Zoran Sulejmanov - Kriminologija (p.960)

Dinamikata na zlostorstvoto, spored Pinatel, minuva niz ~etiri
fazi. Kako {to vidovme centralnoto jadro e najva`niot element
koj slu`i za definirawe na kriminalnata sposobnost i go ovozmo`uva
samiot zlostor. Opasnata sostojba se izrazuva kako hroni~na (postojana)
i kako imanentna, i sodr`i mo`nost da se stepenuva na golema,
sredna i slaba. Taa neposredno i prethodi na zlostorot, a se izrazuva
kako period na kriza kaj storitelot koj poradi svojata agresivnost
preminuva kon aktot koj pretstavuva ~etvrta faza od dinamikata na
zlostorot. Na opasnata sostojba i prethodat fazata na umeren pritisok
(osloboduvawe od stegite na op{testveniot sram) i fazata na jasno
izrazen pritisok (nadminuvawe na stravot od mo`nite kazni i
pre~kite koi se pogodni da go onevozmo`at izvr{uvaweto na deloto).
Pritoa za da se dojde do kriminalnoto povedenie, osobeno e va`no kaj
prestapnikot da bidat naru{eni inhibiciite, odnosno kaj nego da postoi
afektivna ramnodu{nost (t.e. moralna ne~uvstvitelnost - "moral
insanity") i da se ispolneti i drugite elementi na centralnoto jadro. 41
Klini~ka kriminologija nie ja tretirame samo kako metodolo-
{ka disciplina, koja so "klini~ko" prou~uvawe na oddelni delinkventi,
t.e. na individualni slu~ai, sobira materijal za donesuvawe na voop{teni
soznanija i zaklu~oci na planot na kriminalnata etiologija.
Toa ne e posebno podra~je na kriminologijata, nitu posebna nauka,
tuku samo eden od metodite na kriminolo{ko istra`uvawe, koj treba
po induktiven pat da dovede do voop{tuvawa na kriminolo{kite soznanija.
42
lo{ki crti (ili komponenti) koi mo`at da bidat grupirani vo edno centralo
jadro i vatrijanti (ili varijabli). 5 0 Centralnoto jadro opfa}a egocentrizam,
labilnost, agresivnost, afektivna indiferentnost. Varijantite se odnesuvaat
na aktivnost, na fizi~ki, intelektualni i stru~ni stavovi i na nutrativni
i seksualni potrebi. 6 0 Centralnoto jadro upravuva so preodot kon deloto.
Toa ja pru`a formulata na temibilitetot ili kriminalnata sposobnost
i gi poddr`uva op{tite uslovi za preod kon deloto. Crtite grupirani
vo centralnoto jadro deluvaat na precizen na~in vo procesot na te{ko delo, a
na pokompleksen na~in vo procesot na kriminalnoto sozrevawe, i na kondenziran
na~in vo procesot na naglo i nepromisleno delo. 7 0 Varijantite na
kriminalnata li~nost upravuvaat so modalitetite na izvr{uvaweto na deloto,
no se neutralni vo odnos na samiot preod kon deloto. Tie se samo sposobni
da ja ostvetlat op{tata nasoka, stepenot na uspe{nosta i motivacijata na
kriminalnoto povedenie. 8 0 Kriminalnata li~ost e dinami~na struktura. Taa
e zbir, edinstvo na onie konstitutivni crti, taa e nivna akcija i interakcija
koja mu dava poseben karakter na li~nosta posmatrana vo nejzinata sevkupnost.
Taa e rezultanta na eden poredok.
41
Pinatel, J. op. cit. str. 83.
42
Metodite na klini~kata kriminologija, Pinatel gi deli na osnovni
(konstitutivni) i dopolnitelni (komplementarni). Me|u prvite toj gi pome-
42