Zoran Sulejmanov - Kriminologija (p.960)

lnite oblici na kriminalnoto povedenie i li~nosta na kriminalecot.
Toa, ottamu {to poedine~no izvr{enite krivi~ni dela se samo pojavni
oblici na kriminalitetot kako masovna pojava. Krivi~noto delo i
prestapnikot pretstavuvaat edinstvo i treba nau~no da se prou~uvaat
kako celina. Vo ovaa smisla najmarkantniot kriminolog od biv{ite
jugoslovenski prostori Milan Milutinovi}, smeta deka predmetot na
kriminologijata gi opfa}a "ne samo strukturta i strukturnite promeni
na kriminalnoto povedenie, negovite koreni vo dadeni op{testveni
ulovi, zakonitostite na negovoto javuvawe, tuku i individualnite
kriminalni akcii i posebno li~nosta na delinkventot." 32 Pritoa,
kako {to pravilno naglasuva navedeniot avtor, i toa individualno
prou~uvawe vo prv red mora da se dvi`i vo ramkite na sociolo{kite
determincii i interpretacii koi ovde treba da stojat vo centarot na
vnimanieto, iako eksplikacijata treba da se bara i vo deluvaweto na
drugi nesociolo{ki faktori kako {to e toa slu~aj so kriminalnoto
povedenie koe e predizvikano so psiholo{ki sostojbi, so biolo{ki i
drugi subjektivni svojstva na izvr{itelite na krivi~nite dela. 33 Od
tie pri~ini, spored Milutinovi}, kriminologijata pri prou~uvaweto
na svojot predmet mora da se potpira na nau~nite soznanija na drugite
nauki i toa vo prv red na onie koi na bilo koj na~in se povrzani so
kriminalnoto povedenie. Ottuka proizleguva i tesnata povrzanost na
kriminologijata so sociologijata, psihologijata, psihopatologijata,
krivi~noto pravo, kriminalistikata i drugite nauki ~ii podatoci i
nau~ni rezultati mora da gi koristi.
Od navedenoto proizleguva deka kriminalitetot ne e samo vkupnost
na krivi~nite dela izvr{eni na opredelen prostor i vo opredeleno
vreme, tuku istovremeno i masovna op{testvena pojava i poedine~no
odnesuvawe na odredeni lica na taa op{testvena zaednica vo konkretniot
prostor i vreme. Spored toa, kriminalitetot e pojava so
dve strani. Ednata od negovite strani e deka pretstavuva totalitet na
kriminalni povedenija, a drugata, deka e individualna pojava, poseben
poedine~en slu~aj vo `ivotot na opredeleno lice.
3. So ogled na dosega izlo`enoto vo predmetot na kriminologijata
se sodr`ani slednite elementi: 1 0 krivi~noto delo kako individualna
pojava, 2 0 prestapnikot kako avtor na krivi~noto delo i 3 0 kriminalitetot
kako masovna pojava.
1 0 Krivi~noto delo (kriminalitetot) kako individualna pojava
e centralen poim na ovaa nauka. Za poimot krivi~no delo so sinonimno
zna~ewe gi upotrebuvame i izrazite prestap, zlostorstvo, kriminalno
povedenie, delikt i antisocijalno odnesuvawe. Za razlika od
ovoj poim i negovite sinonimi, vo ovoj u~ebnik poimot devijantno po-
32
Milutinovi}, M. Kriminologija, Savremena administracija, Beogrd, 1990,
str. 35.
33
Ibid, str. 36.
36