Zoran Sulejmanov - Penitencijarni ustanovi vo Makedonija (p.717)

ti robijata, strogiot, obi~niot zatvor i prisilnata rabota. 199
Vakviot pluralitet na kaznite li{uvawe od sloboda treba da
se sfati i kako mo`nost za stesnuvawe na prostorot za primena na
smrtnata kazna osobeno so izvr{uvawe na dolgite kazni za pote{kite
zlostorstva.
Celokupniot spektar na kaznite li{uvawe od sloboda od ovoj
period mo`e da se svede na slednive oblici.
a) Robija. Robijata bila najte`ok oblik na kaznata li{uvawe
od sloboda. Mo`ela da se izre~e vo do`ivotno traewe, a mnogu poretko
i na opredeleno vreme. Vo do`ivotno traewe taa za prv pat e vovedena
vo Napoleonoviot kodeks, a podocna e kopirana od drugite zakonodavstva
na XIX vek. Taa e me|utoa, poznata i vo nekoi krivi~ni
kodeksi doneseni me|u dvete svetski vojni. 200 Robijata so sebe povlekuvala
gubitok na opredeleni gra|anski prava i javni zvawa kako i
nekoi politi~ki i drugi prava. So nea isto taka bilo povrzano i obligatornoto
vr{ewe na prisilna rabota. Karakteristi~no e i toa deka
zaradi spre~uvawe na mo`nite begstva no, i zaradi zgolemuvawe na
retributivizmot i poni`uva~kiot efekt od samata kazna, osudenite
lica bile okovuvani vo te{ki prangii {to gi nosele za vreme na celiot
tek na izvr{uvaweto na kaznata. Za vreme na spieweto se primenuvalo
i edno dopolnitelno obezbeduvawe na na~in {to niz samite
prangii na osudenite lica, koi obi~no spiele eden do drug na podot, se
provlekuvala ~eli~na `ica ili sinxir ~ii {to eden kraj bil zayidan,
a drugiot se vrzuval ili zaklu~uval. Takvite `ici i sinxiri ponekoga{
se provlekuvale niz ~eli~en obra~ {to se staval na sredinata na
teloto na sekoj osudenik. Ne{to podocna noseweto prangii i raznite
vrzuvawa vo golem broj zemji bile napu{teni. Onamu pak kade {to robijata
delumno e i denes prisutna ([panija, Argentina) ote`nuva~kite
elementi i stigmatizira~kite simboli na nejzinoto izvr{uvawe se
glavno napu{teni.
b) Zato~uvawe. Za da se sfati ovoj oblik na li{uvawe od sloboda
bitni se onie karakteristiki spored koi zato~uvaweto se razlikuva
od robijata. Kaj zato~uvaweto najprvin gi nema pravnite posledici
od osudata so koi se gubat izvesni gra|anski i drugi prava, a so nego
po pravilo, ne e povrzana ni prisilnata rabota. Zato~enicite isto
taka ne bile okovuvani vo prangii. Kaznata se izvr{uvala vo posebni
zatvori vo koi {to ponekade postoela mo`nost da se dobie i posebna
kelija vo vid na privilegija.
199
Pove}e za toa: Umi~evi}, Sistemi izvr{enja kazni li{enja slobode, Vlastita
naklada, Sarajevo, 1938, str. 87.
200
Taka na primer vo krivi~niot zakon na Kralstvoto Jugoslavija od
1929 godina, vo Italija od 1930 godina, ili pak [panija od 1944 godina vo ~ii
{to zakon postoi obi~na i stroga robija pokraj strogiot zatvor, deportacijata,
relegacijata i zato~uvaweto.
91