21.11.2015 Views

Zoran Sulejmanov - Penitencijarni ustanovi vo Makedonija (p.717)

Studija

Studija

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

t<strong>vo</strong>ri be{e <strong>vo</strong> toa da poslu`at kako preventivno sredst<strong>vo</strong> za zadr`uvawe<br />

na liceto do izrekuvaweto na edna od kaznite {to gi poznavalo toa<br />

op{test<strong>vo</strong>. Ottamu za niv se veli deka pretstavuvale "pretsobje za<br />

izvr{uvawe na telesnite i smrtnite kazni", ili pak poslikovito<br />

"deka dodeka dene{nite sudovi so s<strong>vo</strong>ite presudi gi polnat zat<strong>vo</strong>rite,<br />

nekoga{nite sudovi pridonesuvale za nivno praznewe" (Hippel). Poinaku<br />

re~eno, sevkupnoto zat<strong>vo</strong>rawe od o<strong>vo</strong>j period bilo, pred sî, opredeleno<br />

od procesno-pravni pri~ini. Toa ja imalo ulogata na eden vid<br />

istra`en ili sudski zat<strong>vo</strong>r kade {to se ~uvale obvinetite lica do kone~nata<br />

presuda. 187 Vrz istiot princip bea zadr`uvani i ve}e osudenite<br />

lica do kone~noto izdr`uvawe na kaznata. Vo taa smisla e poznat<br />

i ~esto citiran primerot na Sokrat koj bil zat<strong>vo</strong>ren do momentot na<br />

povikuvaweto da ispie otrov. Se znae i imeto na eden konkreten zat<strong>vo</strong>r<br />

nare~en Tullianum <strong>vo</strong> koj {to privrzanicite na Kartegina bile<br />

dr`ani do nivnoto li{uvawe od `i<strong>vo</strong>t. 188<br />

So sli~ni zat<strong>vo</strong>ri raspolagale i starite Egipjan, Vavilonci,<br />

Asirci, Indijci, Evrei, Grci i drugite narodi od toa vreme. Za istata<br />

namena kaj niv bile koristeni razni podrumi, napu{teni gradski kuli<br />

i tvrdini, pa duri i bunari. 189<br />

4. Zat<strong>vo</strong>raweto ili li{uvaweto od sloboda nemalo oblik na kazna<br />

nitu <strong>vo</strong> srednovekovniot period. Toa i ovde se primenuva kako procesno-pravna<br />

merka za prit<strong>vo</strong>rawe na obvinetite so osnovna cel da se<br />

spre~i begst<strong>vo</strong> na lice {to izvr{ilo nekoe krivi~no delo ili drug<br />

vid na prestpani~ko povedenie. Vakviot zat<strong>vo</strong>r prakti~no slu`el<br />

samo za ograni~uvawe na slobodata na nekoe lice za vreme na tekot na<br />

krivi~nata postapka. Vo ovaa smisla se naveduva zakonot na Ivan Smeliot<br />

od 1570 godina spored koja zat<strong>vo</strong>rot pretstavuval merka za ~u-<br />

187<br />

Vo kazneniot sistem na Rimskoto pra<strong>vo</strong> od periodot na Carst<strong>vo</strong>to<br />

pokraj telesnite i smrtnite kazni postepeno se preo|alo i kon deportacija na<br />

osudenite lica na opredeleni ostrovi ili kon nivna relegacija od edna <strong>vo</strong><br />

druga provnincija. Se spomenuva duri i tn. do`i<strong>vo</strong>tna robija so prisilna rabota<br />

(opera publika). No kako dokaz deka ovie oblici na li{uvawe od sloboda<br />

ne bile zat<strong>vo</strong>rska kazna ~esto se citiraat zborovite na Ulpijan: "Cercer enim<br />

ad continendos homines, non ad puniendos haberi debat" (Zat<strong>vo</strong>rot treba da se koristi<br />

za pritvarawe, a ne za kaznuvawe). Navedeno spored: Kup~evi}-Mla|enovi},<br />

R. Osnovi penologije, str. 78.<br />

188<br />

Kako primer na vakov zat<strong>vo</strong>r se naveduva i onoj nare~en Mamertime,<br />

zdanie {to i den denes postoi blizu ridot Kapitol. Toj se sostoi od gorna<br />

pra<strong>vo</strong>agolna prostorija osvetlena od edna dupka na pokri<strong>vo</strong>t i podzemna s<strong>vo</strong>dna<br />

prostoija {to se nao|ala vedna{ pod prvata. Zat<strong>vo</strong>renicite do osudata na<br />

smrt bile smestuvani <strong>vo</strong> gornata, a potoa bile frlani <strong>vo</strong> dolnata prostorija<br />

kade {to umirale od glad ili pak se zadu{uvale. Vidi: Hovard, D. L, op. cit,<br />

str. 3.<br />

189<br />

Vidi: Milutinovi}, M, Penologija, str. 24.<br />

83

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!