Zoran Sulejmanov - Kriminologija (p.960)

a|aat do izraz i op{testvenite, ekonomskite i kulturni priliki na
oddelni zemji. Pritoa pa|a vo o~i okolnosta za opredelena su{testvena
razlika vo ovoj pogled me|u evropskite sistemi na kriminologijata
od sistemot {to vo ovoj pogled se zastapuva vo Soedinetite Amerikanski
Dr`avi. Vo narednite redovi }e se obideme sosema nakratko da
prika`eme {to se podrazbira pod poimot kriminologija samo od strana
na nekoi, denes popoznati kriminolozi vo svetot, za{to, vo sprotivno,
samo za ovoj probem bi mo`elo da se napi{e posebna studija.
Francuskite kriminolozi Lawel Lavastin i Stanciu (Lagnel
Lavastine - Stanciu), podvlekuvaat izvesni pote{kotii vo pogled na opredeluvaweto
na poimot na kriminologijata i tvrdat deka za opredeluvaweto
na nejzinata definicija nemaat nikakvo zna~ewe pravnite definicii.
Pritoa se povikuvaat na formalniot poim na krivi~noto
delo vo francuskoto krivi~no pravo. Krivi~nite zakoni, velat tie, ne
nudat nikakvi kriteriumi za zapoznavawe na zlostorstvoto i ne gi definiraat
na nau~en na~in nivnite storiteli. Kriminologijata ja definiraat
kako kompleksno i integralno prou~uvawe na ~ovekot so postojana
gri`a {to podobro da se zapoznat pri~inite na negovata antisocijalna
dejnost. Spored nivno mislewe, kriminologijata e kompletna
nauka za ~ovekot. Samo so sinteza na naukite za li~nosta mo`e da
se dojde do edna samostojna kriminologija, isto kako {to so sinteza na
spektralnite boi se dobiva bela svetlost. Belgijanecot Konstant (J.
Constant) kriminologijata ja sfa}a kako eksperimentalna nauka koja se
stremi da gi opredeli op{testvenite, ekonomskite, li~nite i psihi-
~kite faktori koi gi proizveduvaat zlostornikot i zlostorstvoto. 2
Za Gasin (R. Gassin) kriminologijata e nauka koja gi prou~uva faktorite
i procesite na kriminalnata dejnost i vrz osnova na soznanijata
za ovie faktori i procesi opredeluva najdobri strategii i tehniki so
cel za sopirawe na ova op{testveno zlo. 3 Francuskitot kriminolog
Vebres (Donedieu de Vebres) pak, tvrdi deka namenata na kriminologijata
e od kriminolo{kite nauki da ja izvle~e potrebnata su{tina za
primena kaj sudovite.
Germanskiot kriminolog Eksner (Franz Exner) 4 kriminologijata
ja definira kako nauka za zlostorstvoto kako pojava vo `ivotot na
narodot i vo `ivotot na poedincite. Naukata se sostoi vo toa ne{to
da se opi{e i razbirlivo da se prika`e: ona {to treba da se opi{e i
razbere vo kriminologijata e na izvesen na~in formalnata dejnost na
~ovekot - zlostorstvoto. Zlostorstvoto e zna~i pojdovna to~ka na kriminologijata.
Spored misleweto na avstriskiot kriminolog Selig (E.
Seelig) 5 kriminologijata e nauka za realnite pojavi za izvr{uvaweto
2
Constat, J. ElÕments de criminologie, Liege, 1965, str. 19.
3
Gassin, R. Criminologie, Paris, 1988, str. 4.
4
Exner, F. Criminologie, Milno, 1953, str.4.
5
Seelig, E. TraitÕ de criminologie, Paris, 1956, str. 3.
20