Zoran Sulejmanov - Kriminologija (p.960)

akcii. Opredeleni nepo`elni dejstvija od strana na politi~koto
op{testvo se odredeni kako delikti. I pokraj toa nekoi lu|e prodol`uvaat
so takvo povedenie i na toj na~in vr{at zlostorstva. Na toa,
op{testvoto reagira so kazni, so tretman ili so spre~uvawe. Ovaa
niza na interakcii e predmet na kriminologijata. 8 Spored Eliot (Mabel
A. Elliott), kriminologijata mo`e da se definira kako nau~no prou-
~uvawe na krivi~noto delo i postapuvaweto so nego. Denes toa prou~uvawe
raspolaga so golem broj fakti koi se odnesuvat na: 1 0 prirodata
na krivi~noto delo, 2 0 faktorite koi se vo vrska so krivi~noto povedenie,
3 0 prou~uvawe na slu~ai na prestapnici i 4 0 postapkata so vinovnicite
i kaznuvawe na vinovnicite. 9
Za jugoslovenskiot krimiinolog Igwatovi}, kriminologijata
pretstavuva samostojna nauka koja, koristej}i gi soznanijata i istra-
`uva~kite postapki na naukite za ~ovekot i op{testvoto, empiriski
go prou~uva kriminalniot fenomen, t.e. zlostorstvoto, negoviot izvr-
{itel i `rtvata, kriminalitetot i na~inot na koj op{testvoto reagira
na kriminalnoto povedenie. 10
I na krajot, }e go spomeneme stojali{teto na Kajzer, spored
kogo "kriminologijata e sintetizirana vkupnost od empirisko znaewe
za prestapot, prestapnicite, za negativnoto socijalno zna~ewe i za kontrolata
na ova odnesuvawe. Nejziniot nau~en domen mo`e precizno da
se opredeli so tri osnovni poimi: prestap, prestapnik i kontrola na
prestapot. Kon toa treba da im se dodadat i interesite na `rtvata i
spre~uvaweto na prestapot." 11
2. RAZVOJ NA KRIMINOLOGIJATA VO AVTONOMNA NASOKA
1. I pokraj toa {to interesot na lu|eto za fenomenot na kriminalitetot
mo`e da se najde u{te od najstarite periodi na ~ove{tvoto,
za kriminologijata kako posebna nau~na disciplina mo`e da se zboruva
duri od krajot na XIX vek, koga, vsu{nost, taa go dobila i svoeto
8
Sutherland, E. and Cressey. D. Criminology, Philadelphia, 1978, str. 3.
9
Eliot, M. Zlo~in u savremenom dru{tvu, Veselin Masla{a, Sarajevo, 1962,
str. 29.
10
Ignjatovi}, \, Kriminologija, Nomos, Beograd, 1992, str. 16.
11
Vakviot pristap Kajzer, neubedlivo se obiduva da go opravda so slednive
tvrdewa: "Postoi soglasnost deka kriminologijata e empiriska nauka.
Ponatmu e op{toprifateno deka kriminolo{kata nauka se zanimava so prestapot,
prestapnikot i `rtvata na prestapot, kako i so kontrolata na prestapot,
barem koga se raboti za izborot, odmeruvaweto i izvr{uvaweto na kaznenite
sankcii kako i za prognozata i tretmanot na storitelot. Kone~no, postoi
soglasnost za toa deka vo predmetot na kriminologijata spa|aat i pojavite
na alkoholizma, asocijalnost, prostitucija i samoubistva." Kajzer, G. Aleksandrija,
Skopje, 1996, str. 1.
22