Zoran Sulejmanov - Penitencijarni ustanovi vo Makedonija (p.717)

mewa ili topovski |uliwa (shot drill) od edno na drugo mesto, na bescelno
tol~ewe tvrd kamen itn. Za `al vakvoto sfa}awe na osudeni~kiot
trud }e go dostigne svojot vrv so voveduvaweto na kaznata li{uvawe od
sloboda vo po~etokot na XIX vek, vo ~ii ramki dobil karakter na dopolnitelna
kazna. Vo taa smisla }e go ostvarat svoeto pogubno dejstvo
"genijalnite" izumi na Ser Vilijem Kabit (Ser William Cubit): "tread
whill" - gazewe na trkalo, "tread mill" - gazewe na melnica i "crank" -
vrtewe na ra~ka 84 koi nai{le na {iroka primena vo Anglija. So pomo{
na ovie spravi osudenikot bil doveden vo situacija da trpi silno
izma~uvawe pri postojana svest za besmislenosta na svojot trud. Me|utoa,
i pokraj toa vo angliskata penitencijarna praktika dolgo se podr`uva{e
idejata deka te{kata i vzaludna rabota pozitivno deluva
vrz promenata na zatvorenicite i toa tokmu poradi vzaludnosta na rabotata
{to se vr{i.
Javnite raboti se sre}avaa i vo Avstrija. [vajcarija, kako i vo
oddelnio delovi vo SAD (vo Pensilvanija, na primer) se vr{ea na
ulicite ili na glavnite pati{ta. Kaznuvaweto na licata oble~eni so
prugasti obleki, so lanci i |ule na nogata koi bile izlo`eni na potsmev
i raznovidni {ikanirawa od javnosta, na otvorena omraza, no i na
simpatii, e ukinato kon krajot na XVIII i po~etokot na XX vek vo site
zemji vo svetot.
III. RAZVOJ NA PENOLO[KATA MISLA VO STARIOT I
SREDNIOT VEK
U{te od po~etokot na zaedni~koto `iveewe niz svoite religiozni
i drugi razmisluvawa za svetot {to go opkru`uva ~ovekot mu posvetil
opredelno vnimanie na op{testvoto i negovite fenomeni. Me-
|utoa, duri so javuvaweto na klasnata podelnost }e se sozdadat neophodni
uslovi za izdvojuvawe na opredelena grupa lu|e od procesot na
materijalnoto proizvodstvo koja }e se zafati so objasnuvawe na opredeleni
op{testveni pojavi. Na toj na~in e sozdadena anti~kata filozofija
vo ~ii ramki deluvale pove}e genijalni misliteli. Me|u niv }e
se javat i takvi umovi {to }e nastojuvaat da ja objasnat su{tinata na
kriminalitetot, a so samoto toa i su{tinata, prirodata i celite na
kaznata, na~inot na nejzinoto odmeruvawe i drugi problemi {to bile
konkretno povrzani so nivnata primena. Pritoa, karakteristi~no e
deka ovie misliteli ne se zadr`uvale vrz nekoja sistematska razrabotka
na kriminalitetot i op{testvenata reakcija od toa vreme tuku
so seto toa samo popatno se zanimavale vo svoite filozovski dela i
raspravi.
1. Parcijalnite razmisluvawa za ovie pojavi }e zapo~nat so Pi-
1962/1, str. 51.
84
Vidi: Cornil, P. Rad u kazneno-popravnim ustanovama, Izbor, Zagreb,
61