Z izzivI se SPOPRIJEMAMO samozavestno in zavzeto
sv_09_15
sv_09_15
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
ŠTEVILKA9SEPTEMBER 2015<br />
Z <strong>izzivI</strong> <strong>se</strong> <strong>SPOPRIJEMAMO</strong><br />
<strong>samozavestno</strong> <strong>in</strong> <strong>zavzeto</strong><br />
Vaja Takojšen<br />
odgovor 2015<br />
INTERVJU<br />
m<strong>in</strong>istrica za obrambo<br />
Andreja Katič<br />
Oktober — me<strong>se</strong>c<br />
požarne varnosti<br />
Priloga:<br />
132. gorsKi polk
VSEBINA<br />
4 aktualno<br />
Nacionalnovarnostni sistem na preizkušnji<br />
6 izpostavljamo<br />
PREDNOSTNA NALOGA je sprejetje razvojno<br />
naravnanega proračuna<br />
10. strateški forum Bled o priložnostih,<br />
sodelovanju <strong>in</strong> enakih možnostih<br />
9 <strong>in</strong>tervju<br />
Slovenski vojaki bodo do konca leta<br />
opremljeni z osnovno vojaško opremo<br />
12 iz naših enot<br />
VAJA TAKOJŠEN ODGOVOR 2015 ZA SKUPNI CILJ<br />
60 let neprek<strong>in</strong>jenih meteoroloških<br />
meritev <strong>in</strong> opazovanj<br />
Z VAJO FALCO V preverili reševanje<br />
ob biološkem napadu<br />
Zlomljeno krilo 2015<br />
STRELJALI z m<strong>in</strong>ometi 60 milimetrov<br />
Mednarodna vojaška vaja Italian Blade 15<br />
23 priloga: 132. gorp<br />
Oditi v gore je kot vračati <strong>se</strong> domov<br />
Opremljeni s tradicijo <strong>in</strong> zazrti v prihodnost<br />
Gore so naša danost, gorsko<br />
bojevanje je naša dolžnost<br />
Bojno moč enote zagotavljajo doktr<strong>in</strong>a,<br />
izobraževanje <strong>in</strong> usposabljanje<br />
V gorah sta le dve oceni – zmoreš ali ne<br />
Cilje nosimo v <strong>se</strong>bi<br />
1. gorska četa<br />
2. gorska četa<br />
Z znanjem <strong>in</strong> voljo v podporo polku<br />
Ne moreš razumeti svoje tradicije,<br />
če je ne povežeš z drugimi<br />
NATOV CENTER ODLIČNOSTI ZA GORSKO BOJEVANJE<br />
Čestitka za četrt stoletja<br />
Gorsko bojevanje <strong>in</strong> pogled naprej<br />
32 videli smo<br />
Biti vodnik reševalnega psa je nač<strong>in</strong> življenja<br />
34 obrazi<br />
Od vikarja do stolnega župnika<br />
36 zaščita <strong>in</strong> reševanje<br />
Če zagori, naj <strong>se</strong> ti ven mudi<br />
Ocenjevanje škode po naravnih nesrečah<br />
CZ vzpostavila namestitvene centre za migrante<br />
Prostori stare vojašnice na Vrhniki<br />
pripravljeni za prihod prvih migrantov<br />
40 spremljamo<br />
Slovenski prostovoljci v vrhu<br />
svetovnega gasilstva<br />
42 šport v vojski<br />
Tehnika, kondicija, eksplozivnost<br />
<strong>in</strong> občutek za divjo vodo<br />
44 preživetje<br />
Polharija<br />
45 pojdite z nami<br />
V hribih malo drugače<br />
46 odlikovanja v sv<br />
Hladno <strong>in</strong> strelno orožje<br />
47 jezikovni <strong>in</strong> term<strong>in</strong>ološki kotiček<br />
Be<strong>se</strong>dni red (2. del)<br />
Vojaški žargonizmi<br />
48 ste vedeli<br />
Četrt stoletja od <strong>se</strong>stanka na<br />
Pristavi <strong>in</strong> projekta MSNZ<br />
48 stenčas<br />
PREBRALI SMO<br />
NOVICE<br />
50 razvedrilo<br />
nagradna križanka<br />
POIŠČI PET RAZLIK<br />
6<br />
16<br />
18<br />
8<br />
20<br />
42<br />
32 34<br />
45<br />
UVODNIK<br />
Pomoč Civilne<br />
zaščite <strong>in</strong><br />
Slovenske<br />
vojske pri oskrbi<br />
migrantov v<br />
Sloveniji<br />
Slovenija <strong>se</strong> je v preteklih dneh spoprijela z množičnim valom migrantov<br />
z Bližnjega vzhoda, saj čez Makedonijo, Srbijo, Hrvaško <strong>in</strong> Slovenijo<br />
načrtujejo pot v države Zahodne <strong>in</strong> Severne Evrope.<br />
Čeprav je Slovenija za več<strong>in</strong>o beguncev le tranzitna država, mora<br />
zagotoviti razmere za zača<strong>se</strong>n sprejem <strong>in</strong> oskrbo, hkrati pa poskrbeti za<br />
konkreten <strong>in</strong> uč<strong>in</strong>kovit sistem nadzora migracij znotraj schengenskega<br />
območja. S prihodom prvih migrantov čez slovensko-hrvaško državno<br />
mejo <strong>se</strong> je v dejavnosti pri reševanju begunske problematike pri nas<br />
dejavno vključilo tudi M<strong>in</strong>istrstvo za obrambo.<br />
V podporo humanitarnemu delu operacije naloge opravlja Uprava<br />
Republike Slovenije za zaščito <strong>in</strong> reševanje, v logistično podporo državnim<br />
organom <strong>in</strong> nevladnim organizacijam pri oskrbi beguncev v Sloveniji pa<br />
<strong>se</strong> je vključila tudi Slovenska vojska. Njeni pripadniki skladno z zahtevki<br />
po skoraj v<strong>se</strong>j Sloveniji s tovornimi vozili vozijo različna sredstva,<br />
pomagajo pri postavljanju <strong>in</strong> urejanju terenskih nastanitvenih zmogljivosti,<br />
oskrbovanju z gorivom <strong>in</strong> pri pripravljanju ter razdeljevanju toplih<br />
obrokov hrane.<br />
Za območja na vzhodu Slovenije, kjer je načrtovano, da bo največ<br />
migrantov, so v URSZR pripravili operativne načrte, ki vključujejo v<strong>se</strong> za<br />
oskrbo <strong>in</strong> nastanitev večjega števila ljudi. Postopki ukrepanja so namreč<br />
podobni kot ob naravnih <strong>in</strong> drugih nesrečah, pri čemer pristojne službe<br />
Civilne zaščite ukrepe izvajajo v koord<strong>in</strong>aciji z M<strong>in</strong>istrstvom za notranje<br />
zadeve. Uprava RS za zaščito <strong>in</strong> reševanje ter organizacije <strong>in</strong> društva, ki<br />
delujejo na področju zaščite <strong>in</strong> reševanja, <strong>se</strong> tako vključujejo v zagotavljanje<br />
logistične podpore M<strong>in</strong>istrstvu za notranje zadeve <strong>in</strong> Policiji pri vzpostavljanju<br />
sprejemnih <strong>in</strong> namestitvenih centrov za begunce ter pri njihovi<br />
oskrbi z vodo, hrano, higienskimi pripomočki <strong>in</strong> najnujnejšimi življenjskimi<br />
potrebšč<strong>in</strong>ami.<br />
V pomoč beguncem <strong>se</strong> množično vključujejo tudi humanitarne organizacije,<br />
s Civilno zaščito pa še po<strong>se</strong>bno <strong>in</strong>tenzivno sodelujeta Rdeči križ<br />
Slovenije <strong>in</strong> Slovenska Karitas, ki sta spodbudila akcije zbiranja sredstev<br />
za pomoč v<strong>se</strong>m, ki jo nujno potrebujejo.<br />
Marko Pišlar<br />
2 SV SV 3
AKTUALNO<br />
Nacionalnovarnostni<br />
sistem na<br />
preizkušnji<br />
Temeljni strateški razvojno-usmerjevalni dokument Republike Slovenije Resolucija<br />
o strategiji nacionalne varnosti je bil sprejet v državnem zboru marca<br />
2010. Dokument je končno nadomestil zastarelo resolucijo iz leta 2001, torej<br />
iz časa pred vključitvijo Slovenije v Nato <strong>in</strong> Evropsko unijo. Resolucija iz<br />
leta 2010 je postavila Slovenijo na področju nacionalne varnosti v sodoben<br />
evro-atlantski kontekst s podobnimi varnostnimi grožnjami <strong>in</strong> izzivi. Resolucija<br />
def<strong>in</strong>ira »nacionalne <strong>in</strong>tere<strong>se</strong> Republike Slovenije kot življenjske <strong>in</strong> strateške.<br />
Trajna življenjska <strong>in</strong>teresa Republike Slovenije sta ohranitev neodvisnosti, suverenosti<br />
<strong>in</strong> ozemeljske celovitosti države ter ohranitev nacionalne identitete,<br />
kulture <strong>in</strong> samobitnosti slovenskega naroda tako znotraj mednarodno priznanih<br />
meja Republike Slovenije kot v zamejstvu <strong>in</strong> po svetu«. Nacionalnovarnostni<br />
sistem je tisti, ki mora v prvi vrsti skrbeti za zagotovitev oziroma ohranitev<br />
življenjskih <strong>in</strong> strateških <strong>in</strong>teresov v tem multipolarnem, globaliziranem <strong>in</strong> nepredvidljivem<br />
svetu.<br />
Be<strong>se</strong>dilo: dr. Damir Črnčec<br />
Fotografija: BOBO<br />
v naši državi <strong>in</strong> regiji najbolj aktualnemu transnacionalnemu<br />
viru ogrožanja <strong>in</strong> tveganja, kot<br />
ga uvršča resolucija, torej nezakonitim migracijam.<br />
Nezakonite migracije, ki že dlje časa<br />
pretresajo našo so<strong>se</strong>šč<strong>in</strong>o, so eksplodirale <strong>in</strong><br />
prodrle v javnost kot tema številka ena zadnji<br />
me<strong>se</strong>c. Nezakonite migracije so nedvomno posledica<br />
konkretnega globalnega vira ogrožanja<br />
<strong>in</strong> tveganja, konkretnega kriznega žarišča.<br />
Vojna v Siriji, ki traja že več kot štiri leta, je prepletena<br />
s kriznim žariščem v Iraku, ki je to postal<br />
po vojaški <strong>in</strong>tervenciji leta 2003. Statistike<br />
so neizprosne, saj je iz Iraka skoraj 600.000 beguncev,<br />
3,5 milijona ljudi je notranje pre<strong>se</strong>ljenih<br />
o<strong>se</strong>b, torej ljudi, ki so prav tako morali zapustiti<br />
svoja domovanja <strong>in</strong> premoženje ter so<br />
prebegnili drugam znotraj države. V Siriji so<br />
te številke še bistveno višje. Tako je od 22 milijonov<br />
prebivalstva v Siriji v vojni umrlo od<br />
240.000 do 340.000 ljudi, notranje raz<strong>se</strong>ljenih<br />
o<strong>se</strong>b je najmanj 7,6 milijona, beguncev pa več<br />
kot štiri milijone. V Turčiji je skoraj 2,2 milijona<br />
beguncev, torej več kot nas je Slovencev, v<br />
Libanonu jih je več kot 1,2 milijona, milijonsko<br />
številko pa naj bi do<strong>se</strong>gli sirski begunci tudi v<br />
Jordaniji. Obstajajo težave pri pridobivanju natančnih<br />
podatkov, vendar so ti od UNHCR dovolj<br />
zgovorni, da opozorijo na to strašno humanitarno<br />
<strong>in</strong> v<strong>se</strong>človeško katastrofo, ki smo ji<br />
priča v Iraku ter Siriji. Več kot 2000 let stara<br />
krščanska civilizacija <strong>in</strong> več kot trimilijonska<br />
populacija sta bili dobe<strong>se</strong>dno izbrisani. Regionalen<br />
oboroženi spopad, ki ima elemente državljanske<br />
vojne, regionalne vojne z vmešavanjem<br />
so<strong>se</strong>d v konflikt ter globalne vojne z<br />
vmešavanjem velesil na eni <strong>in</strong> drugi strani, je<br />
postal regionalen vir tveganja za Jugovzhodno<br />
Evropo, Zahodni Balkan <strong>in</strong> Evropsko unijo.<br />
Val nezakonitih migrantov, ki je eksplodiral<br />
letos poleti, je postal najprej humanitarno<br />
vprašanje, na varnostni vidik pa so prvi vidno<br />
opozorili šele Madžari. Begunci, ki so <strong>se</strong> iz taborišč<br />
v Turčiji <strong>in</strong> iz drugih okoliških držav<br />
napotili na pot po balkanski transverzali do<br />
Nemčije, so tako postali migranti, iskalci boljšega<br />
življenja na Zahodu. Nemška kanclerka je<br />
s svojim pozivom dobrodošlice v<strong>se</strong>m v Nemčiji<br />
odprla pandor<strong>in</strong>o skr<strong>in</strong>jico <strong>in</strong> motivirala<br />
za pot še tiste, ki niso nameravali zapustiti begunskih<br />
taborišč, upajoč, da <strong>se</strong> bodo vendarle<br />
lahko nekoč vrnili domov, ob svoja ognjišča,<br />
od koder so bili pregnani. Nač<strong>in</strong>, kako so to izvedli,<br />
torej brez dokumentov, volje <strong>in</strong> želje, da<br />
meddržavne meje prestopajo na mejnih prehodih,<br />
je migrante opredelil kot ilegalne, nezakonite,<br />
proces pa kot nezakonite migracije, varnostno<br />
tveganje <strong>in</strong> grožnjo transnacionalne<br />
dimenzije, kot jo opredeljuje resolucija.<br />
Na potezi SKUPNA EVROPSKA<br />
zunanja <strong>in</strong> varnostna politika<br />
Begunska nezakonita migracijska tragična<br />
zgodba je skupek tragedij veliko nič krivih posameznikov,<br />
kar izkoriščajo tihotapci z ljudmi,<br />
med njih pa so <strong>se</strong> zelo verjetno pomešali<br />
tudi pripadniki terorističnih skup<strong>in</strong>, kot je Islamska<br />
država. Številke, ki <strong>se</strong> približujejo milijonu,<br />
so spet razgalile bedo skupne evropske<br />
zunanje <strong>in</strong> varnostne politike ter načela zagotavljanja<br />
varnosti meja po sprejetju schengenskega<br />
sporazuma. Gradnja zidu na zunanji<br />
meji Evropske unije na Madžarskem je mogoče<br />
razumljiva poteza z vidika Madžarske,<br />
z vidika EU pa sprem<strong>in</strong>janje Evrope v ograjeno<br />
Evropo ni nekaj, kar sledi temeljnim ciljem,<br />
zakaj je EU nastala. Pokazalo <strong>se</strong> je, da EU<br />
nima jasne politike <strong>in</strong> načrtov, kako <strong>se</strong> spoprijeti<br />
z množično migrantsko krizo, temveč je<br />
preprosto prepustila države članice vsako <strong>se</strong>bi.<br />
Začasnih suspenzov notranjih meja po schengenskem<br />
sporazumu je vedno več, Slovenija pa<br />
<strong>se</strong> lahko upravičeno zaskrbljeno sprašuje, kaj<br />
to pomeni za slovensko nacionalno varnost.<br />
Ali <strong>se</strong> lahko kot država spoprimemo z de<strong>se</strong>t <strong>in</strong><br />
de<strong>se</strong>t tisoči nezakonitih migrantov v naši državi,<br />
ki bodo zaradi suspenza schengenskega<br />
dogovora naenkrat obtičali v Sloveniji? V državi,<br />
za katero pravimo, da ima velike težave z<br />
revšč<strong>in</strong>o <strong>in</strong> pomanjkanjem služb za svoje državljane.<br />
To je dilema med trenutno humanitarnostjo<br />
<strong>in</strong> dolgoročnim bremenom. Breme, ki<br />
ga lahko odložimo le tako, da omogočimo dostojno<br />
življenje več<strong>in</strong>i teh ljudi tam, od koder<br />
prihajajo. In to je vprašanje par excellence za<br />
politične odločevalce v EU. Ali smo pripravljeni<br />
vojaško posredovati v Siriji <strong>in</strong> Iraku ter<br />
rešiti ta problem tam, kjer izvira? Ali je za to<br />
politična volja <strong>in</strong> ali je za to denar v podhranjenih<br />
proračunih evropskih vojsk, pri čemer<br />
Slovenija ni izjema? Za slovenske odločevalce<br />
je bistveno vprašanje, ali zagotavljamo dovolj<br />
denarja ključnim <strong>in</strong>stitucijam nacionalnovarnostnega<br />
sistema. Moj odgovor je ne. Ali razmišljamo<br />
o optimizaciji naših resursov? Ne<br />
vem, vem pa, da četrti odstavek 37. člena Zakona<br />
o obrambi omogoča, da »Slovenska vojska<br />
lahko sodeluje s Policijo pri širšem varovanju<br />
državne meje v notranjosti državnega<br />
ozemlja v skladu z načrti <strong>in</strong> po predhodni odločitvi<br />
vlade. Pripadniki Slovenske vojske pri<br />
opravljanju teh nalog nimajo policijskih pooblastil«.<br />
Vprašanje, ki <strong>se</strong> postavlja, je, ali je<br />
Slovenska vojska za to usposobljena <strong>in</strong> opremljena,<br />
če ne, pa zakaj ne. Veliko zahtevnih<br />
vprašanj za politične <strong>in</strong> strokovne odločevalce.<br />
Sam bi si želel le slišati kakovostne odgovore.<br />
Viri ogrožanja <strong>in</strong> tveganja nacionalne<br />
varnosti<br />
Svet je poln ogrožanj <strong>in</strong> tveganj, ki jih resolucija<br />
razdeli med globalne, nadnacionalne <strong>in</strong> nacionalne.<br />
Globalna so »podnebne spremembe,<br />
f<strong>in</strong>ančna, gospodarska <strong>in</strong> socialna tveganja<br />
ter krizna žarišča«. Nadnacionalni viri ogrožanja<br />
<strong>in</strong> tveganja nacionalne varnosti so, kot že<br />
ime pove, tisti, ki pre<strong>se</strong>gajo nacionalne meje,<br />
saj imajo transnacionalno poreklo <strong>in</strong> čezmejne<br />
raz<strong>se</strong>žnosti. Med te vire ogrožanja <strong>in</strong> tveganja<br />
spadajo »terorizem, nedovoljene dejavnosti<br />
na področju konvencionalnega orožja, orožij<br />
za množično uničevanje <strong>in</strong> jedrske tehnologije,<br />
organiziran krim<strong>in</strong>al, nezakonite migracije,<br />
kibernetske grožnje <strong>in</strong> zloraba <strong>in</strong>formacijskih<br />
tehnologij <strong>in</strong> sistemov, dejavnost tujih<br />
obveščevalnih služb <strong>in</strong> vojaške grožnje«. V kategorijo<br />
nacionalnih virov ogrožanja <strong>in</strong> tveganja<br />
uvrščamo tiste, ki so dom<strong>in</strong>antno vezani<br />
na nacionalno, slovensko okolje. Govorimo<br />
o »ogrožanju javne varnosti, naravnih <strong>in</strong> drugih<br />
nesrečah, omejenosti naravnih virov ter<br />
degradaciji življenjskega okolja, zdravstvenoepidemioloških<br />
grožnjah ter določenih dejavnikih<br />
negotovosti«. Iz večnivojskosti <strong>in</strong> heterogenosti<br />
je razvidno samo po <strong>se</strong>bi, da je spoprijemanje<br />
s sodobnimi viri ogrožanja <strong>in</strong> tveganja<br />
komplek<strong>se</strong>n ter zahteven po<strong>se</strong>l. Spoprijemanje<br />
zahteva ja<strong>se</strong>n formalni, strateško-normativni<br />
okvir, razvejano organizacijsko strukturo z natančno<br />
def<strong>in</strong>iranim sistemom vodenja ter izobražene<br />
<strong>in</strong> usposobljene ljudi v v<strong>se</strong>h strukturah<br />
ter na v<strong>se</strong>h ravneh. To velja tako za strokovnjake<br />
v ožjih poklicnih skup<strong>in</strong>ah, kot so policisti,<br />
gasilci, reševalci itn., za njihove strokovno nadrejene<br />
odločevalce ter na vrhu piramide odločanja<br />
za politične odločevalce. V primeru Slovenije<br />
to pomeni kakovostno delovanje v<strong>se</strong>h<br />
treh podsistemov <strong>in</strong> spremljajočih dejavnosti.<br />
Nacionalnovarnostni sistem namreč temeljni<br />
na uč<strong>in</strong>kovitem delovanju treh podsistemov,<br />
<strong>in</strong> sicer obrambnega sistema, sistema notranje<br />
varnosti ter sistema varstva pred naravnimi<br />
<strong>in</strong> drugimi nesrečami. Del zagotavljanja<br />
nacionalne varnosti so tudi zunanjepolitična,<br />
gospodarska, <strong>in</strong>formacijska <strong>in</strong> druge dejavnosti,<br />
ki neposredno vplivajo na nacionalno varnost.<br />
Jedrna, najpomembnejša struktura, ki<br />
skrbi za dobro delovanje sistema notranje varnosti,<br />
je Policija, v kateri je bistveni strokovni<br />
odločevalec generalni direktor Policije, politični<br />
pa notranji m<strong>in</strong>ister oziroma m<strong>in</strong>istrica.<br />
V obrambnem sistemu je bistvena <strong>in</strong>stitucija<br />
Slovenska vojska, njen vrhovni strokovni odločevalec<br />
je načelnik Generalštaba Slovenske<br />
vojske, politični pa obrambni m<strong>in</strong>ister oziroma<br />
m<strong>in</strong>istrica ter <strong>se</strong>veda vrhovni poveljnik<br />
obrambnih sil, pred<strong>se</strong>dnik Republike Slovenije.<br />
Podsistem varstva pred naravnimi <strong>in</strong> drugimi<br />
nesrečami strokovno vodita generalni direktor<br />
Uprave Republike Slovenije za obrambo,<br />
ki je organ v <strong>se</strong>stavi M<strong>in</strong>istrstva za obrambo,<br />
<strong>in</strong> poveljnik Civilne zaščite ter politično m<strong>in</strong>ister<br />
oziroma m<strong>in</strong>istrica za obrambo. Preprosto<br />
povedano, bistveno breme političnega odločanja,<br />
usmerjanja <strong>in</strong> vodenja vojske, Policije, gasilcev<br />
<strong>in</strong> reševalcev je v rokah obrambnega oziroma<br />
notranjega m<strong>in</strong>istra. Politično zaslombo<br />
<strong>in</strong> usmeritve lahko m<strong>in</strong>istra iščeta v vladi ter<br />
njenem posvetovalnem telesu Svetu za nacionalno<br />
varnost (SNAV), ki mu strokovno asistira<br />
Sekretariat Sveta za nacionalno varnost. V<br />
praksi največkrat to pomeni, da <strong>se</strong> na vladi <strong>in</strong><br />
SNAV obravnava gradivo, ki ga je pripravil en<br />
ali drugi resor samostojno ali skupaj. M<strong>in</strong>ister<br />
za notranje zadeve <strong>in</strong> m<strong>in</strong>ister za obrambo sta<br />
torej ključni o<strong>se</strong>bi, ki <strong>se</strong> morata vsak dan spoprijemati<br />
z vso kompleksnostjo sodobnih virov<br />
ogrožanja <strong>in</strong> tveganja.<br />
Migranti v iskanju boljšega življenja<br />
<strong>in</strong> varnega okolja<br />
Naj namenim svojo pozornost temu, trenutno<br />
4 SV SV 5
izpostavljamo<br />
Prednostna<br />
naloga je sprejetje<br />
razvojno<br />
naravnanega<br />
proračuna<br />
M<strong>in</strong>istrica za obrambo Andreja Katič je 15. <strong>se</strong>ptembra na<br />
nov<strong>in</strong>arski konferenci ob prvem letu dela vlade predstavila<br />
do<strong>se</strong>žke m<strong>in</strong>istrstva <strong>in</strong> prednostne naloge za prihodnje<br />
obdobje. V okviru opravljenih nalog ekipe v zadnjem letu<br />
je izpostavila sprejetje po<strong>se</strong>bnega pravilnika za zagotovitev<br />
nadaljnjega helikopterskega reševanja z državnimi<br />
zrakoplovi <strong>in</strong> projekt uporabe falcona za prevoz človeških<br />
organov. Med prednostnimi nalogami je m<strong>in</strong>istrica izpostavila<br />
sprejetje razvojno naravnanega obrambnega proračuna,<br />
ki naj bi <strong>se</strong> od leta 2017 povečeval za 0,04 odstotka<br />
na leto, pripravo novih Zakona o obrambi <strong>in</strong> resolucije<br />
o nacionalnem programu varstva pred naravnimi <strong>in</strong> drugimi<br />
nesrečami 2016–2022 ter čimprejšnje sprejetje srednjeročnega<br />
obrambnega programa 2015–2020.<br />
Pripravila: Aleksandra Pelko Jamnik<br />
Fotografija: SSK MO<br />
Kot uspešno je m<strong>in</strong>istrica za obrambo izpostavila tudi ustanavljanje<br />
Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje v Sloveniji, saj je ta<br />
po marca podpisanem sporazumu o njegovi ustanovitvi v Wash<strong>in</strong>gtonu<br />
že prestal zahteven postopek akreditacije v okviru Zavezniškega<br />
poveljstva za transformacijo <strong>in</strong> bo formalno aktiviran oktobra.<br />
V okviru prizadevanj za uč<strong>in</strong>kovitejše ukrepanje ob nesrečah je m<strong>in</strong>istrstvo<br />
oblikovalo modularno zmogljivost Slovenske vojske za pomoč<br />
ob naravnih <strong>in</strong> drugih nesrečah z do 740 pripadniki SV, ki bodo v 24<br />
urah pripravljeni za ukrepanje. Prav tako je m<strong>in</strong>istrstvo uspešno organiziralo<br />
delovne posvete z župani slovenskih obč<strong>in</strong> za večjo uč<strong>in</strong>kovitost<br />
delovanja sistema na regionalni ravni. Za sof<strong>in</strong>anciranje dejavnosti<br />
javnih reševalnih služb ter drugih enot za zaščito, reševanje <strong>in</strong><br />
pomoč je, kot je poudarila m<strong>in</strong>istrica, zagotovljenega toliko denarja<br />
kot prejšnje leto, končani so postopki nakupa vmesnika za uvedbo<br />
samodejnega klica v sili iz poškodovanega vozila, na Upravi Republike<br />
Slovenije za zaščito <strong>in</strong> reševanje pa so izdelali aplikacijo za<br />
pametne telefone, namenjeno <strong>se</strong>znanitvi javnosti o ravnanju ob enajstih<br />
tipih nesreč.<br />
Veliko prizadevanj je vodstvo namenilo izboljšanju sodelovanja z<br />
lokalnim prebivalstvom v okoljih, kjer je navzoča Slovenska vojska,<br />
predv<strong>se</strong>m z obč<strong>in</strong>o Postojna, v kateri je največje vadišče Slovenske<br />
vojske, <strong>in</strong> tudi sodelovanju z gospodarstvom pri poslovnih priložnostih<br />
v okviru Nata <strong>in</strong> Evropske obrambne agencije ter možnostim koriščenja<br />
evropskih sredstev. M<strong>in</strong>istrica Katič je kot uspešne izpostavila<br />
javne dražbe neperspektivnih nepremičn<strong>in</strong>, zastarele opreme, vozil<br />
<strong>in</strong> drugih sredstev. V zadnjem letu je bilo pregledno urejeno sof<strong>in</strong>anciranje<br />
dejavnosti društev <strong>in</strong> zvez vojnih veteranov. Že v teh dneh bo<br />
m<strong>in</strong>istrstvo vladi predlagalo v sprejem obrambni načrt države. Med<br />
pomembnimi nalogami je še oblikovanje celovitega sistema kriznega<br />
upravljanja.<br />
Glede migracijske problematike je m<strong>in</strong>istrica dejala, da bo podporo<br />
humanitarnemu delu izvajala Uprava Republike Slovenije za zaščito<br />
<strong>in</strong> reševanje, Slovenska vojska pa bo vključena predv<strong>se</strong>m za logistične<br />
naloge. Za območja na <strong>se</strong>verovzhodu države, kjer pričakujejo največ<br />
migrantov, v Upravi Republike Slovenije za zaščito <strong>in</strong> reševanje<br />
pripravljajo operativne načrte, ki bodo vključevali v<strong>se</strong> za oskrbo <strong>in</strong><br />
nastanitev več ljudi. Postopki ukrepanja bodo podobni kot ob naravnih<br />
<strong>in</strong> drugih nesrečah, pri čemer bodo pristojni v Civilni zaščiti ukrepe<br />
izvajali v koord<strong>in</strong>aciji z M<strong>in</strong>istrstvom za notranje zadeve.<br />
Obisk m<strong>in</strong>istra za obrambo Romunije potekal<br />
v znamenju krepitve dvostranskih odnosov<br />
na obrambnem <strong>in</strong> vojaškem področju<br />
Na povabilo m<strong>in</strong>istrice za obrambo Andreje Katič je bil v ponedeljek,<br />
14. <strong>se</strong>ptembra, na povratnem uradnem obisku v Republiki Sloveniji<br />
m<strong>in</strong>ister za narodno obrambo Romunije Mircea Duşa.<br />
Največ pozornosti na pogovorih sta m<strong>in</strong>istra namenila dvostranskemu<br />
sodelovanju na obrambnem <strong>in</strong> vojaškem področju, ki sta ga ocenila<br />
kot uspešno. Str<strong>in</strong>jala sta <strong>se</strong>, da bo k nadaljnji krepitvi sodelovanja<br />
v prihodnje dodatno pripomogla tudi nedavna ponovna vzajemna<br />
akreditacija obrambnih atašejev. Največ dvostranskih aktivnosti poteka<br />
na področju vojaškega izobraževanja <strong>in</strong> usposabljanja. Pripadniki<br />
romunske vojske so bili tudi udeleženci velike mednarodne vojaške<br />
vaje Jadranski udar 2015, ki je junija potekala v Sloveniji, <strong>in</strong> skupnega<br />
usposabljanja usmerjevalcev posredne ognjene podpore v začetku<br />
<strong>se</strong>ptembra. Ob tem je m<strong>in</strong>istrica Andreja Katič romunskega kolega<br />
<strong>se</strong>znanila z namero Slovenske vojske, da vzpostavi regionalno<br />
šolo usmerjevalcev združenega ognja, kar odpira nadaljnje možnosti<br />
za sodelovanje.<br />
M<strong>in</strong>istra sta govorila tudi o novih možnostih sodelovanja, pri čemer<br />
je m<strong>in</strong>istrica izpostavila novi Natov center odličnosti za gorsko bojevanje.<br />
V Romuniji je bil marca 2010 vzpostavljen Center odličnosti za<br />
zbiranje obveščevalnih podatkov s človeškimi viri (HUMINT), v katerega<br />
je leta 2009 Slovenija napotila svojega predstavnika, ki opravlja<br />
delo poveljnika oziroma dekana za študijske zadeve.<br />
Romunski obrambni m<strong>in</strong>ister <strong>se</strong> je v Parku vojaške zgodov<strong>in</strong>e v Pivki<br />
udeležil tudi po<strong>se</strong>bne slovesnosti, na kateri je Vojaškemu muzeju SV<br />
za razstavni predmet uradno predal letalo IAR-93 Orel, ki ga je muzeju<br />
podarila romunska vlada.<br />
Fotografija: Borut Podgoršek<br />
Na Ohridu potekala konferenca<br />
Jadranske LISTINE<br />
Načelnik Generalštaba SV generalmajor dr. Andrej Osterman <strong>se</strong> je od<br />
16. do 18. <strong>se</strong>ptembra na Ohridu v Republiki Makedoniji udeležil konference<br />
Jadranske list<strong>in</strong>e (A-5) v formatu načelnikov generalštabov. Republika<br />
Slovenija je na konferenci sodelovala kot opazovalka.<br />
Namen konference je bil pregled sklepov z zadnje konference, skupnih<br />
prizadevanj pri do<strong>se</strong>ganju partnerskih ciljev <strong>in</strong> zmogljivosti ter poglobitev<br />
dvostranskega sodelovanja. Srečanje je z vidika posamezne države<br />
članice Jadranske list<strong>in</strong>e pomembno zaradi izmenjave stališč <strong>in</strong> pogledov<br />
glede razvoja bistvenih vojaških zmogljivosti v zavezništvu do<br />
leta 2020 ter morebitnega skupnega nastopanja v operacijah kriznega<br />
odzivanja, sodelovanja pri pomoči pri naravnih nesrečah ter drugih<br />
oblikah, ki prispevajo k usklajenemu sodelovanju držav članic A-5.<br />
V Bovcu odprli nov dom zaščite <strong>in</strong> reševanja s<br />
heliodromom<br />
V Bovcu je bila v soboto, 19. <strong>se</strong>ptembra, slovesnost ob odprtju novega<br />
doma zaščite <strong>in</strong> reševanja ter novega heliodroma, katerega<br />
gradnja je bila sof<strong>in</strong>ancirana z evropskimi sredstvi v okviru jadranskega<br />
čezmejnega programa IPA. V novem domu bodo delovale<br />
tamkajšnje enote za zaščito <strong>in</strong> reševanje ter župnijska Karitas <strong>in</strong> bovški<br />
Rdeči križ Slovenije. Dogodka sta <strong>se</strong> udeležila tudi državni <strong>se</strong>kretar<br />
M<strong>in</strong>istrstva za obrambo mag. Miloš Bizjak ter generalni direktor<br />
Uprave RS za zaščito <strong>in</strong> reševanje Darko But.<br />
Fotografija: SV<br />
V svojem nagovoru zbranim je državni <strong>se</strong>kretar mag. Miloš Bizjak<br />
izpostavil predv<strong>se</strong>m pomen uspešnega pridobivanja evropskih sredstev<br />
za projekte. »To je dokaz v<strong>se</strong>m tistim, ki trdijo, da je črpanje<br />
evropskih sredstev zelo težavno <strong>in</strong> na obč<strong>in</strong>ski ravni skoraj nemogoče.<br />
Vi ste pokazali, da <strong>se</strong> s pravilno izbiro <strong>in</strong>vesticije <strong>in</strong> pravilno prijavo<br />
<strong>in</strong> <strong>se</strong>veda s požrtvovalnim vodenjem projekta, da iztržiti 85 odstotkov<br />
celotne <strong>in</strong>vesticije, ki ni majhna,« je pohvalil delo obč<strong>in</strong>e Bovec.<br />
Vlada imenovala novega generalnega<br />
direktorja Obveščevalno varnostne službe MO<br />
Vlada Republike Sloveniji je na <strong>se</strong>ji 10. <strong>se</strong>ptembra za pet let na<br />
položaj novega generalnega direktorja Obveščevalno varnostne<br />
službe imenovala mag. Franca Trbovška. V Obveščevalno varnostni<br />
službi m<strong>in</strong>istrstva je zaposlen od leta 1995, pred tem pa je bil<br />
zaposlen na M<strong>in</strong>istrstvu za notranje zadeve. V 20 letih dela v Obveščevalno<br />
varnostni službi je opravljal več pomembnih dolžnosti<br />
<strong>in</strong> si pridobil bogate izkušnje, saj je med drugim sodeloval tudi v<br />
mednarodnih operacijah <strong>in</strong> na misijah v Bosni <strong>in</strong> Hercegov<strong>in</strong>i ter<br />
na Kosovu.<br />
Vlada sprejela odločitev o sodelovanju<br />
Slovenije v operaciji EU v južnem<br />
delu osrednjega Sredozemlja<br />
Vlada je na <strong>se</strong>ji 18. <strong>se</strong>ptembra sprejela odločitev o sodelovanju<br />
Republike Slovenije z do dvanajstimi pripadniki <strong>in</strong> večnamensko<br />
ladjo Slovenske vojske Triglav 11 s pripadajočo posadko v<br />
prvem delu druge faze operacije Evropske unije v južnem delu<br />
osrednjega Sredozemlja EUNAVFOR MED na odprtem morju s<br />
predvidenim začetkom oktobra.<br />
V okviru prvega dela druge faze operacije bo Slovenija sodelovala<br />
glede na potrebe v okviru operativnega poveljstva operacije,<br />
poveljstva sil <strong>in</strong> mobilne vojaške bolnišnice role 2 ter z večnamensko<br />
ladjo Triglav 11 s pripadajočo posadko, vključno z<br />
nacionalnim podpornim elementom. Ladja Triglav 11 lahko sodeluje<br />
v operaciji do štiri me<strong>se</strong>ce brez rotacij, vendar z možnostjo<br />
ponovne napotitve po operativnem premoru, ki ni krajši od<br />
šestih me<strong>se</strong>cev.<br />
Glavni namen operacije s prvotnim mandatom enega leta, je<br />
prek<strong>in</strong>itev modelov delovanja tihotapcev z ljudmi v južnem delu<br />
osrednjega Sredozemlja, ki predstavlja območje delovanja operacije.<br />
Trenutno v operaciji sodeluje o<strong>se</strong>mnajst držav Evropske<br />
unije z vodilno vlogo Italije.<br />
Fotografija: Bruno Toič<br />
6 SV SV 7
INTERVJU<br />
10. strateški forum<br />
Bled o priložnostih,<br />
sodelovanju <strong>in</strong><br />
enakih možnostih<br />
Kako po malo več kot štirih me<strong>se</strong>cih vodenja<br />
ocenjujete stanje v obrambnem resorju?<br />
Tako kot <strong>se</strong>m povedala že ob predstavitvi kandidature<br />
za obrambno m<strong>in</strong>istrico, lahko danes<br />
vnovič potrdim, da m<strong>in</strong>istrstvo <strong>se</strong>stavljajo kompetentni<br />
<strong>in</strong> strokovni sodelavci, ki so pripravljeni<br />
dobro delati. Tudi izzivov <strong>in</strong> težav v obrambnem<br />
resorju ne manjka, teh pa je več, kot <strong>se</strong>m<br />
jih pričakovala. Nižanje obrambnega proračuna<br />
<strong>se</strong> pozna na v<strong>se</strong>h področjih dela obrambnega<br />
resorja. Struktura zaposlenih na MO <strong>se</strong> v<strong>se</strong> bolj<br />
stara <strong>in</strong> zaradi prepovedi zaposlovanja je vedno<br />
manj novih sodelavcev s svežimi zamislimi.<br />
Namesto da bi sodelavce, ki so odšli v pokoj, nadomestili<br />
z mladimi ljudmi, zaposleni prevzemajo<br />
naloge od upokojenih sodelavcev, kar <strong>se</strong><br />
na žalost v<strong>se</strong> bolj kaže tudi pri rezultatih dela.<br />
Slovenski vojaki<br />
bodo do konca<br />
leta opremljeni z<br />
osnovno vojaško<br />
opremo<br />
M<strong>in</strong>istrstvo za zunanje zadeve <strong>in</strong> Center za evropsko prihodnost<br />
sta 31. avgusta ter 1. <strong>se</strong>ptembra gostila jubilejni<br />
že 10. strateški forum Bled v okviru vodilne konferenčne<br />
teme vizije novih partnerstev. Več kot 700 gostom iz 65 držav<br />
<strong>in</strong> mednarodnih organizacij je dogodek v okviru enajstih<br />
panelov omogočil izmenjavo pogledov na izzive pri<br />
uresničevanju novih ciljev trajnostnega razvoja, na vlogo<br />
partnerstev ter vprašanja miru <strong>in</strong> varnosti, gospodarskega<br />
<strong>in</strong> ekonomskega sodelovanja ter razvoja <strong>in</strong> človekovih<br />
pravic. Dogodek je spremljalo tudi več kot 120 predstavnikov<br />
slovenskih <strong>in</strong> tujih medijev.<br />
Be<strong>se</strong>dilo: Melita Š<strong>in</strong>kovec <strong>in</strong> mag. Marko Čehov<strong>in</strong>, Direktorat za<br />
obrambno politiko<br />
Razprava o Zahodnem Balkanu<br />
Ena izmed najbolj obiskanih razprav je potekala v okviru panela Zahodni<br />
Balkan: regija v središču geostrateškega premisleka. V okviru<br />
razprave je sodelovalo kar enajst visokih gostov, ki so bili vsi z izjemo<br />
moderatorja visoki predstavniki vlad držav, med katerimi je bilo<br />
šest m<strong>in</strong>istrov, <strong>in</strong> sicer m<strong>in</strong>istra za evropske zadeve Nemčije <strong>in</strong> Francije<br />
ter m<strong>in</strong>istri za zunanje zadeve Bosne <strong>in</strong> Hercegov<strong>in</strong>e, Bolgarije,<br />
Madžarske ter Makedonije, <strong>in</strong> namestnik pomočnika državnega <strong>se</strong>kretarja<br />
ZDA.<br />
Zahodni Balkan je območje, s katerim <strong>se</strong> mednarodna skupnost ukvarja<br />
že več kot dvaj<strong>se</strong>t let <strong>in</strong> je še vedno slabo razvito, varnost pa je<br />
razmeroma krhka. Mnogi upravičeno trdijo, da gre za območje, na<br />
katerem ima mednarodna skupnost še veliko nedokončanega dela.<br />
Napredek je pri ekonomskem razvoju, gospodarski rasti <strong>in</strong> zaposlovanju<br />
zelo poča<strong>se</strong>n. Državljani niso zadovoljni z življenjskim standardom,<br />
svoje prihodnosti pa ne vidijo optimistično. Poleg evropskih <strong>in</strong>tegracijskih<br />
procesov hkrati potekajo tudi procesi, ki negativno vplivajo<br />
na evropsko povezovanje, kot so korupcija, energetska nestabilnost,<br />
migracije, terorizem, beg možganov <strong>in</strong> tuji bojevniki. Prav migracije so<br />
v zadnjih tednih močno zaznamovale odno<strong>se</strong> med državami <strong>in</strong> pokazale<br />
na razlike v mišljenju ter pristopu k reševanju tega izziva.<br />
Kljub nekaterim negativnim ocenam <strong>in</strong> zaznanemu pesimističnemu zrenju<br />
v prihodnost si mednarodna skupnost prizadeva z državami Zahodnega<br />
Balkana voditi dialog na različnih ravneh <strong>in</strong> forumih. Vrh o Zahodnem<br />
Balkanu, berl<strong>in</strong>ski proces, proces Brdo, WB6 <strong>in</strong> druge širše<br />
pobude v Jugovzhodni Evropi predstavljajo možnosti ter priložnosti za<br />
dialog <strong>in</strong> sodelovanje tako z državami EU kot državami v regiji. Ob<br />
teh povezavah ne smemo pozabiti, da so države Zahodnega Balkana<br />
tiste, ki morajo biti v omenjenih procesih odzivne <strong>in</strong> proaktivne <strong>in</strong> iskati<br />
konkretne projekte ter aktivnosti na gospodarskem, <strong>in</strong>frastrukturnem <strong>in</strong><br />
energetskem področju ter področju človekovih pravic <strong>in</strong> prava. Države,<br />
ki so najbolj vključene v regijsko sodelovanje, <strong>in</strong> sicer ZDA ter Nemčija,<br />
opažajo, da je veliko narejeno na deklarativni ravni, primanjkuje<br />
pa vneme <strong>in</strong> zanosa pri uresničevanju izrečenega ter napisanega.<br />
Po de<strong>se</strong>tih letih obstoja <strong>se</strong> je Strateški forum Bled uspešno uveljavil kot<br />
eden najbolj prepoznavnih forumov združevanja visokih političnih <strong>in</strong><br />
strokovnih o<strong>se</strong>bnosti v regiji. Za zagotovitev še bolj kakovostnih razprav<br />
bi <strong>se</strong> lahko zmanjšalo število sodelujočih na panelih, vključilo več<br />
akademikov <strong>in</strong> zagotovilo več možnosti za izmenjavo mnenj ter izkušenj<br />
tudi z obč<strong>in</strong>stvom.<br />
M<strong>in</strong>istrica Andreja Katič <strong>se</strong> je na Bledu<br />
<strong>se</strong>stala s po<strong>se</strong>bno odposlanko generalnega<br />
<strong>se</strong>kretarja Nata za področje žensk,<br />
miru <strong>in</strong> varnosti Marriët Schuurman<br />
M<strong>in</strong>istrica za obrambo Andreja Katič, ki <strong>se</strong> je jubilejnega 10.<br />
strateškega foruma Bled udeležila prvi dan, <strong>se</strong> je ob robu srečanja<br />
z ekipo <strong>se</strong>stala s po<strong>se</strong>bno odposlanko generalnega <strong>se</strong>kretarja<br />
Nata za področje žensk, miru <strong>in</strong> varnosti Marriët Schuurman,<br />
ki je sodelovala kot razpravljavka na okrogli mizi o<br />
preprečevanju spolnega nasilja na kriznih območjih.<br />
M<strong>in</strong>istrica za obrambo Andreja Katič <strong>in</strong> načelnik Generalštaba<br />
Slovenske vojske generalmajor dr. Andrej Osterman sta s sodelavkama<br />
po<strong>se</strong>bni odposlanki generalnega <strong>se</strong>kretarja Nata<br />
predstavila razmere v Slovenski vojski, v kateri delež pripadnic<br />
SV v zadnjem de<strong>se</strong>tletju pre<strong>se</strong>ga 15 odstotkov, s čimer <strong>se</strong> SV<br />
uvršča v vrh držav članic Nata, razmeroma veliko žensk pa<br />
delo opravlja na pomembnih vojaških dolžnostih <strong>in</strong> imajo visoke<br />
č<strong>in</strong>e. Delež žensk, ki delujejo v mednarodnih operacijah <strong>in</strong><br />
na misijah, je od 6,5 do 9 odstotkov, pri čemer SV skladno z<br />
usmeritvami Nata po<strong>se</strong>bno pozornost namenja <strong>se</strong>stavi mešanih<br />
ekip, ki delujejo na terenu, <strong>in</strong> popolnjevanju po<strong>se</strong>bnih dolžnosti<br />
s pripadnicami SV. Slovenska vojska ima že več let nacionalnega<br />
predstavnika v Natovem odboru za to področje, junija letos<br />
pa je na Generalštabu SV začela delovati svetovalka za vidik<br />
spola. Seznanjanje z v<strong>se</strong>b<strong>in</strong>ami Resolucije varnostnega sveta<br />
Združenih narodov št. 1325, ki zahteva spoštovanje pravic žensk<br />
<strong>in</strong> ki je bila sprejeta pred 15 leti, je del priprav na mednarodne<br />
operacije <strong>in</strong> misije, v okviru posodabljanja vojaških programov<br />
usposabljanj <strong>in</strong> izobraževanj pa to problematiko še bolj<br />
načrtno vključujejo.<br />
Marriët Schuurman je dejala, da ima Nato sprejete ustrezne<br />
dokumente, s katerimi si prizadeva tako za zagotavljanje spoštovanja<br />
<strong>in</strong> enakopravnosti žensk v okviru zavezništva na eni<br />
kot za preprečevanje zlorab žensk na kriznih območjih na drugi<br />
strani. Julija je Nato sprejel še vojaške smernice, razvija pa<br />
tudi pravila vedenja. V mednarodnih operacijah <strong>in</strong> na misijah<br />
pod vodstvom Nata delujejo po<strong>se</strong>bni svetovalci poveljnikov za<br />
vidik spola, zavedanje o problematiki pa je med poveljniki zelo<br />
visoko. Marriët Schuurman je izpostavila tudi pomen izobraževanj<br />
<strong>in</strong> usposabljanj, ki potekajo v okviru Nata. Po<strong>se</strong>bej je<br />
opozorila na pomen spolno mešane <strong>se</strong>stave vojaških ekip, ki<br />
delujejo na kriznih območjih <strong>in</strong> imajo prve stike z lokalnim prebivalstvom<br />
na kriznih območjih, obenem pa je dejala, da sodelujoči<br />
v mednarodnih operacijah <strong>in</strong> na misijah potrebujejo<br />
praktična orodja za hitro identifikacijo dogajanja, groženj <strong>in</strong><br />
njihovo preprečevanje.<br />
Be<strong>se</strong>dilo <strong>in</strong> fotografija: SSK MO<br />
Kako ste zadovoljni z uresničevanjem ciljev,<br />
ki ste si jih postavili ob začetku mandata?<br />
Dva izmed pomembnejših ciljev, ki <strong>se</strong>m si ju<br />
postavila, sta priprava sprememb <strong>in</strong> sprejetje<br />
novega Zakona o obrambi, saj ga moramo<br />
nujno temeljito prenoviti. Pred poletjem<br />
smo v<strong>se</strong>m poslanskim skup<strong>in</strong>am predstavili<br />
izhodišča za spremembo zakona. V<strong>se</strong> <strong>se</strong><br />
str<strong>in</strong>jajo, da je treba zakon prenoviti v celoti.<br />
Tako bomo je<strong>se</strong>ni v proceduro poslali<br />
osnutek zakona s konkretnimi predlogi<br />
členov <strong>in</strong> pripravili tudi javno predstavitev<br />
mnenj, za katero so dale pobudo nekatere poslanske<br />
skup<strong>in</strong>e. K obravnavi bomo povabili<br />
tako strokovno kot širšo javnost. Drugi cilj,<br />
ki <strong>se</strong>m si ga postavila, je primerno zastopanje<br />
Slovenije na srečanjih z obrambnimi m<strong>in</strong>istri<br />
držav Nata <strong>in</strong> EU. Tako smo julija na obisku<br />
v Sloveniji gostili generalnega <strong>se</strong>kretarja Nata<br />
Pogovor z m<strong>in</strong>istrico za obrambo Republike<br />
Slovenije Andrejo Katič<br />
Državni zbor je 13. maja na mesto m<strong>in</strong>istrice za obrambo RS imenoval Andrejo<br />
Katič, nekdanjo podpred<strong>se</strong>dnico državnega zbora <strong>in</strong> dolgoletno direktorico<br />
obč<strong>in</strong>ske uprave v mestni obč<strong>in</strong>i Velenje. M<strong>in</strong>istrica Andreja Katič je obrambni<br />
resor prevzela v času, ko <strong>se</strong> ta spopada z izrazitim zmanjšanjem obrambnega<br />
proračuna <strong>in</strong> ko ima številne težave na kadrovskem področju. Kot ugotavlja<br />
v pogovoru za revijo SV, je izzivov <strong>in</strong> težav več, kot jih je pričakovala. Med<br />
prednostnimi nalogami njenega mandata je izpostavila sprejem novega<br />
Zakona o obrambi, spremembe Zakona o službi v SV, sprejetje srednjeročnega<br />
obrambnega programa, ustavitev padanja obrambnih izdatkov <strong>in</strong> ureditev<br />
karierne poti z reševanjem statusa vojaka po 45. letu z možnostjo prehoda<br />
na druga delovna mesta v javnem <strong>se</strong>ktorju, predv<strong>se</strong>m na področju varovanja.<br />
Be<strong>se</strong>dilo: Marko Pišlar<br />
Fotografije: Bruno Toič<br />
8 SV<br />
SV 9
Jensa Stoltenberga, ki je po koncu srečanja izrazil<br />
veliko zadovoljstvo nad našim delom <strong>in</strong><br />
do<strong>se</strong>žki Slovenije, predv<strong>se</strong>m ob predstavitvi<br />
<strong>in</strong> ogledu Natovega centra odličnosti za gorsko<br />
bojevanje v Poljčah, ki ga bo Nato letos<br />
akreditiral. Pohvalil je naš prispevek v mednarodnih<br />
operacijah <strong>in</strong> na misijah, na katerih<br />
pripadniki SV vedno do<strong>se</strong>gajo najboljše rezultate<br />
<strong>in</strong> so prepoznani kot sposobni, kredibilni<br />
ter iskani sodelavci. Z generalnim <strong>se</strong>kretarjem<br />
Nata <strong>se</strong>m <strong>se</strong> pogovarjala tudi o obrambnih<br />
izdatkih. Na MO smo pripravili osnutek novega<br />
srednjeročnega obrambnega programa<br />
2015–2020, ki smo ga pred parlamentarnimi<br />
počitnicami že poslali v vladno proceduro.<br />
Zdaj ko so znana končna izhodišča proračuna<br />
za leti 2016 <strong>in</strong> 2017, bomo končali pripravo<br />
tega dokumenta. Menim, da mora srednjeročni<br />
obrambni program temeljiti na čim bolj<br />
realni projekciji rasti obrambnih izdatkov, s<br />
čimer bomo zagotovili postopen zagon naložb<br />
v posodobitev SV.<br />
Kot dolgoletna direktorica obč<strong>in</strong>ske uprave<br />
v mestni obč<strong>in</strong>i Velenje <strong>in</strong> podpred<strong>se</strong>dnica<br />
DZ imate bogate izkušnje z vodenjem. Kako<br />
vam bodo pomagale pri upravljanju tako ob<strong>se</strong>žnega<br />
resorja, kot je obrambni, še po<strong>se</strong>bno,<br />
ker je tog <strong>in</strong> pretežno moški kolektiv?<br />
Težko je primerjati sistema po velikosti, nač<strong>in</strong><br />
dela pa <strong>se</strong> bistveno ne razlikuje. Kot m<strong>in</strong>istrica<br />
si želim več skup<strong>in</strong>skega <strong>in</strong> projektnega dela.<br />
Nekaj od tega smo že uresničili z ustanovitvijo<br />
po<strong>se</strong>bne projektne skup<strong>in</strong>e, v kateri so uslužbenci<br />
upravnega dela MO <strong>in</strong> sodelavci iz SV <strong>in</strong><br />
ki mora pripraviti načrt, kako v SV privabiti<br />
čim več mladih. Tak nač<strong>in</strong> dela si želim tudi v<br />
prihodnje. Glede na pretežno moški kolektiv<br />
kot ženska za zdaj še ni<strong>se</strong>m imela težav. Pred<br />
menoj je bila na čelu MO že dr. Ljubica Jelušič,<br />
ki je z dobrim delom utrla pot obrambne m<strong>in</strong>istrice,<br />
zato je meni zdaj veliko laže.<br />
Zakaj je treba spremeniti Zakon o obrambi<br />
<strong>in</strong> kakšna je po vašem mnenju širša politična<br />
podpora za to?<br />
Zakon o obrambi je treba posodobiti, saj <strong>se</strong> je<br />
od leta 2004, ko <strong>se</strong> je nazadnje spremenil, zgodilo<br />
nekaj temeljnih sprememb. V tem času je<br />
bilo sprejeto več strateških dokumentov, s katerimi<br />
<strong>se</strong>danji zakon ni usklajen. Prav tako<br />
ni prilagojen trenutni organizacijski strukturi<br />
SV. Pri sprejemu Zakona o obrambi <strong>se</strong> bo<br />
treba zelo potruditi za zagotovitev čim širšega<br />
političnega kon<strong>se</strong>nza <strong>in</strong> pridobivanje širše<br />
javne podpore, saj glede na zahtevano parlamentarno<br />
dvotretj<strong>in</strong>sko več<strong>in</strong>o drugače spremembe<br />
ne bodo mogoče. Hkrati z Zakonom o<br />
obrambi bomo pripravili tudi spremembe Zakona<br />
o službi v SV.<br />
Veliko zmanjševanje obrambnega proračuna<br />
<strong>se</strong> kaže predv<strong>se</strong>m pri opremljanju <strong>in</strong> razvoju<br />
SV ter sil za zaščito <strong>in</strong> reševanje. Katero<br />
opremo najbolj potrebujejo slovenski<br />
vojaki <strong>in</strong> reševalci?<br />
Obrambni resor od začetka gospodarske krize<br />
nosi največje f<strong>in</strong>ančno breme. Obrambni proračun<br />
<strong>se</strong> je v petih letih z 1,61 odstotka zmanjšal<br />
na 0,95 odstotka BDP v letošnjem letu. Veliko<br />
zmanjševanje obrambnega proračuna <strong>in</strong><br />
posledično obrambnih izdatkov nas je privedlo<br />
do tega, da slovenski vojaki danes najbolj<br />
nujno potrebujejo osnovno vojaško opremo,<br />
torej uniformo, o<strong>se</strong>bna zaščitna sredstva, strelivo<br />
itn. To bomo sicer za v<strong>se</strong> pripadnike Slovenske<br />
vojske zagotovili do konca leta. Zaradi<br />
staranja opreme je treba veliko denarja nameniti<br />
za vzdrževanje <strong>in</strong> odpravljanje napak, ki<br />
so nastale v dolgoletnem obdobju uporabe. Podobno<br />
stanje je tudi pri opremljanju sil za zaščito<br />
<strong>in</strong> reševanje.<br />
MO je po načelu dobrega gospodarja na več<br />
javnih dražbah odprodalo neperspektivne<br />
nepremičn<strong>in</strong>e <strong>in</strong> premičn<strong>in</strong>e, s čimer je pridobilo<br />
kar nekaj denarja. Koliko <strong>in</strong> v kakšne<br />
namene ga bo porabilo?<br />
Letos nam je z odprodajo neperspektivnih nepremičn<strong>in</strong>,<br />
predv<strong>se</strong>m stanovanj <strong>in</strong> zemljišč,<br />
uspelo pridobiti 2,9 milijona evrov. Z odprodajo<br />
premičnega premoženja MO, <strong>in</strong> sicer zastarele<br />
opreme, vozil ter drugih sredstev, smo<br />
dobili še približno štiri milijone evrov. Tako<br />
je MO pridobilo približno <strong>se</strong>dem milijonov<br />
evrov, ki jih bomo namenili za vzdrževanje <strong>in</strong><br />
nakup nekatere najnujnejše opreme v SV.<br />
MO kljub zavezam ne do<strong>se</strong>ga deleža obrambnih<br />
izdatkov, ki jih predpisuje Nato, saj je<br />
med petimi državami zavezništva, ki obrambi<br />
namenjajo najmanjši delež BDP. Ali je po<br />
vašem mnenju Slovenija še vedno kredibilna<br />
partnerica v zavezništvu <strong>in</strong> s čim to kažemo?<br />
Prav gotovo Slovenija kljub temu v Natu še<br />
vedno uživa sloves kredibilne partnerice.<br />
Našo kredibilnost <strong>in</strong> prepoznavnost v zavezništvu<br />
kaže nadpovprečen prispevek sil SV<br />
v mednarodnih operacijah <strong>in</strong> na misijah, na<br />
katerih so naši pripadniki zaradi strokovnosti,<br />
kompetentnosti ter zaupanja visoko cenjeni<br />
<strong>in</strong> iskani sodelavci. Sklep voditeljev<br />
držav članic Nata na vrhu v Walesu, h kateremu<br />
so <strong>se</strong> zavezale v<strong>se</strong> članice, tudi Slovenija,<br />
je postopno zviševanje obrambnega proračuna<br />
v de<strong>se</strong>tletnem obdobju do dveh odstotkov<br />
BDP. Generalnemu <strong>se</strong>kretarju Nata smo<br />
ob obisku v Sloveniji predstavili, da leta 2016<br />
načrtujemo ohraniti enak delež sredstev za<br />
obrambo v razmerju do BDP, nato pa bi leta<br />
2017 <strong>in</strong> naprej lahko zagotovili postopno višanje<br />
izdatkov za 0,04 odstotka BDP na letni<br />
ravni. Ne želim, da MO <strong>in</strong> vlada sprejmeta<br />
akte, v katerih <strong>se</strong> zavežemo, kakšen odstotek<br />
BDP bomo namenili za obrambo, ko pa<br />
<strong>se</strong> sprejema proračun, vlada v parlament ne<br />
pošlje predloga proračuna, ki sledi f<strong>in</strong>ančnim<br />
obljubam do Nata. Mislim, da bodo za<br />
leto 2016 zavezniške države do nas še kazale<br />
razumevanje zaradi težkih f<strong>in</strong>ančnih razmer<br />
<strong>in</strong> nekaterih drugih izdatkov, za naprej, ko v<br />
Sloveniji napovedujemo gospodarsko rast, pa<br />
bomo morali slediti zavezam, ki smo jih dali<br />
zavezništvu, sicer bosta posledično zmanjšana<br />
kredibilnost <strong>in</strong> ugled Slovenije v Natu.<br />
Bistveno je, da smo ustavili trend padanja<br />
obrambnega proračuna za leti 2016 <strong>in</strong> 2017.<br />
Za naprej <strong>se</strong>m zmeren optimist.<br />
Upravni del MO <strong>se</strong> srečuje z zmanjševanjem<br />
števila zaposlenih, saj <strong>se</strong> upokojitve ne nadomeščajo<br />
z nadomestnimi zaposlitvami.<br />
Kako nameravate ob tej kadrovski d<strong>in</strong>amiki<br />
ohraniti ali celo izboljšati delo v upravnem<br />
delu?<br />
Gotovo je vsak tako velik sistem, kot je<br />
obrambni, tudi nekoliko neprožen, zato so<br />
glede na delovne proce<strong>se</strong> vedno možnosti za<br />
izboljšanje. Dejstvo je, da morajo izboljšave<br />
predlagati zaposleni <strong>in</strong> jih potem tudi ponotranjiti.<br />
Nekateri procesi na m<strong>in</strong>istrstvu <strong>se</strong><br />
podvajajo, zato bomo nadaljevali z njihovo<br />
optimizacijo, marsikje bi lahko poiskali večjo<br />
s<strong>in</strong>ergijo <strong>in</strong> do<strong>se</strong>gli boljšo povezljivost med<br />
procesi, ki potekajo v upravnem delu m<strong>in</strong>istrstva,<br />
SV ter sistemu zaščite <strong>in</strong> reševanja.<br />
Drugo veliko nerešeno vprašanje MO je staranje<br />
kadra. V Slovenski vojski je povprečna<br />
starost skoraj 40 let, v primerljivih sodobnih<br />
vojskah pa manj kot 30 let. Treba bo izboljšati<br />
ugled SV <strong>in</strong> urediti status vojaka, saj bo le<br />
tako v SV mogoče laže privabiti mlad kader.<br />
Tudi v upravnem delu MO ter sistemu zaščite<br />
<strong>in</strong> reševanja <strong>se</strong> kader stara. Moram priznati,<br />
da <strong>se</strong>m bila ob prihodu na MO nad tem dejstvom<br />
zelo negativno pre<strong>se</strong>nečena. Zaradi<br />
sprejetih varčevalnih ukrepov v preteklosti<br />
zaposlovanje ni bilo mogoče, prav tako smo<br />
bili priča zmanjševanju števila zaposlenih zaradi<br />
upokojevanja po Zakonu za uravnoteženje<br />
javnih f<strong>in</strong>anc. Kot članica vlado ves čas<br />
opozarjam, da bomo morali na tem področju<br />
nekaj narediti, saj že nastajajo generacijski<br />
prepadi, ki so vidni tako v obrambnem resorju<br />
kot tudi na drugih področjih javne uprave.<br />
Sistem nujno potrebuje mlade <strong>in</strong> izobražene<br />
ljudi z novimi zamislimi. Upam, da bo vlada<br />
v bližnji prihodnosti nekaj naredila na tem<br />
področju <strong>in</strong> da <strong>se</strong> bodo lahko izvajale vsaj<br />
najbolj nujne zaposlitve. Žal mi je, ko vidim,<br />
da <strong>se</strong> dober kader z izkušnjami <strong>in</strong> kompetencami<br />
upokoji, še preden bi to znanje ter izkušnje<br />
lahko prene<strong>se</strong>l na mlajše sodelavce.<br />
Kakšna je letos kadrovska d<strong>in</strong>amika v SV?<br />
Trenutno število pripadnikov SV je pod dovoljenim<br />
ob<strong>se</strong>gom 7254, ki je določen s kadrovskim<br />
načrtom vlade za leto 2015. Tako je<br />
bilo 20. avgusta v SV zaposlenih 7053 pripadnikov.<br />
Iz Slovenske vojske je letos do 20. avgusta<br />
odšlo 195 pripadnikov, zaposlili pa smo<br />
jih 92. V začetku <strong>se</strong>ptembra smo sklenili pogodbe<br />
z 59 kandidati, ki so že opravili v<strong>se</strong> postopke<br />
za zaposlitev, v različnih fazah izbirnih<br />
postopkov pa je še 160 kandidatov. Je<strong>se</strong>ni načrtujemo,<br />
da bomo nekoliko povečali promocijo<br />
za zaposlitev v SV, tako da računam, da bomo<br />
letos zaposlili vsaj 250 novih pripadnikov. Kadrovska<br />
projekcija predvideva nadaljnjo postopno<br />
povečanje ob<strong>se</strong>ga SV leta 2019 <strong>in</strong> 2020.<br />
Vedno bolj aktualna postaja problematika<br />
statusa vojakov po 45. letu. Kako <strong>se</strong> boste lotili<br />
njenega reševanja?<br />
V<strong>se</strong>kakor bo treba prednostno urediti status<br />
vojaka po 45. letu, ko po zakonu ne more več<br />
opravljati vojaške službe. Vojakom bomo morali<br />
omogočiti prekvalifikacijo <strong>in</strong> prehod na<br />
druga delovna mesta v javnem <strong>se</strong>ktorju v okviru<br />
M<strong>in</strong>istrstva za notranje zadeve ter M<strong>in</strong>istrstva<br />
za pravosodje, o čemer smo <strong>se</strong> z resornima<br />
m<strong>in</strong>istroma <strong>in</strong> pred<strong>se</strong>dnikom vlade neformalno<br />
že pogovarjali. Glede na dejstvo, da za več<strong>in</strong>o<br />
m<strong>in</strong>istrstev <strong>in</strong> drugih državnih ustanov<br />
varovanje izvajajo zunanji izvajalci, je zanimiv<br />
predlog, da <strong>se</strong> ustanovi po<strong>se</strong>bna agencija,<br />
v katero bi lahko brez dolgotrajnih postopkov<br />
prezaposlili kader iz SV, ki je kompetenten<br />
<strong>in</strong> strokoven <strong>in</strong> ima v<strong>se</strong> vešč<strong>in</strong>e ter znanje za<br />
opravljanje nalog na področju varovanja. Zdaj<br />
pripadniki SV po 45. letu več<strong>in</strong>oma prehajajo v<br />
sistem zaščite <strong>in</strong> reševanja. Leta 2018 pričakujemo<br />
več vojakov, ki bodo dopolnili 45 let, zato<br />
moramo to vprašanje prednostno obravnavati<br />
<strong>in</strong> zanj poiskati ustrezne sistemske rešitve.<br />
Najprej bo treba spremeniti Zakon o obrambi<br />
<strong>in</strong> Zakon o službi v SV, v katerih bodo upoštevane<br />
v<strong>se</strong> po<strong>se</strong>bnosti vojaškega poklica, s čimer<br />
bo mogoče zagotoviti lažji prehod vojakov po<br />
45. letu. Tako bodo tudi mladi, ki <strong>se</strong> šele odločajo<br />
za vojaški poklic, videli bolj jasno karierno<br />
pot, da po 45. letu, ko bodo državi namenili<br />
svoja najboljša leta, ne bodo prepuščeni trgu<br />
delovne sile, temveč bo država zanje ustrezno<br />
poskrbela do konca njihove delovne dobe.<br />
SV mora letos zaposliti več kot 300 novih vojakov.<br />
Kakšen kader SV najbolj potrebuje?<br />
Kot <strong>se</strong>m v uvodu že omenila, je bila za zaposlovanje<br />
ustanovljena po<strong>se</strong>bna projektna skup<strong>in</strong>a,<br />
ki pripravlja dolgoročni načrt zaposlovanja<br />
v SV. Skup<strong>in</strong>a ima nalogo, da pridobi<br />
čim več kandidatov za zaposlitev, poenostavi<br />
izbirne postopke, razmisli o merilih za zaposlovanje<br />
<strong>in</strong> skrajša ter poenostavi postopke za<br />
zaposlovanje v SV. Letos moramo glede na kadrovski<br />
načrt SV zaposliti do 308 vojakov <strong>in</strong><br />
do 25 kandidatov za Šolo za častnike. Kot že<br />
rečeno, bi glede na do<strong>se</strong>danjo težnjo <strong>in</strong> število<br />
vlog za zaposlitev ter načrtovano povečano<br />
promocijsko aktivnost lahko letos v SV zaposlili<br />
vsaj 250 novih pripadnikov SV. Med njimi<br />
po<strong>se</strong>bej iščemo vojake za logistične enote, vojake<br />
avtomehanike, vojake elektromehanike<br />
<strong>in</strong> vojake v <strong>in</strong>tendantskih službah.<br />
Glede na vedno manjši odziv mladih za zaposlitev<br />
v SV <strong>se</strong> zdi, da Slovenska vojska izgublja<br />
konkurenčno prednost na trgu delovne<br />
sile. Kaj boste naredili, da bo SV postala<br />
znova bolj zanimiva za mlade?<br />
Najprej bo treba urediti karierno pot, da bo<br />
vsak vojak vedel, kakšen bo njegov položaj po<br />
45. letu. Za to bo treba najprej spremeniti zakonodajo<br />
<strong>in</strong> <strong>se</strong> v vladi dogovoriti, kako zagotoviti<br />
sistematičen prehod na druga delovna<br />
mesta v javni upravi. Po drugi strani bomo<br />
morali nameniti večji poudarek promociji<br />
vojaškega poklica. Zavzemala <strong>se</strong> bom, da<br />
bom promovirala SV, kjer koli bom sodelovala.<br />
Menim, da je SV kot organizacija dober<br />
promotor, zato bom podprla v<strong>se</strong> njene dejavnosti,<br />
s katerimi <strong>se</strong> lahko čim bolj približa<br />
ljudem na <strong>se</strong>jemskih <strong>in</strong> športnih prireditvah<br />
ter strokovnih srečanjih. Prizadevala si bom<br />
narediti v<strong>se</strong>, da <strong>se</strong> slovenski javnosti čim bolj<br />
približa delo SV <strong>in</strong> spremeni mi<strong>se</strong>lnost, da<br />
Slovenske vojske sploh ne potrebujemo, ker je<br />
Slovenija razmeroma varna država. Prav tako<br />
mora SV še naprej pomagati ljudem ob naravnih<br />
<strong>in</strong> drugih nesrečah, s čimer si izboljšuje<br />
ugled <strong>in</strong> zaupanje med državljani Slovenije.<br />
Z oblikovanjem modularne zmogljivosti<br />
SV za pomoč v naravnih <strong>in</strong> drugih nesrečah,<br />
ki smo jo predstavili v začetku leta, bo to gotovo<br />
veliko laže.<br />
Kot direktorica obč<strong>in</strong>ske uprave dobro poznate<br />
organizacijo <strong>in</strong> delovanje sistema varstva<br />
pred naravnimi <strong>in</strong> drugimi nesrečami<br />
na lokalni ravni. Kako dobro je organiziran<br />
<strong>in</strong> kje so možnosti za izboljšavo?<br />
Ocenjujem, da sistem varstva pred naravnimi<br />
<strong>in</strong> drugimi nesrečami, v katerega so vključeni<br />
različni reševalci, dobro deluje. Za nadaljnje<br />
delovanje bo treba zagotoviti dovolj denarja<br />
tako na lokalni kot državni ravni. Ve<strong>se</strong>la<br />
<strong>se</strong>m, da so vsi župani v Sloveniji zaradi podnebnih<br />
sprememb <strong>in</strong> novih naravnih virov<br />
ogrožanja med svoje prednostne naloge uvrstili<br />
zadovoljivo opremljenost sil za zaščito <strong>in</strong><br />
reševanje. Kljub temu obstajajo tudi možnosti<br />
za izboljšave. Mislim, da bodo regijski posveti<br />
poveljnika CZ z župani slovenskih obč<strong>in</strong><br />
pr<strong>in</strong>esli želene rezultate. Prav tako bodo okrepili<br />
zavedanje med župani, da je treba to področje<br />
dobro urediti. Moja zami<strong>se</strong>l je, da bi <strong>se</strong><br />
več obč<strong>in</strong> pri organizaciji zaščite <strong>in</strong> reševanja<br />
lahko povezovalo v tako imenovane obč<strong>in</strong>ske<br />
uprave, kot je to praksa na nekaterih drugih<br />
področjih, na primer pri obč<strong>in</strong>skem redarstvu<br />
<strong>in</strong> <strong>in</strong>špekcijah, ter da <strong>se</strong> v teh službah<br />
za več obč<strong>in</strong> zagotovi ustrezno usposobljen<br />
kader, ki bo dolgoročno pokrival to področje,<br />
saj nesreča ne pozna obč<strong>in</strong>skih mej. Župani <strong>se</strong><br />
pogosto menjajo <strong>in</strong> nekateri <strong>se</strong> prvič srečujejo<br />
s temi področji, zato je dobro, da imajo ob<br />
<strong>se</strong>bi strokovne sodelavce, na katere <strong>se</strong> lahko<br />
zane<strong>se</strong>jo. Prav tako menim, da je na tem področju<br />
zelo pomembno sodelovanje med obč<strong>in</strong>ami.<br />
Prepričana <strong>se</strong>m, da bi <strong>se</strong> morala vsa<br />
gasilska <strong>in</strong> druga prostovoljna društva, ki so<br />
vključena v sistem zaščite <strong>in</strong> reševanja, dogovoriti,<br />
katero opremo potrebujejo, <strong>in</strong> jo namensko<br />
tudi kupovati. Če bi bilo treba, bi <strong>se</strong><br />
lahko dopolnila z opremo, ki jo imajo druga<br />
društva, tudi iz so<strong>se</strong>dnjih obč<strong>in</strong>. Kolikor vem,<br />
tako že delajo društva v nekaterih večjih slovenskih<br />
obč<strong>in</strong>ah.<br />
Kako nameravate rešiti težave pri kadrovskem<br />
popolnjevanju regijskih centrov za<br />
obveščanje, v katerih primanjkuje kadra?<br />
Ne zavzemam <strong>se</strong> za zmanjševanje števila regijskih<br />
centrov za obveščanje, ker menim, da<br />
<strong>se</strong> znajo ljudje, ki bolje poznajo svoje lokalno<br />
okolje, ob naravnih <strong>in</strong> drugih nesrečah hitreje<br />
ter uč<strong>in</strong>koviteje odzvati, bo pa treba za nemoteno<br />
delo centrov zagotoviti dovolj zaposlenih.<br />
Čez poletje smo to reševali z začasnimi<br />
zaposlitvami, dolgoročno pa bomo morali<br />
kljub omejitvam zaposliti ustrezen kader. Kot<br />
<strong>se</strong>m že povedala, je ena izmed možnosti tudi<br />
prehod vojakov po 45. letu v sistem zaščite <strong>in</strong><br />
reševanja.<br />
Kakšne spremembe še napovedujete na področju<br />
zaščite <strong>in</strong> reševanja?<br />
Pripravljamo novo resolucijo o nacionalnem<br />
programu varstva pred naravnimi <strong>in</strong> drugimi<br />
nesrečami do leta 2022. Verjetno bo treba prenoviti<br />
tudi Zakon o varstvu pred naravnimi <strong>in</strong><br />
drugimi nesrečami ter izboljšati položaj gasilcev<br />
<strong>in</strong> drugih prostovoljnih reševalcev v tem<br />
sistemu, da bo bolj stimulativen tako za delodajalce<br />
kot tiste, ki so vanj vključeni.<br />
10 SV SV 11
iz naših enot<br />
Vaja TAKOJŠEN odgovor<br />
2015 za skupni cilj<br />
»Skozi partnerstvo povečujemo povezljivost <strong>in</strong> krepimo stabilnost tudi v širši<br />
regiji. Za udeležene je velik logistični <strong>in</strong> organizacijski izziv, toda učenje<br />
ter usposabljanje ostajata del naše dnevne rut<strong>in</strong>e do visoke usposobljenosti<br />
<strong>in</strong> izurjenosti,« je ob začetku osrednje vaje Slovenske vojske 9.<br />
<strong>se</strong>ptembra dejal slovenski vodja vaje <strong>in</strong> poveljnik 1. brigade brigadir Roman<br />
Urbanč. Vojaška vaja, ki je trajala do 22. <strong>se</strong>ptembra, je potekala na<br />
več vadiščih v Sloveniji, na hrvaškem vojaškem vadišču Eugen Kvaternik<br />
v Slunju <strong>in</strong> Nemčiji. Vajo so si 18. <strong>se</strong>ptembra ogledali tudi pred<strong>se</strong>dnik Republike<br />
Slovenije <strong>in</strong> vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor, m<strong>in</strong>istrica<br />
za obrambo Andreja Katič ter namestnik načelnika GŠSV generalmajor<br />
Alan Geder.<br />
Be<strong>se</strong>dilo: Nataša Obla<br />
Fotografije: Bruno Toič<br />
Vod v napadu<br />
Za podporo iz zraka so poskrbeli tudi s strateškim bombnikom B 52.<br />
Fotografija: Nataša Oblak<br />
Simulacijski oziroma računalniško podprt del vaje Na vaji so JTAC usmerjali pilatu<strong>se</strong> PC-9M. Preboj obrambe <strong>in</strong> nadaljevanje napada na obrambne položaje<br />
Vaja Takojšen odgovor 2015 je regionalno<br />
usmerjena vojaška vaja,<br />
ki je od leta 2006 do 2013 potekala<br />
na Hrvaškem, od lani do leta 2019 pa bo<br />
njena gostiteljica Republika Slovenija. Namenjena<br />
je predv<strong>se</strong>m krepitvi med<strong>se</strong>bojne<br />
povezljivosti <strong>in</strong> razvoju zmogljivosti za<br />
vodenje tovrstnega skupnega usposabljanja<br />
v mednarodnem okolju. V hrvaškem Slunju<br />
so potekale situacijske <strong>in</strong> taktične vaje<br />
četne ravni, ki so <strong>se</strong> 15. <strong>se</strong>ptembra pre<strong>se</strong>lile<br />
v Slovenijo. Situacijske vaje so bile podprte<br />
z računalniškimi simulacijami, vodenimi<br />
hkrati iz Vojašnice barona Andreja<br />
Čehov<strong>in</strong>a v Postojni, iz hrvaškega simulacijskega<br />
centra v Zagrebu <strong>in</strong> iz nemškega<br />
združenega vojaškega simulacijskega centra<br />
Grafenwöhr.<br />
V okviru vaje je delovalo skoraj 1800 sodelujočih,<br />
cilja pa sta bila zagotovitev najboljših<br />
možnih razmer za vojaško sodelovanje <strong>in</strong><br />
krepitev varnosti ter stabilnosti v širši regiji.<br />
Urjenje z računalniško<br />
simulacijo <strong>in</strong> terensko<br />
usposabljanje<br />
18. <strong>se</strong>ptembra je predstavitev vaje medijem<br />
potekala v postojnski vojašnici na več delovnih<br />
točkah, <strong>in</strong> sicer vodstva vaje ter poveljniških<br />
mest na simulacijskem oziroma<br />
računalniško podprtem delu vaje. »Te vrste<br />
usposabljanj so zelo dobre, ker so varčne<br />
<strong>in</strong> ne vključujejo sil, torej enot, temveč<br />
<strong>se</strong> usposablja poveljnik enote, ki je najpomembnejši<br />
za sodelovanje naprej z enotami,«<br />
pove polkovnik Franc Kalič. »Tokratna<br />
simulacija je predvidevala, da je nasprotnik<br />
za<strong>se</strong>del pristanišči v Kopru <strong>in</strong> na Reki.<br />
Nasprotnik <strong>se</strong> premika v dveh smereh, <strong>in</strong><br />
sicer od Reke do Zagreba čez Karlovec ter<br />
od Kopra skozi Postojno do Ljubljane. Scenarij<br />
<strong>se</strong> preigrava v brigadnem mednarodnem<br />
štabu, ki ga <strong>se</strong>stavlja pet bataljonov,<br />
od tega en ameriški <strong>in</strong> en angleški, drugo pa<br />
so enote Slovenske vojske.«<br />
Predstavitev vaje <strong>se</strong> je nadaljevala na osrednjem<br />
vadišču SV v Postojni, <strong>in</strong> sicer je sledil<br />
prikaz osnovnih elementov klasičnega,<br />
torej konvencionalnega napada <strong>in</strong> obrambe.<br />
Po tokratnem scenariju so skupaj delovali<br />
vod Slovenske vojske v napadu <strong>in</strong> oddelek<br />
oboroženih sil Albanije ter <strong>se</strong>kcija mitraljezov<br />
oboroženih sil Velike Britanije v vlogi<br />
branilca. Poveljnik napada je bil poročnik<br />
Robert Gregorič, obrambo je vodil poveljnik<br />
albanske vojske višji vodnik Luan Billa,<br />
poveljnik <strong>se</strong>kcije mitraljezov pa je bil pripadnik<br />
britanske vojske podde<strong>se</strong>tnik James<br />
Burguyne.<br />
Uspešen napad <strong>in</strong> uporaba<br />
zračne podpore<br />
Izvidniške skup<strong>in</strong>e so opravljale nasilno<br />
izvidovanje, s katerim so želele odkriti<br />
obrambne položaje nasprotnika <strong>in</strong> oceniti,<br />
kje je ta najšibkejši. Premikal <strong>se</strong> je po skup<strong>in</strong>ah<br />
s tremi vojaki s pretekanjem v obliki<br />
kl<strong>in</strong>a, z zamikom pa so krili eden drugega<br />
med približevanjem nasprotnikovi obrambi.<br />
Cilj je bil čim bolj neopazno priti čim<br />
bližje obrambnim položajem. Ko <strong>se</strong> je napadalec<br />
dovolj približal, so ga z obrambnih<br />
položajev opazili opazovalci <strong>in</strong> <strong>se</strong>kcija dežurnega<br />
orožja, v tem primeru <strong>se</strong>kcija mitraljezov<br />
angleških vojakov, <strong>in</strong> opazovalec<br />
albanske vojske. Napadalec je bil odkrit<br />
<strong>in</strong> je moral čim prej v kritje, prav tako pa<br />
v obrambi, v kateri je bil do takrat na položaju<br />
le opazovalec z dežurnim orožjem,<br />
preidejo v po<strong>se</strong>danje položajev <strong>in</strong> začnejo<br />
z obrambo. V trenutku, ko je bil napadalec<br />
odkrit, je tudi izvedel, kje je najšibkejša<br />
točka obrambe, tako da je tam prodrl z<br />
glavn<strong>in</strong>o svojih sil. V kritju <strong>se</strong> je napadalec<br />
postavil v bojni razpored <strong>in</strong> začel postopek<br />
proti utrjeni obrambi.<br />
Napadalci so <strong>se</strong> pomaknili na tankovsko<br />
cesto pri vznožju hriba, na pobočju pred<br />
njimi pa <strong>se</strong> je razprostirala protipehotna<br />
žična ovira, ki so jo morali premagati. Pred<br />
njimi je bilo bolj ali manj strmo pobočje<br />
brez primernih elementov kritja, razen<br />
konfiguracije terena. Približevanje protipehotnim<br />
žičnim oviram je bilo zato še nevarnejše<br />
<strong>in</strong> težje. Za zmanjšanje izpostavljenosti<br />
<strong>in</strong> tveganja je treba prehode izdelati s<br />
čim večje razdalje, če je le mogoče.<br />
Za to so poskrbela letala pilatus PC-9, ki so<br />
z bliž<strong>in</strong>sko podporo iz zraka, torej z uporabo<br />
letalskih bomb, omogočila prehod v<br />
žičnih ovirah, da je lahko napadalec nadaljeval<br />
pot proti prvi l<strong>in</strong>iji obrambe. Zaradi<br />
velikosti enote <strong>in</strong> šir<strong>in</strong>e napada je bilo treba<br />
odpreti še en prehod, kar je s pomočjo lahkega<br />
prenosnega m<strong>in</strong>skoeksplozivnega sistema<br />
za premagovanje ovir tudi uspelo. Napadalec<br />
je imel prosto pot, vendar je bil še<br />
vedno pod močnim ognjem z obrambnih<br />
položajev, pri premiku pa je tudi sam uporabil<br />
najmočnejša orožja v svoji oborožitvi,<br />
da je obrambo prisilil k iskanju kritja.<br />
Obramba ugotovi, da je napadalec premočan,<br />
zato <strong>se</strong> odloči za postopen umik <strong>in</strong> zapusti<br />
osnovne obrambne položaje. Z mitraljezi<br />
krije umik glavn<strong>in</strong>e pri zavzemanju<br />
rezervnih obrambnih položajev v zaledju<br />
neimenovanega hriba. Napadalec izkoristi<br />
umikanje <strong>in</strong> s hitrim vpadom v prve<br />
obrambne l<strong>in</strong>ije nasprotnika tega prisili<br />
k umiku. Napadalec spet pokliče letalsko<br />
pomoč <strong>in</strong> s strateškim bombnikom B 52 deluje<br />
po glob<strong>in</strong>i umikajoče <strong>se</strong> obrambe, kar<br />
mu zagotovi prevlado na bojišču <strong>in</strong> uspešno<br />
dokončanje naloge.<br />
So trenutki, ko je treba mir <strong>in</strong><br />
varnost zagotoviti z uporabo<br />
sile<br />
Slovenski vodja vaje, brigadir Urbanč je poudaril:<br />
»Na vaji je skupaj res skoraj 1800 sodelujočih,<br />
vendar imajo vsi skupni cilj, torej<br />
zagotoviti najboljše možne razmere za vojaško<br />
sodelovanje ter krepitev varnosti <strong>in</strong><br />
12 SV SV 13
Sekcija mitraljezov oboroženih sil Velike Britanije v vlogi branilca<br />
stabilnosti v širši regiji. Tovrstne mednarodne<br />
vojaške vaje nam skupaj z v<strong>se</strong>mi sodelujočimi<br />
ne omogočajo le skupnega usposabljanja,<br />
temveč tudi razvijanje zaupanja.«<br />
M<strong>in</strong>istrica za obrambo Andreja Katič je<br />
bila zadovoljna s prikazom na vaji. Dejala<br />
je, da so pripadniki Slovenske vojske tudi<br />
tokrat pokazali, da so odlični <strong>in</strong> usposobljeni<br />
vojaki, ki uspešno sodelujejo z drugimi<br />
zavezniki iz Nata. Poudarila je, da so večnacionalne<br />
vaje pomembne z vidika usposabljanja<br />
<strong>in</strong> krepitve sodelovanja med državami<br />
partnericami.<br />
Pred<strong>se</strong>dnik Republike Slovenije <strong>in</strong> vrhovni<br />
poveljnik obrambnih sil Borut Pahor je<br />
dejal, da iz izkušenj zgodov<strong>in</strong>e vemo, da »so<br />
trenutki, ko je treba mir <strong>in</strong> varnost zagotoviti<br />
z uporabo sile. Takrat morajo biti vojaki<br />
za to usposobljeni«. Kot je dodal, <strong>se</strong> od Slovenije<br />
pričakuje, da jim ponudi razmere, da<br />
<strong>se</strong> usposobijo, če <strong>in</strong> ko jih napotimo na misije<br />
v tuj<strong>in</strong>o. »Ta hip približno 350 vojakov<br />
opravlja pomembne naloge v kontekstu varnosti<br />
<strong>in</strong> miru v štirih državah. Opravljajo<br />
jih profesionalno. Kot pred<strong>se</strong>dnik <strong>in</strong> vrhovni<br />
poveljnik lahko o njihovem delu, usposobljenosti<br />
ter profesionalnosti slišim le pohvale.<br />
Prav tako <strong>se</strong> mi zdi pomembno, da<br />
sodelujemo z drugimi vojskami, ker je to<br />
del tiste izkušnje, ki jo pripadniki Slovenske<br />
vojske potrebujejo, ko pridejo na misije v tuj<strong>in</strong>o.<br />
Kot <strong>se</strong>m jim dejal, si <strong>in</strong> si bo Slovenija<br />
prizadevala za mir ter varnost <strong>in</strong> bo po<strong>se</strong>gla<br />
po uporabi sile le v primerih, ko bo za<br />
to legalna <strong>in</strong> legitimna osnova, da bi zavarovala<br />
mir.«<br />
Vajo si je ogledal tudi pred<strong>se</strong>dnik RS <strong>in</strong> vrhovni poveljnik OBRAMBNIH SIL Borut Pahor.<br />
Aktivnosti na vaji Immediate<br />
Respon<strong>se</strong> 2015 v kibernetskem<br />
prostoru<br />
Vaja Immediate Respon<strong>se</strong> 2015 pomeni<br />
prelomnico v razvoju zmogljivosti kibernetske<br />
varnosti v Slovenski vojski. Pri tem<br />
je namreč prvič uporabila aktivnosti »rdečega«<br />
v kibernetskem prostoru, usmerjene<br />
pa so bile na uporabnike prek pošiljanja<br />
sumljive poštne pošiljke <strong>in</strong> tako imenovanih<br />
sporočil Phish<strong>in</strong>g. V prvem primeru<br />
smo ugotavljali, koliko uporabnikov odpre<br />
tako sumljivo priponko, v drugem primeru<br />
pa, koliko uporabnikov pošlje podatke<br />
za avtentikacijo, torej uporabniško<br />
ime <strong>in</strong> geslo. V obeh primerih smo merili<br />
ozaveščenost uporabnikov o ravnanju v<br />
kibernetskem prostoru. Ugotovili smo, da<br />
veliko uporabnikov pošlje podatke za avtentikacijo<br />
<strong>in</strong> odpre sumljivo priponko. Podatke<br />
za avtentikacijo bi lahko uporabili<br />
za krajo identitete <strong>in</strong> zlorabo teh podatkov<br />
za druge namene. Pri odpiranju sumljive<br />
poštne pošiljke bi lahko v računalnik<br />
namestili zlonamerno kodo, ki bi jo<br />
lahko izkoriščali za dostop do podatkov,<br />
za spremembo podatkov, uničenje podatkov,<br />
uporabo virov računalnika za Botnet<br />
itn. Iz ugotovljenega sledi, da moramo<br />
usmeriti več virov v ozaveščanje uporabnikov<br />
o vedenju v kibernetskem prostoru.<br />
Hkrati smo med vajo skenirali omrežje<br />
<strong>in</strong> ugotavljali, koliko računalnikov je v<br />
omrežju, katere storitve so na teh računalnikih<br />
<strong>in</strong> katere porte uporabljajo. S temi<br />
pridobljenimi podatki sta možna vdor v<br />
posamezne računalnike <strong>in</strong> pridobivanje<br />
obveščevalnih podatkov. Možno bi bilo<br />
tudi onemogočiti storitve v komunikacijsko-<strong>in</strong>formacijskem<br />
sistemu.<br />
Načrtovanje za izvedbo kibernetskih aktivnosti<br />
je potekalo na načrtovalnih konferencah<br />
za vajo Immediate Respon<strong>se</strong> na<br />
pobudo Slovenske vojske. Kibernetske aktivnosti<br />
na vaji so bile del scenarija vaje<br />
<strong>in</strong> vne<strong>se</strong>ne kot dogodki v skupni scenarij.<br />
Načrtovanje <strong>in</strong> aktivnosti na vaji so opravili<br />
pripadniki Slovenske vojske. Te aktivnosti<br />
bodo uporabljene kot temelj za naslednje<br />
vaje ameriške vojske, na katerih<br />
bodo uporabljali ta scenarij. Skupna ugotovitev<br />
je bila, da je treba del aktivnosti<br />
vojaškega delovanja prenesti tudi na kibernetski<br />
prostor, ki je peta dimenzija<br />
bojevanja. Vaje pomenijo najvišjo raven<br />
kolektivnega usposabljanja, zato je smi<strong>se</strong>lno,<br />
da <strong>se</strong> aktivnosti »rdečega« uporabljajo<br />
tudi v kibernetskem prostoru. Prek<br />
vaj lahko ugotovimo usposobljenost posameznika,<br />
kolektiva <strong>in</strong> strokovnega kadra,<br />
ki pripravlja uporabniške komunikacijsko<strong>in</strong>formacijske<br />
storitve.<br />
S takšnimi aktivnostmi uresničujemo svoj<br />
postavljeni cilj, da <strong>se</strong> aktivnosti kibernetskega<br />
delovanja vne<strong>se</strong>jo v vsa delovanja<br />
Slovenske vojske.<br />
Be<strong>se</strong>dilo: major Mihael Plevnik, načelnik<br />
od<strong>se</strong>ka za kibernetsko varnost<br />
Meteorološka postaja, ki leži na <strong>se</strong>verozahodu<br />
Slovenije <strong>in</strong> pod najvišjim<br />
vrhom Slovenije Triglavom, je<br />
bila v času, ko niso merili vertikalnih profilov<br />
temperature <strong>in</strong> vlage zraka, smeri <strong>in</strong> hitrosti<br />
vetra s pomočjo balonov <strong>in</strong> satelitov, ed<strong>in</strong>i<br />
vir podatkov o razmerah v višjih plasteh ozračja.<br />
Prve meritve temperature zraka <strong>in</strong> viš<strong>in</strong>e<br />
padav<strong>in</strong> ter opazovanja vremenskih pojavov je<br />
že poleti 1897 opravil takratni oskrbnik koče<br />
na Kredarici Anton Pekovec. To <strong>se</strong> je nadaljevalo<br />
do leta 1905, potem pa <strong>se</strong> je končalo, tako<br />
da je malo podatkov iz nadaljnjih 50 let. Pisalo<br />
<strong>se</strong> je leto 1954, ko je na Kredarici začela delovati<br />
glavna meteorološka postaja <strong>in</strong> od takrat<br />
neprek<strong>in</strong>jeno potekajo meteorološke meritve<br />
ter opazovanja. Kot je na slovesnosti povedal<br />
generalni direktor ARSO Joško Knez, je bila<br />
ob 40-letnici postaje na Kredarici nameščena<br />
prva samodejna meteorološka postaja, s katero<br />
so bile razširjene vrste meteoroloških meritev<br />
<strong>in</strong> opazovanj. »Danes predajamo prenovljeno<br />
samodejno meteorološko postajo v uporabo<br />
<strong>in</strong> z vestnimi opazovalci nadaljujemo 60-letno<br />
tradicijo neprek<strong>in</strong>jenega opazovanja vremena<br />
<strong>in</strong> snežnih razmer v triglavskem pogorju,«<br />
je dejal Joško Knez. Tako so omogočili nenehno<br />
obveščenost javnosti o razmerah v gorah,<br />
hkrati pa prispevali tudi pomemben delež k<br />
preučevanju vpliva podnebnih sprememb v visokogorju.<br />
»Gre za podatke, zbrane daleč stran<br />
od mestnih predelov, zato lahko iz njih ugotovimo,<br />
kako <strong>se</strong> sprem<strong>in</strong>ja podnebje v naravnem<br />
okolju <strong>in</strong> kako te spremembe vplivajo na visokogorsko<br />
okolje. Podatke, zbrane na Kredarici,<br />
zato koristno uporabljamo v svojih raziskavah,<br />
poleg nas pa jih uporabljajo tudi številni<br />
slovenski <strong>in</strong> tuji strokovnjaki,« je poudaril.<br />
Sodelovanje s Slovensko vojsko<br />
že de<strong>se</strong>to leto<br />
Delo na najvišji meteorološki postaji v Sloveniji<br />
je bilo na začetku precej težavnejše kot<br />
danes, toda prav tako nevarno zaradi vremenskih<br />
razmer. Poleti so tovor na Kredarico prenašali<br />
konji, pozimi nosači na hrbtu, dobro<br />
de<strong>se</strong>tletje, odkar je podpisan sporazum o sodelovanju,<br />
pa to opravlja helikopterska posadka<br />
Slovenske vojske. SV namreč skrbi za<br />
helikoptersko oskrbo postaje <strong>in</strong> prevoz opazovalcev<br />
ob zamenjavah posadke. »Še po<strong>se</strong>bno<br />
nas ve<strong>se</strong>li, da <strong>in</strong>formacije o vremenu <strong>in</strong> snežnih<br />
razmerah na Kredarici že de<strong>se</strong>t let pridobivamo<br />
v sodelovanju s Slovensko vojsko, saj<br />
sta na meteorološki postaji na Kredarici ves<br />
čas po en sodelavec iz ARSO <strong>in</strong> eden iz SV,<br />
naše sodelovanje pa je bogato tudi na drugih<br />
področjih, na primer v vojaškem letalstvu, saj<br />
imamo mešane ekipe na letališču v Cerkljah<br />
ob Krki <strong>in</strong> tudi na Brniku.<br />
Opazovanja pomembna za<br />
spremljanje podnebja<br />
Če so prve meteorološke meritve <strong>in</strong> opazovanja<br />
temeljili le na delu opazovalcev, si danes pri<br />
spremljanju vremena ter snežnih razmer v visokogorju<br />
v<strong>se</strong> bolj pomagajo s sodobno merilno<br />
tehniko. »Podatki s Kredarice so eni bistvenih<br />
<strong>in</strong>formacij o vremenu <strong>in</strong> snežnih razmerah za<br />
obiskovalce Julijskih Alp tako poleti kot pozimi.<br />
Pogosto <strong>se</strong> zgodi, da <strong>se</strong> gorniki po telefonu za <strong>in</strong>formacijo<br />
o vremenu v gorah obrnejo kar neposredno<br />
na naše opazovalce,« pove Joško Knez.<br />
Sodobna tehnologija zahteva nenehna vlaganja<br />
60 let neprek<strong>in</strong>jenih<br />
meteoroloških<br />
meritev <strong>in</strong> opazovanj<br />
Zadnji avgustovski konec tedna na najvišje ležeči meteorološki postaji v Sloveniji<br />
je bil še po<strong>se</strong>bno slove<strong>se</strong>n, saj so <strong>se</strong> spomnili na 60 let neprek<strong>in</strong>jenih meteoroloških<br />
meritev <strong>in</strong> opazovanj na Kredarici, poleg tega pa so odprli prenovljeno<br />
meteorološko postajo. Ob tej priložnosti sta m<strong>in</strong>istrica za obrambo Andreja<br />
Katič ter m<strong>in</strong>istrica za okolje <strong>in</strong> prostor Irena Majcen podpisali sporazum o operativnem<br />
sodelovanju, ki ob<strong>se</strong>ga meteorološko, hidrološko, oceanografsko <strong>in</strong><br />
lav<strong>in</strong>sko dejavnost ter spremljanje <strong>in</strong> proučevanje naravnih nesreč.<br />
Be<strong>se</strong>dilo <strong>in</strong> fotografija: Nataša Oblak<br />
<strong>in</strong> letos na Agenciji za okolje RS končujejo največji<br />
naložbeni projekt Bober, ki ga v več<strong>in</strong>skem<br />
delu sof<strong>in</strong>ancira Evropska komisija iz<br />
kohezijskih skladov. »Da bi spremljali škodljivo<br />
delovanje voda, smo v okviru projekta<br />
Bober posodobili tudi sistem za spremljanje<br />
vremena <strong>in</strong> snežnih razmer v visokogorju<br />
<strong>in</strong> sredogorju, kjer Slovenija dobi več<strong>in</strong>o padav<strong>in</strong>.<br />
V celoti smo prenovili meteorološko <strong>in</strong><br />
hidrološko mrežo. Danes stojimo pred prenovljeno<br />
samodejno postajo na Kredarici. Upam,<br />
da nam bodo <strong>in</strong>formacije o vremenu v visokogorju<br />
<strong>in</strong> sredogorju še naprej v pomoč pri odkrivanju<br />
ter uživanju lepot naših gora.«<br />
14 SV SV 15
Z VAJO FALCO preverili<br />
reševanje ob biološkem<br />
napadu<br />
Od 24. do 28. avgusta je v Kranju, Tržiču <strong>in</strong> na vojaškem vadišču Mačkovec<br />
pri Boh<strong>in</strong>jski Beli potekala vaja Falco V. Na njej je pod vodstvom čete laboratorijev<br />
za JRKBO ob podpori vojaške zdravstvene enote vsak dan sodelovalo<br />
približno 100 udeležencev iz enot SV, Civilne zaščite, Policije <strong>in</strong> drugih reševalnih<br />
enot, ki delujejo v sistemu zaščite <strong>in</strong> reševanja. Vaja je bila namenjena<br />
usposabljanju <strong>in</strong> prikazu delovanja SV ter reševalnih služb ob uporabi neznanega<br />
biološkega agensa. V vlogi statistov so sodelovali člani okoliških prostovoljnih<br />
gasilskih društev, ki so bili oblečeni v stare vojaške maskirne uniforme.<br />
Be<strong>se</strong>dilo: Marko Pišlar<br />
Fotografije: Bruno Toič<br />
PREGLED NOTRANJOSTI OBJEKTA IN ISKANJE PONESREČENCEV<br />
Z vajo izboljšali usklajenost<br />
Vaja Falco V je bila že peta tovrstna vaja, drugo<br />
leto pa s poudarjenim sodelovanjem SV <strong>in</strong><br />
enot, ki delujejo v sistemu zaščite <strong>in</strong> reševanja.<br />
Na vaji so <strong>se</strong> enote SV, enote <strong>in</strong> službe Civilne<br />
zaščite, Policije ter enote, ki delujejo v sistemu<br />
zaščite <strong>in</strong> reševanja, skupno usposabljale za<br />
posredovanje ob izrednem biološkem dogodku.<br />
Kot je pojasnil vodja vaje Falco V, poveljnik<br />
čete laboratorijev za JRKBO nadporočnik<br />
David Škoberne, so vajo izvedli, da bi izboljšali<br />
uč<strong>in</strong>kovitost, racionalnost <strong>in</strong> usklajenost<br />
v skupnem združenem delovanju ob biološki<br />
grožnji. Sodelujoči so spoznali delovanje drugih<br />
enot ob biološkem dogodku <strong>in</strong> <strong>se</strong> <strong>se</strong>znanili<br />
z združljivostjo opreme ter postopkov, prav<br />
tako pa je SV dopolnila usposobljenost svojih<br />
enot, predv<strong>se</strong>m operativnih zmogljivosti mobilnega<br />
biološkega laboratorija. Poleg tega so v<br />
okviru vaje izvedli usposabljanje v biološkem<br />
okolju s pravimi agensi.<br />
Petdnevna vaja <strong>se</strong> je začela s prihodom <strong>in</strong><br />
namestitvijo udeležencev. Prvi dan je bil<br />
namenjen usposabljanju, spoznavanju delovanja<br />
drugih enot, njihovemu med<strong>se</strong>bojnemu<br />
povezovanju <strong>in</strong> predstavitvi opreme. Druge<br />
dni je vaja potekala po vnaprej zamišljenem<br />
scenariju, ki je vključeval <strong>in</strong>cidente na različnih<br />
lokacijah. Glavna lokacija vaje je bila Vojašnica<br />
Petra Petriča v Kranju, kjer je bilo osnovno<br />
poveljniško mesto vodstva vaje. Praktični<br />
del vaje je potekal na vadišču Mačkovec pri Boh<strong>in</strong>jski<br />
Beli ter v proizvodnih dvoranah nekdanje<br />
predilnice <strong>in</strong> tkalnice v Tržiču. Vadbene<br />
aktivnosti so <strong>se</strong> končale s predstavitvenim<br />
dnem, ko so vajo, postopke <strong>in</strong> opremo prikazali<br />
širši ter strokovni javnosti <strong>in</strong> opravili zaključno<br />
analizo.<br />
Najprej m<strong>in</strong>i vaja s prometno<br />
nesrečo<br />
Vaja Falco V <strong>se</strong> je začela z m<strong>in</strong>i vajo <strong>in</strong> ogrevalnim<br />
<strong>in</strong>cidentom na vadišču Mačkovec pri<br />
Boh<strong>in</strong>jski Beli. Po vnaprej predvidenem scenariju,<br />
ki ga udeleženci vaje niso poznali, sta<br />
na mostu čez Savo Boh<strong>in</strong>jko trčili vojaško <strong>in</strong><br />
Gasilci so iz notranjosti rešili ponesrečene <strong>in</strong><br />
nezavestne.<br />
komb<strong>in</strong>irano vozilo, zato je bil most neprevozen.<br />
Na pomoč so poklicali gasilce, ki so morali<br />
s čolnom prečkati reko, da so prišli na kraj<br />
nesreče. Gasilci so iz vojaškega vozila rešili<br />
ukleščene potnike <strong>in</strong> vozilo umaknili z mostu,<br />
da je bil spet prevozen. Vojaški policisti so ob<br />
pregledu komb<strong>in</strong>iranega vozila na zadnjih <strong>se</strong>dežih<br />
odkrili sumljiv kovček, ki <strong>se</strong> je ob trku<br />
odprl. V kovčku so bila raztre<strong>se</strong>na gojišča, po<br />
<strong>se</strong>dežu pa <strong>se</strong> je razlila prozorna viskozna tekoč<strong>in</strong>a,<br />
kar je sprožilo sum na biološko orožje.<br />
Zaradi sumljivega tovora sta na kraj dogodka<br />
prišli skup<strong>in</strong>a za biološko vzorčenje SIBA <strong>in</strong><br />
skup<strong>in</strong>a za dekontam<strong>in</strong>acijo. Vzorčevalna skup<strong>in</strong>a<br />
je opravila vzorčenje <strong>in</strong> pobrala nekaj gojišč<br />
ter bri<strong>se</strong> razlite tekoč<strong>in</strong>e. Komb<strong>in</strong>irano vozilo<br />
so nato dekontam<strong>in</strong>irali, vzorce zapakirali<br />
<strong>in</strong> poslali na analizo v mobilni biološki laboratorij,<br />
dvojnik pa na potrditveno testiranje v referenčni<br />
laboratorij.<br />
Glavni <strong>in</strong>cident vključeval<br />
uporabo bioloških agensov na<br />
koncertu<br />
Kot je povedala vodja mobilnega biološkega laboratorija<br />
višja vojaška uslužbenka IX. razreda<br />
Sab<strong>in</strong>a Rolih, je glavni <strong>in</strong>cident na vaji Falco V<br />
predvideval uporabo bioloških agensov na koncertu<br />
alternativne glasbene skup<strong>in</strong>e v proizvodnih<br />
dvoranah nekdanje predilnice <strong>in</strong> tkalnice<br />
v Tržiču. Naloge sodelujočih na vaji so bile zavarovati,<br />
pregledati <strong>in</strong> varovati območje ter rešiti,<br />
oskrbeti <strong>in</strong> dekontam<strong>in</strong>irati ljudi, ki so <strong>se</strong><br />
udeležili koncerta. Scenarij vaje je predvideval,<br />
da <strong>se</strong> sredi koncerta vklopi varnostni sistem ob<br />
požaru, toda požara ni bilo. Pršenje neznane<br />
tekoč<strong>in</strong>e je sprožilo vklop požarnega sistema.<br />
Šele anonimni klic na številko Policije z grožnjo,<br />
da je to zadnji koncert omenjene skup<strong>in</strong>e<br />
<strong>in</strong> da si bodo udeleženci dogodek dobro zapomnili,<br />
je razkril, da gre za napad z biološkimi<br />
agensi. V dvorani <strong>se</strong> je oglasil alarm <strong>in</strong> ljudje<br />
so začeli v paniki množično zapuščati dvorano.<br />
Nekaj ljudi <strong>se</strong> je v šoku zateklo v sanitarije<br />
<strong>in</strong> druge prostore, nekateri pa niso našli svojih<br />
prijateljev, zato so postali nestrpni <strong>in</strong> so <strong>se</strong> želeli<br />
vrniti v objekt. Na kraj dogodka so prišli gasilci<br />
<strong>in</strong> oddelek CZ za JRKB-izvidovanje, ki je z<br />
detektorji pregledal prostore. Prišla je tudi SV<br />
z voziloma kobra, ki nadzirata vremenske razmere<br />
<strong>in</strong> omogočata zavarovanje. Medtem so <strong>se</strong><br />
gasilci ob največji zaščiti odpravili v objekt, da<br />
Kraj dogodka je SV zavarovala z vojaškima voziloma kobra.<br />
Dekontam<strong>in</strong>acija reševalcev po opravljeni<br />
nalogi<br />
poiščejo pogrešane. Pred objektom so postavili<br />
postajo za dekontam<strong>in</strong>acijo za gasilce <strong>in</strong> dekontam<strong>in</strong>acijsko<br />
postajo za prebivalce, ekipe<br />
nujne medic<strong>in</strong>ske pomoči pa so organizirale<br />
triažo. Gasilci so iz objekta rešili nekaj nezavestnih<br />
ljudi <strong>in</strong> tiste, ki so <strong>se</strong> zaklenili v sanitarije.<br />
Drugi dan so pripadniki čete za JRKBO iz 1.<br />
brigade SV dekontam<strong>in</strong>irali notranjost objekta<br />
v Tržiču. Prav tako je ločeno na Mačkovcu<br />
pri Boh<strong>in</strong>jski Beli potekal del vaje, v katerem so<br />
pripadniki vojaške policije po naključju našli<br />
ilegalni laboratorij. Na kraj dogodka so prišli<br />
pripadniki vzorčevalne ekipe, ki so opravili<br />
Dekontam<strong>in</strong>acija ponesrečenih na postaji za<br />
množično dekontam<strong>in</strong>acijo<br />
vzorčenje <strong>in</strong> vzorec s helikopterjem SV prepeljali<br />
v mobilni biološki laboratorij v kranjsko<br />
vojašnico.<br />
V vadbene aktivnosti vsak dan<br />
vključeno več kot 100 vojakov<br />
<strong>in</strong> reševalcev<br />
V vadbene aktivnosti na vaji Falco V je bilo<br />
vsak dan vključeno približno 100 sodelujočih,<br />
od tega je bilo približno 40 pripadnikov<br />
SV, 60 pa pripadnikov drugih reševalnih enot<br />
<strong>in</strong> služb CZ ter Policije. Na vaji so sodelovale<br />
četa laboratorijev za JRKBO, ki je poskrbela<br />
za vodenje vaje, vzorčenje <strong>in</strong> analizo vzorca,<br />
ter zdravstveni četi VZE Zahod <strong>in</strong> Vzhod, ki<br />
sta oskrbeli ranjene ter okužene <strong>in</strong> zagotovili<br />
triažo poškodovanih. Četa za JRKBO iz 1. brigade<br />
je opravila JRKB-izvidovanje <strong>in</strong> dekontam<strong>in</strong>acijo<br />
objekta, četa vojaške policije 1. brigade<br />
pa je zavarovala kraj dogodka <strong>in</strong> nadzirala<br />
njegovo okolico. Veter<strong>in</strong>arska fakulteta je zagotovila<br />
referenčni laboratorij, gasilska brigada<br />
Ljubljana <strong>in</strong> prostovoljna gasilska društva<br />
iz Gorenjske so reševali ujete <strong>in</strong> ponesrečene,<br />
gasilsko reševalna služba Kranj pa je poskrbela<br />
za dekontam<strong>in</strong>acijo ljudi. Tomas Felkar iz gasilsko<br />
reševalne službe Kranj je med vajo skrbel<br />
za usklajevanje sil za zaščito <strong>in</strong> reševanje,<br />
poudaril pa je, da je njegova enota ena izmed<br />
štirih v Sloveniji, ki je opremljena z dekontam<strong>in</strong>acijsko<br />
postajo za množično dekontam<strong>in</strong>acijo<br />
prebivalstva. Dodal je, da je vaja za pripadnike<br />
enote po<strong>se</strong>bna, saj poskušajo kot prva<br />
regijska enota v državi v sodelovanju s predstavniki<br />
območnih organizacij Rdečega križa<br />
Slovenije iz Kranja, Škofje Loke <strong>in</strong> Radovljice<br />
oblikovati zametek bodoče regijske enote, ki<br />
bi jo lahko, ko bi bilo treba, na poziv uporabili<br />
za množično dekontam<strong>in</strong>acijo ponesrečenih.<br />
V njegovi enoti niso dovolj kadrovsko popolnjeni,<br />
zato teh nalog sami ne morejo opravljati.<br />
Felkar je ocenil, da je udeležba njegove službe<br />
na vaji, na kateri so sodelovali že drugo leto,<br />
zanje po<strong>se</strong>bna izkušnja, saj so pridobili veliko<br />
novega znanja, hkrati pa dobili priložnost, da<br />
<strong>se</strong> usposabljajo v sodelovanju z drugimi enotami.<br />
Sodelovanje med njimi je označil kot zelo<br />
dobro.<br />
16 SV SV 17
Zlomljeno krilo 2015<br />
Pri preiskovanju letalskih nesreč ne sme biti<br />
nič prepuščeno naključju<br />
Med 2. <strong>in</strong> 4. <strong>se</strong>ptembrom je potekala že tradicionalna vaja Zlomljeno krilo,<br />
katere namen je uskladitev postopkov preiskovalnih organov <strong>in</strong> služb, ki sodelujejo<br />
pri preiskavi letalske nesreče. Tokratna vaja je predvidevala trk vojaškega<br />
letala z neidentificiranim letalnikom v zraku, sledil pa je padec na<br />
Pokljuko.<br />
Be<strong>se</strong>dilo: Nataša Oblak<br />
Fotografije: Borut Podgoršek<br />
Zavarovanje kraja nesreče <strong>in</strong><br />
sodelovanje služb<br />
»V zraku je prišlo do trka vojaškega letala, ki<br />
<strong>se</strong> je vračalo z bojnega streljanja, <strong>in</strong> neidentificiranim<br />
letalnikom. Ko je Združeni operativni<br />
center dobil obvestilo, da <strong>se</strong> je zgodila<br />
nesreča, je začel postopke, ki so omogočili<br />
takojšnje zavarovanje območja ter delovanje<br />
služb iskanja <strong>in</strong> reševanja, torej Policije,<br />
gasilcev <strong>in</strong> reševalcev,« je na začetku vaje<br />
predstavil scenarij vodja vaje polkovnik Mihael<br />
Klavžar.<br />
Na kraj dogodka sta prišla tudi vojaška policija<br />
<strong>in</strong> preiskovalni sodnik, ki je preiskavo<br />
predal vodji vojaških krim<strong>in</strong>alistov, saj<br />
<strong>se</strong> je nesreča zgodila na vojaškem območju<br />
<strong>in</strong> je bila udeležena vojaška o<strong>se</strong>ba. Še pred<br />
prihodom krim<strong>in</strong>alistov vojaške policije<br />
je na območje nesreče prišla patrulja vojaške<br />
policije, ki je locirala kraj nesreče <strong>in</strong><br />
tudi zavarovala širšo okolico. Pogovorili so<br />
<strong>se</strong> z očividci, kar je pomembno za nadaljnjo<br />
preiskavo. Območje nesreče so razdelili<br />
na dva dela, <strong>in</strong> sicer <strong>se</strong>ktor 1 ter <strong>se</strong>ktor 2, na<br />
Ogled kraja nesreče<br />
katerem so najprej s pomočjo brezpilotnega<br />
letala pregledali teren glede morebitnih nevarnosti,<br />
nato pa opravili klasičen tehnični<br />
ogled. Ta ima določene postopke, <strong>in</strong> sicer <strong>se</strong><br />
poizkuša dobiti čim širšo sliko nesreče, nato<br />
pa <strong>se</strong> začne lociranje posameznih delov letalnika,<br />
ki jih označijo s številkami, popišejo<br />
<strong>in</strong> podrobno poslikajo s fotoaparati. S situacijskega<br />
pregleda preidejo na d<strong>in</strong>amični<br />
del ogleda, kar pomeni, da <strong>se</strong> dokumentirani<br />
<strong>in</strong> fotografirani predmeti ustrezno zavarovani<br />
odvzamejo s kraja nesreče <strong>in</strong> odne<strong>se</strong>jo<br />
v nadaljnjo preiskavo.<br />
Sodelovanje civilnega <strong>in</strong><br />
vojaškega preiskovalnega<br />
organa<br />
Neodvisno preiskavo po usmeritvah preiskovalnega<br />
sodnika na območju nesreče<br />
opravljajo krim<strong>in</strong>alisti iz Policije, njihova<br />
naloga pa je odkriti elemente kaznivega<br />
dejanja. »Naloga vojaškega preiskovalnega<br />
organa je čim prej odkriti vzrok nesreče,<br />
da bi lahko preprečili nadaljnje škodljive<br />
Označevanje najdenih predmetov je pomembno pri nadaljnji preiskavi.<br />
posledice,« je poudaril polkovnik Mihael<br />
Klavžar. Cilj preiskav o nesrečah letalnikov<br />
je izboljšati varnost v letalstvu, saj preiskovalci<br />
na podlagi ugotovitev preiskave izdajo<br />
varnostna priporočila <strong>in</strong> tako pripomorejo<br />
k temu, da <strong>se</strong> nesreče z enakim vzrokom ne<br />
bi ponovile. Pri preiskavi letalskih nesreč ne<br />
sme biti nič prepuščeno naključju.<br />
Meteorološki podatki pomembni<br />
tudi za preiskavo nesreče<br />
Še pred začetkom preiskave nesreče opravijo<br />
meteorološki pregled, kar pomeni, da so<br />
preiskovalci <strong>se</strong>znanjeni z meteorološkimi<br />
razmerami, s čimer si pomagajo pri oceni<br />
angažiranosti iskanja, reševanja <strong>in</strong> uporabe<br />
letalnikov. V poročilo so zajeti aktualni meteorološki<br />
podatki, <strong>in</strong> sicer satelitska slika s<br />
stanjem območja padav<strong>in</strong> ter oblačnosti <strong>in</strong><br />
radarska slika Evrope ter Slovenije, ki drugače<br />
kot satelitska slika predstavi padav<strong>in</strong>ska<br />
območja. Sledijo poročila <strong>in</strong> napovedi za<br />
letalstvo za prihodnjih 24 ur z opozorili na<br />
po<strong>se</strong>bnosti, kot so turbulentna območja ter<br />
območja neviht. Dobijo tudi vremensko napoved<br />
za naslednjih šest ur, kar ob<strong>se</strong>ga vidljivost,<br />
stopnjo oblakov, kakšni so možni<br />
vremenski pojavi, karto vetra nad območjem<br />
nesreče v metrih <strong>in</strong> napoved za vizualno<br />
letenje. Našteto je za preiskovalce pomembno,<br />
saj morajo vedeti, kakšne bodo<br />
vremenske razmere med preiskavo, da bodo<br />
pravilno ravnali z dokaznim gradivom <strong>in</strong><br />
imeli ustrezno zaščitno opremo.<br />
RAČUNALNIŠKA SIMULACIJA LETA<br />
LETALA PC-9M PO TRKU Z DREVESOM<br />
V okviru vaje so potekala tudi predavanja <strong>in</strong><br />
tako je dr. Krivec prikazal aerod<strong>in</strong>amično<br />
analizo nesreče letala Slovenske vojske pilatus<br />
PC-9M hudournik, ki <strong>se</strong> je 2. marca 2004<br />
zrušilo v Spodnjih Žerjavcih. Letalo, ki je letelo<br />
nizko, je oplazilo nekaj dreves <strong>in</strong> treščilo<br />
na polje. Kot je povedal polkovnik Mihael<br />
Klavžar, je analiza leta, ki jo je opravil dr.<br />
Krivec, pokazala, da pilot letala ni krmaril,<br />
temveč je letelo po svoje zaradi aerod<strong>in</strong>amičnih<br />
sil, ki so <strong>se</strong> pojavile na letalu. Na podlagi<br />
medic<strong>in</strong>skih preiskav <strong>in</strong> simulacije <strong>se</strong> je pokazalo,<br />
da je pilot med letom doživel srčni<br />
napad <strong>in</strong> da ni bil zmožen nadzirati letala.<br />
»Da bi lahko izračunal natančen let letala<br />
<strong>in</strong> njegov trk, <strong>se</strong>m uporabil veliko fizikalnih<br />
enačb ter izračunov leta letala, torej kje je<br />
letalo v nekem stanju v določenem trenutku.<br />
Če bi <strong>se</strong> premaknila kontrolna ročica letala,<br />
bi to letelo po drugi poti. Uporabil <strong>se</strong>m fizikalne<br />
sile <strong>in</strong> v vsakem trenutku na celotnem<br />
letalu izračunal sile vzgona ter upora, to je na<br />
krilih, repu <strong>in</strong> trupu, vključno z vrt<strong>in</strong>ci na<br />
koncu kril. Da bi dokazal, da pilot ni držal<br />
komandne ročice, <strong>se</strong>m uporabil parametre, v<br />
kateri smeri je letelo letalo <strong>in</strong> s kakšno hitrostjo.<br />
Treba je upoštevati tudi negotovost, ki je<br />
pri smeri stop<strong>in</strong>ja ali dve odstopanja, pri hitrosti<br />
pa nekaj vozlov. Preizkusi <strong>se</strong> zelo veliko<br />
možnosti, pri tem pa <strong>se</strong> opazuje, kam letalo<br />
pade.« Kot je dodal, je upošteval tudi silo<br />
udarca v letalo, ko je udarilo v drevo, torej<br />
silo loma drevesa, ki ni bila znana. »To lahko<br />
sprem<strong>in</strong>jam, saj predvidevam, da je bila sila<br />
udarca 10, 20, 30 ton ali več. Ko <strong>se</strong>m sprem<strong>in</strong>jal<br />
silo udarca, torej le en parameter, <strong>se</strong> je<br />
spremenil tudi potek padca letala. Zakaj? Ker<br />
je letalo dobilo drugačen udarec <strong>in</strong> ga je bolj<br />
zasukalo, ker aerod<strong>in</strong>amika začne vplivati<br />
<strong>in</strong> letalo obrne drugam. Treba je vedeti, da<br />
trk letala ob drevo ne vpliva na hitrost, saj je<br />
<strong>in</strong>ercija letala tako velika, da trk letala z drevesom<br />
<strong>in</strong> lom znašata le nekaj odstotkov k<strong>in</strong>etične<br />
energije letala. Pomembno je, da po<br />
veliko testiranjih ugotovite, kaj <strong>se</strong> ne sprem<strong>in</strong>ja,<br />
to pa je vaš odgovor, ki ga iščete. Tega ne<br />
moreš ugotoviti, če ne testiraš v<strong>se</strong>h parametrov<br />
prostora.« Kot je še dejal, mu brez pomoči<br />
vojaškega letalstva ne bi uspelo.<br />
Pomembno vzdrževanje<br />
izurjenosti preiskovalec<br />
Vsakoletno usposabljanje, ki ga vodi letalski<br />
preiskovalni organ M<strong>in</strong>istrstva za obrambo,<br />
ni pomembno le za uskladitev postopkov različnih<br />
preiskovalnih organov <strong>in</strong> služb, ki sodelujejo<br />
pri preiskavi letalske nesreče, temveč<br />
tudi za vzdrževanje izurjenosti preiskovalcev,<br />
usposabljanje strokovnih sodelavcev<br />
Po ogledu kraja v<strong>se</strong> ustrezno zavarujejo.<br />
Uporaba brezpilotnih letal je pomembna zaradi varnosti preiskovalcev na terenu.<br />
stalne komisije v ekstremnih razmerah dela<br />
v visokogorju <strong>in</strong> za izvajanje preiskav nesreč<br />
letalnikov, ki vozijo nevaren tovor.<br />
Na tokratnem usposabljanju so poleg pripadnikov<br />
Slovenske vojske sodelovali tudi<br />
predstavniki civilnega preiskovalnega organa<br />
M<strong>in</strong>istrstva za <strong>in</strong>frastrukturo <strong>in</strong> prostor,<br />
Generalne policijske uprave M<strong>in</strong>istrstva za<br />
notranje zadeve, Nacionalnega forenzičnega<br />
laboratorija ter Inštituta za sodno medic<strong>in</strong>o,<br />
prav tako pa so bili na vaji pripadniki ameriške<br />
vojske, ki so predstavili brezpilotni letalnik<br />
RQ-11B raven <strong>in</strong> njegovo delovanje kot<br />
pomoč pri iskanju ponesrečenega letala na<br />
širšem območju. Udeleženci so skozi vajo <strong>in</strong><br />
predavanja predstavili sistem varnosti, poročanja<br />
ter preiskovanja v njihovih enotah, njihovo<br />
znanje <strong>in</strong> izkušnje pa so dragoceni za<br />
v<strong>se</strong>, ki <strong>se</strong> bodo v prihodnje srečali s preiskavo<br />
letalske nesreče.<br />
Dr. Rajmond Krivec predstavlja aerod<strong>in</strong>amično<br />
simulacijo padca letala ob udarcu v drevo, kar<br />
<strong>se</strong> je uporabilo tudi kot dokaz na sodišču.<br />
Predstavitev enega izmed modelov brezpilotnega<br />
letala, ki ga uporabljajo v ameriški vojski<br />
18 SV SV 19
STRELJALI z m<strong>in</strong>ometi<br />
60 milimetrov<br />
Na osrednjem vadišču SV je 25. avgusta potekalo pripravljalno bojno streljanje<br />
z m<strong>in</strong>ometi M 57 kalibra 60 milimetrov, pri čemer so m<strong>in</strong>ometni oddelki<br />
na približno 1800 metrov oddaljeni cilj izstrelili 108 trenutno fugasnih m<strong>in</strong>. To<br />
je bilo prvo streljanje z m<strong>in</strong>ometi 60 milimetrov po letu 1997, ko je v Slovenski<br />
vojski potekalo zadnje streljanje, saj so bili leta 2001 m<strong>in</strong>ometi M 57 umaknjeni<br />
iz operativne uporabe SV. Leta 2013 so v 10. PEHP začeli revitalizacijo<br />
m<strong>in</strong>ometov <strong>in</strong> njihovo <strong>in</strong>tegracijo v sistem ognjene podpore pehotnega polka.<br />
Be<strong>se</strong>dilo: Marko Pišlar<br />
Fotografije: Bruno Toič<br />
Priprave pred streljanjem<br />
ZAVZEMANJE POPRAVKOV NA NAMERILNI NAPRAVI MINOMETA<br />
Leta 2013 dali pobudo za revitalizacijo<br />
m<strong>in</strong>ometov M 57<br />
V času Jugoslavije je bil m<strong>in</strong>omet kalibra 60 milimetrov<br />
partizansko orožje oziroma so ga uporabljali<br />
za podporo pehotnemu vodu. M<strong>in</strong>omet<br />
M 57 je bil do leta 1997 orožje v m<strong>in</strong>ometnih<br />
oddelkih v vodih za podporo v manevrskih<br />
četah pehotnih bataljonov. Zadnje streljanje s<br />
tem orožjem je potekalo leta 1997, leta 2001 pa<br />
je bil m<strong>in</strong>omet umaknjen iz operativne uporabe<br />
SV. V letih od 2006 do 2008 je bilo približno<br />
100 ton streliva <strong>in</strong> del m<strong>in</strong>ometov prepeljano<br />
v Afganistan kot pomoč afganistanski vojski.<br />
Kot je razložil poveljnik 10. PEHP podpolkovnik<br />
Franc Kalič, so leta 2013 na Generalštab<br />
SV poslali pobudo za revitalizacijo m<strong>in</strong>ometov<br />
M 57. Še istega leta je v polku potekala kratka<br />
<strong>se</strong>znanitev z m<strong>in</strong>ometi 60 milimetrov. Maja<br />
2013 so v polkih oziroma četah dobili m<strong>in</strong>omete<br />
M 57, oktobra 2013 pa je polk podal še zahtevo<br />
po popolnitvi z m<strong>in</strong>ometi. Podpolkovnik<br />
Kalič je dodal, da so v polku aprila 2014 podali<br />
zahtevo za tehnične preglede m<strong>in</strong>ometov <strong>in</strong> popolnitev<br />
z opremo ter dobili odgovor, da pošljejo<br />
cevi v pregled v <strong>in</strong>ženir<strong>in</strong>g, kjer so m<strong>in</strong>omete<br />
pregledali <strong>in</strong> jih pripravili za varno uporabo.<br />
Hkrati so morali pripraviti koncept usposabljanja<br />
posameznikov <strong>in</strong> posadke za delo na m<strong>in</strong>ometih<br />
ter pripadnike m<strong>in</strong>ometnih oddelkov<br />
tudi usposobiti za uporabo. Prav tako so začeli<br />
pripravljati programe za usposabljanje za vojaške<br />
evidenčne dolžnosti poveljnikov vodov,<br />
čete <strong>in</strong> prednjih opazovalcev.<br />
Usposabljanje posameznikov<br />
<strong>in</strong> posadk za uporabo<br />
m<strong>in</strong>ometa<br />
Za razvoj sistema ognjene podpore v motorizirani<br />
bataljonski bojni skup<strong>in</strong>i (MotBBSk) v 10.<br />
PEHP poteka usposabljanje dveh skup<strong>in</strong> pripadnikov,<br />
<strong>in</strong> sicer skup<strong>in</strong>e posadk m<strong>in</strong>ometov<br />
60 milimetrov <strong>in</strong> oddelkov ter skup<strong>in</strong>e opazovalcev,<br />
poveljnikov vodov <strong>in</strong> poveljnikov čet.<br />
Skup<strong>in</strong>i <strong>se</strong> usposabljata hkrati, usposobljenost<br />
pa preverjajo na vadbenih <strong>in</strong> bojnih streljanjih,<br />
kakršno je potekalo 25. avgusta na osrednjem<br />
vadišču SV na Počku. Častnik za operativne<br />
zadeve v S3 poveljstva 10. PEHP stotnik Aleš<br />
Volk je dejal, da pri usposabljanju sledijo dvema<br />
ciljema. Prvi je usposabljanje najpomembnejšega<br />
kadra, da bi pridobili kader za četne častnike<br />
za ognjeno podporo <strong>in</strong> izboljšali zavedanje<br />
glede usklajevanja ognjene podpore na ravni<br />
pehotnih vodov oziroma čet. Drugi cilj je izuriti<br />
m<strong>in</strong>ometne oddelke v tehnični <strong>in</strong> taktični<br />
uporabi m<strong>in</strong>ometov, da bi do<strong>se</strong>gli najvišjo stopnjo<br />
znanja pri njihovi uporabi. Koncept usposabljanja<br />
so razdelili na štiri faze. V prvi fazi<br />
so že izvedli usposabljanje najpomembnejšega<br />
kadra, posameznikov, skup<strong>in</strong>, posadk, oddelkov<br />
<strong>in</strong> prednjih opazovalcev. V okviru druge<br />
faze, ki so jo začeli, potekajo taktične vaje z bojnim<br />
streljanjem, pri čemer povezujejo m<strong>in</strong>ometne<br />
oddelke z najpomembnejšim kadrom.<br />
V tretji fazi jih čakata dopolnitev urjenja med<br />
m<strong>in</strong>ometnimi oddelki <strong>in</strong> poveljniki vodov<br />
ter usposabljanje najpomembnejšega kadra v<br />
usklajevanju ognjene podpore na ravni voda.<br />
V zadnji fazi, ki je predvidena za april prihodnje<br />
leto, bodo izvedli urjenje sistema ognjene<br />
podpore m<strong>in</strong>ometnih oddelkov, prednjih opazovalcev<br />
<strong>in</strong> centra za ognjeno podporo na četni<br />
ravni.<br />
V prihodnosti še <strong>in</strong>tenzivno<br />
usposabljanje<br />
V okviru uvajanja sistema ognjene podpore v<br />
10. PEHP so pripadniki m<strong>in</strong>ometnih oddelkov<br />
decembra lani pridobili vojaško evidenčno<br />
dolžnost (VED) m<strong>in</strong>ometnik. Marca <strong>in</strong> aprila<br />
letos so izvedli usposabljanje najpomembnejšega<br />
kadra <strong>in</strong> oddelkov za uporabo m<strong>in</strong>ometov<br />
60 milimetrov. Maja <strong>in</strong> junija so izvajali <strong>in</strong>dividualne<br />
vojaške vešč<strong>in</strong>e prvega <strong>in</strong> drugega reda,<br />
prav tako pa tudi usposabljanje prednjih opazovalcev.<br />
Julija so <strong>se</strong> pripadniki oddelkov na<br />
vaji Trden dokaz 4 (Rock Proof 4) usposabljali<br />
<strong>in</strong> so streljali z ameriškimi m<strong>in</strong>ometi M224A1<br />
60 milimetrov, avgusta pa so izvedli še vadbeno<br />
<strong>in</strong> pripravljalno streljanje z m<strong>in</strong>ometi M 57 na<br />
Počku. Kot je razložil stotnik Vovk, jih <strong>se</strong>ptembra<br />
čaka izvedba <strong>in</strong>dividualnih vešč<strong>in</strong> tretjega<br />
<strong>in</strong> četrtega reda, bojnih postopkov ter kolektivnih<br />
nalog. Oktobra bodo organizirali taktično<br />
vajo z bojnim streljanjem oddelka 60 milimetrov<br />
v podpori taktične vaje z bojnim streljanjem<br />
voda, konec novembra pa nameravajo<br />
pripraviti usposabljanje prednjih opazovalcev.<br />
Poleg tega je stotnik Vovk dodal, da jih februarja<br />
2016 čaka usposabljanje častnikov za ognjeno<br />
podporo, marca prihodnje leto taktična vaja<br />
z bojnim streljanjem oddelka v podpori taktične<br />
vaje z bojnim streljanjem vodov <strong>in</strong> me<strong>se</strong>c<br />
pozneje vaja ognjene podpore. Prav tako bodo<br />
izvedli nekatere aktivnosti, na katerih bodo sodelovali<br />
s pripadniki ameriške vojske v okviru<br />
programa Vojska vojski, kot sta na primer<br />
usposabljanje iz predpisanih postopkov za izvajanje<br />
urjenja enote (Troop Tra<strong>in</strong><strong>in</strong>g Procedures<br />
– TTP) <strong>in</strong> podrobna predstavitev v<strong>se</strong>h orožij<br />
ter opreme m<strong>in</strong>ometnih oddelkov <strong>in</strong> njihove<br />
uporabe (Mortar Academy).<br />
Na skoraj 1800 metrov oddaljeni<br />
cilj izstrelili 108 m<strong>in</strong><br />
Vadbeno <strong>in</strong> pripravljalno streljanje so pripadniki<br />
m<strong>in</strong>ometnih oddelkov 10. PEHP izvajali<br />
24. ter 25. avgusta na Lipah na Počku. Vadbeno<br />
streljanje je bilo namenjeno izboljšanju<br />
usposobljenosti v izvedbi streljanj, zavzemanju<br />
popravkov <strong>in</strong> izvedbi korekture z m<strong>in</strong>ometom,<br />
cilj pripravljalnega streljanja pa je bila krepitev<br />
zavesti posadke o odzivanju orožja na položaju,<br />
kako ga obvladati <strong>in</strong> kako usmeriti neposreden<br />
m<strong>in</strong>ometni ogenj. Posadke so na pripravljalnem<br />
streljanju streljale na 1745 metrov<br />
oddaljeni cilj, pri čemer so s tremi oddelki izstrelile<br />
108 m<strong>in</strong>, torej po 36 m<strong>in</strong> na oddelek.<br />
Posadke so streljale s trenutno fugasnimi m<strong>in</strong>ami<br />
TF M 73, ki so jih konec junija dostavili<br />
iz Srbije, pri čemer so izvajale polposredno streljanje<br />
brez maske. Kot je razložil stotnik Vovk,<br />
bo imela vsaka pehotna četa v 10. PEHP oddelek<br />
m<strong>in</strong>ometov M 57 kalibra 60 milimetrov z<br />
dvema orožjema. M<strong>in</strong>ometni oddelek tako <strong>se</strong>stavljajo<br />
poveljnik, računalec, vezist, voznik <strong>in</strong><br />
namerilca, pomočnika namerilca ter pr<strong>in</strong>ašalca.<br />
Vsi člani oddelka imajo svoje naloge. Poveljnik<br />
določi mesto ognjenega položaja, pri<br />
polposrednem streljanju navaja ogenj na cilj,<br />
pri posrednem pa določi cilj <strong>in</strong> <strong>se</strong> posveti delu<br />
oddelka na ognjenem položaju. Prav tako oddelku<br />
izda povelje za streljanje. Računalec je<br />
namestnik poveljnika oddelka <strong>in</strong> pri polposrednem<br />
streljanju skrbi za pravilno delo na ognjenem<br />
položaju, pri posrednem pa sprejme povelje<br />
za streljanje od prednjega opazovalca ter ga<br />
preračuna v začetne elemente za streljanje. Vezist<br />
je tisti član oddelka, ki poskrbi za prenos<br />
povelja za streljanje <strong>in</strong> vzdrževanje zveze s častnikom<br />
za ognjeno podporo v četi. Namerilec<br />
skrbi za pravilno delo posadke, točno namerjanje<br />
m<strong>in</strong>ometa <strong>in</strong> pravočasno delo posadke ter<br />
pomaga pomočniku namerilca pri postavitvi<br />
m<strong>in</strong>ometa. Pomočnik namerilca pravilno postavi<br />
m<strong>in</strong>omet, pomaga namerilcu pri namerjanju,<br />
sprejema m<strong>in</strong>e od pr<strong>in</strong>ašalca <strong>in</strong> spremlja<br />
stanje streliva, pr<strong>in</strong>ašalec pa poskrbi za pripravo<br />
<strong>in</strong> dostavo streliva k m<strong>in</strong>ometu <strong>in</strong> pomaga<br />
pomočniku namerilca pri postavitvi orožja.<br />
POSADKE MINOMETOV SO STRELJALE NA SKORAJ<br />
1800 METROV ODDALJENI CILJ.<br />
20 SV SV 21
Priloga: 132. GORP<br />
Mednarodna vojaška<br />
vaja Italian Blade 15<br />
V italijanskem mestu Viterbo je poleti potekala največja letošnja mednarodna<br />
vojaška vaja za helikopterske operacije v Evropi Italian Blade 15. Vaje <strong>se</strong> je s<br />
30 helikopterji udeležilo več kot 1000 letalcev <strong>in</strong> pripadnikov pehote iz <strong>se</strong>dmih<br />
držav, med njimi pa je bilo tudi o<strong>se</strong>m pripadnikov 15. polka s helikopterjem<br />
cougar.<br />
Be<strong>se</strong>dilo: Borut Podgoršek<br />
Fotografiji: 151. HEESK<br />
italijansko medic<strong>in</strong>sko ekipo, ki so jo že imeli<br />
na krovu, opravili medic<strong>in</strong>sko evakuacijo poškodovanega<br />
vojaka v bazo v Viterbo, od koder<br />
so ga prepeljali v rimsko bolnišnico.<br />
Namestnik poveljnika oddelka cougar pilot<br />
stotnik Primož P<strong>in</strong>tar je povedal, da so v dveh<br />
tednih poleg letov za prihod na vajo <strong>in</strong> za<br />
odhod z vaje opravili <strong>se</strong>dem kompleksnih operacij<br />
ter devet trenažnih letov v različnih razmerah,<br />
<strong>in</strong> sicer v vroč<strong>in</strong>i, pesku, hribih ter drugem,<br />
pri tem pa so naleteli 30 ur <strong>in</strong> 55 m<strong>in</strong>ut.<br />
Poleg tega je dodal: »Naš kont<strong>in</strong>gent je bil daleč<br />
najmanjši na vaji. Madžari so imeli helikopter<br />
Mi-17 <strong>in</strong> 25 pripadnikov, drugi pa vsaj 50 pripadnikov<br />
<strong>in</strong> tudi več helikopterjev. Če bi imeli<br />
dovolj veliko ekipo, bi lahko leteli tudi ponoči,<br />
tako da bi na vaji glede letenja pridobili<br />
največ, kar je mogoče. Za kompleksno misijo<br />
bi lahko ponudili tudi namestnika oziroma<br />
Ko uporabimo be<strong>se</strong>dno zvezo slovenski<br />
vojaški gorniki, moramo<br />
ob tem pomisliti tudi na v<strong>se</strong>, kar<br />
je povezano z njimi, na njihovo usposobljenost,<br />
zgodov<strong>in</strong>o <strong>in</strong> bodoči razvoj teh zelo<br />
po<strong>se</strong>bnih pripadnikov Slovenske vojske.<br />
Jedro današnjih sil za bojevanje v gorskem<br />
svetu v Sloveniji predstavlja 132. gorski<br />
polk, ki v okviru 1. brigade deluje v Vojašnici<br />
Boštjana Kekca na Boh<strong>in</strong>jski Beli. V<br />
gorskih četah, ki sta jim v podporo poveljniško-logistična<br />
četa <strong>in</strong> enota vojašnice, v<br />
polku skrbijo za usposobljenost svojih vojak<strong>in</strong>j<br />
<strong>in</strong> vojakov, ki pa jim ne moremo reči<br />
le vojak. To ne bi bilo pravično, saj je več<strong>in</strong>a<br />
pripadnic <strong>in</strong> pripadnikov polka morala<br />
opraviti več specialističnih usposabljanj,<br />
da so pridobili pristojnosti, da o njih govorimo<br />
kot o vojakih gornikih.<br />
Za oblikovanje sodobnega vojaškega gornika<br />
je nujen razvoj, v katerega so neposredno<br />
Oditi v gore je kot<br />
vračati <strong>se</strong> domov<br />
Vedno je v<strong>se</strong> dlje, više <strong>in</strong> teže, kot je videti. Kot prenekatere stvari v življenju. Če<br />
spremeniš svoj pristop oziroma pogled na stvari, si boš ustvaril pogoje za uspeh.<br />
Slovenski vojaški gorniki na svet okoli <strong>se</strong>be gledamo pravilno, zato smo uspešni.<br />
Be<strong>se</strong>dilo: višji štabni vodnik Iztok Racman<br />
ali posredno vključene organizacije, kot so<br />
Združenje vojaških gornikov Slovenije,<br />
Gorska šola <strong>in</strong> Natov center odličnosti za<br />
gorsko bojevanje.<br />
Našteti združujejo znanje <strong>in</strong> izkušnje preteklosti<br />
za oblikovanje vojaškega gornika <strong>se</strong>danjosti,<br />
ki je že danes v smeri svojega nadaljnjega<br />
strokovnega oblikovanja zazrt v prihodnost.<br />
Vajo je organizirala Evropska obrambna<br />
agencija (European Defence Agency –<br />
EDA) v okviru programa za usposabljanje<br />
posadk helikopterjev (Helicopter Excerci<strong>se</strong><br />
Programme – HEP), namenjena pa je bila<br />
tren<strong>in</strong>gu delovanja helikopterskih enot v razmerah,<br />
ki so v bližnji prihodnosti mogoče v<br />
Evropi ali mednarodnih operacijah <strong>in</strong> na misijah<br />
(MOM). Glavni poudarek je bil na združenem<br />
delovanju helikopterskih enot (COMplex<br />
Air Operations – COMAO) iz držav članic EU<br />
v vročem podnebju, cilji pa so bili spoznati, poenotiti<br />
<strong>in</strong> uriti taktične postopke helikopterskega<br />
delovanja v različnih državah ter povečati<br />
stopnjo zaupanja med helikopterskimi posadkami<br />
iz različnih držav, kar je bistveno pri delovanju<br />
v mednarodnih operacijah <strong>in</strong> na misijah.<br />
Pripadniki 151. HEESK so na vaji sodelovali<br />
s helikopterjem cougar s posadkama <strong>in</strong> pripadnikoma<br />
153. LETEHE, ki sta pomagala več<strong>in</strong>oma<br />
pri vzdrževanju helikopterja. V dobrih<br />
14 dneh so v v<strong>se</strong>h letalskih dneh izvedli po dva<br />
leta, <strong>in</strong> sicer dopoldanski trenažni let ter popoldanski<br />
let v okviru COMAO. Sodelovali so<br />
v desantu 19 helikopterjev, napadu na utrjeno<br />
ozemlje <strong>in</strong> v medic<strong>in</strong>ski evakuaciji, ki <strong>se</strong> je<br />
zaradi poškodbe glave nemškega vojaka spremenila<br />
v realen dogodek. Slovenski letalci so z<br />
mission commanderja, s čimer bi pridobili eno<br />
izmed najbolj dragocenih izkušenj, ki jih na<br />
takih vajah lahko pridobijo piloti v nalogah načrtovanja,<br />
vodenja <strong>in</strong> poveljevanja skup<strong>in</strong>i od<br />
de<strong>se</strong>t do 20 helikopterjev na kompleksni misiji.«<br />
Tehnik letalec štabni vodnik Peter Smrkolj<br />
je povedal, da je helikopter deloval brezhibno,<br />
so pa na prizorišču pogrešali hangar oziroma<br />
prostor za skladiščenje rezervnih delov,<br />
orodja ter tehnične dokumentacije. Koristil bi<br />
jim tudi kompresor s cevjo za izpihovanje. Ob<br />
tem je stotnik P<strong>in</strong>tar povedal, da bi moralo biti<br />
na takih ali podobnih vajah v ekipi najmanj 17<br />
članov, saj bi le tako lahko nemoteno opravili<br />
svoje poslanstvo.<br />
Na vaji so izvedli bojno streljanje s helikopterji,<br />
podporo enotam iz zraka, reševanje <strong>in</strong> iskanje<br />
ter medic<strong>in</strong>sko helikoptersko evakuacijo. Skupno<br />
so opravili 201 nalogo <strong>in</strong> poleteli na naloge<br />
445-krat, ob tem pa naleteli 618 ur. Slovenski<br />
piloti so naleteli vsak po 18 ur.<br />
V<br />
132. gorskem polku (132. GORP)<br />
kot ed<strong>in</strong>i zmogljivosti Slovenske<br />
vojske, povezani z gorskim bojevanjem,<br />
gora <strong>in</strong> izzivov ne bomo obšli. Slovenska<br />
vojska od nas pričakuje, da gremo po<br />
poti, ki nam jo je začrtala. Na njej so tako<br />
gore kot izzivi. Z njimi <strong>se</strong> spoprijemamo <strong>in</strong><br />
jih uspešno premagujemo.<br />
Na naši poti uresničujemo načrtovane zmogljivosti,<br />
ki jih od nas pričakuje SV, <strong>in</strong> ob<br />
tem uspešno prek civilno-vojaškega sodelovanja<br />
podpiramo <strong>in</strong> pomagamo na v<strong>se</strong>h<br />
večjih športnih tekmovanjih. Smo organizatorji<br />
šahovskega prvenstva SV, letos<br />
smo nosilna enota za izvedbo strelske lige<br />
SV <strong>in</strong> vsako leto organizatorji teka v spom<strong>in</strong><br />
na našega umrlega pripadnika Boštjana<br />
Kekca. Tako kot drugi pripadniki SV sodelujemo<br />
tudi v mednarodnih operacijah <strong>in</strong><br />
na misijah.<br />
Da bi poenotili standarde, izvajamo vstopno<br />
usposabljanje za pridobitev sive baretke<br />
<strong>in</strong> usposabljanje <strong>in</strong>štruktorjev temeljnih<br />
specialističnih gorniških vešč<strong>in</strong>, ob tem pa<br />
še vedno ostajajo najpomembnejši temeljni<br />
elementi gorskega <strong>in</strong> zimskega bojevanja,<br />
torej gibanje, preživetje <strong>in</strong> bojevanje.<br />
Opremljeni s tradicijo<br />
<strong>in</strong> zazrti v prihodnost<br />
Svoje be<strong>se</strong>de o vojaškem gorništvu bom začel z mislijo o gorah. Z mislijo o pogledu<br />
na goro kot nekaj, kar prene<strong>se</strong>no v naša življenja pomeni izziv. Gore so kot<br />
naši vsakdanji izzivi v življenju. Pri soočenju z njimi imamo več možnosti. Lahko<br />
jih obidemo. Lahko <strong>se</strong> pretvarjamo, da jih ni, <strong>se</strong> obrnemo <strong>in</strong> gremo tja, od koder<br />
smo prišli. Lahko od <strong>se</strong>be zahtevamo, da <strong>se</strong> soočimo z njimi, da v njihovo reševanje<br />
pritegnemo tudi druge <strong>in</strong> jih z izkušnjami, znanjem ter voljo tudi premagamo.<br />
Be<strong>se</strong>dilo: podpolkovnik Robert Kl<strong>in</strong>ar, poveljnik 132. GORP<br />
Kljub izjemnemu tehnološkemu napredku<br />
je vojak v gorah <strong>in</strong> pogojih zimskega bojevanja<br />
še vedno pod izjemnim vplivom svoje<br />
teže, terena ter vremena <strong>in</strong> s tem zavedanjem<br />
ga moramo tudi usposabljati.<br />
Ne morem <strong>in</strong> ne želim pozabiti tudi na pomembno<br />
obdobje ob koncu preteklega leta,<br />
ko smo morali prenoviti koncept logistične<br />
podpore zaradi ustanavljanja Natovega<br />
centra odličnosti za gorsko bojevanje v Poljčah.<br />
Tako je pod vodstvo polka prišel še en<br />
objekt, z njim pa velika odgovornost, ki jo<br />
je prevzela združena enota vojašnice 132.<br />
GORP.<br />
22 SV SV 23
Številni dogodki zadnjega leta so kot odprtje<br />
novega, obetavnega poglavja prenove <strong>in</strong><br />
napredka v vojaškem gorništvu. S sodelavci<br />
napredek do<strong>se</strong>gamo s tremi tesno povezanimi<br />
entitetami, <strong>in</strong> sicer dedišč<strong>in</strong>o tradicije,<br />
znanjem sodobnosti ter našim skupnim pogledom,<br />
usmerjenim v prihodnost.<br />
O tradiciji govorim kot o nečem, kar smo<br />
kot enota <strong>in</strong> vsak posameznik ponotranjili<br />
<strong>in</strong> nam opredeljuje okvire našega<br />
vsakdanjega delovanja. Tradicijo so ustvarjali<br />
pred nami <strong>in</strong> veliko teh ljudi je zdaj ponosnih<br />
članov Združenja vojaških gornikov<br />
Slovenije, tradicijo pa razvijamo tudi danes.<br />
Vsakdo izmed nas soustvarja prihodnost<br />
enote <strong>in</strong> zasleduje vizijo, ki bo polk popeljala<br />
med najboljše enote SV.<br />
V polku pridobivamo znanje <strong>in</strong> ga na pripadnike<br />
prenašamo v nacionalni Gorski šoli,<br />
ki je letos prešla pod vodstvo polka. Skozi<br />
Gorsko šolo razvijamo, organiziramo <strong>in</strong> izvajamo<br />
usposabljanja iz gorskega ter zimskega<br />
bojevanja za pripadnike SV <strong>in</strong> tujih<br />
oboroženih sil ter zagotavljamo tehnično<br />
pomoč <strong>in</strong> svetovanje pri delovanju v gorskem<br />
okolju v v<strong>se</strong>h terenskih ter vremenskih<br />
razmerah za potrebe polka <strong>in</strong> drugih<br />
enot SV.<br />
Omenil <strong>se</strong>m naš pogled, usmerjen v prihodnost.<br />
Ob tem govorim o prihodnosti <strong>in</strong><br />
nadgradnji razvoja slovenskega vojaškega<br />
gornika, kar pa lahko do<strong>se</strong>žemo le z dobro<br />
načrtovanimi <strong>in</strong> kakovostnimi mednarodnimi<br />
vajami.<br />
Pomemben del delovanja <strong>in</strong> razvoja polka<br />
tako predstavljajo mednarodno sodelovanje<br />
ter skupna usposabljanja v gorah s pripadniki<br />
vojsk zavezniških <strong>in</strong> partnerskih držav.<br />
Tako smo letos po dolgih letih spet izvedli<br />
skupno usposabljanje z elitno četo angleških<br />
kraljevih mar<strong>in</strong>cev, prav <strong>se</strong>ptembra pa skupna<br />
usposabljanja nadaljujemo z vajo Zvezda<br />
Triglava, ki jo prav tako organiziramo skupaj<br />
s pripadniki angleških oboroženih sil. Treba<br />
je omeniti tudi mednarodno sodelovanje v<br />
Gore so naša danost,<br />
gorsko bojevanje je<br />
naša dolžnost<br />
132. gorski polk<br />
Enota je bila ustanovljena 21. <strong>se</strong>ptembra 1992, torej na dan, ko je vojašnica<br />
na Boh<strong>in</strong>jski Beli sprejela prve vojake nabornike. Te dni pripadniki polka praznujemo<br />
že 23-letnico svojega obstoja. 132. gorski polk deluje v <strong>se</strong>stavi 1. brigade<br />
<strong>in</strong> je del sil za bojevanje Slovenske vojske. Enoti poveljuje podpolkovnik<br />
Robert Kl<strong>in</strong>ar, polkovni podčastnik pa je višji štabni vodnik Iztok Racman.<br />
Be<strong>se</strong>dilo: stotnik Matej Koron<br />
Enota je <strong>se</strong>stavljena iz poveljstva polka,<br />
petih čet, od katerih ima ena <strong>se</strong>dež<br />
v Vojašnici Edvarda Peperka v Mostah,<br />
<strong>in</strong> enote vojašnice 132. gorskega polka,<br />
ki s prostorsko logistiko pokriva vojaški objekt<br />
Rudolfa Badjure na Pokljuki, vojaški objekt<br />
Poljče, strelišče <strong>in</strong> vadišče Mačkovec ter Vojašnico<br />
Boštjana Kekca na Boh<strong>in</strong>jski Beli.<br />
Slovenski vojaški gorniki so prepoznavni po<br />
sivi baretki, ki jo krasi kokarda 1. brigade SV.<br />
Prepoznate jih tudi po znaku enote. V središču<br />
znaka je lik gorske živali – gamsa, ki ponazarja<br />
spretnost <strong>in</strong> vzdržljivost pri gibanju po gorskih<br />
terenih. Poleg gamsa je na znaku planika<br />
kot značilna roža gorskega sveta, poleg nje<br />
pa sta na znaku enote še cep<strong>in</strong> <strong>in</strong> puška. Cep<strong>in</strong><br />
ponazarja nujen pripomoček pri usposabljanju<br />
vojaškega gornika <strong>in</strong> gibanju po goratih<br />
predelih, puška pa simbolizira vojaka, moč <strong>in</strong><br />
pogum ter s tem vsakega pripadnika 132. gorskega<br />
polka.<br />
V enoti veliko pozornosti namenjamo sodelovanju<br />
z lokalnim okoljem, društvi <strong>in</strong><br />
združenji. Sodelujemo s kar 15 gorenjskimi<br />
obliki študijskih obiskov nekdanjih gorskih<br />
bojišč, tako imenovani Staff Ride.<br />
Siva baretka je <strong>in</strong> bo ostala simbol, da posameznik<br />
predstavlja nadstandard, ko govorimo<br />
o pehotnem vojaku. Ostali bomo<br />
predani svojim ciljem <strong>in</strong> odločitvam, da te<br />
cilje do<strong>se</strong>žemo, vendar bomo ob tem tudi<br />
prilagodljivi pri našem pristopu, da jih<br />
do<strong>se</strong>žemo.<br />
Ob koncu bi <strong>se</strong> rad zahvalil v<strong>se</strong>m, ki vam<br />
tako kot meni vojaško gorništvo pomeni<br />
nekaj več. Hvala tudi v<strong>se</strong>m nekdanjim pripadnikom,<br />
ki so pustili sledi v moji enoti.<br />
Pot napredka ni nikdar hitra, še manj lahka.<br />
Svoji enoti ne želim lahke poti. Želim ji lahkotne<br />
hoje. Kakšen je naš korak, ne bomo<br />
nikdar vedeli, če bo pot prelahka.<br />
Začel <strong>se</strong>m z gorami <strong>in</strong> izzivi, pa naj z njimi<br />
tudi končam. Z izzivi <strong>se</strong> spoprijemamo <strong>in</strong><br />
jih rešujemo. V Slovenski vojski <strong>in</strong> širše je<br />
veliko posameznikov, ki nam jih vsak po<br />
svojih zmožnostih včasih pomagajo premagovati.<br />
To so naši prijatelji.<br />
In na kaj <strong>se</strong> lahko zane<strong>se</strong>mo pri prijateljih?<br />
Ne moremo <strong>se</strong> zanesti na njihove navade. Te<br />
<strong>se</strong> z leti sprem<strong>in</strong>jajo. Ne moremo <strong>se</strong> zanesti,<br />
da <strong>se</strong> bodo vedno str<strong>in</strong>jali z nami. Imamo<br />
namreč vsak svoj pogled na svet. Zane<strong>se</strong>mo<br />
<strong>se</strong> lahko le na eno – da nas ne bodo nikoli<br />
zapustili <strong>in</strong> nam bodo vedno pripravljeni<br />
pomagati.<br />
In kdo, če ne vi, pripadnice <strong>in</strong> pripadniki<br />
drugih enot SV ter civilnih združenj, ste<br />
tisti, ki vam v 132. gorskem polku pravimo<br />
prijatelji.<br />
domicilnimi obč<strong>in</strong>ami, ki smo jim na voljo za<br />
izvedbo predstavitev, v<strong>se</strong>skozi pa smo aktivni<br />
tudi v okviru zaščite, reševanja <strong>in</strong> pomoči, pri<br />
čemer smo s svojim znanjem ter izkušnjami<br />
na voljo za pomoč lokalnemu prebivalstvu <strong>in</strong><br />
drugim prebivalcem Slovenije. Letos so pripadnice<br />
<strong>in</strong> pripadniki polka zaradi zglednega sodelovanja<br />
z lokalno skupnostjo dobili najvišje<br />
priznanje, <strong>in</strong> sicer zlato plaketo obč<strong>in</strong>e Bled.<br />
Enota aktivno sodeluje tudi v mednarodnih<br />
operacijah <strong>in</strong> na misijah ter pri odpravi posledic<br />
poplav <strong>in</strong> naravnih ujm.<br />
Moto 132. GORP je Z znanjem <strong>in</strong> izkušnjami<br />
za višje cilje! V vsaki be<strong>se</strong>di je izražena moč<br />
pripadnikov polka, v pomenu be<strong>se</strong>d je njihov<br />
ponos, ko pa jih povežemo, izražajo njihove težnje.<br />
Težnje slovenskih vojaških gornikov.<br />
Z<br />
letošnjim oblikovanjem Natovega<br />
centra odličnosti za gorsko bojevanje<br />
(COGB) je 132. GORP prevzel tudi<br />
naloge Gorske šole. S svojim poslanstvom nadaljuje<br />
razvoj, organizacijo <strong>in</strong> izvedbo usposabljanj<br />
iz gorskega ter zimskega bojevanja za<br />
pripadnike SV <strong>in</strong> tujih oboroženih sil ter zagotavljanje<br />
tehnične pomoči <strong>in</strong> svetovanja pri<br />
delovanju v gorskem okolju v v<strong>se</strong>h terenskih<br />
ter vremenskih razmerah.<br />
Namestnik poveljnika 132. GORP je tako<br />
prevzel tudi vodenje Gorske šole, prednostne<br />
naloge častnika <strong>in</strong> podčastnikov 4. gorske<br />
čete pa so načrtovanje, organizacija <strong>in</strong> izvedba<br />
specialističnih vojaških gorniških programov<br />
z aktivnim sodelovanjem drugih specialistov<br />
v 132. gorskem polku. V spremenjeni<br />
organizacijski strukturi smo na začetku analizirali<br />
trenutno stanje v vojaškem gorništvu.<br />
V m<strong>in</strong>ulih 23 letih delovanja smo <strong>se</strong> veliko<br />
naučili na usposabljanjih <strong>in</strong> vajah v domov<strong>in</strong>i<br />
ter po svetu, na vojnih območjih v mirovnih<br />
operacijah <strong>in</strong> na misijah ter ob naravnih <strong>in</strong><br />
drugih nesrečah. To so po našem mnenju neprecenljive<br />
izkušnje, ki jih ne smemo pozabiti<br />
<strong>in</strong> predstavljajo trden temelj za bodoči razvoj.<br />
Ponosni smo, da imajo naši pripadniki zelo<br />
različno znanje <strong>in</strong> vešč<strong>in</strong>e, ki jih posodabljamo<br />
ter dopoljujemo.<br />
Po drugi strani smo v analizah ugotovili, da<br />
nas čaka še veliko dela, ki zahteva čas <strong>in</strong> jasne<br />
korake do ciljev, zato jih načrtujemo glede na<br />
prednostne naloge.<br />
Doktr<strong>in</strong>a <strong>in</strong> usposabljanje<br />
Med prednostnimi nalogami našega razvoja<br />
v vojaškem gorništvu je ureditev doktr<strong>in</strong>e <strong>in</strong><br />
usposabljanja.<br />
Doktr<strong>in</strong>a je srce najbolj pomembnega dela<br />
bojne moči, <strong>in</strong> sicer konceptualnega oziroma<br />
idejnega dela. V Slovenski vojski potrebujemo<br />
jasno <strong>in</strong> celovito področno doktr<strong>in</strong>o<br />
gorskega bojevanja, ki mora upoštevati<br />
v<strong>se</strong> značilnosti <strong>in</strong> zmogljivosti Slovenske<br />
vojske ter naloge, ki nam jih opredeljuje<br />
zakonodaja.<br />
Področna doktr<strong>in</strong>a bo temeljila na razumevanju<br />
gorskega okolja s trenutnimi <strong>in</strong> pričakovanimi<br />
varnostnimi razmerami ter organizacijsko<br />
strukturo SV. To zagotavlja<br />
pomembnost <strong>in</strong> uporabnost doktr<strong>in</strong>e, ki bo<br />
temelj za izobraževanje <strong>in</strong> usposabljanje ter<br />
vojaške aktivnosti med načrtovanjem <strong>in</strong> izvedbo.<br />
Vojak, ki ne razume doktr<strong>in</strong>e, bo neuč<strong>in</strong>kovit.<br />
Tako letos skupaj s posodabljanjem<br />
programa usposabljanja razvijamo<br />
področno doktr<strong>in</strong>o, ki ima temelje na naučenih<br />
lekcijah <strong>in</strong> pričakovanih nalogah v<br />
prihodnjih letih.<br />
Doktr<strong>in</strong>a nam daje temelje za usposabljanje.<br />
V zadnjih letih je bilo vojaško gorniško<br />
usposabljanje omejeno na osnovne tehnične<br />
vešč<strong>in</strong>e gibanja v gorah na krajših tečajih, ki<br />
so bili bolj ali manj <strong>in</strong>formativni. Predv<strong>se</strong>m v<br />
zimskem delu <strong>se</strong> je pokazalo, da udeležencev<br />
v nekaj dneh ni mogoče izuriti v <strong>in</strong>dividualnih<br />
vešč<strong>in</strong>ah na treh temeljnih področjih, <strong>in</strong><br />
sicer v gibanju, preživetju ter bojnih vešč<strong>in</strong>ah<br />
za zahtevno zimsko okolje. V Gorski šoli smo<br />
zato izbrali modularno načelo usposabljanja,<br />
pri čemer smo tematiko razdelili po posameznih<br />
v<strong>se</strong>b<strong>in</strong>skih sklopih. To nam omogoča<br />
temeljitejšo, uč<strong>in</strong>kovitejšo <strong>in</strong> organizacijsko<br />
lažjo izvedbo.<br />
Bojno moč enote<br />
zagotavljajo doktr<strong>in</strong>a,<br />
izobraževanje <strong>in</strong><br />
usposabljanje<br />
Gorska šola<br />
Nadaljnji razvoj <strong>in</strong> nadgradnja vojaškega gorništva sta zagotovljena skozi<br />
Gorsko šolo, ki deluje v 4. gorski četi 132. gorskega polka. Nacionalna Gorska<br />
šola SV.<br />
Be<strong>se</strong>dilo: podpolkovnik Miha Kuhar, načelnik Gorske šole<br />
Vključenost v mednarodno<br />
okolje<br />
Dodana vrednost tako za Gorsko šolo kot<br />
tudi 132. GORP je naša vključenost v mednarodne<br />
ustanove. Od leta 1999 smo polnopravni<br />
člani Mednarodnega združenja<br />
vojaških gorskih šol, letos pa je Slovenija pristopila<br />
k Evropski pobudi za gorsko usposabljanje<br />
(Mounta<strong>in</strong> Tra<strong>in</strong><strong>in</strong>g Initiative –<br />
MTI), ki jo vodi Avstrija.<br />
Letos smo v obeh združenjih delali tudi na<br />
strokovnem področju, ker želimo poenotiti<br />
standarde. V okviru rednega letnega srečanja<br />
Mednarodnega združenja vojaških gorskih<br />
šol na Švedskem smo določili m<strong>in</strong>imalne<br />
standarde usposobljenosti v mrzlem okolju.<br />
V okviru MTI trenutno poteka poenotenje<br />
m<strong>in</strong>imalnih standardov za vojaka gornika na<br />
prvi ravni.<br />
Pomemben del mednarodnega sodelovanja<br />
so skupna usposabljanja v gorah s pripadniki<br />
vojsk zavezniških <strong>in</strong> partnerskih držav. Tako<br />
smo letos po dolgih letih spet izvedli skupno<br />
usposabljanje z elitno četo angleških kraljevih<br />
mar<strong>in</strong>cev. Podoben dogodek poteka tudi<br />
<strong>se</strong>ptembra.<br />
Tretji pomemben del mednarodnega sodelovanja<br />
poteka s študijskimi obiski nekdanjih<br />
gorskih bojišč, tako imenovanim Staff<br />
Ride. Še po<strong>se</strong>bno tujci <strong>se</strong> zelo zanimajo za<br />
soško bojišče oziroma XII. soško bitko. Pri<br />
tem sodelujemo z Vojaškim muzejem SV, s<br />
katerim razvijamo program obiskov gorskih<br />
bojišč s študijskim pristopom. Zgodov<strong>in</strong>ski<br />
dogodki z neposrednim obiskom<br />
bojišča so namreč uč<strong>in</strong>kovito orodje razvoja<br />
vojaških voditeljev, pri čemer udeleženci<br />
razpravljajo <strong>in</strong> primerjajo različne vidike<br />
uporabe vojaških sil ter terena. To spodbuja<br />
častnike <strong>in</strong> podčastnike h kreativnemu razmišljanju<br />
ter razvijanju taktičnih <strong>in</strong> voditeljskih<br />
sposobnosti.<br />
24 SV SV 25
V gorah sta le dve<br />
oceni – zmoreš ali ne<br />
Usposabljanje 132. gorskega polka<br />
Pripadnice <strong>in</strong> pripadniki 132. gorskega polka <strong>se</strong> zavedamo, da je človek najpomembnejši<br />
dejavnik uspeha vsake vojaške organizacije, s kakovostnim<br />
usposabljanjem pa v<strong>se</strong>skozi skrbimo za izurjenost vsakega pripadnika ter<br />
krepimo njegov korak, da bo ostal pogumen <strong>in</strong> odločen korak vojaškega gornika,<br />
ki bo še naprej pisal uspešno slovensko vojaško gorniško tradicijo.<br />
Be<strong>se</strong>dilo: podpolkovnik Miha Kuhar<br />
Bodoči program specialističnega usposabljanja<br />
vojaškega gorništva bo tako<br />
<strong>se</strong>stavljen iz naslednjih modulov:<br />
• vojaško gorništvo I. <strong>in</strong> II.;<br />
• spust po vrvi I. <strong>in</strong> II.;<br />
• vojaško turno smučanje I. <strong>in</strong> II.;<br />
• zaščita pred snežnimi plazovi;<br />
• preživetje v mrazu;<br />
• proces bojnega odločanja v gorah;<br />
• delo s helikopterjem v gorah;<br />
• varovalne naprave – vrvna tehnika;<br />
• vojaško reševanje v gorah.<br />
Program bo namenjen tako pripadnikom SV<br />
kot tudi zavezniškim <strong>in</strong> partnerskim državam.<br />
Prednost modularnega programa je v tem, da<br />
bo lahko uporabnik izbral v<strong>se</strong>b<strong>in</strong>e, ki jih potrebuje<br />
za do<strong>se</strong>ganje končnih operativnih zmogljivosti.<br />
V programu je tudi nekaj novosti. Je<strong>se</strong>ni<br />
bomo prvič izvedli modul procesa bojnega<br />
odločanja, pri katerem <strong>se</strong> bodo poveljniki <strong>in</strong><br />
enotovni podčastniki do ravni čete učili razumevanja<br />
gorskega okolja ter načrtovanja <strong>in</strong><br />
sprejemanja odločitev.<br />
Poleg tega bosta sledila nadaljevalna programa<br />
za specialiste na višji ravni, <strong>in</strong> sicer vojaški alp<strong>in</strong>ist<br />
ter vojaški gorski vodnik.<br />
Pri kolektivnem usposabljanju bomo je<strong>se</strong>ni začeli<br />
izvajati program taktike manjših enot v<br />
gorah, pri čemer bo poudarek na usposabljanju<br />
pehotnih oziroma gorskih oddelkov v gorskem<br />
okolju.<br />
Letos <strong>in</strong> prihodnje leto bo poudarek na usposabljanju<br />
pripadnikov gorskega polka s sistematičnim<br />
<strong>in</strong> celovitim pristopom. Tako je letos<br />
težišče na usposabljanju iz <strong>in</strong>dividualnih vojaških<br />
gorniških vešč<strong>in</strong> na v<strong>se</strong>h treh temeljnih<br />
področjih, <strong>in</strong> sicer gibanju, preživetju ter bojnih<br />
vešč<strong>in</strong>ah. Naša vizija je, da bo vsak pripadnik<br />
polka, še po<strong>se</strong>bno v gorskih četah, izurjen<br />
v vešč<strong>in</strong>ah streljanja, gibanja <strong>in</strong> komuniciranja<br />
v gorskem ter zimskem okolju. Po<strong>se</strong>bno pozornost<br />
namenjamo razvoju voditeljskih vešč<strong>in</strong> na<br />
v<strong>se</strong>h ravneh. Izkušnje kažejo, da vojaške enote<br />
v gorah delujejo samostojno že na ravni voda<br />
<strong>in</strong> oddelka. To pomeni, da morajo biti poveljniki<br />
na v<strong>se</strong>h ravneh sposobni samostojnega odločanja<br />
v duhu doktr<strong>in</strong>arnih načel poveljevanja s<br />
poslanstvom oziroma namero.<br />
Modularno usposabljanje smo začeli je<strong>se</strong>ni<br />
2014 <strong>in</strong> do danes izvedli pet različnih modulov,<br />
do konca leta pa načrtujemo izvedbo še štirih.<br />
Kljub drugim nalogam smo bistveno povečali<br />
tempo usposabljanja, kar si ob v<strong>se</strong>h drugih nalogah<br />
štejemo za velik uspeh. Visok tempo aktivnosti<br />
zahteva boljšo organizacijo <strong>in</strong> aktivno<br />
podporo štaba ter enot gorskega polka.<br />
Letos smo nadaljevali z našo pobudo rednih<br />
strokovnih srečanj, na katerih obravnavamo<br />
aktualne teme iz vojaškega gorništva. To<br />
bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Želimo si,<br />
da bi v strokovne razprave pritegnili čim širši<br />
krog pristojnih strokovnjakov, <strong>in</strong> to ne le iz<br />
gorništva.<br />
Življenje vsak dan pr<strong>in</strong>aša nove izzive<br />
<strong>in</strong> tako smo <strong>se</strong>ptembra 2014 začeli<br />
ponovno <strong>se</strong>stavljati 1. gorsko četo <strong>in</strong><br />
skrbeti za njen razvoj. Del enote je bil v Sloveniji,<br />
drugi del pa je opravljal naloge v okviru<br />
SVNKON 29 Kfor, tako da smo kot celotna<br />
1. GORČ zaživeli, začeli delovati <strong>in</strong> <strong>se</strong> usposabljati<br />
letos. Odločitve so v življenju nekaj<br />
pov<strong>se</strong>m običajnega, sprejemati jih je treba<br />
vedno <strong>in</strong> povsod, predv<strong>se</strong>m pa jih je treba<br />
sprejemati odgovorno <strong>in</strong> premišljeno.<br />
Pripadniki 1. gorske čete smo preživeli zanimivo<br />
prvo polovico leta. Takoj smo <strong>se</strong> začeli<br />
ukvarjati z <strong>in</strong>dividualnimi vešč<strong>in</strong>ami. V<br />
okviru tega smo <strong>se</strong> usposabljali iz orientacije,<br />
bojnih postopkov, uporabe helikopterja, odziva<br />
na stik <strong>in</strong> iz gorniških vešč<strong>in</strong>.<br />
V gorskem svetu zima traja dlje, zato imamo<br />
gorniki priložnost <strong>in</strong> s tem tudi dolžnost uriti<br />
<strong>se</strong> v težkih zimskih razmerah. V tem ciklu<br />
smo opravili več gorniških modulov, <strong>in</strong> sicer<br />
turno smučanje (M4), zaščito pred snežnimi<br />
plazovi <strong>in</strong> lav<strong>in</strong>ski trojček (M6) ter zimski<br />
tečaj vojaškega gorništva (M2), ki je potekal<br />
v zelo zahtevnih vremenskih razmerah.<br />
Spomladi smo pripadniki 1. gorske čete začeli<br />
spust ob vrvi (M3) <strong>in</strong> nato odšli s helikopterjem<br />
na Soriško plan<strong>in</strong>o, kjer smo<br />
<strong>se</strong> terensko usposabljali iz obrambe v gorskem<br />
svetu. Opravili smo že veliko streljanj,<br />
zato smo <strong>se</strong> odpravili na strelišče Mlake <strong>in</strong><br />
Bač, kjer smo opravili taktično vajo z bojnim<br />
streljanjem oddelka. Sredi v<strong>se</strong>h terenov<br />
<strong>in</strong> modulov so naši pripadniki opravili<br />
tudi veliko tečajev, <strong>in</strong> sicer tečaj za de<strong>se</strong>tnika,<br />
BBNO, VED izvidnik, BMATT, CIED,<br />
1. gorska četa<br />
Slovenija je dežela, ki leži na stičišču alpskega, sredozemskega, panonskega<br />
<strong>in</strong> d<strong>in</strong>arskega sveta. Največji del Slovenije ob<strong>se</strong>gata predalpsko hribovje z<br />
dol<strong>in</strong>ami <strong>in</strong> visokogorski alpski svet. Poznati, delovati, preživeti <strong>in</strong> <strong>se</strong> bojevati<br />
v tem okolju so ene najtežjih nalog ter vrl<strong>in</strong> v<strong>se</strong>h vojsk. Imam ta privilegij, odgovornost<br />
<strong>in</strong> predv<strong>se</strong>m veliko čast, da od junija 2014 poveljujem 1. gorski četi<br />
v 132. gorskem polku v 1. brigadi. Pono<strong>se</strong>n <strong>se</strong>m, da imam priložnost delovati<br />
v tej enoti <strong>in</strong> sodelovati z ljudmi, ki so pripravljeni v vsakem trenutku prenašati<br />
svoje znanje na moje vojake <strong>in</strong> name.<br />
Be<strong>se</strong>dilo: stotnik Dragan Marić, poveljnik 1. GORČ<br />
padalski tečaj, JCATS, pomoč pri vojaškem<br />
taboru <strong>in</strong> VED obveščevalc. Udeležili smo<br />
<strong>se</strong> tudi vaje Potres Bled.<br />
Gorniki smo tudi zelo dobri športniki, zato<br />
sodelujemo na različnih tekmovanjih. Tako<br />
so nas pripadnice <strong>in</strong> pripadniki 132. gorskega<br />
polka zastopali na Ca.S.T.A, šahovskem <strong>in</strong><br />
košarkarskem turnirju ter Brajnikovem memorialu,<br />
pri čemer smo na zadnjih dveh tekmovanjih<br />
osvojili prvo mesto.<br />
Gore so naš ponos <strong>in</strong> delo naša vrl<strong>in</strong>a, zato<br />
komaj čakamo, da si na glavo nadenemo sivo<br />
baretko. Pogoj, da jo dobiš <strong>in</strong> tako postaneš<br />
pravi pripadnik 132. gorskega polka, je, da<br />
opraviš pohod v visokogorje <strong>in</strong> letni oziroma<br />
zimski gorniški tečaj. Kot vrhunec usposabljanja<br />
v gorskem svetu je pridobitev naziva<br />
vojaški gornik, za katerega moraš opraviti<br />
najmanj šest modulov <strong>in</strong> <strong>se</strong> redno udeleževati<br />
terenov ter usposabljanj. Tako ima siva baretka<br />
po<strong>se</strong>ben pomen za 132. gorki polk, dodano<br />
vrednost <strong>in</strong> ponos pa naziv vojaški gornik.<br />
Obdobje, ki smo ga do zdaj skupaj preživeli v<br />
1. gorski četi, so <strong>se</strong>stavljali vzponi <strong>in</strong> padci,<br />
ponosno pa lahko ugotovim, da korakamo k<br />
ciljem močnejši, da smo napredovali tako po<br />
strokovnosti kot človeškosti <strong>in</strong> da smo vedno<br />
bolj pripravljeni. V naslednjem obdobju nas<br />
čakajo novi izzivi, kot so vaje Immediate Respon<strong>se</strong><br />
2015, Triglav Star 2015 <strong>in</strong> Brave Warrior<br />
2015, usposabljanje iz gorniških modulov<br />
za pridobitev naziva vojaški gornik<br />
<strong>in</strong> oblikovanje čete do končnih operativnih<br />
zmogljivosti.<br />
Najbolj <strong>se</strong>m pono<strong>se</strong>n, da s kolektivom 1. gorske<br />
čete <strong>in</strong> 132. gorskega polka oblikujemo<br />
enoto, ki bo prepoznavna ter v ponos Slovenski<br />
vojski <strong>in</strong> Sloveniji.<br />
Cilje nosimo v <strong>se</strong>bi<br />
Poveljniško-logistična četa<br />
S transformacijo SV leta 2013 <strong>se</strong> je 132. gorski bataljon preoblikoval v 132.<br />
gorski polk, med procesom pa je bila na ravni polka preoblikovana tudi poveljniško-logistična<br />
četa, ki je <strong>se</strong>stavljena iz alpskega izvidniškega voda <strong>in</strong> poveljniško-logističnega<br />
voda. Alpskemu izvidniškemu vodu je bil dodan oddelek<br />
ostrostrelcev, v logistični četi pa je prišlo do sprememb na ravni oddelkov.<br />
Be<strong>se</strong>dilo: stotnik Dejan Trifkovič, poveljnik čete<br />
Letos smo najprej racionalizirali skladiščno<br />
poslovanje, tako da smo v<br />
ustreznejše prostore pre<strong>se</strong>lili poletno<br />
<strong>in</strong> zimsko gorniško opremo. Od enote vojašnice<br />
smo prevzeli skladišče vojnega bataljona,<br />
ki je po ob<strong>se</strong>gu <strong>in</strong> številu sredstev<br />
največje skladišče, od mednarodnega centra<br />
za gorsko bojevanje, torej nekdanje Gorske<br />
šole, pa del gorniške opreme, ki je center<br />
ne potrebuje več. Vzpostavili smo sistem<br />
vzdrževanja na drugi stopnji za oborožitev<br />
<strong>in</strong> oborožitvene sisteme, kar so prepoznale<br />
tudi druge enote v 1. brigadi, zato od njih<br />
redno dobivamo prošnje za pomoč. Alpski<br />
izvidniški vod je v prvi polovici leta izvajal<br />
usposabljanje za pridobitev VED izvidnik.<br />
Usposabljanje je bilo kakovostno <strong>in</strong> je potekalo<br />
v realnih razmerah, rezultat tega pa<br />
je bil, da je tečaj uspešno končala le tretj<strong>in</strong>a<br />
pripadnikov. Tik pred letnimi dopusti je<br />
alpski izvidniški vod sodeloval na vaji Kraljevi<br />
gams, na njej pa je bil po oddelkih<br />
dodan pripadnikom obrambnih sil Velike<br />
Britanije. Za alpski izvidniški vod je bila to<br />
zelo dobra izkušnja za izmenjavo znanja <strong>in</strong><br />
spoznavanje, kje trenutno je alpski izvidniški<br />
vod glede na eno izmed elitnih enot Velike<br />
Britanije.<br />
Pri poveljniško-logistični četi be<strong>se</strong>dna zveza<br />
učenje iz izkušenj ne bo ostala le mi<strong>se</strong>l, temveč<br />
vodilo <strong>in</strong> smer za naslednje obdobje. Do<br />
konca leta je pred nami še nekaj nalog. Tako<br />
začenjamo opremljati prostor, kjer bomo<br />
sami vzdrževali gorniško opremo, pri čemer<br />
mislimo predv<strong>se</strong>m na popravilo turne smučarske<br />
opreme. Alpski izvidniški vod bo tudi<br />
začel vključevati nove pripadnike v svojo<br />
enoto <strong>in</strong> izboljševati usposobljenost. Prav<br />
avgusta so posamezniki iz alpskega izvidniškega<br />
voda z ustreznim znanjem <strong>in</strong> vojaško<br />
evidenčno dolžnostjo začeli delati v role-2, v<br />
kateri v sodelovanju s civilnim o<strong>se</strong>bjem Splošne<br />
bolnišnice Je<strong>se</strong>nice zagotavljajo ustrezno<br />
zdravstveno oskrbo, kar je še ena neprecenljiva<br />
izkušnja.<br />
Ob koncu bi pohvalil v<strong>se</strong> pripadnike poveljniško-logistične<br />
čete za to, kar so v zadnjih<br />
dveh letih do<strong>se</strong>gli, <strong>in</strong> pozval nadrejene, da<br />
del prizadevanj usmerijo v pridobivanje novega<br />
kadra ter tako zapolnijo prazna delovna<br />
mesta.<br />
Vojaška organizacija ima cilje, oblikovane kot<br />
poslanstvo enote. Kot gorniku mi je glede do<strong>se</strong>ganja<br />
tega najbliže mi<strong>se</strong>l alp<strong>in</strong>ista Nejca Zaplotnika,<br />
ki je v svoji knjigi Pot zapisal: »Kdor<br />
išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo do<strong>se</strong>gel, kdor<br />
pa išče pot, bo cilj vedno nosil v <strong>se</strong>bi.«<br />
Poslanstvo čete so ofenzivno <strong>in</strong> defenzivno<br />
delovanje v gorskem okolju v<br />
v<strong>se</strong>h vremenskih <strong>in</strong> terenskih razmerah,<br />
nacionalna obramba, naloge zaščite <strong>in</strong> reševanja<br />
ter pomoč ob naravnih <strong>in</strong> drugih nesrečah.<br />
Poudarek je predv<strong>se</strong>m na bojevanju v<br />
gorah oziroma na teže prehodnem <strong>in</strong> zelo zahtevnem<br />
zemljišču.<br />
Usposabljanje čete za izpolnjevanje poslanstva<br />
je zelo kompleksno <strong>in</strong> s tem tudi zahtevno.<br />
Temelj usposabljanja je prva raven usposabljanja,<br />
torej usposabljanje posameznika v<br />
<strong>in</strong>dividualnih vešč<strong>in</strong>ah. Druga raven usposabljanja,<br />
ki predstavlja prvo stopnjo skup<strong>in</strong>skega<br />
usposabljanja, je usposabljanje skup<strong>in</strong>,<br />
posadk na oborožitvenih sistemih <strong>in</strong> oddelkov.<br />
Na tej ravni je bistveno, da dobro uskladimo<br />
usposabljanje v <strong>in</strong>dividualnih vešč<strong>in</strong>ah<br />
<strong>in</strong> usposabljanje v osnovnih bojnih postopkih.<br />
Na tretji ravni, torej na ravni voda, <strong>se</strong> vzpostavi<br />
povezava med skup<strong>in</strong>skim usposabljanjem<br />
<strong>in</strong> usposabljanjem posameznikov, povezava<br />
med <strong>in</strong>dividualnimi vešč<strong>in</strong>ami <strong>in</strong> bojnimi postopki<br />
pa postane najkompleksnejša.<br />
Usposabljanje v četi organiziramo <strong>in</strong> izvajamo<br />
tako, da je usmerjeno v razvijanje taktičnih<br />
ter tehničnih sposobnosti, vzbujati mora<br />
zaupanje v poveljnike, svoje znanje <strong>in</strong> vešč<strong>in</strong>e<br />
ter razvijati <strong>in</strong>iciativo pri vojakih. Med usposabljanjem<br />
izpolnjujemo te zahteve <strong>in</strong> <strong>se</strong> ravnamo<br />
po načelih, ki zagotavljajo uspešnost<br />
procesa ter do<strong>se</strong>ganje ciljev.<br />
Usposabljanje poteka v treh fazah, <strong>in</strong> sicer<br />
usposabljanje posameznika iz splošnih vojaških<br />
<strong>in</strong>dividualnih vešč<strong>in</strong>, ki podpirajo kolektivne<br />
naloge delovanja oddelka <strong>in</strong> voda. Prav<br />
2. gorska četa<br />
V <strong>se</strong>danji <strong>se</strong>stavi je bila 2. gorska četa oblikovana s transformacijo leta 2013 kot<br />
dislocirana četa 132. gorskega polka. Tako je bila 2. gorska četa najprej v Celju<br />
v Vojašnici Franca Rozmana Staneta, še istega leta pa <strong>se</strong> je pre<strong>se</strong>lila v Vojašnico<br />
Edvarda Peperka v Ljubljano. Demografsko je <strong>se</strong>stava čete zelo različna, saj<br />
vključuje pripadnike štajerske, ljubljanske, primorske <strong>in</strong> dolenjske regije, nekaj<br />
pa je tudi Gorenjcev. Formacijsko <strong>se</strong> četa ne razlikuje od 1. gorske čete <strong>in</strong> ima<br />
v svoji <strong>se</strong>stavi tri gorske vode ter vod za podporo, skupaj pa naj bi bilo v enoti<br />
151 pripadnikov.<br />
Be<strong>se</strong>dilo: nadporočnik Leon Perčič, poveljnik 2. GORČ<br />
tako <strong>se</strong> v prvi fazi posamezniki usposabljajo iz<br />
specialističnih <strong>in</strong>dividualnih vojaških gorniških<br />
vešč<strong>in</strong>, ki so nujne za uč<strong>in</strong>kovitejše delovanje<br />
<strong>in</strong> preživetje posameznika v gorah.<br />
V drugi fazi <strong>se</strong> enota usposablja na ravni delovanja<br />
posadke, skup<strong>in</strong>e <strong>in</strong> oddelka. Pri tem<br />
je poudarek predv<strong>se</strong>m na izvajanju bojnih postopkov,<br />
taktik <strong>in</strong> tehnik, ki pripomorejo k<br />
uč<strong>in</strong>kovitejšemu opravljanju bojnih nalog<br />
skup<strong>in</strong>e ter oddelka.<br />
V tretji fazi <strong>se</strong> enota usposablja na ravni voda,<br />
ki v tej fazi deluje kot celota <strong>in</strong> izvaja v<strong>se</strong> predpisane<br />
bojne (kolektivne) naloge iz ofenzivnega,<br />
defenzivnega <strong>in</strong> prehodnega delovanja.<br />
Enota lahko v tej fazi sodeluje tudi na vajah <strong>in</strong><br />
pri skupnem opravljanju nalog s tujimi oboroženimi<br />
silami.<br />
Enota ima v svoji <strong>se</strong>stavi enako oborožitev<br />
kot druge čete iz drugih pehotnih polkov SV.<br />
Razlike <strong>se</strong> kažejo v specialistični opremi, ki<br />
pripadnikom precej poveča težo tovora, vendar<br />
zelo olajša premagovanje naravnih ovir v<br />
gorah. Tako imamo na voljo plezalne vrvi <strong>in</strong><br />
pasove, vponke, zavore za spust ob vrvi, kladiva<br />
<strong>in</strong> skalne kl<strong>in</strong>e, krplje, smuči, dereze, plazne<br />
lopate, sonde <strong>in</strong> žolne ter po<strong>se</strong>bna nosila<br />
UT 2000. Zaradi povečane teže tovora morajo<br />
biti vojaki v zelo dobri psihofizični kondiciji,<br />
kar jim omogoča premagovanje zemljišča v<br />
v<strong>se</strong>h vremenskih razmerah.<br />
Četa trenutno skladno z zahtevami popolnjuje<br />
motorizirano bojno skup<strong>in</strong>o s posameznimi<br />
pripadniki, z enim gorskim vodom zagotavlja<br />
končne operativne zmogljivosti 1. gorske čete<br />
na Boh<strong>in</strong>jski Beli <strong>in</strong> opravlja naloge varnostno-nadzorne<br />
službe, s preostalimi pripadniki<br />
pa poskuša izvajati usposabljanje na ravni<br />
skup<strong>in</strong> <strong>in</strong> oddelkov iz bojevanja v gorah.<br />
26 SV SV 27
Z znanjem <strong>in</strong> voljo<br />
v podporo polku<br />
Enota vojašnice 132. GORP<br />
Konec leta je v organizacijski strukturi takratnega 132. gorskega polka prišlo<br />
do pomembne spremembe. V njegovo kadrovsko strukturo <strong>se</strong> je zapisala nova<br />
enota pod imenom enota vojašnice 132. GORP. V okviru enote vojašnice 132.<br />
GORP so <strong>se</strong> tako združili enota Vojašnice Boštjana Kekca, vojaški objekt Rudolfa<br />
Badjure na Pokljuki <strong>in</strong> vojaški objekt Centra za usposabljanje v Poljčah.<br />
Be<strong>se</strong>dilo: stotnik Stojan Marn, poveljnik EVOJ<br />
Organizacijsko je danes enota vojašnice<br />
132. GORP <strong>se</strong>stavljena iz operativne<br />
skup<strong>in</strong>e EVOJ 132. GORP, ki<br />
domuje v Vojašnici Boštjana Kekca na Boh<strong>in</strong>jski<br />
Beli <strong>in</strong> kjer so prav tako skup<strong>in</strong>a za splošno<br />
oskrbo <strong>in</strong> transport, skup<strong>in</strong>a za upravljanje <strong>in</strong><br />
vzdrževanje <strong>in</strong>frastrukture ter skup<strong>in</strong>a za pripravo<br />
hrane.<br />
V vojaškem objektu Rudolfa Badjure v okviru<br />
enote vojašnice 132. GORP opravljajo dela <strong>in</strong><br />
naloge v okviru skup<strong>in</strong>e za receptorsko službo<br />
<strong>in</strong> varovanje objektov, skup<strong>in</strong>e za splošno<br />
oskrbo <strong>in</strong> transport ter skup<strong>in</strong>e za pripravo<br />
hrane. Za organizacijo dela v vojaškem objektu<br />
Rudolfa Badjure je odgovoren namestnik<br />
poveljnika EVOJ 132. GORP.<br />
Ob spremembi formacije sta bila pod enoto<br />
vojašnice 132. GORP prerazporejena vojaški<br />
objekt v Poljčah <strong>in</strong> del pripadnikov, ki so pred<br />
spremembo opravljali dela <strong>in</strong> naloge v takratnem<br />
Centru za usposabljanje v Poljčah. Za<br />
organizacijo dela v vojaškem objektu v Poljčah<br />
je odgovoren častnik za operativne zadeve,<br />
ki organizira delo skup<strong>in</strong>e za receptorsko<br />
službo <strong>in</strong> varovanje objektov ter skup<strong>in</strong>e za<br />
pripravo hrane.<br />
Najbolj je k reorganizaciji enote vojašnice pripomoglo<br />
dejstvo, da bo v vojaškem objektu v<br />
Poljčah Natov center odličnosti za gorsko bojevanje,<br />
katerega delovanje bo podpirala enota<br />
vojašnice 132. GORP.<br />
Ne moreš razumeti<br />
svoje tradicije, če je<br />
ne povežeš z drugimi<br />
Be<strong>se</strong>dilo: Slavko Delalut<br />
Združenje vojaških gornikov<br />
Slovenije<br />
Združenje vojaških gornikov je prostovoljno,<br />
samostojno <strong>in</strong> nepridobitno združenje,<br />
ki združuje nekdanje ter <strong>se</strong>danje pripadnike<br />
V ta namen smo <strong>se</strong> v enoti vojašnice 132.<br />
GORP odgovorno lotili uresničevanja pripravljenih<br />
normativnih dokumentov, ki so opredeljevali<br />
prevzeme vojaškega objekta v Poljčah.<br />
Pred prevzemom objekta je enota vojašnice<br />
132. GORP aktivno sodelovala pri rednem popisu<br />
sredstev <strong>in</strong> uspešno uredila ter uskladila<br />
v<strong>se</strong> dejavnosti za prevzem objekta od prejšnjega<br />
skrbnika objekta.<br />
Takoj po prevzemu objekta so <strong>se</strong> začeli dejavnosti<br />
<strong>in</strong> postopki, da <strong>se</strong> iz Vojašnice Boštjana<br />
Kekca v vojaški objekt v Poljčah pre<strong>se</strong>li takratni<br />
Center za gorsko bojevanje (CGB). Pred<br />
<strong>se</strong>litvijo smo ponovno pregledali prostore <strong>in</strong><br />
opremo ter določili opremo, ki jo je CGB potreboval<br />
za začetek delovanja na novi lokaciji.<br />
Pri tem smo <strong>se</strong> srečevali z izzivi, saj smo morali<br />
takratne prostore preurediti za funkcionalno<br />
uporabo za nov namen, posledica tega pa<br />
je bila, da smo morali zagotovitvi manjkajočo<br />
opremo. V<strong>se</strong> dejavnosti na tem področju je vodila<br />
enota vojašnice 132. GORP v sodelovanju<br />
pripadnikov CGB.<br />
Velik izziv pomeni ureditev materialno-skladiščnega<br />
poslovanja, za katerega <strong>se</strong> v enoti<br />
vojašnice 132. GORP brezpogojno zavzemamo.<br />
Na tem področju nas do konca leta čaka<br />
še nekaj izzivov, vendar pa z znanjem <strong>in</strong> voljo,<br />
ki ju imamo, izziv ne bi smel predstavljati<br />
večje težave ob domnevi, da bodo pripravljeni<br />
vsi najpomembnejši dokumenti, ki bodo<br />
Slovenske vojske, katerih <strong>in</strong>teres so prizadevanje<br />
za mir <strong>in</strong> spoštovanje človekovih pravic,<br />
negovanje <strong>in</strong> razvijanje tradicij vojaškega gorništva,<br />
proučevanje gorskega sveta <strong>in</strong> ohranjanje<br />
vrednot gorske narave, razvijanje zavesti o<br />
natančno razdelili odgovornost med enoto vojašnice<br />
132. GORP <strong>in</strong> Natovim centrom odličnosti<br />
za gorsko bojevanje.<br />
V preteklosti <strong>se</strong> v <strong>in</strong>frastrukturo vojaškega<br />
objekta v Poljčah ni dovolj vlagalo, zato smo<br />
ob prevzemu naleteli na težavo pri <strong>in</strong>vesticijskem<br />
vzdrževanju, pri katerem ni jasna viš<strong>in</strong>a<br />
sredstev, namenjenih za nemoteno delovanje<br />
vojaškega objekta v Poljčah. Dejavnost trenutno<br />
uspešno rešujemo prek nadrejenega poveljstva,<br />
ki ima velik posluh pri tej problematiki,<br />
bo pa v nadaljevanju treba najti ustrezne<br />
rešitve na tem področju.<br />
Lastna dejavnost v enoti vojašnice<br />
132. GORP<br />
Po prevzemu vojaškega objekta v Poljčah so <strong>se</strong><br />
odprle nove možnosti za izvajanje lastne dejavnosti<br />
v objektih, katerih skrbnik je enota<br />
vojašnice 132. GORP, zato smo <strong>se</strong> v EVOJ temeljito<br />
pripravili. V ta namen smo v okviru<br />
operativne skup<strong>in</strong>e enote vojašnice 132.<br />
GORP združili f<strong>in</strong>ančne delavce 132. GORP<br />
<strong>in</strong> tako do<strong>se</strong>gli transparentnost dela ter zagotavljanje<br />
zamenljivosti na delovnem mestu v<br />
vsakem trenutku.<br />
Uvedba hotelsko-<strong>in</strong>formacijskega sistema<br />
(HIS) je bil prav tako izziv za pripadnike v vojaškem<br />
objektu v Poljčah, saj so <strong>se</strong> s to problematiko<br />
srečali prvič. V enoti vojašnice 132.<br />
GORP smo uspešno vodili v<strong>se</strong> postopke, ki<br />
so pripeljali do tega, da je ustrezna <strong>in</strong>formacijska<br />
oprema za delovanje HIS zagotovljena<br />
tako v vojaškem objektu v Poljčah kot vojaškem<br />
objektu na Pokljuki. Z notranjo prerazporeditvijo<br />
kadra smo zagotovili, da je HIS na<br />
obeh lokacijah operativen. Nekaj težav predstavlja<br />
delovanje HIS, kar več<strong>in</strong>oma rešujemo<br />
prek pogodbenega izvajalca, pri čemer bi bilo<br />
treba razmisliti, kako bo naprej.<br />
Na koncu je treba poudariti, da trenutna kadrovska<br />
struktura organizacijsko ni primerna,<br />
saj je zaradi varnostnih zahtev Natovega centra<br />
odličnosti za gorsko bojevanje treba ločiti varnostno<br />
<strong>in</strong> receptorsko službo. Pri tem ne gre za<br />
spremembo števila pripadnikov, temveč le za<br />
preoblikovanje zdajšnjih skup<strong>in</strong>.<br />
V enoti si želimo napredka <strong>in</strong> razvoja delovnih<br />
procesov v smeri večje uč<strong>in</strong>kovitosti, v<strong>se</strong>skozi<br />
pa si prizadevamo <strong>in</strong> si še bomo prizadevali,<br />
da s svojimi sodelavci najdemo pot za njihovo<br />
uresničitev.<br />
v<strong>se</strong>b<strong>in</strong>i <strong>in</strong> zaščiti naravovarstvenih <strong>in</strong> človekovih<br />
pravic na tem področju, spodbujanje prijateljstva<br />
med vojaki gorniki <strong>in</strong> negovanje spom<strong>in</strong>a<br />
na vojake, ki so umrli v gorah.<br />
Združenje je bilo ustanovljeno 23. novembra<br />
2007, ko <strong>se</strong> je na ustanovnem zboru v Centru<br />
za obrambno usposabljanje v Poljčah zbralo<br />
o<strong>se</strong>mde<strong>se</strong>t ustanovnih članov, danes pa deluje<br />
kot <strong>in</strong>teresna skup<strong>in</strong>a v okviru Zveze slovenskih<br />
častnikov.<br />
Člani združenja so lahko:<br />
• pripadniki stalne <strong>in</strong> pogodbene rezervne<br />
<strong>se</strong>stave Slovenske vojske ter<br />
njeni upokojenci, katerih delovne naloge<br />
so bile oziroma so še povezane z delovanjem<br />
v gorskem svetu;<br />
• pripadniki nekdanjih plan<strong>in</strong>skih oziroma<br />
gorskih enot, predv<strong>se</strong>m pripadniki<br />
alpskih izvidniških vodov Teritorialne<br />
obrambe;<br />
• člani ZSČ <strong>in</strong> drugi, ki želijo kot simpatizerji<br />
sodelovati pri delovanju<br />
združenja.<br />
Člani združenja uresničujejo svoje skupne<br />
<strong>in</strong>tere<strong>se</strong>, tako da:<br />
• organizirajo strokovne <strong>in</strong> <strong>in</strong>teresne<br />
dejavnosti iz vojaškega gorništva;<br />
• s svojim delovanjem prispevajo k skupnim<br />
prizadevanjem za mir, svobodo,<br />
varovanje človekovih pravic <strong>in</strong> varovanje<br />
gorskega sveta;<br />
• negujejo slovenski zgodov<strong>in</strong>ski<br />
Vizija Natovega centra odličnosti za<br />
gorsko bojevanje je postati osrednja<br />
strokovna ustanova za pridobivanje<br />
znanja o gorskem bojevanju v Natu, cilji pa so<br />
zagotavljanje odličnosti <strong>in</strong> strokovnosti pri izobraževanju,<br />
usposabljanju <strong>in</strong> urjenju posameznikov<br />
ter enot, tehnično-taktičnih postopkih,<br />
podpori razvoju doktr<strong>in</strong>e, def<strong>in</strong>iranju standardov,<br />
konceptih, procesu učenja iz izkušenj <strong>in</strong><br />
pri raziskavah. Namenjen je podpori <strong>in</strong> sodelovanju<br />
držav članic zavezništva, držav partneric<br />
ter drugih držav <strong>in</strong> mednarodnih organizacij,<br />
da bi izboljšali zmogljivosti gorskega bojevanja.<br />
Po ustanovitvi <strong>in</strong> podpisu Memoranduma o<br />
sodelovanju 25. marca v Wash<strong>in</strong>gtonu je Natov<br />
center odličnosti za gorsko bojevanje prestal<br />
še zahteven postopek akreditacije zavezniškega<br />
Poveljstva za transformacijo, kar pomeni, da<br />
je center od Severnoatlantskega sveta pridobil<br />
dovoljenje za formalno aktivacijo. K delovanju<br />
Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje<br />
so pristopile nekatere države članice Nata, <strong>in</strong><br />
sicer Hrvaška, Italija, Nemčija ter Slovenija, <strong>in</strong><br />
Avstrija kot država partnerica. Prvih tujih sodelavcev<br />
<strong>se</strong> lahko v centru ve<strong>se</strong>limo že <strong>se</strong>ptembra.<br />
Slovesnost ob aktivaciji bo 10. novembra<br />
potekala v Poljčah.<br />
Natov center odličnosti za gorsko<br />
bojevanje bo pomembno<br />
vplival na razvoj enot SV<br />
Interesi sponzorskih držav bodo v centru zastopani<br />
enakovredno na podlagi usklajevanja<br />
<strong>in</strong> do<strong>se</strong>ženega soglasja o programu dela. Republika<br />
Slovenija je poskrbela za ustrezno kadrovsko<br />
<strong>in</strong> logistično <strong>in</strong>frastrukturo za delovanje<br />
centra. Dejstvo, da smo si v centru zagotovili<br />
stalno mesto direktorja <strong>in</strong> pred<strong>se</strong>dujočega izvršilnemu<br />
odboru, bo Sloveniji olajšalo usklajevanje<br />
načrtov dela med državami članicami.<br />
Poleg priprave ustreznih produktov za enote<br />
SV je treba delovanje Natovega centra odličnosti<br />
za gorsko bojevanje razumeti širše, saj omogoča<br />
slovensko zastopanost tudi na operativni<br />
<strong>in</strong> strateški ravni delovanja zavezništva.<br />
Prednosti vključenosti v delovanje Natovega<br />
centra odličnosti za gorsko bojevanje za Slovenijo<br />
<strong>in</strong> Slovensko vojsko so:<br />
• Nato priznava Republiki Sloveniji vodilno<br />
vlogo v gorskem bojevanju;<br />
spom<strong>in</strong> na vojaško gorništvo;<br />
• negujejo spoštljiv odnos do gornikov,<br />
ki so umrli v gorah;<br />
• spodbujajo prijateljstvo med vojaki<br />
gorniki;<br />
• sodelujejo s Slovensko vojsko;<br />
• sodelujejo s strokovnimi združenji <strong>in</strong><br />
organizacijami s področja gorništva;<br />
• aktivno delujejo v podobnih mednarodnih<br />
organizacijah;<br />
• sodelujejo v aktivnostih, ki jih organizira<br />
Zveza slovenskih častnikov;<br />
• s svojim pevskim zborom Gorščaki<br />
sodelujejo na kulturnih prireditvah v<br />
domov<strong>in</strong>i <strong>in</strong> tuj<strong>in</strong>i.<br />
Združenje je član Mednarodne federacije<br />
vojaških gornikov (International Federation<br />
of Mounta<strong>in</strong> Soldiers – IFMS), v katero<br />
so vključene še Avstrija, Francija, Italija,<br />
Nemčija, Poljska, Španija, Švica, Združene<br />
države Amerike <strong>in</strong> Črna gora.<br />
Slovenija je kongres IFMS prvič<br />
NATOV CENTER ODLIČ-<br />
NOSTI ZA GORSKO BO-<br />
JEVANJE<br />
Uspešen postopek ustanavljanja <strong>in</strong> akreditacije<br />
Natov center odličnosti za gorsko bojevanje (Nato COGB) je po ustanovitvi trenutno<br />
najmlajši center v okviru Nata. Republiki Sloveniji je bila ponujena priložnost<br />
za vodilno vlogo v centru zaradi naše zgodov<strong>in</strong>e, tradicije, znanja <strong>in</strong><br />
usposobljenosti iz vešč<strong>in</strong> gorništva ter gorskega bojevanja.<br />
Zbrala <strong>in</strong> uredila: stotnica Karmen Poklukar<br />
• ustanovljena je prva mednarodna vojaška<br />
organizacija v Sloveniji;<br />
• usposabljanje <strong>in</strong> delovanje v gorskem<br />
svetu sta hkrati tudi eno izmed področij, v<br />
katerem Slovenija glede na svojo geostrateško<br />
lego vidi nacionalni <strong>in</strong>teres;<br />
• pripadniki SV imajo možnost dela v mednarodni<br />
organizaciji v Sloveniji, kar pomeni<br />
pridobivanje izkušenj v delovanju mednarodne<br />
vojaške organizacije, nenehno<br />
uporabo angleškega jezika pri delu, neposreden<br />
stik z Natovimi poveljstvi ter o<strong>se</strong>ben<br />
strokovni razvoj prek izobraževanja <strong>in</strong><br />
usposabljanja;<br />
• povezovanje, sodelovanje <strong>in</strong> združevanje<br />
zmogljivosti med državami zavezništva v<br />
gorskem bojevanju racionalizira tudi delovanje<br />
Slovenske vojske;<br />
• pripadniki Slovenske vojske prek Natovega<br />
centra odličnosti za gorsko bojevanje<br />
aktivno ostajajo v stiku s široko mednarodno<br />
skupnostjo iz gorskega bojevanja,<br />
kot sta na primer Mednarodno združenje<br />
vojaških gorskih šol <strong>in</strong> EU MTI za vojaško<br />
gorsko usposabljanje v EU. Zadnje<br />
<strong>se</strong> bo osredotočalo le na usposabljanje, saj<br />
smo že v postopkih priprave s pripadniki<br />
organizirala leta 2002 na Bledu. Leta 2010<br />
je Slovenija gostila XXV. jubilejni kongres<br />
IFMS, ki je prvič v zgodov<strong>in</strong>i obeh združenj<br />
potekal hkrati z letnim srečanjem<br />
Mednarodnega združenja vojaških gorskih<br />
šol (IAMMS).<br />
Negovanje zgodov<strong>in</strong>skega spom<strong>in</strong>a <strong>in</strong> obujanje<br />
na prevečkrat zamolčan neprecenljiv<br />
prispevek, ki so ga v bojevanju v gorah<br />
prispevali slovenski vojaki gorniki, ki so<br />
<strong>se</strong> bojevali v številnih tujih vojskah, ostaja<br />
moto <strong>in</strong> vodilo delovanja združenja tudi<br />
v prihodnje.<br />
Spom<strong>in</strong>jamo <strong>se</strong> dogodkov iz obeh svetovnih<br />
vojn <strong>in</strong> tudi pozneje pri nastajanju naše Slovenske<br />
vojske <strong>in</strong> nove države Republike Slovenije.<br />
Z veliko spoštljivostjo <strong>se</strong> prav tako<br />
spom<strong>in</strong>jamo premnogih vojakov, padlih v<br />
gorah, hkrati pa vedno mislimo na sporočilo<br />
enega izmed naših članov: »Mnogo je vojakov,<br />
toda vojak v gorah je lahko le vojak s<br />
srcem, s pravo ljubeznijo do gora!«<br />
oboroženih sil Avstrije za ta projekt želeli<br />
izključiti podvajanje med projektoma, zato<br />
<strong>se</strong> je Avstrija kot opazovalka pridružila Natovemu<br />
centru odličnosti za gorsko bojevanje,<br />
Slovenija pa je imela zelo aktivno vlogo<br />
pri ustanavljanju EU MTI;<br />
• omogočeni bodo večja stopnja do<strong>se</strong>ganja<br />
povezljivosti (Interoperability), celostni<br />
pristop (Comprehensive Approach) <strong>in</strong><br />
uresničevanje lastnih ciljev SV v gorskem<br />
bojevanju;<br />
• omogočen bo uč<strong>in</strong>kovitejši <strong>in</strong> stroškovno<br />
ugodnejši dostop do produktov drugih<br />
Natovih centrov odličnosti, saj ti delujejo<br />
povezano <strong>in</strong> ciljno usmerjeno. Zavezniško<br />
Poveljstvo za transformacijo uč<strong>in</strong>kovito<br />
povezuje centre <strong>in</strong> usmerja ter vzpostavlja<br />
njihovo s<strong>in</strong>ergijo;<br />
• zagotovljena je vodilna vloga Slovenije v<br />
upravnem odboru (Steer<strong>in</strong>g Comitee);<br />
• delovanje centra bo imelo neposreden pozitivni<br />
f<strong>in</strong>ančni uč<strong>in</strong>ek, saj bo več<strong>in</strong>ski del<br />
denarja centra porabljen v Sloveniji. Velik<br />
del denarja, namenjenega za izvedbo programa<br />
dela, <strong>se</strong> bo tako vrnil na M<strong>in</strong>istrstvo<br />
za obrambo, hkrati pa bo delovanje centra,<br />
<strong>in</strong> sicer organizacija <strong>se</strong>m<strong>in</strong>arjev, konferenc,<br />
28 SV SV 29
tečajev <strong>in</strong> drugo, pripomoglo k pridobivanju<br />
denarja v lastni dejavnosti SV, ki bo tržila<br />
logistično podporo.<br />
V<strong>se</strong>b<strong>in</strong>ski izzivi delovanja Natovega<br />
centra odličnosti za gorsko<br />
bojevanje<br />
Gorsko bojevanje ni nov term<strong>in</strong> v vojaških operacijah,<br />
kljub temu pa v okviru Nata ni formalno<br />
opredeljeno. Zveza Nato do zdaj ni vzpostavila<br />
<strong>in</strong>stitucije, ki bi na enem kraju združevala specialistične<br />
v<strong>se</strong>b<strong>in</strong>e gorskega bojevanja, s čimer<br />
bi lahko do<strong>se</strong>gli preglednost <strong>se</strong>danjih v<strong>se</strong>b<strong>in</strong> <strong>in</strong><br />
potrebe po razvoju posameznih področij. Veliko<br />
v<strong>se</strong>b<strong>in</strong> je namreč že ustrezno opredeljeno<br />
v okviru posameznih držav <strong>in</strong> jih je treba<br />
le uskladiti ter formalizirati za v<strong>se</strong> zavezništvo,<br />
druge pa bo treba skladno z opaženimi potrebami<br />
razviti na novo.<br />
Področja, ki jih opažamo kot potencialna za<br />
nadaljnji razvoj, lahko združimo v kategorije:<br />
• term<strong>in</strong>ologija gorskega bojevanja,<br />
• poveljevanje <strong>in</strong> kontrola,<br />
• specialistična oprema,<br />
• programi izobraževanja <strong>in</strong> usposabljanja,<br />
• taktični <strong>in</strong> tehnični postopki.<br />
V začetnem obdobju po aktivaciji Natovega<br />
centra odličnosti za gorsko bojevanje bo treba<br />
natančneje predeliti vsaj osnovne pojme, ki so<br />
povezani z obrambnimi aktivnostmi v gorah.<br />
Tako bomo vzpostavili formalen okvir, ki bo<br />
določal meje <strong>in</strong>teresa Natovega centra odličnosti<br />
za gorsko bojevanje. Zbiramo zdajšnje<br />
nacionalno vzpostavljene opredelitve gorskega<br />
bojevanja, gorskih operacij, terena <strong>in</strong> druge<br />
izrazito specialistične term<strong>in</strong>e, v nadaljevanju<br />
pa bomo predlagali dopolnitve v publikacije, ki<br />
opredeljujejo Natovo term<strong>in</strong>ologijo. Primanjkljaj<br />
standardiziranih v<strong>se</strong>b<strong>in</strong> pri poveljevanju<br />
<strong>in</strong> kontroli je v zavezništvu opazen kot splošen,<br />
izkušnje iz preteklih operacij ter z vaj pa izražajo<br />
potrebe po dopolnitvah <strong>in</strong> izboljšavah tudi<br />
na ožjem področju gorskega bojevanja. V gorskem<br />
svetu <strong>se</strong> skladno s potrebami nalog lahko<br />
uporabljajo v<strong>se</strong> zvrsti, rodovi <strong>in</strong> službe, za kar<br />
pa je treba izvajati zahtevne priprave <strong>in</strong> usklajevanja.<br />
To sicer velja za vsako operacijo, gorski<br />
svet pa je po<strong>se</strong>ben po tem, da v<strong>se</strong> sodelujoče<br />
enote ne morejo uč<strong>in</strong>kovito opravljati nalog<br />
brez ustrezne podpore specialističnih gorskih<br />
enot. Te lahko nekatere naloge opravljajo<br />
popolnoma samostojno, pri drugih pripravljajo<br />
pogoje za prehode večjih sil oziroma transport<br />
sredstev, majhne skup<strong>in</strong>e specialistov pa<br />
lahko uč<strong>in</strong>kovito delujejo kot povezovalni elementi<br />
med izvidniškimi <strong>in</strong> artilerijskimi enotami,<br />
letalstvom ter drugimi enotami. Pripadniki<br />
takih enot so lahko vključeni tudi v<br />
svetovanje poveljnikom na operativni ali strateški<br />
ravni odločanja, predv<strong>se</strong>m med pripravami<br />
operacije.<br />
Specialistična oprema, ki <strong>se</strong> uporablja za<br />
obrambne aktivnosti v gorah, pomeni pomemben<br />
element zagotavljanja uč<strong>in</strong>kovitosti <strong>in</strong> povezljivosti<br />
posameznikov ter enot. Precej držav<br />
<strong>se</strong> je za svoje potrebe odločilo uporabljati standarde,<br />
ki izhajajo iz civilnega okolja. V več<strong>in</strong>i<br />
primerov so popolnoma ustrezni <strong>in</strong> zagotavljajo<br />
zelo visoko stopnjo varnosti. Za vojaške potrebe<br />
jih je treba poenotiti na ravni zavezništva<br />
<strong>in</strong> jih dopolniti, če je treba. V civilnem okolju<br />
ter pri zaščiti <strong>in</strong> reševanju so na primer živahne<br />
barve zaželene ter nujne, v vojaškem okolju pa<br />
pomenijo tveganje. Za zvoke, ki jih povzročata<br />
trenje <strong>in</strong> dotikanje posameznih kosov opreme,<br />
velja enako. Pojavlja <strong>se</strong> potreba po poenotenju<br />
specialističnih kompletov za različne namene,<br />
<strong>in</strong> sicer za poletje, zimo, strukturo terena, dodatne<br />
naloge <strong>in</strong> drugo, poleg tega <strong>se</strong> odpirajo<br />
možnosti za pripravo izboljšav. Zložljiva turna<br />
smučka, ki jo razvija podjetje Elan v sodelovanju<br />
z Natovim centrom odličnosti za gorsko<br />
bojevanje, je primer razvoja izdelka, ki nakazuje<br />
povečevanje uč<strong>in</strong>kovitosti v zimskih razmerah<br />
pri obrambnih aktivnostih.<br />
Izobraževanje <strong>in</strong> usposabljanje ostajata med<br />
področji, ki jih bo Natov center odličnosti za<br />
gorsko bojevanje spremljal, razvijal ter izvajal.<br />
Center začenja analizo <strong>se</strong>danjih nacionalnih<br />
programov, saj <strong>se</strong> mora izogniti podvajanju<br />
aktivnosti. Ob soglasju članic <strong>se</strong> lahko<br />
center loti standardiziranja <strong>se</strong>danjih programov,<br />
ob tem pa razvije tudi svoje nišne programske<br />
v<strong>se</strong>b<strong>in</strong>e, ki jih lahko izvede kot posamezni<br />
modul ali združene v samostojen<br />
program. Vključitev v načrtovalni ciklus zavezništva<br />
iz načrtovanja usposabljanja bo<br />
ustanovi omogočila aktivno sodelovanje pri<br />
oblikovanju novih programov iz gorskega<br />
bojevanja na podlagi potreb. Center bo lahko<br />
imel vodilno vlogo pri analizi potreb usposabljanja<br />
(Tra<strong>in</strong><strong>in</strong>g Need Analysis) iz gorskega<br />
bojevanja skladno z zahtevami (Tra<strong>in</strong><strong>in</strong>g<br />
Requirements Analysis) <strong>in</strong> strateškim načrtom<br />
usposabljanja (Strategic Tra<strong>in</strong><strong>in</strong>g Plan).<br />
Taktični <strong>in</strong> tehnični postopki predstavljajo v<strong>se</strong>b<strong>in</strong>sko<br />
jedro, okrog katerega <strong>se</strong> oblikuje doktr<strong>in</strong>arna<br />
osnova. Gorsko bojevanje <strong>se</strong>stavlja več<br />
aktivnosti, ki so sicer splošno znane, niso pa<br />
poenotene. Nacionalne enote so naloge sposobne<br />
uč<strong>in</strong>kovito opravljati, ko pa <strong>se</strong> pojavi potreba<br />
po delovanju nacionalno mešanih enot, imamo<br />
veliko težav, povezanih z različnim izvajanjem<br />
postopkov, zato <strong>se</strong> med pripravami porabi veliko<br />
časa za m<strong>in</strong>imalno poenotenje, ki ga otežujejo<br />
razlike v opremljenosti, usposobljenosti, fizični<br />
pripravljenosti posameznikov itn. Center<br />
trenutno analizira doktr<strong>in</strong>arne osnove <strong>in</strong> išče<br />
povezave z delovanjem v gorskem svetu. Samostojne<br />
specializirane publikacije ni, Natov center<br />
odličnosti za gorsko bojevanje pa <strong>se</strong> lahko<br />
na podlagi izražene potrebe loti njene priprave.<br />
Poleg običajnih aktivnosti, povezanih z aktivacijo<br />
Natovega centra odličnosti za gorsko<br />
bojevanje, s povečanjem prepoznavnosti <strong>in</strong><br />
povezovanjem <strong>in</strong>teresne skupnosti, program<br />
dela centra za leto 2016 vključuje tudi omenjena<br />
v<strong>se</strong>b<strong>in</strong>ska področja. Zavezniško Poveljstvo<br />
za transformacijo je izrazilo svoja pričakovanja<br />
po sodelovanju Natovega centra odličnosti<br />
za gorsko bojevanje na aktivnostih, povezanih<br />
s pregledom <strong>in</strong> oblikovanjem zmogljivosti, pri<br />
čemer bo center lahko sodeloval pri opredeljevanju<br />
potreb iz gorskega bojevanja. Od centra<br />
<strong>se</strong> pričakuje tudi spremljanje <strong>in</strong> sodelovanje na<br />
posameznih dogodkih, povezanih s strategijo<br />
bodočih zavezniških operacij (Framework for<br />
Future Alliance Operations <strong>in</strong> Strategic Foresight<br />
Analysis), kar bo omogočilo širok vpogled v<br />
potrebe Nata po razvoju novih konceptov <strong>in</strong> rešitev.<br />
Center v letu, ko ga bo formalno aktiviral<br />
Severnoatlantski svet, načrtuje ob<strong>se</strong>žnejši mednarodni<br />
posvet o gorskem bojevanju. To bo priložnost<br />
za združitev za<strong>in</strong>teresiranih subjektov,<br />
ki lahko prispevajo k preglednosti obstoječih<br />
potreb <strong>in</strong> želja po združevanju opaženih izkušenj,<br />
njihovi obdelavi <strong>in</strong> oblikovanju poenotenih,<br />
standardiziranih izdelkov ter sooblikovanju<br />
discipl<strong>in</strong>e.<br />
Poleg v<strong>se</strong>b<strong>in</strong>skih dogodkov lahko Natov center<br />
odličnosti za gorsko bojevanje deluje tudi podporno,<br />
zato bo leta 2016 gostil letno konferenco<br />
f<strong>in</strong>ančnih delavcev aktivnih centrov odličnosti.<br />
Na POTI K novim izzivom<br />
Natov center odličnosti za gorsko bojevanje je<br />
na poti, da lahko do<strong>se</strong>ga svoje cilje tako v nacionalnem<br />
kot mednarodnem okolju, saj bo<br />
lahko uč<strong>in</strong>kovito povezoval <strong>in</strong>tere<strong>se</strong> zavezništva<br />
z <strong>in</strong>teresi Slovenije <strong>in</strong> državami partnericami<br />
centra. Tako <strong>se</strong> bo utrdil polnopravni status<br />
ustanove, saj mu bodo odprte možnosti za<br />
neposredno sodelovanje z Natovimi enotami,<br />
poveljstvi <strong>in</strong> organizacijami, <strong>in</strong>dustrijo, univerzami<br />
ter civilnim okoljem. Hkrati je Slovenija z<br />
izpolnitvijo zaveze o ustanovitvi Natovega centra<br />
odličnosti za gorsko bojevanje ponovno potrdila<br />
status kredibilne <strong>in</strong> odgovorne članice<br />
zavezništva. Skladno z načeli slovenske zunanje<br />
politike z ustanovitvijo Natovega centra odličnosti<br />
za gorsko bojevanje postaja vloga Slovenije<br />
še bolj prepoznavna.<br />
Zavedati <strong>se</strong> je treba priložnosti med transformacijo<br />
zavezništva <strong>in</strong> temu primerno osredotočiti<br />
delo centra na vzpostavitev ter preglednejše<br />
povezovanje v zavezništvu ter z državami<br />
partnericami.<br />
Center je očitno na pravi poti, vsaj tako kažejo<br />
odzivi strokovne <strong>in</strong> civilne javnosti. V zadnjem<br />
obdobju je bilo tudi zelo veliko visokih<br />
obiskov, <strong>in</strong> sicer poveljnika zavezniškega<br />
Poveljstva za transformacijo, generala Jeana-<br />
Paula Palomerosa, poveljnika ameriških sil<br />
za Evropo, generala Bena Hodgesa, načelnika<br />
generalštaba oboroženih sil ZRN, generala<br />
Volkerja Wiekerja, nacionalnega vojaškega<br />
predstavnika pri Natu, namestnika pred<strong>se</strong>dujočega<br />
vojaškemu odboru Nata, generala<br />
Marka O. Schisslerja <strong>in</strong> generalnega <strong>se</strong>kretarja<br />
Nata Jensa Stoltenberga. Predv<strong>se</strong>m<br />
obisk generalnega <strong>se</strong>kretarja Nata bo vplival<br />
na še večjo prepoznavnost Natovega centra<br />
odličnosti za gorsko bojevanje <strong>in</strong> Slovenske<br />
vojske, saj smo znova dokazali, da lahko z<br />
ustrezno usposobljenostjo, znanjem <strong>in</strong> voljo<br />
vodimo tako zahteven projekt. Tako visoki<br />
obiski pomenijo tudi obvezo <strong>in</strong> hkrati veliko<br />
motivacijo za pripadnike enote za nadaljnje<br />
delo.<br />
Že četrt stoletja bo m<strong>in</strong>ilo, odkar sta bila<br />
na jasnih načelih izbranosti moštva, civilni<br />
<strong>in</strong> vojaški gorniški izurjenosti ter<br />
opremljenosti alpskih izvidniških vodov slovenske<br />
Teritorialne obrambe ustanovljena 32. gorska<br />
brigada <strong>in</strong> 32. gorski bataljon. Strateške okolišč<strong>in</strong>e<br />
<strong>in</strong> odločevalci so nato kot naslednika s<br />
prerazporejanjem o<strong>se</strong>bja, oborožitve <strong>in</strong> opreme<br />
ustanovili 132. gorski polk, ki danes ponosno<br />
domuje skupaj z Gorsko šolo, polnopravno<br />
članico Mednarodnega združenja vojaških gorskih<br />
šol (International Association of Military<br />
Mounta<strong>in</strong> Schools – IAMMS) v Vojašnici Boštjana<br />
Kekca na Boh<strong>in</strong>jski Beli. Vojaški enoti si<br />
delita skupaj z Natovim centrom odličnosti za<br />
gorsko bojevanje v Poljčah še vojaški objekt Rudolfa<br />
Badjure na Pokljuki.<br />
Medgeneracijsko povezanost v<strong>se</strong>h v vojaškem<br />
gorniškem smislu <strong>in</strong> navezanost s slovenskim<br />
civilnim okoljem ter vojaki gorniki po svetu<br />
od alpskega loka, Črne gore, Poljske, Španije do<br />
Združenih držav Amerike zagotavlja Združenje<br />
vojaških gornikov Slovenije kot polnopravni član<br />
Mednarodne federacije vojaških gornikov (International<br />
Federation of Mounta<strong>in</strong> Soldiers –<br />
IFMS).<br />
Naša aktivna, sodobna organiziranost, odprtost<br />
v svet prek Nata <strong>in</strong> poudarjeno sodelovanje z našimi<br />
so<strong>se</strong>dnjimi državami pri vojaškem gorništvu<br />
tako krepijo prispevek <strong>in</strong> ugled naše domov<strong>in</strong>e<br />
v mednarodni skupnosti.<br />
Vojaški gorniki, kot eden izmed vas vam iskreno<br />
čestitam ob vašem dnevu 21. <strong>se</strong>ptembra za četrtstoletno<br />
uspešno <strong>in</strong> uč<strong>in</strong>kovito branjenje gora.<br />
Naj vam bodo tudi v novem obdobju strateški<br />
premislek blizu, taktika domača, stop <strong>in</strong> oprijem<br />
v skali čvrsta, smuč<strong>in</strong>a v snegu pa hitra.<br />
Vojaški gorski vodnik brigadir mag. Bojan Pograjc,<br />
pred<strong>se</strong>dujoči usmerjevalnega odbora Natovega centra<br />
odličnosti za gorsko bojevanje <strong>in</strong> generalni <strong>se</strong>kretar IFMS<br />
Iz tega ni izvzeta niti Slovenija, kajti gorato<br />
<strong>in</strong> težko prehodno zemljišče pokriva več<strong>in</strong>o<br />
naše države. Kaj pomeni slabo vreme v<br />
gorah, smo doživeli ne tako dolgo nazaj februarja<br />
2014, ko so bili zaradi žleda <strong>in</strong> snega<br />
posamezni gorati predeli Slovenije več kot<br />
teden dni neprehodni <strong>in</strong> zaradi slabega vremena<br />
nedo<strong>se</strong>gljivi tudi za helikopterje.<br />
V temeljih <strong>se</strong> vojaško delovanje v gorah ne<br />
sprem<strong>in</strong>ja veliko predv<strong>se</strong>m zaradi omejene<br />
prehodnosti terena <strong>in</strong> velikega vpliva vremena.<br />
Oprema, oborožitev <strong>in</strong> transportne zmogljivosti<br />
vedno bolj povečujejo vojaške zmogljivosti.<br />
Tako na primer helikopter v zelo kratkem času<br />
omogoča do<strong>se</strong>gljivost posameznih območij, ki<br />
bi jih sicer lahko do<strong>se</strong>gli le z dolgimi <strong>in</strong> napornimi<br />
pohodi oziroma plezanjem. V<strong>se</strong>kakor je<br />
uporaba helikopterjev v gorah izjemnega pomena,<br />
vendar ob tem ne smemo nikoli pozabiti<br />
na izrazite omejitve, ki jih povzroča vreme,<br />
ko helikopterski poleti niso mogoči tudi več<br />
dni ali celo tednov. Če smo v takih razmerah<br />
že v gorah ali če moramo nalogo klub temu<br />
opraviti, morajo enote obvladati vešč<strong>in</strong>e, ki<br />
jim omogočajo gibanje, preživetje <strong>in</strong> bojevanje<br />
tudi s tehnološkimi omejitvami.<br />
Bojno delovanje kopenskih enot v gorah bo v<br />
prihodnosti kljub tehnološkemu napredku še<br />
vedno zahtevalo izjemno fizično pripravljenost,<br />
psihično trdnost, vzdržljivost za dolgotrajno<br />
bivanje <strong>in</strong> bojevanje v neudobnem<br />
Čestitka<br />
za četrt stoletja<br />
Stoletje kot časovno mersko enoto navadno uporabljamo, kadar želimo poudariti<br />
oddaljenost na zgodov<strong>in</strong>ski premici. Naj mi bo dovoljeno, da ga tokrat uporabim<br />
kot prispodobo za čestitko do<strong>se</strong>ženi žlahtnosti <strong>se</strong>mena za prihodnost po<br />
preplezanih smereh nad gorniško stezo <strong>in</strong> narejeni smuč<strong>in</strong>i slovenskega vojaškega<br />
gorništva kot specialnosti rodu pehote Slovenske vojske.<br />
Gorsko bojevanje<br />
<strong>in</strong> pogled naprej<br />
Dejstvo je, da so gorati predeli na v<strong>se</strong>h cel<strong>in</strong>ah v več<strong>in</strong>i držav <strong>in</strong> da je skoraj v<br />
vsaki vojni vključen tak ali drugačen tip vojaškega delovanja v gorah. To <strong>se</strong> ne<br />
bo spremenilo niti v prihodnosti. Podpolkovnik S. W. Pierce (USMC, 2008) v svoji<br />
raziskavi celo ugotavlja, da bosta gorsko <strong>in</strong> zimsko bojevanje kritični zmogljivosti<br />
v 21. stoletju.<br />
Be<strong>se</strong>dilo: podpolkovnik Miha Kuhar <strong>in</strong> višji štabni vodnik Iztok Racman<br />
okolju ter najvišjo stopnjo taktičnega <strong>in</strong> tehničnega<br />
znanja. Usposabljanje mora zato<br />
nujno prerasti iz gorništva, prek vojaškega<br />
gorništva v gorsko bojevanje. Ob tem je<br />
treba po<strong>se</strong>bno pozornost nameniti voditeljstvu.<br />
Enotnost prizadevanj <strong>in</strong> sočasno fleksibilnost<br />
v delovanju bomo do<strong>se</strong>gli s centralizirano<br />
doktr<strong>in</strong>o ter decentraliziranim<br />
delovanjem.<br />
Neustrezne tehnike <strong>in</strong> postopki z neustrezno<br />
usposobljenimi ter opremljenimi enotami<br />
lahko v gorah povzročijo resne poškodbe <strong>in</strong><br />
tudi smrt. Tega <strong>se</strong> moramo zavedati še po<strong>se</strong>bno<br />
v obdobju, ko imamo čas za usposabljanje.<br />
Takrat je še čas, da enote pripravimo na najtežje<br />
razmere. Pripravljeni moramo biti na to,<br />
da gremo iz svojega kroga udobja v zunanji<br />
krog učenja ter pridobivanja novega znanja<br />
<strong>in</strong> izkušenj. Uspeh v gorah lahko do<strong>se</strong>žemo<br />
s stopnjo izurjenosti, ko <strong>se</strong> v neudobnih razmerah<br />
počutimo udobno. To nam že v osnovi<br />
daje prednost, da <strong>se</strong> na vojaških nalogah ne<br />
ukvarjamo sami s <strong>se</strong>boj, temveč s svojim poslanstvom<br />
<strong>in</strong> nalogami.<br />
30 SV SV 31
VIDELI SMO<br />
Biti vodnik<br />
reševalnega psa je<br />
nač<strong>in</strong> življenja<br />
V zadnjih avgustovskih dneh je v Zagorju ob Savi potekal 22. mednarodni tabor<br />
reševalnih enot <strong>in</strong> vodnikov reševalnih psov, udeležilo pa <strong>se</strong> ga je 170 vodnikov<br />
s psi, od tega 46 iz tuj<strong>in</strong>e. Začetki šolanja reševalnih psov v Sloveniji<br />
<strong>se</strong>gajo v leto 1952, ko je bil prvi tečaj za šolanje reševalnih psov za iskanje v<br />
snežni plazov<strong>in</strong>i v Tamarju. Leta 1977 je K<strong>in</strong>ološka zveza Slovenije organizirala<br />
prvi tečaj reševalnih psov za iskanje v rušev<strong>in</strong>ah, <strong>in</strong> sicer v rušev<strong>in</strong>ah podrtih<br />
hiš ob avtocesti od Ljubljane do Vrhnike. V Boh<strong>in</strong>ju je bila leta 1991 prva iskalna<br />
akcija na terenu, v njej pa so sodelovali vodniki reševalnih psov. Danes<br />
vodniki reševalnih psov v povprečju sodelujejo v več kot 20 iskalnih akcijah na<br />
leto. Biti vodnik reševalnega psa je nač<strong>in</strong> življenja, zakaj je tako, pa vam bom<br />
predstavila v prispevku.<br />
Be<strong>se</strong>dilo <strong>in</strong> fotografije: Nataša Oblak<br />
vodnikov pa opravi prvo stopnjo izpita po<br />
letu <strong>in</strong> pol do dveh letih.<br />
Vsak ne more biti vodnik<br />
reševalnega psa<br />
Več<strong>in</strong>oma je pogoj za vodnika reševalnega<br />
psa le polnoletnost vodnika, saj morajo biti<br />
zaradi zahtevnosti <strong>in</strong> po<strong>se</strong>bnosti šolanja odgovorni<br />
sami za<strong>se</strong>, prav tako morajo biti komunikativni<br />
<strong>in</strong> iznajdljivi, <strong>se</strong> podrediti delu v<br />
skup<strong>in</strong>i ter biti v dobri fizični kondiciji. »Pes<br />
<strong>in</strong> vodnik morata biti par. Tako kot pri ljudeh<br />
tudi p<strong>se</strong> ločimo po temperamentih. To so<br />
kolerik, melanholik, flegmatik <strong>in</strong> sangv<strong>in</strong>ik,<br />
ki je najbolj primeren, saj <strong>se</strong> hitro vznemiri<br />
ter hitro pomiri. Ujeti <strong>se</strong> morata torej značajsko,<br />
saj nihče ne more šolati tvojega psa razen<br />
tebe. Veliko dela je treba vložiti tudi v vodnika,<br />
skoraj več kot v psa, vsak pa tudi ni primeren<br />
za vodnika,« poudari Gerbec. Pasma<br />
psa ni pomembna, saj so bolj ali manj primerni<br />
vsi srednje veliki psi, tudi mešanci, pomembno<br />
pa je, da pes ni napadalen do drugih<br />
psov, da ne preganja divjadi <strong>in</strong> da ga ne motijo<br />
druge domače živali. Prijazen mora biti<br />
do ljudi <strong>in</strong> psihično stabilen, manj primerni<br />
pa so veliki ter težki psi zaradi težjega gibanja<br />
po rušev<strong>in</strong>ah.<br />
Vsako leto k<strong>in</strong>ološka društva v Sloveniji organizirajo<br />
teoretična <strong>in</strong> praktična predavanja<br />
za vodnike ter vodnike začetnike, vsak<br />
vodnik pa mora opraviti izpit iz poznavanja<br />
več tematik, <strong>in</strong> sicer potresi <strong>in</strong> nevarnosti v<br />
rušev<strong>in</strong>i, osnove sledenja <strong>in</strong> iskanja, nevarnosti<br />
v gorah <strong>in</strong> plazovi, prva pomoč ponesrečencu,<br />
prva pomoč psu, radijska zveza<br />
ZARE, vrvna tehnika ter orientacija <strong>in</strong> topografija.<br />
Izpiti, ki jih morajo vodniki s psi<br />
opraviti, so razdeljeni v stopnje, tako da so<br />
dve stopnji izpitov iskanja v rušev<strong>in</strong>i, tri stopnje<br />
iskanja zasutih v snežni plazov<strong>in</strong>i <strong>in</strong> dve<br />
stopnji iskanja po sledi. V<strong>se</strong> so <strong>se</strong>stavljene iz<br />
vaj poslušnosti, iskanja oziroma sledenja <strong>in</strong><br />
premagovanja ovir, ki <strong>se</strong> razlikuje od iskanja<br />
v snegu <strong>in</strong> rušev<strong>in</strong>ah. Pri snegu so po<strong>se</strong>bnosti,<br />
da zna pes hoditi za vodnikom po<br />
gazi, mirno prenesti prevoz s helikopterjem<br />
<strong>in</strong> <strong>se</strong> pustiti dvigniti v prevozno sredstvo. Psi<br />
morajo hoditi tudi čez nestabilne deske na<br />
sodih <strong>in</strong> po vodoravni lestvi, <strong>se</strong> plaziti skozi<br />
cevi ter slediti usmerjanju na daljavo. V Sloveniji<br />
so vodniki, ki delujejo v okviru enot<br />
reševalnih psov Slovenije, razporejeni v regionalne<br />
enote reševalnih psov (ERP), mobilno<br />
enoto reševalnih psov (MERP) <strong>in</strong> skup<strong>in</strong>o<br />
iskalnih psov (SIP), vsako leto pa morajo<br />
za uvrstitev v enoto opraviti preizkušnjo, ki<br />
velja leto dni.<br />
Za pridobivanje novega znanja<br />
18 delovišč<br />
Na tokratnem mednarodnem taboru so vodnikom<br />
reševalnih psov ponudili kar 18 delovišč<br />
v obč<strong>in</strong>ah Trbovlje <strong>in</strong> Zagorje ob Savi,<br />
kjer so lahko urili postopke reševanja. V obč<strong>in</strong>i<br />
Trbovlje je bilo na objektih termoelektrarne<br />
Trbovlje <strong>in</strong> <strong>se</strong>paracije rudnika Trbovlje<br />
Hrastnik <strong>se</strong>dem delovišč, na katerih so <strong>se</strong><br />
vodniki ter psi usposabljali v iskanju ponesrečenih<br />
ali zasutih v rušev<strong>in</strong>ah, iskanju o<strong>se</strong>b<br />
v težkih razmerah, v katerih je veliko prahu<br />
od premoga, <strong>in</strong> v premagovanju naravnih ali<br />
umetnih ovir, kar je za psa nujno usposabljanje.<br />
Urjenja so potekala tudi v nekdanjih termah<br />
v Medijskih Toplicah. Objekt razpada,<br />
na tleh sta steklo <strong>in</strong> razbito pohištvo, v prostorih<br />
je različna temperatura, hkrati pa je v<br />
objektu tudi zelo velik pretok zraka. Kot je<br />
povedal organizator mednarodnega tabora<br />
v Zagorju Alojzij Klančišar, je to odlična<br />
lokacija za učenje mikrolociranja vonja.<br />
Za Zasavje so značilni rudniški rovi, čez te<br />
kraje teče najdaljša slovenska reka Sava, tam<br />
je tudi zelo veliko gozdnatih površ<strong>in</strong>, ki ponujajo<br />
odlično podlago za usposabljanje iz<br />
<strong>in</strong>terveniranja ob iskalnih akcijah, naravnih<br />
nesrečah <strong>in</strong> ujmah, ki jih je vsako leto več. »V<br />
zagorski obč<strong>in</strong>i so tri delovišča v gozdu <strong>in</strong> na<br />
Bajcarjevem ml<strong>in</strong>u, kjer smo vgradili tudi<br />
betonske cevi <strong>in</strong> <strong>se</strong> markerja zasipa do dva<br />
metra globoko, da ponazorimo resnično rušev<strong>in</strong>o.<br />
Delovišče imamo še na žagi, za nas<br />
pa je pomembno, da lahko objekti, ki so nam<br />
na voljo, kar najbolj približajo realnost. Treba<br />
je vedeti, da je gibanje psa v različnih okolišč<strong>in</strong>ah<br />
<strong>in</strong> na primer v temi oziroma objektu<br />
lahko stresno, saj pes nima glob<strong>in</strong>skega vida,<br />
prav tako mora uravnavati hojo štirih nog,«<br />
poudari. Na taboru so organizirali tudi klasično<br />
iskanje pogrešanega v naravnem okolju,<br />
<strong>in</strong> sicer v gozdovih, kjer je težko prehoden<br />
teren.<br />
Urjenje vodnika reševalnega psa <strong>in</strong> reševalnega<br />
psa je dolgotrajen postopek, saj <strong>se</strong> učita<br />
po stopnjah. Pes je za reševanje primeren od<br />
tri do štiri leta, potem pa <strong>se</strong> upokoji. »Najhujše<br />
so telesne poškodbe psa, kot so poškodbe<br />
kolkov <strong>in</strong> hrbtenice, ter zadnja leta rakava<br />
obolenja, vendar pa nam, ljudem, ne ponujajo<br />
le topl<strong>in</strong>e, temveč njihove sposobnosti uporabljamo<br />
za našo dobrobit.«<br />
K<strong>in</strong>ološka zveza Slovenije<br />
K<strong>in</strong>ološka zveza Slovenije ima dolgo tradicijo<br />
šolanja reševalnih psov. V okviru KZS<br />
je aktivnih več kot 150 reševalnih parov, ki<br />
delujejo v k<strong>in</strong>oloških društvih. Letos je Regijski<br />
center za obveščanje že več kot stokrat<br />
aktiviral enote vodnikov reševalnih<br />
psov, predv<strong>se</strong>m za <strong>in</strong>tervencije pri iskanju<br />
pogrešanih.<br />
helikopterskA<br />
reševalnA skup<strong>in</strong>A<br />
Naloge reševalcev z reševalnimi psi so iskanje,<br />
reševanje <strong>in</strong> pomoč preživelim v rušev<strong>in</strong>ah<br />
ter iskanje pogrešanih, organizirani<br />
pa so v K<strong>in</strong>ološki zvezi Slovenije (KZS)<br />
<strong>in</strong> Zvezi vodnikov reševalnih psov Slovenije<br />
(ZRPS). Delovanje obeh organizacij sof<strong>in</strong>ancira<br />
Uprava RS za zaščito <strong>in</strong> reševanje.<br />
Podrobneje so naloge predpisane v pogodbi<br />
o sodelovanju med posamezno organizacijo<br />
ter Upravo RS za zaščito <strong>in</strong> reševanje,<br />
vključujejo pa:<br />
• naloge iskanja, reševanja <strong>in</strong> pomoči<br />
preživelim v rušev<strong>in</strong>ah;<br />
• iskanje pogrešanih;<br />
• stalno pripravljenost za aktiviranje<br />
<strong>in</strong> operativno sposobnost članov<br />
enot za zaščito, reševanje <strong>in</strong><br />
pomoč;<br />
• zagotovilo, da bodo naloge<br />
opravljali zdravstveno, psihično <strong>in</strong><br />
fizično sposobni člani enot;<br />
• zagotovilo usposobljenosti <strong>in</strong><br />
opremljenosti članov enot za iskanje,<br />
reševanje <strong>in</strong> pomoč preživelim<br />
v rušev<strong>in</strong>ah <strong>in</strong> iskanje pogrešanih<br />
skladno z merili za organiziranje,<br />
usposabljanje <strong>in</strong> opremljanje enot<br />
reševalnih psov pri KZS oziroma<br />
ZRPS;<br />
• pripravo <strong>in</strong> redno dopolnjevanje<br />
načrta obveščanja <strong>in</strong> aktiviranja<br />
članov enot pri KZS oziroma ZRPS;<br />
• sodelovanje na vajah <strong>in</strong> drugih<br />
aktivnostih, ki jih organizira M<strong>in</strong>istrstvo<br />
za obrambo z Upravo RS za<br />
zaščito <strong>in</strong> reševanje, ki bo KZS oziroma<br />
ZRPS povabila k sodelovanju.<br />
Pes mora poiskati ponesrečenega.<br />
Učenje poteka skozi igro <strong>in</strong> ko najde pogrešanega, za nagrado dobi igračo.<br />
Airdealski terier je prva pasma psa, ki so ga uporabili pri iskanju ranjenih med rusko-japonsko<br />
vojno leta 1905.<br />
Lahko bi rekli, da je reševalni pes zaradi<br />
svoje izredne uč<strong>in</strong>kovitosti neprecenljiv<br />
človekov sodelavec, saj<br />
kljub hitremu razvoju tehnologije <strong>in</strong> znanosti<br />
človek težko najde v rušev<strong>in</strong>ah zasutega<br />
človeka. To uspešno naredi izšolan reševalni<br />
pes, da pa lahko to delo opravlja, <strong>se</strong><br />
njegovo šolanje začne po končanem šolanju<br />
na enem izmed programov osnovne vzgoje<br />
psa, torej vzgoje mladega psa, male šole<br />
ali osnovne šole. »Psa učiš skozi igro, začne<br />
pa <strong>se</strong> že zelo zgodaj. Treba <strong>se</strong> je zavedati, da<br />
reševalni pes ni druž<strong>in</strong>ski pes, s katerim<br />
lahko trenira vsak. Najprej <strong>se</strong> psa socializira<br />
<strong>in</strong> nato postopoma navaja na naloge, ki<br />
jih bo moral opravljati kot reševalni pes,«<br />
pove poveljnik reševalnih enot <strong>in</strong> pred<strong>se</strong>dnik<br />
komisije za reševalne p<strong>se</strong> pri K<strong>in</strong>ološki<br />
zvezi Slovenije Vlado Gerbec. »Pes pridobiva<br />
izkušnje od vedenja v prometu do<br />
iskanja vodnika. To <strong>se</strong> trenira tako, da pes<br />
ni na povodcu <strong>in</strong> teče pred vodnikom. Gospodar<br />
naenkrat izg<strong>in</strong>e <strong>in</strong> ko pes to vidi,<br />
najprej steče tja, kjer ga je nazadnje videl,<br />
nato pa začne uporabljati nos. Treba je vedeti,<br />
da ima pes 11.500-krat močnejši voh<br />
kot človek.« Kot je dodal Gerbec, tren<strong>in</strong>gi<br />
s psi potekajo redno, saj mora biti pes v<br />
psihični <strong>in</strong> fizični kondiciji. Vadijo premagovanje<br />
ovir, poslušnost <strong>in</strong> iskanje, več<strong>in</strong>a<br />
32 SV SV 33
OBRAZI<br />
Od vikarja<br />
do stolnega<br />
župnika<br />
Bilo je julija 2000, ko <strong>se</strong>m kot novi nov<strong>in</strong>ar obiskal dijake<br />
šentviške škofijske gimnazije, ki so prve dni svojih zasluženih<br />
poletnih počitnic preživljali na Bloški Polici v okviru<br />
taborjenja MORS <strong>in</strong> mladi. Tam <strong>se</strong>m prvič srečal takratnega<br />
profesorja na škofijski gimnaziji, prvega vojaškega<br />
duhovnika v Slovenski vojski <strong>in</strong> poznejšega vojaškega vikarja<br />
mons<strong>in</strong>jorja dr. Jožeta Pluta. Z Jožetom, kot so ga<br />
klicali nekdanji sodelavci iz Slovenske vojske, <strong>se</strong>m bil tudi<br />
na vojaškem romanju v Lurdu, na krstu vojaške ladje<br />
Triglav v ruskem Sankt Peterburgu <strong>in</strong> drugje. V njegovi<br />
družbi mi je bilo vedno zelo prijetno, saj je odprt, dobrodušen,<br />
zabaven <strong>in</strong> preprost človek, ki je vsakomur pripravljen<br />
pomagati <strong>in</strong>, kot <strong>se</strong> za duhovnika spodobi, v težkih<br />
trenutkih človekovo boleč<strong>in</strong>o ter notranjo stisko ublažiti s<br />
toplimi be<strong>se</strong>dami <strong>in</strong> vedrim optimizmom.<br />
Be<strong>se</strong>dilo: Marko Pišlar<br />
Fotografije: Bruno Toič<br />
V Slovenski vojski kot prvi vojaški duhovnik<br />
Kmalu po duhovniškem posvečenju leta 1989 je Plut kot mladi duhovnik<br />
ljubljanske nadškofije nastopil službo v Stari Loki pri Škofji<br />
Loki, nato pa je bil kaplan v ljubljanski stolnici, kjer je danes stolni<br />
župnik. Med vojno za Slovenijo, ko je služboval v ljubljanski stolnici,<br />
je bil vpoklican kot rezervni pripadnik Teritorialne obrambe.<br />
»Čeprav so me vpoklicali kot vojaka, <strong>se</strong>m med osamosvojitveno<br />
vojno opravljal duhovniško delo, <strong>se</strong> pogovarjal s fanti <strong>in</strong> jih spodbujal,«<br />
je razložil. Po osamosvojitvi je nastopil službo župnika v<br />
Mokronogu, nato pa je postal profesor verouka <strong>in</strong> duhovni vodja<br />
na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani. »V cerkvi<br />
je približno tako kot v vojski, saj na koncu vedno obvelja odločitev<br />
nadrejenega,« mi je z nasmehom odgovoril na vprašanje, zakaj<br />
<strong>se</strong> je odločil za Slovensko vojsko. Takratni ljubljanski nadškof<br />
ga je najprej vprašal, ali bi začel delovati kot član v projektni skup<strong>in</strong>i<br />
za uvedbo duhovne oskrbe v SV, nato pa so ga imenovali za<br />
prvega vojaškega duhovnika. »Izkušnja iz pravega bojnega okolja<br />
med vojno za Slovenijo je bila zame zelo pozitivna <strong>in</strong> mislim,<br />
da je prav ta spodbudila nadškofa, da je med mnogimi duhovniki<br />
mene izbral za začetnika duhovne oskrbe v Slovenski vojski.«<br />
Leta 2000 <strong>se</strong> je Plut redno zaposlil v SV, potem ko je bil med slovensko<br />
škofovsko konferenco <strong>in</strong> takratno slovensko vlado podpisan<br />
sporazum o duhovni oskrbi v SV, najprej s katoliško, me<strong>se</strong>c<br />
pozneje pa še z evangeličansko cerkvijo.<br />
Najprej navezal stike z deklariranimi ateisti<br />
Ob njegovem prihodu na MO je bilo treba pripraviti v<strong>se</strong> formalnopravne<br />
podlage za delo <strong>in</strong> znotraj vojaškega sistema zagotovili<br />
izvedbene akte. »Spomnim <strong>se</strong>, da <strong>se</strong>m bil prvih šest me<strong>se</strong>cev zaposlen<br />
v Službi za splošne zadeve,« pripomni Plut <strong>in</strong> doda, da so<br />
<strong>se</strong> takrat šalili, da je Slovenija ed<strong>in</strong>a država, ki ima duhovno oskrbo<br />
v avtomobilskem parku, ne pa v oboroženih silah. Ob formalni<br />
ureditvi statusa je bil premeščen v Slovensko vojsko, v kateri je<br />
začel orati led<strong>in</strong>o v duhovni oskrbi <strong>in</strong> tako postal prvi vojaški duhovnik<br />
v SV. Kot je razložil, je imel ob prihodu v Slovensko vojsko<br />
zanimive izkušnje na o<strong>se</strong>bni ravni. Nekateri so nanj gledali kot<br />
na prvega »ta črnega«, ki je prišel v vojaški sistem, s katerim cerkev<br />
naj ne bi imela nič opravka, drugi pa so bili zelo dobrodušni<br />
<strong>in</strong> so <strong>se</strong> ve<strong>se</strong>lili njegovega prihoda. Plut je povedal, da je bilo nekaterim<br />
vernikom, ki jih je poznal od prej, nerodno, zato so <strong>se</strong> ga<br />
kar naenkrat začeli izogibati, kar je razumljivo, saj so vero živeli<br />
doma, v službi pa zanjo do takrat ni bilo prostora. »Prvi, s katerimi<br />
<strong>se</strong>m navezal stik v Slovenski vojski, so bili ljudje, ki so <strong>se</strong> deklarirali<br />
za ateiste, saj so ugotovili, da <strong>se</strong>m pov<strong>se</strong>m običajen človek,<br />
čeprav <strong>se</strong>m duhovnik.« Kot <strong>se</strong> spom<strong>in</strong>ja, je prve tedne v jedilnici<br />
MO med malico <strong>se</strong>del sam, saj so bili sodelavci do njega zadržani,<br />
nato pa so ga sprejeli kot <strong>se</strong>bi enakega. Pono<strong>se</strong>n je, da <strong>se</strong> je<br />
po več kot petnajstih letih njegovega požrtvovalnega dela v SV<br />
duhovna oskrba toliko oblikovala, da lahko z gotovostjo reče, da<br />
jo je zapustil v dobrem stanju, tako pa je bilo njegovo mnenje že<br />
ob praznovanju de<strong>se</strong>te obletnice začetka delovanja vojaškega<br />
vikariata, ko je škofe prvič prosil, da sprejmejo njegov odstop iz<br />
prepričanja, da je tisto, za kar je bil poklican v SV, uresničil. Okolišč<strong>in</strong>e<br />
v slovenski cerkvi, povezane z bankrotom mariborske nadškofije<br />
<strong>in</strong> razrešitvijo takratnega mariborskega ter ljubljanskega<br />
nadškofa, so vplivale na to, da je sprejetje njegovega odstopa z<br />
mesta vojaškega vikarja trajalo kar dolgih šest let.<br />
Za duhovno oskrbo v SV skrbijo duhovniki<br />
<strong>in</strong> pastoralni asistenti<br />
Slovenska vojska je v petnajstih letih vzpostavila sistem duhovne<br />
oskrbe njenih pripadnikov, za kar danes skrbi vojaški vikariat. V<br />
njem je zaposlenih štir<strong>in</strong>ajst ljudi, od tega so štirje katoliški duhovniki,<br />
dva evangeličanska, drugi pa so pastoralni asistenti, torej<br />
laični teologi, podčastnik <strong>in</strong> adm<strong>in</strong>istratorka. »Nenapisani standard<br />
v vojskah držav zavezništva je, da vojaški duhovnik oziroma<br />
asistent s pomočnikom podčastnikom skrbi za 500 vojakov,«<br />
je pojasnil Plut <strong>in</strong> dodal, da primerjava SV z večjimi zavezniškimi<br />
vojskami ni mogoča. Ob tem je razložil, da so si prizadevali,<br />
da bi v vojaškem vikariatu delali predstavniki drugih veroizpovedi,<br />
predv<strong>se</strong>m muslimanske <strong>in</strong> pravoslavne cerkve, vendar morata<br />
omenjeni verski skupnosti najprej skleniti sporazum o duhovni<br />
oskrbi vojaških o<strong>se</strong>b, saj imajo vsi pripadniki <strong>in</strong> njihovi druž<strong>in</strong>ski<br />
člani pravico do duhovne oskrbe tiste veroizpovedi, ki ji vojaki<br />
pripadajo.<br />
Vojaki na misijah najbolj zaupajo<br />
vojaškemu duhovniku<br />
Ena izmed dolgoletnih želja rimskokatoliške cerkve je, da bi vojaški<br />
vikariat postal ord<strong>in</strong>ariat oziroma vojaška škofija, zato od<br />
države upravičeno pričakuje, da bo spoštovala notranjo organizacijo<br />
cerkve, torej da omogoči ustanovitev ord<strong>in</strong>ariata oziroma<br />
vojaške škofije. »Slovenija je tudi na tem področju po<strong>se</strong>bna,«<br />
je povedal Plut <strong>in</strong> dodal, da je več<strong>in</strong>a držav ob demokratizaciji<br />
uvedla duhovno oskrbo vojakov ter ustanovila ord<strong>in</strong>ariat oziroma<br />
vojaško škofijo. Po Plutovem prepričanju je Slovenija na tem področju<br />
stagnirala, saj so jo druge države v okolici že zdavnaj prehitele.<br />
Tako imajo celo v Bosni <strong>in</strong> Hercegov<strong>in</strong>i od leta 2010 vojaško<br />
škofijo. »Če bi bil podpisan sporazum s Svetim <strong>se</strong>dežem, da<br />
bi lahko ustanovili vojaško škofijo, bi ta pr<strong>in</strong>esla veliko dodano<br />
vrednost z vidika duhovne oskrbe pripadnikov SV <strong>in</strong> mednarodne<br />
primerljivosti z zaveznicami,« je prepričan Plut. Za delo vojaškega<br />
vikariata <strong>in</strong> duhovno oskrbo je pomembna podpora vodstva<br />
MO ter vladajoče politike. »Vsi do<strong>se</strong>danji obrambni m<strong>in</strong>istri <strong>in</strong> m<strong>in</strong>istrici<br />
so imeli načelno precej profesionalen odnos do duhovne<br />
oskrbe <strong>in</strong> pravic vojakov do nje, prav tako načelniki Generalštaba<br />
SV,« je pritrdil Plut <strong>in</strong> dejal še, da je vlogo duhovne oskrbe vojakov<br />
potrdila tudi raziskava FDV med pripadniki SV na mednarodnih<br />
misijah. Slovenski vojaki praviloma v operacijah najbolj<br />
zaupajo prav vojaškemu duhovniku.<br />
Delo stolnega župnika mu pomeni velik izziv<br />
Plut je avgusta nastopil službo stolnega župnika v ljubljanski nadškofiji,<br />
ki mu jo je zaupal ljubljanski nadškof Zore. Prav tako je<br />
pred dvema letoma postal kanonik, najmlajši v ljubljanski stolni<br />
cerkvi. Plut je razložil, da mu delo stolnega župnika pomeni velik<br />
izziv, saj stolnica ni klasična župnija. V primerjavi z drugimi slovenskimi<br />
župnijami imajo ob delavnikih kar <strong>se</strong>dem bogoslužij, ob<br />
nedeljah pa celo devet, prav tako je to protokolarna cerkev. Ves<br />
čas službovanja v Slovenski vojski je poskušal čim več časa preživeti<br />
s kaplani, pastoralnimi asistenti <strong>in</strong> predv<strong>se</strong>m z vojaki na terenu.<br />
»Ko <strong>se</strong>m bil zaposlen v SV, <strong>se</strong>m na leto z avtomobilom prevozil<br />
približno 80.000 kilometrov. Terensko delo mi je všeč, zato<br />
mi je nadškof zaupal nalogo arhidiakona za Gorenjsko <strong>in</strong> v njegovem<br />
imenu zdaj po terenu urejam, vodim <strong>in</strong> nadziram določene<br />
stvari,« je še dopolnil Plut.<br />
Navezan na rojstno vas <strong>in</strong> druž<strong>in</strong>o<br />
Plut je od mladosti zelo navezan na rojstno Valično vas na Dolenjskem,<br />
kamor <strong>se</strong> rad vrača. Ko je bil zaposlen v Slovenski vojski, je<br />
kar tri leta živel na Dolenjskem <strong>in</strong> bil dejaven v lokalnem okolju. V<br />
želji po ureditvi vasi, njene okolice, pohodniških poti <strong>in</strong> cerkva <strong>se</strong><br />
je s sovaščani udeleževal številnih delovnih akcij. Prav tako je rad<br />
zahajal na družabne dogodke, ki so jih organizirali v vasi. »Zdaj,<br />
ko živim v Ljubljani, zelo rad poklepetam z domač<strong>in</strong>i v so<strong>se</strong>dnji<br />
kavarni,« je pojasnil Plut <strong>in</strong> v šali pripomnil, da tako opravlja lo-<br />
kalno pastoralo. V prostem času rad odide na obisk k prijateljem,<br />
v stolnico ali naravo posnet dobre fotografije, ki jih bo mogoče<br />
potreboval za objavo v župnijskem listu ali na družbenih omrežjih,<br />
na katerih je še vedno dejaven. Iz službovanja v Slovenski vojski<br />
mu je ostala navada, da vsak drugi dan telovadi, saj je prepričan,<br />
da mora ostati v dobri telesni kondiciji. Ko <strong>se</strong> bo privadil na<br />
nov delovni ritem, <strong>se</strong> bo odpravil še na kakšen izlet v hribe ali na<br />
krajši potep po naravi. Zelo je pono<strong>se</strong>n na svojo druž<strong>in</strong>o, s katero<br />
je ostal tesno povezan, prav tako na v<strong>se</strong> pripadnice <strong>in</strong> pripadnike<br />
SV, v katerih vidi dobrosrčne <strong>in</strong> poštene ljudi, ki so za bližnje, domov<strong>in</strong>o<br />
<strong>in</strong> državo Slovenijo pripravljeni narediti v<strong>se</strong>.<br />
Matej Jakopič vojaški vikar SV<br />
Vodenje vojaškega vikariata je 1. avgusta prevzel višji vojaški<br />
uslužbenec XIII. razreda Matej Jakopič, ki je bil do takrat namestnik<br />
vojaškega vikarja. Jakopič <strong>se</strong> je v Slovenski vojski zaposlil<br />
leta 2001. Kot prvi slovenski vojaški kaplan je odšel v Kanado<br />
na Častniško šolo za vojaške kaplane <strong>in</strong> jo končal z odliko. Leta<br />
2002 je prevzel mesto kaplana v 1. brigadi SV. V okviru večnacionalnih<br />
sil kopenske vojske <strong>se</strong> je udeleževal mednarodnih vojaških<br />
vaj v domov<strong>in</strong>i <strong>in</strong> tuj<strong>in</strong>i, v Poveljstvu sil pa je skrbel za duhovno<br />
oskrbo pripadnikov v mednarodnih operacijah <strong>in</strong> na misijah v<br />
BiH, na Kosovu, v Afganistanu <strong>in</strong> na Golanskem višavju. V Evropi<br />
<strong>in</strong> ZDA je sodeloval na veliko mednarodnih konferencah iz duhovne<br />
oskrbe. Sodelujmo – zmagujmo! je moto, ki bo usmerjal njegovo<br />
vodenje vojaških kaplanov <strong>in</strong> pastoralnih asistentov. »S tem<br />
motom želim nadaljevati ustvarjalno sodelovanje v<strong>se</strong>h, katerih poslanstvo<br />
je skrb za dobro pripadnikov Slovenske vojske <strong>in</strong> njihovih<br />
druž<strong>in</strong>skih članov,« je povedal vojaški vikar.<br />
Jože Plut med predpraznično mašo za slovenske vojake v Libanonu leta 2007<br />
34 SV SV 35<br />
Fotografija: Marko Pišlar
zaščita <strong>in</strong> reševanje<br />
Če zagori,<br />
naj <strong>se</strong> ti ven mudi<br />
Tema letošnjega projekta Oktober – me<strong>se</strong>c požarne varnosti je evakuacija.<br />
Namen projekta je spodbuditi lastnike ali uporabnike objektov, da organizirajo<br />
<strong>in</strong> izvedejo praktično usposabljanje za evakuacijo oziroma vaje evakuacije,<br />
ki naj <strong>se</strong> jih udeleži čim več ljudi. Projekt je pripravila Uprava RS za zaščito<br />
<strong>in</strong> reševanje v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije ter Slovenskim združenjem<br />
za požarno varstvo.<br />
Be<strong>se</strong>dilo: Irena Zupančič<br />
Ilustracije: Studio Ajd, d. o. o.<br />
O evakuaciji<br />
Evakuacija je urejeno gibanje o<strong>se</strong>b na varno<br />
mesto ob požaru ali drugi nevarnosti. Poteka<br />
po evakuacijski poti. Ta je označena z znaki, ki<br />
kažejo smer evakuacije do zbirnega mesta. Pomembno<br />
je, da je evakuacijska pot vedno prosta<br />
<strong>in</strong> prehodna. Evakuacijske poti <strong>in</strong> zbirno<br />
mesto so označeni s po<strong>se</strong>bnim znakom.<br />
Za požarno bolj ogrožene objekte <strong>in</strong> objekte, v<br />
katerih <strong>se</strong> zbira več ljudi, je treba narediti načrt<br />
evakuacije ob požaru. Načrt evakuacije je grafični<br />
prikaz objekta ali delov objekta, v njem pa<br />
so vrisani položaj posameznega prostora oziroma<br />
točka nahajanja, evakuacijska pot, zbirno<br />
mesto, mesta, kjer so naprave, oprema <strong>in</strong><br />
sredstva za gašenje, ter položaj ročnih javljalnikov<br />
požara. Načrt evakuacije mora biti obešen<br />
v vsaki sobi ali prostoru, kjer <strong>se</strong> skladno z<br />
namembnostjo objekta zbirajo ali zadržujejo<br />
ljudje. Prav je, da <strong>se</strong> z načrtom evakuacije, če je<br />
za objekt narejen, <strong>se</strong>znanite, sploh če <strong>se</strong> v njem<br />
zadržujete večji del dneva, na primer v službenih<br />
prostorih, šolah itn.<br />
Evakuacija iz stanovanja<br />
Ogenj <strong>se</strong> lahko v stanovanju zelo<br />
hitro razvije v požar. Ljudje <strong>se</strong> požara<br />
prestrašijo, še po<strong>se</strong>bno, če <strong>se</strong> razvija dim<br />
<strong>in</strong> jih skrbi, kako <strong>se</strong> bodo sami <strong>in</strong> njihovi<br />
najbližji rešili na varno.<br />
Če živite v stavbi, za katero načrta evakuacije<br />
ni treba narediti, ga lahko narišete sami, pri<br />
tem pa lahko sodeluje vsa druž<strong>in</strong>a. Z otroki <strong>se</strong><br />
lahko igrate vajo evakuacije <strong>in</strong> <strong>se</strong> tako <strong>se</strong>znanite<br />
s potjo, po kateri lahko stavbo ob nevarnosti<br />
zapustite. Pomislite tudi na evakuacijo gluhih<br />
<strong>in</strong> naglušnih, slepih <strong>in</strong> slabovidnih, gluhoslepih<br />
ter gibalno oviranih, o čemer smo pisali v<br />
reviji SV oktobra 2014.<br />
Umik na varno mesto vam lahko preprečijo<br />
zaklenjena vrata, zato je pomembno, da ključ<br />
vrat hranite vedno na istem kraju <strong>in</strong> da vsi druž<strong>in</strong>ski<br />
člani vedo, kje je. Ob požaru ne ugotavljajte<br />
vzroka požara <strong>in</strong> ne iščite vrednih predmetov.<br />
Ko zapustite prostor, zaprite za <strong>se</strong>boj<br />
vrata, saj tako upočasnite širjenje požara. Za<br />
evakuacijo nikoli ne uporabljajte dvigala, umikajte<br />
<strong>se</strong> po stopnicah. O požaru v stavbi obvestite<br />
tudi druge stanovalce ali uporabnike,<br />
na primer s trkanjem na vrata oziroma s klici<br />
požar ali ogenj.<br />
Ko zaslišite opozorilo za požar ali zagledate<br />
požar, ki ga ne morete omejiti oziroma pogasiti<br />
V povprečju ljudje v zadimljenem prostoru<br />
ne preživijo več kot pet m<strong>in</strong>ut. Priprava <strong>in</strong><br />
preizkušanje načrta evakuacije ob požaru<br />
vam lahko pomagata, da boste ob požaru<br />
znak za smer evakuacije<br />
znak za zbirno mesto<br />
Načrt evakuacije<br />
Ocenjevanje škode<br />
po naravnih<br />
nesrečah<br />
Naravne nesreče so vsako leto v<strong>se</strong> pogostejše <strong>in</strong> hujše ter povzročajo zelo veliko<br />
škodo na kmetijskih pridelkih <strong>in</strong> stvareh. Slovenski sistem varstva pred naravnimi<br />
<strong>in</strong> drugimi nesrečami je v Evropski uniji ed<strong>in</strong>stven. Med mnogimi nalogami<br />
Uprave Republike Slovenije za zaščito <strong>in</strong> reševanje je od leta 2003 tudi<br />
ocenjevanje škode po naravnih <strong>in</strong> drugih nesrečah na kmetijskih pridelkih ter<br />
stvareh. V drugih državah EU sta ocenjevanje <strong>in</strong> povračilo škode prepuščeni<br />
odnosu med zavarovalnico <strong>in</strong> zavarovancem oziroma nimajo razvite državne<br />
pomoči za odpravo posledic naravnih nesreč svojim državljanom.<br />
Be<strong>se</strong>dilo: Ana Jakšič<br />
Fotografija: URSZR<br />
ukrepali hitro <strong>in</strong> pravilno, kar vam lahko Uprava RS za zaščito <strong>in</strong> reševanje bo letos izvedla<br />
posvet o evakuaciji. Gradivo o evakua-<br />
reši življenje.<br />
ciji, <strong>in</strong> sicer zgibanka Evakuacija iz stanovanja<br />
ter zgibanka <strong>in</strong> plakat Če zagori, naj <strong>se</strong> ti<br />
Če je za vašo stavbo že narejen načrt<br />
evakuacije, <strong>se</strong>znanite z njim v<strong>se</strong> druž<strong>in</strong>ske<br />
člane, sicer priporočamo, ven mudi, da je pripravite bilo letos svoj ponatisnjeno, posneti pa<br />
načrt evakuacije, so pri bili čemer tudi naj kratki sodeluje didaktični vsa filmi s prikazom<br />
Načrt evakuacije<br />
druž<strong>in</strong>a. evakuacije. Narejena je bila aplikacija za pametne<br />
telefone <strong>in</strong> preizkusite, 112-napotki, kako v njej pa <strong>se</strong> lahko <strong>se</strong>-<br />
V druž<strong>in</strong>i <strong>se</strong> pogovarjajte<br />
zapustiti stanovanje znanite, ob požaru. kako Pri ravnati pripravi ob posameznih nesrečah.<br />
Dopolnjena bo spletna hiša Ste storili v<strong>se</strong><br />
Če je za vašo stavbo že narejen načrt<br />
načrta evakuacije upoštevajte zmožnosti<br />
evakuacije, <strong>se</strong>znanite z njim v<strong>se</strong> druž<strong>in</strong>ske<br />
v<strong>se</strong>h druž<strong>in</strong>skih članov, po<strong>se</strong>bej otrok,<br />
člane, sicer priporočamo, da pripravite svoj<br />
starejših ali funkcionalno<br />
za varen<br />
oviranih<br />
dom?, kjer<br />
o<strong>se</strong>b.<br />
bodo poleg napotkov, kako<br />
načrt evakuacije, pri čemer naj sodeluje vsa<br />
ravnati ob požaru, zbrani nasveti, kako ravnati<br />
ob poplavi <strong>in</strong> potresu. Sodelovali smo tudi na<br />
druž<strong>in</strong>a.<br />
V načrt evakuacije vrišite tloris stanovanja,<br />
NJE<br />
Evakuacija<br />
pot evakuacije iz stanovanja oziroma stavbe,<br />
V druž<strong>in</strong>i <strong>se</strong> pogovarjajte <strong>in</strong> preizkusite, kako<br />
VO<br />
zapustiti stanovanje ob požaru. Pri pripravi<br />
mesto, kjer je shranjen otroškem gasilnik bazarju ali druga v Ljubljani. Naštete <strong>in</strong> druge<br />
Ljubljana<br />
načrta evakuacije upoštevajte zmožnosti<br />
oprema za varstvo dejavnosti, pred požarom, ki jih <strong>in</strong> je zbirno letos pripravila Uprava RS<br />
4<br />
v<strong>se</strong>h druž<strong>in</strong>skih članov, po<strong>se</strong>bej otrok,<br />
mesto, na katerem za zaščito <strong>se</strong> boste <strong>in</strong> zbrali reševanje, po umiku ter gradiva <strong>in</strong> napotki<br />
starejših ali funkcionalno oviranih o<strong>se</strong>b.<br />
iz stavbe.<br />
Redno skupaj pregledujte načrt evakuacije,<br />
iz varstva pred požarom ter iz varstva pred naravnimi<br />
<strong>se</strong>znanitev <strong>in</strong> drugimi z načrtom nesrečami <strong>in</strong> česa so <strong>se</strong> objavljeni takrat ne sme na storiti. Z otroki <strong>se</strong><br />
5<br />
iz pogovarjajte <strong>se</strong>, kako ukrepati ob požaru<br />
v.si<br />
V načrt evakuacije vrišite tloris stanovanja,<br />
V pripravo oziroma<br />
pot evakuacije iz stanovanja oziroma stavbe,<br />
evakuacije vključite tudi otroke. Pomembno<br />
cija<br />
spletni strani Uprave RS za »igrajte« zaščito evakuacijo. <strong>in</strong> reševanje<br />
mesto, kjer je shranjen gasilnik ali druga<br />
je, da razumejo pomen evakuacije <strong>in</strong> <strong>se</strong><br />
enije<br />
oprema za varstvo pred požarom, <strong>in</strong> zbirno<br />
zavedajo, da <strong>se</strong><br />
www.sos112.si.<br />
pred požarom ne smejo Načrt evakuacije <strong>in</strong> navodilo za ukrepanje<br />
36 SV mesto, na katerem <strong>se</strong> boste zbrali po umiku<br />
skriti pod posteljo ali v omaro.<br />
ob požaru naj bosta na vidnem mestu.<br />
SV 37<br />
na, 2007<br />
iz stavbe.<br />
Redno skupaj pregledujte načrt evakuacije,<br />
pogovarjajte <strong>se</strong>, kako ukrepati ob požaru<br />
s priročnimi gasilnimi sredstvi, <strong>se</strong> poskušajte<br />
čim prej umakniti na varno. Takoj zapustite<br />
prostor, vendar prej s hrbtno stranjo dlani<br />
potipajte kljuko ali vrata <strong>in</strong> jih odprite le, če so<br />
hladna. Preverite, da na hodniku ali stopnišču<br />
ni dima oziroma ognja. Če na evakuacijski poti<br />
naletite na dim, si usta <strong>in</strong> nos pokrijte z mokro<br />
krpo. Izhod iz zadimljenega prostora laže najdete,<br />
če <strong>se</strong> gibate ob stenah. Ko pridete iz stavbe,<br />
pojdite na zbirno mesto.<br />
Ko ste na zbirnem mestu, <strong>se</strong> nikoli ne vračajte<br />
v stavbo po dokumente, igrače <strong>in</strong> druge vredne<br />
predmete. Če koga pogrešate <strong>in</strong> menite, da je<br />
ujet v stavbi, o tem obvestite gasilce. Če lahko,<br />
Evakuacija še pred iz stanovanja<br />
prihodom gasilcev umaknite parkirana<br />
vozila, odprite dvoriščna vrata ali zapornico <strong>in</strong><br />
tako ustrezno sprostite dovozno pot. V stavbo<br />
<strong>se</strong> vrnite šele, ko vam to dovolijo gasilci.<br />
Če prostora oziroma stavbe ne morete zapustiti,<br />
pokličite na številko 112. Če <strong>se</strong> dim širi<br />
Ogenj <strong>se</strong> lahko v stanovanju zelo<br />
V povprečju ljudje v zadimljenem prostoru<br />
v prostor skozi odprt<strong>in</strong>e na vratih, jih zamašite<br />
z vlažnimi brisačami, posteljn<strong>in</strong>o ali dru-<br />
hitro razvije v požar. Ljudje <strong>se</strong> požara ne preživijo več kot pet m<strong>in</strong>ut. Priprava <strong>in</strong><br />
prestrašijo, še po<strong>se</strong>bno, če <strong>se</strong> razvija dim preizkušanje načrta evakuacije ob požaru<br />
gim blagom <strong>in</strong> tako preprečite širjenje dima v<br />
<strong>in</strong> jih skrbi, kako<br />
prostor.<br />
<strong>se</strong> bodo<br />
Vhodna<br />
sami <strong>in</strong> njihovi<br />
<strong>in</strong> druga vrata<br />
vam lahko<br />
zaprite,<br />
pomagata,<br />
vendar<br />
da boste ob požaru<br />
najbližji rešili na jih varno. ne zaklepajte. Umaknite ukrepali <strong>se</strong> v prostor, hitro <strong>in</strong> pravilno, ki je kar vam lahko<br />
reši življenje.<br />
čim bolj odmaknjen od požara, odprite okno<br />
<strong>in</strong> opozorite na<strong>se</strong>. Ostanite mirni, počakajte na<br />
gasilce <strong>in</strong> upoštevajte njihova navodila.<br />
Letošnje dejavnosti<br />
Na podlagi obvestila prizadete obč<strong>in</strong>e<br />
o nastanku naravne nesreče pristojna<br />
izpostava URSZR obvesti Upravo<br />
RS za zaščito <strong>in</strong> reševanje ter predlaga izdajo<br />
sklepa o začetku ocenjevanja škode na<br />
prizadetih območjih ene ali več obč<strong>in</strong>. Če<br />
<strong>se</strong> je skupna predhodna ocena približala<br />
mejni vrednosti za dodelitev državne pomoči,<br />
URSZR izda sklep o začetku ocenjevanja<br />
škode z obrazložitvijo <strong>in</strong> podrobnejšim navodilom<br />
ter ga pošlje prizadeti obč<strong>in</strong>i, v vednost<br />
pa pristojni izpostavi URSZR <strong>in</strong> pristojnim<br />
m<strong>in</strong>istrstvom.<br />
Obč<strong>in</strong>a na krajevno običajen nač<strong>in</strong> pozove<br />
oškodovance, naj škodo prijavijo obč<strong>in</strong>ski<br />
komisiji. Ta pri oškodovancu oceni škodo,<br />
pri čemer upošteva dokazila, ki ji jih mora<br />
oškodovanec predložiti. Škodo ocenjuje na<br />
kmetijskih kulturah <strong>in</strong> stvareh skladno z navodilom<br />
URSZR, podatke vne<strong>se</strong> v aplikacijo<br />
za ocenjevanje škode AJDA, natisne <strong>in</strong> podpiše<br />
uradne obrazce ter podatke, <strong>in</strong> sicer izvirnike<br />
vlog ter <strong>se</strong>znamov oškodovancev, pošlje<br />
pristojni izpostavi URSZR.<br />
Oškodovanci prijavijo škodo na predpisanih<br />
obrazcih, <strong>in</strong> sicer na Obrazcu 1 za oceno<br />
škode na kmetijskih zemljiščih, Obrazcu<br />
2 za oceno škode na kmetijskih pridelkih,<br />
Obrazcu 3 za oceno škode za uničeno stavbo,<br />
Obrazcu 4 za oceno delne škode na stavbi <strong>in</strong><br />
Obrazcu 5 za oceno škode na gradbeno <strong>in</strong>ženirskih<br />
objektih.<br />
Prijavljeno škodo preverijo regijske komisije<br />
za ocenjevanje škode <strong>in</strong> državna komisija<br />
za ocenjevanje škode, ki pripravi končno<br />
oceno škode na kmetijskih pridelkih <strong>in</strong> končno<br />
oceno škode na stvareh ter ju pošlje vladi.<br />
Vlada potrdi končno oceno škode na kmetijskih<br />
pridelkih <strong>in</strong> končno oceno škode na<br />
stvareh, če ta pre<strong>se</strong>ga 0,3 promila prihodkov<br />
državnega proračuna, <strong>in</strong> naloži M<strong>in</strong>istrstvu<br />
za kmetijstvo, gozdarstvo <strong>in</strong> prehrano<br />
(MKGP) oziroma M<strong>in</strong>istrstvu za okolje <strong>in</strong><br />
prostor (MOP), da pripravita programa odprave<br />
posledic škode.<br />
MKGP <strong>in</strong> MOP pripravita program za odpravo<br />
posledic škode na kmetijskih pridelkih<br />
oziroma stvareh, potrdi pa ga vlada.<br />
Agencija RS za kmetijske trge <strong>in</strong> razvoj podeželja<br />
izda odločbe o dodelitvi sredstev<br />
za odpravo posledic škode v kmetijstvu <strong>in</strong><br />
opravi plačilo. Odločbe o dodelitvi sredstev<br />
za odpravo posledic škode na stvareh <strong>in</strong> plačilo<br />
opravi MOP.<br />
URSZR skrbi tudi za usposabljanje članov<br />
obč<strong>in</strong>skih <strong>in</strong> regijskih komisij ter državne<br />
komisije za ocenjevanje škode po naravnih<br />
nesrečah. Tudi letos je URSZR pripravila<br />
usposabljanje za nove člane obč<strong>in</strong>skih <strong>in</strong><br />
regijskih komisij za v<strong>se</strong> regije v Sloveniji.<br />
Prvo usposabljanje za člane komisij dolenjske<br />
<strong>in</strong> posavske regije je bilo v Šentjerneju 8.<br />
<strong>se</strong>ptembra.<br />
Drugo usposabljanje za člane komisij koroške,<br />
zahodnoštajerske <strong>in</strong> zasavske regije<br />
je bilo 10. <strong>se</strong>ptembra v prostorih Izpostave<br />
URSZR Celje. V Izobraževalnem centru za<br />
zaščito <strong>in</strong> reševanje na Igu bo 28. <strong>se</strong>ptembra<br />
usposabljanje za člane komisij gorenjske, notranjske,<br />
obalne, osrednjeslovenske <strong>in</strong> <strong>se</strong>vernoprimorske<br />
regije. Zadnje usposabljanje bo<br />
organizirano 1. oktobra za člane komisij podravske,<br />
prekmurske <strong>in</strong> vzhodnoštajerske regije<br />
v Murski Soboti.
CZ vzpostavila<br />
namestitvene centre<br />
za migrante<br />
Civilna zaščita je po vladnem sklepu, da <strong>se</strong> zaradi množičnega prihoda migrantov<br />
v Slovenijo za postavitev začasnih namestitvenih centrov <strong>in</strong> njihovo<br />
oskrbo določi Civilno zaščito, v preteklih dneh vzpostavila začasne namestitvene<br />
centre v Lendavi, Slovenj Gradcu, Mariboru, Celju, Logatcu, na Vrhniki <strong>in</strong> v<br />
Ljubljani. Skupna zmogljivost centrov je namestitev za več kot 3000 ljudi. Civilna<br />
zaščita je ob pomoči prostovoljnih reševalnih služb <strong>in</strong> organizacij, ki delujejo<br />
v sistemu zaščite <strong>in</strong> reševanja, ter ob logistični podpori SV v opuščenih<br />
objektih šol, vojašnic <strong>in</strong> drugje zagotovila osnovne razmere za začasno namestitev<br />
migrantov, ki prihajajo v Slovenijo.<br />
Be<strong>se</strong>dilo: Aleš Sila<br />
Fotografije: Brane Petrovič<br />
Vodja centra Janez Petrovič je m<strong>in</strong>istrici predstavil organiziranost centra.<br />
Center v Logatcu deluje v sožitju z lokalno skupnostjo.<br />
Nastanitveni center v Logatcu<br />
je primer dobre prak<strong>se</strong> sodelovanja<br />
z lokalno skupnostjo<br />
M<strong>in</strong>istrica za obrambo Andreja Katič je v torek,<br />
22. <strong>se</strong>ptembra, skupaj s poveljnikom Civilne zaščite<br />
Srečkom Šestanom ter direktorjem Uprave<br />
RS za zaščito <strong>in</strong> reševanje Darkom Butom obiskala<br />
nastanitvena centra v Logatcu ter na Vrhniki,<br />
namenjena nastanitvi <strong>in</strong> oskrbi migrantov.<br />
V centru v Logatcu, ki je namenjen predv<strong>se</strong>m<br />
občutljivejšim skup<strong>in</strong>am migrantov, kot so otroci,<br />
no<strong>se</strong>čnice, druž<strong>in</strong>e z majhnimi otroki, starejši<br />
<strong>in</strong> drugi, ki potrebujejo večjo skrb, lahko v<br />
zidanih objektih oskrbijo 110 ljudi, skupaj z nastanitvijo<br />
v bivalnih zabojnikih pa do 400. Že ob<br />
prihodu jih pričaka prevajalec, po rodu iz Sirije,<br />
ki že več de<strong>se</strong>tletij živi v Sloveniji, predstavi pa<br />
jim v<strong>se</strong> možnosti, ki jih ponuja center. V<strong>se</strong> oznake<br />
<strong>in</strong> napisi v centru so tudi v arabskem jeziku.<br />
Tako v sobah kot bivalnih zabojnikih lahko biva<br />
po šest ljudi, na voljo pa imajo tudi lepo opremljene<br />
<strong>in</strong> ločene moške <strong>in</strong> ženske sanitarije ter<br />
prhe. Vsi objekti so opremljeni z brezžičnim dostopom<br />
na <strong>in</strong>ternetno omrežje, tako da oskrbovanci<br />
lahko komunicirajo s svojimi druž<strong>in</strong>ami<br />
tudi prek spleta. Prehrana je organizirana v po<strong>se</strong>bnem<br />
jedilniškem objektu, na voljo so topli<br />
obroki, predv<strong>se</strong>m za otroke pa tudi mleko <strong>in</strong><br />
sladki prigrizki. V centu delujejo številni prostovoljci<br />
Rdečega križa Slovenije, Karitasa, tabornikov,<br />
Slovenske filantropije <strong>in</strong> mnogi drugi,<br />
ki migrantom pomagajo tako pri oskrbi kot tudi<br />
z zdravstveno <strong>in</strong> psihološko pomočjo, če jo potrebujejo.<br />
Na voljo imajo v<strong>se</strong> nujne <strong>in</strong>formacije<br />
o potovanjih, saj jih več<strong>in</strong>a center zapusti takoj,<br />
ko si nekoliko odpočijejo, <strong>se</strong> oskrbijo z oblačili,<br />
obutvijo <strong>in</strong> drugimi potrebšč<strong>in</strong>ami, ki so jim<br />
na voljo v centru, ter svojo pot nadaljujejo proti<br />
krajem, kamor so namenjeni.<br />
M<strong>in</strong>istrica je po ogledu nastanitvenega centra<br />
izrazila zadovoljstvo nad odlično organiziranostjo,<br />
sodelovanjem številnih organizacij, ki delujejo<br />
v okviru sil za zaščito <strong>in</strong> reševanje, nad<br />
prostovoljci, pripadniki Civilne zaščite, gasilci,<br />
pripadniki Slovenske vojske <strong>in</strong> tudi domač<strong>in</strong>i, ki<br />
s svojim delom prispevajo k temu, da <strong>se</strong> tako občutljive<br />
skup<strong>in</strong>e, ki so začasno nastanjene v centru,<br />
dobro počutijo <strong>in</strong> dobijo vso nujno pomoč.<br />
Kot je še dejala, <strong>se</strong> je prepričala, da organizacija<br />
poteka tako, kot je bilo zamišljeno. »To, da <strong>se</strong><br />
begunci pri nas dobro počutijo <strong>in</strong> odhajajo zadovoljni,<br />
z dobrimi mislimi na Slovenijo, dokazuje,<br />
da smo Slovenci humanitarni ter solidarni<br />
<strong>in</strong> da znamo pomagati soljudem v stiski,« je<br />
še poudarila. Po be<strong>se</strong>dah m<strong>in</strong>istrice lahko center<br />
v Logatcu označimo kot primer dobre prak<strong>se</strong>,<br />
ne le zaradi <strong>se</strong>danjega delovanja pri oskrbi<br />
migrantov, temveč tudi na splošno. Gre za center,<br />
ki deluje v sožitju z lokalno skupnostjo, zato<br />
<strong>se</strong> je m<strong>in</strong>istrica še po<strong>se</strong>bej zahvalila županu obč<strong>in</strong>e<br />
Bertu Menardu <strong>in</strong> obč<strong>in</strong>skemu poveljniku<br />
Civilne zaščite.<br />
Sobe, namenjene najranljivejšim skup<strong>in</strong>am<br />
migrantov<br />
Prostori stare<br />
vojašnice na Vrhniki<br />
pripravljeni za prihod<br />
prvih migrantov<br />
Obiskali smo namestitveni center v opuščenih objektih nekdanje vojašnice na<br />
Stari Vrhniki, kjer je bilo v<strong>se</strong> pripravljeno za prihod prvih beguncev. Za njegovo<br />
delovanje je odgovorna Izpostava URSZR Ljubljana, ki poleg Vrhnike skrbi<br />
tudi za namestitveni center v Logatcu <strong>in</strong> Ljubljani.<br />
Be<strong>se</strong>dilo: Marko Pišlar<br />
Fotografija: Tanja Eržen<br />
Začasni nastanitveni center v nekdanji vrhniški VOJAŠNICI<br />
Kot je pojasnila vodja izpostave<br />
URSZR Ljubljana Elza Majcen, so<br />
v nedeljo, 20. <strong>se</strong>ptembra, popoldne<br />
dobili sporočilo poveljnika CZ, da je vlada za<br />
postavitev <strong>in</strong> oskrbo začasnih nastanitvenih<br />
centrov za migrante določila Civilno zaščito.<br />
Takoj so <strong>se</strong> začele aktivnosti, da bi bili čim<br />
prej pripravljeni za prihod prvih beguncev. V<br />
objekt na Vrhniki so iz državnih rezerv pripeljali<br />
zložljive postelje <strong>in</strong> posteljn<strong>in</strong>o, hkrati<br />
pa je bilo treba očistiti prostore, za kar so<br />
poskrbeli taborniki ter skavti. Služba nujne<br />
medic<strong>in</strong>ske pomoči je v objektu postavila<br />
začasno ambulanto <strong>in</strong> v blagovnih rezervah<br />
prevzela zdravila. Treba je bilo poskrbeti za<br />
priklop elektrike, ker pa vode v omrežju ni,<br />
so zunaj objekta postavili kar terenske sanitarije<br />
<strong>in</strong> razvodni sistem za umivanje. Pregledali<br />
so objekte, predvidene za nastanitev, <strong>in</strong><br />
uredili jedilnico ter prostore za vodstvo centra.<br />
Hkrati je Rdeči križ Slovenije na Vrhniko<br />
pripeljal prvo pošiljko vode, konzerviranih<br />
rib, prepečenca <strong>in</strong> drugih izdelkov. Elza<br />
Majcen je dodala, da so <strong>se</strong> s predstavniki obč<strong>in</strong>e<br />
podrobno dogovorili za nač<strong>in</strong> dela, prav<br />
tako so določili primerne prostore za delo<br />
posameznih služb. »V aktivnosti je bil v<strong>se</strong>skozi<br />
vključen tudi predstavnik obč<strong>in</strong>skega<br />
štaba, ki pomaga vodji centra <strong>in</strong> je pogodbeni<br />
pripadnik CZ,« je dodala Elza Majcen. S<br />
predstavniki Policije so <strong>se</strong> dogovorili o poteku<br />
postopkov ob sprejemu <strong>in</strong> zanje uredili<br />
primerne prostore v objektu. Komunalno<br />
podjetje je postavilo zabojnike za smeti <strong>in</strong> začelo<br />
priklop na vodovodno omrežje, poleg<br />
tega so pozneje zagotovili sanitarne zabojnike<br />
s prhami. Nastanitveni center na Vrhniki<br />
tako ob<strong>se</strong>ga več objektov. V prvem imata<br />
prostore Rdeči križ Slovenije <strong>in</strong> Karitas, tja<br />
pa lahko prebivalci ob določenih urah vsak<br />
dan pr<strong>in</strong>e<strong>se</strong>jo humanitarno pomoč. V večjem<br />
objektu so sprejemni center Policije, ki<br />
v njem evidentira migrante, <strong>in</strong> tudi prostori<br />
za vodstvo centra ter priročna ambulanta,<br />
v kateri ekipa Zdravstvenega doma Vrhnika<br />
zagotavlja nujno medic<strong>in</strong>sko pomoč. Dva<br />
objekta sta namenjena nastanitvi migrantov,<br />
v njiju pa so večje sobe z do 14 posteljami <strong>in</strong><br />
druž<strong>in</strong>ske sobe z do petimi posteljami. V namestitvenem<br />
centru je tudi jedilnica, kamor<br />
poleg rednih suhih obrokov Slovenska vojska<br />
iz vojašnic vozi po en topli obrok na dan. V<br />
namestitvenem centru na Vrhniki tako lahko<br />
sprejmejo <strong>in</strong> oskrbijo približno 900 ljudi, za<br />
njegovo delovanje pa skrbi približno 20 ljudi,<br />
od tega je velika več<strong>in</strong>a prostovoljcev.<br />
Letošnji Bogatajevi dnevi<br />
zaščite <strong>in</strong> reševanja zaradi<br />
aktivnosti pri oskrbi<br />
migrantov deloma preloženi<br />
Prireditev, na kateri vsako drugo leto v<br />
drugi regiji predstavljajo sistem varstva<br />
pred naravnimi <strong>in</strong> drugimi nesrečami <strong>in</strong><br />
je bila načrtovana od 1. do 3. oktobra v<br />
Murski Soboti, bo zaradi aktivnosti Uprave<br />
Republike Slovenije za zaščito <strong>in</strong> reševanje<br />
ter Civilne zaščite pri oskrbi migrantov<br />
deloma preložena, predvidoma na<br />
maj 2016, del aktivnosti pa bo potekal v<br />
soboto, 3. oktobra.<br />
Kot je znano, Uprava Republike Slovenije<br />
za zaščito <strong>in</strong> reševanje ter Civilna zaščita<br />
zagotavljata delovanje šestih nastanitvenih<br />
centrov po Sloveniji ter oskrbo migrantov,<br />
zato prireditve Bogatajevi dnevi<br />
zaščite <strong>in</strong> reševanja v ob<strong>se</strong>gu, kot je bil<br />
načrtovan, ni mogoče kakovostno izpeljati.<br />
URSZR bo prireditev organizirala<br />
predvidoma maja naslednje leto, del aktivnosti,<br />
ki jih je mogoče opraviti, pa bo<br />
izvedla, kot je bilo načrtovano.<br />
Od načrtovanih aktivnosti bo URSZR organizirala<br />
21. državno preverjanje usposobljenosti<br />
ekip prve pomoči Civilne<br />
zaščite <strong>in</strong> Rdečega križa 2015 ter mednarodno<br />
gasilsko tekmovanje. Potekala<br />
bo tudi slavnostna predaja gasilskih vozil<br />
PGD Murska Sobota.<br />
Aktivnosti bodo potekale v soboto, 3. oktobra.<br />
Tako bo 21. državno preverjanje<br />
usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne<br />
zaščite <strong>in</strong> Rdečega križa 2015 med<br />
9. <strong>in</strong> 15. uro na več prizoriščih v središču<br />
Murske Sobote, <strong>in</strong> sicer v Mestnem parku,<br />
na Trgu zmage, v Trubarjevem drevoredu,<br />
na Borovnjakovi ulici, Ulici Staneta<br />
Rozmana ter Industrijski <strong>in</strong> Lendavski ulici.<br />
Predstavitev preverjanja usposobljenosti<br />
bo ob 10.45 v Grajski dvorani, potem pa<br />
bo sledil ogled tekmovalnih točk po mestnem<br />
jedru. Mednarodno gasilsko tekmovanje<br />
bo med 8. <strong>in</strong> 15. uro na atletskem<br />
stadionu Osnovne šole I Murska Sobota.<br />
Sklepni prireditvi obeh tekmovanj <strong>in</strong> slavnostna<br />
predaja gasilskih vozil PGD Murska<br />
Sobota bodo, kot je bilo načrtovano,<br />
v soboto, 3. oktobra, ob 17. uri na Grajski<br />
ploščadi v Murski Soboti.<br />
V<strong>se</strong>m razstavljavcem, ki so načrtovali<br />
udeležbo na tokratni prireditvi, ter sodelujočim<br />
predavateljem <strong>in</strong> drugim udeležencem<br />
<strong>se</strong> opravičujejo <strong>in</strong> jih prosijo za<br />
razumevanje. Hkrati v<strong>se</strong>, ki jih zaščita <strong>in</strong><br />
reševanje zanimata, po<strong>se</strong>bej pa prebivalce<br />
Murske Sobote z okolico vabijo, da <strong>se</strong><br />
udeležijo dogodka.<br />
38 SV SV 39
SPREMLJAMO<br />
Slovenski prostovoljci<br />
v vrhu svetovnega<br />
gasilstva<br />
Slovenska solidarnost v gasilstvu nima meja. Nesreče nam ne prizanašajo,<br />
vedno pa so nam pripravljeni pomagati gasilci. Na letališču v Lescah smo 22.<br />
<strong>in</strong> 23. avgusta prostovoljni gasilci iz v<strong>se</strong> Slovenije ponovno pripravili spektakel,<br />
ki je pritegnil skoraj 300 tekmovalcev <strong>in</strong> več kot tisoč gledalcev ter glasnih<br />
navijačev. Najtežji dve m<strong>in</strong>uti v športu – Firefighter Combat Challenge. Vreme<br />
nam je bilo letos naklonjeno. Najboljši tekmovalci so ponovno podirali meje<br />
<strong>in</strong> postavljali nove rekorde. Vzdušje v Lescah je bilo enkratno, na progi pa so<br />
tekmovali gasilci iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Češke, Francije, Gibraltarja,<br />
Hrvaške, Italije, Kanade, Nemčije, Poljske, Švice, Velike Britanije ter Združenih<br />
držav Amerike.<br />
Be<strong>se</strong>dilo: Monika Golob<br />
Fotografije: Branko Habjan<br />
Volja, moč <strong>in</strong> pogum so vodilo, ki tekmovalce<br />
ženejo k o<strong>se</strong>bnim uspehom.<br />
Biti dobro psihofizično pripravljen pri<br />
delu pomeni prednost <strong>in</strong> predanost delu pomagati<br />
komurkoli <strong>in</strong> kadarkoli. Pred šestimi<br />
leti, ko smo tekmovanje po vzoru iz Združenih<br />
držav Amerike prvič organizirali v Radovljici,<br />
sta bili dve m<strong>in</strong>uti cilj, želja <strong>in</strong> izziv tekmovalcev,<br />
danes pa je to meja, ki <strong>se</strong> jo lahko<br />
pre<strong>se</strong>že. Najboljši slovenski tekmovalci so tako<br />
dobri kot najbolje pripravljeni svetovni profesionalci<br />
na najvišji ravni.<br />
Projektni vodja tekmovanja <strong>in</strong> pred<strong>se</strong>dnik<br />
PGD Radovljica Igor Marijan je ob tem povedal:<br />
»Zadovoljni smo z letošnjim tekmovanjem.<br />
Tekmovalci so vsako leto boljši. Premikajo<br />
svoje meje, sposobnosti <strong>in</strong> zmogljivosti.<br />
Prepričani smo, da je lahko vsa država ponosna<br />
na do<strong>se</strong>žke naših gasilcev, od katerih<br />
je velika več<strong>in</strong>a prostovoljcev. Le najboljši<br />
bodo lahko oktobra tekmovali na svetovnem<br />
prvenstvu v Montgomeriju v Alabami. Junaki,<br />
ki so psihofizično pripravljeni na ravni<br />
najbolj elitnih specialnih enot ali celo vrhunskih<br />
športnikov, so vrhunec svetovnega športnega<br />
gasilstva. Slovenska solidarnost v gasilstvu<br />
nima meja. Nesreče ne prizanašajo. Ob<br />
poplavah, ujmi ali žledu vedno lahko računate<br />
na gasilce. Reševanje življenj, črpanje vode<br />
iz poplavljenih kleti, žaganje dreves po žledolomu<br />
<strong>in</strong> pomoč pri sanaciji podrtih električnih<br />
drogov je le nekaj naših del <strong>in</strong> nalog. Firefighter<br />
Combat Challenge je tekmovanje, ki je temelj<br />
za naše delo <strong>in</strong> spodbuda za pripravljenost na<br />
brezkompromisne ter težke razmere.«<br />
Direktorica podjetja POK iz Francije <strong>in</strong> partnerica<br />
tekmovanja Aleksandra Grandpierre je<br />
poudarila, da so ponosni, da sodelujejo pri tekmovanju,<br />
na katerem tekmovalci pokažejo najboljše<br />
vrl<strong>in</strong>e gasilstva, <strong>in</strong> sicer pogum, ki ga potrebujejo<br />
gasilci, ko rešujejo življenja, <strong>in</strong> je zelo<br />
pomemben, tren<strong>in</strong>g ter športno pripravljenost,<br />
ki je na zelo visoki ravni, da lahko tekmovalci<br />
do<strong>se</strong>gajo tako dobre rezultate. Pri tem so pomembni<br />
ekipno delo, ne<strong>se</strong>bična pomoč <strong>in</strong> dobrosrčnost.<br />
Ob tem je dodala: »Upam <strong>in</strong> želim<br />
si, da bi <strong>se</strong> ljudje po v<strong>se</strong>j Evropi zavedli, da tako<br />
prostovoljni kot profesionalni gasilci rešujejo<br />
naša življenja, pomagajo našim druž<strong>in</strong>am<br />
<strong>in</strong> ščitijo naše domove ter našo zemljo. Dogodek,<br />
kot je ta, je eden izmed najboljših predstavitev<br />
dela gasilcev ne le v Sloveniji, temveč<br />
tudi v mednarodnem okolju <strong>in</strong> svetu. Tukaj so<br />
ta konec tedna zbrani gasilke <strong>in</strong> gasilci z v<strong>se</strong>ga<br />
sveta. Naš namen je, da jim omogočimo, da<br />
svoje delo opravljajo po svojih najboljših zmožnostih,<br />
zato jim zagotavljamo najboljšo opremo<br />
za zaščito <strong>in</strong> profesionalno delo.«<br />
»Filozofija gasilstva pomagati drugemu je naša<br />
vrednota, zato si prizadevamo <strong>in</strong> iščemo najboljše<br />
rešitve za delo ter zaščito ljudi, ki so predani<br />
temu poklicu. Gasilci posredujejo v nesrečah<br />
<strong>in</strong> najtežjih razmerah, tako da pogosto<br />
nimajo časa niti pomisliti na svojo varnost.<br />
Njihovo poslanstvo je pomagati človeku v stiski<br />
<strong>in</strong> rešiti življenje, za svoje delo pa potrebujejo<br />
opremo, ki je najboljša <strong>in</strong> jih varuje. Ve<strong>se</strong>li <strong>in</strong><br />
ponosni smo, da jim to lahko omogočimo,« je<br />
povedala Lea Omersa iz Haixa Slovenija, partnerja<br />
tekmovanja.<br />
Potek tekmovanja<br />
Gasilec tekmuje s popolno operativno opremo,<br />
ki je težka 25 kilogramov, ob<strong>se</strong>ga pa zaščitno<br />
obleko <strong>in</strong> dihalni aparat. Zrak diha prek maske<br />
iz tlačne posode. Z 20 kilogramov težko zvito<br />
cevjo mora teči po stopnišču v tretje nadstropje,<br />
kamor mora 12 metrov visoko še enkrat potegniti<br />
20-kilogramsko utež. Ko priteče iz stolpa,<br />
mora s težkim kladivom za en meter zbiti<br />
klado, teči 20 metrov med ovirami, potegniti<br />
težko cev, polno vode, <strong>in</strong> s curkom zbiti tarčo.<br />
Za konec mora 80 kilogramov težkega ponesrečenca<br />
potegniti 20 metrov po ciljni ravn<strong>in</strong>i. Naloge<br />
predstavljajo realne razmere, s katerimi <strong>se</strong><br />
dekleta <strong>in</strong> fantje srečujejo pri svojem delu.<br />
Dekleta <strong>in</strong> fantje poleg službe aktivno sodelujejo<br />
tudi v matičnih prostovoljnih gasilskih<br />
enotah, v katerih pomagajo reševati življenja<br />
<strong>in</strong> pri sanacije škode po naravnih nesrečah<br />
ter ujmah. Njihova psihofizična pripravljenost<br />
je prednost pri delu, ki so mu predani. To ni<br />
le šport ali <strong>in</strong>teresna dejavnost, to je nač<strong>in</strong> življenja,<br />
poudarjajo naši srčni gasilci. Le ko so v<br />
najboljši formi, lahko kadarkoli <strong>in</strong> kjerkoli pomagajo.<br />
V Sloveniji imamo 1300 prostovoljnih<br />
gasilskih društev <strong>in</strong> več kot 150.000 prostovoljnih<br />
gasilcev, torej je vsak dvanajsti Slovenec gasilec,<br />
kar veliko pove o nas. Trdimo lahko, da<br />
so gasilci sočutni ljudje.<br />
Šest let zapored, po petih najbolj prestižnih<br />
tekmovanjih po Evropi, bodo le najboljši tekmovali<br />
na svetovnem prvenstvu v Združenih<br />
državah Amerike. V slovenski ekipi, ki z vsakim<br />
tekmovanjem podira rekorde, so Anže<br />
Habjan iz PGD Podnart, Domen Pavlič iz PGD<br />
Begunje, Gregor Stanonik iz PGD Gorenja vas,<br />
Sebastjan Vovko iz PGD Stara Cerkev <strong>in</strong> Matic<br />
Zupan iz PGD Moste.<br />
Slovenska ekipa je letos še bolje pripravljena<br />
kot prejšnja leta. V ZDA odhaja z visokimi<br />
pričakovanji <strong>in</strong> željami po kolajnah, saj je<br />
v domov<strong>in</strong>i z lahkoto premagala konkurenco.<br />
Kako <strong>se</strong> bo izkazala med svetovno elito,<br />
pa bomo videli. Ob tem ji želimo tudi nekaj<br />
sreče <strong>in</strong> stiskamo pesti, da bi <strong>se</strong> tudi za naše<br />
junake čim bolje končalo.<br />
Zadovoljni smo, da so <strong>se</strong> na Lescah ponovno<br />
okrepile prijateljske vezi <strong>in</strong> stkale nove. To<br />
je namen tekmovanja <strong>in</strong> druženja. Združiti<br />
prijetno s koristnim, spodbuditi tekmovalni<br />
duh <strong>in</strong> sodelovanje ter ozavestiti srčnost.<br />
Tudi letos smo namreč med tekmovanjem<br />
podprli Mateja Markoviča <strong>in</strong> akcijo Srce Sloveniji<br />
ter donirali za nakup šolskih potrebšč<strong>in</strong><br />
za otroke.<br />
Ob koncu naj za odlične rezultate <strong>in</strong> izjemno<br />
tekmovalnost čestitamo v<strong>se</strong>m tekmovalcem,<br />
za pomoč pri organizaciji ter izvedbi pa srčna<br />
<strong>in</strong> iskrena hvala v<strong>se</strong>m prostovoljcem ter partnerjem.<br />
40 SV SV 41<br />
Rezultati<br />
Na tekmovanju je v discipl<strong>in</strong>ah posamično,<br />
dvojice <strong>in</strong> ekipe tekmovalo nekaj manj kot<br />
300 tekmovalcev. Slovenci so v skoraj v<strong>se</strong>h<br />
kategorijah do<strong>se</strong>gli kolajne.<br />
Absolutno posamično:<br />
1. Domen Pavlič 1:25,34<br />
2. Anže Habjan 1:26,61<br />
3. Matic Zupan 1:29,26<br />
4. Matt Harvey (Aust<strong>in</strong> Fire Department) 1:29,31<br />
5. Daniel Schimank (Team Berl<strong>in</strong>) 1:32,04<br />
6. Gregor Stanonik 1:35,15<br />
7. Mirko Wulf (Berl<strong>in</strong>) 1:36,59<br />
Moški do 30:<br />
1. Domen Pavlič, PGD Begunje<br />
2. Anže Habjan, PGD Podnart<br />
3. Matt Harvey, Aust<strong>in</strong>, Teksas<br />
M30:<br />
1. Matic Zupan, PGD Moste<br />
2. Daniel Schimank, Team Berl<strong>in</strong>, Nemčija<br />
3. Sebastjan Vovko, PGD Stara Cerkev<br />
M40:<br />
1. Herbert Krenn, Heiligenkreuz, Avstrija<br />
2. Gerd Mueller, Spangdahlem, Nemčija<br />
3. Christian Hochre<strong>in</strong>er, Badstuben, Avstrija<br />
M50:<br />
1. Andreas Schröder, Lemgo, Nemčija<br />
2. Zdenko Jamnik, Vnanje Gorice, Slovenija<br />
Ženske:<br />
1. Jamie Sh<strong>in</strong>gleton, Aust<strong>in</strong>, Teksas<br />
2. Lucija Grubar, PGD Begunje na Gorenjskem<br />
3. Špela Vovko, PGD Stara Cerkev<br />
Dvojice:<br />
1. Anže Habjan <strong>in</strong> Gregor Stanonik,<br />
Slovenija<br />
2. Domen Pavlič <strong>in</strong> Matic Zupan,<br />
Slovenija<br />
3. Jeff Leonard <strong>in</strong> Matt Harvey,<br />
Združene države Amerike<br />
Mešane dvojice:<br />
1. Matt Harvey <strong>in</strong> Jamie Sh<strong>in</strong>gleton,<br />
Aust<strong>in</strong>, Teksas<br />
2. Lovro <strong>in</strong> Lucija Grubar,<br />
PGD Begunje na Gorenjskem<br />
3. Špela <strong>in</strong> Sebastjan Vovko,<br />
PGD Stara Cerkev<br />
Ženske dvojice:<br />
1. Špela Vovko <strong>in</strong> Jamie Sh<strong>in</strong>gleton,<br />
Slovenija/ZDA<br />
2. Jerneja Pavlič <strong>in</strong> Lucija Grubar,<br />
Slovenija<br />
3. Maja Bukovec <strong>in</strong> Vera Licha,<br />
Slovenija/Nemčija
ŠPORT V VOJSKI<br />
Tehnika, kondicija,<br />
eksplozivnost <strong>in</strong> občutek<br />
za divjo vodo<br />
Le malo od vznožja priljubljene izletniške točke, ki jo veliko Ljubljančanov pogosto<br />
izkoristi za krepitev srčne mišice <strong>in</strong> prepotreben oddih po napornem<br />
dnevu, teče najdaljša slovenska reka. Poleg glasnega žuborenja, penečih <strong>se</strong><br />
valov <strong>in</strong> skalnih čeri ponuja mnogo več. »Danes je kar peneča, kar pomeni, da<br />
je v njenem zgornjem toku močno deževalo,« modrujeva s sogovornikom Nejcem<br />
Žnidarčičem, ki je trdna tla zamenjal za kajak <strong>in</strong> <strong>se</strong> spustil v boj z valovi.<br />
Po nekaj zamahih z veslom je Nejc na drugi strani reke, zaokroži okoli večje<br />
skale <strong>in</strong> <strong>se</strong> skozi peneči <strong>se</strong> val vrne do skalovja na obrežju.<br />
Be<strong>se</strong>dilo <strong>in</strong> fotografije: Blaž Uršič<br />
Nejc Žnidarčič je dvakratni svetovni<br />
<strong>in</strong> trikratni evropski prvak v spustu<br />
po divjih vodah <strong>in</strong> mu naporen boj z<br />
vodo ne pomeni več strahu, čeprav še vedno<br />
priznava, da jo moraš jemati resno. Poleg številnih<br />
priznanj <strong>in</strong> do<strong>se</strong>žkov je v njegovi športni<br />
karieri po<strong>se</strong>bno pomembno leto 2008, ker<br />
<strong>se</strong> je takrat pridružil vrhunskim športnikom,<br />
ki ponosno služijo domov<strong>in</strong>i. Nejc skromno<br />
pove, da kajak ni šport, v katerem bi bilo v<strong>se</strong><br />
odlično, saj v njem ni veliko denarja ter nagrad,<br />
kljub temu pa je bogatejši za marsikatero<br />
izkušnjo, ker <strong>se</strong> pri tem športu ves čas<br />
giblješ v naravi. Za kajak pove, da je zelo d<strong>in</strong>amičen<br />
šport, v katerem je kdaj pa kdaj treba<br />
veslati tudi kljubovalno. Pljusk <strong>in</strong> močan val<br />
zalije kanu, Nejcu pa <strong>se</strong> zasvetijo oči, zato <strong>se</strong><br />
poln adrenal<strong>in</strong>a prepusti neutrudni moči narave.<br />
»Moj dan <strong>se</strong> navadno začne ob 7. uri, saj<br />
takrat pozajtrkujem <strong>in</strong> grem na prvi tren<strong>in</strong>g.«<br />
Pogosto trenira na Ljubljanici, kjer <strong>se</strong> v vročih<br />
poletnih me<strong>se</strong>cih bori s komarji, pozimi<br />
mu družbo delajo meglice, pogosto pa <strong>se</strong><br />
Kanuisti poznajo več kot 100 vrst vodne glad<strong>in</strong>e.<br />
zgodi tudi, da mora pot do vode najprej očistiti,<br />
saj dostop do obrežja onemogoča sneg.<br />
»Tudi v tem vidim čar,« doda Nejc. Ko <strong>se</strong> ogreje,<br />
v<strong>se</strong> poteka dobro. »Tako navadno veslam<br />
do kosila, po katerem imam počitek. Pozneje<br />
<strong>se</strong> še enkrat odpravim na tren<strong>in</strong>g s kanujem,<br />
ob koncu dneva pa grem na fitnes. Ob 23. uri<br />
<strong>se</strong>m že tako utrujen, da <strong>se</strong> veke kar same zaprejo,<br />
kar pomeni, da telo potrebuje regeneracijo<br />
<strong>in</strong> počitek. Naslednji dan ni nič drugače.<br />
Budilka ponovno zazvoni ob 7. uri <strong>in</strong> v<strong>se</strong> <strong>se</strong><br />
ponovi. S kajakom <strong>se</strong>m <strong>se</strong> srečal že v petem razredu,<br />
vendar je bilo takrat v<strong>se</strong> bolj za zabavo.<br />
Tren<strong>in</strong>gi so najprej potekali skozi igro,« pove<br />
Nejc. Takrat o vrhunskem športu še ni razmišljal,<br />
saj je bila Soča poleg številnih brzic, ki so<br />
mladim kanuistom omogočale dober tren<strong>in</strong>g,<br />
tudi kopališče.<br />
Prva kolajna<br />
Čez dobri dve leti je Nejc že stal na stopnički,<br />
ki jo je osvojil leta 1998 na državnem prvenstvu.<br />
Pozneje je bilo dobrih do<strong>se</strong>žkov še veliko.<br />
Nasmejani Primorec<br />
Prvo mesto na svetovnem prvenstvu v spr<strong>in</strong>tu<br />
posamezno, zavidljiva mesta v klasiki, postal<br />
je tudi večkratni državni prvak, leta 2012<br />
pa je bil razglašen za najboljšega kajakaša. Veslanje<br />
je izrazito <strong>in</strong>dividualen šport, kar <strong>se</strong><br />
kaže tudi v njegovem značaju, saj drugače ne<br />
bi izbral športa, v katerem je sam svoj gospodar.<br />
»Vrhunski športnik je že po naravi <strong>in</strong>dividualist,<br />
ima pa tudi malo zdravega egoizma,<br />
kar ga spodbuja k novim zmagam. Vedno <strong>se</strong><br />
moraš zanesli le sam na<strong>se</strong>, saj ob <strong>se</strong>bi nimaš<br />
športnika, ki bi ti pomagal v kritičnih trenutkih.<br />
V<strong>se</strong> je odvisno od posameznika, toda tudi<br />
to ni tako slabo, saj vedno veš, da si prav tako<br />
kot za zmago odgovoren za svoj poraz. Dober<br />
kajakaš mora imeti občutek za divjo vodo, saj<br />
<strong>se</strong> ta ves čas sprem<strong>in</strong>ja <strong>in</strong> je odvisna od vremenskih<br />
razmer ter letnega časa. Kajakaši poznamo<br />
vsaj sto različnih stanj vodne glad<strong>in</strong>e.<br />
Trik je tudi v tem, da spust lahko opraviš z m<strong>in</strong>imalno<br />
močjo, toda z dobro tehniko lahko<br />
premagaš v<strong>se</strong> <strong>in</strong> na koncu stopiš na zmagovalne<br />
stopničke.«<br />
Čoln je nestabilen, toda Nejc <strong>se</strong> v njem počuti<br />
kot na trdnih tleh. Poleg tega pri svojem<br />
športu potrebuje tudi veslo, čelado, rešilni<br />
jopič, obleko <strong>in</strong> gumijaste čevlje. »Zdaj grem<br />
spet okoli tiste skale,« mi pove med penečimi<br />
<strong>se</strong> valovi, ki so njegov glas za nekaj trenutkov<br />
skoraj preglasili. Spije požirek vode <strong>in</strong> zavesla<br />
proti toku. Po nekaj neutrudnih zamahih z resnim<br />
obrazom privesla k obrežju. »Treniram<br />
na Savi, poleg tega tudi na Soči <strong>in</strong> Ljubljanici,<br />
nekaj zelo zanimivih predelov pa Sava ponuja<br />
še pri Hrastniku.« Spomni <strong>se</strong> na poplave, ko so<br />
mimo njega plavali večtonski hlodi, kar, prizna,<br />
je bilo zelo nevarno, vendar je žile kljub<br />
temu napolnilo s pravo mero adrenal<strong>in</strong>a, kar<br />
daje kanuistu še po<strong>se</strong>bno moč.<br />
športa zelo zanima ekonomija. Nejc <strong>se</strong> je v številnih<br />
letih tren<strong>in</strong>gov <strong>in</strong> nastopanja med valovi<br />
zapisal kot najboljši tekmovalec v spustu<br />
na svetu, kar mu daje po<strong>se</strong>bno mesto v izrazito<br />
evropskem športu, v katerem je konkurenca<br />
zelo močna. »Za vrhunske rezultate moraš<br />
biti zelo dobro tehnično pripravljen, vzdržljiv<br />
<strong>in</strong> eksploziven,« doda. Po krajšem odmoru <strong>in</strong><br />
požirku vode <strong>se</strong> ponovno odpravi proti toku v<br />
smeri mosta, s katerega <strong>se</strong> zelo dobro vidi deročo<br />
reko, ki neusmiljeno povzroča valove, jih<br />
v naslednjem trenutku golta <strong>in</strong> spet povzroča<br />
nove. Nejc je tudi ed<strong>in</strong>i kanuist, ki je zmagal<br />
v klasiki <strong>in</strong> spr<strong>in</strong>tih, kar je pri njih izjema.<br />
Dober športnik mora biti odlično fizično pripravljen<br />
<strong>in</strong> imeti močno o<strong>se</strong>bnost, saj dobri<br />
rezultati na tren<strong>in</strong>gu še ne pomenijo odličnih<br />
uvrstitev na tekmi. Pravilo tekmovanja je čim<br />
hitreje priti od točke a do točke b, kar v spr<strong>in</strong>tu<br />
pomeni tristo do šesto metrov, pri klasiki<br />
pa <strong>se</strong> pot podaljša <strong>in</strong> je lahko dolga tudi <strong>se</strong>dem<br />
kilometrov, kar za kanuista pomeni od de<strong>se</strong>t<br />
do petnajst m<strong>in</strong>ut trdega veslanja. Nejčev trener<br />
je Jernej Abramič, ki ima zelo dober občutek<br />
za divje vode <strong>in</strong> njihovo izkoriščanje. »Program<br />
mi navadno kar napiše, vendar <strong>se</strong> tudi<br />
ves čas pogovarjava. Zdaj grem s tokom proti<br />
tisti veliki skali, vendar <strong>se</strong> kmalu vrnem.«<br />
Nejc zimske priprave navadno opravi v vroči<br />
Španiji, kjer je letos pridno treniral skupaj s<br />
češko reprezentanco. »Tam je bilo res dobro,«<br />
pove navdušeno. »Živeli smo v hiši ob vodi,<br />
poleg pa je bil tudi fitnes, zato z logistiko ni<br />
bilo težav <strong>in</strong> še voda je bila topla,« pove. Veslanje<br />
v kanuju bi Nejc opisal kot adrenal<strong>in</strong>sko<br />
uživanje v naravi, pri tem pa potrebuješ<br />
kondicijo, moč, zbranost <strong>in</strong> eksplozivnost. Zadnje<br />
ima moj sogovornik zelo veliko, vendar<br />
jo zna pravilno razporediti, zato si na velikih<br />
Počitek<br />
V akciji<br />
tekmovanjih privesla številne zmage. Rad ima<br />
svojo domov<strong>in</strong>o z idiličnimi gorskimi vasicami,<br />
kjer pogosto potekajo tudi tren<strong>in</strong>gi. Med<br />
naj<strong>in</strong>im pogovorom je pozoren na vsako spremembo<br />
vode <strong>in</strong> dogajanja v okolici. Pri veslanju<br />
je zelo pomembna tudi vremenska napoved,<br />
saj je prav od padav<strong>in</strong> odvi<strong>se</strong>n vodostaj<br />
rek, na katerih kanuisti pridno trenirajo. »Zdaj<br />
bom še enkrat zaveslal proti toku <strong>in</strong> <strong>se</strong> bom<br />
vrnil, potem pa bo že čas za kosilo ter počitek,«<br />
mi razloži odločen Primorec, ki je svoje koren<strong>in</strong>e<br />
kljub dolgoletnemu bivanju v prestolnici<br />
pustil daleč na Primorskem, kjer neutrudno<br />
teče reka Soča, za katero pravi, da je ena izmed<br />
zanimivejših rek, kar dokazuje tudi to, da njen<br />
tok, ki je znan po smaragdni barvi, v njeno<br />
porečje privablja številne turiste, naravoslovce,<br />
športnike, ki si želijo adrenal<strong>in</strong>a, <strong>in</strong> profesionalne<br />
kanuiste, med katerimi je tudi moj<br />
sogovornik Nejc Žnidarčič. »Pospravil bom<br />
opremo <strong>in</strong> šel na kosilo.« Med pospravljanjem<br />
čolna iz prostora, v katerem <strong>se</strong>di, najprej zlije<br />
vodo, kar ponovi tudi pri gumijastih čevljih,<br />
kanu pritrdi na streho avtomobila, <strong>se</strong> preobleče<br />
v suha oblačila, opravi še telefonski klic <strong>in</strong><br />
odide na zasluženi počitek. Preden <strong>se</strong> odpelje,<br />
doda, da še ni konec, saj ima popoldne drugi<br />
tren<strong>in</strong>g <strong>in</strong> tudi na fitnes ne sme pozabiti.<br />
Najboljši tekmovalec v spustu<br />
na svetu<br />
Nejc je že kot tr<strong>in</strong>ajstletnik vedel, da <strong>se</strong> je odločil<br />
prav, čeprav je občasno priveslal do krize,<br />
ki ni tuja nobenemu športniku. Zdaj ponosni<br />
Primorec iz Solkana pri Novi Gorici že de<strong>se</strong>t<br />
let živi v Ljubljani, kjer končuje študij na Fakulteti<br />
za šport, v prihodnosti pa bi <strong>se</strong> rad<br />
preizkusil tudi v gospodarstvu, saj ga poleg<br />
42 SV SV 43
PREŽIVETJE<br />
POJDITE Z NAMI<br />
Polharija<br />
Fotografija: svetovni splet<br />
V hribih malo drugače<br />
Prišla je je<strong>se</strong>n, dnevi so krajši <strong>in</strong> hladnejši, nekatere živali<br />
pa <strong>se</strong> že pripravljajo na zimsko spanje. Če še niste slišali<br />
za polharijo, naj vas poučim, da je to lahko eden lepših<br />
družabnih dogodkov v letu, saj <strong>se</strong> zbere prijetna družba<br />
<strong>in</strong> ob tabornem ognju ob dobri hrani preživi dan ali dva<br />
v naravi. Žal je to lahko tudi dogodek, ki ga nekateri izkoriščajo,<br />
da zakrijejo svoje pivske navade. Škoda, da je<br />
tako. Upam, da boste imeli kdaj priložnost doživeti pravo<br />
polharsko noč.<br />
Be<strong>se</strong>dilo <strong>in</strong> fotografija: Igor Fortuna<br />
Verjetno <strong>se</strong> kdo sprašuje, kaj ima polharija skupnega s preživetjem.<br />
Veliko več, kot si mislite. Ni točnih zapisov, kdaj so <strong>se</strong> naši predniki<br />
začeli ukvarjati s tovrstnim lovom. Tega je že davno, o čemer govori<br />
podatek, da ga je opisoval tudi Valvazor. Polh je bil včasih veliko<br />
bolj cenjen, kot je danes. Če bi ga bolje poznali, bi vedeli, zakaj.<br />
Naši predniki so preživeli marsikatero zimo prav po zaslugi polhovega<br />
mesa <strong>in</strong> si lajšali zdravstvene težave s polšjo mastjo, ki ima<br />
veliko zdravilnih uč<strong>in</strong>kov. Pečene polhe so vlagali v sv<strong>in</strong>jsko mast<br />
<strong>in</strong> jih tako ohranili za pozneje. Krzno je sicer majhno, vendar zelo<br />
kakovostno, iz njega pa so si šivali polhove kape, šale <strong>in</strong> rokavice.<br />
Polha nepoznavalci primerjajo z mišjo, vendar če pogledamo le,<br />
kaj je, vam bo jasno, da si bolj čistega <strong>in</strong> zdravega mesa ne morete<br />
predstavljati. Polh živi več<strong>in</strong>oma v krošnjah dreves <strong>in</strong> je nočna žival.<br />
Dan prespi v dupl<strong>in</strong>i, pod drevesom oziroma skalo, v skopani<br />
luknji ali na podstrehi, zato so že naši predniki razvili po<strong>se</strong>bne pasti,<br />
imenovane škr<strong>in</strong>ce, škatle, pahe <strong>in</strong> drugo, v katere so kot vabo<br />
vstavili košček sadja ali želod ter past podrgnili s hruško. Polha privede<br />
do pasti radovednost <strong>in</strong> ne lakota, zato so nekateri zmotno<br />
prepričani, da jih vonj po rumu še bolj premami. Te pasti so natikali<br />
na dolge leskove palice <strong>in</strong> dvigovali v krošnje dreves, kar so naredili<br />
zvečer, potem pa so ponoči vsaj dvakrat preverili, ali so bili<br />
uspešni. V malo drugačne pasti <strong>se</strong> lovi polha tudi na tleh, če najdemo<br />
njegovo luknjo. Včasih so bile pasti enosmerne <strong>in</strong> so <strong>se</strong> v njih<br />
ulovili tisti polhi, ki so hoteli iz luknje, pozneje pa so jih posodobili<br />
v dvosmerne, tako da <strong>se</strong> ujamejo tudi tisti, ki <strong>se</strong> vračajo v luknjo.<br />
Spretni lahko ujamejo polha tudi z rokami oziroma glede na njegove<br />
zobe priporočam uporabo rokavic. Če najdete njegovo bivališče<br />
<strong>in</strong> lahko čakate ob njem, jih lovite s posodo, jih pokrijte z oblačilom<br />
ali jih zgrabite z rokami. Morali boste biti kar spretni, ker so<br />
v<strong>se</strong> prej kot počasni.<br />
Za odiranje polha načeloma ne potrebujete noža. Če ga lovite zaradi<br />
hrane <strong>in</strong> ne krzna, primete kožuh na sred<strong>in</strong>i hrbta ter potegnete<br />
narazen. Tako ga slečete <strong>in</strong> tudi drobov<strong>in</strong>o potegnete ven. Pogled<br />
na njegovo glavo ne bo najbolj prijeten, toda lakota odpravi<br />
marsikateri predsodek.<br />
Če imate nož, položite polha na hrbet <strong>in</strong> zarežite nogo na notranji<br />
strani v smeri proti drugi zadnji nogi. Kožo razprete <strong>in</strong> primete<br />
meso stegna ter ga potegnete s kože. Koža <strong>se</strong> bo okoli noge sama<br />
strgala. Prav tako naredite na drugi strani. Najdite koren repa <strong>in</strong><br />
izpulite z njega dlako. Dlako zavihate proti sprednjemu delu, polha<br />
primete za zadnje noge <strong>in</strong> sunkovito potegnete kožo z njega.<br />
Če je dobra let<strong>in</strong>a žira, bo na polhu tudi nekaj maščobe. To je tista<br />
zdravilna mast, ki jo postrgamo z njega, prav tako s kože. Ko predremo<br />
tanko trebušno prepono, bomo v njeni notranjosti našli tudi<br />
nekaj maščobe, ki pa ni tako kakovostna kot tista zunaj, zato je ne<br />
mešamo. Sčistimo drobov<strong>in</strong>o <strong>in</strong> prsni koš. Užitni so tudi ledvičke <strong>in</strong><br />
jetrca, moramo pa odstraniti žolč. Nekateri potem še poščipajo<br />
noge, rep <strong>in</strong> glavo, nekaterih pa to ne moti. Dobljeno meso vstavimo<br />
v razklano palico <strong>in</strong> pečemo ob ognju. Ni ga veliko, je pa zelo<br />
po<strong>se</strong>bnega okusa.<br />
Koža, ki smo jo prej slekli, je v obliki tulca. Z ostrim nožem ali škarjami<br />
jo prerežemo po trebušni strani, da jo lahko razgrnemo. Včasih<br />
so take kože solili <strong>in</strong> pustili, da so <strong>se</strong> posušile, saj so jih tako<br />
ohranili do strojenja. Danes kože spravljamo na hladno <strong>in</strong> pozneje<br />
v zamrzovalno skr<strong>in</strong>jo, v kateri počakajo na strojenje. Lahko jih ne<strong>se</strong>te<br />
strojarju, lahko pa jih ustrojite tudi sami doma, vendar bom o<br />
tem pisal kdaj drugič.<br />
Če <strong>se</strong> boste preizkusili v tovrstnem lovu, naj vas najprej opozorim,<br />
da za to potrebujete polharsko dovolilnico, ki vam jo bo brez zadržkov<br />
izdala lokalna lovska druž<strong>in</strong>a, ne potrebujete pa nobenega<br />
izpita. Izpolnjeno dovolilnico morate po lovu obvezno vrniti.<br />
Kmalu smo <strong>se</strong> nad Boh<strong>in</strong>jem dvigali<br />
z nihalko, katere zgodov<strong>in</strong>a <strong>se</strong><br />
začne leta 1958, ko <strong>se</strong> je začelo urejanje<br />
projektne dokumentacije. Leta 1961 je<br />
na Vogel vozila tovorna žičnica, toda njeno<br />
delovanje je prek<strong>in</strong>il udar strele, leta 1962<br />
pa <strong>se</strong> je začela gradnja nihalne žičnice. Pisalo<br />
<strong>se</strong> je leto 1964, ko je 4. julija kab<strong>in</strong>a z<br />
zmogljivostjo 15 ljudi prepeljala prve potnike<br />
na Vogel.<br />
Med opazovanjem Triglava smo kmalu prispeli<br />
na vrh, kjer <strong>se</strong> je odprl prelep pogled<br />
na Vogel <strong>in</strong> Orlove glave. Vogel, ki pozimi<br />
ponuja zelo veliko užitkov ljubiteljem belih<br />
strm<strong>in</strong>, je enkraten tudi za obisk poleti. Prekrasne<br />
sprehajalne poti nas peljejo do razgledov,<br />
zaradi katerih človek <strong>se</strong>de <strong>in</strong> v tiš<strong>in</strong>i<br />
opazuje igro narave. Spustili smo <strong>se</strong> do štiri<strong>se</strong>dežne<br />
žičnice, kjer nas je čakal Primož<br />
Ravnik - Figaro, sicer gardist v Slovenski<br />
vojski <strong>in</strong> nekdanji tekmovalec v downhillu<br />
ter olimpijskem krosu.<br />
»Izziv je v tem, da ostaneš to, kar si, v svetu,<br />
ki te poskuša narediti takšnega, kakršni<br />
so drugi.« Izrek, ki <strong>se</strong>m ga zasledila na eni<br />
izmed spletnih strani, je njegov najljubši<br />
<strong>in</strong> ga poo<strong>se</strong>blja, zelo pa je primeren tudi za<br />
današnje dni. »Zdravo, ste le prišli. Kar za<br />
menoj,« povabi mojo hčer <strong>in</strong> njenega fanta.<br />
Sijočih oči <strong>in</strong> v pričakovanju odideta v kočo,<br />
kjer imajo opremo za gorsko kolesarjenje.<br />
»Bike park Vogel je delo zane<strong>se</strong>njakov,« pove<br />
Primož, ko <strong>se</strong> oziram okoli <strong>in</strong> iščem sledove<br />
proge, ki so jo pred kratkim dodatno utrdili<br />
s po<strong>se</strong>bnim peskom za odličen oprijem<br />
pri vožnji tako v suhih kot mokrih vremenskih<br />
razmerah. »Bomo morali malo višje, saj<br />
<strong>se</strong> začne na nadmorski viš<strong>in</strong>i 1682 metrov,<br />
do tja pa nas popelje štiri<strong>se</strong>dežnica Orlove<br />
glave,« <strong>se</strong> zasmeji, ko opazi moj radovedni<br />
pogled. Projekt poti za gorsko kolesarstvo je<br />
rezultat dolgoletnega truda lokalnih zane<strong>se</strong>njakov,<br />
ki so si prislužili zaupanje <strong>in</strong> podporo<br />
Žičnic Vogel Boh<strong>in</strong>j, sodelovali pa so tudi<br />
s TNP ter za poti pridobili vsa soglasja.<br />
Proga, ki je dolga slab kilometer <strong>in</strong> pol z viš<strong>in</strong>sko<br />
razliko dvesto metrov, ponuja precej<br />
objektov različnih težavnosti <strong>in</strong> okusov,<br />
pripravljena <strong>in</strong> zgrajena pa je tako, da<br />
Dan <strong>se</strong> je sprem<strong>in</strong>jal v večer, ko <strong>se</strong>m opazila sliko dobrega prijatelja, nasmeh do<br />
ušes <strong>in</strong> iskrice življenja v očeh. Ni trajalo dolgo, ko sva že govorila <strong>in</strong> <strong>se</strong> dogovorila<br />
za obisk. Eden najlepših dni <strong>se</strong> je začel. Zgodaj zjutraj proti koncu avgusta smo<br />
<strong>se</strong> odpravili na Gorenjsko, kjer <strong>se</strong> nad prelepim jezerom vzpenja vršac, na katerega<br />
so smučarski zane<strong>se</strong>njaki že v letih med obema svetovnima vojnama postavili<br />
Skalaški dom na robu Vogla, na Rjavi skali.<br />
Be<strong>se</strong>dilo <strong>in</strong> fotografije: Nataša Oblak<br />
je primerna za popolne začetnike ter tudi<br />
najbolj izkušene kolesarje. »Obvezna sta čelada<br />
<strong>in</strong> oblačilo, ki ublaži morebitni padec,<br />
vendar naj te ne skrbi, mi gremo uživat,« še<br />
pove <strong>in</strong> že <strong>se</strong> odpravijo proti štiri<strong>se</strong>dežnici.<br />
»Mi <strong>se</strong> imamo f<strong>in</strong>o!« zaslišim nad <strong>se</strong>boj,<br />
ko <strong>se</strong> s širokim nasmehom dvigajo z žičnico<br />
nad menoj.<br />
Na vrhu je Primož najprej preveril znanje<br />
obvladovanja kolesa, za kar je namenjen<br />
kratek del ob progi, <strong>in</strong> predstavil morebitne<br />
pasti, nato pa je sledil spust. »Nooorooo,«<br />
zaslišim sredi vzpona do Orlovih glav. Dobrih<br />
dvaj<strong>se</strong>t m<strong>in</strong>ut pozneje spet zaslišim nad<br />
<strong>se</strong>boj: »To je najboljši dan, hvalaaa!«<br />
Nasmehnem <strong>se</strong> <strong>in</strong> nadaljujem pot do vrha<br />
<strong>se</strong>dežnice, kjer je razgledna točka na Vogel<br />
<strong>in</strong> okoliške plan<strong>in</strong>e ter gore. Po dveh urah<br />
spustov so sijoči prišli do koče, nato pa smo<br />
<strong>se</strong> počasi odpravili proti nihalki, ki nas je<br />
odpeljala v dol<strong>in</strong>o. »Gremo <strong>se</strong> kopat!« Z nasmehom<br />
vzamem iz avtomobila brisače <strong>in</strong><br />
kmalu že plavamo v osvežujočem Boh<strong>in</strong>jskem<br />
jezeru. Seveda mi ni treba pisati, da<br />
<strong>se</strong>m vso pot domov poslušala o ov<strong>in</strong>kih <strong>in</strong><br />
ovirah, kako <strong>se</strong> vozi v ov<strong>in</strong>ku <strong>in</strong> kje je hitro<br />
ter noro. Ja, v hribih je lahko tudi drugače.<br />
Poskusite, ne bo vam žal.<br />
44 SV<br />
SV 45
odlikovanja v sv<br />
jezikovni <strong>in</strong> term<strong>in</strong>ološki kotiček<br />
Hladno <strong>in</strong><br />
strelno orožje<br />
Hladno <strong>in</strong> strelno orožje <strong>se</strong> lahko podelita pripadnikom<br />
Slovenske vojske ali javnim uslužbencem m<strong>in</strong>istrstva za<br />
zasluge ali uspehe na obrambnem področju.<br />
Be<strong>se</strong>dilo: Jože Kržič<br />
Fotografije: Bruno Toič<br />
K hladnemu orožju spadajo:<br />
• velika sablja M<strong>in</strong>istrstva za obrambo, ki <strong>se</strong> podeljuje častnikom<br />
Slovenske vojske ob povišanju v č<strong>in</strong> brigadir;<br />
• mala sablja M<strong>in</strong>istrstva za obrambo, ki <strong>se</strong> podeljuje za izjemne<br />
zasluge <strong>in</strong> uspehe pri izvajanju nalog, povezanih s krepitvijo <strong>in</strong> razvojem<br />
obrambnega sistema Republike Slovenije;<br />
• nož M<strong>in</strong>istrstva za obrambo, ki <strong>se</strong> podeljuje za pomembne uspehe<br />
pri opravljanju dolžnosti na obrambnem področju.<br />
Mala sablja M<strong>in</strong>istrstva za obrambo <strong>se</strong> lahko podeli tudi tujim predstavnikom<br />
prijateljskih držav oziroma vojaških ali mednarodnih organizacij<br />
za njihove zasluge pri krepitvi obrambnega sistema Republike<br />
Slovenije.<br />
Hladno <strong>in</strong> strelno orožje <strong>se</strong> podeljujeta v kompletu, ki v<strong>se</strong>buje priznanje,<br />
embalažo ter pripadajočo mapo <strong>in</strong> list<strong>in</strong>o iz po<strong>se</strong>bnega papirja<br />
svetlo bež barve. Pripadajoča mapa <strong>in</strong> list<strong>in</strong>a ne pripadata priznanju<br />
velika sablja M<strong>in</strong>istrstva za obrambo.<br />
Velika sablja M<strong>in</strong>istrstva za obrambo je <strong>se</strong>stavljena iz rezila, le<strong>se</strong>nega<br />
držala z okovjem <strong>in</strong> ščitnikom ter kov<strong>in</strong>ske nožnice. Dolga je 96,5 centimetra.<br />
Na desni strani rezila sta gravirana ime <strong>in</strong> priimek prejemnika,<br />
pod njima pa je letnica povišanja. Držalo je pozlačeno <strong>in</strong> na njem<br />
je častniška oznaka pripadnosti Slovenski vojski. Nožnica je kromirana<br />
<strong>in</strong> dolga 83,3 centimetra. Poglobljena polja, izpolnjena z barvo,<br />
so prevlečena s prozornim poliestrskim emajlom. Priznanje <strong>se</strong> podeli v<br />
embalaži oziroma šatulji, veliki 100 cm x 20 cm x 9 cm. Oblečena je<br />
v akrol<strong>in</strong> zelene barve. Na pokrovu je na sred<strong>in</strong>i v spodnjem delu odtisnjen<br />
znak Slovenske vojske <strong>in</strong> pod njim naziv priznanja v zlati barvi.<br />
Mala sablja M<strong>in</strong>istrstva za obrambo je <strong>se</strong>stavljena iz rezila, le<strong>se</strong>nega<br />
držala z okovjem <strong>in</strong> ščitnikom ter kov<strong>in</strong>ske nožnice. Dolga je 43,5 centimetra.<br />
Na desni strani rezila sta gravirana ime <strong>in</strong> priimek prejemnika,<br />
pod njima pa je letnica podelitve. Držalo je pozlačeno <strong>in</strong> na njem je<br />
grb Republike Slovenije. Nožnica je kromirana <strong>in</strong> dolga 35 centimetrov.<br />
Priznanje <strong>se</strong> podeli v embalaži oziroma šatulji, veliki 46,5 cm x<br />
10 cm x 6 cm. Oblečena je v akrol<strong>in</strong> zelene barve. Na pokrovu je na<br />
sred<strong>in</strong>i v spodnjem delu v dveh vrstah odtisnjen naziv priznanja v zlati<br />
barvi.<br />
Nož M<strong>in</strong>istrstva za obrambo je <strong>se</strong>stavljen iz rezila, le<strong>se</strong>nega držala<br />
z okovjem <strong>in</strong> kov<strong>in</strong>ske nožnice. Dolg je 34 centimetrov. Na levi strani<br />
rezila sta gravirana ime <strong>in</strong> priimek prejemnika, pod njima pa je letnica<br />
podelitve. Držalo je le<strong>se</strong>no s pozlačenimi zaključki <strong>in</strong> na njem je<br />
grb Republike Slovenije. Nožnica je le<strong>se</strong>na, oblečena s črnim usnjem<br />
s pozlačenimi zaključki <strong>in</strong> dolga 23 centimetrov. Priznanje <strong>se</strong> podeli<br />
v embalaži oziroma šatulji, veliki 40 cm x 12 cm x 5 cm. Oblečena je<br />
v akrol<strong>in</strong> zelene barve. Na pokrovu je na sred<strong>in</strong>i v spodnjem delu v<br />
dveh vrstah odtisnjen naziv priznanja v zlati barvi.<br />
Strelno orožje <strong>se</strong> lahko po petnajstih letih neprek<strong>in</strong>jene službe na m<strong>in</strong>istrstvu<br />
podari o<strong>se</strong>bi, ki je pri opravljanju dolžnosti praviloma zadolžena<br />
z o<strong>se</strong>bno oborožitvijo, <strong>in</strong> sicer za njen izjemni o<strong>se</strong>bni prispevek pri<br />
krepitvi obrambe Republike Slovenije ter razvoja <strong>in</strong> krepitve Slovenske<br />
vojske. Za strelno orožje <strong>se</strong> šteje polavtomatska pištola beretta M 92<br />
FS, kalibra 9 mm, ali revolver smith & wesson, 357 magnum, oziroma<br />
drugo temu ustrezno orožje. Priznanje <strong>se</strong> podeli v embalaži oziroma<br />
šatulji, veliki 35,5 cm x 26,5 cm x 6 cm. Oblečena je v akrol<strong>in</strong> zelene<br />
barve. Na pokrovu je na sred<strong>in</strong>i v spodnjem delu odtisnjen naziv priznanja<br />
v zlati barvi.<br />
Za podarjeno strelno orožje mora prejemnik pridobiti orožno list<strong>in</strong>o<br />
za po<strong>se</strong>st oziroma nošenje orožja po predpisih o orožju. Upravičen<br />
razlog za izdajo orožne list<strong>in</strong>e <strong>se</strong> izkazuje s potrdilom m<strong>in</strong>istrstva o<br />
podaritvi strelnega orožja. Usposobljenost za ravnanje z orožjem<br />
<strong>se</strong> izkazuje s potrdilom m<strong>in</strong>istrstva, izdanim na podlagi predpisov, ki<br />
urejajo nošenje orožja v državnih organih oziroma Slovenski vojski.<br />
Zdravniške preglede prejemnikov orožja lahko opravlja tudi vojaška<br />
zdravstvena služba. Stroške zdravniškega pregleda <strong>in</strong> upravnega postopka<br />
glede izdaje dovoljenja za po<strong>se</strong>st oziroma nošenje orožja nosi<br />
prejemnik priznanja. Strelno orožje <strong>se</strong> prejemniku v dejansko po<strong>se</strong>st<br />
izroči, ko organizacijski enoti m<strong>in</strong>istrstva, pristojni za kadrovske zadeve,<br />
predloži na vpogled pridobljeno orožno list<strong>in</strong>o. Do takrat podarjeno<br />
strelno orožje hrani organizacijska enota m<strong>in</strong>istrstva, pristojna za<br />
kadrovske zadeve.<br />
Be<strong>se</strong>dni red (2. del)<br />
Mesto naslonk <strong>in</strong> njihovo zaporedje v naslonskem nizu<br />
Naslonke ali breznaglasnice so zaimki (ga, mu, ji), pomožni glagoli (<strong>se</strong>m, si,<br />
je), vezniške be<strong>se</strong>de (ki, da, če), predlogi (na, v, s), prislovi (še, že) <strong>in</strong> členki<br />
(pa, naj, le).<br />
Kot pove že ime, je njihova glavna prepoznavna lastnost, da so brez naglasa<br />
<strong>in</strong> da <strong>se</strong> morajo nasloniti na so<strong>se</strong>dnjo be<strong>se</strong>do (levo ali desno) oziroma<br />
da so skupaj s so<strong>se</strong>dnjo be<strong>se</strong>do izgovorjene v isti enoti.<br />
Mesto naslonk v stavku:<br />
1. predlogi stojijo pred be<strong>se</strong>dno zvezo, na katero <strong>se</strong> nanašajo: pred<br />
hišo, proti jutru, s konjem;<br />
2. vezniške be<strong>se</strong>de stojijo pred tistim delom sporočila, ki ga povezujejo<br />
z drugim: hodil je <strong>in</strong> hodil, a <strong>se</strong> ni utrudil;<br />
3. druge naslonke (lahko jih je več v nizu) stojijo za prvim stavčnim členom<br />
(izvzet je le prilastek): Peter <strong>se</strong> ga je že naveličal.<br />
V naslonskem nizu si sledijo takole: 1. vezniška be<strong>se</strong>da (pri odvisnikih, npr.<br />
če, ki, da), 2. naklonski členek naj, 3. glagolske naslonke pomožnega glagola<br />
biti (npr. <strong>se</strong>m – si – so), 4. povratne oblike <strong>se</strong> – si – <strong>se</strong>, 5. zaimki v<br />
dajalniku (npr. mi – ti – mu/ji – nam – nama), 6. zaimki v tožilniku (npr.<br />
me – te – ga/jo – nas – naju), 7. zaimki v rodilniku (npr. me – te –ga/<br />
je – nas – naju), 8. glagolske naslonke s korenom bo (npr. bom – boš)<br />
ter naslonka je, 9. nikalni ali kak drug členek (npr. ne).<br />
Primer: Če naj bi bil (pogosta napaka – bi naj bil!) prijazen, <strong>se</strong>m si zamislil<br />
tole: povedal mu bom, da so me njegove be<strong>se</strong>de zelo prizadele, če<br />
pa naj bi bil neprijazen, ga bom poslal k vragu.<br />
Če to zaporedje preverimo na primeru:<br />
‒ če (1 – vezniška be<strong>se</strong>da) naj (2 – naklonski členek) bi bil (3 –<br />
pomožni glagol),<br />
‒ <strong>se</strong>m (3) si (4),<br />
‒ mu (5) bom (8),<br />
‒ da (1) so (3) me (6),<br />
vidimo, da je zaporedje upoštevano, čeprav so nekatere naslonke izpuščene.<br />
Naslonke stojijo na začetku stavka le, če je pred njimi izpuščena be<strong>se</strong>da ali<br />
skup<strong>in</strong>a be<strong>se</strong>d, za katero naslonke sicer lahko stojijo (Se bo nadaljevalo.),<br />
ali le v drugem delu razdružene povedi (Vprašal me je. In <strong>se</strong>m mu povedal.),<br />
pri odločevalnih vprašalnih povedih (Ste si ga zapomnili?) ali za stilno<br />
poudarjanje (Če naj bi bil …).<br />
Zakaj bi naj bil ni prav? Preprosto – v pogojno obliko pomožnega glagola<br />
bi bil smo vr<strong>in</strong>ili členek naj, kar poruši zaporedje v nizu: bi (3) naj (2) bil (3).<br />
In še odgovor na vprašanje iz prejšnje številke, najustreznejši je drugi primer:<br />
‒ Izvidnik prepozna točke izkrcanja na digitalni <strong>in</strong> klasični karti.<br />
‒ Izvidnik (os.) prepozna (pov.) na digitalni <strong>in</strong> klasični karti<br />
(prisl. dol.) točke izkrcanja (pred.) (o<strong>se</strong>bek, povedek, prislovno določilo<br />
kraja <strong>in</strong> predmet – zaporedje stavčnih členov je nevtralno).<br />
‒ Izvidnik na digitalni <strong>in</strong> klasični karti prepozna točke izkrcanja.<br />
‒ Izvidnik točke izkrcanja prepozna na digitalni <strong>in</strong> klasični karti.<br />
‒ Točke izkrcanja prepozna izvidnik na digitalni <strong>in</strong> klasični karti.<br />
Podčrtani deli so na prvi pogled pov<strong>se</strong>m razumljivi, a če smo natančni, ni<br />
popolnoma jasno, da gre za dva stavčna člena, lahko bi bil tudi o<strong>se</strong>bek ali<br />
predmet z zloženim desnim prilastkom.<br />
Milena Sevšek Potočnik<br />
Vojaški žargonizmi<br />
žargon ... govorica posameznih poklicev, skup<strong>in</strong>: govoriti v žargonu;<br />
šolski, športni, vojaški žargon ... (Slovar slovenskega knjižnega jezika)<br />
»Da je kaka be<strong>se</strong>da žargonizem, ugotovi splošno slovaropisje na osnovi<br />
tega, da je stroka ne šteje za 'uradni term<strong>in</strong>', da pa <strong>se</strong> prav tam, v stroki,<br />
uporablja kot taka. Zato izrazoslovje kake stroke dejansko ni uspešno<br />
pri določanju, da je kaka be<strong>se</strong>da 'njegov' žargonizem, za stroko ta<br />
be<strong>se</strong>da predv<strong>se</strong>m ni veljavni term<strong>in</strong>, ker ima za to bodisi notranje strokovne<br />
(napačno poimenovanje ipd.) ali splošno jezikovne (napačna<br />
tvorba ipd.) razloge.« (Tomo Korošec, Slovenski vojaški jezik, 1998)<br />
Pri razmišljanju o vojaškem žargonu (ali, kot mu pravi prof. Korošec, vojaškem<br />
žargonizmu) gre tako za stilski, splošnoslovarski problem kot<br />
za term<strong>in</strong>ološko razglabljanje v povezavi s slovarjem stroke. Pomeni<br />
tudi nekakšno protiutež pisanju v eni predhodnih številk o saj ne bodo<br />
razumeli <strong>in</strong> našem nenehnem »jamranju« nad vdorom »tujk« (ki jih ne<br />
opredelimo, po SSKJ pa so be<strong>se</strong>de, katerih tuji izvor je jasno spoznaven),<br />
obenem pa <strong>se</strong> ne vprašamo, kaj bo z njimi čez čas. Bodo izg<strong>in</strong>ile<br />
tako kot fišeklije <strong>in</strong> vežbe ali pa bomo npr. nesrečno l<strong>in</strong>kanje uvrstili v<br />
slovar, splošni ali strokovni, s tako ali drugačno oznako. Začne <strong>se</strong> najbrž<br />
z žargonom. Oznake knjižno/pogovorno/žargon bodo pri tovrstnem<br />
izrazju vedno obstajale. Tu nas predv<strong>se</strong>m zanima, kdaj »dovoliti«<br />
žargonizem <strong>in</strong> kdaj vztrajati pri »pravem« slovenskem izrazju. V vsakdanji<br />
vojaški komunikaciji že zaradi praktičnosti <strong>in</strong> namena najbrž ne<br />
bomo preveč čistunski. Preveč popustljivi ne bomo niti pri strokovnem,<br />
uradnem <strong>in</strong> podobnem pisanju, ki vendarle zahteva malo več skrbi za<br />
jezik, pa tudi natančnost poimenovanj.<br />
Za Korošca, na katerega pisanju (ob pripombah Velimira Gjur<strong>in</strong>a na<br />
Vojaški slovar) temelji ta prispevek, je, poenostavljeno, eno temeljnih<br />
vprašanj, kaj žargonizmi sploh počnejo v strokovnem, torej tudi v vojaškem<br />
izrazoslovju (<strong>in</strong> v »izrazijskih slovarjih«, ki so zbir izrazoslovnih<br />
norm). Kar je napačnega, zastarelega – <strong>in</strong> tudi žargonskega – <strong>se</strong>m ne<br />
spada, predv<strong>se</strong>m ne tisto, kar je v stroki normirano <strong>in</strong> obvezujoče za<br />
v<strong>se</strong>. Gre samo za vprašanje prav – narobe. Vendar je to le eden od<br />
možnih pogledov, predv<strong>se</strong>m praksa pa pokaže, da <strong>se</strong> pojavljajo tudi<br />
be<strong>se</strong>de, ki nastopajo kot strokovni izrazi, vendar so po mnenju strokovnjakov<br />
neustrezni. Ali jih torej prezreti ali pa povedati, kateri izraz je<br />
pravilen!<br />
S slednjim imamo vaši »svetovalci« <strong>in</strong> »popravljavci« težave <strong>in</strong> tu <strong>se</strong> z<br />
vojaško stroko najteže dogovorimo. Morda smo glede žargonizmov<br />
včasih prestrogi, zato je dejstvo, da v njihovem primeru moramo ponuditi<br />
nekaj drugega, »pravilnega«. Korošec <strong>in</strong> Gjur<strong>in</strong> <strong>se</strong> sprašujeta, ali<br />
mora žargonska be<strong>se</strong>da imeti zborno sopomenko. Če ne, potem žargonizem<br />
to ni, ampak stopi namesto knjižnega izraza ali pa v stroki ni<br />
potrebe po takem poimenovanju (stalna dilema v pogovorih z vojaškimi<br />
strokovnjaki). Mnogo je be<strong>se</strong>d za enkratno uporabo, a kot take ne<br />
morejo biti žargonizmi. Skratka, žargonizmi ustvarjajo sobe<strong>se</strong>dilo <strong>in</strong><br />
govorno okolišč<strong>in</strong>o, nimajo pa jasnega poimenovalnega predznaka.<br />
Če so to res, potem ob njih manjkajo nevtralne knjižne sopomenke. Naj<br />
omenimo samo en primer: mar<strong>in</strong>ec danes zagotovo ni več žargonizem,<br />
je pa kot tak označen v Vojaškem slovarju. Ali je to molotovka (morda<br />
celo sleng) namesto zažigalne steklenice, valenca, dumdumka ipd.?<br />
Lektorji <strong>in</strong> term<strong>in</strong>ologi <strong>se</strong> v stikih z vojaškimi strokovnjaki stalno srečujemo<br />
s problemom, koliko <strong>in</strong> kdaj popustiti v svojem vztrajanju pri »slovenskem«<br />
<strong>in</strong> to tudi ponuditi. Žargonizmi so samo del tega, a so priložnost<br />
za spremljanje razvoja <strong>in</strong> dopolnjevanja izrazja <strong>in</strong> ugotavljanje, kdaj<br />
bodo zaradi različnih razlogov sprejeti v stroki.<br />
Dr. Janko Berlogar, Šola za tuje jezike<br />
46 SV SV 47
ste vedeli?<br />
Četrt stoletja od <strong>se</strong>stanka<br />
na Pristavi<br />
<strong>in</strong> projekta MSNZ<br />
Be<strong>se</strong>dilo: mag. Zvezdan Marković<br />
Na Pristavi nad Stično je bil 7. <strong>se</strong>ptembra 1990 <strong>se</strong>stanek, ki je bil zelo<br />
pomemben za nadaljnje delo Manevrske strukture narodne zaščite<br />
(MSNZ). Na <strong>se</strong>stanku, ki so <strong>se</strong> ga udeležili Janez Janša, Igor Bavčar,<br />
Tone Krkovič, V<strong>in</strong>ko Beznik <strong>in</strong> Jože Kolenc, so analizirali takratni položaj<br />
<strong>in</strong> dotedanje ukrepe pri organizaciji MSNZ ter dokončno oblikovali<br />
načrt delovanja. Tone Krkovič, ki mu je republiški <strong>se</strong>kretar za notranje<br />
zadeve Igor Bavčar 29. avgusta 1990 izdal odločbo o imenovanju za<br />
načelnika Narodne zaščite v morebitnih izrednih razmerah, je predstavil<br />
predlog vojnega načrta <strong>in</strong> organizacijsko shemo MSNZ. Na podlagi<br />
potrjene direktive načelnika Narodne zaščite Republike Slovenije<br />
stenčas<br />
PREBRALI SMO<br />
Denis Mancevič:<br />
Ruska energetska<br />
diplomacija v 21. stoletju:<br />
pl<strong>in</strong>ske vojne, moč<br />
energetskih mult<strong>in</strong>acionalk<br />
<strong>in</strong> m<strong>in</strong>ljiva zavezništva<br />
Stabilnost <strong>in</strong> razvoj evropskega gospodarstva<br />
sta močno odvisna od uvoza<br />
energentov, med katerimi prevladujejo fosilna<br />
goriva. Ena izmed najpomembnejših<br />
evropskih partneric na tem področju je Ruska<br />
federacija, ki je v preteklem letu za<strong>se</strong>dla<br />
tretje mesto med največjimi svetovnimi<br />
izvoznicami fosilnih goriv. Več<strong>in</strong>o energentov je prodala na evropskem<br />
tržišču, kjer je pokrila 36,6 odstotka evropskega uvoza nafte <strong>in</strong><br />
41 odstotkov uvoza zemeljskega pl<strong>in</strong>a. Status velike izvoznice fosilnih<br />
goriv v zadnjih dveh de<strong>se</strong>tletjih opredeljuje tudi njeno gospodarsko<br />
<strong>in</strong> zunanjo politiko. Svojo energetsko diplomacijo je prilagodila<br />
nastalim razmeram, zato <strong>se</strong> je notranje- <strong>in</strong> zunanjepolitično okrepila,<br />
ne glede na to, da <strong>se</strong> je zapletla v več pl<strong>in</strong>skih kriz <strong>in</strong> energetskih<br />
sporov s so<strong>se</strong>dnjimi državami. Na nekatera vprašanja tudi energetska<br />
diplomacija ne more dati pravih odgovorov. Težave, ki jih ima Ruska<br />
federacija pri pridobivanju fosilnih goriv, niso nezanemarljive <strong>in</strong><br />
za demonstracijsko, delno ali popolno uporabo Manevrske strukture<br />
narodne zaščite so bili pozneje pripravljeni nujni delovni dokumenti <strong>in</strong><br />
delovne karte. V teh načrtih je bila JLA prvič omenjena kot morebitni<br />
napadalec oziroma največja nevarnost za slovensko osamosvojitev.<br />
Organizatorji MSNZ so začeli zbirati <strong>in</strong>formacije o JLA že poleti 1990,<br />
da bi tako dobro spoznali svojega morebitnega nasprotnika. Za ta namen<br />
so organizirali obveščevalno službo, katere glavna naloga je bil<br />
nadzor dejavnosti <strong>in</strong> postopkov vodilnih vojaških o<strong>se</strong>b v Republiškem<br />
štabu TO, vojašnicah <strong>in</strong> ustanovah JLA po v<strong>se</strong>j Sloveniji. Pravočasne <strong>in</strong>formacije<br />
so prispevale k uresničevanju natančnih postopkov <strong>in</strong> pravilnim<br />
odločitvam pristojnih organov na Republiškem <strong>se</strong>kretariatu za ljudsko<br />
obrambo ter na Republiškem <strong>se</strong>kretariatu za notranje zadeve.<br />
Sestanek na Pristavi je bil zgodov<strong>in</strong>skega pomena, saj je bil sprejet dokument<br />
za vojaško zavarovanje slovenskega osamosvajanja.<br />
Na pokraj<strong>in</strong>skih ravneh so pozneje pripravili dokumente, prilagojene<br />
za uporabo enot MSNZ po posameznih pokraj<strong>in</strong>ah. Veliko teh dokumentov<br />
je bilo naslednje leto uporabljeno v vojni za Slovenijo.<br />
pričakovati je, da <strong>se</strong> bodo v prihodnje še stopnjevale. Možnosti črpanja<br />
so omejene zaradi omejenosti zalog, poleg tega vztraja pri starih<br />
nahajališčih <strong>in</strong> tehnologijah, večje naložbe v zadnjih de<strong>se</strong>tletjih pa<br />
so bile namenjene le izgradnji transportne <strong>in</strong>frastrukture zaradi sporov<br />
s tranzitnimi državami. Zaradi nazadovanja razvoja <strong>in</strong> raziskav<br />
lahko pričakujemo nove težave, čeprav si ruska energetska diplomacija<br />
prizadeva za nemoteno dobavo energentov porabnikom, stabilnost<br />
povpraševanja <strong>in</strong> krepitev večstranskega energetskega sodelovanja<br />
v povezavi s tujimi naložbami. Prav tako so njeni cilj obdržati<br />
<strong>in</strong> povečati svoje tržne deleže v Evropi ter pri tem zastopati <strong>in</strong>tere<strong>se</strong><br />
svojih nacionalnih energetskih podjetij. Pri tem <strong>se</strong> postavlja vprašanje<br />
glede uporabe energetske diplomacije kot sredstva prisile. Spori<br />
s tranzitnimi državami so v preteklosti povzročili politizacijo v smislu<br />
energetskega imperializma, predv<strong>se</strong>m nekaterih evropskih držav. Po<br />
cikličnih pl<strong>in</strong>skih krizah <strong>se</strong> je Evropa odločila za politiko energetske<br />
varnosti, da bi zmanjšala odvisnost od uvoza fosilnih goriv iz Ruske federacije.<br />
To je povzročilo zmanjšanje ruskega tržnega deleža na cenovno<br />
zanimivem evropskem trgu, za katerega je po recesiji značilno<br />
tudi manjše povpraševanje zaradi nižje porabe energije. Čeprav<br />
si je ruska energetska diplomacija prizadevala te proce<strong>se</strong> ustaviti, <strong>se</strong><br />
je bila prisiljena z viški usmeriti na cenejši kitajski trg, kjer je bilo povpraševanje<br />
večje.<br />
Ana Brodnik, KIZC<br />
Nakupi artiklov bojne uniforme za<br />
pripadnike Slovenske vojske<br />
Na podlagi izkazanih potreb Slovenske vojske <strong>in</strong> zagotovljenih<br />
f<strong>in</strong>ančnih sredstev leta 2015 ter 2016 je M<strong>in</strong>istrstvo za obrambo<br />
letos opravilo tri postopke javnih naročil skladno z Zakonom o<br />
javnem naročanju za dobavo artiklov bojne uniforme <strong>in</strong> od maja<br />
do junija sklenilo z najugodnejšimi ponudniki dvanajst pogodb v<br />
skupni vrednosti 4.344.549 evrov. Skladno s pogodbenimi določili<br />
je dobava artiklov bojne uniforme predvidena letos v skupni<br />
vrednosti 2.699.830 evrov <strong>in</strong> v začetku leta 2016 v skupni vrednosti<br />
1.644.719 evrov. Vsi naročeni artikli bojne uniforme bodo<br />
izdelani na podlagi natančnih tehničnih specifikacij naročnika,<br />
prav tako tudi artikli, ki bodo izdelani iz lažje <strong>in</strong> težje maskirne<br />
bombažne tkan<strong>in</strong>e.<br />
Nakup artiklov bojne uniforme je letos največja naložba Slovenske<br />
vojske <strong>in</strong> s tem je tudi potrjena zaveza vodstva Slovenske<br />
vojske <strong>in</strong> M<strong>in</strong>istrstva za obrambo, da <strong>se</strong> kljub omejenim f<strong>in</strong>ančnim<br />
sredstvom prednostno zagotovijo navedeni artikli za v<strong>se</strong> pripadnike<br />
Slovenske vojske. Letos <strong>se</strong> bodo še nadaljevali postopki<br />
javnih naročil za nakupe <strong>in</strong> dobave artiklov bojne uniforme v obdobju<br />
2016–2018. Dobave artiklov bojne uniforme bodo v prihodnje<br />
potekale skladno s potrebami <strong>in</strong> zagotovljenim denarjem.<br />
Be<strong>se</strong>dilo: SSK MO<br />
Sestanek regionalne skup<strong>in</strong>e CISM<br />
Neighbours letos v Sloveniji<br />
V Poljčah je med 2. <strong>in</strong> 4. <strong>se</strong>ptembrom nacionalna delegacija<br />
Mednarodnega sveta za vojaški šport (CISM) Slovenije organizirala<br />
<strong>se</strong>stanek skup<strong>in</strong>e Neighbours, katere članica je Slovenska<br />
vojska od leta 2011.<br />
Regionalna skup<strong>in</strong>a CISM Neighbours povezuje srednjeevropske<br />
članice Mednarodnega sveta za vojaški šport, <strong>in</strong> sicer Avstrijo,<br />
Belgijo, Francijo, Nemčijo, Luk<strong>se</strong>mburg, Nizozemsko, Švico<br />
ter Slovenijo. Sestanka, ki mu je letos pred<strong>se</strong>dovala Slovenija,<br />
so <strong>se</strong> udeležili vodje nacionalnih delegacij CISM v<strong>se</strong>h članic skup<strong>in</strong>e,<br />
razen Luk<strong>se</strong>mburga. Glavne teme letošnjega <strong>se</strong>stanka so<br />
bile usklajevanje med<strong>se</strong>bojnega sodelovanja leta 2016, izmenjava<br />
<strong>in</strong>formacij o organizaciji udeležbe na 6. svetovnih vojaških<br />
igrah v Koreji, strateški načrt CISM 2016–2019 <strong>in</strong> poslovni načrt<br />
CISM 2016–2017 ter usklajevanje srednjeevropskih članic do<br />
izzivov v razvoju CISM-a na svetovni ravni. V okviru <strong>se</strong>stanka je<br />
udeležencem direktor Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje<br />
polkovnik Blaznik predstavil tudi vizijo, cilje <strong>in</strong> trenutno<br />
stanje centra.<br />
Be<strong>se</strong>dilo: podpolkovnik Jure Velepec<br />
Ekipa RKS OZ Grosuplje najboljša v Evropi<br />
Ekipa Rdečega križa Slovenije Območnega združenja Grosuplje<br />
je zmagala na 18. evropskem tekmovanju ekip prve pomoči (First<br />
Aid Convention <strong>in</strong> Europe – FACE), ki je med 10. <strong>in</strong> 13. <strong>se</strong>ptembrom<br />
potekalo v Bukarešti v Romuniji. Tekmovanja <strong>se</strong> je udeležilo<br />
28 ekip iz 24 držav.<br />
Preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči je namenjeno obnavljanju<br />
teoretičnega <strong>in</strong> praktičnega znanja, vzdrževanju usposobljenosti<br />
ter pripravam za delovanje v različnih okolišč<strong>in</strong>ah. Za<br />
širitev znanja prve pomoči med prebivalstvo so vsako leto organizirana<br />
preverjanja usposobljenosti v<strong>se</strong>h ekip prve pomoči, ki delujejo<br />
v nacionalnem sistemu zaščite <strong>in</strong> reševanja, <strong>in</strong> sicer na regijski<br />
ter nacionalni ravni <strong>in</strong> vsakoletnem evropskem festivalu prve<br />
pomoči – FACE.<br />
Slovenijo je na festivalu zastopala ekipa prve pomoči RKS Območnega<br />
združenja Grosuplje, ki je bila leta 2014 najboljša na<br />
državnem preverjanju usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne<br />
zaščite <strong>in</strong> Rdečega križa Slovenije v Kopru. Ekipa, v kateri so bili<br />
vodja ekipe Mitja Šimonka, člani Luka Mehle, Uroš Mehle, Tim<br />
Oven, Valent<strong>in</strong>a Rutar Polanec <strong>in</strong> Žiga Bizjak, trener Zlatko Kvržič<br />
ter spremljevalec prevajalec Primož Velikonja, je bila najboljša.<br />
Za slovensko ekipo sta <strong>se</strong> uvrstili ekipi Srbije <strong>in</strong> Irske.<br />
Prav tako <strong>se</strong> je na sklepnem delu festivala v Bukarešti predstavil<br />
organizator FACE leta 2016, to sta Rdeči križ Slovenije v sodelovanju<br />
z Upravo RS za zaščito <strong>in</strong> reševanje ter mesto Ljubljana. 19.<br />
evropski festival prve pomoči FACE 2016 bo v Ljubljani od 30. junija<br />
do 2. julija 2016.<br />
Be<strong>se</strong>dilo <strong>in</strong> fotografija: URSZR<br />
NOVICE<br />
Dežurna helikopterska posadka Slovenske<br />
vojske dejavna tudi <strong>se</strong>ptembra<br />
Dežurna helikopterska posadka Slovenske vojske, ki je s helikopterjem<br />
bell 412 na vojaškem delu letališča Jožeta Pučnika na Brniku<br />
vsak dan v 15 m<strong>in</strong>utah pripravljena na posredovanje, je v soboto,<br />
12. <strong>se</strong>ptembra, dopoldne prepeljala obolelega iz Splošne bolnišnice<br />
Šempeter v nadaljnjo zdravstveno oskrbo v Univerzitetni kl<strong>in</strong>ični<br />
center Ljubljana, popoldne pa je posredovala na Ljubelju, od koder<br />
je poškodovanega prav tako prepeljala v Ljubljano.<br />
Do sred<strong>in</strong>e <strong>se</strong>ptembra je dežurna helikopterska posadka v okviru<br />
helikopterske nujne pomoči poskrbela za tri prevoze <strong>in</strong> pet gorskih<br />
reševanj. Pri tem je prepeljala o<strong>se</strong>m poškodovanih ali obole-<br />
lih ter skupaj naletela približno de<strong>se</strong>t ur. Dežurne posadke 151.<br />
helikopterske eskadrilje Slovenske vojske so letos v reševalnih akcijah<br />
posredovale 167-krat, od tega 108-krat pri reševanju v gorah,<br />
59-krat pa so poskrbele za helikoptersko nujno medic<strong>in</strong>sko<br />
pomoč. Pri tem so prepeljale 188 poškodovanih ali obolelih <strong>in</strong> naletele<br />
199 ur.<br />
Poleg reševanja v gorah <strong>in</strong> na težko dostopnih območjih dežurna<br />
posadka opravlja tudi helikopterske prevoze za nujno medic<strong>in</strong>sko<br />
pomoč, saj je prav hitrost pri reševanju največkrat bistvena za ohranitev<br />
najpomembnejšega – človeškega življenja.<br />
Be<strong>se</strong>dilo: OOJ SV<br />
48 SV SV 49<br />
Fotografija: svetovni splet
azvedrilo<br />
nagradna križanka<br />
POIŠČI PET RAZLIK<br />
Fotografija: Bruno Toič<br />
DEL VELIKE<br />
BRITANIJE<br />
SLOVENSKI<br />
NOGO-<br />
METAŠ<br />
(ANDRAŽ)<br />
VEČ TESNO<br />
SKUPAJ<br />
RASTOČIH<br />
CVETOV<br />
OLIVER<br />
TWIST<br />
OROŽJE<br />
KANON<br />
VRTILNA<br />
KOLIČINA<br />
OSNOVNIH<br />
DELCEV<br />
KIRURŠKA<br />
STRGALKA,<br />
GREBLJICA<br />
IME AM.<br />
IGRALCA<br />
KUTCHERJA<br />
Fotografija: Bruno Toič<br />
Informativno glasilo<br />
Izdajatelj <strong>in</strong> f<strong>in</strong>ancer:<br />
M<strong>in</strong>istrstvo za obrambo<br />
OPIS<br />
POTOVANJA<br />
Naslednja številka revije SV izide<br />
19. oktobra 2015.<br />
VELETOK<br />
V SIBIRIJI<br />
PRIP. SLOV.<br />
NARODA<br />
PISANO<br />
JAJCE<br />
OPREMA<br />
NA ODRU<br />
ZAKOVICA<br />
Revija Slovenska vojska je prvič izšla<br />
14. maja 1993. Na leto izide 12 številk<br />
revije. Prispevki, objavljeni v reviji, niso<br />
uradna stališča M<strong>in</strong>istrstva za obrambo.<br />
Nenaročenega gradiva ne vračamo.<br />
Avtor:<br />
Vladimir<br />
Milovanović,<br />
NAJETO<br />
PERO<br />
DEL DIR-<br />
KALNEGA<br />
AVTA<br />
NAJSTAR.<br />
GEOLOŠKA<br />
DOBA<br />
ŽUPAN PRI<br />
NAS POD<br />
FRANCOZI<br />
PRIPADNIK<br />
KAVKA-<br />
ŠKEGA<br />
LJUDSTVA<br />
METKA<br />
TRDIN<br />
AM. PEVKA<br />
GRANDE<br />
TVORBA<br />
V PANJU<br />
DAJATVE<br />
RIMSKI<br />
KURIJI<br />
SLOVENSKI<br />
ČASNIKAR<br />
(IVAN)<br />
PLAČILO<br />
VNAPREJ,<br />
PREDUJEM<br />
MASAŽA<br />
SAMEGA<br />
SEBE<br />
KRAJ MED<br />
POSTOJNO<br />
IN PIVKO<br />
REKA V<br />
ZAHODNI<br />
ČESKI<br />
IT. SKLAD.<br />
(ANTONIO)<br />
IT. PISAT.<br />
SVEVO<br />
JANEZ<br />
ALBREHT<br />
VPREŽNA<br />
PRIPRAVA<br />
SP. DEL<br />
PROSTORA<br />
NAZIV<br />
BARVA<br />
KOŽE<br />
DARILO<br />
FIGFURA, FIGURA,<br />
PODOBA<br />
KRUT RIM.<br />
CESAR<br />
MN. OSEBNI<br />
ZAIMEK<br />
EVROPSKA<br />
OTOŠKA<br />
DRŽAVA<br />
ZAJC TINA<br />
ŽUPNIK<br />
(SLABŠAL.)<br />
SL. HOKEJ.<br />
(MATEVŽ)<br />
FIN. PIS.<br />
PAASILINNA<br />
OTOK V<br />
TUAMOTUJU<br />
ZAMISEL,<br />
ZASNOVA<br />
ODPRTINA<br />
ZA<br />
ZRAČENJE<br />
LUČAJ<br />
STR. ZA<br />
SL. JEZIKE<br />
ANG. KITAR.<br />
CLAPTON<br />
POGLAVAR<br />
IZMAELITOV<br />
NORD. IME<br />
ZA SMUČI<br />
IVO DANEU<br />
UNIFORMIR.<br />
STREŽNIK<br />
MOZOLJA-<br />
VICA<br />
MEJNA<br />
REKA ZDA<br />
KOTNI PLUG<br />
NOR. KEMIK<br />
HASSEL<br />
GLAVNI<br />
ŠTEVNIK<br />
OTILIJA<br />
(LJUBKOV.)<br />
IGNAC,<br />
NACE<br />
PISANA<br />
TROPSKA<br />
PAPIGA<br />
TINE OREL<br />
PRIMANJ-<br />
KLJAJ<br />
OLGA ESINA<br />
PRAVOSL.<br />
SVETA<br />
PODOBA<br />
NOVI<br />
MENIČNI<br />
UPNIK<br />
VOJAŠKA<br />
ŠOLA ZA<br />
OFICIRJE<br />
Rešitev iz PREJŠNJE številke<br />
Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana<br />
Telefon: +386 1/471 26 62<br />
Faks: +386 1/471 27 70<br />
Elektronska pošta: urednistvo.sv@mors.si<br />
Uredništvo:<br />
Služba za strateško komuniciranje MO<br />
Nov<strong>in</strong>arja:<br />
Nataša Oblak <strong>in</strong> Marko Pišlar<br />
Fotograf:<br />
Bruno Toič<br />
Fotografija na naslovnici:<br />
Bruno Toič<br />
Lektoriranje:<br />
SSK MO<br />
Tajnica uredništva:<br />
Milena Topolovec<br />
Oblikovanje, prelom <strong>in</strong> tisk:<br />
Tiskarna Formatisk, d. o. o.<br />
Reševalcem nagradne križanke<br />
Pravilna rešitev gesla iz prejšnje številke:<br />
VOJAŠKI TABOR.<br />
Nagrade, anorak revije SV, prejmejo:<br />
– Gabrijela Frece, Lože 15, 3272 Rimske Toplice,<br />
– Vasilija Rupnik, Stomaž 4, 5263 Dobravlje,<br />
– Simon Trotošek, Dolenja vas 53, 1380 Cerknica.<br />
Nagrajencem čestitamo.<br />
Pravilne rešitve tokratne križanke nam pošljite do srede, 7. oktobra 2015,<br />
na naslov: Uredništvo revije SV, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana.<br />
Naklada:<br />
9300 izvodov<br />
Revija SV je članica Evropskega<br />
združenja vojaškega tiska (EMPA).<br />
Revija SV je tudi na družbenem<br />
omrežju facebook.<br />
50 SV SV 51
Posvečeno 25. obletnici<br />
Manevrske strukture narodne zaščite <strong>in</strong><br />
prvega Republiškega štaba Teritorialne<br />
obrambe pod poveljstvom<br />
Pred<strong>se</strong>dstva Republike Slovenije<br />
Zveza veteranov vojne za Slovenijo<br />
Zveza policijskih veteranskih društev Sever<br />
M<strong>in</strong>istrstvo za obrambo/Slovenska vojska<br />
M<strong>in</strong>istrstvo za notranje zadeve/Policija<br />
Nastopajoči:<br />
Policijski orkester<br />
Orkester Slovenske vojske<br />
Garda Slovenske vojske<br />
pevka Eva Černe<br />
Moški pevski zbor Kraški dom<br />
Repentabor<br />
Vokalni ansambel Reunion<br />
koreograf Miha Krušič s plesalci<br />
vas vljudno vabijo<br />
na slovesnost<br />
25 LET ZDRUŽENI PRI OBRAMBI<br />
SUVERENOSTI REPUBLIKE<br />
SLOVENIJE<br />
Povezovalec:<br />
igralec Daniel Malalan<br />
Scenarist <strong>in</strong> reži<strong>se</strong>r:<br />
Tomaž Letnar<br />
v nedeljo, 4. oktobra 2015,<br />
ob 19. uri<br />
v Križankah na Trgu francoske<br />
revolucije 1 v Ljubljani<br />
Slavnostni govornik:<br />
pred<strong>se</strong>dnik Vlade Republike Slovenije<br />
dr. Miro Cerar<br />
52 SV
Change language