Zoran Sulejmanov - Penitencijarni ustanovi vo Makedonija (p.717)

So cel da se spre~i ovoj na~in na transportirawe na osudenicite
koj, namesto vospitni efekti predizvikuval samo grdi sceni niz
cela Francija, vo 1837 godina, be{e voveden nivniot prevoz. Za taa namena
bea konstruirani specijalni zapre`ni koli - "zandani na trkala."
Stanuva zbor za posebno konstruirani koli, ~ii sredi{en del
be{e podelen so hodnik. Od nadvore{nite strani na kolata se nao|aa
kelii vo koi bea pomesteni osudenicite so liceto svrteni sprema vratata.
Na osudenicite, koi sedele na improvizirani metalni WC {olji
{to se praznat direktno na patot, nozete im bea okovani i me|usebno
povrzani so sinxiri. Keliite bile ogradeni so metalni limovi taka
{to osudenicite (ma`i, `eni i deca) me|usebno ne mo`ele nitu da se
gledaat ni razgovaraat. Na vratite na tie }elii bile ostaveni po dva
otvori koi slu`ele za dodavawe na leb i voda kako i za vr{ewe nadzorot
od strana na ~uvarite koi bile naoru`ani so drveni palki. Za
vreme na prevozot koj obi~no trael tri denonokija, spieweto re~isi
ne bilo mo`no. Seto toa se slu~uvalo od 1837 godina, koga kazneni~kiot
sinxir {to kaznetite lica go vle~ele sî do Brest i Tulon e
zamenet so kazneni~kata kola oboena vo crno. Stanuva zbor, vsu{nost,
za "kaznena ustanova na trkala," na koja pi{uvalo: "Prevoz na kazneti
lica." 67
2. TELESNI KAZNI
Telesnite kazni se mo`ebi osnovniot i naj~est vid na prisilni
merki so naglasena primena vo sredniot vek. Pri~inata za nivnata masovnost
sprema storitelite na pote{ki no, i vrz onie na polesni krivi~ni
dela, se nao|a vo nivnata ednostavna realizacija i otsustvoto na
bilo kakvi tro{oci vo postapkata na izvr{uvaweto. Bilo kako glavni
ili sporedni kazni, tie sekoga{ se izrekuvale zaradi ostvaruvawe na
~uvstvitelna telesna bolka i izma~uvawe na storitelot na deloto. Vo
golem broj slu~ai se javuvale i kako zamena za pari~nata kazna ili
kako pomo{en instrument za postignuvawe dopolnitelni efekti kaj
nekoi drugi vidovi kazni (kako uvod vo izvr{uvaweto na smrtnata kazna,
kako prisilna merka za ostvaruvaweto na veslaweto ili drug vid
rabotna kazna) ili, pak, kako poseben metod za dobivawe priznanie
preku silno izrazenata tortura na inkvizicionata postapka.
2.1. Sakatewe (Mutilatio)
Sakateweto e eden od najstarite na~ini na izvr{uvawe na telesnite
kazni 68 vo koi najjasno se ogleda talionskiot simbolizam. So
67
Vidi: Foucault, M. op. cit. str. 8 i 267-275.
68
Kaznata sakatewe se sre}ava u{te vo hamurabieviot zakonik (2000
god. pred n.e), potoa vo asirskiot zakonik, vo Zakonot na XII tabli~ki (451
52