<br />
549<br />
^len 86 od Delovnikot na <strong>Ustavn</strong>iot Sud na Republika Makedonija.<br />
550<br />
^len 87 od Delovnikot na <strong>Ustavn</strong>iot Sud na Republika Makedonija.<br />
551<br />
^len 110 stav 1 alineja 3 od Ustavot na Republika Makedonija.<br />
552<br />
Ovaa odluka e objavena vo Biltenot sudski odluki na Venecijanskata<br />
Komisija na Sovetot na Evropa pod referencata MKD-1996-3-009.<br />
892
kot za neprifa}awe na gra|anskata inicijativa za raspi{uvawe na referendum<br />
za predvremeni parlamentarni izbori donesen od Sobranieto<br />
na Republika Makedonija. Pri donesuvaweto na odlukata Sudot<br />
utvrdil deka, "so ustavnoto garantirawe na slobodata na zdru`uvawe<br />
se ovozmo`uva pravoto na ~ovekot i gra|aninot na slobodno politi-<br />
~ko zdru`uvawe i dejstvuvawe, kako i za{tita na avtonomnosta na<br />
politi~kite partii od mo`nata represivna reakcija na aktuelnite nositeli<br />
na vlasta. Slobodata na politi~koto zdru`uvawe i dejstvuvawe,<br />
kako osnovno pravo se ostvaruva neposredno vrz osnova na Ustavot,<br />
pri {to so Ustavot se navedeni slu~aite poradi koi mo`e da se<br />
ograni~i ovaa sloboda na ~ovekot i gra|aninot, taka {to nadvor od<br />
ustavno opredelenite slu~ai Ustavot ne mo`e da poslu`i kako osnova<br />
za onevozmo`uvawe na izrazuvaweto ili za prisilno naso~uvawe na<br />
politi~kite idei, stavovi i uveruvawa na mislata i na politi~koto<br />
zdru`uvawe i dejstvuvawe. Vo soglasnost so ustavnata koncepcija za<br />
nedelivost i me|usebna povrzanost i uslovenost na slobodite i pravata<br />
na ~ovekot i gra|aninot, slobodata na politi~koto zdru`uvawe i<br />
dejstvuvawe ne e cel sama za sebe, tuku pretstavuva neophoden uslov za<br />
potvrduvawe na ~ovekot kako sloboden poedinec vo onie slu~ai koga<br />
vo zaednica so drugi lu|e ima potreba svoite uveruvawa i interesi da<br />
gi izrazuva i ostvaruva na politi~ki na~in, odnosno preku zdru`enija<br />
na gra|ani zaradi u~estvo ili vlijanie vrz vr{eweto na vlasta. Koristeweto<br />
na slobodata na ~ovekot i gra|aninot na politi~ko zdru-<br />
`uvawe i dejstvuvawe e usloveno so ostvaruvaweto na istata sloboda<br />
na drugite gra|ani. Ostvaruvaweto na slobodata na politi~ko zdru`uvawe<br />
i dejstvuvawe, isto taka, ne e apsolutna, tuku taa sloboda mora da<br />
se koristi vo ramkite na ustavnite normi i vo ustavno predvidenite<br />
institucii, pri {to ne e dopu{teno so koristeweto na ovaa sloboda da<br />
se kr{at ustavnite normi i da se ru{at ustavno predvidenite institucii<br />
na na~in i postapka koja izleguva nadvor od ramkite na Ustavot."<br />
Sudot ponatamu prodol`uva: "So toa {to Sobranieto na Republika<br />
Makedonija ne ja prifatilo inicijativata za raspi{uvawe na referendum<br />
za predvremeni izbori, poradi toa {to ocenilo deka za toa nema<br />
ustaven osnov, spored misleweto na Sudot, ne se zabranuva, nitu se<br />
ograni~uva pravoto na gra|anite politi~ki da se zdru`uvaat i da dejstvuvaat<br />
vo ramkite dozvoleni so Ustav i zakon. So podnesuvaweto na<br />
inicijativata od strana na gra|anite za raspi{uvawe na referendum<br />
za predvremeni izbori, niv im e ovozmo`eno politi~ki da dejstvuvaat<br />
na vlasta, odnosno na Sobranieto kako nositel na zakonodavnata<br />
vlast, koe vo ramkite na ustavnite mo`nosti mo`e{e dokolku taka<br />
ocene{e potrebnoto mnozinstvo da go raspu{ti Sobranieto i da raspi{e<br />
predvremeni izbori... so ovoj zaklu~ok samo e izrazen stav na<br />
Sobranieto deka nema ustaven osnov za raspi{uvawe na referendum za<br />
predvremeni izbori, zatoa {to Ustavot na Republika Makedonija ne<br />
predvidel takva monost."<br />
893
So odluka U. br. 50/1998, 553 Sudot go odbil baraweto za za{tita<br />
na slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto izrazuvawe na<br />
mislata, podneseno od granoa~lnikot na Gostivar. Kako akt so koj mu e<br />
povredena ovaa sloboda podnositelot ja navel pravosilnata presuda na<br />
Osnovniot sud vo Gostivar so koja e oglasen za vinoven za storeni<br />
krivi~ni dela (predizvikuvawe na nacionalna, rasna i verska omraza,<br />
razdor i netrpelivost; organizirawe na otpor; i neizvr{uvawe na sudska<br />
odluka) i mu e izre~ena kazna zatvor. Podnositelot smetal deka so<br />
toa {to bil oglasen za vinoven za ovie dela i {to trpel sankcii poradi<br />
koristeweto na zagarantiranoto ustavno pravo na javen nastap i<br />
javno izrazuvawe na mislata, na direkten na~in mu bile povredeni<br />
zagarantiranite prava utvrdeni so Ustavot na Republika Makedonija,<br />
od pri~ina {to slobodata na mislata so Ustavot bila opredelena kako<br />
apsolutno pravo na ~ovekot bez ograni~uvawe i sekoe ograni~uvawe<br />
ili dopolnitelno regulirawe zna~elo nejzina negacija.<br />
Ne navleguvaj}i vo podetalna elaboracija na fakti~kata sostojba<br />
po predmetot, Sudot go izrazil sledniot stav vo odnos na pra{aweto<br />
za va`nosta i ograni~uvawe na slobodata na sovesta, mislata i javnoto<br />
izrazuvawe na mislata: "I pokraj vakvoto visoko nivo na garantirawe<br />
na slobodata na mislata i nejzinoto javno izrazuvawe vo<br />
Ustavot na Republika Makedonija, taa ne mo`e da va`i neograni~eno.<br />
Zaradi obezbeduvawe na zaedni~kiot `ivot pravniot poredok mora da<br />
ja ograni~i slobodata na poedinecot za da ja za{titi slobodata na<br />
drugite, odnosno sodr`inski da go ograniči nivnoto va`ewe... ne<br />
znači deka ne postoi nikakvo ograni~uvawe za poedinecot vo manifestiraweto<br />
na generalno zagarantiranata sloboda na uveruvaweto, sovesta,<br />
mislata i javnoto izrazuvawe na mislata. Granicite na manifestiraweto<br />
na ovaa sloboda za poedinecot se nao|aat vo so zakon sankcioniranite<br />
dejstvija, bez ogled dali se raboti za krivi~na ili gra|anskopravna<br />
sankcija. Ottuka, ustavno upravniot spor dali postoi povreda<br />
na so Ustavot zagarantiranata sloboda na javnoto izrazuvawe na<br />
mislata preku sankcionirawe na nejzinata manifestacija, se sveduva<br />
na ustavnopravna ocena dali so vakvata sankcija e povredena samata sodr`ina<br />
na ustavno garantiranata sloboda na poedinecot bez nikakvo<br />
ograni~uvawe javno da go iska`e svoeto mislewe, ili, pak, e sankcionirano<br />
dejstvie koe, iako kako svoj pojaven oblik go ima javnoto iska-<br />
`uvawe na mislewe, vsu{nost ja izgubilo smislata na sloboda na mislewe<br />
i javno iska`uvawe na mislata koe {to Ustavot ja garantira i<br />
za{tituva, preminuvaj}i vo dejstvie so koe se povreduvaat drugi so<br />
Ustavot i so zakon za{titeni slobodi, prava i interesi." Imaj}i go<br />
predvid principot na zakonitost, kako i na~eloto nullum crimen nulla<br />
poena sine lege, Sudot zaklu~il deka "na~inot na koj {to podnositelot<br />
553<br />
Ovaa odluka e objavena vo Biltenot sudski odluki na Venecijanskata<br />
Komisija na Sovetot na Evropa pod referencata MKD-1998-1-003.<br />
894
javno nastapil i go iska`al svoeto mislewe, upotrebenite formulacii,<br />
mestoto na javniot nastap, svojstvoto na podnositelot, celta koja<br />
sakal da ja postigne i posledicite koi proizlegle od negoviot javen<br />
nastap, kako i aktivnostite koi gi prevzemal pred i posle odr`aniot<br />
protesten miting, analizirani vo nivnata sevkupnost, pretstavuva<br />
dejstvie koe e direktno naso~eno protiv pravniot poredok, kako osnov<br />
za ostvaruvawe na site slobodi i prava, i koe se sovpa|a so bitijata na<br />
krivi~nite dela za koi e oglasen za vinoven i kaznet. Okolnosta {to<br />
krivi~nite dela gi storil so dejstvie koe samo kako svoj pojaven oblik<br />
go ima javnoto izrazuvawe na mislewe ne pretstavuva osnov za osloboduvawe<br />
od vinata za storenite krivi~ni dela, bidej}i spored okolnostite<br />
na slu~ajot dejstvieto na podnositelot sosema ja izgubilo sodr-<br />
`inata na javno izrazuvawe na mislewe vo smislata vo koja ovaa sloboda<br />
Ustavot ja garantira i za{tituva. Ova od pri~ina {to, spored<br />
okolnostite na slu~ajot, javno izrazenoto mislewe na podnositelot ne<br />
se sostoi vo izlo`uvawe na negov intelektualen ili politi~ki stav,<br />
nitu pak, e na~in na intelektualno ili politi~ko ubeduvawe upateno<br />
kon prisutnite lica na mitingot, tuku direktno povikuvawe i pottiknuvawe<br />
na prisutnite lica od albanska nacionalnost da ne se po~ituva<br />
odnosno nasilno da se uriva pravniot poredok i predizvikuvawe na<br />
nacionalna netrpelivost, razdor i omraza pome|u naselenieto na Gostivar<br />
vo situacija na i onaka ~uvstvitelna me|unacionalna tenzija,<br />
kako i ~uvstvo na zagrozenost pome|u naselenieto, kako od albanska,<br />
taka i makedonska nacionalnost."<br />
Po odlukata na <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija, istiot<br />
aplikant se obrati i do Evropskiot sud za ~ovekovi Prava od Strazbur<br />
povikuvaj}i se na navodna povreda na odredbi od Evropskata<br />
Konvencija. So odluka No. 50841/99, 554 Sudot ja proglasi podnesenata<br />
aplikacija kako nedozvolena.<br />
Vo kontekst na predmetot na ovaa analiza, zna~ajno za odbele-<br />
`uvawe e u{te edna odluka na <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija<br />
koja vo svojata su{tina go obrabotuva pra{aweto na kriteriumite i<br />
uslovite na va`ewe, ostvaruvawe i ograni~uvawe na ~ovekovite prava<br />
i slobodi.<br />
So odluka U. br. 220/1999, 555 Sudot go odbil baraweto na fizi-<br />
~ko lice za za{tita od diskriminacija po osnov na verska pripadnost<br />
predizvika so pravosilna sudska presuda. Se raboti za aplikant koj<br />
bil Makedonec po nacionalnost, a koj pokraj pravoslavnite zakonski<br />
verski praznici, gi praznuval i verskite praznici Ramazan Bajram i<br />
Kurban Bajram, kako praznici za vernicite od muslimanska veroispovest.<br />
Spored baratelot, sudovite ne go prifatile negovoto tvrdewe<br />
554<br />
No. 50841/99, Rufi Osmani and Others v. Republic of Macedonia.<br />
555<br />
Ovaa odluka e objavena vo Biltenot sudski odluki na Venecijanskata<br />
Komisija na Sovetot na Evropa pod referencata MKD-2000-2-005.<br />
895
deka ja prifa}a muslimanskata veroispovest, poradi {to negovoto<br />
otsustvo od rabota vo dvata slu~ai go smetale za neosnovano, {to od<br />
svoja strana predizvikalo toj da trpi soodvetni sankcii (pari~na<br />
kazna). Tokmu neprifa}aweto na tvrdeweto na baratelot deka ja prifa}a<br />
muslimanskata veroispovest, potoa baraweto od nego da go doka`e<br />
takvoto negovo versko uveruvawe i samoinicijativnoto izveduvawe na<br />
dokazi od strana na sudovite, na baratelot mu sozdavale ~uvstvo na<br />
obespravenost, diskriminacija i pritisok vrz nego poradi negovata<br />
verska opredelba.<br />
Raspravaj}i po podnesenoto barawe za zabrana na diskriminacija<br />
po verska osnova, pred <strong>Ustavn</strong>iot sud se postavilo edno prethodno<br />
pra{awe: dali pri ostvaruvawe na nekoe pravo (vo konkretniot slu~aj<br />
pravo na plateno otsustvo od rabota za verski praznik) koe proizleguva<br />
od nekoja sloboda (vo konkretniot slu~aj, sloboda na veroispovest)<br />
e dovolna izjava, kako subjektivna volja na gra|aninot ili ostvaruvaweto<br />
na pravoto mora da po~iva na objektivni fakti koi treba da se<br />
utvrdat preku dokazi. Imaj}i predvid deka vladeeweto na pravoto e<br />
temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija<br />
spored ~len 8 stav 1 alineja 3 na Ustavot, pod {to treba da se podrazbere<br />
dominacija na objektivizirana pravna norma nad subjektivnata<br />
volja pri barawe na ostvaruvawe na prava, od edna strana, kako i<br />
imaj}i predvid deka postojat objektivizirani kriteriumi za opredeluvawe<br />
na pripadni{tvoto na eden gra|anin na hristijansko i islamsko<br />
versko uveruvawe, od druga strana, Sudot ocenil deka nu`no mora da se<br />
utvrdat objektivni fakti povrzani so ostvaruvawe na nekoe pravo i da<br />
se izvedat dokazi za niv, vo situacija koga se bara nekoe pravo. Prezemaj}i<br />
nekoi proceduralni dejstvija (javna rasprava, konsultativni<br />
razgovori, iskazi na podnositelot na baraweto), Sudot utvrdil deka<br />
so toa {to sudot a quo se vpu{til vo utvrduvaweto na objektivnite<br />
fakti i vo izveduvaweto dokazi za niv, ne bila storena diskriminacija,<br />
odnosno aplikantot ne bil doveden vo neednakva, ponepovolna pravna<br />
polo`ba vo odnos na drugite gra|ani po verska osnova.<br />
Razgleduvaj}i ja sudskata praktika na <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika<br />
Makedonija vo odnos na pra{aweto za kriteriumite za ograni~uvawe<br />
na ~ovekovite prava i slobodi, neminovno se nametnuva pra{aweto<br />
za eventualnoto vlijanie, odnosno za odnosot na jurisprudencijata<br />
i precedentnoto pravo na Evropskiot sud za ~ovekovi prava so<br />
sudskata praktika na <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija, kako i<br />
za vlijanieto na Evropskata Konvencija za za{tita na pravata na ~ovekot<br />
i osnovnite slobodi vrz sudskata praktika na <strong>Ustavn</strong>iot sud.<br />
Vo odnos na prvoto pra{awe, }e mora da se ka`e deka precedentnoto<br />
pravo na Evropskiot sud za ~ovekovi prava ne e zadol`itelno za<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija.<br />
Imeno, odlukite na Evropskiot sud se zadol`itelni samo za<br />
dr`avata i toa vo pogled na obe{tetuvawe na stankata {to go dobila<br />
896
sporot, a ne nametnuvaat obvrska za povtorno otvarawe na ve}e zavr-<br />
{enata postapka, kako pred <strong>Ustavn</strong>iot sud, taka i pred drugite sudovi<br />
vo Republika Makedonija.<br />
Vo Republika Makedonija e vo tek postapka za izmena na zakonodavstvoto<br />
vo delot za postapuvawe pred sudovite kade se predviduvaat<br />
odredbi so koi }e se sozdade obvrska za povtorno otvarawe na<br />
ve}e zavr{ena postapka vrz osnova na odluka na Evropskiot sud za ~ovekovi<br />
prava.<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija na soodveten na~in i<br />
vo ramkite na sopstvenite mo`nosti, nastojuva ova pravo da go sledi.<br />
Pritoa, mislewata i stavovite vo odlukite na Evropskiot sud za<br />
oddelni pravni instituti i pra{awa se koristat i se iznesuvaat kako<br />
argumentacija za razjasnuvawe ili doobjasnuvawe, odnosno tolkuvawe<br />
na isti ili sli~ni pra{awa {to se re{avaat pred <strong>Ustavn</strong>iot sud. Na<br />
toj na~in tie imaat soodvetno vlijanie i pri odlu~uvaweto.<br />
Odgovorot na pra{aweto dali <strong>Ustavn</strong>iot sud mo`e da zasnova<br />
svoja odluka na odredba sodr`ana samo vo Evropskata konvencija za<br />
za{tita na ~ovekovite prava i osnovnite slobodi mora da se bara vo<br />
smislata na principot na ustavnosta i zakonitosta. Vo ovoj kontekst<br />
zna~ajno e da se istakne deka spored Ustavot na Republika Makedonija,<br />
smislata i zna~eweto na principot na ustavnosta i zakonitosta, ~ija<br />
za{tita spa|a vo nadle`nost na <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija,<br />
e me|u drugoto, da se obezbedi soglasnost na zakonite so Ustavot<br />
i soglasnost na drugite propisi i op{ti akti so Ustavot i zakonite, a<br />
ne i so Evropskata konvencija ili drugite me|unarodni akti koi gi<br />
ratifikuvala ili kon koi pristapila Republika Makedonija.<br />
Spored toa, edinstvenataa ramka i granicite vo koi <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud se dvi`i pri ocenuvawe na soglasnosta na zakonite so Ustavot i na<br />
soglasnosta na drugite propisi i akti so Ustavot i zakonite, se Ustavot<br />
i zakonite na Republika Makedonija, taka {to <strong>Ustavn</strong>iot sud e<br />
normativnopravno ograni~en svoite odluki za ustavnosta i zakonitosta<br />
da gi zasnova edinstveno i isklu~ivo na odredbite na Evropskata<br />
konvencija. Me|utoa, so ogled na toa deka nekoi prava od Konvencijata<br />
se garantirani i vo Ustavot na Republika Makedonija, <strong>Ustavn</strong>iot sud<br />
praktikuva vo obrazlo`enieto na svoite odluki da utvrdi, odnosno da<br />
deklarira deka osporeniot zakon, drug propis ili op{t akt e vo soglasnost<br />
ili ne, osven so Ustavot ili zakonite na Republika Makedonija,<br />
i so Konvencijata. Na toj na~in odredenata odredba od Konvencijata se<br />
koristi samo kako dopolnitelen i pocvrst argument za ustavnosta,<br />
odnosno zakonitosta na aktot {to e predmet na ocenka pred Sudot, a ne<br />
i kako edinstven osnov i argument za donesuvawe na odlukata. Ottuka,<br />
vo praktikata na <strong>Ustavn</strong>iot sud nema slu~ai nekoj zakon, drug propis<br />
ili op{t akt da e ukinat ili poni{ten samo zaradi toa {to ne e vo soglasnost<br />
so Evropskata konvencija.<br />
897
VIII. PROBLEMATIKATA NA ZAKONODAVNIOT PROPUST VO<br />
USTAVNOSUDSKATA PRAKTIKA<br />
Nacionalen izve{taj na <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija za<br />
XIV Kongres na Konferencijata na evropskite ustavni sudovi<br />
Skopje, oktomvri 2007 godina<br />
PROBLEMATIKATA NA PRAVNI PRAZNINI VO NAU^NATA<br />
PRAVNA DOKTRINA<br />
Konceptot na pravna praznina<br />
Dajte kratok pregled na stavovite na nau~nicite i specijalistite<br />
po pravo od va{ata zemja za pravnite praznini (kako se opi{uva<br />
pravnata praznina, kakvi se vidovite na pravni praznini (na primer,<br />
neopredeluvaweto na pravna regulativa, lacuna legis, praven vakuum,<br />
praven propust, itn.); dali pravnata nauka gi razgleduva pri~inite za<br />
pojavata na pravni praznini, problemot na realni i navodni pravni<br />
praznini i osobenosti na prazninite vo javnoto i vo privatnoto pravo<br />
i pozitivnite i negativnite posledici od pravnite praznini?)<br />
1. Vo pravnata teorija na Republika Makedonija pravnite praznini<br />
se definiraat kako op{testveni odnosi koi ne se regulirani so<br />
op{ta pravna norma, odnosno kako pravni situacii koi zakonodavecot<br />
prethodno ne uspeal da gi predvidi. Pri~inite za pojavata na pravnite<br />
praznini glavno se objasnuvaat so promenite na odnosite vo op{testvoto,<br />
osobeno koga poradi brzata dinamika na op{testvenite odnosi,<br />
onoj {to e ovlasten da donesuva pravni propisi ne e vo sostojba da gi<br />
predvidi site detali od nivniot natamo{en razvitok. (D-r Stefan Gaber<br />
- Teorija na dr`avata i pravoto).<br />
Se smeta deka pravni praznini mora da postojat bidej}i `ivotot<br />
e poslo`en od pravoto, a osobeno poradi toa {to toj sekoga{ se razviva<br />
i menuva pobrzo od pravoto. Ottuka, vo teorijata se razgrani~uvaat<br />
dva vida na pravni praznini - po~etni, koi postoele u{te vo momentot<br />
na donesuvawe na soodvetnite pravni normi, koi sozdava~ot na<br />
pravoto ednostavno propu{til da gi uredi, i dopolnitelni koi nastanuvaat<br />
po donesuvaweto na pravnite normi, bidej}i nastanuvaat novi<br />
odnosi koi zakonodavecot ne gi predvidel. (Pravna enciklopedija)<br />
Konceptot na zakonodaven propust<br />
Dali vo nau~nata literatura se razlikuvaat pravnite praznini<br />
{to se zabraneti so ustavot (ili pravnata regulativa od povisoka ins-<br />
899
tanca)? Koj e preovladuva~kiot koncept na zakonodaven propust kako<br />
eden vid na pravna praznina vo pravnata literatura na zemjata?<br />
Konceptot na <strong>Ustavn</strong>iot sud ili soodvetnata institucija {to<br />
vr{i ustavna kontrola (vo natamo{niot tekst ustavniot sud) kako<br />
"negativen" i "pozitiven" zakonodavec.<br />
Koj e preovladuva~kiot koncept za misijata na ustavniot sud<br />
kako sudska institucija vo nau~nata doktrina na zemjata? <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud kako "negativen zakonodavec." Konceptot na <strong>Ustavn</strong>iot sud kako<br />
"pozitiven zakonodavec." Vlijanieto na ustavno sudskata praktika vrz<br />
izgotvuvaweto na zakonite? Kako vo nau~nata doktrina se ocenuva<br />
aktivnosta na ustavniot sud pri razgleduvawe i ocenuvawe na slu~ai<br />
na pravni praznini kako i za vlijanieto na odlukite na ustavniot sud<br />
vo pogled na popolnuvaweto na tie pravni praznini? Dali imenuvaweto<br />
na aktivnosta na ustavniot sud kako aktivnost zasnovana na<br />
"aktivizam," "umerenost" i "minimalizam" gi zema predvid navedenite<br />
slu~ai?<br />
ZACVRSTUVAWE NA KONTROLATA NA USTAVNOSTA NA<br />
ZAKONODAVNIOT PROPUST VO USTAVOT, USTAVNOTO PRAVO I<br />
DRUGI PRAVNI AKTI NA ZEMJATA<br />
2.1. Ustavot vo sistemot na nacionalnoto pravo<br />
Prika`ete go modelot na hierarhiskata priamida na va{ite<br />
nacionalni pravni akti ( na primer, vo Republika Litvanija nitu eden<br />
nacionalne praven akt ne mo`e da bide vo sprotivnost so Ustavot, dodeka<br />
zakonite i drugite pravni akti {to gi usvojuva Sejmot ili aktite<br />
na Vladata ili na pretsedatelot na Republikata ne smeat da bidat vo<br />
sprotivnost so ustavnite zakoni, itn). Mestoto i zna~eweto na ustavot<br />
vo nacionalniot praven sistem. Kakov koncept ima razvieno <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud za Ustavot kako najvisok zakon? Konceptot na ustavot kako<br />
ekspliciten i impliciten praven propis. Dali ustavniot sud na va{ata<br />
zemja go ocenuva ustavot kako zakon bez praznini?<br />
Vo pravniot sistem na Republika Makedonija, Ustavot pretstavuva<br />
najvisok praven akt vo hierarhijata na pravnite akti. Vakvata<br />
polo`ba na Ustavot vo odnos na drugite pravni akti proizleguva direktno<br />
od Ustavot. Imeno, spored ~len 51 stav 1 od Ustavot, vo Republika<br />
Makedonija zakonite moraat da bidat vo soglasnost so ustavot, a<br />
site drugi propisi so Ustavot i so zakon. Spored stavot 2 na ovoj ~len,<br />
sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite. Ovie ustavni odredbi<br />
se od klu~no zna~ewe vo utvrduvaweto na ustavnosta kako praven<br />
princip i toa kako princip na supremacija i prioritet na ustavot. Od<br />
ovie ustavni odredbi proizleguva i hierarhijata na pravnite akti, vo<br />
smisla {to site zakoni moraat da bidat vo soglasnost so ustavot, a<br />
site drugi propisi moraat da bidat vo soglasnost so ustvot i so zakonot.<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija ne go ocenuva Ustavot od<br />
900
aspekt na toa dali toj ima ili nema pravni praznini bidej}i za <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud Ustavot e akt vo odnos na koj toj ja ocenuva soglasnosta na<br />
drugite, poniski pravni akti (zakoni i podzakonski akti).<br />
Za odnosot na <strong>Ustavn</strong>iot sud kon Ustavot, Sudot se ima proizneseno<br />
vo Re{enieto U. br. 188/2001 od 24 oktomvri 2001 godina, so<br />
koe ja otfli inicijativata na gra|anin za poveduvawe postapka za ocenuvawe<br />
ustavnosta na tekstot na Nacrtot na amandmanite na Ustavot<br />
na Republika Makedonija. Vo obrazlo`enieto na Re{enieto, <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud povikuvaj}i se na svojata nadle`nost utvrdena vo ~len 110 od<br />
Ustavot, kako i na nadle`nosta na Sobranieto na Republika Makedonija<br />
za donesuvawe i izmenuvawe na Ustavot, Sudot uka`al deka:<br />
". . . donesuvaweto i izmenuvaweto na Ustavot e vo isklu~iva<br />
nadle`nost na Sobranieto na Republika Makedonija, taka {to sodr`inata<br />
i obemot na ustavnata materija zavisi od voljata na ustavotvorecot.<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud nema nadle`nost i nemo`e da go ceni Ustavot<br />
kako najvisok praven akt i izraz na politi~kata volja na subjektite vo<br />
dr`avata. Imeno, Ustavot za <strong>Ustavn</strong>iot sud e akt vo odnos na koj Sudot<br />
ja ceni ustavnosta na site drugi poniski akti. Ottuka i ocenuvaweto<br />
na ustavnosta na tekstot na Nacrtot na amandmanite na Ustavot ne e vo<br />
nadle`nost na <strong>Ustavn</strong>iot sud“.<br />
Expressis verbis zacvrstuvaweto na jurisdikcijata na ustavniot<br />
sud da ja ispituva i ocenuva ustavnosta na pravnite praznini vo ustavot.<br />
Koi pravni akti (ustavni, organski zakoni, zakoni usvoeni na<br />
referendum, obi~ni zakoni, propisi na parlamentot, me|unarodni<br />
spogodbi, zakoni na subjektite na federacijata, podzakonski akti,<br />
kako i zakoni doneseni pred stapuvaweto vo sila na ustavot, itn.) se<br />
direktno imenuvani kako predmet na ustavna kontrola? Dali vo ustavot<br />
na zemjata e expressis verbis opredeleno deka ustavniot sud ja ispituva<br />
i ocenuva ustavnosta na prazninite (zakonodavnite propusti) na<br />
pravnata regulativa? Dali ustavot predviduva nekakvi posebni postapki<br />
za ispituvawe na takvite praznini?<br />
Vo ~len 110 od Ustavot vo koj e opredelena nadle`nosta na<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud, kako akti {to mo`at da bidat predmet na ustavnosudska<br />
ocena izri~no se navedeni zakonite, kolektivnite dogovori, drugi<br />
propisi kako i programite i statutite na politi~kite partii. Od<br />
ovaa ustavna odredba proizleguva deka predmet na ocena pred <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud mo`at da bidat propisi odnosno akti na zakonodavnata<br />
vlast, izvr{nata vlast, edinicite na lokalnata samouprava i drugi nositeli<br />
na javni ovlastuvawa, dokolku so niv na op{t na~in se ureduvaat<br />
prava i obvrski na gra|anite. Ocenkata na ustavnosta na ovie akti e<br />
isklu~iva nadle`nost na <strong>Ustavn</strong>iot sud, bidej}i vo Republika Makedonija<br />
edinstveno <strong>Ustavn</strong>iot sud e organ {to vr{i ustavnosudska kontrola.<br />
Kontrolata na ustavnosta i zakonitosta na normativnite akti se<br />
901
ostvaruva kako apstraktna i a posteriori, odnosno taa e mo`na samo<br />
vrz va`e~ki akti. Preventivnata kontrola ne e predvidena kako mo`nost<br />
vo Ustavot.<br />
Ustavot na Republika Makedonija ne predviduva eksplicitno<br />
nadle`nost na <strong>Ustavn</strong>iot sud da ja istra`uva i ocenuva ustavnosta na<br />
pravnite praznini (zakonodavnite propusti) vo pravnite propisi,<br />
nitu vo zakonite, nitu vo podzakonskite akti {to se predmet na negova<br />
ocena.<br />
2.3. Interpretacija na jurisdikcijata na ustavniot sud za ispituvawe<br />
i ocenuvawe na ustavnosta na pravnite praznini vo ustavnosudskata<br />
praktika.<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud kako oficijalen tolkuva~ na ustavot. Dali <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud podetalno se proiznel vo pogled na negovite ovlastuvawa,<br />
izri~no predvideni vo ustavot, za ispituvawe i ocenuvawe na zakonodavniot<br />
propust? Vrz koi osnovi mo`e da se zaklu~i postoewe na<br />
implicitno zacvrstuvawe na nadle`nosta na ustavniot sud za ispituvawe<br />
i ocenuvawe na praven propust vo ustavnoto pravo. Dali ustavniot<br />
sud formiral doktrina za posledicite od utvrduvawe na postoewe<br />
na zakonodaven prpust. Dokolku da, opi{tete ja taa doktrina.<br />
Kako {to be{e navedeno vo prethodniot odgovor, vo Ustavot na<br />
Republika Makedonija ne e predvidena nadle`nost na <strong>Ustavn</strong>iot sud da<br />
ja istra`uva i ocenuva ustavnosta na pravnite praznini. Me|utoa, postoi<br />
mislewe deka vakva nadle`nost bi mo`ela posredno da se izvede<br />
vo onie situacii koga pokraj obvrskata da se donese zakon, vo Ustavot<br />
se utvrduva i vremeto vo koe toj mora da bide donesen. Ova od pri~ini<br />
{to vo takva situacija, neaktivnosta na zakonodavecot sozdava neustavna<br />
sostojba od gledna to~ka na ostvaruvawe na supremacijata na Ustavot.<br />
Me|utoa, <strong>Ustavn</strong>iot sud nema na raspolagawe nikakvi sredstva so<br />
koi }e go natera zakonodavecot da ja izvr{i svojata ustavna obvrska da<br />
donese opredelen zakon. Isto taka i vo situacii koga zakonot vo<br />
celost ili delovi od nego }e bidat proglaseni za neustavni od strana<br />
na <strong>Ustavn</strong>iot sud, odnosno koga pravnata praznina }e se sozdade so<br />
odlukata na <strong>Ustavn</strong>iot sud, Sudot ne mo`e na zakonodavniot organ neposredno<br />
da mu nametne obvrska da donese nov zakon namesto onoj {to<br />
prestanal da va`i kako posledica na odlukata na <strong>Ustavn</strong>iot sud, nitu<br />
pak da mu uka`e so kakva sodr`ina treba da bide noviot zakon. Ottuka,<br />
popolnuvaweto na pravnata praznina {to nastanala kako rezultat na<br />
prestanuvaweto na va`eweto na neustavniot zakon e zada~a na zakonodavecot.<br />
2.4. Utvrduvawe, bilo vo zakonot koj ja regulira rabotata na<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud ili vo drug praven akt, na nadle`nosta na ustavniot sud<br />
da ja ispituva i ocenuva ustavnosta na pravnite praznini.<br />
Nadle`nostite na <strong>Ustavn</strong>iot sud (predvideni vo zakonot koj ja<br />
regulira rabotata na ustavniot sud ili vo drugi pravni akti (ako ne e<br />
direktno utvrdena vo Ustavot)) da gi ispituva i ocenuva pravnite<br />
902
praznini vo pravnata regulativa. Dali ovoj zakon (ili drug praven<br />
akt) predviduva nekakvi posebni postapki za ispituvawe na takvite<br />
praznini? Dokolku da, opi{ete gi nakratko. Kakvi odluki, soglasno<br />
ovoj zakon ili drug praven akt, donesuva Ustvniot sud otkako }e utvrdi<br />
zakonodaven propust? Dali spomenatiot zakon ili praven akt predviduva<br />
koj i kako treba da go otstrani zakonodavniot propust? Dali toa<br />
e predvideno vo nekoi drugi zakoni ili pravni akti (pr. propisi na<br />
parlamentot)?<br />
Nadle`nosta na <strong>Ustavn</strong>iot sud e utvrdena so Ustavot. So akt na<br />
Sudot - Delovnikot (koj e ustavna materija), ureden e na~inot na rabota<br />
i postapkata pred <strong>Ustavn</strong>iot sud. So ogled na toa {to vo Ustavot<br />
ne e predvidena nadle`nost na <strong>Ustavn</strong>iot sud da gi ispituva i ocenuva<br />
pravnite praznini, takva nadle`nost, odnosno mo`nost ne e predvidena<br />
nitu vo Delovnikot. Vo Delovnikot, isto taka, ne e predvidena posebna<br />
postapka za ispituvawe na takvite praznini, nitu pak e opredeleno<br />
kakva odluka donesuva Sudot po utvrduvaweto na postoeweto na<br />
pravna praznina odnosno zakonodaven propust.<br />
ZAKONODAVNIOT PROPUST KAKO PREDMET NA ISPITUVAWE<br />
NA USTAVNIOT SUD<br />
Aplicirawe do ustavniot sud<br />
Koi subjekti mo`at da se obratat do <strong>Ustavn</strong>iot sud vo va{ata<br />
zemja. Dali site tie mo`at da se povikaat na pra{aweto na zakonodavniot<br />
propust?<br />
Inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta<br />
i zakonitosta mo`e da podnese sekoj (gra|anin, Sobranieto na Republika<br />
Makedonija, Vladata na Republika Makedonija, pravno lice,<br />
politi~ka partija, zdru`enie na gra|ani, javna institucija, edinica na<br />
lokalna samouprava itn), vklu~uvaj}i go i <strong>Ustavn</strong>iot sud koj mo`e i<br />
sam, po sopstvena inicijativa da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta<br />
i zakonitosta, odnosno po sopsstvena inicijativa da ja ocenuva<br />
ustavnosta i zakonitosta na odredbi koi ne se opfateni so inicijativata.<br />
Podnesuvaweto na inicijativata za ocenuvawe na ustavnosta<br />
i zakonitosta ne e povrzano so postoewe na praven interes na podnositelot,<br />
nitu pak e ograni~eno so opredeleni rokovi. Pokraj actio<br />
popularis kako osnovno sredstvo za za{tita na ustavnosta i zakonitosta,<br />
koe naj~esto se primenuva vo praktikata, postojat i drugi pravni instrumenti<br />
so koi se inicira postapka pred <strong>Ustavn</strong>iot sud, vo zavisnost<br />
od konkretnata postapka, odnosno nadle`nost na <strong>Ustavn</strong>iot sud. Taka<br />
postapkata za za{tita na ~ovekovite prava i slobodi se pokrenuva so<br />
barawe za za{tita na ~ovekovite slobodi i prava; postapkata za odzemawe<br />
na imunitetot na pretsedatelot na Republikata se pokrenuva po<br />
predlog na nadle`en organ pred koj e podneseno barawe za poveduvawe<br />
kaznena postapka; postapkata za utvrduvawe na odgovornosta na pret-<br />
903
sedatelot na Republikata za kr{ewe na Ustavot i zakonot se smeta za<br />
povedena od denot na podnesuvawe na predlogot od strana na Sobranieto<br />
na Republika Makedonija; predlog za re{avawe na sudir na<br />
nadle`nost mo`e da podnese sekoj od organite me|u koi nastanal sudirot,<br />
kako i od sekoe lice {to poradi sudirot na nadle`nost ne mo`e<br />
da ostvari svoe pravo.<br />
Vo praktikata na <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija naj-<br />
~esto se podnesuvaat inicijativi za ocenuvawe na ustavnosta na zakonite<br />
i ustavnosta i zakonitosta na podzakonski akti i drugi propisi.<br />
Taka na primer, od vkupno 240 podneseni inicijativi do <strong>Ustavn</strong>iot sud<br />
na Republika Makedonija vo 2006 godina, duri 234 bile inicijativi za<br />
ocenuvawe na ustavnosta na zakoni i ustavnosta i zakonitosta na podzakonski<br />
akti, a samo 6 barawa se odnesuvale na za{tita na ~ovekovite<br />
slobodi i prava. Vo 195 slu~ai (od vkupno 240 inicijativi) podnositeli<br />
bile gra|ani.<br />
Podnesuvaweto na inicijativi za poveduvawe na postapka za<br />
ocenuvawe na ustavnosta na zakon od strana na redovnite sudovi e uredeno<br />
so ~len 18 od Zakonot za sudovite, spored koj sudot podnesuva inicijativa<br />
za poveduvawe na postapka za ocenuvawe na soglasnosta na zakonot<br />
so Ustavot koga vo postapkata pred redovniot sud }e se postavi<br />
pra{awe za negova soglasnost so ustavot, za {to toj sud gi izvestuva<br />
neposredno povisokiot sud i Vrhovniot sud na Republika Makedonija.<br />
Dokolku sudot (redovniot) smeta deka zakonot {to treba da se primeni<br />
vo konkretniot slu~aj ne e vo soglasnost so Ustavot, a ustavnite<br />
odredbi ne mo`at direktno da se primenat, }e ja prekine postapkata do<br />
donesuvaweto na odluka na <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija.<br />
Zakonodavniot propust vo barawata na podnositelite<br />
Mo`e li podnositelite, koi se obra}aat do ustavniot sud, svoite<br />
somnevawa da gi zasnovaat na ustavnosta na osporuvaniot akt vrz<br />
faktot deka ima pravna praznina (zakonodaven propust) vo zakonot<br />
ili aktot? Kolkav del od barawata primeni vo ustavniot sud gi so~inuva<br />
barawata, vo {to nesoglasnosta na aktot so ustavot se odnesuva<br />
na zakonodavniot propust? Koi subjekti {to imaat pravo da se obratat<br />
do ustavniot sud, vo svoite barawa relativno po~esto go naveduvaat zakonodavniot<br />
propust kako pri~ina za sprotivnosta na aktot so ustavot?<br />
Dali ima nekoi specifi~ni uslovi predvideni vo odnos na formata,<br />
sodr`inata i strukturata na barawata vo vrska so neustavnosta<br />
na zakonodavniot propust? Dokolku da, opi{ete gi. Dali se tie utvrdeni<br />
vo zakonot {to ja ureduva rabotata na ustavniot sud ili se formulirani<br />
vo ustavno-sudskata praktika?<br />
Podnositelite na inicijativite za ocenuvawe na ustavnosta i<br />
zakonitosta na zakoni i podzakonski akti, mo`at vo svoite inicijativi<br />
da ja osporuvaat ustavnosta odnosno zakonitosta na propisite poradi<br />
zakonodavni propusti vo aktot. Taka na primer, ~esto se slu~uva podnositelite<br />
vo inicijativite da naveduvaat deka zakonodavecot opred-<br />
904
eleno pra{awe propu{til da go uredi vo osporeniot akt, odnosno deka<br />
postoi pravna praznina vo reguliraweto na opredelena materija ili<br />
pak deka zakonodavecot opredeleno pra{awe necelosno go uredil, a<br />
spored podnositelot na inicijativata trebalo da go uredi na opredelen<br />
na~in, odnosno so opredelena sodr`ina. Vo nekoi inicijativi,<br />
podnositelite gi osporuvaat zakonite odnosno drugite propisi ili<br />
oddelni nivni odredbi poradi nejasnost, nedovolna preciznost odnosno<br />
neopredelenost na pravnata norma. Imaj}i predvid deka do <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud na Republika Makedonija naj~esto se obra}aat gra|ani, vo<br />
nivnite inicijativi i naj~esto se uka`uva na zakonodavnite propusti.<br />
Me|utoa, ne sme vo mo`nost da dademe pokonkretni statisti~ki podatoci<br />
vo ovaa smisla, so ogled na toa {to klasifikacijata na primenite<br />
inicijativi e spored podnositelot na inicijativata, vidot na<br />
osporeniot akt i oblasta na koja se odnesuva, a ne spored navodite vo<br />
inicijativata za eventualni zakonodavni propusti ili pravni praznini.<br />
Vo ~len 15 od Delovniikot na <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija<br />
e opredeleno {to treba da sodr`i inicijativata za poveduvawe<br />
postapka za ocenuvawe ustavnosta na zakon i ustavnosta i zakonitosta<br />
na propis ili drug op{t akt (ozna~uvawe na zakonot, propisot<br />
ili op{tiot akt odnosno oddelni negovi odredbi {to se osporuvaat,<br />
pri~ini za nivno osporuvawe, odredbite od Ustavot, odnosno zakonot<br />
{to se povreduvaat so toj akt i imeto, odnosno nazivot i sedi{teto na<br />
podnositelot na inicijativata. Ovaa odredba se odnesuva na sodr`inata<br />
na koja bilo inicijativa za ocenuvawe na ustavnosta ili zakonitosta<br />
na zakoni ili propisi, nezavisno od pri~inite na osporuvawe.<br />
Spored toa, ne postojat posebni uslovi vo pogled na formata,<br />
sodr`inata i strukturata na inicijativite vo koi podnositelite se<br />
povikuvaat na neustavnost na zakonodavniot propust.<br />
Ispituvawe na zakonodaven propust po inicijativa na <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud<br />
Dali ustavniot sud po~nuva ispituvawe na zakonodavniot propust<br />
ex officio, po sopstvena inicijativa pri razgleduvawe na baraweto<br />
i vrz {to go zasnova (ako podnositelot na barawe ne bara da se<br />
ispita pra{aweto na zakonodaven propust)? Poblisku navedete potipi~ni<br />
slu~ai i opi{ete go podetalno rasuduvaweto na sudot.<br />
Zakonodavni propusti vo zakonite i drugite pravni akti<br />
Dali ustavniot sud gi razgleduva i ocenuva prazninite na pravnata<br />
regulativa ne samo vo zakonite tuku i vo drugite pravni akti<br />
(pr. me|unarodni dogovori, podzakonski akti, itn)? Dali zakonodavniot<br />
propust podrazbira samo otsustvo na pravna regulativa {to e vo<br />
sprotivnost so ustavot, ili i otsustvo na pravna regulativa {to e vo<br />
sprotivnost so pravnata regulativa na povisok rang (na primer, koga<br />
akt na vladata ne gi vklu~uva elementite na pravnata regulativa koi,<br />
spored ustavot ili zakon, {to ne e sprotiven na ustavot, se neop-<br />
905
hodni)? Dali e mo`no da se sogleda zakonodavniot propust vo slu~aj na<br />
delegirano zakonodavstvo, koga terminot „mo`e“ („ima pravo“) se<br />
primenuva pri delegiraweto, a regulativata vo podzakonskiot akt<br />
opfa}a samo del od toa delegirawe?<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud po pravilo gi ocenuva pravnite praznini vo zakonite,<br />
me|utoa vo golem broj od ovie slu~ai <strong>Ustavn</strong>iot sud ukinuvaj}i<br />
gi odredbite od zakonot poradi toa {to tie ne sodr`at elementi koi<br />
spored Sudot treba da se sodr`ani samo vo zakon, ukinuval i podzakonski<br />
akti bidej}i tie bile doneseni vrz osnova na zakonsko ovlastuvawe<br />
koe Sudot go ocenil kako sprotivno na Ustavot tokmu poradi<br />
otsustvoto na ovie elementi (pr. kriteriumi za ostavruvawe na pravata<br />
i slobodite, kriteriumi i ramka za opredeleuvawe na opredeleni<br />
nadomestoci i sl.). Vsu{nost najgolemiot broj na slu~ai vo koi Sudot<br />
utvrdil pravni praznini se slu~aite na delegirano zakonodavstvo,<br />
odnosno odredbite od zakonite so koi na nositelite na izvr{nata<br />
vlast im se dava ovlastuvawe da ureduvaat opredeleni pra{awa, odnosno<br />
odnosi, so podzakonski akt. (naj~esto da ja opredeluvaat visinata na<br />
nadomestoci na tro{oci, nadomestoci za izdavawe na licenci i sl.).<br />
Pritoa, <strong>Ustavn</strong>iot sud ima izgradeno stav deka uslovite i kriteriumite<br />
od koi zavisi ostvaruvaweto na opredeleno pravo ili obvrska na<br />
gra|anite mo`at da bidat regulirani samo so zakon, a ne i so podzakonski<br />
akt, taka {to vo slu~aite koga zakonodavecot ovie pra{awa<br />
izvorno ne gi uredil, tuku prepu{til toa da go napravi izvr{nata<br />
vlast so podzakonski akt vrz osnova na zakonsko ovlastuvawe, takvoto<br />
ovlastuvawe Sudot go ocenuval kako nesoglasno so Ustavot, odnosno<br />
ustavnoto na~elo na vladeewe na pravoto i podelbata na vlasta. Vo<br />
re~isi site ovie odluki <strong>Ustavn</strong>iot sud konstatiral deka vo zakonot<br />
nedostasuvaat odredbi so koi se utvrduvaat kriteriumite vrz osnova<br />
na koi so podzakonskiot akt bi se opredeluvala visinata na nadomestocite<br />
i deka poradi toa vakvite odredbi od zakonite se sprotivni na<br />
Ustavot. Vo ustavno sudskata praktika na <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika<br />
Makedonija ima pove}e vakvi primeri, no naveduvame samo nekolku od<br />
niv od ponovata praktika na Sudot:<br />
1. <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija so Odluka U. br. 172/<br />
2005 od 24 maj 2006 godina, go ukina ~len 13 stav 4 od Zakonot za po{tenski<br />
uslugi ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 55/2002)<br />
koj predviduva{e ovlastuvawe na ministerot za transport i vrski da<br />
ja utvrduva visinata na nadomestokot za izdavawe na licenca za vr{ewe<br />
na kurirski uslugi. Vo obrazlo`enieto na Odlukata Sudot navel<br />
deka: "Od analizata na ovaa osporena odredba vo kontekst i na drugite<br />
odredbi od Zakonot za po{tenski uslugi, proizleguva deka zakonodavecot<br />
predvidel, vo slu~ajov, ovlastuvawe za ministerot za transport<br />
i vrski da ja opredeluva visinata na nadomestokot za navedenata<br />
licenca, me|utoa vo Zakonot nedostasuvaat kriteriumi vrz osnova na<br />
906
koi nadle`niot minister bi ja opredeluval visinata na ovoj nadomestok.<br />
Spored Sudot so ostavenata mo`nost, bez konkretna zakonska<br />
ramka da se opredeluva visinata na nadomestokot za licenca, se ostava<br />
prostor za me{awe na izvr{nata vlast vo zakonodavnata vlast, koi vo<br />
sistemot na podelbata na vlasta se jasno razgrani~eni so Ustavot.<br />
Voedno, vakviot nedostatok na osporenata odredba ostava mo`nost za<br />
arbitrernost i neednakov tretman na licata pod objektivizirani i<br />
ednakvi uslovi da go ostvaruvaat pravoto na licenca.<br />
Ottuka, Sudot utvrdi deka ovlastuvaweto koe proizleguva od<br />
osporenata odredba nema ustavna osnova so ogled na toa {to Zakonot<br />
za po{tenski uslugi ne sodr`i parametri za utvrduvawe na visinata<br />
na nadomestokot, poradi {to osporenata odredba od stavot 4 na ~lenot<br />
13 od Zakonot ne e vo soglasnost so principot za podelba na dr`avnata<br />
vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska, kako temelna vrednost na<br />
ustavniot poredok na Republika Makedonija spored ~lenot 8 stav 1<br />
alineja 4 od Ustavot. Imeno, aktot {to ministerot go donesuva vrz<br />
osnova na dadenoto zakonsko ovlastuvawe da ja utvrduva visinata na nadomestokot<br />
bez postoewe na zakonska ramka, ne pretstavuva podzakonski<br />
akt na ministerot za razrabotka na zakonska odredba zaradi nejzino<br />
izvr{uvawe, kako {to predviduva ~lenot 56 stav 1 od Zakonot za<br />
organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava ("Slu`ben<br />
vesnik na Republika Makedonija" br.58/2000 i 44/2002), tuku vodi kon<br />
toa so akt na ministerot da se utvrduvaat prava i obvrski za gra|anite,<br />
koi mo`at da se utvrduvaat edinstveno so zakon“.<br />
2. <strong>Ustavn</strong>iot sud so Odluka U. br. 44/2005 od 21 septemvri 2005<br />
godina, go ukina 19 stav 5 od Zakonot za spre~uvawe na korupcijata<br />
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 28/2002 i 46/2004) koj<br />
predviduva{e ovlastuvawe na ministerot za pravda da donesuva akt za<br />
utvrduvawe na kriteriumite za nadomestok na {teta.<br />
Vo obrazlo`enieto na Odlukata Sudot navel deka: "Imaj}i gi<br />
predvid navedenite ustavni i zakonski odredbi Sudot utvrdi deka<br />
osporenata odredba od ~lenot 19 stav 5 od Zakonot za spre~uvawe na<br />
korupcijata, pretstavuva ovlastuvawe za koe nema ustavna osnova koja<br />
bi ovozmo`ila ministerot da donese akt za utvrduvawe na kriteriumite<br />
za nadomest na {teta. Ova osobeno poradi toa {to vo Zakonot ne<br />
se sodr`ani osnovite i ramkata vo koja ministerot za pravda bi gi<br />
utvrdil kriteriumite vo odnos na toa pra{awe.<br />
Trgnuvaj}i od temelnata vrednost za podelba na dr`avnata<br />
vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska, ministerot kako funkcioner<br />
koj rakovodi so eden od organite na izvr{nata vlast ne mo`e da ima<br />
ovlastuvawe vo zakonodavnata vlast. Dadenoto ovlastuvawe na ministerot<br />
da utvrduva kriteriumi za nadomest na {teta bez osnovi i ramka<br />
sodr`ani vo Zakonot, zna~i navleguvawe vo zakonodavnata vlast koja e<br />
907
izdvoena od izvr{nata vlast, odnosno otstapuva od op{tiot princip<br />
na podelbata na vlasta na zakonodavna, izvr{na i sudska“.<br />
3. <strong>Ustavn</strong>iot sud so Odluka U. br. 49/2006 od 13 dekemvri 2006 godina<br />
gi ukina ~len 22 stav 6 od Zakonot za javen dolg („Slu`ben vesnik<br />
na Republika Makedonija“ br.62/2005) i b) Tarifnikot za provizija za<br />
izdavawe na dr`avni garancii ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"<br />
br. 30/2006), donesen od ministerot za finansii na Republika<br />
Makedonija.<br />
"Od navedenite i drugite zakonski odredbi proizleguva deka<br />
predmet na ureduvawe so Zakonot za javen dolg, me|u drugoto, se i postapkata,<br />
izdavaweto, servisiraweto, pravoto na naplata i prestanokot<br />
na dr`avnite garancii. Vo tie ramki zakonodavecot, osven {to ja definiral<br />
dr`avnata garancija, utvrdil deka izdavaweto na dr`avna garancija<br />
e vo nadle`nost na Ministerstvoto za finansii, odnosno deka<br />
vo ime na Republikata, ministerot za finansii potpi{uva dogovor za<br />
izdavawe na dr`avna garancija ili garantno pismo kon stranski ili<br />
doma{ni zaemodava~i po prethodno donesen zakon za izdavawe na<br />
dr`avna garancija, odnosno na odluka na Vladata na Republika Makedonija,<br />
zavisno dali se raboti za stranski ili doma{en zaemodava~.<br />
Ponatamu, od ovie odredbi, a i od Zakonot vo celina, proizleguva<br />
deka provizijata za izdavawe na dr`avna garancija zakonodavecot<br />
ja spomenuva samo vo edna odredba i toa vo odredbata koja se osporuva<br />
so inicijativata. Ova uka`uva deka zakonodavecot ne samo {to ne definiral<br />
{to se podrazbira pod ovoj poim vo smisla na ovoj zakon, tuku<br />
ne utvrdil ni toa deka za izdavawe na dr`avna garancija od nositelite<br />
na javniot dolg se naplatuva provizija, no ednostavno mo`nosta za<br />
naplatuvawe e prepu{teno da se utvrdi so tarifnikot za ~ie donesuvawe<br />
so osporenata zakonska odredba e ovlasten ministerot za finansii.<br />
Osven toa, vo Zakonot ne se utvrdeni nitu kriteriumi, odnosno<br />
ramka za opredeluvawe na visinata na provizijata, taka {to i utvrduvaweto<br />
na nejzinata visina e celosno prepu{teno so tarifnikot na<br />
ministerot za finansii, pri {to toj i vo ovoj pogled ima neograni~eno,<br />
ili t.n. diskreciono pravo.<br />
Ottuka, imaj}i go predvid navedenoto, kako i sodr`inata na<br />
osporenata zakonska odredba, spored Sudot, pravoto, odnosno ovlastuvaweto<br />
na ministerot za finansii utvrdeno vo osporeniot ~len 22<br />
stav 6 od Zakonot toj da utvrdi tarifnik za provizija za izdavawe na<br />
dr`avna garancija ne e vo funkcija na operacionalizacija, odnosno<br />
razrabotka na oddelni zakonski odredbi vo smisla na nivno doobjasnuvawe,<br />
doprecizirawe ili doureduvawe zaradi nivno izvr{uvawe,<br />
tuku vo krajna linija vodi kon utvrduvawe na prava i obvrski, konkretno<br />
na utvrduvawe na obvrska na nositelite na javen dolg vo smisla<br />
na ovoj zakon za pla}awe na provizija za izdavawe na dr`avna garancija,<br />
{to ne e dozvoleno. Ova, osobeno {to vo konkretniot slu~aj obvrskata<br />
za naplatuvawe na provizijata zakonodavecot ne ja utvrdil na<br />
908
jasen i precizen na~in, nitu pak utvrdil kriteriumi i merila za opredeluvawe<br />
na nejzinata visina i drugite elementi, tuku site ovie pra{-<br />
awa se prepu{ta edinstveno celosno da se utvrdat so podzakonskiot<br />
akt na ministerot za finansii, {to vpro~em e i napraveno so osporeniot<br />
tarifnik.<br />
Zatoa, spored Sudot vo takva situacija, so utvrdenoto ovlastuvawe<br />
na ministerot za finansii vo osporeniot ~len 22 stav 6 od Zakonot,<br />
zakonodavecot dopu{ta me{awe na izvr{nata vo zakonodavnata<br />
vlast, poradi {to oceni deka osporenata odredba ne e vo soglasnost so<br />
~len 8 stav 1 alineja 3 i 4, ~len 51 i ~len 96 od Ustavot“.<br />
Imaj}i go predvid faktot deka ministerot za finansii, vrz<br />
osnova na ~len 22 stav 6 od Zakonot go donel Tarifnikot za provizija<br />
za izdavawe na dr`avni garancii za koj oceni deka ne 1e vo soglasnost<br />
so Ustavot, Sudot oceni deka poradi istite pri~ini i Tarifnikot ne<br />
e vo soglasnost so navedenite odredbi od Ustavot, kako i so ~lenovite<br />
56 i 61 od Zakonot za organizacija i rabota na organite na dr`avnata<br />
uprava“.<br />
Od ovie pri~ini <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija vo tekot<br />
na 2006 godina intervenira{e vo pove}e zakoni kako na primer:<br />
Zakonot za gradewe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br.<br />
51/2005), Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe ("Slu`ben<br />
vesnik na Republika Makedonija" br.51/2005), Zakonot za izvr{uvawe<br />
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 35/2005), Zakonot za<br />
`ivotnata sredina ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija'" br.<br />
53/2005 i 81/2005), Zakonot za medijacija ("Slu`ben vesnik na Republika<br />
Makedonija," br. 60/2006 i 22/2007) i drugi zakoni od najrazli~ni<br />
oblasti.<br />
3.5. Odbivawe na ustavniot sud da ispita i oceni pravni praznini<br />
Kako ustavniot sud go zasnova svoeto odbivawe da ja razgleda i<br />
oceni ustavnosta na otsustvoto na pravnata regulativa (otsustvo na<br />
direktno upatuvawe vo vrska so takvo ispituvawe vo ustavot i zakonite,<br />
doktrina na „politi~ki pra{awa“, po~ituvawe na diskrecionoto<br />
pravo na zakonodavecot vo donesuvaweto na zakonite, itn.)?<br />
Vo slu~aj koga <strong>Ustavn</strong>iot sud odbiva da gi ispituva i ocenuva<br />
pravnite praznini, naj~esto vo obrazlo`enieto se povikuva na nadle-<br />
`nosta na <strong>Ustavn</strong>iot sud da odlu~uva za ustavnosta i zakonitosta na<br />
propisite {to se vo pravniot poredok, odnosno na odredbi koi se predvideni<br />
i sodr`ani vo zakonite i deka <strong>Ustavn</strong>iot sud nema nadle`nost<br />
da odlu~uva za toa {to zakonot ne sodr`el, a trabalo da sodr`i, spored<br />
misleweto na podnositelot na inicijativata.<br />
So vakvo obrazlo`enie neodamna <strong>Ustavn</strong>iot sud vo predmetot<br />
U. br. 209/2006 so Re{enie od 20 dekemvri 2006 godina, ja otfrli inicijativata<br />
na eden gra|anin so koja se osporuva{e Zakonot za izvr{uvawe<br />
vo celina, od pri~ina {to ne sodr`el odredbi so koi se garant-<br />
909
iralo pravoto na `alba protiv poedine~nite akti, odnosno nalozi za<br />
izvr{uvawe na izvr{itelot. Vo obrazlo`enieto na Re{enieto Sudot<br />
navel deka: "Od iznesenite ustavni i zakonski normi proizleguva deka<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija vo ramki na svoite ustavno<br />
opredeleni nadle`nosti odlu~uva za ustavnosta i zakonitosta na propisite<br />
{to se vo pravniot poredok, a vo tie ramki mo`e da ja ocenuva<br />
ustavnosta na odredbite od Zakonot za izvr{uvawe koi se predvideni<br />
i sodr`ani vo Zakonot, no nema nadle`nost da odlu~uva za toa {to<br />
ovoj zakon ne sodr`el, a trabalo da sodr`i, na {to vpro~em i se odnesuva<br />
baraweto vo predmetnata inicijativa.<br />
Poa|aj}i od inicijativata so koja se osporuva ustavnosta na Zakonot<br />
za izvr{uvawe od aspekt deka ne predviduva odredbi kakvi Zakonot<br />
spored podnositelot na inicijativata trebalo da gi sodr`i, pa<br />
poradi toa toj bil sprotiven na Ustavot, a imaj}i gi predvid navedenite<br />
ustavni i delovni~ki odredbi, Sudot oceni deka se ispolneti<br />
uslovite za otfrlawe na inicijativata“.<br />
Vo eden drug slu~aj, Sudot so Re{enie U.br. 44/2003 od 25 juni<br />
2003 godina, ja otfrli inicijativata za ocenuvawe ustavnosta na ~len<br />
9 od Zakonot za izmenuvawe na Zakonot za slu`ba vo Armijata na Republika<br />
Makedonija (" Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 98/<br />
2002).<br />
Podnositelot na inicijativata - Samostojniot sindikat na vrabotenite<br />
vo odbranata, smetal deka so bri{ewe na eden ~len od ovoj<br />
zakon od strana na zakonodavecot, se predizvikala pravna praznina<br />
koja ja zagrozuvala pravnata i socijalnata sigurnost na vrabotenite vo<br />
Armijata na Republika Makedonija bidej}i tie bile dovedeni vo situacija<br />
da nemaat pravo na plata i nadomestoci vo period od tri meseci,<br />
koga trebalo da zapo~ne primenata na sistemot na plati i nadomestoci<br />
na plati. So inicijativata se predlagalo Sudot da go vrati vo va`nost<br />
izbri{aniot ~len od Zakonot.<br />
Sudot ja otfrlil inicijativata so slednovo obrazlo`enie: Razgleduvaj}i<br />
ja inicijativata Sudot oceni deka ne e nadle`en da odlu~uva<br />
po nea zatoa {to soglasno ~lenot 110 stav 1 alineja 1 i 2 od Ustavot<br />
na Republika Makedonija, <strong>Ustavn</strong>iot sud odlu~uva za soglasnosta na zakonite<br />
so Ustavot i za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite<br />
dogovori so Ustavot i so zakonite. Spored ovaa ustavna odredba,<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud ne e nadle`en da vr{i izmenuvawe i dopolnuvawe<br />
na zakonite i drugite propisi nitu, pak, e vo negova nadle`nost da ja<br />
ocenuva ustavnosta na odredbi {to ne se vo pravniot poredok.<br />
Od druga strana, soglasno ~lenot 68 stav 1 alineja 2 od Ustavot,<br />
Sobranieto na Republika Makedonija donesuva zakoni i dava avtenti~no<br />
tolkuvawe na zakonite, pa spored toa isklu~ivo pravo e na Sobranieto<br />
da vr{i nivno izmenuvawe i dopolnuvawe.<br />
So ogled na toa {to vo inicijativata se bara <strong>Ustavn</strong>iot sud so<br />
ukinuvawe na osporeniot ~len od Zakonot da go vrati vo va`ewe<br />
910
~lenot 254 od Zakonot za slu`ba vo Armijata na Republika Makedonija,<br />
za {to ne e nadle`en, soglasno ~len 28 stav 1 alineja 1 od Delovnikot<br />
na <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija, Sudot odlu~i kako<br />
vo to~kata 1 od ova re{enie“.<br />
Inicijativa za ispituvawe na "related nature".<br />
Dali <strong>Ustavn</strong>iot sud koj ne go ispituva zakonodavniot propust<br />
mo`e da izvr{i ispituvawe koe e od "related nature" . Dali vakvite<br />
ispituvawa gi vr{i po barawe na podnositelot ili po inicijativa na<br />
sudot. Dali vakvite ispituvawa bile povrzani so ustavnite slobodi i<br />
prava?<br />
ISPITUVAWE I OCENUVAWE NA USTAVNOSTA NA<br />
ZAKONODAVNITE PROPUSTI<br />
Osobenosti na ispituvaweto na zakonodavnite propusti<br />
Koi se osobenostite na ispituvaweto na zakonodavnite propusti<br />
pri vr{eweto na a priori i a posteriori kontrola. Dali problemite<br />
na zakaonodavniot propust se javuvaat isto taka vo ustavnosudskite<br />
slu~ai koi se odnesuvaat na nadle`nosta na instituciite so javni<br />
ovlastuvawa, slu~aite so slobodite i pravata? Osobenostite pri<br />
ispituvaweto i ocenuvaweto na zakonodavniot propust vo slu~ai od<br />
ustavnoto pravo {to se odnesuvaat na zakonite so koi se ureduvat<br />
odnosite {to gi osiguruvaat pravata i slobodite na poedinecot? Osobenostite<br />
pri ispituvaweto na zakonodavnite propusti vo pravnata<br />
regulativa so koja se osiguruvaat (1) gra|anskite prava, (2) politi~kite<br />
prava, (3) socijalnite, ekonomskite i kulturnite prava? Koi se<br />
osobenostite pri ispituvaweto na zakonodavnite propusti so potvrduvawe<br />
na soglasnosta na zakonite i drugite pravni akti {to go ureduvaat<br />
odnosot pome|u organizacijata i aktivnosta na javnata vlast so<br />
ustavot i/ili drugi zakoni? Koi se osobenostite na ispituvaweto i<br />
ocenuvaweto na zakonodavnite propusti vo materijalnoto i proceduralnoto<br />
pravo? Oobenosti na ispituvaweto na zakonodaven propust vo<br />
privatnoto i javnoto? Osobenosti pri ispituvaweto na zakonodavniot<br />
propust pri utvrduvaweto na ustavnosta na me|unarodnite dogovori.<br />
Pri odgovaraweto na ovie pra{awa, poblisku navedete gi slu~aite od<br />
ustavnoto pravo so potipi~ni primeri.<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija nema t.n. prethodna<br />
nadle`nost<br />
Vo vrska so ovie pra{awa uka`uvame deka ustavnosudskata praktika<br />
ne dava mo`nost da se izvle~at zaklu~oci za osobenostite na<br />
ispituvaweto na ustavnosta na zakonodavnite propusti vo site navedeni<br />
oblasti. Kako pospecifi~ni slu~ai gi smetame onie koi odnesuvaat<br />
na ostvaruvaweto na ~ovekovite slobodi i prava, poto~no koga<br />
predmet na ocena pred <strong>Ustavn</strong>iot sud se zakonski odredbi za ostvaruvawe<br />
na nekoj poseben aspekt na ednakvosta na gra|anite i nedisk-<br />
911
iminacijata. Ako zakonot utvrduva nekoi posebni prava ili privilegii<br />
za edna kategoria na pravni subjekti, a vo isto vreme, poradi<br />
propu{taweto da go douredi soodvetniot odnos, isklu~uva nekoja<br />
druga kategorija na pravni subjekti koi inaku se nao|aat vo istata situacija<br />
na koi im e obezbedeno toa pravo, takvoto propu{tawe se smeta<br />
deka e neustavno na posreden na~in – poradi posledicata {to ja<br />
proizveduva otsustvoto na soodvetna norma.<br />
Kako primer za ova od ustavnosudskata praktika ja naveduvame<br />
Odlukata U. br. 120/1998 od 10 mart 1999 godina, so koja <strong>Ustavn</strong>iot sud,<br />
ukina, pove}e odredbi od Zakonot za denacionalizacija ("Slu`ben<br />
vesnik na Republika Makedonija." br. 20/1998). Me|u niv be{e ukinata<br />
i odredbata so koja be{e opredelen predmetot na denacionalizacijata<br />
odnosno vo koja bea navedeni prisilnite propisi vrz osnova na koi<br />
bil odzeman imotot po 2 avgust 1944 godina. Sudot vo postapkata utvrdil<br />
deka vo ovaa odredba zakonodavecot ne gi navel site prisilni<br />
propisi vrz osnova na koi bil odzeman imotot i zazel stav deka selektivniot<br />
pristap kon opredeluvawe na predmetot na denacionalizacija,<br />
pri {to, ne se opfa}aat site propisi so koi prisilno e odzemen<br />
imotot, gra|anite mo`e da gi dovede vo neramnopravna polo`ba i toa<br />
na gra|ani na koi im se vra}a i na gra|ani na koi ne im se vra}a odzemeniot<br />
imot. Vsu{nost, preku takviot priod vo ocenkata za vra}awe<br />
na odzemeniot imot Sudot ocenil deka se povreduva ustavniot princip<br />
na ednakvost na gra|anite pred Ustavot i zakonite, i deka poradi {to<br />
Sudot oceni deka ~len 2 od Zakonot ne e vo soglasnost so ~len 9 stav 2<br />
od Ustavot. Vrz osnova na ovaa Odluka na <strong>Ustavn</strong>iot sud, zakonodavecot<br />
potoa go otstrani konstatiraniot propust odnosno go izmeni i dopolni<br />
Zakonot za denacionalizacija soglasno navedenata odluka na<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud.<br />
Utvrduvawe na postoewe na zakonodaven propust<br />
Poblisku navedete gi kriteriumite formulirani vo ustavnosudskata<br />
praktika na ustavniot sud na va{ata zemja, vrz osnova na koi<br />
prazninite na pravnata regulativa mo`e i mora da se priznaat kako<br />
neustavni? Dali ustavniot sud gi ispituva samo osporuvanite odredbi<br />
od zakonot (drug praven akt)? Dali ustavniot sud odlu~uva da ne se<br />
ograni~i samo na ispituvawe na sodr`inata na osporenite odredbi<br />
(ili osporeniot akt), tuku ja ispituva vo kontekst na celinata na pravnata<br />
regulativa na aktot (sistemot na akti ili celata pravna<br />
oblast)?<br />
Mo`e li ustavniot sud da razgleduva i ocenuva zakonodaven<br />
propust na porane{na pravna regulativa? Dali ustavniot sud gi registrira<br />
zabele`anite praznini na pravnata regulativa {to pove}e<br />
ne e vo sila, koga go analizira razvojot na osporuvanite odredbi (osporeniot<br />
akt)? Dali ustavniot sud, pri utvrduvaweto na zakonodaven<br />
propust, gi ispituva i ocenuva samo sodr`inata i formata na pravnata<br />
912
egulativa ili i praktikata na implementacija na pravnata regulativa?<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija pri ocenkata na soglasnosta<br />
na zakonite i drugite propisi so Ustavot sekoga{ vo ustavnosudskata<br />
analiza trgnuva od osporuvanite odredbi na zakonot (drug<br />
praven akt koj e osporen), no pri toa ne se ograni~uva samo na nivnata<br />
sodr`ina, tuku ja ispituva celinata na zakonot, pa duri i celinata na<br />
soodvetnata pravna oblast. Vo vrska so pra{aweto za implementacijata,<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud vo pove}e svoi re{enija izrazil stav deka toj ne<br />
e nadle`en da ja ocenuva primenata na pravnata regulativa vo praktikata.<br />
Metodologija za utvrduvawe na postoewe na zakonodaven propust<br />
Opi{ete ja metodologijata za utvrduvawe na zakonodavniot<br />
propust vo ustavnosudskata praktika: koi metodi ili nivna kombinacija<br />
gi primenuva <strong>Ustavn</strong>iot sud pri utvrduvawe na zakonodavniot<br />
propust? Kolkavo zna~ewe se pridava na gramati~kiot, logi~kiot,<br />
istoriskiot, sistemskiot, teleolo{kiot ili drug metod na tolkuvawe?<br />
Dali <strong>Ustavn</strong>iot sud pri ispituvaweto i ocenuvaweto na zakonodavniot<br />
propust direktno ili indirektno upatuva na sudskata praktika<br />
na Evropskiot sud za ~ovekovite prava ili Evropskiot sud na pravdata,<br />
na drugi institucii od me|unarodnata pravda ili ustavnite ili<br />
vrhovnite sudovi na drugite zemji?<br />
Spored Ustavot na Republika Makedonija smislata i zna~eweto<br />
na principot na ustavnosta i zakonitosta, ~ija za{tita spa|a vo nadle-<br />
`nost na <strong>Ustavn</strong>iot sud, se sostoi pred se vo obezbeduvaweto na soglasnost<br />
na zakonite so Ustavot i soglasnost na drugite propisi i op{ti<br />
akti so Ustavot i zakonite a ne so me|unarodnite akti koi gi ratifikuvaola<br />
ili kon koi pristapila Republika Makedonija.<br />
Spored toa edinstvenata ramka i granicite vo koi <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud se dvi`i pri ocenuvawe na soglasnosta na zakonite so ustavot i na<br />
soglasnosta na drugite propisi i akti so Ustavot i zakoknite, se<br />
Ustavot i zakonite na Repulbika Makedonija. <strong>Ustavn</strong>iot sud e normativno<br />
pravno ograni~en svoite odluki da gi zasnova isklu~ivo na odredbi<br />
sodr`ani vo Evropskata konvencija za ~ovekovi prava ili pak na<br />
praktikata na Sudot vo Strazbur. Me|utoa, mislewata i stavovite<br />
izrazeni vo sudskata praktika na Evropskiot sud za ~ovekovi prava za<br />
oddelni pravni instituti i pra{awa se koristat i iznesuvaat kako<br />
argumentacija za razjasnuvawe ili doobjasnuvawe, odnosno tolkuvawe<br />
na isti ili sli~ni pra{awa {to se re{avaat pred <strong>Ustavn</strong>iot sud i na<br />
toj na~in tie imaat soodvetno vlijanie i pri odlu~uvaweto.<br />
Dopolnitelni merki.<br />
Dali ustavniot sud, po utvrduvawe na postoeweto na zakonodavniot<br />
propust, koj se odnesuva na za{titata na pravata na poedinecot,<br />
913
prezema dejstvija so cel da se obezbedat tie prava? Dokolku da, kakvi<br />
se tie dejstvija?<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud go ispituva zakonodavniot propust kako element<br />
na ispituvawe na ustavno-sudskiot slu~aj, no ne ja ocenuva negovata<br />
ustavnost.<br />
Dali prazninata na pravnata regulativa (zakonodavniot propust)<br />
se utvrduva vo dispozitivot na odlukata na ustavniot sud i dali<br />
vnimanieto na zakonodavecot (drug subjekt za donesuvawe na zakoni) se<br />
svrtuva na neophodnosta od popolnuvawe na prazninata (zakonodavniot<br />
propust)? Dali na zakonodavecot (drug subjekt za donesuvawe na<br />
zakoni) mu se dava sovet za toa kako da se izbegnat takvi nedostatoci<br />
na pravnata regulativa (dali se poblisku navedeni kriteriumite za<br />
mo`nata pravna regulativa i dali se prepora~uvaat rokovi za donesuvawe<br />
na izmenite)?<br />
Dali ustavniot sud vo obrazlo`enieto na svojata odluka naveduva<br />
kako treba da se razbere pravnata regulativa za da ne vklu~uva<br />
zakonodaven propust, so toa su{tinski izmenuvaj}i ja postojnata regulativa<br />
(vsu{nost dopolnuvaj}i ja)?<br />
Dali ustavniot sud go naveduva postoeweto na zakonodaven propust<br />
ili druga praznina na pravnata regulativa vo obrazlo`enieto na<br />
svojata odluka i dali poblisku naveduva deka takvoto nepostoewe na<br />
pravna regulativa treba da go popolnat redovnite sudovi koga gi primenuvaat<br />
op{tite na~ela na pravoto?<br />
Dali ustavniot sud primenuva drugi modeli na ocenka na zakonodavniot<br />
propust?<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud go naveduva postoeweto na zakonodavniot propust<br />
ili druga praznina na pravnata regulativa vo obrazlo`enieto na<br />
svojata odluka, bez pri toa da dade kakvi i da bilo direktni sugestii<br />
ili pak soveti na zakonodavniot organ za nejzino popolnuvawe, a u{te<br />
pomalku rokovi za izmenuvawe na postojnata regulativa. No sepak,<br />
preku utvrduvaweto na toa vo {to se sostoi nedostatokot na odredbite<br />
{to se predmet na ocenuvawe pred <strong>Ustavn</strong>iot sud, na opredelen na~in<br />
posredno na zakonodavecot mu se dava do znaewe {to treba da sodr`i<br />
normata.<br />
Ocenka na zakonodavniot propust vo dispozitivot na odlukata<br />
na ustavniot sud<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud otkako }e go konstatira postoewe na zakonodaven<br />
propust vo dispozitivot na odlukata, go vr{i slednoto:<br />
a) potvrduva deka zakonot (drug praven akt) e sprotiven na ustavot;<br />
b) potvrduva deka odredbite od zakonot (drug praven akt) se<br />
sprotivni na ustavot;<br />
v) ostava aktot (negovite odredbi) da bidat vo sila i vo isto<br />
vreme potvrduva deka propustot na zakonodavecot (drug subjekt {to<br />
donesuva zakoni) e neustaven so poblisko naveduvawe na vremenskiot<br />
914
period vo koj, spored ustavot, mora da se vospostavi zadol`itelnata<br />
pravna regulativa;<br />
g) ja naveduva dol`nosta na zakonodavecot (drug subjekt {to donesuva<br />
zakoni) da ja popolni pravnata praznina;<br />
d) ja naveduva prazninata na pravnata regulativa i poblisku<br />
naveduva deka mo`e da ja popolnat op{tite ili specijaliziranite<br />
sudovi;<br />
|) gi obvrzuva sudovite so op{ta nadle`nost i specijaliziranite<br />
sudovi da go suspendiraat razgleduvaweto na predmetite i<br />
da ne ja primenuvaat postojnata pravna regulativa sè dodeka zakonodavecot<br />
(drug subjekt {to donesuva zakoni) ne ja popolni prazninata;<br />
e) go naveduva postoeweto na praznina vo pravnata regulativa<br />
bez izvlekuvawe na direktni zaklu~oci ili opredeluvawe na nekoi zada~i;<br />
`) primenuva drugi modeli na ocenka na zakonodavniot propust.<br />
Po pravilo, <strong>Ustavn</strong>iot sud otkako }e go konstatira postoewe na<br />
zakonodaven propust vo dispozitivot na odlukata, go ukinuva ili poni{tuva<br />
zakonot (drug praven akt) {to e sprotiven na Ustavot odnosno<br />
na zakonot, dodeka vo obrazlo`enieto go naveduva postoeweto na<br />
praznina vo pravnata regulativa bez izvlekuvawe na direktni zaklu-<br />
~oci ili opredeluvawe na nekoi zada~i.<br />
Me|utoa vo sudskata praktika najdovme i primer vo koj Sudot<br />
direktno uka`al na obvrskata za donesuvawe na nov akt po po poni{tuva~ka<br />
odluka na <strong>Ustavn</strong>iot sud. Imeno Sudot so Odluka U. br. 217/1995<br />
od 25 oktomvri 1995 godina, ja poni{til Odlukata za usvojuvawe na<br />
izmenite i dopolnuvawata na Detalniot urbanisti~ki plan na 4-ta<br />
urbana edinica Ohrid za del od Mesnata zaednica "Voska" - Ohrid,<br />
donesena od Sobranieto na Op{tina Ohrid na 13 april 1995 godina.<br />
Pri~ina za poni{tuvaweto bila {to Sudot ocenil deka osporenata<br />
odluka ne bila donesena vo postapkata predvidena so zakon.<br />
Vo obrazlo`enieto na Odlukata Sudot se osvrnal i na pravnoto<br />
dejstvo na poni{tuva~ka odluka na Sudot: "So ogled na posledicite<br />
vrz ocenuvaniot akt pravnoto dejstvo na odlukite na <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud se izrazuva kako prestanuvawe na va`eweto na neustavniot odnosno<br />
nezakonitiot akt i sozdavawe pravna praznina na mestoto na onie<br />
normi za koi e oceneto deka ne se vo soglasnost so Ustavot i so zakon.<br />
Odlukata na <strong>Ustavn</strong>iot sud ne mo`e da bide izvor na pravoto na ist na-<br />
~in kako ocenuvanata pravna norma, zatoa {to na takvata namena ne i<br />
soodvetstvuva nitu formata nitu sodr`inata. Me|utoa, odlukata na<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud pretstavuva specifi~en izvor na pravoto so samoto toa<br />
{to sodr`i zapoved vo pravna smisla odnosno so samoto toa {to so<br />
svojata sodr`ina vr{i vlijanie vrz sodr`inata na objektivniot praven<br />
poredok na toj na~in {to na neustavnite i nezakonitite op{ti<br />
pravni normi im ja odzema pravnata zadol`itelnost i gi eliminira<br />
915
kako pravila na op{testveno odnesuvawe. Zna~i, odlukata na <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud i vo ovoj slu~aj pretstavuva izvor na pravoto vo negativna<br />
smisla so obvrzuvawe na donositelot na aktot i na drugite subjekti sozdadenata<br />
pravna praznina da ja po~ituvaat se dodeka ne bide popolneta<br />
so donesuvawe na novi pravni normi koi se vo soglasnost so<br />
Ustavot i so zakonot.<br />
Vo konkretniot slu~aj, toa obvrzuva donesuvawe na nova odluka<br />
na koja }e i prethodi celokupnata postapka predvidena so zakon, so<br />
{to se obezbeduva zajaknuvaweto na pravnoto dejstvo na odlukite na<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta.<br />
Ispituvawe koe e od „povrzana priroda“ i doneseni odluki<br />
[to e tipi~no za ispituvaweto koe e od „povrzana priroda“<br />
{to go vr{i <strong>Ustavn</strong>iot sud koj ne go ispituva zakonodavniot propust.<br />
Osobenostite na odlukite {to se donesuvaat vo takvi slu~ai. Pri odgovor<br />
na ova pra{awe, poso~ete tipi~ni primeri od ustavnosudskata<br />
praktika.<br />
Sredstva na pravna tehnika {to gi koristi ustavniot sud koga<br />
saka da gi izbegne pravnite praznini {to bi se javile poradi odluka<br />
otkako }e se utvrdi deka zakon ili drug praven akt e sprotiven na<br />
ustavot.<br />
Koi sredstva na pravna tehnika gi koristi ustavniot sud koga<br />
saka da izbegne pravni praznini {to bi se pojavile poradi odluka<br />
otkako }e se utvrdi deka zakon ili drug praven akt e sprotiven na ustavot?<br />
Odlagawe na objavuvaweto na odlukata? Opredeluvawe na podocne`en<br />
datum za stapuvawe vo sila na odlukata? Naveduvawe deka<br />
razgledaniot akt privremeno e vo soglasnost so ustavot istovremeno<br />
poblisku naveduvaj}i deka vo slu~aj aktot da ne se izmeni do opredeleno<br />
vreme, istiot }e bide sprotiven na ustavot? Utvrduvawe deka<br />
aktot e sprotiven na Ustavot poradi zakonodaven propust bez da se<br />
otstrani od pravniot sistem? Tolkuvawe na ovoj akt (negovite odredbi),<br />
{to e vo soglasnost so ustavot, so cel da se izbegne naveduvaweto<br />
deka aktot (negovite odredbi) e sprotiven na ustavot poradi zakonodaven<br />
propust? Povtorno „o`ivuvawe“ na pravnata regulativa {to<br />
prethodno bila vo sila? Drugi modeli (opi{ete gi).<br />
Po osamostojuvaweto na Republika Makedonija vo Ustavot na<br />
Republika Makedonija od 1991 godina, poto~no vo <strong>Ustavn</strong>iot zakon za<br />
negovoto sproveduvawe be{e predvideno deka postojnite sojuzni propisi<br />
se prezemaat kako republi~ki i deka zakonite {to ne se vo soglasnost<br />
so odredbite na Ustavot }e se usoglasat vo rok od edna godina od<br />
denot na proglasuvaweto na Ustavot. Poradi otsustvo na pozasilena<br />
zakonodavna aktivnost za donesuvawe na novi i za usoglasuvawe na<br />
zate~enite zakoni, vo praktikata se primenuvaa zakoni na porane-<br />
{nata SFRJ kako i pove}e republi~ki zakoni koi ne bea vo soglasnost<br />
so noviot ustaven sistem. Toa be{e povod vo pove}e inicijativi gra-<br />
916
|anite da baraat od <strong>Ustavn</strong>iot sud da gi ukine ovie zakoni kako zakoni<br />
koi ne se vo soglasnost so Ustavot.<br />
Taka na primer, <strong>Ustavn</strong>iot sud so Odluka U. br. 18/1999 ukina<br />
pove}e ~lenovi od Zakonot za vonprocesnata postapka ("Slu`ben vesnik<br />
na SRM" br.19/79). Vo pove}eto od osporenite ~lenovi Sudot intervenira{e<br />
samo vo delovi vo koi utvrdi terminolo{ki neusoglasenosti<br />
so noviot ustaven poredok. Vo Re{enieto za poveduvawe na postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na ovie ~lenovi od Zakonot Sudot go<br />
iska`a sledniot stav:<br />
". . . spored misleweto na Sudot, osnovano mo`e da se postavi<br />
pra{aweto za soglasnosta na ovie ~lenovi od Zakonot so Ustavot na<br />
Republika Makedonija i toa samo vo delovite koi se odnesuvaat na<br />
upotrebata na terminite "SFRJ", a ne na celite ~lenovi, kako {to<br />
smeta podnositelot na inicijativata. Ova od pri~ini {to pravilata<br />
za opredeluvawe na mesnata nadle`nost na sudovite vo Republika Makedonija<br />
vo postapkite po navedenite pravni sostojbi i odnosi utvrdeni<br />
vo ovie ~lenovi od Zakonot se odnesuvaat i vo praktikata se primenuvaa<br />
i se u{te se primenuvaat i na dr`avjanite na Republika Makedonija,<br />
taka {to pri eventualna intervencija na Sudot vo odnos na<br />
celite ovie ~lenovi, bi se sozdala pravna praznina vo pogled na mesnata<br />
nadle`nost na sudovite na Republika Makedonija po ovie pra{awa.<br />
Od druga strana ne e sporno deka soglasno ~len 98 stav 5 od Ustavot<br />
pravo e na zakonodavecot so zakon, osven drugite pra{awa da ja<br />
uredi i nadle`nosta (stvarna i mesna) na sudovite vo Republika Makedonija,<br />
poradi {to Sudot oceni deka vo ostanatite delovi navedenite<br />
odredbi ne se vo nesoglasnost so Ustavot.<br />
Zna~i vo konkretniot slu~aj, preku intervencija na <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud bea ukinati samo delovi od oddelnite ~lenovi od Zakonot za vonprocesna<br />
postapka, no celinata na Zakonot ostana vo sila i vo<br />
primena, bidej}i vo sprotivno }e se sozdade{e pravna praznina i nemo`nost<br />
gra|anite da gi ostvaruvaat svoite prava vo postapkite za<br />
ureduvawe na li~nite, semejnite, imotnite i drugite pravni odnosi<br />
koi se od nesporna priroda, a na koi se primenuva Zakonot za vonprocesna<br />
postapka.<br />
Vo slu~ajot pak so Zakonot za upravnite sporovi („Slu`ben<br />
list na SFRJ“ br. 4/1977 i 36/1977) koj datira{e od vremeto na porane-<br />
{nata SFRJ, <strong>Ustavn</strong>iot sud so Re{enie U. br. 43/1998 od 3 juli 2002<br />
godina, povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na Zakonot vo celina.<br />
No za da se izbegne nastanuvaweto na pravna praznina vo ovaa<br />
sfera, <strong>Ustavn</strong>iot sud go odlo`i kone~noto odlu~uvawe po predmetot,<br />
se do donesuvaweto na noviot Zakon za upravni sporovi.<br />
Isto taka, vo predmetot U. br. 224/1998 vo koj bea osporeni golem<br />
broj na ~lenovi od Zakonot za za{tita na spomenicite na<br />
kulturata ("Slu`ben vesnik na SRM" br. 24/1973), Sudot go odlo`i kone~noto<br />
re{avawe po predmetot se do donesuvawe na noviot Zakon za<br />
917
za{tita na kulturnoto nasledstvo ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"<br />
br. 20/2004) so {to se izbegna nastanuvaweto na pravna praznina<br />
vo sferata na za{titata na kulturnoto nasledstvo na Republika<br />
Makedonija.<br />
POSLEDICI OD UTVRDUVAWETO NA POSTOEWE NA<br />
ZAKONODAVEN PROPUST VO ODLUKITE NA USTAVNIOT SUD<br />
Dol`nosti {to proizleguvaat za zakonodavecot<br />
Dali utvrduvaweto na postoewe na zakonodaven propust vo<br />
odluka na ustavniot sud zna~i dol`nost na zakonodavecot soodvetno da<br />
ja popolni takvata praznina na pravnata regulativa? Dali regulativata<br />
na parlamentot predviduva kako pra{awata se razgleduvaat i kakvi<br />
odluki se donesuvaat pri implementacijata na odlukite na ustavniot<br />
sud. Dali parlamentot vedna{ reagira na odlukite na ustavniot<br />
sud vo koi e naveden zakonodaven propust? Dali ima slu~ai koga parlamentot<br />
ne gi po~ituval odlukite na ustavniot sud vo vrska so zakonodaven<br />
propust? Kako se osiguruva parlamentot da ja sprovede dol-<br />
`nosta {to proizlegla od odlukata na ustavniot sud? Koi se ovlastuvawata<br />
i ulogata na ustavniot sud vo ovaa sfera?<br />
Dol`nosti {to proizleguvaat za drugite subjekti {to donesuvaat<br />
zakoni (primer, {efot na dr`avata, Vladata)<br />
Dali utvrduvaweto na zakonodaven propust vo odlukata na ustavniot<br />
sud podrazbira dol`nost na drugi subjekti {to donesuvaat/<br />
podgotvuvaat zakoni soodvetno da ja popolnat takvata praznina na pravnata<br />
regulativa? Dali aktite so koi se ureduva postapuvaweto na<br />
ovie subjekti predviduvaat kako ovie subjekti }e gi implementiraat<br />
odlukite na ustavniot sud? Dali navedenite subjekti vedna{ reagiraat<br />
na odlukite na ustavniot sud vo koi e utvrden zakonodaven propust?<br />
Dali ima slu~ai koga ovie subjekti gi zanemarile odlukite na ustavniot<br />
sud vo vrska so zakonodaven propust? Kako se osiguruva navedenite<br />
subjekti pravilno da ja implementiraat takvata dol`nost? Koi<br />
se ovlastuvawata i ulogata na ustavniot sud vo ovaa sfera?<br />
Vo vrska so ovie pra{awa uka`uvame deka soglasno ~len 86 od<br />
Delovnikot na <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik<br />
na Republika Makedonija," br. 80/1992), odlukite na <strong>Ustavn</strong>iot sud<br />
gi izvr{uva donesuva~ot na zakonot, drugiot propis ili op{tiot akt<br />
{to so odluka na Sudot e poni{ten ili ukinat. Soglasno ~len 87,<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud go sledi izvr{uvaweeto na svoite odluki i po potreba,<br />
}e pobara od Vladata na Republika Makedonija da go obezbedi nivnoto<br />
izvr{uvawe.<br />
Od ovie delovni~ki odredbi mo`e da se zaklu~i deka utvrduvaweto<br />
na postoewe na zakonodaven propust vo odluka na ustavniot sud<br />
po pravilo pretpostavuva obvrska na zakonodavecot, odnosno donositelot<br />
na podzakonskite akti, soodvetno da ja popolni takvata praz-<br />
918
nina na pravnata regulativa. Ova osobeno vo slu~aite koga so ukinuva-<br />
~kata ili poni{tuva~kata odluka na <strong>Ustavn</strong>iot sud nastanuva pravna<br />
praznina, poradi koja zakonot odnosno propisot ne mo`e da se primenuva<br />
vo praktikata, poradi {to e potrebna brza intervencija na zakonodavecot.<br />
Me|utoa, <strong>Ustavn</strong>iot sud nema na raspolagawe nikakvi sredstva<br />
so koi }e go natera zakonodavecot da ja izvr{i ovaa svoja obvrska,<br />
nitu pak da mu uka`e so kakva sodr`ina treba da bide noviot zakon<br />
odnosno akt. Ottuka, popolnuvaweto na pravnata praznina {to nastanala<br />
kako rezultat na prestanuvaweto na va`eweto na neustavniot<br />
zakon e zada~a na zakonodavecot, odnosno donositelot na aktot.<br />
PRI IZVEDUVAWETO NA ZAKLU^OCITE vo vrska so iskustvoto<br />
na ustavniot sud na va{ata zemja vo pogled na slu~aite povrzani<br />
so zakonodavniot propust, odgovorete na ovie pra{awa: dali<br />
ispituvaweto na zakonodavniot propust mo`e da se smeta za zna~ajna<br />
aktivnost na ustavniot sud (objasnete zo{to), dali ustavniot sud ima<br />
dovolno pravni instrumenti za vakvo ispituvawe i kako odlukite na<br />
ustavniot sud vlijaat vrz procesot na izgotvuvaweto na zakonite vo<br />
vakvi slu~ai?<br />
Zabele{ka: Dokolku e mo`no, kon nacionalniot izve{taj prilo`ete<br />
statisti~ki podatoci za predmetite koi se odnesuvaat na zakonodaven<br />
propust i nivniot soodnos so drugite slu~ai.<br />
919
IX. USTAVNA PRAVDA:<br />
FUNKCII I ODNOSI SO DRUGI JAVNI ORGANI<br />
XV KONGRES NA EVROPSKATA KONFERENCIJA NA<br />
USTAVNITE SUDOVI<br />
( 23-25 maj 2011, Bukure{t)<br />
I. ODNOSOT NA USTAVNIOT SUD SO SOBRANIETO I<br />
VLADATA<br />
1. Ulogata na Parlamentot (ili kade {to toa e slu~aj, na Vladata)<br />
vo postapkata za imenuvawe na sudii na <strong>Ustavn</strong>iot sud. Po izborot/imenuvaweto,<br />
dali mo`e sudiite na <strong>Ustavn</strong>iot sud da bidat otpovikani<br />
od strana na istiot toj organ? [to bi bile mo`nite osnovi za<br />
takvo otpovikuvawe?<br />
Pra{aweto za izborot na sudiite na <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika<br />
Makedonija i ovlastuvawata na Sobranieto na Republika Makedonija<br />
vo toj pogled, e regulirano so Ustavot na Republika Makedonija i<br />
toa vo dve odredbi od Ustavot. Vo ~l. 68 od Ustavot, se opredeleni nadle`nostite<br />
na Sobranieto na Republika Makedonija, i vo ovaa odredba<br />
me|u drugite nabroeni nadle`nosti na Sobranieto e utvrdeno deka<br />
toa izbira sudii na <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija. Ponatamu,<br />
vo posebnata Glava IV posvetena na <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika<br />
Makedonija, vo ~l. 109 e opredeleno deka <strong>Ustavn</strong>iot sud go so~inuvaat<br />
devet sudii. Sobranieto gi izbira sudiite na <strong>Ustavn</strong>iot sud. Sobranieto<br />
izbira {est sudii na <strong>Ustavn</strong>iot sud so mnozinstvo glasovi od vkupniot<br />
broj pratenici. Sobranieto izbira trojca sudii so mnozinstvo<br />
glasovi od vkupniot broj pratenici, pri {to mora da ima mnozinstvo<br />
glasovi od vkupniot broj pratenci koi pripa|aat na zaednicite koi ne<br />
se mnozinstvo vo Republika Makedonija. Mandatot na sudiite trae devet<br />
godini bez pravo na povtoren izbor. <strong>Ustavn</strong>iot sud izbira pretsedatel<br />
od svoite redovi za vreme od tri godini i bez pravo na povtoren<br />
izbor. Sudiite na <strong>Ustavn</strong>iot sud se izbiraat od redot na istaknati<br />
pravnici.<br />
Ustavot predviduva dve osnovi za razre{uvawe na sudija na Ustaven<br />
sud - spored ~l. 111 st. 4, sudijata na <strong>Ustavn</strong>iot sud }e bide razre-<br />
{en od dol`nosta ako bide osuden za krivi~no delo na bezuslovna kazna<br />
zatvor od najmalku {est meseci ili koga trajno }e ja zagubi spostobnosta<br />
da ja vr{i svojata funkcijata, {to go utvrduva <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud. Ustavot vo ~l. 111 st. 2, isto taka predviduva deka samiot Ustaven<br />
921
sud odlu~uva za imunitetot na sudijata na <strong>Ustavn</strong>iot sud, {to zna~i<br />
deka i za odzemawe na imunitetot na sudija na <strong>Ustavn</strong>iot sud nadle`en<br />
e samiot Ustaven sud, a ne Sobranieto na Republika Makedonija.<br />
Od navedenoto mo`e da se zaklu~i deka odnosot me|u <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud i Sobranieto kako zakonodaven organ doa|a do izraz preku izborot<br />
na sudiite na <strong>Ustavn</strong>iot sud i preku ocenuvaweto na ustavnosta na zakonite<br />
{to gi donelo Sobranieto, kako i pri razre{uvaweto na sudiite<br />
na <strong>Ustavn</strong>iot sud, dokolku se ispolneti uslovite od ~l. 111 st. 4.<br />
2. Do koj stepen <strong>Ustavn</strong>iot sud e finansiski avtonomen - vo formiraweto<br />
i upravuvaweto so tro{eweto na sopstveniot buxet?<br />
Buxetot na <strong>Ustavn</strong>iot sud e del od Buxetot na Republika Makedonija.<br />
Na krajot od sekoja tekovna godina <strong>Ustavn</strong>ot sud izgotvuva<br />
Predlog buxet za narednata godina vo koj gi proektira svoite potrebi<br />
od sredstva za nepre~eno funkcionirawe i izvr{uvawe na negovite<br />
nadle`nosti. Ovoj predlog se dostavuva do Ministerstvoto za finansii,<br />
koe go izgotvuva Nacrt Buxetot na Republika Makedonija i go dostavuva<br />
do Vladata na Republika Makedonija koja go utvrduva tekstot i<br />
go dostavuva do Sobranieto na Republika Makedonija na usvojuvawe.<br />
Na ovoj dolg pat se gubat potrebite od predvid, taka {to Sudot nikoga{<br />
ne dobiva onolku srestva kolku {to bara, odnosno i pokraj svojata<br />
skromnost, vo prosek dobiva 20% pomalku od potrebnite sredstva. Bidej}i<br />
Vladata nema obvrska da go prevzeme proektiraniot Buxet na<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud i da go vmetne vo Buxetot na dr`avata, Sudot e doveden<br />
vo situacija skoro sekoga{ da reagira, duri i da moli amandmanski da<br />
se intervenira vo tekstot na Buxetot na dr`avata, kako bi mo`elo da<br />
bidat obezbedeni sredstva za Sudot za negovo normalno funkcionirawe.<br />
Ova sekako se dol`i, me|u drugoto, i na ustavnata polo`ba na<br />
Vladata kako edinstven predlaga~ na Buxetot pred Sobranieto i na<br />
faktot deka <strong>Ustavn</strong>iot sud nema nikakov instrument da se bori protiv<br />
takvata postavenost. Duri i pri koristeweto na sredstvata {to se<br />
odobreni vo Buxetot, Sudot ima problem vo izvr{uvaweto na nalozite<br />
za pla}awa za oddelni potrebi.<br />
3. Dali e voobi~aeno ili mo`no Parlamentot da go izmeni Zakonot<br />
za organizacija i funkcionirawe na <strong>Ustavn</strong>iot sud, bez nikakvi<br />
konsultacii so samiot sud?<br />
Vakva mo`nost ne postoi so ogled na toa {to vo Republika Makedonija<br />
organizacijata i funkcioniraweto na <strong>Ustavn</strong>iot sud ne se<br />
predmet na zakonsko regulirawe, tuku niv gi ureduva samiot Ustaven<br />
sud so Delovnik. Osnov za ova e odredbata od ~l. 113 od Ustavot na Republika<br />
Makedonija, spored koj na~inot na rabota i postapkata pred<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud se ureduvaat so akt na Sudot.<br />
Mo`nosta <strong>Ustavn</strong>iot sud samostojno, so sopstven akt da ja ureduva<br />
svojata rabota, odnosno na~inot na postapuvawe i vnatre{nata<br />
organizacija, vo ekspertskata javnost ja postavuva dilemata dali toa<br />
pretstavuva garancija za samostojnost i nezavisnost na <strong>Ustavn</strong>iot sud,<br />
922
ili pak bi trebalo Sobranieto da donese Zakon za <strong>Ustavn</strong>iot sud vo<br />
koj }e bide uredeno negovoto rabotewe, osobeno postapkite pred Sudot.<br />
Mo`nosta <strong>Ustavn</strong>iot sud samostojno, so sopstven akt da ja ureduva<br />
svojata rabota, odnosno na~inot na postapuvawe i vnatre{nata<br />
organizacija, vo dosega{nata praktika ja poka`a svojata pozitivna<br />
strana.<br />
Interesno e da se napomene deka <strong>Ustavn</strong>iot sud ne ja ocenuva<br />
ustavnosta na svojot Delovnik, od pri~ina {to vo eden takov predmet<br />
nema druga, odnosno sprotivna stranka.<br />
4. Dali <strong>Ustavn</strong>iot sud ima nadle`nost da ja ocenuva ustavnosta<br />
na pravilata na Sobranieto (Regulativi/Postojnite Pravila na Sobranieto),<br />
odnosno Vladata?<br />
Da. Imaj}i predvid deka Delovnikot na Sobranieto na Republika<br />
Makedonija i Delovnikot na Vladata na Republika Makedonija<br />
pretstavuvaat op{ti odnosno normativni akti, nadle`nosta na <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud da ja ocenuva nivnata ustavnost proizleguva od op{tata nadle`nost<br />
na <strong>Ustavn</strong>iot sud za ustavnosudska kontrola na ustavnosta na<br />
op{tite akti, koja e utvredena vo ~l. 110 od Ustavot na Republika<br />
Makedonija spored koj <strong>Ustavn</strong>iot sud odlu~uva za soglasnosta na zakonite<br />
so Ustavot i dolu~uva za soglasnosta na drugite propisi i na<br />
kolektivnite dogovori so Ustavot i so zakonite.<br />
Kako primeri od ustavnosudskata praktika vo odnos na ova pra-<br />
{awe gi naveduvame slednive predmeti: <strong>Ustavn</strong>ot sud so Odluka U. br.<br />
259/2008 od 27 01. 2010 godina go ukina ~l. 157 od Delovnikot na Sobranieto<br />
na Republika Makedonija ("SV RM," br. 91/2008). Ukinatiot ~l.<br />
157 vo st. 1 predviduva{e: "ako ne se odr`i op{t pretres po predlogot<br />
na zakonot, pretstavnicite na prateni~kite grupi mo`at da go iznesat<br />
misleweto na prateni~kata grupa po predlogot na zakonot na sednica<br />
na Sobranieto na po~etokot na pretresot", a spored st. 2 izlagaweto<br />
ne mo`e da trae pove}e od deset minuti.<br />
So ovaa odluka <strong>Ustavn</strong>iot sud zastana vo odbrana na ednakvoto<br />
pravo na pratenikot koj ne e ~len na prateni~ka grupa, da u~estvuva vo<br />
raspravata po predlog zakonot vo Sobranieto.<br />
Od obrazlo`enieto na Odlukata: "Spored Sudot ne bi trebalo<br />
da se problematizira razli~nata polo`ba na prateni~kata grupa i poedinecot<br />
pratenik, na primer od aspekt na dol`inata na traeweto na<br />
negoviot govor, zatoa {to prateni~kata grupa zboruva vo ime na pove-<br />
}e pratenici, a pratenikot poedine~no. Me|utoa, vo ista smisla pra-<br />
{awe e dali razlikata pome|u pratenicite mo`e da odi do stepen da go<br />
isklu~i pratenikot od mo`nosta da u~estvuva po pretresot na predlog<br />
na zakonot samo poradi toa {to ne e ~len na prateni~ka grupa i dali<br />
takvoto ograni~uvawe e soodvetno na funkcijata i statusot na pratenik<br />
soglasno Ustavot.<br />
923
Spored toa, koga Delovnikot utvrdil deka na sednica na Sobranieto<br />
se otvora pretres, toga{ pravo na u~estvo na pretresot mora da<br />
ima sekoj pratenik i ne mo`e da se isklu~i od toa pravo pratenikot<br />
koj ne e ~len na prateni~ka grupa. Sosema e drugo pra{aweto na vremetraeweto<br />
na diskusijata, od aspekt na toa dali pratenikot zboruva vo<br />
ime na prateni~kata grupa ili zboruva vo svoe ime.<br />
Trgnuvaj}i od navedenoto, a prifa}aj}i go konceptot na Delovnikot<br />
na Sobranieto za voveduvawe na prateni~ki grupi i utvrduvawe<br />
na nivnata polo`ba, Sudot smeta deka pratenikot koj e izbran na neposredni<br />
izbori i na koj gra|anite mu go prenele suverenitetot, ne mo`e<br />
da bide isklu~en od mo`nosta da go iznese svoeto mislewe po predlog<br />
na zakonot za koj ne e odr`an op{t pretres, samo poradi faktot {to<br />
toj ne e ~len na prateni~ka grupa.<br />
Ponatamu, so Odluka U. br. 28/2006 od 12 07. 2006 godina, <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud go ukina ~l. 231 st. 2 vo delot "so mnozinstvo glasovi od<br />
vkupniot broj pratenici" od Delovnikot na Sobranieto na Republika<br />
Makedonija ("SV RM," br. 60/2002).<br />
^lenot 231 st. 1 od Delovnikot na Sobranieto na Republika<br />
Makedonija predviduva deka Sobranieto mo`e da raboti bez prisustvo<br />
na javnosta ako toa go predlagaat pretsedatelot na Sobranieto, Vladata<br />
ili najmalku 20 pratenici. Vo st. 2 od ~l. 231 vo delot koj be{e<br />
osporen so inicijativata be{e predvideno deka po predlogot Sobranieto<br />
odlu~uva bez pretres so mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici.<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud poa|aj}i od ~l. 70 st. 1 od Ustavot na Republika<br />
Makedonija spored koj sednicite na Sobranieto se javni i st. 2 na<br />
istiot ~len, koj predviduva deka Sobranieto mo`e da odlu~i da raboti<br />
bez prisustvo na javnost so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot<br />
broj pratenici, oceni deka osporeniot ~len od Delovnikot na<br />
Sobranieto na Republika Makedoonija ne e vo soglasnost so Ustavot<br />
bidej}i za isklu~uvawe na javnosta vo rabotata na Sobranieto predviduva<br />
mnozinstvo od pratenicite koe e pomalo od dvotretinskoto mnozinstvo<br />
utvrdeno vo Ustavot.<br />
5. <strong>Ustavn</strong>o sudska kontrola: navedete gi vidovite/kategoriite<br />
na pravni akti vrz koi se vr{i ustavnosudska kontrola?<br />
Vo ramkite na osnovnata nadle`nost na <strong>Ustavn</strong>iot sud za apstraktna<br />
ocenka na ustavnosta i zakonitosta, predmet na ustavnosudska<br />
kontrola pokraj zakonite (koi naj~esto se osporuvaat pred <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud), mo`at da bidat i podzakonskite akti, odnosno drugi op{ti akti<br />
koi imaat karakter na propis (tuka spa|aat razni uredbi, pravilnici,<br />
odluki koi gi donesuva Vladata ili ministerstvata i drugi organi<br />
{to vr{at javni ovlastuvawa, kako i op{tite akti na lokalnata samouprava)<br />
i kolektivnite dogovori. Predmet na ustavnosudska kontrola<br />
mo`at da bidat i programite i statutite na politi~kite partii i<br />
zdru`enijata na gra|anite, no vo odnos na niv <strong>Ustavn</strong>iot sud ima nad-<br />
924
le`nost da ja ocenuva samo nivnata ustavnost, a ne i zakonitost. <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud vo ramkite na apstraktnata ustavnosudska kontrola, nema nadle`nost<br />
da gi ocenuva poedine~nite akti na Sobranieto i na Vladata.<br />
Inaku, vo pogled na apstraktnata kontrola, za odbele`uvawe e<br />
deka sekoj mo`e da podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe<br />
na ustavnosta na zakon i ustavnosta i zakonitosta na propis<br />
ili drug op{t akt (actio popularis).<br />
Vo ramkite na nadle`nosta za za{tita na slobodite i pravata<br />
na ~ovekot i gra|aninot, <strong>Ustavn</strong>iot sud mo`e da gi ceni poedine~nite<br />
akti ili dejstvija so koi e povredeno opredeleno pravo ili sloboda na<br />
gra|anite, {to gi {titi <strong>Ustavn</strong>iot sud i istite mo`e da gi poni{ti<br />
ako utvrdi deka so niv e povredeno nekoe od pravata od ~l. 110 al. 3 od<br />
Ustavot (slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto izrazuvawe<br />
na mislata, politi~koto zdru`uvawe i dejstvuvawe i zabranata<br />
na diskriminacija na gra|anite po osnov na pol, rasa, verska, nacionalna,<br />
socijalna i politi~ka pripadnost). Vo ramkite na ova nadle`nost<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud mo`e da gi ceni i aktite na sudovite odnosno sudski<br />
presudi kako i poedine~nite akti na organite na upravata i drugi<br />
organizacii {to vr{at javni ovlastuvawa.<br />
6. a) Parlamentot i Vladata, (dokolku toa e slu~aj), }e postapi<br />
taka {to bez odlagawe }e go izmeni zakonot (ili drug akt proglasen za<br />
neustaven) so cel da go usoglasi so Ustavot, kako posledica na odlukata<br />
na <strong>Ustavn</strong>iot sud. Ako e taka, dali postoi rok vo taa smisla? Dali<br />
ima, isto taka, nekoja posebna postapka? Ako ne, navedete alternativi.<br />
Dajte primeri.<br />
Soglasno ~l. 112 od Ustavot, <strong>Ustavn</strong>iot sud }e ukine ili poni-<br />
{ti zakon ako utvrdi deka ne e vo soglasnost so Ustavot. <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud }e ukine ili poni{ti drug propis ili op{t akt, kolektiven dogovor,<br />
statut ili programa na politi~ka partija ili zdru`enie, ako utvrdi<br />
deka tie ne se vo soglasnost so Ustavot ili so zakon. Odlukite na<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud se kone~ni i izvr{ni.<br />
Od navedenoto proizleguva deka pri ocenuvaweto na ustavnosta<br />
na zakonite <strong>Ustavn</strong>iot sud mo`e da donese odluka za poni{tuvawe ili<br />
ukinuvawe na oddelni odredbi od zakonot ili da go poni{ti ili ukine<br />
celiot zakon, ako oceni deka ne e vo soglasnost so Ustavot. Kako kone-<br />
~ni i izvr{ni, odlukite na <strong>Ustavn</strong>iot sud vo taa smisla se i obvrzuva-<br />
~ki, odnosno zadol`itelni i sekoj na kogo se odnesuvaat tie odluki e<br />
dol`en da gi izvr{i. So odlukata na <strong>Ustavn</strong>iot sud se stava nadvor od<br />
sila neustavniot zakon ili oddelni negovi odredbi toj zakon, odnosno<br />
ukinatite odredbi ne se ve}e del od pravniot poredok. <strong>Ustavn</strong>iot sud<br />
ne mo`e da go obvrze Sobranieto na Republika Makedonija kako nositel<br />
na zakonodavnata vlast, da donese zakon, nitu da mu opredeluva<br />
rokovi vo taa smisla. Sobranieto kako zakonodavno telo spored Ustavot<br />
e dol`no da go po~ituva Ustavot, zakonite {to gi donelo i odlu-<br />
925
kite na <strong>Ustavn</strong>iot sud so koi e ukinat ili poni{ten nekoj zakon. Duri<br />
i vo slu~aj koga poradi poni{tuva~ka ili ukinuva~ka odluka na <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud nasatala pravna praznina, <strong>Ustavn</strong>iot sud ne mo`e na zakonodavniot<br />
organ neposredno da mu nametne obvrska da donese nov zakon<br />
namesto onoj {to prestanal da va`i kako posledica na odlukata na<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud, nitu pak da mu uka`e so kakva sodr`ina treba da bide<br />
noviot zakon. Ottuka, popolnuvaweto na pravnata praznina {to nastanala<br />
kako rezultat na prestanuvaweto na va`eweto na neustavniot<br />
zakon e zada~a na zakonodavecot.<br />
Vo fazata od donesuvaweto na re{enie za poveduvawe na postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na zakonot koe mu se dostavuva na Sobranieto<br />
na Republika Makedonija na mislewe (so rok za odgovor od 30<br />
dena), pa se do kone~nata odluka za negovo ukinuvawe, Sobranieto<br />
mo`e da go izmeni Zakonot ili da donese nov zakon, po {to Sudot ja<br />
zapira postapkata.<br />
6. b) Parlamentot mo`e da ja poni{ti (invalidira) odlukata na<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud: navedi gi uslovite.<br />
Ne, bidej}i so Ustavot (~len 112 stav 2) e decidno ka`ano deka<br />
odlukite na <strong>Ustavn</strong>iot sud se kone~ni i izvr{ni.<br />
7. Dali postojat institucionalizirani mehanizmi za sorabotka<br />
pome|u <strong>Ustavn</strong>iot sud i drugi tela/organi? Dokolku da, kakva e prirodata<br />
na tie kontakti/kakvi funkcii i ovlastuvawa imaat dvete strani?<br />
Vo postapkata pred <strong>Ustavn</strong>iot sud stranki pokraj podnesuva~ot<br />
na inicijativata e i donositelot na aktot {to e osporen, odnosno izgotvuva~ot<br />
na aktot. Sudot u{te vo prethondata postapka pismeno se<br />
obra}a do ovie organi (Sobranieto, Vladata, ministerstvata i drugi<br />
organi) i bara mislewe po navodite vo inicijativata, bara dostavuvawe<br />
na osporeni akti, obrazlo`enija na Predlozite na zakonite odnosno<br />
aktite i drugi pojasnuvawa). Soglasno ~l. 20 od Delovnikot na<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud sekoj e dol`en na <strong>Ustavn</strong>iot sud da mu dava podatoci i<br />
izvestuvawa po pra{awa od interes za vodewe na postapkata.<br />
Vo postapkata po barawe za za{tita na slobodite i pravata,<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud na javnata rasprava zadol`itelno go pokanuva Narodniot<br />
pravobranitel (Ombudsman), a po potreba mo`e da povika i drugi<br />
lica, organi ili organizacii.<br />
II. RE[AVAWE NA ORGANSKI SUDSKI SPOROVI OD STRANA NA<br />
USTAVNIOT SUD<br />
1. Koi se karakteristi~nite crti na sodr`inata na organskite<br />
sudski sporovi (pravni sporovi od ustavna priroda pome|u javnite<br />
organi)?<br />
2. Navedi, dali <strong>Ustavn</strong>iot sud e nadle`en da gi re{i vakvite<br />
sudski sporovi.<br />
926
Soglasno ~l. 110 al. 4 i 5 od Ustavot na Republika Makedonija,<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija me|u drugoto e nadle`en:<br />
- da re{ava za sudirot na nadle`nostite me|u nositelite na zakonodavnata,<br />
izvr{nata i sudskata vlast, (alineja 4)<br />
- da re{ava za sudirot na nadle`nostite me|u organite na Republikata<br />
i edinicite na lokalnata samouprava (alineja 5)<br />
3. Koi javni organi mo`at da bidat vklu~eni vo takvite sporovi?<br />
Od odgovorot na prethodnoto pra{awe proizleguva deka organi<br />
{to mo`at da bidat vklu~eni vo takvite sporovi se slednive:<br />
- Sobranieto na Republika Makedonija, Vladata na Republika<br />
Makedonija, ministerstvata, odnosno organite na dr`avnata<br />
uprava i drugi organizacii {to vr{at javni ovlastuvawa, kako<br />
i redovnite sudovi od site instanci<br />
- Organite na Republikata i organite na edinicite na lokalnata<br />
samouprava.<br />
4. Kakov vid na (pravni) akti, fakti ili dejstvija mo`at da<br />
dovedat do takvi sudski sporovi: dali tie se odnesuvaat samo na sudir<br />
na nadle`nost, ili isto taka se opfateni i slu~aite koga javniot<br />
organ ja osporuva ustavnosta na akt donesen od strana na drug javen<br />
organ? Dokolku va{iot sud ima odlu~eno vo vakvi sporovi, ve molime<br />
dadete primeri.<br />
Vo ramkite na ovie sporovi, <strong>Ustavn</strong>iot sud e nadle`en da odlu-<br />
~uva za sudirot na nadle`nost pome|u nositelite na zakonodavnata,<br />
izvr{nata i sudskata vlast, kako i sudirot na nadle`nost pome|u organite<br />
na centralnata i lokalnata vlast. So ogled na toa {to vo Republika<br />
Makedonija, soglasno ~l. 12 od Delovnikot, sekoj mo`e da podnese<br />
inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe ustavnosta na zakon<br />
i ustavnosta i zakonitosta na propis ili drug op{t akt, mo`no e eden<br />
javen organ da ja osporuva ustavnosta na akt donesen od strana na drug<br />
javen organ, i vo takov slu~aj postapkata pred Sudot e ista kako i vo<br />
slu~aite na apstraknata kontrola koga inicijativata ja podnesuva gra-<br />
|anin ili koe i da bilo pravno lice, zna~i ne postoi posebna specifi-<br />
~na postapka koga e osporen akt na eden javen organ od strana na drug<br />
javen organ.<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud ima posebna postapka za re{avawe na sudir na<br />
nadle`nost koga dva organi ja prifa}aat ili odbivaat nadle`nosta, a<br />
zaradi toa nekoj ne mo`e da ostvari svoe pravo.<br />
Kako primeri gi naveduvame slednite predmeti:<br />
1. Vo prviot slu~aj (Odluka U. br. 159/2007 14 11. 2007 godina)<br />
stanuva{e zbor za negativen sudir na nadle`nost pome|u Centralniot<br />
registar na Republika Makedonija i Osnovniot sud vo [tip, vo koj<br />
dvata organi se oglasile za nenadle`ni za postapuvawe po prijava za<br />
upis na upravitel vo trgovskiot registar. So Odlukata <strong>Ustavn</strong>iot sud<br />
927
utvrdi deka nadle`en organ za upis e Centralniot registar na Republika<br />
Makedonija.<br />
Predlogot za re{avawe na sudirot na nadle`nost ne be{e podnesen<br />
od strana na organite me|u koi nastanal sudirot, tuku po predlog<br />
na liceto {to poradi sudirot ne mo`elo da bide zapi{ano kako upravitel<br />
na trgovskoto dru{tvo.<br />
2. So Odlukata U. br. 143/2008 od 15. 10. 2008 godina, be{e re{en<br />
pozitiven sudir na nadle`nost pome|u Osnoven sud od Skopje i Komisijata<br />
za hartii od vrednost, vo koj dvata organi smetale deka se nadle`ni<br />
za izrekuvawe na vremena merka za zabrana na raspolagawe so<br />
hartii od vrednost na trgovsko dru{tvo, koe i go podnese predlogot za<br />
re{avawe na sudirot na nadle`nost. <strong>Ustavn</strong>iot sud odlu~i vo polza na<br />
Osnovniot sud, odnosno utvrdi deka sudot, a ne Komisijata za hartii od<br />
vrednost e nadle`na za izrekuvawe na spomenatata merka.<br />
Vo raspravata pred Sudot po ovoj predmet, kako sporno se postavi<br />
pra{aweto za statusot na samostojnite regulatorni tela, odnosno<br />
pra{aweto dali tie se organi na dr`avnata uprava i del od izvr-<br />
{nata vlast, odnosno dali postoi sudir na nadle`nost za ~ie {to re-<br />
{avawe e nadle`en <strong>Ustavn</strong>iot sud. Mnozinstvoto sudii smeta{e deka i<br />
ovie organi se dr`avni organi i deka vo konkretniot slu~aj postoi sudir<br />
na nadle`nost pome|u sud i organ na dr`avna uprava, za ~ie {to<br />
re{avawe e nadle`en <strong>Ustavn</strong>iot sud.<br />
3. Vo predmetot U. br. 125/2009 od 16. 12. 2009 godina, Sudot povtorno<br />
odlu~uva{e za sudir na nadle`nost pome|u osnoven sud i Centralniot<br />
registar na Republika Makedonija za postavuvawe na privremen<br />
upravitel na trgovsko dru{tvo. Sudot utvrdi deka nadle`en za postapuvawe<br />
po predlog za postavuvawe na privremen upravitel na dru-<br />
{tvoto e Osnovniot sud, a deka Centralniot registar e nadle`en samo<br />
da go izvr{i upisot na upravitelot vo registarot.<br />
I vo ovoj slu~aj, kako i vo dvata prethodno navedeni, predlogot<br />
za re{avawe na sudirot na nadle`nost ne be{e podnesen od strana na<br />
organite pome|u koi nastanal sudirot, tuku od strana na zasegnatoto<br />
lice (fizi~ko ili pravno) koe poradi sudirot ne mo`elo da ostvari<br />
svoe pravo.<br />
5. Opredeli gi pravnite lica/subjekti koi imaat pravo da iniciraat<br />
postapki pred <strong>Ustavn</strong>iot sud za odlu~uvawe na takvite sporovi.<br />
Soglasno ~l. 62 od Delovnikot na <strong>Ustavn</strong>iot sud, predlog za re-<br />
{avawe na sudir na nadle`nost me|u nositelite na zakonodavnata, izvr{nata<br />
i sudskata vlast i me|u organite na Republikata i na edinicite<br />
na lokalnata samouprava mo`e da podnese sekoj od organite me|u<br />
koi nastanal sudirot. Predlog mo`e da podnese i sekoj {to poradi<br />
prifa}aweto ili odbivaweto na nadle`nosta na oddelni organi ne<br />
mo`e da ostvari svoe pravo.<br />
Spored ~l. 63 st. 1 od Delovnikot, organite od ~l. 62, predlogot<br />
za re{avawe na sudir na nadle`nost mo`e da go podnesat otkako eden<br />
928
od organite so kone~en ili pravosilen akt ja prifati ili ja odbie<br />
nadle`nosta za re{avawe na ist predmet.<br />
Spored ~l. 63 st. 2 od Delovnikot, subjektite od ~l. 62 na ovoj<br />
Delovnik, koi poradi prifa}awe ili odbivawe na nadle`nost ne mo-<br />
`at da ostvarat svoe pravo, predlogot za re{avawe na sudirot na nadle`nost<br />
mo`e da go podnesat otkako i dvata organa ja prifatat ili ja<br />
odbijat nadle`nosta so kone~en ili pravosilen akt.<br />
Primenata na ovie odredbi vo praktikata na <strong>Ustavn</strong>iot sud<br />
mo`e da se ilustrira preku dva primeri. So Re{enie U. br. 252/19992<br />
od 16. 12. 1992 godina, <strong>Ustavn</strong>iot sud go otfrlil predlogot na eden<br />
nezavisen pratenik vo Sobranieto na Republika Makedonija so koj toj<br />
baral Sudot da re{i sudir na nadle`nost me|u nositelite na zakonodavnata<br />
i izvr{nata vlast i da dade odgovor vo koja vlast spa|a Pretsedatelot<br />
na Republikata. Imeno, so predlogot se baralo <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud da odgovori vo koja vlast spa|a Pretsedatelot na Republikata i<br />
dali e vo nadle`nost na Pretsedatelot na Republikata da podnesuva<br />
barawe do OON za ispra}awe na mirovni sili na teritorijata na Republikata,<br />
odnosno dali so dostavuvaweto na barawe za ispra}awe mirovni<br />
sili do Generalniot sekretar na OON ne gi pre~ekoril svoite<br />
ustavni ovlastuvawa i gi prezel ingerenciite na Sobranieto na Republika<br />
Makedonija.<br />
Sudot vo Re{enieto ocenil deka: "Predlog za re{avawe sudir<br />
na nadle`nost me|u nositelite na zakonodavnata i izvr{nata vlast<br />
mo`e da podnese eden od organite me|u koi nastanal sudirot ili sekoj<br />
{to poradi prifa}aweto ili odbivaweto na nadle`nosta od strana na<br />
ovie organi ne mo`e da ostvari nekoe svoe pravo. Spored toa, osnova<br />
za postapuvawe na Sudot vo konkretniot slu~aj bi prestavuval predlog<br />
podnesen od Sobranieto ili Pretsedatelot na Republikata. Spored<br />
misleweto na Sudot, pratenikot kako ~len na Sobranieto ne mo`e da<br />
se javi kako podnositel na ovoj predlog, zatoa {to ne mu se onevozmo-<br />
`uva ostvaruvawe na nekoe li~no pravo kako gra|anin, a kako pratenik,<br />
pak, toj pravoto da gi pretstavuva gra|anite i da odlu~uva po pra-<br />
{awata od nadle`nost na Sobranieto, vo smisla na ~l. 61, 62, 66, 68 i<br />
69 od Ustavot, go ostvaruva vo Sobranieto.<br />
Vo vrska so baraweto, Sudot da odgovori vo koja vlast spa|a<br />
Pretsedatelot na Republikata i dali so svoite aktivnosti Pretsedatelot<br />
na Republikata gi pre~ekoril svoite ustavni ovlastuvawa, Sudot<br />
oceni deka, soglasno ~l. 110 od Ustavot, <strong>Ustavn</strong>iot sud ne e nadle-<br />
`en da dava mislewe za smislata na ustavnite odredbi, osven koga<br />
odlu~uva po oddelni pra{awa vo ramkite na svojata nadle`nost. Vo<br />
taa smisla ako predlogot za re{avawe na sudir na nadle`nost e podnesen<br />
od ovlasten predlaga~ ili ako e pokrenata postapka za odgovornost<br />
na Pretsedatelot na Republikata, vo smisla na ~l. 87 od Ustavot, Sudot<br />
}e go izrazi svoeto mislewe i za pra{awata sodr`ani vo predlogot<br />
na nezavisniot pratenik."<br />
929
Ponatamu, <strong>Ustavn</strong>iot sud so Re{enie U. br. 98/1999 od 15. 03.<br />
2000 godina, otfrlil predlog podnesen od gra|anin za re{avawe na sudir<br />
na nadle`nost me|u nositelite na izvr{nata i sudskata vlast. Povikuvaj}i<br />
se na ~l. 62 i 63 od Delovnikot, <strong>Ustavn</strong>iot sud izrazil stav<br />
deka: subjektite koi poradi prifa}aweto ili odbivaweto na nadle`nosta<br />
ne mo`at da ostvarat nekoe svoe pravo mo`e da podnesat predlog<br />
za re{avawe sudir na nadle`nosti me|u nositelite na izvr{nata i sudskata<br />
vlast otkako i dvata organa ja prifatile ili ja odbile nadle`nosta<br />
so kone~en ili pravosilen akt. Spored toa osnov za postapuvawe<br />
na Sudot vo konkretniot slu~aj osven predlogot od strankata, bi pretstavuvalo<br />
i postoewe na kone~en ili pravosilen akt na organot na<br />
upravata i na sudot so koi i dvata organa ja prifatile ili odbile nadle`nosta<br />
za re{avawe na baraweto na strankata za sproveduvawe na<br />
ispravka, odnosno izmena vo katastarskata evidencija.<br />
Imaj}i ja predvid utvrdenata fakti~ka sostojba od koja proizleguva<br />
deka vo konkretniot slu~aj postoi samo pravosilen akt na sudot<br />
so koj toj go otfrlil baraweto da odlu~uva po pravnata rabota na strankata,<br />
poradi nenadle`nost, a ne postoi kone~en nitu pravosilen akt<br />
na organot na upravata so koj e otfrleno baraweto na strankata poradi<br />
istata pri~ina, spored misleweto na Sudot, vo ovoj slu~aj ne e nastanat,<br />
odnosno ne postoi spor za negativna nadle`nost me|u organot<br />
na upravata i sudot, kako {to naveduva podnositelkata na predlogot.<br />
6. Koja postapka se primenuva pri odlu~uvawe za takvite sporovi?<br />
Postapkata za re{avawe na sudir na nadle`nost e uredena vo<br />
posebna Glava VI od Delovnikot na <strong>Ustavn</strong>iot sud (~l. 62-66) vo i e<br />
opredeleno koj mo`e da podnese predlog za re{avawe sudir na nadle`nost,<br />
koga oddelnite predlaga~i mo`at da go podnesat predlogot, sodr`inata<br />
na predlogot i odlukite {to mo`e da gi donese Sudot.<br />
Spored ~l. 63 st. 1 od Delovnikot, organite od ~l. 62, predlogot<br />
za re{avawe na sudir na nadle`nost mo`e da go podnesat otkako eden<br />
od organite so kone~en ili pravosilen akt ja prifati ili ja odbie nadle`nosta<br />
za re{avawe na ist predmet.<br />
Spored ~l. 63 st. 2 od Delovnikot, subjektite od ~l. 62 na ovoj<br />
Delovnik, koi poradi prifa}awe ili odbivawe na nadle`nost ne mo-<br />
`at da ostvarat svoe pravo, predlogot za re{avawe na sudirot na nadle`nost<br />
mo`e da go podnesat otkako i dvata organa ja prifatat ili ja<br />
odbijat nadle`nosta so kone~en ili pravosilen akt.<br />
Vo ~l. 64 od Delovnikot e predvideno deka predlogot za re{avawe<br />
na sudir na nadle`nost sodr`i predmet na sporot poradi koj i nastanal<br />
sudirot, organite me|u koi nastanal sudir i ozna~uvawe na kone~nite<br />
odnosno pravosilni akti so koi organite ja prifa}aat ili<br />
odbivaat nadle`nosta da odlu~uva po ist predmet.<br />
Vo prethodnata postapka po predmetot, Sudot go dostavuva predlogot<br />
za re{avawe sudir na nadle`nost do dvata organi i po slu`be-<br />
930
na dol`nost od niv gi pribavuva kone~nite odnosno pravosilnite akti<br />
so koi organite ja prifatili ili odbile nadle`nosta i ja utvrduva<br />
fakti~kata i pravnata sostojba po predmetot.<br />
7. Kakvi alternativi ima <strong>Ustavn</strong>iot sud vo donesuvaweto na<br />
svoite odluki (presudi). Primeri.<br />
Spored ~l. 65 od Delovnikot, so odlukata so koja re{ava za sudirot<br />
na nadle`nost, <strong>Ustavn</strong>iot sud go opredeluva nadle`niot organ<br />
za odlu~uvawe po predmetot.<br />
Vo tekot na postapkata <strong>Ustavn</strong>iot sud mo`e da donese re{enie<br />
za zapirawe na izvr{uvaweto na poedine~nite akti na organite po ~ij<br />
povod e predizvikan sudirot na nadle`nost, do donesuvaweto kone~na<br />
odluka (~l. 66 od Delovnikot).<br />
8. Na~ini i sredstva za sproveduvawe na odlukata na <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud. Aktivnosti prezemeni od strana na javnite ograni po donesuvawe<br />
na odlukata. Primeri.<br />
Odlukata za re{avawe na sudir na nadle`nost <strong>Ustavn</strong>iot sud ja<br />
dostavuva do podnositelot na predlogot i do organite me|u koi nastanal<br />
sudirot (pozitiven ili negativen). Organite se dol`ni da ja po~ituvaat<br />
odlukata na <strong>Ustavn</strong>iot sud.<br />
III. SPROVEDUVAWE NA ODLUKITE NA USTAVNIOT SUD<br />
1. Odlukite na <strong>Ustavn</strong>iot sud se:<br />
a) kone~ni;<br />
b) podle`at na `alba, ako e taka, ve molime navedete koi pravni<br />
lica/subjekti imaat pravo da podnesat `alba, rokovite i postapkata;<br />
v) obvrzuva~ki erga omnes,<br />
g) obvrzuva~ki inter partes litigantes,<br />
Odlukite na <strong>Ustavn</strong>iot sud se kone~ni i izvr{ni i ne podle`at<br />
na `alba. Obvrzuva~kiot karakter na odlukite na Sudot zavisi od toa<br />
za koi pra{awa se odnesuvaat odlukite i kakov e nivniot karakter.<br />
2. Od objavuvaweto na odlukata vo Slu`ben vesnik/vesnik, zakonskiot<br />
tekst proglasen za neustaven }e se:<br />
a) ukine;<br />
b) suspendira (odlo`i), se dodeka zakonot/tekstot proglasen za<br />
neustaven ne se usoglasi so odredbite na Ustavot;<br />
v) suspendira se dodeka zakonodavecot ne ja invalidira odlukata<br />
donesena od <strong>Ustavn</strong>iot sud.<br />
g) drugi slu~ai.<br />
Koga <strong>Ustavn</strong>iot sud }e najde deka zakonot, odnosno podzakonskiot<br />
akt se sprotivni na Ustavot mo`e da donese dva vida na odluki -<br />
poni{tuva~ki ili ukinuva~ki. Soglasno ~len 73 od Delovnikot na<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud, pri odlu~uvaweto dali zakonot, propisot ili op{tiot<br />
931
akt }e go poni{ti ili ukine, <strong>Ustavn</strong>iot sud }e gi zeme predvid site<br />
okolnosti {to se od zna~ewe za za{titata naustavnosta i zakonitosta,<br />
a osobeno te`inata na povredata i nejzinata priroda i zna~ewe za ostvaruvawe<br />
na slobodite i pravata na gra|anite ili za odnosite {to se<br />
vospostaveni vrz osnova na tie akti, pravnata sigurnost i drugi okolnosti<br />
od zna~ewe za odlu~uvaweto.<br />
Soglasno ~l. 79 od Delovnikot, odlukata na <strong>Ustavn</strong>iot sud so<br />
koja se ukinuva ili poni{tuva zakon, propis ili drug op{t akt proizveduva<br />
pravno dejstvo od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na<br />
Republika Makedonija." So ukinuvaweto, odnosno poni{tuvaweto,<br />
aktot prakti~no prestanuva da va`i i ne e ve}e del od pravniot poredok,<br />
odnosno ne mo`e da pretstavuva praven osnov za donesuvawe na poedine~ni<br />
akti vo idnina, nitu pak za izvr{uvawe na poedine~nite<br />
akti doneseni vrz negova osnova . Soglasno ~len 80 od Delovnikot, izvr{uvaweto<br />
na pravosilnite poedine~ni akti doneseni vrz osnova na<br />
zakon, propis ili drug op{t akt, {to so odluka na Sudot e ukinat ili<br />
poni{ten, ne mo`e da se dozvoli, nitu da se sprovede, a ako izvr{uvaweto<br />
e zapo~nato, }e se zapre.<br />
3. Koga <strong>Ustavn</strong>iot sud }e donese odluka so koja }e utvrdi neustavnost,<br />
na kakov na~in takvata odluka e zadol`itelna za sudot koj se<br />
obratil do <strong>Ustavn</strong>iot sud, odnosno za drugite sudovi?<br />
Imeno, so ogled na kone~nosta i izvr{nosta na odlukite na<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud (~l. 112 st. 3 od Ustavot) tie se zadol`itelni za site<br />
organi, organizacii i institucii, vklu~uvaj}i gi i drugite sudovi.<br />
Pravnoto dejstvo, odnosno efektite na odlukite na <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud se vo zavisnost od vidot na odlukata. Taka, dokolku se raboti za<br />
odluka na Sudot so koja e poni{ten zakon ili drug propis nejzinoto<br />
dejstvo e ex tunc. Spored ova pravilo, vakvite odluki na Sudot dejstvuvaat<br />
osven vo idnina i povratno, odnosno retroaktivno od momentot na<br />
donesuvaweto na poni{teniot zakon ili drug propis. Posledicite od<br />
primenata na poni{teniot zakon ili drug propis se otstranuvaat so<br />
vra}awe na rabotite vo porane{na sostojba, t.e. vo sostojba koja postoela<br />
pred donesuvawe na samiot zakon, odnosno drug propis.<br />
Vo soglasnost so vakvoto pravno dejstvo na poni{tuva~kite<br />
odluki na <strong>Ustavn</strong>iot sud, a zaradi otstranuvawe na posledicite od primenata<br />
na zakonot ili drugiot propis {to e poni{ten, so ~l. 81 st. 1<br />
od Delovnikot na <strong>Ustavn</strong>iot sud e predvideno deka sekoj ~ie pravo e<br />
povredeno so kone~en ili pravosilen akt donesen vrz osnova na zakon,<br />
propis ili drug op{t akt {to so odluka na <strong>Ustavn</strong>iot sud e poni{ten<br />
ima pravo da bara od nadle`niot organ da go poni{ti toj poedine~en<br />
akt, vo rok od 6 meseci od denot na objavuvaweto na odlukite na Sudot<br />
vo Slu`ben vesnik na Republika Makedonija. Ako so izmena na poedine~niot<br />
akt vo smisla na prethodniot stav ne mo`e da se otstranat<br />
posledicite od primenata na zakonot, propisot ili op{tiot akt {to<br />
so odluka na <strong>Ustavn</strong>iot sud e poni{ten, Sudot mo`e da opredeli posle-<br />
932
dicite da se otstranat so vra}awe vo porane{na sostojba, so nadomestok<br />
na {teta ili na drug na~in.<br />
Me|utoa, vo nieden procesen zakon na Republika Makedonija ne<br />
e sodr`ana decidna odredba deka povtoruvawe na sudska postapka mo`e<br />
da se bara i vo slu~aj koga so odluka na <strong>Ustavn</strong>iot sud e poni{ten zakon<br />
vrz ~ija osnova e donesena pravosilna sudska odluka. No, otsustvoto<br />
na vakva odredba ne bi trebalo da pretstavuva pre~ka nadle`niot<br />
sud da re{ava po konkretno barawe na strankata za poni{tuvawe ili<br />
izmena na pravosilna sudska odluka i po ovoj osnov, bidej}i poni{tuva~kata<br />
odluka na <strong>Ustavn</strong>iot sud go obvrzuva na toa, so ogled deka nejzinoto<br />
pravno dejstvo se odnesuva sprema sekogo (erga omnes), vklu~uvaj}i<br />
gi i drugite sudovi.<br />
Vo odnos pak na izvr{uvaweto na pravosilnite sudski odluki i<br />
na kone~nite ili pravosilnite konkretni akti na drugite organi doneseni<br />
vrz osnova na zakon ili drug propis {to so odluka na <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud e poni{ten, dejstvoto na vakvata odluka na Sudot se reflektira na<br />
na~in {to izvr{uvaweto na ovie akti ne mo`e da se dozvoli, nitu da<br />
se sprovede, a ako izvr{uvaweto e zapo~nato, }e se zapre (~l. 80 od Delovnikot<br />
na <strong>Ustavn</strong>iot sud).<br />
Kako {to be{e uka`ano vo odgovorot na prethodnoto pra{awe,<br />
so ukinuvaweto odnosno poni{tuvaweto, aktot prakti~no prestanuva<br />
da va`i i ne e ve}e del od pravniot poredok, {to se reflektira i na<br />
site postapki pred drugite sudovi koi odlu~uvaat po barawa za ostvaruvawe,<br />
odnosno za{tita na pravata na gra|anite zasnovani vrz poni{-<br />
teniot zakon. Vo takoj slu~aj nadle`niot sud pri odlu~uvaweto po poedine~nite<br />
barawe ne mo`e da go primeni zakonot, odnosno propisot<br />
koj e poni{ten, tuku }e go primeni zakonot odnosno propisot {to va-<br />
`el pred nego.<br />
Za razlika od poni{tuva~kite odluki, pravnite efekti na<br />
odlukite na <strong>Ustavn</strong>iot sud so koi se ukinuva zakon, drug propis ili<br />
op{t akt se odnesuvaat samo za vo idnina, {to zna~i ukinatiot zakon,<br />
drug propis ili op{t akt prestanuva da se primenuva i da proizveduva<br />
pravno dejstvo ex nunc (od ukinuvaweto pa natamu) a posledicite od<br />
primenata do ukinuvaweto ostanuvaat. Toa prakti~no zna~i deka site<br />
kone~ni ili pravosilni poedine~ni akti doneseni vrz osnova na zakon,<br />
drug propis ili op{t akt {to so odluka na <strong>Ustavn</strong>iot sud e ukinat,<br />
a ~ie izvr{uvawe e zavr{eno ostanuvaat, odnosno ne mo`e da se<br />
bara nivno poni{tuvawe ili preina~uvawe. Vo odnos na postapkite<br />
{to se vo tek pred sudovite i drugite organi, kako i vo odnos na kone-<br />
~nite i pravosilnite poedine~ni akti ~ie izvr{uvawe ne e zavr{eno,<br />
pravnoto dejstvo, odnosno efektite na ukinuva~kata odluka se isti<br />
kako i na poni{tuva~kata odluka na Sudot.<br />
Vo slu~aj koga <strong>Ustavn</strong>iot sud so odluka odlu~uva za za{tita na<br />
slobodite i pravata, <strong>Ustavn</strong>iot sud go opredeluva na~inot na otstra-<br />
933
nuvawe na posledicite od primenata na poedine~niot akt ili dejstvo<br />
so koi tie prava i slobodi bile povredeni.<br />
Za razlika od pravnite efekti na odlukite na <strong>Ustavn</strong>iot sud so<br />
koi se poni{tuva ili ukinuva zakon, drug propis ili op{t akt koi se<br />
odnesuvaat na sekogo, efektite od odlukite na <strong>Ustavn</strong>iot sud so koi se<br />
poni{tuva poedine~en kone~en ili pravosilen akt so koj e povredena<br />
nekoja sloboda ili pravo na gra|aninot, se ograni~uvaat samo pome|u<br />
strankite vo sporot koj e re{en so poni{teniot akt. Dejstvoto na vakvite<br />
odluki na <strong>Ustavn</strong>iot sud e inter partes.<br />
4. Dali e voobi~aeno zakonodavecot da gi ispolnuva, vo ramkite<br />
na opredeleni rokovi, ustavnite obvrski da se eliminira bilo koj i da<br />
bilo konstatiran protivustaven aspekt vo postapkata za a posteriori<br />
i/ili a priori ustavno sudska kontrola?<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud vo odlukata so koja utvrduva deka zakonot odnosno<br />
propisot ili op{tiot akt ne e vo soglasnost so Ustavot odnosno<br />
zakonot gi dava samo pri~inite poradi koi aktot e neustaven ili nezakonit,<br />
bez pritoa da mu dava sugestii na zakonodavecot, odnosno donositelot<br />
na aktot kako tie nedostatoci da se otstranat, nitu pak mu ostava<br />
rok vo koj donositelot na aktot treba da postapi za da se eliminira<br />
neustavnosta na aktot. Vo praktikata voobi~aeno zakonodavecot<br />
odlukite na <strong>Ustavn</strong>iot sud gi po~ituva, na toj na~in {to vr{i izmeni<br />
vo zakonite soglasno pravnoto stanovi{te na <strong>Ustavn</strong>iot sud izrazeno<br />
vo negovite odluki. Vo praktikata imalo slu~ai, iako retki, zakonodavecot<br />
pri donesuvawe na zakon, povtorno da predvidi odredba so<br />
ista sodr`ina kako onaa od prethodno va`e~kiot zakon, {to bila proglasena<br />
za protivustavna, {to e pri~ina <strong>Ustavn</strong>iot sud povtorno da reagira<br />
so nejzino ukinuvawe.<br />
5. [to }e se slu~i ako zakonodavecot ne uspee da gi eliminira<br />
neustavnite nedostatoci vo ramkite na krajniot rok utvrden so Ustavot?<br />
Dajte primeri.<br />
Kako {to be{e prethodno uka`ano, <strong>Ustavn</strong>iot sud ne mo`e da<br />
go obvrze Sobranieto na Republika Makedonija kako nositel na zakonodavnata<br />
vlast, da gi eliminira nedostatocie vo zakonite {to <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud prethodno gi ocenil kako nesoglasni so Ustavot, nitu pak e<br />
predvidena mo`nosta Sudot da mu opredeli rok na Sobranieto vo taa<br />
smisla. Sobranieto kako zakonodavno telo spored Ustavot e dol`no da<br />
go po~ituva Ustavot, zakonite {to gi donelo i odlukite na <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud so koi e ukinat ili poni{ten nekoj zakon. Duri i vo slu~aj koga poradi<br />
poni{tuva~ka ili ukinuva~ka odluka na <strong>Ustavn</strong>iot sud nasatala<br />
pravna praznina, <strong>Ustavn</strong>iot sud ne mo`e na zakonodavniot organ neposredno<br />
da mu nametne obvrska da donese nov zakon namesto onoj {to<br />
prestanal da va`i kako posledica na odlukata na <strong>Ustavn</strong>iot sud, nitu<br />
pak da mu uka`e so kakva sodr`ina treba da bide noviot zakon. Ottuka,<br />
popolnuvaweto na pravnata praznina {to nastanala kako rezultat na<br />
934
prestanuvaweto na va`eweto na neustavniot zakon e zada~a na zakonodavecot.<br />
Od druga strana pak, spored ~l. 8 st. 2 od Zakonot za sudovite,<br />
sudot ne mo`e da otfrli barawe za ostvaruvawe na opredeleno pravo<br />
so obrazlo`enie deka postoi pravna praznina i e dol`en da odlu~uva<br />
po nego, so povikuvawe na op{tite na~ela na pravoto, osven koga toa<br />
izre~no e zabraneto so zakon.<br />
Ponekoga{ pravnite praznini nastanati so ukinuva~ka odluka<br />
na <strong>Ustavn</strong>iot sud se popolnuvaat so na~elni pravni mislewa na Vrhovniot<br />
sud, koj soglasno ~l. 101 od Ustavot e najvisok sud vo Republikata<br />
koj go obezbeduva edinstvoto vo primenata na zakonite od strana<br />
na sudovite.<br />
Kako primer mo`e da se navede Odlukata na <strong>Ustavn</strong>iot sud U.<br />
br. 231/2008 od 16. 09. 2009 godina so koja <strong>Ustavn</strong>iot sud ukina del od ~l.<br />
39 st. 2 od Zakonot za upravnite sporovi, vo koj be{e utvrdeno pravoto<br />
na `alba protiv odlukite na Upravniot sud doneseni na javna usna rasprava.<br />
Sudot, poa|aj}i od ustavnata garancija za pravoto na `alba protiv<br />
odluki na sud doneseni vo prv stepen, kako i od postavenosta na<br />
Upravniot sud kako prvostepen sud, vo svojata Odluka izrazi stav deka<br />
pravoto na `alba ne mo`e da se ostvaruva restriktivno i selektivno<br />
(samo vo opredeleni slu~ai) i deka zakonodavecot ima obvrska da go<br />
utvrdi pravoto na `alba sekade kade {to istoto }e mo`e da poslu`i<br />
kako korektiv od nepravilni i nezakoniti odluki na sudovite so koi<br />
kone~no se odlu~uva za pravata i obvrskite i interesite na gra|anite,<br />
odnosno deka pravoto na `alba treba da bide garantirano protiv odluki<br />
na sud doneseni vo prv stepen, bez ogled na vidot na sudot, teritorijata<br />
na koja toj ja ostvaruva negovata nadle`nost ili pak vidot na<br />
sporovite {to se vodat pred nego, {to zna~i deka ova pravo se garantira<br />
sekoga{ koga e donesena odluka na sud vo prvostepena postapka.<br />
Po vakvata odluka na <strong>Ustavn</strong>iot sud nastana situacija vo koja<br />
zakonskata norma (po nejzinoto delumno ukinuvawe od strana na <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud) dobi sodr`ina spored koja se predviduva pravo na `alba<br />
protiv presudite na Upravniot sud, no nitu toj zakon, nitu Zakonot za<br />
sudovite ne opredeluva{e koj e nadle`niot organ za odlu~uvawe po<br />
`albata.<br />
So ogled na zna~eweto na pra{aweto za neposrednoto ostvaruvawe<br />
i za{tita na pravata na gra|anite i poa|aj}i od na~eloto na<br />
vladeeweto na pravoto i pravnata sigurnost, vrz osnova na zakonskite<br />
odredbi za nadle`nosta na Vrhovniot sud vo upravnite sporovi, nabrgu<br />
po stapuvaweto vo sila na Odlukata na <strong>Ustavn</strong>iot sud, Vrhovniot sud<br />
na Republika Makedonija na op{ta sednica utvrdi na~elen stav spored<br />
koj Vrhovniot sud na Republika Makedonija e nadle`en sud da postapuva<br />
po `albi izjaveni protiv presudite na Upravniot sud.<br />
935
Se razbira deka spomenatiot na~in na izvr{uvawe na Odlukata<br />
na <strong>Ustavn</strong>iot sud e samo privremeno re{enie, i deka pra{aweto za<br />
pravoto na `alba protiv odlukite na Upravniot sud treba da se re{i<br />
sistemski, so zakonsko ureduvawe na ovaa materija.<br />
6. Dali zakonodavecot mo`e da go usvoi povtorno, preku drug<br />
normativen akt, istoto zakonsko re{enie, {to bilo proglaseno za neustavno?<br />
Isto taka, navednete gi argumentite.<br />
Da, vakvi slu~ai se mo`ni, no vo praktikata ne se javuvaat<br />
~esto.<br />
Kako primer mo`e da se navede Odlukata na <strong>Ustavn</strong>iot sud U.<br />
br. 45/2006 od 11. 07. 2007 godina, so koja <strong>Ustavn</strong>iot sud go proglasi za<br />
neustavno re{enieto vo Zakonot za zdravstvenoosiguruvawe, spored<br />
koe vo slu~aj koga osigurenicite koristat osnovni zdravstveni uslugi<br />
vo zdravstvena ustanova so koja Fondot za zdravstveno osiguruvawe<br />
nema sklu~eno dogovor, tro{ocite da gi pla}aat samite osigurenici.<br />
Vo svojata Odluka Sudot izrazi stav deka so vakvata odredba gra|anite<br />
se popre~uvaat vo ostvaruvaweto na edno od osnovnite prava vo zdravstvenata<br />
za{tita, pravoto sami da izberat lekar na kogo najmnogu mu<br />
veruvaat i od kogo o~ekuvaat korektna i pred se, stru~na i kompetentna<br />
zdravstvena za{tita i deka ostvaruvaweto na pravoto na zdravstvena<br />
za{tita ne treba da se povrzuva so okolnosta dali Fondot sklu-<br />
~il ili ne sklu~il dogovor so nekoja zdravstvena organizacija.<br />
Po donesuvawe na ovaa Odluka na <strong>Ustavn</strong>iot sud, vo odreden period<br />
osigurenicite koi koristele uslugi od osnovniot paket na zdravstveni<br />
uslugi vo zdravstveni ustanovi bez ogled na toa dali so tie<br />
zdravstveni ustanovi Fondot ima sklu~eno dogovor, gi pla}aa tro{ocite<br />
na tie ustanovi vo celost, a potoa od Fondot baraa vra}awe na<br />
sredstvata vo visina koi Fondot gi priznava za takvata usluga, {to vo<br />
praktikata im be{e odobruvano.<br />
No podocna, zakonodavecot povtorno, so izmena vo istiot Zakon,<br />
no vo druga odredba odnovo go predvide zakonskoto re{enie {to<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud go proglasi za neustavno.<br />
So ogled na toa {to pra{aweto povtorno be{e pokrenato pred<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud, Sudot odredbata povtorno ja ukina (Odluka 185/2009 od<br />
27. 01. 2010 godina) so konstatacija deka so vakvata izmena na Zakonot<br />
za zdravstveno osiguruvawe: "na eden zaobikolen na~in, povtorno ostvaruvaweto<br />
na zdravstvenite uslugi od osnovniot paket koi gi nadomestuva<br />
Fondot, zakonodavecot go uslovuva so toa dali Fondot ima<br />
sklu~eno dogovor ili ne so zdravstvenata ustanova koja ja pru`a<br />
uslugata."<br />
7. Dali <strong>Ustavn</strong>iot sud ima mo`nost da zadol`i nekoj drug dr`aven<br />
organ za izvr{uvawe na negovite odluki i/ili da go opredeli na-<br />
~inot na koj tie treba da se izvr{at vo opredelen slu~aj?<br />
Soglasno ~l. 86 od Delovnikot na <strong>Ustavn</strong>iot sud, odlukite na<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud gi izvr{uva donesuva~ot na zakonot, drugiot propis ili<br />
936
op{tiot akt {to so odluka na Sudot e poni{ten, ili ukinat. Odlukite<br />
so koi Sudot odlu~uva za za{tita na slobodite i pravata utvrdeni so<br />
Ustavot gi izvr{uva organot ili organizacijata {to go donela poedine~niot<br />
akt {to so odluka na Sudot e poni{ten, odnosno organot ili<br />
organizacija {to go prezela dejstvoto koe <strong>Ustavn</strong>iot sud so odluka go<br />
zabranil.<br />
<strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija nema sopstven mehanizam,<br />
odnosno instrumenti za izvr{uvawe na negovite odluki, nitu<br />
pak mo`e da zadol`i nekoj drug dr`aven organ da ja izvr{i negovata<br />
odluka. <strong>Ustavn</strong>iot sud, soglasno ~l. 87 od Delovnikot, go sledi izvr-<br />
{uvaweto na svoite odluki i, po potreba, }e pobara od Vladata na Republika<br />
Makedonija da go obezbedi nivnoto izvr{uvawe. Neposrednoto<br />
sledewe na izvr{uvaweto na odlukite na <strong>Ustavn</strong>iot sud e vo ramkite<br />
na obvrskite i zadol`enijata na generalniot sekretar na <strong>Ustavn</strong>iot<br />
sud, koj dokolku dojde do soznanie deka opredelena odluka na Sudot<br />
vo praktikata ne se izvr{uva, za toa go izvestuva sudot, po {to naj-<br />
~esto Sudot pismeno se obra}a do Vladata na Republika Makedonija so<br />
barawe taa da go obezbedi izvr{uvaweto na odlukata na Sudot.<br />
Kako pokarakteristi~en primer mo`e da go navedeme izvr{uvaweto<br />
na Odlukata na <strong>Ustavn</strong>iot sud U. br. 228/2005 od 5. 04. 2006 godina,<br />
so koja Sudot go poni{ti ~len 38-d od Krivi~niot zakonik koj<br />
predviduva{e mo`nost za zamena na izre~enata kazna zatvor do edna<br />
godina, so pari~na kazna. Vo svojata odluka Sudot izrazi stav deka so<br />
osporenoto re{enie se otstapuva od celokupniot koncept na kaznenopravniot<br />
sistem i se naru{uva principot na ramnopravnost i ednakvost<br />
na gra|anite pred zakonot.<br />
Po odlukata na <strong>Ustavn</strong>iot sud me|u redovnite sudovi se pojavi<br />
dilema kako treba da se izvr{i odlukata, (so ogled na toa {to na<br />
opredlen broj na osudenici ve}e im be{e zameneta kaznata zatvor so<br />
pari~na kazna), taka {to Sudot po dobienite soznanija deka odlukata<br />
vsu{nost ne se sproveduva, mora{e pismeno da se obrati do Vladata i<br />
bara{e taa da go obezbedi izvr{uvaweto na Odlukata.<br />
937
X. ZAKONI NA REPUBLIKA MAKEDONIJA<br />
Zakoni prezemeni od porane{nata SFRJ soglasno ~l. 5 od <strong>Ustavn</strong>iot<br />
Zakon na Republika Makedonija<br />
- Zakon za za{tita na spomenicite na kulturata na grad Skopje<br />
("SV SRM," 24/1973) (U. br. 224/1998)<br />
- Zakon za civilnite invalidi od vojnata ("SV SRM," 33/1976,<br />
25/19979, 11/1981, 4/1985, 12/1989 i "SV RM," 17/1991, 38/1991, 81/1999,<br />
12/2009, 161/2009) (U. br. 238/2007, U. br. 22/2010)<br />
- Zakon za obligacionite i osnovnite materijalno-pravni odnosi<br />
vo vozdu{nata plovidba ("SL SFRJ," 22/1977, 12/1985)<br />
- Zakon za premer, katastar i zapi{uvawe na pravata na nedvi-<br />
`nostite ("SV RM," 27/1986, 17/1991, 84/2005, 109/2005, 70/2006 ) (U. br.<br />
218/1996, U. br. 165/1997, U. br. 15/2006, U. br. 193/2006, U. br. 217/2006,<br />
U. br. 7/2010)<br />
- Zakon za prometot na eksplozivni materii ("SL SFRJ," 30/<br />
1985, 6/1989, 53/1991 i "SV RM," 12/1993, 31/1993, 66/2007, 86/2008)<br />
- Zakon za edinstveniot register na naselenieto ("SL SFRJ,"<br />
24/1986)<br />
- Zakon za zabrana na nuklearni elektrani vo SFRJ ("SL<br />
SFRJ," 35/1989)<br />
- Zakon za arhivskata gra|a ("SV SRM," 36/1990, "SV RM," 36/<br />
1995, 86/2008)<br />
- Zakon za postapkata za upis vo sudskiot register ("SL SFRJ,"<br />
13/1983, 17/1990)<br />
- Zakon za plata i drugite nadomestoci na izbrani i imenuvani<br />
lica vo Republika Makedonija ("SV SRM," 36/1990 i "SV RM," 38/1991,<br />
23/1997, 37/2005, 84/2005, 161/2008, 92/2009, 42/2010, 97/2010, 162/2010,<br />
11/2012, 145/2012) (U. br. 159/ 2010, U. br. 112/2010)<br />
- Zakon za na~inot i uslovite za izvr{uvawe na obvrskite po<br />
kreditite na me|unarodnite finansiski organizacii za koi Federacijata<br />
dala garancija ili supergarancija i po kreditite od me|udr`avni<br />
spogodbi ("SL SFRJ," 43/1986)<br />
- Zakon za ureduvawe na imotnite odnosi nastanati poradi prestanuvawe<br />
na pravata i obvrskite na dr`avite na SFRJ vrz osnova na<br />
me|unarodni dogovori ("SL SFRJ," 11/1978)<br />
- Zakon za uslovite za zasnovawe raboten odnos so stranski<br />
dr`avjani ("SL. SFRJ," 11/1978, 64/1989, "SV RM," 12/1993) (U. br.<br />
5/2007)<br />
939
- Zakon za prvomajskata nagrada na trudot (SL. SFRJ," 21/ 1974)<br />
- Zakon za opredeluvawe nadomest za pobaruvawata vrz osnova<br />
na socijalnoto osiguruvawe nastanati vo stranstvo ("SL. SFRJ," 7/<br />
1977, 13/1979)<br />
- Zakon za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na voenite<br />
osigurenici ("SL. SFRJ," 7/1985, 74/1987, 20/1989)<br />
- Zakon za osnovite na sistemot na javnoto informirawe ("SL.<br />
SFRJ," 84/1990)<br />
- Zakon za zdravstvena za{tita na strancite vo SFRJ ("SL.<br />
SFRJ," 2/1974, 5/1978)<br />
- Zakon za izgradba na investicioni objekti ("SV RM," 16/1990,<br />
11/1991) (U. br. 219/1997)<br />
- Zakon za zdravstvena ispravnost na `ivotnite namirnici i na<br />
predmetite za op{ta upotreba ("SL. SFRJ," 53/1991, "SV RM," 15/<br />
1995)<br />
- Zakon za evidencija na kulturnata, prosvetnata i tehni~kata<br />
sorabotka so stranstvo ("SL. SFRJ," 59/1981)<br />
- Zakon za finansirawe na osiguruvaweto na izvoznite raboti<br />
protiv nekomercijalni rizici ("SL. SFRJ," 71/1973, 52/1979)<br />
- Zakon za elektroenergetska inspekcija ("SV SRM," 27/1967,<br />
"SV RM," 13/1993)<br />
- Zakon za izdava~ka dejnost ("SV SRM," 15/1973, 9/1978, 51/1988,<br />
"SV RM," 12/1993, 54/1995)<br />
- Zakon za veterinarna slu`ba ("SV SRM," 15/1973, 20/1990, "SV<br />
RM," 28/1991)<br />
- Zakon za za{tita na prirodnite retskosti ("SV SRM," 41/<br />
1973, 42/1976, 10/1990, "SV RM," 62/1992)<br />
- Zakon za zdravstveniot nadzor nad prehrambenite produkti i<br />
nad predmetite za op{ta upotreba ("SV SRM," 29/1973, 37/1986, "SV<br />
RM," 15/1995)<br />
- Zakon za za{tita na vozduhot od zagaduvawe ("SV SRM," 20/<br />
1974, 6/1981, 10/1990, "SV RM," 62/1993)<br />
- Zakon za skladirawe i za{tita od zapalni i gasovi te~nosti<br />
("SV SRM," 15/1976, 51/1988, 19/1990 i "SV RM," 12/1993, 66/2007, 130/<br />
2008)<br />
- Zakon za prekinuvawe na bremenosta ("SV SRM," 19/1977, 15/<br />
1995)<br />
- Zakon za za{tita na rastenijata od bolesti i {titenici ("SV<br />
SRM," 39/1977, 51/1988, 20/1990, "SV RM," 28/1991)<br />
- Zakon za za{tita na Ohridskoto, Prespanskoto i Dojranskoto<br />
ezero ("SV SRM," 45/1977, 8/1980, 51/1988, 10/1990, "SV RM," 62/1993)<br />
- Zakon za zdravstvenata za{tita na `ivotnite ("SV SRM," 30/<br />
1977, 39/1977, 28/1987, 51/1988, 20/1990, "SV RM," 28/1991)<br />
- Zakon za za{tita od eksplozivni materii ("SV SRM," 4/1978,<br />
10/1978, 51/1988, 36/1990, "SV RM," 12/1993, 66/2007, 84/2008, 135/2011)<br />
940
- Zakon za za{tita na nacionalnite parkovi ("SV SRM" 33/<br />
1980, 10/1990, "SV RM," 62/1993)<br />
- Zakon za stapkite na danocite na gra|anite ("SV SRM," 50/<br />
1982, 38/1983, 3/1985, 44/1985, 46/1986. 44,1987, 50/1987, 7/1988, 42/1988, 51/<br />
1988, 46/1989, 4/1990, 15/1990, 23/1990, 30/1990, 47/1990, 21/1991, "SV RM,"<br />
24/1992)<br />
- Zakon za mernite edinici i merilata ("SL. SFRJ," 9/1984, 59/<br />
1986, 20/1989, 9/1990, "SV RM," 13/1993)<br />
- Zakon za spre~uvawe na {tetnata bu~ava ("SV SRM," 21/1984,<br />
10/1990, "SV RM," 62/1993, 124/2010, 47/2011)<br />
- Zakon za filmskata dejnost ("SV SRM," 15/1986, 51/1988, "SV<br />
RM," 12/1993)<br />
- Zakon za za{tita i koristewe na zemjodelskoto zemji{te<br />
("SV SRM," 7/1986, 51/1988, 15/1990, "SV RM," 28/1991, 83/1992) (U. br.<br />
181/1991, U. br. 31/1993, U. br. 206/1994)<br />
- Zakon za odano~uvawe na stranski lica ("SV SRM," 47/1987,<br />
51/1988, "SV RM," 4/1993)<br />
- Zakon za vozedu{na plovidba ("SV SRM, 45/1986, 29/1988, 80/<br />
1998, 29/1990)<br />
- Zakon za samostojno vr{ewe dejnost so li~en trud ("SV SRM,"<br />
18/1989, 46/1989, 23/1990, "SV RM," 13/1993)<br />
- Zakon za slobodnite i carinski zoni ("SL SFRJ," 3/1990, "SV<br />
RM," 4/1993)<br />
- Zakon za promet so stoki ("SV SRM," 10/1990, 30/1990, "SV<br />
RM," 13/1993)<br />
- Zakon za `elezni~kiot soobra}aj ("SV SRM," 23/1990, "SV<br />
RM," 62/1993)<br />
- Zakon za inspekcija na parni kotli i postrojki pod pritisok<br />
("SV SRM," 23/1990, "SV RM," 13/1993)<br />
- Zakon za op{testvena kontrola na cenite ("SV SRM, 20/1990,<br />
"SV RM," 13/1993)<br />
- Zakon za za{tita od jonizira~ki zra~ewa i za nuklearna sigurnost<br />
("SL. SFRJ," 53/1991)<br />
- Zakon za proda`ba na stanovite vo op{testvena sopstvenost<br />
("SV RM," 36/1990, 62/1992, 7/1998, 24/2003, 24/2011) (U. br. 70/2008)<br />
Zakoni doneseni po osamostojuvaweto na Republika Makedonija<br />
1991<br />
- Zakon za zdravstvenata za{tita ("SV RM," 38/1991, 46/1993, 55/<br />
1995, 10/2004, 41/2002, 84/2005, 65/2006, 111/2005, 5/2007, 77/2008, 67/2009,<br />
88/2010, 44/2011, 53/2011, 145/2012, 10/2013-pre~isten tekst) (U. br.<br />
186/1991, U. br. 11/1993, U. br. 20/1995, U. br. 68/1995 i 69/1995, U. br.<br />
941
255/1995, U. br. 137/1995, U. br. 17/1996, U. br. 26/1996, U. br. 46/1996, U.<br />
br. 95/1996, U. br. 130/1996, U. br. 169/1996, U. br. 16/1997, U. br.<br />
151/1997, U. br. 69/1999, U. br. 198/2002, U. br. 112/2003, U. br. 57/2004, U.<br />
br. 92/2004, U. br. 71/2005, U. br. 42/2006, U. br. 212/2006, U. br. 18/2007,<br />
U. br. 26/2007, U. br. 28/2007, U. br. 35/2007, U. br. 241/2007, U. br.<br />
126/2008, U. br. 151/2008, U. br. 96/2009, U. br. 133/2009, U. br. 193/2009,<br />
64/2010, U. br. 102/2011) - Donesen nov Zakon vo 43/2012<br />
1992<br />
- Zakon za pottiknuvawe na razvojot na zemjodelstvoto ("SV<br />
RM," 24/1992, 32/1992, 83/1992, 78/1993)<br />
- Zakon za lizing ("SV RM," 4/2002, 49/2003, 13/2006, 88/2008, 35/<br />
2011) (U. br. 74/2009)<br />
- Zakon za advokaturata ("SV RM," 59/2002, 60/2006, 29/2007,<br />
106/2008, 135/2011, 113/2012) (U. br. 56/1996, U. br. 134/2002, U. br.<br />
173/2002, U. br. 16/2003, U. br. 121/ 2003, U. br. 191/2006, U. br. 13/2007, U.<br />
br. 31/2007, U. br. 78/2007, U. br. 87/2007, U. br. 87/2008, U. br. 163/2008,<br />
U. br. 208/2008, U. br. 163/2008, U. br. 228/2010, U. br. 2/2011)<br />
- Zakon za voveduvawe obvrska za pla}awe pri patuvawe vo stranstvo<br />
("SV RM," 26/1992, 3/1993) (U. br. 83/1992)<br />
- Zakon za visinata na stapkata na zateznata kamata ("SV RM,"<br />
65/1992, 70/1993)<br />
- Zakon za dr`avjanstvoto na Republika Makedonija ("SV RM,"<br />
67/1992, 8/2004, 98/2008, 158/2011) (U. br. 69/1993, U. br. 110/1995, U. br.<br />
233/1997, U. br. 56/ 2004, 42/2004, U. br. 76/2004, 88/2004, 174/2008)<br />
- Zakon za danokot na promet na proizvodi i uslugi ("SV RM,"<br />
34/1992, 62/1992, 63/1992, 3/1993, 4/1993, 80/1993, 42/1995, 4/1996, 71/1996,<br />
5/1997, 10/1997 pre~isten tekst, 28/1997, 13/1998, 39/1999) (U. br. 220/<br />
1991, U. br. 11/1994, U. br. 11/1995, U. br. 324/1995, U. br. 328/1995, U. br.<br />
71/1996, U. br. 99/1996, U. br. 214/1996, U. br. 61/1999, U. br. 77/1999)<br />
- Zakon za emisija na administrativni i sudski takseni marki<br />
("SV RM," 65/1992, 49/1993, 50/2001)<br />
- Zakon za berzi na zemjodelsko-prehranbeni proizvodi ("SV<br />
RM," 32/1992, 139/2008)<br />
- Zakon za danocite na gra|anite ("SV RM," 79/1992, 4/1993, 5/<br />
1992)<br />
- Zakon za prijavuvawe na `iveali{teto i prestojuvali{teto<br />
na gra|anite ("SV RM," 36/1992, 12/1993, 43/2000, 66/2007, 51/2011) (U.<br />
br. 269/2993, U. br. 219/1998, U. br. 99/1999)<br />
- Zakon za posebnata taksa na uvezeni stoki ("SV RM," 34/ 1992,<br />
70/1994)<br />
- Zakon za mati~en broj na gra|aninot ("SV RM," 36/1992)<br />
942
- Zakon za patnite ispravi na dr`avjanite na Republika Makedonija<br />
("SV RM," 67/1992, 20/2003, 46/2004 - pre~isten tekst, 73/2004,<br />
19/2007, 84/2008, 51/2011, 135/2011) (U. br. 220/2007)<br />
- Zakon za himnata na Republika Makedonija ("SV RM," 50/<br />
1992)<br />
- Zakon za premerot i katastarot na zemji{teto ("SV RM," 70/<br />
1992) (U. br. 107/2002)<br />
- Zakon za semejstvoto ("SV RM," 80/1992, 9/1996, 38/2004, 83/2004<br />
- pre~isten tekst, 84/2008, 157/2008 - pre~isten tekst, 67/2010, 156/2010,<br />
39/2012, 44/2012) (U. br. 22/1999, U. br. 123/2004, U. br. 2/2009, U. br.<br />
2/2009, U. br. 81/2009. U. br. 203/2010, U. br. 189/2010)<br />
- Zakon za pari~nata edinica na Republika Makedonija ("SV<br />
RM," 26/1992)<br />
- Zakon za upotreba na pari~nata edinica na Republika Makedonija<br />
("SV RM," 26/1992)<br />
- Zakon za pla}awe posebna dava~ka za poramnuvawe na dano~noto<br />
optovaruvawe na uvezenite stoki ("SV RM," 34/1992, 70/1994)<br />
- Zakon za ~ek ("SV RM," 3/1992, 88/2008) (U. br. 63/2002)<br />
- Zakon za menica ("SV RM," 3/1992, 67/2010)<br />
- Zakon za dvi`ewe i prestoj na strancite ("SV RM, 36/2992,<br />
66/1992, 26/1993, 45/2002, 66/2007)<br />
1993<br />
- Zakon za finansiskoto rabotewe ("SV RM," 42/1993, 32/1997)<br />
(U. br. 149/1997)<br />
- Zakon za nadvore{no-trgovskoto rabotewe ("SV RM," 31/1993,<br />
41/1993, 59/1996, 15/1997, 13/1998, 13/1999, 50/1999, 82/1999, 4/2001, 2/2002)<br />
(U. br. 44/1996, U. br. 137/1997, U. br. 127/2002)<br />
- Zakon za administrativnite taksi ("SV RM," 17/1993, 20/1996,<br />
7/1998, 13/2001, 19/2004, 61/2004, 95/2005, 7/2006, 70/2006, 92/2007, 88/2008,<br />
130/2008, 6/2009, 145/2010, 17/2011, 84/2012) (U. br. 212/1999)<br />
- Zakon za danokot od dobivka ("SV RM," 5/1993, 80/1993, 33/<br />
1995, 43/1995, 71/1996, 5/1997, 28/1998, 11/2001, 44/2002, 51/2003, 139/2006,<br />
160/2007, 85/2009, 47/2011, 135/2011) (U. br. 18/1994, U. br. 39/1994, U. br.<br />
96/1999, U. br. 234/2006, U. br. 51/2008)<br />
- Zakon za garancija na Republika Makedonija za deponiranite<br />
devizni vlogovi na gra|anite i za obezbeduvawe na sredstva i na~in za<br />
isplata na deponiranite devizni vlogovi na gra|anite vo 1993 i 1994<br />
godina ("SV RM," 31/1993, 70/1994, 65/1995, 71/1996)<br />
- Zakon za pomiluvawe ("SV RM," 20/1993, 12/2009) (U. br. 144/<br />
1999)<br />
- Zakon za personalniot danok od dohod ("SV RM," 80/1993, 3/<br />
1994, 70/1994, 71/1996, 28/1997, 8/2001, 50/2001, 52/2001, 2/2002, 44/2002, 96/<br />
2004, 120/2005, 52/2006, 74/2006 - pre~isten tekst, 139/2006, 160/2007, 20/<br />
943
2009, 139/2009, 171/2010, 166/2012) (U. br. 373/1995, U. br. 5/1996, U. br.<br />
27/1996, U. br. 43/ 1996, U. br. 47/1996, U. br. 179/1996, U. br. 222/1997, U.<br />
br. 52/1998, U. br. 124/2003, U. br. 221/2005, U. br. 17/ 2006, U. br.<br />
240/2007, 122/2009, 216/2009, U. br. 76/2010, U. br. 193/2010)<br />
- Zakon za transformacija na pretprijatijata so op{testven<br />
kapital ("SV RM," 38/1993, 48/1993, 21/1998, 25/1999, 39/1999, 81/1999, 49/<br />
2000, 6/2002, 31/2003, 38/2004, 35/2006, 84/2007, 123/2012) (U. br. 170/1993,<br />
U. br. 117/1995, 168/1995 i 172/1995, U. br. 290/1995, U. br. 15/1997, U. br.<br />
140/ 2002)<br />
- Zakon za smetkovodstvoto ("SV RM," 24/2003) (U. br. 137/2003)<br />
- Zakon za upravata za javni prihodi ("SV RM," 80/1993, 81/2005,<br />
81/2008, 105/2009, 145/2010, 39/2012) (U. br. 9/1994, U. br. 162/1995, U. br.<br />
169/2006, 164/2008, U. br. 103/2009, U. br. 112/2009, U. br. 15/2010, U. br.<br />
218/2010, U. br. 218/2010, U. br. 38/2011)<br />
- Zakon za pravnoto nasledstvo na Republika Makedonija na<br />
~lenstvoto vo Me|unarodniot monetaren fond ("SV RM," 23/1993, 52/<br />
2009, 74/2012)<br />
- Zakon za pravata na nositelite na "Partizanska spomenica<br />
1941," na licata odlikuvani so Orden na naroden heroj i na borcite od<br />
[panskata nacionalno - osloboditelna i revolucionerna vojna od<br />
1936 do 1939 godina ("SV RM," 75/1993) (U. br. 103/2005)<br />
- Zakon za stranskite vlo`uvawa ("SV RM," 31/1993)<br />
- Zakon za penziskototo i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM,"<br />
80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996, 32/1997, 24/2000, 96/2000, 5/2001-ukinat,<br />
50/2001, 85/2003, 50/2004, 4/2005, 84/2005, 101/2005, 70/2006, 153/2007, 152/<br />
2008, 161/2008, 81/2009, 156/2009, 83/2010, 156/2010, 24/2011, 51/2011,<br />
166/2012 11/2012, 15/2013) (U. br. 274/1993, U. br. 6/1994, U. br. 182/1994,<br />
183/1994 i 184/1994, U. br. 205/1994, U. br. 128/ 1995 i 245/1995, U. br.<br />
133/1995, U. br. 189/1995, U. br. 215/1995, U. br. 229/1995, U. br. 236/1995<br />
i 237/1995, U. br. 278/1995, U. br. 292/1995, U. br. 311/ 1995, U. br.<br />
41/1996, U. br. 132/1996, U. br. 178/1996, U. br. 202/1996, U. br. 217/1996,<br />
U. br. 225/1996, U. br. 246/1996, U. br. 257/1996, U. br. 3/ 1997, U. br.<br />
6/1997, U. br. 7/1997, U. br. 10/1997, U. br. 42/ 1997, U. br. 188/ 1977, U. br.<br />
22/1998, U. br. 65/1998, U. br. 107/1998, U. br. 121/1998, U. br. 175/1998, U.<br />
br. 229/1998, U. br. 66/1999, U. br. 210/1999, U. br. 216/1999, U. br.<br />
46/2002, U. br. 54/2003, U. br. 184/2003 i 190/2003, U. br. 201/2003, U. br.<br />
18/ 2004, U. br. 24/2004, U. br. 96/2004, U. br. 107/2004, U. br. 193/ 2005, U.<br />
br. 208/ 2005, U. br. 223/2005, U. br. 237/2005, U. br. 25/2006, U. br.<br />
61/2006, U. br. 104/2006, U. br. 136/2006, U. br. 151/ 2006, U. br. 202/ 2006,<br />
U. br. 215/2006, U. br. 89/2007, U. br. 118/2007, U. br. 172/2007, U. br.<br />
189/2007, U. br. 208/2007, U. br. 216/2007, U. br. 266/2007, U. br. 17/ 2008,<br />
U. br. 25/2008, U. br. 89/2008, U. br. 156/2008, U. br. 249/2008, U. br.<br />
12/2009, U. br. 47/2009, U. br. 55/2009, U. br. 60/2009, U. br. 82/2009, U. br.<br />
83/2009, U. br. 88/2009, U. br. 132/2009, U. br. 152/2009, U. br. 178/2009, U.<br />
br. 200/2009, U. br. 266/2009, U. br. 269/2009, U. br. 275/2009, U. br.<br />
944
1/2010, U. br. 81/2010, U. br. 104/2010, U. br. 24/2011, U. br. 70/2010, U. br.<br />
75/2010, U. br. 160/2011)<br />
- Zakon za buxetite ("SV RM," 79/1993, 46/2000, 11/2001, 93/2001,<br />
24/2003, 103/2008)<br />
- Zakon za carinite ("SV RM," 20/1993, 63/1995, 15/1997) (U. br.<br />
272/1993, U. br. 124/1994, U. br. 294/1995, U. br. 153/1996, U. br. 137/1997,<br />
U. br. 81/1998)<br />
1994<br />
- Zakon za izdavawe i pu{tawe vo optek na meni~ni blanketi<br />
("SV RM," 48/1994, 50/2001)<br />
- Zakon za za{tita na li~ni podatoci ("SV RM," 12/1994, 4/2002,<br />
124/2008 - ispravka, 135/2011) (U. br. 189/2002)<br />
- Zakon za Crveniot krst na Republika Makedonija ("SV RM,"<br />
41/1994, 7/1997, 21/1998) (U. br. 109/1998, U. br. 11/1999)<br />
- Zakon za isplata na platite vo Republika Makedonija ("SV<br />
RM," 70/1994, 62/1995, 33/1997, 50/2001, 26/2002, 46/2002, 37/2005, 161/2008,<br />
92/2009, 97/2010, 11/2012, 145/2012) (U. br. 127/1995, U. br. 22/1996, U. br.<br />
38/1996, U. br. 190/1996, U. br. 148/1997, U. br. 58/1998, U. br. 68/1999, U.<br />
br. 120/1999, U. br. 38/2003, U. br. 193/2003, U. br. 129/2006, U. br. 98/<br />
2007, U. br. 30/2009, U. br. 150/2011)<br />
- Zakon za posebnite dava~ki pri uvoz na zemjodelski i prehranbeni<br />
proizvodi ("SV RM," 2/1994)<br />
1995<br />
- Zakon za Agencijata za razuznavawe ("SV RM," 19/1995) (U. br.<br />
37/1998, U. br. 141/1990, U. br. 92/2002)<br />
- Zakon za znameto na Republika Makedonija ("SV RM," 47/<br />
1995)<br />
- Zakon za za{tita od pu{eweto ("SV RM," 36/1995, 70/2003 29/<br />
2004, 37/2005, 103/2008, 140/2008, 35/2010, 100/2011) (U. br. 39/2006, U. br.<br />
116/2007, U. br. 261/2008 i 70/2009)<br />
- Zakon za Direkcijata za civilna vozdu{na plovidba ("SV<br />
RM," 20/1995, 70/2001)<br />
- Zakon za javnite sobiri ("SV RM," 55/1995, 19/2006, 66/2007)<br />
(U. br. 374/ 1995, U. br. 104/1999, U. br. 31/2006)<br />
- Zakon za prestruktuirawe na del od pretprijatijata koi vo<br />
svoeto rabotewe iska`uvaat zagubi ("SV RM," 2/1995, 65/1995)<br />
- Zakon za li~noto ime ("SV RM," 8/1995, 66/2007, 103/2008,<br />
51/2011) (U. br. 103/1995)<br />
945
- Zakon za li~nata karta ("SV RM," 8/1995, 38/2002, 16/2004, 12/<br />
2005, 19/2007, 10/2010, 51/2011, 13/2012, 166/2012) (U. br. 112/1995, U. br.<br />
235/1995, U. br. 186/1998)<br />
- Zakon za mati~nata evidencija ("SV RM," 8/1995, 66/2007,<br />
98/2008, 67/2009, 13/2013) (U. br. 99/ 1995, 110/1995 i 111/1995)<br />
- Zakon za uslovite za zemawe, razmenuvawe, prenesuvawe i presaduvawe<br />
delovi od ~ovekovoto telo zaradi lekuvawe ("SV RM," 30/<br />
1995, 139/2008, 47/2011, 136/2011)<br />
- Zakon za srednoto obrazovanie ("SV RM," 44/1995, 24/1996, 34/<br />
1996, 35/1997, 82/1999, 29/2002, 52/2002 - pre~isten tekst, 40/2003, 42/2003,<br />
67/2004, 55/2005, 81/2005, 113/2005, 35/2006, 30/2007, 49/2007, 132/2007,<br />
81/2008, 92/2008, 33/2010, 116/2010, 156/2010, 18/2011, 51/2011, 6/2012,<br />
23/2013) (U. br. 355/ 1995, U. br. 83/ 2003, U. br. 127/2003, U. br. 102/2005,<br />
U. br. 44/2006, U. br. 81/2006, U. br. 114/2006, U. br. 109/2007, U. br.<br />
45/2008, U. br. 140/ 2010, U. br. 222/2010, U. br. 290/2009)<br />
- Zakon za standardizacija ("SV RM," 23/1995, 84/2012, 23/2013)<br />
- Zakon za sanacija i rekonstruirawe na del od bankite vo Republika<br />
Makedonija ("SV RM," 14/1995, 17/1996, 36/1997, 20/1998) (U. br.<br />
129/1996)<br />
- Zakon za kontrola na predmetite od skapoceni metali ("SV<br />
RM," 23/1995, 22/2007, 136/2011)<br />
1996<br />
- Zakon za taksata na privremen prestoj ("SV RM," 19/1996, 26/<br />
2002, 51/2003, 88/2008, 17/2011)<br />
- Zakon za javnite pretprijatija ("SV RM," 38/1996, 8/1997, 6/<br />
2002, 40/2003, 49/2006, 22/2007, 83/2009, 97/2010, 6/2012) (U. br. 134/1998,<br />
U. br. 175/2001, 198/2007, U. br. 262/2007)<br />
- Zakon za javnite pati{ta ("SV RM," 26/1996, 40/1999, 96/2000,<br />
92/2003, 68/2004, 31/2006, 30/2007, 84/2008, 114/2009, 124/2010, 23/2011,<br />
53/2011, 44/2012, 168/2012) (U. br. 160/2009)<br />
- Zakon za privatizacija na dr`avniot kapital ("SV RM," 37/<br />
1996, 25/1999, 81/1999, 49/2000, 6/2002, 74/2005, 123/2012) (U. br. 202/2005)<br />
- Zakon za nasleduvaweto ("SV RM," 47/1996)<br />
- Zakon za Makedonskata akademija na naukite i umetnostite<br />
("SV RM," 13/1996, 5/2009, 59/2012)<br />
- Zakon za sportot ("SV RM," 7/1996, 51/1999, 81/2008, 18/2011,<br />
51/2011, 64/2012)<br />
- Zakon za edinstveniot dano~en broj na dano~nite obvrznici<br />
("SV RM," 26/1996)<br />
- Zakon za transformacija na pretprijatijata i zadrugite so<br />
op{testven kapital koi stopanisuvaat so zemjodelskoto zemji{te<br />
("SV RM," 19/1996, 25/1999, 81/1999, 48/2000) (U. br. 126/1996, U. br. 140/<br />
1996)<br />
946
- Zakon za pravata na voenite invalidi, na ~lenovite na nivnite<br />
semejstva i na ~lenovite na semejstvata na padnatite borci ("SV<br />
RM," 13/1996, 21/1996) (U. br. 199/1996, U. br. 45/2003, U. br. 173/2005, U.<br />
br. 10/2010)<br />
- Zakon za materijalno obezbeduvawe na u~esnicite vo Narodnoosloboditelnata<br />
vojna ("SV RM," 21/1996)<br />
- Krivi~en zakonik ("SV RM," 37/1996, 80/1999, 4/2002, 43/2003,<br />
19/2004, 81/2005, 60/2006, 73/2006, 87/2007, 7/2008, 139/2008, 114/2209, 51/<br />
2011, 135/2011, 185/2011, 142/2012, 166/2012) (U. br. 192/ 1996, U. br.<br />
133/1999, U. br. 210/2001, U. br. 206/2003, U. br. 89/2004, U. br. 155/2004,<br />
U. br. 228/ 2005, U. br. 138/2007, U. br. 10/2008, U. br. 28/ 2008, U. br. 40/<br />
2009, U. br. 77/ 2010)<br />
- Zakon za kreditnite odnosi so stranstvo ("SV RM," 31/1993)<br />
(U. br. 45/1996)<br />
1997<br />
- Zakon za izdavawe i trguvawe so hartii od vrednost ("SV RM,"<br />
7/1997, 11/1999, 81/1999, 135/2011)<br />
- Zakon za vrabotuvaweto i osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost<br />
("SV RM," 37/1997, 25/2000, 101/2000, 50/2001, 25/2003, 37/2004, 4/<br />
2005, 50/2006, 29/2007, 102/2008, 161/2008, 50/2010, 88/2010, 51/2011,<br />
11/2012, 80/2012, 153/2012-ispravka) (U. br. 167/ 1997, U. br. 183/1997, U.<br />
br. 75/1998, U. br. 180/2003, U. br. 184/2005, U. br. 119/2006, U. br.<br />
128/2006, U. br. 247/2007, U. br. 84/2008, U. br. 254/2008, U. br. 103/2010,<br />
U. br. 213/2010, U. br. 116/2010, U. br. 97/2011, U. br. 173/2010)<br />
- Zakon za dr`avnata statistika ("SV RM," 54/1997, 19/2007,<br />
51/2011)<br />
- Zakon za osiguruvawe ("SV RM," 49/1997, 79/1999, 13/2001, 26/<br />
2001 - ispravka, 35/2001 (pre~isten tekst), 4/2002) (U. br. 6/2003, U. br.<br />
165/2005)<br />
- Zakon za javnoto pravobranitelstvo ("SV RM," 47/1997) (U. br.<br />
121/2010)<br />
- Zakon za krivi~nata postapka ("SV RM," 15/1997, 44/1992, 74/<br />
2004, 15/2005 - pre~isten tekst, 83/2008, 67/2009, 51/2011) (U. br. 234/<br />
1997, U. br. 36/1998, U. br. 160/1998, U. br. 209/1998, U. br. 211/1998, U.<br />
br. 212/1998, U. br. 2/2003, U. br. 11/2003, U. br. 144/2003, U. br. 51/2004,<br />
U. br. 34/ 2005, U. br. 200/2006, U. br. 153/2007, U. br. 254/2007, U. br.<br />
62/2008, U. br. 63/2008, U. br. 64/2008, U. br. 90/2008, U. br. 214/2010, U.<br />
br. 227/2010, U. br. 51/2011, U. br. 139/2011)<br />
- Zakon za upotreba na znamiwa preku koi pripadnicite na nacionalnostite<br />
vo Republika Makedonija go izrazuvaat svojot identitet<br />
i nacionalnite osobenosti ("SV RM," 32/1997)<br />
- Zakon za upotreba na grbot, znameto i himnata na Republika<br />
Makedonija ("SV RM," 32/1997, 110/2008)<br />
947
- Zakon za komunalni dejnosti ("SV RM," 45/1997, 23/1999, 16/<br />
2004, 5/2009) (U. br. 161/1998, U. br. 157/1999, U. br. 184/1999)<br />
- Zakon za otstapuvawe na delovni sredstva od strana na pretprijatijata<br />
vo koi {to Republika Makedonija i agencijata na Republika<br />
Makedonija za transformacija na pretprijatijata so op{testven<br />
kapital imaat akcii odnosno udeli ("SV RM," 49/1997)<br />
- Zakon za inspekcijata na trudot ("SV RM," 35/1997)<br />
1998<br />
- Zakon za vr{ewe na zanaet~iskata dejnost ("SV RM," 37/1998,<br />
98/2000, 55/2007, 115/2010, 36/2011, 53/2011)<br />
- Zakon za vodite ("SV RM," 4/1998, 19/2000, 42/2005, 46/2005,<br />
6/2009, 161/2009, 83/2010, 51/2011, 44/2012, 23/2013) (U. br. 58/2006, U. br.<br />
105/2006, U. br. 157/2007)<br />
- Zakon za kulturata ("SV RM," 31/1998, 49/2003, pre~isten tekst<br />
16/2003, 82/2005, 24/2007, 116/2010, 47/2011, 51/2011, 23/2013) (U. br.<br />
30/1999, U. br. 196/ 2007)<br />
- Zakon za za{tita na topografijata na integralnite kola ("SV<br />
RM," 5/1998, 136/2011)<br />
- Zakon za osnovawe na Makedonska banka za poddr{ka na razvojot<br />
("SV RM," 24/1998, 6/2000, 109/2005, 105/2009)<br />
- Zakon za osnovawe Agencija za pottiknuvawe na razvojot na<br />
zemjodelstvoto ("SV RM," 3/1998)<br />
- Zakon za denacionalizacija ("SV RM," 20/1998, 31/2000, 43/<br />
2000 - pre~isten tekst, 44/2007, 72/2010, 171/2010) (U. br. 120/1998, U. br.<br />
185/2002, U. br. 10/2003, U. br. 88/2003, U. br. 165/2003, U. br. 21/2004, U.<br />
br. 72/ 2006, 143/2007, U. br. 122/2008, U. br. 228/2008, U. br. 115/2010,<br />
120/2010 i 123/2010, U. br. 82/2011, U. br. 204/2011)<br />
- Zakon za praznicite na Republika Makedonija ("SV RM," 21/<br />
1998, 18/2007) (U. br. 122/1998, U. br. 52/2008, U. br. 138/2009, U. br. 12/<br />
2010)<br />
- Zakon za pasi{tata ("SV RM," 3/1998, 101/2000, 89/2008,<br />
105/2009, 42/2010, 116/2010)<br />
- Zakon za upotreba na makedonskiot jazik ("SV RM," 5/1998,<br />
89/2008, 116/2010) (U. br. 33/1999, U. br. 95/1999)<br />
- Zakon za sklu~uvawe, ratifikacija i izvr{uvawe na me|unarodni<br />
dogovori ("SV RM," 5/1998)<br />
- Zakon za Sojuzot na borcite od Narodnoosloboditelnata i<br />
Antifa{isti~kata vojna na Makedonija ("SV RM," 35/1998) (U. br.<br />
71/1999)<br />
- Zakon za kontrola na kvalitetot na zemjodelskite proizvodi<br />
vo nadvore{no - trgovskiot promet ("SV RM," 5/1998,)<br />
- Carinski zakon ("SV RM," 21/1998, 26/1998, 63/1998, 86/1999, 25/<br />
2000, 109/2000, 31/2001, 4/2002, 4/2008, 48/2010, 158/2010, 44/2011, 11/2012))<br />
948
(U. br. 143/1998, U. br. 8/1999, U. br. 93/1999, U. br. 173/2006, (U. br.<br />
251/2008, U. br. 1/2009, U. br. 4/2009, U. br. 61/2010)<br />
- Zakon za osnovawe na Javno preprijatie Makedonska radiodifuzija<br />
("SV RM," 6/2008, 90/2000, 48/2009)<br />
1999<br />
- Zakon za danokot na dodadena vrednost ("SV RM," 44/1999, 59/<br />
1999, 86/1999, 11/2000, 8/2001, 21/2003, 19/2004, 101/2006, 114/2007, 103/<br />
2008, 114/2009, 133/2009, 95/2010, 102/2010, 24/2011, 135/2011, 155/2012) (U.<br />
br. 189/2003, U. br. 36/2004, U. br. 44/2007, U. br. 45/2007, U. br. 113/2007,<br />
U. br. 162/2008, U. br. 16 i 38/2009, U. br. 131/2010, U. br. 174/2011)<br />
- Zakon za detektivskata dejnost ("SV RM," 80/1999, 66/2007,<br />
86/2008, 51/2011) (U. br. 192/ 2003)<br />
- Zakon za objavuvawe na zakonskite i drugite propisi i akti vo<br />
SV RM. ("SV RM," 56/1999, 43/2002) (U. br. 195/2002, U. br. 12/2003, U.<br />
br. 27/2003, 96/2006)<br />
- Zakon za tehni~kata inspekcija ("SV RM," 48/1999, 82/2005,<br />
79/2007, 88/2008, 119/2010, 36/2011, 136/2011) (U. br. 9/2009)<br />
- Zakon protiv nelojalnata konkurencija ("SV RM," 80/1999)<br />
2000<br />
- Zakon za dr`avnite slu`benici ("SV RM," 59/2000, 112/2000,<br />
34/2001, 103/2001, 43/2002, 98/2002, 17/2003, 40/2003, 85/2003, 17/2004, 69/<br />
2004, 81/2005, 108/2005 - pre~isten tekst, 36/2007, 161/2008, 6/2009, 114/<br />
2009, 35/2010, 76/2010 - pre~isten tekst, 167/2010, 36/2011, 6/2012, 24/<br />
2012, 15/2013) (U. br. 187/ 2002, U. br. 37/2003, U. br. 147/2003, U. br. 95/<br />
2004, U. br. 121/2004, U. br. 122/2004, U. br. 183/ 2004, U. br. 171/2006, U.<br />
br. 29/ 2007, U. br. 255/2007, U. br. 37/2008. U. br. 38/2008, U. br. 66/2008,<br />
U. br. 113/2008, U. br. 124/ 2008, U. br. 217/2008, br. 253/2008, U. br.<br />
270/2009, U. br. 25/2010, U. br. 86/2010, U. br. 154/ 2010, U. br. 168/2010, U.<br />
br. 211/2009, U. br. 8/2011)<br />
- Zakon za fondot na osiguruvawe depoziti ("SV RM," 63/ 2000,<br />
29/2002, 43/2002, 49/2003, 81/2008, 158/2010)<br />
- Zakon za vrabotuvawe na invalidni lica ("SV RM," 44/2000,<br />
16/2004, 62/2005, 87/2005 - pre~isten tekst, 113/2005, 29/2007, 88/2008,<br />
161/2008, 99/2009, 136/2011) (U. br. 101/2006, U. br. 186/2006, U. br. 204/<br />
2007, U. br. 222/ 2008)<br />
- Zakon za Vladata na Republika Makedonija ("SV RM," 59/2000,<br />
12/2003, 55/2005, 37/2006, 115/2007, 19/2008, 82/2008, 10/2010, 51/2011)<br />
- Zakon za zdravstvenoto osiguruvawe ("SV RM," 25/2000, 34/<br />
2000, 96/2000, 50/2001, 11/2002, 31/2003, 84/2005, 119/2005 - pre~isten tekst,<br />
37/2006, 18/2007, 36/2007, 82/2008, 98/2008, 6/2009, 67/2009, 50/2010,<br />
949
156/2010, 19/2011-pre~isten tekst, 53/2011, 15/2013, 16/2013) (U. br. 66/<br />
2004, U. br. 106/2004, U. br. 178/2005, U. br. 209/2005, U. br. U. br.<br />
216/2005, U. br. 225/2005, U. br. 45/2006, U. br. 167/2006, U. br. 175/2006,<br />
U. br. 204/2006, U. br. 40/2007, U. br. 117/2007, U. br. 169/2007, U. br.<br />
15/2008, U. br. 108/ 2008, U. br. 199/2008, U. br. 25/2009, 35/2009, U. br.<br />
110/2009, U. br. 109/ 2009 i 185/2009, U. br. 140/2009, U. br. 243/2009, U.<br />
br. 49/2010, U. br. 154/ 2011, U. br. 142/2010, U. br. 114/2011, U. br.<br />
165/2011, 26/2012)<br />
- Zakon za za{tita na rastenijata ("SV RM," 25/1998, 6/2000)<br />
- Zakon za na~inot na pla}awe na zaostanatite nenamireni<br />
obvrski po osnova na pridonesi od plati i personalen danok od dohod<br />
("SV RM," 16/2000, 120/2005, 135/2011)<br />
- Zakon za organizacija i rabota na organite na dr`avnata<br />
uprava ("SV RM," 58/2000, 44/2002, 82/2008, 167/2010, 51/2011) (U. br.<br />
26/2004, U. br. 113/2011)<br />
- Zakon za Fondot za osiguruvawe na depoziti ("SV RM," 63/<br />
2000)<br />
- Zakon za `i~ari i ski-liftovi ("SV RM," 54/2000, 103/2008,<br />
23/2011, 53/2011)<br />
- Zakon za pottiknuvawe i pomagawe na tehni~kata kultura<br />
("SV RM," 53/2000)<br />
- Zakon za na~inot i postapkata na isplatuvawe na deponiranite<br />
devizni vlogovi na gra|anite po koi garant e Republika Makedonija<br />
("SV RM," 32/2000, 145/2010)<br />
- Zakon za investicionite fondovi ("SV RM," 9/2000, 29/2007,<br />
67/2010)<br />
- Zakon za ostvaruvawe na predvremena penzija ("SV RM," 37/<br />
2000, 53/2000)<br />
- Zakon za postapuvawe so dosieja za lica vodeni od slu`bata za<br />
dr`avna bezbednost ("SV RM," 52/2000)<br />
- Zakon za supervizija na osiguruvaweto ("SV RM," 27/2002, 79/<br />
2007, 88/2008, 67/2010, 44/2011, 30/2012-pre~isten tekst) (U. br. 203/2003,<br />
U. br. 166/2005, U. br. 154/2007, U. br. 218/2008, U. br. 100/2011, U. br.<br />
121/2011, U. br. 121/2001, U. br. 130/2011, U. br. 202/2011, U. br. 122/2011)<br />
2001<br />
- Zakon za danok na finansiski transakcii ("SV RM 49/2001,<br />
103/2001, 9/2002) (U. br. 23/2002)<br />
- Zakon za centralen register ("SV RM," 50/2001, 49/2003, 109/<br />
2005) (U. br. 49/2008)<br />
- Zakon za deviznoto rabotewe ("SV RM," 34/2001, 49/2001 103/<br />
2001, 54/2002/, 51/2003, 81/2008, 24/2011, 135/2011) (U. br. 138/2002, U. br.<br />
136/2007)<br />
950
- Zakon za Agencija na Republika Makedonija za upravuvawe so<br />
sredstva ("SV RM 70/2001)<br />
- Zakon za obligacionite odnosi ("SV RM 18/2001, 4/2002, 5/<br />
2003, 84/2008, 81/2009, 161/2009) (U. br. 182/2002, U. br. 53/2003, U. br.<br />
68/2003, U. br. 230/ 2005, U. br. 37/2006, U. br. 133/2007, U. br. 252/2010)<br />
- Zakon za akcizite ("SV RM 32/2001, 50/2001, 52/2001, 45/2002,<br />
98/2002, 24/2003, 96/2004, 38/2005, 88/2008, 105/2009, 34/2020, 24/2011, 55/<br />
2011, 135/2011) (U. br. 119/2002, 97/2008)<br />
- Zakon za odbrana ("SV RM 42/2001, 5/2003, 58/2006, 110/2008,<br />
51/2011, 151/2001, 185/2011 - pre~isten tejst) (U. br. 96/ 2002, U. br.<br />
147/2002, U. br. 188/2002 i 7/2003, U. br. 39/2003, U. br. 83/ 2004, U. br.<br />
78/2005, U. br. 59/2008, U. br. 95/2010)<br />
- Zakon za Centralen registar ("SV RM," 50/2001, 49/2003, 88/<br />
2008)<br />
- Zakon za utvrduvawe i naplata na javnite prihodi ("SV RM 13/<br />
2001, 61/2002, 24/2003, 77/2003, 19/2004) (U. br. 94/2008)<br />
- Zakon za transformacija na Zavodot za platen promet ("SV<br />
RM," 32/2001, 50/2001, 103/2001, 37/2002) (U. br. 142/2002, U. br. 14/2003,<br />
U. br. 72/2003)<br />
- Zakon za sopstvenost i drugi stvarni prava ("SV RM," 18/2001,<br />
139/2009, 35/2010) (U. br. 203/2002, U. br. 99/2003, U. br. 184/2003, U. br.<br />
39/2004, U. br. 110/ 2004, U. br. 112/2005, U. br. 97/2006, U. br. 173/2007, U.<br />
br. 209/2007, U. br. 173/2007, U. br. 8/2008, U. br. 45/2009, U. br. 90/2009,<br />
U. br. 181/2010, U. br. 131/2011, U. br. 126/2011)<br />
- Delovnik za rabota na Vladata na Republika Makedonija ("SV<br />
RM," 38/2001, 98/2002, 9/2003, 47/2003, 64/2003, 67/2003)<br />
- Zakon za registrirawe na gotovinski pla}awa ("SV RM 31/<br />
2001, 42/2003, 40/2004, 70/2006, 126/2006, 236/2006, 88/2008, 133/2009, 185/<br />
2011, 6/2012) (U. br. 236/ 2006, U. br. 49/2007, U. br. 5/2012)<br />
2002<br />
- Zakon za podatoci vo elektronski oblik i elektronski potpis<br />
("SV RM," 34/2001, 98/2008)<br />
- Zakon za vr{ewe na zamjodelskata dejsnost ("SV RM," 11/2002)<br />
(U. br. 61/2002)<br />
- Zakon za odlikuvawa i priznanija na Republika Makedonija<br />
("SV RM," 48/2002, 24/2012) (U. br. 87/2005)<br />
- Zakon za stopanskite komori (SV RM, 54/2002, 84/2005, 17/2011)<br />
(U. br. 131/2002)<br />
- Zakon za posebnite prava na pripadnicite na bezbednosnite<br />
sili na Republika Makedonija i na ~lenovite na nivnite semejstva<br />
("SV RM," 2/2002, 17/2003, 30/2004, 66/2007) (U. br. 56/2003, U. br.<br />
105/2010)<br />
951
- Zakon za zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe<br />
("SV RM," 29/2002, 85/2003, 40/2004, 113/2005, 11/2006 - pre~isten<br />
tekst, 29/2007, 88/2008, 48/2009, 50/2010, 171/2010, 17/2011, 36/2011,<br />
13/2013) (U. br. 163/2002, U. br. 58/2003, U. br. 81/2004, U. br. 118/2008, U.<br />
br. 117/2008, U. br. 165/2008)<br />
- Delovnik na Sobranieto na Republika Makedonija ("SV RM,"<br />
60/2002) (U. br. 197/2009)<br />
- Zakon za spre~uvawe na korupcijata ("SV RM," 28/2002, 46/<br />
2004, 83/2004 -pre~isten tekst, 126/2006, 10/2008, 161/2008, 145/2010) (U.<br />
br. 190/2002, U. br. 21/2006, U. br. 160/2006)<br />
- Zakon za pravata na progonuvanite i zatvorenite lica za ideite<br />
na samobitnosta na makedonskiot narod i negovata dr`avnost i na<br />
~lenovite na nivnite semejstva ("SV RM," 61/2002, 58/2005) (U. br.<br />
135/2005)<br />
- Zakon za smetkovodstvoto za buxetite i buxetskite korisnici<br />
("SV RM, 61/2002, 98/2002, 81/2005, 24/2011)<br />
- Zakon za lokalnata samouprava ("SV RM," 5/2002) (U. br. 120/<br />
2004, U. br. 153/2004, 22/2006, U. br. 243/2007, U. br. 94/2009, U. br.<br />
95/2009)<br />
- Zakon za pravata, obvrskite i odgovornostite na organite na<br />
dr`avnata vlast vo pogled na sredstvata vo dr`avna sopstvenost ("SV<br />
RM," 61/2002) (U. br. 107/2003)<br />
- Zakon za prezemawe na akcionerski dru{tva ("SV RM," 36/<br />
2007, 67/2010, 35/2011) (U. br. 220/2008)<br />
- Zakon za metrologijata ("SV RM," 55/2002, 84/2007, 120/2009,<br />
136/2011, 6/2012)<br />
- Zakon za proizvodstvo i promet na vooru`uvawe i voena oprema<br />
("SV RM," 54/2002, 84/2007, 161/2009, 145/2010)<br />
- Zakon za za{tita od jonizira~ko zra~ewe i radiacijona sigurnost<br />
("SV RM," 48/2002, 135/2007, 53/2011)<br />
- Zakon za zemjodelska dejnost ("SV RM," 11/2002, 89/2008, 116/<br />
2010, 53/2011)<br />
- Zakon za izdavawe na obvrznici na Republika Makedonija za<br />
denacionalizacija ("SV RM," 37/2002, 89/2008, 161/2009, 6/2012)<br />
2003<br />
- Zakon za azil i privremena za{tita ("SV RM," 49/2003, 66/<br />
2007, 142/2008, 19-2009-pre~isten tekst, 146/2009, )<br />
- Zakon za amnestirawe na gra|anite koi ne ja izvr{ile voenata<br />
obvrska ("SV RM," 49/2003, 49/2004)<br />
- Zakon za vodnite zaednici ("SV RM," 51/2003, 95/2005, 113/2007,<br />
136/2011)<br />
- Zakon za narodniot pravobranitel ("SV RM," 60/2003) (U. br.<br />
111/2007, U. br. 105/2007, U. br. 66/2009)<br />
952
- Zakon za dobrovolno predavawe i sobirawe ogneno oru`je, municija<br />
i eksplozivni materii i za legalizacija na oru`jeto ("SV RM,"<br />
37/2003, 9/2004)<br />
- Zakon za policiskata akademija ("SV RM," 40/2003)<br />
- Zakon za dogovoren zalog ("SV RM," 5/2003, 4/2005, 87/2007,<br />
51/2011, 74/2012, 92/2012-avtenti~no tolkuvawe) (U. br. 208/ 2003, U. br.<br />
213/2006)<br />
- Zakon za smetkovodstvoto na neprofitnite organizacii ("SV<br />
RM," 24/2003, 17/2011) (U. br. 168/2005)<br />
- Zakon za vodostopanstvata ("SV RM," 85/2003, 95/2005, 1/2012,<br />
95/2012)<br />
- Zakon za carinskata tarifa ("SV RM," 23/2003, 69/2004, 10/<br />
2008, 160/2008, 35/2010, 11/2012)<br />
- Zakon za policiska akademija ("SV RM," 40/2003)<br />
- Zakon za sudskiot buxet ("SV RM," 60/2003, 37/2006, 103/2008,<br />
145/2010)<br />
- Zakon za vre{ewe na uslugi brz transfer na pari ("SV RM,"<br />
77/2003, 54/2007, 67/2010, 17/2011, 135/2011) (U. br. 15/2004)<br />
- Zakon za pottiknuvawe na vrabotuvaweto ("SV RM," 25/2003)<br />
(U. br. 136/2003)<br />
- Zakon za osnovawe na agencija za podr{ka na pretpriemni{tvoto<br />
na Republika Makedonija ("SV RM," 60/2003, 161/2009, 171/2010)<br />
2004<br />
- Zakon za kulturno nasledstvo ("SV RM," 20/2004, 148/2011) (U.<br />
br. 119/ 2004)<br />
- Zakon za klasificirani informacii ("SV RM," 9/2004, 113/<br />
2007, 145/2010, 80/2012) (U. br. 100/2009, U. br. 101/2011)<br />
- Zakon za mati~na evidencija za osigurenicite i korisnicite<br />
na pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," 16/<br />
2004, 55/2007, 102/2008)<br />
- Zakon za evidenciite vo oblasta na trudot ("SV RM," 16/2004,<br />
102/2008, 17/2011, 166/2012)<br />
- Zakon za trgovija ("SV RM," 16/2004, 128/2006, 63/2007, 88/2008,<br />
20/2009, 105/2009, 99/2009, 115/2010, 158/2010, 36/2011, 53/2011) (U. br.<br />
31/2008, U. br. 179/2008, U. br. 36/2009)<br />
- Zakon za zadol`uvawe na Republika Makedonija so zaem kaj<br />
me|unarodnata banka za obnova i razvoja - Svetska banka po dogovor za<br />
zaem na proektot za modernizacija na obrazovanieto ("SV RM," 17/<br />
2004)<br />
- Zakon za preobrazba na Elektrostopanstvoto na Makedonija<br />
Akcionersko dru{tvo za proizvodstvo prenos i distribucija na elektri~na<br />
energija vo dr`avna sopstvenost ("SV RM," 19/2004, 109/2005)<br />
(U. br. 2/2006)<br />
953
- Zakon za za{tita na kulturnoto nasledstvo ("SV RM," 20/2004,<br />
115/2007, 23/2013) (U. br. 75/2008)<br />
- Zakon za trgovskite dru{tva ("SV RM," 28/2004, 84/2005, 25/<br />
2007, 42/2010, 48/2010, 24/2011, 166/2012) (U. br. 124/2004, U. br. 177/2005,<br />
U. br. 47/2006, U. br. 144/2008, U. br. 153/2008, U. br. 177/2008, U. br.<br />
65/2009, U. br.75/2010, U. br. 169/2010)<br />
- Zakon za za{tita i spasuvawe ("SV RM," 36/2004, 49/2004, 86/<br />
2008, 124/2010, 18/2011, 93/2012-pre~isten tekst) (U. br. 154/2004, U. br.<br />
178/2008, U. br. 145/2011)<br />
- Zakon za prekurzori ("SV RM," 37/2004, 53/2011) (U. br.<br />
181/2007)<br />
- Zakon za za{tita na potro{uva~ite ("SV RM," 38/2004, 103/<br />
2008, 24/2011) (U. br. 178/2004)<br />
- Zakon za sproveduvawe na Prostorniot plan na Repunlika Makedonija<br />
("SV RM," 39/2004)<br />
- Zakon za carinskata uprava ("SV RM," 46/2004, 81/2005, 107/<br />
2007, 103/2008, 64/2009, 105/2009, 48/2010, 158/2010, 53/2011. 113/2012) (U.<br />
br. 76/ 2005, U. br. 210/2009, U. br. 148/2009)<br />
- Zakon za pravata na pretsedatelot na Republika Makedonija i<br />
negovoto semejstvo po prestanuvawe na funkcijata ("SV RM," 46/2004)<br />
(U. br. 145/2004, U. br. 220/2006, U. br. 225/2009)<br />
- Zakon za teritorijalnata organizacija na lokalnata samouprava<br />
vo Republika Makedonija ("SV RM," 55/2004, 12/2005, 98/2008) (U.<br />
br. 195/ 2004, U. br. 40/2005)<br />
- Zakon za gradot Skopje ("SV RM," 55/2004, 158/2011) (U. br.<br />
195/2004, U. br. 229/2006, U. br. 124/2009)<br />
- Zakon za finansirawe na edinicite na lokalnata samouprava<br />
("SV RM," 61/2004, 96/2004, 67/2007, 156/2009, 47/2011)<br />
- Zakon za komunalnite taksi ("SV RM," 61/2004, 64/2005, 92/<br />
2007, 123/2012) (U. br. 168/2007, U. br. 236/2007, U. br. 34/2010)<br />
- Zakon za danocite na imot ("SV RM," 61/2004, 92/2007, 102/<br />
2008, 35/2011, 53/2011, 84/2012) (U. br. 77/1997, U. br. 104/2007, U. br.<br />
245/2007, U. br. 248/2007, U. br. 258/2008, U. br. 22/2009, U. br. 194/2010,<br />
U. br. 27/ 2010)<br />
- Zakon za muzeite ("SV RM," 66/2004, 89/2008, 116/2010, 51/2011)<br />
- Zakon za bibliotekite ("SV RM," 66/2004, 89/2008, 116/2010,<br />
51/2011)<br />
- Zakon za memorijalnite spomenici i spomen obele`jata ("SV<br />
RM," 66/2004, 89/2008)<br />
- Zakon za za{tita na naselenieto od zarazni bolesti ("SV<br />
RM," 66/2004, 139/2008, 99/2009) (U. br. 94/2010)<br />
- Zakon za opredeluvawe na imiwa na ulici, plo{tadi, mostovi<br />
i na drugi infrastrukturni objekti ("SV RM," 66/2004, 55/2007, 145/<br />
2010, 136/2011)<br />
954
- Zakon za kvalitetot na ambientniot vozduh ("SV RM," 67/2004,<br />
92/2007, 35/2010, 47/2011, 59/2012)<br />
- Zakon za po`arnikarstvoto ("SV RM," 67/2004, 81/2007) (U. br.<br />
105/ 2005)<br />
- Zakon za upravuvawe so otpadot ("SV RM," 68/2004, 71/2004, 107<br />
/2007, 102/2008, 143/2008, 124/2010, 9/2011-pre~isten tekst, 51/2011,<br />
123/2012) (U. br. 171/ 2008, U. br. 171/2008, U. br. 69/2009)<br />
- Zakon za prevoz vo patniot soobra}aj ("SV RM," 68/2004, 127/<br />
2006, 114/2009, 83/2010, 140/2010, 17/2011, 53/2011, 6/2012, 23/2013) (U. br.<br />
182/2004, U. br. 159/2005, U. br. 160/2005, 1/2006, U. br. 22/ 2007, U. br.<br />
22/2007, U. br. 252/2008, U. br. 39/2009, U. br. 46/2009, U. br. 212/2009, U.<br />
br. 285/2010, 273/2009, U. br. 273/2009, U. br. 279/2009)<br />
- Zakon za snabduvawe so voda za piewe i odveduvawe na urbani<br />
otpadni vodi ("SV RM," 68/2004, 28/2006, 103/2008, 17/2011, 54/2011) (U.<br />
br. 138/2005, U. br. 199/2005, U. br. 146/2007)<br />
- Zakon za identifikacija i registracija na `ivotnite ("SV<br />
RM," 69/2004, 81/2007)<br />
- Zakon za upravnata inspekcija ("SV RM," 69/2004, 22/2007,<br />
115/2007, 51/2011) (U. br. 131/2008, 199/2009)<br />
- Zakon za ugostitelska dejnost ("SV RM," 62/2004, 89/2008, 53/<br />
2011, 141/2012)<br />
- Zakon za turisti~ka dejnost ("SV RM," 62/2004, 89/2008, 12/<br />
2009, 17/2011, 47/2011, 53/2011, 123/2012) (U. br. 5/2009, 14/2009)<br />
- Zakon za politi~kite partii ("SV RM," 76/2004, 5/2007, 8/2007,<br />
5/2008, 23/2013) (U. br. 12/2007, U. br. 15/2007, U. br. 23/2007, U. br. 50/<br />
2007, U. br. 188/2007, U. br. 190/2007, U.br. 50/2008, U. br. 100/2010)<br />
- Zakon za finansirawe na politi~kite partii ("SV RM," 76/<br />
2004, 86/2008, 161/2008, 96/2009, 148/2011, 142/2012, 23/2013) (U. br.<br />
174/2005, 226/2009)<br />
- Zakon za deviznata inspekcija ("SV RM," 89/2004, 24/2011)<br />
- Zakon za spre~uvawe na nasilstvoto i nedostojnoto odnesuvawe<br />
na sportskite natprevari ("SV RM," 89/2004, 142/2008, 135/2011)<br />
- Zakon za Stopanskata komora na Makedonija ("SV RM," 89/<br />
2004) (U. br. 16/2005, U. br. 54/2010)<br />
- Zakon za osnovawe na dr`aven univerzitet vo Tetovo ("SV<br />
RM," 8/2004) (U. br. 37/2004)<br />
- Zakon za za{tita na prirodata (SV RM," 67/2004, 14/2006,<br />
84/2007, 35/2010, 47/2011, 59/2012, 13/2013) (U. br. 225/2006)<br />
- Zakon za mati~nata evidencija za osigurenicite i korisnicite<br />
na prava od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM,"<br />
16/2004, 55/2007, 51/2011)<br />
- Zakon za osnovawe na Dr`aven univerzitet vo Tetovo ("SV<br />
RM," 8/2004, 81/2008)<br />
955
2005<br />
- Zakon za privatizacija i zakup na grade`no zemji{te vo dr`avna<br />
sopstvenost ("SV RM," 4/2005, 13/2007, 146/2009, 18/2011, 51/2011) (U.<br />
br. 140/2005, U. br. 215/ 2005, U. br. 152/2006, U. br. 185/2007, U. br. 199/<br />
2007, U. br. 27/2008, U. br. 230/2008, U. br. 263/2008, U. br. 58/2009, U. br.<br />
79/2009, U. br. 175/2009, U. br. 202/2009, U. br. 13/2010, U. br. 42/2010, U.<br />
br. 153/2010, U. br. 267/2009)<br />
- Zakon za vr{ewe na psiholo{ka dejnost ("SV RM," 6/2005,<br />
135/2011)<br />
- Zakon za za{tita na li~nite podatoci ("SV RM," 7/2005, 103/<br />
2008, 124/2010) (U. br. 155/2009)<br />
- Zakon za oru`jeto ("SV RM," 7/2005, 47/2006, 42/2007, 86/2008,<br />
72/2010, 158/2011) (U. br. 30/2005, U. br. 54/2005, U. br. 91/2005, U. br.<br />
119/2005, (U. br. 41/2006, U. br. 277/2009, U. br. 207/2010)<br />
- Zakon za koristewe i raspolagawe so stvarite na dr`avnite<br />
organi ("SV RM," 8/2005, 150/2007, 35/2011, 166/2012)<br />
- Zakon za elektronskite komunikacii ("SV RM," 13/2005, 14/<br />
2007, 55/2007, 98/2008, 83/2010, 13/2012, 59/2012, 123/2012, 23/2013) (U. br.<br />
69/2007, U. br. 180/2008, U. br. 26/2009, 139/2010, 145/2010, U. br. 177/2010)<br />
- Zakon za upravuvawe so krizi ("SV RM," 29/2005, 36/2011) (U.<br />
br. 144/ 2005)<br />
- Zakon za zdravjeto na rastenijata ("SV RM," 29/2005, 81/2008,<br />
20/2009, 57/2009, 17/2011, 148/2011) (U. br. 223/2006)<br />
- Zakon za transformacija na JP "Makedonski `eleznici" -<br />
C.O. Skopje ("SV RM," 29/2005)<br />
- Zakon za ustanovite ("SV RM," 32/2005, 120/2005, 51/2011) (U.<br />
br. 88/ 2005, U. br. 89/2005, U. br. 164/2009)<br />
- Zakon za izvr{uvawe ("SV RM," 35/2005, 50/2006, 129/2006, 8/<br />
2008, 83/2009, 50/2010, 83/2010, 88/2010, 171/2010, 59/2011-pre~isten tekst,<br />
148/2011) (U. br. 95/2005, U. br. 12/2006, U. br. 140/2006, U. br. 185/2006,<br />
U. br. 209/2006, U. br. 76/2007, U. br. 119/2007, U. br. 36/2008, U. br. 136/<br />
2008, U. br. 195/2009, U. br. 96/ 2010, U. br. 122/2010, U. br. 73/2010, U. br.<br />
229/2010, U. br. 62/2010, U. br. 115/2010, U. br. 92/2011, U. br. 117/2010, U.<br />
br. 144/2011)<br />
- Zakon za op{tata upravna postapka ("SV RM," 38/2005, 110/<br />
2008, 51/2011) (U. br. 154/2006, U. br. 8/2007, U. br. 102/2008, U. br. 204/<br />
2008, U. br. 216/2008, U. br. 219/2009, U. br. 259/2009, U. br. 49/2010, U.<br />
br. 69/2010, U. br. 140/2011)<br />
- Zakon za za{tita na svedoci ("SV RM," 38/2005, 58/2005)<br />
- Zakon za carinskite merki za za{tita na pravata od intelektualna<br />
sopstvenost ("SV RM," 38/2005, 107/2007, 135/2011)<br />
- Carinski zakon ("SV RM," 39/2005)<br />
- Zakon za prostorno i urbanistiko planirawe ("SV RM," 51/<br />
2005, 137/2007, 151/2007, 24/2008 - pre~isten tekst, 91/2009, 124/2010, 18/<br />
956
2011, 53/2011, 60/2011-pre~isten tekst, 144/2012) (U. br. 158/2005, U. br.<br />
246/2007, U. br. 4/2008, U. br. 22/2008, U. br. 130/2008, U. br. 95/2009, U.<br />
br. 44/2010, U. br. 66/2010, U. br. 72/2010, U. br. 99/2011)<br />
- Zakon za u~eni~kiot standard ("SV RM," 52/2005, 117/2008,<br />
17/2011, 135/2011, 15/2013)<br />
- Zakon za prosvetnata inspekcija ("SV RM," 52/2005, 81/2008,<br />
148/2009, 51/2011, 23/2013) (U. br. 67/2007, U. br. 87/2009)<br />
- Zakon za `ivotnata sredina ("SV RM," 53/2005, 81/2005, 24/<br />
2007, 83/2009, ("SV RM," 49/2010, 124/2010, 51/2011, 123/2012) (U. br. 151/<br />
2005 i 233/2005, U. br. 153/2005, 154/2006, U. br. 122/2007, U. br. 146/2009)<br />
- Zakon za upotreba na znamiwata na zaednicite na Republika<br />
Makedonija ("SV RM," 58/2005, 100/2011) (U. br. 133/2005)<br />
- Zakon za rabotnite odnosi ("SV RM," 62/2005, 106/2008, 161/<br />
2008, 114/2009, 130/2009, 50/2010, 52/2009, 124/2010, 158/2010-pre~isten<br />
tekst, 47/2011, 11/2012, 39/2012, 52/2012-pre~isten tekst, 13/2013) (U. br.<br />
134/ 2005, U. br. 139/2005, U. br. 150/2005, U. br. 161/2005, U. br. 181/2005,<br />
U. br. 182/2005, U. br. 187/2005, U. br. 111/2006, U. br. 103/2006, U. br.<br />
170/2006, U. br. 48/2007, U. br. 88/2007, U. br. 188/ 2007, U.br. 18/2008,<br />
U.br. 53/2008, U. br. 200/ 2008, U. br. 20/2009, U. br. 176/2009, U. br. 263/<br />
2009, U. br. 263/2009, U. br. 97/2010, U. br. 108/2010, U. br. 161/2010, U.<br />
br. 162/2010, U. br. 141/2011, U. br. 85/2010, U. br. 4/2010, U. br. 167/2010,<br />
U. br. 194/2011, U. br. 232/ 2011, U. br. 25/2012)<br />
- Zakon za osnovawe na agencija za energetika na Republika Makedonija<br />
("SV RM," 62/2005, 36/2007) (U. br. 117/2008, U. br. 48/2011)<br />
- Zakon za javen dolg ("SV RM," 62/2005, 88/2008, 35/2011) (U. br.<br />
49/2006, U. br. 136/2010)<br />
- Zakon za parni~nata postapka ("SV RM," 79/2005, 110/2008, 83/<br />
2009, 116/2010, 7/2011-pre~isten tekst) (U. br. 226/2005, U. br. 3/2006, U.<br />
br. 7/2006, U. br. 210/2006, U. br. 47/2007, U. br. 188/2008, U. br. 194/2008,<br />
U. br. 23/2009, U. br. 229/2009, U. br. 67/2010, U. br. 215/2010, U. br.<br />
223/2010, U. br. 111/2011, U. br. 96/2011, U. br. 128/2011, U. br. 193/2011,<br />
U. br. 59/2011)<br />
- Zakon za upravata za javni prihodi ("SV RM," 81/2005) (U. br.<br />
112/2009)<br />
- Zakon za referendum i drugi oblici na neposredno izjasnuvawe<br />
na gra|anite ("SV RM," 81/2005) (U. br. 195/2005, U. br. 260/2009, U.<br />
br. 282/2009)<br />
- Zakon za kontrola na izvoz na stoki i tehnologii so dvojna<br />
upotreba ("SV RM," 82/2005, 84/2007, 158/2010, 136/2011)<br />
- Zakon za pratenicite ("SV RM," 84/2005, 161/2008., 51/2011) (U.<br />
br. 191/2005)<br />
- Zakon za edno{alterski sistem na vodewe na trgovskiot registar<br />
i registar na drugi pravni lica ("SV RM," 84/2005, 13/2007, 150/<br />
2007, 140/2008, 17/2011, 53/2011) (U. br. 68/2007, U. br. 14/2008, U. br. 145/<br />
957
2008, U. br. 235/2008, U. br. 67/2009, U. br. 67/2009, U. br. 68/2009, 68/<br />
2009, U. br. 163/2010, U. br. 179/2010, 132/2011)<br />
- Zakon za zadrugite ("SV RM," 54/2000, 84/2005)<br />
- Zakon za hartii od vrednost ("SV RM," 95/2005) (vo va`nost<br />
ostanuva Glava V, podglava 1- Trguvawe so pari i kratkoro~ni hartii<br />
od vrednost od "SV RM," 63/2000, 103/2000, 34/2001, 4/2002 37/2002, 31/<br />
2003, 85/2003, 96/2004, 25/2007), 7/2008, 57/2010, 13/2013) (U. br. 214/2005,<br />
U. br. 220/2005, U. br. 48/2006, U. br. 53/2006, U. br. 66/2006, U. br. 119/<br />
2008, U. br. 28/2011)<br />
- Zakon za radiodifuznata dejnost ("SV RM," 100/2005 - vo va`nost<br />
ostanuvaat odredbite koi se odnesuvaat na finansiraweto, odnosno<br />
naplatata na radiodifuznata taksa od Zakon za radiodifuzna dejnost<br />
"SV RM," 20/1997, 70/2003, 19/2007, 103/2008, 145/2010, 97/2011,<br />
13/2012) (U. br. 126/ 2006, U. br. 130/2006, U. br. 153/2006, U. br. 172/2006,<br />
U. br. 191/2007, U. br. 235/2007, 6/2009, U. br. 78/2009, U. br. 191/2009, U.<br />
br. 281/2009, U. br. 150/2010)<br />
- Zakon za zadol`uvawe na Republika Makedonija so zaem kaj<br />
Me|unarodnata banka za obnova i razvoj - Svetska Banka po Dogovor za<br />
prviot programski zaem za razvoj ni politiki - PDPL 1 ("SV RM,"<br />
101/2005)<br />
- Zakon za garancija na Republika Makedonija na obvrskite po<br />
dogovorot za zaem, namenet za proektot za reformi vo `eleznicata,<br />
koj }e se sklu~i ma|u JP Makedonski `eleznici i Me|unarodnata banka<br />
za obnova i razvoj ("SV RM," 109/2005)<br />
- Zakon za zadol`itelno osiguruvawe vo soobra}ajot ("SV RM,"<br />
88/2005, 70/2006, 81/2008, 156/2009, 47/2011, 135/2011) (U. br. 210/2005, U.<br />
br. 153/2006, 4/2007, U. br. 187/2009)<br />
2006<br />
- Zakon za izvr{uvawe na sankciite (SV RM," 2/2006, 57/2010)<br />
(U. br. 9/2006, 168/2006, U. br. 125/2010, U. br. 133/2010, U. br. 146/2011 i<br />
179/2011)<br />
- Zakon za sloboden pristap do informacii od javen karakter<br />
(SV RM," 13/2006, 86/2008, 6/2009) (U. br. 3/2009, U. br. 19/2010)<br />
- Zakon za dano~nata postapka (SV RM," 13/2006, 88/2008, 105/<br />
2009, 133/2009, 145/2010, 171/2010, 53/2011, 39/2012, 84/2012) (U. br.<br />
92/2006, U. br. 231/2006, U. br. 228/2006, U. br. 237/2006, U. br. 213/2007,<br />
U. br. 152/2008, U. br. 219/2008, U. br. 207/2008, U. br. 219/2008, U. br.<br />
27/2009, U. br. 30/2010, U. br. 166/2010, U. br. 144/2010, U. br. 112/2011, U.<br />
br. 112/2011, U. br. 39/2011)<br />
- Zakon za vozduhoplovstvo (SV RM," 14/2006, 24/2007, 103/2008,<br />
82/2009-ispravka, 67/2010, 118/2010-pre~isten tekst, 24/2012, 80/2012,<br />
155/2012) (U. br. 85/2007, U. br. 91/2007, U. br. 92/2007, U. br. 94/2007,<br />
239/2007, U. br. 51/2009, U. br. 18/2010)<br />
958
- Zakon za ste~aj ("SV RM," 34/2006, 126/2006, 84/2007, 47/2011)<br />
(U. br. 63/2006, U. br. 467/2006, U. br. 106/2007, U. br. 185/2008, U. br. 11/<br />
2009, U. br. 5/2010)<br />
- Zakon za strancite ("SV RM," 35/2006, 66/2007, 117/2008, 92/<br />
2009, 156/2010, 158/2011, 84/2012, 13/2013) (U. br. 67/2006, U. br. 179/2007,<br />
U. br. 11/2009)<br />
- Zakon za proglasuvawe na lokalitetot "Smolarski vodopad"<br />
za spomenik na prirodata ("SV RM," 35/2006)<br />
- Izboren zakonik ("SV RM," 40/2006, 136/2008, 44/2011, 51/2011,<br />
54/2011-pre~isten tekst, 142/2012) (U. br. 74/2006, U. br. 87/2006, U. br.<br />
125/2006, U. br. 43/2008, U. br. 18/2009, U. br. 52/2009, U. br. 247/2009, U.<br />
br. 61/ 2011, U. br. 93/2011, U. br. 2/2012)<br />
- Zakon za Biroto za razvoj na obrazovanieto ("SV RM," 37/<br />
2006, 142/2008, 148/2009) (U. br. 119/2009)<br />
- Zakon za garancija na Republika Makedonija na obvrskite po<br />
Dogovorot za zaem, namenet za Proektot za AD MEPSO, koj }e se sklu-<br />
~i pome|u AD MEPSO - Prenos na elektri~na energija i upravuvawe<br />
so elektroenergetskiot sistem, vo dr`avna sopstvenost i me|unarodnata<br />
banka za obnova i razvoj ("SV RM," 37/2006)<br />
- Zakon za popis na zemjodelstvoto vo Republika Makedonija vo<br />
2006 godina ("SV RM," 39/2006)<br />
- Zakon za semenski saden materijal za zemjodelski rastenija<br />
("SV RM," 39/2006, 89/2008, 171/2010, 55/2011-pre~isten tekst, 53/2011)<br />
- Zakon za me|unarodna trgovska arbitra`a na Republika Makedonija<br />
("SV RM," 39/2006)<br />
- Zakon za grade`nite proizvodi ("SV RM," 39/2006, 86/2008,<br />
47/2011, 136/2011) (U. br. 180/2007)<br />
- Zakon za nadvore{ni raboti ("SV RM," 46/2006) (U. br. 80/<br />
2006, U. br. 33/2007, U. br. 225/2007, U. br. 233/2007, U. br. 225/2007, U.<br />
br. 128/2010)<br />
- Zakon za agenciite za privremeni vrabotuvawa ("SV RM," 49/<br />
2006, 102/2008, 145/2010, 136/2011, 13/2013)<br />
- Zakon za proglasuvawe na lokalitetot "Markovi Kuli" za<br />
spomenik na prirodata ("SV RM," 49/2006)<br />
- Zakon za donacii i sponzorstava vo javnite dejnosti ("SV<br />
RM," 47/2006, 86/2008, 51/2011)<br />
- Zakon za dr`avnite nagradi ("SV RM," 52/2006, 54/2007,<br />
74/2012)<br />
- Zakon za sudovite ("SV RM," 58/2006, 62/2006, 35/2008, 150/2010)<br />
(U. br. 100/2006, U. br. 162/2006, U. br. 66/2007, U. br. 110/2007, U. br. 256/<br />
2007, U. br. 74/2008, U. br. 104/2008, U. br. 124/2008, U. br. 98/2008, U. br.<br />
73/ 2009, U. br. 246/ 2008, U. br. 247/2008, U. br. 186/2009, U. br. 213/2009,<br />
U. br. 89/2010, U. br. 224/2010, U. br. 11/2011, U. br. 135/2011, U. br.<br />
12/2012, U. br. 22/2012)<br />
959
- Zakon za medijacijata ("SV RM," 60/2006, 22/2007, 114/2009,<br />
138/2009- pre~isten tekst) (U. br. 117/2006, U. br. 34/2007, U. br. 128/<br />
2007, U. br. 231/2009, U. br. 24/2010)<br />
- Zakon za sudskiot sovet na Republika Makedonija ("SV RM,"<br />
60/2006, 150/2010, 100/2011) (U. br. 142/2011)<br />
- Zakon za upravnite sporovi ("SV RM," 62/2006) (U. br. 154/<br />
2006, U. br. 75/2007, U. br. 231/2008, U. br. 254/2008, U. br. 51/2010, U. br.<br />
225/2010)<br />
- Zakon za prekr{ocite ("SV RM," 62/2006, 51/2011) (U. br.<br />
139/2006, U. br. 57/2007, U. br. 58/2007, U. br. 129/2007, U. br. 58/2008, U.<br />
br. 110/2008, U. br. 21/2009, U. br. 128/2009, U. br. 137/2011, U. br.<br />
17/2012)<br />
- Zakon za potiknuvawe na vrabotuvaweto ("SV RM," 62/2006)<br />
- Zakon za filmskiot fond na Republika Makedonija ("SV<br />
RM," 70/2006, 36/2011, 136/2011)<br />
- Zakon za stru~no obrazovanie i obuka ("SV RM," 71/2006, 117/<br />
2008, 148/2009, 17/2011, 23/2013)<br />
- Zakon za zabrana na razvivawe, proizvodstvo, skladirawe i<br />
upotreba na hemiski oru`ja ("SV RM," 71/2006, 136/2011)<br />
- Zakon za sanitarnata i zdravstvenata inspekcija ("SV RM,"<br />
71/ 2006, 139/2008, 88/2010, 18/2011) (U. br. 70/2007)<br />
- Zakon za mentalnoto zdravje ("SV RM," 71/2006) (U. br. 202/<br />
2007)<br />
- Zakon za sledewe na komunikaciite ("SV RM," 121/2006, 110/<br />
2008, 4/2009-pre~isten tekst)<br />
- Zakon za policija ("SV RM," 114/2006, 6/2009, 145/2012) (U. br.<br />
211/2006, U. br. 214/2007, U. br. 81/2008)<br />
- Zakon za bezbednost na proizvodite ("SV RM," 33/2006, 63/<br />
2007, 24/2011, 51/2011, 148/2011)<br />
- Zakon za tutun i tutunski proizvodi ("SV RM," 24/2006, 88/<br />
2008, 31/2010, 36/2011, 53/2011) (U. br. 192/2008)<br />
2007<br />
- Zakon za javnoto obvinitelstvo ("SV RM," 150/2007, 111/2008)<br />
(U. br. 124/2008, U. br. 124/2008, U. br. 88/2008, U. br. 64/2009, U. br.<br />
280/2009, 84/2010)<br />
- Zakon za tehnolo{ki industriski razvojni zoni ("SV RM,"<br />
14/2007, 103/2008, 130/2008, 139/2009, 156/2010, 127/2012)<br />
- Zakon za mineralnite surovini ("SV RM," 24/2007, 88/2008, 52/<br />
2009, 6/2009, 158/2010, 53/2011, 136/2011)<br />
- Zakon za dr`aven pazaren inspektorat ("SV RM," 24/2007, 81/<br />
2007, 36/2011) (U. br. 51/2007, U. br. 184/2007)<br />
- Zakon za me|unarodni restriktivni merki ("SV RM," 36/2007,<br />
36/2011)<br />
960
- Zakon za bezbednosta na soobra}ajot na pati{tata ("SV RM,"<br />
54/2007, 84/2007 - ispravka, 86/2008, 98/2008, 106/2008 ispravka, 64/2009,<br />
161/2009, 36/2011) (U. br. 114/2007, U. br. 130/2007, U. br. 144/2007, U. br.<br />
261/2007, U. br. 41/2008, U. br. 65/2008, U. br. 79/2008, U. br. 127/2009, U.<br />
br. 36/2010, U. br. 32/2010, U. br. 68/2010)<br />
- Zakon za dogovorite za prevozot vo `elezni~kiot soobra}aj<br />
("SV RM," 55/2007, 148/2011)<br />
- Zakon za vnatre{nata plovidba ("SV RM," 55/2007, 26/2009,<br />
22/2010, 23/2011, 53/2011, 155/2012, 15/2013)<br />
- Zakon za notarijatot ("SV RM," 55/2007, 86/2008, 138/2009,<br />
135/2011) (U. br. 112/2007, U. br. 125/2007, U. br. 134/2007, U. br. 170/2007,<br />
U. br. 175/ 2008, U. br. 215/2008, U. br. 10/2009, U. br. 52/2010, U. br.<br />
27/2010)<br />
- Zakon za finansiskata policija ("SV RM," 55/2007) (U. br.<br />
127/2007, U. br. 151/2007, U. br. 242/2009)<br />
- Zakon za reproduktiven materijal od {umski vidovi drvja<br />
("SV RM," 55/2007, 148/2011)<br />
- Zakon za bezbednosta na kozmeti~kite proizvodi ("SV RM,"<br />
55/2007, 47/2011)<br />
- Zakon za ramnomeren regionalen razvoj ("SV RM," 63/2007)<br />
- Zakon za za{tita na potro{uva~ite pri dogovori za potro-<br />
{uva~ki krediti ("SV RM," 63/2007, 17/2011, 51/2011)<br />
- Zakon za prekr{ocite protiv javniot red i mir ("SV SRM,"<br />
66/2007) (U. br. 150/2008, U. br. 23/2010)<br />
- Zakon za bankite ("SV RM," 67/2007, 90/2009, 67/2010) (U. br.<br />
200/2005, U. br. 67/2007, U. br. 182/2007, U. br. 211/2007, U. br. 228/2007,<br />
U. br. 229/ 2007, U. br. 95/2008, U. br. 138/2008, U. br. 149/2008, U. br.<br />
114/2009, U. br. 137/2009, U. br. 248/2009, U. br. 214/2009)<br />
- Zakon za vrabotuvawe i rabota na stranci ("SV RM," 70/2007,<br />
35/2010, 148/2011, 84/2012) (U. br. 2/2008, U. br. 230/2010)<br />
- Zakon za spre~uvawe sudir na interesi ("SV RM," 70/2007, 5/<br />
2009, 114/2009, 128/128/2009-pre~isten tekst, 6/2012) (U. br. 142/2007, U.<br />
br. 251/2009, U. br. 11/2010)<br />
- Zakon za sorabotaka me|u Republika Makedonija i Me|unarodniot<br />
krivi~en sud za gonewe lica odgovorni za seriozni povredi na<br />
me|unarodnoto humanitarno pravo izvr{eni na teritorijata na porane{na<br />
Jugoslavija ("SV RM," 73/2007)<br />
- Zakon za za{tita od bu~ava vo `ivotnata sredina ("SV RM,"<br />
79/2007) (U. br. 224/2007)<br />
- Zakon za volonterstvoto ("SV RM," 85/2007, 161/2008)<br />
- Zakon za mirno re{avawe na rabotnite sporovi ("SV RM,"<br />
87/2007) (U. br. 174/2010)<br />
- Zakon za obezbeduvawe na pobaruvawata ("SV RM," 87/2007)<br />
- Zakon za me|unarodno privatno pravo ("SV RM," 87/2007, 156/<br />
2010) (U. br. 219/2007)<br />
961
- Zakon za maloletni~ka pravda ("SV RM," 87/2007, 103/2008,<br />
161/2008, 145/2010)<br />
- Zakon za prevoz na opasni materii vo patniot i `elezni~kiot<br />
soobra}aj ("SV RM," 92/2007, 147/2008-ispravka, 161/2009, 17/2011, 54/<br />
2011, 13/2013) (U. br. 254/ 2009, U.br. 254/2009, U. br. 3/2001)<br />
- Zakon za bezbednost i zdravje pri rabota ("SV RM," 92/2007,<br />
136/2011, 23/2013) (U. br. 34/2009, U. br. 227/2009 U. br. 255/2009, U. br.<br />
160/2010, U. br. 213/2011)<br />
- Zakon za lekovite i medicinskite pomagala ("SV RM," 106/<br />
2007, 88/2010, 36/2011, 53/2011, 136/2011, 11/2012) (U. br. 11/2008)<br />
- Zakon za proizvodi za za{tita na rastenijata ("SV RM," 110/<br />
2007, 20/2009, 17/2011, 53/2011)<br />
- Zakon za bezbednost vo snabduvaweto so krv ("SV RM," 110/<br />
2007)<br />
- Zakon za vospostavuvawe mre`a za pribirawe na smetkovodstveni<br />
podatoci od zemjodelski stopanstva ("SV RM," 110/2007, 53/2011)<br />
- Zakonot za platite na sudiite ("SV RM," 110/2007, 103/2008,<br />
161/2008, 153/2009, 67/2010, 97/2010, 135/2011) (U. br. 237/2009)<br />
- Zakon za |ubriwa ("SV RM," 110/2007, 20/2009, 17/2011, 148/<br />
2011)<br />
- Zakon za pravnata polo`ba na crkva, verska zaednica i religiozna<br />
grupa ("SV RM," 113/2007) (U. br. 104/2009)<br />
- Zakon za za{tita i blagosostojba na `ivotnite ("SV RM,"<br />
113/2007)<br />
- Zakon za nusproizvodi od `ivotinsko poteklo ("SV RM,"<br />
113/2007)<br />
- Zakon za platniot promet ("SV RM," 113/2007, 22/2008, 133/<br />
2009, 145/2010, 35/2011, 11/2012, 59/2012, 166/2012) (U. br. 102/2009)<br />
- Zakon za osnovawe nacionalna agencija za evropski obrazovni<br />
programi i mobilnost ("SV RM," 113/2007, 24/2011, 23/2013)<br />
- Zakon za zejodelstvo i ruralniot razvoj ("SV RM," 134/2007)<br />
- Zakon za zemjodelskoto zemji{te ("SV RM, "135/2007, 148/2011,<br />
95/2012) (U. br. 44/2011, U. br. 46/2010)<br />
- Zakon za javnite nabavki ("SV RM," 136/2007, 130/2008, 97/2010,<br />
185/2011, 24/2012-pre~isten tekst, 15/2013)<br />
- Zakon za Komitetot za odnosi me|u zaednicite ("SV RM," 150/<br />
2007, 53/2011)<br />
- Zakon za upatuvawe lica vo me|unarodni misii i vo me|unarodni<br />
organizacii ("SV RM," 150/2007)<br />
- Zakon za proglasuvawe na del od planinanata Pelister za<br />
nacionalen park (SV RM," 150/2007)<br />
- Zakon za Sovetot na javni obviniteli na Republika Makedonija<br />
(SV RM," 150/2007, 100/2011) (U. br. 63/2009)<br />
- Zakon za elektronska trgovija ("SV RM," 133/2007, 17/2011)<br />
962
- Zakon za osnovawe na Dr`aven univerzitet "Goce Del~ev" vo<br />
[tip ("SV RM," 40/2007, 81/2008)<br />
- Zakon za dobivka ("SV RM," 160/2007 (U. br. 115/2008)<br />
- Zakon za pottiknuvawe i ponagawe na tehnolo{kiot razvoj<br />
("SV RM," 41/2008, 106/2008-ispravka) (U. br. 184/2008)<br />
- Zakon za dr`avnoto pravobranitelstvo ("SV RM, 87/2007) (U.<br />
br. 121/2010)<br />
- Zakon za veterinarnoto zdravstvo ("SV RM," 113/2007, 24/2011,<br />
136/2011, 123/2012)<br />
2008<br />
- Zakon za spre~uvawe na perewe pari i drugi prinosi od kaznivo<br />
delo i finansirawe na terorizam ("SV RM," 4/2008, 57/2010, 35/<br />
2011, 44/2012) (U. br. 32/2008)<br />
- Zakon za vonparni~na postapka ("SV RM," 9/2008) (U. br.<br />
76/2008, U. br. 39/2008 i 48/2009, U. br. 211/2010)<br />
- Zakon za dobrovolno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe<br />
("SV RM," 7/2008, 124/2010, 13/2013) (U. br. 117/2008)<br />
- Zakon za ribarstvo i akvakultura ("SV RM," 7/2008, 67/2010,<br />
47/2011, 53/2011, 95/2012)<br />
- Zakon za sto~arstvoto ("SV RM," 7/2008, 116/2010, 23/2013)<br />
- Zakon za obrazovanie na vozrasnite ("SV RM," 7/2008, 17/2011,<br />
51/2011, 74/2012) (U. br. 46/2008, U. br. 46/2008)<br />
- Zakon za visokoto obrazovanie ("SV RM," 35/2008, 103/2008,<br />
26/2009, 83/2009, 99/2009, 115/2010, 17/2011, 51/2011, 123/2012, 15/2013,<br />
23/2013) (U. br. 80/2008, U. br. 171/ 2009, U. br. 207/2009)<br />
- Zakon za genetsko modificirani organizmi ("SV RM," 35/<br />
2008)<br />
- Zakon za biomedicinsko potpomognato oploduvawe ("SV RM,"<br />
37/2008)<br />
- Zakon za katastar na nedvi`nosti ("SV RM," 40/2008, 158/2010,<br />
17/2011-ispravka, 51/2011) (U. br. 73/2008, U. br. 223/2008, U. br. 37/2009,<br />
168/2009, U. br. 283/2009, 196/2010, U. br. 208/2010, U. br. 90/2011)<br />
- Zakon za nau~no-istra`uva~ka dejnost ("SV RM," 46/2008, 103/<br />
2008, 24/2011, 80/2012, 23/2013) (U. br. 208/2009)<br />
- Zakon za osnovawe na univerzite za informati~ki tehnologii<br />
vo Skopje ("SV RM," 81/2008, 48/2009, 6/2009)<br />
- Zakon za osnovawe na Tehnolo{ko - tehni~ki fakultet, Veterinaren<br />
fakultet i Praven fakultet vo sostav na Univerzitetot "Sv.<br />
Kliment Ohridski" vo Bitola ("SV RM," 81/2008)<br />
- Zakon za osnovawe na visokobrazovna ustanova Fakultet za<br />
bezbednost vo sostav na Univerziteto "Sv. Kliment Ohridski" - Bitola<br />
("SV RM," 81/2008)<br />
963
- Zakon za visokoobrazovnite ustanovi na verskite zaednici<br />
("SV RM," 81/2008)<br />
- Zakon za kreditno biro ("SV RM," 81/2008, 24/2011)<br />
- Zakon za postapuvawe po pretstavkite i predlozite ("SV<br />
SRM," br. 82/2008, 13/2013) (U. br. 169/2008, U. br. 19/2009)<br />
- Zakon za za{tita na pravata na pacientite ("SV RM," 82/2008,<br />
12/2009, 53/2011)<br />
- Zakon za grade`noto zemji{te ("SV RM," 82/2008, 143/2008, 56/<br />
2010, 17/2011, 53/2011, 144/2012) (U. br. 172/2008, U. br. 191/2010, U. br.<br />
153/ 2011)<br />
- Zakon za obligacionite i stvarnopravnite odnosi vo vozdu{-<br />
niot soobra}aj ("SV RM," 85/2008, 148/2011) (U. br. 202/2010)<br />
- Zakon za stokovnite rezervi ("SV RM," 84/2008, 103/2008,<br />
77/2009, 24/2011)<br />
- Zakon za zadol`itelni rezervi na nafta i nafteni derivati<br />
("SV RM," 84/2008, 35/2011, 84/2012)<br />
- Zakon za finansisko obezbeduvawe ("SV RM," 84/2008)<br />
- Zakon za pe~atot na Republika Makedonija i pe~atite na dr`avnite<br />
organi vo Republika Makedonija ("SV RM," 86/2008) (U. br.<br />
288/2009)<br />
- Zakon za grobi{ta i pogrebalni uslugi ("SV RM," 86/2008, 156/<br />
2010, 53/2011) (U. br. 170/2008, U. br. 93/2010)<br />
- Zakon za {umarska i lovna inspekcija ("SV RM," 88/2008,<br />
6/2009, 36/2011, 74/2012) (U. br. 176/2008)<br />
- Zakon za upotreba na jazikot {to go zboruvaat najmnogu 20%<br />
od gra|anite na Repubkika Makedonija i vo edinicite na lokalnata<br />
samouprava ("SV RM," 101/2008, 100/2011)<br />
- Zakon za lobirawe ("SV RM," 106/2008) (U. br. 232/2008)<br />
- Zakon za osnovnoto obrazovanie ("SV RM," 103/2008, 33/2010,<br />
116/2010, 156/2010, 18/2011, 51/2011, 6/2012, 23/2013) (U. br. 202/2008, U.<br />
br. 212/2008, U. br. 234/2008, U. br. 248/2008, U. br. 106/2009, U. br.<br />
224/2009, U. br. 232/2009, U. br. 145/2009, U. br. 256/2009, U. br. 141/2010,<br />
U. br. 221/2010, U. br. 30/2012)<br />
- Zakon za hidrometereolo{ka dejnost ("SV RM," 103/2008,<br />
53/2011)<br />
- Zakon za osnovawe na agencija za promocija i poddr{ka na turizmot<br />
vo Republika Makedonija ("SV RM," 103/2008, 156/2010, 59/2012)<br />
(U. br. 209/2009)<br />
- Zakon za audiovizuelnite dobra ("SV RM," 103/2008, 47/2011,<br />
51/2011)<br />
- Zakon za proglasuvawe na lokalitetot "Kuklica" za spomenik<br />
na prirodata ("SV RM," 103/2008)<br />
- Zakon za kontrola na opojni drogi i psihotropni supstancii<br />
("SV RM," 103/2008, 124/2010)<br />
964
- Zakon za sudska slu`ba ("SV RM," 98/2008, 161/2008, 6/2009,<br />
150/2010) (U. br. 173/2008, U. br. 206/2008, 141/2009, U. br. 220/2010)<br />
- Zakon za upravuvawe so konfiskuvan imot, imotna korist i<br />
odzemeni predmeti vo krivi~na i prekr{o~na postapka ("SV RM,"<br />
98/2008, 145/2010) (U. br. 111/2009)<br />
- Zakon za u~ebnici vo osnovno i sredno obrazovanie ("SV RM,"<br />
98/2008, 99/2009, 83/2010, 36/2011, 135/2011, 46/2012, 23/2013) (U. br.<br />
250/2008, 265/ 2009)<br />
- Zakon za invalidski organizacii ("SV RM," 89/2008, 59/2012,<br />
23/2013) (U. br. 221/2008)<br />
- Zakon za javna ~istota ("SV RM," 111/2008, 64/2009, 88/2010,<br />
130/2010-pre~isten tekst, 23/2011, 80/2012) (U. br. 191/2008, U. br.<br />
56/2009, U. br. 159/2011)<br />
- Zakon za pravna za{tita na uslugite koi se zasnovaat na, ili<br />
opfa}aat, usloven pristap ("SV RM,"127/2008, 17/2011)<br />
- Zakon za vozila ("SV RM, 140/2008, 53/2011, 123/2012, 153/2012-<br />
ispravka)<br />
- Zakon za dr`avniot ispiten centar ("SV RM," 142/2008, 148/<br />
2009)<br />
- Zakon za pridonesi od zadol`itelno socijalno osiguruvawe<br />
("SV RM," 142/2008, 64/2009, 166/2010, 53/2011, 185/2011, 15/2013) (U. br.<br />
233/2008, U. br. 260/2008, U. br. 262/ 2008, U. br. 41/2009, U. br. 44/2009, U.<br />
br. 48/2009, U. br. 159/2009, U. br. 174/2009, U. br. 17/2010, U. br.<br />
124/2011, U. br. 156/2011)<br />
- Zakon za materijalno obezbeduvawe na nevrabotenite lica poradi<br />
privatizacija na pretprijatijata so dominantna sopstvenost na<br />
dr`avata vo periodot od 2000 do 2004 godina ("SV RM," 87/2008) (U. br.<br />
155/2008, U. br. 226/2010)<br />
- Zakon za miruvawe i otpi{uvawe na obvrski po osnov na pridonesi<br />
za zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe ("SV RM," 161/2008,<br />
23/2013)<br />
- Zakon za pridonesi od zadol`itelno socijalno osiguruvawe<br />
("SV RM," 142/2008, 64/2009, 44/2012) (U. br. 6/2009)<br />
- Zakon za unapreduvawe i za{tita na pravata na pripadnicite<br />
na zaednicite koi se pomalku od 20% od naselenieto vo Republika<br />
Makedonija ("SV RM," 92/2008) (U. br. 154/2009)<br />
2009<br />
- Zakon za investiciski fondovi ("SV RM," 12/2009, 24/2011)<br />
- Zakon za evidencija vo oblasta na zdravstvoto ("SV RM,"<br />
20/2009, 53/2011) (U. br. 166/2009)<br />
- Zakon za Dr`avniot inspektorat za zemjodelstvo ("SV RM,"<br />
20/2009, 53/2011) (U.br. 10/2010)<br />
965
- Zakon za industriskata sopstvenost ("SV RM," 21/2009, 24/<br />
2011)<br />
- Zakon za lovstvo ("SV RM," 26/2009, 1/2012) (U. br. 89/2009)<br />
- Zakon za selekcionerski prava ("SV RM,"52/2009)<br />
- Zakon za {umite ("SV RM," 64/2009, 24/2011, 53/2011) (U. br.<br />
135/2009, U. br. 26/2010, U. br. 219/2011)<br />
- Zakon za posebnite prava na u~esnicite vo mirovnite operacii<br />
i operaciite za kolektivna odbrana nadvor od teritorijata na Republika<br />
Makedonija i na ~lenovite na nivnite semejstva ("SV RM,"<br />
67/2009) (U. br. 167/2009)<br />
- Zakon za zastapuvawe na Republika Makedonija pred Evropskiot<br />
sud za ~ovekovite prava ("SV RM," 67/2009) (U. br. 134/2009)<br />
- Zakon za izvr{uvawe na odlukite na Evropskiot sud za ~ovekovi<br />
prava ("SV RM," 67/2009)<br />
- Zakon za me|uop{tinska sorabotka ("SV RM, 79/2009)<br />
- Zakon za socijalnata za{tita ("SV RM," 79/2009, 36/2011, 51/<br />
2011, 166/2012, 15/2013) (U. br. 165/2009, U. br. 8/2010)<br />
- Zakon za voenata akademija ("SV RM," 83/2009)<br />
- Zakon za upotreba na znakovniot jazik ("SV RM," 105/2009)<br />
- Zakon za elektronsko upravuvawe ("SV RM," 105/2009, 47/2011)<br />
- Zakon za transformacija na Jvnoto preprijatie za stopanisuvawe<br />
so stanbeniot i delovniot prostor na Republika Makedonija<br />
("SV RM," 105/2009)<br />
- Zakon za Sobranieto na Republika Makedonija ("SV RM,"<br />
104/2009)<br />
- Zakon za javna vnatre{na finansiska kontrola ("SV RM," 90/<br />
2009) (U. br. 46/2010)<br />
- Zakon za domuvawe ("SV RM," 99/2009, 57/2010, 36/2011, 54/2011,<br />
13/2012, 38/2012-pre~isten tekst) (U. br. 129/2009, U. br. 198/2009, U. br.<br />
246/2009, U. br. 14/2010, U. br. 45/2010, U. br. 68/2010, U. br. 151/2010)<br />
- Zakon za vnatre{ni raboti ("SV RM," 92/2009, 35/2010, 36/<br />
2011) (U. br. 192/2009, U. br. 223/2009, U. br. 10/2010, U. br. 58/2010, U.<br />
br. 132/2010, 185/2010)<br />
- Zakon za sudskite taksi ("SV RM," 114/2009, 148/2011) (U. br.<br />
57/2010)<br />
- Zakon za akreditacijata ("SV RM," 120/2009, 53/2011)<br />
- Zakon za nacionalna kriminalisti~ko-razuznava~ka baza na<br />
podatoci ("SV RM," 120/2009)<br />
- Zakon za gradewe ("SV RM," 130/2009, 124/2010, 18/2011, 36/<br />
2011, 212/2010, 54/2011, 59/2011-pre~isten tekst, 39/2012-pre~isten tekst,<br />
144/2012) (U. br. 268/ 2009, U. br. 262/2009, U. br. 212/2010, U. br.<br />
107/2011, U. br. 80/2011, U. br. 225/2011, U. br. 95/2011)<br />
- Zakon za grbot na Republika Makedonija ("SV RM," 138/2009)<br />
- Zakon za platite na ~lenovite na Sudskiot sovet na<br />
Republika Makedonija, ("SV RM," 139/2009, 67/2010, 97/2010)<br />
966
- Zakon za platite na ~lenovite na Sovetot na javnite obviniteli<br />
na Republika Makedonija ("SV RM," 139/2009, 67/2010, 97/2010)<br />
- Zakon za organsko zemjodelsko proizvodstvo ("SV RM," 146/<br />
2009, 53/2011)<br />
- Zakon za platite na javnite obviniteli ("SV RM," 153/2009,<br />
67/2010, 97/2010)<br />
- Zakon za upravuvawe so pakuvawe i otpad od pakuvawe ("SV<br />
RM," 161/2009, 17/2011, 47/2011, 136/2011, 6/2012, 39/2012)<br />
- Zakon za rabotnoto vreme, zadol`itelnite odmori na mobilnite<br />
rabotnici i voza~ite na patniot soobra}aj i uredite za zapi{-<br />
uvawe vo patniot soobra}aj ("SV RM," 161/2009, 17/2011, 54/2011) (U.<br />
br. 29/2010)<br />
- Zakon za besplatna pravna pomo{ ("SV RM," 161/2009,<br />
185/2011) (U. br. 21/2009, U. br. 36/2010)<br />
2010<br />
- Zakon za pravosudniot ispit ("SV RM," 10/2010) (U. br. 32/<br />
2010)<br />
- Zakon za pla}awe na rati na dano~ni dolgovi na javnite pretprijatija<br />
i trgovskite dru{tva osnovani od Republika Makedonija,<br />
odnosno od op{tinite i gradot Skopje ("SV RM," 18/2010)<br />
- Zakon za javnoto zdravje ("SV RM," 22/2010, 136/2011)<br />
- Zakon za ispituvawe i `igosuvawe, odnosno obele`uvawe na<br />
ognenoto oru`je i municijata ("SV RM," bvr. 25/2010, 47/2011)<br />
- Zakon za slu`ba vo Armijata na Republika Makedonija ("SV<br />
RM, 36/2010, 23/2011, 47/2011, 148/2011, 55/2012, 77/2012-pre~isten tekst)<br />
(U. br. 60/2010, U. br. 71/2010, U. br. 80/2010, U. br. 101/ 2010, U. br.<br />
113/2010, U. br. 74/2011, U. br. 29/2011)<br />
- Zakon za veterinarno-medicinski preparati ("SV RM," 42/<br />
2010, 136/2011)<br />
- Zakon za zemjodelstvo i ruralen razvoj ("SV RM," 49/2010, 53/<br />
2011, 126/2012, 15/2013) (U. br. 129/2010)<br />
- Zakon za `elezni~kiot sistem ("SV RM," 48/2010, 23/2011, 53/<br />
2011, 158/2011, 80/2012, 155/2012)<br />
- Zakon za sigurnost vo `elezni~kiot sistem ("SV RM," 49/<br />
2010, 23/2011)<br />
- Zakon za nadzor na pazarot ("SV RM," 49/ 2010)<br />
- Zakon za vinoto ("SV RM," 50/2010, 53/2011, 6/2012, 23/2013) (U.<br />
br. 194/2001, U. br. 104/2011)<br />
- Zakon za spre~uvawe i za{tita od diskriminacija ("SV RM,"<br />
50/2010) (U.br. 10/2010, U. br. 82/2010, U. br. 110/2010, U. br. 111/2010)<br />
- Zakon za inspekciski nadzor ("SV RM," 50/2010, 162/2010,<br />
157/2011)<br />
967
- Zakon za zdru`enija i fondacii ("SV RM," 52/2010, 135/2011)<br />
(U. br. 81/ 2010, 114/2010, U. br. 134/2010, U. br. 149/2010, U. br. 37/2011)<br />
- Zakon za javnite slu`benici ("SV RM," 52/2010, 36/2011, 24/<br />
2012, 15/2013) (U. br. 83/2010, U. br. 77/2011, U. br. 184/2010, U. br.<br />
184/2011, U. br. 221/2011)<br />
- Zakon za osnovawe na Agencija za stranski investicii i promocija<br />
na izvozot na Republika Makedonija ("SV RM," 57/2010,<br />
36/2011) (U. br. 191/2010)<br />
- Zakon za dr`avnata revizija ("SV RM," 66/2010, 145/2010,<br />
135/2011)<br />
- Zakon za upravuvawe so svetskoto prirodno i kulturno nasledstvo<br />
vo Ohridskiot region ("SV RM," 75/2010)<br />
- Zakon za Akademijata na sudii i javni obviniteli (SV RM,"<br />
88/2010, 166/2012) (U. br. 184/2010, U. br. 156/2010)<br />
- Zakon za avtorskoto pravo i srodnite prava ("SV RM," 115/<br />
2010, 140/2010-ispravka, 51/2011) (U. br. 56/2011)<br />
- Zakon za Evropsko dru{tvo ("SV RM," 115/2010).<br />
- Zakon za osnovawe Nacionalna agencija za nuklearni tehnologii<br />
na Republika Makedonija ("SV RM," 115/2010)<br />
- Zakon za procena ("SV RM," 115/2010, 158/2011, 185/2011, 64/<br />
2012) (U. br. 205/2011)<br />
- Zakon za ve{ta~ewe ("SV RM," 115/2010)<br />
- Zakon za me|unarodna sorabotka vo krivi~nata materija ("SV<br />
RM," 124/2010)<br />
- Zakon za osnovawe na Makedonska akademska istra`uva~ka<br />
mre`a ("SV RM," 124/2010, 47/2011)<br />
- Zakon za kvalitetot na zemjodelskite proizvodi ("SV RM,"<br />
140/2010, 53/2011)<br />
- Zakon za upravuvawe so baterii i akumulatori i otpadni baterii<br />
i akumulatori ("SV RM," 140/2010, 47/2011, 148/2011, 39/2012)<br />
- Zakon za bezbednost na hranata za `ivotni ("SV RM," 145/<br />
2010, 1/2012)<br />
- Zakon za hemikalii ("SV RM," 145/2010, 53/2011)<br />
- Zakon za za{tita na konkurencijata ("SV RM," 145/2010,<br />
136/2011)<br />
- Zakon za kontrola na dr`avnata pomo{ ("SV RM," 145/2010)<br />
- Zakon za za{tita od jonizira~ko zra~ewe i radijaciona signost<br />
(pre~isten tekst) (SV RM, 154/2010)<br />
- Zakon za popis na naselenieto, domakinstvata i stanovite vo<br />
Republika Makedonija 2011 godina ("SV RM," 156/2010, 36/2011)<br />
- Zakon za bezbednost na hranata ("SV RM,"157/2010, 53/2011,<br />
1/2012, 1/2012)<br />
- Zakon za po{tenskite uslugi ("SV RM," 158/2010)<br />
- Zakon za finansiskite dru{tva ("SV RM," 158/2010, 53/2011)<br />
968
- Zakon za davawe na finansiski uslugi na dale~ina ("SV RM,"<br />
158/2010)<br />
- Zakon za revizija ("SV RM," 158/2010) (U. br. 209/2011, 209/<br />
2011)<br />
- Zakon za Narodnata banka na Republika Makedonija ("SV<br />
RM," 158/2010, 123/2012) (U. br. 208/2011)<br />
- Zakon za Dr`avniot inspektorat za lokalna samouprava (SV<br />
RM," 158/2010)<br />
- Zakon za grani~nata kontrola (SV RM," 171/2010)<br />
- Zakon za upravuvawe so dvi`eweto na predmetite vo sudovite<br />
(SV RM," 171/2010)<br />
- Zakon za priznavawe na profesionalnite kvalifikacii ("SV<br />
RM, 171/2010)<br />
- Zakon za osnovawe na fakultet za informati~ki nauki i<br />
kompkutersko in`inerstvo vo sostav na Univerzitetot "Sv. Kiril i<br />
Metodij" - Skopje ("SV RM," 171/2010)<br />
2011<br />
- Zakon za energetika ("SV RM," 16/2011, 136/2011)<br />
- Zakon za interoperabilnost na `elezni~kiot sistem ("SV<br />
RM," 17/2011)<br />
- Zakon za pedago{kata slu`ba ("SV RM," 18/2011)<br />
- Zakon za postapuvawe so bespravno izgradeni objekti ("SV<br />
RM," 23/2011, 54/2011, 155/2012) (U. br. 55/2011, U. br. 65/2010, U. br.<br />
105/2011)<br />
- Zakon za igrite na sre}a i za zabavnite igri ("SV RM," 24/<br />
2011, 51/2011, 148/2011, 74/2012) (U. br. 52/2010, U. br. 57/2010, U. br.<br />
53/2011)<br />
- Zakon za pottiknuvawe i pomagawe na tehnoloo{kiot razvoj<br />
("SV RM," 47/2011)<br />
- Zakon za osnovawe na Dr`avna komisija za odlu~uvawe vo<br />
upravna postapka i postapka od raboten odnos vo vtor stepen ("SV<br />
RM," 51/2011)<br />
- Zakon za proglasuvawe na Prespanskoto ezero za spomenik na<br />
prirodata ("SV RM," 51/2011)<br />
- Zakon za proglasuvawe na Dojranskoto ezero za spomenik na<br />
prirodata ("SV RM," 51/2011)<br />
- Zakon za nacionalniot umetnik na Republika Makedonija,<br />
("SV RM," 89/2011) (U. br. 89/2011)<br />
- Zakon za Evropski ekonomski ijteresi ("SV RM," 158/2011)<br />
- Zakon za subvencionirawe na stranben kredit (SV RM," 158/<br />
2011, 24/2013)<br />
969
- Zakon za dopolnitelna supervizija na finansiski koinglomerat<br />
("SV RM, 185/2011)<br />
- Zakon za proglasuvawe na staroto gradsko jadro na Ohrid za<br />
kulturno nasledstvo od osobeno zna~ewe (SV RM," 47/2011) (U. br.<br />
218/2011)<br />
2012<br />
- Zakon za upravuvawe so elektri~na i elektronska oprema i<br />
otpadna elektri~na i elektronska oprema ("SV RM, 6/2012)<br />
- Zakon za koncesii i javno privatno partnerstvo ("SV RM,<br />
6/2012)<br />
- Zakon za Evropski rabotni~ki sovet ("SV RM, 6/2012)<br />
- Zakon za ednakvi mo`nosti na m`ite i `enite ("SV RM,<br />
6/2012)<br />
- Zakon za registrirawe na podzemni i nadzemni infrastrukturni<br />
objekti i pridru`ni instalacii ("SV RM, 6/2012)<br />
- Zakon za Poseben registar za lica osudeni so pravosilna<br />
presuda za krivi~ni dela za seksualna zloupotreba na maloletni lica<br />
i pedofilija ("SV RM," 11/2012)<br />
- Zakon za minimalnata plata vo Republika Makedonija ("SV<br />
RM," 11/2012)<br />
- Zakon za isplata na penzii i penziski nadomestoci od kapitalno<br />
finansirano penzisko osiguruvawe ("SV RM," 11/2012)<br />
- Zakon za proglasuvawe na "Vev~anskite izvori" za spomenik<br />
na prirodata (SV RM, 39/2012)<br />
- Zakon za zdravstvenata za{tita ("SV RM," 43/2012)<br />
- Zakon za zadol`nica ("SV RM," 59/2012)<br />
- Zakon za legalizacija na javnite ispravi vo me|unarodniot<br />
promet ("SV RM," 74/2012)<br />
- Zakon za advokatski marki~ki ("SV RM," 84/2012)<br />
- Zakon za opredeluvawe dopolnitelen uslov za vr{ewe javna<br />
funkcija ("SV RM," 86/2012)<br />
- Zakon za identifikacija i registracija na `ivotnite ("SV<br />
RM," 95/2012)<br />
- Zakon za arhivski materijal ("SV RM," 95/2012)<br />
- Zakon za proglasuvawe na spomeni~kata celina Kru{evo za<br />
kulturno nasledstvo od osobeno zna~ewe ("SV RM," 95/2012)<br />
- Zakon za komunalnite dejnosti ("SV RM," 95/2012)<br />
- Zakon za vr{ewe smetkovodstveni raboti ("SV RM," 95/2012)<br />
- Zakon za eksproprijacija ("SV RM," 95/2012, 131/2012, 23/2013)<br />
- Zakon za turisti~ki razvojni zoni ("SV RM," 141/2012)<br />
- Zakon za stranska informativna dejnost ("SV RM," 143/2012)<br />
- Zakon za gra|anska odgovornost za navreda i kleveta ("SV<br />
RM," 143/2012)<br />
970
- Zakon za dobrovolno zdravstvno osiguruvawe ("SV RM," 145/<br />
2012)<br />
- Zakon za izdavawe na vrednosni bonovi (vau~eri) ("SV RM,<br />
106/2012, 153/2012)<br />
- Zakon za privatno obezbeduvawe ("SV RM," 166/2012)<br />
- Zakon za upatuvawe na rabotnici od Republika Makedonija vo<br />
drugi dr`avi za izveduvawe na grade`ni raboti preku proektni dogovori<br />
i za vr{ewe na drugi sezonski raboti ("SV RM," 166/2012)<br />
2013<br />
- Zakon za avtokampovi ("SV RM," 13/2013)<br />
- Zakon za proda`ba i davawe pod zakup na delovnite zgradi i<br />
delovnite prostorii na Republika Makedonija ("SV RM," 13/2013)<br />
- Zakon za studentskiot standard ("SV RM, 15/2013)<br />
- Zakon za medicinskite studii i kontinuiranoto stru~no usovr{uvawe<br />
na doktorote na medicina ("SV RM," 16/20013)<br />
- Zakon za dogovorite za prevoz vo patniot soobra}aj ("SV RM,"<br />
23/2013)<br />
- Zakon za zemjodelski zadrugi ("SV RM," 23/2013)<br />
- Zakon za za{tita na decata ("SV RM," 23/2013)<br />
- Zakon za partiski istra`uva~ko-analiti~ki centri ("SV<br />
RM," 23/2013)<br />
971
XI. MULTILATERALNI DOGOVORI<br />
1. So <strong>Ustavn</strong>iot zakon za sproveduvawe na Ustavot od 1991 godina,<br />
Republika Makedonija go prezede ~lenstvoto na porane{nata SFRJ<br />
vo me|unarodnite organi, organizacii i zaednici (~l. 3) i pravata i<br />
obvrskite nastanati od sodavaweto na SFRJ (~l. 4) i gi prezema kako<br />
republi~ki postojnite sojuzni propisi, {to }e re~e i zakonite za<br />
ratifikacija na me|unarodnite dogovori (~l. 5).<br />
Osven toa, Sobranieto na Republika Makedonija vo 1993 godina<br />
donese i ~etiri mo{ne zna~ajni akti {to se odnesuvaat na oblasta na<br />
me|unarodnoto pravo:<br />
1 0 Odluka za pristapuvawe na Republika Makedonija kon @enevskite<br />
konvencii i protokoli ("SV RM," 48/1993)<br />
- Konvencija za postapuvawe so voenite zarobenici (Geneva Convention<br />
Relative to the Treatment of Prisoners of War), od 12. 08. 1949. Vo<br />
sila na 21. 10. 1950 ("SL SFRJ," 24/19950). Vo sila za RM od 8. 09. 1991.<br />
- Konvencija za za{tita na gra|anskite lica za vreme na vojna<br />
(Geneva Convention Relative to the Protection of Civilian Persons in Time of<br />
War), od 12. 08. 1949. Vo sila na 21. 10. 1950 ("SL SFRJ," 24/1950). Vo<br />
sila za RM na 8. 09. 1991.<br />
- Konvencija za podobruvawe na polo`bata na ranetite i bolnite<br />
za vreme na vojeni sudiri na kopno (Geneva Convention for the Amelioration<br />
of the Condition of Wounded and Sick in Armed Forces in the Field), od<br />
12. 08. 1949. Vo sila na 21. 10. 1950 ("SL SFRJ," 24/19950). Vo sila za<br />
RM na 8. 09. 1991.<br />
- Konvencija za podobruvawe na polo`bata na ranetite i bolnite<br />
i na brodolomnicite vo vooru`enite sili na more (Geneva Convention<br />
for the Amelioration of the Condition of Wounded, Sick and Shipwrecked<br />
Members of Armed Forces at Sea), od 12. 08. 1949. Vo sila na 21. 10. 1950<br />
("SL SFRJ," 24/1950). Vo sila za RM na 8. 09. 1991.<br />
- Dopolnitelniniot protokol kon @enevskite konvencii od<br />
12. 08. 1949 za za{tita na `rtvite na me|unarodnitwe vooru`eni<br />
sudiri - Protokol I (Protocol Additional to the Geneva Conventions of 12<br />
August 1949, and Relating to the Protection of Victims of International Armed<br />
Conflicts - Protocol I). Usvoen na 10. 07. 1977. Vo sila na 7. 12. 1978 ("SL.<br />
SFRJ," 1978/16). Vo sila za RM na 8. 09. 1991.<br />
- Dopolnitelniniot protokol kon @enevskite konvencii od<br />
12. 08. 1949 za za{tita na `rtvite na me|unarodnite vooru`eni su-<br />
973
diri - Protokol II (Protocol Additional to the Geneva Conventions of 12 August<br />
1949, and Relating to the Protection of Victims of Non-International Armed<br />
Conflicts - Protocol II). Usvoen na 10. 07. 1977. Vo sila na 7. 12. 1978 ("SL.<br />
SFRJ," 1978/16). Vo sila za RM na 8. 09. 1991.<br />
- Dopolnitelen Protokol kon @enevskata konvencija od 12<br />
avgust 1949 godina koj se odnesuva na usvojuvawe dopolnitelen simbol<br />
(Protokol III), Ratifikuvan na 1. 08. 2008, ("SV RM," 103/2008)<br />
2 0 Odluka za pristapuvawe na Republika Makedonija kon Vienskite<br />
konvencii i protokoli ("SV RM," 1993/48)<br />
- Konvencija za privilegii i imuniteti na ON (Convention on<br />
the Privileges and Immunities of the United Nations), Wujork 13. 02. 1946.<br />
Pristapeno na 18. 04. 1993. Vo sila na 17. 11. 1991 ("SL. SFRJ," 20/<br />
1950).<br />
- Vienska konvencija za diplomatski odnosi (Vienna Convention<br />
on Diplomatic Relations), od 18. 04. 1961. Pristapeno na 18. 08. 1993. Vo<br />
sila na 17. 11. 1991 ("SL. SFRJ," 2/1964).<br />
- Fakultativen protokol kon Vienskata konvencija za diplomatski<br />
odnosi koj se odnesuva na steknuvawe na dr`avjanstvo (Optional<br />
Protocol to the Vienna Convention on Diplomatic Relations concerning<br />
Acquisition of Nationality), od 18. 04. 1961. Pristapeno na 18. 04. 1993. Vo<br />
sila na 17. 01. 1991 ("SL. SFRJ," 2/1964).<br />
- Fakultativen protokol kon Vienskata konvencija za diplomatski<br />
odnosi koj se odnesuva na zadol`itelno re{avawe na sporovi<br />
(Optional Protocol to the Vienna Convention on Diplomatic Relation Concerning<br />
the Compulsory Settlement of Disputes), od 18. 04. 1961. Pristapeno na 18. 08.<br />
1993. Vo sila na 17. 11. 1991 ("SL. SFRJ," 2/1964).<br />
- Vienska konvencija za konzularni odnosi (Vienna Convention on<br />
Consular Relations), Wujork, 24. 04. 1963. Pristapeno na 18. 08. 1993. Vo<br />
sila na 17. 11. 1991 ("SL. SFRJ" 5/1966).<br />
- Fakultativen protokol kon Vienskata konvencija za konzularni<br />
odnosi koj se odnesuva na zadol`itelno re{avawe na sporovi<br />
(Optional Protocol to the Vienna Convention on Consular Relations concerning<br />
the Compulsory Settlement of Disputes), Wujork, 24. 04. 1963. Pristapeno na<br />
18. 08. 1993. Vo sila na 17. 11. 1991 ("SL SFRJ," 5/1966)<br />
- Fakultativen protokol kon Vienskata konvencija za konzularni<br />
odnosi koj se odnesuva na steknuvawe na dr`avjanstvo (Optional<br />
Protocol to the Vienna Convention on Consular Relations concerning Acquisition<br />
of Nationality), Wujork, 24. 04. 1961. Pristapeno na 18. 08. 1993. Vo sila<br />
na 17. 11. 1991 ("SL. SFRJ" 5/1966).<br />
974
*<br />
3 0 Odluka za pristapuvawe na Republika Makedonija kon odreden broj<br />
konvencii na SOVETOT NA EVROPA ("SV RM," 1993/57)<br />
- Evropska konvencija za ekvivalencija na diplomite vrz osnova<br />
na koi e mo`en upis na visoko{kolskite ustanovi ETS 015 (European<br />
Convention on the Equivalence of Diplomas Leading to Admission to Universities),<br />
od 11. 12. 1953 ("SV RM," 3/1977). Vo sila za RM na 30. 03. 1994.<br />
- Protokol na konvencijata za ekvivalencija na diplomite<br />
vrz osnova na koi e mo`en upis na visoko{kolskite ustanovi (Protocol<br />
to the European Convention on the Equivalence of Diplomas Leading to Admission<br />
to Universities) ("SV RM," 3/1977).<br />
- Evropska konvencija za ekvivalencija na periodite na univerzitetskite<br />
studii ETS 021 (European Convention on the Equivalence of<br />
Periods of University Study), od 15. 12. 1956..("SV RM," 3/1977). Vo sila za<br />
RM na 30. 03. 1994.<br />
- Evropska konvencija za akademsko priznavawe na univerzitetskite<br />
kvalifikacii ETS 032 (ropean Convention on the Academic<br />
Recognition of University Qualifications), od 14. 12. 1956. ("SV RM," 3/1977).<br />
Vo sila za RM na 1. 05. 1994.<br />
- Evropska spogodba za postojana isplata na stipendii na<br />
studenti koi studiraat vo stranstvo ETS 069 (European Agreement on<br />
Continued Payment of Scholarships to Students Studyng Abroad), od 12. 12. 1969<br />
("SV RM," 12/1990). Vo sila za RM na 1. 05. 1994.<br />
- Evropska konvencija za kulturata ETS 018 (European Cultural<br />
Convention), od 9. 12. 1954 ("SV RM," 4/1987). Vo sila za RM na 30. 03.<br />
1994.<br />
- Konvencija za za{tita na arhitektonskoto nasledstvo na<br />
Evropa ETS 121 (Convention for the Protection of the Architectural Heritage of<br />
Europe), od 3. 10. 1985 ("SV RM," 4/1991). Vo sila za RM na 1. 07. 1994.<br />
- Konvencija za odgovornost na hotelierite vo vrska so imotot<br />
na gosti ETS 041 (Convention on the Liability of Hotel-Keepers Concerning<br />
the Property of Their Guests), od 17. 12. 1962.. ("SV RM," 2/1991). Vo<br />
sila za RM od 30. 03. 1994.<br />
- Konvencija za izrabotka na evropska farmakopeja ETS 050<br />
(Convention on the Elaboration of a European Pharmacopoeia), od 22. 06. 1964.<br />
("SV RM," 2/1991). Vo sila za RM na 1. 07. 1994.<br />
- Evropska konvencija za nadzor na uslovno osudeni lica ili<br />
uslovno oslobodeni lica ETS 051 (European Convention on the Supervision<br />
of Conditionally Sentenced or Conditionally Released Offenders), od 30. 11. 1964.<br />
Vo sila na 1. 07. 1994. ("SV RM," 4/1991). Vo sila za RM na 1. 06. 1994.<br />
- Evropska konvencija za za{tita na `ivotnite za kolewe<br />
ETS 102 (European Convention for the Protection of Animals for Slaughter), od<br />
10. 05. 1997 ("SV RM," 3/1992). Vo sila za RM na 1. 10. 1994.<br />
975
- Evropska konvencija za me|unarodnite posledici na odzemaweto<br />
na pravoto na upravuvawe so motorno vozilo ETS 088 (European<br />
Convention on the International Effects of Deprivation of the Right to Drive a Motor<br />
Vehicle), od 3. 06. 1976 ("SV RM," 4/1991). Vo sila za RM na 30. 03.<br />
1994.<br />
- Evropska konvencija za nasilstvo i neprimerno odnesuvawe<br />
na gleda~ite na sportskite priredbi i osobeno na fudbalskite natprevari<br />
ETS 120 (European Convention on Spectator Violence and Misbehaviour<br />
at Sports Events and in Particular at Football Matches), od 19. 08. 1985.<br />
("SV RM," 9/1990). Vo sila za RM na 1. 05. 1994.<br />
4 0 Odluka za pristapuvawe na Republika Makedonija kon me|unarodnopravnite<br />
dokumenti za osnovnite ~ovekovi prava i slobodi doneseni<br />
od ON ("SV RM," 57/1993)<br />
ON - Organizacija na Obedineti Narodi nastana vrz osnova na Povelbata<br />
na ON potpi{na na Konferencijata vo San Francisko na 26. 04. 1945.<br />
Nejzinite celi se: 1 0 odr`uvawe na me|unarodniot mir i bezbednost i unapreduvawe<br />
i re{avawe na me|unarodnite sporovi ili situacii koi bi mo`ele da<br />
dovedat do naru{uvawe na mirot, 2 0 razvivawe na prijatelski odnosi me|u narodite<br />
zasnovani na po~ituvawe na na~elata na ramnopravnost i samooporedeluvawe<br />
na narodite, 3 0 ostvaruvawe sorabotka so re{avawe na me|uarodnite<br />
problemi od ekonomska, op{testvena, kulturna ili humanitarna priroda i<br />
unapreduvawe na po~utuvaweto na ~ovekovite prava i osnovni slobodi za<br />
site, i 4 0 da pretstavuva sredi{te vo koe }e se usoglasat postapkite na narodite<br />
naso~eni kon postignuvawe na navedenite zaedni~ki celi. Organi na ON<br />
se: 1 0 Generalnoto sobranie, koe se sostanuva edna{ godi{no i koe go so~inuvaat<br />
site dr`avi ~lenki na ON, 2 0 Sovet na bezbednost, koj se sostoi od 15<br />
~lenovi i vo koj golemiet sili imaat postojano ~lenstvo i pravo na veto, 3 0<br />
Ekonomsko socijalen sovet, sostaven od 27 ~lenovi koi gi izbira Generalnoto<br />
sobranie, 4 0 Staratelski sovet, sostaven na paritetna osnova od ~lenkite<br />
koi upravuvaat so teritorii pod staratelstvo i ~lenki koi pod svoja<br />
uprava nemaat takvi teritorii so toa {to i ovde golemite sili se postojani<br />
~lenki, 5 0 Me|unarodniot sud na pravdata, koj iako formiran so sozdavaweto<br />
na ON vo 1945, fakti~ki pretstavuva prodol`enie na porane{niot Postojan<br />
sud na me|unarodnata pravda od 1921, koj postoe{e vo Dru{tvoto na narodite.<br />
Me|unarodniot sud na pravdata e sostaven od 15 sudii so razli~no dr`avjanstvo,<br />
so mandat od 9 godini i mo`nost za povtoren reizbor. 6 0 Sekretarijat<br />
sostaven od Generalen sekretar i personalot na ON.<br />
Specijalizirani agencii na ON se: 1 0 Organizacija na prosveta nauka<br />
i kultura (United Nations Educationa, Scientific and Cultural Organization - UNE-<br />
SKO), 2 0 Organizacija za industriski razvoj (United Nations Industrial Development<br />
Organizatipon - UNIDO), 3 0 Me|unaroden fond za zemjodelski razvoj<br />
(International Fund for Agriculture Development - IFAD), 4 0 Organizacija za<br />
976
hrana i zemjodelstvo (Food and Agricurtular Organization - FAO) 5 0 Me|unarodna<br />
organizacija na trudot (International Labour Organization - ILO), 6 0 Me|unarodna<br />
pomorska organizacija (International Maritime Organization - IMO), 7 0<br />
Me|unarodna telekomunikaciska unija (International Telekommunication Union<br />
- ITU), 8 0 Univerzalna po{tenska unija (Universal Postal Union - UPU), 9 0 Svetska<br />
meteroeolo{ka organizacija (World Meteororological Organiation - WMO),<br />
10 0 Svetska zdravstvena organizacija (World Health Organization - WHO), 11 0<br />
Me|unarodna organizacija za civilno vozduhoplovstvo (International Civil Aviation<br />
Organization- UNIDO), 12 0 Svetska organizacija za intelektualna sopstvenost<br />
(World Intellectual Property Organization - WIPO) 13 0 Me|unaroden<br />
monetaren fond (International Monetary Fund - IMF), 14 0 Me|unarodna banka za<br />
obnova i razvoj (International Bank for Reconstruction and Development - IBRD),<br />
15 0 Me|unarodna finansisla korporacija (International Finace Corporation -<br />
IFC), 16 0 Me|unarodna asocijazija za ravoj (International Development Association<br />
- IDA)<br />
*<br />
- Univerzalna deklaracija za pravata na ~ovekot (Universal Declaration<br />
of Human Rights), usvoena so Rezolucija na Generalnoto sobranie<br />
217 A (III) od 10. 12. 1948.<br />
- Me|unarodniot pakt za gra|anskite i politi~kite prava<br />
(International Covenant on Civil and Political Rights). Usvoen so Rezolucija na<br />
Generalnoto sobranie 2200 A (XXI) na 16. 12. 1966. Vo sila na 23. 03.<br />
1976 vo soglasnost so ~l. 49. Ratifikuva od SFRJ na 30. 11. 1971 ("SL<br />
SFRJ," 7/1971). Pristapeno na 18. 01. 1994. Vo sila za RM na 17. 11.<br />
1991.<br />
- Fakultativen protokol kon Me|unaroden pakt za gra|anski<br />
i politi~ki prava (Optional Protocol to the International Covenant in Civil<br />
and Political Rights). Usvoena na 16. 12. 1966. Pristapeno na 2. 01. 1994. Vo<br />
sila na 17. 11. 1991 ("SL. SFRJ," 7/1971).<br />
- Konvencija za spre~uvawe i kaznuvawe na zlostorstvoto genocid,<br />
(Convention on the Prevention and Punishment of the Crime od Genocide).<br />
Usvoena so Rezlolucija na Generalnoto sobranie 260 A (III) od 9.<br />
12. 1948. Vo sila na 12. 01. 1951 vo soglasnost so odredbite od ~l. XII.<br />
Ratifikuvana od SFRJ na 21. 06. 1950 ("SL SFRJ," 2/1950 i 1950/56).<br />
Pristapeno na 18. 01. 1994. Vo sila za RM od 17. 11. 1991.<br />
- Konvencija za nezastaruvawe na voenite zlostorstva i zlostorstvata<br />
protiv ~ove{tvoto (Convention on the Non-Applicability of<br />
Statutory Limitations to War Crimes and Crimes Against Humanity). Usvoena na<br />
26. 11. 1968. Vo sila na 11. 11, 1970. Ratifikuvana od SFRJ na 11. 11.<br />
1970 ("SL SFRJ," 50/1970). Pristapeno na 18. 01. 1994. Vo sila za RM od<br />
17. 11. 1991.<br />
- Me|unarodna konvencija za spre~uvawe i kaznuvawe na aparthejdot<br />
(International Convention on the Suppression and Punishment of the<br />
Crime of Apartheid). Usvoena na 30. 11. 1973. Vo sila na 18. 07. 1976. Rati-<br />
977
fikuvana od SFRJ na 12. 03. 1975 ("SL SFRJ," 14/1975). Pristapeno na<br />
18. 01. 1994. Vo sila za RM od 17. 11. 1991.<br />
- Konvencija protiv ropstvoto (Slavery Convention), usvoena na<br />
25. 09. 1926 vo @eneva, vlegla vo sila na 7. 07. 1955, so Dopolnitelen<br />
protokol od 7. 03. 1953 ratifikuvana od SFRJ na 1. 07. 1955 ("SL<br />
SFRJ," 4/1956). Pristapeno na 18. 01. 1994. Vo sila za RM od 17. 11.<br />
1991.<br />
- Dopolnitelna konvencija za ukinuvawe na ropstvoto, trgovijata<br />
so robovi i ustanovite i praktikata sli~ni na ropstvoto<br />
(Suplementary Convention on the Slavery, the Slave Trade and Institutions and<br />
Practices Similar to Slavery). Uusvoena so Rezolucijana Ekonomskiot i<br />
socijalniot sovet 608 (XXI) na 30. 04. 1956 (@eneva). Vo sila na 1. 04.<br />
1957 vo soglasnost so odredbata od ~l. 13. Ratifikuvana od SFRJ na 14.<br />
07. 1956 ("SL SFRJ," 7/1958). Pristapeno na 18. 01. 1994. Vo sila za RM<br />
na 17. 11. 1991.<br />
- Konvencijata za spre~uvawe na trgovija so lica i eksploatacija<br />
na prostitucija na drugi od 21. 03. 1950, vlegla vo sila na 27. 07.<br />
1951, Ratifikuvana od SFRJ na 28. 12. 1950 ("SL SFRJ," 1951/2).<br />
- Protokol koj se odnesuva za odredeni slu~ai na lica bez dr`avjanstvo<br />
(Protocol Relating to a Certain Case of Statelessness). Usvoena na<br />
12. 04. 1930 ("SL. SFRJ," 14. 07. 1960). Pristapeno na 18. 01. 1994. Vo<br />
sila na 17. 11. 1991.<br />
- Konvencija za regulirawe na dr`avjanstvo na lica so dvojno<br />
dr`avjanstvo, ratifikuvana od SFRJ na 29. 08. 1957.<br />
- Konvencijata za pravnata polo`ba na begalcite od 22. 04.<br />
1954. Ratifikuvana od SFRJ na 28. 09. 1958 ("SL SFRJ," 7/1960, 7/1961 i<br />
1/1963).<br />
- Protokol za pravanata polo`ba na begalcite od 31. 01. 1967.<br />
Ratifikuvana od SFRJ vo 1967 ("SL SFRJ," 1967/15).<br />
- Konvencija za pravnata polo`ba na licata bez dr`avjanstvo,<br />
(Convention Relating to the Status od Stateless Persons), usvoena so Rezolucija<br />
526a (XVII) na Ekonomsko socijalniot sovet na 28. 12. 1954. Ratifikuvana<br />
od SFRJ na 28. 01. 1959.<br />
- Konvencija za politi~kite prava na `enata (Convention on the<br />
Political Rights of Women), otvorena za potpi{uvawe i ratifikacija so<br />
Rezolucija na generalnoto sobranie na ON 640 (VII) od 20. 12. 1952. Vo<br />
sila na 7. 07. 1954 vo soglasnost so odredbata od ~l. IV. Usvoena na 31.<br />
03. 1953, Wujork ("SL. SFRJ," 7/1955). Pristapeno na 18. 01. 1994. Vo<br />
sila za RM od 17. 11. 1991.<br />
- Konvencija za stapuvawe vo brak, za minimalna vozrast za<br />
stapuvawe vo brak i za registracija na brakot od 10. 12. 1962, ratifikuvana<br />
od SFRJ na 18. 03. 1964.<br />
- Me|unarodna konvencija za ukinuvawe na site oblici na rasna<br />
diskriminacija (International Convention on the Elimination of All Formas of<br />
Racial Discrimination). Usvoena so Rezolucija 2106 A (XX) od 21. 12. 1965.<br />
978
Vo sila na 4. 01. 1969. Ratifikuvana od SFRJ na 12. 07. 1967 ("SL<br />
SFRJ," 6/1967 i 31/1967). Pristapeno na 18. 01. 1994. Vo sila za RM od<br />
17. 11. 1991. Amandman na ~lenot 8 kon Me|unarodna konvencija za eliminirawe<br />
na site formi na rasna diskriminacija (Wujork), 15. 01.<br />
1992. Republika Makedonija ne e ~lenka na Amandmanot.<br />
- Konvencija za ukinuvawe na site formi na diskriminacija<br />
vrz `enite (Convention on the Elimination of All Forms of Discrimination<br />
Against Women). Usvoena na 18. 12. 1979. Vo sila na 3. 09. 1981. Ratifikuvana<br />
od SFRJ vo 1981 ("SL SFRJ," 11/1981). Pristapeno na 18. 01.<br />
1994. Vo sila za RM od 17. 11. 1991. "Slu`ben list na SFRJ," 11/1981.<br />
Amandman na ~lenot 20, stav 1 (22 maj 1995). Fakultativen Protokol<br />
(6. 10. 1999).<br />
- Konvencija protiv diskriminacija vo obrazovanieto (Convention<br />
Against Discrimination in Education). Usvoena na 14. 12. 1960 na Op{-<br />
tata konferencija na UNESKO, vlegla vo sila na 22. 05. 1962 vo soglasnost<br />
so odredbite od ~l. 14. Ratifikuvana od SFRJ na 9. 01. 1963.<br />
- Konvencija na Megunarodnata organizacija na trudot br. 111<br />
protiv diskriminacijata vo pogled na vrabotuvaweto i zanimaweto<br />
(Discrimination, Empoyment and Occupation, Convention). Usvoena na 25.<br />
06. 1958. Vo sila na 15. 06. 1960 vo soglasnost so odredbata od ~l. 8. Ratifikuvana<br />
od SFRJ na 27. 12. 1960. ("SL. FNRJ," 3/1961).<br />
- Me|unaroden pakt za ekonomskite, socijalnite i kulturnite<br />
prava (International Covenant on Economic, Social and Cultural Rights).<br />
Usvoen so Rezolucija na Generalnoto sobranie 2200 A (XXI) od 16. 12.<br />
1966. Vo sila na 3. 01. 1976. Ratifikuvan od SFRJ na 3. 01. 1976 ("SL<br />
SFRJ," 7/1971). Pristapeno na 18. 01. 1994. Vo sila za RM na 17. 11.<br />
1991.<br />
- Me|unarodna konvencija za spre~uvawe na trgovija so `eni i<br />
deca (International Convention for the Suppression of the Traffic in Women and<br />
Children). Ratifikuvana od Kralstvoto Jugoslavija na 28. 02. 1929 i<br />
Protokolot od 1947 ("SL SFRJ," 1950/41). Usvoena na 30. 09. 1921. Pristapeno<br />
na 18. 01. 1994. Vo sila za RM na 17. 11. 1991.<br />
- Me|unarodna konvencija za spre~uvawe na trgovijata so `eni<br />
i deca.<br />
- Konvencija za za{tita na nematerijalnoto kulturno nasledstvo<br />
(Pariz, 17. 10. 2003), Ratifikuvan na 28. 04. 2006 ("SV RM,"<br />
59/2006).<br />
979
2. Republika Makedonija e praven naslednik i na slednive me|unarodni<br />
konvencii na ON<br />
- Povelba na Obedinetite nacii i Statut na Me|unarodniot<br />
sud za pravda (Charter of the United Nation and Statute of the International<br />
Court of Justice), San Francisco, od 26. 07. 1945. Prifatena na 8. 04. 1993.<br />
- Konvencija za privilegii i imuniteti na specijaliziranite<br />
agencii (Convention on the Privileges and Immunities of the Specialized Agencies).<br />
Usvoena na 21. 11. 1947 (Wujork). Pristapeno na 31. 01. 1996. Vo<br />
sila za RM na 17. 11. 1991.<br />
- Kovencija za specijalni misii (Convention on Special Missions).<br />
Usvoena na 8. 12. 1969, Wujork ("SL. SFRJ" 19/1975)<br />
- Vienska konvencija za pretstavuvawe na dr`avite pri nivnite<br />
odnosi so me|unarodnite organizacii od univerzalen karakter<br />
(Vienna Convention on the Representation of States in their Relations with International<br />
Organizations of a Universal Character). Usvoena na 14. 03. 1975<br />
(Viena). Pristapeno na 10. 03. 1994. Vo sila na 17. 11. 1991 ("SL.<br />
SFRJ," 3/1977)<br />
- Vienska konvencija za sukcesija na dr`avite vo odnos na<br />
dr`avniot imot, arhivite i dolgovite (Vienna Convention on Succession<br />
of States in Respect of State Property, Archives and Debts). Usvoena na 8.<br />
04. 1983 (Viena). Ratifikuvana na 16. 07. 1997. Vo sila na 2. 09. 1997.<br />
"SV RM," 35/1997.<br />
- Konvencija protiv tortura i drug vid na surovi, ne~ove~ki<br />
ili poni`uva~ki kazni i postapuvawa (Convention against Torture and<br />
Other Cruel, Inhuman or Degrading Treatment or Punishment ). Usvoena na 10.<br />
12. 1984. Pristapeno na 2. 12. 1994. Vo sila na 17. 11. 1991. Amandman na<br />
~lenovite 17 (7) i 18 (5).<br />
- Deklaracija za pravata na deteto (Declaration on the Rights of<br />
the Child). Usvoena so Rezolucija na ON 1386 (XIV) od 20. 11. 1959.<br />
- Konvencija za pravata na deteto (Convention on the Rights of the<br />
Child). Usvoena na 20. 11. 1989 ("SL. SFRJ," 15/1990). Pristapeno na 10.<br />
11. 1993 (rezervi). Vo sila na 17. 11. 1991. Amandman na ~len 43(2) na<br />
Konvencijata (Amendment to Article 43(2) of the Convention on the Rights of<br />
the Child). Usvoen na 12. 12. 1995. Prifaten na 19. 09. 1996. Vo sila na 16.<br />
10. 1996. Optional Protocol to the Convention on the Rights of the Child on the<br />
Involment of Children in armed conflict (25 may 2000), Optional Protocol to the<br />
Convention on the Rights of the Child on the Sale of Children, Child Prostitution<br />
and Child Pornography (25 may 2000)<br />
- Vtor fakultativen protokol kon Me|unarodniot pakt za<br />
gra|anski i politi~ki prava so cel osloboduvawe od smrtna kazna<br />
(Second Optional Protocol to the International Covenant on Civil and Political<br />
Rights, aiming at the Abolition of the Death Penalty). Usvoena na 15. 12. 1989.<br />
Pristapeno na 26. 01. 1995. Vo sila za RM na 26. 01. 1995.<br />
980
- Konvencija za statusot na begalcite (Convention relating to the<br />
Status of Refugees). Usvoena na 28 juli 1951 ("SL. SFRJ," 7/1960). Pristapeno<br />
na 18 januari 1994. Vo sila na 17. 11. 1991.<br />
- Protokol za statusot na begalcite (Protocol Relating to the<br />
Status of Refugees). Usvoena na 31. 01. 1967. Pristapeno na 18. 01. 1994<br />
alternativa B na ~len 1B(1) ("SL. SFRJ," 15/1967). Vo sila za RM na<br />
17. 11. 1991<br />
- Konvencija za namaluvawe na lica bez dr`avjanstvo (Convention<br />
on the Reduction of statelessness). Usvoena na 30. 08. 1961.<br />
- Protokol koj se odnesuva za odredeni slu~ai na lica bez<br />
dr`avjanstvo (Protocol relating to a Certain Case of Statelessness). Usvoena<br />
na 12. 04. 1930 ("SL. SFRJ," 14. 07. 1960). Pristapeno na 18. 01. 1994. Vo<br />
sila na 17. 11. 1991.<br />
- Osnovna konvencija za opojni drogi (Single Convention on Narcotic<br />
Drugs). Usvoena na 30. 03. 1961 ("SL. SFRJ," 2/1964). Pristapeno na<br />
13. 10. 1993. Vo sila za RM na 17. 11. 1991.<br />
- Konvencija za psihotropski supstancii (Convention on Psychotropic<br />
Substances). Usvoena na 21. 02. 1971 ("SL SFRJ," 40/1973). Pristapeno<br />
na 13. 10. 1993. Vo sila za RM na 17. 11. 1991.<br />
- Protokol za izmena na osnovnata konvencija za narkoti~ni<br />
sredstva (Protocol Amending the Single Convention on Narcotic Drugs). Usvoena<br />
na 25. 03. 1972 ("SL SFRJ," 3/1978). Pristapeno na 13. 10. 1993. Vo<br />
sila za RM od 17. 11. 1991.<br />
- Edinstvena konvencija za narkoti~ni drogi (Single Convention<br />
on Narcotic Drugs, 1961). Usvoena na 8. 08. 1971. Pristapeno na 13. 1993.<br />
Vo sila za RM od 17. 11. 1991.<br />
- Konvencija na Obedineti nacii protiv nedozvolena trgovija<br />
so narkoti~ni drogi i psihotropski supstanci (United Nations Convention<br />
Against Illicit Traffic in Narcotic Drugs and Psychotropic Substances).<br />
Usvoena na 20. 12. 1988 ("SL. SFRJ," 14/1990). Pristapeno na 13. 10.<br />
1993. Vo sila za RM od 17. 11. 1991.<br />
- Konvencija za spre~uvawe na trgovija so lu|e, eksploatacija,<br />
prostitucija i drugo (Convention for the Suppression of the Traffic in Persons<br />
of the Exploitation of the Prostitution of Others). Usvoena na 21. 03. 1950<br />
("SL. SFRJ," 2/1951). Pristapeno na 18. 01. 1994. Vo sila na 17. 11. 1991<br />
- Carinska konvencija za privremen uvoz na privatni patni<br />
vozila (Customs Convention on the Temporary Importation of Private Road Vehicles).<br />
Usvoen na 4. 06. 1954, Wujork, ("SL. SFRJ," 5/1960). Pristapeno<br />
na 20. 12. 1999. Vo sila za RM na 17. 11. 1991<br />
- Carinska konvencija za privremen uvoz na komercijalnipatni<br />
vozila (Customs Convention on the Temporary Importation of the Commercial<br />
Road Vehiccles). Usvoen na 18. 05. 1956, @eneva, ("SL SFRJ," 3/1961).<br />
Pristapeno na 20. 12. 1999. Vo sila za RM na 17. 11. 1991.<br />
- Carinska konvencija za me|unaroden transport na stoki so<br />
TIR karneti (Customs Convention on the International Transport of Goods<br />
981
under Cover of TIR Carnets ( TIR Convention). Usvoen na 14 maj 1975 (@eneva).<br />
Pristapeno na 2. 12. 1993. Vo sila za RM na 17. 11. 1991.<br />
- Me|unarodna carinska konvencija za harmonizacija na grani-<br />
~nite kontroli na stoki (International Convention on the Harmonization of<br />
Frontier Controls of Goods). Usvoen na 21. 10. 1982, @eneva, ("SL. SFRJ,"<br />
4/1985). Pristapeno na 20. 12. 1999. Vo sila za RM na 17. 11. 1991.<br />
- Konvencija za spogodba za me|unaroden suvozemen transport<br />
na stoki (Convention on the Contract for the International Carriage of Goods<br />
Road (CMR). Usvoen na 19. 05. 1956, @eneva, ("SL. SFRJ," 11/1958). Pristapeno<br />
na 12. 06. 1997. Vo sila za RM na 17. 11. 1991.<br />
- Protokol kon Konvencijata za spogodba za me|unaroden suvozemen<br />
transport na stoki (CMR) (Protocol to the Convention on the<br />
Contract for the International Carriage of Goods by Road (CMR). Usvoen na 5.<br />
07. 1978 (@eneva). Pristapeno na 26. 05. 1997. Ne e objaven.<br />
- Evropski dogovor koj se odnesuva na me|unaroden suvozemen<br />
transport na opasni materii (European Agreement Concerning the International<br />
Carriage of Dangerous Goods by Road (ADR). Usvoen na 30. 09. 1957,<br />
@eneva, ("SL SFRJ," 59/1972). Pristapeno na 18. 04. 1997. Vo sila za<br />
RM od 17. 11. 1991.<br />
- Dogovor za prifa}awe na ednoobrazni tehni~ki propisi za<br />
vozilata na trkala, oprema ili delovi koi mo`at da bidat vgradeni<br />
ili upotrebeni vo vozilata na trkala, i uslovi za recipro~no priznavawe<br />
na odobrenijata (homologacija) izdadeni vrz osnova na tie<br />
propisi (Agreement concerning the Adoption of Uniform Technical Prescriptions<br />
for Weedled Vehicles, Equipment and Parts which can be Fitted and/or be<br />
Used on Wheeled Vehicles and the Conditions for Reciprocal Recognition of<br />
Approvals Granted on the Basis of These Prescriptoins). Usvoen na 20. 03. 1958,<br />
@eneva, ("SL SFRJ," 5/1962). Pristapeno na 1. 04. 1998. Vo sila za RM<br />
na 17. 11. 1991.<br />
- Konvencija za paten soobra}aj (Convention on Road Traffic).<br />
Usvoen na 8. 11. 1968, Viena, ("SL SFRJ," 6/1978). Pristapeno na 20. 12.<br />
1999. Vo sila za RM na 17. 11. 1991.<br />
- Konvencija za patni znaci i signali (Convention on Road Sings<br />
and Signals). Usvoen na 8. 11. 1968, Viena, ("SL. SFRJ," 30. 9. 1976). Pristapeno<br />
na 18. 08. 1993. Vo sila za RM od 17. 11. 1991.<br />
- Evropska spogodba za rabota na ekipa`ite na vozilata {to<br />
vr{at me|unaroden drumski prevoz (AETR) (Europpean Agreement concerning<br />
the Work of Crews of Wehicles Engaged in International Road Transport<br />
(AETR). Usvoen na 1. 07. 1970, @eneva. ("SL. SFRJ," 30/1974). Pristapeno<br />
na 10. 11. 1999. Vo sila za RM na 17. 11. 1991.<br />
- Spogodba za me|unaroden prevoz na rasipliva hrana i za specijalnata<br />
oprema za niven prevoz (ATP) (Agreement on the International<br />
Carriage of Perishable Foodstufs and on the Special Equipment to be Used for<br />
such a Carriage (ATP). Usvoen na 1. 09. 1970, @eneva, ("SL. SFRJ," 50/<br />
1976). Pristapeno na 20. 12. 1999. Vo sila za RM na 17. 11. 1991<br />
982
- Evropska spogodba koja ja dopolnuva Konvencijata za paten<br />
prevoz (European Agreement Supplementing the Convention on Road Traffic).<br />
Usvoen na 1. 05 1971, @eneva, ("SL. SFRJ," 8/1977). Pristapeno na 20.<br />
12. 1999. Vo sila za RM na 17. 11. 1991.<br />
- Evropska spogodba koja ja dopolnuva Konvencijata za patni<br />
znaci i signali (European Agreement Supplementing the Convention on Road<br />
Sings and Signals). Usvoen na 1. 05. 1971, @eneva. Pristapeno na 20. 12.<br />
1999. Vo sila za RM na 17. 11. 1991.<br />
- Protokol za odbele`uvawe na pati{tata, dopolnenie na<br />
Evropskata spogodba koja ja dopolnuva Konvencijata za patni znaci<br />
i signali (Protocol on Road Markings, additional to the European Agreement<br />
Supplementing the Convention on Road Sings and Signals). Usvoen na 1. 03.<br />
1973, @eneva. Pristapeno na 20. 12. 1999. Vo sila za RM na 17. 11. 1991.<br />
- Evropska spogodba za glavnite me|unarodni soobra}ajni arterii<br />
(European Agreement on Main International Traffic Arteries (AGR). Usvoen<br />
na 15. 11. 1975, @eneva, ("SL. SFRJ," 5/1980). Pristapeno na 20. 12.<br />
1999. Vo sila za RM na 17. 11. 1991.<br />
- Evropski dogovor za glavni me|unarodni `elezni~ki linii<br />
(European Agreement on Main International Railway Lines (AGC). Usvoen na<br />
31. 05. 1985, @eneva, ("SL. SFRJ," 11/1989). Pristapeno na 5. 10. 1994.<br />
Vo sila za RM od 17. 11. 1991<br />
- Spogodba za olesnuvawe na me|unarodnata cirkulacija na video<br />
i audio materijali od obrazoven, nau~en i kulturen karakter<br />
(Agreement for Facilitating the International Circulation of Visual and Auditory<br />
Materials of an Educational, Scientific and Cultural Character). Usvoena na 15.<br />
07. 1949. Pristapeno na 2. 09 1997. Vo sila na 17. 11. 1991.<br />
- Spogodba za uvoz na obrazovni, nau~ni i kulturni materijali<br />
(Agreement on the Importation of Educational, Scientific and Cultural Materials).<br />
Usvoena na 15. 07. 1949 ("SL. SFRJ," 18/1952). Pristapeno na 2.<br />
09. 1997. Vo sila za RM na 17. 11. 1991<br />
- Protokol na Dogovorot za uvoz na obrazovni, nau~ni i kulturni<br />
materijali (Protocol to the Agreement on the Importation of Educational,<br />
Scientific and Cultural Materials of 22 November 1950). Usvoena na 26.<br />
11. 1976, Najrobi, ("SL. SFRJ," 7/1981). Pristapeno na 18. 10. 1997. Vo<br />
sila za RM na 17. 11. 1991.<br />
- Statut na Me|unarodniot centar za genetski in`inering i<br />
biotehnologija (Statutes of the International Centre for Genetic Engineering<br />
and Biotechnology). Usvoena na 13. 09. 1983, Madrid. Ratifikuvana na 31.<br />
01. 1986. Pristapeno na 27. 04. 1994. Vo sila za RM na 17. 11. 1991.<br />
- Konvencija za dr`avjanstvo na ma`enata `ena (Convention on<br />
the Nationality of Married Women). Usvoena na 20. 02. 1957, Wujork, ("SL.<br />
SFRJ," 7/1958). Pristapeno na 6. 04. 1994. Vo sila za RM na 17. 11. 1991<br />
- Konvencija koja se odnesuva na ma`ewe, minimum godini za ma-<br />
`ewe i registracija na brakovite (Convention on Consent to Marriage,<br />
Minimum Age for Mariage and Registration of Mariages). Usvoena na 10. 12.<br />
983
1962, Wujork, ("SL. SFRJ," 13/1964). Pristapeno na 18. 01. 1994. Vo<br />
sila za RM na 17. 11. 1991.<br />
- Me|unarodna konvencija za suzbivawe na teroristi~ki bomba{ki<br />
napadi (International Convention for the Suppression of Terrorist Bombings).<br />
Usvoena na 15. 12. 1997, Wujork. Potpi{ana na 16. 12. 1998.<br />
- Me|unarodna konvencija protiv dr`ewe zalo`nici (International<br />
Convention Against the Taking of Hostages). Usvoena na 17. 12. 1979, Wujork,<br />
("SL. SFRJ," 9/1984). Pristapeno na 29. 01. 1998. Vo sila za RM na<br />
17. 11. 1991<br />
- Konvencija za spre~uvawe i kaznuvawe na kriminalot protiv<br />
me|unarodno za{titeni lica, vklu~uvajki i diplomati (Convention on<br />
the Prevention and Punishment of Crimes against Internationally Protected Persons,<br />
Including Diplomatic Agents). 14. 12. 1973, Wujork, ("SL. SFRJ," 54/<br />
1976). Pristapeno na 29. 01. 1998. Vo sila za RM na 17. 11. 1991.<br />
- Konvencija za bezbednost na personalot na OON i srodniot<br />
personal (Convention on the Safety of United Nations and Associated Personnel).<br />
Usvoena na 9. 12. 1997, Wujork.<br />
- Vienska konvencija za dogovorno pravo (Vienna Convention to the<br />
Law of Treaties). Usvoen na 23. 05. 1969, Viena, ("SL. SFRJ," 30/1972).<br />
Pristapeno na 28. 06. 1999. Vo sila za RM na 17. 11. 1991.<br />
- Vienska konvencija za sukcesija na dr`avite vo odnos na dogovorite<br />
(Vienna Convention on Succession of States in respect of Treaties).<br />
Usvoen na 23. 08. 1978, Viena, ("SL. SFRJ," 3/1980). Pristapeno na 10.<br />
09. 1996. Vo sila za RM na 17. 11. 1991.<br />
- Konvencija koja se odnesuva na distribucija na signali koi se<br />
prenesuvaat so satelit (Convention Relating to the Distribution of Programme-Carryng<br />
Signals Transmitted by Satellite). Usvoena na 21. 05. 1974,<br />
Brisel, ("SL. SFRJ," 13/1977). Pristapeno na 1. 09. 1997. Vo sila za RM<br />
na 17. 11. 1991.<br />
- Konvencija za zabrana ili ograni~uvawe na upotreba na izvesni<br />
vidovi konvencionalno oru`je za koi mo`e da se smeta deka imaat<br />
prekumerni traumatski efekti ili deka dejstvuvaat bez razlika<br />
na celite, so 3 protokola kon Konvencijata (Convention on Prohibitions<br />
or Restrictions on the Use of Certain Conventional Weapons which may be Deemed<br />
to be Excessively Injurious or to have Indiscriminate Effects). Usvoena na<br />
10. 10. 1980, @eneva, ("SL. SFRJ," 3/1982). Pristapeno na 22. 11. 1996.<br />
Vo sila za RM na 17. 11. 1991.<br />
- Konvencija za dale~insko prekugrani~no zagaduvawe na vozduhot<br />
(Convention on Long-Range Transboundary Air Pollution). Usvoena na 13.<br />
11. 1979, @eneva, ("SL. SFRJ," 11/1986). Pristapeno na 30. 12. 1997. Vo<br />
sila za RM na 17. 11. 1991<br />
- Protokol kon Konvencijata za dalekuse`no prekugrani~no<br />
zagaduvawe na vozduhot od 1979 godina za dolgoro~no finansirawe na<br />
Programata za sorabotka za monitoring i ocenuvawe na<br />
dalekuse`noto prenesuvawe zagaduva~ki supstancii vo vozduhot vo<br />
984
Evropa (EMEP), Usvoen vo @eneva na 28. 09. 1984. Ratifikuvan na 15.<br />
02. 2010 ("SV RM," 24/2001)<br />
- Protokol kon Konvencijata za dalekuse`no prekugrani~no<br />
zagaduvawe na vozduhot od 1979 godina za kontrola na ispu{taweto<br />
azotni oksidi ili za nivno prekugrani~no prenesuvawe, Ratifikuvan<br />
na 15. 02. 2010 ("SV RM," 24/2001)<br />
- Protokol kon Konvencijata za dalekuse`no prekugrani~no<br />
zagaduvawe na vozduhot od 1979 godina vo vrsaka so ponatamo{noto<br />
namaluvawe na emisijata na sulfur, Ratifikuvan na 15. 02. 2010 ("SV<br />
RM," 24/2001)<br />
- Protokol kon Konvencijata za dalekuse`no prekugrani~no<br />
zagaduvawe na vozduhot od 1979 godina za kontrola na emisiite na<br />
isparlivite organski soedinenija ili na nivnoto prekugrani~no<br />
prenesuvawe, Ratifikuvan na 15. 02. 2010 ("SV RM," 24/2001)<br />
- Protokol kon Konvencijata za dalekuse`no prekugrani~no<br />
zagaduvawe na vozduhot od 1979 godina za namaluvawe na emisiite na<br />
sulfur ili na nivnoto prekugrani~no prenesuvawe najmalku za<br />
trieset procenti, Ratifikuvan na 15. 02. 2010 ("SV RM," 24/2001)<br />
- Protokol kon Konvencijata za dalekuse`no prekugrani~no<br />
zagaduvawe na vozduhot od 1979 godina za perzistentni organski<br />
zagaduva~ki supstancii, Ratifikuvan na 5. 10. 2010 ("SV RM, 135/2010)<br />
- Protokol kon Konvencijata za dalekuse`no prekugrani~no<br />
zagaduvawe na vozduhot od 1979 godina za namaluvawe na<br />
zakiseluvaweto eutrofikacija i prizemniot ozon, Ratifikuvan na 5.<br />
10. 2010 ("SV RM, 135/2010)<br />
- Protokol kon Konvencijata za dalekuse`no prekugrani~no<br />
zagaduvawe na vozduhot za te{ki metali od 1979 godina,<br />
Ratifikuvan na 5. 10. 2010 ("SV RM, 135/2010)<br />
- Vienska konvencija za za{tita na ozonskata obvivka (Vienna<br />
Convention for the Protection of Ozone Layer). Usvoena na 22. 03. 1985. Pristapeno<br />
na 10. 03. 1994. so sukcesija. "SL. SFRJ," 1/1990). Vo sila za RM<br />
na 17. 11. 1991.<br />
- Montrealski protokol za supstanciite {to ja o{tetuvaat<br />
ozonskata obvivka (Montreal Protocol on Substances that Deplete the<br />
Ozone Layer). Usvoen na 16. 09. 1987, Montreal, ("SL. SFRJ," 16/1990).<br />
Pristapeno na 10. 03. 1994. Vo sila za RM od 17. 09. 1991.<br />
- Amandman na Montrealskiot protokol za supstancite {to<br />
ja o{tetuvaat ozonskata obvivka (Amendment to the Montreal Protocol<br />
on Substances that Deplete the Ozone Layer). Usvoena na 29. 06. 1990 London.<br />
Ratifikuvan na 4. 06. 1998 ("SV RM," 25/1998). Vo sila za RM na 7. 02.<br />
1999.<br />
- Amandman na Montrealskiot protokol (Amendment to the Montreal<br />
Protocol on Substances that Deplete the Ozon Layer). Usvoena na 25. 11.<br />
1992 (Kopenhagen). Ratifikuvan na 04. 06. 1998. "SV RM," 25/1998. Vo<br />
sila za RM na 7. 02. 1999.<br />
985
- Amandman na Montrealskiot protokol (Amendment to the<br />
Montreal Protocol on Substances that Deplete the Ozon Layer). Usvoena na 17.<br />
09. 1997 (Montreal). Ratifikuvan 30. 07. 1999. "SV RM," 51/1999. Amandman<br />
na Montrealskiot protokol (Amendment to the Montreal Protocol<br />
on Substances that Deplete the Ozon Layer). Usvoen na 3. 12. 1999, Peking.<br />
- Konvencija za me|unarodnoto pravo na ispravka od 31. 03.<br />
1953, vlegla vo sila na 24. 08. 1962.<br />
- Konvencijata za privilegiite i imunitetite na ON od 13.<br />
02. 1946 ("SL SFRJ," 20/1950)<br />
- Vienskata kovencija za diplomatskite odnosi od 18. 04. 1962<br />
("SL SFRJ," 2/1964)<br />
- Vienskata konvencija za konzularni odnosi od 24. 04. 1963,<br />
("SL SFRJ," 6/1966)<br />
- Vienska konvencija za pretstavuvawe na dr`avite prinivnite<br />
odnosi so me|unarodnite organizacii od univerzalen karakter,<br />
od 14. 03. 1975 ("SL. SFRJ," 3/1977)<br />
- Konvencijata za privilegiite i imunitetite na specijaliziranite<br />
ustanovi na ON od 21. 09. 1947 ("SL. SFRJ," 25/1951)<br />
- Konvencija za nezastaruvawe na voenite zlostorstva i zlostorstvata<br />
protiv ~ove{tvoto, od 26. 11. 1968 ("SL. SFRJ," 50/1970)<br />
3. Republika Makedonija e praven naslednik na slednive me|unarodni<br />
konvencii doneseni od UNESKO<br />
UNESKO - Organizacija za prosveta, nauka i kultura e specijalizirana<br />
agencija na ON, osnovana na konferencija vo London 1945, a zapo~nala<br />
so dejnosta vo noemvri 1946 godina. Celta na organizacijata e da pridonesuva<br />
kon mirot i bezbednosta preku razvivawe na sorabotka so naciite vo oblasta<br />
na prosvetata, naukata i kulturata, stremej}i se kon unapreduvawe na univerzalnoto<br />
po~ituvawe na pravdata, vladeeweto na pravoto i pravata na ~ovekot,<br />
bez diskriminacija po osnov na rasa, pol, jazik ili vera. Glavni organi na<br />
ovaa organizacija se: 1 0 Generalna konferencija, vo koja se zastapeni site<br />
dr`avi, 2 0 Izvr{en sovet, sostaven od 40 ~lenovi koi gi izbira Generalnata<br />
konferencija me|u delegatite koi gi imenuvaat dr`avite i 3 0 Sekretarijat.<br />
*<br />
- Konvencija za borba protiv diskriminacijata vo obrazovanieto<br />
(Convention Against Discrimination in Education Pariz, 14. 12. 1960.<br />
Pristapeno so sukcesija na 30. 04. 1997. Vo sila na 30. 04. 1997.<br />
- Svetska konvencija za avtorsko pravo, Usvoena na 6. 09. 1952<br />
("SL. SFRJ," 4/1966)<br />
- Svetska (Univerzalna) Konvencija za avtorsko pravo, Usvoena<br />
na 24. 07. 1971 ("SL. SFRJ," 54/1973).<br />
- Me|unarodna konvencija za priznavawe na studii, diplomi i<br />
stepeni na visoko obrazovanie na mediteranskite arapski i evropski<br />
986
zemji (International Convention on Recognition of Studies, Doplomas and Degrees<br />
in Higher Education in the Arab and European States Bordering on the Mediterranean),<br />
Nica, 17. 12. 1976, Pristapeno so sukcesija na 18. 04. 1997. Vo<br />
sila na 18. 04. 1997.<br />
- Regionalna konvencija za priznavawe na studii, diplomi i<br />
stepeni na visoko obrazovanie vo Latinska Amerika i Karibite (Regional<br />
Convention on the Recognition of Studies, Diplomas and Degrees in Higher<br />
Education in Latin America and the Caribbean). Meksiko Siti, 19. 07. 1974.<br />
Pristapeno so sukcesija na 18. 04. 1997. Vo sila na 18. 04. 1997.<br />
- Ha{ka konvencija za za{tita na kulturnite dobra vo slu~aj<br />
na voen konflikt (Convention for the Protection of Cultural Property in the<br />
Event of Armed Conflict, The Hague, 14 May 1954). Prifatena so sukcesija<br />
na 30. 04. 1997. Vo sila na 30. 04. 1997.<br />
- Protokol kon Ha{kata konvencija za za{tita na kulturnite<br />
dobra vo slu~aj na voen konflikt (Protocol to the Convention for<br />
the Protection of Cultural Property in the Event of Armed Conflict The Hague). od<br />
14. 05. 1954. Prifaten so sukcesija na 30. 04. 1997. Vo sila na 30. 04. 1997<br />
- Vtor protokol na Ha{kata konvencija za za{tita na kulturnite<br />
dobra vo slu~aj na voen konflikt (Second Protocol to the Hague<br />
Convention of 1954 for the Protection of Cultural Property in Event of Armed<br />
Conflict). Pristapeno na 19. 04. 2002. Ratifikuvan od strana na RM, "SV<br />
RM," 12/2002.<br />
- Konvencija za za{tita na svetskoto kulturno i prirodno<br />
nasledstvo (Convention for the Protection of the World Cultural and Natural<br />
Heritage). Pariz, 16. 11. 1972. Pristapeno so sukcesija na 18. 04. 1997. Vo<br />
sila na 18. 04. 1997.<br />
- Konvencija za sredstvata na zabrana i spre~uvawe na nelegalen<br />
uvoz, izvoz i prenos na sopstvenosta na kulturnite dobra (Convention<br />
on the Means of Prohibiting and Preventing the Illicit Import, Export and<br />
Transfer of Ownership of Cultural Property). Pariz, 14. 11. 1970. Pristapeno so<br />
sukcesija na 18. 04. 1997. Vo sila na 18. 04. 1997.<br />
- Konvencija za priznavawe na visoko{kolski studii i diplomi<br />
vo dr`avite {to mu pripa|aat na evropskiot region (Convention<br />
on the Recognition of Studies, Diplomas and Degrees in the States Belonging to<br />
the Europe Region). Pristapeno na 13. 04 1997. Vo sila na 17. 11. 1991.<br />
4. Republika Makedonija e praven naslednik na slednive me|unarodni<br />
konvencii doneseni od Me|unarodnata organizacija na trudot<br />
(INTERNATIONAL LABOUR ORGANIZATION - ILO)<br />
ILO - Me|unarodna organizacija na trudot e formirana na Konferencija<br />
na mirot vo Pariz vo 1919, a delot XIII, na sekcijata I i II na Versajskiot<br />
dogovor za mir pretstavuva{e Ustav na ovaa organizacija.. Na Konferencijata<br />
vo Filadelfija od 1944 se preispitani celite na ovaa organizacija<br />
987
i se definirani vo zasebna Deklaracija koja pri revizijata na Ustavot na<br />
MOT na Konferencijata vo Montreal vo 1946 e dodadena na Ustavot kako nejzin<br />
sostaven del. MOT ima za cel preku postojana i sistematska dejnost da<br />
raboti na podobruvawe na socijalnite i ekonomskite uslovi na rabotnicite i<br />
so toa da pridonesuva za obezbeduvawe na traen mir vo svetot. Organi na MOT<br />
se: 1 0 Me|unarodna konferencija na trudot, kako plenarni organ koj se sostanuva<br />
najmalku edna{ godi{no, 2 0 Administrativen sovet, koj e izvr{en<br />
organ sostaven od 48 ~lenovi, od koi 24 pretstavnici na vadi, 12 pretstavnici<br />
na rabotnicite i 12 rabotodava~i, i 3 0 Me|unarodno biro na trudot, koe<br />
vr{i uloga na sekretarijat na ~elo so generalen direktot kogo go postavuva<br />
Administrativen sovet.<br />
*<br />
- Konvencija br 2 za nevrabotenosta (Unenployment Convention),<br />
od 1919 ("Slu`bene novine SHS," 95-XXII/1927)<br />
- Konvencija br. 3 za varbotuvawe na `enite pred i po proroduvaweto,<br />
od 1919 ("Slu`bene novine SHS," br. 95-XXII/1927)<br />
- Konvencija br. 8 za nadomest poradi nevrabotenost vo slu~aj<br />
na brodolom (Unemployment Indemnity (Shipwreck) Convention) od 1920<br />
("Slu`bene novine Kraqevine Jugoslavije," 44 -XVI/1930)<br />
- Konvencija br. 9 za nadomest na mornarite, od 1920 ("Slu`bene<br />
novine Kraqevine Jugoslavije," 44 -XVI/1930)<br />
- Konvencija br. 11 za pravoto na zdru`uvawe na zemjodelskite<br />
rabotnici (Right of Association (Agriculture) Convention), od 1921 ("Slu-<br />
`bene novine Kraqevine Jugoslavije," 44 -XVI/1930)<br />
- Konvencija br. 12 za nadomest za nesre}a pri rabota vo zemjodelstvoto,<br />
od 1921 ("Slu`bene novine Kraqevine Jugoslavije," 44 -<br />
XVI/1930)<br />
- Konvencija br. 13 za upotreba na olovnoto belilo pri bojadisuvaweto<br />
(White Lead (Painting) Convention), od 1921 ("Slu`bene novine<br />
Kraqevine Jugoslavije," 44-XVI/1930)<br />
- Konvencija br. 14 za nedelniot odmor vo industriskite pretprijatija<br />
(Weekly Rest (Industry) Convention), od 1921 ("Slu`bene novine<br />
Kraqevine Jugoslavije," 95-XXII/1927)<br />
- Konvencija br. 16 za zadol`itelen zdravstven pregled na decata<br />
i mladite vraboteni na brodovi (Medical Examination of Young Person<br />
(See) Convention), od 1921 ("Slu`bene novine Kraqevine Jugoslavije,"<br />
95-XXII/1927)<br />
- Konvencija br. 17 za nadomest za nesre}a pri rabota (Workmens's<br />
Compensation (Accidents) Convention) od 1925 ("Slu`bene novine<br />
Kraqevine Jugoslavije" 95-XXII/1927)<br />
- Konvencija br. 18 za nadomest za profesionalno zaboluvawe<br />
(Workmens's Compensation (Occupational Disaeses) Convention), od 1925<br />
("Slu`bene novine Kraqevine Jugoslavije," 95-XXII/ 1927)<br />
- Konvencija br. 19 za ednakviot odnos kon stranskite i doma-<br />
{nite rabotnici vo slu~aj na nadomest za nesre}a pri rabota (Equ-<br />
988
ality of Treatment (Accident Compensation) Convention), od 1925 ("Slu`bene<br />
novine Kraqevine Jugoslavije," 95-XXII/1927)<br />
- Konvencija br. 22 za dogovor za vrabotuvawe na mornarite<br />
(Seamen's Articles of Agreement Convention), od 1926 ("Slu`bene novine<br />
Kraqevine Jugoslavije," 44-XVI/1930)<br />
- Konvencija br. 23 za repatrijacija an mornarite, morskata<br />
plovidba (Repatriation of Seamen Convention), od 1926 ("Slu`bene novine<br />
Kraqevine Jugoslavije," 95-XXII/1927)<br />
- Konvencija br. 24 za zdravstveno osiguruvawe na industriskite<br />
i trgovskite rabotnici, kako i na rabotnicite koi rabotat<br />
doma, od 1927 ("Slu`bene novine Kraqevine Jugoslavije," 95-XXII/<br />
1927)<br />
- Konvencija br. 25 za zdravstvenata za{tita na zemjodelskite<br />
rabotnici, od 1927 ("SL. FNRJ," 12/1952)<br />
- Konvencija br. 27 za ozna~uvawe na te`inata na golemite<br />
tovari {to se transportiraat so brod, (Marking of Weight (Pakages<br />
Transported by Vassels) Convention) od 1929 ("Slu`bene novine Kraqevine<br />
Jugoslavije," 58/1933)<br />
- Konvencija br. 29 za prisilna rabota (Forced Labour Convention),<br />
od 28. 06. 1930. ("Slu`bene novine Kraqevine Jugoslavije," 297-<br />
XXI/1932). Vo sila na 1. 05. 1932.<br />
- Konvencija br. 32 za za{rtita od nesre}a na rabotnicite<br />
pri tovarewe i rastovaruvawe na brodovite, od 1932 ("SL. SFRJ,"<br />
35/1975)<br />
- Konvencija br. 45 za vrabotuvawe na `enite na podzemni raboti<br />
vo rudnicite od site kategorii, od 1935 ("SV FNRJ," 12/1952)<br />
- Konvencija br. 48 za me|unarodnoto ureduvawe na za{titata<br />
na pravata od invalidsko, penzisko i socijalno osiguruvawe, od 1935<br />
("SL. DFRJ," 92/1954)<br />
- Konvencija br. 53 za minimalnoto stru~no osposobuvawe na<br />
kapetanite i oficirite vo trgovskata mornarica, od 1936 ("SL.<br />
FNRJ," 9/1961).<br />
- Konvencija br. 56 za zdravstvenoto osiguruvawe na moreplovcite,<br />
od 1936 ("SL. FNRJ," 12/1958)<br />
- Konvencija br. 69 za diplomi i stru~no osposobuvawe na brodskite<br />
gotva~i, od 1946 ("SL. FNRJ," 7/1961)<br />
- Konvencija br. 73 za zdravstven pregled na mornarite, od 1946<br />
("SL. FNRJ," 33/1966)<br />
- Konvencija br. 74 za uverenie na obrazovanieto na kvalifikuvanite<br />
mornari, od 1946 ("SL. FNRJ," 3/1962)<br />
- Konvencija br. 80 za delumna revizija na konvenciite {to gi<br />
ima usvoeno MOT na prvite 28 zasedanija, za da se ovozmo`i vr{ewe<br />
na odredeni funkcii {to, so tie konvencii, im bile dovereni na generalniot<br />
sekretar na Ligata na narodite i zaradi dopolnitelni-<br />
989
te izmeni vo vrska so negovoto raspu{tawe i so izmenite na Ustavot<br />
na MOT (Final Articles Convention), od 1946 ("SV FNRJ," 12/1952)<br />
- Konvencija br. 81 za inspekcijata na trudot vo industrijata<br />
i trgovijata (Labour Inspection Convention), od 1947 ("SL. FNRJ,"<br />
5/1956)<br />
- Konvencija br. 87 za sindikalnite slobodi i za{tita na<br />
sindikalnite prava (Freedom of Association and Protection of the Right to<br />
Organise Convention), od 8. 07. 1948. ("SL. FNRJ," 8/1958). Vo sila na 4.<br />
07. 1950.<br />
- Konvencija br. 88 za slu`bata na vrabotuvawe (Enployment<br />
Service Convention), od 1948 ("SL. FNRJ," 9/1958)<br />
- Konvencija br 89 za no}na rabota na `enite vraboteni vo<br />
industrijata (revidirana), (Night Work (Women) Convention) od 1948<br />
("SL. FNRJ," 12/1956)<br />
- Konvencija br. 90 za no}na rabota na decata vo industrijata<br />
(revidirana), od 1948 ("SL. FNRJ," 6/1957)<br />
- Konvencija br. 91 za plateno otsustvo na mornarite (revidirana),<br />
od 1949 ("SL. FNRJ," 7/1967)<br />
- Konvencija br. 92 za smestuvawe na brodski ekipa` (revidirana,<br />
(Acommodation of Crews Convention (Revised)) od 1949 ("SL. FNRJ,"<br />
3/1957)<br />
- Konvencija br. 97 za rabotnicite migranti (Migration for<br />
Employment Convention), od 1. 07. 1949. ("SL. FNRJ," 5/1968). Vo sila na<br />
22. 01. 1952<br />
- Konvencija br. 98 za primena na na~elata na pravoto na organizirawe<br />
i kolektivno dogovarawe (Right to Organise and Collective Bargaining<br />
Convention), od 1. 07. 1949. ("SL. FNRJ," 11/1958). Vo sila na 18.<br />
07. 1951<br />
- Konvencija br. 100 za ednakvo nagraduvawe na ma`ite i `enite<br />
za rabota od ednakva vrednost (Equal Remuneration Convention), od<br />
29. 06. 1951. ("SL. FNRJ," 12/1952). Vo sila na 23. 05. 1953<br />
- Konvencija br. 102 za minimalnite standardi na socijalnoto<br />
osiguruvawe (Social Security (Minimum Standards) Convention) od 28. 06.<br />
1952. ("SL. FNRJ," 1/1955). Vo sila na 27. 04. 1955.<br />
- Konvencija br. 103 za za{tita na maj~instvoto, od 1952<br />
("SL. FNRJ," 9/1955)<br />
- Konvencija br. 106 za nedelniot odmor vo trgovijata i vo<br />
ustanovite, od 1957 ("SL. FNRJ," 12/1958)<br />
- Konvencija br. 109 za platite, za traeweto na rabota i brojnata<br />
sostojba an brodskiot ekipa` (revidirana) (Wages, Hours of<br />
Work and Manning (See) Convention), od 1958 ("SL. FNRJ," 10/1965)<br />
- Konvencija br. 113 za zdravstveniot pregled na ribarite, od<br />
1959 ("SL. FNRJ," 9/1961)<br />
- Konvencija br. 114 za dogovor za vrabotuvawe na ribarite, od<br />
1959 ("SL. FNRJ," 2/1962)<br />
990
- Konvencija br. 116 za delumna revizija na konvenciie {to gi<br />
ima usvoeno MOT na prvite 32 zasedanija, zaradi unifikacija na soodvetnite<br />
odredbi koi ja ureduvaa podgotovkata na izve{taite za<br />
upotreba na konvenciite, a koi gi sostavuva Adminstrativniot sovet<br />
na MBT, od 1961 ("SL. SFRJ," 96/1965)<br />
- Konvencija br. 119 za za{tita na ma{inite, od 1963 ("SL.<br />
SFRJ," 54/1970)<br />
- Konvencija br. 121 za dava~ki vo slu~aj na nesre}a pri rabota<br />
i prio profesionalno zaboluvawe, od 1964 ("SL. SFRJ," 27/ 1970)<br />
- Konvencija br. 122 za politikata na vrabotuvaweto (Employment<br />
Policy Convention) od 9. 07. 1964 ("SL. SFRJ," 34/1971). Vo sila na<br />
16. 07. 1966<br />
- Konvencija br. 126 za proststorii na ekipa` na ribarskite<br />
brodovi, od 1966 ("SL. SFRJ," 22/1975)<br />
- Konvencija br. 129 za inspekcija na trudot vo zemjodelstvoto,<br />
od 1966 ("SL. SFRJ," 22/1975)<br />
- Konvencija br. 131 za minimalni plati so poseben osvrt za zemjite<br />
vo razvoj, od 1970 ("SL. SFRJ," 14/1982)<br />
- Konvencija br. 132 za platen godi{en odmor (revidirana),<br />
(Holidays whit Pay Convention) od 1970 ("SL. SFRJ," 52/1973)<br />
- Konvencija br. 135 za za{tita i olesnuvawa za pretstavnicite<br />
na rabotnicite vo preprijatieto (Worker's Representatives Convention)<br />
od 23. 06. 1971 ("SL. SFRJ," 14/1982). Vo sila na 30. 06. 1973.<br />
- Konvencija br. 136 za za{tiat od truewe so benzol (Benzene<br />
Convention), od 1971 ("SL. SFRJ," 16/1976)<br />
- Konvencija br. 138 za minimalnata vozrast za priem na rabota,<br />
od 1973 ("SL. SFRJ," 14/1982)<br />
- Konvencija br. 139 za spre~uvawe i kontrola na profesionalnite<br />
rizici predizvikani od kancerogeni materii i agensi (Occupational<br />
Cancer Convention), od 1974 ("SL. SFRJ," 3/1977)<br />
- Konvencija br. 140 za platen odmor zaradi {kioluvawe (Paid<br />
Educational Leave Convention), od 1974 ("SL. SFRJ," 14/1982)<br />
- Konvencija br. 142 za profesionalno naso~uvawe i stru~no<br />
osposobuvawe za razvoj na ~ovekovite sposobnosti (Human Resources<br />
Development Convention), od 1975 ("SL. SFRJ," 14/1982)<br />
- Konvencija br. 143 vo uslovi na zloupotreba ipoddr{ka na<br />
ednakvite mo`nosti vo odnosot kon raboptnicite migranti, od<br />
1975 ("SL. SFRJ," 12/1980)<br />
- Konvencija br. 148 za za{tita na rabotnicite od profesionalni<br />
rizici poradi zagadenosta na vozduhot, bu~avata i vibraciite<br />
vo rabotnata sredina (Working Environment (Air Pollution,<br />
Noise and Vibration) Convention), od 1977 ("SL. SFRJ," 14/1982)<br />
- Konvencija br. 155 za za{tita pri rabotata, zdravstvenata<br />
za{tita i za{titata na rabotnata sredina, od 1981 ("SL. SFRJ,"<br />
7/1978)<br />
991
- Konvencija br. 156 za ednakvi mo`nosti na rabotnicite od<br />
ma{ki i `enski pol i za ednakov odnos (rabotnici so semejno obvrski),<br />
od 1981 ("SL. SFRJ," 77/1987)<br />
- Konvencija br. 158 za prestanok na rabotata po inicijativa<br />
na rabotodava~ot, od 1982 ("SL. SFRJ," 4/1984)<br />
- Konvencija br. 159 za profesionalna rehabilitacija i vrabotuvawe<br />
na invalidite, od 1983 ("SL. SFRJ," 3/1987)<br />
- Konvencija br. 161 za slu`bata za medicina an trudot, od<br />
1986 ("SL. SFRJ," 14/1989)<br />
- Konvencija br. 162 za za{tita pri upotrebata na azbest, od<br />
1986 ("SL. SFRJ," 4/1989).<br />
5. Po osamostojuvaweto od strana na Republika Makedonija neposredno<br />
so zakon se ratifikuvani i slednive me|unarodni konvencii<br />
na MOT<br />
- Konvencija br. 144 za tripartitnite konsultacii za unapreduvawe<br />
na primenata na me|unarodnite standardi na trudot na<br />
Me|unarodnata organicacija na trudot. Usvoena od Me|unarodnata<br />
organizacija na trudot na 12. 06. 1976. Ratifikuvana na 28. 09. 2004<br />
("SV RM," 70/2004).<br />
- Preporaka br 152 za unapreduvawe na primenata na me|unarodnite<br />
standardi na trudot na Me|unarodnata organizacija na<br />
trudot. Usvoena od Me|unarodnata organizacija na trudot na 12. 06.<br />
1976. Ratifikuvana na 28. 09. 2004 ("SV RM," 70/2004).<br />
6. Po osamostojuvaweto od strana na Republika Makedonija neposredno<br />
so zakon se ratifikuvani i slednive me|unarodni konvencii<br />
na ON<br />
- Me|unarodna konvencija za za{tita na umetnici-izveduva~i<br />
fonogramski producenti i radiodifuzni organizacii (International<br />
Convention for the Protection of Performers, Producers of Phonograms and Broadcasting<br />
Organization). Usvoena na 26. 10. 1961, Rim, ("SV RM," 50/1997). Vo<br />
sila na 2. 03. 1998<br />
- Konvencija za za{tita na fonogramskite producenti od<br />
nedozvoleno umno`uvawe na nivnite fonogrami (Convention for the Protection<br />
of Phonograms against Unauthorized Duplication of their Phonograms.<br />
Concluded at Geneva on 29 October 1971). Usvoena na 29. 10. 1971, @eneva,<br />
("SV RM," 47/1997). Vo sila na 2. 12. 1997.<br />
- Rimski statut na Me|unarodniot Krivi~en sud (Rome Statute<br />
on International Criminal Court). Rim, 17. 07. 1998, Ratifikuvan na 30. 01.<br />
2002 ("SV RM," 12/2002).<br />
992
- Spogodba za privilegiite i imunitetite na Me|unarodniot<br />
krivi~en sud, (Agreement On The Privileges And Immunities Of The International<br />
Criminal Court), 9. 09. 2002, Ratifikuvana na 13. 09. 2005, (SV<br />
RM," 83/2005).<br />
- Me|unarodna Konvencija za spre~uvawe na finansirawe na terorizmot<br />
(International Convention for the Suprression of the Financing of<br />
Terrorism). Usvoena na 9. 12. 1999, Wujork.<br />
- Konvencija protiv transnacionalniot organiziran kriminal<br />
(The United Nationa Convention Against Transnational Organized Crime).<br />
Usvoena na 15. 11. 2000, Wujork. Ratifikuvana na 28. 09. 2004 ("SV RM,"<br />
70/2004)<br />
- Protokol za prevencija, spre~uvawe i kaznuvawe na trgovijata<br />
so lica, osobeno `eni i deca so koj se dopolnuva Konvencijata<br />
na Obedinetite nacii protiv transnacionalniot organiziran kriminal<br />
(The Protocol Against the Trafficing whit Human Beings, Especialy Woman<br />
and Children which Contriburted the United Nation Convention Against Transnational<br />
Organized Crime). Usvoen na 15. 11. 2000, Wujork. Ratifikuvan<br />
na 28. 09. 2004 ("SV RM," 70/2004)<br />
- Protokol protiv krium~arewe na migranti po kopnen, voden<br />
ili vozdu{en pat so koj se dopolnuva Konvencijata na Obedinetite<br />
nacii protiv transnacionalniot organiziran kriminal (The Peotocol<br />
Against the Smuggling of Migrants by Land, Sea and Air which Contriburted the<br />
United Nation Convention Against Transnational Organized Crime). Usvoen na<br />
15. 11. 2000, Wujork. Ratifikuvan na 28. 09. 2004 ("SV RM," 70/2004)<br />
- Konvencija za ostvaruvawe na alimentacioni barawa vo<br />
stranstvo (Convention on the Recovery Abroad of Maintenance).Usvoen na<br />
20 juni 1956 (Wujork). Pristapeno na 17. 02. 1994. ("SL. SFRJ," 18. 02.<br />
1960). Vo sila za RM na 17. 11. 1991.<br />
- Tampere Konvencija za uslovite za telekomunikaciski sredstva<br />
za ubla`uvawe na katastrofi pri operacii za uka`uvawe pomo{<br />
(Tampere Convention on the Provision of Telecommunication Resources for<br />
Disaster Mitigation and Relief Operations). Usvoen na 18. 06. 1998 (Tampere).<br />
Potpi{ana na 3. 12. 1998. Vo sila 3. 12. 1998.<br />
- Konvencija za zabrana na razvivawe, proizvodstvo, skladirawe<br />
i upotreba na hemiski oru`ja i nivno uni{tuvawe (Convention on<br />
the Prohibition of the Development, Production, Stockpiling and Use of Chemical<br />
Weapons and on their Destruction). Usvoena na 13. 01. 1993. Ratifikuvana<br />
na 22. 05. 1997 ("SV RM," 23/1997). Vo sila na 20. 07. 1997.<br />
- Seopfaten dogovor za zabrana na nuklearni probi (Comprehensive<br />
Nuclear--Test--Ban Treaty). Usvoena na 10. 09. 1996. Ratifikuvana na<br />
26. 01. 2000 ("SV RM," 7/2000).<br />
- Konvencija za zabrana na upotreba, skladirawe, proizvodstvo<br />
i transfer na protivpe{adiski mini i za nivno uni{tuvawe<br />
(Convention on the Prohibition of the Use, Stockpiling, Production and Transfer<br />
993
of Anti-Personnel Mines and their Destruction). Usvoen na 18. 09. 1997. Ratifikuvan<br />
na 3. 07. 1998 ("SV RM," 31/1998). Vo sila na 09. 09. 1998.<br />
- Bazelska konvencija za kontrola na prekugrani~noto prenesuvawe<br />
na opasniot otpad i negovo skladirawe (Basel Convention on the<br />
Control of Transboundary Movement of Hazardous Wastes and Their Disposal).<br />
Usvoena na 22. 03. 1989 (Bazel). Ratifikuvana na 26. 09. 1997 ("SV RM,"<br />
49/1997).<br />
- Protokol za odgovornost i kompenzacija na {teta nastanata<br />
kako rezultat na prekugrani~en prenos na opasni materii i<br />
nivniot otpad (Basel Protocol on Liability and Compensation for Damage<br />
resulting from Transboundary Movements of Hazardous Wastes and their Disposal).<br />
Usvoena na 10. 12. 1999 (Bazel).<br />
- Amandman na Bazelska konvencija za kontrola na prekugrani-<br />
~noto prenesuvawe na opasniot otpad i negovo skladirawe i<br />
Amandmanot na Aneks 1, Aneks 8 i Aneks 9 (Amendment to the Basel Convention<br />
on the Control of Transboundary Movement of Hazardous Wastes and<br />
Their Disposal). Ratifikuvan na 15. 07. 2004 ("SV RM," 49/2004)<br />
- Konvencija za procenuvawe na vlijanijata vrz `ivotnata sredina vo<br />
prekugrani~en kontekst - ESPO (Convention on Environmental Impact<br />
Assessment in a Transboundary Context). Usvoena na 25. 02. 1991 (Espo).<br />
Ratifikuvana na 24. 07. 1999 ("SV RM," 44/1999). Vo sila za RM na 29.<br />
11. 1999.<br />
- Konvencija za za{tita i upotreba na prekugrani~ni vodi i<br />
me|unarodni ezera (Convention on the Protection and Use of Transbounbary<br />
Watercourses and International Lakes). Usvoena na 17. 03. 1992.<br />
- Protokol za voda i zdravje kon Konvencija za za{tita i upotreba<br />
na prekugrani~ni vodi i me|unarodni ezera (Protocol on Water and<br />
Health to the 1992 Convention on the Protection and Use of Transbounbary Watercourses<br />
and International Lakes). Usvoena na 17. 06. 1999.<br />
- Ramkovna konvencija na Obedineti nacii za klimatskite<br />
promeni (United Nations Framework Convention on Climate Change). Usvoena<br />
na 9. 05. 1992 (Wujork). Ratifikuvana na 4. 12. 1997 ("SV RM," 61/1997).<br />
- Protokol kon Ramkovna konvencija na Obedineti nacii za<br />
klimatskite promeni (Kyoto Protokol to the United Nations Framework<br />
Convention on Climate Change), Usvoena na 11.12. 1997 (Kjoto), Ratifikuvan<br />
na 14. 07. 2004 ("SV RM," 49/2004).<br />
- Konvencija za biolo{ka raznovidnost (Convention on Biological<br />
Diversity). Usvoena na 5. 06. 1992, Rio de @aneiro. Ratifikuvana na 14.<br />
10. 1997 ("SV RM," 54/1997). Vo sila na 2. 03. 1998.<br />
- Kartagena Protokol na Konvencijata za biolo{ka raznovidnost<br />
(Cartagena Protocol on Biosafety to the Convention on Biological Diversity).<br />
Usvoen na 29. 01. 2000 (Montreal). Potpi{ana na 26. 07. 2000.<br />
- Konvencija na ON za borba protiv dezertifikacija vo zemjite<br />
koi se soo~uvaat so seriozni su{i ili desertifikacija, posebno<br />
vo Afrika (opustinuvawe) (UN Convention to Combat Desertification<br />
994
in those Countries Experiencing Serious Drought and/or Desertification, Particulary<br />
in Africa). Usvoena na 17. 06. 1994. ("SV RM," 13/2002)<br />
- Konvencija za pristap do informacii, u~estvo na javnosta<br />
vo donesuvaweto na odluki i pristap do pravdata vo pra{awata svrzani<br />
so za{titata na `ivotnata sredina (Convention on Access to<br />
Information, Public Participation in Decision-Making and Access to Justice in<br />
environmental Matters). Usvoena na 25. 06. 1998, Danska. Ratifikuvana na<br />
14. 07. 1999 ("SV RM," 40/1999)<br />
- Roterdamska Konvencija za procedura za predhodno izrazena<br />
soglasnost za odredeni {tetni hemikalii i pesticidi vo me|unarodnata<br />
trgovija (Roterdam Convention on Prior Infomed Consent Procedure for<br />
Certain Hasardous Chemicals and Pesticides in International Trade). Usvoena na<br />
10. 09. 1998.<br />
- Stokholmska konvencija za nerazgradlivi organski zagaduva~i<br />
(Stokholm Convention on Persistant Organic Pollutants) od 23. 03. 2001<br />
("SV RM," 17/2004). Vo sila na 1. 04. 2004.<br />
- Konvencija za zabrana na upotreba, skladirawe, proizvodstvo<br />
i transfer na protivpe{adiski mini i za nivno uni{tuvawe<br />
(Convention on the Prohibition of the Use, Stockplining Production and Transfer<br />
of Anti-Personnel Mines and on their Distribution), Otava, 1997. ("SV RM,"<br />
1/1998)<br />
- Me|unaroda konvencija za suzbivawe na teroristi~ki napadi<br />
so eksplozivni napravi (International Convention for the Suppresion of Terrorist<br />
Bombings). Usvoena od Generalnoto sobranie na ON, Wujork, 15. 12.<br />
1997. Ratifikuvana na 6. 05. 2004 ("SV RM," br. 30/2004)<br />
- Me|unaroda konvencija za spre~uvawe na finansiraweto na<br />
terorizmot (International Convention for the Suppresion of the Financing of<br />
Terrorism). Usvoena od Generalnoto sobranie na ON, Wujork, 9. 12. 1999.<br />
Ratifikuvana na 6. 05. 2004 ("SV RM," br. 30/2004)<br />
- Me|unarodna konvencija za za{tita na rastenijata (Inrernational<br />
Planet Protection Convention - New Revised Text approved by the FAO Conference<br />
at its 29th Session - Novembar 1997). Rim, 1997. Ratifikuvana na 28.<br />
05. 2004. ("SV RM," 36/2004)<br />
- Deklaracija na ON za eliminacija na nasilstvoto vrz `enata.<br />
Usvoena od Generalnoto sobranie na ON so Rezolucija 48/104 od<br />
dekemvri 1993.<br />
- Protokol na madridskiot dogovor za me|unarodna re|istracija<br />
na `igovite (Protocol Relating to the Madrid Agreement Concerning the<br />
International Registration of marks) od 1989. Ratifikuvan na 23. 01. 2002.<br />
("SV RM," 12/2002)<br />
- Konvencija za nuklearna bezbednost, Viena, 17. 07. 2004. Ratifikuvana<br />
na 17. 01. 2005, ("SV RM," 10/2006)<br />
- Me|unarodna konvencija za suzbivawe na akti na nuklearen<br />
terorizam, Njuork, 13 april 2005, (International Convention for the Suppre-<br />
995
ssion of Acts of Nuclear Terrorism), Ratifikuvana na 25. 05. 2006 ("SV RM,"<br />
70/2006)<br />
- Konvencija za za{tita i unapreduvawe na raznovidnosta na<br />
kulturnite izrazuvawa (Convention On The Protrction And Promotion Of<br />
The Diversity Of Cultural Expressions), Pariz, 20. 10. 2005. Ratifikuvana na<br />
2. 04. 2007 ("SV RM," 47/2007)<br />
7. Po osamostojuvaweto, od strana na Republika Makedonija neposredno<br />
so zakon se ratifikuvani slednive me|unarodni konvencii<br />
na SOVETOT NA EVROPA<br />
SE - Sovet na Evropa e formiran vo 1949. Celite na Sovetot na Evropa<br />
se: pottiknuvawe na pogolemo edinstvo na negovite ~lenovi za obezbeduvawe<br />
i realizacija na ideite i principite {to se zaedni~ko nasledstvo na<br />
nivnite narodi i toa: pravata i slobodite na ~ovekot i vladeeweto na pravoto<br />
kako na~ela koi ja gradat osnovata na sekoja vistinska demokratija kako i<br />
vo olesnuvaweto na nivniot ekonomski i socijalen razvoj. Organi na Sovetot<br />
na Evropa se: 1 0 Komitet na ministri, koj go so~inuvaat minsitrite za nadvore{ni<br />
raboti od site dr`avi-~lenki, 2 0 Sovetodavno (parlamentarno)<br />
sobranie, koe go so~inuvaat pretstavnici neposredno izbrani ili imenuvani<br />
od parlamentite na dr`avite-~lenki, i 3 0 Sekretarijat. Drugi institucii<br />
se: Kongres na op{tinite i regionite na Evropa, Evropskiot sud za ~ovekovite<br />
prava i Komesarto za ~ovekovi prava.<br />
*<br />
- Statut na Sovetot na Evropa (Statute of the Council of Europe)<br />
od 5. 05. 1949. Vo sila na 3. 08. 1949 ("SV RM," 53/1995). Vo sila za RM od<br />
9. 11. 1995.<br />
- Op{ta spogodba za privilegii i imuniteti na Sovetot na<br />
Evropa ETS 002 (General Agreement on Privileges and Immunities of the Council<br />
of Europe), od 2. 09. 1949. Vo sila na 10. 09. 1952 ("SV RM," 53/1993).<br />
Vo sila za RM na 10. 04. 1997.<br />
- Protokol kon Generalnata Spogodba za privilegii i imuniteti<br />
na Sovetot na Evropa ETS 010 (Protocol to the General Agreement<br />
on Privileges and Immunites of the Council of Europe), od 8. 11. 1962. ("SV<br />
RM," 69/1996).<br />
- VI Protokol kon Op{tata spogodba za privilegii i imuniteti<br />
na Sovetot na Evropa ETS 162 (VI Protocol to the General Agreement<br />
on Privileges and Immunites of the Council of Europe) od 5. 03. 1996. Vo<br />
sila na 1. 11. 1998 ("SV RM," 12/2000).<br />
- Evropska konvencija za za{tita na ~ovekovi prava i osnovnite<br />
slobodi ETS 005 (Convention for the Protection of Human Rights and<br />
Fundamental Freedoms). Usvoena na 4. 11. 1950. Vo sila na 3. 09. 1953 ("SV<br />
RM," 1997/11). Vo sila za RM na 19. 03. 1997.<br />
996
- Protokol na Konvencijata za za{tita na ~ovekovite prava<br />
i osnovni slobodi ETS 009 (Protocol to the Convention for the Protection of<br />
Human Rights and Fundamental Freedoms ), od 22. 03. 1953. Vo sila na 18. 05.<br />
1954 ("SV RM," 11/1997). Vo sila za RM na 10. 04. 1997.<br />
- Dopolnitelen Protokol kon Anti doping Konvencijata,<br />
Protokol br. 2 na Konvencijata za za{tita na ~ovekovite prava i<br />
osnovni slobodi ETS 044 (Protocol No2 to the Convention for the Protection<br />
of Human Rights and Fundamental Freedoms, Conferring Upon the European<br />
Court of Human Rights Competence to Give Advizory Opinion), od 6. 05. 1963.<br />
Vo sila na 21. 09. 1970. ("SV RM," 11/1997). Vo sila za RM od 10. 04. 1997.<br />
- Protokol br. 3 na Konvencijata za ~ovekovi prava i osnovni<br />
slobodi ETS 045 (Protocol No 3 to the Convention for the Protection of Human<br />
Rights and Fundamental Freedoms, Amending Articles 29, 30 and 34 of the<br />
Convention), od 6. 05. 1963. Vo sila na 21. 09. 1970. ("SV RM," 11/1997). Vo<br />
sila za RM na 10. 04. 1997.<br />
- Protokol br. 4 na Konvencijata za za{tita na ~ovekovite<br />
prava i osnovni slobodi, obezbeduvawe na pravata i slobodite poinakvi<br />
od onie predvideni vo Konvencijata i Protokolot br. 1 ETS 046<br />
(Protocol No4 to the Convention for the Protection of Human Rights and Fundamental<br />
Freedoms, Securing Rights and Freedoms Other Than Those Included in<br />
the Convention and Protocol No 1), od 16. 09. 1963. Vo sila na 2. 05. 1968. ("SV<br />
RM," 11/1997). Vo sila za RM na 14. 06. 1996.<br />
- Protokol br. 5 na konvencijata za ~ovekovite prava i osnovnite<br />
slobodi, koj se odnesuva na ~lenovite 22 i 40 od Konvencijata<br />
ETS 055 (Protocol No 5 to the Convention for the Protection of Human Rights<br />
and Fundamental Freedoms, Amending Articles 22 and 40 of the Convention) od<br />
20. 02. 1966. Vo sila na 20. 12. 1971. ("SV RM," 11/1997). Vo sila za RM na<br />
10. 04. 1997.<br />
- Protokol br. 6 na Konvencijata za za{tita na ~ovekovite<br />
prava i osnovni slobodi koj se odnesuva za ukinuvawe na smrtna kazna<br />
ETS 116 (Protcol No 6 to the Convention for the Protection of Human Rights and<br />
Fundamental Freedoms Concerning the Abolition of the Death Penalty) od 28. 04.<br />
1983. Vo sila na 1. 03. 1985. ("SV RM," 11/1997). Vo sila za RM od 1. 05.<br />
1997.<br />
- Protokol br. 7 na Konvencijata za za{tita na ~ovekovite<br />
prava i osnovni slobodi ETS 117 (Protocol No 7 to the Convention for the<br />
Protection of Human Rights and Fundamental Freedoms) od 22. 11. 1994. Vo sila<br />
na 1. 11. 1988 ("SV RM," 11/1997). Vo sila za RM od 1. 06. 1997.<br />
- Protokol br. 8 na Konvencijata za za{tita na ~ovekovite<br />
prava i osnovni slobodi ETS 118 (Protocol No 8 to the Convention for the<br />
Protection of Human Rights and Fundamental Freedoms), od 19. 03. 1985. Vo sila<br />
na 1. 01. 1990 ("SV RM," 11/1997). Vo sila za RM na 10. 04. 1997.<br />
- Protokol br. 11 kon Konvencijata za za{tita na ~ovekovite<br />
prava i osnovni slobodi ETS 155 (Protocol No11 to the Convention<br />
for the Protection of Human Rights and Fundamental Freedoms, Restructurin the<br />
997
Control Machinery Established Thereby), od 11. 05. 1994. Vo sila na 1. 11. 1998<br />
("SV RM," 11/1997). Vo sila za RM na 1. 11. 1995.<br />
- Protokol br. 12 kon Konvencijata za za{tita na ~ovekovite<br />
prava i osnovni slobodi (Protocol No 12 to the Convention for the Protection<br />
of Human Rights and Fundamental Freedoms), Rim, 4. 11. 2000. Ratifikuvan<br />
na 6. 05. 2004 ("SV RM," br. 30/2004)<br />
- Protokol br. 13 kon Konvencijata za za{tita na ~ovekovite<br />
prava i osnovni slobodi {to se odnesuva na smrtnata kazna vo<br />
site slu~ai (Protocol No 13 to the Convention for the Protection of Human<br />
Rights and Fundamental Freedoms concerning the abolition of the death penalty in<br />
all circumstanses (ETS 187). Vilnus, 3. 05. 2002. Ratifikuvan na 6. 05. 2004<br />
("SV RM," br. 30/2004)<br />
- Protokol br. 14 kon Konvencijata za za{tita na ~ovekovite<br />
prava i osnovnite slobodi za izmena na kontrolniot mehanizam<br />
na konvenciata, od 13. 05. 2004, Ratifikuvan na 21. 04. 2005 (SV RM,<br />
30/2005)<br />
- Ramkovna Konvencija za za{tita na nacionalnite malcinstva<br />
ETS 157 (Fremework Convention for the Protection of Natural Minorites).<br />
Usvoena od Komitetot na ministrite na Sovetot na Evropa na 10. 10.<br />
1994 ("SV RM," 11/1997). Vo sila na 19. 03. 1997<br />
- Evropska konvencija za me|usebna pravna pomo{ vo krivi~nite<br />
predmeti ETS 030 (European Convention on Mutual Assistance in Criminal<br />
Matters), od 26. 04. 1959 ("SV RM," 32/1999). Vo sila za RM na 26. 10. 1999<br />
- Dopolnitelen protokol kon Konvencijata za me|usebna pravna<br />
pomo{ vo krivi~nite predmeti ETS 099 (Additional protocol to the<br />
European Convention on Mutual Assistance in Criminal Matters), od 17. 03. 1978<br />
("SV RM," 32/1999)<br />
- Vtor dopolnitelen protokol na Evropskata konvencija za<br />
me|usebna pravna pomo{ vo krivi~nite predmeti ETS 182 (Second<br />
Additional Protocol to the European Convention on Mutual Assistance in Criminal<br />
Matters) od 8. 11. 2001 ("SV RM," 44/2003)<br />
- Evropska konvencija za ekstradicija ETS 024 (European Convention<br />
on Extradition), od 13. 12. 1957. ("SV RM," 32/1999). Vo sila za RM na<br />
26. 10. 1999.<br />
- Dopolnitelen protokol kon Evropskata konvencija za ekstradicija<br />
ETS 086 (Additional Protocol to the European Convention on Extradition),<br />
od 15. 10. 1975 ("SV RM," 32/1999). Vo sila za RM na 26. 10. 1999.<br />
- Vtor dopolnitelen protokol kon Evropskata konvencija za<br />
ekstradicija ETS 098 (Second Additional Protocol to the European Convention<br />
on Extradition), od 17. 03. 1978 ("SV RM," 32/1999). Vo sila za RM na<br />
26. 10. 1999.<br />
- Konvencija za transfer na osudeni lica ETS 112 (Convention<br />
on the Transfer of Senteced Persons), od 21. 03. 1983. ("SV RM," 32/1999). Vo<br />
sila za RM na 1. 11. 1999.<br />
998
- Dopolnitelen protokol kon Konvencijata za transfer na<br />
osudeni lica ETS 167 (Additional Protocol to the Convention on the Transfer of<br />
Sentenced Persons), od 18. 12. 1997 ("SV RM," 32/1999). Vo sila za RM na 1.<br />
06. 2000.<br />
- Kaznena konvencija za korupcija ETS 173 (Criminal Law Convention<br />
on Corruption), od 27. 01. 1999 ("SV RM," 32/1999).<br />
- Dopolnitelen protokol za kaznenata korupcija (Aditional<br />
Protocol To The Criminal Law Convention on Corruption), od 15. 05. 2003, Ratifikuvan<br />
na 13. 09. 2005, (SV RM," 83/2005).<br />
- Civilna Konvencija za korupcija ETS 174 (Civil Law Convention<br />
on Coruption, Strasbourg), od 4. 11. 1999 ("SV RM," 13/2002).<br />
- Evropska konvencija za izvestuvawe za stransko pravo ETS<br />
062 (European Convention on Information on Foreign Law), od 7. 06. 1968 ("SV<br />
RM," 13/ 2002).<br />
- Dopolnitelen Protokol kon Evropska konvencija za izvestuvawe<br />
za stransko pravo ETS 097 (Additonal protocol to the European Convention<br />
on Information on Foreign Law) od 15. 03. 1978 ("SV RM," 13/2002)<br />
- Evropska Konvencija za prenos na kaznenite postapki ETS<br />
073 (European Convention on the Transfer of Proceedings in Criminal Matters) od<br />
15. 05. 1972. Ratifikuvana na 15. 07. 2004 ("SV RM," 49/2004)<br />
- Evropska Konvencija za spre~uvawe na terorizmot ETS 090<br />
(European Convention on the Surpression of Terrorism). Usvoena na 27. 01.<br />
1997. Ratifikuvana na 15. 07. 2004 ("SV RM," 49/2004)<br />
- Protokol za izmeni na Evropskata konvencija za spre~uvawe<br />
na terorizmot (Protokol Amending The European Convention on the Surpression<br />
of Terrorism), od 15. 05, 2003, Strazbur, Ratifikuvan na 5. 07. 2005,<br />
("SV RM, 56/2005)<br />
- Evropska spogodba za prenos na barawata za pravna pomo{<br />
ETS 092 (European Agreement on the Transmission of Aplication for Legal Aid),<br />
od 27. 01. 1997. ("SV RM," 47/2002)<br />
- Konvencija na Sovetot na Evropa protiv perewe pari, otkrivawe,<br />
zaplena i konfiskacija na sredstva ostvareni so kriminal<br />
ETS 141 (Convention on Laundering, Search, Seizure and Confiscation of the Proceeds<br />
from Crime), od 8. 11. 1990 ("SV RM," 55/1999). Vo sila za RM na 1.<br />
09. 2000<br />
- Konvencija za kompjuterski kriminal ETS 185 (Convention on<br />
Cybercrime), od 23. 11. 2001. Ratifikuvana na 16. 06. 2004 ("SV RM,"<br />
41/2004). Vo sila za RM od 24. 06. 2004<br />
- Dopolnitelen protokol na konvencijata za kompjuterski<br />
kriminal za inkriminacija na dela od rasisti~ki i ksenofobisti~ki<br />
vid po pat ma informati~ki sistemi (Additional Protocol To The Convention<br />
on Cybercrime Concerning The Criminalisation Of Act Of A Racist And<br />
Xenophobic Nature Committed Trough Computer Systems)), od 28. 01. 2003, Ratifikuvana<br />
na 5. 07. 2005, ("SV RM, 56/2005)<br />
999
- Evropska konvencija za ostvaruvawe na pravata na decata,<br />
ETS 060 (European Convention on the Exercise of Children's Rights), Strazbur,<br />
21. 01. 1996. Ratifikuvana na 24. 01. 2002 ("SV RM," 12/2002).<br />
- Evropska konvencija za zakonski status na vonbra~nite deca<br />
ETS 085 (European Convention on the Legal Status of Children Born Out of Wedlock),<br />
Strazbur, 15. 10. 1975. Vo sila na 11. 08. 1978 ("SV RM," 12/2002).<br />
- Evropska konvencija za priznavawe i sproveduvawe na odlukite<br />
koi se odnesuavat na staratelstvo nad decata i na obnovuvaweto<br />
na staratelstvoto nad decata (European Convention on Recognition<br />
and Enforcement of Dicisions concerning Custody of Children and on<br />
Restoration of Custody of Children), Luksemburg, 20. 05. 1980 Ratifikuvana na<br />
24. 01. 2002 ("SV RM," 12/2002).<br />
- Evropska konvencija za posvojuvawe na decata ETS 058 (European<br />
Convention on the Adoption of Children), Strazbur, 24. 04. 1967. Ratifikuvana<br />
na 24. 01. 2002. ("SV RM," 12/2002).<br />
- Konvencija za za{tita na lica vo pogled na avtomatskata<br />
obrabotka na li~nite podatoci ETS 108 (Convention for the Protection of<br />
Inviduals with Regard to Automatic Processing of Personal Data), od 28. 01. 1981<br />
("SV RM," 7/2005).<br />
- Dopolnitelen protokol kon Konvencijata za za{tita na<br />
poedincite vo pogled na avtomatska obrabotka na li~nite<br />
podatoci, vo vrska so nadzornite tela i prekugrani~niot prenos na<br />
podatoci, Ratifikuvana na 1. 08. 2008, ("SV RM," 103/2008)<br />
- Evropska konvencija za spre~uvawe na tortura, ne~ove~no<br />
ili poni`uva~ko tretirawe ili postapuvawe ETS 126 (European Convention<br />
for the Prevention of Torture and Inhuman or Degrading Treatment or Punishment),<br />
od 26. 11. 1987 ("SV RM," 23/1997). Vo sila za RM na 1. 11. 1997<br />
- Protokol br. 1 kon Evropskata konvencija za spre~uvawena<br />
tortura, ne~ove~ki ili poni`uva~ki tretman i postapuvawe ETS<br />
151 (Protocol No1 to the European Convention for the Prevention of Torture and<br />
Inhuman or Degrading Treatment or Punishment), od 4. 11. 1983 ("SV RM,"<br />
23/1997). Vo sila za RM na 1. 11. 1997.<br />
- Protokol br. 2 kon Evropskata konvencija za spre~uvawe na<br />
torutra, ne~ove~ki ili poni`uva~ki tretman i postapuvawe ETS<br />
152 (Protocol No2 to the European Convention for the Prevention of Torture and<br />
Inhuman or Degrading Treatment or Punishment), od 4. 11. 1993 ("SV RM,"<br />
23/1997). Vo sila za RM na 1. 11. 1997<br />
- Evropska konvencija za pravata na decata ETS 160 (European<br />
Convention on the Exercise of Children's Rights), od 25. 01. 1996 ("SV RM,"<br />
12/2002). Vo sila za RM na 3. 04. 1994<br />
- Evropska konvencija koja se odnesuva na licata koi se stranki<br />
vo postapkite pred Evropskiot sud za ~ovekovi prava ETS 161<br />
(European Agreement Relating to Persons Participating in Proceedings of the<br />
European Court of Human Rights), od 25. 01. 1996 ("SV RM," **)<br />
1000
- Evropska konvencija za dr`avjanstvo ETS 166 (European Convention<br />
on Nationality), od 6. 11. 1997 ("SV RM," 13/2002). Vo sila za RM na<br />
6. 11. 1997<br />
- Konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i dostoinstvoto<br />
na ~ovekot vo odnos na primenata na biologijata i medicinata:<br />
Konvencijata za ~ovekovi prava i biomedicina ETS 164 (Convention for<br />
the Protection of Human Rights and Dignity of the Human Being with Regard to<br />
the Application of Biology and Medicine: Convention on Human Rights and Biomedicine),<br />
od 4. 04. 1997 ("SV RM," **)<br />
- Dopolnitelen protokol kon Konvencija za za{tita na ~ovekovite<br />
prava i dostoinstvoto na ~ovekot vo odnos na primenata na<br />
biologijata i medicinata za zabrana na klonirawe na ~ovekot ETS<br />
168 (Additional Protocol to the Convention for the Protection of Human Rights<br />
and Dignity of the Human Being with Regard to the Application of Biology and<br />
Medicine, on the Prohibition of Cloning Human Beings), od 12. 01. 1998 ("SV<br />
RM," **)<br />
- Dopolnitelen protokol kon Konvencija za za{tita na ~ovekovite<br />
prava i biomedicinata koj se odnesuva na transplantacijata<br />
na organi i tkiva od ~ove~ko poteklo ETS 186 (Additional Protocol to the<br />
Convention for the Protection of Human Rights and Biomedicine concerning<br />
Transplantation of Organs and Tissues of Human Origin), od 24. 01. 2002 ("SV<br />
RM," **)<br />
- Evropska spogodba za patuvawe na mladi lica so kolektivni<br />
paso{i ETS 037 (European Agreement on Travel by Young Persons on Collective<br />
Passports Between the Member Countries of the Council of Europe), od 16. 12.<br />
1961 ("SV RM," 34/1997). Vo sila za RM na 25. 03. 1998<br />
- Evropska Konvencija za prekugrani~na televizija ETS 132 (European<br />
Convention on Transfrontier Television), od 5. 05. 1989 ("SV RM,"<br />
18/2003)<br />
- Dopolnitelen protokol kon Konvencijata Anti-doping<br />
Konvencija ETS 135 (Additional protocol to the Anti-doping Convention), od<br />
16. 11. 1989 ("SV RM," 4/1991). Vo sila za RM na 30. 03. 1991<br />
- Dopolnitelen Protokol kon Anti-doping Konvencijata<br />
ETS 188 (Additional protocol to the Anti-doping Convention), od 12. 09. 2002<br />
("SV RM," **)<br />
- Evropska konvencija za koprodukcii vo kinematografijata<br />
ETS 147 (European Convention on Cinematographic Co-production), ("SV RM,"<br />
18/2003). Vo sila za RM na 11. 04. 2002.<br />
- Konvencija za priznavawe na kvalifikaciite koj se odnesuvaat<br />
na visokoto obrazovanie vo evropskiot region ETS 165 (Convention<br />
on the Recognition of Qualifications Concerning Higher Education in the European<br />
Region), od 11. 04. 1997 ("SV RM," 47/2002). Vo sila za RM na 1. 01.<br />
2003<br />
- Evropska konvencija za unapreduvawe na dolgoro~ni transnacionalni<br />
dobrovolni uslugi za mladi ETS 175 (European Convention on<br />
1001
the Promotion of Long-term Trans-National Voluntary Service for Young People),<br />
od 19. 05. 2000. ("SV RM," **)<br />
- Evropska konvencija koja se odnesuva na formalnite barawa<br />
za prijava na patent ETS 016 (European Convention Relating to the<br />
Formalities Required for Patent Applications), od 11. 12. 1953 ("SV RM,"<br />
28/1997)<br />
- Konvencija za voedna~uvawe na nekoi elementi od pravoto na<br />
patent za pronajdok ETS 047 (Convention on the Unification of Certain Points<br />
of Substantive Law on Patents for Invention), od 27. 11. 1963 ("SV RM,"<br />
34/1997). Vo sila za RM na 25. 05. 1998.<br />
- Evropska konvencija za za{tita na `ivotni koi se odgleduvaat<br />
na zemjodelskite stopanstva so amandman i protokol na amandmanot<br />
ETS 087 (European Convention for the Protection of Animals Kept for<br />
Farming Purposes) od 10. 03. 1976 ("SV RM," 3/1992). Vo sila za RM od 1.<br />
10. 1994.<br />
- Bernska konvencija za za{tita na evropskiot div svet i<br />
prirodnite `iveali{ta ETS 104 (Convention on the Conservation of European<br />
Wildlife and Natural Habitats) od 19. 09. 1979 ("SV RM," 49/1997). Vo<br />
sila za RM na 1. 04. 1999.<br />
- Evropska konvencija za za{tita na 'rbetnicite koi se koristat<br />
za eksperimentalni i drugi nau~ni celi ETS 123 (European Convention<br />
for the Protection of Vertebrate Animals used for Experimental and<br />
Other Scientific Purposes), od 18. 03. 1986 ("SV RM," 13/2002)<br />
- Protokol kon Evropska konvencija za za{tita na 'rbetnicite<br />
koi se koristat za eksperimentalni i drugi nau~ni celi ETS<br />
170 (Protocol to the European Convention for the Protection of Vertebrate Animals<br />
used for Experimental and Other Scientific Purposes), od 22. 06. 1998 ("SV<br />
RM," 13/2002).<br />
- Protokol kon Konvencijata za izrabotka na evropska farmakopeja<br />
(Protocol to the Convention on the Elaboration of a European Pharmacopoeia),<br />
("SV RM," **)<br />
- Evropska Konvencija za mirno re{avawe na sporovi ETS 023<br />
(European Convention on Peacefull Settlement of Disputes), od 25. 01. 1957<br />
("SV RM," **)<br />
- Evropska socijalna povelba ETS 035 (European Social Charter) od<br />
18. 10. 1961. Ratifikuvan na 7. 12. 2004. ("SV RM," 89/2004)<br />
- Revidirana Evropska socijalna povelba, Strazbur, 3. 05. 1996,<br />
Ratifikuvana na 17. 10. 2011 (SV RM, 148/2011)<br />
- Dopolnitelen protokol kon Evropskata socijalna povelba<br />
ETS 128 (Additional Protocol to the European Social Charter), od 5. 05. 1998.<br />
Ratifikuvan na 7. 12. 2004. ("SV RM," 89/2004) .<br />
- Protokol za izmena na Evropskata socijalna povelba ETS 142<br />
(Protocol amending the European Social Charter), od 21. 10. 1991. Ratifikuvan<br />
na 7. 12. 2004. ("SV RM," 89/2004).<br />
1002
- Evropska povelba za lokalna samouprava ETS 122 (European<br />
Charter of Local Self-Government), od 15. 10. 1985 ("SV RM," 23/1997). Vo<br />
sila za RM na 1. 10. 1997.<br />
- Evropska konvencija za priznavawe na statusot na pravno<br />
lice na me|unarodnite nevladini organizacii ETS 124 (European Convention<br />
on the Recognition of the Legal Personality of International Non-Govermental<br />
Organisations), od 24. 04. 1986 ("SV RM," 28/2002). Vo sila za RM<br />
od 1. 11. 2000.<br />
- Strazbur{ki dogovor za me|unarodna klasifikacia na patentite<br />
(Srazbourg Agreement Concerning the International Patent Classification)<br />
od 24. 03. 1971. Ratifikuvan na 23. 01. 2002 ("SV RM," 12/2002).<br />
- Evropska konvencija za za{tita na arheolo{koto nasledstvo<br />
(revidirana), ETS 066 (European Convention on the Protection of the<br />
Archaeological Heritage, Revised), od 16. 01. 1992, Ratifikuvana an 5. 07.<br />
2005 ("SV RM," 56/2005).<br />
- Zakon za dopolnuvawe na Zakonot za ratifikacija na<br />
Vtoriot dopolnitelen protokol na Evropskata konvencija za<br />
me|usebna pravna pomo{ vo krivi~nata materija, ("SV RM," 103/2008)<br />
- Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za ratifikacija<br />
na Evropskata konvencija za posvojuvawe na deca, 1. 08. 2008, ("SV<br />
RM," 103/ 2008)<br />
- Me|unarodna konvencija protiv doping vo sportot,<br />
Ratifikuvana na 1. 08. 2008, ("SV RM," 103/2008)<br />
- Konvencija za priznavawne na evropski patenti, Ratifikuvana<br />
7. 10. 2009 ("SV RM,"126/2008)<br />
- Konvencija za borba protiv trgovija so lu|e, Ratifikuvana<br />
na 10. 04. 2009 ("SV RM," 49/2009)<br />
- Konvencija za perewe, otkrivawe, zaplena i konfiskacija na<br />
prinosi od kazneno delo i finansirawe terorizam, Ratifikuvana na<br />
10. 04. 2009 ("SV RM," 49/2009)<br />
- Dogovor za sorabotka me|u Republika Makedonija i Evropravda.<br />
Ratifikuvana na 15. 04. 2009 ("SV RM," 52/2009)<br />
- Konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i<br />
dostoinstvoto na ~ovekovoto su{testvo vo odnos na primenata na<br />
biologijata i medicinata so dopolnitelen protokol za zabrana na<br />
klonirawe na ~ove~ki su{testva i dopolnitelen protokol za<br />
transplantacija na organi i tkiva od ~ove~ko poteklo, Oviedo, 4.<br />
04. 1997. Ratifikuvana na 27. 04. 2007 ("SV RM," 55/2005)<br />
- Konvencija na Sovetot na Evropa za za{tita na deca od<br />
seksualna eksploatacija i seksualna zloupotreba, Lanzarote, 25. 10.<br />
2007. Ratifikuvana na 4. 10. 2010 ("SV RM," 135/2010)<br />
- Ramkovna konvencija na Sovetot na Evropa za zna~eweto na<br />
kulturnoto nasledstvo vo op{testvoto, od Faro, Portuigalija, 27.<br />
10. 2005, Ratifikuvana na 21. 02. 2011, ("SV RM," 25/2011).<br />
1003
8. Dogovori na Republika Makedonija sklu~eni so International Civil<br />
Aviation Organization (ICAO)<br />
ICAO - Me|unarodna organizacija za civilno vozduhoplovstvo e osnovana<br />
na Konferencija vo ^ikago 1944. Zada~i na organizacijata se: da ja zajakne<br />
bezbednosta na civilnata plovidba vo svetot i da raboti na unapreduvawe<br />
na me|unarodnoto civilno vozduhoplovstvo; da pomaga vo razvojot na vozdu{-<br />
nite pati{ta, vosduhoplovnite pristani{ta i olesnuvawata vo vozdu{nata<br />
plovidba vo me|unarodnoto civilno vozduhoplovstvo; da im obezbedi na site<br />
dr`avi bez diskriminacija iskoristuvawe na vozdu{nite pati{ta so celosno<br />
po~ituvawe na suverenite prava na dr`avite. Organi na agencijata se: 1 0 Sobranie<br />
vo koe se zastapeni site dr`avi, 2 0 Sovet, sostaven od 27 pretstavnici<br />
na dr`avite, 3 0 Komisija na eksperti sostavena od 12 ~lenovi koi gi izbira<br />
Sovetot i, 4 0 Sekretarijat na ~elo so generalen sekretar. ICAO, so sedi-<br />
{teto vo Montreal, ima status na specijalizirana ustanova na OON.<br />
Kako polnopravna ~lenka vo ICAO, Republika Makedonija e primena<br />
na 9. 01. 1993.<br />
*<br />
- Konvencija za unifikacija na izvesni pravila koi se odnesuvaat<br />
na me|unarodniot vozdu{en soobra}aj (Convention for the Unification<br />
of Certain Rules Relating to International Carriage by Air) Var{ava, 12. 10.<br />
1929. Vo sila na 13. 02. 1933. (Me|unarodni dogovori na Kralstvo Jugoslavija<br />
17/1931). Vo sila za RM na 17. 09. 1991<br />
- Protokol za izmena na Konvencija za unifikacija na izvesni<br />
pravila koi se odnesuvaat na me|unarodniot vozdu{en soobra}aj (Protocol<br />
to Amend the Convention for the Unification of Certain Rules Relating to<br />
International Carriage by Air signed at Warsaw on 12 October 1929). Hag, 28. 09.<br />
1955. Vo sila na 1. 08. 1963 ("SL. FNRJ," 6/1959)<br />
- Konvencija za dopolnuvawe na Var{avskata konvencija za izedna~uvawe<br />
na nekoi pravila koi se odnesuvaat na me|unarodniot vozdu{en<br />
soobra}aj koj go vr{i drugo lice a ne prevoznikot (Convention,<br />
Supplementary to the Warsaw Convention, for the Unification of Certain Rules<br />
Relating to International Carriage by Air Performed by a Person Other than the<br />
Contracting Carrier). Gvadalahara, 8. 09. 1961. Vo sila na 1. 05. 1964. ("SL.<br />
FNRJ," od 4. 12. 1976)<br />
- Dopolnitelen protokol br. 1 (Additional Protocol No.1 to Amend<br />
the Convention for the Unification of Certain Rules Relating to International Carriage<br />
by Air signed at Warsaw), od 25. 09. 1975. Vo sila na 15. 02. 1996. ("SL.<br />
SFRJ," 1/30 od 1978)<br />
- Dopolnitelen protokol br. 2 (Additional Protocol No. 2 to Amend<br />
the Convention for the Unification of Certain Rules Relating to International<br />
Carriage by Air signed at Warsaw on 12 October 1929 as Amended by the Protocol<br />
done at The Hague), od 25. 09. 1955. Vo sila na 15. 02. 1996. ("SL. SFRJ,"<br />
1/1978)<br />
1004
- Dopolnitelen protokol br. 4 (Montreal Protocol No. 4 to Amend<br />
the Convention for the Unification of Certain Rules Relating to International Carriage<br />
by Air signed at Warsaw on 12 October 1929 as Amended by the Protocol<br />
done at The Hague) od 25. 09. 1955. Vo sila na 4. 06. 1998. ("SL. SFRJ," 1/1978)<br />
- Konvencija za unifikacija na odredeni pravila za me|unarodne<br />
prevoz po vozdu{en pat (Convention for the Unification of Certain Rules<br />
for International Carriage by Air), Montreal, 28. 05. 1999. ("SV RM," 25/ 2000)<br />
- Spogodba za tranzit vo me|unarodnoto civilno vozduhoplovstvo<br />
(International Air Services Transit Agreement), ^ikago, 7. 12. 1944. Vo<br />
sila na 30. 01. 1945. ("SL SFRJ," 9/1977).<br />
- Konvencija za me|unarodno civilno vozduhoplovstvo (Convention<br />
on International Civil Aviation). ^ikago, 7. 12. 1944. Vo sila 4. 04. 1947.<br />
("SL. FNRJ," 15/1954)<br />
- Protokol za izmena na ~len 93 bis (Protocol Relating to an Amendment<br />
to the Convention on International Civil Aviation - Article 93 bis). Montreal,<br />
27. 05. 1947. Vo sila na 20. 03. 1961. ("SL. FNRJ," 15/1954)<br />
- Protokol za izmena na ~len 45 (Protocol Relating to an Amendment<br />
to the Convention on International Civil Aviation - Article 45), Montreal, 14.<br />
06. 1954. Vo sila na 16. 05. 1958 ("SL. SFRJ," od 22. 02. 1961)<br />
- Protokol za izmena na ~len 48a, 49e, 61 (Protocol Relating to an<br />
Amendment to the Convention on International Civil Aviation - Articles 48(a),<br />
49(e) and 61), Montreal, 14. 06. 1954. Vo sila na 12. 12. 1956. ("SL. SFRJ," od<br />
22. 02. 1961)<br />
- Protokol za izmena na ~len 50a (Protocol Relating to an Amendment<br />
to the Convention on International Civil Aviation - Article 50(a)), Montreal,<br />
21. 06. 1961. Vo sila na 17. 07. 1962. ("SL. SFRJ," 5/1962)<br />
- Protokol za izmena na ~len 48a (Protocol Relating to an Amendment<br />
to the Convention on International Civil Aviation [Article 48(a)), Rim, 15.<br />
09. 1962. Vo sila na 11. 09. 1975. ("SL. SFRJ," 11/1963)<br />
- Protokol za izmena na 50a (Protocol Relating to an Amendment to<br />
the Convention on International Civil Aviation - Article 50(a)), Wujork, 12. 03.<br />
1971. Vo sila na 16. 01. 1973. ("SL. SFRJ," 62/1973)<br />
- Protokol za izmena na 56 (Protocol Relating to an Amendment to<br />
the Convention on International Civil Aviation - Article 56), Viena, 7. 07. 1971.<br />
Vo sila na 19. 12. 1974. ("SL. SFRJ," 62/1973)<br />
- Protokol za izmena na ~len 83 bis (Protocol Relating to an Amendment<br />
to the Convention on International Civil Aviation [Article 83 bis), Montreal,<br />
8. 10.1980. Vo sila na 20. 06. 1977. ("SV RM," 9/1998)<br />
- Protokol za izmena na ~len 3 bis (Protocol Relating to an Amendment<br />
to the Convention on International Civil Aviation - Article 3 bis), Montreal.<br />
10. 05. 1984. Vo sila na 1. 10. 1998. ("SV RM," 9/1998)<br />
- Protokol za izmena na ~len 56 bis (Protocol Relating to an Amendment<br />
to the Convention on International Civil Aviation - Article 56), Montreal,<br />
6. 10. 1989. ("SV RM," 9/1998)<br />
1005
- Protokol za izmena na ~len 50a bis (Protocol Relating to an<br />
Amendment to the Convention on International Civil Aviation - Article 50(a)),<br />
Montreal, 26. 10. 1990. ("SV RM," 83/1999)<br />
- Avtenti~en trijazi~en tekst (Protocol on the Authentic Trilingual<br />
Text of the Convention on International Civil Aviation (Chicago, 1944), Buenos<br />
Aires, 24. 1968. Vo sila 24. 10. 1968. ("SL. FNRJ," 15/1954)<br />
- Avtenti~en ~etirijazi~en tekst (Protocol on the Authentic<br />
Quadrilingual Text of the Convention on International Civil Aviation (Chicago,<br />
1944), Montreal, 30. 09. 1977. Vo sila na 16. 09. 1999. ("SL. SFRJ," 11/ 1980)<br />
- Avtenti~en petojazi~en tekst (Protocol on the Authentic Quinquelingual<br />
Text of the Convention on International Civil Aviation (Chicago,<br />
1944), Montreal, 29. 09. 1995. ("SV RM," 25/2000)<br />
- Protokol za avtenti~en {estojazi~en tekst na CICA (Protocol<br />
on the Authentic Six-Language Text of the Convention on International Civil<br />
Aviation (Chicago, 1944), Montreal, 1. 10. 1998. ("SV RM," 13/1999)<br />
- Protokol za izmena na CICA (Ruski tekst) (Protocol Relating to<br />
an Amendment to the Convention on International Civil Aviation - Final Clause,<br />
Russian Text), Montreal, 30. 09. 1977. ("SL. SFRJ," 2/1980)<br />
- Protokol za CICA arapski tekst (Protocol Relating to an Amendment<br />
to the Convention on International Civil Aviation - Final Clause, Arabic<br />
Text), Montreal, 29. 10. 1995. ("SV RM," 28/2000)<br />
- Protokol za CICA kineski tekst (Protocol Relating to an Amendment<br />
to the Convention on International Civil Aviation - Final Clause, Chinese<br />
Text), Montreal, 10. 10. 1998. ("SV RM," 13/1999)<br />
- Konvencija za me|unarodno priznavawe na avioni (Convention<br />
on the International Recognition of Rights in Aircraft), @eneva, 19. 06. 1948. Vo<br />
sila 17. 09. 1953. ("SL. SFRJ," 7/1991)<br />
- Multilateralna spogodba za neredoven vozdu{en soobra}aj<br />
(Multilateral Agreement on Commercial Rights of Non-Scheduled Air Services in<br />
Europe), Pariz, 19. 04. 1956. Vo sila na 21. 08. 1957. ("SV RM," 13/2000)<br />
- Konvencija za krivi~ni dela i nekoi drugi akti izvr{eni na<br />
vozduhoplovi (Convention on Offences and Certain Other Acts Committed on<br />
Board Aircraft), Tokio, 14. 09. 1963. Vo sila na 4. 12. 1969. ("SL. SFRJ,"<br />
47/1970)<br />
- Konvencija za suzbivawe na nezakonsko zazemawe na avioni<br />
(Convention for the Suppression of Unlawful Seizure of Aircraft), Hag, 16. 12.<br />
1970. Vo sila na 14. 10. 1971. ("SL. SFRJ," 33/1972)<br />
- Konvencija za suzbivawe na nezakponiti dejstvija protiv<br />
bezbednosta na civilnata avijacija (Convention for the Suppression of<br />
Unlawful Acts against the Safety of Civil Aviation, Montreal, 23. 09. 1971. Vo<br />
sila na 26. 01. 1973. ("SL. SFRJ," 33/1972)<br />
- Protokol za izmena na Monteralska konvencija (Protocol for<br />
the Suppression of Unlawful Acts of Violence at Airports Serving International<br />
Civil Aviation, Supplementary to the Convention for the Suppression of Unlawful<br />
1006
Acts against the Safety of Civil Aviation done at Montreal on 23 September 1971),<br />
Montreal, 24. 02. 1988. Vo sila na 6. 08. 1989. ("SL. SFRJ," 14/1989)<br />
- Konvencija za odbele`uvawe na plasti~ni eksplozivi so cel<br />
za nivno otkrivawe (Convention on the Marking of Plastic Explosives for the<br />
Purpose of Detection), Montreal, 1. 03. 1991. Vo sila na 21. 06. 1998. ("SV RM,"<br />
21/1998)<br />
9. Dogovori na Republika Makedonija sklu~eni so Evropskata<br />
ogranizacija za bezbednost na vozdu{nata plovidba (European Organisation<br />
for the Safeti Air Nabigation - Eurocontrol)<br />
EUROCONTROL e Evropska organizacija za bezbednost na vozdu{niot<br />
soobra}aj (navigacija). Ovaa civilna i militarna organizacija koja momentno<br />
broi 32 dr`avi ~lenki, za svoja primarna cel go ima razvojot na samostoen i<br />
sevkupen Evropski vozdu{en soobra}aaen sistem. Ostvaruvaweto na ovaa cel<br />
e klu~en element za sega{nite i idni predizvici so koj se soo~uva vozdu{niot<br />
soobra}aj kako {to se porastot na vozdu{niot soobra}aj, i potrebata<br />
bezbednosta da se odr`uva na visoko nivo, da se namalat tro{ocite i<br />
da se po~ituva `ivotnata sredina.<br />
EUROCONTROL razviva, koordinira i planira implementacija na<br />
kratkoro~ni, srednoro~ni i dlogoro~ni strategii za se-Evropski vozdu{en<br />
menaxment i gi sproveduva ovie strategii i planovi za akcija vklu~uvaj}i kolektiven<br />
napor, involviraj}i gi nacionalnite vlasti, vozdu{nite kompanii,<br />
korisnicite na civilen i militaren vozdu{en prostor, aerodromite, industrijata<br />
i drugi profesionalni relevantni evropski institucii.<br />
Republika Makedonija e primena za ~lenka na Eurocontrol od 21. 02.<br />
1998.<br />
*<br />
- Protokol so konsolidiran tekst na Me|unarodnata konvencija<br />
na EUROCONTROL za sorabotka vo bezbednosta na vozdu{nata<br />
plovidba, podgotvena vo Brisel na 13 dekemvri (Protocol Consolidating<br />
the EUROCONTROL International Convention Relating to Co-operation for the<br />
Safety of Air Navigation of 13 December 1960, as variously amended). Usvoena<br />
na Diplomatskata konferencija od 27. 07. 1997. Vo sila na 26. 01. 2001<br />
("SV RM," 102/2000).<br />
- Konsolidiran tekst koj gi sodr`i va`e~kite tekstovi na<br />
postojnata konvencija i izmenite (Consolidated Version which incorporates<br />
the Texts Remaining in Force of the Existing Convention and the Amendments).<br />
Usvoena na Diplomatskata konferencija od 27. 07. 1997 ("SV<br />
RM," 102/2000).<br />
- Protokol za pristapuvawe na Evropskata zaednica kon me-<br />
|unarodnaat konvencija na EUROKONTROL za sorabotka vo bezbednosta<br />
vo vozdu{niot soobra}aj od 13 dekemvri 1960 godina, so razni-<br />
1007
te izmeni i dopolnenija i utvrdena so protokolot od 27 juni 1997<br />
godina, Ratifikuvan na 21. 04. 2005 (SV RM, 30/2005).<br />
10. Dogovori na Republika Makedonija sklu~eni so NATO<br />
NATO (North Atlantic Treaty Organization) - Dogovor za severnoatlanska<br />
organizacija, ili Atlanskio pakt koj e zaklu~en na 4. 04, 1949, a stapil<br />
vo sila na 24. 08. 1949. Atlanskiot pakt formalno se zasniva na ~l. 1 i 51 od<br />
Povelbata na ON. Atlanskiot pakt ne e supranacionalna, tuku me|unarodna<br />
organizacija vo prv red od voen karakter.<br />
*<br />
- Dogovor me|u dr`avite strani vo Severnoatlantskiot dogovor<br />
i drugite dr`avi koi participiraat vo Partnerstvo za mir<br />
koj se odnesuva na statusot na nivnite sili i kon nego Dopolnitelniot<br />
protokol (Agreement among the States Parties to the North<br />
Atlantic Treaty and the Other States Participating in the Partnership for Peace<br />
regarding the Status of their Forces and Additional Protocol ). Usvoen na 19 juni<br />
1995. Potpi{an na 30 maj 1996 godina. ("SV RM" 29/1996). Vo sila za<br />
RM na 19. 07. 1996.<br />
- Dogovor za statusot na misiite i pretstavnicite na treti<br />
dr`avi pri NATO, 14. 09. 1994.<br />
- Osnoven Dogovor pome|u Republika Makedonija i NATO za<br />
dejstvuvawe na NATO Misii vo Makedonija. Potpi{an so razmena na<br />
pisma na 23 i 24. 12. 1998.<br />
- Aneksi kon Osnovniot Dogovor pome|u Republika Makedonija<br />
i NATO za dejstvuvawe na NATO Misii vo Makedonija. Potpi{an so<br />
razmena na pisma na 09. 04. 1999.<br />
- Dogovor za KOMARK. Potpi{an so razmena na pisma na 12, 16<br />
i 20. 04. 1999.<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i NATO za<br />
statusot na Zadninskiot {tab na KFOR i na personalot na KFOR<br />
{to e stacioniran ili vremeno prestojuva na teritorijata na<br />
Republika Makedonija. Potpi{an so razmena na pisma na 18. 05. 2001.<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i NATO za<br />
vospostavuvaweto na [tab na Kilibarna lisica i statusot na<br />
[tabot na Kilibarna lisica i sevkupniot personal na Kilibarna<br />
lisica prisuten na teritorijata na Republika Makedonija. Potpi-<br />
{an so razmena na pisma na 26. 09. 2001.<br />
- Natamo{en dopolnitelen protokol kon dogovorot me|u<br />
dr`avite-strani vo Severnoatlanskiot dogovor i drugite dr`avi<br />
koi u~estvuvaat vo Partnerstvoto za mir za statusot na nivnite<br />
sili, Ratifikuvana na 1. 08. 2008, ("SV RM," 103/2008)<br />
1008
11. Dogovori na Republika Makedonija sklu~eni so OBSE (OSCE)<br />
OESC - Organizacija za evropska bezbednost i sorabotka e osnovana<br />
vo 1975 kako Konferencija za evropska bezbednost i sorabotka (KEBS). Na<br />
samitot na {efovite na dr`avite i vladite vo Budimpe{ta od 1994, KEBS i<br />
formalno prerasna vo me|unarodna organizacija, pri {to be{e preimenuvan<br />
vo OBSE. Celite na ovaa organizacija se unapreduvawe na bezbednosta vo<br />
Evropa; unapreduvawe na ekonomskata i drugata sorabotka i razvoj na demokratijata<br />
i za{tita na ~ovekovite prava i osnovni slobodi ("~ovekova dimenzija<br />
na OBSE"). Organi na OBSE se: 1 0 Samiti na {efovite na dr`avi<br />
i vladi, kako najvisok organ koi se odr`uvaat na sekoi dve godini, 2 0 Sovet<br />
na ministri za nadvore{ni raboti na dr`avite-~lenki, koi se sostanuvaat<br />
najmalku edna{ godi{no, 3 0 Komitet na najvisoki funkcioneri od ministerstvata<br />
na nadvore{ni raboti na dr`avite-~lenki koj gi podgotvuva sostanocite<br />
na Sovetot na {efovi na dr`avi i vladi, 4 0 Pretsedava~, 5 0 Postojan<br />
komitet, 6 0 Parlamentarno sobranie, sostaveno od 312 pretstavnici<br />
na dr`avite ~lenki, 7 0 Generalen sekretar i sekretarijat, 8 0 Centar<br />
za prevencija od sudiri, so sedi{te vo Viena, 9 0 Biro za demokratskite<br />
institucii i prava na ~ovekot, so sedi{te vo Var{ava. Biroto e nadle`no<br />
za pribirawe informacii okolu nacionalnite izbori vo dr`avite ~lenki, za<br />
izvestuvawe i sledewe na takvite izbori, za organizirawe seminari i drugi<br />
sostanoci vo vrska so izbornite proceduri i demokratski institucii, za pribirawe<br />
informacii od vladite i nevladini organizacii okolu po~ituvaweto<br />
na ~ovekovite prava vo dr`avite-~lenki, za distribuirawe na takvi informacii<br />
i sl. 10 0 Visok komesar za nacionalniet malcinstva, koj se zanimava<br />
so site pra{awa za malcinstvata za koja cel vr{i istragi, podgotvuva<br />
izve{tai za sostojbite okolu malcinstvata vo oddelni dr`avi, sovetuva i posreduva<br />
vo re{avaweto na malcinskite pra{ana i sl.<br />
Me|u dokumentite na OBSE ovde gi izdvojuvame onie od: Helsinki,<br />
1975, Madrid, 1980, Viena, 1986, kako i dokumentite od tematskite sostanovi<br />
na OBSE: Dokumentot od vtoriot sostanok na Konferencijata za ~ovekovata<br />
dimenzija (Kopenhagen, 1990), Dokument od tretiot sostanok na Konferencijata<br />
za ~ovekovata dimenzija (Moskva, 1991), Izve{tajot na ekspertskata<br />
komisija za demokratskite institucii (Oslo, 1991), Izve{taj na ekspertite<br />
za nacionalnite malcinstva (@eneva, 1991), Izve{taj na ekspertite za miroqubivo<br />
re{avawe na sporovite, (Valeta, 1991). Sostanokot na OBSE za mirno<br />
re{avawe na sporovite (@eneva, 1992), Dokumentot za pregovorite za merkite<br />
za jaknewe na doverbata i bezbednosta (Viena, 1992).<br />
*<br />
- Konvencija za pomiruvawe i arbitra`a vo ramkite na KEBS<br />
so Finalen protokol (Convention on Conciliation and Arbitration Within the<br />
CSCE and Financial Protocol Established in accordance with Article 13 of the<br />
Convention on Conciliation and arbitration Within the CSCE). Ratifikuvana<br />
na 4. 04. 1998. Vo sila na 21. 06. 1998 ("SV RM," 15/1998).<br />
1009
12. Dogovori na Republika Makedonija sklu~eni so Svetskata<br />
carinska organizacija (World Customs Organiation - WCO)<br />
WCO - Svetskata carinska organizacija mu pomaga na nacionalnata<br />
ekonomska blagosostojba i socijalnata sigurnost na nejzinite ~lenki so promovirawe<br />
na ~esna, transparentna i predvidliva carinska sostojba. Toa ovozmo`uva<br />
legitimnata internacionalna razmena da se razviva i efikasno da se<br />
prezemaat merki protiv nelegalni aktivnosti.<br />
Formirana vo 1952 godina kako Carinski sovet za sorabotka (Customs<br />
Co-operation - CCC), WCO e nezavisno vnatrevladino telo ~ija misija e da ja<br />
zgolemi efikasnosta na carinskite administracii. So 159 vladi ~lenki, taa<br />
e edinstvena svetski kompetenna vladina organizacija za Carini.<br />
So cel da ja ispolni svojata misija Svetskata carinska organizacija:<br />
Vospostavuva, odr`uva, poddr`uva i promovira internacionalni instrumenti<br />
za harmonizacijata i uniformnata primena na poednostaveni i efektivni<br />
carinski proceduri koi se odnesuvaat na dvi`eweto na ekonomskite<br />
dobra, lu|eto i transportot niz carinskite prostori.<br />
Gi pomaga obidite na ~lenkite da go usoglasat carisnkoto zakonodavstvoto,<br />
so strem` da se maksimizira nivoto na efikasnost na sorabotkata<br />
me|u ~lenkite kako i so internacionalnata organizacija da se ovozmo`i borbata<br />
protiv carinskite i drugite tranzitni prekr{oci.<br />
Im asistira na ~lenkite vo nivnite obidi da se soo~at so predizvicite<br />
na modernata biznis i da se adaptiraat na promenlivite okolnosti, so promovirawe<br />
na komunikacijata i kooperacija me|u ~lenkite i drugi internacionalni<br />
organizacii kako i so eden vid staratelstvo, im pomaga vo transparentnosta<br />
i podobruvaweto na menaxmentot i rabotnite metodi na carinskata<br />
administracija, kako najdobrata podelba na ulogite.<br />
Istorijata na WCO zapo~na vo 1947 koga 13 evropski vladi ~lenuvaa<br />
vo Komitetot za Evorpska ekonomska sorabotka se soglasi da formira Grupa<br />
koja }e ja pru~i mo`nosta od vospostavuvawe na edna ili pove}e Evropski<br />
carinski unii bazirani na principot na generalna soglasnost za tarifite na<br />
razmena (GATT).<br />
Vo 1948, Grupata se osnovani 2 komiteti, Ekonomski komitet i Carinski<br />
komitet. Ekonomskiot Komitet be{e prethodnikot na Organizacijata za<br />
Ekonomska Sorabotka i razvoj (OECD), dodeka Carinskiot komitet stana<br />
Carinski sovet za sorabotka (CCC).<br />
Vo 1952 godina, Konvencijata formalno go vospostavi CCC. Sovetot e<br />
vladea~koto telo na CCC, potoa be{e odr`ana inaguralna sednica na Sovetot<br />
vo Brisel 26. 01. 1953. Pretstavnici na 17 Evropski dr`avi go posetija ova<br />
prvo zasedanie na sovetot na CCC.<br />
*<br />
- Konvencija za formirawe na sovetot za carinska sorabotka<br />
(Convention Establishing the Customs Co-operation Council). Vo sila na 4. 11.<br />
1952. Pristapeno na 1. 07. 1994 ("SL. SFRJ," 11/1960).<br />
1010
- Konvencija za harmoniziraniot sistem na imiwa i {ifrenite<br />
oznaki na stokite (Convention on the Harmonized Commodity Description<br />
and Coding System). Vo sila na 1. 01. 1988. Pristapeno na 31. 03.<br />
1995. ("SL. SFRJ," 6/1984).<br />
- Carinska konvencija za privremen uvoz na profesionalna<br />
oprema (Customs Convention on the Temporary Importation of Professional<br />
Equipment). Vo sila na 01. 07. 1962. Pristapeno na 3. 04. 1996 "SL.<br />
SFRJ," 2/1964).<br />
- Carinska konvencija za olesnuvawe na uvozot na stoki za<br />
izlo`bi ili koristewe na izlo`bi, saemi, kongresi ili sli~ni manifestacii<br />
(Customs Convention Concerning Facilities for the Importation of<br />
Goods for Display or Use at Exhibitions, Fairs, Meetings or Similar Events). Vo<br />
sila na 13. 07. 1962. Pristapeno na 03. 04. 1996. ("SL. SFRJ," 9/1965).<br />
- Carinska konvencija za ATA karneti za privremen uvoz na<br />
stoki (ATA Konvencija) (Customs Convention on the ATA Carnet for the<br />
Temporary Admission of Goods (ATA Convention). Vo sila na 30. 07. 1963.<br />
Pristapeno na 3. 04. 1996 ("SL. SFRJ," 13/1963).<br />
- Konvencija za opredeluvawe na vrednosta na stokite za carinskite<br />
potrebi - BDV (Convention on the Valuation of Goods for Customs<br />
Purposes (BDV). Republika Makedonija ima status na posmatra~. ("SL.<br />
SFRJ," 1/1963).<br />
- Me|unarodna konvencija za zaedni~ka administrativna pomo{<br />
za spre~uvawe, isleduvawe i kaznuvawe na carinski prekr{oci, od<br />
09. 06. 1977, Najrobi (International Convention of Mutual Administrative Assistance<br />
for the Prevention, Investigation and Repression of Customs Offences (Najrobi,<br />
9 June 1977). Vo sila na 21. 05. 1980.<br />
13. Dogovori na Republika Makedonija sklu~eni so Me|unarodnata<br />
komisija za gra|anski sostojbi (COMISSION INTERNATIONALE<br />
POUR L'ETAT CIVIL - CIEC).<br />
- Konvencija za izdavawe opredeleni izvodi za gra|anska sostojba<br />
nameneti za stranstvo (Convention on the Issue of Extracts from Civil<br />
Status Records for Use Abroad). Pariz, 27. 09. 1956 ("SL. SFRJ," 9/ 1967).<br />
- Konvencija za izdavawe izvodi od mati~na kniga na pove}e<br />
jazici (Convention on the issue of multilingual extracts from civil status records).<br />
Viena, 8. 09. 1976. ("SL. SFRJ," 8/1991).<br />
14. Dogovori na Republika Makedonija od oblasta na me|unarodnoto<br />
privatno pravo<br />
- Statut na Ha{kata konferencija za me|unarodno privatno<br />
pravo (Statute of the Hague Conference on Private International Law) od 15. 07.<br />
1955 ("SL. FNRJ," 11/1958).<br />
1011
- Izmeni i dopolnuvawa na Ha{kata konferencija za me|unarodno<br />
privatno pravo, Ratifikuvana na 1. 08. 2008, ("SV RM," 103/2008)<br />
- Konvencija za gra|anska postapka (Convention relating to civil<br />
procedure) od 1. 03. 1954 ("SL. FNRJ," 6/1962).<br />
- Konvencija za sudir na zakonite vo odnos na formata na<br />
testamentarnite odredbi (Convention on the Conflicts of Laws relating to<br />
the Form of Testamentary Dispositions) od 5. 10. 1961 ("SL. FNRJ," 10/ 1962).<br />
- Konvencija za ukinuvawe na potrebata od legalizacija na<br />
stranski javni ispravi (Convention Abolishing the Requirement of Legalisation<br />
for Foreign Public Documents) od 5. 10. 1961 ("SL. FNRJ," 10/ 1962).<br />
- Konvencija za zakonot koj se primenuva vrz soobra}ajnite<br />
nezgodi (Convention on the Law Applicable to Traffic Accidents) od 4. 05. 1970<br />
("SL. SFRJ," 26/1976)..<br />
- Konvencija za zakonot koj se primenuva za odgovornost za<br />
proizvodite (Convention on the Law Applicable to Products Liability) od 2.<br />
10. 1973 ("SL. SFRJ," 8/1977).<br />
- Konvencija za gra|anski aspekti za me|unarodnoto grabnuvawe<br />
na deca (Convention on the Civil Aspects of International Child Abduction)<br />
od 25. 10. 1980 ("SL. SFRJ," 7/1991).<br />
- Konvencija za me|unaroden pristap do pravdata (Convention on<br />
International Access to Justice) od 25. 10. 1980 ("SL. SFRJ," 4/1988).<br />
15. Konvencii usvoeni nadvor od ON i Sovetot na Evropa koi se<br />
odnesuvaat na za{tita na `ivotnata sredina<br />
- Konvencija za mo~uri{ta {to se od me|unarodno zna~ewe,<br />
osobeno kako prestojuvali{te na ptici mo~urinki (Convention on<br />
Wetlands of International Importance, especially Waterfowl Habitat). Usvoena na<br />
2. 02. 1971, Ramsar, Iran ("SL. SFRJ 9/1977)<br />
- Konvencija za me|unarodna trgovija so zagrozeni vidovi divi<br />
`ivotinski i rastitelni vidovi (Convention on International Trade in<br />
Endangered Species of Wild Fauna and Flora, Vasington, 3.03.1973). Ratifikuvana<br />
na 23. 12. 1999 ("SV RM," 82/1999)<br />
- Bonska konvencija za za{tita na migratorni vidovi divi<br />
`ivotni (Convention on the Conservation of Migratory Species of Wild Animals)<br />
Bon, 23. 06. 1979 ("SV RM," 38/1999). Vo sila na 1. 11. 1999<br />
- Dogovor za za{tita na afrikansko-evroaziskite migratorni<br />
vidovi vodni ptici (Agreement on the Conservation of African-Euroasian<br />
Migratory Waterbirds, The Hague, 15 August 1996). Ratifikuvan na 3.<br />
06. 1999 (SV RM," 32/1999)<br />
- Dogovor za za{tita na liljacite vo Evropa (Agreement on the<br />
Conservation of Bats in Europe, London, 4/12/91). Ratifikuvan na 1. 07. 1999<br />
(SV RM," 38/1999). Vo sila na 15. 10. 1999<br />
1012
- Amandman na Dogovorot za za{tita na liljacite vo Evropa<br />
(Amendment of the Agreement on the Conservation of Bats in Europe). Brisel,<br />
26. 07. 2000. Ratifikuvan na 23. 01. 2002. SV RM," 13/2002. Vo sila na 6.<br />
06. 2003.<br />
16. Dogovori na Republika Makedonija so Me|unarodnata agencija za<br />
atomska energija (INTERNATIONAL ATOMIC ENERGY AGENCY -<br />
IAEA)<br />
IAEA - Me|unarodna agencija za atomska energija osnovana na Konferencijata<br />
vo Wujork vo 1956. Statutot na Agencijata vlegol vo sila na 29.<br />
07. 1957. Sedi{teto na Agencijata se nao|a vo Viena. Nejzina cel e da go zabrza<br />
i olesni razvojot i koristeweto na nuklearnata energija za miroqubivi<br />
celi po pat na nabauvawe i pru`awe pomo{ na dr`avite-~lenki vo oprema,<br />
postrojki, proizvodi po pat na razmena na nau~ni i tehni~ki izvestuvawa ili<br />
po pat na izrabotka na standardni pravila so cel za za{tita na zdravjeto i<br />
sveduvawe na najmala mera na opasnostite na koi se izlo`eni licata koi rabotat<br />
na nuklerni proizvodi.<br />
*<br />
- Statut na Agencijata za atomska energija (Statute of the<br />
IAEA), Wujork, 26. 10. 1956. Vo sila na 26. 07. 1957 ("SL. SFRJ," 1/ 1958). Vo<br />
sila za RM na 17. 09. 1991.<br />
- Vienska konvencija za gra|anska odgovornost za nuklearni<br />
{teti (Vienna Convention on Civil Liability for Nuclear Damage), Viena, 21.<br />
05. 1963. Vo sila na 12. 11. 1977 ("SL. SFRJ," 5/1977).<br />
- Dogovor za ne{irewe na nuklearno oru`je (Treaty on the Non-<br />
Proliferation of Nuclear Weapons), Wujork, 12. 06. 1968. Vo sila na 5. 03. 1970<br />
("SL. SFRJ," 10/1970). Prifaten na 30. 03. 1995.<br />
- Dopolnitelen protokol kon spogodbata me|u Republika Makedonija i<br />
Me|unarodnata agencija za atomska energija za za primena na garanciite vo<br />
vrska so dogovorot za ne{irewe na nuklearno oru`je, Ratifikuvan na 28. 03. 2007,<br />
"SV RM," 41/2007.<br />
- Revidiran protokol za mali koli~estva kon dogovorot me|u Republika<br />
Makedonija i Me|unarodnata agencija za atomska energija za primena na<br />
bezbednosni merki vo vrska so dogovorot za ne{irewe na nuklearno oru`je,<br />
Ratifikuvan na 28. 03. 2007, "SV RM," 41/2007.<br />
- Konvencija za fizi~ka za{tita na nuklearni materijali<br />
(Convention on the Physical Protection of Nuclear Materials). Viena, 26. 10. 1979<br />
("SL. SFRJ," 9/1985). Prifatena na 20. 09. 1996. Vo sila za RM od 17.<br />
11. 1991.<br />
- Konvencija za itna notifikacija za nuklearni nesre}i (Convention<br />
on Early Notification of a Nuclear Accident). Viena, 26. 09. 1986. Vo<br />
sila na 27. 10. 1986 ("SL. SFRJ," 15/1989). Prifatena na 20. 09. 1996. Vo<br />
sila za RM od 17. 11. 1991<br />
1013
- Konvencija za pomo{ vo slu~aj na nuklearni nesre}i ili<br />
radiolo{ki katastrofi (Convention on Assistance in the Case of a Nuclear<br />
Accident or Radiological Emergency). Viena, 26. 09. 1986. Vo sila na 26. 02.<br />
1987 ("SV RM," 4/1991). Vo sila za RM od 17. 11. 1991.<br />
17. Dogovori na Republika Makedonija so EVROPSKATA UNIJA<br />
EU - Evropska unija. Ovaa organizacija nastana vo 1967, pod ime Evropska<br />
zaednica so fuzionirawe na tri oddelni zaednici koi bea osnovani so<br />
posebni me|unarodni dogovori i toa: 1 0 Evropskata zaednica za jaglen i ~elik<br />
(European Coal and Steel Community), Pariz, 1951, 2 0 Evropskata ekonomska<br />
zaednica (European Economic Community), 1957 i, 3 0 Evropskata zaednica za<br />
atomska energija (European Atomic Energy Community - EUROATOM), Rim,<br />
1957, a so dogovorot vo Mastriht, 1992 be{e preimenuvana vo Evropska Unija.<br />
Osnovni organi na Evropskata Unija se: 1 0 Evropski parlament, kako organ<br />
so normativna nadle`nost sostaven od 626 nezavisni pratenici neposredno<br />
izbrani od gra|anite na dr`avite ~lenki na posebni izboti, so mandat od 5<br />
godini. 2 0 Evropski sovet, sostaven od {efovite na dr`avite ili na vladite,<br />
3 0 Sovet na ministrite, kako e glavno telo za opredeluvawe na osnovnite<br />
strate{ki nasoki na razvojot i donesuvawe na politi~ki odluki, no i propisi<br />
na unijata. Sovetot nema postojan sostav tuku e sostaven od pretstavnici<br />
na vladi {to se menuvaat vo zavisnost od predmetot na odlu~uvaweto (ekonomija,<br />
pravo, vnatre{ni raboti i sl.) so toa {to Sovetot na ministrite za<br />
op{ti pra{awa se ostanuva najmalku edna{ mese~no. 4 0 Evropska komisija,<br />
kako izvr{en organ za sproveduvawe na propisita na unijata sostaven od 17<br />
eksperti, nezavisni vo odnos na nivnite vladi so mandat od 5 godini.<br />
Komisijata i Generalniot sekretar gi pogotvuvaat i sednicite na Sovetot na<br />
ministrite. 5 0 Evropski sud na pravdata, sostaven od 13 sudii na koi im asistiraat<br />
13 op{ti zastapnici ~ija zada~a e da gi obrazlo`uvaat slu~aite podneseni<br />
pred sudot. Karakteristiki na Sudot se: deka ima zadol`itelna nadle`nost<br />
vo odnos na dr`avite ~lenki, deka kako stranki pred Sudot, kako<br />
protiv dr`avata, taka i protiv telata na EU mo`at da se javat fizi~ki i pravni<br />
lica i deka negovite odluki se kone~ni i izvr{ni na teritorjata na<br />
dr`avite-~lenki. Sudot ima i uloga na ustaven sud na unijata, za{to gi kontrolira<br />
aktite na oranite na EU od akpekt na nivnata usoglasenost so Dogovorot<br />
za EU. 6 0 Sud na revizorite, kako nadle`en organ za vr{ewe na finansisla<br />
kontrola. 7 0 Sovet za pravda i vnatre{ni raboti, sostaven od ministrite<br />
za pravda i vnatre{ni raboti na dr`avite ~lenki koi se ostanuvaat<br />
najmalu edna{ na dva meseci (Vo nego Germanija, [panija, Francija, Italija<br />
i Velika Britanijaimaat po dva pretstavnici). Osven navedenite postojat i<br />
slednive organi na unijata: Evropski ombudsman za za{tita na ~ovekovite<br />
slobodi i prava kako i Ekonomsko-socijalen komitet, kako sovetodavno<br />
telo na Evropskata unija. Za odbele`uvawe se i posebnite institucii na EU<br />
kako na primer, Evropskata Centralna banka,<br />
1014
*<br />
- Spogodba za stabilizacija i asocijacija me|u Republika Makedonija<br />
i Evropskata zaednica i nivnite zemji-~lenki, potpi{ana<br />
na 9. 04. 2001 vo Luksemburg, ("SV RM," 28/2001).<br />
- Protokol kon spogodbata za stabilizacija i asocijacija<br />
me|u Republika Makedonija od edna strana i evropskite zaednici i<br />
nivnite zemji ~lenki, od druga strana za ramkovna spogodba me|u Republika<br />
Makedonija i Evropskata zaednica za generalnite principi<br />
za u~estvo na Republika Makedonija vo programata na zaednicata,<br />
Ratifikuvan na 10. 06. 2005 ("SV RM," 48/2005).<br />
- Protokol kon spogodbata za stabilizacija i asocijacija<br />
me|u Republika Makedonija od edna strana i evropskite zaednici i<br />
nivnite zemji ~lenki, od druga strana za da se zeme predvid pristapuvaweto<br />
na ^e{kata Republika, Republika Estonija, Republika<br />
Kipar, Republika Ungaraija, Republika Latvija, Republika Litvanija,<br />
Republika Malta, Republika Polska, Republika Slovenija i Slova~kata<br />
Republika vo Evropskata unija.Ratifikuvan na 10. 06. 2005.<br />
("SV RM," 49/2005).<br />
- Spogodba za povremen me|unaroden prevoz za patnici so avtobus<br />
("INTERBUS - Spogodba"). Otvorena za potpi{uvawe vo Brisel<br />
me|u 14. 04. 2000 i 30. 06. 2001. Ratifikuvana na 17. 01. 2005, ("SV RM,"<br />
10/2006).<br />
- Spogodba me|u Republikia Makedonija i Evropskata Unija za<br />
bezbednosnite proceduri za razmena na klasifikacioni informacii,<br />
od 25. 03. 2005, Ratifikuvana na 5. 07. 2005 ("SV RM," 56/2005).<br />
- Spogodba me|u Evropskata zaednica i Republika Makedonija<br />
za nekoi aspekti na vozdu{niot soobra}aj, Luksemburg, 9. 07. 2006.<br />
Ratifikuvan na 24. 11. 2006 ("SV RN," 127/2006).<br />
- Multilateralna spogodba me|u Evropskata zaednica i nejzinite<br />
zemji ~lenki, Republika Albanija, Bosna i Hercegovina, Republika<br />
Bugarija, Republika Hrvatska, Republika Makedonija, Republika<br />
Island, Republika Crna Gora, Kralstvoto Norve{na, Romanija,<br />
Republika Srbija i Misijata na Obedinetite nacii za privremena<br />
administracinja na Kosovo za osnovawe na Evropska zaedni~ka vozduhoplovna<br />
oblast. Luksemburg, 9. 06. 2006. Ratifikuvana na 26. 06. 2007<br />
("SV RM," 27/2007)<br />
- Spogodba me|u Republikia Makedonija i Evropskata zaednica<br />
za prezemawe na lica koi prestojuvaat bez dozvola, Brisel, 18. 09.<br />
2007 Ratifikuvana na 20. 11. 2007. ("SV RM," 141/2007)<br />
- Spogodba me|u Republikia Makedonija i Evropskata zaednica<br />
za olesnuvawe na izdavaweto vizi, Brisel, 18. 09. 2007. Ratifikuvana<br />
na 20. 11. 2007 ("SV RM," 141/2007)<br />
1015
18. Drugi dogovori<br />
- Dogovor za pristapuvawe na Republika Makedonija kon Centralnoevropskiot<br />
dogovor za slobodna trgovija (CEVTA), Skopje, 27.<br />
02. 2006, Ratifikuvan na 3. 05. 2006 ("SV RM," 59/2006).<br />
- Dogovor za osnovawe energetska zaednica (Pariz, 25. 10. 2005),<br />
Ratifikuvan na 3. 05. 2006 ("SV RM," 59/2006).<br />
- Protokol za zabrana ili ograni~uvawe na upotrebata na<br />
mini, stapici i drugi sredstva, dopolnet na 3. 05 1996 godina<br />
(Protokol II dopolnet na 3. 05. 1996 godina), Ratifikuvan na 21. 04.<br />
2005 (SV RM, 30/2005).<br />
- Konvencija za trudovi klauzuli (javni dogovori), 1949, Ratifikuvana<br />
na 31. 05. 2010 ("SV RM, 77/2010)<br />
- Lisabonski dogovor za za{tita na oznakite na poteklo i<br />
nivnata me|unarodna registracija, Ratifikuvan na 31. 05. 2010 ("SV<br />
RM, 77/2010)<br />
1016
XI.I BILATERALNI DOGOVORI<br />
ALBANIJA<br />
- Protokol za sorabotka vo oblasta na bezbednosta me|u MVR<br />
na Republika Makedonija i Ministerstvoto za javen red i nacionalnata<br />
informativna slu`ba na Republika Albanija, od 5. 06. 1992.<br />
Ratifikuvan na 22. 12. 1992 ("SV RM," 83/1992). Vo sila na 28. 03. 1998.<br />
- Spogodba za nau~na, tehni~ka i tehnolo{ka sorabotka pome|u<br />
Vladata na Republika Makedonija i Vladata na Republika<br />
Albanija. Skopje, 1. 07. 1994. Ratifikuvana na 29. 03. 1995 ("SV RM,"<br />
9/1995). Vo sila od 18. 04. 1995.<br />
- Spogodba me|u Makedonskata Vlada i Albanskata Vlada za<br />
ukinuvawe na vizite za diplomatski i slu`beni patni ispravi i visinata<br />
na taksite za izdavawe na drugi vidovi vizi. Tirana, 4. 12.<br />
1997, Ratifikuvana na 11. 02.1998 ("SV RM," 9/1998). Vo sila na 9. 03.<br />
1998.<br />
- Spogodba me|u Makedonskata Vlada i Albanskata Vlada za<br />
merkite za spre~uvawe i re{avawe na incidentite na makedonskoalbanskata<br />
dr`avna granica. Tirana, 4. 12. 1997. Ratifikuvana na 11.<br />
02. 1998 ("SV RM," 9/1998). Vo sila od 27. 02. 1998.<br />
- Spogodba me|u Makedonskata Vlada i Albanskata Vlada za<br />
odr`uvawe, obnovuvawe i obele`uvawe na grani~nata linija i grani-<br />
~nite oznaki na makedonsko-albanskata granica. Tirana, 4. 12. 1997.<br />
Ratifikuvana na 11. 02. 1998 ("SV RM," 9/1998). Vo sila od 27. 02. 1998.<br />
- Dogovor me|u Makedonskata Vlada i Albanskata Vlada za<br />
pottiknuvawe i zaemna za{tita na investiciite. Tirana, 4. 12.<br />
1997. Ratifikuvan na 18. 03. 1998 ("SV RM," 15/1998). Vo sila od 3. 04.<br />
1998.<br />
- Spogodba za trgovija i stopanska sorabotka me|u Makedonskata<br />
Vlada i Albanskata Vlada. Tirana, 4. 12. 1997. Ratifikuvana<br />
na 19. 03. 1998 ("SV RM," 15/1998). Vo sila na 3. 04. 1998.<br />
- Spogodba me|u Makedonskata Vlada i Albanskata Vlada za<br />
regulirawe na malograni~niot soobra}aj na lica vo pograni~nata<br />
zona. Tirana, 4. 12. 1997. Ratifikuvan na 19. 03. 1998 ("SV RM," 15/<br />
1998). Vo sila na 13. 04. 1998.<br />
- Spogodba me|u Makedonskata Vlada i Albanskata Vlada za<br />
me|unaroden prevoz na patnici i stoka vo patniot soobra}aj. Skopje,<br />
15. 01. 1998. Ratifikuvan na 19. 03. 1998 ("SV RM," 15/1998). Vo sila<br />
na 3. 05. 1998.<br />
1017
- Dogovor me|u Makedonskata Vlada i Albanskata Vlada za<br />
sorabotka na poleto na veterinarnata medicina. Skopje, 15. 01. 1998.<br />
Ratifikuvan na 19. 03. 1998 ("SV RM," 15/1998). Vo sila na 3. 05. 1998.<br />
- Spogodba me|u Makedonskata Vlada i Albanskata Vlada za<br />
vzaemna pomo{ i sorabotka me|u nivnite carinski organi. Skopje, 15.<br />
01. 1998. Ratifikuvana na 19. 03. 1998 ("SV RM," 15/1998). Vo sila na 3.<br />
04. 1998.<br />
- Dogovor me|u Makedonskata Vlada i Albanskata Vlada za<br />
sorabotka vo oblasta na za{titata na rastenijata. Skopje, 15. 01.<br />
1998. Ratifikuvan na 25. 03. 1998 ("SV RM," 16/1998). Vo sila na 9. 05.<br />
1998.<br />
- Dogovor me|u Makedonskata Vlada i Albanskata Vlada za<br />
odbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe po odnos na danokot od dohod i<br />
danokot na kapital i za za{tita od fiskalna evazija. Skopje, 15 01.<br />
1998. Ratifikuvan na 25. 03. 1998 ("SV RM," 16/1998). Vo sila na 2. 09.<br />
1998.<br />
- Dogovor me|u Makedonskata Vlada i Albanskata Vlada za<br />
pravna pomo{ vo gra|anskite i krivi~nite predmeti. Skopje, 15. 01.<br />
1998. Ratifikuvan na 25. 03. 1998 ("SV RM," 16/1998). Vo sila na 10. 04.<br />
1998.<br />
- Dogovor me|u Makedonskata Vlada i Albanskata Vlada za<br />
ekstradicija. Skopje, 15. 01. 1998. Ratifikuvan na 25. 03. 1998 ("SV<br />
RM," 16/1998). Vo sila na 10. 04. 1998<br />
- Dogovor me|u Makedonskata Vlada i Albanskata Vlada za me-<br />
|usebno izvr{uvawe na sudski odluki vo krivi~nite predmeti.<br />
Skopje, 15. 01. 1998. Ratifikuvan na 25 03. 1998 ("SV RM," 16/1998). Vo<br />
sila na 10. 04. 1998.<br />
- Spogodba za redoven vozdu{en soobra}aj pome|u Makedonskata<br />
Vlada i Albanskata Vlada. Ohrid , 4 06. 1998. Ratifikuvana na 5<br />
02. 1999 ("SV RM," 7/1999).<br />
- Spogodba me|u Makedonskata Vlada i Albanskata Vlada za<br />
sorabotka vo oblasta na obrazovanieto i naukata. Skopje, 23. 02.<br />
2001. Ratifikuvan na 30. 01. 2002 ("SV RM," 12/2002). Vo sila na 18 02.<br />
2003<br />
- Spogodba me|u Makedonskata Vlada i Albanskata Vlada za<br />
sorabotka vo oblasta na zdravstvoto i medicinskite nauki. Skopje,<br />
23. 02. 2001. Ratifikuvan na 23. 01. 2002 ("SV RM," 13/2002). Vo sila na<br />
25. 04. 2003.<br />
- Dogovor za slobodna trgovija me|u Republika Makedonija i<br />
Republika Albanija. Tirana, 29. 03. 2002. Ratifikuvan na 20. 06. 2002<br />
("SV RM," 47/2002). Vo sila na 15. 07. 2002<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Sovetot<br />
na ministri na Republika Albanija za sorabotka vo borbata protiv<br />
terorizmot, organiziraniot kriminal, nedozvolenata trgovija so<br />
narkoti~ni drogi, psihotropni supstancii i prekursori, ilegalna-<br />
1018
ta migracija i drugi nelegalni aktivnosti. Skopje, 17. 07. 2004. Ratifikuvan<br />
na 21. 04. 2005 (SV RM, 30/2005)<br />
- Spogodna me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladaat<br />
na Republika Albanija za vospostavuvawe na me|unarodna ezerska i<br />
patni~ka linija Ohrid - Podgorec, Ohrid, 25. 09. 1999. Ratifikuvan<br />
na 21. 04. 2005 (SV RM, 30/2005)<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladaat na<br />
Republika Albanija za prezemawe na lica, Skopje, 17. 06. 2004, Ratifikuvan<br />
na 19. 05. 2005.<br />
- Dogovor pome|u Vladata na Republika Makedonija i Sovetot<br />
na Ministri na Republika Albanija za za{tita i odr`liv razvoj na<br />
Ohridskoto ezero i negoviot sliv, Skopje, 17. 06. 2004, Ratifikuvan<br />
na 10. 06. 2005 ("SV RM," 64/2005).<br />
- Spogodba me|u Republika Makedonija i Sovetot na ministri<br />
na Albanija za zaemna za{tita na klasificirani informacii, Tirana,<br />
26. 11. 2005, Ratifikuvana na 10. 02. 2006, ("SV RM," 20/2006).<br />
- Dogovor za sorabotka vo oblasta na turizmot me|u Vladata<br />
na Republika Makedonija i Sovetot na ministri na Republika<br />
Albanija, Tirana, 16. 11. 2005, Ratifikuvan na 16. 03. 2006 ("SV RM,"<br />
35/2006)<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Sovetot<br />
na ministri na Republika Albanija za otvorawe na nov me|unaroden<br />
paten grani~en premin me|u dvete zemji, Trebi{te - Xepi{te. Tirana,<br />
16. 11. 2005, Ratifikuvana na 16. 03. 2006 ("SV RM," 35/2006)<br />
- Tristrana konvencija vo vrska so transbalkanskiot naftovoden<br />
sistem me|u Republika Albanija, Republika Bugarija i Republika<br />
Makedonija, Skopje, 31. 01. 2007, Ratifikuvan na 1. 06. 2007, (SV<br />
RM," 74/2007)<br />
- Spogodna me|u Vladata na Republika Makedonija i Sovetot<br />
na ministrite na Republika Albanija za zaemni patuvawa na<br />
gra|anite so Protokol za malograni~en soobra}aj kon Spogodbata<br />
me|u Vladata na Republika Makedonija i Sovetot na ministrite na<br />
Republika Albanija za zaemni patuvawa na gra|anite, Tirana, 19. 02.<br />
2008 ("SV RM," 103/2008)<br />
- Spogodna me|u Vladata na Republika Makedonija i Sovetot<br />
na ministrite na Republika Albanija za izmena i dopolnuvawe na<br />
Spogodbata me|u Vladata na Republika Makedonija i Sovetot na<br />
ministrite na Republika Albanija za zaemni patuvawa na gra|anite<br />
sklu~ena na 19 fevruari 2008 godina, Tirana, 14. 12. 2011,<br />
Ratifikuvana na 20. 03. 2012 ("SV RM," 40/2012)<br />
AVSTRIJA<br />
- Dogovor me|u SFRJ i Republika Avstrija za ekstradicija, od<br />
1. 02. 1982 ("SL. SFRJ" 1/1983). Vo sila na 1. 01. 1984.<br />
1019
- Dogovor me|u SFRJ i Republika Avstrija za pravna pomo{ vo<br />
krivi~nite predmeti, od 1. 02. 1982. Ratifikuvan na 16. 02. 1983 ("SL.<br />
SFRJ" 2/1983). Vo sila na 1. 01. 1984.<br />
- Dogovor me|u SFRJ i Republika Avstrija za me|usebno izvr-<br />
{uvawe na sudski odluki vo krivi~nite predmeti, od 1. 02. 1982 ("SL.<br />
SFRJ" 6/1983). Vo sila na 1. 01.1984.<br />
- Konzularen dogovor i zavr{en protokol so Avstrija. Belgrad,<br />
18. 03. 1960. Vo sila na 26. 09. 1968.<br />
- Dogovor za reorganizacija na dolgovite me|u Republika Makedonija<br />
i Avstriskata kontrolna banka AG Viena koja dejstvuva kako<br />
agent na Republika Avstrija, vo soglasnost so izmenetata verzija na<br />
Zakonot za garancii za izvoz od 1981, od 16. 02. 1996. Ratifikuvan na<br />
26. 09. 1996 ("SV RM," 55/1996). Vo sila na 3. 10. 1996.<br />
- Spogodba za redoven vozdu{en soobra}aj me|u Makedonskata<br />
Vlada i Avstriskata sojuzna vlada. Grac, 8 11. 1996. Ratifikuvana na<br />
2. 04. 1997 ("SV RM," 17/1997). Vo sila na 1. 08. 1997.<br />
- Makedonsko-avstriska konvencija za socijalno osiguruvawe.<br />
Skopje, 28 02. 1997. Ratifikuvana na 11. 06. 1997 ("SV RM," 28/1997). Vo<br />
sila na 1. 04. 1998.<br />
- Spogodba me|u Makedonskata Vlada i Vladata na Republika<br />
Avstrija za me|unaroden prevoz na stoki. Berlin, 21. 04. 1997. Ratifikuvana<br />
na 9. 07. 1997 ("SV RM," 34/1997). Vo sila na 1. 03. 2001<br />
- Spogodba me|u Makedonskata Vlada i Avstriskata Sojuzna<br />
Vlada za stopanska, zemjodelska, industriska, tehni~ka i tehnolo-<br />
{ka sorabotka. Skopje, 6. 06. 1997. Ratifikuvana na 23. 10. 1997 ("SV<br />
RM," 55/1997). Vo sila na 1. 07. 1998 .<br />
- Dogovor za pottiknuvawe i za{tita na investiciite me|u<br />
Republika Makedonija i Republika Avstrija. Viena, 28. 03. 2001. Ratifikuvana<br />
na 23. 01. 2002 ("SV RM," 7/2002. Vo sila na 14. 04. 2002.<br />
- Dogovor me|u Republika Makedonija i Republika Avstrija za<br />
odbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe i za za{tita od fiskalna evazija<br />
po odnos na danokot od dohod i danokot na kapital, Skopje, 10.<br />
09. 2007, Ratifikuvan na 18. 12. 20007 ("SV RM," 152/2007)<br />
- Dogovor me|u Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na<br />
Republika Makedonija i Sojuzniot Minister za vnatre{ni raboti<br />
na Republika Avstrija za policiska sorabotka, Brdo, 25. 01. 2008,<br />
Ratifikuvan na 7. 10. 2008, ("SV RM,"126/2008)<br />
- Spogodba me|u Sekretarijatot za evropski pra{awa i<br />
Vladata na Republika Makedonija i Sojuzniot minister za evropski<br />
i me|unarodni pra{awa na Republika Avstrija za razvojna soraborka,<br />
Skopje, 22. 01. 2010. Ratifikuvana na 31. 05. 2010 ("SV RM, 77/2010)<br />
1020
AVSTRALIJA<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
Avstralija za socijalno osiguruvawe, Kanbera, 26. 10. 2009, Ratifikuvan<br />
na 4. 02. 2009, ("SV RM," br. 19/2010)<br />
AL@IR<br />
- Dogovor za pravna pomo{ vo gra|anski i krivi~ni predmeti<br />
me|u SFRJ i Demokratska Narodna Republika Al`ir, od 31. 03. 1982.<br />
Ratifikuvan na 16. 02. 1983 ("SL. SFRJ" 2/1983). Ispravki 10/1984. Vo<br />
sila 20. 12. 1984. Sodr`i propisi za "mala" megunarodna krivi~nopravna<br />
pomo{ (~l. 1-6, 11-19 i 27-30) i ekstradicija (~l. 31-50).<br />
AZERBEJXAN<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Republika Azerbejxan za sorabotka i zaemna pomo{ vo carinski<br />
pra{awa, Baku, 12. 04. 2012, Ratifikuvana na 10. 09. 2012 ("SV RM,"<br />
115/2012)<br />
BELORUSIJA<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Republika Belarus za me|unaroden paten soobra}aj. Skopje, 09. 04.<br />
1997. Ratifikuvana na 9. 07. 1997 ("SV RM," 34/1997). Vo sila na 30. 08.<br />
1997.<br />
- Spogodba za sorabotka vo oblasta na naukata i tehnologiite<br />
me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na Republika<br />
Belorusija. Minsk, 28. 05. 1998. Ratifikuvana na 28. 01. 1999 "SV RM,"<br />
5/1999. Vo sila na 13. 02. 1999.<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Republika Belarus za pottiknuvawe i recipro~na za{tita na<br />
investicite. Skopje, 20. 06. 2001. Ratifikuvana na 20. 06. 2002 "SV<br />
RM," 47/2002.<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Republika Belarus za trgovsko i ekonomska sorabotka, Skopje, 20.<br />
06. 2001. Ratifikuvana na 17. 04. 2003 ("SV RM," 31/2003). Vo sila na 1.<br />
06. 2003.<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
Republika Belarusija za odbegnuvawe na dvojno odano~uvawe i za{tita<br />
od fiskalna evazija po odnos na danokot od dohod i danokot na<br />
kapital, Moskva, 19. 05. 2005. Ratifikuvan na 26. 10. 2005 ("SV RM,"<br />
96/ 2005)<br />
1021
BELGIJA<br />
- Konvencija za ekstradicija i pravna pomo{ vo krivi~nite<br />
predmeti me|u SFRJ i Kralstvoto Belgija, od 4. 06. 1971. Ratifikuvan<br />
na 15. 03. 1972 ("SL. SFRJ" 9/1973). Vo sila na 1. 11. 1973. Sodr`i<br />
propisi za ekstradicija (~l. 1-23) i "mala" megunarodna krivi-<br />
~nopravna pomo{ (~l. 24-36)<br />
- Konzularna konvencija me|u SFRJ i Kralstvoto Belgija, od<br />
30. 12. 1969. Ratifikuvana na 30. 12. 1969 ("SL. SFRJ" 491974). Vo sila<br />
na 5. 01. 1974.<br />
- Spogodba za redoven vozdu{en soobra}aj pome|u Makedonskata<br />
Vlada i Belgiskata Vlada. Brisel, 22 10. 1998. Ratifikuvana na 25.<br />
02. 1999. ("SV RM," 13/1999) Vo sila na 1. 04. 2003.<br />
- Spogodba za paten soobra}aj me|u Makedonskata Vlada i<br />
Vladata na Kralstvoto Belgija. Skopje, 10 09. 1998. Ratifikuvana na<br />
25. 02. 1999 ("SV RM," 13/1999).<br />
- Spogodba me|u Makedonskata Vlada i Vladata na Kralstvoto<br />
Belgija za pottiknuvawe i zaemna za{tita na investiciite.<br />
Brisel, 23 02. 1999. Ratifikuvana na 15. 04. 1999 ("SV RM," 23/ 1999).<br />
Vo sila na 4. 11. 2002.<br />
- Konvencija za socijalno osiguruvawe, od 01. 11. 1954 ("SL.<br />
SFRJ 7/1956).<br />
- Konvencija za revizija na konvencijata za socijalno osiguruvawea,<br />
Belgrad, 1. 11. 1954 ("SL. SFRJ," 34/1970).<br />
- Konzularna konvencija me|u SFRJ i Kralstvoto Belgija, od<br />
30. 12. 1969. ("SL. SFRJ," 49/1974)<br />
- Administrativen aran`man za na~inot na primena na<br />
Konvencijata za socijalno osiguruvawe me|u SFRJ i Kralstvoto<br />
Belgija, od 1. 11. 1954. Izmeneta so Konvencijata od 11. 03. 1968, od 1.<br />
06. 1970 ("SL. SFRJ," 22/1971).<br />
- Spogodba za vrabotuvawe i prestoj na jugoslovenski rabotnici<br />
vo Belgija, od 2. 07. 1970 ("SL. SFRJ," 22/1971).<br />
- Konvencija za ekstradicija i pravna pomo{ vo krivi~nite<br />
raboti me|u SFRJ i Kralstvoto Belgija. Ratifikuvana na 15. 03.<br />
1972 ("SL. SFRJ," 9/1973).<br />
- Spogodba me|u SFRJ i Kralstvoto Belgija za pravna pomo{<br />
vo gra|anski i trgovski raboti, od 24. 09. 1971 ("SL. SFRJ," 7/1974)<br />
- Administrativna sporodba so koja se menuva Administrativnata<br />
spogodba, od 1. 06. 1970 za na~inot na primena na Konvencijata<br />
za socijalno osiguruvawe sklu~ena me|u SFRJ i Kralstvoto<br />
Belgija na 11. 03. 1968 od 9. 05. 1970, od 09. 05. 1973.<br />
- Konvencija za priznavawe i izvr{uvawe na sudski odluki za<br />
izdr`uvawe vo Belgija, od 12. 12. 1973 ("SL. SFRJ," 45/1976).<br />
1022
- Spogodba me|u SFRJ i Kralstvoto Belgija za izbegnuvawe na<br />
dvojno odano~uvawe na dohodot i imotot, od 21. 11. 1980 ("SL. SFRJ,"<br />
11/1981).<br />
- Dogovor za socijalno osiguruvawe me|u makedonskara vlada i<br />
belgiskata vlada, Brisel, 13. 02. 2007, Ratifikuvan na 1. 06. 2007, (SV<br />
RM," 74/2007)<br />
- Spogodba me|u makedonskata vlada i Belgiskata vlada za<br />
odbegnuvawe na dvojnoto odano~uvaewe po odnos na danokot na<br />
dohpod i na kapital i za za{tita od fiskalna evazija, Brisel, 5. 07.<br />
2010, Ratifikuvana na 30. 11. 2010 (SV RM," 157/2010)<br />
BOLIVIJA<br />
- Konzularna konvencija me|u FNRJ i Republika Bolivija, od<br />
21. 05. 1962 ("SL. FNRJ,"11/1963).<br />
BOSNA I HERCEGOVINA<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Sovetot<br />
na Ministri na Bosna i Hercegovina za me|unaroden paten prevoz na<br />
patnici i stoka. Skopje, 21. 12. 2000. Ratifikuvana na 23. 01. 2002<br />
("SV RM, " 13/2002).<br />
- Dogovor me|u Republika Makedonija i Bosna i Hercegovina za<br />
pottiknuvawe i za{tita na investicii. Sarajevo, 16. 02. 2001.<br />
Ratifikuvana na 23. 01. 2002 ("SV RM," 7/2002).<br />
- Dogovor za slobodna trgovija me|u Republika Makedonija i<br />
Bosna i Hercegovina. Skopje, 20. 04. 2002. Predvremena priemena od 01.<br />
07. 2002. Ratifikuvan na 20. 06. 2002 ("SV RM," 45/2002). Vo sila na 1.<br />
09. 2003.<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Sovetot<br />
na ministrite na Bosna i Hercegovina za sorabotka vo oblasta na<br />
kulturata. Saraevo, 18. 03. 2003. Ratifikuvana na 24. 06. 2003 "SV<br />
RM," 44/2003.<br />
- Dogovor me|u Rapublika Makedonija i Bosna i Hercegovina za<br />
socijalno osigurtuvawe, Sarajevo, 17. 05. 2005. Ratifikuvan na 13. 09<br />
2005 ("SV RM," 82/2005).<br />
- Spogodba za redoven vozdu{en soobra}aj me|u Vladata na<br />
Republika Makedonija i Sovetot na ministri na Bosna i Hercegovina.<br />
Skopje, 20. 04. 2005. Ratifikuvana na 6. 12. 2005, ("SV RM," 110/<br />
2005).<br />
- Dogovor me|u Republika Makedonija i Bosna i Hercegovina za<br />
pravna pomo{ vo gra|anskite i krivi~nite predmeti. Skopje, 13. 09.<br />
2005. Ratifikuvana na 17. 01. 2006, ("SV RM," 10/2006).<br />
1023
- Dogovor me|u Republika Makedonija i Bosna i Hercegovina za<br />
ekstradicija, Sarajevo, 27. 01. 2006, Ratifikuvan na 28. 04. 2006 ("SV<br />
RM," 59/2006).<br />
- Dogovor me|u Republika Makedonija i Bosna i Hercegovina za<br />
me|usebno izvr{uvawe na sudskite odluki vo krivi~nite predmeti,<br />
Sarajevo, 27. 01. 2006, Ratifikuvan na 28. 04. 2006 ("SV RM," 59/2006).<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Sovetot<br />
na Ministrite na Bosna i Hercegovina za sorabotka vo slu~aj na<br />
prirodni i drugi katastrofi, Skopje, 20. 03. 2008, Ratifikuvan na 17.<br />
12. 2008 ("SV RM," 157/2008)<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Sovetot<br />
na ministrite na Bosna i Hercegovina vo oblasta na obrazovanieto<br />
i naukata, Skopje, 5. 10. 2011, Ratifikuvana na 16. 01. 2012, ("SV RM,<br />
10/2012")<br />
BUGARIJA<br />
- Dogovor me|u FNRJ i NR Bugarija za zaemna pravna pomo{, od<br />
23. 03. 1956. Rratifikuvan na 25. 11. 1956 ("SL. FNRJ" 1/1957). Vo sila<br />
na 1. 01. 1957). Sodr`i odredbi za "mala" me|unarodna krivi~nopravna<br />
pomo{ (~l. 6-18 i 54-65) i ekstradicija (~l. 66-86).<br />
- Konzularna konvencija me|u FNRJ i Bugarija, od 21. 03. 1963,<br />
Vo sila na 21. 02. 1964.<br />
- Dogovor me|u Republika Makedonija i Republika Bugarija za<br />
vospostavuvawe na konzularni odnosi i otvarawe na Generalni konzulati<br />
vo dvete zemji. Ratifikuvan na 24. 12. 1992 ("SV RM," 83/ 1992).<br />
Vo sila na 17. 09. 1992.<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
Republika Bugarija za zaemna za{tita i pottiknuvawe na investiciite.<br />
Sofija, 22. 02. 1999. Ratifikuvan na 15. 04. 1999 ("SV RM,"<br />
23/1999). Vo sila na 5 06. 1999<br />
- Protokol kon Dogovorot me|u Vladata na Republika Makedonija<br />
i Vladata na Republika Bugarija za zaemna za{tita i pottiknuvawe<br />
na investiciite.Ratifikuvan na 16. 07. 2007. ("SV RM,"<br />
68/2007)<br />
- Spogodba me|u Republika Makedonija i Republika Bugarija za<br />
odbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe po odnos na danokot od dohod i<br />
dokot na kapital. Sofija, 22 02. 1999. Ratifikuvana na 15. 04. 1999<br />
("SV RM," 23/1999). Vo sila na 24. 09. 1999.<br />
- Spogodba za trgovska sorabotka me|u Vladata na Republika<br />
Makedonija i Vladata na Republika Bugarija. Sofija, 22. 02. 1999.<br />
Ratifikuvana na 15. 04. 1999 ("SV RM," 23/1999). Vo sila na 5. 05. 1999.<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Republika Bugarija za me|unaroden paten prevoz. Sofija, 22 02.<br />
1024
1999. Ratifikuvana na 15. 04. 1999 ("SV RM," 23/1999). Vo sila na 12. 06.<br />
1999.<br />
- Spogodba za redoven vozdu{en soobra}aj pome|u Vladata na<br />
Republika Makedonija i Vladata na Republika Bugarija. Sofija, 22.<br />
02. 1999. Ratifikuvana na 15. 04. 1999 ("SV RM," 23/1999). Vo sila na 8.<br />
06. 1999.<br />
- Konzularna konvencija me|u Republika Makedonija i Republika<br />
Bugarija, od 22 02. 1999. Ratifikuvana na 20 05. 1999 ("SV RM,"<br />
32/1999). Vo sila na 23. 03. 2000.<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Republika Bugarija za povrzuvawe na `elezni~kite mre`i na dvete<br />
dr`avi. Skopje, 12. 03. 1999. Ratifikuvana na 20. 05. 1999 ("SV RM,"<br />
32/1999). Vo sila na 23. 06. 1999.<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Republika Bugarija za sorabotka i vzaemna pomo{ vo carinski<br />
raboti. Skopje, 14. 06. 1999. Ratifikuvana na 14. 07. 1999 ("SV RM,"<br />
44/1999). Vo sila na 15. 07. 2000.<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Republika Bugarija za otvorawe na dva novi me|unarodni patni<br />
grani~ni premina pome|u dvete zemji. Skopje, 14. 06. 1999. Ratifikuvana<br />
na 14. 07. 1999 ("SV RM," 44/1999). Vo sila na 13. 09. 1999.<br />
- Dogovor za slobodna trgovija me|u Republika Makedonija i<br />
Republika Bugarija. Sofija, 13 10. 1999. Ratifikuvan na 17. 12. 1999.<br />
("SV RM," 83/1999). Vo sila na 29. 12. 1999.<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Republika Bugarija za ~uvawe, odr`uvawe, obnovuvawe i obele`uvawe<br />
na grani~nata linija i grani~nite belezi na makedonsko-bugarskata<br />
dr`avna granica. Skopje, 15 05. 2000. Ratifikuvan na 23. 01. 2002<br />
("SV RM," 13/2002). Vo sila na 8. 03. 2002.<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Republika Bugarija za merkite za spre`uvawe i re{avawe na grani~ni<br />
incidenti na makedonsko-bugarskata dr`avna granica. Skopje,<br />
15. 05. 2000. Ratifikuvan na 23. 01. 2002 ("SV RM," 13/2002). Vo sila na<br />
8. 03. 2002.<br />
- Dogovor za pravna pomo{ vo gra|anskite premeti me|u Republika<br />
Makedonija i Republika Bugarija. Skopje, 15. 05. 2000. Ratifikuvan<br />
na 23. 01. 2002 ("SV RM," 13/2002). Vo sila na 7. 04. 2002.<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Republika Bugarija za sorabotka vo oblasta na kulturata. Skopje,<br />
15. 05. 2000. Ratifikuvan na 23. 01. 2002 ("SV RM," 3/2002). Vo sila<br />
na 8. 03. 2002.<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Republika Bugarija za sorabotka na poleto na obrazovanieto i<br />
naukata. Skopje, 15. 05. 2000. Ratifikuvana na 23. 01. 2002 ("SV RM,"<br />
13/2002). Vo sila na 08. 03. 2002.<br />
1025
- Veterinarno-sanitarna konvencija me|u Republika Makedonija<br />
i Republika Bugarija. Skopje, 5. 05. 2000. Ratifikuvana na 23. 01.<br />
2002 ("SV RM," 13/2002). Vo sila na 7. 04. 2002.<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Republika Bugarija za sorabotka vo oblasta na karantinot i<br />
za{titata na rastenijata. Skopje, 15. 05. 2000. Ratifikuvan na 23.<br />
01. 2002 ("SV RM," 13/2002). Vo sila na 7. 04. 2002.<br />
- Dogovor za sorabotka vo oblasta na turizmot me|u Vladata<br />
na Republika Makedonija i Vladata na Republika Bugarija. Skopje,<br />
15. 05. 2000. Ratifikuvan na 23. 01. 2002 ("SV RM," 12/ 2002). Vo sila na<br />
7. 04. 2002 .<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Republika Bugarija za sorabotka vo oblasta na standardizacijata,<br />
metrologijata, akreditacijata i ocena na soobraznosta. Skopje,<br />
15. 05. 2000. Ratifikuvan na 23. 01. 2002 ("SV RM," 12/2002). Vo sila<br />
na 8. 03. 2002 .<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Republika Bugarija za sorabotka vo oblasta na zdravstvoto i medicinskite<br />
nauki. Sofija, 21. 10. 2000. Ratifikuvana na 18. 01. 2001<br />
("SV RM," 4/2001). Vo sila na 23. 02. 2001.<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
Republika Bugarija za prevzemawe na lica so nezakonski prestoj.<br />
Sofija, 4. 06. 2001. Ratifikuvana na 30. 01. 2002 ("SV RM," 12/2002). Vo<br />
sila na 19. 06. 2002.<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Republika Bugarija za zaemno priznavawe na dokumentite za obrazovanie<br />
i nau~ni stepeni. Sofija, 04. 06. 2001. Ratifikuvana na 30. 01.<br />
2002 ("SV RM," 12/2002). Vo sila na 8. 03. 2002.<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija Vladata na<br />
Republika Bugarija za obuka, kvalifikacija i prekvalifikacija na<br />
vraboteni na MVR na Republika Makedonija vo Vi{iot institut<br />
za podgotovka na oficeri i za nau~no-istra`uva~ka dejnost i drugi<br />
obrazovni centri na MVR na Republika Makedonija. Skopje, 26. 02.<br />
2002. Ratifikuvan od bugarska strana so nota 54-199-36 od 27. 03. 2002.<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
Republika Bugarija za sorabotka vo borbata protiv terorizmot,<br />
organiziraniot kriminal, nelegalnata trgovija so narkoti~ni<br />
drogi, psihotropni supstanci i prekursori, nelegalna migracija i<br />
drugi krivi~ni dela. Skopje, 26. 02. 2002. Ratifikuvan na 24. 01. 2003<br />
("SV RM," 6/2003). Vo sila na 26. 02. 2003.<br />
- Izmeni na Protokolot B od Dogovorot za slobodna trgovija<br />
me|u Republika Makedonija i Republika Bugarija, usvoeni na vtoriot<br />
sostanik na Me{ovitiot komitet za sproveduvawe na Dogovorot<br />
za slobodna trgovija me|u Republika Makedonija i Republika<br />
1026
Bugarija, koj se odr`a na 10 06. 2002 vo Sofija. Sofija, 10. 06. 2002.<br />
Ratifikuvani na 24. 12. 2002 ("SV RM," 100/2002). Vo sila na 1. 02. 2003.<br />
- Dogovor za socijalno osiguruvawe me|u Republika Makedonija<br />
i Republika Bugarija. Sofija, 06. 02. 2003. Ratifikuvan na 17. 04. 2003<br />
("SV RM," 31/2003). Vo sila na 1. 08. 2003.<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
Republika Bugarija za osnovawe Kulturno-informativen centar na<br />
Republika Makedonija vo Sofija i Kulturno-informativen centar<br />
na Republika Bugarija vo Skopje. Skopje, 18. 04. 2003.<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Republika Bugarija za osnovawe Kulturno-informativen centar<br />
na Republika Makedonija vo Sofija i Kulturno-informativen centar<br />
na Republika Makedonija vo Skopje. Skopje, 18. 04. 2003. Ratifikuvan<br />
na 1. 2. 2005 ("SV RM," 8/2005).<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Republika Bugarija za otvorawe nov me|unaroden paten grani~en<br />
premin me|u dvete zemji, od 18. 10. 2004, Ratifikuvan na 5. 07. 2005,<br />
("SV RM," 56/2005).<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Republika Bugarija za razmena i zaemna za{tita na klasificirani<br />
informacii, Blagoevgrad, 7. 10. 2005. Ratifikuvana na 17. 01. 2005,<br />
("SV RM," 10/2006).<br />
- Spogodba me|u Republika Makedonija i Republika Bugarija za<br />
zaemnoi patuvawa na gra|anite, Sofija, 3. 11. 2006. Ratifikuvana na<br />
24. 01. 2007, ("SV RM," 11/2007).<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
Republika Bugarija za osnovawe i funkcionirawe na zaedni~ki kontakt<br />
centar za policiska i carinska sorabotka, Skopje, 20. 03. 2009.<br />
Ratifikuvan na 26. 07. 2010 ("SV RM," 116/2010)<br />
- Dogovor za ekonomska sorabotka me|u Vladata na Republika<br />
Makedonija i Vladata na Republika Bugarija, Skopje, 15. 12. 2008,<br />
Ratifikuvan na 26. 10. 2010, (SV RM, 143/2010)<br />
BRAZIL<br />
- Spogodba me|u vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Federativna Republika Brazil za osloboduvawe od vizi,<br />
Brazilija, 2. 05. 2011, Ratifikuvana na 8. 11. 2011, (SV RM, 157/2011).<br />
VELIKA BRITANIJA<br />
- Dogovor za zaemno predavawe na vinovnici me|u Srbija i Velika<br />
Britanija, od 23. 11 - 6. 12. 1900. Ratifikuvana na 25. 01. 1901,<br />
"Srpske novine," 35/1901). Vo sila na 23. 03. 1901.<br />
1027
- Konzularna konvencija me|u SFRJ i Obedinetoto Kralstvo<br />
Velika Britanija i Severna Irska, od 21. 04. 1965, ("SL. SFRJ," 10/<br />
1966).<br />
- Spogodba me|u Makedonskata Vlada i Vladata na Obedinatoto<br />
Kralstvo na Velika Britanija i Severna Irska za me|unaroden<br />
paten soobra}aj, od 18. 06. 1996. Ratifikuvana na 16. 10. 1996 ("SV<br />
RM," 59/1996).<br />
- Dogovor za reprogramirawe na dolgot me|u Makedonskata<br />
Vlada i Vladata na Obedinetoto kralstvo na Velika Britanija i<br />
Severna Irska broj 1 (1995), od 5. 09. 1996. Ratifikuvan na 2. 04. 1997.<br />
("SV RM," 17/1997). Vo sila 2. 04. 1997.<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Obedinetoto Kralstvo na Velika Britanija i Severna Irska za<br />
vozdu{en soobra}aj. Skopje, 1. 10. 1999. Ratifikuvana na 17 12. 1999<br />
"SV RM," 83/1999). Vo sila na 1. 08. 2000.<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Obedinetoto Kralstvo na Velika Britanija i Severna Irska za<br />
sorabotka vo kulturata, obrazovanieto i naukata. Skopje, 10. 03.<br />
2000. Ratifikuvana na 16. 05. 2000 ("SV RM," 42/2000). Vo sila na 21. 07.<br />
2003.<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Obedinetoto Kralstvo na Velika Britanija i Severna Irska za<br />
odbegnuvawe na dvojno odano~uvawe i za za{tita od fiskalna evazija<br />
po odnos na danokot od dohod i danokot na kapital., Skopje, 8. 11.<br />
2006, Ratifikuvana na 2. 04. 2007 ("SV RM," 47/2007)<br />
^EHOSLOVA^KA<br />
- Dogovor me|u SFRJ i SR ^ehoslova~ka za me|usebno predavawe<br />
na osudeni lica poradi izdr`uvawe na kazna zatvor, od 23. 05. 1989.<br />
Ratifikuvan na 16. 05. 1990, "SL. SFRJ," 6/1990. Vo sila na 9. 06. 1990.<br />
- Dogovor me|u SFRJ i Socijalisti~ka Republika ^ehoslova-<br />
~ka za regulirawe na pravnite odnosi vo gra|anskite, semejnite i<br />
krivi~nite predmeti, od 20. 01. 1964 ("SL. SFRJ," 13/1964). Vo sila na<br />
2. 10. 1964.<br />
- Konzularna konvencija me|u SFRJ i Socijalisti~ka Republika<br />
^ehoslova~ka, od 10. 12 1981 ("SL. SFRJ"6/1984).<br />
^E[KA<br />
- Dogovor me|u Republika Makedonija i ^e{kata Republika za<br />
odbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe i za{tita od fiskalna evazija<br />
po odnos na danokot od dohod i danok na kapital. Praga, 21. 06. 2001.<br />
Ratifikuvana na 23. 01. 2002 ("SV RM," 7/2002). Vo sila na 17. 06. 2002.<br />
1028
- Dogovor me|u Republika Makedonija i ^e{kata Republika za<br />
potiknuvawe i zaemna za{tita na investiciite. Praga, 21. 06. 2001.<br />
Ratifikuvana na 23. 01. 2002 ("SV RM," 7/ 2002). Vo sila na 20. 09. 2002.<br />
- Dogovor me|u Republika Makedonija i ^e{kata Republika za<br />
izmena na Dogovor me|u Republika Makedonija i ^e{kata Republika<br />
za potiknuvawe i zaemna za{tita na investiciite. Brisel, 5. 05.<br />
2009. Ratifikuvan na 11. 09. 2010 ("SV RM," 123/2010)<br />
- Dogovor me|u Republika Makedonija i ^e{kata Republika za<br />
socijalno osiguruvawe, Skopje, 7. 10. 2005, Ratifikuvan na 10. 02. 2006.<br />
("SV RM," 20/2006).<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
^e{kata Republika za ekonomska i industriska sorabotka, Ratifikuvana<br />
na 31. 05. 2010 ("SV RM, 77/2010)<br />
- Dogovor me|u vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
^e{kata Republika za sorabotka vo borbata protiv kriminalot,<br />
Praga, na 9. 02. 2010, Ratifikuva na 26. 07. 2010 ("SV RM," 116/2010)<br />
- Spogodba me|u vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na ^e{kata Republika za sorabotka vo oblastite kultura, obrazovanie,<br />
nauka, mladi i sport, Praga, 8. 02. 2011, Ratifikuvana na 14. 02.<br />
2012, ("SV RM, 25/2012)<br />
- Dogovor me|u Republika Makedonija i ^e{kata Republika za<br />
me|unaroden prevoz vo patniot soobra}aj, Skopje, 17. 04. 2012, Ratifikuvan<br />
na 31. 10. 2012, ("SV RM," 139/2012)<br />
DANSKA<br />
- Dogovor me|u Makedonskata Vlada i Danskata Vlada za konsolidacija<br />
na dolgot na Makedonskata Vlada kon Danskata Vlada.<br />
Skopje, 23. 07. 1996. Ratifikuvan: 30. 01. 1997 ("SV RM," 5/ 1997). Vo<br />
sila na 11. 02. 1997.<br />
- Spogodba me|u Makedonskata Vlada i Vladata na Kralstvoto<br />
Danska za me|unaroden paten prevoz na patnici i stoka. Kopenhagen,<br />
9. 09. 1997. Ratifikuvana na 12. 11. 1997 ("SV RM," 59/1997). Vo<br />
sila na 3. 12. 1997.<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Kralstvoto Danska za zaemna sorabotka vo carinskite raboti.<br />
Skopje, 17. 02. 1998. Ratifikuvana na 28. 04. 1998 ("SV RM," 21/ 1998).<br />
Vo sila na 24. 08. 1998.<br />
- Dogovor za socijalno osiguruvawe me|u Republika Makedonija<br />
i Kralstvoto Danska. Kopenhagen, 20 03. 2000. Ratifikuvan na 9. 05.<br />
2000 ("SV RM," 37/ 2000).<br />
- Spogodba za redoven vozdu{en soobra}aj me|u Makedonskata<br />
Vlada i Vladata na Kralstvoto Danska. Kopenhagen, 20. 03. 2000. Ratifikuvana<br />
na 9. 05. 2000 ("SV RM," 37/ 2000). Vo sila na 31. 05. 2000.<br />
1029
- Dogovor za odbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe me|u Makedonskata<br />
Vlada i Vladata na Kralstvoto Danska. Kopenhagen, 20.<br />
03. 2000. Ratifikuvan na 8. 06. 2000 ("SV RM," 48/ 2000). Vo sila na 14.<br />
12. 2000.<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
Kralstvoto Danska za prezemawe na sopstveni dr`avjani i stranci<br />
koi nezakonski prestojuvaat na teritorijata na dogovornite<br />
stran, Kopenhagen, 232. 06. 2006. Ratifikuvan na 26. 06. 2007 ("SV RM,"<br />
27/2007)<br />
DNR KOREJA<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
Demokratska Narodna Republika Korea za pottiknuvawe i zaemna<br />
za{tita na investiciite. Pjongjang, 15. 10. 1997. Ratifikuvan na 18.<br />
03. 1998 ("SV RM," 15/ 1998). Vo sila na 30. 04. 1998.<br />
EGIPET<br />
- Spogodba me|u Makedonskata Vlada i Egipetskata Vlada za<br />
nau~na i tehnolo{ka sorabotka. Skopje, 13. 10. 1997. Ratifikuvana na<br />
15. 01. 1998 ("SV RM," 3/1998). Vo sila na 9. 02. 2000.<br />
- Dogovor me|u Makedonskata Vlada i Egipetskata Vlada za<br />
odbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe i za za{tita od fiskalna evazija<br />
po odnos na danokot od dohod i danokot na kapital. Kairo, 22<br />
11. 1999. Ratifikuvan na 27. 01. 2000 ("SV RM," 7/ 2000).<br />
- Dogovor me|u Makedonskata Vlada i Egipetskata Vlada za<br />
pottiknuvawe i zaemna za{tita na investiciite. Kairo, 22. 11.<br />
1999. Ratifikuvan na 27. 01. 2000 ("SV RM," 7/ 2000).<br />
- Trgovska spogodba me|u Makedonskata Vlada i Egipetskata<br />
Vlada. Kairo, 22. 11. 1999. Ratifikuvana na 27. 01. 2000 ("SV RM," 7/<br />
2000).<br />
- Spogodba me|u Makedonskata Vlada i Egipetskata vlada za<br />
sorabotka na poleto na borba protiv kriminalot. Kairo, 22. 11.<br />
1999. Ratifikuvana na 27. 01. 2000 ("SV RM," 7/ 2000).<br />
- Spogodba me|u Makedonskata Vlada i Egipetskata Vlada za<br />
sorabotka vo oblasta na kulturata. Kairo, 22. 11. 1999. Ratifikuvana<br />
na 9. 02. 2000 ("SV RM," 11/ 2000).<br />
ESTONIJA<br />
- Spogodba me|u Vladata za Republika Makedonija i Vladata<br />
na Republika Estonija za paten soobra}aj. Praga, 30. 05. 2000. Ratifikuvana<br />
na 26. 07. 2000 ("SV RM," 64/ 2000). Vo sila na 22. 08. 2000.<br />
1030
- Spogodba me|u Vladata za Republika Makedonija i Vladata<br />
na Republika Estonija za razmena i zaemna za{tita na<br />
klasificirani informacii, Skopje, 20. 11. 2008. Ratifikuvana na 15.<br />
04. 2009 ("SV RM," 52/2009)<br />
- Dogovor me|u Republika Makedonija i Republika Estonija za<br />
odbegnuvawe na dvojno odano~uvawe i za{tita od fiskalna evazija po<br />
odnos na danocite od dohod, Skopje, 20. 11. 2008. Ratifikuvan na 27. 94.<br />
2009 ("SV RM," 55/2009)<br />
GERMANIJA<br />
- Dogovor me|u SFRJ i SR Germanija za ekstradicija, od 26. 11.<br />
1970. Ratifikuvan na 30. 12. 1970 ("SL." SFRJ," 17/1976). Vo sila na 17.<br />
11.1975.<br />
- Dogovor me|u SFRJ i SR Germanija za pravna pomo{ vo krivi~nite<br />
predmeti, od 1. 10. 1971. Ratifikuvan na 29. 06. 1972. ("SL.<br />
SFRJ," 33/1972). Vo sila na 8. 01. 1975.<br />
- Spogodba me|u Makedonskata Vlada i Vladata na Sojuzna<br />
Republika Germanija za zaemno pottiknuvawe i za{tita na investicii.<br />
Ohrid, 10. 09. 1996. Ratifikuvana na 19. 02. 1997 ("SV RM," 8/<br />
1997). Vo sila na 17. 09. 2000.<br />
- Spogodba me|u Makedonskata Vlada i Vladata na Sojuzna<br />
Republika Germaanija za me|unaroden patni~ki i tovaren soobra}aj.<br />
Bon, 8. 10. 1996. Ratifikuvana na 19. 02. 1997 ("SV RM," 8/ 1997). Vo<br />
sila na 20. 07. 1997.<br />
- Spogodba me|u Makedonskata Vlada i Vladata na Sojuzna<br />
Republika Germanija za prezemawe na obvrskite i reprogramiraweto<br />
na dolgovite kon stranstvo na porane{nata SFRJ. Bon, 9. 04. 1997.<br />
Ratifikuvana na 25. 09. 1997 ("SV RM," 50/1997). Vo sila na 7. 08. 2002.<br />
- Spogodba za kulturna sorabotka so Germanija. Skopje, 16. 10.<br />
1997. Ratifikuvana na 11. 02. 1998 ("SV RM," 20/1998). Vo sila na 13. 01.<br />
1999.<br />
- Spogodba me|u Makedonskata Vlada i Vladata na Sojuzna<br />
Republika Germanija za tehni~ka sorabotka. Skopje, 9. 07. 1999. Ratifikuvana<br />
na 28. 01. 2000 ("SV RM," 7/2000). Vo sila na 4. 11. 2000.<br />
- Spogodba me|u Makedonskata Vlada i Vladata na Sojuzna<br />
Republika Germanija za redoven vozdu{en soobra}aj. Skopje, 16. 07.<br />
2002. Ratifikuvana na 24. 01. 2003 ("SV RM," 6/ 2003).<br />
- Dogovor me|u Makedonskata Vlada i Vladata na Sojuzna Republika<br />
Germanija za prezemawe i tranziten prevoz na lica. Berlin,<br />
24. 06. 2002.<br />
- Dogovor me|u Makedonskata Vlada i Vladata na Sojuzna<br />
Republika Germanija za socijalno osiguruvawe. Skopje, 8. 07. 2003. Ratifikuvan<br />
na 20. 10. 2003 ("SV RM," 70/2003).<br />
1031
- Spogodba me|u Makedonskata Vlada i Vladata na Sojuzna<br />
Republika Germanija za finansiska sorabotka vo 2003 . (AD. ProKredit<br />
Banka). Skopje, 21. 11. 2003.<br />
- Dogovor me|u Makedonskata Vlada i Vladata na Sojuzna Republika<br />
Germanija za zaemna za{tita na klasificirani informacii,<br />
Skopje, 27. 07. 2012, Ratifikuvan na 4. 12. 2012 ("SV RM," 154/2012)<br />
GRCIJA<br />
- Konvencija me|u FNRJ i Kralstvoto Grcija za zaemni pravni<br />
odnosi, od 18. 06. 1959. Ratifikuvana na 29. 09. 1959. ("SL. FNRJ,"<br />
7/1960). Vo sila na 31. 03. 1960. Sodr`i odredbi za ekstradicija (~l. 44-<br />
65) i za "mala" me|unarodna krivi~nopravna pomo{ (~l. 32-43)<br />
- Konzularna konvencija me|u SFRJ i Republika Grcija, od 17<br />
dekemvri 1974. Ratifikuvana na 27. 02. 1976. ("SL. SFRJ," 9/1976). Vo<br />
sila na 8. 03. 1976.<br />
- Privremena spogodba me|u Republika Makedonija i Republika<br />
Grcija. Wujork, 13 09. 1995. Ratifikuvana na 9 10. 1995 ("SV RM,"<br />
48/1995). Vo sila na 13. 10. 1995.<br />
- Bilateralen dogovor me|u Republika Makedonija i Republika<br />
Grcija za izgradba i upravuvawe so naftovod. Atina, 8. 07. 1999.<br />
Ratifikuvan na 23. 09. 1999 ("SV RM," 62/ 1999). <strong>Ustavn</strong>iot sud na RM,<br />
go ukina Zakonot za ratifikacija na Dogovorot.<br />
FINSKA<br />
- Dogovor me|u Makedonskata Vlada i Finskata Vlada za pottiknuvawe<br />
i za{tita na investicii. Skopje, 25. 01. 2001. Ratifikuvana<br />
na 23. 01. 2002 ("SV RM," 7/ 2002). Vo sila na 22. 03. 2002.<br />
- Dogovor me|u Makedonskata Vlada i Finskata Vlada za odbegnuvawe<br />
na dvojnoto odano~uvawe po odnos na danocite od dohod.<br />
Skopje, 25. 01. 2001. Ratifikuvana na 23. 01. 2002 ("SV RM," 7/2002). Vo<br />
sila na 22. 03. 2002.<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
naRepublika Finska za sorabotka i zaemna pomo{ po carinski<br />
pra{awa,Helsinki, 14. 06. 2006, Ratifikuvana na 19. 02. 2007, ("SV<br />
RM," 22/2007)<br />
FRANCIJA<br />
- Konvencija me|u SFRJ i Republika Francija za ekstradicija<br />
na obvineti i osudeni lica, od 23. 09. 1970. Ratifikuvana na 3. 03. 1971.<br />
("SL. SFRJ," 43/1971).<br />
1032
- Konvencija me|u SFRJ i Republika Francija za zaemna pravna<br />
pomo{ vo krivi~nite predmeti, od 29. 10. 1969. Ratifikuvana na 24.<br />
06. 1970, "SL. SFRJ," 16/1971/16.<br />
- Konzularna konvencija za naseluvawe me|u Kralstvoto SHS<br />
i Republika Francija, od 30. 01.1929 ("SL." 12/1929).<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Francuskata Republika za ureduvawe na sostojbata me|unarodnite<br />
dogovori me|u Republika Makedonija i Francuskata Republika.<br />
Ratifikuvana 2 04. 1996 ("SV RM," 17/ 1996). Vo sila na 14. 12. 1995.<br />
- Dogovor za reorganizacija na dolgovite me|u Makedonskata<br />
Vlada i Vladata na Francuskata Republika. Pariz, 30.12. 1996. Ratifikuvan<br />
na 11. 06. 1997 ("SV RM," 28/ 1997). Vo sila na 10. 10. 1997.<br />
- Spogodba za zaemna administrativna pomo{ me|u Makedonskata<br />
Vlada i Francuskata Vlada za spre~uvawe, istraga, utvrduvawe<br />
i sankcionirawe na carinskite prekr{oci. Pariz, 29. 01. 1998.<br />
Ratifikuvana na 25. 03. 1998 ("SV RM," 16/1998). Vo sila na 1. 06. 2000.<br />
- Dogovor me|u Makedonskata Vlada i Vladata na Republika<br />
Francija za zaemno pottiknuvawe i za{tita na investicii. Pariz,<br />
29. 01. 1998. Ratifikuvan na 25. 03. 1998 ("SV RM," 16/1998). Vo sila na<br />
31. 03. 2000.<br />
- Spogodba me|u Makedonskata Vlada i Francuskata Vlada vo<br />
vrska so me|unarodniot paten prevoz na stoki. Pariz, 29. 01. 1998.<br />
Ratifikuvana na 28. 04. 1998 ("SV RM," 21/ 1998).<br />
- Spogodba za kulturna,obrazovna, nau~na i tehni~ka sorabotka<br />
me|u Makedonskata Vlada i Francuskata Vlada. Pariz, 29. 01.<br />
1998. Ratifikuvana na 28. 04. 1998 ("SV RM," 21/ 1998). Vo sila na 1. 01.<br />
1999.<br />
- Spogodba me|u Makedonskata Vlada i Vladata na Francuskata<br />
Republika za prezemawe lica so nereguliran status. Skopje, 8. 10.<br />
1998. Ratifikuvana na 25. 02. 1999 ("SV RM," 13/ 1999). Vo sila na 17.<br />
06. 1999.<br />
- Spogodba me|u Makedonskata Vlada i Francuskata Vlada za<br />
odbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe i za za{tita od fiskalna evazija<br />
po odnos na danokot od dohod i danokot na kapital. Pariz, 10.<br />
02. 1999. Ratifikuvana na 15. 04. 1999 ("SV RM," 23/ 1999).<br />
- Dogovor me|u Republika Makedonija i Francija za sorabotka<br />
od oblasta na vnatre{nata bezbednost, Skopje, 18. 12. 2003, Ratifikuvan<br />
na 28. 04. 2006 ("SV RM," 59/2006)<br />
- Dogovor me|u Vladata Republika Makedonija i Vladata na<br />
Republika Francija za mobilnost na mladi, Ratifikuvana na 31. 05.<br />
2010 ("SV RM, 77/2010)<br />
- Spogodba me|u Makedonskata Vlada i Vladata na Francuskata<br />
Republika za razmena i zaemna za{tita na klasificirani<br />
informacii Skopje, 5. 07. 2010. Ratifikuvana na 26. 10. 2010. (SV RM,<br />
143/2010)<br />
1033
IRAK<br />
- Konzularna konvencija me|u SFRJ i Republika Irak, od 28. 02.<br />
1980, ("SL. SFRJ," 1/1982). Vo sila na 10. 04. 1981.<br />
IRSKA<br />
- Dogovor me|u Republika Makedonija i Irska za odbegnuvawe<br />
od dvojnoto odano~uvawe i za za{tita od fiskalna evazija po odnos<br />
na danocite od dohod, Dablin, 14. 04. 2008, Ratifikuvan na 17. 12. 2008<br />
("SV RM," 157/2008)<br />
HOLANDIJ A<br />
- Dogovor za predavawe na vinovnici me|u Srbija i Holandija,<br />
od 28. 02. i 11. 03. 1896. Ratifikuvan na 25. 10. 1986. ("Srps}e novin,e"<br />
273/1896). Vo sila na 16. 01. 1897. Sodr`i odredbi i za "mala" megunarodna<br />
krivi~nopravna pomo{ (~l. 11-5)<br />
- Spogodba me|u Vladata na RM, i Vladata na Kralstvoto<br />
Holandija za ureduvawe na dogovornata sostojba me|u Republika Makedonija<br />
i Kralstvoto Holandija. Ratifikuvana na 21. 09. 1995 ("SV<br />
RM," 45/1995). Vo sila na 11. 07. 1994.<br />
- Spogodba za redoven vozdu{en soobra}aj pome|u Makedonskata<br />
Vlada i Vladata na Kralstvoto Holandija. Skopje, 6. 02. 1997. Ratifikuvana<br />
na 11. 06. 1997 ("SV RM," 28/1997). Vo sila na 1. 10. 1997.<br />
- Spogodba me|u Makedonskata Vlada i Vladata na Kralstvoto<br />
Holandija za me|unaroden paten soobra}aj. Skopje, 15 04. 1997.<br />
Ratifikuvana na 9. 07. 1997 ("SV RM," 34/ 1997). Vo sila na 1. 01. 1998.<br />
- Bilateralen dogovor za konsolidacija na obvrskite za servisirawe<br />
na nadvore{niot dolg na Makedonskata Vlada kon holandskite<br />
doveriteli. Skopje, 21. 05. 1997. Ratifikuvan 24. 07. 1997 ("SV<br />
RM," 379/1997).<br />
- Spogodba me|u Makedonskata Vlada i Vladata na Kralstvoto<br />
Holandija za odbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe i za za{tita<br />
od fiskalna evazija po odnos na danokot od dohod i danokot na imot.<br />
Skopje, 11 09. 1998. Ratifikuvana na 25. 02. 1999 ("SV RM," 59/1997). Vo<br />
sila na 21. 04. 1999.<br />
- Dogovor za pottiknuvawe i zaemna za{tita na investiciite<br />
me|u Makedonskata Vlada i Vladata na Kralstvoto Holandija.<br />
Skopje, 7. 07. 1998. Ratifikuvana na 25. 02. 1999 ("SV RM," 13/1999). Vo<br />
sila na 1. 06. 1999.<br />
- Spogodba za zaemna administrativna pomo{ za pravilna primena<br />
na Carinskiot zakon i za spre~uvawe, istragi i borba protiv<br />
carinskite prekr{oci me|u Makedonskata Vlada i Vladata na<br />
1034
Kralstvoto Holandija. Hag, 27. 04. 2000. Ratifikuvan na 23. 01. 2002<br />
("SV RM," 13/ 2002). Vo sila na 1. 05. 2002.<br />
- Dogovor me|u Makedononskata vlada i Kralstvoto Holandija<br />
za socijalno osiguruvawe, Hag, 17. 10. 2005, Ratifikuvan na 10. 02.<br />
2006, ("SV RM," 20/2006).<br />
HRVATSKA<br />
- Konzurarna konvencija me|u Republika Makedonija i Republika<br />
Hrvatska, 28. 01. 1997 ("SV RM," 34/1997).<br />
- Spogodba me|u Republika Makedonija i Republika Hrvatska<br />
za vospostavuvawe na diplomatski odnosi me|u dvete dr`avi, od 30<br />
03. 1992. Ratifikuvana na 24. 06. 1992 ("SV RM," 40/1992). Vo sila na 30.<br />
03. 1992.<br />
- Dogovor me|u Republika Makedonija i Republika Hrvatska za<br />
me|usebno izvr{uvawe na sudski odluki vo krivi~nite predmeti.<br />
Skopje, 2. 09. 1994. Ratifikuvan na 15. 03. 1995 ("SV RM," 17/1995). Vo<br />
sila na 26. 05. 1995.<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
Republika Hrvatska za pottiknuvawe i zaemna za{tita na vlo`uvawata.<br />
Zagreb, 6. 07. 1994. Ratifikuvan na 15 03. 1995 ("SV RM,"<br />
17/1995). Vo sila na 4. 11. 1995.<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
Republika Hrvatska za trgovija i stopanska sorabotka. Zagreb, 6.<br />
07. 1994. Ratifikuvana na 15. 03. 1995 ("SV RM," 17/1995). Vo sila na 10.<br />
04. 1995<br />
- Dogovor me|u Republika Makedonija i Republika Hrvatska za<br />
odbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe po odnos na danokot od dohod i<br />
danokot na kapital. Zagreb, 6. 07. 1994. Ratifikuvana na 15. 03. 1995<br />
("SV RM," 17/1995). Vo sila na 11. 01. 1996.<br />
- Spogodba za redoven vozdu{en soobra}aj me|u Vladata na<br />
Republika Makedonija i Vladata na Republika Hrvatska. Zagreb, 6.<br />
07. 1994. Ratifikuvana na 15. 03. 1995 ("SV RM," 17/1995). Vo sila na 1.<br />
05. 1995.<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Republika Hrvatska za me|unaroden paten soobra}aj. Zagreb, 6. 07.<br />
1994. Ratifikuvana na 15. 03. 1995 ("SV RM," 17/1995). Vo sila na 11. 05.<br />
1995.<br />
- Dogovor pome|uRepublika Makedonija i Republika Hrvatska<br />
za pravna pomo{ vo gra|anskite i krivi~nite predmeti. Skopje, 2. 09.<br />
1994. Ratifikuvan na 29. 03. 1995 ("SV RM," 19/1995). Vo sila na 26. 05.<br />
1995.<br />
- Dogovor za prijatelski odnosi i sorabotka pome|u Republika<br />
Makedonija i Republika Hrvatska. Zagreb, 6. 07. 1994. Ratifikuvan na<br />
18. 05. 1995 ("SV RM," 27/1995). Vo sila na 21. 07. 1999.<br />
1035
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
Republika Hrvatska za veterinarna sorabotka, od 17 11. 1995. Ratifikuvan<br />
na 17. 01. 1996 ("SV RM," 4/1996). Vo sila na 1. 04. 1997.<br />
- Dogovor za sorabotka me|u Vladata na Republika Makedonija<br />
i vladata na Republika Hrvatska vo borbata protiv me|unarodnata<br />
nezakonska trgovija so droga i psihotripni supstancii, me|unarodniot<br />
terorizam i organiziraniot kapital, od 12. 04. 1996. Ratifikuvana<br />
na 19. 02. 1997 ("SV RM," 8/1997). Vo sila na 16. 05. 1997.<br />
- Dogovor za kulturna sorabotka so Hrvatska, Skopje, 4. 12.<br />
1995. Ratifikuvan na 19. 02. 1997 ("SV RM," 11/1997). Vo sila na 11. 11.<br />
1997.<br />
- Dogovor za slobodna trgovija me|u Republika Makedonija i<br />
Republika Hrvatska. Skopje, 09 05. 1997. Ratifikuvan na 11. 06. 1997<br />
(SV RM," 28/1997). Vo sila na 30. 10. 1997<br />
- Dogovor me|u Republika Makedonija i Republika Hrvatska za<br />
socijalno osiguruvawe. Skopje, 09. 05. 1997. Ratifikuvan na 9. 07. 1997<br />
("SV RM," 34/1997). Vo sila na 1. 11. 1997 .<br />
- Spogodba za nau~na i tehnolo{ka sorabotka pome|u Vladata<br />
na Republika Makedonija i Vladata na Republika Hrvatska. Vo sila<br />
na 14. 01. 1997. Ratifikuvana na 9. 07. 1997 ("SV RM," 34/1997). Vo sila<br />
na 22. 09. 1997.<br />
- Konzularana konvencija me|u Vladata na Republika Makedonija<br />
i Vladata na Republika Hrvatska, od 14 01. 1997. Ratifikuvana<br />
na 9 07. 1997 ("SV RM," 34/1997). Vo sila na 28. 05. 1998.<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
Republika Hrvatska za sorabotka vo oblasta na za{titata na<br />
rastenijata. Zagreb, 18 08. 1998. Ratifikuvan na 5. 02. 1999 ("SV RM,"<br />
7/1999). Vo sila na 27. 06. 1999.<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
Republika Hrvatska za ureduvawe na imotno pravnite odnosi. Zagreb,<br />
18. 11. 1998. Ratifikuvan na 5. 02. 1999 ("SV RM," 7/1999). Vo sila<br />
na 12. 08. 1999.<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
Republika Hrvatska za sorabotka vo oblasta na upravuvaweto so<br />
`ivotnata sredina i za{tita na prirodata. Zagreb, 1. 03. 2002.<br />
Ratifikuvan na 25. 02. 2003 ("SV RM," 13/2003). Vo sila na 9. 05. 2003.<br />
- Dogovor pome|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Republika Hrvatska za predavawe i prezemawe na lica so<br />
nezakonski prestoj. Zagreb, 17. 09. 2001 ("SV RM," 47/2002). Vo sila na<br />
1. 02. 2003.<br />
- Dogovor za izmenuvawe i dopolnuvawe na Dogovorot za slobodna<br />
trgovija me|u Republika Makedonija i Republika Hrvatska. Zagreb,<br />
11. 06. 2002. Ratifikuvan na 24. 12. 2002 ("SV RM," 100/2002). Vo<br />
sila na 03. 04. 2003.<br />
1036
- Spogodba za sorabotka me|u Republika Makedonija i Republika<br />
Hrvatska vo kontekst na pribli`uvawe i pristapuvawe kon<br />
Evropskaat Unija. Skopje. 6. 09. 2004. Ratifikuvan na 1. 02. 2005 ("SV<br />
RM," 8/2005).<br />
- Dogovor pome|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Republika Hrvatska za sorabotka vo oblasta na turizmot, Zagreb,<br />
6. 04 2006, Ratifikuvan na 24. 11. 2006 ("SV RM,"127/2006).<br />
- Dogovor pome|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Republika Hrvatska za sorabotka vo oblasta na zdravstvoto i<br />
medicinata, Zagreb, 1. 06. 2006, Ratifikuvana na 2. 04. 2007 ("SV RM,"<br />
47/2007).<br />
- Spogodba me|u Republika Makedonija i Republika Hrvatska<br />
za za{tita na pravata na makedonskoto malcinstvo vo Republika<br />
Hrvatska i hrvatskoto malcinstvo vo Republika Makedonija,<br />
Zagreb, 13. 10. 2007, Ratifikuvana na 30. 01. 2008 ("SV RM," 18/2005)<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Republika Hrvatska za sorabotka vo za{titata od prirodni i<br />
tehni~ko-tehnolo{ki karastrofi, Zagreb, 14. 10. 2010,<br />
Ratifikuvana na 25. 01. 2011 ("SV RM," 11/2011)<br />
- Dogovor me|u Republika Makedonija i Republika Hrvatska za<br />
ekstradicija, Zagreb, 31. 10. 2011. Ratifikuvan na 30. 04. 2012. ("SV<br />
RM," 57/2012)<br />
- Dogovor me|u Republika Makedonija i Republika Hrvatska za<br />
policiska sorabotka, Skopje, 28. 05. 2012, Ratifikuvan na 31. 10. 2012,<br />
("SV RM," 139/2012)<br />
IRAN<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Islamskata Republika Iran za prevoz na patnici i stoki vo<br />
me|unarodniot paten soobra}aj. Teheran, 18. 04. 1998. Ratifikuvana<br />
na 9. 06. 1998 ("SV RM," 27/1998). Vo sila na 4. 10. 2000.<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Islamskata Republika Iran za kulturna nau~na i obrazovna sorabotka.<br />
Teheran, 6. 11. 2000. Ratifikuvana na 18. 01. 2001 ("SV RM,"<br />
4/2001). Vo sila na 16. 05. 2002.<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Islamskata Republika Iran za pottiknuvawe i zaemna za{tita<br />
na investiciite. Skopje, 12. 07. 2000. Ratifikuvana na 23. 01. 2002<br />
("SV RM," 7/2002).<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
Islamskata Republika Iran za odbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe<br />
po odnos na danokot od dohod i danokot na kapital. Skopje, 12. 07.<br />
2000. Ratifikuvan na 23. 01. 2002 ("SV RM," 7/2002).<br />
1037
- Dogovor za trgovsko ekonomska sorabotka me|u Vladata na<br />
Republika Makedonija i Vladata na Islamska Republika Iran. Skopje,<br />
3. 07. 2002. Ratifikuvan na 24. 12. 2002 ("SV RM," 100/2002).<br />
INDIJA<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
Republika Indija za pottiknuvawe i zaemna za{tita na<br />
investicii, Skopje, 17. 03. 2008, Ratifikuvan na 7. 10. 2008 ("SV<br />
RM,"126/2008)<br />
ITALIJA<br />
- Konvencija me|u Kralstvoto SHS i Italija za predavawe na<br />
vinovnici, od 6. 04. 1922. Ratifikuvana na 11. 03. 1922. ("Slu`bene<br />
novine, " 42/1931. Vo sila na 6. 02. 1931. Konvencijata e zadr`ana Vo<br />
sila soglasno ~l. 44 na Dogovorot za mir so Italija so nota od 25. 02.<br />
1945 ("Slu`bene novine" 1949/74)<br />
- Konvencija me|u Kralstvoto SHS i Italija za pravna i<br />
sudska za{tita na odnosnite dr`avjani, od 6. 04. 1922. Ratifikuvana<br />
na 11. 03. 1930 ("Slu`bene novine", 42/1931). - va`eweto na dogovorot e<br />
prodol`eno soglasno ~l. 44 na Dogovorot za mir so Italija, so nota od<br />
25 fevruari 1945 ("Slu`bene novine FNRJ", 74/1949). Na 3. 12. 1960<br />
sklu~ena e Konvencija me|u FNRJ i Italija za zaemna pravna pomo{<br />
vo gra|anski i upravni predmeti. Ratifikuvana na 12. 05. 1961.<br />
("Slu`bene novine FNRJ" 5/1963). Vo smisla na odredbata od ~l. 26 na<br />
ovaa konvencija, ostana vo sila odredbite od Konvencijata me|u<br />
Kralstvoto SHS i Italija za pravna i sudska za{tita na odnosnite<br />
gra|ani, so toa {to kaj pravnata pomo{ vo krivi~nite predmeti }e se<br />
primenuvaat odredbite od ~l. 4 st. 1, ~l. 6 st. 1 ~l. 10 st. 1 i 2 i ~l. 15<br />
st. 1 na taa konvencija.<br />
- Konzularna konvencija me|u FNRJ i Italijanskata Republika,<br />
od 3. 12. 1960, ("SL. FNRJ," 6/1963)<br />
1. Spogodba za redoven vozdu{en soobra}aj pome|u Makedonskata<br />
Vlada i Vladata na Italijanskata Republika. Skopje, 03. 02. 1996.<br />
Ratifikuvana na 11. 06. 1997 ("SV RM," 28/1997). Vo sila na 3. 12. 1999.<br />
- Dogovor me|u Makedonskata Vlada i Italijanskata Vlada za<br />
pottiknuvawe i zaemna za{tita na investicii. Skopje, 26. 02. 1997.<br />
Ratifikuvan na 9. 07. 1997 ("SV RM," 34/1997). Vo sila na 28. 05. 1999.<br />
- Dogovor me|u Makedonskata Vlada Vladata na Italijanskata<br />
Republika za vra}awe na lica ~ie vleguvawe i/ili prestoj e vo<br />
sprotivnost so va`e~kite propisi. Skopje, 26. 02.1997. Ratifikuvan<br />
na 9. 07. 1997 ("SV RM," 34/1997). Vo sila na 23. 10. 1997.<br />
- Spogodba me|u Makedonskata Vlada i Vladata na Italijanskata<br />
Republika za odbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe po odnos na<br />
1038
danokot na dohot na kapitalot i za{tita od fiskalna evazija.<br />
Rim, 20. 12. 1996. Ratifikuvana na 9. 07. 1997 ("SV RM," 34/1997). Vo<br />
sila na 8. 06. 2000.<br />
- Dogovor me|u Makedonskata Vlada Italijanskata Vlada za<br />
recipro~no priznavawe na konverzijata na voza~kite dozvoli. Rim,<br />
15. 07. 1997. Ratifikuvan na 12. 11. 1997 ("SV RM," 59/1997). Vo sila na<br />
01. 12. 2002.<br />
- Dogovor me|u Makedonskata Vlada i Vladata na Italijanskata<br />
Republika za konsolidirawe na odredeni dolgovi. Skopje, 21.<br />
01. 1998. Ratifikuvan na 25. 03. 1998 ("SV RM," 16/1998). Vo sila na 23.<br />
06. 1998.<br />
- Spogodba za sorabotka vo oblasta na kulturata, obrazovanieto<br />
i naukata pome|u Makedonskata Vlada i Vladata na Italijanskata<br />
Republika. Skopje, 21. 01. 1998. Ratifikuvana na 28. 04.<br />
1998 ("SV RM," 21/1998). Vo sila na 4. 05. 2001.<br />
- Spogodba za zaemna administrativna pomo{ za spre~uvawe,<br />
istragi i sankcionirawe na carinski prekr{oci me|u Vladata na<br />
Republika Makedonija i Vladata na Republika Italija. Rim, 21. 05.<br />
1999. Ratifikuvana na 14. 07. 1999 ("SV RM," 44/1999). Vo sila na 1. 03.<br />
2003.<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Republika Italija za zaemno ureduvawe na me|unarodniot paten<br />
prevoz na patnici i stoka so motorni vozila. Rim, 21. 05. 1999. Ratifikuvana<br />
na 14. 07. 1999 ("SV RM," 44/1999).<br />
- Dogovor za sorabotka vo oblasta na turizmot me|u Vladata<br />
na Republika Makedonija i Vladata na Republika Italija. Skopje,<br />
15. 11. 2002. Ratifikuvan na 25. 02. 2003 ("SV RM," 13/2003).<br />
- Dogovor za sorabotka vo oblasta na kinematografijata me|u<br />
Vladata na Republika Makedonija i Vladata na Republika Italija.<br />
Skopje, 15. 11. 2002. Ratifikuvan na 25. 02. 2003 ("SV RM," 13/2003).<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Italijanskata<br />
Republika za konsolidacija i otplata na odredeni dolgovi,<br />
Skopje, 11. 07. 2007, Ratifikuvan na 12. 09. 2007 ("SV RM," 114/2007)<br />
IZRAEL<br />
- Spogodba za redoven vozdu{en soobra}aj me|u Makedonskata<br />
Vlada i Vladata na Dr`avata Izrael. Erusalim, 25. 05. 1999. Ratifikuvana<br />
na 30. 07. 1999. ("SV RM," 51/1999). Vo sila 30. 06. 2003.<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladaat<br />
na dr`avata Izrael za sorabotka vo oblasta na kulturata, obazovanieto<br />
i naukata, Skopje, 8. 07. 2004, Ratifikuvana na 10. 06. 2005<br />
("SV RM," 64/2005)<br />
1039
JAPONIJA<br />
- Spogodba za reprogramirawe so Japonija. Skopje, 6 10. 1997.<br />
Ratifikuvana na 19. 03. 1998. ("SV RM," 15/1998). Vo sila na 3. 04. 1998.<br />
SR JUGOSLAVIJA<br />
- Spogodba za regulirawe na odnosite i za unapreduvawe na<br />
sorabotkata me|u Republika Makedonija i Sojuzna Republika Jugoslavija,<br />
od 8 04. 1996. Ratifikuvana na 25. 04. 1996. ("SV RM," 22/1996).<br />
Vo sila na 27. 06. 1996.<br />
- Spogodba za trgovija me|u Vladata na Republika Makedonija<br />
i Sojuznata Vlada na Sojuzna Republika Jugoslavija, od 4. 09. 1996.<br />
Ratifikuvan na 16. 10. 1996 ("SV RM," 59/1996). Vo sila na 31. 01. 1997.<br />
- Spogodba za redoven vozdu{en soobra}aj pome|u Vladata na<br />
Republika Makedonija i Sojuznata Vlada na Sojuzna Republika Jugoslavija,<br />
od 4. 09. 1996. Ratifikuvana na 18. 12. 1996 ("SV RM," 69/<br />
1996). Vo sila na 31. 01. 1997.<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Sojuznata<br />
Vlada na Sojuzna Republika Jugoslavija za me|unaroden paten prevoz<br />
na patnici i stoka, od 4. 09. 1996. Ratifikuvana na 18. 12. 1996 ("SV<br />
RM," 69/1996). Vo sila na 30. 01. 1997.<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Sojuznata<br />
Vlada na Sojuzna Republika Jugoslavija za regulirawe na grani~niot<br />
`elezni~ki soobra}aj, od 4. 09. 1996. Ratifikuvana na 18. 12. 1996 ("SV<br />
RM," 69/1996). Vo sila na 5. 08. 1997.<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Sojuznata<br />
Vlada na Sojuzna Republika Jugoslavija za zaemno pottiknuvawe i<br />
za{tita na investicii, od 4. 09. 1996. Ratifikuvana na 18. 12. 1996<br />
("SV RM," 69/1996). Vo sila na 22. 07. 1997.<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Sojuznata<br />
Vlada na Sojuzna Republika Jugoslavija za carinska sorabotka i<br />
zaemna pomo{, od 4. 09. 1996. Ratifikuvana na 19. 02. 1997 ("SV RM,"<br />
8/1997). Vo sila na 19. 04. 1997.<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Sojuznata<br />
Vlada na Sojuzna Republika Jugoslavija za odbegnuvawe na dvojnoto<br />
odano~uvawe po odnos na danokot na dohod i danokot na kapital, od<br />
4 09. 1996. Ratifikuvana na 19. 02. 1997 ("SV RM," 8/1997). Vo sila na<br />
22. 07. 1997.<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Sojuznata<br />
Vlada na Sojuzna Republika Jugoslavija za sorabotka vo oblasta na<br />
veterinarstvoto. Skopje, 23. 04. 1997. Ratifikuvan na 9. 07. 1997 ("SV<br />
RM," 34/1997). Vo sila na 9. 03. 1998.<br />
1040
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Sojuznata<br />
Vlada na Sojuzna Republika Jugoslavija za sorabotka vo oblasta na<br />
rastitelniot karantin za{tita na rastenijata. Skopje, 23. 04.<br />
1997. Ratifikuvan na 9. 07. 1997 ("SV RM," 34/1997). Vo sila na 10. 03.<br />
1998.<br />
- Konzularna konvencija me|u Republika Makedonija i Sojuzna<br />
Republika Jugoslavija. Belgrad, 3. 07. 1997. Ratifikuvana na 25. 09.<br />
1997 ("SV RM," 50/1997). Vo sila na 10. 04. 1998.<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Sojuznata<br />
Vlada na SRJ za ukinuvawe na vizi. Belgrad, 3. 07. 1997. Ratifikuvana<br />
na 25. 09. 1997 ("SV RM," 50/1997). Vo sila na 10. 04. 1998.<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Sojuznata<br />
Vlada na SRJ za sorabotka vo oblasta na kulturata, obrazovanieto<br />
i sportot. Belgrad, 3. 07. 1997. Ratifikuvana na 25. 09. 1997 ("SV RM,"<br />
50/1997). Vo sila na 10. 03. 1998<br />
- Spogodba za nau~no-tehni~ka sorabotka me|u Vladata na<br />
Republika Makedonija i Sojuznata Vlada na SRJ. Belgrad, 3. 07. 1997.<br />
Ratifikuvana na 25. 09. 1997 ("SV RM," 50/1997). Vo sila na 9. 03. 1998.<br />
- Dogovor me|u Republika Makedonija i Sojuzna Republika Jugoslavija<br />
za socijalno osiguruvawe. Belgrad, 29. 12. 2000. Ratifikuvana<br />
na 23. 01. 2002 (SV RM,"13/2002). Vo sila na 01. 04. 2002.<br />
- Dogovor me|u Republika Makedonija i Sojuzna Republika Jugoslavija<br />
za protegawe i opis na dr`avnata granicata, od 23. 02. 2001.<br />
Ratfikuvan na 1. 03. 2001. SV RM,"19/2001). Vo sila na 16. 06. 2001.<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na SRJugoslavija za sorabotka vo oblasta na `ivotnata sredina.<br />
Belgrad, 19. 07. 2002. Ratifikuvana na 25. 02. 2003 ("SV RM," 13/2003).<br />
KANADA<br />
- Dogovor me|u Republika Makedonija i Kanada za socijalno<br />
osiguruvawe, Otava, 26. 08. 2009, Ratifikuvan 4. 02. 2010 ("SV RM," br.<br />
19/2010)<br />
KATAR<br />
- Dogovor za ekonomska, komercijalna i tehni~ka sorabotka<br />
me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na dr`avata<br />
Katar. Doha, 21. 03. 2005. Ratifikuvan na 6. 12. 2005, ("SV RM," 110/<br />
2005).<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
Dr`avata Katar za odbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe i za<br />
za{tita od fiskalna evazija po odnos na danocite na dohod, Doha, 28.<br />
01. 2008, ("SV RM," 103/ 2008)<br />
1041
- Memorandum za sorabotka vo oblasta na zemjodelstvoto me|u<br />
Vladata na Republika Makedonija i Vladata na Dr`avata Katar, Doha,<br />
28. 01. 2008. Ratifikuvana na 15. 04. 2009 ("SV RM," 52/2009)<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
Dr`avata Katar za regulirawe na vrabotuvawe na rabotna sila vo<br />
dr`avata Katar, Skopje, 17. 10. 2011, Ratifikuvan na 14. 02. 2012,<br />
("SV RM, 25/2012)<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
Dr`avata Katar za zaemno pottiknuvawe i za{tita na investivii,<br />
Skopje, 17. 10. 2011, Ratifikuvan na 14. 02. 2012, ("SV RM, 25/2012)<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
Dr`avata Katar za redoven vozdu{en soobra}aj, Skopje, 17. 10. 2011,<br />
Ratifikuvan na 14. 02. 2012, ("SV RM, 25/2012)<br />
- Spogodba za sorabotka vo oblasta na kulturata me|u<br />
Vladata na Republika Makedonija i Vladata na Dr`avata Katar,<br />
Skopje, 17. 10. 2011, Ratifikuvana na 20. 03. 2012 ("SV RM," 40/2012)<br />
KAZAHSTAN<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
Republika Kazahstan za zaemno pottiknuvawe i za{tita na investicii,<br />
Astana 2. 07. 2012, Ratifikuvan na 31. 10. 2012, ("SV RM," 139/<br />
2012)<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
Republika Kazahstan za trgovska i ekonomska sorabotka, Astana, 2.<br />
07. 2012, Ratifikuvan na 31. 10. 2012, ("SV RM," 139/2012)<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
Republika Kazahstan za odbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe i za<br />
za{tita od fiskalna evazija po odnos na danocite na dohod. Astana,<br />
2. 06. 2012. Ratifikuvana na 4. 12. 2012 ("SV RM," 154/2012)<br />
KINA<br />
- Konzularna konvencija me|u SFRJ i Republika Kina, od 4<br />
fevruari 1982, ("SL. SFRJ" - Megunarodni dogovori, 1984/2)<br />
- Spogodba za nau~na i tehnolo{ka sorabotka me|u Vladata na<br />
Republika Makedonija i Vladata na Narodna Republika Kina. Skopje,<br />
7. 03. 1995. Ratifikuvana na 20. 09. 1995 ("SV RM," 45/1995). Vo sila 15.<br />
11. 1995.<br />
- Spogodba za kulturna sorabotka me|u Vladata na Republika<br />
Makedonija i Vladata na Narodna Republika Kina. Peking, 31. 05.<br />
1995. Ratifikuvana na 29. 11. 1995 ("SV RM," 60/1995). Vo sila 10. 04.<br />
1996<br />
1042
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
Narodna Republika Kina za trgovska i stopanska sorabotka. Peking,<br />
31. 05. 1995. Ratifikuvan na 29. 11. 1995 ("SV RM," 60/1995). Vo sila na<br />
14. 04. 1996<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
Narodna Republika Kina za odbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe i<br />
za za{tita od fiskalna evazija po odnos na danokot od dohod i<br />
danokot na kapital. Peking, 9. 06. 1997. Ratifikuvan na 18. 09. 1997<br />
("SV RM," 49/97). Vo sila na 29. 11. 1997.<br />
5. Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Narodna Republika Kina za pottiknuvawe i zaemna za{tita na<br />
investiciite. Peking, 9. 06. 1997. Ratifikuvan na 18. 09. 1997 ("SV<br />
RM," 49/97). Vo sila na 1. 11. 1997.<br />
- Spogodba za sorabotka vo poleto na zdravstvoto i medicinata<br />
me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na Narodna<br />
Republika Kina. Peking, 27. 04. 2002. Ratifikuvana na 24. 12. 2002 ("SV<br />
RM," 100/2002)<br />
- Dogovor pome|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Narodna Republika Kina za sorabotka na poleto na zdravstena<br />
za{tita na `ivotnite i karantin. Peking, 27. 04. 2002. Ratifikuvan<br />
na 24. 12. 2002 ("SV RM," 100/2002). Vo sila na 23. 01. 2003.<br />
- Dogovor pome|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Narodna Republika Kina za fitosanitarna sorabotka. Peking, 27<br />
04. 2002. Ratifikuvan na 24. 12. 2002 ("SV RM," 100/2002). Vo sila na 23.<br />
01. 2003.<br />
- Dogovor za ekonomska i tehni~ka sorabotka vo oblasta na<br />
infrastrukturata me|u vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Narodna Republika Kina, Skopje, 27. 11. 2012, Ratifikuvan na<br />
21. 01. 2013 ("SV RM," 15/2013)<br />
KOSOVO<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
Republika Kosovo za policiska sorabotka, Pri{tina, 3. 12. 2009, Ratifikuvan<br />
na 10. 05. 2010 ("SV RM, 66/2010)<br />
- Dogovor za ekonomska sorabotka me|u Vladata na Republika<br />
Makedonija i Vladata na Republika Kosovo, Skopje, 16. 12. 2009, Ratifikuvan<br />
na 31. 05. 2010 ("SV RM, 77/2010)<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Republika Kosovo za sorabotka i zaemna pomo{ vo carisnki<br />
pra{awa, Skopje, 11. 02. 2011, Ratifikuvana na 8. 11. 2011, ("SV RM,"<br />
157/2011)<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
Republika Kosovo za ekstradicija, Pri{tina, 8. 04. 2011,<br />
Ratifikuvan na 19. 12. 2011. ("SV RM," 178/2011).<br />
1043
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
Republika Kosovo za transfer na osudeni lica, Pri{tina, 8. 04. 2011,<br />
Ratifikuvan na 19. 12. 2011. ("SV RM," 178/2011).<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
Republika Kosovo za zaemna pravna pomo{ vo krivi~nite predmeti,<br />
Pri{tina, 8. 04. 2011, Ratifikuvan na 19. 12. 2011. ("SV RM," 178/2011).<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Republika<br />
Kosovo za dvojnoto odano~uvawe i za za{tita od fiskalnata evazija<br />
po odnos na danocite na dohod i na kapital, Pri{tina, 6. 04. 2011, Ratifikuvan<br />
na 16. 01. 2012, ("SV RM," 10/2012)<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Republika Kosovo za za grani~no regulirawe na `elezni~kiot<br />
soobra}aj, Skopje, 15. 09. 2011, Ratifikuvana na 14. 02. 2012 ("SV RM,"<br />
25/2012)<br />
KUVAJT<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
Dr`avata Kuvajt za konsolidacija i reprogramirawe na odredeni<br />
dolgovi na Republika Makedonija sprema Dr`avata Kuvajt. Kuvajt, 30<br />
01. 1997. Ratifikuvan na 14. 10. 1997 ("SV RM," 45/1995). Vo sila na 9.<br />
02. 1998<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Dr`avata Kuvajt za ekonomska i tehni~ka sorabotka. Kuvajt, 12.<br />
06. 2000. Ratifikuvana na 23. 01. 2002 ("SV RM," 13/2002).<br />
Dogovor me|u Republika Makedonija i Dr`avata Kuvajt za<br />
pottiknuvawe na zaemna za{tita na investicii, Skopje, 8. 04. 2008,<br />
Ratifikuvana na 22. 04. 2010 ("SV RM, 57/2010)<br />
Dogovor me|u Republika Makedonija i Dr`avata Kuvajt za<br />
odbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe i za za{tita od fiskalna evazija<br />
vo odnos na danocite na dohod i na kapital, Skopje, 20. 03. 2012,<br />
Ratifikuvan na 10. 09. 2012 ("SV RM," 115/2012)<br />
LATVIJA<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
Republika Latvija za odbegnuvawe na dvojno odano~uvawe i za za{tita<br />
od fiskalna evazija po odnos na danokot od dohod i danokot na<br />
kapital, Riga, 8. 12. 2006, Ratifikuvan na 2. 04. 2007 ("SV RM,"<br />
47/2007)<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
Republika Latvija za mu|naroden paten soobra}aj, Riga, 27. 04. 2012,<br />
Ratifikuvan na 31. 10. 2012, ("SV RM," 139/2012)<br />
1044
LITVANIJA<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Litvanija za odbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe i za za{tita<br />
od fiskalna evazija po odnos na danokot od dohod i danokot na<br />
kapital, Skopje, 29. 08. 2007, ("SV RM," 103/2008)<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
Litvanija za pottiknuvawe na zaemna za{tita na investicii,<br />
Vilnus, 7. 03. 2011, Ratifikuvan na 19. 12. 2011 ("SV RM," 178/2011).<br />
- Dogovor za sorabotka vo oblasta na kulturata me|u Vladata<br />
na Republika Makedonija i Vladata na Republika Litvanija, Vilnus<br />
1. 05. 2012, Ratifikuvan na 10. 09. 2012 ("SV RM," 115/2012)<br />
LIBIJA<br />
- Konzularna konvencija me|u SFRJ i Socijalisti~ka Narodna<br />
Libiska Arapska Xamahirija, od 1 juli 1981 ("SL. SFRJ," 2/ 1984).<br />
LUKSEMBURG<br />
- Spogodba me|u Vladata za Republika Makedonija i Vladata<br />
na Luksemburg za paten soobra}aj. Skopje, 9. 06. 2000. Ratifikuvana na<br />
22. 11. 2000 ("SV RM," 102/2000).<br />
- Dogovor me|u Republika Makedonija i Golemoto Vojvodstvo<br />
Luksemburg za socijalno osiguruvawe, Lukesmburg, 28. 11. 2006, Ratifikuvan<br />
na 2. 04. 2007 ("SV RM," 47/2007)<br />
- Dogovor me|u Republika Makedonija i Golemoto Vojvodstvo<br />
Luksemburg za odbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe i za za{tita od<br />
fiskalna evazija po odnos na danocite na dohod i na kapital, Brisel,<br />
15. 05. 2012, Ratifikuvan na 31. 10. 2012, ("SV RM," 139/2012)<br />
MALEZIJA<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
Malezija za pottiknuvawe i zaemna za{tita na investicii, od 11 11.<br />
1997. Ratifikuvan na 5. 02. 1999 ("SV RM," 7/1999). Vo sila na 17. 03.<br />
1999.<br />
- Dogovor za trgovska sorabotka me|u Vladata na Republika<br />
Makedonija i Vladata na Malezija, od 11. 11. 1997. Ratifikuvan na 5.<br />
02. 1999 ("SV RM," 7/1999). Vo sila na 15. 02. 1999<br />
MAROKO<br />
- Dogovor me|u Republika Makedonija i Kralstvoto Maroko za<br />
odbegnuvawe na dvojno odano~uvawe i za{tita od fiskalna evazija po<br />
1045
odnos na danocite na dohod, 11. 05. 2010, Rabat. Ratifikuvan na 11. 09.<br />
2010 ("SV RM," 123/2010)<br />
- Dogovor me|u Republika Makedonija i Vladata Kralstvoto<br />
Maroko za zaemno pottiknuvawe i za{tita na investiciite,<br />
Rabart, 11. 05. 2010, Ratifikuvan na 26. 10. 2010, (SV RM, 143/2010)<br />
MONGOLIJA<br />
- Dogovor me|u SFRJ i Narodna Republika Mongolija za uka`uvawe<br />
na pravna pomo{ vo gra|anskite. semejnite i krivi~nite<br />
predmeti, od 8. 06. 1981. Ratigikuvan na 8. 06. 1981 ("SL. SFRJ" 7/<br />
1982). Vo sila na 27. 03. 1983. Sodr`i propisi za ekstradocija (~l. 65-<br />
80 i "mala" me|unarodna krivi~nopravna pomo{ (~l. 1-17 i 61-64)<br />
- Konzularna konvencija me|u SFRJ i Mongolija, Ulan Bator,<br />
19. 04. 1966. Vo sila na 6. 03. 1967.<br />
MOLDOVA<br />
- Spogodba me|u Vladata za Republika Makedonija i Vladata<br />
na Republika Moldova za paten soobra}aj. Praga, 30. 05. 2000. Ratifikuvana<br />
na 23. 01. 2002 ("SV RM," 13/2002).<br />
- Dogovor za slobodna trgovija me|u Vladata na Republika<br />
Makedonija i Vladata na Republika Moldova. Skopje, 28. 01. 2004.<br />
- Dogovor za slobodna trgovija pome|u Vladata na Republika<br />
Makedonija i Vladata na Republika Moldova. Ratifikuvan na 28. 01.<br />
2004 ("SV RM," 77/2004)<br />
- Spogodba me|u Vladata za Republika Makedonija i Vladata<br />
na Republika Moldova za zaemna pomo{ vo carinskite raboti, Ki{inev,<br />
7. 07. 2005. Ratifikuvana na 7. 01. 2005, ("SV RM," 10/2006).<br />
- Spogodba me|u Vladata za Republika Makedonija i Vladata<br />
na Republika Moldova za sorabotka vo oblasta na zdravstvenite i<br />
medicinskite nauki Banja Luka, 14. 10. 2011, Ratifikuvan na 10. 09.<br />
2012 ("SV RM," 115/2012)<br />
NORVE[KA<br />
- Spogodba za redoven vozdu{en soobra}aj me|u Vladata na<br />
Republika Makedonija i Vladata na Kralstvoto Norve{ka. Kopenhagen,<br />
20. 03. 2000. Ratifikuvana na 9. 05. 2000 ("SV RM," 37/2000). Vo<br />
sila 11. 07. 2000.<br />
- Spogodba za me|unaroden paten prevoz me|u Vladata na Republika<br />
Makedonija i Vladata na Kralstvoto Norve{ka. Skopje, 22.<br />
03. 2002. Ratifikuvana na 24. 12. 2002 ("SV RM," 100/2002). Vo sila na<br />
22. 03. 2002.<br />
1046
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
Kralstvoto Norve{ka za prezemawe na lica so nezaskonski prestoj<br />
na nivnite teritorii, Skopje, 23. 09. 2006. Ratifikuvan na 26. 06.<br />
2007 ("SV RM," 27/2007).<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
Kralstvoto Norve{ka za olesnuvawe na izdavaweto vizi, Skopje, 28.<br />
07. 2008, Rartifikuvan na 7. 10. 2008 ("SV RM," 126/2008)<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
Kralstvoto Norve{ka za odbegnuvawe na dvojno odano~uvawe i<br />
za{tita od fiskalna evazija po odnos na danocite na dohod, Skopje,<br />
19. 04. 2010. Ratifikuvan na 26. 08. 2011 ("SV RM," 117/2011)<br />
ISLAND<br />
- Protokol za zemjodelstvo me|u Republika Makedonija i<br />
Republika Island. Cirih, 19 06. 2000. Ratifikuvan na 7. 11. 2001. ("SV<br />
RM," 89/2001). Vo sila na 01. 05. 2002.<br />
POLSKA<br />
- Dogovor me|u FNRJ i NR Polska za praven soobra}aj vo<br />
gra|anskite i krivi~nite predmeti, od 6. 02. 1960. Ratifikuvan na 12.<br />
03. 1963 (SL. FNRJ," 5/1963). Vo sila na 5. 06. 1963. Sodr`i propisi za<br />
"mala" me|unarodna krivi~nopravna pomo{ (~l. 63-72) i ekstradicija<br />
(~l. 73-91).<br />
- Konzularna konvencija me|u SFRJ i Polska, od 2 dekemvri<br />
1982, ("SL. SFRJ," 9/1984).<br />
- Dogovor me|u Makedonskata Vlada i Vladata na Republika<br />
Polska za veterinarna sorabotka, od 1. 08. 1996. Ratifikuvan na 26.<br />
09. 1996 ("SV RM," 55/1996). Vo sila na 1. 08. 1997.<br />
- Konzularna konvencija me|u Republika Makedonija i Sojuzna<br />
Republika Jugoslavija, od 3. 06. 1997 ("SV RM," 50/1997).<br />
- Dogovor me|u Makedonskata Vlada i Vladata na Republika<br />
Polska za sorabotka vo oblasta na za{titata na rastenijata, od 1.<br />
08. 1996. Ratifikuvan na 26. 09. 1996 ("SV RM," 55/1996). Vo sila na 22.<br />
10. 1997.<br />
- Dogovor me|u Makedonskata Vlada i Vladata na Republika<br />
Polska za odbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe po odnos na danokot<br />
od dohod i danokot na kapital. Skopje, 28 11. 1996. Ratifikuvan na 2.<br />
04. 1997 ("SV RM," 17/1997). Vo sila na 17. 12. 1999.<br />
- Dogovor me|u Makedonskata Vlada i Vladata na Republika<br />
Polska za pottiknuvawe i zaemna za{tita na investiciite. Skopje,<br />
28 11. 1996. Ratifikuvan na 2. 04. 1997 ("SV RM," 17/1997). Vo sila<br />
na 22. 04. 1997.<br />
1047
- Spogodba me|u Makedonskata Vlada i Vladata na Republika<br />
Polska za stopanska sorabotka i trgovija. Skopje, 28. 11. 1996. Ratifikuvana<br />
na 19. 03. 1998 (SV RM," 15/1998). Vo sila na 3. 04. 1998<br />
- Spogodba me|u Makedonskata Vlada i Vladata na Republika<br />
Polska za me|unaroden paten prevoz. Ohrid, 5. 02. 1998. Ratifikuvana<br />
na 25. 03. 1998 ("SV RM," 16/1998). Vo sila na 30. 06. 1998.<br />
- Dogovor za sorabotka vo oblasta na kulturata i obrazovanieto<br />
me|u Makedonskata Vlada i Vladata na Republika Polska.<br />
Var{ava, 29 01. 1998. Ratifikuvan na 28. 04. 1998 ("SV RM," 21/1998).<br />
Vo sila na 23. 11. 1999.<br />
- Dogovor me|u Republika Makedonija i Republika Polska za<br />
socijalno osiguruvawe, Var{ava, 6. 04. 2006, Ratifikuvan na 26. 02.<br />
2007, ("SV RM," 27/2007)<br />
- Spogodba me|u Makedonskata Vlada i Vladata na Republika<br />
Polska za ureduvawe na bilateralnite dogovorni odnosi, Var{ava, 9.<br />
05. 2008, Ratifikuvana na 6. 11. 2008 ("SV RM," 142/2008)<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
Republika Polska za sorabotka vo borbata protiv organiziraniot<br />
kriminal i drugite formi na kriminal, Var{ava, 16. 06. 2008, Skopje,<br />
20. 03. 2008, Ratifikuvan na 17. 12. 2008 ("SV RM," 157/2008)<br />
- Spogodba me|u Makedonskata Vlada i Vladata na Republika<br />
Polska za sorabotka vo oblasta na odbranata, Skopje, 21. 06. 2010,<br />
Ratifikuvan na 21. 02. 2011, ("SV RM," 25/2011).<br />
ROMANIJA<br />
- Konzularna konvencija me|u SFRJ i SR Romanija, od 24. 01.<br />
1974. Ratifikuvana na 26. 12. 1974 ("SL. SFRJ," 66/1974). Vo sila na 4.<br />
01. 1975.<br />
- Protokol me|u Makedonskata Vlada i Romanskata Vlada za<br />
ureduvawe na bilateralnata dogovorna sostojba, od 8. 03. 1996. Ratifikuvan<br />
na 30. 05. 1996 ("SV RM,", 29/1996). Vo sila na 20. 07. 1998.<br />
- Dogovor me|u Makedonskata Vlada i Romanskata Vlada za<br />
trgovska i ekonomska sorabotka. Bukure{t, 27. 09. 1996. Ratifikuvan<br />
na 19. 02. 1997 ("SV RM," 8/1997). Vo sila na 19. 03. 1997.<br />
- Konvencija me|u Makedonskata Vlada i Romanskata Vlada za<br />
sorabotka na poleto na za{titata na rastenijata i karantinot.<br />
Bukure{t, 30. 06. 1999. Ratifikuvana na 28. 01. 2000 ("SV RM," 7/2000).<br />
Vo sila na 8. 05. 2001.<br />
- Konvencija me|u Makedonskata Vlada i Romanskata Vlada za<br />
sorabotka na veterinarno-sanitarno pole. Bukure{t, 30. 06. 1999.<br />
Ratifikuvana na 28. 01. 2000 ("SV RM," 7/2000). Vo sila na 8. 05. 2001.<br />
- Spogodba me|u Makedonskata Vlada i Romanskata Vlada za<br />
paten soobra}aj. Bukure{t, 12 06. 2000. Ratifikuvana na 22. 11. 2000<br />
("SV RM," 102/2000). Vo sila na 10. 05. 2001.<br />
1048
- Spogodba me|u Makedonskata Vlada i Romanskata Vlada za<br />
odbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe i za za{tita od fiskalna evazija<br />
po odnos na danokot od dohod i danokot na kapital. Bukure{t,<br />
12. 06. 2000. Ratifikuvana na 23. 01. 2002 ("SV RM," 7/2002).<br />
- Dogovor me|u Makedonskata Vlada i Romanskata Vlada za pottiknuvawe<br />
i zaemna za{tita na investicii. Bukure{t, 12. 06. 2000.<br />
Ratifikuvana na 23. 01. 2002 ("SV RM,", 7/2002). Vo sila na 13. 02. 2002.<br />
- Dogovor za prijatelstvo i sorabotka me|u Republika Makedonija<br />
i Romanija. Bukure{t, 30 04. 2001. Ratifikuvana na 30. 01. 2002<br />
("SV RM," 12/2002). Vo sila na 6. 12. 2002.<br />
- Konzularna konvencija me|u Republika Makedonija i Romanija.<br />
Skopje, 6 11. 2002. Ratifikuvana na 24. 01. 2003 ("SV RM," 6/2003)<br />
- Dogovor za slobodna trgovija me|u Republika Makedonija i<br />
Romanija. Skopje, 7. 02. 2003. Ratifikuvan na 25. 07. 2003 ("SV RM,"<br />
52/2003). Vo sila na 1. 01. 2004.<br />
- Dogovor za me|usebna pravna pomo{ vo gra|anskite predmeti,<br />
Bukure{t, 12. 11. 2003. Ratifikuvan na 16. 06. 2004 ("SV RM," 41/2004)<br />
- Dogovor za prezemawe na sopstveni dr`avjani i stranci,<br />
Bukure{t, 12. 11. 2003. Ratifikuvan na 16. 06. 2004 ("SV RM," 42/2004)<br />
- Dogovor za sorabotka vo borbata protiv terorizmot, organiziraniot<br />
kriminal, nedozvolenata trgovija so narkoti~ki drogi,<br />
psihotropni supstancii i prekurzori i drugi nelegalni aktivnosti,<br />
Bukure{t, 12. 11. 2003. Ratifikuvan na 16. 06. 2004 ("SV RM,"<br />
41/2004)<br />
- Dogovor me|u Republika Makedonija i Romanija za me|usebna<br />
sorabotka, Bukure{t, 27. 01. 2006, Ratifikuvan na 28. 04. 2006. ("SV<br />
RM," 59/2006.<br />
- Dogovor me|u Makedonskata Vlada i Romanskata Vlada za<br />
trgovska i ekonomska, nau~na i tehni~ka sorabotka, Bukure{t, 6. 10.<br />
2011, Ratifikuvan na 20. 03. 2012. (SV RM," 40/2012)<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
Romanija za sorabotka vo oblasta na turizmot, Bukure{t, 6. 10. 2011,<br />
Ratifikuvan na 27. 06. 2012. ("SV RM," 84/2012)<br />
RUSIJA<br />
- Dogovor me|u FNRJ i SSSR za pravna pomo{ vo gra|anskite,<br />
semejnite i krivi~nite predmeti, od 24. 02. 1962. Ratifikuvan na 21.<br />
12. 1962 ("SL. FNRJ," 5/1963). Vo sila na 26. 05. 1963. Sodr`i propisi<br />
za "mala" me|unarodna krivi~nopravna pomo{ (~l. 2-16 i 55-57) i ekstradicija<br />
(~l. 58-73).<br />
- Konzularna konvencija me|u FNRJ i SSSR, od 21. 06. 1960<br />
("SL. FNRJ," 8/1961).<br />
- Konvencija za dopolnuvawe na Konzularnata konvencija me|u<br />
SFRJ i SSSR, od 21. 07. 1960 ("SL. SFRJ," 12/1981).<br />
1049
- Spogodba za trgovija i ekonomska sorabotka, sklu~ena me|u<br />
Vladata na Republika Makedonija i Vladata na Ruskata Federacija.<br />
Skopje, 28 05. 1993. Ratifikuvana na 30. 07. 1993 ("SV RM," 49/ 1993). Vo<br />
sila na 28. 10. 1994.<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Ruskata Federacija za sorabotka vo oblasta na kulturata, obrazovanieto<br />
i naukata, od 26. 07. 1995. Ratifikuvana na 29. 11. 1995 (<br />
"SV RM," 60/1995). Vo sila na 19. 12. 1995.<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Ruskata Federacija za me|unaroden paten soobra}aj. Skopje, 21 10.<br />
1997. Ratifikuvana na 3. 02. 1998 ("SV RM," 7/1998).<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Ruskata Federacija za pottiknuvawe i zaemna za{tita investicii.<br />
Skopje, 21 10. 1997. Ratifikuvana na 3. 02. 1998 ("SV RM,"<br />
7/1998). Vo sila na 9. 07. 1998.<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Ruskata Federacija za odbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe. Skopje,<br />
21. 10. 1997. Ratifikuvana na 3. 02. 1998 ("SV RM," 7/1998). Vo sila<br />
na 5. 07. 2000.<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Ruskata Federacija za ekonomsko-tehni~ka sorabotka vo energetikata,<br />
soobra}ajot, vodostopanstvoto i zemjodelieto i vo nestopanskite<br />
dejnosti. Skopje, 21 10. 1997. Ratifikuvana na 3. 02. 1998<br />
("SV RM," 7/1998). Vo sila na 15. 10. 1998<br />
- Spogodba za sorabotka vo oblasta na za{titata na `ivotnata<br />
sredina i prirodata me|u Vladata na Republika Makedonija<br />
i Vladata na Ruskata Federacija. Moskva, 27 01. 1998. Ratifikuvana<br />
na 25. 03. 1998 ("SV RM," 16/98). Vo sila na 8. 05. 1998.<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Ruskata Federacija za sorabotka i vzaemna pomo{ vo carinskite<br />
raboti. Moskva, 27. 01. 1998. Ratifikuvana na 28. 04. 1998 ("SV RM,"<br />
21/1998). Vo sila na 10. 06. 1998<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Ruskata Federacija za redoven vozdu{en soobra}aj. Moskva, 22. 03.<br />
2001. Ratifikuvan na 24. 01. 2002 ("SV RM," 12/2002). Vo sila na 13. 03.<br />
2002.<br />
- Konzularna konvencija me|u Republika Makedonija i Ruskata<br />
Federacija. Moskva, 14. 01. 2003. Ratifkuvana na 17. 04. 2003 ("SV RM,"<br />
31/2003).<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Ruskata Federacija za sorabotka vo oblasta na veterinata.<br />
Moskva, 16. 11. 2003.<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Ruskata Federacija za sorabotka vo oblasta na karantinot i<br />
za{tita na rastenijata. Moskva, 16. 11. 2003.<br />
1050
- Spogodba za voeno-tehni~ka sorabotka me|u Vladata na Republika<br />
Makedonija i Vladata na Ruskata Federacija. Moskva, 16. 11.<br />
2003.<br />
- Spogodna me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Ruskata Federacija za voeno-tehni~ka sorabotka, Moskva, 16. 10.<br />
2003, Ratifikuvana na 15. 07. 2004 ("SV RM," 49/2004).<br />
- Spogodna me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Ruskata Federacija za sorabotka vo oblasta na veterinarstvoto,<br />
Moskva, 16. 10. 2003, Ratifikuvana na 15. 07. 2004 ("SV RM," 49/<br />
2004).<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Ruskata Federacija za sorabotka vo oblasta na karantinot i<br />
za{titata na rastenijata. Moskva 16. 10. 2003. Ratifikuvana na 6.<br />
12. 2005, ("SV RM," 110/2005).<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Ruskata Federacija za uslovi na zaemni patuvawa na dr`avjanite<br />
na Republika Makedonija i Ruskata federacija, Skopje, 9. 07. 2008,<br />
Ratifikuvana na 16. 09. 2008 ("SV RM," 119/2008)<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Ruskata Federacija za regulirawe na obvrskite na porane{niot<br />
SSSR po presmetkite svrzani za stokovnata razmena me|u<br />
porane{niot SSSR i porane{nata SFRJ, Sankt Peterburg, od 20.<br />
06. 2010, Ratifikuvana na 26. 07. 2010 ("SV RM," 116/2010)<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Ruskata Federacija za sorabotka vo oblasta na `elezni~kiot<br />
soobra}aj, Moskva, 23. 11. 2011, Ratifikuvana na 20. 03. 2012 ("SV RM,"<br />
40/2012)<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Ruskata Federacija za zaemno priznavawe na dokumentite za<br />
obrazovanie i nau~ni zvawa, Moskva, 19. 06. 2012, Ratifikuvana na 4.<br />
12. 2012 ("SV RM," 154/2012)<br />
SAD<br />
- Konvencija za predavawe na vinovnici sklu~ena me|u Kralstvoto<br />
Srbija i Soedinetite Amerikanski Dr`avi, od 12-25 oktomvri<br />
1901. Ratifikuvana na 28. 11. 1901 ("Srps}e novine," 33/1902). Vo<br />
sila na 12. 06. 1902.<br />
- Konvencija koja gi opredeluva pravata na imuniteti i<br />
privilegii na konzularnite prestavnici sklu~ena me|u Srbija i Soedinetite<br />
Amerikanski Dr`avi, Belgrad, 14. 10. 1881. Vo sila na 15.<br />
11. 1882.<br />
- Spogodba za nau~na i tehnolo{ka sorabotka me|u Vladata na<br />
Republika Makedonija i Vladata na Soedinetite Amerikanski<br />
1051
Dr`avi, od 10. 10. 1995. Ratifikuvana na 4. 09. 1996 ("SV RM," 48/ 1996).<br />
Vo sila na 25. 08. 1997.<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na SAD za konsolidacija i reprogramirawe na odredeni dolgovi.<br />
Skopje, 17. 09. 1997. Ratifikuvana na 12. 11. 1997 ("SV RM," 59/1997). Vo<br />
sila na 3. 12. 1997.<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
SAD za za{tita i za~uvuvawe na odredeni kulturni dobra. Va{ington,<br />
10. 12. 2002. Ratifikuvan na 16. 10. 2003 ("SV RM," 70/ 2003). Vo<br />
sila na 12. 11. 2003.<br />
- Dogovor me|u Vladata na Makedonija i Vladata na SAD koj se<br />
odnesuva na predavawe na lica na Me|unarodniot krivi~en sud.<br />
Skopje, 30. 06. 2003. Ratifikuvana na 16.10. 2003 ("SV RM," 70/ 2003). Vo<br />
sila na 12. 11. 2003.<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na SAD za nau~na i tehnolo{ka sorabotka, Skopje, 25. 01. 2006.<br />
Ratifikuvana na 24. 01. 2006 ("SV RM," 11/2007).<br />
- Spogodba za vozdu{en soobra}aj me|u Vladata na Makedonija<br />
i Vladata na SAD, Skopje, 23. 08. 2012, Ratifikuvana na 4. 12. 2012<br />
("SV RM," 154/2012)<br />
SLOVA^KA<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
Slova~kata Republika za ukinuvawe na vizi za nositeli na diplomatski<br />
i slu`beni paso{i. Skopje, 27. 11. 1997. Ratifikuvan na 11. 02.<br />
1998 ("SV RM," 9/1998). Vo sila na 10. 04. 1998.<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
Slova~kata Republika za trgovska i ekonomska sorabotka. Bratislava,<br />
15. 05. 2002. Ratifikuvan na 24. 01. 2003 ("SV RM," 6/2003). Vo<br />
sila na 11. 05. 2003. Dogovorot pretrpi izmeni e preimenuvan vo Dogovor<br />
za ekonomska sorabotka me|u Vladata na Republika Makedonija i<br />
Valadata na Slova~kata Republika. Vo sila na 1. 05. 2004<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
Slova~kata Republika za vra}awe na svoi dr`avjani ~ie vleguvawe<br />
ili prestoj na teritorijata na drugata dr`ava e ilegalen. Skopje, 5<br />
05. 2000. Ratifikuvan na 23. 01. 2002 ("SV RM," 13/2002). Vo sila 1. 11.<br />
2002.<br />
- Spogodba za redoven vozdu{en soobra}aj me|u Vladata na<br />
Republika Makedonija i Vladata na Slova~kata Republika. Bratislava,<br />
15. 05. 2002. Ratifikuvana na 24. 01. 2003 ("SV RM," 6/2003). Vo<br />
sila na 11. 05. 2003.<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
Slova~ka za sorabotka i zaemna pomo{ po carinski pra{awa, Skopje,<br />
16. 07. 2007 ("SV RM," 103/2008)<br />
1052
- Spogodba me|u Vladata Republika Makedonija i Vladata na<br />
Republika Slova~ka za me|unaroden paten prevoz na patnici i stoka,<br />
Bratislava, 11. 03. 2008, Ratifikuvana na 16. 09. 2008 ("SV RM,"<br />
119/2008)<br />
- Dogovor me|u Republika Makedonija i Slova~ka Republika za<br />
odbegnuvawe na dvojno odano~uvawe i za za{tita na fiskalnata evazija<br />
po odnos na danocite na dohod i na kapital, Bratislava, 5. 10.<br />
2009. Ratifikuvan na 4. 02. 2010, ("SV RM," br. 19/2010)<br />
- Dogovor me|u Republika Makedonija i Slova~ka Republika za<br />
policiska sorabotka vo borbata protiv kriminalot, Ratifikuvana<br />
na 31. 05. 2010 ("SV RM, 77/2010)<br />
- Dogovor me|u Republika Makedonija i Slova~ka Republika za<br />
razmenata i zaemnata za{tita na klasificirani informacii, Ratifikuvana<br />
na 31. 05. 2010 ("SV RM, 77/2010)<br />
SLOVENIJA<br />
- Spogodba me|u Republika Makedonija i Republika Slovenija<br />
za ukinuvawe na vizi. Skopje, 17. 03. 1992. Ratifikuvana 20. 05. 1992<br />
("SV RM," 37/1992). Vo sila na 29. 05. 1992.<br />
- Spogodba me|u Republika Makedonija i Republika Slovenija<br />
za vospostavuvawe na diplomatski odnosi me|u dvete dr`avi. Skopje,<br />
17. 03. 1992. Ratifikuvana 20. 05. 1992 ("SV RM," 37/1992). Vo sila na<br />
29. 05. 1992.<br />
- Spogodba za stopanska sorabotka me|u Republika Makedonija<br />
i Republika Slovenija. Qubqana, 25. 02. 1992. Ratifikuvana 20. 05.<br />
1992 ("SV RM," 37/1992). Vo sila na 29. 05. 1992<br />
- Spogodba za pla}awe me|u Republika Makedonija i Republika<br />
Slovenija. Qubqana, 25. 02. 1992. Ratifikuvana na 20. 05. 1992 ("SV<br />
RM," 37/1992. Vo sila na 29. 05. 1992.<br />
- Spogodba za sorabotka vo obrazovanieto, kulturata i naukata<br />
me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na Republika<br />
Slovenija. Qubqana, 8. 07. 1993. Ratifikuvana na 2. 03. 1994 ("SV RM,"<br />
11/1994). Vo sila na 14. 05. 1997.<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
Republika Slovenija za sorabotka vo borbata protiv terorizmot,<br />
nedozvolena trgovija so droga i organiziran kriminal. Skopje, 28. 10.<br />
1993. Ratifikuvan na 29. 03. 1995 ("SV RM," 19/1995). Vo sila na 18. 05.<br />
1995.<br />
- Spogodba za nau~na i tehnolo{ka sorabotka pome|u Vladata<br />
na Republika Makedonija i Vladata na Republika Slovenija. Skopje,<br />
24 12. 1993. Ratifikuvana na 29. 03. 1995. ("SV RM," 19/1995). Stapila<br />
na sila na 2 . 08. 1995.<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Republika Slovenija za me|unaroden paten prevoz na patnici i<br />
1053
stoka, od 17. 01. 1996. Ratifikuvana na 7. 05. 1996. ("SV RM 24/1996). Vo<br />
sila na 1. 05. 1999<br />
- Dogovor me|u Republika Makedonija i Republika Slovenija za<br />
me|usebno izvr{uvawe na sudskite odluki vo krivi~nite predmeti,<br />
od 6. 02. 1996. Ratifikuvana na 7. 05. 1996 ("SV RM," 24/1996). Vo sila 5.<br />
09. 1997.<br />
- Dogovor me|u Republika Makedonija i Republika Slovenija za<br />
pravna pomo{ vo gra|anskite i krivi~nite predmeti, od 6. 02. 1996.<br />
Ratifikuvan na 7. 05. 1996. ("SV RM," 24/1996). Vo sila 5. 09. 1997.<br />
- Dogovor me|u Republika Makedonija i Republika Slovenija za<br />
predavawe, od 6. 02. 1996. Ratifikuvan na 7. 05. 1996. "SV RM," 24/1996.<br />
Vo sila na 5. 09. 1997.<br />
- Dogovor za slobodna trgovija me|u Republika Makedonija i<br />
Republika Slovenija, od 1. 07. 1996. Ratifikuvan na 3. 09. 1996. ("SV<br />
RM," 48/1996. Vo sila na 1. 12. 1999.<br />
- Dogovor me|u Republika Makedonija i Republika Slovenija za<br />
zaemna za{tita i pottiknuvawe na investiciite, od 5. 06. 1996.<br />
Ratifikuvan na 26. 09. 1996. ("SV RM," 55/1996). Vo sila na 21. 09. 1999.<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
Republika Slovenija za sorabotka vo oblasta na za{titata na<br />
rastenijata. Skopje, 15. 12. 1997. Ratifikuvan na 19. 03. 1998. ("SV<br />
RM," 15/1998). Vo sila na 6 08. 1999.<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
Republika Slovenija za sorabotka na poleto na veterinarnata medicina.<br />
Skopje, 15. 12. 1997. Ratifikuvan na 19. 03. 1998 ("SV RM," 15/<br />
1998). Vo sila na 6. 08. 1999.<br />
- Dogovor pome|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Republika Slovenija za vra}awe na lica ~ie vleguvawe i/ili prestoj<br />
e vo sprotivnost so va`e~kite propisi. Qubqana, 27. 01. 1998.<br />
Ratifikuvan na 28. 04. 1998 ("SV RM," 21/1998). Vo sila na 1. 02. 1999.<br />
- Spogodba me|u Republika Makedonija i Republika Slovenija<br />
za odbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe po odnos na danokot od<br />
dohod i danokot na kapital. Skopje, 15. 05. 1998. Ratifikuvana na 25.<br />
06. 1998. ("SV RM,"31/1998). Vo sila na 20 09. 1999.<br />
- Dogovor me|u Republika Makedonija i Republika Slovenija za<br />
ureduvawe na me|usebnite imotno-pravni odnosi. Qubqana, 13. 07.<br />
1998. Ratifikuvana na 5. 02. 1999 ("SV RM," 7/1999). Vo sila na 23. 11.<br />
1999.<br />
- Dogovor za socijalno osiguruvawe me|u Republika Makedonija<br />
i Republika Slovenija. Qubqana, 13 07. 1998. Ratifikuvana na 25. 02.<br />
1999 ("SV RM," 13/1999). Vo sila na 1. 04. 2001 .<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Republika Slovenija za zaemna sorabotka po carinskite raboti.<br />
Qubqana, 24. 05. 2000. Ratifikuvana na 24. 05. 2000 ("SV RM," 53/2000).<br />
Vo sila na 10. 5. 2001.<br />
1054
- Dogovor za izmenuvawe i dopolnuvawe na Dogovorot za slobodna<br />
trgovija me|u Republika Makedonija i Republika Slovenija.<br />
Skopje, 5. 06. 2002. Ratifikuvan na 24. 12. 2002 ("SV RM," 100/2002). Vo<br />
sila na 1. 02. 2003.<br />
- Spogodba za razvojna sorabotka me|u Vladata na Republika<br />
Makedonija i Vladata na Republika Skovenija, Skopje, 10. 06. 2004.<br />
Ratifikuvan na 10. 06. 2005 (SV RM," 46/2005).<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Republika Slovenija za sorabotka vo oblasta na zdravstvoto i<br />
medicinata, Skopje, 26. 02. 2007, Ratifikuvana na 1. 06. 2007, ("SV<br />
RM," 74/2007)<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
Republika Slovenija za vrabotuvawe na sezonski rabotnici, Skopje,<br />
26. 02. 2007, Ratifikuvan na 18. 06. 2007, ("SV RM," 81/2007)<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Republika Slovenija za sorabotka na poleto na za{tita od<br />
prirodni i drugi nesre}i, Qubqana, 14. 10. 2010. Ratifikuvana na 25.<br />
01. 2011, ("SV RM," 11/2011).<br />
- Memorandum za rabirawe me|u Vladata na Republika Makedonija<br />
i Vladata na Republika Slovenija za sorabotka vo oblasta na<br />
javnite finansii, Qubqana, 4. 04. 2003, Ratifikuvan na 26. 09. 2011,<br />
("SV RM," 132/2011)<br />
[PANIJ A<br />
- Dogovor me|u SFRJ i [panija za pravna pomo{ vo krivi~ni<br />
predmeti i ekstradicija, od 8. 07. 1980. Ratifikuvan na 18. 03. 1981<br />
("SL. SFRJ," 3/1981). Vo sila na 26. 06. 1982. Sodr`i propisi za "mala"<br />
me|unarodna krivi~nopravna pomo{ (~l. 1-20) i ekstradicija (~l. 21-<br />
48).<br />
- Bilateralen dogovor me|u Makedoniskata Vlada i [panskata<br />
Korporacija za osiguruvawe na krediti vo izvozot S.A. (CESE)<br />
za reprogramirawe na nadvore{niot dolg na Republika Makedonija.<br />
Pariz, 27. 09. 1996 i Madrid, 30. 09. 1996. Ratifikuvan na 30. 01. 1997<br />
("SV RM,"5/1997). Vo sila na 11. 02. 1997.<br />
- Spogodba za me|unaroden paten soobra}aj me|u Makedonskata<br />
Vlada i Vladata na [panija. Skopje, 2 03. 1999. Ratifikuvana na 20.<br />
05. 1999 ("SV RM," 32/1999). Vo sila na 29. 12. 1999.<br />
- Spogodba za redoven vozdu{en soobra}aj me|u Makedonskata<br />
Vlada i Vladata na [panija. Skopje, 2. 03. 1999. Ratifikuvana na 20.<br />
05. 1999 (" SV RM," 32/1999). Vo sila na 13. 12. 1999.<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i {panskata<br />
Vlada za odbegnuvawe na dvojno odano~uvawe i za{tita od fiskalna<br />
evazija po odnos na danokot od dohod i danokot na kapital, Madrid,<br />
19. 06. 2005. Ratifikuvan na 26. 10. 2005 ("SV RM," 96/2005).<br />
1055
- Spogodba za kulturna, obrazovna i nau~na sorabotka me|u makedonskata<br />
vlada i {panskata vlada. Madrid, 20. 06. 2005. Ratifikuvana<br />
na 6. 12. 2005, ("SV RM," 110/2005).<br />
- Dogovor me|u makedonskata vlada i {panskata vlada za unapreduvawe<br />
i recipro~na za{tita na investicii. Madrid, 20. 06. 2005.<br />
Ratifikuvana na 6. 12. 2005, ("SV RM," 110/2005).<br />
- Dogovor me|u makedonskata vlada i {panskata vlada za<br />
zaemno priznavawe i zamena na nacionalnite voza~ki dozvoli, Skopje,<br />
6. 10. 20112, Ratifikuvan na 30. 04. 2012. ("SV RM," 57/2012)<br />
REPUBLIKA CRNA GORA<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
Republika Crna Gora za sorabotka vo borbata protiv terorizmot,<br />
organiziraniot kriminal, nelegalnata trgovija so narkoti~ni<br />
drogi, psihotropni supstancii i prekursori, nelegalna migracija i<br />
drugi krivi~ni dela. Skopje, 10. 06. 2003. Rativikuvana na 22. 07. 2003<br />
("SV RM," 52/2003).<br />
- Spogodba za sorabotka vo oblasta na kulturata me|u Vladata<br />
na Republika Makedonija i Vladata na Republika Crna Gora<br />
Skopje, 21. 06. 2006, Ratifikuvana na 29. 08. 2007 ("SV RM," 106/2007)<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Republika Crna Gora za sorabotka vo oblasta na zdravstvoto i<br />
medicinskite nauki, Podgorica, 18. 03. 2006, ("SV RM," 103/2008)<br />
- Dogovor za sorabotka vo oblasta na turiszmot me|u<br />
Vladata na Republika Makedonija i Vladata na Crna Gora, Podgorica,<br />
25. 12. 2009, Ratifikuvan na 29. 08. 2007 ("SV RM," 106/2007)<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Republika Crna Gora za redoven vozdu{en soobrakaj, Podgorica, 25.<br />
12. 2008. Ratifikuvana na 15. 04. 2009 ("SV RM," 52/2009)<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
Republika Crna Gora za sorabotka vo za{tita od prirodni i drugi<br />
katastrofi, Podgorica, 25. 12. 2008, Ratifikuvan na 1. 06. 2009 ("SV<br />
RM," 71/2009)<br />
- Dogovor me|u Republika Makedonija i Republika Crna Gora za<br />
dvojno dr`avjanstvo, Beograd, 6. 03. 2009, Ratifikuvan na 29. 12. 2009<br />
("SV RM," 163/2009)<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Republika Crna Gora za me|unaroden paten prevoz na patnici i<br />
stoka, Skopje, 31. 03. 2010, (Ratifikuvana na 26. 10. 2010)<br />
- Spogodba za nau~na i tehnolo{ka sorabotka me|u Vladata na<br />
Republika Makedonija i Vladata na Republika Crna Gora, Skopje, 22.<br />
10. 2010, Ratifikuvana na 25. 01. 2011 ("SV RM," 11/2011)<br />
- Spogodba za nau~na i tehnolo{ka sorabotka me|u Vladata na<br />
Republika Makedonija i Vladata na Republika Crna Gora za sorabo-<br />
1056
tka vo obl;asta na obrazovanieto, Skopje, 22. 10. 2010, Ratifikuvana<br />
na 25. 01. 2011 ("SV RM," 11/2011)<br />
- Dogovor me|u Republika Makedonija i Crna Gora za socijalno<br />
osiguruvawe, Skopje, 22. 10. 2010, Ratifikuvan na 21. 02. 2011, ("SV<br />
RM," 25/2011).<br />
- Dogovor za ekonomska sorabotka me|u Vladata na Republika<br />
Makedonija i Vladata na Crna Gora, Skopje, 22. 10. 2010, Ratifikuvan<br />
na 26. 08. 2011 ("SV RM," 117/2011)<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
Crna Gora za zaemno pottiknuvawe i za{tita na investiciite,<br />
Skopje, 15. 12. 2010, Ratifikuvan na 26. 08. 2011 ("SV RM," 117/2011)<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
Crna Gora vo kontekst na procesot na pristapuvaweto vo Evropskata<br />
Unija, Podgorica, 14. 10. 2011, Ratifikuvan na 20. 03. 2012. (SV<br />
RM," 40/2012)<br />
- Dogovor me|u Republika Makedonija i Republika Crna Gora za<br />
ekstradicija, Ohrid, 4. 10. 2011, ("SV RM," 40/2012)<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Republika Crna Gora za uslovite na patuvawa na dr`avjani na<br />
dvete zemji,Brisel, 19. 04. 2012, Ratifikuvan na 10. 09. 2012 ("SV RM,"<br />
115/2012)<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Republika Crna Gora za readmisija (vra}awe i prifa}awe) na lica<br />
koi se bez dozvola za prestoj, Skopje, 16. 03. 2012, Ratifikuvana na 10.<br />
09. 2012 ("SV RM," 115/ 2012)<br />
SRBIJA I CRNA GORA<br />
- Dogovor me|u Republika Makedonija i Srbija i Crna Gora za<br />
pravna pomo{ vo gra|anskite i krivi~nite predmeti. Ratifikuvan<br />
na 19. 10. 2004 ("SV RM," 77/2004).<br />
- Spogodba me|u Republika Makedonija i Srbija i Crna Gora za<br />
za{tita na makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Srbija i Crna<br />
Gora i za{tita na srpskoto i crnogorskoto nacionalno malcinstvo<br />
vo Republika Makedonija. Ratifikuvana na 18. 11. 2004 ("SV<br />
RM," 83/ 2004).<br />
- Dogovor za slobodna trgovija me|u Republika Makedonija i<br />
Srbija i Crna Gora, Skopje, 15. 10. 2005. Ratifikuvan na 5. 04. 2006,<br />
(SV RM, 143/2010)<br />
- Dogovor me|u vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
Crna Gora za policiska sorabotka, Skopje, 16. 03. 2012, Ratifikuvan<br />
na 20. 07. 2012 ("SV RM," 81/2012)<br />
1057
REPUBLIKA SRBIJA<br />
- Memorandum me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Republika Srbija za sorabotka vo borbata protiv terorizmot,<br />
organiziraniot kriminal, nelegalnata trgovija so narkoti~ni<br />
drogi, psihotropni supstancii i prekursori, nelegalna migracija<br />
i drugi krivi~ni dela, Ohrid, 25. 07. 2003.<br />
- Dogovor za ekonomska sorabotka me|u Vladata na Republika<br />
Makedonija i Vladata na Republika Srbija, Beograd, 22. 07. 2009,<br />
Ratifikuvan na 29. 12. 2009 ("SV RM," 163/2009)<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Republika Srbija za sorabotka vo oblasta na odbranata, Skopje,<br />
10. 06. 2009, Ratifikuvana na 15. 02. 2010 ("SV RM," 24/2001)<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Republika Srbija za regulirawe na re`imot za lokalen grani~en<br />
soobra}aj, Skopje, 18. 09. 2010, Ratifikuvana na 26. 08. 2011 ("SV RM,"<br />
117/2011)<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Republika Srbija za prezemawe na lica so nelegalen vlez ili<br />
prestoj, Belgrad, 4. 10. 2010, Ratifikuvana na 26. 08. 2011 ("SV RM,"<br />
117/2011)<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
Republika Srbija za policiska sorabotka, Ratifikuvan na 14. 02.<br />
2012, (SV RM," 25/2012)<br />
- Dogovor me|u Republika Makedonija i Republika Srbija za<br />
ekstradicija, Zagreb, 31. 10. 2011. Ratifikuvan na 30. 04. 2012. ("SV<br />
RM," 57/2012)<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
Republika Srbija za pravna pomo{ vo gra|anski i krivi~ni predmeti,<br />
Belgrad, 29. 11. 2011, Ratifikuvan na 21. 01. 2013 ("SV RM," 15/2013)<br />
[VAJCARIJA<br />
- Konvencija za ekstradicija na vinovnici me|u Srbija i [vajcarija,<br />
od 16-28. 11. 1887. Ratifikuvana na 8. 04. 1888 ("Slu`bene<br />
novine," 83/1888). Vo sila na 5. 07 1888. Sodr`i propisi za ekstradicija<br />
(~l. I-XIII ) i za "mala" me|unarodna krivi~nopravna pomo{ (~l. XIV-<br />
XVIII)<br />
- Konvencija za naseluvawe i konzulstvo sklu~ena me|u Srbija i<br />
[vajcarija, od 16. 02. 1888 ("Slu`bene novine," 83/1888).<br />
- Spogodba za trgovska i stopanska sorabotka me|u Makedonskata<br />
vlada i [vajcarskiot Federalen Sovet, od 8. 01. 1996. Ratifikuvana<br />
na 2. 04. 1996 (SV RM," 17/1996). Vo sila na 1. 09. 1996<br />
1058
- Dogovor me|u Makedonskata vlada i [vajcarskiot Federalen<br />
Sovet za reprogramirawe na makedonskiot dolg, od 9. 01. 1996.<br />
Ratifikuvana na 2. 04. 1996 (SV RM," 17/1996). Vo sila na 2. 04. 1996.<br />
- Spogodba pome|u Republika Makedonija i [vajcarskata Konfederacija<br />
za redoven vozdu{en soobra}aj, od 18 09. 1996. Ratifikuvana<br />
18. 12. 1996 ("SV RM," 69/1996). Vo sila na 10. 04. 1997.<br />
- Dogovor me|u Makedonskata Vladata i [vajcarskiot Federalen<br />
Sovet za zaemno pottiknuvawe i za{tita na investicii, od<br />
26 09. 1996. Ratifikuvana na 19. 02. 1997 ("SV RM," 8/1997). Vo sila na<br />
6. 05. 1997.<br />
- Spogodba me|u Makedonskata Vlada i [vajcarskiot federalen<br />
sovet za me|unaroden prevoz na lica i stoki. Berlin, 22. 04. 1997.<br />
Ratifikuvan: 9. 07. 1997 ("SV RM," 34/1997). Vo sila na 6. 08. 1997.<br />
- Spogodba me|u Makedonskata Vlada i [vajcarskiot Federalen<br />
Sovet za me|usebno ukinuvawe na vizi za nositelite na diplomatski,<br />
slu`beni ili posebni paso{i. Skopje, 16. 04. 1998. Ratifikuvana<br />
na 9. 06. 1998 (" SV RM," 27/1998). Vo sila na 22. 07. 1998.<br />
- Dogovor me|u Makedonskata Vlada i [vajcarskiot Federalen<br />
Sovet za prezemawe na lica so nezakonski prestoj. Skopje, 16. 04.<br />
1998. Ratifikuvan na 9. 06. 1998 (" SV RM," 27/1998). Vo sila na 22. 07.<br />
1998.<br />
- Spogodba me|u Makedonskata Vlada i [vajcarskiot Federalen<br />
Sovet za tehni~ka i finansiska sorabotka. Bern, 26 10. 1999.<br />
Ratifikuvana na 17. 12. 1999 ("SV RM," 83/1999). Vo sila na 29. 12. 1999.<br />
- Konvencija me|u Republika Makedonija i [vajcarskata Konfederacija<br />
za socijalno osiguruvawe. Bern, 9. 12. 1999. Ratifikuvana<br />
na 23. 05. 2000. "SV RM," 44/2000). Vo sila 01. 01. 2002.<br />
- Spogodba me|u Makedonskata Vlada i [vajcarskiot Federalen<br />
Sovet za odbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe po odnos na<br />
danokot od dohod i danokot na kapital. Skopje, 14. 04. 2000. Ratifikuvana<br />
na 6. 07. 2000 ("SV RM," 55/2000). Vo sila na 27. 12. 2000.<br />
- Dogovor me|u Republika Makedonija i [vajcarskata konfederacija<br />
za policijska sorabotka vo borbata protiv kriminalitetot,<br />
Skopje, 20. 09. 2005, Ratifikuvan na 10. 02. 2006, ("SV RM,"<br />
20/2006).<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i [vajcarskiot<br />
sojuzen sovet za redoven vozdu{en soobra}aj, Skopje, 10. 10.<br />
2009, Ratifikuvana na 15. 02. 2010 ("SV RM," 24/2001)<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i [vajcarskiot<br />
sojuzen sovet za prezemawe na lica koi prestojuvaat bez dozvola.<br />
Skopje, 15. 03. 2012. Ratifikuvan na 11. 06. 2012 ("SV RM," 75/2012)<br />
1059
[VEDSKA<br />
- Dogovor za reprogramirawe na dolg me|u Vladata na Republika<br />
Makedonija i Vladata na Kralstvoto [vedska. Stokholm, 29.<br />
08. 1996. Ratifikuvan na 30. 01. 1997 ("SV RM,"5/1997). Vo sila na 30.<br />
01. 1997.<br />
- Dogovor me|u Republika Makedonija i Kralstvoto [vedska<br />
za odbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe po odnos na danokot od dohod<br />
i danokot od kapital. Stokholm, 17. 02. 1998. Ratifikuvan na 28.<br />
04. 1998 ("SV RM," 21/1998). Vo sila na 15. 05. 1998.<br />
- Dogovor me|u Makedonskata Vlada i [vedskata Vlada za pottiknuvawe<br />
i zaemna za{tita na investiciite. Skopje, 7 05. 1998.<br />
Ratifikuvan na 25. 06. 1998 ("SV RM," 31/1998). Vo sila na 1. 10. 1998,<br />
- Spogodba za redoven vozdu{en soobra}aj me|u Vladata na Republika<br />
Makedonija i Vladata na Kralstvoto [vedska. Kopenhagen,<br />
20. 03. 2000. Ratifikuvana na 9. 05. 2000 ("SV RM," 37/2000). Vo sila na<br />
5. 06. 2000.<br />
- Dogovor me|u Vladata bna Republika Makedonija i Vladata<br />
na Kralstvoto [vedska za prezemawe na lica (Dogovor za readmisija),<br />
Skopje, 23. 10. 2006, Ratifikuvan na 28. 03. 2007 ("SV RM," 41/2007)<br />
TAJVAN<br />
- Dogovor za ekonomska razvojna sorabotka me|u Vladata na Republika<br />
Makedonija i Vladata na Republika Kina. Tajpej, 9. 06. 1999.<br />
Ratifikuvan na 14. 07. 1999 ("SV RM," 44/1999). Vo sila na 9. 06. 1999.<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Republika Kina za zaemna sorabotka me|u nivnite carinski organi.<br />
Tajpej, 9. 06. 1999. Ratifikuvana na 14. 07. 1999 ("SV RM," 44/ 1999).<br />
Vo sila na 9. 06. 1999.<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
Republika Kina za pottiknuvawe i zaemna za{tita na investicii.<br />
Tajpej, 9. 06. 1999. Ratifikuvan na 14. 07. 1999 ("SV RM," 44/1999. Vo<br />
sila na 9. 06. 1999.<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
Republika Kina za odbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe i za<br />
za{tita od fiskalna evazija po odnos na danocite od dohod. Tajpej,<br />
9. 06. 1999. Ratifikuvan na 14, 07. 1999 ("SVRM," 44/1999). Vo sila na 9.<br />
06. 1999.<br />
- Spogodba za kulturna sorabotka me|u Vladata na Republika<br />
Makedonija i Vladata na Republika Kina. Skopje, 7. 08. 1999. Ratifikuvana<br />
na 1999 ("SV RM," 83/1999).<br />
1060
TURCIJA<br />
- Konzularna konvencija me|u SFRJ i Republika Turcija, od 31<br />
mart 1968, (ratifikuvana so uredba na 31 mart 1968, "SL. SFRJ"<br />
9/1972). Vo sila na 4. 12. 1971.<br />
- Protokol za vospostavuvawe na diplomatski odnosi me|u<br />
Republika Makedonija i Republika Turcija. 26. 08. 1992. Ratifikuvan:<br />
24. 12. 1992 ("SV RM," 83/1992). Vo sila na 26. 08. 1992.<br />
- Protokol za sorabotka vo oblasta na bezbednosta me|u MVR<br />
na Republika Makedonija i MVR na Republika Turcija, od 19. 05. 1992.<br />
Ratifikuvan na 27. 12. 1992 ("SV RM," 83/1992). Vo sila na 10. 02. 1993.<br />
- Protokol za sorabotka vo oblasta na kulturata me|u Republika<br />
Makedonija i Republika Turcija. Ankara, 15. 10. 1993. Ratifikuvan<br />
na 15. 03. 1995 ("SV RM," 17/1995). Vo sila na 4. 04. 1995.<br />
- Spogodba za trgovska i ekonomska sorabotka me|u Republika<br />
Makedonija i Republika Turcija. Ankara, 17. 03. 1994. Ratifikuvana<br />
29. 03. 1995 ("SV RM," 19/1995). Vo sila na 3. 04. 1995.<br />
- Spogodba za redoven vozdu{en soobra}aj pome|u Vladata na<br />
Republika Makedonija i Vladata na Republika Turcija. Skopje, 9. 12.<br />
1994. Ratifikuvana na 29. 03. 1995 ("SV RM", 19/1995). Vo sila na 11. 09.<br />
1997.<br />
- Protokol za nau~na, tehni~ka i ekonomska sorabotka na poleto<br />
na zemjodelstvoto me|u Vladata na Republika Makedonija i<br />
Vladata na Republika Turcija. Ankara, 15. 06. 1994. Ratifikuvan na 18<br />
05. 1995 ("SV RM," 27/1995). Vo sila na 15. 06. 1994.<br />
- Protokol za sorabotka od oblasta na obrazovanieto me|u<br />
Republika Makedonija i Republika Turcija. Ankara, 26. 01. 1994. Ratifikuvan<br />
na 18. 05. 1995 ("SV RM," 27/1995).<br />
- Protokol za sorabotka od oblasta na sportot me|u Republika<br />
Makedonija i Republika Turcija. Ankara, 26. 01. 1994. Ratifikuvan<br />
na 19. 07. 1995 ("SV RM," 36/1995).<br />
- Spogodba me|u Republika Makedonija i Republika Turcija za<br />
me|unaroden paten soobra}aj. Skopje, 27. 04. 1995. Ratifikuvana 20. 09.<br />
1995 ("SV RM," 45/1995). Vo sila na 4. 10. 1995.<br />
- Spogodba pome|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Republika Turcija za turisti~ka sorabotka. Skopje, 27. 10.<br />
1993. Ratifikuvana 20. 09. 1995 ("SV RM," 45/1995). Vo sila na 27. 10.<br />
1995.<br />
- Dogovor me|u Republika Makedonija i Republika Turcija za<br />
odbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe po odnos na danokot od dohod i<br />
danokot na kapital. Ankara, 16. 06. 1995. Ratifikuvan: 20 09. 1995<br />
("SV RM," 45/1995). Vo sila na 28. 11. 1996.<br />
- Dogovor za prijatelstvo, dobrososedstvo i sorabotka me|u<br />
Republika Makedonija i Republika Turcija. Skopje, 14. 07. 1995. Ratifikuvan<br />
na 7. 11. 1995 ("SV RM," 55/1995. Vo sila na 27. 11. 1997.<br />
1061
- Dogovor me|u Republika Makedonija i Republika Turcija za<br />
pottiknuvawe i zaemna za{tita na investiciite. Skopje, 14. 07.<br />
1995. Ratifikuvan na 30. 01. 1997 ("SV RM," 5/1997). Vo sila na 27. 10.<br />
1997.<br />
- Dogovor za pravna sorabotka vo gra|anskite i krivi~nite<br />
predmeti me|u Republika Makedonija i Republika Turcija. Ankara,<br />
24. 02. 1997. Ratifikuvan: 14. 05. 1997 ("SV RM," 23/1997). Vo sila na 28.<br />
07. 2000.<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Republika Turcija za zaemna sorabotka me|u nivnite carinski slu-<br />
`bi. Ankara, 09. 05. 1997. Ratifikuvana na 9. 07. 1997 ("SV RM," 34/<br />
1997). Vo sila na 1. 10. 1997.<br />
- Protokol me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Republika Turcija za me|usebna razmena na grade`no zemji{te za<br />
re{avawe na potrebite na diplomatskite misii vo glavnite gradovi.<br />
Ankara, 21. 01. 1997. Ratifikuvan na 18. 09. 1997 ("SV RM," 49/<br />
1997). Vo sila na 24. 10. 1997.<br />
- Memorandum za razbirawe me|u Republika Makedonija i Republika<br />
Turcija za trgovijata so tekstilni proizvodi. Skopje, 27.<br />
10. 1997. Ratifikuvan na 11. 02. 1998 ("SV MR," 9/1998). Vo sila na 1. 04.<br />
1998.<br />
- Dogovor za socijalno osiguruvawe me|u Republika Makedonija<br />
i Republika Turcija. Skopje, 6. 07. 1998. Ratifikuvan na 5. 02. 1999<br />
("SV RM,"7/1999). Vo sila na 1. 07. 2000.<br />
- Spogodba za me|usebno priznavawe na svidetelstva, diplomi,<br />
kvalifikacii, nau~ni stepeni i zvawa steknati vo Republika Makedonija<br />
i Republika Turcija. Skopje, 6. 07. 1998. Ratifikuvana na 5. 02.<br />
1999 ("SV RM," 7/1999). Vo sila na 16. 02. 2000.<br />
- Dogovor pome|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Republika Turcija za sorabotka vo oblasta na karantinot i za-<br />
{titata na rastenijata. Skopje, 2. 10. 1998. Ratifikuvan na 5. 02.<br />
1999 ("SV RM,"7/1999). Vo sila na 17. 03. 1999.<br />
- Konvencija me|u Vladata na Republika Makedonija i Republika<br />
Turcija za sorabotka vo oblasta na zdravjeto na `ivotnite.<br />
Skopje, 2. 10. 1998. Ratifikuvana na 5. 02. 1999 ("SV RM," 7/1999). Vo<br />
sila na 16. 04. 1999.<br />
- Dogovor za slobodna trgovija me|u Republika Makedonija i<br />
Republika Turcija. Ankara, 7. 09. 1999. Ratifikuvan na 17. 12. 1999<br />
("SV RM," 83/1999). Vo sila na 1. 09. 2000.<br />
- Protokol 2 kon dogovorot za slobodna trgovija me|u Republika<br />
Makedonija i Republika Turcija, Ratifikuvan na 16. 07. 2007.<br />
("SV RM," 68/2007)<br />
- Konzularna konvencija me|u Republika Makedonija i Republika<br />
Turcija. Ankara, 26. 03. 2002. Ratifikuvana na 24. 01. 2003 ("SV<br />
RM," 6/2003).<br />
1062
- Protokol za sorabotka me|u Republika Makedonija i Republika<br />
Turcija. Ankara, 15. 03. 2005. Ratifikuvan na 6. 12. 2005, ("SV<br />
RM," 110/2005).<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
Republika Turcija za sorabotka vo oblasta na spre~uvawe, ograni~uvawe<br />
i ubla`uvawe na posledici od nesre}i i karastrofi, Skopje, 4. 05.<br />
2008 ("SV RM," 103/2008)<br />
- Spogodba za redoven vozdu{en soobra}aj me|u Vladata na Republika<br />
Makedonija i Vladata na Republika Turcija, Skopje, 19. 08.<br />
2011, Ratifikuvana na 20. 03. 2012 ("SV RM," 40/2012)<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata<br />
na Republika Turcija za uslovite na patuvawe na dr`avjanite na<br />
dvete dr`avi, Ankara, 15, 05, 2012, Ratifikuvana na 31. 10. 2012, ("SV<br />
RM," 139/2012)<br />
UKRAINA<br />
- Dogovor me|u Makedonskata Vlada i Ukrainskata Vlada za<br />
trgovska i ekonomska sorabotka. Skopje, 3. 06. 1997. Ratifikuvan na<br />
25. 09. 1997 ("SV RM,"50/1997). Vo sila na 6. 02. 1998.<br />
- Spogodba za nau~no-tehnolo{ka sorabotka pome|u Makedonskata<br />
Vlada i Kabinetot na ministri na Ukraina. Kiev, 28. 10. 1997.<br />
Ratifikuvana na 3. 02. 1998 ("SV RM," 7/1998).<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Kabinetot<br />
na ministri na Ukraina za odbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe<br />
i za za{tita od fiskalna evazija po odnos na danocite od dohod<br />
i na kapital. Kiev, 2 03. 1998. Ratifikuvana na 28. 04. 1998 ("SV RM,"<br />
21/1998). Vo sila na 23. 11. 1998.<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Kabinetot<br />
na ministri naUkraina za pottiknuvawe i zaemna za{tita na<br />
investicii. Kiev, 2 03. 1998. Ratifikuvan na 28. 04. 1998 ("SV RM,"<br />
21/1998). Vo sila na 25. 03. 2000.<br />
- Dogovor za prijatelstvo i sorabotka me|u Republika Makedonija<br />
i Ukraina. Skopje, 16. 12. 1998. Ratifikuvan na 25. 02. 1999 ("SV<br />
RM," 13/1999). Vo sila na 26. 06. 2000.<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Kabinetot<br />
na ministri na Ukraina za sorabotka vo oblasta na obrazovanieto.<br />
Skopje, 16. 12. 1998. Ratifikuvana na 25. 02. 1999 ("SV RM," 13/<br />
1999). Vo sila na 12. 03. 1999.<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Kabinetot<br />
na ministri na Ukraina za sorabotka vo oblasta na kulturata.<br />
Skopje, 16 12. 1998. Ratifikuvana na 25. 02. 1999. ("SV RM," 13/ 1999).<br />
Vo sila na 1. 04. 1999.<br />
- Spogodba za redoven vozdu{en soobra}aj pome|u Vladata na<br />
Republika Makedonija i Kabinetot na Ministri na Ukraina. Skopje,<br />
1063
16 12. 1998. Ratifikuvana na 25. 02. 1999 ("SV RM," 13/1999). Vo sila na<br />
29. 04. 1999.<br />
- Dogovor za pravna pomo{ vo gra|anskite predmeti me|u Republika<br />
Makedonija i Ukraina. Kiev, 10 04. 2000. Ratifikuvana na 8. 06.<br />
2000 ("SV RM," 48/2000). Vo sila na 20. 06. 2003.<br />
- Konzularna konvencija me|u Republika Makedonija i Ukraina.<br />
Kiev, 10 04. 2000. Ratifikuvana na 6. 07. 2000 ("SV RM," 55/2000). Vo<br />
sila na 20. 06. 2003.<br />
- Spogodba za sorabotka vo oblasta na turizmot me|u Vladata<br />
na Republika Makedonija i Kabinetot na ministri na Ukraina.<br />
Kiev, 10 04. 2000. Ratifikuvana na 6. 07. 2000 ("SV RM," 55/2000). Vo<br />
sila na 1. 08. 2000.<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Kabinetot<br />
na Ministrite na Ukraina za voeno-tehni~ka sorabotka. Kiev,<br />
18. 10. 2000. Ratifikuvana na 18. 01. 2001 ("SV RM," 4/2001). Vo sila na<br />
20. 12. 2002.<br />
- Dogovor me|u Republika Makedonija i Ukraina za slobodna<br />
trgovija. Skopje, 18. 01. 2001. Ratifikuvan na 5. 07. 2001 ("SV RM," 53/<br />
2001). Vo sila na 10. 09. 2001.<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Kabinetot<br />
na Ministrite na Ukraina za prevoz na patnici i stoki vo<br />
me|unarodniot paten soobra}aj. Kiev, 5. 03. 2002. Ratifikuvana na 24.<br />
12. 2002 ("SV RM," 100/2002). Vo sila na 29. 03. 2003.<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Kabinetot<br />
na Ministrite na Ukraina za sorabotka vo oblasta na informiraweto.<br />
Kiev, 28. 06. 2005. Ratifikuvana na 6. 12. 2005, ("SV RM,"<br />
110/2005).<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Kabinetot<br />
na Ministrite na Ukraina za sorabotka vo oblasta na `elezni~kiot<br />
trenaspot. Kiev, 28. 06. 2005. Ratifikuvan na 6. 12. 2005,<br />
("SV RM," 110/2005).<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Kabinetot<br />
na Ministri na Ukraina za zaemna sorabotka vo carisnkite<br />
raboti, Kiev, 21. 09. 2007, Ratifikuvana na 30. 01. 2008 ("SV RM,"<br />
18/2008)<br />
- Spogodba me|u Vladata na Republika Makedonija i Kabinetot<br />
na Ministri na Ukraina za uslovi za zaemni patuvawa na<br />
gra|anite, Ratifikuvana na 31. 05. 2010 ("SV RM, 77/2010)<br />
UNGARIJA<br />
- Dogovor za zaemen praven soobra}aj me|u SFRJ i NR Ungarija,<br />
od 1. 03. 1968 ("SL. SFRJ, 3/1968). Vo sila na 18. 01. 1969.<br />
- Konzularna konvencija so Ungarija, Belgrad, od 20. 02. 1963. Vo<br />
sila na 3. 11. 1964.<br />
1064
- Dogovor za prezemawe na lica koi ilegalno prestojuvaat na<br />
nivnite teritorii, Bukure{t, 12. 11. 2003. Ratifikuvan na 16. 06.<br />
2004 ("SV RM," 41/2004).<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
Republika Ungarija za obrazovna, nau~na i kulturna sorabotka.<br />
Budimpe{ta, 28. 06. 2005. Ratifikuva na 6. 12. 2005, ("SV RM,"<br />
110/2005).<br />
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na<br />
Republika Ungarija za sorabotka i me|usebna pomo{ vo slu~aj na<br />
katastrofi, Skopje, 10. 09. 2009. Ratifikuvan na 21. 01. 2009 (SV RM,<br />
10/2010).<br />
- Dogovor za ekonomska sorabotka me|u Vladata na Republika<br />
Makedonija i Vladata na Republika Ungarija, Skopje, 12. 05. 2011, Ratifikuvan<br />
na 26. 09. 2011 ("SV RM," 132/2011).<br />
DRUGI DOGOVORI<br />
- Privremen dogovor za slobodna trgovija me|u Republika Makedonija<br />
i UNMIK, od 31. 08. 2005. Skopje, 20. 04. 2005. Ratifikuvan na<br />
17. 01. 2006, ("SV RM," 10/2006).<br />
- Konvencija za policiska sorabotka vo jugoisto~na Evropa,<br />
Viena, 5. 05. 2006. Ratifikuvana na 1. 06. 2007, (SV RM," 74/2007)<br />
- Dogovor za pottiknuvawe i za{tita na investiciite me|u<br />
Vladata na Republika Makedonija i Fondot na OPEK za me|unaroden<br />
razvoj, Ratifikuvana na 1. 08. 2008, ("SV RM," 103/2008)<br />
- Konvencija za za{tita na decata i za sorabotka vo oblasta<br />
na me|unarodnoto posvojuvawe, Ratifikuvana na 1. 08. 2008, ("SV RM,"<br />
103/2008)<br />
- Konvencija za pribavuvawe na dokazi vo stranstvo vo gra|anskite<br />
ili tregovskite raboti, Usvoena od strana na Ha{kata<br />
konferencija za me|unarodno privatno pravo, Hag, 18. 03. 1970.<br />
Ratifikuvana na 4. 11. 2009 (SV RM," 140/2008).<br />
- Dogovor za pravo na patent na Svetskata organizacija za intelektualna<br />
sopstvenost od @eneva, 1. 06. 2000. Ratifikuvan na 29. 12.<br />
2009. ("SV RM," 163/2009)<br />
- Singapurski dogovor za pravoto na trgovska marka, usvoen na<br />
diplomatskata konferencija na Svetskata ornanizacija za intelektualna<br />
sopstvenost odr`ana vo Singapur vo periodot od 13 do 18 mart<br />
2006 godina. Ratifikuvan na 4. 02. 2009. ("SV RM," br. 19/2010)<br />
- Vienski dogovor za me|unarodna klasifikacija na figurativnite<br />
elementi na trgovskite marki, usvoen vo Viena na 12. 06. 1973<br />
godina (izmenet i dopolnet na 1. 10. 1985), Ratifikuvan na 4. 02. 2009,<br />
("SV RM," br. 19/2010)<br />
1065
- Konvencija za prekugrani~nite posledici od industriski<br />
nesreki, usvoena vo Helsinki na 17. 03. 1992 (vo sila od 19. 04. 2000)<br />
Ratifikuvana na 4. 02. 2009, ("SV RM," br. 19/2010)<br />
- Petti dopolnitelen Protokol kon Spogodbata za<br />
multilateralnite mirovni siili na Jugoisto~na Evropa, Skopje, 21.<br />
10. 2009, Ratifikuvan na 31. 05. 2010 ("SV RM, 77/2010)<br />
- Multilateralen dogovor me|u zemjite na Jugoisto~na<br />
Evropa za sproveduvawe na Konvencijata za ocenuvawe na vlijanijata<br />
vrz `ivotnata sredina vo prekugrani~not kontekst, Bukure{t, 20.<br />
05. 2008, Ratifikuvan na 30. 11. 2010 ("SV RM," 157/2010)<br />
- Spogodba za RAKVIAK - Centar za bezbednosna sorabotka,<br />
Budva, 14. 04. 2010, Ratifikuvana na 25. 01. 2011 ("SV RM," 11/2011).<br />
- Protokol za privilegii i imuniteti na Centarot za<br />
sproveduvawe na zakonot za Jugoisto~na Evropa, Bukure{t, 24. 11.<br />
2010. Ratifikuvan na 26. 08. 2011 ("SV RM," 117/2011)<br />
- Dogovor za osnovawe na Me|unarodna antikorupciska akademija<br />
kako me|unarodna organizacija, Viena, 2. 09. 2010. Ratifikuvan na<br />
26. 08. 2011 ("SV RM," 117/2011)<br />
- Dogovor za primena na ~lenot 65 od Konvencijata za<br />
prijavuvawe na Evropskite patenti, London, 17. 10. 2000,<br />
Ratifikuvan na 26. 09. 2011. ("SV RM," 132/2011).<br />
- Memorandum za razbirawe me|u Republika Makedonija i<br />
Evropskata unija za u~estvo na Republika Makedonija vo finansiskiot<br />
instrument za civilna za{tita i mehanizmot za civilna<br />
za{tita na zaednicata, Brisel, 10. 05. 2011 i Skopje, 31. 05. 2011,<br />
Ratifikuvan na 16. 01. 2012, ("SV RM, 10/2012).<br />
- Dogovor me|u zemjite ~lenki na zdravstvenata mre`a na Jugoisto~na<br />
Evropa za anga`manite na zemjata domakin za sedi{teto na<br />
Sekretarijatot na zdravstvenata mre`a na Jugoisto~na Evropa,<br />
Tirana, 10 11. 2010, Ratifikuvan na 16. 01. 2012, ("SV RM, 10/2012).<br />
- Konvencija za vr{ewe na rabota doma, @eneva od 20. 07. 1996,<br />
Ratifikuvana na 20. 03. 2012 ("SV RM," 40/2012)<br />
- Konvencija za za{tita na maj~instvoto, @eneva od 15. 07.<br />
200, Ratifikuvana na 20. 03. 2012 ("SV RM," 40/2012)<br />
Konvencija za promotivna ramka za bezbednost i zdravje pri<br />
rabota, @eneva, 15. 06. 2006, Ratifikuvana na 20. 03. 2012 ("SV RM,"<br />
40/2012)<br />
- Konvencija za privatna agencija za vrabotuvawe, @eneva od<br />
19. 06. 2007, Ratifikuvana na 20. 03. 2012 ("SV RM," 40/2012)<br />
1066
KORISTENA LITERATURA<br />
A<br />
- Anti}, B. Oliver: De contemptu iuris, Pravni `ivot, Beograd, 2002/12,<br />
str. 211-218.<br />
- Avramov, Smilja: Me|unarodno javno pravo, Tre}e dopunjeno izdanje,<br />
Savremena administracija, Beograd, 1973.<br />
- Andrassy, Juraj: Me|unarodno pravo, [kolska knjiga, Zagreb, 1984.<br />
- Aristotel: Nikomahova etika, BIGZ, Beograd, 1980.<br />
... Retorika, Makedonska kniga, Skopje, 2002.<br />
B<br />
- Ba~i}, Arsen: O recepciji, interpretaciji i metamorfozama principa<br />
podjele vlasti u na{oj me|unarodnoj literaturi ustavnog prava, Na{a zakonitost,<br />
Zagreb, 1989/7-8. str. 874-888.<br />
... Ustav SAD i podjela vlasti, Na{a zakonitost, Zagreb, 1987, str. 748-<br />
760.<br />
- Ba~i}, Franjo: Op}i pogled na srednovjekovno krivi~no pravo (XI-<br />
XIV vjek), Zbornik pravnog fakulteta u Zgrebu, Zagreb, 1988/5.<br />
... Krivi~no pravosu|e i ustavnost i zakonitost, Na{a zakonitost, Zagreb,<br />
1987/11-12, str. 1199-1216.<br />
... Krivi~no pravo i Op{ta deklaracija o pravima ~oveka, Me|unarodni<br />
pakt o gra|anskim i politi~kim pravima te Me|unarodni pakt o ekonomskim,<br />
socijalnim i kulturnim pravima, Arhiv za pravne i dru{tvene nauke, Beograd,<br />
1968/4, str. 529-537.<br />
... Krivi~no pravo, op{t del, Univerzitetska pe~atnica, Skopje,<br />
1972.<br />
- Basta, Danilo. Preobra`aji ideje prava, Jedan vek pravne filozofije<br />
na Pravnom fakultetu u Beogradu (1841-1941), Hrestomatija,<br />
Pravni fakultet, Beograd, 1991.<br />
- Bavcon, Ljubo: Problemi i dileme na{e kriminalne politike u doba<br />
ekonomske i socijalne krize, JRKKP, Beograd, 1984/3-4<br />
- Beccaria, Cesare: O zlo~inima i kaznama, Logos, Split, 1984.<br />
- Blagojevi}, Slobodan: <strong>Ustavn</strong>o <strong>sudstvo</strong> i ustavni sistem, NIO Univerzitetska<br />
Rije}, Titograd, 1986.<br />
- Bobbio, Norberto: Eseji iz teorije prava, Logos, Split, 1988.<br />
- Bo{njak, Branko, Filipovi}, Vladimir, Kangrga, Milan, Ma`uran \or|e,<br />
Petrovi}, Gajo, Sutli}, Vanja i Vranicki Predrag: Antologija filozofskih<br />
1067
tekstova sa pregledom povijesti filozofije, [kolska knjiga, Zagreb, 1954.<br />
- Borkovi}, Ivo: Upravno pravo, Narodne novine, Zagreb, 2002.<br />
- Borgese, Elisabeth Mann: Svetska revolucija i ljudska prava, Arhiv<br />
za pravne i dru{tvene nauke, Beograd, 1968/4, str. 577- 609.<br />
C<br />
- Caca, \or|i: Slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot vo<br />
Republika Makedonija, Studentski zbor, Skopje, 1994.<br />
- Carrs - Frisk Monica: Pravoto na sopstvenost, Directorate General of<br />
Human Rights, Council of Europe, Strasbourg Cedex, 2001.<br />
- Ciceron: Za krajnostite na dobroto i zloto, Vo Kikeron, filozofski<br />
raspravi, Izdava~ki centar TRI, Skopje, 2003.<br />
... Tuskulanski raspravi, Vo Kikeron, filozofski raspravi,<br />
Izdava~ki centar TRI, Skopje, 2003.<br />
... Lilije ili razgovor o prijateqstvu, Vo Ciceron, Marko Tulije,<br />
Filozofski spisi, Matica srpska, Novi Sad, 1987.<br />
... O starosti, Vo Ciceron, Marko Tulije, Filozofski spisi,<br />
Matica srpska, Novi Sad, 1987.<br />
... O du`nostima, Vo Ciceron, Marko Tulije, Filozofski spisi,<br />
Matica srpska, Novi Sad, 1987.<br />
... Za prezirot kon smrta, Vo Filozofski raspravi, Makedonska<br />
knica, Kultura, Komunist i Misla, Skopje, 1983.<br />
... Govori protiv Katilina, Vo Ciceron, Metaforum, Skopje,<br />
1994.<br />
... Dr`ava, PLAT• , Beograd, 2002.<br />
... Zakoni, PLAT• , Beograd, 2002.<br />
- Crni}, Jadranko: Vladavina Ustava (Za{tita slobode i prava ~oveka i<br />
gra|anina, Informator, Zagreb, 1994.<br />
- Cvetkovski, Cvetan: ^ovekovi prava, Izvori, institucii i<br />
proceduri, Prva kniga, Karitas, Skopje, 1999.<br />
... Principot na ednakvosta i ustavot na Republika Makedonija,<br />
Zbornik, Skopje, 1995.<br />
... <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija: osnovi i predizvici<br />
vo ostvaruvaweto na Ustavot, Zbornik vo ~est na Evgeni Dimitrov, Praven<br />
fakultet - Skopje, Skopje, 1999, str. 351-366.<br />
... Natamo{niot razvitok na pravniot sistem vo Republika Makedonija<br />
vo svetlinata na primenata na Evropskata konvencija za ~ovekovite prava i na<br />
izvr{uvaweto na odlukite na Evropskiot sud za ~ovekovi prava, Bezbednost,<br />
Skopje, 1999/1-2, str. 147-165.<br />
- Coti}, Du{an: Dokumenti OON o pravima ~oveka i krivi~no pravosu|e,<br />
JRKKP, Beograd, 1989/1, str. 79-93.<br />
- Cusson, Mauricie: Za{to ka`njavati, JRKKP, Beograd, 1990/4, str.<br />
65-77.<br />
1068
^<br />
- ^avo{ki, Kosta: Partiska dr`ava kao poricanje vladavine prava, Pravna<br />
dr`ava, Poslovna politika, Beograd, 1991, str. 113-119<br />
- ]azim Sadikovi}: Evropsko pravo, Ljudska prava, Magistrat, Saraejvo,<br />
2001.<br />
- ^okrevski, Tomislav: Socijalnata osnova na fenomenot pravda<br />
i pravo (Obid za sociolo{ko definirawe na pravdata i pravoto),<br />
Godi{nik na Pravniot fakultet, Skopje, 1990/1991, str. 309-324.<br />
- ^ok, Vida: Dekada Ujedinjenih nacija, Zbornik Pravnog fakulteta u<br />
Zagrebu, Zagreb, 1985/5-6, str. 656-662.<br />
... Svojina kao pravo ~oveka, Jugoslovenska revija za me|unarodno<br />
pravo, Beograd, 1989/1-2, str. 38-49.<br />
- ^ubinski, Mihajlo: Kriminalna politika (Pojam, sadr`aj i<br />
odnos prema nauci krivi~nog prava), Izdava~ko i kwi`arsko preduze-<br />
Êe Geca Kon, Beograd, 1937.<br />
D<br />
- Danailov Fr~koski, Qubomir: Me|unarodno pravo za pravata<br />
na ~ovekot, Magor, Skopje, 2001.<br />
- De Zayas, Alfred, Möller, Jakob Th, i Opsahl, Torkel: Primena me-<br />
|unarodne konvencije o gra|anskim i politi~kim pravima na osnovu Fakultativnog<br />
protokola od strane Komiteta za ljudska prava, JRKKP, Beograd,<br />
1989/1, str. 111-154.<br />
- Del Vekio, ›oo: Pravo, pravda i dr`ava, PLAT• , Beograd,<br />
1998.<br />
- Dimitrijevi}, Vojin: Kultura i ljudska prava, Kultura i ljudska prava,<br />
Beogradski centar za ljudska prava, Beograd, 2002, str. 9-13.<br />
... Komitet za ljudska prava, Jugoslovenska revija za me|unarodno<br />
pravo, Beograd, 1989/1-2, str. 63-75.<br />
... Delatnost Komiteta za ljudska prava, JRKKP, Beograd, 1989/1,<br />
str. 73-77.<br />
... Univerzalna deklaracija o ljudskim pravima posle ~etrdeset godina,<br />
Arhiv, Beograd, 1988/4, str. 603-614.<br />
... Tortura i njeno suzbijanje, Jugoslovenska revija za me|unarodno<br />
pravo, Beograd, 1983/1-3.<br />
... Politi~ko krivi~no delo i ekstradicija, JRKKP, Beograd, 1968/2.<br />
- Dimitrov, Evgeni: Dr`avata vo procesot na tranzicija vo Republika<br />
Makedonija, Zbornik vo ~est na Evgeni Dimitrov, Praven fakultet -<br />
Skopje, Skopje, 1999, str. 231-254<br />
- Donegan, Alen: Utilitarizam i faktor neznanja, Ideje, Beograd, 1980/<br />
2-3, str. 125-131.<br />
- Dvorkin, Ronald: Carstvo prava, Filip Vi{ni}, Beograd, 2003.<br />
1069
- Durant, Vil: Pri~awa o filozofiji, `ivotu i mi{qewu velikih<br />
filozofa (Um caruje), Narodno delo, Beograd, 1932.<br />
\<br />
- \akovi}, D: Njema~ki ustavni sud, Zbornik pravnog fakulteta u<br />
Zagrebu, Zagreb, 1953/2.<br />
... Talijanski ustavni sud, Zbornik pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb,<br />
1967/1.<br />
... Sudovi i kontrola zakona, Na{a zakonitost, Zagreb, 1965/3.<br />
- \or|evi}, Jovan: Kontrola ustavnosti zakona i ameri~ka demokratija,<br />
Beograd, 1937.<br />
... Ruzveltova reforma ustavnog suda, Arhiv za pravne i dru{tvene nauke,<br />
Beograd, 1937/4.<br />
- Xunov, Todor: <strong>Ustavn</strong>o sudska kontrola na za{titata na me|unarodnite<br />
dogovori vo Republika Makedonija, Zbornik vo ~est na Milan<br />
Netkov, Pravni fakultet, Skopje, 2005. **<br />
- \uri}, Mihajlo: Ideja prirodnog prava kod gr~kih sofista, Savez<br />
udru`enja pravnika Jugoslavije, Beograd, 1958.<br />
... Motivi Hobsove politi~ke teorije, Anali Pravnog fakulteta<br />
u Beogradu, 1956/5.<br />
E<br />
- Economides, Constantin: The Relationship Between International<br />
and Domestic Law, Science and Technique of Democracy, No. 6. Veneci Commission,<br />
1993.<br />
- Etinski, Rodoljub: Pravo na pravi~no su|enje u svetlu prakse Evropskog<br />
suda za ljudska prava, Pravi `ivot, Beograd, 2002/12, str. 437-447.<br />
- Eliot, Mejbl: Zlo~in u suvremenom dru{tvu, Veselin Masla{a, Sarajevo,<br />
1962.<br />
F<br />
- Fajfri}, @eljko: Religija i smrtna kazna, Pravni `ivot, Beograd, 2002/<br />
12, str. 63-77.<br />
- Fiamengo, Ante: Osnovi op}e sociologije, XII izdanje, Natrodne novine,<br />
Zagreb, 1976.<br />
- Fira, A: Neki vidovi ustavnog sudstva kod nas i u svijetu, Jugoslovenska<br />
revija za me|unarodno pravo, Beograd, 1964/1.<br />
- Foucault, Mihail: Nadzor i kazna, ra|anje zatvora, Informator, Zagreb,<br />
1994.<br />
1070
G<br />
- Gams, Andrija: Prava ~oveka i gra|anina u gra|anskom pravu, Arhiv<br />
za pravne i dru{tvene nauke, Beograd, 1968/4, str. 537-546.<br />
- Georgievski, Sa{o: Primena na me|unarodnoto pravo vo ustavniot<br />
poredok na Republika Makedonija, Zbornik vo ~est na Evgeni<br />
Dimitrov, Pravni faklultet Skopje, 1999, str. 481-502.<br />
- Godwin William: Enquiry Concerning Political Justice, Oxford, At<br />
The Clarendon Press, 1971.<br />
- Gomien, Donna: Kratok vodi~ niz Evropskata konvencija za<br />
~ovekovi prava (Short Guide To The European Convention Of Human Rights),<br />
Makedonska verzija, Sovet na Evropa, Strazbur, 1991.<br />
- Gozze-Guzeti}, V: Krivi~na za{tita ~ovekove prirodne sredine u<br />
SFRJ, JRKKP, Beograd, 1980/1.<br />
- Grote, Rajner: Rule od law, Etat de droit i Rechsstaat, Zbornik vo<br />
~est na Evgeni Dimitrov, Praven fakultet - Skopje, Skopje, 1999, str. 103-134.<br />
- Gurvitch, Georges: Sociologija, Naprijed, prvi i drugi svezak, Zagreb,<br />
1966.<br />
- Gur|i}, Voislav: Za{tita na li~nata sloboda vo jugoslovenskata<br />
krivi~na postapka, Slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot vo<br />
Republika Makedonija, Skopje, 1996, str. 183-195.<br />
H<br />
- Habermas, Jurgen: Problemi legitimacije u kasnom kapitalizmu, Naprijed,<br />
Zagreb, 1982.<br />
- Harison, Ros: Demokratija, Clio, Beograd, 2004.<br />
- Hart, Herbert: Ogledi iz filozofije prava, PLAT• , Beograd, 2003.<br />
- Hegel: Osnovne crte filozofije prava, Veselin Masla{a, Sarajevo,<br />
1964.<br />
- Held, David: Modeli demokratije, [kolska kniga, Zagreb, 1990.<br />
- Hjum, Dejvid. Rasprava o ljusdskoj prirodi, Veselin Masla{a, Sarajevo,<br />
1983.<br />
- Hrn~evi}, J: <strong>Ustavn</strong>ost i zakonitost, Arhiv za pravne i dru{tvene nauke,<br />
Beograd, 1962/3-4.<br />
- Hobz, Tomas: Levijatan ili materija, oblik i vlast dr`ave crkvene i<br />
gra|anske, Kultura, Beograd, 1961.<br />
I<br />
- Ibrahimpa{i}, Besim: Ekstradicija i pravo azila, Godi{nik pravnog fakulteta<br />
u Sarajevu, Sarajevo, 1961, str. 81-85<br />
- Ignatieff, M. A Just Measure of Pain: The Penitentiary in the Industrial<br />
Revolution, Macmillan, London, 1978.<br />
1071
- I{ej Mi{elin: ^ovekovi prava, Zbornik na osnovni politi-<br />
~ki esei, govori i dokumenti od biblijata do denes, Knigoizdatelstvo<br />
MI-AN, 2002.<br />
J<br />
- Jan~a, <strong>Dejan</strong>: Za{tita ljudskih prava u okviru Evropskog saveta, Jugoslovenska<br />
revija za me|unarodno pravo, Beograd, 1989/1-2, str. 76-89.<br />
- Janji} - Komar, Marina: Sloboda savesti, Pravni `ivot, Beograd,<br />
2002/9.<br />
- Jevti}, Du{an: Sudska prihopatologija, Medicinska knjiga, Beograd-<br />
Zagreb, 1966.<br />
- Jering, Rudolf: Ciq u pravu, JP Slu`beni list, Beograd,<br />
CID, Podgorica i Izdava~ka kwi`arnica Zorana Strojanovi¢a, Sremski<br />
Karlovci, 1998.<br />
- Jeroti}, V: O potrebama i zloupotrebama ljudske psihe, Ideje, Beograd,<br />
mart-april, MCMLXXI.<br />
- Jovi~i}, Miodrag: Svojstva savrmenog ustava, Na{a zakonitost, Zagreb,<br />
1987/6, str. 703-712.<br />
... Ombudsman - za{titnik zakonitosti i prava gra|anina u skandinavskim<br />
i drugim zemjama, Arhiv za pravne i dru{tvene nauke, Beograd, 1968/4,<br />
str. 565-577.<br />
- Josifovi~ - Petra`icki, Lav: Teorija prava i morala, JP<br />
Slu`beni list, Beograd, CID, Podgorica i Izdava~ka kwi`arnica<br />
Zorana Strojanovi¢a, Sremski Karlovci - Novi Sad, 1999.<br />
- Jurkovi}, J: Sudska kontrola ustavnosti zakona, Arhiv za pravne i<br />
dru{tvene nauke, Beograd, 1930/3.<br />
K<br />
- Kalajxiev, Gordan: Slobodata i bezbednosta na li~nosta pod<br />
Evropskata konvencija za pravata na ~ovekot, Revija za kriminologija<br />
i kazneno pravo, Skopje, 1996/1-2, str. 94-120.<br />
... Pravata na odbrana pod Evropskata konvencija za pravata na<br />
~ovekot i kompatibilnosta na doma{noto pravo, Slobodite i pravata<br />
na ~ovekot i gra|aninot vo Republika Makedonija, Skopje, 1996, str.<br />
219-231.<br />
- Kant, Imanuel: Zasnivanje metafizike morala, Dereta, Beograd,<br />
2004.<br />
... Kritika prakti~nog uma, PLAT• , Beograd, 2004.<br />
- Kambovski, Vlado: Me|unarodno kazneno pravo, Prosvetno<br />
delo, Skopje, 1998.<br />
... Na~eloto na zkonitost: legalitet, legimitet, pravda, Zbornik,<br />
Skopje, 1995, str. 203-242.<br />
1072
- Kasaciono pravo vo vrska so ~lenot 10 od Evropskata konvencija<br />
za ~ovekovi prava, ^etirieset godini kasaciono pravo 1959-1999,<br />
Direktorat za ~ovekovi prava, Strazbur, 1999.<br />
- Kilkelly, Ursula: Pravoto na po~ituvawe na privatnosta i semejniot<br />
`ivot, Directorate General of Human Rights, Council of Europe, Strasbourg<br />
Cedex, 2001.<br />
- Kelzen, Hans: Glavni problemi teorije dr`avnog prava, JP<br />
Slu`beni list SRJ, Beograd i CID Podgorica, 2001.<br />
... Op{ta teorija prava i dr`ave, Arhiv za pravne i dru{tvene nauke, Beograd,<br />
1951.<br />
... O granicama izme|u pravni~ke i spociolo{ke metode, Geca Kon,<br />
Beograd, 1927.<br />
- Kolakovi}, Juraj: Historija novovjekovnih politi~kih teorija (od XV<br />
stojle}a do 1948), Zrinski, Zagreb, 1976.<br />
- Konfu~ije: Kultura, Skopje, 1994.<br />
- Korn. R. and McCorkle, L: Criminology and Penology, New York -<br />
London , 1964.<br />
- Ko`ev, Aleksandar: Fenomenologija prava, Nolit, Beograd, 1984.<br />
- Ko{tunica, Vojislav: <strong>Ustavn</strong>opravni razvoj u Jugoslaviji izme|u dva<br />
rata i pravna dr`ava, Pravna dr`ava, IKSI, Beograd, 1991.<br />
- Krapac, Davor: Vladeeweto na pravoto, prava na ~ovekot i efikasnosta<br />
na kriminalnata politika, Makedonska revija za kazenno pravo i<br />
kriminologija, Skopje, 1994/2, str. 300-314.<br />
... Me|unarona krivi~nopravna pomo}, Informator, Zagreb, 1987.<br />
... Osnovi prava ~oveka i gra|anina i na~ela krivi~nog postupka,<br />
Zbornik Pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1989/5-6.<br />
... Op{ta deklaracija i socijalna prava, Jugoslovenska revija za me|unarodno<br />
pravo, Beograd, 1989/1-2, str. 23-37.<br />
- Krbek, Ivo: <strong>Ustavn</strong>o sudovanje, Izdava~ki zavod jugosdlovenske<br />
Akademije znanosti i umetnosti, Zagreb, 1960.<br />
... <strong>Ustavn</strong>i sudovi, Arhiv za pravne i dru{tvene nauke, Beograd, 1962/<br />
3-4.<br />
- Kuli}, Dimitrije: <strong>Ustavn</strong>o <strong>sudstvo</strong> u svetu, Prosveta, Ni{, 1969.<br />
L<br />
- Lajbnic, Godfrid-Vilhelm: Rasprava za metafizikata, Magor,<br />
Skopje, 2002.<br />
- Lask, Emil: Filozofija prava i kra}i spisi, Izdava~ka knji`arnica Zorana<br />
Stojanovi}a, Sremski Karlovci - Novi Sad, CIID, Tritograd, 1991.<br />
- Lazarevi}, Adam: O zloupotrebi prava i njenom pojmu, Arhiv za<br />
pravne i dru{tvene nauke, Beograd, 1960/1-2.<br />
- Lazarevi}, Ljubi{a: Osnovni pravci budu}eg razvoja jugoslovenskog<br />
materijalnog kaznenog zakonodavstva, JRKKP, Beograd, 1989/4.<br />
... Jugoslovenska kriminalna politika u oblasti represije, JRKKP, Beo-<br />
1073
grad, 1986/1-2, str. 31-64.<br />
... Jugoslovenska kriminalna politika i njena nau~na zasnovanost,<br />
JRKKP, Beograd, 1988/1.<br />
- Lazin, \or|e: Me|unarodni ugovori o ljudskim pravima i jugoslovensko<br />
zakonodavstvo, JRKKP, Beograd, 1989, str. 95-110.<br />
- Lok, \on: Ogled o ljudskom razumu, Kultura, Beograd, 1969.<br />
- Locke Don: Za{to su utilitaristi ubili pretsednika Kenedija, Ideje,<br />
Beograd, 1980/2-3, str. 145-148.<br />
- Luki¢, Radomir: Istorija politi~kih i pravnih teorija, I<br />
kwiga od antike do po~etka XVII veka, II izdanje, Nau~na kwiga, Beograd,<br />
1964.<br />
... Metodologija prava, Nau~na kwiga, Tre¢e izdawe, Beograd<br />
1983.<br />
... Uvod u pravo, drugo izmenjeno izdanje, Slu`beni list SRJ, Beograd,<br />
1993.<br />
... Sistem filozofije prava, Savremena administracija, Beograd, 1992.<br />
... <strong>Ustavn</strong>ost i zakonitost, Izdanje Saveza udru`enja pravnika Jugoslavije,<br />
Beograd, 1966.<br />
M<br />
- Mabot, John David: Uvod u etiku, Nolit, Beograd, 1981<br />
... Utilitarizam i problem kazne, Ideje, Beograd, 1980/2-3, str.133-<br />
138.<br />
- Meki, Xon: Etika, PLAT• , Beograd, 2004.<br />
- Makijaveli: Vladalac, Rad, Beograd, 1999.<br />
- Macovei, Monica: Sloboda na izrazuvawe, Directorate General of<br />
Human Rights, Council of Europe, Strasbourg Cedex, 2001.<br />
... Pravoto na sloboda i sigurnost na li~nosta, Directorate General of<br />
Human Rights, Council of Europe, Strasbourg Cedex, 2001.<br />
- Markovi}, S. Bo`idar: Pravi~nost kao misao i pravno iskustvo,<br />
vo zbornikot na Basta, Danilo. Preobra`aji ideje prava, Jedan vek<br />
pravne filozofije na Pravnom fakultetu u Beogradu (1841-1941),<br />
Hrestomatija, Pravni fakultet, Beograd, 1991, str. 259-269 (i Arhiv za<br />
pravni i dru{tvene nauke, Beograd, 1937, str. 218-229).<br />
... Pravi~nost i pravni poredak, Izdawe nastavnika fakulteta, Poseban<br />
otisak Arhiva za pravne i dru{tvene nauke, Beograd, 1938/1-2, str. 1-5.<br />
... Pravi~nost kao izvor prava, vo zbornikot na Basta, Danilo.<br />
Preobra`aji ideje prava, Jedan vek pravne filozofije na Pravnom fakultetu<br />
u Beogradu (1841-1941), Hrestomatija, Pravni fakultet, Beograd,<br />
1991, str. 274-282.<br />
... Ogled o odnosima izmeÚu pojma pravde i razvitka pozitivnog<br />
privatnog prava, Pravni fakultet u Beogradu, 1995.<br />
- Marks, Karl: Kapital, BIGZ, Beograd, 1971.<br />
- Materijali od Me|unarodnata konferencija po povod 40 godi-<br />
1074
ni od funkcionieraweto na <strong>Ustavn</strong>iot sud na Republika Makedonija,<br />
Ustaven sud na Republika Makedonija i Evropska komisija za demokratija<br />
preku pravoto - Venecijanska komisija na Sovetot na Evropa,<br />
Skopje, 2-5 juni 2004.<br />
- Mead, George: The Psichology od Primitive Justice, The American<br />
Journal of Sociologu, XXIII (1918), str. 577-602. vo Parsons, T. Teorije o<br />
dru{tvu, Vuk Karad`i}, Beograd, 1969, str. 829-839.<br />
- Me|uresorska rabotna grupa: (Cvetkovski,. C; Petru{evska T;<br />
<strong>Sulejmanov</strong>, Z; Jankulovski, Z; Petkovska, L; ^avdar, K; Vakovska, B;<br />
Kalajxiev, G; Babunkski, K; Dabovi}, J; Agelovwski, S; Dimovska, E i<br />
Lazarevska, M.) Izve{taj za kompatibilnosta na zakonodavstvoto na<br />
Republika Makedonija so standardite i barawata od Evropskata konvencija<br />
za za{tita na ~ovekovite prava i na osnovnite slobodi, Skopje,<br />
Vlada na Republika Makedonija, 1996.<br />
- Mekintair, Alesder: Kratka istorija na etikata, Az-Buki,<br />
Skopje, 2004.<br />
- Mi~unovi}, Dragoljub: Temelji i budu~nost ljudskih prava, Jugoslovenska<br />
revija za me|unarodno pravo, Beograd, 1989/1-2, str. 3-10<br />
- Mickovi}, <strong>Dejan</strong>: Konceptot na semejstvoto vo Evropskata konvencija<br />
za pravata na ~ovekot, Evrodijalog, Studentski zbor, Skopje,<br />
2003/4, str. 75-88.<br />
- Mijanovi}, Ga{o: Doktrina "Self Restraint" u teoriji i praksi sudske<br />
kontrole ustavnosti, Godi{njak Pravnog fakulteta u Sarajevu, Sarajevo, 1980<br />
str. 169-188.<br />
- Mil, Stjuard, John: Utilitarizam, Kultura, Beograd, 1960.<br />
... Za slobodata, Epoha, Skopje, 1996.<br />
- Mili~i}, Vjekoslav: Na~elo jednakosti, pravednosti, pravi~nosti. Zbornik<br />
Pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1993/6, str. 623-637.<br />
- Milenovi}, Slobodan: Me|unarodni organi za sprovo|enje u `ivot<br />
ljudskih prava i unutra{nja nadle`nost dr`ava, Zbornik Pravnog fakulteta u<br />
Ni{u, Ni{, 1972/11.<br />
... Visoki komesar Ujedinjenih nacija za ljudska prava - institucija koja<br />
se ra|a, Arhiv za pravne i dru{tvene nauke, Beograd, 1968/4, str. 553-564.<br />
- Milo{evi}, Miomir: Primena me|unarodnog prava u Pravnoj dr`avi,<br />
Pravna dr`ava, Beograd, Poslovna politika, Beograd, 1991.<br />
- Mitkov, Vladimir: Ustavot i slobodite i pravata na ~ovekot<br />
i gra|aninot, Slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot vo Republika<br />
Makedonija, Skopje, 1996, str. 305-315.<br />
- Mitrovi}, Dragan: Pravni oblici dr`ave, Pravni `ivot, Beograd, 1989/<br />
6-7, str 1091-1104.<br />
- Montaigne, de Michel: Ogledi, Veselin Masla{a, Sarajevo, 1964.<br />
- Monteskie: O duhu zakona, Filip Vi{nji}, Tom I i II, Beograd, 1989.<br />
- Mole Nuala and Harby Catharina: Pravoto na prai~no sudewe,<br />
Directorate General of Human Rights, Council of Europe, Strasbourg Cedex,<br />
2001.<br />
1075
- Muhi}, Ferid: Logos i hierarhija, Istorija i teorija na politi~ko-filozofskite<br />
doktrini, Krug, Skopje, 2001.<br />
N<br />
- Nikoli}-Ristanovi}, Vesna: Pravo na sigurnost i krivi~nopravna intervencija,<br />
JRKKP, Beograd, 1990/3, str. 159-167.<br />
- Ni~e, Fridrih: S one strane dobra i zla, Derata, Beograd, 2003.<br />
... Genealogija morala, Derata, Beograd, 2003.<br />
- Norman, Richard: Utilitarizam i moralni integritet. Ideje, Beograd,<br />
1980/2-3, str. 139-144.<br />
- Nozick, Robert: Anarhija, dr`ava i utopija, Naklada Jesenski i Turk,<br />
Zagreb, 2003.<br />
O<br />
- Ortakovski, Vladimir: Me|unarodna polo`ba na malcinstvata,<br />
Misla, Skopje, 1996.<br />
P<br />
- Paskal, Blez: Misli, Kultura, Skopje, 1996.<br />
- Parsons, Talkot i dr.: Teorije o dru{tvu, Vuk Karad`i}, Beograd,<br />
1969.<br />
- Pavlovi}, Zoran: Neke osobenosti Afri~ke povelje o ljudskim pravima<br />
i pravima naroda, Jugoslovenska revija za me|unarodno pravo, Beograd,<br />
1989/1-2, str. 136-148.<br />
- Paund, Rosko: Uvod u filozofiju prava, CID, Podgorica, 1996.<br />
- Pav~nik, Marijan: Prilog raspravi o primeni prava, Pravni `ivot, Beograd,<br />
1985/8-9, str. 775-796.<br />
... Materijalna i formalna pravda (kriteriumi na pravdata i<br />
pravoto), Zbornik vo ~est na Stevan Gaber, Praven fakultet, Skopje,<br />
2001. str. 103-143.<br />
- Pejn,Tomas: Prava ~oveka, Filip Vi{nji}, Beograd, 1987.<br />
- Pejovi}, Danilo: Francuska prosvetiteljska filozofija, Matica Hrvatska,<br />
Zagreb, 1957.<br />
- Pepi}, Berislav: Delo Huga Grociusa: Arhiv, Beograd, 1952/2,<br />
str. 244-254.<br />
- Peri}, V: Delo Huga Grociusa, Arhiv, Beograd, 1952/2<br />
- Perovi}, Slobodan: Prirodnite prava na ~ovekot, Rakopis daden<br />
za objavuvawe vo Delovno pravo, Skopje, 1993.<br />
... Deklaracija kopaoni~ke {kole prirodnog prava, Pravni `ivot, 2002/9,<br />
Beograd. str. LXX-LXXI.<br />
- Perelman, Haim: Pravo, moral i filozofija, Nolit, Beograd, 1983.<br />
1076
- Petrovi}, Gajo: Engleska empiriska filozofija, Matica Hrvatska, Zagreb,<br />
1955.<br />
- Petrovi}, Milan: Pravna dr`ava, Ideje, Beograd, 1980/6-7, str. 31-42.<br />
- Perin~i}, A: "Priroda stvari" u savremenoj filozofiji prava, Ideje, Beograd,<br />
1981/6-7.<br />
- Petru{evska, Tatjana: Evropskata konvencija za ~ovekoite<br />
prava - izvor na pravoto na Republika Makedonija, Slobodite i pravata<br />
na ~ovekot i gra|aninot vo Republika Makedonija, Skopje, 1996, str.<br />
353-367.<br />
- Platon: Dr`ava, knjiga I i II, Kultura, Beograd, 1969.<br />
... Zakoni, BIGZ, Beograd, 1971.<br />
... Dijalozi, Kultura, Skopje, 1994.<br />
... Odbranata Sokratova, Kultura, Skopje, 1990.<br />
... Kriton, Vo Odbranata Sokratova, Kukltura, Skopje, 1990.<br />
... Gorgija, BIGOSS, Skopje, 2004.<br />
... Fejdon, Vo Odbranata Sokratova, Kukltura, Skopje, 1990.<br />
- Popovi}, Bo{ko: Istorija moralnosti, psihoanaliti~ko tuna~enje, Ideje,<br />
Beograd, 1976/4-6, str. 95-118.<br />
- Popovi}, Nenad: Ljudska prava: norme i vrednosti, Kultura i ljudska<br />
prava, Beogradski centar za ljudska prava, Beograd, 2002, str. 17-33.<br />
- Popovi}, Olga: Deklaracija prava ~oveka i gra|anina, vo knigata Temelji<br />
moderne demokratie - izbor povelja i deklaracija o ljudskim pravima<br />
(1215-1989), Nova kniga, Beograd, 1989.<br />
- Popovska, Biljana: Istorija na pravoto, Praven fakultet<br />
"Justinijan Prvi" i Studentski zbor, Skopje, 2004.<br />
- Poto~njak, @eljko: Pravo na {trajk, Na{a zakonitost, Zagreb, 1989/7-<br />
8, str. 848-864.<br />
- Primorac, Igor: Savremena kritika utilitarizma, Ideje, Beograd, 1980/<br />
2-3, str. 120-123.<br />
... Prestup i kazna, Rasprave o moralnosti kazne, NIP Mladost, Beograd,<br />
1978.<br />
... Hobsovo u~enje o prirodnom stanju, o prirodnom pravu i prirodnom<br />
zakonu i njegov odnos prema tradicionalnoj prirodnopravnoj teoriji,<br />
Ideje, Beograd, 1971/2, str. 167-190,<br />
- Proevski, Jovan: Osnovni slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot<br />
spored Ustavot na Republika Makedonija i mehanizmi za nivna<br />
za{tita, Bezbednost, Skopje, 1999/1-2, 1999/3 i 1999/4 (str. 447-456).<br />
... Za{tita na osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aniniot<br />
preku ustavna tu`ba, Akademik, teorija i praktika, Skopje, 2003/<br />
5, str. 3-22.<br />
... Ocena na ustavnosta na pravnite posledici na osudata, Akademik,<br />
Skopje, 2003/7-8.<br />
- Puhovski, @arko: Mogu~nost pravne dr`ave u Jugoslaviji, Pravna<br />
dr`ava, Beograd, Poslovna politika, Beograd, 1991.<br />
- Pusi}, Eugen: Dru{tvena regulacija (Granice znanosti i iskustva),<br />
1077
Globus, Zagreb, 1989.<br />
Q<br />
- Quinny, R. Klasa, dr`ava i kriminalitet, Marksizam u svetu, Beograd,<br />
1977/11-12.<br />
R<br />
- Radbruh, Gustav: Fizlozofija prava, Nolit, Beograd, 1980.<br />
... Pravni aforizmi, Arhiv, Beograd, 1978/3, str. 383-393.<br />
- Raidy, Aisling: Zabrana na tortura, Directorate General of Human<br />
Rights, Council of Europe, Strasbourg Cedex, 2002.<br />
- Rajhenbah, Hans: Ra|anje nau~ne filozofije, Nolit, Beograd, 1964.<br />
- Rawls, John: Na~ela pravde, Na{e teme, Zagreb, 1990/6, str. 1424-<br />
1469.<br />
... Teorija na pravednosta, Slovo, Skopje, 2002.<br />
- Rey, Manuel. Lopez: Dana{nji kazneni zahtevi i suvremena kriminalna<br />
politika, Izbor, Zagreb, 1963/3<br />
- Ritter, Joachim: Metafizika i politika, Studija o Aristotelu i Hegelu,<br />
Informator i Fakultet politi~kih nauka, Zagreb, 1987.<br />
- Roxin, Claus: Prilog novijem razvoju kriminalne politike, JRKKP,<br />
Beograd, 1990/4, str. 5-12.<br />
- Rot, Nikola: Osnovi socijalne psihologije, Zavod za izdavawe ubenika<br />
i nastavna sredstva, Beograd, 1977.<br />
- Ruso, @an @ak: Op{testveniot dogovor ili na~elata na dr`avnoto<br />
pravo, Misla, Kultura, Na{a kniga, Komunist, Makedonska kniga, Skopje,<br />
1978.<br />
S<br />
- Seneka, Lukrie Anej: O gnevu, Rad, Beograd, 1983.<br />
- Smerdel, Branko: Predsjedni~ki sistem u Sjedinjenim Ameri~kim<br />
Dr`avama, Na{a zakonitost, Zagreb, 1987/6, str. 737-746.<br />
- Sokol, Smiljko i Smerdel, Branko: <strong>Ustavn</strong>o pravo, Informator, Zagreb,<br />
1995.<br />
- Spinoza, Baruh: Etika (geometriskim redom izlo`ena i u pet delova<br />
podeljena), Kultura, Beograd, 1959.<br />
- Srzenti}, Nikola: Principi krivi~nog zakonodavstva - osnovi za odre-<br />
|ivanje krivi~ne represije, Godi{nik pravnog fakulteta u Sarajevu, Sarajevo,<br />
br. XXXVI.<br />
- Srzenti}, Stai}, Lazarevi}: Krivi~no pravo, op{ti deo, Savremena<br />
administracija , Beograd, 1978.<br />
- Stankovi}, Gordana i Petru{evi}, Nevena: Pravo na pravna<br />
1078
za{tita - paradigma na pravnata dr`ava, Slobodite i pravata na ~ovekot<br />
i gra|aninot vo Republika Makedonija, Skopje, 1996, str. 393-402.<br />
- Stanov~i}, Voislav: Prete}e ideje o vladavini prava; Platon, Aristotel,<br />
Ciceron, Arhiv, Beograd, 1986/3-4. str. 563-586.<br />
... Pravni pozitivizam, relativizam i vrednosni neutralizam": Poitove-<br />
}ivanje legaliteta i legitimiteta, Pravni `ivot, Beograd, 1986/10<br />
- Sterija-Popovi}, Jovan: Prirodno pravo, Slu`beni list SRJ, Beograd,<br />
1995.<br />
- Stojanovi}, Dragan: Osnovna prava ~oveka, Ljudska prava i slobode<br />
u ustavima evropskih dr`ava, Institut za pravna i dru{tvena istra`ivanja, Ni{,<br />
1989.<br />
- Stojanovi}, Dragoljub:. Pravno-eti~ki principi i pravna dr`ava, Pravni<br />
`ivot, Beograd, 1989/6-7, str. 1073-1090.<br />
- Stoj~evi}, Dragomir i Romac, Ante: Dicta et regulae iuris, Drugo<br />
dopunjeno izdanje, Savremena administracija, Beograd, 1971<br />
- Stojanovi}, Mihajlo: Sudska kontrola ustavnosti, Savremena administracija,<br />
Beograd. 1960.<br />
- Stojanovi}, Zoran: Jugoslovenska kriminalna politika i krivi~no zakonodavstvo<br />
kao potvrda i negacija pravne dr`ave, Pravna dr`ava, poslovna politika,<br />
Beograsd, 2001, str. 133-145.<br />
- Strauss, Leo: Prirodno pravo i istorija, PLAT• , Beograd, 1997.<br />
- <strong>Sulejmanov</strong>, Zoran: Penolo{ki kompendium, Grafohartija,<br />
Skopje, 1997.<br />
... Komenar na zakonot za izvr{uvawe na sankciite, Grafohartija,<br />
Skopje, 1998.<br />
... Penologija, vtoro dopolneto i izmeneto izdanie, Grafohartija,<br />
Skopje, 1999.<br />
... Me|unarodna krivi~nopravna pomo{, Akademik, Skopje, 1999.<br />
... Kriminalna politika, Grafohartija, Skopje, 2001.<br />
... Kriminologija, Institut za sociolo{ki i politi~ko-pravni<br />
istra`uvawa, Skopje, 2003.<br />
... Krivi~no pravo, Grafohartija, Skopje, 2001.<br />
... Krivi~noprocesno pravo, Institut za sociolo{ki i politi-<br />
~ko-pravni istra`uvawa, Skopje, 2002.<br />
[<br />
- [ahovi}, Milan: Me|unarodno pravo i regulisanje prava ~oveka,<br />
Arhiv za pravne i dru{tvene nauke, Beograd, 1968/4, str. 486-494.<br />
- [kari}, Svetomir: Sporedbeno i makedonsko ustavno pravo,<br />
Matica, Skopje, 2004.<br />
... <strong>Ustavn</strong>o pravo, prva kniga, Union Trade, Skopje, 1995.<br />
... <strong>Ustavn</strong>o pravo, vtora kniga, Union Trade Skopje, 1995.<br />
... Makedonija na site kontinetni, Union Trejd, Skopje, 2000<br />
1079
- [openhauer, Artur: Etika, Kultura, Skopje, 1998.<br />
... O temelju morala, Bratstvo-Jedinstvo, Novi Sad, 1990.<br />
...O sre}i, ljubavi, filozofiji i umetnosti, Svetovi, Novi Sad, 1999.<br />
T<br />
- Tadi}, Ljubomir: Filozofija prava, Naprijed, Zagreb, 1983.<br />
... Metamorfoze "pravne dr`ave", Pravna dr`ava, IKSI, Beograd, 1991.<br />
... <strong>Ustavn</strong>a norma i ustavna stvarnost, Jugoslovenska revija za me|unarodno<br />
pravo, Beograd, 1989/1-2, str. 11-21<br />
... Filozofske osnove pravne teorije Hansa Kelzena, Prilog kritici ~iste<br />
teorije prava, Veselin Masla{a, Sarajevo, 1962.<br />
... Pregled ideologije u Kelzenovoj "~istoj teoriji prava," Pregled, Sarajevo,<br />
1960/1-2.<br />
- Tahovi}, \. Janko: Krivi~no pravo, op{ti deo, Savremena<br />
administracija, Beograd, 1961.<br />
- Tinti}, Nikola: Socijalna pravda (od ideje, ideologije i teorije do<br />
prakse) u pojedinim dr`avama i na me|unarodnoj razini, Zbornik Pravnog<br />
fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1984/3-4, str. 437-472.<br />
- Tugendhat, Ernest: Predavanja o etici: Naklada Jesenski i Turk,<br />
Zagreb, 2003.<br />
- Turk, Danilo: Marginalije o 40 zasedanju potkomisije UN za<br />
spre~avanje diskriminacije i za{titu manjina, Jugoslovenska revija za<br />
me|unarodno pravo, Beograd, 1989/1-2, str. 123-134.<br />
V<br />
- Viskovi}, Nikola: Pojam prava, Prilog integralnoj treoriji prava, Logos,<br />
Split, 1981.<br />
... Jezik Prava, Naprijed, Zagreb, 1989.<br />
... Tuma~enje u pravu, Pravni `ivot, Beograd, 1988/7-8, str. 999-1016.<br />
... Teze za teoriju tuma~enja u pravu, Zbornik radova Pravnog fakulteta<br />
u Splitu, Split, 1989, str. 87-91.<br />
- Volcer, Majkl: Podru~ja pravde, Filip Vi{nji}, Beograd, 2000.<br />
- Volter: Filozof koji ne zna, Kultura, Beograd, 1958.<br />
- Vukasovi}, Vid: Uticaj razvoja nauke i tehnologije na ljudska prava<br />
sa posebnim osvrtom na rad UN na ovom pitanju, Jugoslovenska revija za me-<br />
|unarodno pravo, Beograd, 1989/1-2, str. 50-62.<br />
- Vu~ini}, Neboj{a: Me|unarodno-pravni status i za{tita osnovnih<br />
ljudskih prava i sloboda, Pravni fakultet, Podgorica, 1994.<br />
- Vuj~i}, Vladimir: Sistem vrednosti i odgoja, [kolske novine,<br />
Zagreb, 1987.<br />
- Vukadinovi}, Gordana: @an @ak Ruso i prirodno pravo, Visio Mund<br />
Akademik, Novi Sad, 1993.<br />
1080
Akademik, Novi Sad, 1993.<br />
- Vukas, Budisav: Me|unarodna organizacija rada i za{tita prava ~oveka,<br />
Jugoslovenska revija za me|unarodno pravo, Beograd, 1989/1-2. str.<br />
91-122.<br />
U<br />
- <strong>Ustavn</strong>i sud u za{titi ljudskih prava, interpretativna uloga ustavnog<br />
suda, Zagreb, 2000.<br />
Z<br />
- Zajaknuvawe na nezavisnosta i efikasnosta na <strong>sudstvo</strong>to, Skopje -<br />
Sarajevo, 2005, (urednik Gordan Kalajxiev)<br />
- Zbornik vo ~est na Evgenij Dimitrov, Praven fakultet Skopje,<br />
1999.<br />
- Ze~evi}, Miodrag: <strong>Ustavn</strong>o pravo gra|anina na slobodno udru`ivanje<br />
u Jugosdlabviji s osvrtom na udru`ivanje gra|anina u svetu, Arhiv za pravne<br />
i dru{tvene nauke, Beograd, 1968/4, str. 546-553.<br />
- Zlatari}, Bogdan: Krivi~no pravo, Op}i deo, I svezak, (tre}e izmijenjeno<br />
i pro{ireno izdanje), Informator, Zagreb, 1977.<br />
... Ljudska prava i jugoslovensko krivi~no pravo, Arhiv za pravne i<br />
dru{tvene nauke, Beograd, 1968/4, str. 507-529.<br />
@<br />
- @ivanovi}, Toma: Sistem sinteti~ke pravne filozofije, vo Osnovni<br />
problemi krivi~nog prava i druge studije, NIO Slu`beni list SFRJ, Beograd,<br />
1986, str. 285-357.<br />
1081
Change language