Zoran Sulejmanov - Penitencijarni ustanovi vo Makedonija (p.717)

natite oblasti na op{testveniot `ivot visoko go istakna zna~eweto
na potrebata za ekvivalenten nadomest duri i vo oblasta na kaznite.
Od tie pri~ini i vo kaznite li{uvawe od sloboda se pobara, a vo nejzinata
vremenska opredelenost (delivost) se najde i potoa dolgo se
odr`a edna od formite na ekvivalenten nadomest: za pote{ko krivi-
~no delo pote{ka (podolgotrajna) kazna. Na toj na~in jasno izrazenite
kapitalisti~ki tendencii kon eksploatacija i profit i kaj kaznite
li{uvawe od sloboda mo`ea da stanat edno od sredstvata {to }e obezbedi
iskoristuvawe na tu|iot, vo ovoj slu~aj osudeni~ki trud. Merlivosta
na stokite na pazarot dobi svoj odraz i vo merlivosta na represijata,
a vo tie ramki ne mo`e{e da se bide kusogled i da ne se iskoristi
sî pogolemata potreba za rabotna sila. Novoto sredstvo na represija
dava{e dobri mo`nosti da se (zlo)upotrebi ona {to so smrtnite
i telesnite kazni dotoga{ samo besmisleno se uni{tuva{e i sakate{e.
3. Zna~aen element za pojavata na kaznite li{uvawe od sloboda
pretstavuvaat i se poprisutnite orientacii vo oblasta na krivi~noto
pravo. Se raboti za onie humanisti~ki idei i streme`i {to bea navesteni
od poznatite filozofi i pravnici u{te mnogu porano, no koi
{to duri vo novite op{testveni uslovi najdoa mo`nosti za realizacija.
Toa se site onie barawa na naprednite misliteli koi {to iako
ne bea zasnovani vrz sistematska razrabotka na krivi~noto pravo, niz
uspe{no postavenite su{tinski problemi za odnosot na poedinecot i
dr`avata ponudija niza solucii za razre{uvawe na razli~nite op{testveni
odnosi, a me|u niv i na brojni krivi~nopravni problemi. Me|u
niv posebno mesto zaslu`uva baraweto za zakonitost, srazemrnost na
te`inata na deloto i merkata na kaznata, baraweto dr`avata da nosi
takvi zakoni ~ija {to cel e obezbeduvawe najgolema mo`na sre}a za
najgolem mo`en broj gra|ani, poveduvaweto principielna borba protiv
smrtnata kazna i zalagaweto za obezbeduvawe na op{testvena korisnost
na kaznata. Zna~aen pridones za razvojot na krivi~nopravnite
razmisluvawa se sre}ava i vo trudovite na francuskite filozofi od
XVIII vek. Tie bea protiv sudskoto samovolie i arbitrernosta na feudalnata
apsolutisti~ka vlast, brutalnosta, svireposta i ne~ove~nosta
vo kaznuvaweto i izvr{uvaweto na kaznite, a nekoi od niv i za poinakvo
sfa}awe na celite na kaznata koi vo toa vreme bile odmazda i
zastra{uvawe, kaewe i stradawe za storenite dela.
Nesporen e faktot deka duri so novite proizvodni odnosi be{e
mo`no ostvaruvaweto na pogolemiot del od ovie barawa. Vo taa nasoka
se dvi`ea i tendenciite na samata gra|anska klasa vo borbata za
vlast. Taa vlast vsu{nost i be{e osvoena so prifa}aweto na del od
ovie idei, a osobeno so sproveduvaweto na na~elata na zakonitost,
ednakvost i sloboda. Seto toa u{te na samiot po~etok pridonese za humanizacija
na brojni krivi~nopravni i penolo{ki instituti {to dobile
i zakonodavno praven izraz. Toa {to vo tie ramki i kaznata li-
89