Zoran Sulejmanov - Penitencijarni ustanovi vo Makedonija (p.717)

Deportacijata vo Anglija e vovedena vo 1597 godina i sî do sredinata
na minatiot vek pretstavuva{e dominantna kazna vo najziniot
pravosuden sistem. Po~etokot na najzinata za~estena primena se vrzuva
so koloniziraweto na Severna Amerika (Virxinija). Deportiranite
lica bile prodavani za potrebite na farmite kako rabotna sila
{to bila iskoristuvana za vreme od 7 do 14 godini, a potoa sleduvalo
nivno osloboduvawe. [tom }e pristignel angliski brod so osudenici
na samoto pristani{te se odr`uvalo javno naddavawe pred ogromna
masa na kupuva~i. So ogled na golemata pobaruva~ka po~etnata cena za
eden deportirec bila mo{ne visoka (20 funti). Zaradi skapo platenata
rabotna sila amerikanskite doselenici se trudele do maksimum da
ja iskoristat, a so toa `ivotot na osudenicite stanuval mnogu te`ok.
Se pretpostauva deka na ovoj na~in vo Amerika bile deportirani i
prodadeni kako stoka okolu 100.000 lica osudeni za najrazli~ni prestapi,
dol`nici, skitnici i drugi lica so nemoralno i somnitelno
povedenie.
Vo 1776 godina angliskata vlada bila prisilena da go sopre vakvoto
deportirawe. Brojnite sudiri, otpori i nepriliki predizvikani
od revolucionernite dvi`ewa od vremeto na amerikanskata vojna za
nezavisnost kako i voveduvaweto na crne~koto ropstvo, so {to se namali
cenata na rabotnata sila i pobaruva~kata za angliskite otpadnici,
bea glavnata pri~ina za toa. Toa go postavi problemot na nivnoto
smestuvawe vo postoe~kite prepolneti angliski zatvori. Zatoa se napravi
obid so ispra}awe pomal broj zatvorenici vo Afrika {to ostana
neuspe{en za{to ovie lica izumrele kako posledica na tropskite
bolesti. Ottamu, se pristapi kon sozdavawe novi zatvori, no poradi
otsustvoto na dovolno sredstva i vreme za nivna izgradba za taa cel }e
poslu`at starite brodovi {to bile isfrleni od upotreba. Ovie brodovi-zatvori
vedna{ bile usidreni na mesta vo ~ija blizina imalo potreba
od vr{ewe javni raboti. Takva rabota me|utoa, retko se nao|ala.
Onamu pak kade {to ja ima{e be{e mnogu te{ka i poni`uva~ka, 58 a
nejzinoto nesovesno izvr{uvawe ili odbivawe be{e sekoga{ sledeno
so brutalno telesno kaznuvawe. ^estoto kam{ikuvawe i stavaweto vo
okovi bea forma na voobi~aena reakcija i za ostanatite povredi na
re`imot {to vladee{e na ovie brodovi. Od druga strana, vo improviziranite
nenormalni smestuva~ki uslovi vladee{e takva prenatrupanost
i nehigiena {to neizostavno vode{e kon razni zarazni bolesti.
Ne izostanuva{e i moralnata ili tn. "kriminalna zaraza," za{to site
kategorii zatvorenici (bez ogled na polot i vozrasta) sekoga{ bea
smestuvani zaedno na mnogu mal prostor. Za izbegnuvawe na del od tie
posledici vlasta be{e prisilena da osposobi eden poseben brod (brodot
Euriyalis) za smestuvawe samo na maloletni osudenici.
58
Osudenicite, dol`nicite i asocijalnite lica bea obi~no anga`irani
na ras~istuvaweto na rekite i izgradba na re~ni pristani{ta.
47