Zoran Sulejmanov - Penitencijarni ustanovi vo Makedonija (p.717)

navale duri i najstarite zakoni (Hamurabieviot, Mojsieviot i dr.).
Ovoj vid kazna be{e poznat i vo Atina (ostrakizam) 57 i vo pove}e drugi
zemji od robovladeteskiot period. Vo stariot Rim progonuvaweto
(interdicitio aquae et ignis) mo`e{e da pretstavuva zabrana na vleguvawe
vo Rim ili proteruvawe na ostrovite na jugot na Italija, i toa do`ivotno
ili samo na opredeleno vreme.
2. Po izvesen podolg period na zaborav, progonuvaweto so koe
se opredeluva{e novo mesto na `iveewe na osudenicite so privremena
ili trajna zabrana na vra}awe vo svojata zemja povtorno se javi vo XV
vek vo forma na deportacija. Deportacijata ne e nova kazna za{to nejzinata
su{tina e isto {to i vakvoto progonstvo so taa razlika {to vo
nea naglaseno doa|a do izraz potrebata od naseluvawe na novoosvoenite
teritorii preku vnesuvawe na elementi na masovnost i trajnost
vo ovaa merka. Nabrzo vakvite deportacii }e bidat kombinirani so zatvorawe
na osudenicite i nivna prisilba kon vr{ewe fizi~ka rabota.
Po opredelen vremenski period osudenite lica povtorno se zdobivale
so sloboda no, so ogled na kolonizatorskite nameri vtkaeni vo celta
na kaznata, nemale pravo na vra}awe vo sopstvenata zemja. Od vakvata
povrzanost so zatvoraweto koe {to ~esto be{e vremenski opredeleno
ne treba me|utoa, da se izvlekuva zaklu~ok za nejzinata identi~nost so
kaznata li{uvawe od sloboda. Su{tinata na deportacijata e eliminacija
na osudenoto lice od opredelena dr`ava {to bilo motivirano od
bezbednosni pri~ini sprema sopstvenata, i kolonizatorski nameri
sprema novata teritorija. Vo onie slu~ai koga zatvoraweto bilo od
traen karakter (do`ivotno) deportacijata ne e ve}e samostojna kazna
tuku se transformira vo eden specifi~en oblik na kazna li{uvawe od
sloboda. Deportacijata stanuva samo oblik na zatvorska kazna so momentot
na nejzinata primena kako zamena na smrtnata kazna za opredeleni
politi~ki delinkventi. Toga{ edinstvenata razlika od drugite
kazni li{uvawe od sloboda se sostoe{e vo toa {to ovaa do`ivotna
kazna se izvr{uva vo ve}e postoe~kite kolonii. Na toj na~in se onevozmo`uva{e
bilo kakov dopir na osudenikot so negovite politi~ki
privrzanici.
Prvite za~etoci na deportacijata kako kazna gi sre}avame vo
Portugalija i [panija. U{te vo po~etokot na XV vek osudenicite i
skitnicite Portugalija gi ispra}a{e vo Brazil i Angola. Toa go prave{e
i [panija kon krajot na istiot vek vo rudnicite vo Hispanol.
So izrazeni kolonizatorski nameri deportacijata se javuva i
vo Holandija vo periodot me|u XVI i XVII vek. Holandskite osudenici
bea ispra}ani vo Isto~na Indijana.
57
Spored Monteskie ostrakizmot ne bil kazna tuku ~esen obi~aj so
koj se doka`uva{e blagosta na vlasta"za{to so nego na slavnite lu|e im se dava{e
mo`nost da stanat u{te poslavni." Vidi: Monteskie, O duhu zakona, Tom
II, Filip Vi{nji}, Zagreb, 1989, str. 189.
46