Zoran Sulejmanov - Penitencijarni ustanovi vo Makedonija (p.717)

te vo Tasmanija i Norfolk. Me|utoa, tri godini podocna taa i ovde }e
se sretne so istite problemi pa zatoa vo 1846 godina mora{e da ja prekine
i ovaa deportacija. Novoto re{enie se sostoe{e vo pra}awe na
zatvorenicite vo novoizgradeniot zatvor Pentonvil (Pentolvile, 1843),
a potoa na rabota vo Gibraltar i Bermudite i ottamu vo starite kolonii.
Prvite grupi zatvorenici spored ovaa {ema ja napu{tile zemjata
vo 1849 godina. No takvata praktika trae{e mo{ne kratko. Ve}e
vo 1852 godina, Tasmanija odbi da prifati okolu 800 zatvorenici od
Gibraltar i Bermudite poradi {to ovie zatvorenici bea isprateni na
site strani na svetot, odnosno sekade kade {to se bara{e eftina rabotna
sila. Na toj na~in del od ovie lica stignaa vo Kvislend, na Foklandskite
ostrovi, Labrador i Nova Gvineja. 61
Takva be{e sostojbata so deportacijata vo Anglija koja {to na
krajot sepak mora{e da se prekine (oficielno vo 1852, a prakti~no
duri vo 1890 godina), i da se pobaraat re{enija vo samata zemja preku
postojana izgradba na novi zatvori i usovr{uvawe na penitencijarnata
praktika.
So momentot koga vo Anglija se pravea prvite ~ekori za nejzino
ukinuvawe deportacijata }e bide vovedena vo Francija so poseben
dekret od 1859 godina. Pri~inite za nejzinoto voveduvawe vo noviot
vek ne se razlikuvaat od onie vo predhodniot period. Vo po~etokot
osudenite lica bile upatuvani vo Gijana (poznatite "\avolski ostrovi")
i na zapadnite indiski ostrovi, a od 1885 godina glavno vo Nova
Kaledonija. I pokraj problemite {to i ovde go imaat siot poguben karakter
vrz osudenicite, deportacijata be{e dolgo opravduvan oblik
na reakcija {to vo Francija se zadr`a sÒ do po~etokot na Vtorata
Svetska vojna.
Deportacijata be{e kazna i vo Carska Rusija od 1663 godina.
Osudenite lica, skitnicite i drugi somnitelni lica bea upatuvani na
ostrovot Sahalin vo Sibir. Po~nuvaj}i od 1760 godina na ruskoto plemstvo
mu be{e dadena mo`nost duri i samoto da vr{i deportacija na
svoite kmetovi. 62
3. I pokraj toa {to ne se raboti za oblik na kazna {to datira
od sredniot vek, na ova mesto sosema nakratko }e se zadr`ime i vrz
objasnuvaweto na relegacijata na osudenite lica. Toa go pravime od
ednostavna pri~ina {to na toj na~in e mnogu polesno razbiraweto na
nejzinata su{tina. Vpro~em, relegacijata e takva kazna {to e mnogu
sli~na na deportacijata. Za nea e specifi~no toa {to se primenuva{e
samo sprema kategorijata na recividisti i se izvr{uva{e po izdr`uvaweto
na glavnata kazna vo kaznenite zavodi vo zemjata. Ovaa forma
na reakcija e karakteristi~na za Francija.
61
Navedeniov prikaz vo najgolem del e koncipiran spored studijata na
Hovard, D. L, op. cit, str. 25-31.
62
Milutniovi}, M. op. cit, str. 18.
49