21.11.2015 Views

Zoran Sulejmanov - Penitencijarni ustanovi vo Makedonija (p.717)

Studija

Studija

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

`im. Ponekoga{ se slu~uvalo duri i toa pogolem broj lu|e da umiraat<br />

<strong>vo</strong> zat<strong>vo</strong>rite odo{to na gubili{tata kade {to se izvr{uvala smrtnata<br />

kazna, za{to ~uvarite bile osobeno ve{ti i nemilosrdni <strong>vo</strong> sproveduvaweto<br />

na torturata.<br />

Situacijata <strong>vo</strong> o<strong>vo</strong>j pogled ne bila ni{to podobra i na tn. brodovi-zat<strong>vo</strong>ri<br />

kade {to posledicite od zadni~koto zat<strong>vo</strong>rawe i strogiot<br />

re`im vrz s<strong>vo</strong>j grb go po~uvstvuvale onie lica {to ~ekale na deportacijata.<br />

Od druga strana <strong>vo</strong> no<strong>vo</strong>izgradenite zat<strong>vo</strong>ri be{e <strong>vo</strong>vedena<br />

ne{to postroga disciplina me|utoa, i zaedni~ka osudeni~ka rabota<br />

koja <strong>vo</strong> pogolem del gi anulira{e negativnite posledici na o<strong>vo</strong>j sistem<br />

na zat<strong>vo</strong>rawe. Vo ovie zat<strong>vo</strong>ri bea vidno podobreni i smestuva-<br />

~kite uslovi no i ovde tie sÒ u{te bea daleku od toa da pretstavuvaat<br />

pristojno mesto za `iveewe.<br />

Dokolku <strong>vo</strong> celost se ocenuvaat prednostite na sistemot na<br />

zaedni~koto zat<strong>vo</strong>rawe mo`e slobodno da se ka`e, deka so nego se o<strong>vo</strong>zmo`uvaa<br />

pomali tro{oci za izgradba i odr`uvawe na zat<strong>vo</strong>rite kako<br />

i polesna organizacija na osudeni~kata rabota onamu kade {to ja ima-<br />

{e. Negovite negativni strani bea daleku pogolemi. Zaradi nepostoeweto<br />

na pre<strong>vo</strong>spitni tretmani ne doa|a{e predvid pre<strong>vo</strong>spituvaweto<br />

na zat<strong>vo</strong>renicite. Rabotata be{e tretirana samo kako mo`nost za<br />

iskoristuvawe na tu|iot trud, a <strong>vo</strong> najblag slu~aj kako mo`nost za<br />

opredeleno anga`irawe zaradi odr`uvawe na redot <strong>vo</strong> zat<strong>vo</strong>rot. Vo<br />

po~etokot slabo se sogleduvalo deka lu{uvaweto od sloboda samo po<br />

sebe e kazna, 208 pa ottamu i po~etnoto zat<strong>vo</strong>rawe nemalo za cel da se<br />

po~uvstvuva na toj na~in, tuku kako privremeno re{enie do ostvaruvaweto<br />

na deportacijata ili drug vid kazna. Fakt e me|utoa, deka svesnosta<br />

ili nesvesnosta na celite na opredeleno sredst<strong>vo</strong> nema nikakva<br />

vrednost za samite zat<strong>vo</strong>renici, za{to tokmu tie bile onie poedici<br />

{to bez ogled na bilo kak<strong>vo</strong> razlikuvawe na celite i te kako ja ~uvstvuvaa<br />

te`inata i posledicite od zat<strong>vo</strong>raweto. Vo tie ramki be{e<br />

osobeno negativno i vlijanieto na kriminalnata zaraza. Me{aweto na<br />

kriminalcite od razli~en "kalibar" so ostanatite zat<strong>vo</strong>renici <strong>vo</strong>de-<br />

{e kon usovr{uvawe na kriminalnata tehnika i sozdavawe kriminalni<br />

zdru`enija {to vedna{ po izleguvaweto na sloboda zapo~nuvaa so<br />

s<strong>vo</strong>eto destruktivno deluvawe. Spored s<strong>vo</strong>jata te`ina ni{to pomali<br />

ne bea ni onie posledici {to proizleguva od nenormalnite smestuva-<br />

~ki uslovi. Prenatrupanite prostorii, neprovetrenosta i nedostigot<br />

na prirodna svetlina predizvikuvaa te{ki bolesti {to ja desetkuvaa<br />

zat<strong>vo</strong>rskata populacija.<br />

2. Kon sredinata na XIX vek, <strong>vo</strong> vremeto na silniot podem na<br />

krivi~nopravnata nauka opredeleni intelektualci imale mo`nost da<br />

se zapoznaat, a nekoi od niv i da gi po~uvstvuvaat posledicite od nedostigot<br />

na elementarni prostorni, higienski i zdravstveni uslovi <strong>vo</strong><br />

208<br />

Eliot, M. op. cit, str. 409.<br />

100

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!