21.11.2015 Views

Zoran Sulejmanov - Penitencijarni ustanovi vo Makedonija (p.717)

Studija

Studija

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

edinstveno e prisutna mo`nosta za sproveduvawe na resocijalizacijata.<br />

Nejzinata trajnost (vremenska dimenzija) koja {to go obezbeduva<br />

prostorot na deluvawe vrz subjektot {to treba da se menuva so istovremeno<br />

za~uvuvawe na su{tinata na kaznata (retribucijata) e sigurno<br />

eklatantna protivre~nost, no i neophodna dihotomnost. Sovremeniot<br />

eklekticizam <strong>vo</strong> oblasta na celite na kaznata ne mo`e da ja nadmine<br />

taa protivre~nosta bez da zapadne <strong>vo</strong> druga mnogu poopasna kontroverznost.<br />

Premnogu smeloto nudewe takvi sredstva {to pokraj resocijalizacijata<br />

nema da ja sodr`at i potrebnata retribucija, ve}e se razmisluvawa<br />

od sferata na utopijata. Za{to bilo koe sredst<strong>vo</strong> {to nema da<br />

go obezbeduva minimumot na prisilen prekor ve}e ne e kazna tuku nagrada.<br />

V. PENITENCIJARNI SISTEMI<br />

Istoriskiot raz<strong>vo</strong>j na li{uvaweto od sloboda (zat<strong>vo</strong>raweto)<br />

dovede do pojavata na pove}e penitencijarni sistemi, a so raz<strong>vo</strong>jot na<br />

penologijata se nalo`i i potrebata za utvrduvawe na nivnite su{tinski<br />

karakteristiki i nivnoto mesto i zna~ewe za raz<strong>vo</strong>jot na sovremeniot<br />

na~in na izvr{uvaweto na kaznata zat<strong>vo</strong>r. Me|utoa, kaj teoreti~arite<br />

{to se zafatija so ovie problemi vedna{ se pojavia opredeleni<br />

nesoglasuvawa i toa, pred sÒ, pri opredeluvawe na brojot na tie<br />

sistemi. Toa se dol`i na faktot deka poedine~nite penitencijarni<br />

sistemi ne se pojavile <strong>vo</strong> site zemji nitu pak <strong>vo</strong> isto vreme. Od tie<br />

pri~ini najgolemiot broj avtori so pra<strong>vo</strong> ja obrabotuvaat kako sistem<br />

samo onaa praktika so koja be{e opfaten po{irok krug na dr`avi i<br />

koja {to ima{e pozabele`itelen pridones za raz<strong>vo</strong>jot na nau~nata<br />

misla <strong>vo</strong> izvr{uvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda, a so toa i za<br />

raz<strong>vo</strong>jot na penologijata <strong>vo</strong>op{to. Toa be{e osnoven kriterium i za<br />

prifa}eweto na podelbata {to se nudi <strong>vo</strong> o<strong>vo</strong>j trud. Bitno e me|utoa,<br />

da se podvle~e deka za na{ava podelba ne be{e zna~ajno dali se raboti<br />

za praktika {to se ostvaruvala kako oblik na zat<strong>vo</strong>rawe ili kako kazna<br />

li{uvawe od sloboda, nitu pak dali takvata praktika bila i ne<br />

bila pravno oblikuvana. Nejzinoto ostvaravuwe <strong>vo</strong> pogolem broj dr`avi<br />

i za podolg period na vreme za nas be{e dominantna odrednica za-<br />

{to uka`uvaat na vistinskata egzistencija na eden ist oblik na op{-<br />

testvena reakcija. Toj oblik na reakcija bez ogled na s<strong>vo</strong>jata preventivna<br />

(zat<strong>vo</strong>raweto) ili punativna (kaznata li{uvawe od sloboda)<br />

priroda so s<strong>vo</strong>jata primena nametnuva{e takvi implikacii i problemi<br />

~ie {to permanentno re{avawe }e dovede do sovremenite sostobi<br />

<strong>vo</strong> ovaa oblast. Ili, so drugi zborovi, poimot penitencijaren sistem 206<br />

206<br />

"Pod sistem se podrazbira strukturalno i funkcionalno edinst<strong>vo</strong><br />

na istovidni i raznovidni elementi ili posebni faktori koi spored s<strong>vo</strong>ite<br />

opredeleni s<strong>vo</strong>jstva t.e. kvaliteti, relacii, vrski i me|usebni vlijanija go<br />

96

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!