Zoran Sulejmanov - Kriminologija (p.960)

finicija krivi~noto delo i drugite negativni povedenija ne gi posmatra
kako pravni poimi, tuku vo prv red kako op{testvena pojava.
Zad kriminalitetot stoi ~ovekovata i op{testvenata stvarnost koi
kako pojava í prethodat na zakonite i go uslovuvaat nivnoto postoewe.
Pri opredeluvaweto na toa {to }e se smeta za kriminalno povedenie,
sociolo{kiot poim poa|a od sfa}awata koi se prekr{uvaat niz prizmata
na oddelni op{testveni grupi, sloevi i klasi. Taka, opredeleni
kriminalni aktivnosti gi osuduvaat samo oddelni grupi, sloevi i klasi
so {to se pro{iruva poimot na kriminalitetot. Sociolo{kiot
poim (sodr`ina), vsu{nost, se potpira vrz krivi~nopravniot poim na
kriminalitetot, vrz krivi~nopravnite normi (forma) i taka go opredeluva
obemot na kriminalitetot. Na toj na~in me|u ovie dva poimi vo
mnogu slu~ai nema raziduvawe, tie se dve strani na edna ista pojava -
kriminalitetot. Me|utoa, vo opredeleni slu~ai doa|a do ras~ekor
me|u niv, za{to so normite na krivi~noto pravo ponekoga{ se zafa-
}aat i takvi povedenija koi od socio{ki aspekt (od stojali{te za
oddelni grupi, sloevi i klasi) ne pretstavuvaat kriminalitet. I dotuka,
sî e vo red. Ona {to me|utoa, sozdava opredelena zbrka i na opredelen
na~in ja zamagluva vakvata vo osnova ispravna opredelba e nastojuvaweto
pod nejziniot pokriv da se pomestat i sfa}awata deka sociolo{kata
opredelba dava osnova poimot na kriminalitetot da se
pro{iri i vrz asocijalnite povedenija. Sociolo{kiot poim na kriminalitetot
e samo obid za su{tinska, materijalna opredelba na kriminalitetot,
a ne i prostor vo negovi ramki da se pomestuva sekakvo aberativno
odnesuvawe bilo na poedinci ili na opredeleni op{testveni
grupi. Ottamu, vo kriminolo{kata literatura mo`at da se sretnat pove}e
nesoodvetni "sociolo{ki definicii" na kriminalitetot. Me|u
niv ima i takvi {to se krajno ekstremni i neprecizni. Takva e na primer,
definicijata na Xonson (Johnson) spored koja kriminalitetot se
sfa}a kako napu{tawe na kulturnite normi, 24 a mo`at da se sretnat i
takvi razmisluvawa deka kriminalitet pretstavuva sekoe antisocijalno
ili nepo`elno povedenie. Od niv proizleguva deka predmet na
kriminologijata treba da bidat kako kriminalnite taka i nekriminalnite
povedenija, odnosno duri i asocijalnite, (devijantnite, sociopatolo{kite)
povedenija. 25 Vakvite ekstremni stojali{ta so pravo
24
Xonson smeta deka krivi~no e ona delo koe gi naru{uva fundamentalnite
interesi na edna grupa. Kriminalitetot e nepo~ituvawe na kulturnite
normi, a krivi~nite normi pretstavuvaat del na ostanatite normi. Johnson,
E. H. Crime Corection and Society, Homewood, 1964.
25
Spored [eparovi}, "Delinkvencijata e vkupnost na povedenija koi
pretstavuvaat otstapuvawe od op{testveno prifatlivite i postaveni normi
na povedenie. Vo delinkvencija vleguvaat protivpravni povedenija vrz koi
kako pravna sankcija se nadovrzuva kazna (kaznivi povedenija). Toa e formalno
normativen poim na delinkvencijata. Spored edna po{iroka, op{testve-
30