Zoran Sulejmanov - Kriminologija (p.960)

2. RAZLI^NI SFA]AWA NA PREDMETOT NA KRIMINOLOGIJATA
Heterogenosta vo sfa}awata na poimot na kriminalitetot nesomneno
imaa svoi natamo{ni implikacii vo pogled na opredeluvaweto
na predmetot na kriminologijata. Imeno i sfa}awata za predmetot
na kriminologijata denes se brojni, a ottamu dosta heterogeni i naj~esto
kontroverzni. Toa osobeno se gleda vo vklu~uvaweto na razli~i
nau~ni podra~ja vo domenot na kriminologijata. Na ova mesto }e izlo`ime
samo nekoi od tie diferentni koncepci po odnos na ova pra{awe.
1. Najstarite koncepti za predmetot na kriminologijata datiraat
od nejzinata po~etna faza na konstituirawe kako samostojna nau-
~na disciplina. Vo ovoj stadium od nejziniot razvoj kako osnoven predmet
na kriminologijata vo prv red be{e istaknuvan prestapnikot.
Toa e sosema prirodno ottamu {to po~etnite kriminolo{ki razmisluvawa
bea prete`no skoncentrirani vrz ~ovekot kako izvr{itel na
krivi~noto delo. Za takvoto sfa}awe na nejziniot predmet vo zna~itelna
mera pridonesoa antropolo{kata i biopsiholo{kata orientacija
koi, kriminalitetot go posmatraa kako izraz na opredelena konstitucionalnost
na ~ovekot. Spored ovoj koncept kriminologijata se
sfa}a kako eksperimenalna nauka. Vakvata orientacija vo opredeluvaweto
na predmetot na kriminologijata ima za posledica zapostavuvawe
na samiot kriminalen akt - krivi~noto delo na storitelot.
Duri i nekoi sovremeni kriminolozi go stavaat akcentot vrz
prou~uvaweto na poedinecot i smetaat deka toj e centralna to~ka ili
"prviot sto`er na kriminologijata." 29
2. So pojavata na avtorite koi postepeno |i napu{taa antropolo{kite
i biolo{kite sfa}awa i go istaknuvaa tn. sociolo{ki determinizam
vo nastanuvaweto na kriminalitetot, kako predmet na kriminologijata
vo preden plan zapo~na da se istaknuva i krivi~noto delo.
Zastapuvaj}i go ova po{iroko gledi{te za predmetot na kriminologijata,
avstriskiot kriminolog Selig (E. Seelig) poa|a od poimot na krivi~noto
delo za koe smeta deka vo sebe spojuva dve grupi na elementi -
realni i normativni, i ottamu zaklu~uva deka kriminologijata se zanimava
so izu~uvawe na negovite realni elementi. Pritoa, realnite
elementi na krivi~noto delo, spored Selig, ne se samo objektivnite
okolnosti, koi ja predizvikuvaat kriminalnata aktivnost, tuku i subjektivnite
svojstva i okolnosti vrzani za negovata li~nost.
29
Lawel-Lavastin (Laignel Lavastine) i Stanciu (V. Stanciu) razvivaj}i
ja idejata za kriminalitetot ne samo kako op{testvena, tuku i kako prirodna
pojava koja izvira od vo ~ovekot vsadenite sklonosti za vr{ewe zlostorstva,
smetaat deka e logi~no da se istakne ~ovekot, li~nosta na kriminalecot za
predmet na kriminologijata.
32