Zoran Sulejmanov - Kriminologija (p.960)

se tretiraat samo kako podra~ja na kriminologijata. Spored ova sfa-
}awe predmetot na kriminologijata opfa}a: a) izu~uvawe na kriminalnata
realnost (kriminalna fenomenologija, kriminalna antropologija,
kriminalna psihologija i kriminalna sociologija), b) izu~uvawe
na okolnostite na krivi~nata postapka - kriminalistika (krivi~no
procesno pravo, sudska medicina, sudska psihijatrija, kriminalna tehnika,
patologija na krivi~nata postapka ili sudska psihologija) i v)
izu~uvawe na odbranata od krivi~nite dela (naukite za preventivno i
represivno suzbivawe na krivi~nite dela: kriminalna profilaksa,
kurativna pedagogija, penologija i naukata za bezbednosta od kriminalen
napad koja se zanimava so preventivna tehnika, obezbeduvawe i policiski
ve{tini). 31
5. Naj{iroko enciklopedisko definirawe na predmetot na kriminologijata
mo`e da se sretne kaj Edvin Saterlend (Edwin Sutherland)
koe e prifateno i od angliskiot kriminolog Leon Rayinovi} (Leon Radzinovitsz).
Spored Saterlend, kriminologijata se deli na tri dela: sociologija
na zakonite, kriminalna etiologija i penologija. Delot
sociologija na zakonite, koj, vsu{nost, pretstavuva zna~itelnoto
pro{iruvawe na predmetot na kriminologijata, pretstavuva nau~na
analiza na uslovite pod koi normativno se javuvaat i is~eznuvaat
oddelni inkriminacii.
6. Od pogolemiot del od navedenite sfa}awa mo`e{e da se zabele`i
deka oddelni avtori premnogu go pro{iruvaat predmetot na
kriminologijata. Takvoto pro{iruvawe doveduva do natrupuvawe na
razli~ni poimi i okolnosti {to go ote`nuva sogleduvaweto i podrobnoto
teoretsko i empirisko prou~uvawe na kriminalitetot kako masovna
i individualna pojava.
34
3. PREDMET NA KRIMINOLOGIJATA
So ogled na toa {to opredeluvaweto na predmetot na sekoja nauka
e po~etno i osnovno pra{awe od ~ii {to odgovor zavisi konkretnoto
formulirawe na metodite i celite na nejzinoto izu~uvawe, nu-
`no e da se vnese odreden red vo kriminologijata, osobeno ottamu {to,
kako {to ve}e vidovme, nejziniot predmet go zamagluvaat iznesenite
divergentni sfa}awa.
1. Ona {to mo`e da se zabele`i od dosega navedenite izlagawa
e deka za predmet na kriminologijata se zema kriminalitetot, no i
drugi, naj~esto kaznivi, pa duri i devijantni povedenija. Dodeka pravnicite
naj~esto se dosta restriktivni vo definiraweto na kriminalitetot,
sveduvaj}i go samo na kr{ewe na krivi~nopravnite normi,
odnosno na aktinostite koi se inkriminirani vo krivi~niot zakon,
31
Vidi. Pinatel, Jean: Kriminologija, Zavod za izdavanje ud`benika, Sarajevo,
1964, str. 15.