Zoran Sulejmanov - Penitencijarni ustanovi vo Makedonija (p.717)

volen vnatre{en prostor vo koj bi se uredile stazi za pro{etka na zatvorenicite.
Nakratko, Hauard se zalaga{e za ~ove~ko postapuvawe so
zatvorenicite bez diskriminacija sprema ma`ite ili `enite {to }e
ovozmo`i nivno izleguvawe so istite fizi~ki i du{evni sposobnosti
so koi raspolagale pred doa|aweto vo zatvorot.
I pokraj site priznanija {to mu bile davani na Hauard negovite
idei sepak ne ostvarile skoro nikakov efekt vo penitencijarnata
praktika na XVIII vek. Glavnata pri~ina za toa se nao|a vo nezainteresiranosta
na toga{nata vlast za bilo kakvi zatvorski reformi.
Pod negovo silno vlijanie sepak e izdejstvuvano donesuvaweto na dva
zakoni od strana na angliskiot parlament. So edniot se garantira{e
deka po istekot na kaznata zatvorenikot mora da se oslobodi bez ogled
na dopolnitelnite zadol`uvawa storeni kon ~uvarite. Vo drugiot zakon
be{e dadena preporaka zatvorskite prostorii zadol`itelno da se
varosuvaat (edna{ vo tekot na godinata) zaradi spre~uvawe na zarazni
bolesti. Me|utoa, i dvata zakoni ne naidoa na nikakva primena. Ne{to
podocna dve vlijatelni li~nosti vo ideite na Hauard }e najdat mo`en
odgovor za nastanatite te{kotii so prekinot na deportacijata vo Anglija.
Toa be{e {ansa za osnovawe barem na eden angliski nacionalen
zatvor vo koj bi se prestojuvalo vo kelii so vr{ewe te{ka fizi~ka rabota.
Po predlogot na Viliem Idn (William Eden) i Viliem Blekston
(William Blackston) i ovie idei se pretvorija vo zakon. Vo nego niz ~etiri
to~ki bea posebno naglaseni ideite na Hauard: sistematska
inspekcija, adekvatni sanitarni uslovi, bezbednost na zatvorite i
osloboduvawe od zatvorskite dolgovi. 210 No poradi odolgovle~uvaweto
so izgradbata na ovoj zatvor Hauard }e dade ostavka od komisijata nadle`na
za negovoto podigawe. Od tie pri~ini ovoj zatvor }e bide osnovan
duri vo 1821 godina (Millbank) i toa pod silno vlijanie na ideite
{to vo vrska so toa gi ponudi Bantam.
Xeremi Bantam (1748-1831) e vtorata markantna reformatorska
li~nost koja se pojavi vo ekot na angliskata praktika na deportacija
vo Avstralija. Me|u negovite pozna~ajni predlozi posebno se istaknuva
onoj za panopti~kiot izgled na zatvorskata arhitektura, model
spored koj keliite treba da bidat rasporedeni vo krug i nadgleduvani
od edno centralno mesto (staklena stra`arnica). Toj presmetal deka
smestuvaweto vo eden takov zatvor so kelii kade se vr{i korisna rabota
bi bilo za 25% poevitino od ona na brodovite-zatvori i deportiraweto
vo koloniite. Se zalagal i za toa na zatvorenicite da im se
dava neograni~eno koli~estvo hrana, za humano postapuvawe so niv
kako i redovno snabduvawe so obleka, obezbeduvawe kreveti, postelnina,
ogrev, prirodna svetlina i zabrana na alkohol. Ponatamu smetal
deka na zatvorenicite treba da im se ovozmo`i izvesno grupirawe
(klasifikacija), da im se dava izvesen nadomest za izvr{enata rabota,
210
Ibid, str. 15
102