Zoran Sulejmanov - Penitencijarni ustanovi vo Makedonija (p.717)

zdadoa niza otpori, pre~ki i problemi. Postoe~kiot pluralizam na
kaznata li{uvawe od sloboda e sekako eden od onie problemi {to ima-
{e golema te`ina. No tokmu od negovoto sogleduvawe vo forma na refleks
na kaznata kako retributivna merka }e proizleze i potrebata za
nadminuvawe na toj pluralizam. So obratniot proces - unifikacija na
kaznata li{uvawe od sloboda od razlikuvaweto spored re`imot na
nivnoto izvr{uvawe se prejde kon razlikuvawe na tretmanot sprema
osudenite lica ili vo nov kvalitet {to ja ovozmo`uva resocijalizacijata.
No i pokraj voo~enata opravdanost na toa svrtuvawe vo zakonodavstvoto
na oddelni zemji unifikacijata na kaznata li{uvawe od sloboda
se ostvaruva{e neramnomerno. Poa|aj}i od kriteriumot stepen
na ostvarenata unifikacija mo`e da se razlikuvaat: a) zakonodavstva
vo koi porane{noto mno{tvo se sveduva na nekolku oblici na kaznata
li{uvawe od sloboda obi~no robija, zato~uvawe, strog i obi~en zatvor
(na primer, krivi~nite zakoni na Brazil u{te od 1890, na Kralstvoto
Jugoslavija od 1929, na [panija od 1944 god.), b) zakonodavstva
so nivno sveduvawe na dva oblici - obi~en i strog zatvor (Krivi~nite
zakoni na Argentina 1921, Danska 1930, FNRJ 1959) i v) zakonodavstva
so unifikacija vo edinstven oblik na zatvor (Krivi~nite zakoni na
Polska 1944, ^ehoslova~ka 1950, Bugarija 1951, SFRJ 1976 god.). Ovaa
podelba dovolno jasno zboruva za nasokata i dinamikata na ovoj proces.
Na prv pogled mo`ebi zvu~i paradoksalno deka nasproti op{tite
tendencii kon unifikacija na kaznite li{uvawe od sloboda za kazneniot
sistem od XX vek e karakteristi~en i eden drug proces - procesot
na {ireweto na krugot na krivi~nite sankcii. Negovata nu`nost
me|utoa, lesno }e se sfati ako se dovede vo vrska so projavenata
potreba za individuvalizacija na kaznata sprema li~nosta, a ne sprema
storenoto delo. Po~etocite na ovie barawa datiraat u{te od krajot
na XIX vek so voveduvaweto na merkite na bezbednost i podocne`niot
poseben sistem na merki od vospiten karakter sprema maloletnite delinkventi.
Vo mnogu sli~en na predhodniot e i procesot na afirmacija na
supstitutite ili na tn. alternativi na kaznata zatvor. Stanuva zbor za
u{te edna specifi~nost na zakonodavstvoto od XX vek so koja {to pod
udar na opravdanite, ponekoga{ i bespo{tedni kritiki se trgna kon
toa na li{uvaweto od sloboda da i se odzeme mestoto na dominantna
kazna. Vo ovaa smisla se nudat golem broj na tn. predsudski, sudski i
penitencijarni alternativi, 202 na koi {to podocna, vrz osnova na kri-
202
Predsudskite alternativi se sostojat vo razli~ni oblici na svrtuvawe
na krivi~nata postapka kon vonkrivi~en, nepunativen na~in na postapuvawe
(pr. tn. diversion programes, uslovno zapirawe na krivi~nata postapka i
sl.). So sudskite alternativi nekoi klasi~ni sankcii ja napu{taat svojata
marginalna pozicija vo odnos na zatvorot ili pak sistemot se pro{iruva so
94