junij - Regionalni center za razvoj Zasavje
junij - Regionalni center za razvoj Zasavje
junij - Regionalni center za razvoj Zasavje
- No tags were found...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Potrebujete prostor<br />
<strong>za</strong> udejanjanje vaših<br />
podjetniških idej?<br />
Podjetnikom,<br />
ki stopajo<br />
na podjetniško pot,<br />
v podjetniškem inkubatorju<br />
ponujamo prostore<br />
<strong>za</strong> opravljanje dejavnosti.<br />
Prostori<br />
v proizvodno-poslovni<br />
zgradbi nekdanje Iskre<br />
(Gabrsko 12, Trbovlje)<br />
so povsem preurejeni,<br />
z urejeno infrastrukturo,<br />
z najnižjimi najemninami.<br />
Za dobro mero<br />
pa bomo dodali še<br />
svetovalno,<br />
administrativno<br />
in pravno pomoč.<br />
Za več informacij pokličite<br />
03-56-60-532 (Franci Čeč)<br />
Sestavljate naložbeno<br />
finančno konstrukcijo?<br />
Garancijska shema<br />
<strong>za</strong> <strong>Zasavje</strong><br />
ponuja ugodne<br />
dolgoročne kredite<br />
in jamstva <strong>za</strong>nje.<br />
Že lani smo<br />
znižali obrestne mere,<br />
podaljšali dobo<br />
vračanja in moratorij,<br />
povečali najvišji<br />
možni znesek,<br />
razširili krog<br />
upravičencev.<br />
Od maja<br />
pa so krediti<br />
cenejši<br />
kot kdajkoli.<br />
Razpis je objavljen<br />
na spletni strani<br />
www.rcr-<strong>za</strong>savje.si,<br />
<strong>za</strong> več informacij pa pokličite<br />
03-56-60-504 (Petra Kovač Smrkolj)
Uvodnik<br />
Junijski Razvoj je prvi, ki je izšel že<br />
v Evropski uniji. Nismo pretiravali z evforijo,<br />
prav tako pa - v vsakem primeru<br />
zgodovinskega - dogodka nismo prezrli.<br />
Kako ga vidijo v gospodarstvu, kaj se<br />
je dogajalo na Irskem, kako o njem<br />
razmišljajo tisti, ki razmišljajo.<br />
Namera trboveljske cementarne,<br />
da kot kurivo uporablja tudi različne<br />
odpadke, ima <strong>za</strong>gotovo najmanj eno<br />
pozitivno stran: prebudila je civilno<br />
družbo in pospešila naš notranji ritem.<br />
V ta sveženj sodi tudi podpis dogovora<br />
o družbenem partnerstvu, v katerega so<br />
z željo učinkovito oblikovati in izvajati<br />
regionalne <strong>razvoj</strong>ne programe vstopile<br />
številne socialne in profesionalne skupine<br />
iz Zasavja. Pri regionalnem <strong>razvoj</strong>u<br />
naj bi političnim in gospodarskim elitam<br />
odjedle del njihove prevlade.<br />
Dobili smo bogato monografijo o <strong>za</strong>gorski<br />
slikarski koloniji, vedno več vemo<br />
o Antonu Sovretu, politiki in mediji so<br />
- letos volimo dvakrat - rodili <strong>za</strong>savsko<br />
hobotnico.<br />
Hvala vsem, ki ste oblikovali tokratni<br />
časopis; tistim, ki bi se pridružili<br />
tej posadki, pa prijazno vabilo k<br />
vsakršnemu sodelovanju.<br />
Časopis je brezplačno v branje<br />
postavljen na različnih javnih<br />
mestih, njegovo vsebino pa si lahko<br />
vedno ogledate tudi na spletni strani<br />
www.rcr-<strong>za</strong>savje.si.<br />
Poslovna konferenca na Irskem<br />
Dobre možnosti <strong>za</strong> sodelovanje<br />
Eti Izlake<br />
Novi izzivi in priložnosti<br />
Ka<strong>za</strong>lo<br />
4<br />
6<br />
Dru`beno partnerstvo<br />
Podpisan dogovor o sodelovanju<br />
9<br />
Cementarna v Trbovljah<br />
Resnice z dveh bregov<br />
10<br />
Razvojni potenciali<br />
Prihodnost je sedaj<br />
18<br />
Anton Sovre<br />
Antika v Šavni Peči<br />
23<br />
Izdajatelj: <strong>Regionalni</strong> <strong>center</strong> <strong>za</strong> <strong>razvoj</strong> d.o.o.<br />
Zagorje, Podvine 36,<br />
1410 Zagorje ob Savi<br />
EUsej<br />
Nagrajeni razmišljanji<br />
30<br />
Urednik: Roman Rozina<br />
Telefon: 03-56-60-515<br />
e-mail: roman.rozina@rcr-<strong>za</strong>savje.si<br />
Izvedba: Piramida Zagorje<br />
Naklada: 3000 izvodov<br />
Elektronski Razvoj: www.rcr-<strong>za</strong>savje.si<br />
Zgodba iz sedemdesetih<br />
Črna princesa<br />
36<br />
Časopis Razvoj je brezplačen
Tuje izku{nje<br />
Roman Rozina<br />
Shannonska {ola<br />
<strong>razvoj</strong>a<br />
Irska je kot predsedujoča država Evropski uniji v <strong>za</strong>četku maja postala<br />
neuradna evropska prestolnica. Središče dogajanj je bil Dublin, deset<br />
irskih mest pa je gostilo enako število novih članic skupnosti: Bray Ciper,<br />
Cork Slovaško, Drogheda Latvijo, Galway Estonijo, Kilkenny Litvo, Killarney<br />
Češko, Letterkenny Poljsko, Waterford Malto, Sligo Madžarsko in Limerick<br />
Slovenijo.<br />
^astni gost skupnega poslovnega kosila podjetnikov<br />
je bil predsednik Anton Rop<br />
Slovensko-irska poslovna konferenca<br />
nam je omogočila, da smo<br />
okrepili in razširili naše poznavanje<br />
irske zgodbe o uspehu. Čeprav irskih<br />
izkušenj iz prakse ni mogoče direktno<br />
prenašati v Slovenijo, pa njihovo<br />
poznavanje lahko pomembno pripomore<br />
k oblikovanju in udejanjanju<br />
naše strategije in s tem pove<strong>za</strong>nih<br />
tekočih aktivnosti na področju gospodarske<br />
in družbene infrastrukture,<br />
delovanju malih in srednjih podjetij<br />
in privabljanju zunanjih investitorjev.<br />
Irske izkušnje so <strong>za</strong> Slovenijo,<br />
še zlasti v <strong>za</strong>četni fazi vstopa v Evropsko<br />
unijo, še posebej poučne in<br />
koristne. K uspehu slovensko – irske<br />
konference je veliko pripomogla tudi<br />
odlična organi<strong>za</strong>cija.<br />
Vojko Čok,<br />
predsednik uprave Banke Koper<br />
foto: Roman Rozina<br />
Limerick je tretje največje irsko mesto<br />
z okrog dvesto tisoč dušami v mestu in<br />
<strong>za</strong>ledju. Četudi bi jih manj, bi se slovenska<br />
predstavitev v njem verjetno izgubila, saj je<br />
slovensko veleposlaništvo glavna dogajanja,<br />
pove<strong>za</strong>na s kompleksno predstavitvijo Neue<br />
Slowenische Kunst, naselila v Dublinu. V<br />
Limericku se je pet slovenskih umetnikov<br />
in skupina Irwin predstavilo v okviru tradicionalne<br />
mednarodne likovne razstave, ki<br />
jo je oblikovala Zdenka Badovinac, v mestnem<br />
muzeju se je s panjskimi končnicami<br />
predstavil Čebelarski muzej iz Radovljice,<br />
ljubitelji filma so si lahko ogledali Kozoletove<br />
Rezervne dele, po en koncert sta<br />
imeli skupini Terra Folk in Jararaja. In to je<br />
bolj ali manj vse, če ne štejemo par stojnic<br />
in nekaj slovenskih <strong>za</strong>stav.<br />
Nekajdnevni program Pridruži se veselju<br />
so tako večinoma naselili domači ustvarjalci,<br />
v drugem, River Fest 2004, pa smo bili<br />
<strong>za</strong>stopani le povsem simbolično: učenci desetih<br />
limeriških šol so po slovenskem vzoru<br />
izdelali in po reki Abbey spustili plavajoče<br />
lučke z najlepšimi željami in upanji <strong>za</strong> novo<br />
članico Evropske unije.<br />
Gospodarsko sre~anje<br />
Dolgoročno najpomembnejšo vlogo<br />
je v mo<strong>za</strong>ik limeriških dogajanj prispeval<br />
<strong>Regionalni</strong> <strong>center</strong> <strong>za</strong> <strong>razvoj</strong>. Med 2. in 5.<br />
majem je namreč tam pripravil gospodarsko<br />
srečanje, ki se ga je udeležilo skoraj<br />
petdeset predstavnikov slovenskih podjetij<br />
in ustanov ter okrog trideset podjetnikov<br />
iz <strong>za</strong>hodne Irske, ki si želijo sodelovanja s<br />
slovenskimi.<br />
V slovenski delegaciji so sodelovali<br />
predstavniki naslednjih podjetij, agencij,<br />
ustanov: Agencija <strong>za</strong> prenovo podjetij<br />
Ljubljana, Avtotehna Ljubljana, Banka<br />
Koper, Banka <strong>Zasavje</strong>, Celjske mesnine,<br />
Eti Izlake, Gospodarska zbornica Murska<br />
Sobota, ICL Murska Sobota, IGM Zagorje,<br />
Javor Pivka, Kovinar Laško, Kumplast<br />
Zagorje, Metalles Radeče, Nafta Lendava,<br />
Občina Laško, Občina Trbovlje, Probanka<br />
Maribor, Regionalna <strong>razvoj</strong>na agencija<br />
Mura, <strong>Regionalni</strong> <strong>center</strong> <strong>za</strong> <strong>razvoj</strong> Zagorje,<br />
<strong>Regionalni</strong> tehnološki <strong>center</strong> <strong>Zasavje</strong>,<br />
Rudnik Trbovlje-Hrastnik, Rudnik Zagorje<br />
v <strong>za</strong>piranju, Rudnik Žirovski vrh, Secaplast<br />
Laško, Semikron Trbovlje, Steklarna Hrastnik,<br />
Strips Izlake, Svea Zagorje, Terme<br />
Olimje, Termoelektrarna toplarna Ljubljana,<br />
Tom Mirna, Upravna enota Zagorje in<br />
Zdravilišče Laško.<br />
Srečanje se je <strong>za</strong>čelo s skupnim svečanim<br />
kosilom <strong>za</strong> slovenske in irske udeležence<br />
v hotelu Clarion. Njegov gostitelj je bil<br />
limeriški župan Dick Sadlier, častni gost pa<br />
slovenski premier Anton Rop.<br />
Predvsem predstavniki industrijskih<br />
družb so imeli že popoldne in naslednje<br />
dni individualna srečanja z irskimi podjetji,<br />
drugi pa so v <strong>razvoj</strong>ni agenciji Shannon Development<br />
ter njihovem tehnološkem parku<br />
spoznavali tamkajšnji vzorni model <strong>razvoj</strong>a.<br />
Za vse udeležence je bil organiziran<br />
pogovor in ogled proizvodnje v vodilnem<br />
svetovnem proizvajalcu računalnikov Dell<br />
Computers, ki ima na Irskem središče <strong>za</strong><br />
Evropo in Afriko s štiri tisoč <strong>za</strong>poslenimi.<br />
Predstavniki slovenskih podjetij so se lahko<br />
udeležili <strong>za</strong>nje pripravljene predstavitve<br />
gospodarstva Severne Irske, <strong>za</strong> vse pa je bil<br />
Zahvaljujem se vam <strong>za</strong> izvrstno<br />
organi<strong>za</strong>cijo slovensko-irske poslovne<br />
konference ter ves trud, ki ste ga vložili<br />
v pripravo in izpeljavo dogodka. Tudi<br />
sami pričakujemo, da bodo stiki, ki<br />
smo jih vzpostavili, prerasli v konkretno<br />
in uspešno poslovno sodelovanje.<br />
Peter Tomšič,<br />
predsednik uprave Javorja Pivka<br />
Shannonska {ola <strong>razvoj</strong>a • stran 4
organiziran še ogled nekaterih turističnih<br />
<strong>za</strong>nimivosti kot so bližnji etnološki park<br />
Bunratty Village, v muzej urejeni grad kralja<br />
Johna v samem mestu in naravna znamenitost<br />
Cliffs of Moher na atlantski obali.<br />
Vzorni model <strong>razvoj</strong>a<br />
<strong>Regionalni</strong> <strong>center</strong> <strong>za</strong> <strong>razvoj</strong> je pripravil<br />
že več obiskov <strong>za</strong>savskih gospodarstvenikov<br />
v regiji Shannon ter nekajkrat gostil irske<br />
poslovneže pri nas. Najštevilčnejša je bila<br />
25-članska delegacija, ki je bila v Zasavju<br />
maja 2002. Takrat je <strong>Zasavje</strong> z irskima<br />
regijama Shannon in Moy Valley podpisalo<br />
poseben sporazum o gospodarskem in kulturnem<br />
sodelovanju med regijami.<br />
Marsikatere izkušnje iz Shannona so<br />
lahko <strong>za</strong> <strong>Zasavje</strong> zelo uporabne. Glavne<br />
značilnosti te irske regije so bile do sredine<br />
tridesetih let prejšnjega stoletja z<br />
revščino prepojeno kmetijstvo, rudarstvo<br />
in množično izseljevanje v obljubljeno<br />
Ameriko. Začetek hitrega <strong>razvoj</strong>a je bil<br />
dokaj naključen: strokovnjaki so namreč<br />
Shannon spoznali <strong>za</strong> najbolj primeren kraj<br />
<strong>za</strong> vmesne pristanke letal pri če<strong>za</strong>tlantskih<br />
poletih, ki so jih takrat vzpostavljali. Leta<br />
1935 so <strong>za</strong>to tam zgradili letališče, promet<br />
na njem pa je spodbudil storitvene in tudi<br />
druge gospodarske dejavnosti.<br />
Priložnosti, ki je bila darilo geografskega<br />
naključja, niso več izpustili iz rok. Po drugi<br />
svetovni vojni so uspeli uresničiti nekatere<br />
revolucionarne ideje, kar jih utrdilo<br />
na svetovnih letalskih zemljevidih. Ena<br />
najpomembnejših je bila, ko so leta 1947<br />
na letališču odprli prvo brezcarinsko prodajalno<br />
alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov.<br />
V tem času je kar štiri petine poletov med<br />
Evropo in Združenimi državami Amerike<br />
potekalo prek njihovega letališča.<br />
Resno grožnjo je regiji prinesel napredek<br />
v letalski industriji, ki je omogočal daljše<br />
polete in neposredno povezovanje evropskih<br />
in ameriških letališč. Zato je irska vlada leta<br />
1959 ustanovila <strong>razvoj</strong>no ustanovo Shannon<br />
Free Airport Development Company,<br />
da bi poiskala nove možnosti in <strong>za</strong>gotovila<br />
prihodnost letališča ter <strong>razvoj</strong> regije. Ustanova<br />
si je z vznemirljivimi <strong>za</strong>mislimi<br />
kmalu pridobila ugled vodilne regionalne<br />
<strong>razvoj</strong>ne ustanove. Na zgledu brezcarinskih<br />
Srečanja na Irskem so bila <strong>za</strong>nimiva<br />
in koristna. Pridobili smo nekaj<br />
koristnih informacij o interesih irskega<br />
gospodarstva <strong>za</strong> sodelovanje s slovenskimi<br />
podjetji. Potrudili se bomo in<br />
vzpostavili ustrezno komunikacijo.<br />
Romana Pajenk,<br />
predsednica uprave Probanke<br />
prodajaln so naredili prve gospodarske<br />
cone z velikimi davčnimi ugodnostmi <strong>za</strong><br />
investitorje, ki so prinesla pritok kapitala<br />
in nova delovna mesta. Sredi osemdesetih<br />
let so ustanovili nacionalni tehnološki park<br />
z raziskovalno-<strong>razvoj</strong>nimi zmogljivostmi<br />
in potrebnim znanstveno-izobraževalnim<br />
<strong>za</strong>ledjem, park in tamkajšnja univer<strong>za</strong><br />
pa sta ustanovila Innovation Centre <strong>za</strong><br />
spodbujanje podjetništva, ki temelji na<br />
najsodobnejših tehnologijah.<br />
Kako in kam naprej<br />
Uspeh regije Shannon je moč enakomerno<br />
porazdeliti na srečna naključja - sem ob<br />
geografski legi sodi še izredno velika skupina<br />
izseljencev, ki so kot podjetniki uspeli v<br />
Ameriki - in lastno delo. K slednjemu sodijo<br />
zgodnja spoznanja, da je <strong>razvoj</strong> dolgoročen<br />
proces, da je treba združevati sile ob velikih<br />
projektih in jih ne drobiti na več strani, da<br />
je treba razmišljati drzno in se lotevati predvsem<br />
programov, ki izgledajo neverjetni<br />
in težko uresničljivi, da je največji kapital<br />
znanje.<br />
Tako so v <strong>za</strong>dnjem obdobju uresničili<br />
nekatere programe, katerih učinki daleč<br />
presegajo realna pričakovanja. Preprost<br />
etnološki park Bunratty Village privablja<br />
množice turistov od vsepovsod, novo golf<br />
igrišče, ki so ga <strong>za</strong> kar 150 milijonov evrov<br />
zgradili na nekdanjem smetišču ob obali Atlantika,<br />
pa med ljubitelji tega športa velja <strong>za</strong><br />
enega najbolj <strong>za</strong>nimivih na planetu.<br />
V <strong>razvoj</strong>ni agenciji Shannon Development<br />
so pred leti <strong>za</strong>čeli razmišljati o novem<br />
velikem projektu, kakršni so bili v preteklosti<br />
gradnja letališča, ustanovitev univerze<br />
in <strong>razvoj</strong>ne agencije. O projektu, o katerem<br />
so takrat vedeli le, da naj bi imel vplive na<br />
vse naokrog, ki naj pospeši <strong>razvoj</strong>, združuje<br />
znanje in kapital. Postopno se je oblikoval<br />
cilj ustvariti takšno središče regije, ki bo<br />
prijazno <strong>za</strong> življenje, delo, učenje in <strong>za</strong>bavo,<br />
obrniti mesto Limerick na<strong>za</strong>j k obrazu<br />
reke.<br />
Pat Daly pravi, da je bil Limerick, ki je<br />
nastal v devetem stoletju kot vikinška naselbina,<br />
»še pred 25 leti mesto z več potenciala<br />
kot <strong>razvoj</strong>a. V 21. stoletje pa že vstopamo<br />
kot mesto z izkušnjami in samo<strong>za</strong>vestjo.<br />
Pomembno je, da imamo koherentno vizijo<br />
<strong>za</strong> prihodnost, ki bo mesto peljala naprej.<br />
Projekt Riverside City je vzburljiva nova<br />
vizija, katere uresničevanje bo mesto nagradilo<br />
v obetajoče, napredno središče ob<br />
reki Shannon.«<br />
Re~no mesto<br />
Načrt, ki se počasi že uresničuje, sega<br />
vse tja 2020. Samo v prvih desetih letih<br />
bodo <strong>za</strong> njegovo uresničevanje vložili več<br />
kot milijardo evrov javnega in predvsem <strong>za</strong>sebnega<br />
kapitala, ustvarili naj bi več kot pet<br />
tisoč delovnih mest. Projekt vključuje regeneracijo<br />
nekaterih delov mesta in njegovo<br />
pove<strong>za</strong>vo z zdaj oddaljenim univerzitetnim<br />
središčem.<br />
Območja ob reki so razdelili na pet <strong>razvoj</strong>nih<br />
območij in jim dodelili nove funkcije.<br />
Pristaniški del z industrijskimi površinami<br />
bo obdržal sedanjo funkcijo, z gradnjo<br />
marine in ureditvijo nekaterih delov pa bo<br />
dobil bolj privlačno podobo. Tako so na<br />
robu pristaniškega dela, na meji z mestnim<br />
nabrežjem, že zgradili velik in sodoben<br />
hotel Clarion.<br />
V mestno nabrežje, ki obsega središčni<br />
in južni del mesta, je bilo v preteklih dvajsetih<br />
letih že vloženo okrog milijarde evrov.<br />
Zgrajeni ali urejeni so bili hoteli, restavracije,<br />
trgovine in stanovanjski objekti, zdajšnji<br />
in jutrišnji napori pa gredo v smeri gradnje<br />
različnih prireditvenih prostorov, namenjenih<br />
predvsem umetnosti in turizmu, ter<br />
povečevanja zelenih površin, lepše ureditve<br />
parkov, sprehajalnih poti.<br />
Posebno mesto v projektu ima sama<br />
rečna plovba, ki naj bi obdržala sedanje<br />
funkcije, odslej pa naj bi se poudarjeno<br />
razvijala v smeri <strong>za</strong>bave in rekreacije.<br />
Kraljevi otok oziroma najstarejši del mesta<br />
s skoraj tisočletno katedralo in gradom<br />
se bo razvijal kot srednjeveško mesto,<br />
namenjen bo izključno turizmu, kulturi in<br />
trgovini.<br />
Dragulj v kroni projekta, kot pravijo<br />
sami, bo Park Canal. Okrog leta 1700 so v<br />
trgovske namene zgradili vodni prekop med<br />
Limerickom in področjem, kjer je danes<br />
univer<strong>za</strong>. Prekop je v <strong>za</strong>četku prejšnjega<br />
stoletja <strong>za</strong>čel počasi propadati, njegovo<br />
obnavljanje pa se je z urejanjem obrežja<br />
ter gradnjo objektov kot je muzej športa<br />
že <strong>za</strong>čelo. Ureditev samega prekopa in<br />
območja ob njem bo stala okrog štiristo<br />
milijonov evrov, mesto pa se bo tako<br />
razširilo vse do zdaj odmaknjene univerze.<br />
Čeprav sodi med mlajše univerze - ustanovljena<br />
je bila šele pred tridesetimi leti – je z<br />
deset tisoč študenti, <strong>za</strong>nimivimi programi<br />
in velikimi izobraževalnimi, kulturnimi in<br />
športnimi zmogljivostmi med vodilnimi<br />
univer<strong>za</strong>mi v tem delu Evrope.<br />
Organi<strong>za</strong>cija in sam program<br />
sta bila pripravljena na nivoju, ki je<br />
upravičil visoko ceno aranžmaja.<br />
Ne glede na poslovne učinke našega<br />
srečanja z irskimi podjetji je bila to<br />
vsekakor priložnost spoznati in srečati<br />
nove ljudi iz Zasavja in vse Slovenije.<br />
Zelo podpiram takšna mednarodna<br />
poslovna srečanja tudi v bodoče.<br />
Tomaž Smrkolj,<br />
direktor Strip’s Kandrše<br />
Shannonska {ola <strong>razvoj</strong>a • stran 5
Koncern Eti<br />
Pred novimi izzivi in<br />
mag. Bo`a Jazbec<br />
Eleonora Kramar<br />
prilo`nostmi<br />
Leto 1991 predstavlja <strong>za</strong> izlaški ETI, tako kot <strong>za</strong> velik del slovenske<br />
industrije, prelomno leto: čez noč smo se soočili z izgubo jugoslovanskih,<br />
do tedaj ključnih trgov, in se v kratkem času bili prisiljeni preusmeriti na<br />
<strong>za</strong>hodne trge. Zato lahko to leto označimo kot mejnik v intenzivnem procesu<br />
internacionali<strong>za</strong>cije družbe.<br />
Za obdobje internacionali<strong>za</strong>cije družbe je značilno utrjevanje položaja na<br />
<strong>za</strong>htevnih <strong>za</strong>hodnih trgih, v <strong>za</strong>dnjih letih pa smo aktivnejši tudi pri osvajanju<br />
novih trgov na področju vzhodne Evrope. Zavedajoč se pomembnosti rastočih<br />
trgov vzhodne Evrope smo v letu 1997 ustanovili prvo hčerinsko podjetje na<br />
Poljskem, ki so mu v naslednjih letih sledile še hčerinske družbe v Bosni in<br />
Hercegovini, na Slovaškem, v Ukrajini, Rusiji in Litvi ter številne proizvodne<br />
kooperacije: v Jugoslaviji, na Hrvaškem, v Iranu, Indiji in Indoneziji.<br />
foto: Arhiv Eti<br />
Eti je letos prejel presti`no Priznanje Republike Slovenije<br />
<strong>za</strong> poslovno odli~nost. Predsedniku uprave Jo`etu<br />
Smrkolju ga je izro~il predsednik vlade Anton Rop.<br />
Intenziven proces internacionali<strong>za</strong>cije<br />
družbe je prinesel tudi rast prodajnih prihodkov.<br />
V obdobju desetih let smo uspeli<br />
podvojiti prihodke od prodaje ter <strong>za</strong>gotoviti<br />
stalno rast prihodkov družbe s povprečno<br />
sedemodstotno letno stopnjo.<br />
Sklepanje strateških partnerstev in<br />
ustanavljanje hčerinskih družb v državah,<br />
v katerih je delniška družba ETI že imela<br />
tesne poslovne odnose in pomemben<br />
tržni delež, in v tistih, kjer smo <strong>za</strong>znali<br />
naraščanje povpraševanja ali pomanjkljivo<br />
ponudbo, je bil naš odgovor na globali<strong>za</strong>cijske<br />
trende v svetu.<br />
Pomemben dejavnik pri odločanju <strong>za</strong> ka-<br />
pitalske naložbe je bila tudi konkurenčnost<br />
lokalnega kadra ter dejstvo, da je s statusom<br />
lokalnega proizvajalca mogoče hitreje<br />
povečevati tržni delež, kar je bil osnovni cilj<br />
vseh naših aktivnosti na tem področju. Pri<br />
odločanju o kapitalskih naložbah smo sledili<br />
tudi proizvodno speciali<strong>za</strong>cijo matičnega<br />
podjetja in posledično dvig produktivnosti<br />
ter zmanjševanje stroškov matičnega podjetja;<br />
vse z namenom povečati konkurenčnost<br />
koncerna ETI v evropskem in svetovnem<br />
merilu.<br />
Odlo~itev <strong>za</strong> koncernsko organi<strong>za</strong>cijo<br />
V letu 2001 smo se opredelili <strong>za</strong> koncernsko<br />
pove<strong>za</strong>n poslovni sistem delniške<br />
družbe ETI in hčerinskih družb. Tedaj<br />
je koncern sestavljala matična družba s<br />
štirimi hčerami: ETI Polam, ETI Sarajevo,<br />
ETI Gum in ETI Svit.<br />
ETI Polam iz Poljske je bila prva družba,<br />
ki je bila ustanovljena izven Slovenije. V<br />
letu 2000 mu je sledila ustanovitev mešane<br />
družbe v Sarajevu, ki je nastala na osnovi<br />
dobrega poslovnega sodelovanja z javnim<br />
podjetjem Elektroprivreda BiH in njihovih<br />
<strong>razvoj</strong>nih ambicij. V obeh družbah je ETI<br />
že ob ustanovitvi dosegel večinski lastniški<br />
delež.<br />
Že v <strong>za</strong>četku procesa kapitalskih<br />
naložb smo opredelili vlogo matičnega in<br />
hčerinskih podjetij v koncernu: delniška<br />
družba ETI se usmerja v <strong>razvoj</strong> proizvodov,<br />
v proizvodnjo strateških komponent in v<br />
koordinacijo trženja, hčerinska podjetja<br />
pa tržijo celoten program koncerna ETI<br />
ter izvajajo montažo določenih izdelkov <strong>za</strong><br />
potrebe lokalnih trgov.<br />
Poleg ustanavljanja hčerinskih podjetij je<br />
delniška družba ETI s sklepanjem strateških<br />
partnerstev s pomembnimi evropskimi<br />
proizvajalci, na primer s Siemensom in<br />
J. Muellerjem, <strong>za</strong>čela razvijati tudi druge<br />
oblike strateških poslovnih sodelovanj.<br />
Strateška partnerstva s proizvajalci predstavljajo<br />
našo strateško usmeritev, ki smo jo<br />
izbrali predvsem <strong>za</strong> <strong>za</strong>hodno-evropske trge.<br />
Z njimi želimo okrepiti svoje kompetence<br />
na področju <strong>razvoj</strong>a, proizvodnje in trženja,<br />
povečati rast prihodkov od proizvodov<br />
z večjo dodano vrednostjo in izboljšati<br />
stroškovno učinkovitost ter dvigniti produktivnost.<br />
Z ustanavljanjem hčerinskih družb in<br />
sklepanjem strateških partnerstev je ETI<br />
v <strong>za</strong>dnjih petih letih dosegal rast v smeri<br />
novih proizvodov, novih proizvodnih<br />
procesov in novih prodajnih trgov.<br />
H~erinske dru`be in partnerstva<br />
V balkanskih državah in državah<br />
vzhodne Evrope smo želeli krepiti svojo<br />
prisotnost z ustanavljanjem odvisnih<br />
družb na tri načine. Prvi način predstavljajo<br />
družbe v popolni lasti družbe ETI,<br />
ki tako postane lokalni proizvajalec in si<br />
zniža proizvodne in distribucijske stroške.<br />
Drugo obliko predstavljajo mešane družbe<br />
z lokalnim proizvajalcem ali distributerjem<br />
v večinski lasti družbe ETI: te so namenjene<br />
lažjemu vstopu v že vzpostavljeno distribucijsko<br />
mrežo. Tretji način ustanovitve odvisnega<br />
podjetja je prevzem ciljnega podjetja,<br />
odkup premoženja ali združitev obstoječega<br />
odvisnega podjetja s ciljnim.<br />
Pri sklepanju partnerstev sledimo predvsem<br />
kriterijem velikosti tržnega deleža<br />
partnerja pri določenem programu, <strong>za</strong><br />
katerega sklepamo partnerstvo. Pomembne<br />
kriterije predstavljajo še usklajenost vizije<br />
in strategije partnerja z ETI-jevo, <strong>razvoj</strong>na<br />
in tehnološka kompetenca partnerja kot<br />
proizvajalca, možnost širitve distribucijskih<br />
poti <strong>za</strong> obstoječe proizvode družbe ETI,<br />
Pred novimi izzivi in prilo`nostmi • stran 6
Prihodki od prodaje<br />
(v letu 2003 v milijonih evrov)<br />
ETI Polam 7,7<br />
ETI Gum 3,3<br />
ETI Svit 0,4<br />
ETI Sarajevo 2,1<br />
ETI Steatit 3,2<br />
ETI ELB 1,1<br />
ETI Ukrajina 0,2<br />
možnost skupnega <strong>razvoj</strong>a novih proizvodov<br />
in novih trgov ter možnost skupnih nabavnih<br />
poti in znižanja stroškov na vhodu.<br />
Zadnja leta intenzivno vlagamo kapital<br />
v ustanavljanje novih podjetij predvsem v<br />
vzhodni Evropi, konec leta 2003 pa smo<br />
tudi v Italiji kupili trgovsko podjetje z dolgoletno<br />
tradicijo, da bi omogočili povečanje<br />
sedanjega tržnega deleža naših proizvodov.<br />
V Rusiji nameravamo poleg že ustanovljenega<br />
proizvodno-trgovskega podjetja v<br />
Korenevu ustanoviti tudi predstavništvo<br />
v Moskvi, saj ocenjujemo, da <strong>za</strong> pokritje<br />
celotnega ruskega trga in <strong>za</strong>radi načina<br />
poslovanja na tem trgu potrebujemo obe<br />
organi<strong>za</strong>cijski obliki.<br />
Prihodki hčerinskih podjetij že dosegajo<br />
pomemben delež v prihodku koncerna. V<br />
letu 2003 je ta delež v seštevku vseh prihodkov<br />
znašal dobrih 28 odstotkov, planiran<br />
delež <strong>za</strong> leto 2004 znaša že 39 odstotkov.<br />
Preko hčerinskih podjetij je delniška družba<br />
ETI močno povečala prodajo na ciljnih<br />
trgih: na primer, ETI je pred ustanovitvijo<br />
lokalnega podjetja na poljsko tržišče izvozil<br />
<strong>za</strong> približno 650 tisoč evrov izdelkov, v letu<br />
2003 pa je tamkajšnjemu hčerinskemu podjetju<br />
prodal <strong>za</strong> več kot štiri milijone evrov<br />
svojih izdelkov.<br />
Hčerinska podjetja danes <strong>za</strong>poslujejo<br />
več kot štiristo ljudi, pokrivajo 150-milijonski<br />
trg ter s svojim potencialom prevzemajo<br />
pomembno vlogo v skupini ETI.<br />
Vstop Slovenije v EU<br />
Vstop Slovenije v Evropsko unijo<br />
prinaša ETI-ju nove priložnosti in izzive.<br />
Trgi dosedanje Evropske unije že tradicionalno<br />
predstavljajo največji izvozni trg,<br />
saj tam ustvarimo približno 45 odstotkov<br />
naših prihodkov. Z vstopom novih članic<br />
se ta trg še bistveno povečuje in se hkrati<br />
spreminja v naš notranji trg. Tako bomo,<br />
upoštevajoč današnjo strukturo prodaje, na<br />
tem področju ustvarili več kot 70 odstotkov<br />
celotnih prihodkov.<br />
Vključitev v Evropsko unijo torej<br />
predstavlja bistveno povečanje notranjega<br />
trga in s tem prednosti, ki jih prinašata<br />
liberali<strong>za</strong>cija in ekonomija obsega ter<br />
znižanje stroškov menjave <strong>za</strong>radi odprave<br />
carin. Na drugi strani pa pomeni še hujši<br />
pritisk konkurence na slovenskem trgu<br />
in s tem prisilo <strong>za</strong> nadaljnje povečevanje<br />
naše učinkovitosti. Povečanje konkurenčne<br />
sposobnosti je ključnega pomena tudi <strong>za</strong>to,<br />
ker lahko v naslednjih letih pričakujemo, da<br />
se bodo cenovni nivoji na tako imenovanem<br />
enotnem trgu <strong>za</strong>radi enostavnega pretoka<br />
blaga in večje transparentnosti trga počasi<br />
približevali in izenačevali.<br />
V poenostavitvi poslovanja znotraj Evropske<br />
unije vidimo še nekatere dodatne<br />
prednosti. Delo z našimi hčerinskimi<br />
družbami na področju unije bo precej<br />
lažje, <strong>za</strong> proizvodne lokacije se bomo lahko<br />
odločali na povsem ekonomskih osnovah,<br />
saj odpadejo dosedanji problemi pove<strong>za</strong>ni<br />
z “izvozom” opreme in <strong>za</strong>gotavljanjem<br />
porekla blaga. Pomembna prednost našega<br />
članstva pa bo tudi boljša prepoznavnost<br />
Slovenije in s tem manj dvomov potencialnih<br />
partnerjev pri odločanju <strong>za</strong> sodelovanje<br />
z družbo.<br />
V pogajanjih z Evropsko unijo Slovenija,<br />
žal, ni uspela pridobiti desetletnega<br />
prehodnega obdobja, v katerem bi lahko<br />
<strong>za</strong>držala sedanji, ugodnejši trgovinski režim<br />
z državami nekdanje Jugoslavije, ki so naš<br />
pomemben gospodarski partner. Zaradi<br />
tega je 21 odstotkov naše prodaje izgubilo<br />
dosedanje carinske prednosti pri izvozu v<br />
te države: položaj se nam je v primerjavi s<br />
prejšnjo situacijo poslabšal od 4,5 odstotka<br />
na Hrvaškem do 17 odstotkov v Makedoniji.<br />
V ETI-ju v dogovoru z lokalnimi partnerji<br />
že izvajamo aktivnosti <strong>za</strong> kratkoročno<br />
ublažitev situacije, strateško pa razmišljamo<br />
tudi o povečanju lastnih proizvodnih zmogljivosti<br />
v teh državah.<br />
Integracija, kot je Evropska unija, je<br />
odgovor na globali<strong>za</strong>cijske trende, ki se<br />
odvijajo v gospodarstvu; kljub nekaterim<br />
slabostim, ki jih prinaša, je vključitev Slovenije<br />
v unijo vsekakor pozitivna <strong>za</strong> našo<br />
uspešnost in prepoznavnost.<br />
ETI Polam, Sp.z.o.o.<br />
Pultusk, Poljska<br />
ETI Steatit, d.o.o.<br />
Kamnik, Slovenija<br />
ETI Gum, d.o.o.<br />
Izlake, Slovenija<br />
proizvodno in trgovsko podjetje<br />
ustanovljeno 1997<br />
last. delež ETI: 100%<br />
proizvodno in trgovsko podjetje<br />
ustanovljeno 1999<br />
lastn. delež ETI: 100%<br />
proizvodno in trgovsko podjetje<br />
ustanovljeno 1997<br />
lastn.delež ETI: 100%<br />
ETI Sarajevo, d.o.o.<br />
Sarajevo, BiH<br />
proizvodno in trgovsko podjetje<br />
ustanovljeno 2000<br />
lastn. delež ETI: 51%<br />
ETI ELEKTROELEMENT, D.D.<br />
Izlake, Slovenija<br />
Proizvodno-trgovska<br />
matična družba<br />
ETI Svit, d.o.o.<br />
Kamnik, Slovenija<br />
proizvodno in trgovsko podjetje<br />
ustanovljeno 1999<br />
lastn. delež Eti: 100%<br />
ETI ELB, s.r.o.<br />
Bahon, Slovaška<br />
proizvodno in trgovsko podjetje<br />
ustanovljeno 2003<br />
lastn. delež ETI: 90%<br />
OOO ETI NVA<br />
Korenevo, Rusija<br />
proizvodno in trgovsko podjetje<br />
ustanovljeno 2004<br />
lastn. delež ETI: 49%<br />
Italweber, S.p.A.<br />
Milano, Italija<br />
trgovsko podjetje<br />
kupljeno 2004<br />
lastn. delež ETI: 100%<br />
ETI Ukraine, Ltd. Kijev, Ukrajina<br />
trgovsko podjetje<br />
ustanovljeno 2003<br />
lastn. delež ETI: 65%<br />
Skupina ETI v <strong>za</strong>~etku leta 2004<br />
Pred novimi izzivi in prilo`nostmi • stran 7
Letni plan 2004<br />
^etrto leto<br />
Romana Butolen<br />
<strong>za</strong>savskega <strong>za</strong>kona<br />
Izvajanje Zasavskega se nadaljuje že četrto leto. Tako kot v preteklih<br />
treh letih se tudi v letu 2004 celoten program izvaja v okviru treh ukrepov:<br />
Ukrepa 1, kjer so sredstva namenjena občinam <strong>za</strong> urejanje prostora, Ukrepa<br />
2, ki se nanaša na sofinanciranje <strong>razvoj</strong>ne infrastrukture <strong>za</strong> prestrukturiranje<br />
gospodarstva in pospeševanje podjetništva, ter Ukrepa 3, ki <strong>za</strong>jema investicije<br />
v <strong>razvoj</strong> človeških virov.<br />
Pri dosedanjem izvajanju programa,<br />
torej v treh letih, je bilo skupaj porabljeno<br />
2,3 milijarde tolarjev. Največ sredstev je<br />
bilo namenjeno <strong>za</strong> opremljanje obrtno-industrijskih<br />
con po vseh vključenih občinah,<br />
tretjino sredstev je bilo porabljeno <strong>za</strong><br />
izvajanje Ukrepa 2, na področju razvijanja<br />
človeških virov pa je bilo največ sredstev namenjenih<br />
<strong>za</strong> izobraževanje in usposabljanje<br />
<strong>za</strong>poslenih ter <strong>za</strong> izdelavo kadrovskih<br />
strategij, iz tega naslova pa se štipendira<br />
tudi 120 študentov.<br />
Približno polovica sredstev Ukrepa 2 je<br />
bila namenjena sofinanciranju investicij v<br />
podjetjih, ki bodo skupaj odprle 327 novih<br />
delovnih mest. Za vzpostavitev in delovanje<br />
tehnološkega centra je bilo namenjeno<br />
295 milijonov tolarjev. Po mnenju Javne<br />
agencije Republike Slovenije <strong>za</strong> regionalni<br />
<strong>razvoj</strong> je tehnološki <strong>center</strong> v treh letih pridobil<br />
dovolj <strong>za</strong>gonskih sredstev, da sedaj<br />
že lahko pridobiva sredstva iz drugih virov<br />
- na primer strukturnih skladov - tako da se<br />
v naslednjem obdobju ne bo več financiral<br />
iz tega vira.<br />
Reali<strong>za</strong>cija<br />
2001-2003<br />
Ukrep 1 1.011.151.448<br />
Ukrep 2 805.010.365<br />
Ukrep 3 421.496.134<br />
Koordinacija 78.000.000<br />
Skupaj 2.315.657.947<br />
Realizirana sredstva iz <strong>za</strong>savskega <strong>za</strong>kona od 2001<br />
do 2003 (v tolarjih)<br />
Ukrep 1<br />
Projekte v okviru Ukrepa 1 pripravijo<br />
posamezne občine na podlagi občinskih<br />
<strong>razvoj</strong>nih programov. Poleg tega se bo<br />
letos s slabimi tridesetimi milijoni tolarjev<br />
financirala tudi priprava Regionalne <strong>za</strong>snove<br />
prostorskega <strong>razvoj</strong>a Zasavja; <strong>za</strong> njeno<br />
pripravo je bil na javnem razpisu izbran<br />
Savaprojekt iz Krškega.<br />
Skladno s sklepom Sveta <strong>za</strong> <strong>razvoj</strong> Zasavja,<br />
ki ga sestavljajo župani vključenih<br />
občin, in sklepom Programskega odbora<br />
bodo letošnja sredstva namenjena <strong>za</strong> sofinanciranje<br />
dveh večjih con v Hrastniku in<br />
v Trbovljah, kar naj bi - merjeno predvsem<br />
s številom novih delovnih mest - dalo tudi<br />
največje učinke. To sofinanciranje pa je<br />
pogojeno z uspešnostjo kandidiranja na<br />
razpisu strukturnih skladov.<br />
Ukrep 2<br />
V okviru Ukrepa 2 se nadaljuje izvajanje<br />
treh projektov, aktivnosti podjetniškega<br />
inkubatorja, aktivnosti centra <strong>za</strong> <strong>razvoj</strong> turizma<br />
in sofinanciranje <strong>za</strong>četnih investicij.<br />
Za delovanje podjetniškega inkubatorja je<br />
namenjenih 80 milijonov tolarjev, sredstva<br />
pa bodo namenjena <strong>za</strong> vzpostavitev tako<br />
imenovanega mrežnega inkubatorja po<br />
posameznih občinah, kar pomeni njegovo<br />
približanje potencialnim podjetnikom.<br />
Tako se bodo tudi revitalizirali <strong>za</strong>puščeni<br />
poslovni in proizvodni objekti v regiji.<br />
Pri projektu se lahko sofinancirajo tako<br />
stroški investicij v objekte in opremo kot<br />
tudi stroški vodenja samega podjetniškega<br />
inkubatorja ter stroški različnih svetovanj<br />
podjetjem, vključenim v inkubator.<br />
Center <strong>za</strong> <strong>razvoj</strong> turizma bo v letu<br />
2004 nadaljeval z izvajanjem nekaterih že<br />
<strong>za</strong>četih projektov ter pripravil nove, <strong>za</strong> kar<br />
je namenjeno 20 milijonov tolarjev. Tako bo<br />
okviru že oblikovane blagovne znamke oblikoval<br />
nove turistične programe, nadaljeval<br />
bo z izvajanjem promocije Zasavja kot<br />
turističnega področja, usposabljal bo strokovno<br />
ekipo, ki dela na področju turizma...<br />
Center <strong>za</strong> <strong>razvoj</strong> turizma deluje v okviru<br />
litijskega lokalnega <strong>razvoj</strong>nega centra.<br />
Že četrto leto se v okviru javnega razpisa<br />
sofinancirajo tudi <strong>za</strong>četne investicije, ki jih<br />
izvajajo <strong>za</strong>savska podjetja oziroma podjetja,<br />
ki investirajo v zemljišča, objekte ali<br />
opremo in odpirajo nova delovna mesta v<br />
Zasavju. Pogoj <strong>za</strong> pridobitev sredstev je, da<br />
morajo investicije in nova delovna mesta<br />
ostati na področju Zasavja vsaj pet let.<br />
Za razliko od prejšnjih je letošnji razpis<br />
razdeljen na štiri dele: prvi del je namenjen<br />
<strong>za</strong> investicije od tri do deset milijonov<br />
tolarjev, drugi od deset do štirideset milijonov<br />
tolarjev, naslednji od štirideset do sto<br />
milijonov tolarjev, na <strong>za</strong>dnji del razpisa pa<br />
se lahko prijavijo podjetja, ki bodo izvedla<br />
investicijo večjo od sto milijonov tolarjev.<br />
Skupaj je bilo razpisanih 250 milijonov<br />
tolarjev.<br />
Podjetja lahko nepovratna sredstva pridobijo<br />
samo ob novem <strong>za</strong>poslovanju. Pogoj<br />
glede minimalnega števila novih delovnih<br />
mest je odvisen od višine investicije, tako<br />
da je pri najmanjših investicijah potrebno<br />
odpreti vsaj eno novo delovno mesto, pri<br />
Ukrepi<br />
Predvideno<br />
v 2004<br />
Ukrep 1 do 279.500.000<br />
Ukrep 2 do 350.000.000<br />
Ukrep 3 do 185.000.000<br />
Koordinacija do 25.500.000<br />
Skupaj do 840.000.000<br />
Finan~na konstrukcija izvajanja Letnega programa<br />
ukrepov 2004, ki ga je 26. marca 2004 sprejela<br />
Vlada Republike Slovenije<br />
^etrto leto <strong>za</strong>savskega <strong>za</strong>kona • stran 8
največjih investicijah pa vsaj trideset novih<br />
delovnih mest. Prednost na razpisu imajo<br />
podjetja, ki bodo odprla več delovnih mest,<br />
ki bodo prej dokončala investicijo, ki investirajo<br />
v Hrastniku ali v Trbovljah.<br />
Razpis je bil objavljen konec aprila, trenutno<br />
pa poteka ocenjevanje prispelih vlog.<br />
Nanj je prispelo 52 vlog, največ na prva<br />
dela razpisa, ki sta namenjena predvsem<br />
manjšim podjetjem oziroma <strong>za</strong> sofinanciranje<br />
investicij do desetih oziroma do 40<br />
milijonov tolarjev.<br />
Ukrep 3<br />
Tudi v okviru Ukrepa 3 se nadaljuje izvajanje<br />
že v prejšnjih letih pričetih projektov,<br />
dodatno pa se bo sofinancirala tudi promocija<br />
regije, <strong>za</strong> kar je namenjenih štirideset<br />
milijonov tolarjev. Sredstva promocije<br />
so namenjena <strong>za</strong> sofinanciranje časopisa<br />
Razvoj, <strong>za</strong> izdelavo monografskih in drugih<br />
predstavitvenih del, <strong>za</strong> ustvarjanje baz podatkov,<br />
<strong>za</strong> izvedbo kulturnega festivala ter<br />
druge promocijske aktivnosti regije.<br />
Na področju razvijanja človeških virov<br />
je bil že četrtič objavljen javni razpis <strong>za</strong><br />
sofinanciranje investicij v <strong>razvoj</strong> človeških<br />
virov. Nanj je prispelo 57 vlog, ki so v<br />
postopku ocenjevanja.<br />
Za sofinanciranje izdelave kadrovskih<br />
strategij in implementacije projektov<br />
s področja <strong>razvoj</strong>a človeških virov je<br />
namenjenih 25 milijonov tolarjev. Pri<br />
implementaciji projektov s področja <strong>razvoj</strong>a<br />
človeških virov se lahko sofinancirajo<br />
naslednji moduli: <strong>razvoj</strong> kadrov, sistem motiviranja<br />
in nagrajevanja ter plačni sistem,<br />
kadrovsko-informacijski sistem, interno<br />
komuniciranje ter uvajanje pogojev <strong>za</strong> inovativno<br />
poslovanje.<br />
Za sofinanciranje izobraževanja in usposabljanja<br />
kadrov v podjetjih pa je namenjenih<br />
40 milijonov tolarjev. Podjetja lahko<br />
pridobijo sredstva <strong>za</strong> izobraževanje, ki se<br />
nanaša na pridobitev višje stopnje formalne<br />
izobrazbe, <strong>za</strong> splošno usposabljanje, ki se<br />
nanaša na pridobitev splošnega znanja,<br />
uporabnega na različnih delovnih mestih,<br />
ter <strong>za</strong> posebno usposabljanje, to je <strong>za</strong><br />
pridobitev posebnih znanj, potrebnih na<br />
obstoječem delovnem mestu.<br />
Že tretje študijsko leto se izvaja<br />
štipendiranje <strong>za</strong>savskih študentov, predvsem<br />
tistih, ki se šolajo <strong>za</strong> deficitarne<br />
poklice. Trenutno prejema štipendijo 120<br />
študentov. Jeseni bo objavljen razpis <strong>za</strong><br />
študijsko leto 2004/2005, ki bo omogočal<br />
pridobitev štipendije dodatnim štiridesetim<br />
študentom. Za štipendiranje študentov vseh<br />
štirih generacij je v letnem izvedbenem<br />
programu namenjenih osemdeset milijonov<br />
tolarjev.<br />
foto: Roman Rozina<br />
Podpis dogovora o dru`benem partnerstvu<br />
Dogovor o dru`benem partnerstvu<br />
Predstavniki organi<strong>za</strong>cij, ustanov in<br />
društev s področja šolstva, zdravstva<br />
in socialnih dejavnosti, kulture in<br />
drugih dejavnosti civilne družbe, predstavniki<br />
delojemalcev in delodajalcev<br />
ter političnih strank iz Zasavja so 25.<br />
maja v prostorih Regionalnega centra <strong>za</strong><br />
<strong>razvoj</strong> podpisali dogovor o družbenem<br />
partnerstvu pri snovanju, oblikovanju<br />
in uresničevanju <strong>razvoj</strong>nih programov v<br />
Zasavju.<br />
<strong>Regionalni</strong> <strong>center</strong> <strong>za</strong> <strong>razvoj</strong> je v preteklega<br />
pol leta spodbujal oblikovanje<br />
posebnih odborov različnih socialnih in<br />
profesionalnih skupin, da bi s tem - <strong>za</strong><br />
slovenske razmere povsem novim pristopom<br />
- vzpostavil družbeno <strong>za</strong>vezništvo<br />
pri oblikovanju in izvajanju regionalnih<br />
<strong>razvoj</strong>nih programov. S partnerstvom<br />
se presega stanje, ko je bil regionalni<br />
<strong>razvoj</strong> velikokrat prepuščen <strong>razvoj</strong>nim<br />
agencijam in vsakokratnim političnim<br />
in gospodarskim elitam; res učinkovit<br />
regionalni <strong>razvoj</strong>, ki bo v službi višje<br />
kakovosti življenja, lahko namreč temelji<br />
le na družbenem <strong>za</strong>vezništvu, na močnih<br />
socialnih in profesionalnih skupinah, ki<br />
bodo analizirale probleme na svojem<br />
področju, oblikovale in predstavljale<br />
možne rešitve. Uresničevanje družbenega<br />
partnerstva bo <strong>Zasavje</strong> krepilo navznoter,<br />
hkrati pa bo povečalo njegovo moč pri<br />
delovanju navzven, v razmerjih z državo<br />
in Evropsko unijo, drugimi slovenskimi<br />
in tujimi regijami.<br />
Dogovor se končuje z <strong>za</strong>vezo podpisnikov,<br />
»da bomo dejavno sodelovali<br />
pri iskanju, snovanju, oblikovanju in<br />
uresničevanju <strong>razvoj</strong>nih programov, ki<br />
bodo ohranjali žlahtno iz preteklosti in<br />
mu dodajali drzno <strong>za</strong> prihodnost. Končni<br />
cilj je učinkovit <strong>razvoj</strong> Zasavja, preoblikovanje<br />
območja v odprto, sodobno regijo,<br />
prijazno do prebivalcev in gostov, širše<br />
prepoznavno kot <strong>za</strong>kladnico novih idej in<br />
uspešnih udejanjanj le-teh. Ustvariti prostor<br />
dobrih možnosti in velikih priložnosti<br />
<strong>za</strong> življenje, delo, učenje in <strong>za</strong>bavo.«<br />
Podpisa prvega tovrstnega dogovora v<br />
Sloveniji se je udeležila tudi ministrica <strong>za</strong><br />
strukturno politiko in regionalni <strong>razvoj</strong><br />
Zdenka Kovač. Med drugim je pove-dala,<br />
da z njim RCR in <strong>Zasavje</strong> kot že večkrat<br />
doslej prehitevata druga okolja, hkrati<br />
pa uresničujeta enega izmed najbolj<br />
bistvenih ciljev še ne sprejetega <strong>za</strong>kona o<br />
regionalnem <strong>razvoj</strong>u: ta kot ključni organ<br />
regionalnega <strong>razvoj</strong>a predvideva regionalne<br />
svete, ki bodo odslikovali družbeno<br />
strukturo okolja.<br />
Direktor Regionalnega centra <strong>za</strong><br />
<strong>razvoj</strong> Tomo Garantini pa je povedal,<br />
da je imel <strong>Regionalni</strong> <strong>center</strong> <strong>za</strong> <strong>razvoj</strong> v<br />
preteklosti večkrat težave tako na lokalni<br />
kot na državni ravni, »saj smo z garancijskimi<br />
shemami, štipendijsko politiko,<br />
tehnološkim centrom, podjetniškim<br />
inkubatorjem in drugimi <strong>razvoj</strong>nimi<br />
modeli hodili po celem snegu. Projekti<br />
so se kasneje poka<strong>za</strong>li <strong>za</strong> učinkovite in<br />
danes marsikateri veljajo <strong>za</strong> vzorčne <strong>za</strong><br />
vso Slovenijo. Vesel sem, da je tokrat<br />
<strong>za</strong>četek lažji, da so tokrat odzivi v Zasavju<br />
in na državni ravni zelo dobri.«<br />
^etrto leto <strong>za</strong>savskega <strong>za</strong>kona • stran 9
Cementarna Trbovlje<br />
Franci Blaznek<br />
Uporaba<br />
alternativnih goriv<br />
Lafarge cement Cementarna Trbovlje je v septembru 2003 pridobila<br />
dovoljenje oziroma odločbo Agencije Republike Slovenije <strong>za</strong> okolje <strong>za</strong> sosežig<br />
določenih vrst odpadkov, ki v cementni industriji predstavljajo alternativni<br />
vir energije. Javna objava naših namer je naletela na vrsto nasprotovanj<br />
in dvomov, ki pa so v tej fazi projekta nekaj povsem normalnega. Mi bomo<br />
nadaljevali z našo politiko odprtosti, sodelovanja z javnostjo in meritvami, s<br />
katerimi bomo nenehno dokazovali naše trditve.<br />
V Lafarge cement Cementarni Trbovlje trdijo, da <strong>za</strong>radi sose`iga alternativnih goriv okolje ne bo dodatno obremenjeno<br />
foto: Roman Rozina<br />
Slovenija je z vstopom v EU prevzela<br />
tudi standarde <strong>za</strong> okolje, ki v veljajo Evropi.<br />
Do leta 2007 bomo morali pridobiti tako<br />
imenovano okoljsko dovoljenje, ki je v bistvu<br />
dovoljenje <strong>za</strong> obratovanje. Meritve emisij,<br />
ki jih v skladu z <strong>za</strong>konodajo redno opravljamo,<br />
so poka<strong>za</strong>le, da prekoračujemo<br />
mejne emisijske vrednosti <strong>za</strong> žveplov dioksid.<br />
Problem pa je tudi prah iz odprtih<br />
skladišč dodatkov in skladišča klinkerja<br />
(klinker hala). Inšpektorat Republike Slovenije<br />
<strong>za</strong> okolje nam je izdal odločbo o<br />
pripravi in izvedbi sanacijskega programa,<br />
ki smo ga Agenciji že predložili in ga nameravamo<br />
tudi dosledno spoštovati.<br />
Prekomerne emisije žveplovega dioksida<br />
nastajajo <strong>za</strong>radi visoke vsebnosti<br />
žvepla v naši surovini, ki jo pridobivamo<br />
v kamnolomu Plesko, in ne, kot si nekateri<br />
narobe tolmačijo, <strong>za</strong>radi vrste goriva, ki ga<br />
uporabljamo. V Salonitu Anhovo tovrstnega<br />
problema nimajo, ker ima njihova<br />
surovina nizko vsebnost žvepla, kot gorivo<br />
pa poleg klasičnih virov energije že vrsto let<br />
uporabljajo tudi različne vrste alternativnih<br />
goriv.<br />
Ob izdaji dovoljenja <strong>za</strong> sosežig alternativnih<br />
goriv v naši peči pa je bil postavljen<br />
in upoštevan bistven pogoj, da ne pride do<br />
dodatnega obremenjevanja okolja.<br />
Uporaba alternativnih goriv v<br />
cementni industriji<br />
Bistvo uporabe alternativnih goriv v cementni<br />
industrije je nadomeščanje dela neobnovljivih<br />
virov energije z alternativnimi<br />
ob upoštevanju načel trajnostnega <strong>razvoj</strong>a:<br />
ekonomija-sociala-ekologija, ki so med seboj<br />
v enakovrednem položaju.<br />
V svetu so <strong>za</strong>čeli uporabljati alternativna<br />
goriva v zgodnjih osemdesetih letih, danes<br />
pa je uporaba alternativnih goriv v vsaki<br />
cementarni nekaj povsem normalnega,<br />
tako da je po podatkih, ki so nam na voljo,<br />
približno 50 odstotkov energije pridobljene<br />
iz neklasičnih goriv. Cementarne uporabljajo<br />
široko paleto alternativnih goriv, osnovni<br />
pogoji, ki jih morajo tovrstna goriva<br />
izpolnjevati, pa so: da ni negativnega vpliva<br />
na kvaliteto klinkerja oziroma cementa, da<br />
Uporaba alternativnih goriv • stran 10
ni dodatnega obremenjevanja okolja, da<br />
ima dovolj visoko kalorično vrednost, da se<br />
lahko uporablja kot alternativno gorivo.<br />
Poleg teh treh načelnih pogojev pa je <strong>za</strong><br />
vsako posamezno vrsto goriva navedenih<br />
še cela vrsta značilnosti oziroma omejitev,<br />
ki jih je pri uporabi treba dosledno<br />
spoštovati.<br />
Sosežig odpadkov v cementni industriji<br />
je tudi skozi <strong>za</strong>konodajo definiran kot predelava<br />
in ne kot uničenje odpadkov, kar je<br />
osnovna karakteristika klasičnih sežigalnic,<br />
ki so namenjene sežigu skoraj vseh vrst<br />
odpadkov, predvsem komunalnih. V Salonitu<br />
Anhovo že celo vrsto let uporabljajo<br />
alternativna goriva in imajo z uporabo leteh<br />
pozitivne izkušnje: tako na področju<br />
ekologije, kot tudi na področju ekonomike<br />
poslovanja. Enako velja <strong>za</strong> Termoelektrarno<br />
Šoštanj, ki uporablja mesno kostno moko.<br />
Zakaj uporabljati alternativna goriva?<br />
Razloge <strong>za</strong> uporabo alternativnih goriv v<br />
cementni industriji lahko strnemo v naslednjih<br />
točkah:<br />
• zmanjšanje porabe neobnovljivih<br />
fosilnih goriv in obenem zmanjšanje<br />
emisije toplogrednih plinov<br />
• prihranek pri stroških energije in<br />
obenem pozitivne posledice, ki jih<br />
vsaka poslovna aktivnost prinaša v<br />
kraj, kjer se aktivnost odvija<br />
• ustvarjanje dolgoročne konkurenčnosti<br />
na trgu, saj si je nemogoče <strong>za</strong>mišljati<br />
konkurenčnost brez stalnega zniževanja<br />
stroškov energije<br />
• ni dodatnega obremenjevanja okolja,<br />
ravno nasprotno. V nekaterih primerih<br />
lahko <strong>za</strong>sledimo pozitivne učinke uporabe<br />
drugačnih virov energije<br />
• pogoji v cementni peči in sam proces<br />
pridobivanja klinkerja so povsem<br />
drugačni kot v sežigalnicah ali toplotnih<br />
postajah, kjer tudi uporabljajo<br />
odpadke <strong>za</strong> pridobivanje energije (na<br />
kratko: temperatura v peči preko tisoč,<br />
v plamenu celo dva tisoč stopinj Celzija,<br />
ni pepela in žlindre, ki predstavljata<br />
dodaten problem pri odlaganju, alkalno<br />
okolje in oksidativna atmosfera...)<br />
v temperaturnem območju med 250 in<br />
450 stopinj Celzija. Kontinuirane meritve<br />
v nemških cementarnah so poka<strong>za</strong>le, da<br />
v kontroliranem procesu uporabe alternativnih<br />
goriv v cementni peči ne nastajajo<br />
dioksini in furani. Temperature v peči so<br />
tako visoke, da organske spojine razpadejo<br />
na osnovne anorganske komponente, drug<br />
pomemben dejavnik pa je seveda alkalno<br />
okolje. V meritvah, ki jih je v Lafarge<br />
cement Cementarna Trbovlje v mesecu<br />
decembru opravil Zavod <strong>za</strong> zdravstveno<br />
varstvo Maribor, ni bilo izmerjenih teh<br />
substanc.<br />
Nekateri predstavljajo podatke raziskav,<br />
ki naj bi dokazovale obremenjevanje okolja<br />
z dioksini in furani v cementarnah, ki uporabljajo<br />
tudi alternativna goriva, vendar je<br />
potrebno poudariti, da so to raziskave, ki<br />
so narejene <strong>za</strong> cementarne, ki uporabljajo<br />
tako imenovane ha<strong>za</strong>rdous wastes, kot so na<br />
primer pesticidi, olja z visoko vsebnostjo<br />
PCB-jev, <strong>za</strong> kar pa nobena cementarna v<br />
Sloveniji in bližnji okolici ni primerna,<br />
tovrstni ha<strong>za</strong>rdni odpadki pa tudi niso<br />
predmet odločbe Agencije Republike Slovenije<br />
<strong>za</strong> okolje.<br />
Težke kovine so sestavni del okolja.<br />
Lahko jih najdemo v pitni vodi, rastlinah,<br />
prsti, kameninah in tako dalje. Tudi osnovne<br />
surovine <strong>za</strong> proizvodnjo klinkerja, fosilna<br />
goriva in alternativna goriva jih vsebujejo. V<br />
procesu žganja klinkerja se cela vrsta težkih<br />
kovin povsem veže v klinker, nekatere kot<br />
na primer kadmij pa se pri višjih temperaturah<br />
uparijo in vežejo na delce prahu, ki pa<br />
se ujamejo na elektrodah elektrofiltra in se<br />
pomešani s surovino vračajo v cementno<br />
peč. Za tehnološki proces v cementni industriji<br />
je v svetu dobro poznano načelo<br />
pasti <strong>za</strong> težke kovine. Tudi pri meritvah, ki<br />
jih izvajamo, so vsi parametri bistveno pod<br />
veljavnimi ekološkimi standardi.<br />
Lafarge cement Cementarna Trbovlje<br />
in uporaba alternativnih goriv<br />
Na podlagi <strong>za</strong>časnega dovoljenja bomo<br />
opravili testne poizkuse z uporabo alternativnih<br />
goriv. Ob vseh meritvah, ki jih bodo<br />
ob tem opravljale <strong>za</strong> to pooblaščene institucije,<br />
bomo posebno skrb namenili sprejemu<br />
in analizi vzorcev alternativnih goriv.<br />
Poleg certifikata, ki ga je vsak pooblaščen<br />
zbiralec dolžan predložiti ob dobavi, bomo<br />
vzorce dodatno analizirali v laboratorijih, ki<br />
so ustrezno opremljeni in certificirani (med<br />
drugimi tudi laboratorij v sklopu Regionalnega<br />
tehnološkega centra <strong>Zasavje</strong>).<br />
Nobene stvari ne želimo prepustiti<br />
naključju. S testnimi poizkusi uporabe ne<br />
želimo eksperimentirati, ampak hočemo<br />
z meritvami doka<strong>za</strong>ti, da uporaba alternativnih<br />
goriv z ekološkega vidika ni sporna.<br />
Obve<strong>za</strong>li smo se tudi, da bomo v vseh fa<strong>za</strong>h<br />
postopka vključevali javnost, pooblaščene<br />
institucije in pristojne organe Republike<br />
Slovenije.<br />
Osnovno načelo pri uporabi alternativnih<br />
goriv v Lafarge cement Cementarni Trbovlje<br />
pa še naprej ostaja: Nobenega dodatnega<br />
obremenjevanja okolja in nobenih aktivnosti,<br />
ki bi na tak ali drugačen način ogrožale<br />
oziroma poslabšale zdravje <strong>za</strong>poslenih,<br />
občanov in naših sosedov. Tako kot smo<br />
obljubili, bomo organizirali tudi okroglo<br />
mizo na temo uporabe alternativnih goriv,<br />
na katero bomo povabili strokovnjake, ki se<br />
ukvarjajo z okoljsko problematiko. Želimo,<br />
da se soočajo argumenti z argumenti, ne<br />
pa kot se dogaja v <strong>za</strong>dnjem času, politika<br />
s politiko.<br />
V javnosti se večkrat pojavljajo vprašanja<br />
v zvezi z dioksini in furani ter težkimi kovinami,<br />
<strong>za</strong>to je prav, da predstavimo tudi<br />
izkušnje, ki jih ima cementna industrija po<br />
svetu in ki so z vidika kemijskih procesov,<br />
ki potekajo v cementni peči pri temperaturi<br />
1500 stopinj Celzija, tudi strokovno lahko<br />
razložljivi.<br />
Nevarne snovi<br />
Dioksini in furani so nevarne substance,<br />
ki kot ne<strong>za</strong>želeni produkti nastajajo pri<br />
procesu zgorevanja večine organskih spojin<br />
foto: Roman Rozina<br />
Predstavniki trboveljske cementarne niso prepri~ali <strong>za</strong>gorskih svetnikov<br />
Uporaba alternativnih goriv • stran 11
Cementarna Trbovlje<br />
Bo{tjan Pihler<br />
Z la`mi podprta<br />
tehnologija<br />
V primeru sežiganja nevarnih odpadkov v cementarni Lafarge cement<br />
in komunalnih odpadkov v Termoelektrarni Trbovlje bomo Zasavci stopili v<br />
novo dobo onesnaženja. Onesnaženja, ki bo <strong>za</strong>gotovo hujše od vsega, kar<br />
smo Zasavci že morali prenesti. Ne gre <strong>za</strong> nobeno pretiravanje. Škodljivost<br />
sežigalniške tehnologije dokazujejo praktični primeri iz vsega sveta ter dejstvo,<br />
da se sežigalniška industrija pridno seli iz razvitega v nerazviti svet (na primer<br />
iz Nemčije na Poljsko, iz Evrope v Afriko). Pred očmi moramo imeti dejstvo,<br />
da govorimo o drugi najbolj osovraženi tehnologiji na svetu - takoj <strong>za</strong> jedrsko.<br />
Politika, ki je danes premočno v službi kapitala, nas v navezi z znanostjo in<br />
tehnologijo seveda poskuša prepričati nasprotno: da je sežiganje odpadkov<br />
napredna in gospodarna tehnologija, ki nima posebej negativnega vpliva na<br />
okolje. Pri tem se poslužuje najrazličnejših metod, v skrajni sili tudi laži.<br />
<strong>Zasavje</strong> je danes po izjavah ekologov<br />
in zdravnikov najbolj onesnažen in bolan<br />
predel Slovenije. Žveplovih in dušikovih<br />
oksidov ter težkih kovin v zraku, poleg tega<br />
pa še težkih kovin v tleh in vodah, je znanost<br />
doka<strong>za</strong>la toliko, da je položaj več kot<br />
<strong>za</strong>skrbljujoč. Ob tem najhujših strupov, na<br />
primer dioksinov in furanov, še niti meriti<br />
nismo <strong>za</strong>čeli. Zaenkrat lahko povemo le,<br />
da so <strong>za</strong>savski gozdovi trikrat bolj pri<strong>za</strong>deti<br />
od povprečnega slovenskega gozda, ledvice<br />
uplenjenih divjih živali pa vsebujejo toliko<br />
živega srebra in kadmija, da so neprimerne<br />
<strong>za</strong> uživanje. In, logično, ljudje v Zasavju<br />
nadpovprečno obolevajo <strong>za</strong> boleznimi<br />
dihal, prebavil, mokril, spolovil in obtočil,<br />
pogostejše so komplicirane nosečnosti,<br />
splavi, duševne motnje, bolezni žlez in tumorji,<br />
občine Zagorje, Trbovlje in Hrastnik<br />
pa izstopajo tudi po pogostnosti različnih<br />
rakavih obolenj.<br />
Kritika znanosti<br />
Pomembno pri tej žalostni bilanci<br />
je <strong>za</strong>vedanje, da je Zasavju v to stanje<br />
pomagala priti taista znanost, s pomočjo<br />
katere nas <strong>za</strong>govorniki sežiganja odpadkov<br />
danes poskušajo prepričati, da ta tehnologija<br />
ni škodljiva. Seveda to še ne pomeni, da<br />
smo lahko do znanosti <strong>za</strong>ničljivi, imamo pa<br />
vso pravico, da smo do nje skrajno kritični.<br />
Vsled visoke cene, ki jo plačujemo, bi bilo<br />
<strong>za</strong>res neumno, če ne bi bili.<br />
Pri znanosti je najbolj problematično,<br />
da se ukvarja zgolj s tistimi informacijami,<br />
ki jih je možno izmeriti. Zaradi tega ima<br />
znanost pregled le nad manjšim delom<br />
življenja in sveta. To nam mora biti povsem<br />
jasno. Veliko je stvari, ki jih znanost še ne<br />
zna ali ne more izmeriti, poleg tega pa je<br />
<strong>za</strong>gotovo še ogromno tega, kar znanost<br />
še ve ne, da obstaja, in <strong>za</strong>to ni podvrženo<br />
meritvam (dokler nismo vedeli <strong>za</strong> dioksine,<br />
jih nismo merili in jih <strong>za</strong> nas tudi ni bilo,<br />
čeprav smo jih v resnici že dolgo časa<br />
pošiljali v okolje).V tej omejenosti gre iskati<br />
glavne razloge <strong>za</strong> to, da je <strong>Zasavje</strong>, kljub<br />
vsej znanosti, v <strong>za</strong>dnjih desetletjih ekološko<br />
tako zelo na<strong>za</strong>dovalo. Se vam ne zdi čudno,<br />
da znanost nikdar ni opozorila Zasavce, kaj<br />
jih čaka? Verjetno je temu kriva omejenost<br />
oziroma nevednost in ne <strong>za</strong>hrbtnost.<br />
Na tem mestu velja omeniti še kategorije,<br />
<strong>za</strong> katere velja, da jih takoj, ko jih<br />
poskušaš količinsko ovrednotiti, izmeriti,<br />
že avtomatično razvrednotiš. Govorimo o<br />
življenjskih vrednotah. Vzemimo <strong>za</strong> primer<br />
materinstvo. Vemo da materinstvo obstaja,<br />
težko bi ga sicer definirali, izmeriti pa ga je<br />
praktično nemogoče. Saj že merske enote<br />
<strong>za</strong>nj ne moremo določiti. Nek znanstvenik<br />
je poskusil s količino mleka v prsih doječih<br />
mater. Kot da je materinstvo zgolj dojenje<br />
otroka in ga ne opredeljujejo tudi skrb,<br />
odgovornost, ljubezen... Znanstvenik je<br />
materinstvo v trenutku razvrednotil - in<br />
razvrednotil je tudi samo dojenje, saj tudi tu<br />
ne gre le <strong>za</strong> količino mleka.<br />
In če se pri tem navežemo še na <strong>za</strong>savsko<br />
aktualnost. Omenili smo že, da so<br />
posledica uma<strong>za</strong>ne <strong>za</strong>savske industrije<br />
tudi nadpovprečno številni splavi ter komplicirane<br />
nosečnosti in porodi. S tem je<br />
seveda poleg samega življenja (ki je spet<br />
neizmerljiva in neprecenljiva vrednota) pri<strong>za</strong>deto<br />
tudi materinstvo. Za koliko? Kako<br />
močno in globoko smo <strong>za</strong>radi tega pri<strong>za</strong>deti<br />
Zasavci? Nobena znanost nam nikdar ne bo<br />
mogla odgovoriti na ta še tako pomembna<br />
vprašanja.<br />
Tipi~na <strong>za</strong>vajanja in laži<br />
Poglejmo si nekaj tipičnih <strong>za</strong>vajanj in<br />
laži, s katerimi poskušajo danes <strong>za</strong>govorniki<br />
sežiganja nevarnih odpadkov v cementarni<br />
Lafarge vplivati na odnos javnosti do te<br />
tehnologije.<br />
»Cementarna Lafarge ne onesnažuje.«<br />
To je do nedavno bilo uradno stališče<br />
vodstva cementarne, na podlagi katerega<br />
cementarna okolišnjim kmetom ne<br />
izplačuje odškodnin <strong>za</strong> škodo na zemljiščih.<br />
Trditev postavljajo na laž že meritve emisij<br />
žveplovega dioksida, saj te pogosto presegajo<br />
mejne vrednosti, ob konicah celo <strong>za</strong><br />
štirikrat. Emisij težkih kovin in dioksinov pa<br />
v cementarni sploh ne merijo. V svetovnem<br />
merilu so klasične cementarne četrti<br />
najhujši prenašalec dioksinov v okolje.<br />
»Cementarna Lafarge bo v primeru<br />
sežiga nevarnih odpadkov onesnaževala<br />
manj kot to počne sedaj.« Vodstva cementarne<br />
z direktorjem Francijem Blaznekom<br />
na čelu ne moti, da je ta njihova trditev v<br />
protislovju s prvo (če ne onesnažuješ, ne<br />
moreš onesnaževati še manj). Danes celo<br />
priznavajo - razen na sodišču, seveda - da<br />
res prekomerno onesnažujejo okolje in ker<br />
tega ne bi radi več počeli, bodo sedaj poleg<br />
premoga sežigali še nevarne odpadke.<br />
Kljub očitni neverjetnosti te trditve<br />
poglejmo, kaj pravijo izkušnje od drugod.<br />
Cementarne so specializirane <strong>za</strong> proizvodnjo<br />
cementa. Vsaka dopolnilna dejavnost,<br />
na primer sežig nevarnih odpadkov, kljub<br />
prilagoditvam v tehnologiji vselej pomeni<br />
novo obremenitev <strong>za</strong> okolje. Tako so cementarne<br />
v Ameriki, ki poleg klasičnega<br />
Z la`mi podprta tehnologija • stran 12
kuriva sežigajo še industrijske odpadke,<br />
peti najhujši prenašalec dioksinov v okolje,<br />
klasične cementarne pa so na desetem<br />
mestu. V svetovnem merilu so peči s<br />
sosežigom nevarnih odpadkov na drugem,<br />
klasične cementarne pa na četrtem mestu.<br />
Tudi na ministrstvu <strong>za</strong> okolje, prostor<br />
in energijo pravijo, da se bodo s sežigom<br />
nevarnih odpadkov strupene emisije iz<br />
cementarne Lafarge zmanjšale. Minister<br />
Janez Kopač se pri tem praviloma<br />
poslužuje <strong>za</strong>vajanj glede emisij žvepla.<br />
Bodimo pozorni: glavni izvor žvepla v celotnem<br />
proizvodnem procesu cementarne<br />
je lapor, ki ga uporabljajo <strong>za</strong> proizvodnjo<br />
klinkerja. Na drugi strani pa ima premog,<br />
ki ga uporabljajo <strong>za</strong> kurivo, na srečo zelo<br />
nizko vsebnost žvepla. Pričakovali bi, da<br />
bodo problem žvepla poskušali rešiti z <strong>za</strong>menjavo<br />
kamnine <strong>za</strong> proizvodnjo klinkerja.<br />
Toda ne, minister Kopač bo raje <strong>za</strong> deset<br />
odstotkov znižal porabo premoga, razliko<br />
pokril z nevarnimi odpadki in se nato trkal<br />
po principielnih prsih, da je deloval v smeri<br />
zmanjševanja emisij žvepla.<br />
»V cementarni Lafarge ne nastajajo<br />
dioksini.« To je javno izjavila Desanka<br />
Petrič, ki v cementarni vodi oddelek <strong>za</strong><br />
kakovost. Izjava meče v koš vse tovrstne<br />
raziskave v svetu. Obrazložitev je bila, da<br />
dioksini, ki v glavnem nastanejo v procesu<br />
ohlajevanja plinov, v cementarni Lafarge<br />
ne nastajajo, saj se plini pri njih prehitro<br />
ohladijo. Zanimivo bi bilo dobiti v roke<br />
kakšno raziskavo, ki to potrjuje, kajti nadzora<br />
nad emisijami dioksinov v cementarni<br />
ne vršijo. Čeprav govorimo o strupih, <strong>za</strong><br />
katere danes ugotavljajo, da so tako hudi,<br />
da <strong>za</strong>nje mejnih vrednosti ne bi smelo biti,<br />
oziroma bi mejna vrednost morala biti nič.<br />
Trditev gospe Petrič demantira že samo<br />
dogajanje v cementarni. Lani je na primer<br />
cementarna Lafarge imela po enih podatkih<br />
več kot petdeset, po drugih pa okrog dvesto<br />
izpadov v proizvodnem procesu (takrat<br />
izmerijo prave izbruhe žveplovega dioksida).<br />
S takšnimi motnjami v proizvodnem<br />
procesu imajo probleme vse cementarne, in<br />
doka<strong>za</strong>no je, da je to čas, v katerem nastane<br />
največ dioksinov. Vendar slednjih takrat<br />
praviloma nikjer ne merijo. Zato bi bilo<br />
v Zasavju nujno potrebno narediti v svetu<br />
že dobro uveljavljene raziskave o vsebnosti<br />
dioksinov v tleh ter v mleku doječih mater<br />
(ker se dioksini vežejo na maščobe, je njihova<br />
koncentracija v mleku najvišja).<br />
»V cementarni nameravajo sežigati<br />
kostno moko.« Tukaj gre <strong>za</strong> eno hujših<br />
laži. Podkrepil jo je sam direktor inštituta<br />
ERICO iz Velenja Franc Avberšek, ko je<br />
Zasavce miril, da se nimajo ničesar bati, saj<br />
ravno po njegovi <strong>za</strong>slugi v Termoelektrarni<br />
Šoštanj že sežigajo kostno moko, ki se je<br />
celo izka<strong>za</strong>la <strong>za</strong> zelo primerno kurivo. In<br />
kaj je tukaj spornega? To, da v Zasavju ne<br />
nameravajo sežigati navadne kostne moke,<br />
takšne kot jo sežigajo v Šoštanju, ampak<br />
kostno moko, ki vsebuje prione. In kaj so<br />
prioni? To so bolezenske beljakovine, ki<br />
povzročajo celo vrsto hudih, neozdravljivih<br />
bolezni (Creutzfeldt-Jakobovo bolezen<br />
pri ljudeh, bolezen norih krav pri govedu,<br />
praskavec pri ovcah in ko<strong>za</strong>h…). Stroka<br />
priznava, da o prionih <strong>za</strong>enkrat vemo zelo<br />
malo, <strong>za</strong>gotovo pa vemo, da so izjemno<br />
odporni in jih je zelo težko uničiti. Zaradi<br />
njihove skrivnostnosti tudi nihče ne more<br />
predvideti, kaj se bo dogajalo v primeru<br />
njihovega inhaliranja. In Zasavci jih bomo<br />
v primeru sežiga tovrstne kostne moke<br />
inhalirali ravno tako kot danes inhaliramo<br />
dioksine in težke kovine.<br />
Velika nevarnost, ki jo prioni predstavljajo<br />
<strong>za</strong> človeka in živali, je razlog, da je kostna<br />
moka s prioni po Pravilniku o ravnanju z<br />
odpadki uvrščena med nevarne odpadke,<br />
tista brez prionov pa med navadne odpadke.<br />
Razlika med obema kostnima<br />
mokama je torej ogromna in jo je v vsaki<br />
razpravi nujno poudariti. Če tega ne storiš,<br />
avtomatično <strong>za</strong>vajaš javnost. Predstavniki<br />
ministrstva <strong>za</strong> okolje, prostor in energijo ter<br />
inštituta ERICO to vseskozi počnejo.<br />
»Javnost je bila do sedaj v postopku<br />
<strong>za</strong> dovoljenje sežiga nevarnih odpadkov<br />
v cementarni Lafarge izvzeta <strong>za</strong>to, ker ni<br />
foto: Jure Nagode<br />
podala nobene <strong>za</strong>hteve po sodelovanju.« To<br />
trditev, ki jo na ministrstvu <strong>za</strong> okolje, prostor<br />
in energijo stalno ponavljajo, postavlja<br />
na glavo dejstvo, da je vodstvo cementarne<br />
še septembra lani <strong>za</strong>gotavljalo, da o<br />
sežigu nevarnih odpadkov ne razmišlja.<br />
Še isti mesec pa je bila cementarni izdana<br />
odločba, ki ta sežig dovoljuje. Postopek se<br />
je torej vodil preko laži, <strong>za</strong>radi česar javnost<br />
tudi ni mogla ukrepati.<br />
Izpostavljena <strong>za</strong>vajanja nas dodatno<br />
prepričujejo, da je z novo tehnologijo, ki jo<br />
tako na silo ponujajo Zasavju, nekaj hudo<br />
narobe. Vendar je sedaj še čas, ko moramo<br />
Zasavci jasno in glasno povedati, da nam je<br />
dovolj laži. Laži, ki so <strong>Zasavje</strong> že pahnile v<br />
ne<strong>za</strong>vidljivo stanje. Dolga desetletja so Zasavce<br />
<strong>za</strong>vajali vsi, najrazličnejši tehnologi,<br />
znanstveniki, politiki... Z roko v roki in,<br />
menda, <strong>za</strong> skupno dobro. Nasproti lažem<br />
pa so vedno, in bodo še dolgo, stali prekleto<br />
resnični bronhitis, astma, tumorji, rakasta<br />
obolenja, splavi, komplicirane nosečnosti...<br />
Naša regija je z vidika življenja resno<br />
pri<strong>za</strong>deta in kar nekaj časa bo potrebnega,<br />
da si bo opomogla. Opomogla pa si bo<br />
lahko le, če ji bomo dali priložnost <strong>za</strong> to,<br />
če je ne bomo vedno znova obremenjevali.<br />
Zato v <strong>Zasavje</strong> ne smemo dopustiti nobene<br />
škodljive tehnologije več. Še posebej nobenega<br />
sežiganja odpadkov.<br />
V Ravenski vasi so v znak protesta proti onesnaževanju iz cementarne sadili suhe veje<br />
Z la`mi podprta tehnologija • stran 13
Debatni ve~er<br />
Za koga izobra`ujejo<br />
Rosanda @agar<br />
srednje {ole<br />
<strong>Regionalni</strong> <strong>center</strong> <strong>za</strong> <strong>razvoj</strong> in Kulturni <strong>center</strong> Delavski dom Zagorje sta<br />
<strong>za</strong>čela pripravljati javne tribune o problemih in <strong>razvoj</strong>nih izzivih Zasavja. Tema<br />
prvega večera, pripravljenega v času srednješolskih vpisov, je bila, kako mladi<br />
izbirajo svojo pot izobraževanja, <strong>za</strong>kaj jih vse manj privlačijo tehniški poklici,<br />
kaj storijo šole in delodajalci, da bi jih privabili, kako se oboji prilagajajo novim<br />
časom in potrebam okolja.<br />
Namen tega in naslednjih debatnih večerov je, da vsi skupaj več razmišljamo<br />
o aktualnih vprašanjih in iščemo rešitve <strong>za</strong>nje. Ali kot je rekel voditelj razprave<br />
Rudi Medved: S temi razpravami ne bomo rešili vsega, je pa vsaka taka debata<br />
lahko <strong>za</strong>četek reševanja problema.<br />
Površen pogled na število razpisanih<br />
mest v srednješolskih programih in na<br />
število osmošolcev kaže, da je dovolj mest<br />
v katerikoli smeri izobraževanja, tako v<br />
gimnazijah kakor na tehniških smereh.<br />
Zaradi vse manjšega števila dijakov bi tudi<br />
tisti, ki bodo končali šolanje, morali dobiti<br />
svoji izobrazbi primerno službo. Pa, seveda,<br />
ni tako.<br />
Že pri vpisu se pokaže, da se vse več<br />
osnovnošolcev odloča <strong>za</strong> gimnazijske<br />
programe in vse manj <strong>za</strong> tehniške. Kljub<br />
dosedanjemu nenehnemu povečevanju tega<br />
odstotka na Ministrstvu <strong>za</strong> šolstvo, znanost<br />
in šport ne predvidevajo, da bo vpis<br />
naraščal prek te meje štiridesetih odstotkov.<br />
V Zasavju je ta meja že dosežena, saj je vpis<br />
v gimnazije nekoliko višji od slovenskega<br />
povprečja, vpis v tehniške programe pa je<br />
nižji kot drugje.<br />
bi rad počel v življenju, katero izobrazbo<br />
naj si pridobi. Gimnazijski programi to<br />
odločanje prestavijo <strong>za</strong> nekaj let naprej.<br />
Hkrati je tehniškim poklicem nenaklonjeno<br />
tudi družbeno vrednotenje: mladi vidijo, da<br />
se v najboljših avtomobilih vozijo pravniki<br />
in ekonomisti, da so ti akterji družbenega<br />
dogajanja ali so vsaj najbolj izpostavljeni<br />
v javnih medijih, <strong>za</strong>to dobijo vtis, da so<br />
najbolj pomembni. Naslednji logičen korak<br />
je, da se odločijo <strong>za</strong> študij ekonomije ali<br />
prava, ne pa <strong>za</strong> tehniške poklice, v katerem<br />
bi verjetno lažje našli <strong>za</strong>poslitev.<br />
Črt Podlogar je dejal, da na odločitev<br />
osmošolca, v katero srednji šoli bo nabiral<br />
znanje, vplivajo trije temeljni dejavniki.<br />
Prvi je bojazen glede poklica, drugi ambicioznost<br />
in naslednji vpliv staršev. Prvi dejavnik<br />
je posledica splošno znane miselnosti,<br />
da te poklicne šole omejijo, medtem ko<br />
ti gimnazije in podobne šole dajejo znanje<br />
in odprto prihodnost na univerzi. Hkrati se<br />
je ustvaril tudi vtis, da je izobraževanje na<br />
šolah tehniške smeri manj vredno.<br />
Takšna miselnost je tudi posledica nepoznavanja<br />
tehniških programov. Zato bi<br />
Zakaj gimnazije?<br />
Razpravljavci so našli številne razloge,<br />
da se mladi Zasavčani še v večji meri kot<br />
njihovi vrstniki drugje odločajo <strong>za</strong> gimnazijske<br />
programe. Marjetka Bizjak meni, da<br />
je to v določeni meri posledica <strong>za</strong>piranja<br />
tradicionalnih industrijskih obratov, v<br />
luči katere se določeni poklici kažejo kot<br />
neperspektivni. Mnogo tistih, ki so šli skozi<br />
<strong>za</strong>savsko kalvarijo stečajev industrijskih<br />
podjetij, je nujno vplivalo na šolski izbor<br />
svojih otrok.<br />
Druga stvar je, kot pravi Marjan Kozjek,<br />
da se je otroku pri petnajstih letih zelo<br />
težko ali skoraj nemogoče odločiti, kaj<br />
Na debatnem večeru o šolstvu so sodelovali državni sekretar <strong>za</strong> srednje šolstvo in<br />
izobraževanje odraslih Elido Bandelj, ravnatelj Gimnazije in ekonomske srednje šole<br />
Trbovlje Marjan Kozjek, ravnatelj Gimnazije Litija Vinko Logaj, ravnateljica Srednje<br />
šole Zagorje Anica Ule Maček, ravnateljica Srednje tehniške in poklicne šole Trbovlje<br />
Marjetka Bizjak, dijak Gimnazije Trbovlje Črt Podlogar, direktor splošnega sektorja<br />
podjetja Eti Izlake Jani Braune, direktorica podjetja Oria Computers Sonja Klopčič<br />
in direktorica Območne službe Zavoda Republike Slovenije <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslovanje Lijana<br />
Vidic Ristič.<br />
foto: Roman Rozina<br />
Za koga izobra`ujejo srednje {ole • stran 14
morali enakovrednost šol in izobraževalnih<br />
smeri poudarjati že v vrtcih. Kasneje, ko<br />
otroci postanejo osnovnošolci, pa naj bi<br />
pomen določenih poklicev in same programe<br />
predstavljali v obliki delavnic. Ker,<br />
kot je povedala Marjetka Bizjak: Dobra<br />
šola je tista, ki uspe učenca, osnovnošolca<br />
s povprečnimi sposobnostmi, s povprečnim<br />
učnim uspehom, popeljati do poklica in mu<br />
uspe pomagati zgraditi njegovo kariero.<br />
Velik delež vpisovanja v gimnazijske programe<br />
pomeni tudi, da ti postajajo <strong>za</strong> vse<br />
več dijakov pre<strong>za</strong>htevni. Ravnatelj osnovne<br />
šole Toneta Okrogarja Bronislav Urbanija<br />
je prepričan, da se bodo morali <strong>za</strong>to gimnazijski<br />
programi hitreje spreminjati, prilagajati<br />
sposobnostim otrok. Ker se ne bodo več<br />
izobraževali le tisti, ki so v šoli uspešnejši,<br />
bo potrebno standardizirati splošni del, ki<br />
prinese dijaku neko splošno znanje - ta del<br />
bo <strong>za</strong> vse bolj ali manj enak - na drugi strani<br />
pa bo izbirni del potrebno usmeriti tako na<br />
interes dijakov kot na potrebe okolja.<br />
[ole morajo omogo~ati prehajanje<br />
Po mnenju Črta Podlogarja je pomemben<br />
dejavnik pri izbiranju šole tudi ambicioznost,<br />
<strong>za</strong>to se na gimnazije vpisujejo<br />
tisti, ki želijo v svojem življenju čim več<br />
doseči, pri čemer jim je gimnazija nekakšna<br />
odskočna deska <strong>za</strong> pot na fakulteto, nadalje<br />
na študij v tujino. Z vstopom v Evropsko<br />
tujino in prostim pretokom ljudi bo <strong>za</strong>to<br />
naval na gimnazije samo še večji. V gimnazije<br />
se vpisujejo predvsem učenci, ki so <strong>za</strong><br />
učenje bolj motivirani že v osnovni šoli in<br />
imajo <strong>za</strong>to boljši učni uspeh.<br />
Drug primer so otroci, ki so <strong>za</strong> učenje<br />
zelo motivirani, ker pa izhajajo iz revnih<br />
družin, starši in razmere bolj pritiskajo<br />
nanje, da čimprej <strong>za</strong>ključijo šolanje, si<br />
pridobijo poklic in najdejo <strong>za</strong>poslitev.<br />
Ravnateljici dveh srednjih šol sta predstavili<br />
tako imenovane programe 3+2, ki<br />
motiviranim in znanja željnim dijakom<br />
omogočajo, da po treh letih poklicne šole<br />
pridobijo tehniško izobrazbo in si odprejo<br />
pot do študija. Prav te možnosti prehajanja<br />
bi morali osnovnošolcem čim bolj predstaviti,<br />
saj mnogi še vedno mislijo, da si z<br />
odločitvijo <strong>za</strong> poklicno izobraževanje <strong>za</strong>prejo<br />
vrata do višjih stopenj izobraževanja.<br />
Možnost prehajanja med programi in<br />
šolami, čim večja odprtost se zdi izredno<br />
pomembna tudi direktorju Regionalnega<br />
centra <strong>za</strong> <strong>razvoj</strong> Tomu Garantiniju. Otroci<br />
morajo imeti možnost, da lahko med<br />
šolanjem, glede na svoje potrebe, glede na<br />
psihične ali fizične sposobnosti, prestopijo<br />
iz ene vrste izobraževanja v drugo. Šolstvo<br />
bi moralo biti bolj fleksibilno.<br />
Predstavnik ministrstva Elido Bandelj<br />
je povedal, da možnost prestopanja oziroma<br />
prehajanja z ene stopnje na drugo,<br />
z ene smeri na drugo že obstaja, vendar<br />
je med dijaki in študenti malo interesa<br />
<strong>za</strong>njo. Vendar naj bi precejšen razlog <strong>za</strong><br />
to tičal v dejstvu, tako Črt Podlogar, da<br />
je obstoječa možnost prekvalifikacije zelo<br />
komplicirana.<br />
Izobra`evanje <strong>za</strong> delo<br />
V Zasavju so velike potrebe po tehniško<br />
izobraženih ljudeh, tistih z visoko stopnjo<br />
izobrazbe in s končano triletno srednjo<br />
poklicno šolo. Po podatkih Lijane Vidic<br />
Ristič je stanje alarmantno na področju<br />
gradbeništva, kovinarstva in gostinstva, v<br />
Orii Computers pa imajo izkušnje, da je<br />
informatike, inženirje elektrotehnike in<br />
strojništva praktično nemogoče dobiti.<br />
Na drugi strani se mladi izobražujejo<br />
v programih, kjer je izredno težko dobiti<br />
<strong>za</strong>poslitev, ki vodijo ali na nadaljnji študij<br />
ali na borzo iskalcev dela. Jani Braune je<br />
tako povedal, da so v Etiju na enostavnih<br />
Naslov drugega debatnega večera, ki<br />
je bil v galeriji Medija, je bil Kako nas<br />
bo <strong>za</strong>dela zdravstvena reforma. Le-to<br />
je predstavil državni podsekretar na<br />
Ministrstvu <strong>za</strong> zdravje Andrej Robida,<br />
o nekaterih splošnih problemih, na<br />
primer pomanjkanju zdravnikov izven<br />
Ljubljane, pa sta govorila prof. dr.<br />
Ladislav Pegan, član izvršilnega odbora<br />
Zdravniške zbornice Slovenije, in svetovalec<br />
uprave celjske bolnišnice Samo<br />
Fakin. Stanje v <strong>za</strong>savskem zdravstvu<br />
so predstavili prokurist <strong>za</strong>sebnega<br />
podjetja Vitasan Izlake Franc Grošelj,<br />
direktorja trboveljskega in <strong>za</strong>gorskega<br />
zdravstvenega doma Uroš Prelesnik in<br />
Danica Slapar ter Rudi Zupan, direktor<br />
bolnišnice v Trbovljah.<br />
Sodelujoči so opo<strong>za</strong>rjali na preveliko<br />
birokrati<strong>za</strong>cijo v zdravstvenem delu,<br />
razpravljali o preveliki dosegljivosti<br />
montažnih delih <strong>za</strong>poslili že okrog trideset<br />
ekonomskih tehnikov, ki v svojem poklicu<br />
niso našli <strong>za</strong>poslitve.<br />
Gospodarstveniki menijo še, da tudi<br />
štipendije ne privabijo dovolj mladih v<br />
tehniške poklice. Ob tem, da imajo ti poklici<br />
manjši ugled, so <strong>za</strong>nje značilni tudi<br />
nižji osebni dohodki, podjetja nimajo<br />
kadrovskih stanovanj in podobno.<br />
<strong>Zasavje</strong> doslej ni bilo zelo uspešno v<br />
nameri, da strokovnjake tehniške stroke<br />
obdrži v tem okolju. Prisotni so se strinjali,<br />
da so potrebne različne aktivnosti, kako<br />
izobražene ljudi obdržati v Zasavju in<br />
tudi, kako tiste, ki so odšli, privabiti na<strong>za</strong>j.<br />
Rešitev je <strong>za</strong>gotovo v tem, da <strong>za</strong>čutijo, da<br />
so del tega okolja. Če bo ta pripadnost<br />
dovolj globoka, in če jim bo to okolje nudilo<br />
dovolj možnosti <strong>za</strong> uspeh, se bodo po<br />
izobraževanju na univerzi z veseljem vrnili<br />
v kraj svojega otroštva.<br />
zdravstvenih storitev, o neupoštevanju<br />
regijskih posebnosti pri državnem<br />
načrtovanju in centrali<strong>za</strong>ciji določenih<br />
opravil, položaju ginekologov in pediatrov,<br />
o nujnosti boljšega stimuliranja in<br />
podcenjenosti dela v zdravstvu nasploh.<br />
Med pobudami zdravstvenim delavcem,<br />
ki so se večera udeležili v velikem številu,<br />
je bila tudi oblikovanje posebnega fonda<br />
<strong>za</strong> regionalni <strong>razvoj</strong> zdravstva in njihova<br />
aktivna vloga pri pridobivanju teh sredstev.<br />
V drugem delu večera je Tatjana<br />
Jevševar predstavila dosedanje aktivnosti<br />
pri ustanavljanju regijskega <strong>za</strong>voda <strong>za</strong><br />
zdravstveno varstvo, Danica Slapar pa<br />
je predstavila idejo centra <strong>za</strong> sladkorne<br />
bolezni - urediti ga želijo v Zdravstvenem<br />
domu Zagorje - kjer bi bili sladkorni<br />
bolniki na enem mestu deležni celovite<br />
oskrbe.<br />
foto: Roman Rozina<br />
Za koga izobra`ujejo srednje {ole • stran 15
Zavod <strong>za</strong> zdravstveno varstvo <strong>Zasavje</strong><br />
Tatjana Jev{evar<br />
^as <strong>za</strong> njegovo<br />
ustanovitev<br />
Ideja o ustanovitvi Zavoda <strong>za</strong> zdravstveno<br />
varstvo <strong>Zasavje</strong> je nastala že v letu 1996, ko<br />
so se v Zdravstvenem domu Trbovlje <strong>za</strong>čele<br />
aktivnosti <strong>za</strong> sanacijo strehe, z ureditvijo<br />
podstrešja pa tudi <strong>za</strong> pridobitev dodatnih<br />
poslovnih prostorov. S tem smo želeli<br />
rešiti oziroma razširiti dejavnost tedanje<br />
higiensko-epidemiološke službe, ki je takrat<br />
še delovala v sklopu Zdravstvenega doma<br />
Trbovlje, saj smo na socialno-medicinskem,<br />
higienskem, epidemiološkem in<br />
zdravstveno-ekološkem področju v Zasavju<br />
ugotavljali velike probleme.<br />
Zakaj potrebujemo <strong>za</strong>vod<br />
foto: Roman Rozina<br />
Pobuda <strong>za</strong> ustanovitev Zavoda <strong>za</strong> zdravstveno varstvo<br />
<strong>Zasavje</strong> je bila predstavljena na debatnem ve~eru o<br />
zdravstveni reformi<br />
Za uresničitev te ideje je v Zasavju od<br />
leta 1996 potekalo kar nekaj aktivnosti.<br />
Vseskozi pa smo si pri<strong>za</strong>devali <strong>za</strong> vključitev<br />
te namere v Nacionalni program zdravstvenega<br />
varstva Republike Slovenije - zdravje<br />
<strong>za</strong> vse do leta 2004, kar nam je tudi uspelo;<br />
v tem dokumentu je navedeno, da bodo<br />
<strong>za</strong>vodi <strong>za</strong> zdravstveno varstvo v tem planskem<br />
obdobju delovali v vseh zdravstvenih<br />
območjih, da bodo torej ustanovljene enote<br />
<strong>za</strong> Posavje, <strong>Zasavje</strong>, Notranjsko, Ptuj in<br />
Velenje. Glede na to, da gre <strong>za</strong> nacionalni<br />
program do leta 2004, želimo opozoriti na<br />
to nerealizirano <strong>za</strong>konsko možnost.<br />
V tem času smo, skupaj s tedanjim<br />
vodjem urada župana občine Trbovlje,<br />
pripravili nekatere ustanovitvene akte, ki<br />
so nastali po posvetovanjih na ministrstvu<br />
<strong>za</strong> zdravje, Inštitutu <strong>za</strong> varovanje zdravja<br />
Republike Slovenije kot krovni strokovni<br />
ustanovi na tem področju in v nekaterih že<br />
obstoječih <strong>za</strong>vodih, ki so nam bili pripravljeni<br />
nuditi strokovno pomoč. Namera je<br />
vključena tudi v regionalni <strong>razvoj</strong>ni program<br />
Zasavja, vendar o konkretnih aktivnostih v<br />
zvezi s tem nimam informacij.<br />
Navedeno sem aprila 2004 predstavila<br />
tudi županu Občine Trbovlje, ki je obljubil,<br />
da bo skupaj z župani ostalih občin nadaljeval<br />
razgovore <strong>za</strong> uresničitev te pobude.<br />
Še posebej je ustanovitev Zavoda <strong>za</strong><br />
zdravstveno varstvo <strong>Zasavje</strong> aktualna in<br />
pomembna sedaj, v času, ko nameravajo<br />
v Cementarni Trbovlje kuriti alternativna<br />
goriva, saj je to ustanova, ki je s strani<br />
države pooblaščena <strong>za</strong> nadziranje ekološke<br />
neoporečnosti te dejavnosti. Tudi sicer<br />
imamo v Zasavju velike probleme na<br />
področjih delovanja <strong>za</strong>voda <strong>za</strong> zdravstveno<br />
varstvo, <strong>za</strong>to je ustanovitev le-tega pomembna.<br />
Poleg tega pa je zelo pomembno<br />
poudariti, da z njegovo ustanovitvijo pridobijo<br />
nova delovna mesta strokovnjaki<br />
različnih specialnosti, kar bi zmanjšalo beg<br />
izobraženih kadrov iz regije.<br />
Samostojna enota zdravstvene<br />
<strong>za</strong>varovalnice<br />
Aktualna je tudi pobuda <strong>za</strong> ustanovitev<br />
Območne enote Zavoda <strong>za</strong> zdravstveno <strong>za</strong>varovanje<br />
v Zasavju. Zasavske občine v tem<br />
trenutku spadajo v ljubljansko območno<br />
enoto, ki obsega občine od Ribnice do<br />
Hrastnika in je največja območna enota<br />
<strong>za</strong>voda <strong>za</strong> zdravstveno <strong>za</strong>varovanje.<br />
Že nekaj časa ugotavljamo, da smo slepo<br />
črevo te velike območne enote, da so naši<br />
problemi drugačni od občin, ki spadajo<br />
skupaj z nami vanjo. Ko bo <strong>Zasavje</strong> postalo<br />
samostojna regija, menim, bi bila potrebna<br />
tudi ustanovitev Območne enote Zavoda<br />
<strong>za</strong> zdravstveno <strong>za</strong>varovanje v Zasavju, saj<br />
imamo v naših občinah sedaj le izpostave.<br />
Pridobili bi večjo samostojnost in vpliv na<br />
mrežo obstoječih in novih zdravstvenih<br />
institucij na tem območju Slovenije.<br />
Zavodi <strong>za</strong> zdravstveno varstvo<br />
opravljajo tudi naslednje dejavnosti:<br />
• proučevanje in spremljanje zdravstvenega<br />
stanja in drugih razmer, ki<br />
vplivajo na zdravje prebivalstva<br />
• uvajanje in spremljanje izvajanja<br />
ukrepov <strong>za</strong> varovanje in izboljšanje<br />
zdravja prebivalstva<br />
• sodelovanje pri načrtovanju in<br />
izvajanju republiškega programa<br />
zdravstvenega varstva<br />
• pripravljanje strokovnih podlag <strong>za</strong><br />
<strong>razvoj</strong>, organi<strong>za</strong>cijo in delovanje<br />
zdravstvene dejavnosti in <strong>za</strong><br />
učinkovito zdravstveno ekonomiko<br />
ter upravljanje pri uresničevanju<br />
zdravstvenega varstva<br />
• proučevanje vzrokov nalezljivih<br />
bolezni in epidemiji ter spremljanje<br />
<strong>razvoj</strong>a oziroma gibanja le-teh<br />
• opravljanje nadzora odpadnih vod<br />
ter posebnih odpadkov, hrupa in<br />
drugih škodljivosti v delovnem in<br />
bivalnem okolju, kvalitete zraka<br />
• statistično zbiranje, urejanje,<br />
obdelava, anali<strong>za</strong> in distribucija<br />
zdravstveno statističnih podatkov<br />
in informacij<br />
• sodelovanje pri oblikovanju in izvajanju<br />
zdravstvenega in zdravstveno<br />
ekološkega informacijskega sistema<br />
• storitve dezinfekcije, dezinsekcije,<br />
derati<strong>za</strong>cije in dekontaminacij<br />
^as <strong>za</strong> njegovo ustanovitev • stran 16
Slovenska vojska<br />
Nove <strong>za</strong>poslitvene<br />
Janka Pav{ek Bantan<br />
mo`nosti<br />
Po določilih Zakona o vojaški dolžnosti se ne glede na opustitev izvajanja<br />
določenih sestavin vojaške dolžnosti v miru vodi vojaška evidenca. Tako so<br />
bili v <strong>za</strong>četku leta 2003 v vojaško evidenco vpisani vojaški obvezniki letnika<br />
1986. Po vpisu v vojaško evidenco je Izpostava <strong>za</strong> obrambo Trbovlje povabila<br />
tristo vojaški obveznikov, da jih seznani s pravicami in dolžnostmi v miru in<br />
ob neposredni vojni nevarnosti ali ob razglasitvi vojnega ali izrednega stanja.<br />
Seznanitve smo konec aprila pripravili v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku.<br />
Izpostava <strong>za</strong> obrambo Trbovlje je hkrati z Generalštabom Slovenske<br />
vojske predstavila možnost <strong>za</strong> prostovoljno usposabljanje v Slovenski vojski,<br />
sodelovanje v pogodbeni rezervi in <strong>za</strong>poslitev v Slovenski vojski. Predstavitev<br />
smo dopolnili še z nazornim prikazom delovanja in opremljenosti enot<br />
Slovenske vojske.<br />
Republika Slovenija se je na podlagi<br />
sprememb <strong>za</strong>kona o obrambi in vojaški<br />
dolžnosti, dolgoročnega programa <strong>razvoj</strong>a<br />
in opremljanja Slovenske vojske, ter ne<br />
na<strong>za</strong>dnje ukinitvijo naborniškega sistema v<br />
letu 2003, odločila <strong>za</strong> poklicni in prostovoljni<br />
način popolnjevanja enot Slovenske<br />
vojske. Ta je tako postala največji slovenski<br />
delodajalec in s tem priložnost <strong>za</strong> številne<br />
iskalce dela.<br />
Prostovoljno usposabljanje<br />
Prostovoljno usposabljanje traja tri<br />
mesece, izvaja pa se v Bohinjski Beli,<br />
Murski Soboti, Novem mestu ali v Postojni.<br />
Sprejemni pogoji so starost od 18 do 27<br />
let, da niste odslužili vojaškega roka, ste<br />
zdravstveno sposobni <strong>za</strong> vojaško službo<br />
in ste sklenili pogodbo z Ministrstvom <strong>za</strong><br />
obrambo.<br />
Vsekakor je to lahko življenjski izziv, saj<br />
na usposabljanju pridobite nova znanja in<br />
izkušnje, izboljša se psihofizična pripravljenost,<br />
poveča samostojnost, ustvarite<br />
nova prijateljstva in boljše možnosti <strong>za</strong><br />
<strong>za</strong>poslitev v Slovenski vojski. Usposabljanje<br />
se všteje v pokojninsko dobo, ponujamo<br />
vam zdravstveno in nezgodno <strong>za</strong>varovanje,<br />
prenočišče, prehrano, povračilo potnih<br />
stroškov in denarne prejemke v višini<br />
156 tisoč tolarjev. Na usposabljanju se<br />
naučite preživetja na bojišču, opravljanja<br />
bojnih nalog v različnih razmerah, osnov<br />
radiološke, kemične in biološke obrambe,<br />
zvez, inženirstva, sanitete in drugih znanj.<br />
Prostovoljno usposabljanje je primeren<br />
inštrument, da na ne<strong>za</strong>vezujoč način preizkusite<br />
vojaško življenje.<br />
Zaposlitev v Slovenski vojski<br />
Če ste razmišljali, da bi postali poklicni<br />
pripadnik Slovenske vojske, ter vas <strong>za</strong>nima<br />
dinamično delo, morate izpolnjevati<br />
naslednje pogoje: državljanstvo Republike<br />
Slovenije, zdravstvena sposobnost, starost<br />
praviloma do 25 let, najmanj četrta stopnja<br />
izobrazbe, nekaznovanost oziroma da ni<br />
varnostnega <strong>za</strong>držka v skladu z <strong>za</strong>konom.<br />
Slovenska vojska vam ponuja pogodbeno<br />
<strong>za</strong>poslitev do pet let z možnostjo<br />
podaljšanja, dodatno pokojninsko <strong>za</strong>varovanje,<br />
nezgodno <strong>za</strong>varovanje, izobraževanje,<br />
vodeno karierno pot, ravnanje s sodobno<br />
vojaško opremo in oborožitvijo, sodelovanje<br />
s tujimi oboroženimi silami, dopolnjevanje<br />
znanja, izboljšanje psihofizične pripravljenosti.<br />
Od meseca <strong>junij</strong>a 2003, ko je izpostava<br />
<strong>za</strong> obrambo pričela z vodenjem kadrovskih<br />
postopkov <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslitev, je vložilo vloge 98<br />
kandidatov oziroma kandidatk iz treh <strong>za</strong>savskih<br />
občin, 40 pa jih je bilo že sprejetih v<br />
delovno razmerje.<br />
Pogodbeni pripadnik rezervne sestave<br />
Pogodbeni pripadnik lahko postanete,<br />
če ste ustrezno stari, imate ustrezno stopnjo<br />
izobrazbe, ste telesno in duševno sposobni.<br />
Za popolnitev nekaterih enot Slovenske<br />
vojske morate izpolnjevati tudi nekatere<br />
posebne pogoje, na primer imeti vozniško<br />
dovoljenje. O izbiri odloča posebna komisija<br />
Ministrstva <strong>za</strong> obrambo.<br />
Z izbranimi kandidati bo ministrstvo<br />
sklenilo petletno pogodbo z možnostjo<br />
podaljšanja <strong>za</strong> enak čas. Temeljna obveznost<br />
bo urjenje in usposabljanje <strong>za</strong><br />
posamezne naloge, lahko pa boste vpoklicani<br />
k opravljanju vojaške službe, predvsem<br />
doma, pri <strong>za</strong>ščiti in reševanju. Pogodbeni<br />
pripadnik dobi plačilo <strong>za</strong> pripravljenost <strong>za</strong><br />
dobo enajstih mesecev ter izplačilo <strong>za</strong> čas<br />
usposabljanja; letni prejemek vojaka znaša<br />
približno 357 tisoč tolarjev. V času usposabljanja<br />
vsakomur pripada tudi nadomestilo<br />
plače, nezgodno <strong>za</strong>varovanje, povračilo<br />
stroškov prevo<strong>za</strong>, prenočišče in prehrana.<br />
Sodelovanje v rezervni sestavi je predvsem<br />
možnost pridobivanja novih znanj,<br />
spoznavanja domovine in tudi dodatnega<br />
<strong>za</strong>služka.<br />
Če ste se odločili <strong>za</strong> vključitev v<br />
katero izmed navedenih kategorij,<br />
morate vložiti vlogo s potrebnimi<br />
prilogami na Izpostavi <strong>za</strong> obrambo<br />
Trbovlje oziroma v njenih pisarnah<br />
v Zagorju ali Hrastniku. Tam dobite<br />
tudi vse dodatne informacije, če<br />
pokličete 03 56 26 125 (Trbovlje),<br />
03 56 43 673 (Hrastnik) oziroma 03<br />
56 68 685 (Zagorje), na voljo pa vam<br />
je tudi brezplačna telefonska številka<br />
080 13 22.<br />
Nove <strong>za</strong>poslitvene mo`nosti • stran 17
Razvojni potenciali Zasavja<br />
Naja Marot<br />
<strong>Zasavje</strong> - druga~en<br />
pogled<br />
Zasavska statistična regija, ki obsega občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje<br />
ob Savi, je najmanjša slovenska statistična regija tako po številu prebivalcev<br />
(2,3 %) kot tudi po površini (1,3 %). Je ena najgosteje naseljenih (175<br />
prebivalcev/km 2 ). Ker v takem obsegu ni <strong>za</strong>dostovala kriterijem <strong>za</strong> pridobivanje<br />
finančnih sredstev iz skladov in razpisov Evropske unije, je bil 2. novembra<br />
1995 podpisan memorandum o skupnem regionalnem <strong>razvoj</strong>u še z dvema<br />
sosednima občinama, Litijo in Radečami, danes tudi Šmartnim pri Litiji kot<br />
najmlajšo slovensko občino. Tako se je površina regije povečala na 3,2<br />
odstotka slovenskega ozemlja, v njej pa živi 69.173 prebivalcev.<br />
<strong>Zasavje</strong> je znano kot tradicionalno industrijsko<br />
in rudarsko-energetsko območje,<br />
katerega <strong>razvoj</strong> sta v 20. stoletju pogojevala<br />
rjavi premog in industrija, kar se danes<br />
kaže zlasti v stari industrijski strukturi<br />
(rudarstvo in predelovalna industrija prineseta<br />
41 odstotkov bruto dodane vrednosti, v<br />
industriji dela skoraj 80 odstotkov <strong>za</strong>poslenih),<br />
nizkem deležu kmečkega prebivalstva<br />
(kmetijstvo le 1,4 odstotka k celotni slovenski<br />
bruto dodani vrednosti), visoki brezposelnosti<br />
z neugodno strukturo iskalcev<br />
<strong>za</strong>poslitve in neustrezno ponudbo delovnih<br />
mest, degradiranem okolju in številnih<br />
negativnih demografskih procesih (visok<br />
indeks staranja, slaba izobrazbena struktura,<br />
podpovprečno število študentov). Bruto<br />
družbeni proizvod na prebivalca dosega le<br />
80 odstotkov slovenskega povprečja, prav<br />
tako je pod povprečjem ekonomska moč<br />
prebivalstva.<br />
Po teh in tudi drugih ka<strong>za</strong>lcih se kar<br />
62,7 odstotka ozemlja ožje <strong>za</strong>savske regije<br />
uvršča med območja s posebnimi <strong>razvoj</strong>nimi<br />
problemi.<br />
Odgovore na vprašanja o <strong>razvoj</strong>nih potencialih<br />
regije in njeni prihodnosti smo<br />
poskusili poiskati z analizo prednosti,<br />
možnosti, slabosti in nevarnosti (Klančišar,<br />
K., Marot, N., Razpotnik, B., 2004. Anali<strong>za</strong><br />
regionalnega <strong>razvoj</strong>nega programa <strong>za</strong> <strong>Zasavje</strong>;<br />
pisna vaja pri <strong>Regionalni</strong> analizi v<br />
študijskem letu 2003/2004. Ljubljana, Oddelek<br />
<strong>za</strong> geografijo, Filozofska fakulteta),<br />
in z vprašalnikom o regionalni identiteti<br />
(Marot, N., 2003. Regionalna identiteta<br />
mladih v Zasavju; pisna vaja pri Geografiji<br />
Evrope. Ljubljana, Oddelek <strong>za</strong> geografijo,<br />
Filozofska fakulteta). Pri slednjem smo<br />
uporabili metodo finskega geografa<br />
Paasija, ki je identiteto nekega širšega<br />
prostora preučeval v okviru novega regionalizma,<br />
po katerem je regija živi organizem,<br />
produkt tam živečih ljudi glede na njihovo<br />
doživljanje prostora.<br />
To je vsekakor potrebno izkoristiti<br />
Po opravljenem vrednotenju največjo<br />
prednost regije predstavlja tista značilnost,<br />
ki ji obenem povzroča največje težave,<br />
to je specifična kvalifikacijska struktura<br />
industrijskega tipa in dolgoletne izkušnje<br />
na področju energetike, iz katerih bi<br />
lahko črpali znanje in ideje <strong>za</strong> prihodnost.<br />
Možnost uresničitve te priložnosti<br />
povečuje geografska lega v neposredni<br />
bližini geometričnega središča Slovenije<br />
in Osrednjeslovenske statistične regije z<br />
glavnim mestom. Prav tako sta pomembna<br />
lažji dostop do finančnih virov in uveljavljena<br />
regionalna <strong>razvoj</strong>na institucija. Pri<br />
<strong>za</strong>poslovanju ne smemo po<strong>za</strong>biti dobro razvitih<br />
ukrepov aktivne politike <strong>za</strong>poslovanja.<br />
Zanimivo je, da se je železnica kot<br />
nekdaj pomembni oziroma primarni<br />
<strong>razvoj</strong>ni dejavnik, pomaknila na deseto<br />
mesto med rangiranimi priložnostmi in ne<br />
predstavlja več ogrodja <strong>razvoj</strong>a ali glavne<br />
prometne žile.<br />
Kaj nam povzro~a najbolj sive lase<br />
Da je stanje v regiji resnično neugodno,<br />
se je izka<strong>za</strong>lo pri izpostavljanju slabosti,<br />
saj smo jih našteli daleč največ, poleg tega<br />
jih je bila večina tudi visoko ovrednotenih.<br />
Slabosti predvsem <strong>za</strong>viralno vplivajo<br />
na priložnosti in še povečujejo možnost<br />
uresničevanja nevarnosti. Zajete so bile<br />
naslednje sestavine pokrajine: prebivalstvo<br />
(pomanjkanje delovnih mest, nizka<br />
povprečna izobrazbena struktura), prostor<br />
(nedograjena komunalna infrastruktura, degradirano<br />
okolje) in seveda politika (negativna<br />
podoba regije in slabo sodelovanje<br />
med občinami in ostalimi institucijami v<br />
regiji). Zlasti slednje predstavlja rak rano<br />
<strong>razvoj</strong>a v Zasavju, saj je kar nekaj <strong>razvoj</strong>nih<br />
načrtov propadlo <strong>za</strong>radi medobčinskih<br />
nesoglasij.<br />
V svetlo prihodnost<br />
V kolikor smo sposobni preseči okvire<br />
medsosedskih nasprotij, nas čaka kar nekaj<br />
priložnosti, na podlagi katerih bi lahko<br />
snovali ali v okviru izvajanja regionalnega<br />
<strong>razvoj</strong>nega programa že snujemo prihodnji<br />
<strong>razvoj</strong>. Z njimi bi lahko pospešili uveljavljanje<br />
posameznih prednosti in zmanjšali<br />
določene slabosti. Prva in največja je<br />
povsem splošna in se že izvaja v okviru<br />
<strong>za</strong>savskega <strong>za</strong>kona - <strong>razvoj</strong>no prestrukturiranje<br />
na vseh področjih. Tudi tu ne gre<br />
brez financ, <strong>za</strong>to bi bilo potrebno privabiti<br />
tuje vlagatelje in izkoristiti evropska<br />
finančna sredstva, ki bi jih vložili zlasti v<br />
sanacijo okolja (izgradnja čistilne naprave,<br />
skupnega odlagališča) in v prostorsko ureditev<br />
(obrtno-industrijske cone).<br />
Tako kot pri prednostih tudi tu prometno<br />
omrežje ne igra vidnejše vloge, čeprav bi jo<br />
z avtocestnim križem moralo, saj le-ta predstavlja<br />
glavno prometno pove<strong>za</strong>vo s svetom<br />
zunaj regije. Pomembno je še <strong>za</strong>gotoviti prijetno<br />
bivanjsko okolje in socialno varnost tu<br />
živečih ljudi.<br />
^esa se moramo bati<br />
Zlasti pri nevarnostih se je izka<strong>za</strong>lo,<br />
da brez prebivalstva in njihovih interesov<br />
nima smisla načrtovati prihodnosti, saj ta<br />
sama po sebi ne bo koristila nikomur. Tako<br />
lahko zlasti demografski procesi ogrozijo<br />
prednosti in še povečajo učinek slabosti<br />
regije. V največji meri to velja <strong>za</strong> odhajanje<br />
<strong>Zasavje</strong> - druga~en pogled • stran 18
mladih, ki naj bi s svojo izobrazbo, idejami<br />
in dejavnostjo postali tvorci <strong>razvoj</strong>a,<br />
druga neugodna demografska gibanja in<br />
priseljevanje nižjih socialnih skupin, ki je<br />
<strong>za</strong>radi najnižjih cen nepremičnin v Sloveniji<br />
postalo izrazito zlasti v <strong>za</strong>dnjem času. Le-to<br />
lahko skupaj z medobčinskimi nesoglasij<br />
privede do postopnega zmanjševanja gospodarske<br />
vloge regije, prometne izoliranosti in<br />
<strong>za</strong>raščanja kulturne pokrajine.<br />
Anali<strong>za</strong> je poka<strong>za</strong>la, da ne denar ne<br />
visokoleteči cilji ne morejo v regijo prinesti<br />
napredka, če ne obstajajo <strong>za</strong>dostni človeški<br />
potenciali. Ker naj bi <strong>razvoj</strong> temeljil na<br />
mladih, smo jih povprašali o njihovi nave<strong>za</strong>nosti<br />
na domači kraj, v širšem pogledu<br />
na regijo.<br />
<strong>Zasavje</strong> v o~eh Zasavcev - identiteta<br />
regije<br />
Pri omenjanju Zasavja pri ljudeh še<br />
vedno prevlada slika ožje regije, prav tako<br />
se dobro <strong>za</strong>vedajo pretekle delitve med<br />
Štajersko in Kranjsko, saj jih večina pozna<br />
nekdanjo mejo. Kljub sedanjim <strong>razvoj</strong>nim<br />
trendom <strong>za</strong> središče regije še vedno smatrajo<br />
Trbovlje, po njihovem regija leži v osrčju<br />
Slovenije ob reki Savi. Poimenovanju Črni<br />
revirji navkljub, ki ga mladi poznajo precej<br />
bolj kot Rdeči revirji, je pridevnik, s katerim<br />
bi najraje opisali domače območje, lep, kar<br />
pomeni, da je dom le dom, ne glede nato,<br />
da prebivalci izven Zasavja menijo, da je<br />
le-to uma<strong>za</strong>no, neuspešno, neperspektivno<br />
in neprivlačno. Nekaj teh pridevnikov se<br />
seveda pojavlja tudi pri Zasavcih, vendar ti<br />
domačo regijo smatrajo tudi kot zeleno in<br />
privlačno <strong>za</strong> bivanje.<br />
Manjši problem nastane pri prepoznavnosti<br />
regije, saj kar ena tretjina<br />
vprašanih ne bi izpostavila ničesar, na<br />
kar smo Zasavci lahko ponosni, kar kaže<br />
na majhno poistovetenost, poznavanje<br />
regije. Če že, potem so to dimnik, neokrnjena<br />
narava ter posamezni športniki in<br />
kulturniki.<br />
Pomen regije njeni prebivalci ocenjujejo<br />
kot velik v preteklosti, srednji v sedanjosti,<br />
v prihodnosti pa se bo še zmanjšal. Kot<br />
osrednjo <strong>razvoj</strong>no institucijo si še vedno<br />
predstavljajo občine, kar pomeni, da so<br />
slabo seznanjeni z regionalno politiko,<br />
njeno organi<strong>za</strong>cijo in izvajanjem.<br />
Regionalna <strong>za</strong>vest<br />
Vsi anketirani bolj ali manj izpostavljajo<br />
svoje <strong>za</strong>savske poreklo, saj se v prvi vrsti<br />
počutijo bolj Zasavce kot karkoli drugega,<br />
na primer Štajerce ali Gorenjce, čeprav<br />
se največkrat poimenujejo po domačem<br />
kraju, na primer Trboveljčan, kar kaže na<br />
prevlado lokalne identitete nad regionalno.<br />
Kljub temu regije ne bi priključili nobeni<br />
foto: Naja Marot<br />
Trbovlje<br />
izmed večjih slovenskih regij, kvečjemu bi<br />
kakšno drugo regijo priključili nam.<br />
V sliki pokrajine še vedno prevladuje<br />
rudarstvo s problemi gospodarstva<br />
(onesnaženost, brezposelnost, industrija),<br />
sledi pa ji narava s hribi in dolinami, Kumom<br />
ter zelenim podeželjem. S polpreteklo zgodovino<br />
mladi niso obremenjeni, vendar<br />
kljub temu menijo, da poleg gospodarske<br />
uspešnosti ter vzgoje in izobrazbe vpliva na<br />
izoblikovanje regionalne <strong>za</strong>vesti.<br />
foto: Naja Marot<br />
Zagorje<br />
Da je to obdobje resnično pomembno<br />
<strong>za</strong> prihodnost regije, lahko sklepamo tudi<br />
iz tega, da ne obstaja neka enotna slika o<br />
pokrajini, ki je v prehodnem obdobju, kar<br />
<strong>za</strong>hteva ponovno opredelitev regije, njenih<br />
simbolov in njene identitete. To so poskusili<br />
že z opredelitvijo turističnega slogana,<br />
kjer so <strong>za</strong> osnovo vzeli Posavsko hribovje:<br />
Posavsko hribovje – hribi in doline <strong>za</strong><br />
rekreativne skomine.<br />
<strong>Zasavje</strong> - druga~en pogled • stran 19
Pogled od zunaj<br />
V okviru raziskave smo opravili tudi<br />
dva kratka intervjuja s S. Kušarjem in D.<br />
Plutom, v katerih smo želeli pridobiti strokovno<br />
zunanje mnenje o regiji. Kot glavni<br />
problemi so bili ponovno izpostavljeni<br />
gospodarska struktura, okoljska bremena,<br />
brezposelnost in prevelika lokalna identiteta,<br />
kar onemogoča učinkovito reševanje<br />
skupnih problemov. Prav tako je velika<br />
težava v tem, da je pomen regionalnega<br />
<strong>razvoj</strong>nega programa obrnjen, saj ta <strong>za</strong>enkrat<br />
ni namenjen <strong>razvoj</strong>u, ampak predvsem<br />
sanaciji nekdanjega stanja.<br />
Zasavskega <strong>za</strong>kona ne vidijo kot<br />
glavnega rešitelja regije, saj naj bi bil pisan<br />
preveč površno, poleg tega pa <strong>za</strong>piranje<br />
foto: Naja Marot<br />
Hrastnik<br />
rudnika ni edini <strong>razvoj</strong>ni problem v Zasavju.<br />
Bodoči <strong>razvoj</strong> naj bi temeljil zlasti<br />
na prebivalcih regije, regionalni <strong>razvoj</strong>ni<br />
agenciji in njenem strokovnem potencialu,<br />
gospodarstvu, Evropskih uniji in njenih<br />
finančnih instrumentih ter na občinah, še<br />
posebej Zagorju ob Savi.<br />
Čez deset let naj bi v regiji vladalo<br />
ravnovesje med gospodarskimi, socialnimi<br />
in okoljskimi cilji, saj bo <strong>Zasavje</strong> vedno bolj<br />
prepoznavno v slovenskem prostoru, svoje<br />
<strong>razvoj</strong>ne izkušnje pa bo delilo z drugimi<br />
slovenskimi in tujimi regijami. Čez petdeset<br />
let bo strukturna kri<strong>za</strong> stvar preteklosti, saj<br />
bo regija enakovredna drugim, v gospodarstvu<br />
bo na prvem mestu še vedno<br />
energetska funkcija, pri <strong>razvoj</strong>u pa bo dan<br />
večji poudarek močni sonaravnosti in kvalitativnem<br />
izboljšanju stanja v regiji.<br />
Pri napovedovanju <strong>razvoj</strong>a vsekakor ne<br />
gre <strong>za</strong>nemariti tudi teritorialne delitve, saj<br />
se na tem področju v Sloveniji že nekaj<br />
časa napovedujejo korenite spremembe.<br />
Po enem od scenarijev naj bi bilo <strong>Zasavje</strong><br />
priključeno Ljubljanski urbani regiji kot<br />
regiji z največjim <strong>razvoj</strong>nim potencialom,<br />
čeprav bi se <strong>za</strong>radi lege lahko vključilo<br />
v katerokoli sosednjo regijo. Idealna,<br />
čeprav malce utopična, se zdi združitev<br />
<strong>za</strong>savske, posavske in dolenjske regije z<br />
Novim mestom, Krškim in <strong>Zasavje</strong>m kot<br />
<strong>razvoj</strong>nimi jedri in mesti, ki bodo opravljali<br />
določene funkcije.<br />
Vsekakor bi bila najmanj racionalna<br />
in precej neugodna delitev regije in<br />
priključitev Zagorja ob Savi Ljubljanski<br />
urbani regiji ter ostalih dveh občin Savinjski<br />
regiji, saj bi s tem izgubile vse občine,<br />
še najbolj pa Zagorje, ki bi postalo čista<br />
periferija Osrednjeslovenske regije, kar bi<br />
se odražalo tudi na spodbudah <strong>razvoj</strong>a in<br />
regionalni politiki. Trbovlje in Hrastnik bi<br />
v heterogeni strukturi Savinjske statistične<br />
regije imela vsekakor več možnosti.<br />
Prihodnost je sedaj<br />
Glede na opravljeni raziskavi lahko<br />
<strong>za</strong>ključimo, da naj bi eno izmed glavnih<br />
okostij <strong>razvoj</strong>a Zasavja prav gotovo<br />
predstavljalo prebivalstvo. Le če bodo<br />
<strong>za</strong>gotovljeni ugodni bivanjski in delovni<br />
pogoji, če bo prišlo do določeni preskokov<br />
v miselnosti ljudi, potem bodo <strong>za</strong>gotovljeni<br />
dobri temelji <strong>za</strong> preobrazbo. Da ni vse tako<br />
pesimistično, lahko sklepamo tudi iz tega,<br />
da je <strong>Zasavje</strong> po številu inovativnih podjetij<br />
kot regija v slovenskem vrhu, kar pomeni,<br />
da že obstajajo določeni pozitivni impulzi.<br />
V kolikor se bo prebivalstvo <strong>za</strong>čelo<br />
<strong>za</strong>vedati, da regionalna politika ni namenjena<br />
le sama sebi, da morajo kaj storiti tudi<br />
sami in da bomo že enkrat po<strong>za</strong>bili, da si ti<br />
Zagorjan in jaz Trboveljčan, ampak bomo<br />
s ponosom Zasavci, se nam <strong>za</strong> prihodnost<br />
ni bati. Vsekakor pa je potrebno nadaljevati<br />
pozitivne premike na gospodarskem,<br />
okoljskem in prostorskem področju, kjer<br />
se v okviru regionalnega <strong>razvoj</strong>a izvajajo ali<br />
so se že izvedli številni projekti, ki skupaj s<br />
človeškimi viri kot tvorci in izvajalci le-teh<br />
predstavljajo kolo napredka.<br />
Naj nas na poti vodi tudi misel Rudija<br />
Kerševana: Ne glej v tla, v žalost, v obup.<br />
Poglej v jutro, poglej v dan, tam je pot. Zastavi<br />
pogumno svoj korak, in prepričani smo<br />
lahko, da nam bo uspelo.<br />
<strong>Zasavje</strong> - druga~en pogled • stran 20
Posavsko hribovje<br />
Sa{a Ceglar<br />
S Perkmandeljcem<br />
po na{ih hribih<br />
7. in 8. maja se je 32 obiskovalcev iz različnih slovenskih krajev podalo na<br />
dvodnevno raziskovanje območja občin Dol pri Ljubljani, Litija, Šmartno pri<br />
Litiji, Zagorje ob Savi, Trbovlje, Hrastnik in Radeče, ki ga pokriva blagovna<br />
znamka Posavsko hribovje. Vodil jih je hudomušen škrat Perkmandeljc, ki je<br />
nekdaj živel v <strong>za</strong>savskih rudnikih in opo<strong>za</strong>rjal rudarje pred nevarnostmi, včasih<br />
pa jim tudi kakšno <strong>za</strong>godel ter tako razbijal monotonost težkega dela. Na<br />
podoben način je udeležence izleta <strong>za</strong>baval s šaljivimi zgodbami in jih vodil<br />
med posameznimi točkami obiska tega izleta.<br />
Branka Vogrin, Ljubljana: Splošni<br />
vtisi o izletu so odlični. Prav prijetno sem<br />
presenečena nad tako odlično organi<strong>za</strong>cijo<br />
in prijetno popestritvijo - Perkmandeljcem.<br />
Tako bom lahko posredovala<br />
informacije o navedenih krajih, katere<br />
smo obiskali, tudi ostalim skupinam, ki<br />
se <strong>za</strong>nimajo <strong>za</strong> takšne obiske.<br />
Izhodišče izleta je bilo na turistični<br />
domačiji Pr’ Krač v Dolskem, kjer je sam<br />
Perkmandeljc pričakal obiskovalce in jih<br />
povabil na prigrizek pred <strong>za</strong>četkom potovanja.<br />
Veliko novega o Dolskem in nekdanjem<br />
splavarjenju na Savi nam je povedal<br />
France Gradišek, domačin iz Senožeti, ki je<br />
to dejavnost vrsto let aktivno opravljal.<br />
Pot nas je nato vodila skozi Litijo in Gabrovko<br />
do oglarske dežele na Dolah pri Litiji,<br />
kjer nas je sprejel Dušan Mak in ob oglarski<br />
kopi nazorno opisal njeno nastajanje in<br />
kuhanje oglja. Oglarstvo na Dolah ni le<br />
turistična dejavnost, temveč način življenja<br />
tamkajšnjih prebivalcev, saj 25 oglarjev<br />
skuha tja do dvesto ton oglja letno. Da bi<br />
to <strong>za</strong>nimivo dejavnost nazorno predstavili<br />
obiskovalcem, je nastala tudi oglarska pot,<br />
ki je letos <strong>za</strong>živela že četrtič.<br />
Nato smo se v prijetni pomladanski<br />
svežini sprehodili po dolinici Bistrice do<br />
foto: Center <strong>za</strong> <strong>razvoj</strong> Litija<br />
Perkmandeljc vabi na potepanje po Posavskem<br />
hribovju<br />
Alojzija Kogoj, Ljubljana: Vsi organi<strong>za</strong>torji<br />
in vsi, ki so pri programu<br />
sodelovali, ste se izredno potrudili, da<br />
bi bili izletniki <strong>za</strong>dovoljni. Posebej je<br />
treba pohvaliti vašo prijaznost, dobro<br />
voljo, sploh pa smo bili deležni veliko<br />
informacij, podatkov, <strong>za</strong>nimivosti o<br />
krajih, o zgodovini in življenju prebivalstva.<br />
Kraji so urejeni, zelo sem uživala v<br />
prelepi naravi. Vsi bi morali lepote naših<br />
pokrajin bolj ceniti, prav tako pa tudi<br />
pridnost zlasti prebivalcev podeželja. Ne<br />
vem, če smo si <strong>za</strong>služili tolike pozornosti<br />
v teh dveh dneh.<br />
foto: Center <strong>za</strong> <strong>razvoj</strong> Litija<br />
Med <strong>za</strong>nimivostmi ob poti so tudi oglarske kope<br />
S Perkmandeljcem po na{ih hribih • stran 21
Nežka in Franc Gradišek, Senožeti:<br />
Najini vtisi na podlagi ponujenega<br />
programa so zelo dobri. Zanimivosti in<br />
lepote je na tej poti dovolj tudi <strong>za</strong> prihodnje<br />
obiske turistov. Hvala <strong>za</strong> priložnost<br />
in prijetno srečanje!<br />
starega Košinatovega mlina, kjer nam je<br />
Frančiška Jesenšek prika<strong>za</strong>la, kako se v<br />
mlinu ročno melje moka, ogledali pa smo<br />
si tudi staro, a lepo urejeno hišo. Sledil je<br />
spust v dolino rečice Sopote, znano po<br />
bogastvu vode in gozdov, kar je botrovalo<br />
postavitvi številnih mlinov in žag na vodni<br />
pogon, ki pa danes, žal, ne opravljajo več<br />
svoje funkcije. Ustavili smo se v gostišču<br />
Celestina, kjer nas je že čakalo kosilo, nato<br />
pa pot nadaljevali do Radeč.<br />
Perkmandeljc nas je popeljal po starem<br />
delu mesta do cerkve sv. Petra, nato pa<br />
skupaj s predstavniki tamkajšnjega kulturnega,<br />
turističnega in rekreacijskega<br />
centra povabil na splav. Ob zvokih har-<br />
Pavla Vogrič, Zgornja Besnica: Izlet<br />
je bil čudovit. Videla sem kraje, kjer še<br />
nisem bila in sigurno se bom še vrnila<br />
z družino in pa s skupino »Rožic« iz<br />
Kranja.<br />
monike smo se popeljali do Zidanega<br />
Mosta in na<strong>za</strong>j ter medtem izvedeli veliko<br />
<strong>za</strong>nimivosti, pove<strong>za</strong>nih s tem težkim delom.<br />
Po flosarskem golažu smo bili priče pravemu<br />
krstu, s katerim je eden od udeležencev<br />
postal pravi flosar oziroma splavar.<br />
Bližal se je večer, <strong>za</strong>to smo se z avtobusom<br />
povzpeli do planinskega doma Gore<br />
pri Hrastniku, od koder je v lepem vremenu<br />
čudovit razgled na dolino Save pri Radečah.<br />
Po večerji je sledil <strong>za</strong>bavni program, ki ga<br />
je povezoval Perkmandeljc, naslednje jutro<br />
pa je sledil spust mimo Dola pri Hrastniku<br />
v Hrastnik. Vodnica Turističnega društva<br />
Hrastnik Belinda Ladiha nas je seznanila<br />
z glavnimi podatki o krajih, v hrastniškem<br />
muzeju smo si lahko ogledali razstavo marionet<br />
in šolstva, v Steklarni Hrastnik pa še<br />
<strong>za</strong>nimivo razstavo steklenih izdelkov ter<br />
izvedeli vse o izdelovanju stekla nekoč in<br />
danes. Člani Brodarskega društva Hrastnik<br />
so nam <strong>za</strong>tem prika<strong>za</strong>li nekaj svojih<br />
veslaških spretnosti. Pred odhodom proti<br />
Trbovljam je bila še prilika <strong>za</strong> nakup izdel-<br />
Nuša Hočevar, Ljubljana: Na splošno<br />
sem izvedela veliko. Seznanjena sem na<br />
koga in kam se <strong>za</strong> posamezne obiske<br />
lahko obrnem, kar je zelo pomembno.<br />
Še enkrat bi omenila, da je bil izlet<br />
dobro organiziran, saj me ni motilo niti<br />
slabo vreme.<br />
Blanka Rejc, Radeče: Program je<br />
super <strong>za</strong>radi svoje drugačnosti, saj je <strong>za</strong>nimivo<br />
prika<strong>za</strong>l tudi industrijske kraje.<br />
kov iz stekla v tovarniški prodajalni.<br />
Pred rudniško upravo v Trbovljah sta<br />
nas pričakala vodnik Jože Ovnik, idejni<br />
avtor lika Perkmandeljca, in Marija Juraja,<br />
predsednica Turističnega društva Trbovlje.<br />
Ogledali smo si mo<strong>za</strong>ike na pročelju Delavskega<br />
doma, Batičeve kipe rudarjev ter<br />
<strong>za</strong>savski rudarski muzej. Dve obnovljeni<br />
tipični rudarski stanovanji pa sta ta prikaz<br />
še dopolnili. Na koncu smo vstopili še v<br />
cerkev sv. Marije, ki je zgrajena in opremljena<br />
v <strong>za</strong>nimivem modernem slogu. Po kosilu<br />
v gostišču Martin, kjer smo poskusili tudi<br />
knapovsko kislo juho in grenadirmarš, nas<br />
je pot vodila proti Zagorju ob Savi, mimo<br />
Kisovca in Izlak do Spodnje Slivne, kjer<br />
smo na Geometričnem središču Slovenije<br />
ob prepevanju Zdravljice <strong>za</strong>ključili izlet.<br />
Sledil je še povratek v Dolsko, kjer se je<br />
škrat Perkmandeljc poslovil od izletnikov<br />
in jih povabil, naj Posavsko hribovje še<br />
obiščejo in si ogledajo vse tisto, <strong>za</strong> kar na<br />
tem izletu ni bilo časa. Obiskovalci so nam<br />
<strong>za</strong>trdili, da je bilo <strong>za</strong>nimivo, da so izvedeli<br />
veliko novega.<br />
Izlet je uspel in Perkmandeljc nas bo<br />
tudi v bodoče vodil po teh lepih krajih<br />
Slovenije.<br />
Udeležence je potepanje navdu{ilo<br />
foto: Center <strong>za</strong> <strong>razvoj</strong> Litija<br />
Center <strong>za</strong> <strong>razvoj</strong> Litija je na razpis<br />
Slovenske turistične organi<strong>za</strong>cije <strong>za</strong><br />
inovativne in kreativne turistične<br />
proizvode, ki prispevajo k večji<br />
prepoznavnosti turistične ponudbe<br />
Slovenije, prijavil tri turistično-rekreativne<br />
produkte, ki jih <strong>za</strong>jema blagovna<br />
znamka Posavsko hribovje. Gre <strong>za</strong><br />
kolesarske, konjeniške in pohodniške<br />
poti Posavskega hribovja, ki so skupen<br />
produkt turističnih ponudnikov<br />
območja in Centra <strong>za</strong> <strong>razvoj</strong> Litija.<br />
Na omenjenem razpisu so bili naši<br />
turistični produkti zelo dobro ocenjeni,<br />
saj smo prejeli bronasto priznanje,<br />
ki je bilo podeljeno na 7. slovenskem<br />
turističnem forumu 20. maja 2004.<br />
Podeljeno priznanje pomeni potrditev<br />
prave poti, ki si jo je že pred leti<br />
<strong>za</strong>stavil Center <strong>za</strong> <strong>razvoj</strong> Litija na<br />
področju razvijanja turizma in promoviranja<br />
območja sedmih občin od<br />
Dola pri Ljubljani, Litije, Šmartna pri<br />
Litiji, Zagorja ob Savi, Trbovelj, Hrastnika<br />
in Radeč.<br />
S Perkmandeljcem po na{ih hribih • stran 22
Anton Sovre<br />
Fan~i Moljk<br />
Moja hoja <strong>za</strong><br />
Antonom Sovretom<br />
Doprsni kip Antona Sovreta, delo kiparja Viktorja<br />
Plestenjaka<br />
Imena Sovre se megleno spominjam že<br />
iz otroštva. »To je učen mož,« mi je govorila<br />
stara mama, ki je skoraj tedensko obhodila<br />
krožno pot Gore-Suhadol-Hrastnik-Dol-<br />
Gore in je tako poznala ta lepa pobočja nad<br />
Savo. Oče pa, ki je kot kmetijski uslužbenec<br />
hodil tudi po terenu, je večkrat omenjal<br />
Širje, Šavno Peč, Krnice... Neverjetno oddaljeni<br />
in skrivnostni so se mi zdeli ti kraji.<br />
In preteklo je več kot petdeset let, da<br />
sem jih spoznala. V tem času sem obiskala<br />
skoraj vsa glavna evropska mesta, teh<br />
drobnih biserov na dosegu roke pa nisem<br />
poznala.<br />
Prva pot v [avno Pe~<br />
V Širje sem šla pred leti iz Rimskih<br />
Toplic, v času, ko organizirajo pohod po<br />
Aškerčevi poti. V Šavno Peč pa sem se<br />
podala leta 1997, pred upokojitvijo, ko<br />
sem bila razredničarka osmega razreda:<br />
»Da boste vedeli, kje je bil doma prevajalec<br />
Homerja, ko boste na srednjih šolah<br />
brali Odiseja ali Ilijado,« sem jim rekla. Z<br />
načrtom se je strinjala tudi kolegica, ki me<br />
je nasledila in takrat tudi spremljala. Tudi<br />
ona do tedaj še ni bila v Šavni Peči.<br />
Za pot sem se po<strong>za</strong>nimala pri dolskih<br />
planincih. »Ko boste prišli na Kovku do<br />
konca vasi, boste videli kapelico. Na levo<br />
pelje pot v Gore, na desno v Krnice, naravnost<br />
pa v Šavno Peč. Kmalu se obrne<br />
v levo in potem se ves čas držite rebra oziroma<br />
pečine,« so bili nazorni.<br />
Imeli so prav. Ko smo enkrat <strong>za</strong>vili<br />
malo v desno, bi se kmalu znašli v Krnicah.<br />
Otroci so pri prvi hiši, kjer imajo kurjo<br />
farmo, z veseljem popili ko<strong>za</strong>rec soka, ki<br />
so ga ponudili, saj je bila v <strong>za</strong>četku <strong>junij</strong>a<br />
že huda vročina. Tam so nam tudi poka<strong>za</strong>li,<br />
kje je stala rojstna hiša Antona Sovreta, ki<br />
je pogorela že v njegovih otroških letih.<br />
Vasica je vse navdušila. Slikovita je že<br />
lega, pa dolge njive in travniki, ki ležijo<br />
vzporedno nad Savo, prepletajo pa jih ozki<br />
kolovozi in stezice. Nad njimi pa se dviga<br />
pečina, po kateri je menda dobila vasica<br />
ime: Savina pečina, Šavna Peč. Obeležja<br />
s kipom takrat še ni bilo. Ravno so stekle<br />
priprave.<br />
Sovretov ve~er<br />
Leta 1996 je poslala namreč rojakinja<br />
Hedvika Pavlica takratnemu županu<br />
Leopoldu Grošlju pobudo <strong>za</strong> spominsko<br />
obeležje, <strong>za</strong> kar so se krajani Šavne Peči<br />
sicer v preteklosti že <strong>za</strong>vzemali, pa nekako<br />
niso uspeli. Diplomirana bibliotekarka in<br />
profesorica sociologije, zdaj <strong>za</strong>poslena na<br />
Filozofski fakulteti, se je namreč <strong>za</strong>lotila,<br />
da ne pozna dovolj dobro dela in življenja<br />
svojega slavnega rojaka, <strong>za</strong>to je bila<br />
pripravljena organizirati o njem razstavo<br />
in sodelovati na spominskem večeru, ker<br />
je predvidevala, da se tudi drugim dogaja<br />
kaj podobnega. »Moj dolgoročni cilj pa<br />
je,« je <strong>za</strong>pisala med drugim, »da bi Sovre<br />
končno dobil spominsko ploščo v Šavni<br />
Peči. Morda bo to <strong>za</strong>četek izobraževalnega<br />
turizma v vasi. Ali pa priložnost <strong>za</strong> kaj<br />
drugega. A to je že v vaših rokah.« Pogovori<br />
so stekli, še posebno po razgovoru s<br />
tedanjim predsednikom izvršilnega odbora<br />
društva slovenskih književnih prevajalcev<br />
dr. Kajetanom Gantarjem, in 28.<strong>junij</strong>a<br />
1997, leto dni pred otvoritvijo spomenika,<br />
so v okviru občinskega praznika Hrastnik<br />
organizirali Večer obujanja spominov na<br />
Antona Sovreta.<br />
Dvoranica krajevnega doma v Šavni Peči<br />
je bila polna, saj so napovedali nadvse imenitne<br />
goste: njegovega učenca in prijatelja<br />
dr. Kajetana Gantarja, skladatelja Uroša<br />
Kreka, dramatika Andreja Hienga, dr. Eriko<br />
Mihevc-Gabrovec, dr.Primoža Simonitija…<br />
Lahko bi rekli, da smo šele takrat spoznali,<br />
da je bil znameniti rojak človek iz mesa in<br />
krvi. Njegovo človeško podobo so namreč<br />
predstavili tako slikovito, da smo si zlahka<br />
predstavljali bučnega, duhovitega, doslednega,<br />
evropsko razgledanega in človeško toplega<br />
profesorja, našega najpomembnejšega<br />
prevajalca in posredovalca antičnih literarnih<br />
<strong>za</strong>kladov.<br />
Zanimiv je bil na primer spomin dr.<br />
Gantarja, kdaj je prvič slišal <strong>za</strong> Šavno<br />
Peč. Bilo je <strong>za</strong> veliki teden 1950. Profesor<br />
Sovre je tedaj rekel svojim študentom, da<br />
na velikonočni teden ne bo predaval, kar je<br />
bilo <strong>za</strong> tiste čase nekaj posebnega. Takole<br />
je dejal: »Ko se jaz spomnim, kako je bilo<br />
v Šavni Peči na veliki ponedeljek, ko je<br />
karbid, ki so ga pokradli v rudniku, pokal tri<br />
dni skupaj in so matere do Zidanega Mosta<br />
in Radeč hodile vse nališpane – ko se jaz na<br />
to spomnim, predavati ne morem.«<br />
Za največje presenečenje pa je poskrbel<br />
skladatelj Uroš Krek, ko je Šavničanom<br />
podaril in <strong>za</strong>vrtel kaseto s posnetkom<br />
profesorjevega glasu, ko recitira sonete Vitomila<br />
Zupana, ki jih je napisal <strong>za</strong> njegovo<br />
sedemdesetletnico. V drugem delu pa obuja<br />
spomine na leta prve svetovne vojne, ki jih<br />
je prebil v Črni Gori kot sovražnik, vendar<br />
je bil kljub temu med tamkajšnjimi prebivalci<br />
zelo priljubljen. Celo guslarji so peli<br />
o njem.<br />
Na tem prijetnem srečanju smo slišali<br />
tudi spomine na šavnške grče, ki jih je obujala<br />
Sovretova nečakinja v drugem kolenu<br />
Mici Kotnikova.<br />
K temu večeru dodajmo še aktivnosti<br />
v naslednjem letu: podelitev Sovretove nagrade,<br />
ki so jo podelili prvič v Hrastniku<br />
- bilo je 28. maja 1998, razstava Sovretovih<br />
del v knjižnici na Logu, ki so jo 29.<br />
<strong>junij</strong>a poimenovali po Antonu Sovretu,<br />
in otvoritev spominskega obeležja ob<br />
občinskem prazniku 4. julija. Doprsni kip<br />
klasične oblike iz brona je izdelal kipar<br />
Viktor Plestenjak, obeležje v obliki amfiteatra<br />
pa je delo hrastniškega arhitekta<br />
Iva Mauroviča. Občina Hrastnik je v tem<br />
času imenitno poskrbela <strong>za</strong> dolg do svojega<br />
velikega rojaka.<br />
Moja hoja <strong>za</strong> Antonom Sovretom • stran 23
[avna Pe~<br />
Potovanje v Gr~ijo<br />
Seveda pa se z vsem tem Anton Sovre<br />
še vedno ni usidral v <strong>za</strong>vest prebivalcev.<br />
Ljudje, ki so o postavitvi spomenika le<br />
bežno kaj malega prebrali ali slišali, so<br />
po nekaj letih na <strong>za</strong>devo po<strong>za</strong>bili. Zato ni<br />
čudno, da niti obiskovalci knjižnice niso<br />
vedeli o Sovretu skoraj ničesar. Na to je<br />
opozorila kratka anketa, ki so jo opravili v<br />
knjižnici lansko leto.<br />
Zato smo preuredili in dopolnili<br />
prospekt o Antonu Sovretu, ki je izšel v<br />
Osnovno{olci spoznavajo Sovretovo delo<br />
foto: arhiv TD Hrastnik<br />
Šavni Peči; in ta prenovljeni prospekt zdaj<br />
razsvetljuje bralce z osnovnimi podatki o<br />
našem največjem prevajalcu antike. Veliko<br />
pa sem razmišljala tudi o tem, kako<br />
približati Sovreta šolarjem. In si izoblikovala<br />
že kar jasne korake.<br />
Priložnost, da seznanim z idejo tudi<br />
vodstvo dolske in hrastniške šole, se mi je<br />
ponudila na trajektu, ki nas je leta 2003<br />
peljal na predprvomajski izlet v Grčijo. Če<br />
pov<strong>za</strong>mem bistvo: v devetletnem šolanju naj<br />
bi vsak učenec vsaj enkrat obiskal rojstno<br />
vasico Antona Sovreta in ob tem športno<br />
foto: Aleksander Stopinšek<br />
kulturnem dogodku spoznal še njegovo<br />
delo in življenjsko pot. Starosti primerno,<br />
seveda. In če preskočimo detajle - ob<br />
letošnjem kulturnem prazniku so se učenci<br />
obeh šol na predmetni stopnji že veselo<br />
ukvarjali z Antonom Sovretom - brali, izpisovali<br />
podatke, odgovarjali na vprašanja,<br />
ilustrirali. In kar je najpomembnejše,<br />
pri tem tudi uživali. Slavistke in drugi<br />
sodelujoči učitelji so bili z njihovim delom<br />
in pozitivnim odnosom nadvse <strong>za</strong>dovoljni.<br />
Gotovo bo tako tudi v prihodnje.<br />
O zibelki evropske kulture, znanosti<br />
in umetnosti ne bom obširneje pisala,<br />
saj živi stara Grčija v naši <strong>za</strong>vesti že od<br />
srednješolskih let naprej. Omenila bi le<br />
nekaj utrinkov s tega potovanja. Našo<br />
turistično vodnico sem na primer vprašala,<br />
če pozna Antona Sovreta. Ne, se je prijazno<br />
nasmehnila. Pa moram takoj poudariti, da<br />
je bila odlična poznavalka te dežele. In tudi<br />
drugače enkratna.<br />
Toda mi smo se vozili po krajih, kjer je<br />
Sovre preživel dve leti svojega življenja, ko<br />
je nastajala njegova monografija Stari Grki!<br />
Se pravi, da sem morala stvar, natančneje,<br />
mikrofon, vzeti v svoje roke. Spomnila<br />
sem jih, da je pravkar izšel ponatis Starih<br />
Grkov iz leta 1939. »Njegovi Stari Grki niso<br />
primer hladne zgodovine,« je <strong>za</strong>pisal kritik<br />
v Mladini, »Sovre se je postavil v držo vodnika,<br />
ki bralca dobesedno postavi na grška<br />
tla.« Kljub temu, da se je v teh desetletjih<br />
od nastanka v Grčiji že marsikaj spremenilo,<br />
ostaja njegovo glavno, najobsežnejše<br />
delo še vedno privlačno in izobraževalno<br />
doživetje <strong>za</strong> slovenski narod, kot je že ob<br />
izidu leta 1939 <strong>za</strong>pisal Jože Kastelic. Pa še<br />
to in ono sem dodala.<br />
In kakšno sporočilo je prenesel nekdo<br />
iz Šavne Peči, ki je kasneje poslušal zgodbe<br />
o našem potepanju po Grčiji? »Našega<br />
Sovreta pa poznajo vsi grški vodniki, so o<br />
njem govorili v avtobusu.«<br />
Pa še nekaj sem opazila. Starodavno<br />
preročišče Delfe me po legi neverjetno<br />
spominjalo na Šavno Peč. Ravnica proti<br />
severovzhodu je v Delfih naslonjena na<br />
<strong>za</strong>četek Parnasa, Šavna Peč pa na Gore,<br />
<strong>za</strong>četek krajinskega parka Kopitnik.<br />
Simpatična podobnost, ni kaj.<br />
Vse poti vodijo v [avno Pe~<br />
Moja hoja <strong>za</strong> Antonom Sovretom je bila<br />
opazna tudi na <strong>za</strong>ključku usposabljanja<br />
Centra <strong>za</strong> <strong>razvoj</strong> Litija <strong>za</strong> lokalne turistične<br />
spremljevalce. To je bilo v jeseni leta 2002,<br />
ko sem <strong>za</strong> seminarsko nalogo opisala pohodno<br />
pot Dol-Kovk-Šavna Peč in Hrastnik-<br />
Krnice-Šavna Peč. Pri Turističnem društvu<br />
Hrastnik namreč <strong>za</strong>dnja leta pridno vodijo<br />
svoje člane po <strong>za</strong>nimivih točkah okolice<br />
in tako spoznavajo svoj kraj. Tudi moja<br />
pot je bila v <strong>za</strong>četku mišljena kot lokalno<br />
Moja hoja <strong>za</strong> Antonom Sovretom • stran 24
sprehajanje. Vendar sem kar kmalu <strong>za</strong>čela<br />
razmišljati o vseslovenski prireditvi po<br />
vzoru Levstikove, Aškerčeve, Jurčičeve<br />
poti. Naslednje leto bo namreč 120-letnica<br />
rojstva našega velikega rojaka, <strong>za</strong>to bi se<br />
lahko kakšne aktivnosti pričele že letos.<br />
Razmišljala sem tudi o datumu prireditve.<br />
1. maj, obletnica smrti, se mi ne zdi<br />
primerna, praznujmo raje rojstvo. Vendar<br />
tudi rojstni dan 4. decembra ni najbolj<br />
privlačen, saj bi bil pohod <strong>za</strong>radi vremenskih<br />
razmer slabše obiskan. Pa še Miklavžev<br />
pohod na Mrzlico je takrat. Pri branju<br />
raznih <strong>za</strong>piskov sem naletela na podatek, da<br />
<strong>za</strong>dnji teden v maju podeljujejo vsakoletne<br />
Sovretove nagrade: maja bi bilo sicer lepo,<br />
vendar imajo šolarji natrpane dejavnosti.<br />
Pa bi jih na pohodu pogrešali. Ostal je še<br />
<strong>za</strong>dnji termin, ki se mi zdi najbolj ustrezen.<br />
To je vsakoletno strokovno srečanje slovenskih<br />
prevajalcev konec septembra. Pohod<br />
pa bi pomaknili na prvo soboto v oktobru.<br />
Letos je to 2. oktober.<br />
Na občini, kamor sem pobudo poslala, se<br />
strinjajo. Skrajšano verzijo poti sem aprila<br />
pripravila tudi <strong>za</strong> potrebe Sejma počitnic<br />
v Ljubljani, kjer se je <strong>Zasavje</strong> predstavilo<br />
s pohodnimi potmi. Resnici na ljubo pa<br />
je treba priznati, da ljudje le bežno ošinejo<br />
razstavne prostore in se le redki malo bolj<br />
<strong>za</strong>nimajo <strong>za</strong> ponujene aktivnosti. Zato se<br />
mi zdi tem bolj pomembno, da z vsakoletno<br />
prireditvijo spomnimo Slovence, kdo nam<br />
je ponudil literarne <strong>za</strong>klade človeštva v<br />
lepem, klenem jeziku.<br />
Sem že mislila, da letošnjega izleta v<br />
Nemčijo, nekaj dni pred vstopom v Evropsko<br />
unijo, ne bo treba omenjati v zvezi<br />
s Sovretom. Pa ne bo šlo. Med več ali manj<br />
enako ekipo, ki se vsako leto v tem času<br />
odpravi na potovanje, je bil tudi podžupan<br />
Marjan Dolanc, ki je uspešno vodil projekt<br />
spomenika v Šavni Peči in druge aktivnosti.<br />
Gotovo se bo okužil tudi s to pobudo in v<br />
zvezi s tem sva že kakšno rekla.<br />
Imela sem tudi zelo kratko predavanje:<br />
Sovre je prevajal tudi iz nemščine. In povabila<br />
sopotnike že zdaj na Sovretovo pot 2.<br />
oktobra 2004. Najpomembnejše pa je, da<br />
se mi je ob Brandenburških vratih utrnila<br />
ideja o označbi Sovretove poti. Stebri, ki<br />
zdaj združujejo. Našo pot bi označevali<br />
obrisi jonskega stebra. Po deblih dreves bi<br />
jih narisali s šablono, sicer pa bi jih označili<br />
na neoblikovane kamnite ploščice.<br />
Anton Sovre je bil s svojim delom Evropejec<br />
v najširšem smislu te besede. Tako<br />
bi tudi s tem znakom približali korenine<br />
Evrope v Slovenijo, ki Evropi že od nekdaj<br />
pripada.t<br />
foto: Aleksander Stopinšek<br />
Sovretova `ivljenjska pot v letnicah<br />
• decembra 1885 rojen v Šavni peči železniškemu čuvaju Antonu in Ani Sovre<br />
• med 1892 in 1898 učenec osnovne šole v Zidanem Mostu in Krškem<br />
• od 1898 do 1906 dijak gimnazije v Celju in Ljubljani, kjer ga je prof. Ivan Tertnik<br />
navdušil <strong>za</strong> študij grščine in latinščine<br />
• služenje vojaškega roka od 1906 do 1907<br />
• med 1907 in 1910 študij klasične filologije na dunajski univerzi in udejstvovanje v<br />
akademskem društvu Slovenija<br />
• študij klasične filologije na graški univerzi od 1910 do 1912<br />
• od 1910 do 1912 suplent na slovenski gimnaziji v Gorici in na II. državni gimnaziji<br />
v Ljubljani<br />
• častnik v avstrijski vojski, na fronti v Karpatih in v Črni Gori med 1913 in 1918<br />
• od 1919 do 1926 suplent in profesor na ptujski gimnaziji in dve leti tudi odgovorni<br />
urednik Ptujskega lista<br />
• profesor na klasični gimnaziji v Ljubljani med 1926 in 1932<br />
• od 1932 do 1938 profesor v Pančevu, na gimnaziji v Sremskih Karlovcih in na<br />
gimnaziji v Ljubljani<br />
• 1936 potoval po Grčiji: Atika, Argolida, Bojotija, Fokida, Tesalija, Atos<br />
• med 1938 in 1941 inšpektor <strong>za</strong> latinščino, grščino, nemščino in slovenščino pri<br />
Ministrstvu prosvete v Beogradu<br />
• inšpektor pri posvetnem oddelku banovinske oziroma pokrajinske uprave v<br />
Ljubljani med 1941 in 1945<br />
• od 1945 do 1946 dramaturg Drame SNG v Ljubljani<br />
• izredni profesor <strong>za</strong> grški jezik in književnost od 1946 do 1952<br />
• Prešernova nagrada <strong>za</strong> prevod Homerjeve Iliade leta 1950<br />
• od 1952 do 1956 redni profesor <strong>za</strong> grški jezik in književnost na Filozofski fakulteti<br />
v Ljubljani<br />
• leta 1953 izvoljen <strong>za</strong> rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti<br />
• leta 1956 drugič Prešernova nagrada, <strong>za</strong> prevod Platona: Poslednji dnevi Sokrata<br />
• smrt v zgodnjih jutranjih urah 1. maja 1963<br />
Moja hoja <strong>za</strong> Antonom Sovretom • stran 25
Slikarska kolonija Izlake-Zagorje<br />
Nande Razbor{ek<br />
Jubilej je minil<br />
Naročnik pisnega prispevka o slikarski koloniji Izlake-Zagorje si običajno<br />
želi, da o koloniji napišem tisto, česar še nisem nikoli povedal in hranim<br />
iz različnih razlogov povsem <strong>za</strong>se. Ti različni razlogi so več ali manj dvoje<br />
vrst: ali segajo na področje obrekovanja ali pa resnično niso v ponos<br />
nam organi<strong>za</strong>torjem, našemu kraju in ljudem, <strong>za</strong>to je o njih bolje previdno<br />
molčati.<br />
Kaj sodi pod obrekovanje, večina ljudi ve, čeprav je o meji med obrekovanjem<br />
in objektivnostjo včasih težko soditi. O slikarski koloniji, njenih organi<strong>za</strong>torjih<br />
in slikarjih kroži med njenimi ljubitelji in nasprotniki kar nekaj okroglih, <strong>za</strong><br />
katere so poskrbeli nikoli krivi gostje slikarji, organi<strong>za</strong>torji, gostinci ali kdo<br />
drug. Glavna značilnost tovrstnega ustnega izročila so seveda pretiravanja v<br />
zvezi z bivanjskim komfortom v naših hotelskih objektih in o visokih cenah<br />
kolonijskega udobja, pretiravanje o bogatih jedilnikih, o škandaloznem<br />
obnašanju nekaterih slikarjev, o packanju po slikarskem platnu, ki mu je<br />
vešč vsak izmed nas, o pomanjkanju slikarskih zvezd in podobno.<br />
Slikarji v prvih kolonijah so se morali<br />
večkrat bosti z različnimi tukajšnjimi slikarskimi<br />
in ne-slikarskimi vsevedi, ki so želeli<br />
priti umetnikom in umetnosti do dna. Kljub<br />
občasnim mučnim situacijam in napetostim<br />
je bil rezultat razčiščevanj med domačini<br />
in gosti pogosto imeniten, lekcije pravično<br />
razdeljene, slikarji bolj naši, kot so bili pred<br />
prihodom na Izlake, vsevedi potolaženi,<br />
ker se slikarji niso dvigali čez nje in<br />
omalovaževali njihovega znanja in dela.<br />
Priznam, v štiridesetih letih obstoja kolonije<br />
so se dogajale in govorile pisane stvari,<br />
ki sicer niso nikogar umsko poškodovale<br />
ali telesno pohabile, v kolonijski vsakdan<br />
pa so vnašale sproščenost in razgibanost<br />
ter potrjevale ljudsko modrost, da so tudi<br />
slikarji ljudje. Pred desetletji in stoletji so<br />
bili v naši deželi namreč slikarji in drugi<br />
umetniki strah in trepet staršev in kazen<br />
božja <strong>za</strong> družino in okolje, čeprav so bile<br />
tudi častne izjeme. Usodna jetika je ozkim<br />
okoljem pogosto pomagala, da so <strong>za</strong>živela<br />
brez umetnikov.<br />
Spoznanje o človeškem izvoru umetnikov<br />
je <strong>za</strong> vsak kraj, ki je stisnjen v svoje visoke<br />
hribovske okvire, čez katere redko <strong>za</strong>piha<br />
osvežilni veter, zelo pomembno. Najbrž je<br />
ugotovitev, da se v Zagorju nekako lažje<br />
in bolj na široko diha, da nismo več tako<br />
ozki v svojih podedovanih ali pridobljenih<br />
moralnih nazorih, kot smo bili, kar točna.<br />
Kolonija verjetno pri tem širjenju možnega<br />
in dovoljenega obnašanja, pri spoštovanju<br />
različnih darov in talentov, verjeli ali ne,<br />
najbrž ni povsem nedolžna. Ni sicer edina,<br />
saj so v dolini mnogi, ki novemu na široko<br />
odpirajo okna in vrata, odhajajo v svet,<br />
se sami ali v družbi duhovno in miselno<br />
obogateni vračajo, z novim pa obogatijo<br />
tudi nas, pa naj gre <strong>za</strong> karkoli, <strong>za</strong> znanje,<br />
dojemanje, sprejemanje, čustvovanje, okus,<br />
obnašanje in tako naprej.<br />
O {tiridesetih letih slikarske kolonije je na predstavitvi monografije<br />
spregovoril njen predsednik Nande Razbor{ek<br />
foto: Roman Rozina<br />
O tistih vražjih stvareh, ki so včasih sejala<br />
nemir in tu tam parale srca in duše organi<strong>za</strong>torjem<br />
kolonije, tudi tokrat ne bom na<br />
široko razpredal. Živimo v <strong>za</strong>gorski dolini<br />
in razmere ter možnosti v njej so takšne,<br />
kakršne so. Mnogi nesporazumi izvirajo iz<br />
želje, da bi želeli biti večji, pomembnejši,<br />
bogatejši in še boljši kot smo.<br />
Nekatere neprijetne spodrsljaje in nepotrebnosti<br />
je v svojem prispevku v kolonijski<br />
Jubilej je minil • stran 26
monografiji omenil Roman Rozina, <strong>za</strong>to<br />
ponavljanje le-teh ni potrebno. Ko sem<br />
prebiral njegove odstavke, se mi je zdelo,<br />
da gre <strong>za</strong> neko drugo kolonijo, <strong>za</strong> neke<br />
davne čase in kraje, kjer bi se radi nekaj<br />
šli, vendar ne zmorejo biti na potrebnem<br />
organi<strong>za</strong>cijskem nivoju. Pri gostinskih in<br />
hotelskih možnostih smo v naši dolini<br />
sorazmerno šibki, kampanjsko podjetni<br />
in okorno turistični. Razmere v Medijskih<br />
toplicah, kjer je delovala in deluje slikarska<br />
kolonija, se <strong>za</strong>radi menjave upravljavcev in<br />
lastnikov kar naprej spreminjajo. Domačini<br />
in gosti se večkrat nelagodno počutimo in<br />
dvomimo o <strong>za</strong>nesljivosti hotelskih in drugih<br />
storitev, čeprav včasih, a ne vedno, povsem<br />
brez razloga.<br />
Gostje v koloniji so prva leta ugotavljali,<br />
da so sobe nesodobne, hotelski obroki<br />
količinsko in po izboru kar se da pičli in nedomiselni,<br />
prilagojeni starejšim sprehajalcem<br />
in ne mladim in delavnim slikarjem.<br />
Večkrat smo poslušali pripombe, da so v<br />
naši koloniji lačni in žejni, čeprav je tu in<br />
tam večerno hotelsko poročilo o žeji trdilo,<br />
da je deset slikarjev čez dan spilo šestdeset<br />
ali še več litrov radenske. Najbolj izpostavljeni<br />
in odgovorni organi<strong>za</strong>torji smo se<br />
včasih ob pripombah gostov slikarjev in<br />
duhovitostih učencev gostinskih veščin<br />
pogre<strong>za</strong>li v tla, a to je bilo pred davnimi leti,<br />
ko je v naši kmetijski deželi primanjkovalo<br />
krompirja in testenin, in skoraj ni omembe<br />
vredno.<br />
Bila so leta, ko so bile Toplice v razsulu<br />
in je bilo potrebno <strong>za</strong> kolonijo najti drugo<br />
lokacijo. Nekateri gostinci so bili kljub<br />
slabim pogojem pripravljeni slikarje vzeti<br />
pod streho, <strong>za</strong> druge so bili prehrupni in<br />
<strong>za</strong>to ne<strong>za</strong>željeni. Organi<strong>za</strong>torji smo iskali<br />
najboljše možne rešitve, velike izbire pa v<br />
občini žal ni bilo. Bili so gostje, ki so jih<br />
kolonijske selitve in <strong>za</strong>silni izhodi motili,<br />
drugi so pretiravali v skromnosti in trdili,<br />
da bi bili <strong>za</strong>dovoljni že, če bi stanovali na<br />
enem od lepih kozolcev, ki jih po naši dolini<br />
in hribih ne manjka.<br />
Sončni in deževni dnevi so tekli, slikarji<br />
so premagovali težave in pridno delali. Po<br />
desetih dneh se je vse več ali manj dobro<br />
končalo, organi<strong>za</strong>torji smo bili ob slovesu<br />
deležni pohval, slabosti so bile po<strong>za</strong>bljene,<br />
<strong>za</strong>mere oproščene, medsebojne obveznosti<br />
<strong>za</strong>dovoljivo rešene. V preteklosti se je<br />
to dogajalo tudi <strong>za</strong>to, ker je bilo v svetu<br />
kolonije nekaj nadarjenih reševalcev problemov:<br />
Tone Leskovšek je prva leta s svojo<br />
očetovsko držo skrbel <strong>za</strong> delovno vnemo,<br />
Rihard Beuerman je uspešno reševal<br />
denarne <strong>za</strong>gate, direktor Franc Kojnik je<br />
kolonijo povezoval s koristno proizvodnjo,<br />
Cveta Polc je v vlogi kolonijskega<br />
taksista nesebično skrbela <strong>za</strong> prevoze,<br />
Franci Kopitar je s posebno duhovitostjo<br />
dvigal razpoloženjski nivo, Jože Miklavčič<br />
je slikarje postavljal na trdna tla fizičnih<br />
delavcev. Večine navedenih že dolgo ni<br />
več med nami in ob štiridesetletnici jih<br />
pogrešam.<br />
foto: Roman Rozina<br />
Konec januarja naslednjega leta se<br />
je <strong>za</strong>čelo drugo poglavje kolonije: redna<br />
razstava. Slike domačih slikarjev so sorazmerno<br />
hitro našle pot v Zagorje in Delavski<br />
dom, težje je bilo s tujimi slikarji. Pošiljanje<br />
slik čez mejo v našo državo je bilo tiste čase<br />
pod strogo kontrolo. Umetnost pač ne sme<br />
v našo državo romati brez plomb, dokumentov<br />
in ustreznih žegnov! Morali smo,<br />
nerodni in vestni kot smo bili, najemati<br />
uvozna podjetja, ki so slike uvozila, nato<br />
pa smo jih mi s ponižnim moledovanjem<br />
in pisnimi potrdili izprosili na carinskih<br />
poštah v Ljubljani, Kopru ali celo v Zagrebu.<br />
Menda se je samo enkrat zgodilo,<br />
da slik iz tujine nismo dobili pravočasno.<br />
Redne razstave so bile večje ali manjše,<br />
dobre in slabše, revne ali bogate, odvisno<br />
od števila gostov na Izlakah in od njihove<br />
naklonjenosti koloniji.<br />
Jubilejne kolonije in razstave se nam<br />
običajno niso posrečile, iz jubilejev nismo<br />
znali narediti še večjega praznika, kot je<br />
jubilej že sam po sebi bil. Štiridesetletnico<br />
kolonije, ki je <strong>za</strong> nami, smo praznovali več<br />
ali manj delavno. Malo smo se hvalili sami,<br />
hvalili pa so nas tudi drugi. Kulinarične<br />
dobrote, kolikor jih je bilo, so nam teknile,<br />
posebne žeje ni bilo. Bogata monografija, ki<br />
je s pomočjo občine, donatorjev in sponzorjev<br />
ob tej priliki izšla, s svojim bogastvom<br />
hvali <strong>za</strong>gorsko dolino, njene ljudi in goste,<br />
ki so v njo prihajali.<br />
Na slovesnosti ob izidu monografije sta pesnik Dane Zajc in igralec Janez [kof poskrbela <strong>za</strong> preplet likovnega z<br />
besedo in glasbo<br />
Jubilej je minil • stran 27
Spomenik hlapcu<br />
Jana Mlakar Adami~<br />
^e `e, naj bo pranger<br />
Hlapci in dekle…, delo kot vrednota...,<br />
hlapčevstvo kot ne ravno vrednota…, Ivan<br />
C. in njegove metafore… Bodoči <strong>za</strong>savski<br />
spomenik ima že prav mogočne temelje<br />
mnogoterih etičnih principov in simbolov.<br />
A koga ali kaj prav<strong>za</strong>prav postavljamo nanj?<br />
Kaj so hlapci bili in kako so živeli, da je bilo<br />
moč iz njihovega ‘poklica’ in položaja izpeljati<br />
hlapčevstvo? 1<br />
Etimologija je tista, ki odstira pogled<br />
v daljno preteklost, iz katere se kot kačji<br />
rep vleče slab glas. Že res, da pod grmom<br />
<strong>za</strong>gledaš samo rep, ampak veš, da je na<br />
drugem koncu še preostanek, prav<strong>za</strong>prav<br />
<strong>za</strong>četek… Če s pomočjo etnoloških in zgodovinskih<br />
virov malo razgrnemo veje let in<br />
stoletij, se prikaže približno tole:<br />
Izvor poslov<br />
V 19. stoletju je na Slovenskem močno<br />
prevladovalo podeželsko prebivalstvo,<br />
v <strong>za</strong>dnjih desetletjih 19. stoletja je bilo<br />
kmečkega prebivalstva nad 90 odstotkov.<br />
<strong>Zasavje</strong> je bilo v tem pogledu in času bolj<br />
izjema kot pravilo. Vztrajno se je večalo<br />
število mezdnih delavcev, ki so se udinjali<br />
pri rudniku in iz samih dolin že izrivali<br />
agrarni živelj.<br />
Poselstvo je bilo v tem in mnogih<br />
prejšnjih stoletjih način preživljanja s<br />
prodajo moške ali ženske delovne sile<br />
večjim kmetom. Udinjanje na kmetijah<br />
je največkrat omogočalo zgolj preživetje.<br />
Delo <strong>za</strong> hrano in obleko, obojega je<br />
kronično primanjkovalo, je sinove in hčere<br />
kajžarjev, bajtarjev, delavcev, tu in tam<br />
tudi gruntarskih potomcev, uvrščala med<br />
agrarni proletariat - kar v prevodu pomeni<br />
na najnižji klin družbene lestvice. Za posle<br />
je bilo namreč značilno, da niso imeli prav<br />
nobene socialne varnosti. Niže od poslov so<br />
bili samo še berači.<br />
Prikladen rezervoar poselske delovne<br />
sile so bili tudi <strong>za</strong>puščeni otroci, to je<br />
sirote. Kmetje so jih radi vzeli iz sirotišnic<br />
in porodnišnic v rejo: tako so dobili najprej<br />
pastirja ali pestrno, kasneje, ko so ga (ali se<br />
je) revše ‘izredilo’, pa še posla.<br />
Z nastopom službe so posli postali del<br />
gospodarjeve družine 2 , na kmetiji so delali<br />
vsaj toliko ali še bolj trdo kot domači, o<br />
adekvatnem plačilu, kaj šele družbeni veljavi,<br />
so lahko le sanjali.<br />
[tevilo poslov<br />
Koliko poslov bo na kmetiji udinjalo, je<br />
bilo odvisno od velikosti le-te in števila <strong>za</strong><br />
delo sposobnih družinskih članov, ki so bili<br />
kot brezplačna delovna sila najbolj pripravni.<br />
Tako in še posebej tako so bili tretirani<br />
tudi otroci. Posle so najeli, ko domače moči<br />
niso več <strong>za</strong>doščale. V 19. stoletju so po slovenskih<br />
pokrajinah, izjema v tem pogledu je<br />
Koroška, kjer so povprečje presegale velike<br />
samotne kmetije, najemali povprečno dva<br />
do štiri posle. Podatek je povsem relevanten<br />
tudi <strong>za</strong> <strong>Zasavje</strong>, kar potrjuje Janko<br />
Orožen v Zgodovini Trbovelj, Hrastnika in<br />
Dola: »Skoraj celotno prebivalstvo so tvorili<br />
kmečki ljudje. Stoletja je sestav rodbin ostal<br />
isti: starši, otroci, stara dva, kak neoženjen<br />
stric ali teta. Na večjih kmetijah so imeli<br />
tudi hlapca, deklo, pastirja. Bili so člani<br />
rodbine. Lahko jih je bilo dobiti, saj druge<br />
<strong>za</strong>poslitve kakor na kmetiji skoraj ni bilo«.<br />
To, da jih je ‘bilo lahko dobiti’, je veljalo<br />
<strong>za</strong> prvo polovico 19. stoletja, v drugi pa<br />
je hitro razvijajoče se rudarstvo pritegnilo<br />
večino odvečne kmečke delovne sile.<br />
Pravna ureditev delovnega razmerja<br />
Delovna razmerja poslov so, de iure,<br />
urejali posebni predpisi od 16. stoletja<br />
dalje, bolj obsežni so postali <strong>za</strong> časa Marije<br />
Terezije in Jožefa II. Sredi 19. stoletja pa<br />
so izšli provizorični poselski redi, ki so<br />
urejali obligacijska razmerja med posli in<br />
gospodarji. Aksiom tega pravnega reda sta<br />
bil brezpogojna poslušnost in pokorščina.<br />
Poselski red <strong>za</strong> Kranjsko iz leta 1858 pravi<br />
takole: »Posel je dolžan, gospodarju pokorn,<br />
priden, zvest, spoštljiv, pazljiv in resničen<br />
biti...Podvreči se ima vsemu, kar gospodar<br />
pri hiši ukaže. Spoštljivo in pohlevno mora<br />
poslušati gospodarjeva povelja, opomine in<br />
svarjenja«.<br />
V praksi viri navajajo grobo ali kar<br />
surovo ravnanje gospodarjev (marsikdaj<br />
tudi njihovih otrok) s posli, redkejši viri<br />
pa poročajo tudi o nasprotnem: o <strong>za</strong>drtem<br />
ravnanju poslov do gospodarjev. Gospodarji<br />
so lahko posle kaznovali tudi s telesno kaznijo.<br />
Leto 1870: »Dragman ostal je v službi,<br />
tepen ože mnogokrat navadilo se je truplo<br />
udarcev, duše pa falot tako nima. - Enakih<br />
primerljajev slišal sem še več drugih, da se<br />
dajo odraščeni močni sluge pretepati <strong>za</strong><br />
vsako malo reč svojim poživinjenim gospodarjem«<br />
(Janez Trdina: Podobe prednikov).<br />
In še o deklah: »Posebno dekle so prave<br />
sužnje. Ali se obnašajo mnogokrat tudi<br />
tako, da niso vredne nič spoštovanje.<br />
Domačim fantom dajo se metati in povaljati<br />
brez vsake brambe... (Trdina).<br />
Posli so imeli vedno delo <strong>za</strong> določen<br />
čas. Ustna pogodba je bila sklenjena <strong>za</strong> eno<br />
leto, po preteku te dobe so lahko delovno<br />
razmerje podaljšali, če jih je gospodar <strong>za</strong><br />
to prosil. Pogodba je <strong>za</strong>čela veljati, ko je<br />
posel od gospodarja dobil aro (približno<br />
dvajsetino letnega <strong>za</strong>služka). Iznajdljivejši<br />
so vzeli aro od več gospodarjev. Sledila je<br />
kazen, tudi <strong>za</strong> gospodarja, če je ta vedel, da<br />
se posel že udinja pri drugem gospodarju,<br />
pa ga je vseeno skušal speljati.<br />
Poselski redi so navajali v katerih<br />
primerih je delovno pogodbo moč takoj<br />
razdreti. Ni dvoma, da so bili tu gospodarji<br />
na boljšem, saj je bilo navedenih<br />
kar enajst sklopov okoliščin, v katerih so<br />
lahko poslom takoj odpovedali službo 3 .<br />
Posli so udinjali po različnih pokrajinah<br />
ob različnih datumih: <strong>za</strong> božič, o sv. Juriju<br />
(24. 4.), o sv. Mihaelu (29. 9.) in podobno.<br />
Nekateri so ostali po več let, drugi so menjavali<br />
gospodarja vsako leto.<br />
Poselsko udinjanje se je lahko <strong>za</strong>čelo že<br />
v rosnih najstniških letih, enajstletni hlapci<br />
niso bili redkost, bolj redke ptice pa so bili<br />
stari posli. Ostarele so najemali ali obdržali<br />
komaj kje in povsem samoumevno je bilo,<br />
da so jih pognali na cesto - ena od prejšnjih<br />
enajstih okoliščin je bila namreč tudi delovna<br />
nezmožnost posla - in tega so se najeti<br />
delavci ves čas <strong>za</strong>vedali 4 . Iz odsluženih<br />
poslov so se novačili berači, ki se jih je v<br />
drugi polovici 19. stoletja potikalo po slovenski<br />
deželi ogromno, oziroma vsekakor<br />
več, kot bi si oblast želela. Če so odsluženi<br />
hlapci in dekle smeli umreti na kmetijah, so<br />
imeli veliko srečo.<br />
Delo in delovni ~as<br />
V poselskih redih 19. stoletja je <strong>za</strong>pisano,<br />
kakšno in koliko dela lahko in morajo<br />
posli opravljati (se pravi, da je bilo delovno<br />
mesto sistematizirano). »Gospodar ne sme<br />
poslu več in težjih del nakladati, kakor jih<br />
more s svojo močjo opraviti«. Prav tako je<br />
bilo pribeleženo, ker papir pač vse prenese,<br />
^e `e, naj bo pranger • stran 28
kakšen odnos morajo imeti posli do dela.<br />
Ker so tudi posli vse prenesli, so proti<br />
koncu 19. stoletja delali, tako kot domači,<br />
od jutra do večera. Poleti več - ob velikih<br />
poljskih delih tudi po dvajset ur na dan,<br />
osemnajst pa je bil že skorajda standard<br />
(od 4 h do 22 h ) - pozimi malo manj. Ali pa<br />
tudi ne. Če ni bilo dela zunaj, se je pa <strong>za</strong>gotovo<br />
našlo doma: dekle so predle in složno<br />
s hlapci mlatile, hlapci so spravljali les in<br />
sekali drva, popravljali orodja, in podobno.<br />
Poslom so delo odrejali sproti <strong>za</strong> vsak<br />
dan, gospodarji hlapcem, gospodinje<br />
deklam. Avtoritativno vodenje kmetije kot<br />
gospodarskega obrata je bilo samoumevno<br />
(najbrž tudi potrebno), isti režim je veljal<br />
tudi <strong>za</strong> družino in rodbino. Zavest, da ne<br />
delajo <strong>za</strong>se in da so <strong>za</strong> vse, kar delajo,<br />
premalo plačani, jih ni ravno silila k samoiniciativnosti<br />
in visoki delovni <strong>za</strong>vesti: »Že<br />
tako delajo dolenjske dekle le kar se jim<br />
ukaže; če se jim nič ne reče, ne pojdejo<br />
pomagat, ko bi hiša gorela. Če <strong>za</strong>držuje kak<br />
posel gospodinjo zunaj hiše, ne bo dekla, če<br />
je tudi v kuhinji, nikoli pogledala v peč, da<br />
odmakne kak lonec ali ponev, da se ne prismodi<br />
jed ali sicer ne spridi. Pokarana brani<br />
se ravnodušno z izgovorom: Saj mi niste nič<br />
rekli« (Trdina). Citat velja <strong>za</strong> Dolenjsko, a v<br />
čem bi bile prav<strong>za</strong>prav bistvene razlike?<br />
Zaslužek poslov<br />
Ta ni bil natančno določen, <strong>za</strong>torej precej<br />
različen. V plačilo je bila všteta hrana in<br />
enkrat letno obleka. Plačilo v naturalijah je<br />
bilo ugodno predvsem <strong>za</strong> delodajalca, ki je<br />
hrano pridelal doma, enako tudi platno <strong>za</strong><br />
obleke. Ponekod so poleg hrane in obleke<br />
dobili še plačilo, a dlje ko se oziramo v zgodovino,<br />
manj ga je bilo.<br />
Hlapec v Zasavju je v prvi polovici<br />
19. stoletja <strong>za</strong>služil 15 do 20 goldinarjev<br />
na leto, deklam so dajali 8 do 16 goldinarjev,<br />
pastirjem po 4 goldinarje. Ko<br />
je proti koncu 19. stoletja <strong>za</strong>čelo gojenje<br />
lanu usihati, je moral gospodar že globlje<br />
posegati v mošnjiček. Hlapci so si s celoletnim<br />
<strong>za</strong>služkom od 30 do 60 goldinarjev<br />
(odvisno od pokrajine) lahko kupili malo<br />
manj kot dve pražnji obleki, dekle malo več<br />
kot eno. Za primerjavo: rudar kopač je bil<br />
s svojimi približno 300 goldinarji letno <strong>za</strong><br />
hlapca pravi krez.<br />
Dekle so bile torej plačane manj kot<br />
hlapci in v tem pogledu prav nikakršna<br />
izjema. Isto je veljalo <strong>za</strong> učiteljice, delavke,...<br />
Pankrtnice, dekle, ki so imele pri<br />
sebi ne<strong>za</strong>konske otroke, so <strong>za</strong>služile še<br />
manj, ker je varčni gospodar odračunal<br />
od njene plače še hrano <strong>za</strong> otroka. Sicer<br />
pa je bilo ne<strong>za</strong>konsko rojstvo največkrat<br />
povod, da so morale dekle pove<strong>za</strong>ti culo.<br />
Če so pankrtnice službo obdržale, so bile<br />
v večnem strahu, da jih bodo odpustili in<br />
so bile <strong>za</strong>to ubogljivejše, potrpežljivejše in<br />
bolj delavne. Po številu ne<strong>za</strong>konskih otrok<br />
je bila Štajerska v drugi polovici 19. stoletja<br />
na drugem mestu (23 do 30 odstotkov)<br />
<strong>za</strong> Koroško (34 do 47 odstotkov). Otrok,<br />
še posebej ‘pankrtov’ se na kmetijah niso<br />
otepali, saj so bili kot že rečeno najcenejša<br />
delovna sila. Pa še ‘kerščansko usmiljenje’<br />
so dobri ljudje lahko poka<strong>za</strong>li. Ponavadi<br />
se je stavek glasil takole: »Ga je prignala,<br />
pankrta s seboj, pa kaj hočemo, saj otrok<br />
ni nič kriv« (Marija Makarovič: Strojna in<br />
Strojanci).<br />
Vsekakor so bili posli, prav vseeno - veliki<br />
ali mali, <strong>za</strong> svoje trdo, garaško delo zelo<br />
slabo plačani, celo berači so <strong>za</strong>služili bolje:<br />
»Berač Pavle, še čvrst, bahal se s svojim<br />
stanom, da si pridobi zmirom toliko kakor<br />
dva hlapca, <strong>za</strong>to da je vsaki osel, ki hodi k<br />
kmetom v službo, delat ko pes« (Trdina). Tu<br />
in tam pa so gospodarji dajali poslom tudi<br />
malo žepnine, na primer ob sejmih.<br />
Leta 1895 je izšel <strong>za</strong>kon, ki je določal<br />
višino poselskih prejemkov po četrtletjih.<br />
Višina zneska je bila odvisna od delovne<br />
obremenitve, ki je bila pozimi manjša kot<br />
poleti. Višje plačo so lahko <strong>za</strong>htevali tudi<br />
tisti hlapci, ki so si v tem pogledu že ustvarili<br />
renome (in so torej delali na ‘individualno<br />
pogodbo’).<br />
Poraba <strong>za</strong>služka<br />
Kakor je bil različen <strong>za</strong>služek, tako je<br />
bila različna tudi njegova poraba. Varčnejši<br />
so pač varčevali (in imeli denar spravljen<br />
pri gospodarju ali v hranilnicah), nekateri<br />
so ga pognali na sejmih in veselicah; tisti,<br />
ki so bili dovolj stari le <strong>za</strong> delo, ne pa tudi<br />
<strong>za</strong> <strong>za</strong>služek, ga pa tako ali tako niso videli.<br />
Gospodar ga je izročil njihovim staršem, ki<br />
so pastirju ali pesterni ali mali dekli ali… milostno<br />
dodelili malo žepnine. Nujno pa ni<br />
bilo. Prav tako so lahko celoletni <strong>za</strong>služek<br />
tistega, ki bi doma odjedal hrano drugim,<br />
pognali v najbližji gostilni. »Otroke poženo<br />
v službo potem jemljo od njih <strong>za</strong>služeni<br />
denar na »posodo«in ga <strong>za</strong>pijo sede v krčmi<br />
po tri in več dni do <strong>za</strong>dnjga solda. Uboge<br />
hčeri si pa ne morejo še potrebnih cunj<br />
omisliti« (Trdina).<br />
Odnos do poslov in družbeni nadzor<br />
V vaški skupnosti so <strong>za</strong> posle veljale<br />
izredno stroge moralne norme. Gospodarji<br />
so jim prepovedovali <strong>za</strong>hajanje v družbo,<br />
sestajanje in druženje z nasprotnim spolom,<br />
prav<strong>za</strong>prav kakršnokoli <strong>za</strong>sebno življenje.<br />
Možnosti <strong>za</strong> poroko skorajda ni bilo.<br />
Posli so bili vedno pod debelo družbeno<br />
lupo, v okolju vaške skupnosti vsem in vsakomur<br />
na očeh, ocenjevani huje kot drugi<br />
domačini. Generalno gledano so jim bile<br />
pripisane same slabe lastnosti, cenili so jih<br />
izredno nizko, prav<strong>za</strong>prav so jih <strong>za</strong>ničevali<br />
in jim niti niso pripisovali odgovornosti <strong>za</strong><br />
lastna dejanja. »Murnova dekla bila čez<br />
polnoči v krčmi, nihče ne pride ponjo, ko<br />
gre o ˝ 1 sama domu, jej ne odpro, čeprav<br />
jo slišijo. Drugi dan pride Muren in ozmerja<br />
krčmarja ko psa, <strong>za</strong>kaj je dal dekli piti.<br />
Tako tudi M. Sajevec, da sta hlapca celi<br />
popoldan nakladala hraste ali prav <strong>za</strong> prav<br />
pila. Spet je bil kriv krčmar, da ju ni izgnal<br />
domu« (Trdina).<br />
Poleg lenobe, pijanosti in priliznjenosti<br />
so jim radi očitali še malomarnost. O<br />
čemer nas spet izdatno pouči Janez Trdina:<br />
»Dekle jemati <strong>za</strong> žene, pravijo, je neumno,<br />
ker so lesene mašine, ki nič same ne domislijo,<br />
<strong>za</strong>to so tudi v <strong>za</strong>konu neokretne avše<br />
<strong>za</strong> nobeno rabo sposobne«.<br />
Dober tale možak, ni kaj! Posle je uvrstil<br />
v skupino nepoštenih in ne<strong>za</strong>nesljivih ljudi:<br />
»Ne imej nikoli nobenega baranta s pijanci,<br />
kvartači, lovci, babami, doktorji, soldati,<br />
otroci, posli in Kočevarji, ker so vsi ti ljudje<br />
ali ne<strong>za</strong>nesljivi ali pa taki, da se <strong>za</strong>staven in<br />
pošten človek ne more z njimi pogajati«.<br />
Stoletja, v katerih se je beseda hlapec še<br />
uporabljala v primarnem pomenu (kmečki<br />
mezdni delavec), so bila do njih krivična.<br />
A taka so bila tudi do krepke večine: malih<br />
gruntarjev, kajžarjev, bajtarjev, malih<br />
obrtnikov, delavcev v novonastajajoči industriji<br />
in ne na<strong>za</strong>dnje rudarjev. Prav tako kot<br />
hlapci so delali od jutra do večera in živeli<br />
bedno.<br />
‘Hlapec’ v izvornem pomenu besede iz<br />
današnjega besednjaka izginja, ker izginja<br />
tudi ‘poklic’ sam. Hlapec v prenesenem,<br />
slabšalnem pomenu besede - tisti, ki se<br />
udinja drugim <strong>za</strong>radi svojih ali tujih interesov<br />
- pa ostaja in dobiva nove in nove<br />
odtenke.<br />
Hlapcev torej ni več, hlapčevstvo<br />
pa je ostalo. Za to pa ravno ne bi rabili<br />
spomenika, kajne? Če pa že, pa naj bo v<br />
obliki prangerja!<br />
1<br />
Hlapčevstvo je pojmovano v smislu podrejenost in odvisnost,<br />
a tudi pretirano vdanega služenja nadrejenim.<br />
2<br />
Družina pomeni skupnost poslov (hlapce, dekle, pastirje, pestrne…).<br />
Rodbina pomeni skupaj živeče krvne sorodnike<br />
3<br />
Izjemoma so službo predčasno odpovedali tudi posli, čeprav je<br />
veljalo pravilo, da »je treba leto odslužiti, pa če bi drva na tebi cepili«.<br />
Odhod v jezi je lahko imel hude posledice: »Pri Vindišarji <strong>za</strong>coprala<br />
je dekla, ko je šla iz službe v jezi, da se putr dva meseca in čez ni dal<br />
narediti« (Trdina)<br />
4<br />
Na tem mestu se postavlja vprašanje, kje <strong>za</strong>boga je Cankar snel<br />
svojega Jerneja? Po živem modelu gotovo ne. Socialno angažiran<br />
intelektualec, s tankim posluhom <strong>za</strong> krivice vseh vrst, je najverjetneje<br />
svoja dojemanja projiciral Jerneju v osivelo glavo. Resnični Jernej bi v<br />
40 letih hlapčevanja videl in vedel vse o hlapčevstvu, drugega poznal<br />
ni. Tako mlad je šel od doma, da se družine niti spomnil ni več. Pa<br />
da mu ne bi bilo jasno, kaj piše v poselskih redih in kateri deli tega<br />
<strong>za</strong>kona se najbolj dosledno izvajajo. A na njihov grunt ni nikoli <strong>za</strong>šel<br />
noben berač, ki bi bil v aktivnih letih hlapec? Ali pa gre <strong>za</strong> tisto<br />
trdoživo vitico, ki še dandanašnji uspeva med pridnimi, poštenimi,<br />
nekoč boga(danes države)boječimi državljani? Da se to dogaja le<br />
drugim, nam ne! Da drugi izgubijo službo po tridesetih letih, ko so<br />
fabriko ‘gor spravili’. Da je fabrika v ‘stečajni masi’, ki niti od daleč<br />
ne oplazi tistih, ki so si v njej zvili hrbtenice. Da novi šef pri priči<br />
ugotovi, da se lahko iz govna potegne le z odpusti? Za tiste pa, ki<br />
ostanejo, se ugotovi, da so človeški viri premalo izkoriščeni. In da so<br />
tudi <strong>za</strong> to bolezen arcnije - zvišana norma.<br />
^e `e, naj bo pranger • stran 29
EUsej<br />
Matic Tesla<br />
Vstopamo <strong>za</strong>radi<br />
sebe<br />
Kmalu po koncu druge svetovne vojne<br />
so se v evropski politiki <strong>za</strong>čele rojevati ideje<br />
o evropskem združevanju, ki je imelo na<br />
<strong>za</strong>četku dva glavna cilja: obnoviti porušeno<br />
Evropo in ustvariti področje trajnega miru.<br />
Na <strong>za</strong>četku so Evropo k tesnejšemu povezovanju<br />
vodili gospodarski interesi.Evropa je<br />
prehodila dolgo pot. Nenehno naraščajoče<br />
članstvo, <strong>razvoj</strong> skupnih politik, sprejem<br />
skupne valute in najpomembnejše - volja po<br />
nadaljnjem združevanju - kažejo na neverjetno<br />
uspešnost tega projekta.<br />
1. maja 2004 je Evropska unija doživela<br />
največjo širitev doslej; pridružili so se<br />
ji: Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva,<br />
Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška, Slovenija.<br />
Prvomajska širitev je bil velik dan <strong>za</strong><br />
nas in seveda tudi <strong>za</strong> preostalo Evropo.<br />
Vzvišena čustva spremlja negotovost, tako<br />
<strong>za</strong>radi nas samih kot <strong>za</strong>radi EU. Evropska<br />
Unija je trdna in krhka tvorba hkrati. Zgodovinske<br />
knjige bodo sedanjo razširitev<br />
morda opisovale kot njeno zlato obdobje,<br />
morda pa celo kot <strong>za</strong>četek hudih težav.<br />
Skupnost je nastala predvsem iz strahu, da<br />
se ne bi ponovile strahote druge svetovne<br />
vojne, pa tudi kot povezovanje <strong>za</strong>hoda<br />
proti takratni sovjetski nevarnosti. Majhno<br />
<strong>za</strong>četno jedro se je počasi širilo in tesneje<br />
povezovalo. Prvotni motiv je sčasoma <strong>za</strong>čel<br />
bledeti, živ, čeprav dozdevno neuresničljiv,<br />
pa je ostal ideal celotne združene Evrope.<br />
Seveda pa je unija bila in je predvsem<br />
interesna skupnost, sicer je ne bi bilo več.<br />
EU je nedvomno izjemen zgodovinski<br />
eksperiment; še nikoli se niso suverene<br />
države prostovoljno politično in gospodarsko<br />
tako tesno povezovale.<br />
Dejstvo je, da se z vključitvijo Slovenije<br />
v EU končuje proces tranzicije, <strong>za</strong> katerega<br />
je bila v prvem delu značilna vzpostavitev<br />
strankarskega sistema in oblikovanje modernih<br />
političnih in upravnih institucij in<br />
v drugem delu tudi intenzivno prilagajanje<br />
modelom odločanja in standardom EU<br />
(prevzemanje pravnega reda). Polnopravno<br />
članstvo predstavlja novi vsebinski skok v<br />
političnem, socialnem in gospodarskem<br />
<strong>razvoj</strong>u, pri čemer gre na eni strani <strong>za</strong><br />
prenos izvrševanja dela suverenih pravic na<br />
institucije EU, kar omejuje tradicionalno<br />
državno suverenost, na drugi strani pa gre<br />
<strong>za</strong> širjenje suverenosti, saj bo Slovenija kot<br />
članica sodelovala pri oblikovanju odločitev,<br />
ki bodo veljavne <strong>za</strong> vse druge.<br />
Druga posledica včlanitve je, da se v<br />
temelju spremeni razmerje med izvršilno<br />
oblastjo in nacionalnim parlamentom - pri<br />
oblikovanju najpomembnejših odločitev na<br />
ravni EU sodeluje vlada, medtem ko lahko<br />
parlament le izvaja določen nadzor. Te spremembe,<br />
ki <strong>za</strong>htevajo prilagoditev cele vrste<br />
institucij, od državnega zbora in vlade do<br />
uprave, političnih strank, zunanje politike<br />
in obrambe do gospodarstva in primerljive<br />
ureditve javnih naročil, odpirajo Sloveniji<br />
nove možnosti in priložnosti <strong>za</strong> svoje uveljavljanje<br />
in utrjevanje identitete. Pri tem<br />
gre tudi <strong>za</strong> ustrezne kadre, ki bodo <strong>za</strong>sedli<br />
položaje v bruseljski birokraciji. Ne na<strong>za</strong>dnje<br />
je treba v novih razmerah ovrednotiti<br />
mesto in pomen civilne družbe, ob tem pa<br />
tudi vlogo vzgoje <strong>za</strong> demokracijo.<br />
V Sloveniji je razprava o Evropski uniji<br />
doslej potekala pretežno okoli vprašanj<br />
prednosti in slabosti vstopa v to tvorbo. V<br />
sami EU pa se je vprašanje širitve obravnavalo<br />
bolj v kontekstu vprašanja: kam pluje<br />
EU, kakšna tvorba bo to postala in kaj<br />
prinaša državam članicam, narodom in<br />
posameznikom? Evropska ustavna pogodba<br />
se še vedno rojeva in optimisti <strong>za</strong>trjujejo, da<br />
bo sprejeta še letos. Njena določila bodo<br />
bistveno in usodno vplivala na prihodnji<br />
<strong>razvoj</strong> Slovenije. Zato je pomembno, da se<br />
tudi v Sloveniji pričnemo spraševati, podobno<br />
kot se to dogaja v drugih članicah EU,<br />
kakšen bo prihodnji <strong>razvoj</strong> te združbe?<br />
Temeljna karakteristika bodoče unije naj<br />
bi bila, da je ustanovitev unije volja narodov<br />
(in držav). Torej bi k tej ideji morala prispevati<br />
tudi Slovenija. Za obstoj in <strong>razvoj</strong><br />
družbenih pojavov, kamor sodijo tudi<br />
državne in naddržavne tvorbe, pa je osrednje<br />
vprašanje, kako je z demokratičnostjo<br />
v skupnem bivanju. Demokratični primanjkljaj<br />
je že sedaj notorično dejstvo v EU,<br />
kot zgodovinska tvorba pa je v nevarnosti,<br />
da bo brez ustreznih demokratičnih mehanizmov<br />
le kratkega veka. Deklarativno<br />
EU sicer trdi, da teži k vse tesnejši zvezi<br />
posameznikov, na praktični ravni pa se<br />
kažejo številni problemi. V EU so pretežno<br />
<strong>za</strong>stopane države, brez predstavništva so<br />
celi narodi brez držav, posamezniki pa<br />
niso ustrezno <strong>za</strong>stopani niti skozi Evropski<br />
parlament.<br />
Formula demokracije, ki je nastala<br />
v 19. stoletju (delitev treh vej oblasti in<br />
neposredna predstavniška demokracija)<br />
ne ustre<strong>za</strong> niti več sodobnim državam, saj<br />
raste spoznanje o potrebi artikulacije interesov<br />
skozi različna profesionalna in druga<br />
združenja in po artikulaciji interesov civilne<br />
družbe. Toda niti že <strong>za</strong>starela obstoječa<br />
minimalistična formula demokracije še ni<br />
uveljavljena v EU.<br />
Osnovni duhovni temelj sodobne<br />
demokracije je nedvomno evropska razsvetljenska<br />
misel o svobodnem človeku<br />
posamezniku, ki z enakimi posamezniki<br />
tvori družbo in državo. Iz te osnovne podstavke<br />
izhaja vsa politična in ekonomska<br />
misel liberalizma. Že v prvi polovici 19.<br />
stoletja pa je na to misel <strong>za</strong>čel vplivati tudi<br />
religiozni in socialni etos krščanstva z opominjanjem<br />
na transcendenco in na socialno<br />
pravičnost ter krščansko solidarnost med<br />
ljudmi, ob bok pa se mu je postavila še ideologija<br />
socializma, ki je skušala človekovo<br />
enakost realizirati s kolektivi<strong>za</strong>cijo lastnine.<br />
Na prelomu v 21. stoletje je socialistična<br />
etika izgubila na <strong>za</strong>gonu in pomenu, ostali<br />
etični in politični elementi pa so še nadalje<br />
temelj evropske demokracije<br />
Slovenija bi s svojimi izkušnjami iz multinacionalne<br />
države lahko dala dragocen<br />
prispevek k razmišljanju o mnogonacionalni<br />
naddržavni tvorbi, obenem pa bi izkušnje<br />
iz preteklosti lahko križali s sodobnimi<br />
teoretičnimi razmisleki o demokraciji, ki<br />
izhajajo iz tekočega raziskovalnega dela<br />
slovenskih strokovnjakov, vpetih v mednarodne<br />
znanstvene in akademske mreže.<br />
Slovenija je bila pri delu konvencije <strong>za</strong><br />
pripravo ustavne pogodbe EU <strong>za</strong>nesljivo<br />
Vstopamo <strong>za</strong>radi sebe • stran 30
med tistimi, ki največ vedo o pasteh,<br />
kakršna je lahko sistem odločanja oziroma<br />
prevlada števila glasov nad interesi<br />
celotnega naroda. Jugoslovanska izkušnja<br />
je namreč Slovenijo opremila z vedenji,<br />
s katerimi lahko pomembno prispeva k<br />
utemeljevanju spoznanja tudi znotraj EU,<br />
da nobena skupnost oziroma zve<strong>za</strong> držav<br />
ne more biti uspešna, če ne <strong>za</strong>gotavlja<br />
popolne enakopravnosti vsem. Ali pa še<br />
huje, če samo izbranim <strong>za</strong>gotavlja poseben<br />
položaj in prednosti.<br />
Po drugi strani pa Slovenija in Slovenci<br />
vstopamo v EU tudi s svojo kompleksno<br />
zgodovinsko izkušnjo, ki je lahko tudi zgled;<br />
namreč tisto, da je mogoče, sicer težko, pa<br />
vendar, preživeti kot narod tudi brez nacionalne<br />
države. Kdo bolje kakor Slovenija<br />
in Slovenci dokazuje, da sta <strong>za</strong> preživetje in<br />
obstoj naroda pomembnejša jezik in kultura<br />
kakor pa plemstvo, bogastvo ali vojaška<br />
moč? Popolnoma jasno je, da Slovenci<br />
znotraj EU ne tvegajo izginotja svojega<br />
jezika in kulture ter s tem svoje identitete,<br />
izgubijo pa lahko demokratične pridobitve,<br />
do katerih so komaj prišli.<br />
Če se odpovemo ugibanju, ali mora<br />
narod ostati narod, in če se odpovemo<br />
tudi ugibanju, ali mora imeti vsak, tudi<br />
majhen narod svoje nacionalne interese, je<br />
vprašanje le še, kateri so lahko nacionalni<br />
interesi in kako jih uresničevati oziroma<br />
kdo lahko <strong>za</strong>nje najbolje skrbi. Ali, kot<br />
bi rekel Jean Baptiste Colbert svojemu<br />
Sončnemu kralju: Komu naj služi gospodarstvo,<br />
če ne bogastvu Francije in veličini<br />
njenega kralja?<br />
Nacionalni interesi so v splošnem<br />
vselej tisti, ki so v interesu države, seveda<br />
samo takrat, kadar je demokratična skupnost<br />
državljanov. Zadevajo torej splošno<br />
blaginjo naroda, s tem pa konkretno vse,<br />
kar je pove<strong>za</strong>no z državnim proračunom,<br />
javnimi izdatki in lastnino. V nacionalnem<br />
interesu je močno gospodarstvo, pri čemer<br />
pa interesi gospodarskih subjektov nikakor<br />
niso nujno tudi nacionalni, saj je njihov<br />
prvi interes pač dobiček. Brez dvoma je<br />
v nacionalnem interesu učinkovit davčni<br />
sistem, ki med drugim skrbi <strong>za</strong> večino vsega<br />
dela in koordiniranja ter tudi odločitev pri<br />
delu v Bruslju.<br />
V Unijo vstopamo v njenih slabših trenutkih.<br />
EU namreč izgublja legitimnost.<br />
Usoda evropske ustave je (predvsem <strong>za</strong>radi<br />
referendumov po posameznih državah)<br />
negotova, solidarnosti je čedalje manj,<br />
nacionalnih egoizmov vedno več, nekatere<br />
ključne države so v recesiji, komisija je že<br />
vrsto let brez karizmatičnega voditelja…<br />
Nikjer v velikih prestolnicah Zahodne<br />
Evrope ni trenutno na oblasti nobene res<br />
trdne vlade. Gospodarsko gledano EU ni v<br />
krizi in v celoti ne <strong>za</strong>ostaja <strong>za</strong> veliko sestro<br />
na drugi strani Atlantika. Toda vse evropske<br />
države so pred bolj ali manj podobnimi<br />
problemi naglo starajočih se družb. Vse<br />
velike socialne sisteme bo treba temeljito<br />
preurediti, sicer se bodo sesedli, socialna<br />
država pa se bo razkrojila. To bodo trde<br />
reforme in politiki se seveda obotavljajo.<br />
Tako EU-15 po malem muči malodušje,<br />
prebivalstvo se boji teroristov, še bolj<br />
pa negotove prihodnosti. Temu se zdaj<br />
pridružuje razširitev. Pod isto streho<br />
prihajata dva različna svetova; eden zelo<br />
premožen, a rahlo živčen in črnogled,<br />
drugi reven, nepotrpežljiv in vroče željan<br />
materialnega napredka. Prebivalstvo EU<br />
se bo z razširitvijo povečalo <strong>za</strong> dvajset<br />
odstotkov, njen bruto družbeni proizvod pa<br />
samo <strong>za</strong> pet. Ker je razširitev tako obsežna,<br />
<strong>za</strong>ostanek prišlekov tako velik, stara EU pa<br />
v slabi formi, se zdi prihodnost skupnosti<br />
burna in negotova.<br />
Slovenija zdaj dokončno vstopa v<br />
bogatejši, bolj razvit, v marsičem razumneje<br />
ali vsaj bolj domišljeno urejen svet. Zlasti<br />
tega <strong>za</strong>dnjega ne priznavamo radi. Vendar<br />
kljub vsemu spadamo v <strong>za</strong>hodnoevropski<br />
miselni svet.<br />
V EU ne vstopamo <strong>za</strong>to, da bi pripomogli<br />
k nastanku nekakšnega evropskega<br />
suverena, ampak da bi laže uveljavljali<br />
svoje interese. Vstopamo torej <strong>za</strong>radi sebe.<br />
Seveda pa moramo sprejeti veljavna pravila<br />
igre: odstop dela suverenosti in <strong>za</strong>htevano<br />
solidarnost. Med temi načeli obstaja veliko<br />
praznega prostora, ki se mu reče umetnost<br />
bivanja v EU. Tu smo na <strong>za</strong>četku vajenske<br />
dobe. Kljub novim odvisnostim in obveznostim<br />
pa bo še zmeraj predvsem od <strong>razvoj</strong>a tu,<br />
v Sloveniji, odvisno, kako bomo korakali v<br />
prihodnost. Nihče ne bo namesto nas volil<br />
trezne politike namesto demagogov, dobro<br />
vodil podjetij in šol, pametno izbiral <strong>razvoj</strong>ne<br />
prioritete, imel več otrok, se manj drogiral<br />
in se manj <strong>za</strong>letaval in ubijal na cestah.<br />
Občutek, da se o vseh pomembnih rečeh<br />
odloča v Bruslju, bi vodil v pogubo.<br />
Hud strah pred izgubljanjem nacionalne<br />
identitete v veliki Evropi je verjetno pretiran.<br />
EU namreč ni ameriški talilni lonec<br />
in ni usmerjena proti nacijam. Evropska<br />
Unija nacionalnosti po eni strani varuje, saj<br />
je gledano globalno <strong>za</strong>okroženo in stabilno<br />
okolje, kjer se vsak njen državljan počuti<br />
varno in ima boljše perspektive. Po drugi<br />
strani pa so majhne članice, kakor smo<br />
mi, na notranjem prepihu, saj je pretok<br />
vsakovrstnih vplivov močan in intenziven.<br />
Nena<strong>za</strong>dnje pa je omembe vredno, da Evropska<br />
skupnost svojim članicam omogoča<br />
hitrejše in stabilnejše napredovanje, tako<br />
gospodarsko, politično kot kulturno. Tak<br />
Vstopamo <strong>za</strong>radi sebe • stran 31<br />
kolikor toliko harmoničen <strong>razvoj</strong> je bistven<br />
tudi <strong>za</strong> ohranjanje zdravega občutka identitete.<br />
Nekateri se sprašujejo ali je možnost<br />
da Unija razpade, kajti v istem čolnu bosta<br />
odslej bogati in revni svet, iz tega pa se<br />
bodo nujno rojevale nove napetosti. Mnogi<br />
odkrivajo osupljive podobnosti med EU in<br />
nekdanjo Jugoslavijo, vsi imajo občutek da<br />
so izkoriščani, se slepijo z neuresničljivimi<br />
dolgoročnimi cilji. Položaj se res lahko<br />
<strong>za</strong>plete, vendar le če bo Unija še dolgo v<br />
recesiji, če ne bo dobila ustave…<br />
Ni dvoma, da ima Slovenija v geopolitični<br />
legi eno svojih redkih naravnih danostih,<br />
pojavlja se samo vprašanje, ali ima resen<br />
namen to v celoti izkoristiti in, seveda, ali<br />
ima <strong>za</strong> to dovolj volje in znanja, da si zmore<br />
postavljati prava <strong>razvoj</strong>na vprašanja in da se<br />
bo ukvarjala s pravimi resnimi problemi.<br />
Nedvomno je Slovenija v prednosti, saj<br />
ima od vseh novih članic celinske Evrope<br />
edina svoje pristanišče na Sredozemlju.<br />
Kako to pristanišče najbolje <strong>za</strong>ščititi in<br />
seveda izkoristiti? Vstop Slovenije v EU<br />
in NATO bo močno spremenil nacionalne<br />
interese v odnosu do Balkana. Mnenja<br />
sem, da bo Slovenija resnično varna pred<br />
morebitnimi in na Balkanu, žal, še ne<br />
povsem izključenimi možnostmi ponovnih<br />
konfliktov ali celo vojaških spopadov šele<br />
po vstopu v EU in NATO.<br />
Če naj gre Slovenija v EU kot država,<br />
ki želi biti enakopravna z ostalimi, mora<br />
konec koncev izkazovati tudi določeno<br />
samo<strong>za</strong>vest. To pa pomeni spoštovanje<br />
dosežkov lastnega naroda, pa ne le njegovih<br />
kulturnih in znanstvenih, ampak tudi<br />
gospodarskih in političnih dosežkov, med<br />
katere prav gotovo sodi vstop v Unijo, ki<br />
nam ni bil podarjen. Samo<strong>za</strong>vesten narod<br />
je lahko <strong>za</strong>res samokritičen tako do presoj<br />
svoje preteklosti kakor do izbir <strong>za</strong> lastno<br />
prihodnost. Sicer pa pretirano ukvarjanje<br />
s preteklostjo ustvarja vtis, da imajo politiki<br />
več idej o tem, kako kaj spremeniti ali<br />
popraviti <strong>za</strong> na<strong>za</strong>j, kakor pa imajo idej <strong>za</strong><br />
boljšo prihodnost.<br />
Evropska unija je zgodovinska novost,<br />
tako <strong>za</strong> Evropo kot <strong>za</strong> svet. Doslej je bila<br />
unija uspešna, prestala je tudi že nekaj kriz,<br />
vendar to ne pomeni, da je varna <strong>za</strong> vse<br />
čase - še vedno je ranljiva. Pred razpadom jo<br />
varuje alternativa njenemu obstoju. Razpad<br />
EU bi pomenil, da bi se Evropa ponovno<br />
znašla v nesrečnem stanju tekmovalnosti,<br />
nasprotij, taborov in sovraštev. Ponovno bi<br />
se približali stanju, ki se je dvakrat končalo<br />
s svetovnim klanjem, kajti Evropo so v<br />
njeni zgodovini uničevale predvsem vojne.<br />
Spomin nato je sicer obledel, vendar še ni<br />
ugasnil.
EUsej<br />
Roman Vodeb<br />
Bolj{e `ivljenje<br />
<strong>Regionalni</strong> <strong>center</strong> <strong>za</strong> <strong>razvoj</strong> je aprila<br />
pozval razmišljajoče Zasavčane,<br />
da <strong>za</strong>pišejo pričakovanja, strahove,<br />
razmišljanja in občutke ob slovenskem<br />
vstopanju v Evropsko unijo.<br />
Do določenega roka se je povabilu<br />
odzvalo sedem avtorjev.<br />
Komisija, ki je prebrala prispele<br />
eseje, se je odločila, da nagradi štiri<br />
<strong>za</strong>pise. Priznanji in nagradi <strong>za</strong> <strong>za</strong>nimiva<br />
eseja sta prejela Albin Potisek iz<br />
Hrastnika in Špela Dolinar iz Trbovelj.<br />
Priznanje in nagrado <strong>za</strong> najboljši esej<br />
je prejel Roman Vodeb iz Trbovelj, <strong>za</strong><br />
najboljši dijaški esej pa Matic Tesla in<br />
Hrastnika.<br />
Pred kratkim mi je eden prodornejših<br />
slovenskih analitičnih filozofov mlajše generacije<br />
namignil, da imam sposobnost<br />
uvida in da je to sposobnost, ki jo premorejo<br />
redko kateri ljudje. Njegov kompliment<br />
sem <strong>za</strong>čel jemati malo bolj resno, ker sem<br />
videl, da je ta ugotovitev v njem samem<br />
vzbudila nekakšno straho-spoštovanje. Na ta<br />
račun sem se celo malce več <strong>za</strong>čel potikati<br />
po filozofskih predavalnicah, in ko sem<br />
ob dvestoletnici smrti Kanta slišal, kako<br />
se je Kant spuščal na področja, o katerih<br />
načeloma naj ne bi imel pojma, in bil na ta<br />
račun celo cenjen, sem se tudi sam <strong>za</strong>čel<br />
miselno ukvarjati s področji, na katerih<br />
ne veljam <strong>za</strong> strokovnjaka. Seveda si dajem<br />
duška na svoj način, s svojega vidika.<br />
Evropska unija oziroma evropske integracije<br />
so mi <strong>za</strong>čele predstavljati velik<br />
miselni izziv. Zorni kot, iz katerega je<br />
mogoče gledati vstopanje v EU (in NATO),<br />
je malce drugačen od tistega, iz katerega<br />
gledajo vstopanje v EU strokovnjaki in<br />
mediji. No, zorni kot niti ni drugačen,<br />
ker razmišljam o neki bistveni stvari, ki je<br />
nihče transparentno ne izpostavi. V bistvu<br />
govorim samo o eni ključni stvari: o boljšem<br />
življenju. To gledišče, iz katerega vstopam<br />
v pametovanje o evropskih integracijah oziroma<br />
vključevanju v EU, je namreč izjemno<br />
produktivno.<br />
Ne dolgo tega sem v Sobotni prilogi<br />
Dela prebral članek dr. Leva Krefta, ki se<br />
je vrtel okrog znamenitega načela ugodja,<br />
ki bojda obvladuje ves svet, vse ljudi, vso<br />
družbo. Če iz tega bistvenega izhodišča<br />
gledamo na evropske integracije oziroma<br />
vstopanje Slovenije v EU, nam marsikaj<br />
postane jasno, in tudi odgovori na določena<br />
težka vprašanja se nam spontano ponujajo.<br />
No, če resneje dojamemo spoznavni skepticizem,<br />
se hitro <strong>za</strong>vedamo tudi omejenosti<br />
človekovega spoznanja, posebno tistega,<br />
ki ima spoznavne ambicije na področju<br />
družboslovja in humanistike.<br />
Kakorkoli že, zgodba, ki se mi je hitro<br />
odvrtela v mislih v zvezi z evropskimi integracijami,<br />
se je koncentrirala okrog večne<br />
ambicije po boljšem življenju. Če so Grki<br />
trdili, da ustanavljajo državo <strong>za</strong>to, da bi<br />
skozi boljšo organiziranost družno bolje<br />
živeli, ni hudič, da to ne bi držalo tudi<br />
danes <strong>za</strong> nas, ki smo se referendumsko<br />
odločili vstopiti v EU. Resnici na ljubo:<br />
od naših bivših smo se odcepili natančno<br />
<strong>za</strong>to, ker nismo videli perspektive <strong>za</strong> naše<br />
boljše življenje.<br />
No, ob tem se nam vsiljuje še ena kruta<br />
resnica. Namreč: tudi Tito je združeval<br />
južno slovanske narode v skupno državo<br />
<strong>za</strong>to, ker je v tem videl perspektivo <strong>za</strong><br />
boljše življenje <strong>za</strong> vse oziroma <strong>za</strong> večino,<br />
<strong>za</strong> povprečnega človeka, <strong>za</strong> delavca. Tako<br />
kot se je Tito oziroma takratno politično<br />
vodstvo KPJ ob podpori delavskega razreda<br />
v spletu vojnih okoliščin odločilo <strong>za</strong><br />
socialistično revolucijo, se <strong>za</strong>radi identične<br />
želje sedaj mi Slovenci vključujemo v evropske<br />
integracije. Tako kot je politično vodstvo<br />
v nave<strong>za</strong>vi na marksistično ideologijo<br />
verjelo, da se bo v novi državi Jugoslaviji po<br />
novem, socialistično koncipiranem sistem<br />
bolje živelo, smo se tudi Slovenci plebiscitno<br />
odločili - najprej <strong>za</strong> odcepitev od južnih<br />
bratov, potem pa še referendumsko <strong>za</strong> vstop<br />
v EU in celo NATO.<br />
Analitično gledano je situacija identična<br />
vsakič, ko se nek narod oziroma neka<br />
politična struja odloča <strong>za</strong> določene vélike<br />
politične korake. Vselej je v o<strong>za</strong>dju dobra<br />
vera, da bodo nove politične odločitve<br />
zvišale tako imenovano kvaliteto življenja<br />
<strong>za</strong> vse državljane, ali pa vsaj <strong>za</strong> večino.<br />
Ali bomo odločitev družno obžalovali<br />
ali ne, ne ve nihče. To je vprašanje, ki bi<br />
zbegalo celo samega Boga (če bi obstajal).<br />
Enostavno povedano: ne da se vedeti, ali<br />
nam bo v EU resnično bolje ali ne. Miselna<br />
sklepanja in kalkuliranja seveda obstajajo.<br />
Toda konkretnega odgovora se morda ne bo<br />
dalo dobiti niti čez deset let.<br />
Ali sploh obstaja kriterij, po katerem bi<br />
se dalo natančno izmeriti dobro oziroma<br />
kvalitetno življenje. Ne! Če bi bilo mogoče<br />
natančno izmeriti količino prijetnosti, ki<br />
jo dnevno doživljamo, bi bilo teoretično<br />
mogoče ugotoviti, ali je bolje živeti v EU<br />
ali je bilo bolje živeti v samostojni, evropsko<br />
neve<strong>za</strong>ni Sloveniji. Razne ankete<br />
in intervjuji so bili do sedaj in bodo tudi<br />
v prihodnje nenatančni, pavšalni. Človek<br />
je nekakšno govorilo oziroma gobezdalo,<br />
ki niti ne zna natančno ubesediti tistega,<br />
Bolj{e `ivljenje • stran 32
kar <strong>za</strong>vestno misli. Če pa vemo, da človek<br />
mnogokrat po tihem, torej ne<strong>za</strong>vedno, misli<br />
čisto drugače kot <strong>za</strong>vestno, potem je jasno,<br />
da bo zelo težko kdaj v prihodnosti s konsenzom<br />
vseh reči: Sedaj pa boljše živimo.<br />
Ker torej nikoli ne bo mogoče natančno<br />
izmeriti količino prijetnosti oziroma dobrosti<br />
življenja, se bo težko deklarativno<br />
strinjati (ali pa ne strinjati), da je bil vstop v<br />
EU dobra politična odločitev (ali pa slaba).<br />
Predpostavljamo namreč, da drastičnih<br />
sprememb v slabšo ali boljšo stran niti ne<br />
bo. Po mojem bodo čez par let mnogi tarnali,<br />
kako je bilo prej (beri: pred vstopom v<br />
EU) boljše, kajti tudi sedaj je značilno, da<br />
mnogi trdijo, da je bilo boljše in lažje živeti<br />
v prejšnjem sistemu oziroma v Jugoslaviji.<br />
Drugi bodo nasprotnega mnenja…<br />
Kaj je res oziroma kaj bo res, še sam Bog<br />
ne ve oziroma ne bo vedel, ker se na tako<br />
<strong>za</strong>stavljena vprašanja preprosto ne da odgovoriti.<br />
Kriterij namreč ne more biti dobro<br />
življenje, ker se pač tega ne da natančno<br />
opredeliti in izmeriti. Tudi količino prijetnosti,<br />
ki jo použijemo v življenju, se sploh<br />
ne da izmeriti. Niti kriterijev se, s konsenzom<br />
vseh, ne da natančno opredeliti.<br />
Res je, vse skupaj se da nekako pavšalno<br />
oceniti. Toda potem nam <strong>za</strong>gode še sreča,<br />
ki ni vselej kompatibilna s količino užitkov<br />
in prijetnosti ter dobrim življenjem, ki ga<br />
použijemo v življenju. Vedeti moramo, da<br />
se na koncu, pod življenjsko črto, v bistvu<br />
ugotavlja človekova sreča, ki jo je doživljal,<br />
in v kateri je človek živel celo življenje.<br />
Karikirano rečeno: če se bo nivo družbene<br />
sreče, mislimo pa seveda na nekakšno<br />
aritmetično sredino sreče vseh Slovencev,<br />
dvignil, bomo lahko trdili, da se je vstop v<br />
EU <strong>za</strong> nas, Slovence, splačal.<br />
In tega dandanes ne ve nihče. Politiki<br />
so kovali načrte, predvidevali, analitično<br />
sklepali. V bistvu so imeli nekje v o<strong>za</strong>dju<br />
cilj boljše življenje - življenje, ki bo prežeto<br />
z več življenjskimi radostmi, več užitki in z<br />
več sreče. Ali bomo v EU res bolj srečni<br />
oziroma ali bomo v vsakodnevnem življenju<br />
použili več prijetnosti in občutili manj nelagodja<br />
in neugodja, bomo v mislih in celo<br />
javno trepljali po ramah vse tiste politike, ki<br />
so tako fanatično podpirali vstop v evropske<br />
integracije oziroma v EU.<br />
Na koncu tega mojega modrovanja bi<br />
se dalo reči, da bo čas poka<strong>za</strong>l, ali je bilo<br />
vstopanje v EU <strong>za</strong> Slovenijo pametno ali<br />
ne. Vendar tega ne bom rekel, ker menim,<br />
da čas tega ne bo tako jasno poka<strong>za</strong>l, kot<br />
nekateri mislijo. Vstop bo <strong>za</strong> nekatere<br />
pomenil dobiček <strong>za</strong> njihovo doživljanje<br />
življenjskih prijetnosti, <strong>za</strong> druge pa ne.<br />
Nekateri bodo boljše živeli, drugi ne. Sto<br />
ljudi, sto čudi... Če pa bi bila nekoč mogoča<br />
statistična anali<strong>za</strong> natančno izračunanega<br />
občutenja življenjskega ugodja in sreče<br />
(beri: dobrega življenja), in če bo mogoče s<br />
kakšnim časovnim strojem doseči vpogled<br />
v aritmetično sredino občutij življenjskih<br />
ugodij in sreče današnjih dni, pa bi bilo<br />
(teoretično) mogoče oceniti celo smiselnost<br />
vstopa Slovenije v EU.<br />
EUsej<br />
Bolj{e `ivljenje • stran 33
<strong>Zasavje</strong> v Evropi<br />
Jure Nagode<br />
Evropa, hjir vi ar<br />
Pa smo dočakali. Skok v Evropo, namreč. Tudi v Zasavju. Je takoj trava<br />
postala bolj zelena, Sava nekako bolj prijazno drvi skozi naše kraje tja dol,<br />
nekam na Balkan, gozdovi domači šumijo bolj svetovljansko. No, morda je<br />
to le plod domišljije. Vsekakor smo tudi v Zasavju bolj ali manj obeležili ta<br />
veledogodek. Ponekod bolj, ponekod manj.<br />
tako svetla, kot se nam vsem skupaj zdi. Zagorski<br />
župan mu je v roke stisnil fibulo. Na<br />
srečo v naravni velikosti in ne v povečani,<br />
kot jo lahko vsak uzre nad fontano pri<br />
tržnici. Češ, naj vidijo tile bruseljski<br />
uradnički, da nismo kar tako, da imamo<br />
tradicijo in zgodovino. Trboveljski župan<br />
pa mu je takorekoč na rever, se oproščam,<br />
ampak je skrajni čas, da porabim <strong>za</strong>logo<br />
balkanskega besednega <strong>za</strong>klada, pripel<br />
značko Laibachov. Kot piko na i. Če jih<br />
karbidovka ne bo razsvetlila, če jih fibula<br />
ne bo osvestila, bodo na Radovanu uzrli<br />
vsaj nekaj znanega, nekaj že desetletja evropskega.<br />
In Hilarij je odtekel v Evropo.<br />
Tako se je takorekoč žrtvoval. Kot<br />
(od)poslanec Zasavja ni dočakal uradne<br />
otvoritve Evroparka. Medtem ko je bil v<br />
Evropi, je Evropa prišla v naše kraje. V<br />
Zagorju z žurko pod šotorom in veličastnim<br />
ognjemetom. Še enim simbolom svetlobe.<br />
After party, če <strong>za</strong>čnem počasi balkanske<br />
izraze menjati z bolj evropskimi, so Zagorjani<br />
doživeli na Plešah. Z Gamsi in<br />
nizozemskim pevskim zborom. Klasika.<br />
Za razliko od Trboveljčanov, ki so <strong>za</strong>let v<br />
Evropo vzeli bolj mladostno, in naredili en<br />
prav luštkan koncert z različnimi, recimo<br />
temu pop skupinami. In to pred Batičevim<br />
spomenikom, posvečenim spopadu z<br />
Orjuno. Simbolika pa taka. Na Kumu je<br />
<strong>za</strong>plapolal prapor z rumenimi zvezdicami<br />
in to je to.<br />
Rumene zvezdice so plapolale na prvi<br />
evropski dan tudi v centru Litije. In v centru<br />
Slovenije. Kaj posebej pretresljivega se tam<br />
ni dogajalo.<br />
Še najbolj mirno je bilo v Hrastniku.<br />
Evropa jih je preplavila kot nekaj najbolj<br />
samoumevnega. Praznik dela? Kaj je že to?<br />
Skratka. Evropa je tu. Na<strong>za</strong>j ji lahko<br />
<strong>za</strong>kličemo le: hjir vi ar. Po doslej znanih<br />
podatkih sta imela z Evropo težave le dva<br />
Zasavčana. Prvi je Radovan Skubic Hilarij.<br />
Zihr je zihr. Raje je sam tekel v Evropo kot<br />
čakal, da pride Ona k njemu. Drugi je nek<br />
osnovnošolec iz Trbovelj. Ko je v razredu<br />
učiteljica razlagala, da gremo 1. maja v<br />
Evropo, je otožno dvignil roko. Skoraj s<br />
solzo v očeh je povedal, da on ne more v<br />
Evropo, saj gre <strong>za</strong> prvega maja s starši na<br />
morje, v Umag.<br />
foto: Roman Rozina<br />
Radovan Skubic se je v Evropo odpravil pe{<br />
V Zagorju, kjer se itak že lep čas deklarirajo<br />
kot Evropejci, je bil skok v Evropo<br />
tako ali tako bolj formalnost. Kljub temu<br />
so dogodek obeležili kot se šika. Najprej so<br />
v izvidnico poslali pehoto. Bolj natančno<br />
pešadinca, kot bi se izrazili včasih, ko še<br />
nismo bili del razvite <strong>za</strong>hodne Evrope.<br />
Radovan Skubic Hilarij je že nekaj dni pred<br />
premikom Šengenske meje lastnonožno<br />
tekel v Haag, pardon, Bruselj. V samo srce<br />
Evropske unije. In to s pozdravi iz celega<br />
Zasavja.<br />
Hrastniški župan mu je naložil karbidovko,<br />
<strong>za</strong> vsak slučaj, če Evropa vendarle ni<br />
Mladi iz Zagorja so ob otvoritvi Evroparka iskali zvezdice z imeni vseh ~lanic unije<br />
foto: Roman Rozina<br />
Evropa, hjir vi ar • stran 34
Mladinski <strong>center</strong> Trbovlje<br />
Polona Siter Drnov{ek<br />
Mladostno sredi{~e<br />
Pred dvema letoma, ko je občina Trbovlje<br />
ustanovila mladinski <strong>center</strong>, nihče ni<br />
vedel, kaj bo iz njega nastalo, niti kaj to<br />
pomeni. MCT je namreč nastal od zgoraj<br />
in ni bil neposreden rezultat dolgoletnih<br />
pri<strong>za</strong>devanj mladinske subkulture <strong>za</strong> svoj<br />
prostor po soncem. Občina je ustanovila<br />
javni <strong>za</strong>vod, imenovala direktorico, ji dala<br />
eno mini pisarno… pa se znajdi!<br />
Zgodovina<br />
Seveda je bil že skrajni čas, da Trbovlje<br />
po dolgih letih dobijo svoj mladinski <strong>center</strong>.<br />
Se spomnite kluba Sonce, ki je domoval<br />
v Parti<strong>za</strong>nu? Dostikrat srečam kakega<br />
Trboveljčana v najlepših letih, ki mi, ko<br />
pogovor <strong>za</strong>jadra k mladinskemu centru,<br />
pove, da je bil tudi on v mladih letih pri<br />
Soncu, kako je bilo super in kako dobro so<br />
se imeli.<br />
Kasneje, konec osemdesetih let, je propadel<br />
kratek poskus delovanja kluba Lipa<br />
v bivšem samskem domu na Gimnazijski<br />
cesti. Menda ni bilo pravega <strong>za</strong>nimanja.<br />
V <strong>za</strong>četku devetdesetih je v Trbovljah<br />
<strong>za</strong>živela močna skate/hardcore subkultura,<br />
ki je dobila pravi <strong>za</strong>gon leta 1993 z nastankom<br />
prve trboveljske hardcore <strong>za</strong>sedbe<br />
Not the same, ki so ji sledile še druge,<br />
nena<strong>za</strong>dnje Red Five Point Star. Hardcore<br />
je tako postal vodilo mladinskega gibanja<br />
v Trbovljah, ki se je leta 1997 <strong>za</strong>okrožilo v<br />
nastanek društva THC -Trbovlje Hard Core,<br />
ki je z organiziranjem koncertnih dogodkov<br />
omogočilo prve ustvarjalne korake še danes<br />
delujočim skupinam Elvis Jackson, Srečna<br />
mladina, Dreamwalk in Scuffy Dogs.<br />
Kmalu po ustanovitvi se je MCT-ju kot<br />
predsednik Programskega sveta pridružil<br />
Andrej Sevšek, spiritus agens društva THC,<br />
in dolgoletne želje trboveljske mladinske<br />
subkulture, da bi prišli do svojega mesta<br />
pod soncem, so se <strong>za</strong>čele uresničevati.<br />
Potovanje se <strong>za</strong>~ne s korakom<br />
MCT je <strong>za</strong>čel svojo pot v majhni pisarni<br />
na trboveljski občini. Prva prireditev je bil<br />
koncert Z glavo na <strong>za</strong>bavo 21. <strong>junij</strong>a 2002 v<br />
Domu svobode v Trbovljah, najodmevnejša<br />
prireditev v prvem letu pa je bila dvodnevna<br />
delavnica ustvarjanja grafitov, ki smo jo izvedli<br />
med jesenskimi počitnicami na igrišču<br />
pri Parti<strong>za</strong>nu. Z njo smo si prislužili tudi<br />
prvo objavo na nacionalni televiziji.<br />
Z letom 2003 je MCT vsebinsko opredelil<br />
svoje delovanje in postal član skupine<br />
mladinskih centrov, ki jih sofinancira Urad<br />
Republike Slovenije <strong>za</strong> mladino. Istega<br />
leta je pridobil svoje prostore v stavbi<br />
Športnega doma Rudar. Tu imamo pisarno<br />
in dnevni prostor z računalniki z dostopom<br />
do interneta, kjer se dogaja glavnina naših<br />
dejavnosti, večkrat pa gostimo tudi Društvo<br />
prijateljev mladine in Študentski klub B.<br />
Odmevni dogodki<br />
Kako naj mama izbere najljubšega izmed<br />
svojih otrok? Ravno tako je težko izmed desetin<br />
dogodkov, ki smo jih izpeljali, izbrati<br />
nekaj najljubših. Vsak projekt ima svojo<br />
dušo in je namenjen določeni ciljni skupini.<br />
Če nima ozke funkcije <strong>za</strong>bave, ima nalogo<br />
izobraževati, osveščati, pomagati ali širiti<br />
obzorja.<br />
A naj bo! Posebno odmevni so bili<br />
lanski tematski večer o Kubi in lončarska<br />
delavnica, spektakel skupine The Stroj<br />
in tekmovanje v skejtanju, <strong>za</strong>četni tečaj<br />
francoskega jezika in literarni natečaj Govorila<br />
bi, pa nimam komu! V letu 2004 ima<br />
pomembno mesto postavitev spletne strani<br />
in <strong>za</strong>četek izdajanja funzina Budilka.<br />
Prihodnost<br />
Na žalost MCT (še) nima svojega kluba<br />
ali dvorane. Pa je nujno, da ima mladinski<br />
<strong>center</strong> svoj prostor, s katerim se uporabniki<br />
program<br />
info točka<br />
izobraževanje<br />
in ustvarjanje<br />
kultura in<br />
umetnost<br />
zdravje<br />
družba<br />
šport<br />
foto: arhiv MCT<br />
dejavnost<br />
brezplačen dostop do interneta,<br />
časopisov in revij<br />
vsak delavnik od 12.00 do<br />
20.00, internetna stran:<br />
www.mct.si<br />
ustvarjalne in umetniške<br />
delavnice, tečaji, natečaji<br />
koncerti, literarni večeri,<br />
filmski večeri<br />
delavnice preventive pred<br />
zlorabami drog, šola <strong>za</strong><br />
starše, spletna svetovalnica<br />
tematski večeri, potopisi,<br />
natečaji, program <strong>za</strong><br />
ne<strong>za</strong>poslene<br />
spoznavanje ne-institucionaliziranih<br />
športov<br />
identificirajo, v katerem se dogaja večerna<br />
dejavnost, ki je kakovostna alternativa gostilnam<br />
in nočnim klubom. Naša prednostna<br />
naloga bo pridobitev takšnega prostora.<br />
Poleg tega se bo MCT usmerjal v mednarodno<br />
sodelovanje: programi EU v veliki<br />
meri podpirajo skupinske pobude, mladinske<br />
izmenjave in prostovoljno službo, <strong>za</strong>to<br />
je prav, da jih izkoristimo.<br />
S tekmovanja v skejtanju<br />
Mladostno sredi{~e • stran 35
Zgodba iz sedemdesetih<br />
Andrej @eleznik<br />
^rna princesa<br />
Trboveljčan Andrej Železnik je leta 1979, ko se je vrnil iz Beograda, kjer<br />
je bil sedem let šef kabineta Staneta Dolanca, sekretarja Izvršnega komiteja<br />
Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, <strong>za</strong>čel <strong>za</strong>pisovati drobne<br />
zgodbe svojega življenja. Zapisov je <strong>za</strong> okrog petsto strani, <strong>za</strong>jemajo pa čas<br />
vse od leta 1945 do danes. Zgodbe bodo verjetno kmalu izšle tudi v knjižni<br />
obliki, javnosti pa jih je avtor prvič predstavil na literarnem večeru aprila v<br />
Trbovljah.<br />
Največ zgodb je iz njegovega beograjskega obdobja - tudi tokrat objavljena<br />
Črna princesa - njihova tema pa ni politika, ampak <strong>za</strong>nimivosti, ki so politiko<br />
spremljale.<br />
V otroštvu smo poslušali pripovedke<br />
o princesah. To so bile zgodbe o lepih in<br />
grdih princesah, o prijaznih in neprijaznih,<br />
srečnih in nesrečnih, običajno pa so se te<br />
zgodbe po pravilu srečno končale.<br />
V življenju si nisem predstavljal, da bom<br />
kdaj nekoč tudi sam srečal princeso - in to<br />
resnično, pravo princeso. Pa sem jo!<br />
Zgodilo se je v Afriki leta 1974. Po<br />
končanem obisku v Zambiji smo odleteli<br />
v Ugando. Sredi poldneva je naše letalo<br />
pristalo na letališču Entebe. Bila je nedelja,<br />
27. oktobra.<br />
Ob pristanku smo z majhne višine<br />
<strong>za</strong>gledali veliko množico, postrojene vojake<br />
in številno godbo na pihala. Momčilo<br />
Cemović, ki je bil takrat jugoslovanski minister<br />
<strong>za</strong> finance, je dejal Stanetu Dolancu:<br />
»Zdaj boš videl <strong>za</strong>bavo!« in se pri tem <strong>za</strong>gonetno<br />
smehljal. Momčilo je namreč bil<br />
do takrat že nekajkrat v Ugandi.<br />
Ko smo ob prekrasnem sončnem vremenu<br />
stopili z letala, nas je čakalo prvo<br />
presenečenje. Pozdravila nas je zunanja<br />
ministrica - mimogrede - zelo lepa ženska,<br />
v dolgi svileni obleki vijoličaste barve z<br />
rožastim vzorcem. Opravičila je predsednika<br />
Idija Amina, ki je bil na obisku pri polkovniku<br />
Gadafiju v Libiji, in se predstavila<br />
kot naša gostiteljica. Potem je Staneta<br />
prevzel obrambni minister, s katerim sta<br />
po protokolu pregledala častno četo garde<br />
ugandskega letalstva.<br />
Pleh-muzika je <strong>za</strong>igrala neko meni<br />
znano angleško vojno koračnico in Stane<br />
je korakal skupaj z ministrom. Naenkrat je<br />
minister skupaj s poveljnikom častne garde<br />
pospešil korak in nekako čudno poskakoval<br />
po ritmih muzike. To skakljanje se je ponavljalo<br />
v krajših intervalih in na koncu je naš<br />
simpatično debelušni vodja delegacije že<br />
ujel pravi ritem in složno z obema Ugandcema<br />
<strong>za</strong>ključil pregled častne garde. Nam<br />
je bilo seveda vse skupaj zelo komično in<br />
na ves glas smo se smejali. Stane je bil kar<br />
malce presenečeno jezen, vendar je - ves<br />
prešvican - to smešno epizodo tudi sam<br />
jemal zgolj kot del protokola.<br />
Zunanji ministrici, ki je bila naše gostiteljica,<br />
je bilo ime Eli<strong>za</strong>beta Bagaya in je<br />
bila princesa toroška, hči poglavarja plemena<br />
Tora. Plemenski poglavarji v Ugandi<br />
pa so bili od nekdaj kralji.<br />
Pred neodvisnostjo je angleško kolonijo<br />
Uganda sestavljalo pet kraljevin, ki<br />
so ohranile svojo avtonomijo tudi po osamosvojitvi<br />
vse do leta 1966, ko je takratni<br />
predsednik Obote razglasil novo ustavo<br />
in je Uganda postala unitarna država. Idi<br />
Amin je 1971. leta z državnim udarom<br />
prevzel oblast in vladal kot veliki diktator.<br />
Veliko svojih ministrov je dal ubiti in princesa<br />
Bagaja je postala zunanja ministrica le<br />
nekaj mesecev pred našim obiskom.<br />
Princesa nas je torej po končanem<br />
ceremonialu pospremila v hotel Nil, ki<br />
so ga zgradili jugoslovanski projektanti<br />
in gradbeniki. Po privatnem kosilu smo<br />
odšli iz hotela in tam nas je spet čakalo<br />
presenečenje - štirje muzikanti v vojaških<br />
uniformah pred glavnim vhodom. Dva<br />
trobentača in dva bobnarja. Ob vsakem<br />
našem odhodu in prihodu je njihov vodja<br />
nekaj uka<strong>za</strong>l in štirje črni muzikanti so v<br />
znak pozornosti odigrali nekaj taktov. Mi<br />
smo teh nekaj hipov stali mirno in nato<br />
odšli. Ves čas našega bivanja so ti ljudje<br />
dežurali in čakali, kdaj se bomo pojavili<br />
pri vhodu.<br />
Ampak ostanimo pri naši princesi.<br />
Z avtomobili smo se odpeljali v Jinjo,<br />
mesto vzhodno od Kampale, kjer smo bili<br />
gostje na nekem ljudskem rajanju, in princesa<br />
nam je pojasnila, da je to njeno ljudstvo.<br />
Po vsem sodeč so jo ljudje imeli radi,<br />
saj jo je hotel vsakdo pozdraviti, kar pa je<br />
bilo v tisti gneči jalovo početje.<br />
Kar me je fasciniralo, je bilo prijateljsko<br />
razpoloženje domačinov do vseh nas, njihovo<br />
značilno pozibavanje v ritmu vedno<br />
^rna princesa • stran 36
prisotne afriške glasbe, nasmejani črni<br />
obrazi in veliko lepih žena. Rdeča prst<br />
in živo zelena trata z orjaškimi drevesi<br />
- vse to je bila primerna kulisa <strong>za</strong> dobro<br />
razpoloženje v afriški deželi, ki leži na<br />
visoki nadmorski višini, <strong>za</strong>to je tudi tako<br />
zelena, brez suše in ostalih tegob, ki so tako<br />
značilne <strong>za</strong> Afriko. Ni čudno, da so Ugando<br />
velike sile predvidele <strong>za</strong> eno od možnih<br />
lokacij izraelske države.<br />
Pozno popoldne se je princesa od nas<br />
poslovila in mi smo z dvema helikopterjema<br />
odleteli na ogled naravnih lepot Ugande.<br />
V ponedeljek dopoldne smo imeli prve<br />
razgovore z ugandsko delegacijo v palači<br />
njihovega zunanjega ministrstva. To je bila<br />
priložnost, da si bolj pozorno ogledam<br />
princeso. Prišla je lepo oblečena v svetlosiv<br />
kostim. Krilo ji je segalo malo nad koleni in<br />
zelo suvereno je ka<strong>za</strong>la svoje lepe in dolge<br />
noge. Bila je videti kot prava manekenka,<br />
kar je tudi bila, kot nam je pozneje pripovedovala.<br />
Njeni prelepi snežno beli zobje so<br />
se bleščali v živahnem kontrastu z njeno<br />
temno poltjo.<br />
Če so Afričanke mahnjene na kakršen<br />
koli nakit tako rekoč po vsem telesu, pa je<br />
princesa imela okrog vratu samo štiri-vrstno<br />
belo biserno ogrlico. Nobenega uhana, niti<br />
enega prstana. Edino ob spoju širokega<br />
ovratnika nad njenimi prsmi je imela <strong>za</strong>peto<br />
prelepo broško, verjetno izdelek domače<br />
obrti njenega plemena Toro.<br />
Ko sem jo tako opazoval, sem skoraj<br />
po<strong>za</strong>bil pisati vsebino razgovora. Stane<br />
me je na to opozoril, da mi je bilo kar<br />
nerodno.<br />
Ko smo se vračali v naš hotel, smo,<br />
seveda, moški soglasno ocenili princeso kot<br />
izjemno lepotico.<br />
Presenečenje se je zgodilo, ko se je princesa<br />
po kosilu iznenada pojavila v hotelu in<br />
prosila Staneta Dolanca <strong>za</strong> razgovor na štiri<br />
oči samo ob prisotnosti naše prevajalke.<br />
Ostali člani delegacije - Branko Mikulić,<br />
Moma Cenović, Vlado Obradović in jaz<br />
- smo se odšli pogovarjat s tremi ministri<br />
ugandske vlade, zvečer pa smo se seznanili<br />
z vsebino razgovora med princeso in Stanetom.<br />
Želela je odgovore na nekaj vprašanj. S<br />
seboj je imela navaden zvezek in svinčnik in<br />
vse si je zelo podrobno beležila. Vprašanja<br />
so bila: kaj je hladna vojna, kaj so bile<br />
glavne značilnosti druge svetovne vojne,<br />
kakšna je Nemčija danes, kaj je SALT in<br />
tako dalje. Zunanja ministrica, pa sprašuje<br />
kaj takega! Opravičilo <strong>za</strong> to neznanje naj bi<br />
bilo to, da je v politiki šele nekaj mesecev in<br />
da ji še marsikaj ni bilo jasno.<br />
Zvečer istega dne je vlada Ugande priredila<br />
velik sprejem v našo čast. Z Momčilom<br />
sva izkoristila trenutek in princeso vprašala,<br />
kaj je počela v življenju. Odgovorila je, da<br />
je morala po vzpostavitvi republike kot<br />
kraljeva hči <strong>za</strong>radi osebne varnosti zbežati v<br />
Anglijo, kjer je bila poklicna manekenka in<br />
nekaj časa študirala v Cambridgeu. Pozneje<br />
se je vrnila in zdaj pač dela kot zunanja<br />
ministrica.<br />
Ko sem vprašal, ali bo šla z delegacijo<br />
na lov, je odgovorila da žal ne, ker to ni <strong>za</strong><br />
ženske. Da se bomo ponovno videli šele<br />
foto: Roman Rozina<br />
<strong>za</strong>dnji dan našega obiska.<br />
Tako je tudi bilo. Takrat pa je bil tu že<br />
general Idi Amin, ki se je vrnil z obiska<br />
pri Gadafiju. Princesa je morala ostati v<br />
o<strong>za</strong>dju.<br />
Ko smo se ob našem povratku vzpenjali<br />
v letalo, je samo še pomahala in tudi takrat<br />
ni imela nobenega nakita in prstanov.<br />
Imela pa je prelepo zeleno obleko, tokrat<br />
<strong>za</strong>peto do vratu, in na glavi zelen turban,<br />
ki je odseval na svetlobi sonca, nasmeh<br />
njenih bleščečih zob pa nas je pozdravljal<br />
<strong>za</strong> vedno.<br />
Novodobna princesa iz barcelonske Las Ramblas<br />
^rna princesa • stran 37
Zadnji brevir<br />
Rde~i Revir<br />
Zasavska hobotnica<br />
Gospod Bog je torej naredil iz zemlje vse<br />
živali polja in vse ptice neba in jih privedel k<br />
človeku, da bi videl, kako jih bo imenoval, in<br />
da bi vsakršno živo bitje imelo tisto ime, ki bi<br />
mu ga človek dal. In človek je dal imena vsej<br />
živini in vsem pticam neba in vsem živalim<br />
polja.<br />
Je že tako, da brez živali ne gre. In ni<br />
nikoli šlo. Ker je včasih lakota ropotala po<br />
trebuhu, drugič je bilo breme pretežko <strong>za</strong><br />
slabotne človekove mišice in je bilo treba še<br />
vola vpreči, tretjič si je pa kdo živo igračo<br />
<strong>za</strong>želel.<br />
Strokovnjaki znajo živali razvrstiti na<br />
tisoč in en način v nešteto družin in rodov;<br />
glede na to ali imajo kopita ali parklje, ali že<br />
od malih nog travo mulijo ali mleko sesajo,<br />
ali so v vodi ali na kopnem doma...<br />
Živali pa lahko razporedimo tudi glede<br />
na njih imenitnost. Nekatere so prav<br />
uborno enostavne, da jih še videti ni moč,<br />
druge žanjejo navdušenje in občudovanje<br />
že s tem, da so. Zato nimamo avtomobilov<br />
znamke ameba, imamo pa jaguarje. Če<br />
imate doma cel vodnjak paramecijev, tega<br />
še opazil ne bo nihče, če pa se na sprednji<br />
havbi vašega avtomobila na <strong>za</strong>dnje noge<br />
vzpenja miniaturni italijanski vranec, se ga<br />
vidi v polmeru nekaj deset kilometrov.<br />
Zamujene prilo`nosti<br />
V Zasavju, to je treba priznati takoj<br />
na <strong>za</strong>četku, <strong>za</strong> z živalmi označen prestiž<br />
doslej nismo naredili skoraj ničesar. Sicer<br />
nam je daleč na<strong>za</strong>j že dobro ka<strong>za</strong>lo, ampak,<br />
ko nam je bil ponujen prst, nismo zgrabili<br />
roke. Pred kakšnimi tridesetimi milijoni let<br />
so bila <strong>Zasavje</strong> močvirja in plitvo tropsko<br />
morje. Samo na področju Zagorja so našli<br />
trinajst vrst rib, dve pa so tudi poimenovali<br />
po <strong>za</strong>gorsko: Alosa sagorensis in Morone<br />
sagorensis. Kot že rečeno, tega žele<strong>za</strong><br />
nismo kovali, ko je bilo vroče, <strong>za</strong>to danes<br />
vsa mularija ve, da so nekje pri Kamniku<br />
izkopali mamutove kosti, nihče pa ne pozna<br />
<strong>za</strong>savskih rib.<br />
Bo že držalo, da je ledenodobni slon v<br />
primerjavi z našima ribama žival večjega<br />
formata, ampak tudi z ribami si da prislužiti<br />
slavo in hvalo. V Postojnski jami so tisto<br />
bledično in krmežljavo glisto krstili <strong>za</strong><br />
človeško ribico in iz nje naredili več kot<br />
slona. Fran Erjavec, ki je o živalih silne<br />
količine papirja popisal, je o močarilcu<br />
dejal, da je zbudil med učenjaki veliko<br />
presenečenje in <strong>za</strong>čudenje, ko so jo pred več<br />
kakor sto leti prvič našli, ter spada med tako<br />
imenovane čudeže Kranjske dežele.<br />
Čudeži pa so vedno imeli medijsko in<br />
tudi cingljajočo ceno: Ljudje jo love in prodajajo<br />
kot redkost. Posebno Postojnčani jih dosti<br />
prodajo tujcem, ki vsako leto prihajajo na<br />
binkoštni ponedeljek od vseh strani občudovat<br />
slovito Postojnsko jamo.<br />
Drugo priložnost z živalsko pomočjo<br />
dvigovati si ugled pa smo <strong>za</strong>pravili, ko smo<br />
izpustili harške žlahtne vrvivce, ptice, ki<br />
so nekdaj odhajale z rudarji pod zemljo,<br />
da bi jih tam opo<strong>za</strong>rjale na preteče nevarnosti.<br />
Namesto da bi po kletkah širom sveta<br />
žgoleli z <strong>za</strong>savskimi imeni opremljeni vrvivci<br />
z dodano vrednostjo hišnih detektorjev<br />
<strong>za</strong> merjenje plina, se iz zlatih kletk slišijo<br />
papige, kanarčki in njim podobnih vrst<br />
ujetih ptic tožba. In tako pomagamo širiti<br />
slavo Kanarskih otokov, <strong>za</strong> nas pa nihče ne<br />
ve in se ne zmeni<br />
Zasavska favna<br />
Naše živalsko bogastvo tako sestavlja<br />
nekaj krav po pašnikih, kakršne vidiš še<br />
precej geografskih širin in dolžin naokrog,<br />
kamorkoli že nese pot. Kjer so hribi še bolj<br />
pokonci postavljeni, spet kraljujejo ovce<br />
in koze, <strong>za</strong> kolonijskimi hišami pa je že<br />
vse težje odkriti kokoši, kunce in prašiče.<br />
S takšnim repertoarjem seveda ne bomo<br />
nikoli postali Kanarski otoki, še Postojnska<br />
jama ne.<br />
Tega manjka kot da v Zasavju nihče niti<br />
opazil ni; vsaj nihče ni s prstom mignil, da<br />
bi bilo drugače. Pa je nešteto možnosti.<br />
Resda ne moremo imeti lipicancev, ki jih<br />
še v Lipici ne znajo prav osedlati, lahko pa<br />
bi imeli na vsakem trgu jezdeca in konja. V<br />
vseh daleč slovečih mestih je stotine generalov<br />
okobalilo bronaste in marmorne konje,<br />
ki enkrat trdno na tleh stojijo, drugič se s<br />
prednjimi nogami vzpenjajo navzgor.<br />
Kaj je na naših grbih in <strong>za</strong>stavah? Ni<br />
mogočnih orlov ne rjovečih levov in ne<br />
strašnih zmajev. Pa so še Butalci znali<br />
zbrati potreben honorar <strong>za</strong> slikarja, da jim<br />
je zmaja v grb stlačil. Za župane in častne<br />
občane volimo ljudi z nerazpoznavnimi priimki,<br />
med nami pa bivajo Čuki, Golobi, Jazbeci,<br />
Kosi, Mački, Medvedi, Orli, Zajci...<br />
Še izmislili si nismo ničesar, kakor na<br />
primer sosedje v Laškem Zlatoroga ali pa<br />
Škoti jezersko pošast Nessie. Pa je znano,<br />
da tudi rdečelasa Pika Nogavička ni mogla<br />
shajati brez Ficka, posušeni Don Kihot brez<br />
Rosinanta in celo Mali princ je nameraval<br />
na svojem planetu naseliti backa, pa čeprav<br />
je bila tista njegova krogla tako majhna, da<br />
še stola ni imel kam pošteno postaviti.<br />
Tako lahko žalostno ugotovim, da je<br />
še največ domišljije poka<strong>za</strong>la krava legendarnega<br />
Trboveljčana Janka Kobaca, ki je<br />
konec osemdesetih let – v <strong>za</strong>četku septembra<br />
1988, če smo natančni - povrgla tele s<br />
šestimi nogami, kar je takrat <strong>za</strong>beležila tudi<br />
nacionalna televizija.<br />
Kako je drugje?<br />
Drugje je: drugače.<br />
Grki so se proslavili z antiko, ko so<br />
živali odigrale kopico stranskih in glavnih<br />
vlog. Že sprehod po njihovem Olimpu in<br />
tam naokrog je impresiven. Minotaver s<br />
človeškim telesom in bikovo glavo, Sfinga,<br />
ki je bila spredaj devica in <strong>za</strong>daj lev, Pegaz<br />
in še kopica kentavrov v konjski opravi,<br />
Erinije s kačami namesto las, napol ženske<br />
napol roparske ptice Harpije.<br />
Prav tako je znano, da so živali delale<br />
zgodovino. Že omenjeni Grki so se domislili<br />
dobro dimenzioniranega trojanskega<br />
konja, da so oprali sramoto, ko je Paris<br />
njihovemu Menelaju otel ženo Heleno.<br />
Čeprav je razburljivo zgodbo Slovencem v<br />
materin jezik prestavil naš Anton Sovre, se,<br />
značilno, spet nismo ničesar naučili.<br />
Šeststoletni Noe, ki je z barko nasedel na<br />
araratskem gorovju, ne bi nikdar vedel, da<br />
se je stanje po povodnji normaliziralo, če ne<br />
bi imel v zbirki tudi goloba pismonošo, ker<br />
takrat še ni bilo ne klasične Pošte Slovenije<br />
ne hitrega DeHaeLa. Čakal je še nadalje<br />
sedem dni in spet spustil goloba iz ladje.<br />
Golob je prišel k njemu proti večeru in glej,<br />
zelen oljčni list je imel v svojem kljunu. Tedaj<br />
je Noe spoznal, da so vode odtekle z zemlje.<br />
In če en primer v<strong>za</strong>memo iz večje<br />
časovne in zemljepisne bližine. Hašek je<br />
Zasavska hobotnica • stran 38
lepo poročal, kako so se <strong>za</strong>pletle stvari, ko<br />
so v Švejkovi pivnici opazili, da so muhe<br />
posrale Ferdinandov portret.<br />
Da brez živali ne gre, so vedeli tudi Indijanci,<br />
saj je težko najti poglavarja, ki si v<br />
ime ne bi vtaknil kakšno žival. Mali krokar<br />
je bil poglavar Arapahov, Deset medvedov<br />
je vodil Komanče in Brcajoči ptič Kiove; pa<br />
slavni poglavarji Sedeči bik, Nori konj, Mali<br />
volk, Stoječi medved, Črni sokol. Poglavarja<br />
Santi-Sujev ne poznamo kot Vadmitanko,<br />
ampak kot Velikega orla, Giupaga<br />
kot Samotnega volka, Ta-oja te-duta kot<br />
Malo vrano, Tsen-tenta kot Belega konja in<br />
Satanto kot Belega medveda.<br />
Brez živali niso shajali gladiatorji v<br />
rimskih arenah, cirkus brez slona, opice in<br />
tigra je kot neslana juha, angleška kraljeva<br />
družina noče niti slišati, da bi se odpovedala<br />
lovu na lisice, Španije ni brez bikoborb, kje<br />
drugje bi šli na ceste, če bi se potuhnil trušč<br />
okrog hipodromov in pasjih dirkališč.<br />
Brez živali izgine več kot pol horoskopa,<br />
kar pomeni, da bi postal brezposeln vsak<br />
drugi zvezdogled. Iz medčloveških odnosov<br />
bi izginile ljubkovalne miške in mucke ter <strong>za</strong><br />
odtenek manj prijazne afne, prašiči, krave<br />
in osli. Nihče več ne bi kozlov streljal, nihče<br />
iskal belih vran in črnih ovac.<br />
Zasavska hobotnica<br />
Že omenjeni Fran Erjavec je dolga leta<br />
<strong>za</strong>man aktivistično spodbujal, naj si tudi<br />
<strong>Zasavje</strong> najde svojo sveto žival: Poiskali jih<br />
bomo po gorah in planinah, po dobravah in<br />
poljanah. Obiskali bomo severne kraje, kjer<br />
kraljuje zima in mraz; čez gore pojdemo v<br />
južne dežele, kjer je večna pomlad. Pogreznili<br />
se bomo v globočine morja, kjer gospodujejo<br />
vodni velikani; lahke peruti nas poneso v<br />
zračne višave, kjer se sučejo orli. Ne bodo nas<br />
<strong>za</strong>držali niti razbeljeni pesek afriških puščav<br />
niti globoka močvirja ameriških gozdov.<br />
Pa nič. In ko je izgledalo že povsem<br />
brezupno, so nam rešitev prinesli vrli slovenski<br />
opozicionalci. V Zasavju, predvsem<br />
Zagorju, so v vnemi lovcev na čarovniške<br />
glave našli hobotnico.<br />
O <strong>za</strong>savski hobotnici je doslej znanega,<br />
da je generalni pokrovitelj najdaljše lovke<br />
nedvomno Miloš Urbanija in njegova Ultra.<br />
Z drugo veliko lovko upravlja Sandi Češko<br />
in njegova Studio Moderna, manjši donatorji<br />
pa so še Avtomati<strong>za</strong>cija, GIP Beton<br />
MTO, Oria Computers, RCR, Teve Varnost<br />
Elektronika in vrsta drugih, vključno z<br />
LDS, Forumom 21, Mobitelom in slovensko<br />
vlado.<br />
Spisek imen, ki jim je živalca <strong>za</strong>vdala,<br />
pa je obsežen kot biografski leksikon. V<br />
hobotničarski loži tako vedrijo, če gremo po<br />
abecednem redu Tone Anderlič, Gabrijel<br />
Brezovar, Mitja Cizej, Sandi Češko, Stane<br />
Dolanc... Iztok Živko.<br />
Ob nepričakovanem darilu opozicionalcev<br />
smo se v Zasavju sprva obnašali kot<br />
kmečka nevesta: saj ni treba - kaj bi to - pa<br />
kar osem lovk, a ne bo preveč? Hvala bogu se<br />
opozicionalci niso dali in so na vse možne<br />
načine mesijansko širili resnico kolikor<br />
daleč naokrog se je dalo. In zdaj prihajajo<br />
prvi odzivi.<br />
Tako je neimenovani poznavalec hobotnic<br />
že izvrtal, da gre verjetno <strong>za</strong> modropegasti<br />
podobno hobotnico, ki, žal, ni večja od<br />
žogice <strong>za</strong> golf, je pa <strong>za</strong>to najbolj strupena<br />
hobotnica na vsem svetu. Njen strup je tako<br />
močan, da lahko ubije odraslega človeka v<br />
nekaj minutah. Protistrupa ni. Najprej vam je<br />
slabo. Potem se vam <strong>za</strong>megli pred očmi. Čez<br />
nekaj sekund oslepite. Izgubite čut tipanja. Ne<br />
morete več govoriti ali požirati. Po treh minutah<br />
ste paralizirani in ne morete več dihati.<br />
Znano in objavljeno je že tudi, kako je<br />
treba z njo postopati: Zasavsko hobotnico<br />
najprej dobro očistimo drobovine in dobro<br />
operemo, da se nečistoča, ki se je nabrala v<br />
lovkah, ne kuha. Mlade hobotnice se kuhajo<br />
krajši čas, starejše pa pred kuhanjem dobro<br />
potolčemo.<br />
foto: Roman Rozina<br />
Legenda<br />
Da bi naša dolgo pričakovana žival v<br />
popolnosti odigrala svojo vlogo božanskega<br />
Jezerci Hobit in Nica, trajni pomnik <strong>za</strong>savski hobotnici<br />
atributa, je nujno poiskati le še dovolj<br />
mistično in pravljično zgodbo, ki bo slavo<br />
Zasavja razširila prek naših hribov v širne<br />
dalje.<br />
Legenda, torej. Izvolite!<br />
Pred davnimi časi, ko smo bili še obala<br />
Panonskega morja, so nam nevoščljivi<br />
sosedje navrtali morsko dno, da bi voda<br />
odtekla in nam pustila puščo. Ko je Svarog<br />
videl to hudobijo, je <strong>za</strong>uka<strong>za</strong>l Vodanu, da<br />
naj pomaga Zasavčanom. Ta je vrgel v vodo<br />
nenavadno žival hobotnico - ljudje so jo<br />
ljubkovalno prekrstili v Hobitnico, ki je v<br />
odprtino vtaknila svojo lovko in morje ni<br />
več odtekalo. Vendar tudi hudobni sosedje<br />
niso mirovali. Navrtali so drugo luknjo,<br />
vendar jo je Hobitnica <strong>za</strong>mašila z drugo<br />
lovko. Osemkrat so poskušali iztočiti morje,<br />
in osem lovk je pognala Hobitnica. Šele z<br />
deveto luknjo so strli njen odpor in <strong>za</strong>dnja<br />
luknja je posrkala ranjeno žival.<br />
Zasavčani so dolgo žalovali <strong>za</strong> njo, ko pa<br />
je spomin nanjo <strong>za</strong>čel počasi ugašati, se je<br />
eden tamkajšnji županov, Matjaž po imenu,<br />
odločil, da ji v spomin na njen herojski boj<br />
ob vznožju Evroparka zgradi dve ljubki<br />
jezerci. Krjaveljsko sledeč njenemu imenu<br />
so prvega poimenovali Hobit, drugega pa<br />
Nica. In tako je <strong>Zasavje</strong> ob spomeniku pridobilo<br />
še dve res imenitni <strong>za</strong>devi: Hobiti so<br />
od Tolkienovega štetja dalje najbolj sloveči<br />
škratje, z Nico pa smo dobili še košček svetovljanske<br />
Azurne obale.<br />
Zasavska hobotnica • stran 39
Change language