Zoran Sulejmanov - Penitencijarni ustanovi vo Makedonija (p.717)

we, predavstvo i sl.). 80 Osudenikot se vrzuval za stolb na sramot na na-
~in {to mu se istegnuval vratot ili pak, vrz nego se zakovuval so klinci
niz u{ite. Vo dvata slu~ai ne mo`el da ja dvi`i glavata bez da go
povredi vratot ili da gi skine u{nite {kolki. Vo takva polo`ba bil
ostavan na prometno javno mesto (na plo{tadi, pazari{ta, pred crkvi
i sl.) kade {to bil izlo`en na pcosti, plukawe, zadevawe, ismejuvawe,
udirawe i sli~ni maltretirawa od strana na mnogubrojni seirxii.
Stolbot na sramot vo Anglija e ukinat vo 1837, a vo Francija vo
1789 godina.
So napolno ista obes~estuva~ka namena bea obemno koristeni i
tn. krletki na sramot. Toa bea posebni spravi napraveni od podvi`ni
{tici so koi se pricvrstuvala samo glavata, ili pak, pokraj nea i
racete i nozete na osudenikot na sosema malo rastojanie. Otkako {ticite
}e se spoele i obezbedele so katanec osudenikot bil ostavan vo
dosta neugodna polo`ba vo traewe od nekolku ~asa do nekolku dena.
Iako takvata polo`ba be{e nesomneno te{ka i iscrpuva~ka, glavnata
cel na kaznata be{e sozdavawe na potsmev i poni`uvawe kon prestapnikot
od strana na okolinata.
4.3. Kazni na te{ka fizi~ka rabota
Koristeweto na rabotata kako kazna datira od najstari vremiwa.
Nejzinata osnova se nao|a vo nekoga{nite sfa}awa za poni`uva-
~kiot karakter na fizi~kiot trud ~ie vr{ewe im be{e prepu{teno
isklu~ivo na pot~inetite klasi. Me|utoa, poradi golemite zafati od
toa vreme kako {to se: izgradba na meliorativni sistemi, piramidi,
javni pati{ta kako i zaradi vr{ewe na te{kata rabota vo prvite rudnici,
sekoga{ be{e potrebna i dopolnitelna rabotna sila koja {to
lesno se najde vo bezdu{nata eksploatacija na osudenicite. Ottamu
mo`e da se tvrdi deka osnovnata ideja za voveduvawe kazni koi se sostoea
vo te{ka fizi~ka rabota vo mnogu nalikuva na onaa {to dovede i
do voveduvaweto na imotnite kazni. I ovde se raboti za opredelena
eksploatacija na osudenikot so koja {to se vrzuva glavnata cel na kaznuvaweto.
Poradi vonrednite telesni napregawa na osudenikot kaj
ovie kazni i te kako e prisutno i stradaweto, no kako efekt {to sepak
ima vtorostepeno zna~ewe. Ovoj stav mo`e da se potkrepi so faktot
deka nema istoriski izvori so koi se uka`uva deka postoela takva
prisilba so koja osudenicite bile obvrzuvani na vr{ewe neproduktivna
rabota.
Takviot karakter na ovie kazni }e se odr`i i vo sredniot vek.
Vo tekot na XVI i XVII vek }e se otpo~ne i so sozdavawe zavodi za polesno
vr{ewe prisilna rabota od strana na osudenicite. Pritoa e
zna~ajno deka li{uvaweto od sloboda vo ovie zavodi nema karakter
80
Vidi: Eliot, M. op. cit. str. 350.
59