Zoran Sulejmanov - Kriminologija (p.960)

So ogled na vakviot dvostran karakter na kriminalitetot i
interesot za nego, vo kriminologijata se koristat dva osnovni metodi:
metod na prou~uvawe na individualnite slu~ai i metod na prou~uvawe
na kriminalitetot kako masovna pojava. Vo ramkite na ovie dva osnovni
metodi se koristat i razni metodolo{ki postapki i istra`uva~ki
tehniki za sobirawe na empiriski podatoci kako i vo ostanatite op{-
testveni i prirodni nauki, so toa {to i niv vo opredelen obem gi prilagoduva
na svoite specifi~ni potrebi.
3. Natamo{nata karakteristika na kriminolo{kiot metod proizleguva
od opredeluvaweto na poimot i predmetot na kriminologija i
ottamu proizlezeniot stav deka taa e teoretska i empiriska nauka. So
ogled na toa obele`je kriminolo{kite istra`uvawa se delat vo dve
nasoki: na fundamentalni i primeneti (aplikativni) istra`uvawa.
Pod fundamentalno istra`uvawe se podrazbira istra`uvawe
koe ima za cel soznavawe i razbirawe na svetot {to ne opkru`uva i
koe se stremi kon otvorawe novi perspektivi za pro{iruvawe na sevkupnoto
objasnuvawe na stvarnosta. Zaradi ostvaruvawe na taa cel, se
sledi eden op{t model koj e zedni~ki za site op{testveni nauki.
Imeno, metodot na istra`uvawe vo empiriskite nauki se zasnova vrz
slednive etapi: 1 0 opredeluvawe na predmetot i celta na istra`uvaweto,
2 0 konstrukcija na operacionalen model 3 0 postavuvawe na hipotezi
i konstrukcija na modeli, 4 0 sobirawe na podatoci, i 5 0 nau~na interpreretacija
i objasnuvawe na rezultatite od istra`uvaweto.
Sî zapo~nuva so opservacija na kriminolo{kite fakti (okolnosti)
koi, koga e vo pra{awe kriminologijata mo`at da bidat kvalitativni
(koga se odnesuvaat na oddelnite, poedine~nite krivi~ni dela
i nivnite izvr{iteli) ili kvantitativni (koga se odnesuvaat na kriminalitetot).
Kriminolo{ki fakti (faktori ili okolnosti) se predmeti i
pojavi, opredeleni nivni elementi (osobini, svojstva, obele`ja, delovi)
i procesi kako i nivnite zaemni odnosi, koi pretstavuvaat sostaven
del na predmetot na kriminologijata. So ogled na toa {to predemet
na kriminologijata e kriminalitetot, kriminolo{ki se onie
okolnosti {to go uslovuvaat toj kriminalitet, koi u{te se narekuvaat
i kriminogeni faktori. Toa se kriminolo{ki fakti vo potesna
smisla. Pod kriminolo{ki fakti vo po{iroka smisla treba da se
podrazberat site okolnosti koi pretstavuvaat sostaven del na
kriminalnoto povedenie kako kriminalna pojava. 45 Pritoa poimot
kriminalna pojava (kriminalen fenomen) go podrazbirame kako najop{t
poim koj slu`i kako zaedni~ki naziv so koj se opfateni
krivi~noto delo i negoviot storitel, `rtvata, posledicite od deloto
i reakcijata do koja doveduva kriminalnoto povedenie.
45
Za kriminolo{kite fakti pove}e: Pe{i}, V. Kriminologija, Univerzitet
Veljko Vlahovi}, Titograd, 1981, str. 20-23.
46