Zoran Sulejmanov - Kriminologija (p.960)

tojuva{e kriminalitetot da go objasni istaknuvajaki gi vo preden
plan organsko-fiziolo{ki, psiholo{ki ili sociolo{ki pri~ini. Na
toj na~in se slu~i edna ista pojava da se prou~uva separatno vo ramkite
na oddelni kriminolo{ki disciplini i toa vrz osnova na razli~nite
sfa}awa na oddelnite avtori. Pritoa, e karakteristi~no i toa deka
sekoja od navedenite disciplini nastojuva{e da izgradi zaokru`en sistem
na kriminologijata, baziran isklu~ivo na sopstvenata pojdovna
koncepcija.
So ogled na toa {to so prou~uvaweto na kriminalitetot se zanimavale
medicinari, antropolozi, biolozi, psihijatri, i drugi, sekoj
od niv sozdava{e sopstven poim za kriminologijata oblikuvan soglasno
profesinonalnata orientacija na avtorot koj {to go upotrebuval
toj poim, odnosno sopstveniot nau~en aspekt i prioriteten interes.
Taka na primer, biolozite tvrdea deka kriminologijata e, vsu{nost,
kriminalnata biologija, a antropolozite deka kriminologijata e nauka
koja se zanimava so prou~uvawe na vlijanieto na fizi~kite i organskite
osobini na lu|eto vrz nivnoto kriminalno odnesuvawe. Nakratko,
poimot kriminologija be{e upotrebuvan so ogromni razliki vo
negovata interpretacija.
3. Vakviot separaten razvoj na kriminologijata vrz osnova na
razli~ni koncepcii ima{e svoi negativni strani, za{to za eden podolg
period go sopre sozdavaweto na seopfaten pristap sprema kriminalitetot
kako slo`ena op{testvena i individualna pojava. Me|utoa,
vakviot po~eten razvoj na kriminologijata, od druga strana, nesomneno
ima{e i svoi pozitivni strani. So razgleduvaweto na kriminalitetot
preku negovite oddelni aspekti, be{e ovozmo`eno da se prodre vo raznite
strani na prestapni~koto odnesuvawe i da se sozdade solidna teoretska
i empiriska osnova za osvetluvawe, kako i za podrobno i posestrano
objasnuvawe na oddelnite podra~ja na kriminalniot fenomen.
3. KRIMINOLOGIJATA KAKO GRUPNA I KAKO SINTETI^KA
NAUKA
Slednata posledica na separatniot razvoj na kriminologijata
na planot na kontroverzite okolu opredeluvaweto na nejziniot poim
proizleguva od obidot na sveduvaweto na razli~nite nau~no teoretski
orientacii vo edna prifatliva forma. Ottamu, i denes, sî u{te se postavuvaat
pra{awata okolu toa {to e vistinskiot predmet na sovremenata
kriminologija, i sledovatelno na toa, koja e nejzinata smisla i
zna~ewe kako i nejzinoto mesto vo sistemot na naukite koi se zanima-
15
Kriminalnata sociologija go prou~uva kriminalitetot kako socijalna
op{ta i poedine~na pojava, koja e povrzana so op{testvenite i kulturnite
sistemi i vlijanijata na razli~ni neposredni kriminogeni faktori, koi se
javuvaat kako proizvod na tie sistemi. Milutinovi}, M. op. cit. str. 36.
24