ORJAŠKI DEŽEN Heracleum mantegazzianum

ORJAŠKI DEŽEN
Heracleum mantegazzianum
Avtor: Božo Frajman
Slovensko ime: orjaški dežen
Znanstveno ime: Heracleum mantegazzianum
Sommier & Levier
Sinonimi: Heracleum asperum M. Bieb., H.
caucasicum Steven., H. giganteum Fischer ex
Hornem., H. lehmannianum Bunge, H. persicum
Desf. ex Fischer, H. sibiricum Sphalm, H.
stevenii Manden, H. villosum Fischer ex
Sprengel
-0,8 cm, z opaznimi rjavkastimi vzdolžnimi
progami, ki vsebujejo eterina olja. Na eni
rastlini jih v sezoni dozori med 1500 in 100 000.
V Sloveniji je domoroden navadni dežen
(Heracleum sphondylium L.), ki pa je precej
manjši (do 2 m višine) in nima tako globoko
deljenih listov, listne krpe pa so širše.
Obmoje naravne razširjenosti: Kavkaz
in osrednja ter jugozahodna Azija.
Poti vnosa in širjenje: Rastlina je bila
vnešena v Francijo kot medonosna rastlina in v
Veliko Britanijo kot okrasna rastlina že v 19.
stoletju. Kmalu se je zaela širiti, saj so jo gojili
kot medonosno oz. okrasno rastlino. Poleg
Francije in Velike Britanije je danes invazivna
tudi v Nemiji, Belgiji, Švici in še nekaterih
drugih evropskih državah pa tudi v Severni
Ameriki.
Pojavljanje v Sloveniji: Vrsta se pojavlja v
Ljubljani in okolici, predvsem v južnem delu
Ljubljane: Barje, Prule, Rudnik. Na tem
obmoju je vrsta invazivna, a v zgodnji fazi
širjenja. Podobno naj bi se v zadnjih letih širila
tudi v okolici mariborskega botaninega vrta.
Obstajajo tudi ve kot sto let stari podatki iz
okolice Lipice, kjer pa vrsta kasneje ni bila
potrjena.
Opis: Orjaški dežen je predstavnik družine
kobulnic (Apiaceae). Je trajnica z gomoljasto
odebeljeno koreniko, ki lahko sega do 60 cm
globoko v tla. Nadzemni deli jeseni odmrejo,
pomladi pa iz korenike poženejo novi poganjki.
Višina rastline je 2-5 (-7) m, steblo je krepko,
eprav votlo, temno rdee do škrlatno lisasto,
3-8 (-10) cm v premeru. Listi so do 1 (1,7) m
široki, globoko dlanasto deljeni na 3 ali 5
pernato deljenih rogljev. Tudi listni peclji so
lahko rdee lisasti. Beli ali zelenkastobeli cvetovi
so združeni v kobulasta socvetja, ki lahko
merijo do 1 m v premeru. Cveti od pozne
pomladi do sredine poletja. Plodovi so suhi,
ovalni, ozko krilati, dolgi 1-1,5 cm in široko 0,6
Ekološke znailnosti
Habitat: Vlažni in sonni habitati od nižine do
montanskega pasu; rena obrežja, gozdni
robovi, vlažni travniki, logi, ruderalna rastiša,
torej mesta z višjo vsebnostjo dušikovih
substanc v tleh. Najhitreje poseli ruderalna
rastiša, nastala pod vplivom lovekovega
delovanja, vendar se zaradi svoje izredne
konkurennosti lahko vkljui v naravno rastje in
izpodriva samonikle rastline.
Razmnoževanje in življenjski cikel:
Rastlina se hitro širi z vegetativnim
razmnoževanjem - razrašanje s koreniko, pa
tudi s semeni, ki so dolgoživa, v naravi kaljiva
tudi do 7 let. Ker lahko ena rastlina proizvede
Tujerodne vrste: informativni listi izbranih invazivk 33

tudi do 100 000 semen, je takšen nain
razširjanja najuspešnejši. Potrebna je uspešna
oprašitev, ki jo opravijo razline žuželke, možna
pa je tudi samolastna oprašitev. Za uspešno
kalitev morajo biti semena izpostavljena nizkim
temperaturam (zima). Ker orjaški dežen
pogosto uspeva na obrežju rek, se plodovi in
deli korenik, iz katerih rastlina lahko na novo
požene, lahko na daljše razdalje raznašajo z
vodnim tokom. Plodove na krajše razdalje (do
približno 10 m) raznaša veter.
Vplivi tujerodne vrste
Vplivi na biotsko raznovrstnost: Gosti
sestoji dežena tako spremenijo ekološke
razmere, da domorodno rastje ne more ve
uspevati, posledino tudi na to domorodno
rastje vezane živali. Posledica izrivanja
domorodne obrežne vegetacija je poveana
erozija renih obrežij, na katerih uspeva. V
Sloveniji veji negativni vplivi še niso bili
ugotovljeni, vendar so s širjenjem rastline
priakovani.
Vplivi na zdravje ljudi: Orjaški dežen je
fototoksina rastlina: rastlinski sok na koži v
kombinaciji s sonno svetlobo oz. UV-žarki
povzroi fitofotodermatitis. Koža pordi, zane
srbeti, v dveh dneh se razvijejo mehurji, za
njimi pa ostanejo ve let opazne škrlatne
brazgotine. Rastlinski sok v oeh povzroi
zaasno ali trajno slepoto.
Vplivi na gospodarstvo: Korenike dežena
lahko poškodujejo stavbe in druge objekte, kot
so ceste, nasipi, jezovi... Veliki so stroški za
odstranjevanje rastline iz urbanih in suburbanih
naselij; stroški za sanacijo erodiranih obrežij;
stroški za zdravstveno oskrbo ljudi, obolelih za
fotodermatitisom, ki ga dežen povzroa.
Ukrepi
Preventivni ukrepi: Prepoved gojenja v
okrasne, ebelarske in druge namene.
Zasajevanje brežin rek in drugih obmoij
podvrženim lovekovemu delovanju s
samoniklimi vrstami. Ozavešanje javnosti o
invazivnosti te vrste.
Odstranitev ali nadzor vrste: Ker je
zaenkrat vrsta razširjena pri nas le mestoma, je
natanno mehansko odstranjevanje primerno, a
ga moramo po potrebi ponavljati. Ponavljajoe
odstranjevanje podzemnih delov (60 cm
globoko segajo korenike) in zelenih delov
sasoma izrpa rastlino, da propade. Za
prepreenje nadaljnjega širjenja je smiselno
odstranjevanje socvetij po koncu cvetenja. Med
odstranjevanjem moramo zašiti kožo in oi
(zašitna oala). Možno je tudi odstranjevanje s
herbicidi; priporoajo sistemski herbicid glifosat.
Viri
Spletni viri:
http://www.eppo.org/QUARANTINE/plants/Heracleu
m_mantgazzianum/HERMZ_ds.pdf
http://www.issg.org/database/species/ecology.asp?fr
=1&si=418
http://ohioline.osu.edu/anr-fact/hogweed.html
http://en.wikipedia.org/wiki/Giant_Hogweed
Tiskani viri:
Caffrey, J. M. & J. D. Madsen, 2001: The
management of giant hogweed in an Irish river
catchment. Journal of Aquatic Plant
Management 39:28-33.
Clarke, C. H., 1975: Giant hogweed sap: another
environmental mutagen. Mutation Research,
31:63-64.
Jogan, N., Bai, T., Frajman, B., Leskovar, I.,
Nagli, D., Podobnik, A., Rozman, B., Strgulc
Krajšek, S. & B. Trak, 2001: Gradivo za Atlas
flore Slovenije. Center za kartografijo favne in
flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 str.
Marchesetti, C., 1896-97: Flora di Trieste e de'suoi
dintorni. CIV + 727 pp.
Martini, A., Wraber, T., Jogan, N., Podobnik, A.,
Ravnik, V., Turk, B., Vreš, B., Frajman, B.,
Strgulc - Krajšek, S., Trak, B., Bai, T.,
Fischer, M., Eler, K. & B. Surina, 2007: Mala
flora Slovenije: klju za doloanje praprotnic in
semenk. 4., dopolnjena in spremenjena izd.
Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. 967 str.
Ochsmann, J., 1996: Heracleum mantegazzianum
Sommier & Levier (Apiaceae) in Germany.
Studies on biology, distribution, morphology and
taxonomy. Feddes Repertorium, 107:557-595.
Pyšek, P. & A. Pyšek, 1995: Invasion by Heracleum
mantegazzianum in different habitats in the
Czech Republic. Journal of Vegetation Science,
6:711-718.
Tiley, G. E. D., Dodd, F. S & P. M. Wade, 1996:
Heracleum mantegazzianum Sommier & Levier.
Journal of Ecology 84:297-319.
34 Tujerodne vrste: informativni listi izbranih invazivnih vrst