21.11.2015 Views

Zoran Sulejmanov - Penitencijarni ustanovi vo Makedonija (p.717)

Studija

Studija

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

v) Zat<strong>vo</strong>r. Zat<strong>vo</strong>rot e kazna li{uvawe od sloboda so opredeleno<br />

i do`i<strong>vo</strong>tno traewe {to i denes ima primena <strong>vo</strong> oblik na obi~en i<br />

strog zat<strong>vo</strong>r. Osnovnata razlika me|u negovite dva oblici se sostoi <strong>vo</strong><br />

pomalata ili pogolemata strogost na zat<strong>vo</strong>rskiot re`im, dol`inata<br />

na izre~enata kazna ili vidot na kaznenata ustanova. Me|u kriteriumite<br />

za nivnoto razlikuvawe ponekoga{ se sre}ava i nivnata povrzanost<br />

so opredeleni pravni posledici na osudata.<br />

g) Deportacija. Iako pretstavuva eden vid eliminatorna kazna<br />

pod opredeleni okolnosti deportacijata se javuva i kako specifi~en<br />

oblik na kaznata li{uvawe od sloboda. Toa e slu~aj koga taa se izrekuva<br />

kako zamena (supstitut) na smrtnata kazna. Toga{ elementot na<br />

zat<strong>vo</strong>raweto e onoj fakt {to dominira <strong>vo</strong> nejzinoto izvr{uvawe za-<br />

{to tak<strong>vo</strong>to zat<strong>vo</strong>rawe e naj~esto <strong>vo</strong> do`i<strong>vo</strong>tno ili osobeno dolgo<br />

traewe. Vo ovie slu~ai ne doa|aat <strong>vo</strong> preden plan kolonizatorskite<br />

nameri na zemjata {to ja vr{i deportacijata, tuku pred sÒ, celta -<br />

otstranuvawe na zlostornikot od s<strong>vo</strong>jata sredina, odnosno obezbeduvawe<br />

na zemjata od osobeno opasni zlostornici. Ne osporuvaj}i ja ulogata<br />

i na opredeleni humanisti~ki primesi (po~ituvawe na tu|iot `i<strong>vo</strong>t),<br />

ne e te{ko da se pronikne deka <strong>vo</strong> ovie kazni se krie polivalentna<br />

pragmati~nost: iskoristuvawe na ve}e postoe~kite kapaciteti namesto<br />

prepolnetite doma{ni zat<strong>vo</strong>ri, ostvaruvaweto na d<strong>vo</strong>kratno<br />

obezbeduvawe (dokolku osudenikot nekako i uspee da izbega od zat<strong>vo</strong>rskata<br />

kolonija te{ko deka toa }e mo`e da go stori i od dale~nata,<br />

obi~no prekuokeanska zemja), one<strong>vo</strong>zmo`uvaweto kontakti so osudenikot<br />

{to bi mo`ele da go razbranat javnoto mislewe so ogled na toa<br />

deka <strong>vo</strong> pogolem broj slu~ai se rabotelo za politi~ki delinkventi,<br />

obezbeduvaweto na potrebnata odmazda i sl.<br />

d) Relegacija. Na napolno identi~en na~in kako deportacijata<br />

specifi~en oblik na kazna li{uvawe od sloboda dobiva i relegacijata<br />

toga{ koga e izre~ena <strong>vo</strong> do`i<strong>vo</strong>tno ili podolgo traewe. Ovaa kazna<br />

e karakteristi~na za francuskoto pra<strong>vo</strong>sudst<strong>vo</strong> <strong>vo</strong> periodot od<br />

1885 do 1942 godina.<br />

Ona za {to postoi op{ta soglasnost e deka kaznata li{uvawe<br />

od sloboda <strong>vo</strong> site s<strong>vo</strong>i oblici pretstavuva bitna presvrtnica kon napu{taweto<br />

na krajno nehumanite sredstva na krivi~no-pravnata represija<br />

{to se sostoela <strong>vo</strong> skoro isklu~itelna primena na smrtnite kazni<br />

i brojnite oblici na telesno kaznuvawe. Nesporen e me|utoa, i<br />

nabrzo poka`aniot fakt deka nema mesto za golemiot optimizam so koj<br />

be{e do~ekano nejzinoto <strong>vo</strong>veduvawe. Toa proizleguva ottamu {to<br />

u{te od po~etokot na nejzinata primena se javija brojni problemi i<br />

kontroverzi od koi duri i takvi {to ni denes ne se nadminati.<br />

Eden od najte{kite problemi so koi se soo~i ovaa kazna <strong>vo</strong> XIX<br />

vek bea prostornite, higienskite i drugite uslovi na nejzinoto izvr-<br />

{uvawe. Vo po~etnata faza od nejzinata primena mora{e da se koristat<br />

istite onie kapaciteti {to bea podlo`eni na ostri kritiki od<br />

92

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!