Zoran Sulejmanov - Kriminologija (p.960)

ne~no ne e bez zna~ewe i toa deka, vrz osnova na sfa}awata za pri~inite
na kriminalitetot, se formiraat i razli~nite kriminolo{ki
{koli i pravci.
2. KLINI^KA I OP[TA (STANDARDIZIRANA) KRIMINOLOGIJA
1. Pokraj osnovnata podelba na kriminolotijata na kriminalna
fenomenologija i kriminalna etiologija, za koi mora da se naglasi
deka pretstavuvaat samo dve odelni podra~ja na edna ista nau~na disciplina,
vo kriminolo{kata literatura ~esto se sre}ava i nejzinoto razlikuvawe
na tn. klini~ka kriminologija i op{ta ili standardizirana
kriminologija
2. Za vakvoto razlikuvawe e "vinoven" Pinatel, koj za predmet
na kriminologijata go zema prestapot kako krivi~no delo, i veli deka
kriminologijata treba da se podeli na op{ta i klini~ka kriminologija.
Predmet na op{tata kriminologija e da sorabotuva i da gi soo~uva
rezultatite dobieni od razni kriminolo{ki nauki - specijalizirani,
posebni kriminologii, i sistematski da gi izlo`i. Klini~kata
kriminologija, koja se pojavuva kako primeneta i sinteti~ka nauka, se
sostoi od multinau~no prio|awe na poedine~nite slu~ai so pomo{ na
na~elata i metodite na kriminolo{kite nauki i posebnite kriminologii.
Nejzina cel e da go oceni izu~uvaniot prestapnik, da formulira
hipotezi za negovoto podocne`no povedenie i da izraboti programa
na podesni merki koi }e go odvratat od mo`en povrat. 37 Od vakviot
stav na Pinatel, podocna prifaten od pogolem broj avtori, 38
proizleguva deka osnovnite pra{awa {to gi razgleduva klini~kata
kriminologija se: opasnata sostojba, 39 problemot na postoeweto i ka-
37
V. Pinatel, J. Kriminologija, Zavod za izdavanje ud`benika, Sarajevo, 1964,
str. 8.
38
Razvojot na tn. klini~ka kriminologija, vsu{nost mo`e da se sledi
u{te od Lombrozo koj smeta{e deka treba da se prou~uva zlostorot, a ne zlostorstvoto,
preku Garofalo koj ja istaknuva{e va`nosta na socijalnata anketa,
pa se do sovremenite avtori: Bewino Di Tulio (Benigno De Tullio), direktor
na Institutot za kriminalna antroplogija na Univerzitetot vo Rim,
Xakomo Kanapa (Giacomo Canapa) profesor po kriminalna antropologija na
fakultetot vo \enova, i mnogu drugi.
39
Za opasnata sostojba, koja pretstavuva osnoven poim na klini~kata
kriminologija, Pinatel veli deka pretstavuva celina sostavena od dva elementi
koi poedine~no mo`at da bidat razli~ni: 1 0 temibilitet i 2 0 op{testvena
prilagodlivost. Opasnata sostojba ne e praven poim, tuku edna stvarnost
koja mo`e klini~ki da se posmatra. Taa se pojavuva vo dve formi: 1. kako hroni~na
ili sostojba na postojana opasnost i 2. kako imanentna opasna sostojba
niz koja, za razlika od prvata minuvaat site prestapnici pred izvr{uvaweto
na deloto. Taa e opasna sostojba vo eden moment na kriza koja neposredno mu
40