Zoran Sulejmanov - Penitencijarni ustanovi vo Makedonija (p.717)

eformatorite na zatvorskiot sistem. Od druga strana nedostigot na
potrebnite materijalni sredstva i koncepciskite lutawa vo pogled na
izgledot i ulogata na novoizgradenite zatvori ne vodea kon bitno podobruvawe
na mizernite sostojbi. Kon seto ova treba da se dodade deka
vo vremeto na pojavata i afirmacijata na ovaa kazna dominira retributivnata
teorija za celite na kaznuvaweto. Od po~etniot koncept:
~ovekovata sloboda - najvisoka vrednost, kaznata li{uvawe od sloboda
- najvisoka odmazda, ne mo`e{e da se o~ekuva ni{to drugo osven toa
spored svojata te`ina {to pove}e da se dobli`i do ve}e postoe~kite
vladea~ki kazni. Ottamu e i nezinoto prifa}awe so site dopolnitelni
poostruvawa {to ja ~inea edvaj ne{to poblaga od smrtnata kazna.
201
2. Kaznata li{uvawe od sloboda vo krivi~nite zakonodavstva
na XX vek. Za ovoj vtor period od razvojot na kaznata se osobeno zna-
~ajni dvi`ewata i promenite {to vo krivi~nopravnata nauka gi vnese
pozitivisti~kata {kola u{te kon krajot na XIX vek. So nivnite idei,
{to vo golem obem bea podr`ani i razvivani od drugite - krivi~nopravni
{koli, zapo~na procesot na transformacija na kaznata li{uvawe
od sloboda preku sfa}aweto na najzinata su{tina i razvivawe na
najzinite celi. Insistiraweto kon sistem na merki za op{testvena
odbrana od kriminaliteot zna~e{e potisnuvawe na prisilbata i retribucijata
i postepeno otstapuvawe na prostorot za op{testveno popravawe
na osudenite lica.
Ovoj koncept stana vistinska osnova za transformacijata na
kaznata li{uvawe od sloboda od sredstvo na odmazda vo korisna institucija
kade {to od den na den }e jakne nejzinata reedukativna, resocijalizaciska
i preventivna funkcija. Vo duhot na ovie tendencii i
nivnata prakti~na realizacija bea naso~eni i novite zakonski promeni.
Normativnoto deluvawe vo dvata smera: humanizacija na kazneniot
sistem i permanentnoto voveduvawe merki na prevospiten tretman
zaradi pogolema efikasnost vo izvr{uvaweto na kaznata se ottuka
i osnovnite karakteristiki na ovoj period.
Fakt e me|utoa, deka prodiraweto na ovie idei ne te~e{e ni najmalku
lesno i ednostavno. Zateknatite sostojbi, silata na tradicijata,
vle~eweto kon staroto i neizvesnosta i nedoverbata vo novoto so-
201
"Vrz takov stav se potpiraa: i po~etniot pensilvaniski, keliski
sistem, i poostruvaweto so dopolnitelni telesni kazni (kombinacija so kaznata
tepawe, kaznata vo okovi), i do`ivotnata robija, i zatvoraweto vo dale~nite
prekuokeanski kolonii - oblici od koi pove}eto ne }e zna~at ni{to
pove}e, odo{to formalno odbegnuvawe na primenata na smrtnata kazna, odnosno
nejzino supstituirawe so "zatvorski rulet" vo koi dobivkata na pravoto
na `ivot, }e bide mo{ne retka!" Kambovski, V. Alternativi na kaznata zatvor,
Godi{nik na Institutot za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra-
`uvawa, Skopje, 1984, str. 292.
93