Zoran Sulejmanov - Penitencijarni ustanovi vo Makedonija (p.717)

cel nekoe zlo tuku postignuva edno od dvete: ili go poprava kaznetiot,
ili pak, ja namaluva merkata na negovoto ne~inewe. 88 Ponatamu Platon
veli: "ako nekoj stori opredelen prestap, seedno dali krupen ili
siten, zada~a na zakonot e od nego da bara da ja nadomesti {tetata i da
go pou~i i natera nikoga{ vo idnina pove}e da ne se osmeli volevo da
izvr{i takvo delo, ili ako ne toa, toga{ barem zna~itelno poretko.
Bidej}i zada~ata i na najdobriot zakon le`i vo toa so dela ili zborovi,
so pomo{ na u`ivawe ili bolka, so uka`uvawe po~esti ili odzemawe
na gra|anskite prava, pari~ni kazni ili podaroci, ili na bilo
koj drug na~in da se postigne ~ovekot da ja zamrazi nepravdata i da ja
zasaka pravdata. 89
Zboruvaj}i za vidot i visinata na kaznata Platon smeta deka
treba da se zemat predvid ne samo okolnostite od koi zavisi krivi~noto
delo (te`inata na deloto) tuku i okolnostite koi se odnesuvaat na
storitelot (dali e popravliv ili nepopravliv, dali e lud, bolen, premnogu
star i sl.). Vo ovaa smisla za nepopravlivite prestapnici {to
storile najte{ki krivi~ni dela (sprema bogovite, roditelite i dr`avata)
se zalagal za smrtna kazna, 90 dodeka za istite dela storeni od
ludi, bolni i stari lica - za ednogodi{no progonuvawe. 91 Me|utoa,
ovie idei za individualizacijata vo kaznuvaweto Platon ne mo`el do
kraj da gi razvie, 92 iako dal zna~ajni predlozi {to bi trebalo da im
pomagaat na zakonodavecot i na sudiite vo nivnoto sproveduvawe. 93
88
Vidi: Platon, Zakoni, BIGZ, Beograd, 1971, str. 355.
89
Ibid, str. 368.
90
Ibid, str. 355.
91
Ibid, str. 371-372.
92
Vo vrska so pri~inite zaradi koi Platon ne mo`el da ja razvie
svojata ideja za individualizacijata vo kaznuvaweto vo literaturata se veli
deka se krijat vo negovoto sfa}awe oti ima dosta slabi sudovi {to ne mo`at
dobro da ja vr{at taa funkcija. Zatoa toj se zalaga i za pocelosni zakoni {to
}e ja neutraliziraat slabosta na sudovite. No, bidej}i vo zakonot ne mo`at da
se predvidat site okolnosti od koi zavisi individualizacijata, takvoto re{-
enie ne mo`elo da se ostvari. Vidi: Pe{i}, V, Istoriski razvoj ka`njavanja prestupnika,
Zbornik IKSI, Beograd, 1973/2, str. 204.
93
Vo ovaa smisla Platon veli: "... I taa kazna (storitelot) treba da ja
trpi ne zatoa {to storil zlostorstvo - tuku zaradi toa vo idnina toj samiot i
drugite {to }e vidat kako e kaznet napolno da zamrzat sekoja nepravda ili da
ostavat golem del od taa nepravda. I zatoa zakonite mora da vodat smetka za
site takvi slu~ai i za sekogo da pogodat to~na golemina na kaznata, kako {to
strelecot to~no pogoduva: najposle mora da go odredat i nejziniot to~en na-
~in i vid. Izvr{uvaj}i ja taa ista rabota, sudijata treba da mu pomaga na zakonodavecot
koga nekoj zakon mu ostava da donese ocenaka za toa {to treba da
pretrpi ili da plati vinovnikot sprema koj se izreknuva presudata. A zakonodavecot
mora kako slikar da gi dade samo osnovnite crti na koi treba da se
63