Zasavje jutri
junij - Regionalni center za razvoj Zasavje
junij - Regionalni center za razvoj Zasavje
- No tags were found...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Poštnina plačana pri pošti<br />
1410 Zagorje ob Savi<br />
Hrastnik ∙ Litija ∙ Radeče ∙ Šmartno ∙ Trbovlje ∙ Zagorje<br />
REGIONALNI CENTER ZA RAZVOJ • ISSN 1581-9957 • WWW.RCR-ZASAVJE.SI • JUNIJ 2007 • LETNIK IX • ŠT. 2<br />
<strong>Zasavje</strong> <strong>jutri</strong> Bogdan Barovič Zdenko Fritz Staša Baloh Plahutnik<br />
foto Roman Rozina
logotipi<br />
dopisni listi<br />
Tu smo zato, da so vaša sporočila lepo<br />
povedana in narisana.<br />
vizitke<br />
Znamo biti zlatousti in zlatoprsti.<br />
letaki<br />
Naša orodja so besede, barve in oblike.<br />
Uporabljamo svinčnik in računalnik,<br />
fotoaparat in škarje,<br />
znanje in domišljijo.<br />
Poslušamo in svetujemo.<br />
zgibanke<br />
brošure<br />
knjige<br />
letna poročila<br />
oglasi<br />
spletne strani<br />
Poiščite nas<br />
- ko potrebujete tiskano delo: pišemo,<br />
fotografiramo, urejamo, oblikujemo,<br />
natisnemo in zvežemo; od zgibanke do<br />
knjige, od oglasa do časopisa<br />
- če se želite predstaviti na svetovnem<br />
spletu: poskrbimo za vse od oblikovnih<br />
do programskih rešitev vaše strani<br />
- če želite biti bolj prepoznavni:<br />
ustvarimo tako zaščitni znak vaše družbe<br />
kot njeno celostno podobo<br />
revije<br />
vabila<br />
čestitke<br />
plakati<br />
transparenti<br />
koledarji<br />
RCROblika<br />
REGIONALNI CENTER ZA RAZVOJ, Podvine 36, 1410 Zagorje ob Savi<br />
t:+ 386 (0)3 56-60-500, 56-60-515, 56-60-508 f: 56-60-510<br />
e-mail: info@rcr-zasavje.si, roman.rozina@rcr-zasavje.si, natasa.gala@rcr-zasavje.si, http://www.rcr-zasavje.si
Uvodnik<br />
Največ pozornosti v tokratnem Razvoju<br />
namenjamo zasavskemu razvojnemu<br />
programu za čas do leta 2013 in<br />
njegovemu triletnemu izvedbenemu delu.<br />
O njegovem nastajanju, z njim povezanih<br />
dilemah, o težavah in pričakovanjih<br />
razmišljajo tisti, ki so bili najbolj vključeni<br />
v njegovo pripravo ali vodijo organe, ki<br />
imajo ključno vlogo pri njegovi izvedbi. V<br />
prihodnje pa k razmišljanju o njem vabimo<br />
vse, ki jim ni vseeno, kam se bo <strong>Zasavje</strong><br />
razvijalo in kakšno bo čez leta.<br />
V gospodarskem delu tokrat o jubilantu<br />
iz Kisovca in o radeškem podjetju, ki se<br />
razvija na tradicionalnem znanju. Prav<br />
tako o učnih podjetjih trboveljske gimnazije<br />
in srednje ekonomske šole, saj je manjko<br />
podjetniškega duha ena največjih težav<br />
Zasavja.<br />
Ustanavljanje pokrajin<br />
Kam z <strong>Zasavje</strong>m<br />
Od Siporexa do Xelle<br />
Delajo ga že 30 let<br />
Kazalo<br />
12<br />
14<br />
Politehna<br />
Obrt ročnega izdelovanja papirja<br />
16<br />
Predstavljamo nagrajence natečaja<br />
Postavljeni smo v ta prostor in čas,<br />
nismo pozabili petdesetletnice Evropske<br />
unije in enkrat višjega jubileja zasavskih<br />
vrtcev, po dveh razstavah boste Antonia<br />
Živkoviča lahko spoznali še z ene plati.<br />
Razmišljamo o strpnosti, prihajajočih<br />
pokrajinah, računalnikih in praznikih in še<br />
marsičem.<br />
Zato vabljeni k prebiranju in tudi aktivnemu<br />
sodelovanju: Razvoj ostaja odprt za vse, ki<br />
imajo in želijo kaj povedati.<br />
Časopis Razvoj je v brezplačno branje<br />
postavljen na različnih javnih mestih,<br />
njegovo vsebino pa si lahko vedno ogledate<br />
tudi na spletni strani www.rcr-zasavje.si.<br />
Evropska unija<br />
Praznovanje petdesetletnice<br />
Na sredini<br />
Postavljeni smo v ta prostor in čas<br />
Srednje šolstvo<br />
Vse bolj odmevna učna podjetja<br />
18<br />
20<br />
24<br />
Pozdrav različnosti<br />
Za kulturo strpnosti<br />
30<br />
Izdajatelj: Regionalni center za razvoj d.o.o.<br />
Podvine 36<br />
1410 Zagorje ob Savi<br />
Urednik: Roman Rozina<br />
Telefon: 03-56-60-515<br />
e-mail: roman.rozina@rcr-zasavje.si<br />
Oblika: Nataša Gala<br />
Tisk: Grafex Izlake<br />
Naklada: 3000 izvodov<br />
ISSN 1581 - 9957<br />
Elektronski razvoj: www.rcr-zasavje.si<br />
ISSN 1581 - 9965<br />
Razvoj je vpisan v razvid medijev, ki ga<br />
vodi Ministrstvo za kulturo RS<br />
Časopis Razvoj je brezplačen<br />
Vrtci v Zasavju<br />
Otroku ne moremo reči – <strong>jutri</strong><br />
Antonio Živkovič<br />
Fotograf preteklega časa<br />
34<br />
36
Razvojni program Zasavja<br />
Staša Baloh Plahutnik<br />
Postavili smo<br />
dobre temelje<br />
Izvedbeni načrt regionalnega razvojnega programa je dokument, ki<br />
opredeljuje projekte, ki se bodo v zasavski regiji izvajali v prvem delu<br />
programskega dela, to je v obdobju 2007-2009. Izvedbeni načrt se je podobno<br />
kot regionalni razvojni program pripravljal za območje zasavskih občin<br />
Hrastnik, Trbovlje in Zagorje. Na predlog regionalnega razvojnega sveta je<br />
Svet zasavske regije dokument konec marca tudi sprejel.<br />
V Regionalnem centru za razvoj<br />
smo konec lanskega novembra pozvali<br />
potencialne nosilce projektov, ki so bili<br />
predvideni v regionalnem razvojnem<br />
programu, da predlagajo projekte, za<br />
katere ocenjujejo, da bi lahko prispevali<br />
k hitrejšemu regionalnemu razvoju.<br />
Od decembra do februarja smo skupaj<br />
dograjevali projektne predloge, tako da so ti<br />
v sprejetem izvedbenem načrtu medsebojno<br />
usklajeni in da vključujejo minimalne<br />
zahtevane elemente.<br />
Izvedbeni načrt se je pripravljal in<br />
sprejemal po enakem postopku kot<br />
regionalni razvojni program: februarja in<br />
marca so o njem razpravljali člani vseh<br />
odborov, regionalni razvojni svet ha je<br />
potrdil 27. marca, dva dni kasneje pa je bil<br />
sprejet na svetu regije.<br />
Rudniške površine<br />
Zaradi razvojnega zaostajanja Zasavja<br />
smo se pripravljavci in vsi odbori odločili,<br />
da v dokument vključimo vse predloge<br />
foto Roman Rozina<br />
projektov, ki so skladni z razvojnim<br />
programom in lahko prispevajo k<br />
doseganjem njegovih ciljev. Projektni<br />
predlogi so morali biti pripravljeni do<br />
stopnje, ko je bil jasen namen projekta,<br />
cilji, predračunska vrednost, upravičeni<br />
stroški, viri financiranja, nosilec projekta<br />
in podobno. Ker v regiji niso razviti<br />
pravi regionalni projekti in je potrebno<br />
spodbujati inovativne razvojne aktivnosti in<br />
pripravljanje projektov, smo vse utemeljene<br />
projektne ideje in predloge podprli in<br />
nosilcem ponudili pomoč pri pripravi<br />
projektnih predlogov.<br />
Posebna pozornost je bila usmerjena<br />
k usklajevanju projektnih predlogov med<br />
Rudnikom Trbovlje-Hrastnik in občinami.<br />
Rudnik razpolaga s precejšnjimi površinami<br />
in pripravlja strategijo njihove sanacije,<br />
za občine in regijo pa je njihova nadaljnja<br />
uporaba pomemben razvojni dejavnik. Zato<br />
sem vesela, da smo v postopku priprave in<br />
usklajevanja izvedbenega načrta uskladili<br />
tudi prihodnjo namembnost površin.<br />
Dodatni problem predstavlja zakon<br />
o kmetijskih zemljiščih, ki določa, da<br />
upravljanje vseh saniranih površin prevzame<br />
Sklad kmetijskih zemljišč. To pomeni, da<br />
bodo morali prihodnji nosilci dejavnosti<br />
najprej pridobiti površine za svoje namene,<br />
postopki pa so dolgotrajni. Občina Zagorje,<br />
na primer, je pričela takšen postopek za<br />
Evropark že pred dobrim letom, do prenosa<br />
zemljišč na občino pa še vedno ni prišlo.<br />
Za 220 milijonov evrov projektov<br />
Izvedbeni načrt je razdeljen na štiri<br />
vsebinske sklope. V prvem so projekti, ki<br />
bodo financirani iz neposrednih finančnih<br />
spodbud, iz Regionalnega razvojnega<br />
sklada in občinskih proračunov. Projekti iz<br />
drugega dela naj bi se na podlagi operativnih<br />
programov sofinancirali iz štirih različnih<br />
evropskih skladov: regionalnega, socialnega,<br />
kmetijskega in kohezijskega; gre za tako<br />
imenovane sektorske programe, kjer se<br />
sredstva dodeljujejo na javnih razpisih. Tretji<br />
del predstavljajo projekti, ki bodo vključeni<br />
v bodoči Izvedbeni načrt Območnega<br />
razvojnega partnerstva Središče Slovenije<br />
in se nanašajo na občino Zagorje, ki je v to<br />
partnerstvo vključena.<br />
Skupno je v izvedbeni načrt vključenih<br />
120 projektov, njihovi nosilci pa so občine,<br />
različne razvojne ustanove, podjetja, javni<br />
sektor, društva, kmetje … Vrednost vseh<br />
projektov je 221,4 milijona evrov, pri čemer<br />
je predvideno 35-odstotno sofinanciranje iz<br />
evropskih strukturnih skladov, 18 odstotkov<br />
naj bi bilo sredstev iz državnega proračuna,<br />
deset odstotkov iz občinskih proračunov,<br />
34-odsoten bo delež zasebnih virov, zadnji<br />
trije odstotki pa naj bi prišli iz drugih javnih<br />
virov.<br />
Iskanje vsebinskega ravnotežja<br />
Za projekte v gospodarstvu bo namenjenih<br />
41 odstotkov vseh sredstev, 23 odstotkov za<br />
človeške vire, za razvojno infrastrukturo<br />
naj bi namenili 16 odstotkov, odstotek<br />
manj za okolje in prostor, petodstotni delež<br />
projektov pa zasedajo projekti razvoja<br />
podeželja. Takšna razdelitev je utemeljena<br />
s tem, da je v regiji potrebno dodatno<br />
spodbujati investicije v gospodarski sektor<br />
in tako zagotoviti odpiranje novih delovnih<br />
mest. Posebno pomembni so projekti<br />
na področju podjetništva, tehnološkega<br />
razvoja in internacionalizacije, velik je delež<br />
sredstev za energetske projekte.<br />
Ker pa hkrati ugotavljamo, da je<br />
kadrovska struktura iskalcev zaposlitve<br />
glede na potrebe gospodarstva neustrezna,<br />
bo potrebno več sredstev nameniti razvijanju<br />
človeških sposobnosti. Ker so ti ukrepi<br />
odvisni predvsem od razdelitve sredstev in<br />
namenov evropskega socialnega sklada, v<br />
Postavili smo dobre temelje • stran 4
tem trenutku še ni mogoče predvideti, koliko<br />
tovrstnih sredstev bo pripadlo Zasavju.<br />
Izkušnje evropskih držav, ki so s pomočjo<br />
strukturnih skladov dosegle hiter razvoj,<br />
kažejo, da so najmanj 30 do 40 odstotkov<br />
sredstev namenile za projekte socialnega<br />
sklada in takšne regionalne projekte, ki niso<br />
samo infrastrukturnega značaja, ampak<br />
zagotavljajo tudi odpiranje novih delovnih<br />
mest in izgradnjo ter razvoj podpornega<br />
okolja za podjetništvo.<br />
Neposredne spodbude<br />
Skladno z državnim razvojnim<br />
programom je naša regija, glede na indeks<br />
ogroženosti, upravičena do neposrednih<br />
spodbud v višini 409 evrov na prebivalca;<br />
torej bomo v obdobju 2007-2009 upravičeni<br />
do zneska skoraj osem milijonov evrov.<br />
Svet regije se je odločil, da bo iz teh<br />
sredstev z 1,9 milijona evrov sofinancirana<br />
izgradnja podjetniških inkubatorjev v<br />
Trbovljah in Hrastniku ter delovanje<br />
zasavskega mrežnega inkubatorja. 470 tisoč<br />
evrov spodbud bo namenjenih promociji<br />
poslovnih priložnosti v regiji in pripravam<br />
projektov in študij o vplivu okolja na pojav<br />
določenih bolezni in povečano stopnjo<br />
umrljivosti. Inovativnemu projektu Podjetno<br />
v svet podjetništva, s pomočjo katerega<br />
bomo 50 mladih s končano višjo ali visoko<br />
izobrazbo spodbudili k razvoju in realizaciji<br />
njihove poslovne ideje ter ustanovitvi<br />
podjetja pa je v načrtu namenjenih 1,5<br />
milijona evrov.<br />
Glavnina sredstev – 5,8 milijona evrov ali<br />
59 odstotkov vseh neposrednih spodbud – je<br />
svet namenil investicijam v infrastrukturo.<br />
Občine bodo ta sredstva prvenstveno<br />
namenjale za vzpostavitev cestnih<br />
povezav in ureditev vodovodov. Kar nekaj<br />
projektov je namenjenih razvoju turizma<br />
in drugih dejavnosti: za ureditev poligona<br />
varne vožnje v Trbovljah, zasneževanje in<br />
ureditev rekreacijskega centra Vrhe nad<br />
Trbovljami, izgradnjo parkirišč v Zagorju,<br />
ureditev sejemsko-prireditvenega prostora<br />
v Europarku, prenova starega mestnega<br />
jedra na Cankarjevem trgu in prostorov<br />
mladinskega centra v Zagorju. Pri vseh<br />
projektih, sofinanciranih iz neposrednih<br />
spodbud, bodo občine iz svojih proračunov<br />
zagotovile najmanj 15 odstotkov potrebnih<br />
sredstev.<br />
Izvedljivost projektov<br />
Za vse projekte, ki bodo kandidirali za<br />
sredstva na javnih razpisih različnih skladov,<br />
smo že v fazi priprave preverili, če so skladni<br />
z izhodišči posameznega sklada, ukrepi<br />
sofinanciranja in doslej predstavljenimi<br />
operativnimi programi. Prvi pogoj za<br />
uspešno izvedbo je namreč prav to, da<br />
Slovenija čimprej pridobi evropsko soglasje<br />
za predložene operativne programe, sprejme<br />
izvedbene dokumente ukrepov in pripravi<br />
ter objavi razpise. Upam, da ministrstva<br />
slednje že pripravljajo, sicer bomo izgubili<br />
eno leto. Enako velja tudi za neposredne<br />
spodbude in iz njih sofinancirane projekte.<br />
Drugi pogoj je, da bodo ministrstva in<br />
vladna služba za lokalno samoupravo in<br />
regionalno politiko potrdili in razpisali vse<br />
v operativnih programih navedene ukrepe,<br />
hkrati pa natančno določili upravičene<br />
stroške, da bomo lahko pripravili oziroma<br />
prilagodili naše projekte. Iz nekaterih<br />
dosedanjih predstavitev ministra Ivana<br />
Žagarja bi lahko sklepali, da namerava<br />
ministrstvo iz neposrednih spodbud<br />
sofinancirati le investicije, ne pa tudi<br />
tako imenovanih mehkih projektov, ki so<br />
inovativni in prinašajo nova delovna mesta.<br />
To bi bilo nerazumljivo, če upoštevamo, da<br />
operativni program krepitve regionalnih<br />
razvojnih potencialov v letih 2007-2009<br />
predvideva šest različnih področij, ki<br />
se lahko sofinancirajo iz neposrednih<br />
spodbud.<br />
Če omenjena pogoja nista odvisna<br />
od nas, pa na druge dejavnike v regiji<br />
lahko vplivamo. Ker morajo biti projekti<br />
pripravljeni kvalitetno in skladno z<br />
evropskimi pravili, moramo čas do razpisov<br />
izkoristiti za dograjevanje in usklajevanje<br />
projektov, posebej tistih, kjer sodeluje več<br />
partnerjev. Naslednji pogoj izvedljivosti<br />
so zagotovljena sredstva za sofinanciranje<br />
lastnega deleža in tudi začasno financiranje<br />
predvidenih evropskih sredstev, saj evropski<br />
skladi naknadno povrnejo stroške, za katere<br />
lahko dokažemo, da so bili upravičeni<br />
in tudi plačani. Tretja stvar je, da morajo<br />
biti projekti po objavi razpisa »ready to<br />
go« – imeti morajo torej vsa dovoljenja,<br />
ki nesporno izkazujejo urejeno lastništvo,<br />
imajo gradbeno dovoljenje oziroma ustrezne<br />
predračune.<br />
Izkaz velike kreativne energije<br />
Priprava in sprejemanje regionalnega<br />
razvojnega programa in izvedbenega načrta<br />
predstavlja dober primer kreativnega<br />
iskanja razvojnih rešitev in doseganja<br />
soglasja o prednostnih projektih. V pripravi<br />
je sodelovalo več kot 70 nosilcev projektov,<br />
ki so morali svoje projekte uskladiti z<br />
bodočimi partnerji in sofinancerji, drugače<br />
niso bili uvrščeni v izvedbeno načrt. Prav<br />
tako so morali projekte vsebinsko uskladiti z<br />
občinskimi razvojnimi programi. Poleg njih<br />
je sodelovalo še več kot 50 članov odborov,<br />
člani obeh svetov … Skratka, gre za obširen<br />
proces, katerega glavni rezultat ni sam<br />
dokument, temveč dogovor o razvojnih<br />
prioritetah regije, njihovem sofinanciranju<br />
in odgovornosti za izvedbo.<br />
Morda se šele zdaj začenja »pravo delo«:<br />
priprava projektov, pridobivanje potrebne<br />
dokumentacije, prijave na razpise, izvajanje,<br />
spremljanje in poročanje, vrednotenje in<br />
promocija projektov, kjer so evropskih<br />
skladov zelo zahtevna.<br />
Staša Baloh Plahutnik na<br />
Regionalnem centru za razvoj, ki je<br />
nosilec priprave regionalnega razvojnega<br />
programa in odgovoren za njegovo<br />
učinkovito in pravilno izvajanje, vodi<br />
omenjeni projekt.<br />
Menim, da je razvojni proces dobro<br />
zastavljen, da smo v razvojne dokumente<br />
vgradili znanje, izkušnje in interes več kot<br />
60 institucij, podjetij in občin ter več kot 200<br />
posameznikov, ki ste prispevali, da imamo v<br />
regiji zasnovanih 120 projektnih predlogov.<br />
Zato se vam želim zahvaliti za sodelovanje<br />
pri nastajanju dokumenta, hkrati pa izraziti<br />
pričakovanje, da bomo s še večjim poletom<br />
vstopili čas njihovega izvajanja.<br />
Regija, ki ima toliko ustvarjalne energije<br />
in znanja, ima prav gotovo priložnost za<br />
hitrejši razvoj in svetlejšo prihodnost.<br />
Prepričana sem, da sta regionalni razvojni<br />
program in izvedbeni načrt orodji, ki nam<br />
omogočata, da pravilno vprežemo svojo<br />
energijo in znanje ter s skupnimi močmi<br />
dosežemo postavljene cilje.<br />
Postavili smo dobre temelje • stran 5
Regionalni<br />
razvojni program<br />
Zasavja<br />
2007 - 2013<br />
Izvedbeni načrt<br />
2007 - 2009<br />
Projekti, financirani iz sredstev<br />
EU, državnega proračuna, drugih<br />
javnih in zasebnih virov<br />
221.376.225 €<br />
Gospodarstvo 85.976.102 €<br />
Pomoč podjetjem: obrtno-industrijska cona Dol pri<br />
Hrastniku | obrtno-industrijska cona Nasipi | širitev<br />
zmogljivosti podjetij Kalmer in Prototip | Razvojnopreizkusni<br />
center za stroje in naprave | vzpostavitev<br />
regijske razvojno-raziskovalne infrastrukture<br />
| poslovna odličnost in večja konkurenčnost |<br />
prekladalna rampa pri separaciji Trbovlje<br />
Internacionalizacija in vlaganja v tehnološki<br />
razvoj: razvojno-raziskovalni projekti in nove<br />
tehnologije v elektro in avtomobilski industriji | nova<br />
oprema za izdelavo steklenih izdelkov | prestavitev<br />
Livarne Trbovlje | oprema za proizvodnjo alkalij<br />
| oprema za proizvodnjo prehrambene fosforjeve<br />
kisline<br />
Investicije v nove vire energije: lesna biomasa in<br />
drugi obnovljivi viri energije | pretovorna postaja za<br />
premog in lesno biomaso | plinsko parna elektrarna<br />
| energetski hibrid za proizvodnjo električne in<br />
toplotne energije<br />
▶ za dobre<br />
prostorske<br />
pogoje<br />
▶ za tehnološki<br />
razvoj<br />
▶ za čiste vire<br />
energije<br />
Kadrovsko prestrukturiranje delavcev RTH:<br />
izobraževanje zaposlenih | pasivne oblike<br />
prestrukturiranja | aktivne oblike prestrukturiranja<br />
Spodbujanje razvoja turizma: spominski park<br />
Čebine | zimsko-letni bazen v Trbovljah | smučarski<br />
center Rajska dolina na Kalu | smučarski center Vrhe<br />
▶ za socialno<br />
varnost<br />
▶ za razvoj<br />
turizma<br />
Projekti, financirani iz<br />
neposrednih spodbud<br />
Podjetniški inkubator:<br />
gradnja inkubatorja v<br />
Hrastniku in Trbovljah<br />
ter delovanje mrežnega<br />
inkubatorja<br />
9.739.401 €<br />
▶ za nova<br />
podjetja 1.934.460 €<br />
Razvoj človeških virov in<br />
podpornega okolja<br />
Povečanje prilagodljivosti podjetij: Sklad<br />
dela <strong>Zasavje</strong> | Zasavska štipendijska shema |<br />
spodbujanje zaposlovanja mladih po končanem<br />
izobraževanju<br />
Povečanje zaposljivosti posameznikov:<br />
zaposlitvena pisarna | center vseživljenjskega učenja<br />
48.317.701 €<br />
▶ za več znanja<br />
▶ za nižjo brezposelnost<br />
Podjetno v svet podjetništva:<br />
projekt spodbujanja in<br />
usposabljanja mladih za<br />
podjetništvo<br />
▶ za manj<br />
bega<br />
možganov<br />
1.526.070 €<br />
Dvig izobrazbene strukture in uveljavitev<br />
vseživljenjskega učenja: mednarodni podiplomski<br />
program za ustvarjalne študije | inštitut za coaching<br />
▶ za vseživljenjsko<br />
učenje<br />
Promocija:<br />
promocija regije in poslovnih<br />
priložnosti ter preučevanje<br />
vplivov okolja na<br />
pojav bolezni<br />
Infrastruktura za razvoj<br />
regije:<br />
vodovod Turje-Gore-Kopitnik<br />
| lokalna cesta Marno-<br />
Turje-Gore | lokalna cesta<br />
Hrastnik-Radeče | lokalna<br />
cesta Čeče-Boben |<br />
lokalna cesta Jesenova ravan-Boben<br />
| lokalna cesta<br />
Čeče-Kal-Blate | lokalna<br />
cesta Liza-Vrhe | poligon<br />
varne vožnje v Trbovljah |<br />
ureditev in zasneževanje<br />
smučišča Vrhe | lokalna<br />
cesta Križe-Vrhe | lokalna<br />
cesta Izlake-Čemšenik |<br />
gradnja parkirišč v Zagorju<br />
| ureditev sejemsko-prireditvenega<br />
prostora v Evro<br />
parku | gradnja mladinskega<br />
centra v Zagorju |<br />
prenova Cankarjevega trga<br />
▶ za večjo<br />
prepoznavnost<br />
▶ za boljše<br />
povezave<br />
470.000 €<br />
5.808.871 €<br />
Povečanje socialne vključenosti: socialno<br />
podjetništvo | zaposlitveni center<br />
Razvoj in izvedba novih programov na področju<br />
človeških virov: inštitut za razvoj intelektualnega<br />
kapitala | programski paketi za internacionalizacijo<br />
| razvoj kompetenčnega sistema<br />
Dvig kakovosti življenja: Tipovej! v Zasavju | za<br />
ustvarjalno Trbovlje | mednarodno ustvarjalno<br />
središče Gvido | mladinski center Hrastnik | strelišče<br />
Agnes Ojstro | dom šolskih in obšolskih dejavnosti<br />
Sveta Planina | športno-rekreativno in izobraževalno<br />
središče ob Kotredeščici | otroško smučišče v Evro<br />
parku | zimski bazen v Hrastniku | sanacija kritine<br />
na športni dvorani v Hrastniku | atletska steza<br />
Hrastnik | energetska sanacija objektov Osnovne<br />
šole narodnega heroja Rajka | rekonstrukcija<br />
glasbene šole Trbovlje | nove telovadnica Osnovne<br />
šole Tončke Čeč | nova osnovna šola v Trbovljah |<br />
nogometni stadion v Trbovljah | center za širjenje<br />
kulture | prostori knjižnice Antona Sovreta v<br />
Hrastniku | nova bolnišnica v Trbovljah<br />
Skrb za starostnike in druge pomoči potrebne:<br />
mreža varovanih kmetij | oskrbovana stanovanja v<br />
koloniji 1. maja v Trbovljah<br />
▶ za socialno<br />
vključenost<br />
▶ za boljše<br />
možnosti zaposlitve<br />
▶ za višjo kakovost<br />
življenja<br />
▶ za varno<br />
starost
zmanjšati razvojni<br />
zaostanek regije<br />
Okolje in prostor 32.320.778 €<br />
Izboljšanje kakovosti bivanja: ureditev deponije<br />
Termoelektrarne Trbovlje Prapretno | končna<br />
sanacija deponije Prapretno | evidence emisij<br />
škodljivih snovi v Zasavju | sanacija onesnaževanja<br />
zraka v Steklarni Hrastnik | odpraševanje v<br />
proizvodnji kalcijevih fosfatov | zaščiteni rudarski<br />
objekt Resnica v Hrastniku | prenova rudarske<br />
kolonije Njiva | višja kakovost bivanja v koloniji<br />
Ulica prvoborcev<br />
Trajnostna raba prostora: ureditev okolice jaška<br />
Gvido | sanacija pridobivalnega prostora Rudnika<br />
Trbovlje-Hrastnik na območju Dola in Marna<br />
| polnilnica pitne vode v Hrastniku | ekološka<br />
prostorska sanacija degradiranih površin |<br />
nadgradnja obrtno-industrijske cone Nasipi | cesta<br />
Gvido-Ribnik-Terezija rov | odvodnjavanje obrtnoindustrijske<br />
cone Neža | predelava in sortiranje<br />
gradbenih odpadkov | drevesnice na degradiranih<br />
površinah | ureditev območja Resnica v Hrastniku<br />
| vodooskrba Trbovelj | vodna zajetja v Hrastniku<br />
| vodno zajetje Pekel v Hrastniku | hudournik<br />
pri banki v Hrastniku | vodovod Planinska vas<br />
| vodovod Dobovec | vodovod Čeče | vodovod<br />
Planina-Jurhar-Petek-Rovte-Zakonjšek | vodovod<br />
Turje-Gore-Kopitnik<br />
▶ za sodobnejša<br />
stanovanja<br />
▶ za ureditev<br />
uničenih površin<br />
izboljšati kakovost<br />
življenja<br />
vzpostavljati sodobno<br />
infrastrukturo<br />
Cilji<br />
varovati okolje in<br />
premišljeno rabiti<br />
prostor<br />
podpirati razvoj zdravih<br />
podjetniških jeder in novih<br />
dejavnosti<br />
graditi na ustvarjalnosti,<br />
znanju in veščinah<br />
povečati moč izobraževalnih<br />
in razvojnih organizacij<br />
ohranjati poseljenost in<br />
pestrost podeželja<br />
Razvoj infrastrukture 33.640.044 €<br />
Razvoj regionalne komunalne infrastrukture:<br />
sistem daljinskega ogrevanja in kogeneracije v<br />
Trbovljah | III. faza centra za ravnanje z odpadki<br />
| lokacija regionalne deponije | sekundarno<br />
kanalizacijsko-kolektorsko omrežje | biološke<br />
čistilne naprave | odvajanje in čiščenje odpadnih<br />
voda v Hrastniku | odvajanje in čiščenje odpadnih<br />
voda v občini Zagorje | kanalizacijski sistemi in<br />
čistilne naprave v podeželskih naseljih občine<br />
Zagorje<br />
Izboljšanje prometnih povezav: modernizacija<br />
lokalne ceste Završje-Podkum | poligon varne<br />
vožnje<br />
Priključek na tretjo razvojno os<br />
Razvoj podeželja, spodbujanje<br />
kmetijstva in gozdarstva<br />
Razvoj okolju prijaznega kmetovanja:<br />
kanalizacijski sistem in čistilna naprava Čeče |<br />
kotlovnice na lesno biomaso<br />
Izboljšanje strukture kmetijskih gospodarstev in s<br />
kmetijstvom povezanih enot: vaška klavnica<br />
Dvig ravni usposobljenosti in povečanje<br />
zaposljivosti v kmetijstvu ter živilstvu: tradicija<br />
univerze v župniji na Dolu pri Hrastniku | Kumska<br />
nedelja in srečanje citrarjev<br />
Povezovanje kmetov za učinkovitejše koriščenje<br />
opreme in oblikovanje skupne ponudbe, trženje<br />
produktov podeželja: trženje produktov Pridelano<br />
doma | po poti ovc in koz od Trojan do Radeč |<br />
ekološka trgovina | vključevanje ekološko pridelane<br />
hrane v vrtce in osnovne šole | Mladi v sožitju s konji<br />
v naravi<br />
Izboljšanje kakovosti življenja na podeželju:<br />
ponudba ekoloških vasi | noše kmečkih žena<br />
Zasavja | srečanje podeželskih žena osrednje<br />
Slovenije | druženja podeželskega prebivalstva v<br />
Čemšeniku<br />
Povezovanje in sodelovanje vseh za razvoj<br />
podeželja pomembnih institucij v regiji: lokalna<br />
akcijska skupina | mreža ekoloških, mojstrskih in<br />
učnih kmetij<br />
▶ za čistejše<br />
okolje<br />
▶ za boljšo<br />
prometno povezanost<br />
▶ za nove<br />
povezave s<br />
svetom<br />
11.382.199 €<br />
▶ za okolju prijazno<br />
kmetijstvo<br />
▶ za razvoj<br />
dodatnih<br />
dejavnosti<br />
▶ za promocijo<br />
dediščine<br />
▶ za ohranjanje<br />
kmetij<br />
▶ za kakovost<br />
življenja na<br />
podeželju<br />
▶ za trajnostni<br />
razvoj kmetijstva<br />
Projekti območnega<br />
partnerstva osrednje<br />
Slovenije<br />
Lokalna cesta Podkrnica-Mošenik-Sava<br />
| vodovodni sistem<br />
naselja Čemšenik |<br />
vrtina za vodovodni<br />
sistem Peške Kandrše<br />
| obnova vodovodnega<br />
zajetja Šemnik<br />
| Trkamo na vrata<br />
dediščine | razvojna<br />
identiteta območja<br />
partnerstva osrednje<br />
Slovenije<br />
▶ za povezovanje<br />
prek<br />
meja<br />
regije<br />
3.402.500 €<br />
3.402.500 €
Bogdan Barovič<br />
Jure Nagode<br />
Najpomembnejši vir<br />
so evropski skladi<br />
Regionalni razvojni program je sprejet.<br />
Kako ste določali razvojne prednosti?<br />
Barovič: Prednostne naloge so bile<br />
določene na podlagi potreb in glede na<br />
možnosti pridobivanja sredstev za določene<br />
projekte. Ali je torej možno pridobiti denar<br />
iz evropskih strukturnih skladov, od države.<br />
Prioritete sicer določajo občine same, pri<br />
čemer je njihov osnovni vir lasten proračun,<br />
drugi pa državni. Kakšna so pri vlaganjih<br />
razmerja med občino in državo, pa je odvisno<br />
od same naložbe in od zakonodaje.<br />
Tretji in zame najpomembnejši vir pa<br />
je evropski denar, zato je škoda, da ga<br />
država ne izkorišča, kot bi ga lahko. Vsaka<br />
občina bi morala sama spremljati te vire,<br />
enako tudi regionalne razvojne agencije, pa<br />
država in pristojna ministrstva. Slednji bi<br />
morali pravočasno posredovati informacije<br />
o projektih in možnostih črpanja evropskega<br />
denarja, pravočasno obveščati občine, kaj<br />
morajo storiti. Po mojem mnenju je prav ta<br />
pretok informacij predolg in prezapleten.<br />
Kako realen je regionalni razvojni<br />
program, kakšne so dejanske možnosti<br />
črpanja denarja?<br />
Barovič: Vsak razvojni program je realen<br />
toliko, kolikor pri črpanju denarja zanj<br />
pripomore država, kolikor ga izkoristijo<br />
regionalni razvojni centri in kolikor same<br />
lokalne skupnosti tudi v svojih načrtih<br />
opredelijo takšen program. Nasprotje<br />
takšnega skladnega delovanja so posamezni<br />
interesi in politični vplivi. Je pa lažje delati, če<br />
si na oblasti tako v lokalni skupnosti kot na<br />
državnem nivoju.<br />
V Zasavju tega ta trenutek ni.<br />
Barovič: Bilo pa je preteklosti, in kdor je<br />
bil bolj pameten, iznajdljiv, sposoben, je lahko<br />
izkoristil več. Zagorski kolega Matjaž Švagan,<br />
na primer, je pametno izkoristil vse možnosti,<br />
ki jih je imel glede na to, da je bil na vladni<br />
strani. To je mišljeno kot kompliment in mu<br />
želim dati priznanje.<br />
Bogdan Barovič je<br />
trenutno predsednik<br />
Sveta zasavske regije, ki<br />
ga sestavljajo župani treh<br />
zasavskih občin in se na<br />
tem mestu menjujejo.<br />
Svet je najvišji organ<br />
regionalnega razvoja,<br />
ki med drugim tudi<br />
sprejema regionalni<br />
razvojni program, potrjuje<br />
kriterije za prednostno<br />
razvrščanje razvojnih<br />
projektov in same<br />
izvedbene načrte.<br />
Največja postavka v programu – gre<br />
za skoraj 280 milijonov evrov – je gradnja<br />
nove termoelektrarne v Trbovljah.<br />
Barovič: Prvo kot prvo: na državnem nivoju<br />
sprejeta resolucija razvojnih programov do<br />
leta 2023 naložbe v Termoelektrarni Trbovlje<br />
ni vključila. Zato sem sprožil zahtevo za<br />
obravnavo vsebine tega programa na odboru<br />
za gospodarstvo, ki bo predvidoma junija.<br />
Takrat bomo stvari razjasnili, mi je pa bilo<br />
s strani predsednika vlade javno povedano,<br />
da naložba ne presega 500 milijonov evrov<br />
in da takšne naložbe niso vključene v to<br />
resolucijo. Po drugi strani tudi predsednik<br />
Holdinga Slovenske elektrarne zagotavlja, da<br />
trboveljska termoelektrarna bo. Kljub temu<br />
želim, da je naložba zapisana v resoluciji, ker<br />
če je nekaj zapisano, potem lahko to terjaš, če<br />
ni, pa je že bolj vprašljivo.<br />
Bolj skeptičen sem zaradi usmeritve<br />
o zniževanju kvot za izpuste ogljikovega<br />
dioksida. Če bo v povezavi s tem potrjena<br />
gradnja jedrske elektrarne, bomo z našim<br />
projektom težko uspeli, saj jedrsko elektrarno<br />
Krško podpira tudi minister za gospodarstvo<br />
Andrej Vizjak. To je huda konkurenca. Potem<br />
je tu še Šoštanj, ki pa je predviden v prej<br />
omenjeni resoluciji. Kot župan, poslanec in<br />
Slovenec pa trdno upam in zagovarjam obstoj<br />
termoelektrarne v povezavi z rudnikom, zanjo<br />
bom naredil vse, kar je v moji moči. Mojo<br />
skepso dodatno veča dejstvo, da holding ni<br />
navdušen nad plinsko elektrarno oziroma tem<br />
delom načrtov, vprašljivo pa je, če bo država<br />
pristala na elektrarno na trda goriva.<br />
Velikokrat sem že odkrito povedal, da je<br />
politika umazana. Osebno mislim, da gre<br />
tudi za velike interese tistih, ki že vnaprej<br />
načrtujejo, kako bodo uvozniki „kvalitetnega<br />
in čistega“ premoga iz Azije in Indonezije,<br />
na drugi so tisti, ki bi želeli premog uvažati<br />
iz Češke ali Evrope. Sam gledam s stališča<br />
energetske varnosti države: vsakdo, ki ima<br />
rudnik s tolikšnimi zalogami, kot so ocenjene<br />
v Rudniku Trbovlje-Hrastnik, bi si moral<br />
pustiti nekaj manevrskega prostora za takšen<br />
energetski vir. Seveda je plin čistejši energent,<br />
vendar ga ni dovolj. Te zadeve so zelo delikatne,<br />
vsekakor pa si bomo prizadevali, da tu ostane<br />
nek energetski objekt, ki bo državo oskrboval<br />
z električno energijo.<br />
Je pri sprejemanju regionalnega<br />
razvojnega programa prihajalo do kakšnih<br />
težav?<br />
Barovič: Operativno najbrž že. V tem delu<br />
nisem veliko sodeloval, tu gre veliko zaslug<br />
Regionalnemu centru za razvoj in mojim<br />
kolegom. Sam ocenjujem, da je program<br />
skupek želja in dejstev občin, ki so vključene<br />
v ta program.<br />
Bolj verjetne so težave v prihodnosti. Do<br />
velikih sprememb lahko pride z regionalizacijo,<br />
država bi morala preučiti in narediti red tudi<br />
Najpomembnejši vir so evropski skladi • stran 8
glede lastništva regionalnih razvojnih agencij.<br />
Meni je nelogično, da so te tudi v zasebni lasti,<br />
ker se potem pojavljajo različni interesi, tako<br />
politični kot gospodarski, ki bi radi oblikovali<br />
svoje razvojne programe.<br />
Kaj pa sama izvedba?<br />
Barovič: Do problemov lahko pride, če<br />
občine ne bodo storile tistega, kar so opredelile<br />
v svojih programih. Vsaka občina ima za te<br />
programe opredeljena določena sredstva in<br />
računa na evropski denar. Če bomo pri tem<br />
zamujali, bomo krivi sami. Če pa bo imela<br />
država sama različne kriterije pri črpanju teh<br />
sredstev, pa lahko pride do sporov. Ti se bodo<br />
dogajali na državnem nivoju, odražali pa na<br />
regionalni ravni.<br />
Kje so pomanjkljivosti tega programa?<br />
Barovič: Noben program ni idealen,<br />
vsak je skupek želja, potreb, hotenj in volje<br />
ljudi. Določene vsebine vidim kot zelo jasne,<br />
nerealnosti se bodo odrazile v obljubah, ki jih<br />
daje država, potem pa jih ne uresničuje in se<br />
izgovarja na druge ustanove. Prej, ko še nismo<br />
bili v Evropski uniji, se je neko ministrstvo,<br />
ki ni hotelo pomagati, lahko izgovarjalo le<br />
na kakšne statistične podatke, da je treba<br />
v Prekmurju, na primer, narediti nekaj bolj<br />
prioritetno kot v Zasavju. Zdaj je to drugače,<br />
država ima bistveno večji manevrski prostor.<br />
Na ministrstvu za šport, recimo, ti ustrežejo,<br />
nato pa se začnejo izgovarjati na nogometno<br />
zvezo Uefa. Če bi prišel v stik z njimi, bi bila<br />
kriva Evropska unija. Takšnih izgovorov je<br />
lahko milijon.<br />
Vrstni red uresničevanja razvojnih<br />
programov je torej odvisen od posameznikov,<br />
ki o tem odločajo, kar se mi ne zdi prav.<br />
Recimo, šele maja sem dobil potrditev, da je<br />
Franci Rokavec kot litijski župan dokončno<br />
razrešen s položaja državnega sekretarja.<br />
Šest mesecev je bil torej in župan in državni<br />
sekretar. Prepričan sem, da bo zaradi tega<br />
Litija dobila ogromno denarja s strani<br />
Urada vlade Republike Slovenije za lokalno<br />
samoupravo in regionalni razvoj. Z denarjem<br />
si bo lahko kupil moč in skušal ustvariti<br />
svojo regijo Jaz jim ta denar privoščim, ni pa<br />
pravično do drugih.<br />
Je pa dobro, da je regionalni razvojni<br />
program zelo širok. Gre za razvoj različnih<br />
dejavnosti, ne le gospodarstva: tu je še šport,<br />
kultura, turizem, podeželje, infrastruktura<br />
…<br />
Barovič: Je, vendar je to piramidni<br />
proces, ki se začne v zdravstvenem domu,<br />
termoelektrarni, rudniku, bolnici in tako<br />
naprej. Nato se gradi navzgor.<br />
<strong>Zasavje</strong> 2013. Bo boljše, lepše?<br />
Barovič: Če pogledava izvedbeni del od<br />
2007-2009, mislim, da polovica vsebin ne<br />
bo uresničena. Enostavno zaradi tega, ker<br />
smo že sredi leta 2007. V drugi polovici leta<br />
se bomo ubadali predvsem s predsedniškimi<br />
volitvami in pripravami na predsedovanje<br />
Evropski uniji. V prvi polovici prihodnjega leta<br />
bomo predsedovali uniji, v drugi polovici pa<br />
bodo državnozborske volitve, ko se ne bomo<br />
ukvarjali z ničemer drugim, le sami s sabo. V<br />
letu 2009 pa bodo ponovno evropske volitve.<br />
Mislim, da se ne bomo dovolj ukvarjali<br />
z razvojnimi programi, posledično pa bo<br />
veliko izgovorov, zakaj polovice teh projektov<br />
nismo mogli uresničiti. Dokaz za moje<br />
domneve je tudi pismo, ki so ga podpisale<br />
vse stranke, razen Liberalne demokracije<br />
Slovenije in Slovenske nacionalne stranke.<br />
Gre za nekakšen pakt o nenapadanja<br />
vlade, češ, vlada bo imela ogromno dela pri<br />
predsedovanju Evropski uniji, zato jo pustimo<br />
na miru. To ni prav, ker bi vlada v prvi vrsti<br />
morala izvajati nove zakone, jih oblikovati.<br />
Prepričan sem, da bomo z naštetim izgubili<br />
leto in pol ali dve. To pa pomeni le tretjinsko<br />
realizacijo teh programov; ne verjamem, da<br />
jih bo uresničenih petdeset odstotkov.<br />
Koliko lahko na uresničevanje programa<br />
vpliva ustanavljanje novih pokrajin?<br />
Barovič: Po moji presoji ogromno. Takrat<br />
se ne bomo mogli več izgovarjati na krivdo<br />
ministrstva in države, ker bo kar precej pravic<br />
in obveznosti prešlo na regionalne nivoje.<br />
Štirinajst regij, štirinajst predsednikov se bo<br />
med seboj kregalo in vsak po svoje iskalo<br />
finančne možnosti. Posledica tega bodo<br />
potrebe po več denarja,kar vodi v povečanje<br />
davkov. Menim, da se bo s tem enormno<br />
povečala tudi birokracija, še posebej, če bomo<br />
šli v enotirni sistem regionalizacije.<br />
Sledimo vrednotam:<br />
enake možnosti<br />
trajnostni razvoj<br />
presoja vplivov na okolje in zdravje<br />
razvoj informacijske družbe<br />
zmanjševanje razlik med občinami v regiji<br />
Izvedbeni načrt najboljše uspeva<br />
▶ na prepihu idej,<br />
▶ ob zvokih kresanja mnenj,<br />
▶ na odličnih programih,<br />
▶ ob temeljitem nadzoru,<br />
▶ v stalni borbi za sredstva.<br />
Vabimo vas, da nam posredujete svoja razmišljanja, ki jih bomo v celoti ali v povzetkih<br />
objavljali v časopisu Razvoj.<br />
Celoten program in njegov izvedbeni del sta ves čas na razpolago na spletni strani<br />
Regionalnega centra za razvoj www.rcr-zasavje.si.<br />
Svoja vprašanja, pobude in razmišljanja lahko naslovite:<br />
Staša Baloh Plahutnik<br />
t 03 56 60 524<br />
e stasa.baloh-plahutnik@rcr-zasavje.si<br />
Najpomembnejši vir so evropski skladi • stran 9
Zdenko Fritz<br />
Katra Hribar<br />
Za spremembe<br />
so potrebne<br />
generacije<br />
Kako daleč je zdaj Regionalni razvojni<br />
program Zasavja?<br />
Fritz: S formalnega vidika so postopki<br />
zaključeni. Pristojni regijski organi so ga<br />
uskladili in potrdili. V praktičnem smislu<br />
pa pomeni to šele pričetek dela. Zdaj smo<br />
tako rekoč v fazi, ko držimo za kljuke, da<br />
bi odprli vrata; in nič več. S tem programom<br />
smo opravili okrog pet odstotkov dela. Ampak<br />
samo od tega nič ne pade.<br />
Kateri od projektov regionalnega<br />
razvojnega programa so najnujnejši oziroma<br />
imajo prioriteto pri izvajanju?<br />
Fritz: Program je bolj razdelan na<br />
področjih, kjer morajo ljudje po službenih<br />
dolžnostih določene stvari urejati. Zato je<br />
verjetno najbolj obdelan tisti del, ki se nanaša<br />
na občinske infrastrukture. V gospodarski del<br />
pa se je vključilo relativno malo »kandidatov«.<br />
Tu je bila stvar morda bolj organizirana<br />
okrog rudnika, kar je logično, saj gre za<br />
nadaljevanje procesa zapiranja. Dobro je,<br />
da je termoelektrarna vključena v regionalni<br />
razvojni program, ker bo potem v razvojni fazi,<br />
če bo do nje prišlo, to prednost. Kar pa se tiče<br />
drugih področij, na primer poslovanja, šolstva,<br />
ta področja so vključena, ampak mogoče je<br />
bilo za vse skupaj premalo promocije. Če bi<br />
se o teh stvareh več govorilo, bi se mogoče<br />
pojavilo tudi več idej. Kar se tiče vključenosti<br />
projektov sam vseskozi izpostavljam Medijske<br />
toplice. So edini turistični objekt v Zasavju,<br />
ki ima možnosti in bi lahko prevzel vlogo<br />
vlečnega konja za vso turistično dejavnost<br />
v okolici. A ga v projektu ni. Tu so razvojne<br />
institucije v občini in regiji zatajile. Priprava<br />
načrta ni le, da napišeš, kar ti drugi ponudijo<br />
in dajo, ampak moraš imeti iniciativo. Z<br />
lastnikom Medijskih toplic pa kolikor vem ni<br />
nihče vzpostavil kontakta.<br />
Posamezne občine se v razvojnem smislu v<br />
tem trenutku nahajajo v različnem položaju.<br />
Zagorje je bilo vsekakor zgodba o uspehu,<br />
ki se, žal, v taki obliki ne more več ponoviti.<br />
Izhodišče je namreč bilo za naše razmere<br />
izjemno konstruktiven pristop k oblikovanju<br />
in sprejemanju zakonodaje, ki je opredeljevala<br />
ekonomske, socialne in prostorske komponente<br />
zapiranja rudnika. Izkazati je treba priznanje<br />
vsem, ki so tam sodelovali pri zakonu, menim<br />
pa, da če ne bi bilo Drnovška, tudi takšnega<br />
zakona ne bi bilo. Se pa ta zakon nikoli ni<br />
izrabil, bil je korekten, prav tako tudi njegova<br />
izvedba. Danes razvoj v tej občini ni več tako<br />
dinamičen, obstoječa struktura gospodarstva<br />
se je nekako stabilizirala in tudi v naprej<br />
večjih premikov ni za pričakovati: lahko bomo<br />
zadovoljni, če bomo ohranili zatečeni nivo. V<br />
Hrastniku je ob velikanih TKI in Steklarna<br />
prav gotovo potrebno izpostaviti Sijaj, ki ima<br />
perspektivo in projekte. Pred leti pa so ga<br />
vsi pokopavali. Tu se lepo vidi, kaj pomenijo<br />
sposobni vodilni kadri – podoben primer je v<br />
Zagorju IGM.<br />
Trbovlje so posebno poglavje. V preteklosti<br />
so izgubile pretežni del svojega ekonomskega<br />
jedra, če izključimo energetiko, in tudi<br />
materialne in kadrovske razvojne potenciale.<br />
Zdaj pa ocenjujem kot ne preveč ustrezno<br />
politiko, da se redke prostorske možnosti<br />
namenjajo predvsem trgovinam.<br />
Sam vidim problem tudi v tem, da vsi<br />
potencialni investitorji, ki se občasno ponujajo<br />
Zasavju, gledajo svojo priložnost skoraj<br />
izključno skozi prizmo poceni in proste delovne<br />
sile in subvencij za zaposlitev delavcev. Ko ne<br />
dosežejo svojih finančnih apetitov in ugotovijo,<br />
da poceni in ustreznega kadra ni, navdušenje<br />
hitro upade. Takšnih primerov je v vseh treh<br />
občinah kar nekaj.<br />
V kolikšni meri je razvojni načrt Zasavja<br />
realen, kje lahko resnično pričakujemo<br />
spremembe na bolje?<br />
Fritz: V programu je kar veliko leporečja –<br />
razvojni preskoki, hitrejši razvoj od drugih regij<br />
in podobno – kar, na žalost, ni prav realno.<br />
Kot majhni regiji in ob relativno majhnih<br />
projektih, ki so opredeljeni v programu, nam<br />
bo na nek način onemogočen dostop do večjih<br />
evropskih finančnih sredstev, ključna pa<br />
prav ta dimenzija projekta. Govorim seveda<br />
predvsem o gospodarskih naložbah in virih.<br />
Menim, da je že obrtna cona Trbovlje-Hrastnik<br />
velik uspeh. Je edini projekt, za katerega smo<br />
dobili veliko finančne podpore, pozitiven pa je<br />
tudi zaradi povezovanja dveh občin, kar pa je<br />
izredno težko.<br />
Dejstvo je, da živimo v majhni regiji, ki<br />
ima zelo omejene prostorske zmožnosti, večji<br />
projekti in podjetja pa potrebujejo velike<br />
površine. Tako res ne moremo biti glavni<br />
igralci: pri nas lahko zgradijo obrat neke<br />
tovarne, nikakor pa cele tovarne, saj bi morali<br />
za to, če malo karikiram, podreti polovico<br />
Trbovelj.<br />
Če pogledamo še, koliko časa je ostalo za<br />
realizacijo izvedbenega plana 2007-2009, je<br />
ta program že danes iluzija. Veliko stvari še ne<br />
teče, pri čemer je najslabše na državni ravni,<br />
pri razpisih in podobnem. Tukaj je »zamočila«<br />
že sama država, zastavljeni roki so povsem<br />
neizvedljivi: projekt se razvija leta in leta.<br />
Pozitivno pa je, da smo ena prvih regij, ki<br />
je ta program sploh sprejela. To je bil uspeh,<br />
a ga kazijo dogodki po sprejemu programa;<br />
mislim na dogovor o regiji. To kaže na to, da je<br />
usklajenost, ki je bila prisotna pri sprejemanju<br />
programa, zgolj formalna. Za samo izvajanje<br />
programa to sicer ne predstavlja posebnega<br />
problema, saj je bolj pomembno angažiranje<br />
ljudje, ki skrbijo za določene projekte.<br />
Pa so angažirani?<br />
Fritz: Trenutno še nobena stvar aktivno<br />
ne teče. Ravno zaradi tega mi je všeč, da<br />
je v programu jasno vidno, kdo je nosilec<br />
posameznega projekta. Tako se bo lahko<br />
sproti preverjalo, koliko stvari je bilo v resnici<br />
narejenih,na koncu pa se bo videlo, kaj se je<br />
naredilo, kdo je bil za kaj zadolžen in kdo je<br />
bil aktiven. Vsakdo bo lahko predstavil svoje<br />
argumente o tem, zakaj je nekaj bilo ali ni<br />
Za spremembe so potrebne generacije • stran 10
ilo narejeno. To je dobra stvar, saj bodo stvari<br />
jasne vsem. Včasih tega ni bilo.<br />
Sredstva za financiranje razvoja teh<br />
področij naj bi se pridobivala na domačih<br />
in tujih razpisih… Ali ti programi, ljudje in<br />
kapital sploh so, jih je dovolj?<br />
Fritz: Za večino finančnih elementov<br />
v izvedbenem delu programa je predviden<br />
evropski denar, lastni oziroma lokalni viri<br />
pa so omejeni. Ne samo za domačine, tudi<br />
za tuje investitorje, ki pridejo k nam. Je pa<br />
res, da denar danes ni več problem. Denar se<br />
dobi, še ponujajo ga. Problem je strah pred<br />
neznanim in pomanjkanje poguma. Pogoj<br />
za uspeh pa je tudi timsko delo – skupina<br />
dobrih strokovnjakov z različnih področij<br />
bo dosegla cilje projekta.<br />
Katere so največje težave, s katerimi se<br />
boste srečevali pri izvajanju ukrepov?<br />
Fritz: Osnovni problem teh programov<br />
je, da je to administrativni akt, ki izhaja iz<br />
zakonodaje. Tako je več poudarka dano<br />
formalnim proceduram kot vsebini. In tam,<br />
kjer je veliko papirja, je ponavadi manj<br />
mesa. Problem je tudi dejstvo, da je struktura<br />
financiranja vezana predvsem na evropska<br />
sredstva, za črpanje katerih pa nimamo<br />
najboljših pogojev, saj nimamo dovolj velikih<br />
projektov. Naslednji problem je zgodovina<br />
Zasavja. To je bilo središče, ki je izhajalo<br />
iz energetike, z vsemi plusi in minusi. Od<br />
rudnika smo bili zelo odvisni tako v glavah<br />
kot tudi finančno. Ta premik, da moraš sam<br />
nekaj narediti, gre počasi.<br />
Osebno menim, da so za globalne<br />
spremembe potrebne generacije, mi pa želimo<br />
kar naenkrat narediti preskok v ekonomsko<br />
razvito regijo. Pa nimamo niti infrastrukture,<br />
ni prenočišč za malce več ljudi, težave<br />
imamo s sinhronizacijo – vedno je preveč in<br />
premalo. Morda je v predvidenih novih regijah<br />
priložnost, da se stvari postavijo v ustrezno<br />
zaporedje.<br />
Zakaj je v Zasavju že toliko stvari »padlo<br />
v vodo«?<br />
Fritz: Mogoče, ker je premalo domačih,<br />
ki bi imeli dovolj poguma, da bi se lotili česa<br />
novega. Rekel bi, da je bilo morda preteklo<br />
desetletje v veliki meri obdobje izgubljenih<br />
priložnosti. Če bi se danes pojavila kakšna<br />
takšna priložnost, bi jo ljudje zagotovo zgrabili.<br />
Včasih so se ukvarjali z bolj kratkoročnimi<br />
stvarmi.<br />
Mislim pa, da je zelo velik uspeh, da je<br />
<strong>Zasavje</strong> preživelo to krizo tako dobro, kot jo<br />
je. Nikjer drugje v Sloveniji ni propadlo toliko<br />
podjetij, sistem pa je še naprej funkcioniral. Če<br />
zanemarimo žrtve sekundarnih in terciarnih<br />
dejavnosti – gostinstva, turizma in trgovine<br />
– se je kar lepo izteklo. Najhujše je bilo tisto<br />
vmesno obdobje, ko ljudje niso dobivali plač,<br />
ko so podjetja propadala.<br />
Se vam zdi mogoče, da se bodo uresničili<br />
vsi cilji in ukrepi, ki jih Regionalni razvojni<br />
program Zasavja obsega?<br />
Fritz: Če bi res hoteli nekaj narediti, bi<br />
bilo treba izpostaviti nekaj projektov in se<br />
lotiti le njih. Problem je, da občine z različnimi<br />
stimulacijami, na primer subvencijami, raje<br />
podpirajo investitorje od drugod. Če si domač,<br />
si vedno malo na stranskem tiru. Na žalost. Je<br />
pa res, da noben domačin ne obljublja sto ali<br />
sto dvajset delovnih mest. Obljubijo jih deset,<br />
ampak jih tudi res priskrbijo. V Zasavju sploh<br />
nimamo slabih podjetij niti ljudi. To dvoje pa<br />
je odlična osnova za razvoj, ki pa se ga ne da<br />
doseči v nekaj letih.<br />
Glede Zasavja nikoli nisem bil pesimist.<br />
Zdi se mi, da smo dno že zdavnaj dosegli in<br />
da slabše ne bo. Je pa res, da se preveč govori<br />
samo o velikih stvareh in stvari se predolgo<br />
urejajo – poglejte samo termoelektrarno. To<br />
so veliki projekti, ki gredo skozi državno sito,<br />
mi pa ne najdemo načina, da bi jih izpeljali<br />
do konca.<br />
Kako boste preprečili beg možganov? Za<br />
mlade z univerzitetno izobrazbo v Zasavju<br />
namreč enostavno ni prostih delovnih<br />
mest…<br />
Fritz: Problem je, ker so mladi usmerjeni<br />
v poklice, za katere v Zasavju ni potreb. Če<br />
bi bili to strojniki, gradbeniki, elektroniki in<br />
računalničarji, ne bi bilo nobenega problema.<br />
Vsi strokovno-tehnični poklici so deficitarni.<br />
Mladi pa bi študirali pravo, ekonomijo,<br />
jezike … Na teh področjih, žal, ni potreb po<br />
zaposlovanju. Še posebno zato, ker je prišlo<br />
do velike centralizacije na državnem nivoju.<br />
Tako potem izgleda, kot da v Zasavju oziroma<br />
na obrobju ne potrebujemo tistega umskega v<br />
ljudeh. Saj sposobni dobijo delo, ampak kje?<br />
V določenih primerih, če ne izgubijo stika z<br />
domačim okoljem, so lahko koristni za regijo,<br />
a še vedno je bolje to jedro ohraniti doma.<br />
Veliko Zasavčanov je v praksi dokazalo, da je<br />
tu ogromen kadrovski potencial. V tem vidim<br />
prihodnost, predvsem če upoštevamo večjo<br />
samozavest in ambicioznost novih generacij.<br />
Ali so cilji Regionalnega razvojnega<br />
programa Zasavja tisto pravo, ste s temi cilji<br />
zadovoljni?<br />
Fritz: Cilji so napisani zato, ker morajo<br />
biti. Korak za korakom se jih počasi da<br />
doseči. Sploh takrat, ko bo prišlo do menjave<br />
generacij. Generacija, ki nas bo nasledila,<br />
je manj obremenjena s preteklostjo, bolj je<br />
Zdenko Fritz je predsednik<br />
Regionalnega razvojnega sveta zasavske<br />
regije, katerega člani so predstavniki<br />
občin, gospodarstva, sindikatov,<br />
nevladnih organizacij in drugih<br />
partnerjev ter predstavnik upravljavcev<br />
zavarovanih območij narave. Ta<br />
organ med drugim sklepa o pripravi<br />
regionalnega razvojnega programa,<br />
ga spremlja in vrednosti, prav tako pa<br />
odloča o pripravi predloga izvedbenega<br />
načrta.<br />
odprta, več hodi po svetu, ima drugo miselnost.<br />
Mogoče je tole razvojno obdobje še tako-tako,<br />
naslednje bo pa že pravo. Do sprememb bo<br />
prišlo postopoma.<br />
Lahko razvojni program kakorkoli<br />
pomaga pri odločanju mladih za<br />
starševstvo?<br />
Fritz: Nataliteta ni samo ekonomski<br />
problem. Mladim problema ob odločitvi za<br />
otroka ne predstavlja to, da ne vedo, kako<br />
in če ga bodo preživeli, pač pa to, da ne<br />
bodo imeli časa zanj. Sploh ženske težko<br />
usklajujejo kariero in družinsko življenje.<br />
To je problem nove generacije, kjer so otroci<br />
vedno žrtev. Nataliteta največkrat pada tam,<br />
kjer se pojavi napredek, ker ljudje nimajo<br />
časa za otroke in dajejo prednost drugim,<br />
materialnim stvarem.<br />
Kakšen bi bil vaš nasvet mlajšim<br />
generacijam Zasavčanov?<br />
Fritz: Izobražujte se, trdo delajte, imejte<br />
pogum in predvsem zaupajte vase. Hodite po<br />
svetu z odprtimi očmi in ugotovili boste, da ste<br />
najmanj enako sposobni kot drugi, ki jim je<br />
bilo bolj postlano z rožicami.<br />
Za spremembe so potrebne generacije • stran 11
Stranpoti ustanavljanja pokrajin<br />
Gašper Koprivšek<br />
Kam z<br />
<strong>Zasavje</strong>m<br />
V Državnem zboru Republike Slovenije obravnavajo vladni sveženj<br />
pokrajinske zakonodaje. Celotno stvar je potrebno ustrezno osvetliti, saj gre<br />
za eno izmed področij, kjer Slovenija drastično zaostaja.<br />
Za to področje je Slovenija že v času pristopnih pogajanj z Evropsko unijo<br />
dosegla izjeme oziroma ugodnosti. Ena izmed teh je razdelitev našega ozemlja<br />
na dvanajst regij na tretji ravni statistične klasifikacije teritorialnih enot, tako<br />
imenovana NUTS 3, čemur pri nas rečemo statistične regije.<br />
Statistične regije so zelo različnih<br />
velikosti, od najmanjše zasavske, ki<br />
ima 46 tisoč prebivalcev, do največje<br />
osrednjeslovenske, ki šteje okrog pol<br />
milijona ljudi. Z vstopom v Evropsko<br />
unijo so statistične regije postale razvojne<br />
regije, ki so med drugim osnova za črpanje<br />
kohezijskih sredstev. Pomembno je, da na<br />
tej tretji unija razdeli okrog 90 odstotkov<br />
vseh razvojnih sredstev.<br />
Razmetana Slovenija<br />
Po osamosvojitvi smo začeli v Sloveniji<br />
vzpostavljati sistem lokalne samouprave.<br />
Najprej enonivojskega, to je občine, sčasoma<br />
pa je postajalo jasno, da potrebujemo tudi<br />
drugi nivo lokalne samouprave – pokrajine,<br />
saj se je ob večanju razvojnih razlik med<br />
urbanimi in drugimi področji v Sloveniji<br />
pokazalo, da so ustrezno definirane in<br />
vzpostavljene pokrajine predpogoj za<br />
kakršen koli resen in dolgoročno zastavljen<br />
policentričen razvoj Slovenije.<br />
Naj pri tem omenim, da je veliko<br />
upravnih področij pri nas organiziranih<br />
vsako po svoje, kar še dodatno<br />
utrjuje centraliziranost in je na škodo<br />
racionalnejšega upravljanja. Tako imamo<br />
dvanajst statističnih regij, oseminpetdeset<br />
upravnih enot, osem volilnih enot, dvanajst<br />
geodetskih območnih uprav, osem izpostav<br />
za prostorsko planiranje, dvanajst območnih<br />
služb zavoda za zaposlovanje, štiri območja<br />
pristojnosti višjih sodišč, enajst območij<br />
pristojnosti okrožnih sodišč, štiri območja<br />
pristojnosti delovnih sodišč, štiri območja<br />
upravnega sodišča, enajst policijskih uprav,<br />
trinajst uprav za obrambo, štirinajst uradov<br />
davčne uprave in tako dalje. Vse to in še več<br />
na samo dobrih dvajset tisoč kvadratnih<br />
kilometrih!<br />
Kako so se organizirali Irci<br />
Očitno je, da je upravno reformo<br />
smiselno izvesti v kontekstu evropske<br />
NUTS klasifikacije, ki je v sedanji obliki<br />
prišla v veljavo leta 2003 in velja za vse<br />
države članice. Administrativna in razvojnokohezijska<br />
sinhronizacija je prisotna<br />
praktično v vseh državah članicah, najbolj<br />
pa so se pomembnosti in racionalnosti<br />
takšne organiziranosti zavedale države, ki so<br />
v preteklem obdobju najbolj napredovale.<br />
Zgleden primer na tem področju je<br />
Irska, država štirih milijonov ljudi, ki je<br />
bila še pred slabimi petnajstimi leti precej<br />
ruralna, provincialna državica, odvisna od<br />
britanske ekonomije, danes pa je ena izmed<br />
najbolj dinamičnih in globalno naravnanih<br />
gospodarstev z zavidljivo kvaliteto življenja:<br />
povprečen Irec (vključena je celotna<br />
populacija) ima namreč kar 150 tisoč evrov<br />
premoženja!<br />
Irska je organizirana po pravilih Unije,<br />
ki so naslednja: NUTS 1 mora imeti vsaj<br />
3 milijone prebivalcev, NUTS 2 osemsto<br />
tisoč, NUTS 3 pa vsaj 150.000 prebivalcev.<br />
Izjeme so Luksemburg, Malta in Ciper, ker<br />
so teritorialno preveč specifične države.<br />
Pokrajine po slovensko<br />
Kako je na tem področju s Slovenijo?<br />
Kot sem omenil na začetku, smo si v<br />
pogajanjih izposlovali, da so statistične<br />
regije tudi NUTS 3 regije, vladni predlog<br />
pa je, da iz statističnih regij ustanovimo<br />
pokrajine. Nujno potrebna sinhronizacija,<br />
vendar kakšna? Evropska strokovna javnost,<br />
vsaj večina strokovnjakov, da je sto tisoč<br />
prebivalcev spodnja meja za regionalno<br />
razvojno uspešnost.<br />
Res je, da je Slovenija majhna ter<br />
geografsko in demografsko zelo razčlenjena<br />
država, zaradi česar je smiselno odstopati od<br />
minimuma 150 tisoč prebivalcev, to pa še ne<br />
pomeni, da je pametno ustanavljati pokrajine<br />
z manj kot 50 tisoč prebivalci, kakršna bi<br />
bila zasavska. Zaradi infrastrukturnega<br />
razvoja enostavno ni smotrno, da vsako<br />
malo večje slovensko mestece postane<br />
središče pokrajine z vsemi pristojnostmi in<br />
odgovornostjo. To preprosto ni racionalno,<br />
v nobenem pogledu pa ne zdržijo tudi<br />
primerjave z bivšimi socialističnimi okraji.<br />
Recimo torej, da je smotrno, da ima<br />
vsaka bodoča slovenska pokrajina vsaj<br />
sto ali sto dvajset tisoč prebivalcev.<br />
Srednjeročno je smiselno v vsako pokrajino<br />
umestiti naslednje ključne dejavnike: sedeže<br />
fakultet, državnih pravobranilcev, okrožnih<br />
sodišč in tožilstev, vsaj eno mednarodno<br />
konkurenčno industrijsko in vsaj eno večjo<br />
podjetniško cono malega gospodarstva.<br />
S tem se omogoči optimalna raba virov<br />
v pokrajini, racionalna raba prostora,<br />
učinkovitejša organizacija javnega prevoza,<br />
razvojno ambicioznejši, sonaravni razvojni<br />
projekti … Samo takšne pokrajine bodo lahko<br />
dosegale kritično količino regionalnih virov<br />
– gospodarske, človeške, infrastrukturne<br />
in ostale endogene kapacitete za uspešno<br />
globalno tekmovanje z evropskimi in<br />
svetovnimi regijami.<br />
Padec v drobnjakarsko logiko<br />
Kdo v tem kontekstu vidi primestno<br />
<strong>Zasavje</strong> kot lastno pokrajino, ki svojim<br />
prebivalcem dolgoročno omogoča<br />
gospodarski preboj ter racionalen in<br />
stroškovno upravičen upravni servis? Sam se<br />
skeptičen, težko verjamem, da je pokrajina<br />
s 50 tisoč prebivalci sposobna globalne<br />
Kam z <strong>Zasavje</strong>m • stran 12
odzivnosti in konkurenčnosti. Menim,<br />
da <strong>Zasavje</strong> kot pokrajina ne bi dosegalo<br />
kritične mase znanja za zgoraj naštete<br />
naloge, ne glede na dodeljene pristojnosti<br />
pa lahko resno dvomimo tudi o dohodkovni<br />
neodvisnosti pokrajine, ki zagotavlja zgolj<br />
tričetrtinsko ponudbo delovnih mest glede<br />
na zaposleno delovno silo. Ustanavljanje<br />
takšnih pokrajin resno postavi pod vprašaj<br />
resnično decentralizacijo in policentrični<br />
razvoj Slovenije.<br />
Podoba je primerljiva s tisto o<br />
ustanavljanju občin. Reforma lokalne<br />
samouprave po osamosvojitvi naj bi bila<br />
namenjena skladnejšemu razvoju, pomenila<br />
naj bi obliko decentralizacije, v resnici pa<br />
je prevelika in neracionalna razdrobljenost<br />
občin pomenila zgolj utrjevanje državne<br />
centralizacije, saj čedalje več občin ni<br />
bilo sposobnih opravljati svojih nalog in<br />
pristojnosti.<br />
Ta izkušnja bi nas morala opozarjati<br />
na potencialne napake in zablode pri<br />
ustanavljanju pokrajin, vendar se očitno<br />
nismo ničesar naučili. Slovenski politiki<br />
dvanajst pokrajin očitno ni dovolj, saj je<br />
govora celo o štirinajstih pokrajinah. Vsi<br />
se menda zavedajo, kako pomembno je<br />
ta proces izpeljati čimbolj racionalno, ko<br />
pa je na vrsti vprašanje o domači občini<br />
ali mestu, prevlada drobnjakarska logika,<br />
ki na prvo mesto postavlja lokalni prestiž.<br />
Če politika že mora napenjati mišice na<br />
tem področju, bi to morala početi še pred<br />
vstopom Slovenije v unijo in se takrat z njo<br />
tudi ustrezno dogovoriti.<br />
Druga raven<br />
Kakšno pa je stanje na ravni NUTS 2?<br />
V tem trenutku unija Slovenijo obravnava<br />
kot eno razvojno regijo, ki pod 75-odstotno<br />
povprečno razvitostjo unije, takoj po<br />
izpeljani pokrainizaciji pa bo naša država<br />
razdeljena na dve regiji: Vzhodna kohezijska<br />
regija bo do konca leta 2013 upravičena do<br />
denarja, namenjenega razvojno zaostalim<br />
regijam, Zahodna kohezijska regija pa ne.<br />
Bruselj torej čaka, da se dogovorimo o<br />
pokrajinah.<br />
Glede na dejstva, našteta v tem<br />
prispevku, je z vidika črpanja razvojnih<br />
sredstev zavlačevanje celo v prid Sloveniji,<br />
dolgoročno pa zavlačevanje s pokrainizacijo<br />
Sloveniji ne koristi. Smo sredi leta 2007,<br />
unija pa NUTS klasifikacijo adoptira šele<br />
pol leta po tem, ko je sprejeta v državi<br />
članici. Iz tega sledi, da bo imela Slovenija<br />
v letu 2008 enake pogoje pri dostopanju do<br />
razvojnih sredstev, kot jih ima danes. Na<br />
videz je to dobro, gledano dolgoročno pa<br />
so lastni regionalni potenciali, povezani s<br />
potenciali države in unije, bolj pomembni<br />
za razvojni preboj kot zgolj črpanje sredstev<br />
za manj razvite regije do leta 2013!<br />
Kam z <strong>Zasavje</strong>m?<br />
foto Roman Rozina<br />
Stroka je precej enotna v pogledih na<br />
ustanovitev pokrajin, močno prevladuje<br />
mnenje, da Slovenija potrebuje največ osem<br />
pokrajin. Kaj to pomeni za <strong>Zasavje</strong>? Prva<br />
možnost je priključitev Osrednjeslovenski<br />
pokrajini s sedežem v Ljubljani, s čimer bi<br />
avtomatično pristali v Zahodni kohezijski<br />
regiji. Tam bo manj razvojnih sredstev,<br />
po drugi strani pa ne gre dvomiti, da bo<br />
Osrednjeslovenska pokrajina močna,<br />
odzivna ter globalno konkurenčna. Druga<br />
možnost je priključitev k Savinjski pokrajini<br />
s sedežem v Celju. Celje je hitro razvijajoče<br />
se mesto z drznimi razvojnimi načrti, hkrati<br />
pa bo Savinjska pokrajina do leta 2013 v<br />
Vzhodni kohezijski regiji, s čimer bi bili<br />
Zasavčani upravičeni do razvojnega denarja.<br />
Po drugi strani pa naj bi bile pokrajine<br />
teritorialno zaokrožene, s tradicionalnim<br />
zaledjem v odnosu do središča – v tem<br />
primeru Celja – kamor pa <strong>Zasavje</strong> težko<br />
uvrščamo.<br />
Ob tem je smiselno omeniti lokalno<br />
politično dogajanje. V Zagorju so se vse<br />
politične stranke soglasno odločile, da se nima<br />
smisla zapirati v majhno zasavsko pokrajino<br />
s sedežem v Trbovljah, velja pa o tem resno<br />
razmisliti, če bo sedež v Zagorju?! Veliko<br />
rajši pa bi šli v nekakšno Osrednjeslovensko<br />
pokrajino – brez Ljubljane – vendar bi<br />
bil potem sedež pokrajine morda celo v<br />
Litiji. Napovedana je bila celo možnost<br />
posvetovalnega referenduma o tem, v kateri<br />
pokrajini Zagorjani želijo biti. Takšna<br />
politika je neodgovorna! Konsenzualnost<br />
vseh političnih strank v Zagorju pri tako<br />
pomembnih vprašanjih demonstrira površen<br />
in introvertiran način razmišljanja, ki v<br />
ospredje postavlja navidezno enotnost pred<br />
odgovornim in racionalnim premislekom.<br />
Referendum ne bi nič koristil, saj se ljudje<br />
večinoma nimajo časa poglabljati v takšne<br />
tematike, spomnimo pa se tudi, koliko so<br />
bili upoštevani referendumi o občinah v<br />
prvi polovici devetdesetih let. V kolikor bi<br />
država takrat upoštevala vse referendumske<br />
odločitve, bi bila Slovenija še bolj razbita na<br />
majhne in nefunkcionalne občine.<br />
Ne glede na to, kako se bo odvil<br />
proces ustanavljanja pokrajin – potrebno<br />
je čimveč javne debate. Ljudem je treba<br />
jasno predstaviti vse pozitivne in negativne<br />
posledice takšne ali drugačne odločitve.<br />
Nujna je tudi samozavest in zavedanje,<br />
da je dolgoročno največ odvisno od<br />
Zasavčanov samih. Tudi če ne bomo<br />
imel lastne pokrajine, je dela na področju<br />
razvoja vedno dovolj. Subregionalni in<br />
medregionalni projekti, koaliranje več<br />
pokrajin na področju najzahtevnejših<br />
razvojnih projektov, vzpostavljanje tretje<br />
razvojne osi, promoviranje in trženje<br />
zasavske zgodovine, kulinarike, kulture…<br />
Identiteta in življenjsko stanje nekega<br />
prostora sta namreč vedno odvisna od ljudi,<br />
ki tam živijo.<br />
Kam z <strong>Zasavje</strong>m • stran 13
Od Siporexa do Xelle<br />
Tatjana Polanc Kolander<br />
V Kisovcu ga<br />
delajo že 30 let<br />
Bili so drugačni časi. Ljudje so večinoma verjeli državi, da bo poskrbela<br />
za njihovo socialno varnost, zaradi česar so se bili sami pripravljeni prostovoljno<br />
udeleževati solidarnostnih akcij ali odslužiti delovno soboto za<br />
drugega. In v tem duhu je bilo nekako logično, da bosta država in lokalna<br />
skupnost v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja poskrbeli za zaposlene<br />
v kisovškem obratu Zasavskih premogovnikov Trbovlje, ko so zaloge<br />
premoga začele usihati. Zaradi neposredne bližine potrebnih surovin: apna,<br />
kremenčevega peska, cementa in vode, so v Kisovcu zgradili Tovarno lahkih<br />
gradbenih elementov Siporex, ki je ob ulitju prvega kalupa – bilo je 23. marca<br />
1977 – zaposlovala 67 ljudi.<br />
Trbovlje, Cementarna Trbovlje, Deloza<br />
Zagorje, EI TOZD Varnost Zagorje –<br />
sedanja Bartec-Varnost - Bartec, Gramex<br />
Ljubljana, IGM Zagorje, KOPO Zagorje,<br />
Potrošnja Zagorje, Tehno-impex Ljubljana<br />
– sedanja Impakta Ljubljana, TOZD Rudis<br />
engineering Trbovlje, SVEA Zagorje,<br />
Zasavski premogovniki Trbovlje TOZD<br />
Rudnik Zagorje in Tovarna elektroporcelana<br />
(TEP) Izlake – sedanja ETI Izlake.<br />
Seveda pa ni bilo povsem logično, da<br />
bo tovarna stala ravno v Kisovcu, kot so si<br />
to že nekaj let prej zamislili strokovnjaki<br />
Gradbeno-industrijskega podjetja Beton<br />
Zagorje, saj so podobno razmišljali tudi v<br />
Splošnem gradbenem podjetju Hrastnik.<br />
Potrebno je bilo torej opraviti vrsto obiskov<br />
in razgovorov.<br />
Predzgodovina<br />
Po Vipotnikovih besedah se akterji te akcije<br />
v Zagorju veljali za zanesenjake in šele<br />
prvi konkretnejši dogovori o ustanovitvi<br />
konzorcija in dogovori o skupnem vlaganju<br />
v novo tovarno so projekt realistično<br />
obarvali in z njim vzbudili zanimanje<br />
soustanoviteljev in sovlagateljev: Občina<br />
Zagorje ob Savi s sredstvi Sklada skupnih<br />
rezerv občine in sklada za pospeševanje<br />
razvoja gospodarstva in drugih dejavnosti<br />
občine, GIP Beton Zagorje, GIP Beton<br />
Dvajseto stoletje<br />
Konec sedemdesetih in tudi še v<br />
osemdesetih letih 20. stoletja je bilo<br />
gradbeništvo – sploh v Jugoslaviji – v pravem<br />
razcvetu. Z materialom je bilo potrebno<br />
oskrbovati velika gradbena podjetja, šele<br />
potem so prišle na vrsto trgovine. Svojo<br />
maloprodajno trgovino v Kisovcu so morali<br />
– kadar niso dohajali naročil – enostavno<br />
zapreti. Sedanji svetovalec prodaje za<br />
vzhodno Slovenijo Slavko Pavlin se<br />
spominja, kako je v tistih časih strankam<br />
»Po uspešno zaključenih razpravah in<br />
objektivnih ocenah, v katerih so sodelovali<br />
tudi revirski organizmi, so bila poenotena<br />
stališča do tega vprašanja in bila dana<br />
prednost izgradnje tovarne plinobetona<br />
na območju občine Zagorje. Šele nato je<br />
bilo možno nadaljevati akcijo. Skupno s<br />
predstavnikom Zasavskih premogovnikov,<br />
Betona, Industrije gradbenega materiala<br />
in Skupščine občine Zagorje je bila<br />
posredovana informacija najodgovornejšim<br />
tovarišem v Izvršnem svetu Skupščine<br />
Socialistične republike Slovenije. V tem<br />
obdobju so nastajali slovenski dokumenti<br />
o srednjeročnem in dolgoročnem razvoju<br />
Slovenije, kjer je potreba po izgradnji tovarne<br />
za proizvodnjo gradbenega materiala<br />
imela svoje mesto,« je ob ustanovitvi<br />
tovarne, 26. decembra 1973, med drugim<br />
zbrane nagovoril Brane Vipotnik, tedanji<br />
predsednik Skupščin Občine Zagorje ob<br />
Savi.<br />
V Hrastniku niso imeli primerne ekipe,<br />
ki bi zastavljeni projekt znala tudi uresničiti.<br />
foto Arhiv Xella Kisovec<br />
Siporex se je najprej uveljavil kot proizvajalec zidnih blokov za predelne stene in izolacijskih plošč.<br />
V Kisovcu ga delajo že 30 let • stran 14
vsakodnevno razvozil okrog pol kubičnega<br />
metra blokov kar s svojo novo stoenko.<br />
Proizvodnja porobetona je potekala po<br />
preizkušeni švedski tehnologiji, imenovani<br />
siporex, ki se je razlikovala od tradicionalnih<br />
postopkov izdelave gradbenih materialov.<br />
Zaradi sodobnejšega pristopa so bili v<br />
Kisovcu verjetno med prvimi v Sloveniji, ki<br />
so uporabljali napravo za čiščenje odpadne<br />
vode.<br />
Proizvodnjo so v tovarni že prvo<br />
leto podvojili, sami so posodabljali<br />
tehnološki proces in opremo, uvajali<br />
nove recepture za izboljšanje izolativnosti<br />
izdelkov in povečevali število kalupov. V<br />
začetku 80. let so z novima avtoklavoma<br />
proizvodne kapacitete povečali za 70<br />
odstotkov. Izdelovali so armirane krovnostropne<br />
plošče, nearmirane zidne bloke,<br />
horizontalne in vertikalne zidne plošče ter<br />
predelne in izolacijske plošče.<br />
V 90. letih so kot podjetje v družbeni<br />
lasti med prvimi v državi izpeljali postopek<br />
privatizacije in se leta 1995 registrirali<br />
kot delniška družba. Tri leta pozneje<br />
je nemški holding YTONG AG, eden<br />
vodilnih ponudnikov porobetona v Evropi,<br />
z odkupovanjem delnic postal njihov 43-<br />
odstotni lastnik. V podjetje je prinesel<br />
predvsem znanje in izkušnje v tržnem<br />
gospodarstvu.<br />
V Kisovcu so izdelali program prenove<br />
proizvodnje in ga izvedli v hitrih štirih<br />
mesecih. Poskusna proizvodnja po<br />
tehnologiji YTONG je tako stekla že v<br />
marcu leta 1999.<br />
Enaindvajseto stoletje<br />
Do leta 2002 je nemški lastnik svoje<br />
lastništvo povečal na 90 odstotkov.<br />
V prenovljeni družbi je bilo tedaj 98<br />
zaposlenih, od tega 79 v proizvodnji in<br />
19 v finančni in prodajni službi. 175.000<br />
kubičnih metrov izdelkov, kolikor so jih<br />
proizvedli, so prodali v Sloveniji, nekaj pa<br />
izvozili, predvsem v Bosno in Hercegovino<br />
ter na Hrvaško.<br />
Razmere so se spremenile in od<br />
zaposlenih zahtevale prilagoditev. Če so<br />
včasih od zavoda za zaposlovanje dobili<br />
skupino brezposelnih z besedami, tukaj jih<br />
imate, pa jih zaposlite, so se morali zdaj tudi<br />
zaposleni prilagoditi tržnim zakonitostim.<br />
Zaradi manjšega števila so morali postati<br />
fleksibilnejši, kar preprosto pomeni, da<br />
morajo opravljati dela na več delovnih<br />
mestih in namesto v treh delati v štirih<br />
izmenah. Razmere pa se niso spremenile le<br />
v proizvodnji, temveč zelo korenito tudi v<br />
prodaji.<br />
“Leta 2001 je v Sloveniji malokdo znal<br />
izgovoriti ime naše blagovne znamke, kaj šele<br />
foto Tatjana Polanc Kolander<br />
Na prehodu v sedanje stoletje je rdeči Siporex zamenjal rumeni Ytong<br />
da bi jo prepoznal. S strateško načrtovanimi<br />
marketinškimi prijemi smo tržišče uspešno<br />
seznanili z lastnostmi našega gradbenega<br />
materiala, to so predvsem tlačna trdnost,<br />
toplotna izolativnost, zvočna, protipotresna<br />
in požarna zaščita. Danes rezultati kažejo,<br />
da so bile naše poteze pravilne,” pravi<br />
Nataša Tavčar, vodja marketinga v Xelli.<br />
Mednarodni koncern Xella International<br />
GmbH je v letih 2003 in 2004 pod svojo<br />
streho združil vodilne svetovne proizvajalce<br />
gradbenega materiala, kot so Ytong, Hebel,<br />
Silko in drugi. in ter s tem postal največji<br />
svetovni proizvajalec porobetona in silikatne<br />
opeke. V letu 2006 je 7200 zaposlenih<br />
ustvarilo 1,3 MRD EURmilijarde evrov<br />
skupnih prihodkov v Evropi, ZDA, Mehiki,<br />
Rusiji in na Kitajskem, kot je na slovesnosti<br />
ob 30-letnici v Zagorju povedal direktor<br />
proizvodnje Xella Alpe Adria Edo Bubić.<br />
Xella Alpe Adria kot operativna enota<br />
zajema področje Avstrije, Slovenije,<br />
Hrvaške, Srbije, Črne Gore, Makedonije<br />
in Albanije. Po Bubićevih besedah je Xella<br />
porobeton Slovenija s sedežem v Kisovcu<br />
med uspešnejšimi članicami holdinga, ki<br />
z aktivnim delovanjem vodstva in vseh<br />
zaposlenih uspešno ohranja svoj visok<br />
položaj v družini Xelle.<br />
Za kisovško družbo so značilne tudi<br />
številne investicije v okoljske projekte.<br />
Pomemben je bil projekt zbiranja odpadnih<br />
voda, s katerim so v celoti preprečili<br />
izpuščanje tehnoloških voda v okolje.<br />
Pred kratkim pa so uspešno zagnali novo<br />
pridobitev – mlin, ki melje tehnološke<br />
odpadke. Tako pridobljeni material vračajo<br />
nazaj v proizvodnjo kot surovino, s čimer so<br />
razbremenili okolje in seveda znižali stroške<br />
surovin.<br />
Za kisovško družbo so značilne tudi<br />
številne investicije v okoljske projekte.<br />
Pomemben je bil projekt zbiranja odpadnih<br />
voda, s katerim so v celoti preprečili<br />
izpuščanje tehnoloških voda v okolje.<br />
Pred kratkim pa so uspešno zagnali novo<br />
pridobitev – mlin, ki melje tehnološke<br />
odpadke. Tako pridobljeni material vračajo<br />
nazaj v proizvodnjo kot surovino, s čimer so<br />
razbremenili okolje in seveda znižali stroške<br />
surovin.<br />
Kakovost in dobro zasnovana prodajna<br />
strategija sta družbi v letu 2005 prinesli<br />
rekordno prodajo sto tisoč kubičnih<br />
metrov porobetona samo na slovenskem<br />
trgu. V Xelli se prepričani, da gre zahvala<br />
za uspešni preboj na trg vsem zaposlenim.<br />
Takšnega mnenja je tudi Aleš Kačič, ki je<br />
od leta 2006 vodja prodaje družbe Xella<br />
porobeton Slovenija: »Lahko rečem, da<br />
sem se pridružil izkušenemu kolektivu z<br />
izjemno pripadnostjo delu in družbi, kar po<br />
mojem mnenju predstavlja dobro jamstvo<br />
za uspešno delo tudi v bodoče. Mesto<br />
med vodilnimi proizvajalci gradbenega<br />
materiala želimo v prihodnje utrjevati<br />
predvsem z energetsko varčnimi, okolju<br />
prijaznimi in inovativnimi rešitvami. Našo<br />
rast vzdržujemo z dodajanjem vrednosti<br />
našim proizvodom. Pri tem je pomembno<br />
predvsem dobro sodelovanje z investitorji,<br />
projektanti, trgovskimi partnerji, izvajalci<br />
gradbenih del in ne nazadnje končnimi<br />
uporabniki.”<br />
V Kisovcu ga delajo že 30 let • stran 15
Politehna in delavnica Valvasor<br />
Tomaž Tomazzini<br />
Obrt ročnega<br />
izdelovanja papirja<br />
Podjetje Politehna se že enajst let ukvarja z ročno izdelavo papirja. S svojo<br />
Mojstrsko delavnico Valvasor je eno izmed redkih, ki gradi na etnološkem<br />
in etnografskem izročilu in dokazuje, kako lahko stara znanja zažive tudi v<br />
novodobnem podjetništvu. To je ob dejstvu, da je podjetje za svoje delovanje<br />
prejelo številne domače in tuje nagrade ter certifikate, dober razlog za<br />
pogovor z direktorjem in solastnikom družbe Alešem Breznikarjem, če bi<br />
že spregledali peto obletnico delavnice, ki jo je podjetje odprlo na Ohridu v<br />
Republiki Makedoniji.<br />
Vam je kdaj žal, da ste takrat sprejeli to<br />
odločitev in podjetje preoblikovali v podjetje<br />
domače obrti.<br />
Breznikar: Ne, sploh ne. Čeprav je bila to<br />
za tiste čase zelo drzna odločitev, sem verjel,<br />
da bo ročno izdelan papir s časom vedno bolj<br />
cenjen. Potrebno je bilo veliko potrpežljivosti,<br />
sploh takrat, ko so podjetniki v drugih<br />
dejavnostih hiperaktivno rasli.<br />
Kaj je bila prva potrditev vaše odločitve<br />
in dela?<br />
Breznikar: Zagotovo certifikat domače<br />
obrti in s tem potrdilo, da je naša delavnica,<br />
se pravi Mojstrska delavnica Valvasor, ena<br />
izmed tistih, ki nadaljuje tradicijo papirnih<br />
mlinov na Slovenskem.<br />
Krivulja uspeha se potem ni tako strmo<br />
dvigala kot pri mnogih drugih manjših<br />
podjetjih?<br />
Breznikar: Ne, že na začetku mi je bilo<br />
jasno, da dejavnost, ki jo opravljamo, ne bo<br />
prinesla hitrih zaslužkov. Zato je bilo potrebno<br />
zbrati ekipo, ki je verjela v produkt, z njim<br />
rasla in rada počela to, kar je bilo takrat treba<br />
početi. Sploh je bilo znanje na tem področju<br />
tisto, ki ga je bilo najtežje pridobivati. Takih<br />
delavnic je po svetu zelo malo, če pa so že,<br />
so bile recepture in tehnologije vedno strogo<br />
varovana materija. Prav tako nam niso bila<br />
v veliko pomoč znanja rednih šol in fakultet<br />
na Slovenskem. Kmalu smo se zavedali, da<br />
bo prav znanje največji strošek pri oblikovanju<br />
podjetja.<br />
Prvi velik korak je bilo verjetno leto<br />
2001, ko ste razstavljali v Los Angelesu, leto<br />
kasneje pa še v Frankfurtu in New Yorku.<br />
Breznikar: Takrat je iz Regionalnega<br />
centra za razvoj, katerega inkubiranci smo<br />
bili, prišla pošta in razpisna dokumentacija<br />
za zastopanje Slovenije na največji razstavi<br />
poslovnih daril v Conventional centru in<br />
Stamples centru v Los Angelesu. Bil sem<br />
ravno prav domišljav, da sem pomislil, da smo<br />
mi tisti, ki bi se lahko uvrstili na to razstavo.<br />
Na razpis smo se zares dobro pripravili<br />
in komisija, ki so jo sestavljali ameriški<br />
strokovnjaki, je med peščico slovenskih<br />
podjetij izbrala tudi nas. Sledilo je še vabilo<br />
za sejem Tendence v Frankfurtu in Gift show<br />
v New Yorku.<br />
Kaj je ta prvi nastop izven Slovenije<br />
pomenil za podjetje in tudi vas osebno?<br />
Breznikar: Razsežnosti trga in poslovanja,<br />
ki jih registriraš v pogovorih s svetovnimi<br />
trgovci in proizvajalci, so tako ogromne, da<br />
se kmalu zaveš, kako je trg, ki te obdaja,<br />
zares globalen, priložnosti na njem pa<br />
neomejene. Takrat sem prišel do spoznanja,<br />
da ni več izgovarjanja s starimi reki slovenskih<br />
podjetnikov, kako je trg zadušljiv, majhen in<br />
skorumpiran. Spoznal sem, da smo vsi, še<br />
tako majhna podjetja, del globalnega trga, in<br />
da so uspehi, ki jih nizamo, odvisni samo od<br />
nas samih, od našega znanja, iznajdljivosti in<br />
pridnosti.<br />
Na trgu sta bili takrat dve vrsti ponudb.<br />
Eni so želeli kupiti našo idejo in znanje, drugi<br />
pa sam produkt, torej ročno izdelan papir.<br />
Nekaj mesecev po prihodu iz Amerike smo<br />
se odločili in sprejeli ponudbo ameriškega<br />
podjetja Impact: prodali smo znanje ter s<br />
svojimi mojstri uredili podobno delavnico<br />
za ročno izdelan papir, kot smo jo imeli v<br />
Sloveniji, v San Diegu.<br />
Pričakovali bi, da takšni potezi sledi nov<br />
razvoj, nova tržišča,velika prepoznavnost …<br />
Kaj od tega se je res zgodilo?<br />
Breznikar: Po prihodu iz Amerike je bilo<br />
sprva res veliko čestitk; konec koncev so<br />
bile tudi nekatere zasavske občine in seveda<br />
matična občina Radeče tiste, ki so finančno<br />
podprle projekt. Tu je bil tudi Regionalni<br />
center za razvoj in še kdo, prisotni so bili<br />
mediji. Vendar je ta intenzivna pozornost, kljub<br />
dobremu delu naprej, hitro padla. Postalo mi<br />
je jasno, da bo kljub uspehu še naprej potrebno<br />
biti prodoren, iskati inovativne oblike razvoja<br />
ročne izdelave papirja, da mora v ospredje<br />
znova stopiti produkt in razvoj le tega.<br />
ZDA, če se ne motim, so bile prevelik<br />
izziv za trženje produkta. Je bil domači trg<br />
dovolj velik vzvod za napredovanje?<br />
Breznikar: Zdaj, ko s proizvodnjo in<br />
produktom nismo le v Sloveniji, je lahko<br />
govoriti, da domači trg ni zadosten za razvoj<br />
podjetja, kakršno je naše. Vendar se ni bilo<br />
lahko prebiti s to dejavnostjo v drugo državo,<br />
saj gre konec koncev za slovensko domačo<br />
obrt.<br />
Že šest let je tega, kar je Regionalni center<br />
za razvoj organiziral izmenjavo strokovnjakov<br />
na področju gospodarstva. Takrat sem bil<br />
čisto po naključju pravi čas na pravem<br />
mestu. Spoznal sem Ljupča Panevska, ki je<br />
Obrt ročnega izdelovanja papirja • stran 16
il navdušen nad rezultati podjetja. Pot me je<br />
nato peljala v meko slovanske pismenosti in<br />
kulture: vabilo na Ohrid je pomenilo do takrat<br />
največje priznanje mojemu delu.<br />
Je bilo ustanavljanje podjetja v<br />
Makedoniji zapleteno?<br />
Breznikar: Niti ne, vse je bilo speljano v<br />
enem letu. Miselni tokovi v Makedoniji niso<br />
podobni našim. Prišel sem med odprte ljudi,<br />
sodelovanje temelji na zaupanju. Ljudje<br />
tam ne »blefirajo«, pokažejo kar imajo in<br />
kar so. Razkorak med bogatimi in revnimi<br />
je velik, vendar za razliko od Slovenije tudi<br />
viden. Ljudje te spoštujejo in ti priznavajo<br />
minulo delo. Začneš verjeti v to, kar delaš,<br />
in si zaupati. To pa je pogoj, da zaupaš tudi<br />
drugim.<br />
Obdobje, v katerem smo ustanavljali<br />
podjetje ALJA-M, je bilo eno izmed najlepših v<br />
moji podjetniški karieri. Ob prihodu na Ohrid<br />
nisem nikogar poznal in tudi ljudje okoli mene<br />
so poznali le tisto, kar sem prinesel s seboj -<br />
načrte delavnice in nekaj vzorcev papirja. Na<br />
tej podlagi so mi našli lokacijo in urejevali<br />
infrastrukturo za podjetje. Vse skupaj je bilo<br />
že podobno dobro režiranemu filmu.<br />
Takrat se je o Politehni in Mojstrski<br />
delavnici Valvasor spet več slišalo v<br />
medijih.<br />
Breznikar: Novica je prišla v javnost kljub<br />
naši skromnosti. Takratni direktor muzeja in<br />
eno največjih svetovnih imen arheologije Pasko<br />
Kuzman me je ob priložnosti, ko je bil njegov<br />
gost predsednik Makedonije Boris Trajkovski,<br />
povabil na večerjo. Po izmenjavi vljudnostnih<br />
gest je predsedniku Makedonije predstavil<br />
projekt naše delavnice za ročno izdelavo<br />
papirja. Ta je na moje presenečenje takoj<br />
sprejel projekt delavnice in nadgradil stvar z<br />
idejo, da bi bila to nacionalna protokolarna<br />
delavnica. Na tej večerji smo izbrali ime<br />
delavnice, ki se imenuje po učencu Cirila in<br />
Metoda Sv. Klimentu Ohridskem. Polno ime<br />
delavnice je tako Nacionalna delavnica za<br />
izdelavo ročno izdelanega papirja sv. Climent<br />
Ohridski. Gospod Trajkovski je obljubil tudi<br />
prisotnost pri odprtju delavnice. Datum, ki<br />
je bil kasneje izbran, se je pokril z obiskom<br />
predsednika Ukrajine Leonida Kučme, zato<br />
sem bil prepričan, da predsednika zaradi tega<br />
obiska ne bo. Na res veliko presenečenje je<br />
prišla dan pred otvoritvijo novica, da bosta oba<br />
predsednika, tako Kučma kot tudi Trajkovski,<br />
odprla delavnico ročno izdelanega papirja.<br />
Vsa zgodba seveda ni mogla uiti medijem, ki<br />
nas v Makedoniji še sedaj stalno spremljajo.<br />
Kaj za matično podjetje pomeni ohridsko<br />
podjetje ALJA-M in kako sodelujete?<br />
Breznikar: Makedonska delavnica je<br />
organizirana kot muzej, v katerem se izdelujejo<br />
papir in izdelki iz papirja po srednjeveški<br />
tehnologiji in recepturi. V delavnici se lahko<br />
turisti, ki jih na Ohridu štejejo v tisočih, vživijo<br />
v čas papirja, tiska in pismenosti 15. stoletja.<br />
Delavnica izpolnjuje tudi protokolarne naloge<br />
za Vlado Republike Makedonije, kjer redno<br />
sprejemamo različne državne obiske.<br />
Delavnica na Ohridu je osnovna delavnica<br />
za predstavnost in trženje ročno izdelanega<br />
papirja Valvasor, saj je tam frekvenca<br />
zainteresiranih strank od vsepovsod zelo<br />
velika. Sinteza s slovenskim podjetjem<br />
je zdrava, stvar dopolnjevanja oziroma<br />
neizbežnosti. V Sloveniji je še vedno ostal<br />
razvoj ročno izdelanega papirja, na Ohridu<br />
pa papirju dodajamo vrednosti.<br />
Vrniva se v Slovenijo. Poleg delavnice<br />
v Radečah ste prisotni še na gradovih<br />
Bogenšperk in Otočec.<br />
Breznikar: Na gradu Otočec imamo svojo<br />
delavnico papirja in tiska, namenjeno prikazu<br />
te obrti šolam in drugim organiziranim<br />
in zainteresiranim skupinam. Na gradu<br />
Bogenšperk pa smo že urejeni grafični<br />
delavnici dodali delavnico papirja.Tudi tu je<br />
naš namen podoben kot na Otočcu.<br />
Kako vas sprejemajo v domačem okolju,<br />
v Radečah?<br />
Breznikar: Tudi v sanjah si ne domišljam,<br />
da sem si s svojim delom, ki ga imam<br />
neizmerno rad, pridelal status, zaradi<br />
katerega bi me Radečani morali sprejemati<br />
na kak poseben način. Konec koncev vodim<br />
dve podjetji z zasebnim kapitalom, ki pa ima<br />
svoje zahteve in ponavadi ne pričakuje kake<br />
posebne emocionalne odzive okolice. Vesel<br />
sem, če se kaka drobtina interesa sreča s<br />
krajem, ki je znan po papirju. Hkrati pa<br />
sem kraju hvaležen, da sem lahko izkoristil<br />
posebnosti in tradicijo doline papirja. Dejstvo<br />
pa je, da malo podjetje, kot smo mi, ne more<br />
– tega nikoli nismo niti nameravali – prevzeti<br />
identiteto doline. Ta pripada podjetju Radeče<br />
papir, ki je nedvomno eden od velikih igralcev<br />
na področju kvalitetnih papirjev v svetu.<br />
in vsak Radečan bi moral biti ponosen<br />
nanj. Kljub vsemu bom z veseljem še naprej<br />
sprejemal vsako ponudbo kraja po iskanju<br />
skupnega dobrega.<br />
Kaj se bo dogajalo s podjetjem naprej?<br />
Breznikar: Primarna naloga je iskanje<br />
vodstvenega kadra za obe podjetji. Sam se<br />
bom vrnil k samemu papirju, saj je tam še<br />
ogromno nedorečenega. Medtem ko bo ta<br />
članek objavljen, bomo pričeli s snemanjem<br />
dokumentarca o Mojstrski delavnici Valvasor<br />
na nacionalni televiziji. Še naprej se bomo<br />
trudili čim širše prikazati našo obrt; in to je<br />
pravzaprav naše poslanstvo.<br />
In do kam želite vi, gospod Aleš<br />
Breznikar? V krogu prijateljev veljate za<br />
skromnega človeka, vendar človeka tiste<br />
vrste, s katerim je izredno težko delati, pri<br />
čemer se na koncu vedno pokažejo izjemni<br />
rezultati.<br />
Breznikar: V bistvu človek zelo malo<br />
potrebuje za srečno življenje. Moja filozofija<br />
je, da pri svojih petdesetih letih potrebujem<br />
samo še staro hiško s pogledom na Ohridsko<br />
jezero, gugalnik, na katerega bom sedel,<br />
dobro knjigo in ženo, da mi skuha čaj. Do<br />
tega pa potrebujem le še trinajst let in obilico<br />
zdravja.<br />
Obrt ročnega izdelovanja papirja • stran 17
Evropska unija<br />
Katarina Kus<br />
Širša domovina<br />
praznuje Abrahama<br />
Evropa te dni praznuje častitljivih 50 let. In kako je sploh prišlo do<br />
ustanovitve Evropske unije?<br />
O povezovanju posameznih držav se je začela govoriti že takoj po drugi<br />
svetovni vojni. V svojem znamenitem zürichškem govoru je Winston Churchill<br />
že leta 1946 predlagal nekakšne Združene države Evrope, saj je bil prepričan,<br />
da lahko le združena Evropa zagotovi mir na celini. Nadaljeval pa je s slavnim<br />
»something that will astonish you« – nekaj, kar vas bo osupnilo: bil je prvi,<br />
ki je omenjal povezavo Francije in Nemčije, s čimer naj bi odstranili možnost,<br />
da pride do nove svetovne vojne.<br />
Prvi zametki evropskega združevanja<br />
so se zgodili 9. maja 1950, ko je tedanji<br />
francoski zunanji minister Robert Schumann<br />
predlagal ustanovitev skupnega trga za<br />
premog in jeklo. Leto zatem so Francija,<br />
Nemčija, Italija, Belgija, Nizozemska in<br />
Luksemburg ustanovile Evropsko skupnost<br />
za premog in jeklo. S skupnim upravljanjem<br />
teh dveh vej težke industrije, ki sta bili<br />
osnova orožarske industrije, so preprečili<br />
možnost, da bi države proizvajale orožje za<br />
medsebojne spopade.<br />
Zakaj petdesetletnica?<br />
Zakaj torej govorimo o 50. obletnici<br />
Evropske unije, če pa so prvi evropski<br />
koraki, namenjeni vzdrževanju miru, stari<br />
že skoraj 60 let?<br />
Čas »po Evropi« se je začel šteti v marcu<br />
1957, ko so ustanovne članice v Rimu<br />
podpisale dve pogodbi in tako ustanovile<br />
Evropsko gospodarsko skupnost EGS ter<br />
Evropsko skupnost za atomsko energijo<br />
EURATOM. Bolj znana je prva, Pogodba<br />
o ustanovitvi Evropske gospodarske<br />
skupnosti, ki si je tudi prisvojila ime Rimska<br />
pogodba, in s katero je bila ustanovljena<br />
predhodnica današnje Evropske unije.<br />
Začetki povezovanja Evrope so torej<br />
temeljili na gospodarski povezanosti držav<br />
članic zaradi vzdrževanja miru, sčasoma<br />
pa se je ta povezanost razširila tudi na<br />
druga področja življenja. Evropski uniji se<br />
je pridruževalo več in več članic, njihova<br />
povezanost je bila vse močnejša.<br />
Prelomnice<br />
Katere so bile najpomembnejše<br />
prelomnice v petdesetletnem življenju naše<br />
preljube Evrope?<br />
V njenem otroštvu je bila najprej<br />
vzpostavljena carinska unija med članicami<br />
Evropske gospodarske skupnosti, kar<br />
pomeni enotno trgovinsko območje, v<br />
katerem blago prosto kroži, ne glede na<br />
to, ali je bilo izdelano znotraj skupnosti ali<br />
uvoženo od zunaj.<br />
Sredi pubertete so se ji pridružile Velika<br />
Britanija, Irska in Danska, v cvetu mladosti<br />
pa se je okrepila še z Grčijo, Španijo in<br />
Portugalsko.<br />
V odrasli dobi, na začetku devetdesetih let,<br />
so države članice podpisale Maastrichtsko<br />
pogodbo, s katero si je evropska povezava<br />
(Ne)strpnost med Slovenci<br />
spremenila ime in uveljavila poimenovanje<br />
Evropska unija. Odprla se je pot k uvedbi<br />
skupne valute in skupne zunanje in<br />
varnostne politike. Slabo leto kasneje je<br />
začel delovati tudi notranji trg, tako da so<br />
prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala<br />
vse bolj postajali realnost.<br />
Kmalu po pridružitvi Avstrije, Finske<br />
in Švedske, v začetku leta 1995, so Belgija,<br />
Nemčija, Španija, Francija, Luksemburg,<br />
Nizozemska in Portugalska uveljavile<br />
Schengenski sporazum. Ta omogoča, da<br />
lahko potniki katerekoli nacionalnosti<br />
med navedenimi državami potujejo brez<br />
obmejnega nadzora. V schengenskem<br />
območju je danes trinajst članic Evropske<br />
unije, poleg njih pa še Islandija in Norveška.<br />
Slovenija se bo schengenskemu območju<br />
predvidoma pridružila koncem letošnjega<br />
leta.<br />
Novo tisočletje<br />
Leta 2000 se je Unija odpravila v Nico,<br />
kjer je bila podpisana nova pogodba, ki je na<br />
novo razdelila glasove in mesta v evropskih<br />
institucijah in s tem omogočila širitev na<br />
nove članice. Vendar, pazljivo! Pogodba<br />
je bila mišljena kot prehodna pogodba<br />
– stopnička na poti do Ustave – in je zato<br />
predvidela širitev na zgolj 27 držav članic,<br />
za kaj več pa bo morala v prihodnosti<br />
poskrbeti Pogodba o Ustavi za Evropo.<br />
Ob pomoči društva Vox humana je bila izpeljana okrogla miza (Ne)strpnost med Slovenci.<br />
Obiskovalci so lahko iz ust zanimivih gostov: Bakhtyarja Aljafa, direktorja Mednarodnega<br />
inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani IFIMES, ter Aleša<br />
Guliča, poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije, slišali, kakšen je odnos med<br />
‘’avtohtonimi’’ in ‘’neavtohtonimi’’ Slovenci, kakšne so osebne izkušnje in kaj pravi o tem<br />
pravi analitični um. Razprava je tekla tudi o avtohtonosti ter slovenskem razumevanju pojma<br />
‘’tujec’’ v preteklosti in danes. Stanje v Sloveniji smo primerjali z evropsko okolico ter skušali<br />
zgraditi projekcijo za naslednja desetletja v luči čedalje močnejših imigracijskih tokov.<br />
Vprašali smo se tudi, kako naj različne kulture v Evropi sobivajo po propadli iluziji o<br />
multikulturni družbi.<br />
Širša domovina praznuje Abrahama • stran 18
Podnebne spremembe<br />
Informacijska točka Europe Direct <strong>Zasavje</strong><br />
in Ustanova Mat kultra sta v galeriji Mat<br />
kultra organizirali več razstav. Prva je bila<br />
razstava o podnebnih spremembah z naslovom<br />
Spreminjam navade, ne pa podnebja!<br />
Razstava je nekoliko preoblikovana<br />
predstavitev problemov, povezanih s<br />
spreminjanjem podnebja in uveljavljanjem<br />
obnovljivih virov energije in energetske<br />
učinkovitosti, s katero je društvo za sonaraven<br />
razvoj Fokus gostovalo že na več prireditvah<br />
po Sloveniji.<br />
Razstava je s fotografijami in priložnostnimi<br />
besedili opozarjala na podnebne spremembe<br />
in na dejstvo, da lahko vsakdo z drugačnim<br />
odnosom do rabe energije prispeva svoj delež<br />
k reševanju podnebja.<br />
Poleg desetih tematskih panojev je bil<br />
na razstavi še enajsti, na katerega so lahko<br />
obiskovalci razstave nalepili svoje kratke<br />
predloge, mnenja, pripombe. Razstava tako ni<br />
le nagovarjala obiskovalcev, ampak je od njih<br />
pričakovala, da tudi oni nagovorijo njo in njene<br />
prihodnje obiskovalce.<br />
namreč potrditi vse države članice, vendar<br />
pa tega ne storijo oziroma odločitev<br />
odlagajo.<br />
Evropa je nekaj časa razmišlja, kaj<br />
bi storila, potem pa se je odločila, da bo<br />
poskusila svoje razmišljanje deliti z vsemi<br />
in se tako približati čim širši publiki. Čez<br />
dobri dve leti je pod svoje okrilje sprejela še<br />
Bolgarijo in Romunijo, s čimer je dosegla<br />
svoj maksimum, ki ji ga dopušča Pogodba<br />
iz Nice. Zunaj pa čakajo še Hrvaška in<br />
Turčija, ki sta se že začeli pogajati za vstop,<br />
Makedonija, ki s pogajanji še ni pričela, in<br />
druge države Balkana, ki so potencialne<br />
kandidatke za prestop meje unije.<br />
Petdesetletnica<br />
Kljub tej in drugim dilemam pa Evropska<br />
unija ni pozabila na zabavo ob rojstnem<br />
dnevu. Nanjo je povabila vse članice, ki<br />
so evropski jubilej proslavile tudi v svojih<br />
okoljih. Slovenija seveda ni izjema, saj<br />
so se v maju zvrstile številne slovesnosti,<br />
sprejemi, nebo nad ljubljanskim gradom<br />
pa je osvetlil tudi ognjemet. Po Sloveniji<br />
kroži razstava z voščilom Evropski<br />
uniji, ki se ta hip mudi prav v Zasavju<br />
– konec maja v galeriji Mat kultra, junija v<br />
Zdravstvenem domu v Hrastniku. Vsi, ki bi<br />
radi pluli skupaj združeni v različnosti, si<br />
to lahko privoščijo vse poletje na evropski<br />
ladjici po Ljubljanici. Z neba bodo letele<br />
evropske zastave, ki se bleščijo na kupolah<br />
padalske skupine Čmrlji, ki bo presenečala<br />
na evropskih zabavah. Na veliko zabavo<br />
opozarjajo številne stojnice in plakati po<br />
vsej Sloveniji. In, zabava se z majem še ne<br />
končuje, s presledki bo trajala vse letošnje<br />
leto.<br />
Bo zabava uspešna? Se bodo obstoječe<br />
države članice opile vonja Evrope in pritrdile<br />
njenemu mnenju in željam? Bo sprejeta<br />
ustava in se bo unija lahko še razširila?<br />
V tem trenutku je še prezgodaj reči,<br />
najbolje je, da zgolj uživamo v proslavi in se<br />
seznanjamo z mnenjem Evrope. Že pa lahko<br />
rečemo: hvala, Evropska unija! Brez tebe<br />
namreč ne bi bilo ne študijskih izmenjav<br />
ne evra ne poceni in poenostavljenih<br />
potovanj, sploh pa ne miru in blagostanja,<br />
kot ga poznamo danes in nam je povsem<br />
samoumeven.<br />
Vse najboljše, Evropa, in še na mnogo<br />
let!<br />
Evropa v šoli<br />
S prvim januarjem 2002 se je Evropa<br />
odločila za drzno potezo: sklenila je namreč,<br />
da bo skočila v žepe čim večjega števila<br />
svojih članic. Uvedla je evro, ki je zamenjal<br />
nacionalne valute skoraj vseh držav članic.<br />
Pri tem se je zelo potrudila in tudi utrudila,<br />
saj je skovala in razdelila več kot 80 milijard<br />
kovancev.<br />
Drznost je z zrelostjo le še naraščala: s<br />
1. majem 2004 se je odločila, da bo še bolj<br />
gostoljubna in je omogočila vstop desetim<br />
novim članicam: Cipru, Češki, Estoniji,<br />
Latviji, Litvi, Madžarski, Malti, Poljski,<br />
Slovaški in Sloveniji.<br />
Kar je izgledalo kot nov izziv – 29.<br />
oktobra 2004 so voditelji vseh 25 članic<br />
podpisali Pogodbo o Ustavi za Evropo, ki<br />
naj bi nadomestila vse dosedanje pogodbe<br />
in poenostavila odločanje v razširjeni Uniji<br />
– se je izkazalo kot korak v krizo srednjih<br />
let. Da bi ustava stopila v veljavo, jo morajo<br />
Od konca aprila pa vse do srede maja si je bilo v galeriji Mat kultra moč ogledati razstavo<br />
otroških risb na temo Enake možnosti za vse – enakost spolov. Razstavo sta pripravili<br />
Informacijska mreža Europe Direct <strong>Zasavje</strong> in Ustanova za širjenje kulture Mat kultra,<br />
razstavljena pa so bila izbrana dela osnovnošolcev iz Hrastnika, Litije, Trbovelj in Zagorja ob<br />
Savi, ki so prispela na osmi natečaj Zveze prijateljev mladine Slovenije Evropa v šoli.<br />
Avtorji razstavljenih del so Peter Adamič, Zala Doblekar, Lucija Dolinšek, Anja Draksler,<br />
Urban Durnik, Rok Godicelj, Monika Grahek, Tina Hacin, Blaž Hribar, Gaja Ključevšek,<br />
Valerija Kokalj, Lea Lah, Kaja Levačič, Špela Lipovšek, Kaja Mandriera, Sašo Marinovič,<br />
Oliver Pejič, Rebeka Pogačar, Katarina Polc, Gaja Ribič, Tea Rogan, Saba Safič, Tjaša Selič,<br />
Robi Verbajs, Patricija Vidrgar, Maša Zavrl in Lavra Zupančič.<br />
Regijski koordinator za <strong>Zasavje</strong> je bila Zveza prijateljev mladine Hrastnik, ki je 3. aprila<br />
2007 tudi pripravila zaključno slovesnost s podelitvijo nagrad.<br />
Anja Draksler: Enakost med spoloma<br />
Širša domovina praznuje Abrahama • stran 19
Logotipi ob obletnici Evropske unije<br />
V galeriji Mat kultra je bila 23. maja otvoritev<br />
razstave logotipov ob 50. obletnici Evropske unije.<br />
Razstavljeni so bili logotipi avtorjev iz vse Evrope,<br />
ki so se prebili v najožji izbor natečaja – nanj<br />
je prispelo kar 1701 delo študentov umetnosti,<br />
grafičnega oblikovanja, komunikacijskega<br />
oblikovanja, vizualne komunikacije, medijskega<br />
oblikovanja in sorodnih disciplin iz vseh 27 držav<br />
članic Evropske unije – in slovenski predlogi.<br />
Na otvoritvi razstave, ki so jo polepšali<br />
improvizatorji gledališke skupine GESŠ Trbovlje,<br />
smo podelili nagrade zasavskim avtorjem likovnih<br />
del, fotografij in esejev, ki so jih poslali na<br />
natečaj Postavljeni smo v ta prostor in čas, ki so<br />
ga pripravili informacijska točka Europe Direct<br />
<strong>Zasavje</strong>, ustanova Mat kultra in časopis Razvoj.<br />
Glavne nagrade so dobili Barbi Gračner, Zvone<br />
Vrtačnik, Simon Pangeršič in Urška Brkovič.<br />
odlomek<br />
od 195 7<br />
Ina Brečko: Zasavčanka<br />
Zdej sm pa na cest. Ni panike. Čez dan<br />
hodm mal okrog, žicam čike, pa uzadi za<br />
restavracijo si kej futra puišem. A sploh<br />
vete, kako dobro hrano norci stran mečejo?<br />
No, sej dons je blo bol slabo, kr so mel<br />
zaprt, pa sm mogla jest še hrano ud učjri.<br />
Ma sej jutr bo pa zihr kak kos pice ustal.<br />
Ja, tle delajo najbulše. Res! Sam škoda, ku<br />
sir tuk hit splesni, pa tut šunka smrdi ku<br />
pes. Dons sma šla pa s tipam pod tunel.<br />
Mal sma se ga zakadila, pua se je začel pa<br />
dret na mjene. Sam zatu, kr še ni bil dost<br />
zadet. Js sm mu pa rekla, da nej gre u rit.<br />
Pua me je pa lopnu. Pa sej ni blu nč hudga.<br />
Mal mi je kri lila z nusa, pa sej, sam da mi<br />
ga ni zlomu. Js sm ga pa plunla. Čist iz<br />
pjete sm ga potegnla. Pa rekla sm mu, da<br />
ga nočm vč vidit. Pua mi je pa joku, pa pu<br />
kulenih se je plazu pa se mi je opravičvov.<br />
Pa robček mi je dal. Papirnatga, dišečga. Ja<br />
itak, da sm mu uprustila. Pual sma se šla<br />
pa dol dat. Pa sej ni blu slabo, sam mal me<br />
je zebl. Naj mu bo, ku ma pa sam mene na<br />
tem svet, udkar je pršu iz resta. Tudi frendu<br />
nima več, kr večina jih je še zaprtih al so<br />
pa že pucrkal zard drog. Drug so pa čudaki.<br />
Zlikane hlače, bela srajca, tona želeja na<br />
lasih … Blek! Sam visok folk. Da bi nama<br />
pa gdu kdaj kej drubiža dal za kako litro, tu<br />
pa ne. Dons dajo sam tist, ku še za sjebe<br />
nimajo punavad dost.<br />
Informacijska točka Europe Direct <strong>Zasavje</strong>, Ustanova Mat kultra in časopis<br />
Razvoj so v začetku marca razpisali nagradni natečaj za fotografije, risbe<br />
in eseje z naslovom Postavljeni smo v ta prostor in čas. Od avtorjev smo<br />
pričakovali, da bodo izrazili občutljivost do pojavov v zasavskem okolju in<br />
družbi, videli in opozorili na uničevanje okolja in neenake socialne možnosti,<br />
opazili svetle strani, ki jih podpisujejo solidarnost, pomoč, delovanje …<br />
Skratka, ustvarjalno razmišljali o današnjem Zasavju.<br />
Odziv je bil manjši od pričakovanega,<br />
saj se je odzvalo štirinajst avtorjev.<br />
Najbolj številčni so bili fotografi – po<br />
mnenju komisije so njihova dela tudi<br />
kakovostno odstopala – v kategoriji<br />
risb oziroma slik pa sta prispeli le dve<br />
deli enega avtorja. Za spodbudo smo<br />
sklenili, da s praktičnimi nagradami,<br />
za spodbudo in zgled ob naslednjih<br />
priložnostih, nagradimo vse sodelujoče.<br />
Dela si je ogledala petčlanska komisija,<br />
pri čemer smo se člani osredotočili na<br />
njihova domača področja. Zunanja<br />
člana sta bila fotograf Antonio Živkovič<br />
in knjižničarka ter pesnica Joža Ocepek,<br />
kot predstavniki razpisovalcev pa smo<br />
1. nagrada<br />
Barbi Gračner: Čas je, da se zbudimo<br />
dela ocenili pravnica Katarina Kus, ki<br />
skrbi za informacijsko točko Europe<br />
Direct <strong>Zasavje</strong>, oblikovalka Nataša Gala,<br />
članica uprave Mat kultre in urednik<br />
Razvoja Roman Rozina.<br />
Najlažje je bilo izbirati likovna dela,<br />
kjer sta se za nagrado bojevali dve sliki<br />
Zvoneta Vrtačnika iz Litije. Prvo nagrado<br />
smo podelili delu Pot v raj – gradnja<br />
konstrukcije trgovine Spar v Litiji, ki<br />
se nam je zdela enostavno likovno<br />
ironiziranje današnje potrošniške družbe,<br />
saj nosilni stebri konstrukcije delujejo kot<br />
križi na pokopališču. Mimogrede, noben<br />
član komisije ne zna na pamet našteti<br />
Postavljeni smo v ta prostor in čas • stran 20
Nagradni natečaj<br />
Roman Rozina<br />
Postavljeni smo v<br />
ta prostor in čas<br />
vseh velikih, še večjih in največjih trgovskih<br />
središč, ki so v nekaj zadnjih letih pristala<br />
v Zasavju.<br />
Pogrešali smo likovna dela številnih<br />
ljubiteljskih slikarjev, ki ustvarjajo<br />
samostojno ali združeni v različna društva,<br />
prav tako se vabilu niso odzvali v nobeni<br />
izmed šol, kljub temu, da v nekaterih<br />
odlične mentorice in prav taki mentorji<br />
uspešno razvijajo sposobnost otrok, da se<br />
izražajo tudi z likovno govorico.<br />
Odločanje se je najbolj raztegnilo pri<br />
fotografijah, saj je prispelo veliko kvalitetnih<br />
del, tako da se je komisija odločila, da poleg<br />
prve denarne nagrade podeli še tri knjižne<br />
nagrade.<br />
Prvo nagrado si je za fotografijo Čas<br />
je, da se zbudimo – njej se je ime zapisalo<br />
v angleščini, prislužila Barbi Gračner<br />
iz Hrastnika. Avtorica je s postopkom<br />
montaže v kontrastno krajino in iz dimnika<br />
izhajajoč dim spretno vstavila lobanjo kot<br />
simbol smrti, s čimer je še poudarila svoje<br />
okoljsko sporočilo.<br />
Iztok Klančar z Dola je poslal serijo<br />
petih fotografij, ki smo jo interno<br />
razglasili za zmagovito serijo; verjetno<br />
bomo v prihodnjih razpisih upoštevali<br />
tudi to kategorijo. Tako pa smo njegovo<br />
odlično serijo neobičajnih perspektiv na<br />
prepoznavne objekte Hrastnika in Trbovelj<br />
lahko nagradili le s knjižno nagrado.<br />
Knjižno nagrado si je prislužil tudi<br />
Andrej Šinkovec iz Trbovelj za fotografijo<br />
Pot iz teme: zanimiv zebrasto osvetljen rov<br />
ali podhod z možakarjem, ki stopa proti<br />
njegovemu koncu, je tehnično dobro delo,<br />
polno simbolnih sporočil.<br />
Še eno knjižno nagrado pa smo podelili<br />
Trboveljčanki Maji Kilar za fotografijo<br />
Sinergija in ubranost, ki navdušuje z<br />
optimističnim sporočilom, z motivom<br />
mladih športnih navdušencev, z njihovo<br />
energijo in tovarištvom.<br />
Natečaja so se udeležili še Rok Godec<br />
iz Logatca, ki je posnel serijo fotografij, s<br />
katerimi opozarja na ekološke rane Zasavja<br />
in to, da lahko vsakdo kaj naredi za okolje.<br />
Kresovanjsko serijo fotografij, nekakšen<br />
od ognja do pepela, pa je posnel Simon<br />
Pangeršič iz Zagorja. Edi Hribšek iz Trbovelj<br />
se je podal na ekološko kmetijo v Čeče, ker<br />
je želel opozoriti na dobre plati naravnega<br />
načina kmetovanja. Vlasta Medvešek<br />
Crnkovič iz Zagorja je na Čemšeniški<br />
planini našla drevesi, ki si podajata roke, z<br />
naslovom svojih fotografij pa sporoča, da<br />
naj si roke podamo tudi Zasavčani. Simbole<br />
pa je v naravi iskala tudi Ina Brečko iz<br />
Hrastnika.<br />
Na esejistični del razpisa pa smo prejeli<br />
pet del, pri čemer bi kateremukoli med njimi<br />
lahko rekli, da je esej v pravem pomenu<br />
besede: pravljica, zgodba, razmišljanje,<br />
dnevniški zapis … Zato je bila prva odločitev<br />
komisije, da pojem esej razširimo v vsakršno<br />
pisno delo, da drobne konkurence še bolj<br />
ne razredčimo.<br />
Prvo nagrado smo po težavnem<br />
usklajevanju različnih mnenj podelili<br />
pravljici Zasavski škratje Zagorjanov<br />
Urške Brkovič in Simona Pangeršiča, ki<br />
sta v pravljico, z mamino pomočjo, zavila<br />
ekološka sporočila, njen konec pa še<br />
zanimivo ilustrirala je s fotografijo.<br />
Hrastničanka Ina Brečko se je postavila<br />
v vlogo klošarske odvisnice in zelo razdelila<br />
komisijo: nekateri bi jo nagradili, večini se<br />
je njen zapis v zasavščini zdel preveč črn.<br />
Albin Potisek iz Hrastnika je v<br />
večerniškem slogu zapisal zgodbo<br />
knapovskega inovatorja Filipa, ki je odločen<br />
ustvariti si uspešno poklicno pot.<br />
Tomislav Radić iz Trbovelj in Tatjana<br />
Kavšek iz Radeč sta bila še najbližje eseju,<br />
komisija jima je mogoče malenkostno<br />
zamerila nekoliko preveč poudarjen<br />
aktivizem. Prvi se je v delu Trbovlje so naše<br />
mesto razmišljajoče sprehodil po dolini,<br />
Tatjana pa nam sporoča lepe stvari v delu<br />
Inovativnost je v meni – želim jo podariti.<br />
Nagrade zmagovalcem in darila<br />
sodelujočim smo podarili na otvoritvi<br />
razstave logotipov ob 50-letnici Evropske<br />
unije, ki so jih ustvarjali mladi oblikovalci iz<br />
vse Evrope. Večerno srečanje so s smehom<br />
napolnili člani gledališke skupine Gimnazije<br />
in ekonomske srednje šole Trbovlje, ki se<br />
pod vodstvom Edite Gabrič ukvarjajo z<br />
improvizacijo. V podobni zasedbi pa naj bi<br />
se dobili še enkrat jeseni, ko bomo pripravili<br />
razstavo prispelih del, ki jim bomo pridali<br />
še plakate, ki so nastali na lanski delavnici<br />
pod vodstvom Simona Serneca.<br />
1. nagrada<br />
Zvone Vrtačnik: Pot v raj<br />
Postavljeni smo v ta prostor in čas • stran 21
odlomek<br />
Tomaž Radić: Trbovlje so naše mesto<br />
knjižna nagrada<br />
Maja Kilar: Sinergija in urbanost<br />
knjižna nagrada<br />
Iztok Klančar: Sallaumines<br />
knjižna nagrada<br />
Ustavi na desni strani ceste, kjer<br />
zagleda nekakšen vsemogočni kip.<br />
Zagleda kip, ki prikazuje, kako se ljudje<br />
upirajo proti drugim ljudem, proti ljudem,<br />
ki so imeli v roki puško. Proti ljudem, ki<br />
so jim hoteli s silo vladati, vendar pa se<br />
naši dobri ljudje niso pustili. In takoj ga<br />
je prevzel občutek, da je to tisto mesto,<br />
ki ga je iskal. To je mesto uporov, ljubezni<br />
do bratov, sester. To je mesto, kjer se<br />
ljudstvo ne pusti, da bi bilo na nepošten<br />
način izkoriščano. To je mesto,. kjer se<br />
ljudje borijo za svoje pravice. To so tiste<br />
prave Trbovlje, o katerih je prebral toliko<br />
lepih stvari. In ravno v tistem trenutku<br />
se mu na očeh prikažejo čisto majhne,<br />
skoraj neopazne solze. Zelo močno ga<br />
je stisnilo pri srcu, ko je zopet zagledal<br />
po ulici tiste zamišljene obraze. Obraze,<br />
ki niso kazali nobene vedrine, nobene<br />
svežine. Nobene želje po združitvi. In<br />
s tem priokusom v srcu se je ta tujec<br />
odpeljal iz našega mesta. Iz naših<br />
Trbovelj.<br />
Mi pa vsi skupaj ostajamo tukaj,<br />
ostajamo tu, ker nam je tako usojeno,<br />
da bi to mesto naredili zopet veliko, kot<br />
je že nekdaj bilo. Ne vem pa, zakaj to ne<br />
bi moglo biti tudi uresničljivo? Ker naše<br />
mesto je zares lepo mesto. Sam si želim<br />
živeti v urejeni, lepi in čisti okolici, kjer<br />
se bodo ljudje razumeli med seboj. V<br />
mestu kjer bodo dihali drug za drugega,<br />
ker skupaj smo močnejši! Želim si mesta,<br />
kjer bo imel vsak človek možnost, da<br />
dokaže vse svoje sposobnosti in znanje,<br />
ki jih ima.<br />
Sam se ne bom nikoli predal, in<br />
tako je tudi prav. Srčno upam, da je<br />
v Trbovljah še veliko tako mislečih<br />
ljudi, kot sem sam. Mladi ljudje, to<br />
smo mi. Sam verjamem, da je v tem<br />
mestu zelo veliko sposobnih mladih<br />
ljudi, saj jih tudi sam veliko poznam. V<br />
tem mestu živim že enaindvajset let in<br />
nekatere ljudi poznam že od samega<br />
začetka njihovega življenja. Zato lahko<br />
z zagotovostjo zatrdim, da ima naše<br />
mesto še lepo, svetlo prihodnost. V to<br />
sem trdno prepričan. S skupnimi močmi,<br />
s kvalitetnim delom, z dobrimi odnosi,<br />
z občutkom do sočloveka in z veliko<br />
trmo in vztrajnostjo, ki jo Trboveljčani<br />
zagotovo imamo, nam bo uspelo. Mi smo<br />
krojači svoje usode, zato ne pustimo<br />
nikomur, da bi nas odpisal, še preden<br />
se nas odpisati sploh da.<br />
Andrej Šinkovec: Pot iz teme<br />
Postavljeni smo v ta prostor in čas • stran 22
1. nagrada<br />
Urška Brkovič in Simon Pangeršič: Zasavski škratje<br />
V Zasavju je bilo včasih škratovsko življenje veliko lepše, kot je<br />
danes. Imeli smo svoj mir, imeli smo mnogo kotičkov, kamor smo<br />
radi zahajali, in bilo nas je veliko. Najlepše je bilo na pomlad in<br />
na jesen, ko so škratje prihajali tudi od drugod, ker je bilo tu pri<br />
nas zanje najlepše.<br />
Najboljše zabave so se zgodile, ko je zelenel gozd, ko je zunaj<br />
zapadel sneg in ko je prišla povodenj. Pa tudi ko so si veverice<br />
nabirale storže je bilo zabavno. Hrastuhelj, gozdni škrat, je vedno<br />
vedel, kateri storži so dovolj zreli, da jih bodo veverice obiskale.<br />
Skrili smo se vanje in ko je veverica prišla in približala smrček, da<br />
bi zluščila slastno seme, smo se ji obesili na brčice in splezali med<br />
vršičke ušesnih šopkov. Od strahu je poskočila in nas z vratolomno<br />
hitrostjo nosila iz veje na vejo, da smo se komaj držali. Ko je<br />
ugotovila vzrok preplaha, nas je sicer pometala s sebe, ampak do<br />
takrat smo svoje užitke adrenalinskega parka že doživeli.<br />
Ko je prišlo vroče poletje, pa smo najraje zahajali k Savurju,<br />
rečnemu škratu. On je bil neukrotljiv, ko je Sava narasla. Bil je<br />
neustrašen in najbolj je oboževal svoje vrtince, ki so se zanj primerno<br />
povečali šele ob povodnjih. Učil nas je, kako se spopasti z njimi, da<br />
te popeljejo v skrivnostni svet rek. Po cele dneve smo se z njim vozili<br />
po vrtincih, čeprav nismo nikoli prav dojeli te njegove veščine in nas<br />
je ves čas moral reševati na suho. Res je bil užitek, ko te je vrtinec<br />
zagrabil, zasuknil, da nisi vedel, kje je nebo in kje je dno, zamešal<br />
te je med mehurčke, ki so te stiskali iz vseh smeri. Če si se lahko<br />
oklenil tistega pravega, za katerega je le Savur točno vedel, kateri<br />
je, te je ponesel z dna naravnost na površje. A saj pravim, kateri je<br />
ta mehurček, je vedel točno le Savur. Za nas so bili vsi mehurčki<br />
enaki. In so popokali še predno so nas prinesli do površja. Ampak,<br />
ker smo pač škratje, smo hoteli vsaki skrivnosti priti do dna. Takšni<br />
smo pač škratje. Zabave nam nikoli ni zmanjkalo.<br />
Spomladi je Hrastuhelj dobesedno ponorel. Ljubezen ga je zajela,<br />
da ni mogel ne spati, ne sedeti. Tekaje po gozdovih, ves srečen,<br />
da je spet dobil nazaj svoj zeleni gozd, katerega mu je kruto vzela<br />
zima. Za nas, ostale škrate, je bilo sicer lažje, ko je zapadel sneg,<br />
ker takrat smo Hrastuhlja vsaj po sledeh lahko našli, da smo ga<br />
lahko zvabili v rov. Pozimi smo namreč najraje prirejali zabave pri<br />
meni, ker je bilo v rovu bolj toplo kot zunaj. Moji rovi so vodili prav<br />
do rudarskih in najlepše nam je bilo, ko smo se poskrili med kose<br />
premoga, ki so jih na vozičkih potiskali ali spuščali proti izhodu<br />
in se tako zastonj vozili naokrog. Spomnim se, ko smo neko noč<br />
pozimi rudarju zmaknili čelado z lučko, jo zvlekli ven na zasnežen<br />
klanec, prižgali lučko, čelado potisnili navzdol in poskakali vanjo.<br />
Včasih smo se ustavili v kakšnem klančku ali kotanji, včasih pa nas<br />
je pometalo na vse strani. Seveda je bil glavni tisti, ki se je v čeladi<br />
obdržal najdlje. Čelado imam še vedno pri sebi, a ni nikogar več,<br />
ki bi se vozil z mano. Ja, stari dobri časi. Slabo se nam piše, če bo<br />
šlo tako naprej. Zrak in voda sta že tako onesnažena, da Savurja in<br />
Hrastuhlja ni več med nami.Tudi nam, travniškim škratom, stalno<br />
preti, da se bomo spremenili v prah. Sam sem moral že neštetokrat<br />
pobegniti, ker mi je greznica, ki jo zlivajo kmetje po travniku, zalila<br />
rove. Na srečo, imam na izbiro še nekaj travnikov, ki jih to še ni<br />
doletelo.<br />
Morda bi ljudje bolj pazili naravo, če bi vedeli, da nas z<br />
onesnaževanjem morijo. Zato sem se tudi odločil, da vam povem to<br />
zgodbo. Mi smo majhni in nas ni težko zastrupiti. Kmalu boste na<br />
vrsti tudi vi, če ne boste pazili, kaj delate. Rečni škratje se namreč<br />
v umazaniji utekočinijo in gozdni olesenijo. V dokaz vam pošiljam<br />
fotografijo Hrastuhljeve roke, ki se še vedno drži korenine na vrhu<br />
Hrastelove skale, kjer je obstal, ko je bežal iz Trbovelj proti Zagorju.<br />
Od takrat se je že precej odebelila, bolj je podobna roki velikana,<br />
a večja je, močnejše je opozorilo!<br />
Pomagajte torej, da se bodo škratje spet naselili nazaj v našo<br />
dolino.<br />
odlomek<br />
Tatjana Kavšek: Inovativnost je v meni - želim jo podariti<br />
Potrebni so vedno novi, inovativni prijemi, katere je nujno potrebno črpati<br />
iz - v <strong>Zasavje</strong> kot tako – že danega. Morda izpostavim nujo po pristopih k<br />
sveže ¬izobraženim kadrom. Ne dovolimo, da izobraženi mladi ljudje, v žal<br />
nerodno neiznajdljivem iskanju zaposlitve, odtavajo iz Zasavja.<br />
Očitno je slednjim resnično potrebno pokazati pot k inovatinostim. Vsak<br />
človek ima v sebi tisoče darov, ki pa jim prepogosto ne dovolimo pokukati<br />
na plan!<br />
Morda ravno mlade ljudi lahko naučimo tega!? Danes ni dovolj, da človek<br />
z diplomo v roki oddaja zgolj formalne prošnje za zaposlitev. Premalo se<br />
zavedamo, da imajo danes odločilno vlogo reference. In reference predvsem<br />
pri mladih so na nek način odraz uporabljenih darov, ki morajo v mladih<br />
ljudeh kipeti in trgati vse meje.<br />
Že v startu potrebujemo toplino in dobrine na medosebni in sosedski ravni,<br />
ki jo v zadnjih časih radi definiramo z besedno zvezo socialni kapital. K<br />
vrednotam topline socialnega kapitala prispeva svoj delež prav vsak prebivalec.<br />
Raznolike ne-formalne skupine ljudi so temeljni zametki tovrstnih kvalitet.<br />
Okrepimo tovrstna gibanja. Vzpostavimo prepletanja, sodelovanja, mreže.<br />
Dajmo, zgrabimo moči in v slehernem posamezniku vzbudimo razmišljanja<br />
o svojih darovih. Kaj znam, kaj zmorem in česa še več lahko opravim, kaj<br />
me zanima, kakšen delček dobrega lahko dodam v toplotni kotel pozitivnih<br />
energij brez dna.<br />
Širimo dobro, pozitivno v sebi in okoli nas. Preko tega bomo negativne sile<br />
stisnili v kot, saj bodo imele vsak trenutek manj možnosti za gibanje.<br />
Tako zajemajmo življenje v »Zasavju brez meja« s svojimi rokami in v njega<br />
tudi vlagajmo osebne dobrine, inovacije. Vsak izmed nas mora biti ali postati<br />
pomemben subjekt v svetu bliskovitega razvoja.<br />
odlomek<br />
Albin Potisek: Premog, perpetuum mobile in Evropa<br />
»Ata, tvoj premog je fuč! Zdaj je doba nafte in plina, zakaj ne spregledaš?<br />
Tvoji časi so minili. Knapov kmalu ne bo več, tudi spomina nanje ne! Iznašel<br />
sem stroj za katerim se človek ozira že mnogo let. Moj stroj dela brez dodajanja<br />
nove energije in se ustavi le ob naši zaustavitvi. Premoga ne potrebujemo več!<br />
Z mojim izumom grem v to našo Evropo in dokažem, kaj je zmožen napraviti<br />
preprost knapič. Morala me bo sprejeti, mi prisluhniti in me nagraditi! Smolar<br />
Filip bo ime, ki bo zapisano za vse večne čase!« je skoraj vpil na očeta sin<br />
Filip in tolkel po mizi, da so papirji frčali na vse strani.<br />
Tišino, nastalo po izbruhu Filipa, je prekinil stric Francelj in precej fin<br />
gospod, dišeč po izbrani moški toaleti, fizik Novak iz Ljubljane. Videti je bilo<br />
takoj, da se mu vedno zelo mudi, zato je takoj začel priganjati najprej strica<br />
potem še Filipa. Filip je vzel iz kredence škatlo za čevlje in iz nje previdno<br />
izvlekel svoj izdelek, za katerega je naredil gotovo za traktorsko prikolico<br />
prototipov. Zableščalo se je aluminijasto ogrodje in lakiran hrastov podstavek.<br />
Iz škatle je izbrskal še kroglico in jo z narejeno natančnostjo spustil po obodu,<br />
da je lepo zacingljalo in se je strojček začel lepo enakomerno vrteti, kroglica<br />
pa se je vztrajno kotalila po obodu in spet izginila v notranjost turbinice.<br />
Fizik je nekaj časa opazoval čudo na mizi in neprestano kimal z glavo ter<br />
enakomerno stegoval desno roko k malemu kozarcu sadjevca, ki ga je na mizo<br />
prinesla gospodinja. Ata Smolar Ivan je bolščal v sklenjeni roki pred seboj in<br />
sam sebi nekaj mrmral. Hans je zbrani družbi obrnil hrbet.<br />
»Francelj, že vnaprej sem vedel, da to ne more biti perpetuum mobile.<br />
Takih modelov sem videl že trinajst, lahko greva. Fant, mlad si še, ne obupaj,<br />
nadaljuj z vztrajnim delom in mogoče še kdaj uspeš, v kar pa sam ne verjamem!<br />
Francelj, greva pogledat raje tvojo vodno turbinico na potočku za hišo,«<br />
je gostobesedičil fizik Novak in prekinil romantiko v temni sobi rudniške<br />
kolonije. Stric je samo skomignil z rameni, spil na dušek ponujeni sadjevec<br />
in ritenski zapustil kuhinjo. Kroglica je cingljala naprej in s svojim zvokom<br />
parala morečo tišino.<br />
Postavljeni smo v ta prostor in čas• stran 23
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje<br />
Gabrijela Blaznek<br />
Vse bolj odmevna<br />
učna podjetja<br />
Bliža se konec šolskega leta. Dijaki tretjih letnikov ekonomske srednje<br />
šole zaključijo pouk prej kot nižji letniki, saj jih čakata še dva tedna obvezne<br />
delovne prakse v podjetjih in ustanovah v Zasavju. Veselijo se novih izzivov<br />
in so pripravljeni na pomoč v prav vsakem oddelku z gospodarskega<br />
področja. Zadovoljna sem z njihovim znanjem, ker se trudijo, so kreativni in<br />
samoiniciativni, kar se skozi celo šolsko leto kaže pri opravljanju različnih<br />
del in nalog znotraj učnih podjetij.<br />
podjetniška pisarna z vso profesionalno<br />
opremo. Dijakom omogoča delo z različnimi<br />
računalniškimi aplikacijami in drugimi<br />
sodobnimi pripomočki, kot so tiskalniki,<br />
skener, digitalna kamera, LCD projektor,<br />
plastifikator, stroj za rezanje papirja ter<br />
ostali inventar za različne potrebe na<br />
specializiranih delovnih mestih.<br />
Vse bolj se zavedamo, da je formalna<br />
izobrazba nujnost, hkrati pa vemo, da je<br />
uspešen le tisti, ki zna pridobljeno znanje<br />
uporabiti tudi v praksi. S tem namenom<br />
so bile uvedene določene spremembe na<br />
nivoju srednjega poklicnega in srednjega<br />
strokovnega izobraževanja. V prenovljenih<br />
srednješolskih izobraževalnih programih,<br />
ki so še v teku, pa bo takšnih sprememb še<br />
več.<br />
Prva, revolucionarna sprememba je<br />
uvedba praktičnega pouka v tretjem letniku<br />
programa ekonomski tehnik. V nekaterih<br />
evropskih državah se je ta oblika pouka<br />
uveljavila takoj po drugi svetovni vojni, pri<br />
nas pa se je ta ideja razvijala zadnjih deset<br />
let. V redni program je bila vključena v<br />
šolskem letu 2002/2003, ko smo začeli z<br />
novo obliko praktičnega izobraževanja – z<br />
učnim podjetjem.<br />
preko dvesto učnih podjetij s približno tri<br />
tisoč zaposlenimi, v tujini pa deluje okrog<br />
4400 učnih podjetij v 35 različnih držav.<br />
Vsako podjetje kupuje in prodaja določene<br />
vrste izdelkov ter storitev v skladu z veljavno<br />
zakonodajo in mednarodnimi dogovori –<br />
samo realnega pretoka izdelkov in denarja<br />
ni. Podjetja medsebojno komunicirajo<br />
preko klasične in elektronske pošte, faksa<br />
in seveda telefona. Da bi bila simulacija<br />
čim bolj popolna, pomaga Centrala učnih<br />
podjetij, ki prevzema vlogo manjkajočih<br />
organizacij, kot so državna uprava, centralna<br />
banka, carinska uprava, davčni servis, pošta<br />
...<br />
Izobraževanje poteka v specializirani<br />
učilnici, ki je opremljena kot prava<br />
Naša letošnja podjetja<br />
Letos so dijaki tretjih letnikov naše šole<br />
ustanovili tri učna podjetja: Dream Team,<br />
ki se ukvarja s prodajo britvic in brivnikov,<br />
Silver Star prodaja spodnje perilo, Troli pa<br />
je registriran za prodajo daril. Vsako učno<br />
podjetje zaposluje 15 delavcev, ki opravljajo<br />
delo na delovnih mestih referentov, vodij<br />
služb in direktorja. Delovne naloge so tako<br />
razdeljene v okviru posameznih delovnih<br />
mest v oddelkih tajništva, kadrovske<br />
službe, finančno-računovodskega oddelka,<br />
nabavni in prodajni službi ter službi<br />
tržnega komuniciranja. Samo delo teče<br />
pod vodstvom učitelja – mentorja, ki delo<br />
vodi, spremlja, analizira, usmerja in svetuje,<br />
dijaki poglabljajo predhodno pridobljeno<br />
Princip delovanja učnih podjetij<br />
Učno podjetje je učni prostor in<br />
hkrati najoptimalnejša metoda učenja ter<br />
usposabljanja za delo, ki idealno povezuje<br />
teorijo in prakso ter nudi samostojno<br />
delo ter reševanje problemov. Prednost<br />
daje različnim metodam izkustvenega<br />
učenja, projektnega in skupinskega dela ob<br />
upoštevanju principov standarda kakovosti<br />
poslovanja ISO.<br />
Učno podjetje predstavlja simulacijo<br />
delovnega procesa, kjer dijaki, namesto da<br />
pridejo v šolo, pridejo v »službo«. Takšno<br />
podjetje deluje kot pravo podjetje, tako da<br />
sodeluje z drugimi učnimi podjetji doma in<br />
v tujini. V Sloveniji je v okviru 36 srednjih<br />
šol pri Centrali učnih podjetij registrirano<br />
foto Roman Rozina<br />
V učnem podjetju je skoraj vse tako kot v resničnih<br />
Vse bolj odmevna učna podjetja • stran 24
teoretično znanje in pridobivajo praktična<br />
znanja s področja gospodarskega<br />
poslovanja, računovodstva, gospodarskega<br />
prava, računalništva, statistike, poslovnega<br />
slovenskega jezika in tujih jezikov. Osnovni<br />
princip učenja je »learning by doing«,<br />
kar omogoča, da spoznajo na praktičnih<br />
primerih naloge, ki se odvijajo v realnih<br />
podjetjih.<br />
Učno podjetje – prvi slovenski<br />
učbenik<br />
Ker vloga mentorja zahteva<br />
interdisciplinarno znanje in izkušnje iz<br />
prakse, vseh napotkov in literature pa na<br />
enem mestu ni, smo se štiri mentorice iz<br />
različnih koncev Slovenije odločile, da<br />
pripravimo prvi učbenik, ki bo zajel vse<br />
korake od ustanovitve in vodenja podjetja,<br />
poslovanja po posameznih oddelkih do<br />
likvidacije podjetja.<br />
Pred dobrima dvema letoma sem se<br />
na Centru za poklicno izobraževanje<br />
sestala s Tanjo Ušaj Hvalič, avtorico<br />
šestih učbenikov za srednje šole, Ireno<br />
Naraks, strokovnjakinjo za računovodstvo,<br />
in pravnico Darjo Vidovič. Povezovala<br />
sem našo delovno skupino, prispevala<br />
svoje dolgoletne praktične izkušnje iz<br />
gospodarstva in v letu in pol je nastal<br />
učbenik, ki ga je sofinanciralo Ministrstvo<br />
za šolstvo in šport, izdala pa Državna<br />
založba Slovenije.<br />
Učbenik je dobra podpora dijakom,<br />
razveselili pa so se ga tudi naši kolegi, saj<br />
jim je v veliko pomoč pri učnih pripravah,<br />
še posebno tistim, ki so po končanem<br />
izobraževanju takoj prešli v vlogo<br />
profesorja. Sestavljen je iz teoretičnega<br />
dela, v katerem so zajete interdisciplinarne<br />
vsebine z različnih strokovnih področij, ter<br />
praktičnega dela z nalogami, pri katerih<br />
je treba znanje uporabiti. Nekatere naloge<br />
zahtevajo pogled ali izpolnitev obrazcev,<br />
največkrat obrazcev učnega podjetja, v<br />
prilogi pa so delovni listi in pravnoveljavni<br />
obrazci. Teorijo in naloge dopolnjujejo<br />
primeri, priporočila, pri težjih nalogah so<br />
namigi, ki usmerjajo na pravo pot, dodane<br />
so rešitve, ki omogočajo samopreverjanje,<br />
prav tako so dodana priporočila za branje<br />
oziroma uporabo referenčne literature<br />
in virov. Posebno vrednost ima seznam<br />
celotne dokumentacije, ki vodi dijake, kako<br />
in kam odložiti posamezne dokumente, ki<br />
nastajajo v procesu poslovanja podjetja.<br />
Tržno komuniciranje na<br />
mednarodni ravni<br />
V šolskem letu sta organizirana dva<br />
dogodka, na katera se dijaki kar precej<br />
časa pripravljajo. Prvi je mednarodni sejem<br />
učnih podjetij pod vodstvom Centrale učnih<br />
podjetij v Celju. Letos januarja je na njem<br />
razstavljalo 51 učnih podjetij, med njimi<br />
tudi Dream Team, obiskovalcev pa je bilo<br />
preko dva tisoč. Dijaki so se na razstavnih<br />
prostorih v živo srečali s svojimi poslovnimi<br />
partnerji in sklenili precej kupoprodajnih<br />
poslov. Celoten promet je presegel 14<br />
milijonov evrov, pomembno pa je bilo tudi<br />
poslovno sodelovanje z učnimi podjetji iz<br />
Zagreba in Celovca.<br />
Drugi dogodek je Dijaška oglaševalska<br />
scena Slovenije (DOSS), ki je zasnovana po<br />
zgledu uveljavljenih oglaševalskih festivalov,<br />
le da vključuje srednješolce pod strokovnim<br />
vodstvom učitelja – mentorja. Dos v<br />
latinščini pomeni dar; dar ustvarjanja, dar<br />
kreativnega mišljenja, projekt DOSS pa<br />
predstavlja uresničevanje ideje, da se dijaki<br />
predstavijo kot oglaševalci in ustvarjalci<br />
komunikacij današnjega prostora in časa.<br />
Iz šolskega, regionalnega in državnega<br />
tekmovanja je že prerasel v mednarodno<br />
tekmovanje.<br />
Glavni organizator projekta je Zavod<br />
Doss, naša šola pa je prevzela vlogo<br />
koordinatorja za inozemstvo. Na tekmovanje<br />
se je prijavilo 22 slovenskih, hrvaških in<br />
bosanskih šol z 263 različnimi deli, ki so bila<br />
razporejena v različne kategorije. V okviru<br />
tržne scene so učna podjetja izdelala TV in<br />
tiskane oglase ter plakate, druga oglasna<br />
sredstva (katalogi, letna poročila, prospekti,<br />
koledarji), radijske oglase in spletne strani<br />
učnih podjetij. Dijaki so lahko z oglasi in<br />
plakati sodelovali tudi v družbeni sceni, ki<br />
želi opozoriti na družbeno problematiko<br />
mladih, ki je letos potekala pod naslovom<br />
Raba maternega jezika v sodobni družbi.<br />
Med zmagovalci tudi Silver Star<br />
Prijavljena dela so ocenjevali priznani<br />
slovenski strokovnjaki s področja tržnega<br />
komuniciranja: Ladeja Godina Košir z<br />
Inštituta za poslovno rast in komuniciranje,<br />
Aljoša Bagola iz agencije Pristop, Andraž<br />
Filač iz Future, Lučka Peljhan iz agencije<br />
Aladin in Toni Tomašek iz Mediamixa.<br />
Ocenjevali in nagrajevali so predvsem<br />
iskrivost in izvirnost zamisli. Javno<br />
ocenjevanje je bilo 11. aprila v Bevkovi<br />
knjižnici v Novi Gorici, kjer so v ožji izbor<br />
nominirali skupno 32 del iz vseh kategorij,<br />
nagrade, (o)glasni sončki, pa so bili<br />
podeljeni na zaključni prireditvi 19. aprila<br />
v Kosovelovem domu v Sežani.<br />
V kategoriji spletnega oglaševanja je bila<br />
najboljša spletna stran učnega podjetja Silver<br />
Star. Avtor spletne strani je Zoran Mitrović,<br />
sicer dijak 4. f razreda naše šole, ki obiskuje<br />
program ekonomski tehnik. Čeprav je bil<br />
»zaposlen v tem podjetju« lansko leto, se<br />
še vedno rad vrne k nam, pogleda, kaj je<br />
novega, in z veseljem pomaga novi delovni<br />
ekipi. Spletno stran je izdelal strokovno, za<br />
vsebino pa so seveda poskrbeli zaposleni v<br />
oddelku tržnega komuniciranja. Ogledate si<br />
jo lahko na spletnem naslovu: http://www2.<br />
gess.si/silverstar/star2/ ali www.doss.si.<br />
Prijavljeno delo pod imenom Slatke gatke<br />
je žirija komentirala takole: »Podjetniki<br />
očitno vedo, kako pomembno prodajno<br />
orodje je splet, in verjamemo, da posel<br />
cveti!«<br />
foto Roman Rozina<br />
Zaran Mitrovic je bil nagrajen za najboljšo spletno stran<br />
Smeri razvoja učnih podjetij<br />
Gimnazija in ekonomska srednja šola<br />
Trbovlje skrbi, da smo mentorji na naši<br />
šoli vedno iniciatorji in prvi pri vseh<br />
spremembah ter izboljšavah učnega<br />
procesa. Te podpore sem zelo vesela, saj se<br />
rada aktivno vključujem v študijske skupine<br />
slovenskih mentorjev in multipliciram svoje<br />
znanje kolegom po drugih ekonomskih<br />
srednjih šolah po Sloveniji.<br />
Tako kot prava podjetja se tudi učna<br />
podjetja nenehno razvijajo. V naših učnih<br />
podjetjih vsako leto povečujemo obseg<br />
poslovanja, letos smo začeli pripravljati<br />
dijake tudi na delo s programom SAOP, ki<br />
omogoča celovito informacijsko podporo v<br />
vseh oddelkih učnega podjetja, v naslednjem<br />
letu si obetamo še zunanjetrgovinsko<br />
poslovanje.<br />
Prepričana sem, da mentorji, s tem pa<br />
tudi dijaki, vsako leto naredimo korak naprej,<br />
saj želimo, da razvijejo občutek pripadnosti<br />
delovni skupini, pridobijo osnovna znanja<br />
o gospodarstvu in posameznih dejavnostih,<br />
spoznajo bistvo podjetništva, razvijajo<br />
podjetniški način razmišljanja, odgovornost<br />
in samoiniciativnost, spoznajo delovne<br />
postopke v podjetju in pravno zakonodajo<br />
ter aplicirajo spoznanja in znanja v prakso.<br />
Vse bolj odmevna učna podjetja • stran 25
Šola v gospodarstvu<br />
Branka Bricl<br />
Poučevanje novih<br />
tehnologij<br />
Srednja tehniška in poklicna šola Trbovlje se je v iztekajočem šolskem<br />
letu vključila v projekt Šola v gospodarstvu. V projektu, ki se sofinancira iz<br />
sredstev Evropskega socialnega sklada, sodelujejo še Šola za strojništvo<br />
Škofja Loka, ki je tudi koordinator projekta, Srednja šola Jesenice in Srednja<br />
šola Domžale. Namen projekta je povezati znanje gospodarstva in sodelujočih<br />
šol.<br />
Projekt sodi med ukrepe s področja<br />
vseživljenskega učenja, katerega splošni<br />
cilj je povečati stopnjo udeležbe,<br />
vzpostaviti sisteme in strukture, ki bodo<br />
to omogočale, podpirati razvoj sodobnejše<br />
ponudbe izobraževanja in usposabljanja,<br />
izboljšati znanje in usposobljenost<br />
učiteljev in izvajalcev tečajev, ravnateljev<br />
šol in izvajalcev usposabljanja odraslih,<br />
mentorjev, svetovalcev; doseči večjo<br />
prožnost ponudbe izobraževanja in<br />
usposabljanja v skladu s potrebami<br />
gospodarstva.<br />
Projekt se bo zaključil letošnjega<br />
septembra, udeleženci pa verjamemo, da<br />
bomo dosegli cilje, ki smo si jih zadali.<br />
V prvi vrsti je to povezovanje znanja iz<br />
gospodarstva s tistim iz šolskih klopi,<br />
izpopolnjevanje teoretičnega in praktičnega<br />
znanja učiteljev z izkušnjami in modernimi<br />
tehnologijami iz gospodarstva. Tako so bile<br />
v okviru projekta izvedene tri aktivnosti:<br />
usposabljanje na integralnih sistemih fluidne<br />
tehnike in avtomatizacije, usposabljanje na<br />
področju uporabe diagnostike v avtoservisni<br />
dejavnosti in usposabljanje na področju<br />
računalniško podprtega načrtovanja in<br />
nadziranja proizvodnega procesa.<br />
V vsaki izmed aktivnosti se je<br />
usposabljala skupina desetih učiteljev<br />
praktičnega pouka in strokovno teoretičnih<br />
predmetov na področju strojništva.<br />
Delo je bilo razdeljeno na uvodni del in<br />
Na eni izmed delavnic projekta<br />
usposabljanje v gospodarstvu, na koncu<br />
vsakega od izobraževanj pa so udeleženci<br />
pripravili seminarsko nalogo, v kateri so<br />
obdelali določen problem iz prakse, kakršen<br />
se lahko uporabi pri poučevanju v razredu.<br />
Pri posameznih aktivnostih so sodelovala<br />
škofjeloška podjetja TGC Utech LTH-OL,<br />
Polycom in Avtoservis Paulus, Domel iz<br />
Železnikov, družbi Koch iz Trzina in Zirok<br />
iz Žirov.<br />
Cilji vse aktivnosti so bili seznanjanje<br />
učiteljev z novostmi v gospodarstvu in<br />
dopolnjevanje njihovega znanja, razvoj<br />
pouka v smeri projektnega in problemskega<br />
načina dela, iskanje načinov, da se<br />
gospodarstvo vključuje v učni proces in v<br />
njem aktivno sodeluje, temeljni cilj pa je<br />
bila izmenjava izkušenj vseh udeležencev<br />
projekta.<br />
Učitelji, ki na Srednji tehniški in poklicni<br />
šoli Trbovlje poučujejo prakso in strokovno<br />
teoretične predmete na področju strojništva,<br />
so se udeležili vseh treh aktivnosti. Iz vsake<br />
sodelujoče šole je bil v projekt vključen tudi<br />
koordinator, ki je bil vključen v ekipo, ki je<br />
skrbela za izvedbo projekta.<br />
Pomembno je, da bomo nova znanja<br />
lahko vključili v naše pedagoško delo že<br />
v naslednjem šolskem letu. Sodelujoče<br />
šole bomo namreč prejele vse problemske<br />
naloge, s katerimi so se spopadli udeleženci<br />
izobraževanja, kar bo dragoceno učno<br />
gradivo pri temah, ki se dotikajo novosti in<br />
novih tehnologij v gospodarstvu.<br />
<br />
Ker si na Srednji tehniški in poklicni<br />
šoli Trbovlje želimo ustvarjalnega<br />
sodelovanja z različnimi partnerji, da bi<br />
dosegli še večjo kakovost v izobraževanju,<br />
smo se v tem šolskem letu vključili še v<br />
druge aktivnosti v okviru vseživljenjskega<br />
izobraževanja. V okviru programa<br />
Leonardo da Vinci-mobilnost bomo<br />
izvedli pripravljalni obisk in kasneje<br />
mobilnost dijakov v Belgijo. Navezali smo<br />
stik z Vrij Techisch Instituut v mestu Ieper<br />
v Belgiji in podpisali pismo o nameri. Gre<br />
za mednarodno usposabljanje dijakov v<br />
poklicnem izobraževanju, kjer si pridobijo<br />
nova formalna in neformalna znanja in<br />
spretnosti, vzporedno s spoznavanjem<br />
strokovnega dela pa se dijaki seznanijo<br />
tudi s kulturo in jezikom države, v kateri<br />
bodo prebivali.<br />
Kot partnerji smo v programu Leonardo<br />
da Vinci-razvoj inovacij sodelovali v<br />
projektu Inovativna multidisciplinarna<br />
ureditev zunanjega življenjskega prostora,<br />
katerega pobudnik in koordinator je<br />
bil Center za razvoj Litija. Njegov<br />
namen je povezovanje izobraževanja s<br />
potrebami v gospodarstvu: s prepletanje in<br />
dopolnjevanje znanj s področja strojništva,<br />
gradbeništva, arhitekture in elektrotehnike<br />
želimo izboljšati kakovost, inovativnost in<br />
produktivnost.<br />
Poučevanje novih tehnologij • stran 26
Ženski ekipni športi<br />
Katarina Kus<br />
Premalo posluha za<br />
odlične športnice<br />
Če se praktično vsi slovenski športni klubi srečujejo s pomanjkanjem<br />
finančnih sredstev, je stanje še posebej slabo v ženskih kolektivnih športih.<br />
Tako na širšem območju Zasavja obstajata zgolj dva športna kluba, v katerih<br />
se lahko deklice učijo prvin z žogo. Poleg zagorskega rokometnega kluba<br />
gre tudi za košarkarski klub iz Trbovelj.<br />
In zakaj ne obstaja več ženskih klubov?<br />
Razlog je najbrž preprost: ženski šport je<br />
v glavah večine še vedno manj cenjen kot<br />
moški, zato se večina strokovnjakov odloči,<br />
da bodo delali z bolje plačanimi moškimi<br />
kolektivi. Poleg tega gre pri dekletih tudi za<br />
veliko mero prostovoljnega dela in pravo<br />
umetnost, kako preživeti z zelo bornimi<br />
finančnimi sredstvi.<br />
Dobro delo z mladimi<br />
njihovi trenerji pa redno sodelujejo v<br />
reprezentančnih akcijah.<br />
Športnice brez pravih<br />
priložnosti doma<br />
Rezultati so torej tu, kako da še vedno<br />
ni sredstev?<br />
Dekleta pogosto ne naletijo na pravo<br />
podporo v svojem okolju, odlični rezultati<br />
nimajo pravih posledic v finančnem smislu.<br />
Ob tem je treba poudariti še, da ne gre<br />
zgolj za šport, temveč tudi za vsestransko<br />
vzgojo igralk. Cilj nas vseh bi moral biti, da<br />
ta dekleta ostanejo v Zasavju, se tu šolajo<br />
in z zmagami ter športnim obnašanjem<br />
soustvarjajo pozitiven ugled Zasavja.<br />
Namesto tega pa so, na primer trboveljske<br />
košarkarice, za mladinske in članske tekme<br />
posojene drugim slovenskim klubom, saj le<br />
tako lahko odigrajo več kvalitetnih tekem<br />
in napredujejo. Doma te možnosti nimajo,<br />
pa čeprav gre za same reprezentantke,<br />
ki obetajo, da se bodo razvile v odlične<br />
košarkarice, in ki prejemajo vse več ponudb<br />
drugih klubov.<br />
Bo morala razpasti ena najbolj nadarjenih<br />
generacij sploh, da se bomo zganili in<br />
poskušali narediti nekaj za dekliški in<br />
ženski šport?<br />
Je pa sreča, da oba zasavska kluba zelo<br />
dobro delata s podmladkom.<br />
Zagorske rokometašice so se v letošnji<br />
sezoni uvrstile na zaključni turnir tako<br />
z mlajšimi kot tudi starejšimi deklicami.<br />
Tekmovale pa so še v kategorijah kadetinj<br />
in mladink. Uspeh so nadgradili s člansko<br />
ekipo, ki se ji je v lanski sezoni uspelo<br />
uvrstiti v 1A člansko ligo, letos pa izpolnile<br />
svoj cilj in v elitni druščini prvoligaških<br />
klubov tudi ostale.<br />
Medtem ko Zagorjankam nekako<br />
uspe shajati, pa Trboveljčankam kaže<br />
slabše, čeprav rezultatsko ne zaostajajo<br />
za vrstnicami iz sosednje doline. Imajo<br />
namreč več kot le obetaven podmladek,<br />
saj so osvojile naslov kadetskih državnih<br />
prvakinj in se uvrstile na zaključni turnir<br />
četverice pri starejših deklicah. Udeležujejo<br />
se tudi mednarodnih tekmovanj, saj se<br />
vsako leto z več ekipami odpravijo v tujino,<br />
največkrat v Prago in Francijo. Letos so se<br />
še posebej izkazale starejše deklice, saj so<br />
zmagale v mednarodni ligi, kjer tekmujejo<br />
pretežno klubi iz bivše Jugoslavije in<br />
osvojile naslov jadranskih prvakinj.<br />
Trenutno imajo tudi najboljšo šolo košarke<br />
v Sloveniji, saj iz trboveljskega kluba prihaja<br />
več reprezentantk v različnih kategorijah,<br />
foto Arhiv KK Trbovlje<br />
Pokali in medalje, ki pa ne prepričajo sponzorjev<br />
Potencialni sponzorji se ne zavedajo in ne<br />
izkoriščajo dejstva, da je v ženskem športu<br />
z relativno majhnimi finančnimi vložki<br />
možno sestaviti zelo kakovostno ekipo in<br />
hitro priti na vrh, medtem ko je v moškem<br />
športu praviloma potreben precej večji<br />
vložek za znatno slabši rezultat.<br />
Rokometašice in košarkarice bodo<br />
zagotovo vztrajale, se borile, zmagovale<br />
tekme. Še naprej bodo tudi vzornice mlajšim<br />
dekletom. Prav in lepo bi bilo, če bi jim to<br />
možnost ponudili v domačem okolju..<br />
Premalo posluha za odlične športnice • stran 27
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA<br />
ZAPOSLOVANJE, OBMOČNA SLUŽBA TRBOVLJE<br />
v sodelovanju z<br />
Regionalnim centrom za razvoj, Zagorje ob Savi, Europe Direct<br />
<strong>Zasavje</strong>, občinami Hrastnik, Litija, Šmartno pri Litiji, Trbovlje in<br />
Zagorje ob Savi, območnimi obrtnimi zbornicami Hrastnik, Litija,<br />
Trbovlje in Zagorje ob Savi, Gospodarsko zbornico Slovenije,<br />
Območno zbornico <strong>Zasavje</strong>, RTCZ in Centrom za razvoj Litija<br />
organizira<br />
Garancijski shemi<br />
Ugodna<br />
posojila in<br />
jamstva<br />
ZAPOSLITVENI SEJEM<br />
14. junija 2007 od 9. do 13. ure<br />
v avli Delavskega doma in na parkirišču pred njim<br />
Na sejmu bo sodelovalo 26 delodajalcev, povabili smo okrog<br />
tisoč brezposelnih oseb.<br />
Program spremljevalnih prireditev:<br />
→ 9.30 – predstavitev deficitarnih poklicev in možnosti<br />
pridobitve izobrazbe (Srednja tehniška in poklicna šola<br />
Trbovlje)<br />
→ 10.30 – projekt Podjetno v svet podjetništva in ostale<br />
vzpodbude za pospeševanje podjetništva (Regionalni center<br />
za razvoj)<br />
→ 11.30 – možnosti zaposlovanja v državah članicah Evropske<br />
unije (Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje)<br />
Zaposlitveni sejmi so nova oblika komunikacije med delodajalci<br />
in iskalci zaposlitve; namen zaposlitvenega sejma je omogočiti<br />
neposredno povezavo med delodajalci in iskalci zaposlitve in<br />
na ta način posredovati čim več informacij o zaposlitvenih<br />
možnostih. Delodajalci bodo neposredno predstavljali delovna<br />
mesta – prisotni bodo njihovi kadrovski delavci, na razstavnih<br />
stojnicah bodo obiskovalcem na voljo različna gradiva.<br />
Ne izpusti te priložnosti!<br />
Petra Kovač Smrkolj<br />
Regionalni center za razvoj je tudi letos v okviru<br />
svojih dveh garancijskih shem in v sodelovanju<br />
z bankami razpisal sredstva za financiranje<br />
investicij. Banka, ki jo izbere podjetnik, odobri<br />
podjetniku posojilo z dobo vračanja do desetih<br />
let, Regionalni center za razvoj pa 50-odstotno<br />
garancijo.<br />
Sredstva so namenjena financiranju nakupa,<br />
obnovi oziroma gradnji nepremičnin za poslovne<br />
namene, nakupu opreme, patentov, licenc in<br />
podobno, ni pa z njimi mogoče kriti tekočih<br />
stroškov poslovanja. Namenskost porabe se<br />
dokazuje.<br />
Obrestna mera je trenutno – ne glede na<br />
dobo vračanja – pri vseh bankah enaka in znaša<br />
šestmesečni euribor + 0,9%, nekoliko se razlikujejo<br />
le stroški vodenja kredita oziroma nadomestila.<br />
Razpis v okviru Garancijske sheme Rudnika<br />
Zagorje v zapiranju je namenjen vsem podjetjem,<br />
ne glede na njihovo velikost, nanj pa se lahko<br />
prijavijo podjetja iz občin Hrastnik, Laško, Litija,<br />
Radeče, Šmartno pri Litiji, Trbovlje in Zagorje<br />
ob Savi. Razpis Garancijske sheme <strong>Zasavje</strong> pa je<br />
namenjen majhnim in srednje velikim podjetjem.<br />
V slednjem lahko podjetja dobijo kredite do višine<br />
91 tisoč evrov, v »rudniški shemi« pa do 625 tisoč<br />
evrov.<br />
Krediti in garancije v okviru obeh shem so med<br />
podjetji precej priljubljeni, o čemer najbolje priča<br />
podatek, da je bilo v njunem okviru do konca<br />
lanskega leta razdeljenih že za 16,6 milijona evrov<br />
posojil in pol manj jamstev, število prejemnikov pa<br />
se je povzpelo do številke 342. To je tudi posledica<br />
v – težava – nasvet – nova težava – nov nasvet – nova nova težava<br />
nov nov nasvet – nova nova nova nova težava – nov nov nov nov<br />
nov nov nov nov nov nasvet – nova nova nova nova nova težava -<br />
nova nova nova nova nova nova težava - nov nov nov nov nov nov<br />
nova nova nova nova težava - nov nov nov nov nov nov nov nasvet<br />
a nova nova nova nova težava - nov nov nov nov nov nov nov nasvet<br />
- nova nova nova nova nova nova težava - nov nov nov nov nov nov<br />
nov nasvet - nova nova nova nova nova nova težava - nov<br />
nov nov nov nov nov nov nasvet - nova nova<br />
nova nova nova nova<br />
tega, da za iskalce kreditov skušamo doseči kar se<br />
da ugodne pogoje in jim tudi na ta način olajšati<br />
njihovo podjetniško pot. Velja tako za perspektivna<br />
podjetja z načrti za širitev ali posodobitev kot za<br />
vse tiste, ki ste šele na začetku podjetniške poti.
Programi Equal<br />
Coaching<br />
Zaposlovanje in odvisniki<br />
Razvojni partnerstvi Dnevni center<br />
Most in Feniks sta v lanskem letu sklenila<br />
dogovor o sodelovanju pri izboljšanju<br />
svetovalnega dela pri zaposlovanju<br />
uživalcev drog, katerega rezultat je Model<br />
vodenja svetovalnega procesa na področju<br />
zaposlovanja uporabnikov drog. Namesto<br />
pavšalnih ocen, da pomoč v konkretnih<br />
primerih največkrat ni smiselna, s čimer<br />
se opravičuje mrtvi tek strokovnega dela<br />
na tem področju, predlagamo individualni<br />
strokovni pristop. Ta je usmerjen v nenehno<br />
iskanje virov moči pri posamezniku,<br />
predvideva aktivno interdisciplinarno in<br />
medresorsko sodelovanje strokovnjakov,<br />
tudi z namenom racionalnejše porabe<br />
proračunskih sredstev, namenjenih za<br />
ukrepe socialne politike in aktivni politiko<br />
zaposlovanja, vendar pa brezposelnih osebuporabnikov<br />
drog nikomur ne »odstopa«.<br />
Izhajamo iz prepričanja, da ima<br />
brezposelni uporabnik drog tako kot drugi<br />
državljani pravico do dela in zaposlitve.<br />
Kot drugi za delo sposobni državljani ima<br />
pravico in dolžnost, da sam poskrbi za<br />
svojo socialno varnost, za kar pa potrebuje<br />
pomoč. Strokovno neustrezno, družbeno<br />
neodgovorno in neetično je ravnanje<br />
pristojnih služb, če z brezposelnimi<br />
uporabniki drog ne poskušajo vzpostaviti<br />
osebnega stika in najti dobrih rešitev.<br />
Ker strokovni delavci nimajo orodij,<br />
usmeritev in znanja za učinkovito pomoč<br />
uporabniku drog, predlagamo dodatno<br />
usposabljanje s področja drog: od osnovnih<br />
informacij prek prepoznavanja odvisnosti<br />
in motivov za (ne)delo do poznavanja mrež<br />
za pomoč odvisnikom in načinov njihovega<br />
kreiranja. Model je bil 18. maja letos<br />
predstavljen udeležencem konference Novi<br />
izzivi na področju socialnega vključevanja<br />
v Celju, v razpravi pa se je pokazalo širše<br />
strokovno soglasje o predlaganem pristopu.<br />
Tadeja Nimac<br />
Kultura coachinga<br />
Tako kot drugi projekti programa Equal<br />
je tudi tisti z naslovom S coachingom do<br />
varne starosti prišel v sklepno fazo. V<br />
času, ko bo časopis zapuščal tiskarno, bo v<br />
Zagorju potekala še zadnja večja aktivnost,<br />
prva mednarodna konferenca o coachingu,<br />
katere tema bodo ključne ugotovitve, modeli<br />
in njihova implementacija v posameznih<br />
državah partnericah. 8. junija bodo tako<br />
svoja spoznanja predstavili predstavniki<br />
iz Francije, Grčije. Italije, Poljske in<br />
Slovenije.<br />
V plenarnem delu konference bo<br />
predstavljen coaching v kontekstu razvoja<br />
človeških virov in zagotavljanja ustrezne<br />
družbene odgovornosti. S to temo se ukvarja<br />
dr. Aleksandra Gregorič iz Ekonomske<br />
fakultete v Ljubljani, ki se ji zdi še posebej<br />
pomembna potreba po skrbi vodstva<br />
podjetja za zaposlene in njihov razvoj, kar<br />
je v funkciji večje konkurenčnosti podjetja<br />
in posameznika na trgu. Mag. Tatjana<br />
Dragovič bo predstavila pregled dosedanjega<br />
razvoja coachinga NLP v Sloveniji, mag.<br />
Dragan Knežević pa bo orisal svoje bogato<br />
delo na področju coachinga, ki ga je izvajal<br />
na Nizozemskem, in najnovejše izkušnje,<br />
ki jih pridobiva z izvajanjem coachinga<br />
na hrvaškem notranjem ministrstvu. Pam<br />
Welsby bo predstavila posebno metodologijo<br />
za identificiranje posameznikovih<br />
potencialov kot orodje coachinga, pri čemer<br />
so še posebej zanimive njene ugotovitve o<br />
problematiki razvoja coachinga v Sloveniji.<br />
Sklad dela <strong>Zasavje</strong> bo predstavil<br />
rezultate raziskave o vlogi, pomenu in<br />
uporabi coachinga v sto najbolj uspešnih<br />
slovenskih podjetjih. Zanimivo je, da več<br />
kot polovica najbolj uspešnih slovenskih<br />
podjetij coachinga še ne izvaja. Stanje v<br />
svojih okoljih bodo predstavile tudi druge v<br />
projektu sodelujoče države.<br />
Franci Čeč<br />
Enakopravnost spolov<br />
Razvojno partnerstvo Z odličnostjo<br />
do enakopravnosti med spoloma je aprila<br />
sodelovalo na zaključni mednarodni<br />
konferenci na Tenerifih, ki je bila posvečena<br />
enakopravnosti med spoloma.<br />
Konferenca je bila namenjena tako<br />
splošnim temam o pravicah žensk in<br />
enakopravnosti spolov kot konkretnim<br />
temam. Tako je Nazanin Amirian iz Irana<br />
predstavila problematiko muslimanskih<br />
žensk, Mehičanka Marina Bernal<br />
diskriminacijo pri zaposlovanju lezbijk v<br />
državah Latinske Amerike, o vlogi žensk v<br />
Zahodni Sahari je govorila Zahra Ramdan.<br />
Predstavili smo se tudi sodelujoči<br />
partnerji; naše partnerstvo je predstavilo<br />
dosedanje rezultate projekta, indikatorje ter<br />
strategijo pilotskega podjetja NLB, Banka<br />
<strong>Zasavje</strong>. Partnerji iz Italije so predstavili<br />
rezultate dela, katerega glavni cilj je bil<br />
razširiti vidike, ki so prijazna spolu v<br />
podjetjih in mestnih upravah, slovaški<br />
kolegi so govorili o dosežkih projekta Modri<br />
in roza svet o enakopravnosti na področju<br />
izobraževanja otrok, avstrijski pa so povzeli<br />
ugotovitve o tem, kaj so ovire na poti k<br />
enakosti plač ter predstavili projekt agentov<br />
za zagotavljanje enakopravnosti plač med<br />
spoloma.<br />
Na koncu smo predstavili še skupni video<br />
Ways to Equality – Poti k enakosti, rezultat<br />
mednarodnega sodelovanja partnerjev<br />
Avstrije, Italije, Slovaške, Španije in<br />
Slovenije. Zaključno slovesnost je obogatila<br />
plesna skupina iz Senegala ter glasbena<br />
skupina s pevko Fabiolo Socas.<br />
Ida Dedič<br />
»Organ upravljanja Programa pobude Skupnosti EQUAL<br />
je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.«<br />
»Program delno financira Ministrstvo za delo, družino<br />
in socialne zadeve.«<br />
»Program delno financira Evropska unija.«<br />
»Za vsebino so odgovorna partnerstva in v nobenem pogledu ne izraža stališča Evropske unije«<br />
Programi Equal • stran 29
Pozdrav različnosti<br />
Mitja Adamlje<br />
Za kulturo<br />
strpnosti<br />
foto Roman Rozina<br />
Pa je že tu! Prva postaja je bila v petek, 18. maja, v prostorih Regionalnega<br />
centra za razvoj, kjer je potekala okrogla miza na temo (Ne)strpnost med<br />
Slovenci. Gosta, ki sta se odzvala na povabilo organizatorjev: kulturnega<br />
društva Voxhumana in ustanove Matkultra, sta bila slovenski poslanec Aleš<br />
Gulič ter direktor inštituta za vzhodne in bližnjevzhodne študije dr. Bakhtyari<br />
Aljaf. Razprave se je udeležilo okoli trideset obiskovalcev in v dobri uri in pol<br />
smo se na kratko pogovorili o vseh bistvenih vprašanjih, ki jih odpira pojav<br />
(ne)strpnosti tako v Evropi kot v Sloveniji in nenazadnje tudi v Zasavju.<br />
Pozdrav različnosti se je začel z zanimivim razgovorom o ne-strpnosti v Zasavju in širše<br />
Okrogla miza je bila prvi projekt v seriji<br />
dogodkov s skupnim naslovom Pozdrav<br />
različnosti, ki jih je v maju in začetku junija<br />
organiziralo kulturno društvo Voxhumana v<br />
sodelovanju s klubom zagorskih študentov<br />
Šklab, z ustanovo Matkultra ter ob pomoči<br />
številnih drugih organizacij. Tako je maju<br />
dal utrip še veliki koncert na zagorski<br />
ploščadi, kjer so se nam predstavila različne<br />
verske skupnosti, ki delujejo v Zasavju.<br />
Pečat koncertu so vsekakor vtisnila znana<br />
slovenska glasbena imena, ki preko glasbe<br />
in besedil sporočajo prav to, kar so se<br />
organizatorji namenili predstaviti: kulturno<br />
raznolikost, strpnost, sodelovanje …<br />
Zadnji dogodek bo slikarska razstava<br />
v avli Delavskega doma Zagorje. Na tem<br />
dogodku se bodo predstavili znani zasavski<br />
umetniki, ki bodo na ogled postavili svoje<br />
umetnine. Slikarsko razstavo bo spremljal<br />
tudi krajši, a bogat kulturni program.<br />
Namen teh dogodkov, katerih rdeča nit<br />
je poudariti pomen strpnosti ter skozi<br />
glasbeno in slikarko umetnost predstaviti<br />
drugačnost, je začeti razpravo o kulturni<br />
raznolikosti Zasavja.<br />
Mulitikulturalizem kot fenomen<br />
sodobnega časa<br />
Globalizacija, migracijski tokovi, razvoj<br />
znanosti in tehnologije, padec totalitarnih<br />
režimov ter številni drugi dejavniki so v<br />
zadnjih petdesetih letih dodobra spremenili<br />
način bivanja. Kar se je včasih zdelo<br />
nemogoče, je danes možno, svet je postal<br />
globalna vas, širjenje informacij je čedalje<br />
hitrejše; že nekaj časa se da okoli sveta<br />
priti prej kot v osemdesetih dneh. Tako<br />
je vsesplošni napredek prehitel še tako<br />
znanstveno-fantastične ideje iz začetka<br />
prejšnjega stoletja.<br />
Vse te spremembe so povzročile mešanje<br />
ljudi, z razvojem informacijskih tehnologij<br />
pa so se razširile tudi družbene interakcije.<br />
Mono-kulturnost se razbija, mesta postajajo<br />
čedalje bolj multi-kulturna. Ljudje smo tako<br />
soočeni z drugačnostjo, ki se nam najprej<br />
zdi tuja in nima nobene skupne točke z<br />
nami.<br />
Našteto je v zadnjem času v Evropi<br />
pripeljalo do številnih trenj. Uboj Thea van<br />
Gogha na Nizozemskem, izbruh priseljenske<br />
mladine v francoskih predmestij, upor<br />
ruske manjšine v Estoniji in še bi lahko<br />
naštevali. Zdi se, da kljub uveljavljenim<br />
človekovim pravic to še ni dovolj za ustrezno<br />
upravljanje z drugačnostjo. Drugačnost ne<br />
predstavljajo samo posamezniki: le-ti tako<br />
ustvarjajo socialne skupine, ki so specifične<br />
v svojih interesih, načinu bivanja, govora<br />
in drugih stvareh. Človekove pravice se<br />
navezujejo na posameznika, obravnavajo<br />
vse na enak način ter dajejo vsakemu enake<br />
možnosti. Trend v Evropi pa gre že od<br />
konce šestdesetih let v smeri zagotavljanja<br />
kolektivnih pravic – možnost izobraževanja<br />
v lastnem jeziku, dvojezičnost, princip<br />
kulturne decentralizacije, princip enakega<br />
zastopništva … – saj vprašanje manjšin,<br />
ki utelešajo družbeno različnost, zahteva<br />
sistemsko obravnavo prej v smislu<br />
kolektivnih pravic kot pa zgolj v okviru<br />
človekovih pravic.<br />
Getoizacija bivanja<br />
Getoizacija bivanja je vsekakor eden<br />
izmed pomembnih pojavov, ki je danes v<br />
Evropi močno prisoten. Tako imajo številna<br />
evropska mesta nekatere četrti razdeljene po<br />
narodnostih. Getoizacija mestnega življenja<br />
je vsekakor izraz slabe integracijske politike<br />
oziroma pomanjkanje kakršnekoli ustrezne<br />
politike vključevanja.<br />
Geto pravzaprav začne igrati vlogo tam,<br />
kjer jo občina oziroma ustrezne državne<br />
institucije ne morejo odigrati. Tako je geto vir<br />
identitete, socialna, jezikovna in ekonomska<br />
opora posamezniku. Gre, preprosto<br />
povedano, za agregat drugačnosti nasproti<br />
prevladujočemu narodu. Takšna getoizacija<br />
ne pelje nikamor in je lahko kvečjemu<br />
Za kulturo strpnosti • stran 30
Vsi drugačni - vsi enakopravni...<br />
sod smodnika za konflikte. Geto in ostale<br />
oblike družbenega segregiranja so ponavadi<br />
izraz vzajemnega distanciranja, sistemske<br />
ignorance in družbene paralelizacije.<br />
Zgodba dveh intelektualcev;<br />
priseljenca in domačina<br />
Strpnost je pogoj za sobivanje<br />
različnosti. Tako ni dovolj samo pravni<br />
okvir, ki omogoča sobivanje različnosti,<br />
potrebna je tudi splošna družbena klima,<br />
ki drugačnost šteje za pozitivno vrednoto.<br />
Za pozitivno sprejemanje različnih kultur<br />
so odgovorni država, ki naj sistemsko<br />
ureja vprašanja drugačnosti, družba, ki naj<br />
sprejema drugačne na enak način, ter na<br />
koncu tudi vsak posameznik, ki naj bo odprt<br />
in dovzeten za različne načine bivanja, pa<br />
najsi bodo še tako drugačni od njegovega.<br />
Tako nekako se je začela okrogla miza v<br />
petek (Ne)strpnost med Slovenci. Izbrana<br />
govornika sta se izkazala kot zelo ustrezna<br />
za to debato. Medtem ko je poslanec<br />
foto Roman Rozina<br />
Aleš Gulič odgovoril na<br />
marsikateri politični problem,<br />
ki se skriva za vprašanjem<br />
nestrpnosti ter pojasnil,<br />
kako naša država upravlja z<br />
drugačnostjo, je Bakhtyari<br />
Aljaf problematiko osvetlil<br />
z vidika kulture, prava, ter<br />
izkušenj drugih držav. Pri<br />
svojem delu se je zelo pogosto<br />
srečeval z vprašanjem<br />
drugačnosti, nenazadnje<br />
je k temu pripomogla tudi<br />
njegova življenjska zgodba,<br />
saj je njegov oče musliman,<br />
mati pa židinja.<br />
Tako je bilo mogoče<br />
ne okrogli mizi videti tudi<br />
različna zorna kota dveh<br />
intelektualcev, ki oba živita<br />
v Zasavju. Po drugi strani<br />
pa Aleš Gulič gleda in<br />
razmišlja o Zasavju kot<br />
»avtohton« prebivalec,<br />
medtem ko ga Bakhtyari<br />
Aljaf vidi v perspektivi<br />
priseljenca. Vsekakor so<br />
okroglo mizo popestrile<br />
tudi izkušnje z doživljanjem<br />
nestrpnosti v Zasavju. Tako<br />
je ponekje še vedno prisotno<br />
podcenjevanje ljudi zaradi<br />
priimka, barve kože, po<br />
drugi strani pa so bili že v<br />
zgodovini na tem področju<br />
opazni tudi vidni preboji.<br />
Tako je po zaslugi gospoda<br />
Guliča v eter že konec<br />
osemdesetih let prihaja<br />
verski program in tako s svoboda izražanja<br />
verskega prepričanja omogočal vstop verske<br />
drugačnosti v javno sfero.<br />
Okrogla miza je skušala odgovoriti<br />
na vprašanja o problematiki strpnosti na<br />
evropski, slovenski ter zasavski ravni. Na<br />
kratko smo se tu dotaknili tudi vprašanja<br />
kako naprej. Dejstvo je, da globalizacija<br />
pospešuje, omogoča in nenazadnje tudi<br />
zahteva to, kar se v zgodovini pojmuje<br />
kot veliko preseljevanje narodov. Danes<br />
ta izraz zaznamuje po eni strani prosti<br />
pretok delovne sile, po drugi pa želja po<br />
boljšem življenju. Prvo velja za državljane<br />
evropskega sveta, drugo pa za imigrante iz<br />
revnih držav, ki so jih v svet poslali bodisi<br />
ekonomski, politični, varnostni bodisi<br />
katerikoli drugi razlogi.<br />
V prihodnosti se bo trend zagotovo<br />
obračal v to smer. Evropa se stara, potreba<br />
po novi delovni sili narašča, prav tako<br />
se maje tudi evropski socialni model.<br />
Nesorazmerja med številom aktivnih<br />
prebivalcev ter na drugi strani številom<br />
foto Roman Rozina<br />
... na ploščadi pred Weinbergerjevo hišo<br />
upokojencev se večajo. To se bo vsekakor<br />
odražalo tudi v kulturni strukturi evropskega<br />
prebivalstva in najverjetneje se bodo takšni<br />
procesi odrazili tudi v Sloveniji.<br />
Za kulturo strpnosti • stran 31
Kako sem se jaz likal<br />
Izpoved starega<br />
Jože Andrej Čibej<br />
zasvojenca – nadaljevanje<br />
V prejšnji številki Razvoja zagotovo niste spregledali prvega dela spominjanj,<br />
naukov, razmišljanj, izletov na druga polja in duhovitega gnetenja besed<br />
nasploh, kakršnega nam je privoščil Jože Andrej Čibej, ki se je označil za<br />
sopotnika računalništva in informatike, pa tudi za zasvojenca, katerega pola<br />
plovbe sta evforično navdušenje na eni in globok obup na drugi strani. Zato<br />
ne čudi, da se niti časopisna zgodba z drugim delom še ne konča – o tem,<br />
kaj bo po oglasih, pa v zgodnji jeseni.<br />
Čas, ki sem ga kot sistemski inženir<br />
preživel v Strojni tovarni, poleg neumnosti<br />
nekega obdobja in izgubljenih priložnosti,<br />
zaznamujejo tudi lepi in ustvarjalni<br />
trenutki, ko so kljub primitivnim orodjem v<br />
simbiozi s tehničnimi strokovnjaki nastajali<br />
zanimivi modeli in računalniške rešitve. Žal<br />
so mnoge obležale v predalih, ker bi njihova<br />
uvedba v prakso lahko dejanski »vladajoči<br />
kasti« (beri: mojstrom) odvzela možnosti<br />
za bogato plačane nadure. Mimogrede<br />
povedano, prav te dni sem na spletu spet<br />
prebral znamenito misel: najhujši sovražnik<br />
inovacij so – predali! Sicer pa pravijo, da<br />
nobeno zapravljanje časa ni zaman, če iz<br />
njega potegnemo koristno izkušnjo: kasneje<br />
sem se – še posebej na področju informatike<br />
– načrtno izogibal projektom, ki jih ni<br />
dosledno podpiral tako vpliven »sponzor«,<br />
da je bilo jasno, da bodo koristni rezultati<br />
kljub odporu »priviligirancev« našli pot v<br />
prakso.<br />
Nazaj na fakulteto<br />
Dve leti po prvi diplomi sem začel<br />
honorarno sodelovati z Ekonomsko<br />
fakulteto pri pouku matematike, po testnem<br />
semestru 1976/77 so me povabili, naj se<br />
na fakulteti redno zaposlim … in ker mi<br />
nihče v dotedanji službi ni dejal, naj vendar<br />
ostanem, sem pač šel. Tako zelo preprosto<br />
se je pravilno odločiti, če na enem mestu<br />
očitno nisi potreben, na drugem pa si te<br />
želijo.<br />
Kar se informatike tiče, sem imel<br />
srečo, da sem bil spočetka tako zaposlen<br />
s pedagoškim in raziskovalnim delom v<br />
»čisti« matematiki, da nisem posebej čutil<br />
slabe tehnične opremljenosti fakultete.<br />
Formalno gledano je moja ocena zgrešena,<br />
v hiši je bil celo univerzitetni računski<br />
center, toda položaj je bil podoben tistemu<br />
v podjetjih: glavni računalnik je bil pod<br />
ostrim nadzorom strašnih haremskih čuvajev<br />
(beri: oddelka za avtomatsko obdelavo<br />
podatkov, na kratko AOP) in povprečnemu<br />
uporabniku, odtujenemu od sredstev za<br />
proizvodnjo, je bil dovoljen samo občasen,<br />
s sistemom gesel, pooblastil in prioritet<br />
omejen dostop prek računalniškega<br />
terminala. Ti so bili na eni strani redka<br />
dobrina (za celo nadstropje pedagoških<br />
kabinetov je bil en sam), na drugi strani<br />
pa je bila, vsaj gledano z današnjimi očmi,<br />
njihova uporabniška prijaznost na ničli.<br />
Tipična podoba te okornosti so bili vrstični<br />
urejevalniki besedila: za popravljanje napake<br />
si izbral konkretno vrstico, jo odprl, popravil<br />
in ponovno shranil. Kaj se je zgodilo s<br />
prelomom besedila, je že druga zgodba.<br />
Prvi zaslonski urejevalniki, ki so dovoljevali<br />
svobodno sprehajanje po celotnem besedilu,<br />
so bili zato prava mala revolucija in začetek<br />
normalne komunikacije.<br />
Togost sistema je imela tudi nekatere<br />
svetle točke, denimo avtomatizirano<br />
shranjevanje zaporednih različic datoteke<br />
z različnimi oznakami v podaljšku imena<br />
in dosledno vodenje dnevnikov opravil<br />
(»logov«). Koristna navada, ki pa se s<br />
strojev nikoli ni dovolj razširila med<br />
ljudi. Kolikokrat ste, denimo, od osebe, s<br />
katero komunicirate po e-pošti, že dobili<br />
kot priponko vrnjeno svojo datoteko z<br />
nespremenjenim imenom in bistveno<br />
spremenjeno vsebino? Z njo morda prekrili<br />
original na svojem disku? Zvonili po toči<br />
in preklinjali? Osebno ljudem preventivno<br />
in sistematično grozim z izobčenjem in<br />
elektronskim molkom, če se ne bodo držali<br />
reda.<br />
Iz tega, pogojno rečeno se mi je poleg<br />
koristne podpore lastnemu raziskovalnemu<br />
delu najbolj zarezalo v spomin<br />
prostituiranje pri izdelavi slovenskega<br />
duplikata najpomembnejših modulov<br />
znanega statističnega paketa SPPS.<br />
Naročniku, direktorju nekega ljubljanskega<br />
raziskovalnega inštituta, se je dejansko<br />
zazdelo, da bi njegovi delavci trpeli ob<br />
angleškem originalu, in je naročil slovensko<br />
različico, definirano z zelo preprostim<br />
opisom: dela naj isto kot original, izpisi<br />
naj bodo po obliki in vsebini natanko<br />
takšni kot v originalu, komunikacija na<br />
terminalu in izpisi pa naj bodo slovenski.<br />
In sem sédel, sedél (eno poletje, nekaj<br />
tisoč vrstic programske kode, od tega<br />
skoraj polovica za posnemanje zunanjega<br />
videza izpisov) in naredil. Če se ne bi bal<br />
kritike mladoslovencev, bi zaslužek tega<br />
lepo plačanega posla celo zavil v zastavo<br />
»ohranjanja nacionalnega interesa«, tako pa<br />
mu lahko rečem samo – neumnost. Kakor<br />
sem na eni strani ljubitelj slovenskega<br />
jezika in kakor sem – zmrdovanju mnogih<br />
strokovnjakov navkljub – izjemno ponosen,<br />
da smo še vedno najmanjši narod z<br />
Microsoftovimi izdelki v lastnem jeziku<br />
(kar nikakor ne pomeni, da jih zaradi<br />
drobnih grehov v kompatibilnosti občasno<br />
ne preklinjam!), so takšne akrobacije,<br />
kot je bila opisana, razumljive samo ob<br />
upoštevanju časa, v katerem so nastajale.<br />
Za ceno te prilagoditve bi lahko vse 4 (z<br />
besedo: štiri) uporabnike programa poslali<br />
tako na nadaljevalni tečaj angleščine kot<br />
na usposabljanje v uporabi originalnega<br />
programskega paketa SPSS. Ampak potem<br />
se direktor inštituta seveda ne bi mogel<br />
trkati po prsih, kako skrbi za slovenski jezik<br />
in kako bo s tem programom nekoč osrečil<br />
tudi zamejske Slovence.<br />
Izpoved starega zasvojenca – nadaljevanje • stran 32
Osebni računalnik<br />
Uporaba računalnika za pisanja, ki bi<br />
segala čez čiste verbalizme, v tistih časih<br />
praktično ni bila mogoča. Prva generacija<br />
mojih matematičnih učbenikov (poslovna<br />
matematika, kombinatorika, verjetnostni<br />
račun in statistika, 1982–1985) je nastajala<br />
na klasičnem pisalnem stroju, z neštetimi<br />
vrtenji mehanskega valja za en zobec naprej<br />
in nazaj, da so lahko nastajali indeksi in<br />
eksponenti, z ročnim dodajanjem integralov<br />
in drugih perverznih simbolov (kot se je<br />
izrazila profesionalna tipkarica, ki sem jo –<br />
neuspešno – želel navdušiti za sodelovanje).<br />
Profesionalci so imeli elektronske IBMove<br />
pisalne stroje z izmenljivimi glavami<br />
(takšno čudo je premogla tudi matematična<br />
knjižnica ljubljanske univerze in ob njem je<br />
vedno visel dolg spisek rezervacij), ostali<br />
smo pač kombinirali različne možnosti,<br />
umetniško in estetsko bolj občutljivi so<br />
lepili grške črke in matematične simbole z<br />
Lettrasetovih folij, manj senzibilni smo jih<br />
kracali na roke.<br />
Pojav urejevalnikov besedil, ki so<br />
dovoljevali tudi urejanje matematičnih in<br />
tehničnih besedil, je zato pomenil izjemen<br />
napredek. Med moje prve znance te vrste<br />
sodi pred natanko dvajsetimi leti nabavljeni<br />
ChiWriter, ki me je rešil môre gledanja<br />
lastnega nemarnega rokopisa med normalno<br />
natisnjenim besedilom. (Kaj je v tistem času<br />
pomenilo »nabavljen«, iz vzgojnih razlogov<br />
seveda zamolčimo.) Uporaba takšnih<br />
urejevalnikov je zahtevala tudi ustrezno<br />
strojno opremo, poleg računalnika tudi<br />
tiskalnik z možnostjo tiskanja grafike.<br />
Mladi bralec, ki mu je nekaj običajnega,<br />
da laserski tiskalnik na minuto izpljune tudi<br />
več deset strani izpisa, ne bo nikoli razumel<br />
otroškega veselja podpisanega, ko je dobil<br />
prvi Starov 9-iglični tiskalnik (ponašal se je<br />
z oznako NLQ – »near letter quality«), Jonas<br />
Žnidaršič (da, »tisti« Jonas!) pa je poskrbel<br />
za EPROM s slovenskim znaki … in začelo<br />
se je glasno nočno žaganje ob tiskanju<br />
matematičnih člankov. V lepopisnem<br />
načinu se je pri izpisovanju grafike tiskalna<br />
glava za vsako vrstico nekajkrat sprehodila<br />
čez celotno širino lista, vmes pa presunljivo<br />
cvilila. Referat za konferenco v Passau<br />
(jeseni 1987) se je tiskal nekaj ur. Pozitivno<br />
pri tem pa je bilo, da je po neumnem padlo<br />
manj smrek: ponovno tiskanje strani z<br />
napakami je vzelo toliko časa, da je avtor<br />
za seboj rajši še enkrat prebral, kaj je<br />
napisal, še preden se je lotil tiskanja. Bilo bi<br />
koristno, če bi se tudi današnji avtorji držali<br />
te navade.<br />
O njegovem veličanstvu PC-ju iz<br />
naslova razdelka nismo rekli še niti<br />
besede. Najbrž gre za čim daljše odlaganje<br />
najslajših spominov, da je potem še lepše,<br />
ko izbruhnejo na dan. In spomin na<br />
prvi osebni računalnik dejansko je nekaj<br />
posebnega. Pred njim smo sicer imeli še<br />
neke vmesne faze, vezane na Spectrume,<br />
Commodore, Amige, nekateri tudi Atarije.<br />
To niso bile samo igrače in igričarsko orodje,<br />
ampak so se na njih mnogi naučili resnega<br />
programiranja ali se vsaj nalezli veselja, ki<br />
jih je kasneje poneslo v študij informatike.<br />
Vendar je po mojem globokem prepričanju<br />
šele začetek bolj množičnega pojavljanja<br />
osebnih računalnikov (v Sloveniji) tudi<br />
začetek procesa, ki mu niti danes ne znamo<br />
ustrezno odmeriti dometa. Zagotovo pa<br />
s cenenostjo opreme in enostavnostjo<br />
uporabe poleg praktično neomejenih<br />
možnosti za pretok podatkov v omrežjih<br />
in prek svetovnega spleta prispevek PC-jev<br />
zaobseže tudi osvoboditev od stalne fizične<br />
prisotnosti na klasičnem delovnem mestu,<br />
marsikomu torej omogoča delo na domu,<br />
foto Roman Rozina<br />
prispeva k zmanjševanju transportnih<br />
stroškov in s transportom povezanega<br />
onesnaževanja okolja, če omenimo samo<br />
nekaj najbolj tipičnih značilnosti.<br />
Moj prvi osebni računalnik, model PC<br />
XT iz decembra 1986, je premogel 640 KB<br />
delovnega pomnilnika (pogojno rečeno, »s<br />
pomočjo trikov«, 1 MB), disketno enoto<br />
(5,25’’) in trdi disk velikosti 10 MB, k<br />
njemu pa je sodil še 12-inčni (se razume,<br />
da črno-beli) prikazovalnik … in cena, ob<br />
kateri bi danes kupec tulil kot žival: skoraj<br />
3.000 evrov. O kakšni OEM ali drugače<br />
opredeljeni prednaloženi programski<br />
opremi seveda ni bilo niti sledu, nameščen<br />
je bil samo operacijski sistem (DOS). Prava<br />
sreča, da je programska oprema v tistih časih<br />
veljala za »družbeno lastnino« ali kar »javno<br />
dobro« in je zadoščalo, da si našel prvega<br />
človeka, ki je program imel. Dve ali tri<br />
diskete so bile dovolj za prenos in namestitev<br />
večine programov in v nekaj dneh je bil<br />
računalnik opremljen z v osnovi enakimi<br />
osnovnimi orodji, kot jih uporabljamo še<br />
danes: urejevalnikom besedil (Wordstar ali<br />
Wordstar 2000), preglednico (največkrat<br />
Symphony, kasneje QuattroPro), bazo<br />
(dBase III) in kopico drobnih programov<br />
(»utility«), ki so pomagali pri organizaciji<br />
dela (SideKick, na primer), brskanju po<br />
trdem disku in odpravljanju težav (PCTools,<br />
Nortonov »Disk Doctor« in podobni«).<br />
Tem splošno uporabnim orodjem, ki<br />
se po funkcionalnosti ujemajo tudi z<br />
današnjo hrbtenico programske opreme<br />
povprečnega uporabnika, je potem vsak<br />
dodajal »specialitete«, s katerimi je poleg<br />
kruha zaslužil tudi za salamo, recimo kak<br />
programski jezik III. generacije (denimo<br />
Borlandov Pascal) ali sorodna orodja, s<br />
katerimi so nastajali samostojni programi<br />
za delo s podatkovnimi zbirkami.<br />
Podpisani bi imel glede na svojo<br />
produkcijo v drugi polovici osemdesetih in<br />
prvi polovici devetdesetih nad seboj hud<br />
greh, če ne bi omenil programa Clipper 87, s<br />
katerim so nastale najrazličnejše aplikacije,<br />
od programa za računanje in nadzor<br />
plačevanja alimentov prek zahtevnejših<br />
aplikacij za nadzor nad dokumentacijo v<br />
projektantskih organizacijah, programa<br />
za spremljanje pacientov na medicini dela<br />
in mrežne različice programa za urejanje<br />
diskoteke ter podporo redaktorskemu<br />
delu na lokalnih radijskih postajah, pa<br />
vse do modelsko zasnovanih simulacij<br />
za ocenjevanje intelektualnega kapitala v<br />
nekaterih slovenskih »hi-tech«-podjetjih<br />
v času po osamosvojitvi, ko je šlo za<br />
vrednotenje podjetij pri prodaji tujemu<br />
strateškemu partnerju. Ljubezen do dela s<br />
podatkovnimi zbirkami me je ne nazadnje<br />
pripeljala tudi do sodelovanje pri Poslovnem<br />
imeniku Republike Slovenije (PIRS).<br />
Ampak o tem pa po oglasih.<br />
Izpoved starega zasvojenca – nadaljevanje • stran 33
Stoletnica prvega vrtca v Zasavju<br />
Nevenka Hacin<br />
Otroku ne moremo<br />
reči – <strong>jutri</strong><br />
foto Arhiv Zasavskega muzeja Trbovlje<br />
Zakaj vrtci v Zasavskem muzeju Trbovlje?<br />
Zaradi stoletne tradicije vrtcev v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju, ki potrjuje,<br />
da je predšolska vzgoja postala splošna ljudska skrb v času, ko so naši kraji<br />
spadali pod Avstro-Ogrsko monarhijo.<br />
Zaradi vrtcev, ki poleg družine oblikujejo in vzgajajo otroka prvih šest let,<br />
v obdobju, ki je najpomembnejše v življenju vsakega posameznika in zato<br />
predstavlja del njegove »dediščine«.<br />
Zaradi vloge, ki jo ima muzej v sodobni družbi, to je s pomočjo razstav<br />
oblikovati odnos do dediščine, ki je proces, ki traja celo življenje, in ga zato v<br />
muzeju že nekaj let načrtno izvajamo tudi z našimi najmlajšimi obiskovalci.<br />
Otroci Vrtca Hrastnik I in Hrastnik II, ki ju je leta 1907 ustanovila Družba sv. Cirila & Metoda<br />
ustanovila Družba sv. Cirila & Metoda v<br />
prostorih Deške osnovne šole, od leta 1908<br />
pa še v nemškem vrtcu, ki ga je ustanovilo<br />
Nemško šolsko društvo – Deutsche<br />
Schulverein – v zasebni hiši na Frtici. Ta je<br />
omogočal »hrastniškim« Nemcem, takrat<br />
vodilnim industrialcem, ponemčevanje<br />
predšolskih otrok v spodnjem delu<br />
Hrastnika. Kako se je to vtisnilo v spomin<br />
otrok, pa Polonči Petrič: Štiri, petletni in<br />
šestletni otroci so vsako jutro tekli po cesti<br />
mimo kemične tovarne, čez most in v hrib.<br />
Vzgojiteljica je vodila otroke na sprehode in<br />
jih učila peti nemške pesmi. Vrtec je imel velik<br />
vrt, kjer so se igrali.<br />
Poleg države in posameznih društev<br />
pa je imela pomembno vlogo pri finančni<br />
podpori vrtcev tudi industrija. Tako je na<br />
primer TPD v Trbovljah omogočila Društvu<br />
za zaščito otrok gradnjo stavbe, v kateri je<br />
leta 1911 začel delovati Vrtec na Vodah, ki<br />
je nudil varstvo okrog 40 otrokom.<br />
Zabavišča in zabavilje v Kraljevini<br />
Jugoslaviji.<br />
Za koga?<br />
Za današnje vrtčevske otroke, ki se<br />
seznanjajo z lokalno dediščino. Za bivše<br />
vrtčevske otroke, ki so obujali spomine<br />
na čas preživet v vrtcu. Za zaposlene<br />
v vrtcih, ki so po najboljših močeh in v<br />
skladu s predpisanimi normativi lajšali<br />
otrokom čas, preživet v vrtcih. Za starše, ki<br />
uporabljajo družbeno organizirane oblike<br />
varstva predšolskih otrok med službeno<br />
odsotnostjo.<br />
In kaj so videli?<br />
Vrtce in vrtnarice<br />
ki spadajo v čas do leta 1918 in so<br />
nastajali na osnovi zakona iz leta 1869, s<br />
katerim je dala država pravno podlago za<br />
ustanavljanje vrtcev kot naprav za vzrejo, za<br />
odgoj in pouk otrok, ki še niso dolžni hoditi<br />
v šolo.<br />
Tako je spremenila pojmovanja predšolske<br />
vzgoje, do takrat prepuščeno posameznim<br />
dobrodelnim društvom, v splošno ljudsko<br />
skrb. V teh tako imenovanih napravah so<br />
zaposlovali »najmanj« 17 let stare vrtnarice,<br />
ki so s »strokovno usposobljenostjo«,<br />
pridobljeno v enoletnem tečaju, uspešno<br />
vodile vrtčevske otroke v sprostitev<br />
veselosti, v oblikovanje dobrosrčnosti ter v<br />
privajanje na tiste kreposti, ki so potrebne za<br />
druženje z vrstniki in so v okras malčkom,<br />
a obenem podlaga za zdravo vzgojo naroda.<br />
To pa naj bi dosegle s pomočjo bavil, katera<br />
izobražujejo svareči in upodabljajoči nagon<br />
dalavnosti, kretalnih iger s petjem in brez petja,<br />
ogledovanjem stvari in podob ter razgovori o<br />
njih s povestmi in pesenci, naposled lehkimi<br />
vrtnimi deli.<br />
V praksi pa so vrtci zaradi vloge cerkve<br />
v takratni družbi nemalokrat predstavljali<br />
sredstvo verske vzgoje, vzgoje k pobožnosti,<br />
pokorščini in poslušnosti. Istočasno pa<br />
so bili področja narodnega razlikovanja<br />
oziroma boja za ohranitev slovenstva. Tako<br />
tudi v Hrastniku, od leta 1907 v slovenskem<br />
Vrtcu Hrastnik I in Hrastnik II, ki ju je<br />
Za družbo je bila pomembnejša od<br />
spremembe imena zakonska določba o<br />
obveznem ustanavljanju zabavišč v večjih<br />
mestih in industrijskih središčih, saj je bilo<br />
to prvič v zgodovini predšolskih ustanov.<br />
Realizacijo zakonodaje, ki bi zagotovila<br />
večjo strokovno usposobljenost zabavilj,<br />
pa je prehitela druga svetovna vojna. Ni pa<br />
prehitela odloka, ki je določal, da za eno<br />
skupino oziroma do 40 otrok med 4. in 7.<br />
letom starosti skrbi ena sama zabavilja, saj<br />
bi jih več predstavljalo »oviro« za nemoteno<br />
delo, ki naj bi temeljilo na igri, petju in<br />
gibanju na prostem.<br />
Kaj pa so poleg tega še počeli, pa gospa<br />
Vida Ocepek v svojih spominih na vrtec<br />
Hrastnik, ponovno odprt leta 1928 in kar<br />
deset let delujoč v za otroke neprimerni<br />
Logarjevi dvorani: Vsako jutro smo ob osmi<br />
uri prišli v vrtec ter se igrali, molili, prepevali<br />
in šivali. Najbolj se spominjam ročnega dela,<br />
s katerim smo se ukvarjali vsakodnevno.<br />
Ker je bila vrtnarica zelo natančna, nas je<br />
naučila šivanja in pletenja. Spomnim se, da<br />
Otroku ne moremo reči – <strong>jutri</strong> • stran 34
smo deklice izdelovale prtičke. V vrtcu smo<br />
dobili tudi malico. Ob 12. uri smo vsi otroci<br />
odšli domov. Večina otrok je bila iz delavskih<br />
družin.<br />
Poleg vrtca v Hrastniku, ki se je leta<br />
1938 preselil v prostore osnovne šole, je od<br />
leta 1918 ponovno deloval Vrtec na Vodah<br />
v Trbovljah. Dvodelni vrtec s povprečno<br />
120 otroki je sprva vzdrževalo Društvo<br />
za varstvo otrok, kasneje pa je prešel pod<br />
okrilje I. državne deške šole v Trbovljah.<br />
Pod okriljem osnovnih šol pa sta delovala<br />
tudi oba v tem obdobju ustanovljena vrtca<br />
v Zagorju. Prvi, delujoč od leta 1928, je<br />
nudil varstvo okrog 90 otrokom v prostorih<br />
Sedem-razredne ljudske šole v Toplicah,<br />
drugi, ustanovljen leta 1929, pa je deloval<br />
v Državni osemrazredni narodni šoli.<br />
Obiskovalo ga je manj otrok, med 30 in 40,<br />
kar je bila posledica takratne razporejenosti<br />
industrije in s tem redkejše naseljenosti v<br />
tem delu Zagorja.<br />
Kindergarten<br />
Otroški vrtci so delovali tudi v času<br />
druge svetovne vojne, saj so okupatorju<br />
služili kot primarne postojanke za prevzgojo<br />
slovenskih otrok v nacističnem duhu<br />
oziroma za ponemčevanje vrtčevskih otrok.<br />
Zato je nova oblast že ob prihodu leta 1941<br />
v obstoječih vrtcih zamenjala slovenske<br />
vrtnarice z nemško govorečimi, istočasno<br />
pa odpirala nove ustanove. Tako je že aprila<br />
1942 ustanovila vrtec na Dolu – v nekdanji<br />
občinski hiši, v letu 1943 pa še v Hrastniku<br />
– v namensko zgrajeni stavbi na zemljišču<br />
Ferdinanda Roša. Konec leta 1943 pa so<br />
tudi predšolski otroci v zgornjem delu<br />
Trbovelj dobili prostore v novi stavbi, po<br />
vojni znani kot vrtec Marjetka.<br />
Obisk otrok v vrtcih je bil sprva<br />
zadovoljiv, saj so jih vabili s prijaznostjo in<br />
dobrotami, kasneje pa je zaradi naraščanja<br />
neprijaznosti vrtnaric, zlasti do otrok, ki<br />
niso znali nemško, in spreminjanja vojnih<br />
razmer, začel skokovito upadati.<br />
Vrtci, DID,VVZ, VVU, VVO<br />
in vzgojiteljice<br />
Po osvoboditvi so vrtci, različno<br />
poimenovani kot domovi igre in dela,<br />
vzgojno-varstveni zavodi/ustanove/<br />
organizacije, predstavljali družbeno<br />
organizirano obliko varstva in vzgoje<br />
predšolskih otrok, ki naj bi razbremenila<br />
starše, da bi prevzemali vse pomembnejšo<br />
vlogo v socialističnem družbenopolitičnem<br />
sistemu. Zato so začeli odpirati obstoječe<br />
vrtce, na primer pri Rošu, in ustanavljati<br />
nove v prostorih šol – recimo Vrtec Dol<br />
foto Arhiv Zasavskega muzeja Trbovlje<br />
Pogled v notranjost vrtca v prvih letih po osvoboditvi.<br />
– ali v stavbah, ki so bile v lasti tovarn – na<br />
primer DID Zagorje v bivši rudniški hiši<br />
– oziroma društev; takšen je bil vrtec Loke<br />
v gasilskem domu v Kisovcu.<br />
Konec petdesetih let pa še vrtce, ki so<br />
jih gradila podjetja – na primer Rudnik<br />
Trbovlje-Hrastnik vrtec Novi dom v<br />
Trbovljah, od sredine sedemdesetih let<br />
pa poleg SIS otroškega varstva še krajani<br />
in občani s samoprispevki, recimo vrtec<br />
Log v Hrastniku. Število vrtec je tako<br />
naraslo od enajstih v letu 1960 na 20 v letu<br />
1990, omogočalo pa je hitrejše reševanje<br />
problema varstva otrok zaradi povečanega<br />
zaposlovanja žensk, ki je konec šestdesetih<br />
let preseglo 30-odstotni delež zaposlenih.<br />
Družbena skrb za predšolske otroke<br />
se je kazala tudi v daljšanju strokovnega<br />
usposabljanja in izobraževanja vzgojiteljic:<br />
od nekaj mesečnih tečajev preko štiri<br />
oziroma pet-letnega šolanja do uvedbe<br />
višješolskega programa. Tako so bodoče<br />
vzgojiteljice poleg »zahtevanih« osebnostnih<br />
lastnosti kot posluh za človeka, zanesljivost,<br />
odgovornost, natančnost, čustvena<br />
stabilnost in smisel za delo z otroki pridobile<br />
določena znanja in spretnosti za izvajanje<br />
telesne, umske, moralne in estetske vzgoje,<br />
prilagojene psihofizičnim sposobnostim<br />
in interesom otrok.<br />
Kako pa so vsa teoretično dobro misleča<br />
izhodišča občutili otroci, zlasti v prvih letih<br />
po vojni, pa Leopold Odlazek v spominih<br />
na leto 1946 in vrtec pod Špicbergom: S<br />
strahospoštovanjem se spominjam svoje prve<br />
tovarišice Lici Kozar. Čeprav majhne postave,<br />
je bila strah in trepet nas, vsega vajenih<br />
kolonijskih otrok. V desni roki je vedno držala<br />
kakšen meter in pol dolgo leseno palico, s<br />
katero je udarjala ob lesena tla in s tem še<br />
podkrepila glasnost svojih ukazov. Spominjam<br />
Zasavski muzej Trbovlje je ob stoletnici<br />
prvega vrtca v Zasavju pripravil občasno<br />
razstavo o predšolski vzgoji v Zasavju. Ob<br />
otvoritvi razstave konec marca letos je izšla<br />
tudi posebna publikacija Ob stoletnici<br />
prvega vrtca v Zasavju. Avtorica razstave<br />
in publikacije je Nevenka Hacin.<br />
se skromnih igrač, lesenih kock različnih oblik,<br />
ki sta jih v veliki pločevinasti banji prinesli dve<br />
tovarišici in jih stresli na sredino velike sobe,<br />
kjer smo jih otroci jemali in iz njih sestavljali<br />
različne like. Poleg lesenih igrač, s katerimi<br />
smo se igrali, so nam tovarišice prebirale<br />
pravljice in povesti ter nas učile otroških<br />
pesmi. Močno se mi je vtisnila v spomin<br />
enolična prehrana, z obveznim obrokom<br />
ribjega olja pred kosilom. Po kosilu je sledilo<br />
obvezno spanje na platnenih ležalnikih, ki so<br />
jih namestili po sobi, ali na dvorišču vrtca, če<br />
je bilo zunaj le dovolj toplo. Da je bila ob tem<br />
ležanju ali spanju obvezna tišina, je tako in<br />
tako samoumevno.<br />
Začetek konca večkrat togo začrtane<br />
organizacije dela, pogosto podrejene<br />
zdravstveno-higienskim standardom in<br />
praktičnim zahtevam dnevne rutine, pa<br />
je nastopil v osemdesetih letih, ko so se<br />
pod vplivom razvoja predšolske vzgoje v<br />
svetu začele uveljavljati nove oblike dela,<br />
upoštevajoč otrokovo ustvarjalnost in<br />
osebnost. Dobro izhodišče za prihodnost<br />
vrtcev in otrok oziroma za vse, ki imamo<br />
opravka z otroki in se zavedamo: Veliko<br />
stvari lahko počaka - vendar ne otrok. Otroku<br />
ne moremo reči – <strong>jutri</strong>. Njegov čas je danes!<br />
Otroku ne moremo reči – <strong>jutri</strong> • stran 35
Antonio Živkovič<br />
Roman Rozina<br />
Fotograf časa,<br />
ki se odlaga v<br />
spomin<br />
Antonio Živkovič, eden najbolj prepoznavnih slovenskih avtorskih fotografov,<br />
katerega zanimanje v zadnjem desetletju velja industrijski krajini, v domačem<br />
Zasavju ne razstavlja prav pogosto. Pred tremi leti je s ciklusom Prostori<br />
tišine gostoval v galeriji Delavskega doma v Trbovljah, leta 2000 pa s ciklusom<br />
Črna dolina v Zasavskem muzeju v Trbovljah. Zato sta kar dve pomladni<br />
razstavi v Zagorju dobra priložnost za srečanje z njim: Ustanova Mat kultra in<br />
PonDoKwan Zagorje ga maja in junija predstavljata v Vašhavi in galeriji Mat<br />
kultra; v prvi razstavlja zadnja ciklusa Vrata in Zadnja izmena, v drugi pa je<br />
na ogled postavljen njegov izbor fotografij iz obdobja 2003-2006.<br />
sem bil avtor celotnega procesa. Od idejne<br />
zasnove prek fotografiranja do same izdelave<br />
fotografije. Uporabljal sem tehnike, ki so<br />
mi omogočile, da sem naredil točno to, kar<br />
sem hotel, da sem določenim mestom dajal<br />
poudarke, spet drugim pa jih odvzemal. To<br />
je stvar pristopa in doslej mi je to zadoščalo.<br />
Ni pa izključeno, da se prihodnjih projektov<br />
ne bom loteval tudi v barvah. Puščam odprt<br />
prostor, ne omejujem se s tehnologijo.<br />
Razčistiva najprej to zvezo med tabo in<br />
<strong>Zasavje</strong>m.<br />
Živkovič: Kar se tiče mojega zaznavanja<br />
tematike, s katero se ukvarjam, so Trbovlje in<br />
v širšem smislu Revirji moj duhovni dom. Svoje<br />
fotografske zapise dojemam skozi spomine,<br />
zgodbe in privide, največja inspiracija pa so<br />
bila pripovedovanja mojega starega očeta,<br />
čeprav tega takrat nisva vedela ne on ne jaz.<br />
Prigode iz njegovega knapovskega življenja, pa<br />
tudi knjige Vinka Trinkausa, ki je bratranec<br />
moje mame, so mi dale več, kot bi mi dali<br />
fotografski tečaji. Očitno so te zgodbe takrat<br />
prevzele funkcijo tempirane bombe, ki sem jo<br />
aktiviral šele čez čas.<br />
S fotografijo sem se začel ukvarjati relativno<br />
pozno, med študijem elektrotehnike. Tako<br />
formalne fotografske izobrazbe nimam, imam<br />
pa več referenčnih razstav kot marsikateri<br />
akademik. Nekako sem se prepoznal v<br />
fotografiji industrije. Verjetno bi lahko deloval<br />
tudi na kakšnem drugem področju fotografije,<br />
morda v reportaži, kjer bi v obrtnem smislu<br />
seveda korektno opravljal svoje delo, ampak<br />
resnično lahko ustvarjaš le tam, kjer so ti<br />
stvari na nek način blizu.<br />
To okolje je spodbudilo lepo število<br />
danes uveljavljenih avtorjev, zdi pa se mi,<br />
da ste vsi precej zaznamovani z njim.<br />
Živkovič: Stopnja zaznamovanosti je<br />
od primera do primera različna. Eni bolj,<br />
drugi manj. Če omenim samo nekatere iz<br />
moje generacije, ki so se tega okolja na nek<br />
ustvarjalni način dotikali: skupina Laibach,<br />
pa Irwini, Iztok Kovač, Uroš Zupan, skupina<br />
Orlek ... Naj mi ne zamerijo tisti, ki sem jih<br />
morda pozabil omeniti.<br />
Za mnoge med naštetimi je značilno,<br />
da so njihovi ritmi bolj trdi, koraki manj<br />
mehki, kontrasti veliki. Je to odraz prav<br />
takega okolja, kako ga ti vidiš in pristopaš<br />
k njemu?<br />
Živkovič: Do objektov, ki so sami po sebi<br />
trdi, skušam pristopati mehko. Ne poudarjam<br />
te trdosti, ampak v njih iščem tisto mehkobo,<br />
ki je – morda – kdaj bila. Nenazadnje so vsi<br />
ti prostori, ki jih kadriram, nekdaj drugače<br />
funkcionirali. Takrat so resnično »živeli«,<br />
danes pa reflektirajo to, kar je oziroma naj bi<br />
bil spomin. Tu ne mislim, da so ti prostori tudi<br />
fizično izginili, niti ne, da jih takšna usoda<br />
neizogibno čaka. Gre bolj za metaforo.<br />
V pristopu se zagotovo odraža tudi karakter<br />
avtorja; kdo drug bi seveda pristopal drugače.<br />
Jaz skušam najti zgodbe, ki se skrivajo za<br />
tem, ker na tak način lahko povem več kot<br />
le s hipnim pogledom. Zato tudi ta moja<br />
poigravanja z ostrino in neostrino, s svetlobo<br />
in temino. Ker vidim stvari, ki so za tem.<br />
Tudi odsotnost barv govori na nek način<br />
o tem okolju.<br />
Živkovič: Večina mojih fotografij je<br />
monokromatskih. Ampak nisem nasprotnik<br />
barv, le doslej sem lažje operiral s temi<br />
orodji. Pri izdelavi mi je bilo pomembno, da<br />
Boš pustil, da te barve najdejo.<br />
Živkovič: Točno tako. Pustil se jim bom<br />
najti, ne bom se odmikal.<br />
Drugi tak manjko so ljudje. Teh preprosto<br />
ni ali pa so zabrisani, v Zadnji izmeni na<br />
primer niso ujeti v gibanje, v ciklusu Črna<br />
dolina pa edini nastopajoči nosi kamnito<br />
masko.<br />
Živkovič: Ljudi sem v svoje kadre<br />
vključeval v ciklih pred industrijskimi, ko<br />
sem lovil neke trenutke. Takrat je bil drug<br />
čas in moj stik s svetom je bil drugačen. V<br />
industrijskih ciklusih pa ne gre za lovljenje<br />
trenutkov, ampak za plastenje znotraj enega<br />
okvirja. Ne gre za to, da trenutek od nekje<br />
iztrgam, ampak da ga skoncentriram v kader.<br />
Ljudi tukaj ni bilo, ker so bili ti prostori na<br />
nek način prazni.<br />
Torej ne gre za sporočanje tega, da so<br />
ljudje izgnani od tam.<br />
Živkovič: Ne, nikakor ne. V Zadnji izmeni<br />
je praktično na vsaki fotografiji prisoten vsaj<br />
eden. Je pa res, da sem jih beležil, kot bi<br />
uporabil kukalo spomina in ne samo ostra<br />
očala sedanjosti. Vse osebe – rudarji – so<br />
delno zamegljene, ker sem hotel, da figurirajo<br />
v vlogi tukaj in zdaj, pa tudi v simbolni vlogi<br />
preteklih generacij.<br />
Prej si že omenil predindustrijske cikluse.<br />
Kaj te je privlačilo na začetku fotografskega<br />
ustvarjanja?<br />
Fotograf časa, ki se odlaga v spomin • stran 36
Živkovič: To so bili posnetki iz življenja,<br />
tako imenovana life fotografija. Takrat sem<br />
precej potoval po Evropi in sem skušal delati<br />
neformalne potopise – ne na način časopisnih<br />
reportaž – bolj v smislu, kjer sta mi bila<br />
vzornika vrhunska mojstra Cartier Bresson ali<br />
Robert Frank. Teh fotografij nisem objavljal,<br />
so pa postale del kasnejših ciklusov. Seveda<br />
bi lahko še naprej tako delal, ampak to bi mi<br />
pobralo preveč energije, ki jo raje vlagam v<br />
projekte, ki so mi blizu, pa tu ne mislim samo<br />
v fizičnem smislu.<br />
Že v ta čas pa sodijo tudi prvi industrijski<br />
posnetki, ki pa še niso bili izčiščeni, zaokroženi<br />
v celote. Bili so bolj sporadični posnetki, ki<br />
pa me kot taki niso zadovoljevali, zato sem<br />
zadeve pustil v nekakšnem mirovanju in<br />
se jih lotil pozneje, ko so dozorele do prave<br />
mere. Če to časovno opredeliva: s fotografijo<br />
se ukvarjam petnajst let, zadnjih sedem let pa<br />
sem v svobodnem fotografskem poklicu.<br />
Fotografija je danes bolj množična kot<br />
kdajkoli, široko dostopna in poceni, hkrati<br />
pa nekateri kritiki ugotavljajo, da v hudi<br />
ustvarjalni krizi.<br />
Živkovič: Moramo vedeti, da se celotna<br />
svetovna fotografska industrija napaja<br />
povečini z družinsko, izletniško in kar je še<br />
take fotografije. Tu se vrti tudi največ denarja.<br />
Naslednja stopnja so komercialna področja,<br />
pa reporterji in podobno, ki jih je že bistveno<br />
manj. Izrazita manjšina pa smo tisti, ki se s<br />
fotografijo ukvarjamo v umetniškem smislu,<br />
čeprav se temu nazivu raje izogibam. Morda<br />
bi bilo to bolje imenovati izrazna fotografija,<br />
to je fotografija, ki temelji na pogledu, ki<br />
ga razvije vsak avtor sam, in ki ni podvržen<br />
željam nekoga tretjega – naročnika, urednika<br />
...<br />
V avtorski fotografiji je precej novih<br />
pristopov. Vedno so bili in bodo. Slovenska<br />
avtorska fotografija je v zadnjem desetletju<br />
naredila velik razvojni korak, kvaliteta je<br />
na zelo dobrem nivoju, ponekod tudi na<br />
vrhunskem. Je pa res, da takih fotografij v<br />
dnevnem časopisju in revijah ne vidimo prav<br />
pogosto. Najdemo jih le v specializiranih<br />
revijah, knjigah in na razstavah.<br />
Je fotografija obsojena na odslikavo<br />
realnega? Se ti zdijo kasnejše predelave<br />
smiselne in dopustne: sploh zdaj, v času<br />
digitalne fotografije in računalniških<br />
programov, ko so skušnjave velike in<br />
tovrstno delo precej lažje od nekdanjega<br />
eksperimentiranja v temnicah?<br />
Živkovič: Sam skušam ostati v okvirih<br />
realnosti, ne delam montaž – izjema je<br />
bila Črna dolina – skušam pa fotografije<br />
maksimalno očistiti pri kadriranju in v<br />
tehničnem smislu. Je pa uporaba digitalnih<br />
orodij dandanes tako množična, da lahko<br />
postane fotograf vsak, ki ima pet minut<br />
časa. In potem naškljoca na stotine ali<br />
tisoče posnetkov, ki jih pridno nalaga na svoj<br />
računalnik. Kvaliteta teh posnetkov pa je<br />
obratnosorazmerna s kvantiteto poslikanega<br />
materiala, saj le majhen del zleze iz povprečja.<br />
S to hiperprodukcijo se je tudi povprečni nivo<br />
znižal. Podobno kot na televiziji. Ogromno<br />
debilnih resničnostnih šovov in nadaljevank,<br />
pa zelo malo dobrih filmov.<br />
foto Roman Rozina<br />
Antonio Živkovič in njegova razstava v Vašhavi.<br />
Tvoja najbolj monumentalna postavitev<br />
je velikanski mozaik z dominantnimi<br />
elektrarniškimi dimniki iz ciklusa Odsevi.<br />
Zakaj si se odločil za njegovo izdelavo?<br />
Živkovič: Vse ideje od nekje pridejo in<br />
potem nekam gredo. Podoben mozaik sem,<br />
resda računalniško narejen, videl na plakatu<br />
za film Truman show. Ampak tudi za mojim<br />
so še nastajali podobni. Pred dvema letoma<br />
so v goriškem fotoklubu naredili mozaik,<br />
skupinski izdelek več avtorjev, inspirirani pa<br />
so bili prav z mojim delom.<br />
Sem se pa sam neprimerno bolj namučil<br />
kot računalnikarji, saj sem ročno sestavljal<br />
majhne fotografije velikosti 9 x 13 centimetrov.<br />
Če sliko potem gledaš od daleč, je to<br />
industrijska pokrajina, pri gledanju od blizu<br />
pa najdeš drugo sporočilo, pravzaprav nešteto<br />
drugih sporočil. Posamične fotografije so bile<br />
iz mojih različnih starejših ciklusov, vmes je<br />
tudi nekaj reprodukcij starih fotografij, s čimer<br />
sem skušal vzpostaviti vez med mojim delom<br />
in starimi mojstri. Ampak to je malokdo<br />
opazil.<br />
Si se zgolj igral ali je šlo za metaforo<br />
tega, kako je življenje sestavljeno …<br />
Živkovič: Tako, tako. Šlo je za plastenje, za<br />
nanašanje zgodb, ki se skrivajo v posamičnih<br />
fotografijah, zlepljene skupaj pa govorijo neko<br />
novo zgodbo.<br />
Je pa bilo težaško delo. V ta namen sem<br />
ročno izdelal 1100 fotografij. Originalni<br />
format je 2,5 x 3,5 metra, v njem je 784<br />
fotografij. Danes se tega verjetno nihče ne bi<br />
lotil na takšen način, meni pa je bilo to takrat<br />
v garaško veselje.<br />
In nekoč jo bodo obesili na steno<br />
Delavskega doma, kjer je že Pregljev<br />
mozaik.<br />
Živkovič: Najboljše mesto zanjo bi bilo<br />
v elektrarni, saj je to silhueta prav njihove<br />
krajine. Majhne fotografije s svojim tonom<br />
rišejo dva manjša dimnika, pa seveda tistega<br />
največjega, termoelektrarno, progo, hribovje<br />
... K njim bi sodila.<br />
Morda takrat, če postavijo novo<br />
elektrarno.<br />
Živkovič: Kdo pa ne bi rad, da se fotografije<br />
najdejo v pravih okoljih? Verjamem, da imajo<br />
tudi moje fotografije svoje mesto, da nekam<br />
sodijo, da so nekje doma, ne samo pri meni<br />
v depoju.<br />
Včasih uporabljam litoželezna rešetkasta<br />
okna, ki sem jih nabral na odpadu, da zdaj<br />
služijo kot okvir fotografijam. Pobiram tudi<br />
druge stran vržene tovrstne predmete: različne<br />
instrumente, zarjavele ključe, table, rudarske<br />
svetilke ..., ki bodo na nek način vključeni v<br />
moja prihodnja dela. Tako jim bom enkrat<br />
pozneje dal novo življenje.<br />
Fotograf časa, ki se odlaga v spomin • stran 37
Zadnji brevir<br />
Rdeči Revir<br />
Nastanek<br />
praznikov in<br />
naravni izbor<br />
Pred kakšnimi 150 leti se je Charlesu Darwinu posvetilo, da Noetova<br />
barka le ni bila tako zelo prostorna, da bi nanjo stlačil ves živalski rod in ga<br />
zavaroval pred izginotjem, ampak, če poenostavim, da zmagujejo tisti, ki se<br />
uspešno prilagajajo okolju, da so nekateri v tem boju poraženi in za vedno<br />
izginejo, pravi šampioni pa se levijo tudi v nove vrste. Cerkev se je seveda<br />
odločno dvignila proti njegovi knjigi Nastanek vrst in naravni izbor, saj so<br />
ves čas učili, da je pestrost življenja rezultat enkratne stvaritve, saj je tudi v<br />
največji knjižni uspešnici Bibliji zapisano, da je Bog enega izmed svojih prvih<br />
delavnikov namenil temu, da je ustvaril vse ptice neba, vse ribe morja in vse<br />
kar po suhem leze in taca.<br />
gobe – se je večina teh metuljev spreobrnila<br />
nazaj v belo.<br />
Dan mladosti tako kot brezov pedic<br />
dokazuje veliko sposobnost za preživetje,<br />
tudi če se življenjsko okolje bistveno<br />
spremeni. Če obravnavana vešča krasno<br />
ilustrira, kako deluje naravni izbor, dan<br />
mladosti propagira družbeno gibanje,<br />
osnovano na želji, da bi bilo življenje en<br />
sam praznik.<br />
Da bi bil hudič še večji, so nekateri<br />
kmalu zatem začeli evolucijsko teorijo<br />
presajati na človeško družbo in z njo<br />
razlagati njen razvoj. Resda so se pristaši<br />
teorije tekmovanja hitro udarili s tistimi,<br />
ki so kot gibalo razvoja človeštva ustoličili<br />
sodelovanje, vse skupaj pa se je končalo s<br />
kompromisom, v katerega mnogi še danes<br />
ne verjamejo. Ampak to ni tema tokratnega<br />
brevirja, danes je čas za praznike. In čas,<br />
da dokažemo, kako evolucija seje in žanje<br />
tudi med temi vsega spoštovanja vrednimi<br />
dnevi.<br />
Pomladanski maj je bil včasih dehteč<br />
travnik, kjer so med marjeticami, regratom<br />
in spominčicami obilo poganjali in dehteli<br />
tudi prazniki. Tako kot so travniki zaradi<br />
intenzivnega kmetovanja vedno bolj zeleni,<br />
je tudi maj izgubil nekaj rdečih prazničnih<br />
cvetov. Že predhodnica, aprilski dan<br />
Osvobodilne fronte, ki je bil uvertura v<br />
praznični teden, je postal bledični dan<br />
upora proti okupatorju. Prvi maj kapitalisti<br />
še nekako požrejo s stisnjenimi zobmi<br />
– prvega pač ne pozabiš nikoli – drugi se<br />
jim pa zdi že povsem mimo. Ker gre v naši<br />
deželi tako po zlu toliko in toliko delovnih<br />
ur, ko bi lahko proletarci plemenitili njihov<br />
kapital in državni proračun. Dan mladosti,<br />
ki je bil nek poseben praznik, pa je tudi že<br />
šel v zgodovino, a se zdi, da se je zadnja leta<br />
nekoliko prerojen vendarle nekako izvil iz<br />
primeža pozabe: v Hrastniku se je plesalo na<br />
Rdečih revirjih, v Zagorju se je pozdravljala<br />
različnost, v Trbovljah pa je že bobnelo z<br />
okusom po občinskem praznovanju.<br />
Dan mladosti in brezov pedic<br />
Pa si z evolucijskimi očali najprej<br />
oglejmo, kaj se je zgodilo z dnevom<br />
mladosti. Praznik je bil v socializmu rdeč<br />
kot kuhan rak – za vegetarijance: kot<br />
rdeča pesa – in vsepovsod razsajajoč, po<br />
spremembi družbene ureditve in razmerij<br />
so mu že pozvanjali z navčkom, zdaj pa<br />
je spet vse bolj tak kot v svojih najboljših<br />
dneh. Kaj se je torej zgodilo? Po koncu zanj<br />
ugodnih socialističnih razmer je očitno le<br />
izgledalo, da ga vidno pobira, dejansko pa<br />
je bila navidezna slabost odsev prilagajanja<br />
na novo okolje. Da bi preživel, je mutiral iz<br />
ognjeno rdeče proti beli, zdaj pa se vrača k<br />
svojim koreninam.<br />
V naravi je podobno dober primer nočni<br />
metulj, ki se kliče brezov pedic. Ime je dobil<br />
po svojem bivališču, saj podnevi počiva na<br />
deblu breze, njegova zgodba pa se bere precej<br />
črno-belo. Skoraj vsi pedici so svetli – na<br />
petdeset belih en sam črni – kar je najboljše<br />
varovalo, da jih sovrag na belem lubju ne<br />
najde in eliminira. Z industrializacijo se<br />
je v klasičnih industrijskih okoljih z veliko<br />
dima in saj razmerje postavilo na glavo:<br />
na petdeset črnih le en bel pedic. Ko so<br />
na premogu zrasla industrijska središča šla<br />
rakom žvižgat – za vegetarijance: šla po<br />
Prvi maj in pravica do lenobe<br />
Ker je oblasti znano, da ljudstvu ne gre<br />
prepustiti v odločanje, kdaj se bo delalo<br />
in kdaj praznovalo, v procesu izbora stopi<br />
na mesto narave. Kajti tudi narava je pri<br />
teh zadevah vse preveč radodarna: samo<br />
pomislite, kakšne zimske počitnice je<br />
odmerila medvedom. Prav mogoče je, da so<br />
za letos napovedali njihov rekordni odstrel,<br />
da bi pokazali, kaj se zgodi s tistimi, ki<br />
postavljajo praznike pred delavnike.<br />
Ampak, ali se narava kdaj moti?<br />
Odličen mislec in ustanovitelj francoske<br />
delavske partije Paul Lafargue je kmalu<br />
za Darwinom zapisal: Delajte, delajte<br />
proletarci, da povečate družbeno premoženje<br />
in svojo individualno bedo, delajte, delajte,<br />
da boste s tem, da postanete revnejši, imeli<br />
več razlogov za delo in za bedo. Takšen je<br />
neizprosen zakon kapitalistične reprodukcije.<br />
In so ga, kakopak, napadli kot sira Charlesa,<br />
čeprav je vse težje ne videti, da je delavski<br />
razred s stiskanjem pasu čez mero res razvil<br />
predvsem trebuh vsakršnih oblastnikov.<br />
Lafargue je predlagal neizprosen zakon,<br />
ki bi prepovedoval vsakemu človeku, da bi<br />
delal več kot tri ure na dan. Če ga nekateri<br />
odpravijo z zamahom roke – ve se, Marxov<br />
zet – kaj bodo rekli Bertrandu Russellu.<br />
Znanemu filozofu in borcu za človekove<br />
pravice se je že med obema vojnama zdelo,<br />
da bi bile štiri ure dela na dan pravšnja mera,<br />
saj je moderna tehnika omogočila, da bi to<br />
povsem zadoščalo za zagotovitev nujnega za<br />
vsakogaršnje življenje. To pleme se je potem<br />
Nastanek praznikov in naravni izbor • stran 38
azširilo z zagovorniki splošnega dohodka<br />
– eden izmed njih, Philippe Van Parijs, se<br />
je pred kratkim mudil v naših logih – ki<br />
so prepričani, da mora oblast sleherniku<br />
zagotoviti minimalni znesek, ki bi vsakomur<br />
omogočil preživetje in svobodo delovanja.<br />
Pri nas pa … Pri nas pa po zraku frči<br />
predlog primorskega izdelovalca lahkih<br />
letal, da bi drugi maj naredili za delavnik.<br />
Iz menedžerskih logov prihajajo tudi ideje,<br />
kako bi bilo treba izgnati malico, iz oblastnih<br />
soban se vsake toliko prikotali predlog, ki je<br />
zrasel iz mnenja, da se pri nas premalo dela.<br />
Kot da bi z Russellom poslušali nekega<br />
starega vojvodo, ki je po tistem, ko so bili<br />
uvedeni državni prazniki, dejal: Kaj hočejo<br />
revni s prazniki? Oni morajo delati.<br />
Bo drugi maj podlegel Boscarolovemu<br />
strelu in se bodo njegovi sedanji geni<br />
pri prepisovanju v prihodnje druge<br />
maje preoblikovali ali bodo obdržali<br />
svoj znani praznični zapis? Tako kot pri<br />
naravnem izboru je tudi pri prazničnem<br />
napovedovanje tvegano: nekateri prazniki<br />
uspevajo neštete rodove ohranjati prvobitno<br />
podobo, nekateri se v trenutku sesedejo pod<br />
težo novih razmer, tretji pa se izmojstrijo v<br />
mutiranju in se vsako sezono kot komarji<br />
navadijo na nov diditi.<br />
Čebine in komunistični manifest<br />
Ker so terenske raziskave in empirična<br />
metoda nepogrešljiv del resnega<br />
znanstvenega dela, sem se dolžan<br />
praznikov lotiti tudi s te strani. Kot predmet<br />
preučevanja se kar same ponujajo Čebine<br />
in ustanovni kongres komunistične partije<br />
Slovenije, ki z nočjo iz 17. na 18. april<br />
tudi sodi v pomladni cvetober. Rovtarske<br />
Čebine so bile dolgo vrsto let ponos<br />
Zasavja in edino tukajšnje praznovanje, ki<br />
je redno odmevalo daleč prek naših hribov.<br />
Ob okroglih obletnicah so tako o čebinski<br />
noči potekale slavnostne seje in znanstvena<br />
posvetovanja, izhajali so debeli zborniki<br />
in spominske publikacije, tam so uredili<br />
muzej in do tja cesto, zborovalce so pred<br />
Delavskim domom preštevali v tisočih.<br />
Vprašanje je, ali je dan ustanovitve<br />
slovenske komunistične partije še ohranil<br />
drobce prazničnega, ali rdeča konjenica še<br />
galopira kot na platnu Kazimirja Maleviča<br />
ali se je prah za jezdeci že povsem polegel?<br />
Rezultate sem se odločil preveriti 21. aprila,<br />
ko je od kongresa minilo sedemdeset let in<br />
trije dnevi in ko sta svet krajevnih skupnosti<br />
in Občina Trbovlje pripravila slovesno<br />
srečanje. Da bi izločil vplive opoldanskega<br />
pirovanja, ki bi me lahko zapeljalo pri<br />
ocenjevanju, koliko čebinske prazničnosti<br />
je še žive, sem se na pot odpravil že ob<br />
zori. Že prejšnji dan pa sem ob študiju<br />
literature začrtal gibanje. Prva možnost<br />
je bila iz Trojan, od koder so se leta 1937<br />
prebijali glavni igralci: Edvard, Pepca ter<br />
Luka. Čeprav jih je vodil domačin Franc, so<br />
nekajkrat zgrešili pot, zato sem tudi sam to<br />
možnost črtal. Kot naslednjo sem črtal pot<br />
iz Zagorja, po kateri je prišel Miha, ker je<br />
bila v nasprotju s prejšnjo preveč enostavna.<br />
Ostale so še vse trboveljske različice, med<br />
katerimi sem izbral pot preko Kleka.<br />
Dolina je bila nekaj po šesti kot izumrla,<br />
le okrog tržnice se je silil kak znak življenja,<br />
tako nekako kot se je sonce skušalo zriniti<br />
skozi razpotegnjene oblake. Semaforji pa<br />
so že delali v rdečem, kar sem razumel kot<br />
pravšnji namig.<br />
Na poti nisem srečal žive duše, če<br />
odštejem krave blizu Svete Planine. Pri<br />
cerkvi, kjer se je takrat imel zgoditi kongres,<br />
pa so ga nato zaradi zamudnikov s trojanske<br />
smeri in udobja, ki ga nudi kmečka hiša,<br />
prestavili k Barličevim, sem kljub tihoti,<br />
ki je še naprej kraljevala v bregu, postal še<br />
bolj pozoren. Pred iskano hišo, do katere je<br />
bil le še streljaj, sem najprej opazil zastavi<br />
trboveljske občine in države Slovenije.<br />
Spominsko ploščo in sveže urejeno cvetlično<br />
gredo pod njo je stražila skupina majhnih<br />
iz gline narejenih in živahno pobarvanih<br />
palčkov. Pred gospodarskim poslopjem, v<br />
katerega leseni opaž so namesto gorenjskih<br />
srčkov še vedno izrezljane peterokrake<br />
zvezde, pa so bile postavljene mize in<br />
klopi, ki so najavljale dogodek. Vse našteto<br />
sem vložil v spomin kot dokaze, da duh<br />
prazničnosti še vztraja nad Čebinami.<br />
Še zaspana oskrbnica je na vprašanje,<br />
kje so vsi, odgovorila, da menda pridejo<br />
enkrat kasneje z avtobusom. In res je bila<br />
hiša povsem prazna. Edine glave so bile na<br />
fotografijah, razpostavljenih po panojih,<br />
ena pa je, ulita v bron, stražila pred zastavo,<br />
ki je vabila proletarce od vsepovsod, naj<br />
se združimo. Tudi za kmečko mizo, kjer je<br />
Kardelj pred sedemdesetimi leti prebiral<br />
manifest, kot nam kaže znano Kosovo<br />
olje s trinajstimi udeleženci, ki spominja<br />
na da Vincijevo Zadnjo večerjo z Jezusom<br />
in ducatom apostolov, ni bilo nikogar.<br />
Le Marija in Jezus sta iz kota zviška<br />
nadzorovala položaj.<br />
Za sestop sem izbral zagorsko smer.<br />
Nebo se je vedno bolj zastiralo z oblaki,<br />
kar je bila nova potrditev v zdaj že zajetni<br />
zbirki: obče znano je, da se čebinski<br />
manifest začenja z nad usodo našega stoletja<br />
mučenega in zatiranega slovenskega naroda,<br />
ki je pretrpel v svoji zgodovini vse, kar more<br />
pretrpeti majhen, nikoli svoboden narod, se<br />
grozeče kopičijo oblaki, ki jim ni primere v<br />
njegovi zgodovini.<br />
Nadaljevanje pa je bilo sumljivo podobno<br />
jutranji trboveljski zgodbi. Potoška vas<br />
je bila sumljivo prazna, v Evroparku trije<br />
zgodnji sprehajalci in dva tekača. Ko me<br />
je začel glodati črv dvoma, se je hipoteza<br />
o izredni trdoživosti praznikov še enkrat<br />
potrdila: v zagorski Vašhavi, kjer Jegr<br />
izdeluje verige, je bil delovni dan. In v<br />
možgane se je naslikal bradati mož, avtor<br />
nekega starejšega manifesta, druge največje<br />
knjižne uspešnice vseh časov, ki je nekoč<br />
zapisal, da lahko delavski razred izgubi<br />
samo verige, osvoji pa ves svet.<br />
foto Roman Rozina<br />
Nastanek praznikov in naravni izbor • stran 39
Razmišljate o ustanovitvi<br />
lastnega podjetja?<br />
?<br />
Sliši se dobro: Moja d.o.o.<br />
ali Jaz s.p.<br />
BITI PODJETNIK<br />
(to ni več vprašanje)<br />
1<br />
Pridite na<br />
REGIONALNI CENTER ZA RAZVOJ:<br />
stvari so bolj enostavne, kot izgledajo.<br />
Po bližnjici vas popeljemo skozi birokratski labirint<br />
Podjetnikom omogočamo enostavno, hitro, varno in<br />
brezplačno registracijo podjetja – na enem mestu.<br />
iti – variti – misliti – nadzirati – šivati – leteti – prodajati – rezkati – računati – oblikovati – seka<br />
– negovati – oglaševati – kuhati – snemati – voziti – žagati – sejati – svetovati – stružiti – programira<br />
voditi – meriti – čistiti – pisati – saditi – organizirati – žgati – zdraviti – razvijati – učiti - risati – grad<br />
isliti – nadzirati – šivati – leteti – prodajati – rezkati – računati – oblikovati – sekati – operirati – neg<br />
ševati – kuhati – snemati – voziti – žagati – sejati – svetovati – stružiti – programirati – kopati – vo<br />
čistiti – pisati – saditi – organizirati – žgati – zdraviti – razvijati – učiti - risati – graditi – variti – m<br />
ti – šivati – leteti – prodajati – rezkati – računati – oblikovati – sekati – operirati – negovati – oglaše<br />
– snemati – voziti – žagati – sejati – svetovati – stružiti – programirati – kopati – voditi – meriti –<br />
– saditi – organizirati – žgati – zdraviti – razvijati – učiti - risati – graditi – variti – misliti – nadzirati –<br />
– prodajati – rezkati – računati – oblikovati – sekati – operirati – negovati – oglaševati – kuhati – sn<br />
– žagati – sejati – svetovati – stružiti – programirati – kopati – voditi – meriti – čistiti – pisati – sadit<br />
rati – žgati – zdraviti – razvijati – učiti - risati – graditi – variti – misliti – nadzirati – šivati – leteti – pro<br />
ati – računati – oblikovati – sekati – operirati – negovati – oglaševati – kuhati – snemati – voziti –<br />
ti – svetovati – stružiti – programirati – kopati – voditi – meriti – čistiti – pisati – saditi – organizirat<br />
aviti – razvijati – učiti<br />
2<br />
Potem štalca<br />
V podjetniškem<br />
inkubatorju, za<br />
zdaj v Zagorju,<br />
podjetnikom<br />
nudimo prijazno<br />
podjetniško okolje<br />
in ugodne pogoje<br />
najema.<br />
3<br />
Kamen<br />
modrosti<br />
Lažje in ceneje<br />
dostopno splošno<br />
in specialistično<br />
podjetniško<br />
svetovanje<br />
4<br />
In poln<br />
mošnjiček<br />
V okviru<br />
garancijskih shem<br />
so vam dostopna<br />
najbolj ugodna<br />
posojila in<br />
jamstva zanje.<br />
REGIONALNI CENTER ZA RAZVOJ<br />
Podvine 36, 1410 Zagorje ob Savi<br />
www.rcr-zasavje.si<br />
tel.:+ 386 (0)3 56-60-500, 56-60-524<br />
fax.: 56-60-510<br />
e-mail: info@rcr-zasavje.si, stasa.baloh-plahutnik@rcr-zasavje.si<br />
RCROblika
Change language