Sladkovodne školjke

Akvarij moramo osvetliti, da omogočimo rast zelenih alg. Uporabimo
običajne akvarijske luči, ki naj se s stikalno uro vklapljajo za
dolžino dneva.
Oskrba
1. Rokovanje: Če ni nujno potrebno, školjk ne prijemamo. V kolikor
se temu ne moremo izogniti, jih primemo z roko. Pazimo le, da
nam ne padejo na tla. Ko jih vračamo nazaj v bivališče jih (pravilno
obrnjene) zakopljemo v substrat.
2. Prehrana: Hrano za školjke bomo najlažje zagotovili v ribniku,
tako da ne namestimo filtra in dopustimo namnožitev zelenih alg. Te
so hrana za školjke in morajo biti prisotne ves čas.
V akvariju težko zagotavljamo stalno razpoložljivo hrano za školjke.
Tudi tu ne smemo imeti filtra, zelene alge pa dodajamo tako, da iz
ribnika občasno dodamo nekaj vode z zelenimi algami in zooplanktonom.
Ni znano, koliko hrane lahko školjke pridobijo, če jih hranimo s
hrano za ribe v kosmičih. Na trgu je v zadnjem času več novih vrst
hrane za korale in druge morske organizme. To hrano lahko poskusimo
tudi s sladkovodnimi školjkami, a moramo dobro spremljati
stanje. Če školjke hrane ne bodo pojedle, bo ta gnila v akvariju in se
bo kakovost vode poslabšala.
4. Čiščenje akvarija: Pred urejanjem akvarija si roke dobro umijemo
z vodo in se prepričamo, da na njih ni ostankov mila, praška
ali kakšne kreme.
Praviloma vsak teden zamenjamo četrtino volumna vode z vodo
iz pipe, ki pa mora imeti približno enako temperaturo kot voda v
akvariju. Če je voda iz pipe klorirana (kupimo lahko namenski test
ali preverimo pri dobavitelju pitne vode), vodo natočimo v čeber in
jo pred uporabo pustimo stati 24 ur.
3. Prezimovaje: Školjke z območij z zmernimi podnebnimi razmerami,
lahko prezimujejo v ribniku, če je v njem dovolj kisika in tudi
pozimi ne zamrzne do dna. Če školjke pozimi poginejo, jih moramo
odstraniti iz ribnika, sicer lahko z razkrajanjem poslabšajo kakovost
vode in ogrozijo druge živali v ribniku.
Skrb za zdravje
Najpogostejši vzrok zdravstvenih težav in pogina sladkovodnih
školjk v ujetništvu je pomanjkanje hrane, ker jim težko zagotavljamo
dovolj velike količine hrane, ki jo lahko dobijo s filtracijo.
Če školjko do polovice zakopljemo v substrat (z odprtinami navzgor),
se bo sama zakopala do primerne globine. Če se ne, je to prav tako
znak, da je školjka v slabem zdravstvenem stanju.
Školjke lahko obnovijo majhne razpoke in poškodbe na lupini. Večje
poškodbe pa so pogosto smrtne, kjer so notranji organi izpostavljeni
poškodbam, vnetjem in napadom rib.
Najstarejši del lupine, ki je pri sklepu, je pogosto odrgnjen zaradi
zakopavanja v pesek, a to ne nakazuje na kakšno bolezen.
V akvariju s školjkami moramo biti zelo previdni z uporabo zdravil.
Številna zdravila za ribe vsebujejo snovi, ki so za nevretenčarje
(torej tudi za školjke) strupena. Če kupimo nove vodne rastline, jih
za teden dni pustimo v drugi posodi z vodo, saj rastline včasih pred
prodajo tretirajo s snovmi, ki so za nevretenčarje zelo strupene.
! Opozorilo
Če se odločimo za nakup sladkovodnih školjk, moramo
upoštevati njihov specifičen način hranjenja in poskrbeti za
zadostno količino hrane.
Školjke, ki so naprodaj v trgovinah za živali, so pogosto
tujerodne vrste, ki jih je po Zakonu o ohranjanju narave prepovedano
nenamerno ali namerno naseliti v okolje. Posebej
opozarjamo, da so tujerodne tudi tiste vrste, ki so morebiti v
prodaji pod imeni pri nas domorodnih vrst, a gre za populacije,
ki ne izvirajo iz Slovenije.
Tujerodne školjke se lahko v naravi močno namnožijo in
zaradi filtriranja vode spremenijo prehranjevalne verige v
ekosistemu. S tekmovanjem za hrano prizadenejo tudi domorodne
vrste školjk.
Dolžnost vsakega lastnika je, da živali vso življenjsko dobo
zagotavlja ustrezno oskrbo in prepreči pobeg. Če zanjo ne
moremo več primerno skrbeti, poskusimo poiskati novega
lastnika ali jo oddamo v zavetišče.
Viri in dodatno branje
http://www.akvazin.si
Školjke lahko najmanj pol leta preživijo brez hrane. Ker je njihovo
telo skrito v lupini, ne moremo ocenjevati njihove kondicije. Edini
način za oceno zdravstvenega stanja je, da spremljamo njihovo rast.
V ugodnih razmerah školjke rastejo celo življenje, čeprav se rast pri
odraslih osebkih upočasni. Najbolje je, da školjke enkrat na mesec
izmerimo. Če ugotovimo, da ne rastejo, je to lahko znak, da ne dobijo
dovolj hrane in moramo povečati količino razpoložjive hrane.
Navodila za oskrbo so bila pripravljena z največjo mero skrbnosti, vendar na
noben način ne morejo nadomestiti veterinarskega pregleda in zdravljenja.
Navodila za oskrbo smo pripravili v okviru projekta Tujerodne vrste – naša skrb,
moja odgovornost (Thuja 2) in so brezplačno na voljo (potencialnim) kupcem
hišnih živali. Gradivo je tudi prosto dostopno na spletni strani www.tujerodnevrste.info
in ga lahko neomejeno tiskate in razmnožujete s spoštovanjem moralnih
avtorskih pravic.
Besedilo: Jana Kus Veenvliet, Paul Veenvliet, dr. Alenka Dovč, dr. vet. med. |
Fotografija: Paul Veenvliet | Založnik: Zavod Symbiosis | Leto prve izdaje:
2013 | Tisk: Studio Print, d. o. o. | Naklada: 6000 izvodov
Projekt je podprt z donacijo Švice v okviru Švicarskega
prispevka razširjeni Evropski uniji.