Stolbot na fapwepot

YREDNI^KI ZBOR 

Stolbot na 

fapwepot 

Po~ituvani ~itateli, 

Nekoj vo dpàvava upopno se obiduva da go upnisa 

piedestalot na gopdiot zewjodelec. Lovopaw za onoj 

stolb, koj poslednive godini, wu go davaat vistinskoto 

zna~ewe na fapwepot vo zewjava, kako na ~ovek koj ppoizveduva 

ne {to i soodvetno (finansiski i wopalno) e 

nagpaden za toa. Za onaa kategopija koja wa kotppno, 

bavno i ~esno go zapabotuva lebot i koja na ni tu eden 

na~in ne se obiduva da iw na{teti na dpugi te. 

Stolbot na koj gopdo stoi fapwepot e na udap. Se 

vetuvaat ogpowni papi, no za àl, del od zewjodelcite 

ne uspevaat da go po~ustvuvaat blagodetot na taa 

pod dp{ ka. Edna obikolka na tepenot }e pokaè deka 

wnogu zewjodelci, popadi pazni ppi~ini, ne zele subven 

cii. Vtopiot sepiozen udap go zadadoa nedo paz - 

bi pa wata we|u sodpu`nicite vo edna wle kapnica. Po 

ppin cipot dvajca se kapaat, tpetiot gubi, fapwepite 

os tanaa „so kpatki pakavi”. Ostanaa bez papi, bez 

wleko ili so bpda sipewe i ka{kaval. Vlasta iw go svpte 

gpb ot, zabopavaj}i deka ja bilda svojata pozicija na us - 

pe{na Vlada ppeku ovaa „uspe{na investiciska ppikaz 

na”. Nekoi sto~api gpaciozno odgleduvaat noevi. 

No, povtopno, ppoblewi. Newa kade da gi zakolat, ppoda 

dat i da gi napolnat svoite xebovi. I iwa u{te wnogu 

udapi. Ppoblewi so nekvaliteten sewenski watepi - 

jal, newo`nost za ostvapuvawe na ppavoto na penzi ja, 

~esti ppoweni vo zakonodavstvoto, usoglasuva wa... 

Sepak, dokolku poglednete pozadi stolbot na fapwepot, 

}e zabeleìte deka toj se kpepi na nivnata opganizipanost. 

Fedepacijata na fapwepite, kako i dosega, 

i natawu ppodolùva so lobipawe, 

zastapuvawe i infopwipawe 

na i za zewjodelcite. Zaedno so peleventnite 

instituticii paboti 

na pe{avawe i ublaùvawe na udapot 

od zewjodelskoto cunawi. 

Tok wu vpz onaa kategopija, koja 

vo svetskata ekonowska kpiza, 

go ppetstavuva pealniot sektop 

na koj }e ppeìveat wnogu 

zewji. Fedepacijata, so 

si te svoi kapaciteti, newa 

da dozvoli upnisuvawe na 

stol bot na fapwepite. 

Iwa na~ini, wexanizwi i 

ppa vila za „bitka” so site 

uda pi, osven so udapot na 

kli watskite ppoweni. Na 

niv woè da vlijaewe site 

za edni~ki i u{te poopganizipa 

no. Zatoa {to (d)efektite ve - 

}e gi ~ustvuvawe. 

So po~it, 

Todop Stoj~evski 

APRZ 

BOLESTI I ZA[TITA 

KAJ MLADIOT RASAD 

Gradinarstvo 

KAKO DO POVISOKI 

PRINOSI? 

Martin Traj~ev 

MAKEDONIJA 

PODGOTVENA, 

FARMERITE NE 

Ov~arstvo 

OVÂRSTVOTO E 

RE[ENIE ZA 

NEVRABOTENOSTA 

Poledelstvo 

SOJATA - PREDIZVIK 

ZA MAKEDONSKOTO 

ZEMJODELSTVO 

SODR@INA 

Spisanieto e finansiski poddpàno od [vedskata 

agen ci ja za we|unapoden pazvoj. Ovaa powo{ se sostoi 

i od di pektno ppe ne suvawe na iskustvata i znaewata 

od fapwepite vo [vedska na fapwepite vo Makedonija 

ppeku ppoektot Poddp{ka na zew jodelskite 

zdpuènija vo Re pub lika Makedonija - SFARM. 

6 

15 

22 

28 

34 

Spisanieto „Moja zewja” iz le - 

guva wese~no i e vo sop st - 

venost na Fedepacijata na 

fapwepi vo Repub lika Ma kedonija. 

Ppviot bpoj iz le ze 

kako opga ni zaciski bil ten na 

FFRM vo appil 2003 godina, 

a od dekewvpi 2006 se dis t - 

pi bu ipa kako we se~ no spe cijalizipano 

spi sa nie za zew jodelstvo 

i pu pa len paz voj. 

Moja zemja 

appil 2009 

Izdava~: 

FFRM Medija 

Yl. Ligo Mixajlovski 

bp.3, 1000 Skopje 

tel / faks: 02/ 3099042 

e-mail: todor.stojcevski@ffrm.org.mk 

Bpoj na `-swetka: 

250-0050000485-38 

Banka dep.: Invest Banka 

380-1-6453333 001- 46 

Ppokpedit banka 

Glaven i odgovoren urednik 


todor.stojcevski@media.ffrm.org.mk 

Marketing i distribucija 

Blagoj~e Najdovski, tel.: 070 937 132 

blagojche.najdovski@media.ffrm.org.mk 

Fatiwe Isai 

fatime.isai@ffrm.org.mk 

Direktna proda`ba i promocija 

Antoaneta Diwova 

antoaneta.dimova@media.ffrm.org.mk 

Izvr{en direktor na FFRM 

Tpajan Diwkovski 

trajan.dimkovski@ffrm.org.mk 

Lektor: 

Vepica Nedelkoska 

Novinari: 

Bepta Kitinska, Kenan Miwidinovski, 

Svetlana Dapudova, Majlinda Ibpaiwi, 

Tpaj~e Stpoiwanski 

Stru~ni sorabotnici: 

Dipl. agp. in`. Stojan Lligopov 

Ppof. d-p \oko Bunevski, 

Ppof. d-p Qup~o Mixajlov, 

Ppof. d-p Dpagi Tanevski 

Sorabotnici: 

Suzana Diwitpievska, Mapija \o{eva 

Kova~evi}, Maptin Tpaj~ev, Risto 

Velkov, Lazwend Saiti, Stojan~e 

Anastasov, Kole Paskov, Blagoj~e 

Koteski 

Dizajn: Bpigada dizajn - Skopje 

Pe~ati: Ppopoint - Skopje 

Po~ituvani ~itateli, site sugestii, zabele{ki, ppa{awa i kpitiki, Ve woliwe, da gi isppa}ate na wail adpesite navedeni vo iwppesuwot. So toa }e 

vlijaete na kvalitetot na sodpìnata i }e dobiete infopwacii za va{e podobpo i pokvalitetno zewjodelsko ppoizvodstvo ili pazvoj na spedinata. 

Zatoa, pedakcijata Ve oxpabpuva da ni pi{uvate.

KRATKO Predvideno re{enie za problemot so visokite pridonesi kaj registriranite zemjodelci 

Fapwepite „begaat” od 

pegistpipawe za ppidonesi 

Ministepstvoto za finansii, po bapawe na fapwepite, ppedviduva izweni vo 

na~inot na ppeswetuvawe na ppidonesite za pegistpipani zewjodelci, spoped koi 

zewjodelcite koi ostvapuvaat powal neto ppixod }e pla}aat i powali ppidonesi za 

koj winiwuwot e 3.713 denapi i obpatno 

Mnogu fapwepi planipaat da se ot - 

ka àt od fopwata „pegistpipani zew jo - 

del ci” popadi visokite tpo{oci za 

ppi donesi. Kako sawostojni vp{iteli 

na stopanska dejnost, tie iwaat obvpska 

da upla}aat okolu 7.400 denapi we - 

se~no za penzisko i zdpavstveno osi gu - 

puvawe. Tpo{ocite se wnogu visoki i 

petko koj zewjodelec woè da gi po kpie, 

osobeno vo pepiod nadvop od sezonskoto 

ppo iz vod stvo koga edno zew jo delsko 

sewejstvo newa nikakvi ppi xodi. 

Spoped Ministepstsvoto za finan - 

sii ovaa sostojba se nadwinuva so 

pped loènite izweni na Zakonot za 

ppi donesi, koi ve}e se usvoeni od Vlada 

ta. Spoped ovie izweni, osnovicata 

za ppeswetuvawe na ppidonesi newa da 

bide ppose~na plata vo zewjava tuku 

os novica }e bide wese~nata akonta - 

ci ja na neto ppixodot na koj se pla}a 

i pepsonalniot danok na doxod. Vo ovoj 

slu~aj, osnovicata ne woè da bide 

poniska od 50% od ppose~nata plata 

po pabotnik. Ppidonesi koi se pla}aat 

na najniska osnovica }e iznesuvaat 

3.713 denapi. 

Ova, ednostavno objasneto, zna~i 

deka dokolku na individualen zewjodelec 

wu e utvpden neto ppixod (knigovodstveno 

pasxodi – ppixodi) od 

200.000 denapi za winatata godina, 

1/12 od taa dobivka e 16.666 denapi. 

Ovaa suwa od 16.666 e osnovica za ppeswetuvawe 

na ppidonesi i tie }e iznesuvaat 

4.500 denapi. Me|utoa, ako 

ppes wetkata pokaè deka wese~nata 

vi sina na neto ppixodot e powala od 

13.750 denapi, toga{ osnovica za ppidonesite 

e 50% od ppose~nata plata, 

odnosno za 13.750 denapi, visinata na 

ppidonesi e 3.713 denapi. 

Ovie izweni se planipaat od ovoj 

we sec, no }e vaàt petpoaktivno od janua 

pi godinava. Ovaa infopwacija ne 

tpe ba da bide sfatena kako gubewe na 

obvpskata na zewjodelcite da si gi podnesuvaat 

ppeswetkite (MPPIN obpazec) 

vo pepiodot do izleguvawe na ppowenata 

vo Slu`ben vesnik. Bidej}i izwenite 

}e bidat so va`nost od 01.01. 2009 godina, 

odnosno }e vaàt po sta pu vawe na 

ppowenite vo sila, }e se iz vp {i ppeswetka 

na osnovica neto-ppixod i za 

ppetxodnite weseci. Dokolku se utvpdi 

deka po osnov na ppidonesi od 

zadolìtelno socijalno osigupuva we 

bil uplaten pogolew iznos, }e se na - 

ppa vi negovo vpa}awe (ili }e se tpetipa 

kako akontativna uplata na ppi donesi 

za napednite weseci). 

Marija \o{eva Kova~evi} 

Analiti~ar vo FFRM 

VEST 

Nejasnotii okolu prijavuvaweto na personalen danok na dohod 

„Pepsonalecot” e obvpska na 

fapwepite, ne na ppepabotuva~ite 

Mnogu zewjodelci, ppepabotuva~i i tpgovci newaat 

jasni nasoki za obvpskite za ppijavuvawe i pla}awe pepsonalen 

danok na doxod. Mowentalno postoi vakuuw vo 

sppoveduvaweto na Zakonot za pepsonalen danok na 

doxod vo zewjodelstvoto popadi izwenite vo zakonskata 

pegulativa. Na zewjodelcite i na ppepabotuva~ite ne 

iw jasno dali tpeba da iw se upla}a danokot na zewjodelcite. 

Popadi ovaa nesigupnost, nekoi otkupci ili ppepabotuva~i 

go upla}aat danokot vo iwe na zewjodelcite 

so cel da se za{titat sebesi od eventualni kazni 

dokolku ne platat. Isto taka, zewjodelcite iwaat nejasnotii 

okolu ppijavuvaweto za pau{alnoto oda no ~u - 

va we koga nivnite ppixodi se powali od 1.300.000 

de napi na godi{no nivo. Lani, obvpskata za pla}awe na 

pep sonalniot danok na doxod za fizi~ki lica koi newa 

da dostavat dokuwent po koj osnov se dano~ni obvpz ni ci, 

isplatuva~ot ili ppepabotuva~ot iwa{e obvpska da go 

napla}a vo iwe na zewjodelcite i toa 10 % danok na 65% 

od bputo ppixodot ili vo ovoj slu~aj od otkupnata cena. 

Fedepacijata na fapwepi vo Republika Makedonija 

go adpesipa{e ovoj ppoblew do Ministepstvoto za finansii. 

Po dipektnata spedba so winistepot za finansii, 

Tpajko Slavevski, dobivwe odgovop deka so novite 

zakonski izweni odgovopnosta za upla}awe na pepsonalniot 

danok na doxod ja iwa sawiot zewjodelec a ne isplatuva~ot 

(ppepabotuva~ite i otkupcite na 

zewjodelski ppoizvodi). Ova podpazbipa deka IS- 

PLATYVAЧITE NE SMEAT DA LO YPLA]AAT PERSON- 

ALNIOT DANOK NA DOXOD VO IME NA ZEMJODELCITE, 

bez pazlika za koja kategopija zewjodelci stanuva zbop. 

Ppijavuvaweto za pau{alno odano~uvawe na fizi~ite 

lica koi ne se pegistpipani zewjodelci woàt da go 

nappavat do kpaj na godinata (25 dekewvpi), no toa se 

odnesuva za zewjodelci koi ostvapuvaat ppixodi do 

1.300.000 denapi, kade vaì celosnoto osloboduvawe 

od pla}awe na pepsonalen danok na doxod za ppixodi 

od 0-300.000 denapi ili so ppiznavawe na 80% od 

nopwipanite tpo{oci koga se ostvapuva ppixodi 

300.000 do 1.300.000 denapi godi{no. 

Marija \o{eva Kova~evi} 

Analiti~ar vo FFRM 

kowentapi: blagojche.najdovski@ffrm.org.mk 

4 | MOJA ZEMJA

STAV 

Govedarstvo - 

sektop vo kolaps 

Spoped stpategijata za pazvoj na govedapstvoto se 

ppedviduvaat wepki za zgolewuvawe na pasniot kva li - 

tet na govedata, zgolewuvawe na bpojot na goveda do 20 

gpla po zewjodelsko sewejstvo, zgolewuvawe na ppoduktivnosta 

za ppoizvodstvo na wleko, zadpùvawe ili 

ppo{ipuvawe na koli~inite na ppoizvodstvoto na wle - 

ko itn. Seto ova zvu~i ubavo, no ppopa|a vo voda popadi 

sostojbata vo wlekapstvoto (koja tpae dolgo vpewe). 

Ppvo, koopepantski odnosi powe|u fapwepite i ppepabotuva~ite 

bea neusoglaseni. Potoa, se pojavija 

ppob lewite so naplata, odnosno nenaplata na pepso - 

nal niot danok na doxod, niskite otkupni ceni i neispla}awe 

na wlekoto. 

Sega{nite zbidnuvawa so otkupot, cenite i is pla }a - 

we to na wlekoto, }e iwa golewi posledici na podolg 

pok. Ppi~ini za ova se izgubenata dovepba vo wle~nata 

industpija, ppodadenite gpla goveda, slabata finansiska 

wo} na fapwepite i se powaliot bpoj zewjodelci 

koi }e se zaniwavaat so ovaa gpanka. Od bpojot na gpla, 

koj vo 2007 godina bil 253.000, se o~ekuva negovo ppepo 

lovuvawe. Osven ppoizvoditelite, posledicite }e 

bidat peflektipani i vpz potpo{uva~ite koi wopa da 

kupuvaat uvozno wleko po povisoki ceni. 

Nitu edna institucija ne zastana vo vistinska za{ - 

ti ta na fapwepite. „Pazapna ekonowija” kako izgovop 

na site vladini ppetstavnici ne tpeba da podpazbipa 

i neiskopistuvawe na nekoi od paspolo`livite wexanizwi 

za pe{avawe na ppoblewot. Ppedvidenite vladini 

stiwulacii bea sawo zalaùvawe, no ne i pe{enie 

na ppoblewot, dokolku se spopedi so dolgot na wlekapnicata 

„Svedwilk” kon fapwepite. 

Fapwite koi newa kade da go ppedavaat wlekoto ili 

popadi niskite ceni ne sakaat da go ppedavaat, ve}e go 

ppepabotuvaat vo sipewe. No, povtopno, se soo~uvat so 

plaswanot na toa sipewe oti newaat dokuwent za negoviot 

kvalitet. Mowentalnata situacija }e gi ppinudi 

ovie fapwepi da se zaniwavaat i so nelegalna 

ppoda`ba na ovie ppoizvodi. Spoped fapwepite, izlez 

na ovaa situacija e kpavjoto wleko da vleze vo Ppavilnikot 

za ppoizvodstvo na tpadicionalni ppoizvodi, 

kako {to }e vaì i za ppoizvodstvoto na ppoizvodi od 

ov~o i kozjo wleko ili da se sozdadat uslovi za ppowet 

na ovie ppoizvodi. 

Nedim Kasami 

~len na Upraven odbor na FFRM 

BAAN vo Crna Gora 

NASTAN 

Zemjodelcite na Balkanot imaat isti problemi 

Zewjodelcite od pegionot ne se 

kon kupentni, poseduvaat wali 

po vp{ini zewja i ne se dovolno 

op ganizipani, osven vo Makedonija ka - 

de {to Fedepacijata na fapwepi, na 

na cionalno nivo, gi zastapuva ppava - 

ta i intepesite na site fapwepi od 

si te sektopi vo zewjodelstvoto. Osven 

toa, golew del od ppoizvodstvoto ne e 

stan dapdizipano, iwa visoki tpo{oci 

i skapi inputi za ppoizvodstvo, niski 

ppi nosi po edinica ppoizvod i nedovol 

no educipani zewjodelci. Ova 

se del od zaklu~ocite {to ppoizlegoa 

od analizite ppezentipani od u~esni - 

ci te vo tpetata faza na Balkanskata 

wpeà na zewjodelski zdpuènija (BA- 

AN), na posledniot sostanok koj se 

odpà vo Cpna Lopa. Vo ovaa, tpeta 

fa za se ppezentipaa situaciskite 

ana lizi vo zewjodelskite sektopi na 

del od zewjite na Zapaden Balkan i se 

do nesoa pove}e zaedni~ki zaklu~oci. 

Od analizite ppoizleze deka popadi 

svoi te aspipacii za vlez vo Evpopska 

ta Ynija, zewjite vo pegionot, 

vo tp kata da ppiwenat {to po ve - 

}e zako ni vo zewjodelstvoto, sla - 

bo gi vklu ~u va at fapwepite. Tokwu 

zatoa, zakonski te pe{enija, 

po docna, te{ko se sppo veduvaat. 

Po seben akcent se dade na pazvojot 

na pupalnata spedina i go le - 

wi te potencijali na zewjite od 

pe gio not za ppoizvodstvo na 

zdpa va xpa na i za{tita na ìvot - 

na ta spedina. 

Analizite na sostojbite vo zew jo - 

del stvoto vo pegionot, isto taka, po - 

ka àa deka stepenot na zadovoluvawe 

na potpebite od sopstveno ppoizvodstvo 

e nedovolen (newa dovolno ppo iz - 

vod stvo na xpana). So niv se pokaà i 

kak va e nadvope{nata tpgovija so xpa - 

na, libepalizacijata i globalizacija 

ta, iskopistenosta na pesupsite i 

koi pesupsi gi iwawe, kakva e intepven 

cijata na dpàvnata agpapna politi 

ka i koj ja ppavi, kakva e finansis - 

ka ta poddp{ka {to ja davaat dpàvite 

Site problemi pred Evropskata komisija 

Stafan Nilson, ppetsedatel na Lpupa 3 ppi Evpopskiot i socijalen kowitet, 

li~no }e se zalaga site zaedni~ki ppa{awa {to }e ppoizlezat od 

BAAN sostanocite da se pazgledaat od ~lenovite na Evpopskata kowisija. 

Re{enija na zaedni~ka wasa 

za zewjodelskiot sektop, kolkav e stepenot 

na paptnepstvo vo kpeipaweto 

na zakonite vo dpàvite, dali iwa 

fep paptnepstvo (definipawe na dogovop 

i po~ituvawe powe|u vladiniot 

i nevladiniot sektop) i kakva e 

ulo gata na nevladinite opganizacii 

vo kpeipaweto na javnoto wislewe. Vo 

sled nata faza na BAAN }e se pe{i 

koi ppa{awa {to gi zasegaat site zew - 

ji, zaedni~ki, }e se pazgleduvaat po na - 

ta wu i na koj na~in, pokonkpetno, }e se 

dej stvuva za nivno pe{avawe i lobipa - 

we, pod wentopstvo na ppetstavnici 

na [vedskata fedepacija na fapwepi 

i poddp{ka od donatopot, SIDA. 

Suzana Diwitpievska 

^len na YO na FFRM 

kowentapi: todor.stojcevski@ffrm.org.mk 

APRIL 2009 | 5

VEST 

EY RAZLOVOR 

Agencija za finansiska poddr{ka vo 

zemjodelstvoto i ruralniot razvoj 

Akpeditacija za 

„Plate`nata” 

Procesot na 

akreditacija celosno 

}e zavr{i so dobivawe 

na pravoto za 

upravuvawe so 

evropskite sredstva i 

po~etokot na 

koristewe na 

dodelenite sredstva 

vo zemjodelstvoto i 

ruralniot razvoj do 

krajot na 2009 godina 

Agencijata za finansiska poddp{ka vo zew jo - 

del stvoto i pupalniot pazvoj dobi nacio nal - 

na akpeditacija od Nacionalniot slu` - benik 

za odobpuvawe (NAO), vo tekot na wina ti ot 

wesec, kako del od opepativnata stpuktupa za ppi wena 

na spedstvata od pettata kowponenta na Instpu wentot 

za ppetppistapna powo{ na Evpopskata Yni ja (IPARD). 

Ovaa akpeditacija ppetstavuva del od sevkupniot ppoces 

na ostvapuvaweto na ppavoto na Republika Makedonija, 

kako zewja-kandidat za pol no ppavno ~lenstvo 

vo EY, da uppavuva so papite od ppet ppistapnite fondovi 

na Evpopskata Ynija. Spedstva ta od pettata kowponenta 

na ppetppistapnata po wo{ (IPARD) vo 

oblasta na zewjodelstvoto i pupal niot pazvoj, vo vpednost 

od 45,5 wilioni evpa za pe piodot od 2007 do 2011 

godina, }e bidat dostapni za kopistewe po 

zavp{uvaweto na ppenosot na ppa vo to za uppavuvawe 

(conferral of management rights) od stpa na na Evpopskata 

ko wisija - Lenepalen 

di pektopat za 

zew jo del stvo i pupalen 

paz voj. 

Istovpeweno, infop 

wipawe za speci - 

fi~ nosta na pettata 

kow ponenta i slo è no - 

sta na celokupnata po - 

stap ka za dobivawe na 

ppa voto za uppavuvawe 

so pezepvipanite spedstva 

od aspekt na sa wo - 

sto jno odlu~uvawe ppi 

do deluvaweto spedstva 

od sawata zewja-kandidat, 

bez ppetxodna kontpola 

od stpana na EY. Sawostojnosta vo od lu- 

~uvaweto, vsu{nost, zna~i celosna odgovopnost na zewjata-kopisnik, 

no istovpeweno i zgolewena kontpo la od 

stpana na Ynijata vo pogled na dodeluvawe na sawoto 

ppavo za uppavuvawe so papite i oppavdanosta i celisxodnosta 

na iskopistenite spedstva. Ova ja zgolewuva 

obewnosta i zna~eweto na izvp{enata pabota od 

site pelevantni institucii, kako {to se Agencijata 

za finansiska poddp{ka na zewjodelstvoto i pupalniot 

pazvoj, Yppavuva~koto telo ppi Ministep stvo to 

za zewjodelstvo, {uwapstvo i vodostopanstvo, Nacionalniot 

fond (Ministepstvo za finansii), Sek petapijatot 

za evpopski ppa{awa i Revizopskoto te lo vo 

Dpàvniot zavod za pevizija. 

Vo tekot na slednite weseci ppetstoi zavp{uvawe na 

zapo~natiot ppoces ppeku dewonstpipawe na ce los na 

podgotvenost na stpuktupite za ppiwena na evpopskoto 

zakonodavstvo od dowenot na pupalniot pazvoj i ppiwena 

na ppavilata na cvpst finansiski wenaxwent. Ppocesot 

na akpeditacija celosno }e zavp{i so dobivawe na ppa - 

vo to za uppavuvawe so evpopskite spedstva i po~etokot 

na kopistewe na dodelenite spedstva vo zewjodelstvoto 

i pupalniot pazvoj do kpajot na 2009 godina. 

Makedonija p 

Evropskite pari }e moàt da go 

koristat „evropskite” zemjodelci, 

odnosno onie koi se dovolno golemi i 

pazarno orientirani. Iluzija e 

pomislata deka malite farmeri }e 

vidat evropski pari 

1. Zo{to be{e potrebno da se otvori kancelarija na 

zemjodelcite vo sedi{teto na EU? 

- Soglasno bpojkite od posledniot zewjodelski popis, 

nad 400.000 ìteli na Makedonija, dipektno ili indipekt 

no, se povpzani so zewjodelstvoto. Ottawu, FFRM ka - 

ko ppetstavnik na nivnite intepesi, sweta{e deka ovie 

25% od naselenieto wopa da bidat soodvetno infopwipa 

ni za evpointegpaciskite ppocesi na RM, kako i za 

pped nostite i ppedizvicite koi gi nosi ~lenstvoto vo 

Yni jata za da donesat ppavilna odluka okolu na{eto 

even tualno ppistapuvawe vo Ynijata. Toa najdobpo se 

ppa vi, na sawiot izvop, vo Bpisel. So otvopawe na kancela 

pijata, na na{ite zewjodelci iw ovozwoùvawe westo 

vo Evpopskata ppestolnina, kontakti so site pelevantni 

ev popski institucii i westo na wasata vo glavnata EY 

lo bi gpupa za zewjodelstvo Kopa-Koèka, ppeku u~estvo 

vo pabotata vo nivnite pabotni gpupi. 

2. Kako obi~niot makedonski farmer moè da gi 

ostvari svoite agro-interesi vo Unijata? 

- Isklu~ivo zdpuèn. Individualniot glas ne se slu {a 

vo Ynijata. Na{ite intepesi najdobpo }e bidat za{ ti - 

teni sawo ako nastapuvawe ednoglasno. Inaku, pped ppi - 

stapuvaweto vo EY, zewjodelcite od Makedonija wo àt 

sawo da bidat infopwipani za tekovnite ppocesi i vpz 

osnova na ppavilno izgpadeni stavovi, da lobipaat do wa 

za da iw se obezbedi podobpa pozicija pped i vo te kot na 

ppegovopite za ~lenstvo. Po ppistapuvaweto vo Yni jata, 

zewjodelcite ppeku FFRM, pokpaj lobipaweto do wa, }e 

woàt da lobipaat i kaj evpopskite institucii za 

obezbeduvawe na podobpi uslovi za zewjodelskiot sektop. 

3. Dali Makedonija e podgotvena za iskoristuvawe 

na IPARD i na drugite evropski zemjodelski fondovi 

za dràvite koi ne se ~lenki na Zaednicata? 

- Makedonija e podgotvena. Fapwepite ne se. Pla te` - 

na ta agencija vo slednite nekolku weseci najvepojatno 

}e ja dobie dolgo o~ekuvanata evpopska akpeditacija i 

fon dovite }e ni bidat na paspolagawe, no pogpe{no e da 

se wisli deka site }e woàt da gi kopistat fondovite. 

Ev popskite papi }e woàt da go kopistat „evpopskite” 

zew jodelci, odnosno onie koi se dovolno golewi i pa zap - 

no opientipani. Iluzija e powislata deka walite fap - 

we pi }e vidat evpopski papi. Edinstvenata {ansa iw e 

vo zdpuùvaweto vo zadpugi za da pos tignat ekonowii na 

obew i da ja po dobpat svojata pozicija vo tpgovski te 

lanci i da kopistat EY fondovi. No, vinata ne e kaj zew - 

6 | MOJA ZEMJA

Martin Traj~ev, pretstavnik na FFRM vo EU 

dgotvena, farmerite ne 

Koj e na{iot 

pretstavnik vo 

Brisel? 

jo delcite. Vinata e kolektivna i 

tpe ba da se bapa vo otsustvoto na 

pe al na, seopfatna stpategija za 

stpuk tupni pefopwi koja }e vklu~i 

{to pove}e zewjodelci. Jas go pozdpa 

vuvaw subvencionipaweto vo 

zew jodelstvoto vo visina od 71 wi - 

lion evpa. No, toa ne se papi koi }e 

ppi donesat za pazapno nawetnuvawe 

na na{ite zewjodelski ppoizvodi. 

Po kpaj niv, zna~itelni spedstva 

tpe ba da bidat naso~eni kon pefop - 

wi pawe na na{eto zewjodelstvo, 

nad vop od spedstvata na Ynijata za 

na {ite zewjodelci da woàt da se 

nosat so ppedizvicite od EY ~len - 

stvo to. 

4. Kakov e statusot na FFRM 

kan celarijata vo Brisel i moè 

li da gi sporedite so druga kan - 

ce larija ~ija dràva e ~lenka na 

EU? 

- Vo wowentot, statusot na FFRM 

e onakov kako {to e statusot na Ma - 

ke donija. Iweno, zasega woè sawo da 

in fopwipawe i da sppoveduvawe, a 

po ~lenstvoto }e woè i da kpei pa - 

we. No i ne e s# taka cpno-belo. I 

sega kancelapijata vo Bpisel pa bo - 

ti na podobpuvawe na na{ata po - 

lo` ba viz-a-vi Ynijata ppeku obezbeduvawe 

kontakti so Evpopska ta 

kowisija, Evpopskiot paplawent i 

Kopa-Koèka. Tawu }e gi ppenesuvawe 

na {ite stavovi koi posle woàt da 

bi dat ppeto~eni vo oficijalna po - 

Zewjodelstvoto e 

stabilizipa~ki 

faktop 

li tika na EY. Inaku, ppetstav ni ci - 

te na zewjodelskite opganizacii, 

~ii wati~ni dpàvi se ~lenki na 

EY, zaedni~ki pabotat so EK na 

kpei paweto na zewjodelskite zakoni 

i politika ppeku zaedni~ki sovetodav 

ni gpupi ~ii ppetsedava~i, pe ~i - 

si bez isklu~ok, se od pedovite na 

Kopa-Koèka. 

5. ]e ja pogodi li Makedonija 

ovaa zemjodelska kriza i kako da 

se spravime so nea? Moè li i 

kakva pomo{ moè da o~ekuvame 

od Unijata kako ogromen pazar? 

Va{e li~no viduvawe? 

- Vo zewja kako {to e Makedonija, 

a vo kontekst na globalnata ekonowska 

kpiza, zewjodelstvoto woè i 

tpeba da bide stabilizipa~ki faktop 

vo pazni{anata ekonowija. Kaj 

walite ekonowii, nadvope{nata tpgovija 

i ekonowskiot pazvoj se nepazdvojno 

povpzani. I zatoa velaw, 

pokpaj subvenciite, pokpaj evpopski 

te fondovi, Makedonija tpeba 

wak siwalno da investipa vo pefop - 

wi pawe na svoeto zewjodelstvo. Da 

od govopaw pokonkpetno: swetaw deka 

po padi devalvacijata na odpedni 

va luti, vo dpàvi kako Xpvatska koi 

se zna~ajni pazapi za nas, na{ite 

ppo izvodi }e bidat powalku kon ku - 

pent ni, bapew ovaa godina. Od ni ko - 

go ne woè da o~ekuvawe powo{ 

bi dej}i site pani~no se obiduvaat 

da go za{titat dowa{noto ppo iz - 

Tpaj~ev zavp{il ppavni nauki na 

Anglo-Awepikanski Ynivepzitet vo 

Ppaga. Kapiepata ja po~nal vo ppoektot 

SFARM, kako ppaktikant vo 

oddelenieto za politika i stpategija. 

Ppvi pabotni zada~i wu bile 

da nappavi analiza na zakonot za 

zadpugi i da gi identifikuva ppi - 

~i nite za negovata navnodna nesppo 

vedlivost. Isto taka, go ana - 

lizipal statutot na toga{nata 

Fe depacija na wakedonski fapwepi 

i ppedloìl ppoweni. Lodina dena 

podocna, FMF stanuva FFRM, so 

nov statut, a vo Makedonija e pegistpipana 

ppvata wodepna zadpuga - 

Ppva Lozapska Koopepativa. Po 4 

go di{na pabota na ppa{awa povpzani 

so uppavuvawe i pakovodewe 

na FFRM, ppetppiewni{tvo vo zewjodelskiot 

sektop (so akcent na zadpugite, 

lancite na vpednost i 

ana liza na niza zakoni od zewjodelstvoto 

i ppedloèni zakonski 

pe{enija), godinava e iwenuvan za 

ppet stavnik na FFRM vo Evpopskata 

Ynija. 

vod stvo. Kako ppiwep bi gi spowenl 

in tepventnite izvozni subvencii 

koi gi vovede EY pped izvesno vpewe 

za wlekoto i wle~nite ppoizvodi. 

6. Ste kupile li makedonski zem - 

jodelski ili sto~arski pro iz vod 

vo nekoja zemja od EU i ka ko se no - 

si me so nivniot ze len~uk, ovo{je, 

me so i mle~ni proizvodi? 

- Mopaw da zabeleàw deka na{i 

ppo izvodi ne gledaw na evpopskite 

pa zapi. No, gledaw gp~ki dowati koi 

naj vepojatno se od Banica, xpvatsko 

vi no koe najvepojatno e od gpozje od 

Dol ni Disan ili italijanski kot le - 

ti od jagne koe paselo na padinite 

na [apa. Iwpepativno e da investipawe 

vo dowa{nata ppepabotka koja 

}e otkupuva dowa{ni ppoizvodi i }e 

gi izvezuva na stpanskite pazapi. 

Na {ite ppoizvodi se daleku pokva - 

li tetni, toa e nespopno. No, vo ovie 

pa zapni uslovi, toa ne e dovolno. 

Razgovoral: Todor Stoj~evski 


APRIL 2009 | 7

ALRONOVOSTI 

Namaleni otkupni ceni 

na mlekoto 

Xpvatska 

Xpvatskata wlekapska industpija se soo~uva so 

dpasti~en pad na konkupentnosta popadi visokite 

otkupni ceni na wlekoto, koi vo poslednite godina 

dena, se povisoki i do 15% vo odnos na zewjite od 

pegionot i od Evpopskata Ynija. So vakva konstatacija 

izlegoa ~lenovite na zdpuènieto „Kpoaciasto~ap”, 

koi gi ppetstavuvaat ppiwapnite 

ppepabotuva~i na wleko. Zatoa, tie, od po~etokot 

na ovoj wesec, }e fopwipaat nova otkupna cena na 

Krvavo potewe 

Xpvatska 

Popadi ppetepano kpvapewe od site po - 

pi pegistpipani se 150 slu~ai na wptvi te - 

li wa. Tie, spoped kaùvawata na o~e vid cite, 

kpvapele od site popi i kpvta, bukvalno, 

te~ela kako pot. Zatoa, bolesta go dobila 

iweto „kpvavo potewe”. Spoped vetepinapi - 

te, vistinskiot bpoj teliwa koi uwipaat od 

ovaa bolest e pogolewa otkolku dokuwentipa 

nata zatoa {to wnogu selani ne gi ppijavuvaat 

uwpenite teliwa, pla{ej}i se za 

nivnata pabota i egzistencija. Spoped labopatopiskite 

ispituvawa, ne postoelo 

opasnost lu|e da zabolat od ovaa bolest, 

du pi i ako konzuwipaat weso od zapazenoto 

te lo. Ppi~ina za bolesta e te{ko o{tetenata 

koskena sp`. Kaj ìvotnite na koi iw 

bilo nappavena obdukcija bilo konstatipano 

deka koskite se potpolno ppazni, ne 

us pevaat da se ppoducipaat tpowobocidi 

koi go pegulipaat zgput~uvaweto na kpvta. 

No, ne e poznato zo{to doa|a do o{tetuvawe 

na koskenata sp`. 

Isklu~ena e wo`nosta ppi~ina za bo les - 

ta da bide tpuewe so xpana, lekovi ili od 

vak cinite koi gi dobivaat teliwata. Spo - 

ped nekoi, ppi~inata woè da e genetski 

wo dificipanata soja koja iw se dava na kpa - 

vi te, no vetepinapite ja isklu~uvaat i ovaa 

opcija popadi toa {to bolesta se javuva i 

kaj teliwa koi ne bile xpaneti so so ja. Najppifatena 

ppetpostavka za zaboluva we to 

e ppvoto wleko koe go dobiva te leto. Vetepinapite 

velat deka vo toa wle ko se nao |a - 

at antitela, koi ja napa|aat koskenata sp`. 

No, isto taka, ostanuva nejasno kako wajkite 

ppoducipaat wleko koe }e go ubie nivnoto 

~edo. 

Sepak, dokaàno e deka ne uw ipaat site 

te liwa od edna ista kpava, odnosno ne uwipaat 

nitu site teliwa koi se zaboleni od 

„kpvavoto potewe". Mo`no e da stanuva zbop 

za nova fopwa na ppipodna selekcija, velat 

vetepinapite. Od dpuga stpana, se pazgledu 

va i wo`nosta za genetski defekt kaj te - 

li wata. 

wlekoto od 0,31 do 0,31.5 evpa za litap wleko, so 4,2 ppocentna 

wle~na wast i 3.4 ppocenti ppoteini. Vo fevpuapi taa cena bila 

0,36 evpa po litap, na {to se dodava i fabpi~kata ppewija od 10 

evpocenti. Se o~ekuva nawalenata otkupna cena na wlekoto, od 

appil, da vlijae na siwnuvaweto na waloppoda`nite ceni. 

Vlog vo zdravjeto na p~elite 

Velika Bpitanija 

Vladata na Velika Bpitanija vloùva 4.3 wilioni funti za{ - 

ti ta i podobpuvawe na zdpavjeto na p~elite, pod naziv „Zdpavi 

p~e li”. Celta na ovoj desetgodi{en plan e da se odpàt p~elite 

vo ìvot, powagaj}i iw na p~elapite da gi nawalat pizicite od 

bo lesti i {tetnici. Vo poslednite dve godini e zabeleàn pe - 

kop den bpoj na uginuvawa na p~elite. Spoped podatocite, sawo 

vo Anglija i vo Vels se uginati 10 do 15 ppocenti od p~elnite zaed 

nici. 

Xilapi Ben, dpàven sekpetap na Ministepstvoto za za{tita 

na okolinata, zewjodelstvoto i pupalniot pazvoj, objasnuva deka 

ovie 4.3 wilioni funti }e se vloàt vo istpaùvawa za po dob - 

pu vawe na zdpavjeto na 

p~e lite. Vo ppvata fa - 

za, velat tie, }e se kontak 

tipa so 20.000 p~e - 

lapi-awatepi, koi tpe - 

ba da se pegistpipaat 

vo p~e lap skata baza na 

podatoci (Bee Base). 

8 | MOJA ZEMJA

Traktori „staro za novo” 

Spbija 

Sppskite fapwepi koi iwaat tpaktopi postapi od deset godini 

}e woè da gi zawenuvaat za novi, a ppitoa }e dobijat poddp{ka od 

Vladata vo iznos od 2.000 evpa. Ova go najavi potppetsedatelot 

na Vladata na Spbija i winistep za pegionalen pazvoj i ekonowija, 

Mla|an Dinki}. „Ppedvidena e subvencija za zawena na sekoja tpaktop 

koj e postap od deset godini”, objasnuva winistepot Dinki}. 

Ova e poddp{ka koi ja dobivaat zewjodelcite po ist ppincip kako 

{to dobivaat site kupuva~i na avtowobilot „punto” vo zawena 

stapo za novo. Ostatokot od vkupnata vpednost na tpaktopot woè 

da ja isplatat so kpedit od pet do seduw godini, najavi winistepot. 

Ukinata premijata 

za tutun 

Spbija 

Sppskite tutunoppoizvoditeli newa da 

dobivaat ppewija za ppoizvodstvoto na tu - 

tun. Vakva odluka donelo Ministepstvoto 

za zewjodelstvo, zatoa {to od sekoj dinap 

koi gi dobivale ppoizveduva~ite na tutun, 

dp àvata finansipala 49, a kowpaniite 51 

pa pa. Spoped dogovopot koj go potpi{ale 

ppo izveduva~ite so ovaa institucija, sekoj 

}e dobie po 32.000 dinapi po xektap, bez paz 

lika dali godinava odgleduvaa tutun. Spo - 

ped winistepot Sa{a Dpagin, site ppewii 

za tutun ve}e se isplateni, osven za sop - 

tite „beplej”, „opient” i „vipxinija” za toa 

{to ne bile ppedvideni vo planot od ppet - 

xodnata Vlada. 

Proizvoditelite na vino - luti na EU 

Fpancija 

Lozapite od fpancuskiot 

pe gion Ppovans se luti popa 

di planovite na EY da se 

doz voli ppoizvoditelite da 

ppa vat poze so we{awe na 

cp noto i beloto vino, istak - 

nu vaj}i deka na toj na~in se 

uni{tuva lokalnata tpadicija. 

Ovie vinapi ppoizveduvaat 

1/3 od svetskoto poze 

vi no. „Ppovans e tatkovina 

na pozeto”, veli Linda [aje 

od [ato le Kposte, vo blizi - 

na na seloto Lopge, edno od wnogute lozapski sela. Selanite koi ppoizvedu 

vaat pozevo vino se bopat ppotiv dolgogodi{nata negacija na ova vino 

ka ko niskokvalitetno i kiselo, bapaj}i da bide pawnoppavno so klasi~nite 

sop ti cpni i beli vina. Nivnite napopi se isplatija, zatoa {to pozeto 

ppet stavuva pettina od vinoto koe se kupuva od Fpancija (nadwinuvaj}i 

go beloto vino) i 1/10 od ppoda`bata vo svetot. Ppepoznatlivata pozeva 

bo ja se dobiva so toa {to lu{pite od cpnoto gpozje se gwe~at i se ostavaat, 

nekolku ~asa, da bidat vo kontakt so beliot sok. Ppitoa, so kisnewe doa|a 

do obojuvawe na vinoto. No, Evpopskata kowisijata sweta deka te{kite EY 

ppa vila za na~inot na ppoizvodstvo na poze gi sppe~uva ovie ppo iz vo di te - 

li od Fpancija, Italija i [panija da go izvezuvaat vinoto na novite pazapi 

Za toa, Kowisijata dostavila nacpt-ppopis za tpgovija do EY, so {to }e se 

ovoz woì tpgovcite na vino da we{aat cpno i belo vino i da go fla{ipaat 

ka ko poze. Ova e epes za fpancuskite ppoizvoditeli, koi objasnuvaat deka 

}e se poplavi pazapot so niskokvalitetno pozevo kiselo vino i }e se uni{ - 

ti iwixot na pozeto od Fpancija. No, dpugite ne se soglasuvaat so vakvata 

fpan cuska filozofija. 


APRIL 2009 | 9

Federacijata se bori za zemjodelcite 

VEST 

Stavrevski 

veti pe{avawe 

na ppoblewite 

So ova, vsu{nost, se 

zgolemuva 

komunikacijata me|u 

vladinite 

institucii i FFRM, 

kako organizacija koja 

gi zastapuva i 

organizira 

farmerite. Od druga 

strana, zemjodelcite 

prifatija da ja 

animiraat Vladata za 

site problemi so koi 

se soo~uvaat i 

zaedni~ki da baraat 

na~ini za nivno 

re{avawe 

Site ppoblewi so koi se so o~u va at 

zewjodelcite vo Makedo ni ja bea iz lo - 

è ni i se pobapa nivno pe{avawe od 

vi ceppewiepot za ekonowski ppa{awa, Z o - 

pan Stav pe ski, na poslednata spedba so 

stpu wi~kite fapwepi vo Fedepacijata na 

fap wepite vo Republika Ma ke donija. So ova, 

vsu{ nost, se zgo lewuva kowunikacijata we|u 

vla dini te institucii i FFRM, kako opgani za - 

ci ja koja gi zastapuva i op ganizipa fapwepite. Od 

dpu ga stpa na, zewjodelcite ppifatija da ja aniwipaat 

Vladata za site ppoble wi so koi se soo~uvaat i zaed - 

ni~ ki da bapaat na~ini za nivno pe{avawe. 

Isto taka, na spedbata so zewjodelcite, Stavpeski 

ve ti deka Vladata }e nappavi napopi, od ppaven aspekt, 

da se ppodolì pokot za ppijavuvawe na zewjodelcite 

za otpi{uvawe dolgovi i za dobivawe sini zdpavstveni 

kap toni po osnov na Zakonot za wipuvawe i otpi{uvawe 

ob vpski za zadolìtelno zdpavstveno osigupuvawe. Na 

spe dbata, fapwepite se poàlija deka pokot od 45 dena 

za ovoj zakon bil wnogu kpatok i deka Fondot za zdpav - 

stve no osigupuvawe nedovolno gi infopwipa gpa|anite 

za vakvata wo`nost. Osven ova, Stavpeski objasni deka 

ova ppa{awe e pe{eno i so novoto zakonsko pe{enie za 

zdpavstvena za{tita, kade site gpa|ani }e woè da kopistat 

sini kaptoni, otkako }e se ppijavat vo Fondot za 

zdpavstveno osigupuvawe. Fondot i Regionalnite centpi 

na FFRM }e gi povikaat zewjodelcite powasovno da 

ja iskopistat ovaa wo`nost. 

Vlasta ostana na svoeto ppedvideno pe {e nie da gi 

subvencionipa ovaa godina plus so dopolnitelni spedstva 

ppo iz vo di te li te na industpiski pipep Kuptovska 

kapija koi go ppedale ppoizvodstvoto vo ppepabotuva~ki 

kapaciteti. Taa gi poslu{a zewjodelcite deka pe~isi 

nikoj ne dobil pod dp{ka lanska godina za 

ppedadeni pi pep ki na tpgovci so ovaa 

wepka vo stpu wi~ ki ot pegion a nappavile 

ppoizvodi od taa niv na supovina. 

Fapwepite gi ppa{aa Stavpeski i zawenik-winis 

tepot za zewjodelstvo, Xpistijan 

Delev, zo{to ne po s peduvaa we|u 

niv i ppepabotuva~ite za otkupot na 

gpadinapski kultupi, a ppetstavnicite 

na vlasta se izjasnija deka ne sweat da 

pospeduvaat vo fopwipawe na cena vo 

pazapna ekonowija. 

Zawenikot-winistep Delev, na ppa - 

{awe na zewjodelcite, objasni deka ja - 

go dite, kako bo besta kultupa, se 

sub vencionipani so ppogpawata za 

pod dp{ka na zewjodelstvoto vo 2009 godi 

na i deka posto jat wo`nosti za nejzina 

pod dp{ka so pupalnata ppogpa wa. Isto ta - 

ka, dipektopot na Agencijata za pot tiknuvawe 

i pazvoj vo zewjodelstvoto, Jopdan Kuzwa novski veti de - 

ka do spedinata na idniot wesec, vo Stpu wica }e bide 

vpa tena Labopatopijata za pedalo{ka ana liza i is pi - 

tu vawe na po~vata, koja sega se pes tav pi pa vo Skopje. 

Vlas tite iw vetija na zewjodelcite, deka so powo{ na 

di pektopot na Plate`nata agencija, }e se pe {at ppoble 

wite so neispla}awe na subvenciite za paz ni zew jo - 

del ski kultupi. Zewjodelcite se poàlija i za pla - 

}aweto pa{apina bez sklu~eni dogovopi so Jav no to 

ppet ppijatie „Pasi{ta” (so {to iw se onevozwoùva ze - 

wawe subvencii) i apelipaat da se aùpipat spi socite 

koi se ppakat vo Plate`nata agenci ja vo koi ne ppa vil - 

no bez ppedxodno sklu ~en dogovop gi zadolùvaat sto - 

~a pite za ne {to {to ne go kopistat i se ppi~ina za 

od bivawe na bapawata za subvencii, za toa go pokanuva - 

at dipektopot Qulziw Su lejwani da se pojavi na tepen 

i da se ot po~ne so analiza na sostojbata so pa si{ tata. 

Osven ova, zewjodelcite peagipaa i za uzuppipanite po - 

vp{ ini, za po vp{ini koi se zasadeni so lozovi nasadi 

a se vo dp àvna sopstvenost i ne woàt da gi kopistat 

za ppijavuvawe za subvencii, ppoblewite za newo`nosta 

da ostvapat ppavo na penzija popadi adwinistpativni 

ppob lewi i za wnogu dpugi otvopeni ppa{awa. 

Kole Paskov, RC Strumica 

Stavreski 

veti re{avawe 

na problemite i 

objavuvawe na 

re{enijata vo 

spisanijata Moja Zemja 

i Toka Ime za 

podirektno 

informirawe na 

zemjodelcite vo 

Makedonija 

APRIL 2009 | 11

INTERVJY 

M-r Mensur Kamberi, direktor na Upravata za seme i saden materijal 

Zewjodelcite da kupuvaat 

Zemjodelcite mora da 

kupuvaat seme i saden 

materijal vo ovlastena 

prodavnica, zemjodelska 

apteka, kade {to 

trgovecot }e go prodade 

vo originalno pakuvawe 

i so fiskalna smetka. 

Samo vaka kupeniot 

proizvod moè da bide 

ispraven i vo slu~aj na 

neispravnost, trgovecot 

snosi posledici. 

Dokolku zabeleàt 

neispravnost, 

zemjodelcite mora da go 

informiraat 

najbliskiot 

zemjodelski inspektor, 

veli direktorot 

Kamberi 

Mladiot Kawbepi ve}e nekolku 

weseci e na ~elo na Yppavata za 

sewe i saden watepijal ppi 

Ministepstvoto za zewjodelstvo, 

{uwapstvo i vodostopanstvo. Ovoj 

wagistep po vetepinapna 

wedicina zavp{il postdiplowski 

studii od oblasta na xigienata 

na spedinata i zooxigienata ppi 

Zewjodelskiot univepzitet vo 

Tipana, Albanija. Kako peonski 

instpuktop, u~estvuval vo 

sppoveduvaweto na popisot za 

zewjodelstvo vo 2007 godina, a 

podocna se vpabotil kako dpàven 

slu`benik vo Yppavata za 

vetepinapstvo. Od avgust, 

winatata godina, e ppv ~ovek na 

Yppavata za sewe i saden 

watepijal. 

12 | MOJA ZEMJA 

Zemjodelcite, ~esto pati, imaat 

prob lem so lo{, nekvaliteten, semen 

ski materijal koj se uvezuva vo 

zem java. Kako Upravata go kontro - 

li ra ovoj materijal i {to se prezema 

dokolku se konstatira deka toj, 

navistina, ne gi zadovoluva standardite 

i ne e sertificiran? 

- Yppavata za sewe i saden watepijal 

go odobpuva uvezeniot sewenski i saden 

wa tepijal vo Makedonija. Vo nejzini 

paw ki paboti Kowisija za nacionalna 

sopt na lista, koja se gpiì vo zewjava da 

se uvezuva kvaliteten sewenski wate - 

pi jal. Ppijavenite sopti se ispituva at 

edna godina i po dobivaweto na pezulta 

tite i nivnata statisti~ka obpabotka, 

Kowisijata odlu~uva dali }e ppiznae 

ili newa da ppiznae odpedena sopta. 

Dokolku novoppijavenata sopta, vo po ve - 

}e svojstva, ja nadwinuva standapdnata 

sopta, toga{ se ppiznava od stpana na Ko - 

wisijata. Za odpedena sopta da bide 

zapi{ana vo Nacionalnata soptna lis - 

ta, iako e zapi{ana vo Evpopskiot ka t- 

a log na sopti, wopa da powine ppoces na 

ispituvawe na agponowskite svojstva na 

soptata, odnosno VCY test za nejzino 

vpednosno-kowepcijalno kopistewe (dali 

taa sopta, na wakedonsko tlo, soz dava 

kvalitetni ppoizvodi). Po dobi vaweto 

na pezultatite, se dava odob pu vawe za 

zapi{uvawe vo soptnata lis ta i pu{ ta - 

we na watepijalot vo tpgovi ja. 

Kontpolata na sewenskiot i sadniot 

watepijal, koj e uvezen i se pu{ta 

vo ppowet, ja vp{i Dpàvniot inspekto - 

pat za zewjodelstvo. Yppavata za sewe i 

saden watepijal wu dostavuva spisok na 

pegistpipan snabduva~. Sepak, sewenskiot 

watepijal wopa da poseduva septifikat 

deka e ppoizveden pod stpu~na 

kontpola na ovlastena institucija. 

Na sekoe pakuvawe wopa da iwa etiketa 

od kade {to se gledaat osnovnite podatoci 

na soptata: ppoizvoditel, uvoznik, 

opgan koj izvp{il stpu~na kontpola, kategopija 

i klasa, iwe na spedstvoto so koe 

seweto e tpetipano ppotiv zapazi, datuw 

na tpaewe na ‘ptlivost na seweto. 

Koj moè da uveze seme i saden materijal 

vo zemjava? 

- Yvozot na sewenski i saden wate - 

pi jal e pegulipan so zakonski pe{enija. 

Sewenski watepijal od oddelen vid 

zewjodelski pastenija woè da uvezuva 

sawo uvoznik koj e zapi{an vo Regista - 

pot na uvoznici, koj go vodi Yppavata. 

Toj e vo elektponska i vo tvpda vepzija. 

Od 2006 godina, so noviot zakon, po tpeb - 

no e ppepegistpipawe na site uvoz - 

nici na ovoj watepijal. Tie iwaa pok od 

edna godina za vakvata ppepegistpa ci - 

ja. Powinaa tpi godini i vo zewjava 

iwa we 158 pegistpipani snabduva~i na 

sewenski i 105 pegistpipani snabdu va~i 

na saden watepijal. Mi se ~ini de ka iwa 

okolu 600 uvoznici koi tpeba da ja pegistpipaat 

svojata dejnost. Tie ili }e se 

ppepegistpipaat ili }e bidat 

izbpi{ani od evidencijata. Sewen skiot 

i sadniot watepijal woè da se uveze 

sawo ako se ispolnat ppopi{a ni te 

uslovi so Zakonot za sewenski i sa den 

watepijal i so Zakonot za zdpavje na pastenijata. 

Kako da se za{titat zemjodelcite 

od neispravni seme i saden mate - 

ri jal? 

- Ppoizvoditelot koj go kupil nekva - 

litetniot sewenski ili saden watepijal 

tpeba da ja ~uva fiskalnata swetka 

za da vidi koj e uvoznikot i da podnese 

bapawe do Yppavata i do Dpàvniot 

zewjodelski inspektopat da ppezewat 

soodvetni wepki. Dokolku se konstati-

sertificiran materijal 

pa tupata vo odpeden pepiod. Vo sekoj 

slu ~aj, kopisna i potpebna e sopabotka 

na zewjodelcite so Agencijata za pottiknuvawe 

i pazvoj na zewjodelstvoto. 

Za nekoja sopta da se pu{ti vo tpgovija 

(kupuva i ppodava) wopa da se najde na 

Nacionalnata sopt na lista. Nea ja izdava 

na{ata Yppava. A, za od pe dena sopta 

da vleze vo Nacionalnata soptna lis 

ta, uvoznikot ili toj {to ja sozdal, tpeba 

da se ppijavi do Nacionalnata soptna 

kowisija. Taa vp {i ispituvawe na agponowskite 

svojstva na sop tata i ako gi zadovoluva 

standapdite, se sta va na listata 

i e slobodna za tpgovija. 

Noviot Zakon za selekcionepski 

ppava e vo sobpaniska ppocedupa 

i se o~ekuva negovo bpzo usvojuvawe. 

So ova, Makedonija stana 

polnoppavna ~lenka na YPOV 

kon vencijata (we|unapodna konvencija 

za za{tita na novi sopti). 

So nego se utvpduva zakonsko 

pe{enie so koe bi se pegulipalo 

selekcionipaweto na novite 

sopti i se za{tituva avtopskoto 

ppavo na selekcionepot. Vsu{ - 

nost, spoped Zakonot, selekcionepsko 

ppavo se do deluva koga 

soptata e nova, pazli~na, ednoobpazna 

i stabilna. Odpedbite od 

ova zakonsko pe{enie }e se ppiwenuvaat 

za najwalku 15 pastitelni 

podovi i vidovi, vpz osnova 

na lista {to ja nosi winistepot 

za zewjodelstvo, {uwapstvo 

i vodostopanstvo. 

pa deka seweto ne e kva li tet no, 

uvoznikot e dol èn da go obe{teti ppo - 

iz vo di te lot, a woè i da se zab pa ni uvoz 

na toj sewenski i saden watepijal. 

Spo ped zakonot, taa kontpola ja vp{at 

dp àvniot inspektop za zewjodelstvo 

i fitosanitapniot inspektop. Yppava - 

ta, zaedno so inspektopot, zewaat wost - 

pi za analiza. Dokolku watepijalot 

ot stapuva od ppo pi {aniot kvalitet i 

zdpav stvena isppavnost, se napeduva nego 

vo ppivpeweno povlekuvawe od tpgo - 

vi ja. Yppavata iwa wo`nost da ppovepi 

i po slu`bena dol`nost dokolku posto 

jat sownevawa vo kvalitetot i isppav - 

no sta na wate pi jalot. 

Zewjodelcite wopa da kupuvaat sewe 

i saden watepijal vo ovlastena ppodav - 

ni ca, zewjodelska apteka, kade {to tpgovecot 

}e ja ppodade vo opiginalno pa - 

ku vawe i so fiskalna swetka. Sawo va - 

ka kupeniot ppoizvod woè da bide isppaven 

i vo slu~aj na neisppavnost, tpgo 

vecot snosi posledici. Dokolku za - 

be leàt neisppavnost, zewjodelcite wo - 

pa da go infopwipaat najbliskiot zew - 

jo delski inspektop, koj }e nappavi zapi 

snik i }e ppezewe wepki na povisoko 

ni vo. No, wopa da se napowene deka za lo - 

{i ot pezultat, sekoga{ ne e vinovna 

sop tata. Zewjodelcite, ~esto pati, 

ppi wenuvaat i nesoodvetna agpotexnika: 

vpewe na seidba, peon na odgleduva - 

we, za{tita od bolesti i {tetnici. Is - 

to taka, woè da vlijaat i vpewenski - 

te uslovi, odnosno visinata na tewpe - 

Zemjodelcite se àlat deka ima 

situacii koga ne moàt da kupat 

ser tificiran materijal od od re - 

den vid vo zemjava? 

- Zewjodelcite tpeba da kupuvaat sa - 

den watepijal isklu~ivo od fizi~ki ili 

ppav ni lica koi se zapi{ani vo Regis - 

ta pot na Yppavata. Ppitoa, wopa da iwa - 

at oficijalni etiketi, a od ppodava ~i - 

te da bapaat septifikat za poteklo to 

na sadniot watepijal i fitosanitapno 

uvepenie za negovata zdpavstvena sostojba. 

Od dowa{nite ppo iz vo di te li na 

sadnici, go ppepopa~uvawe In stitutot 

za ovo{tapstvo ppi Zew jo del skiot institut 

vo Skopje, no i tawu wo pa da se 

bapaat potpebnite dokuwen ti. 

Kako se {titi semeto i sadniot 

ma terijal od bolesti? Imate li 

pro grama za suzbivawe? 

- Sewenskiot watepijal koj se pu{ta 

vo tpgovija ne swee da bide zapazen i zatoa 

se tpetipa so posebni dozvoleni 

spedstva. Seweto i sadniot watepijal 

se {titat u{te vo selekcionata ku}a, 

odnosno pasadnikot. Za seweto se kopis - 

tat ppepapati koi {titat od bolesti 

i od {tetnici. Zna~i, ako se kupi sewe 

od ppiznat ppoizvoditel vo opiginal - 

no pakuvawe i so nepowinat pok, toa e 

za{ titeno i sigupno. Yppavata za sewe 

i saden watepijal ne ja nosi ovaa ppogpa 

wa za suzbivawe, tuku toa go ppavi 

Fi tosanitapnata uppava. No, kako insti 

tucija, iwawe ppogpawa za sewe i sa - 

den watepijal, vo koja se opfateni 

kon tpolata na seweto od bolesti, kontpo 

lata na ppoizvoditelite, na~inot 

na etiketipawe i pakuvawe na seweto. 


Majlinda Ibpaiwi 


APRIL 2009 | 13

ALENCIJATA ZA FINANSISKA PODDR[KA VO ZEMJODELSTVOTO I RYRALNIOT RAZVOJ 

Aktivnosti vo gradinarstvoto vo april 

Vo Strumi~ko 

ne prestanuva 

gradinarskoto 

proizvodstvo 

Strumica e najgolemiot 

proizvoden region za 

gradinarski kulturi vo 

Republika Makedonija i 

po{iroko. Toa e region vo koj, 

prakti~no, nikoga{ ne 

prestanuva proizvodstvoto i 

region vo koj odgleduvanite 

kulturi se nao|aat vo razli~ni 

fazi na razvoj, zavisno od 

na~inot na proizvodstvo 

1Domatot e najzastapena kultupa 

vo ovoj pegion. Site ag - 

po texni~ki wep ki tpeba da 

se izvedat navpewe. Po tpeb - 

no e da se vniwava na ko li ~est vo to 

na vlaga vo po~vata, pela tiv nata 

vla`nost na vozduxot i tewpe pa tu - 

pa ta. Popadi ppowenlivite kliwat - 

ski uslovi, navodnuvaweto tpe - 

ba da se ppilagodi na po - 

Vo april se 

intenziviraat 

rabotite vo 

plastenicite vo 

strumi~kiot 

region 

tpebite na pastenija ta. 

Najintenzi v no ob pa - 

zuvawe na asiwilati 

iwa ppi dnevna tewpepatupa 

od 25 cel ziu - 

sovi stepeni, a no} na 

tewpepatupa od 18 cel z- 

i usovi stepeni. Op tiwal - 

na tewpe pa tupa na po~vata 

{to ja bapa do watot od 24-28 celzi - 

u sovi ste pe ni. Ppi niskite tewpepatupi, 

se za ba vuva cvetaweto i fop - 

wi pa we to na plodovite, a ppi tew - 

pepa tu pa nad 35 stepeni se za ba vu - 

va i ppe stanuva pazvojot na paste - 

ni jata. 

Svetlina - odli~no uspeva ppi 

dol ìna na denot od 12, kako i od 18 

~asa. 

Vla`nost - optiwalna vla`nost 

na po~vata 60-70% ppi vozdu{na 

vla` nost 50-60 ppocenti. 

Popadi niskata vla`nost na po~ - 

va ta i na vozduxot, i slaboto osvet - 

lu vaweto se pojavuva stpes kaj paste 

nijata, a toa se wanifestipa so 

opa |awe ili neoploduvawe na cveto - 

vi te. No}nite tewpepatupi nad 24 

ste peni go inxibipaat zavpzuvaweto 

na plodovite, a tewpepatupa pod 12 

stepeni ja swaluva ‘ptlivosta na po - 

le not. Cpvenkasta, sina do violetova 

boja na pastenijata e pezultat 

na niskata tewpepatupa i se gubi so 

pastewe na tewpepatupata. Oploduvaweto, 

po wo`nost, tpeba 

da se vp{i po biolo{ki 

pat. Isxpanata da se izveduva 

so soodvetni kowbina 

cii na N:P:K |ub pi va 

plus wikpoelewenti, zavis - 

no od fazata na pazvoj na dowatot. 

Pot peb no e da se po sve ti 

posebno vniwanie na za{titata na 

dowatot od bolesti (cpna daw ka vost, 

pla wenica, plesnosuvawe, sivo gnie - 

we, baktepiski pak i dpugo) i {tet - 

ni ci (lisni vo{ki, winepi, tpips, 

be lokpilka). 

2Krastavicata e toploqu bi - 

va kultupa koja bapa spe ci - 

fi~ ni uslovi, od no s no, svet - 

li na - dolìna na den od 10 

do 12 ~asa, pelativna vla`nost na 

vozduxot od 70 do 90%, a na po~vata 

65- 70% od waksiwalniot voden kapacitet. 

Su{ata vo faza na cvetawe 

i plodonosewe go swaluva plo do no - 

se weto, ppi~inuva opa|awe na cveto 

vite i go nawaluva kvalitetot na 

plo dovite. Toploto i vla`noto vpe - 

we go aktivipa obpazuvaweto na cvetovite 

i go zgolewuva ppocentot na 

ènski cvetovi, a niskite tewpepatupi 

i nedostigot na vlaga go za bp - 

zu vaat sozpevaweto na plo dovite i 

sta peeweto na pastenijata. Kpasta - 

vi cata bapa intenzivna isxpana so 

og led na bpziot i intenziven popast. 

Vo appil wopa da se vniwava na 

za{ tita od bolesti (baktepiska 

aglesta dawkavost i plawenica). 

3Pipepkata e kultupa koja pod 

kontpolipani uslovi (i toa 

gla vno lutata pipepka), vo 

ap pil, e vo intenzivna bep - 

ba. Belata pipepka e vo faza na cve - 

ta we i plodonosewe, dodeka kaj indu 

stpiskata pipepka (tip kapija) se 

ppo izveduva pasadot. Optiwalna 

tew pepatupa vo za{titen ppostop, 

ppi son~evi denovi, e 25-28 celziu - 

so vi stepeni, a ppi obla~no 22-25 

cel ziusovi stepeni. Tewpepatupata 

ne swee da padne pod 16 celziusovi 

ste peni i ne tpeba da iwa golewi 

paz liki powe|u dnevnata i no}nata 

tew pepatupa. Relativnata vla`nost 

tpe ba da bide od 60 do 70%, a vla` - 

no sta na po~vata od 70 do 80% od 

wak siwalniot voden kapacitet. Vo 

po gled na za{titata, tpeba da se vniwava 

na plawenicata vo osnovata 

na stebloto, zelenoto venewe i suvo 

to gniewe, kako i baktepiskite 

za boluvawa na listovite. Od {tetnite 

insekti, zewjodelcite da vniwavaat 

na cvetniot tpips, lisnite 

vo{ ki, a kaj kapijata, vo pasadoppo - 

iz vodstvoto, so za{titata od insek - 

ti se nawaluva opasnosta od vipusnite 

bolesti. 

Dipl. in`. agr. Stojan Gligirov, 

sovetnik vo APRZ Strumica 

14 | MOJA ZEMJA

Bolesti i za{tita 

kaj wladiot pasad 

Ppi odgleduvaweto na pasadot se javuvaat 

bolesti koi woàt da bidat ppedizvikani 

od pazni ppi~initeli. Lolew 

del od ppi~initelite se odpùvaat vo 

po~vata. Nekoi od niv se ppenesuvaat so 

seweto, a nekoi se nao|aat vo ili na 

dpugi kultupi ili pastenija od spontanata 

flopa, od kade {to ppeo|aat na 

odgleduvanite gpadinapski kultupi 

Ppoizvodstvoto na zdpav, 

kva liteten pasad e osno ve - 

n ppeduslov za dobivawe 

wak siwalni ppinosi vo po - 

gled na kvalitet i kvantitet, od - 

nos no iskopistuvawe na po tencijalot 

na odgleduvaniot xibpid. Se - 

pak, ppi odgleduvaweto na pasadot 

se javuvaat bolesti koi woàt da 

bidat ppedizvikani od pazni ppi ~i - 

ni teli: Pythium, Sclerotinia, Rhizocto 

nia, Fusarium, Verticillium, Alternaria, 

Botrytis, Phytophthora i dpugi. 

Lolew del od ppi~initelite se odp - 

ù vaat vo po~vata. Nekoi od niv se 

ppe nesuvaat so seweto, a nekoi se 

nao |aat vo ili na dpugi kultupi ili 

pas tenija od spontanata flopa, od 

ka de {to ppeo|aat na odgleduvani - 

te gpadinapski kultupi. 

Osnovno ppavilo za ppoizvodstvo 

na zdpav pasad e obezbeduvawe optiwalni 

uslovi: 

pastenijata tpeba da iwaat opti - 

wal no osvetluvawe, toplina i 

vla` nost; 

da se izbegne ppegusta seidba i 

ppe tepano |ubpewe, osobeno so 

azot; 

da se izbegne ppedlaboka seidba; 

da se izbegne ppegolewo zaliva we; 

da se izbegne dobpo dpenipawe 

na supstpatot; 

da se obezbedi dobpa ventila ci ja; 

xewiskata za{tita, po wo`nost, da 

bide ppeventivna i da ot po~ ne 

u{te ppi podgotvuvaweto na 

sweskata za ppoizvodstvo na pa sad; 

zadolìtelno e vp{ewe na agpoxewiska 

analiza; 

kopistewe na soveti od stpu~ ni - 

te slu`bi vo 

te kot na ppo - 

iz vodstvoto. 

Ppi ppoizvodstvoto na pasad, 

kowpleks od gabi ppi~inuvaat po - 

leg nuvawe ili topewe na pasadot. 

Za uni{tuvawe na gabite {to se 

ppe nesuvaat so seweto se ppepo pa - 

~u va dezinfekcija so negovo potopu 

vawe vo pastvop od 20 ml. Previcur 

607 SL, vo 2-3 litpi voda za kilogpaw 

sewe vo vpewetpaewe od 20 wi - 

nu ti ili so zappa{uvawe na seweto 

so nekoj kontakten ppepapat po we - 

tod na ppedozacija. 

Dezinfekcijata na po~vata ili 

swes kata za ppoizvodstvo i za pikipa 

we na pasadot se izveduva so za l- 

e vawe so 40-50 litpi/10 m 2 (4-5 

litpi/m 2 ) pastvop od 250 ml Ppevicup 

607 SL vo 100 litpi voda. 

Za{titata na pasadot od ppi ~i - 

ni telite na polegnuvaweto po nik - 

nu vaweto i na plawenicata se iz vedu 

va so pastvop od 25 ml. Previcur 607 

SL vo 10 litpi voda. Od ovoj pastvop 

se upotpebuvaat 4-5 lit pi /m 2 . 

Za{titata na pipepkata od plawe 

nicata i od dpugi gabni zaboluvawa 

na kopenot, vo tek na ve getacija 

na pasadot, se izveduva so Previcur 

607 SL ili Aliette flash. Dvata 

ppepapata vlijaat ppeventivno i kupativno. 

Za{titata na pasadot od ppi ~i - 

ni telite na bolesti po stebloto i 

lis tovite (plawenica, cpna daw ka - 

vost) se izveduva so folijapno pps - 

ka we so Antracol WP 70, Antracol 

Combi ili Melody Combi. 

Povolni uslovi 

za zdpav pasad 

Ppi pogolewa vla`nost i spapno 

vpe we woè da se javi sivo i belo 

gnie we. Potpebno e da se ppovetpi, 

da se nawali vla`nosta, a xewiskata 

za{ tita da se izvede so Mythos ili 

Teldor SC 500 ili nekoj dpug bo tpi - 

ti cid, koj uspe{no }e vlijae, vo za v- 

is nost od stadiuwot na pazvoj na 

bo lesta. 

Za suzbivawe na baktepiskite bo - 

le s ti po pasadot se upotpebuva Ant - 

racol Cu ili Kocpin so po 30 g/10 

lit pi voda ili ppepapati koi vo 

svo jata aktivna watepija sodpàt 

ba kap. 

Dipl. in`. agr. Stojan Gligorov 

Sovetnik vo APRZ Strumica

So kredit do uspe{en zemjodelec 

LOZARSTVO 

Lozapstvoto e pepspektivna 

gpanka 

Ppeku kpedit do 

zapabotuva~ka 

"Kpeditot e wotiv i wo`nost da go ostvapi{ ona {to si 

go zacptal. Toa wi ovozwoì da go otkupaw, obpabotaw, 

zasadaw i konstpuipaw zewji{teto", objasnuva Lop|evi} 

Toni \opgievi} od Bogdanci osuw godini se zaniwava so 

lo zapstvo. êtipieset i seduwgodi{niot zewjodelec pa - 

bo ti kako {ofep, iako negova qubov e lozjeto. Za da ja 

paz vie ovaa dejnost, Lop|evi} zel kpedit od 9 iljadi evpa od 

Ppo kpedit banka. „Kpeditot e wotiv i wo`nost da go ostvapaw 

ona {to go zacptav. Ppviot kpedit be{e nawenet za kupuvawe 

na zewji{teto, odnosno 15 godini stapoto lozje so povp{ina 

od 0,6 xektapi. Kpeditot go zewav i za negova obpabotka, sa - 

de we i postavuvawe na konstpukcija. Vtopiot kpedit go nawe - 

niv za kupuvawe na wladoto lozje od 2 xektpa i za negova 

be pata”, veli Toni. Kpeditot e bez gpejs pepiod, so povolna 

ka watna stapka i ovoj zewjodelec }e go vpa}a do avgust 2011 godi 

na. „Lozapstvoto e pepspektivna gpanka vo koja vpedi da se 

vloùva”, veli Toni. So obpabotka na lozjeto Lop|evik uspeva 

da obezbedi spedstva za svoeto ~etpi~leno sewjstvo. „Zasega 

odgleduvaw dve sopti gpozje: vpanec i woldavija. No, nabpzo 

planipaw da odgleduvaw i novi sopti koi odgovapaat na 

na{ata kliwa”, paskaùva Toni. Iako lozapstvoto ne e sewajna 

tpadicija za Lop|evi}, Toni se nadeva deka negoviot sin 

Vitowip, uspe{no }e go nasledi i ppodolì po negoviot pat. 

Zdpuènijata na tutunapi ppedlagaat da se za po~ - 

ne so izvoz na nefepwentipan, odnosno supov tutun. 

Isto taka, ppedlagaat tutunot da bide podelen vo 

tpi klasi, obpazloùvaj}i deka vo Makedonija iwa 

wno gu tutunapi koi odgleduvaat baswak, a za toj vid 

tu tun ne postojat subvencii. Vo we|uvpewe, ~ekaat 

bas wakot da se ppiznae kako posebna klasa, zatoa {to 

vo nekoi evpopski zewji toj ppetstavuva bpend, veli 

ppet sedatelot na Zdpuènieto na ppoizvoditelite 

na tutun i ppoizvodi od tutun ppi Stopanskata ko wo - 

pa, Ta{e Patpiotov. Na sostanokot powe|u tutunapi - 

te i otkupuva~ite se zbopuva{e i za libepalizacija 

vo ppoizvodstvoto, odnosno da se zgolewi bpojot na 

ppet ppijatijata-otkupuva~i i da se nappavi Ppavilnik 

za ocena na kvalitetot i kvantitetot na tutunot 

po klasi, kako i navpeweno dostavuvawe na dogovo - 

pi te so ceni od stpana na otkupuva~ite. 

B. K. 


Sostanok me|u proizveduva~ite i otkupuva~ite na tutun 

Da se izvezuva supov tutun 

Otkupeni koli~ini na tutun, vpednosti 

i ppose~ni ceni vo pepiod 2003-2008 godina 

otkupeni Vpednost/ Ppose~na 

koli~ini/T wilioni otkupna cena/ 

pekolta denapi den./kg 

2003 23.000 1.803 78,40 

2004 19.840 2.718 137,00 

2005 23.206 2.910 125,40 

2006 19.681 2.325 118,14 

2007 16.288 2.290 140,57 

2008 16.126 2.700 167,42 

VEST 

Otkup na supov tutun vo list od bepba 2008 godina 

Klasa Tipovi Vkupno 

Jaka Xebel Ppilep Baswak 

I 1.637.982,30 9.068,50 2.931.636,60 380.583,90 4,959.269.00 

II 1.957.819,00 27.876,50 4.710.778,70 1.504.066,70 8,200.549.00 

IIIa 799.951,50 9.165,50 1.349.169,40 585.005,60 2,734.290.00 

IIIb 64.351,30 496,00 63.086,40 73.509,90 201,442.00 

IV 4.581,70 0 5.561,50 5.913,50 16,005.00 

V 904,70 0 865,70 362,70 2,131.00 

Vkupno 

apowati~ni 4.465.590,50 46.606,50 9.061.098,30 2.549.442,30 16.126.370,10 

vo kg 

Ppose~na 

otkupna 169,02 den. 165,70 den. 159,38 den. 159,38 den. 167,42 den. 

cena den./kg. 

po tipovi 

Otkupot na supov tutun vo list od pekoltata 2008 godina e zavp{en i 

za ppezewenite koli~estva se pla}a{e po 45 denapi za kilogpaw. Rokot 

za ppijavuvawe i dobivawe na kaptoni be{e do 25 wapt godinava, izjavi 

Alipiza Elezi, dpàven sovetnik vo Ministepstvoto za zewjodelstvo, 

vodostopanstvo i {uwapstvo. Bpojot na kaptonite e ogpani~en (do 15 wilioni) 

i se izdavaat vo podpa~nite edinici na Ministepstvoto. Beliot 

kapton ppetstavuva viza za sadewe tutun, a ppoizvoditelite na tutun, 

po dobivaweto kapton, se oslobodeni od pepsonalniot danok i se pegistpipaat 

kako zawjodelec-poedinec. Vo kaptonite e zavedeno dali zewji{teto 

{to tpeba da se obpabotuva e vo sopstvenost na dpàvata, {to 

e pegulipano so dogovop so Ministepstvoto i zavepeno kaj notap ili 

e vo ppivatna sopstvenost na ppoizvoditelot. 

APRIL 2009 | 17

KRAVARSTVO 

Za~uvajte go kolostralnoto mleko 

Mleko koe ne smee 

da se izgubi 

Kolostralno mleko e 

prvoto mleko vo prvite 

3-5 dena po oteluvaweto 

na kravata. Toa e od 

neprocenliva vrednost i 

ne smee da se izgubi 

Na nekolku fapwi vo Makedo 

nija povtopno se so o~u - 

va we so zgolewena swptnost 

na teliwata vo ppvite deno 

vi po nivnoto pa|awe. Poznato e 

de ka najgolewa swptnost kaj govedata 

se javuva vo ppviot wesec, a od 

toa, oko lu 90% se slu~uva vo ppvite 

se duw dena od ìvotot na novopode - 

ni te teliwa. Kaj sekoja novootelena 

kpa va iwa od 30 do 50 kilogpawi vi - 

{ok kolostpalno wleko nadvop od 

po tpebite za doewe na teleto. So 

ppa vilno za~uvuvawe (najednostav- 

no, so zawpznuvawe) swptnosta kaj te - 

li wata woè da se nawali vo golewa 

we pa. Kolostpalno wleko e ppvoto 

wle ko vo ppvite 3-5 dena po oteluva - 

we to na kpavata. Toa e od neppocenli 

va vpednost i ne swee da se izgubi. 

Zna~ewe na kolostrumot 

Kolostpalnoto wleko e ppvata xpana 

na novopodenoto tele. Vo nego se naj - 

bitnite kowponenti za isxpana, ka ko 

edinstvena xpana vo ppvite ne kol ku 


denovi. Ppeku kolostpuwot, no vopode 

noto tele se snabduva so ppviot 

iwu nitet za opstanok vo novata spedi 

na. Voedno, kolostpuwot gi ~isti 

cpe vata i vlijae olesnitelno. Toa 

iwa òltenikava boja so blutkav ne - 

pp ijaten i walku solen vkus i gusta 

stpuk tupa, koe vo ppvite 2-4 dena 

bit no go wenuva sostavot: 

Kolostpuwot wnogu bpzo go wenuva 

sostavot vo ppvite 24 ~asa po pa - 

|a weto na teleto. Zatoa, wnogu e 

va` no teleto najbpzo {to woè po 

pa |aweto (najdocna do dva ~asa) da 

go ppiwi ppviot kolostpuw. 

Na~ini na konzervacija na 

kolostrumot: 

so xewiski spedstva: so liwonska, 

ppopionska ili ocetna kiselina 

so dodavawe 0,5-1% od kiselinata 

vo kolostpuwot; 

kolostpuwot woè da se ostavi da 

se zakiseli so sopstvena fepwentacija, 

so dpèwe na sobna 

tewpepatupa (18 o S) 10-15 dena, a potoa 

se dava na postapite teliwa; 

so zawpznuvawe vo fpiìdep za 

dla boko zawpznuvawe (najppakti~no 

vo na{i uslovi). 

Na~in na zamrznuvawe: 

se kontpolipa zdpavjeto na viweto 

(da newa wastitis); 

se skladipa obi~no vo plasti~ni 

{i{iwa, koi ppetxodno se dezinficipani 

i so etiketi na koi se 

pi{uva denot na zewawe na 

kolostpuw po oteluvaweto i datuwot 

na skladipawe. Vaka se stava 

vo fpiìdep za dlaboko zawpznuvawe; 

odwpznuvaweto se vp{i so sta va - 

we na {i{eto vo topla voda so 

po stepeno zagpevawe do tewpepa - 

tu pa od 38-40 o S, vo pepiod od po - 

lo vina do eden ~as so postepeno 

od wpznuvawe. 

Kolostpuwot koj poteknuva od vi - 

we koe e tpetipano so ppepapati 

ppo tiv wastitis ne se zgput~uva po 

ppi poden pat. 

Zaklu~oci: 

teliwata dobpo go ppifa}aat od - 

wpz natiot kolostpuw; 

gu bitocite kaj teliwata vo swpt - 

nost i dneven ppipast se wali i 

nazna~itelni; 

se obezbeduva edinstvenata xpa - 

na za novopodenite teliwa - bes - 

plat no; 

se nawaluva swptnosta kaj teliwa 

ta; 

wnogu e ppakti~en i evtin wetod 

za sekoe dowa}instvo; 

pazlikite vo sostavot na ppipodnoto 

i odwpznatoto kolostpalno 

wleko se wali i nezna~itelni; 

teliwata sekoga{ wopa da se na -

Ppednosti vo konzepvipaweto na kolostpuwot: 

teliwata dobpo go ppifa}aat 

konzepvipaniot kolostpuw, gubitocite 

ppi odgleduvaweto se nawaluvaat 

i e dobpa ppaktika na obezbeduvawe 

kolostpuw bez da se tpo{at dopolnitelni 

finansiski spedstva i 

sli~no. Isto taka, konzepvipaweto kolostpuw 

e wnogu dobap wetod, kako za golewite 

fapwi, taka i za walite fapwi 

kade {to newa sekojdnevno oteluvawe. 

Kowponenti 

Kolostpuw 

(bpoj na ~asovi po telewe) 

Na Na Na Nopwalno 

0 h 12 h 24 h wleko 

Suvi watepii % 24,1 19,4 14,5 12,6 

Vkupni ppoteini % 14,0 9,4 7,0 3,3 

Kazein % 4,8 4,0 3,0 2,6 

Iwunoglobulini % - Ig 6,0 4,3 2,8 0,1 

Masti % 6,7 4,8 4,0 3,8 

Laktoza% 2,2 4,2 4,6 4,8 

Minepali % 1,2 1,0 0,9 0,7 

 

 

 

po juvaat vo isto vpewe na denot, po - 

ve}e pati vo nekolku obpoci i na ednakvi intepvali; 

na sekoe {i{e wopa da se zapi{e de not i ~asot koga 

e zewen ko lo stpu wot od kpavata po oteluva we to, za 

da woè da se dade vo istiot pepiod po telewe na 

teleto na koe wu e potpebno; 

podolgo ~uvawe na zawpznat ko lo stpuw od 6-8 weseci 

(od denot na zawpznuvawe do denot na odwpz - 

nuvawe) ne e ppepopa~livo; 

podednakvo e dobap wetod, kako za wali fapwi kade 

{to newa se koj dnevno oteluvawe na kpavi, ta ka i za 

golewite fapwi. 

D-r \oko Bunevski, 

profesor po govedarstvo, FZNH 


Mali soveti od golemite majstori 

nikoga{ ne wolzete gi kpavite pped oteluvawe oti se gubi wnogu 

vpednoto kolostpalno wleko; 

wnogu e bitno novopodenoto tele da go ppiwi kolostpuwot {to 

e wo`no popano, najdocna do dva ~asa po oteluvaweto; 

kolostpuwot se dava vo pove}e obpoci (4-5 pati na den) po walo 

koli~estvo (0,5-1 kg) zatoa {to novopodenoto tele iwa wal 

èludnik i newa pazvieni ppedèludnici; 

viweto na kpavata-wajka tpeba da bide zdpavo; 

se ppepopa~uva da se dodadat 1-2 w-ni i.e. vitawin A vo kolostpuwot; 

da se vniwava tewpepatupata na wlekoto ppi napojuvaweto na 

teleto da bide kako telesnata tewpepatupa (okolu 38-40 o S); 

wnogu da se vniwava na xigienata na sadovite vo koi se dava 

wlekoto; 

da iwa suvi i ~isti individualni boksovi za teliwa; 

da se iwa individualen, a ne {ewatski ppistap kon sekoe tele; 

tewpepatupata, vla`nosta i ventilacijata vo objektot za teliwa 

da odgovapaat na ppopi{anite nopwi (65-75% vla`nost, 

bapew 10-15 o S i da newa ppovev). 

Dokolku wajkata-kpava ne e vo sostojba da dade kolostpuw na svoeto 

tele (popadi swptnost, bolest i sli~no), najppvo se bapa kpava 

so zdpavo viwe koja se otelila istiot den, od koja se zewa 

vi{okot kolostpuw i se dava na novopodenite teliwa. Ako newa, 

toga{ vtopa postapka e kopistewe konzepvipan kolostpuw. Vo 

najlo{ slu~aj, ako i toa go newawe, se zewa 0,6 kg wleko, 0,3 l voda, 

edno pazwateno jajce i edna laìca pibino waslo i, po potpeba, 

antibiotik so {ipok spektap. 

Vniwavajte kaj novopodenoto tele kolostpalnoto wleko da go davate 

vo wali obpoci zatoa {to, kaj teleto, wlekoto od xpanoppovodot 

dipektno odi vo ppaviot èludnik (sipi{teto) ppeku 

t.n. xpanoppovoden kanal (`leb, cpevo). Ako teleto ispie pove}e 

wleko od kapacitetot na sipi{teto, bidej}i teleto ne woè da 

povpa}a, toga{ wlekoto odi vo nepazvienite ppedèludnici kade 

{to se pazgpaduva i nastanuvaat popewetuvawa kaj teleto.

OVÂRSTVO 

Sodru`ni{tvoto - uspe{en biznis 

Ov~arstvoto 

e re{enie za 

nevrabotenosta 

Ne postoi drug izlez za nas i za celata dràva. 

Ov~arstvoto e re{enie za nevrabotenosta. So 100 do 

150 grla moè da ìvee edno prose~no semejstvo, veli 

Abdulmexit Amiti 

Abdulwexit Awiti i [tepja Ni - 

ko lov se sodpu`nici koi zaed - 

ni~ ki odgleduvaat 3.500 ovci 

vo svojata kowpanija „Dpagoevo 

Agpo”. Ovcite, kako {to velat niv ni te 

sop stvenici, se kupeni pped tpi godini 

i s# u{te ne se isplateni. Vo tplata, 

niv gi ~uvaat 20 ov~api i okolu 50 ku ~i - 

wa - {applaninci. Letoto go powinuvaat 

na [ap Planina, a ostanatite osuw we - 

se ci gi winuvaat vo okolinata na [tip. 

„Patot od [tip do [apa go winuvaat so 

voz oti toga{ ovcite se wolzat, newa ka - 

de da se sobipa wlekoto ili da se ppavi 

si pewe. Na vpa}awe, oti ne se wolzat, 

odat pe{ do pasi{tata vo {tipskiot pegion”, 

objasnuva pedeset i tpigodi{niot 

zewjodelski texni~ap Nikolov. Po spu{ - 

ta weto vo {tipsko, ovcite se locipaat 

vo seloto Cpe{ka. Tawu ostanuvaat od 

ok towvpi do kpajot na godinata, po {to 

se ppefpluvaat vo dve dpugi tpla, vo se - 

lo to Penu{ i westoto koe we{tanite go 

na pekuvaat Skandalci. Ovde se ppi xpa - 

nu vaat so zob pped nivnoto jagnewe vo ja - 

nua pi. 

Osven toa, site ovci se wap - 

ki pani i vakcinipani ppotiv 

bpu celoza. Na ova tplo newa 

lo uginuvawe zatoa {to 

gp lata bile vakcinipani 

u{te vo waj, a ne vo fazata 

na gpaviditet. „Ovaa godi - 

na ja ocenuvawe kako naj us - 

pe{ na vo odnos na jagniloto. 

Iwawe najdobpo jagnilo, bez swpt 

nost i dveste ovci obliznija. 

Zna~i, iwawe 400 jagniwa od bliznewe, 

a vkupno se objagneti okolu 2.500 jagniwa”, 

veli [tepja. Awiti i Nikolov, 

tpadicionalno, gi ppodavaat na italijanskiot 

pazap, kade {to se bapaat so te - 

Najgorliv 

problem za 

ov~arstvoto vo 

Makedonija e da se 

obezbedat ov~ari, 

velat sopstvenicite 

na ovie grla 

ì na od 18 kilogpawi i dostignuvaat 

wno gu dobpa cena. Osven toa, tie pabotat 

spoped kalendap, taka {to „tewpipa - 

at” jagniwa za katoli~kiot i za ppa vo - 

slavniot Veligden. „Iwawe ka - 

len dap za katoli~kiot Ve - 

lig den do 2050 godina. 

Spo ped toa koj den }e se 

pad ne ppaznikot, nie gi 

pu{ tawe ovnite v tplo”, 

veli Nikolov. 

Spoped dpugiot so - 

dpu ` nik, potppetsedatel 

na Fedepacijata na fap we - 

pi te vo Republika Makedo - 

ni ja, Awiti, subvenciite {to gi 

da va dpàvata za ov~apstvoto se dob - 

pa powo{ i dokolku se ppodolì so vak - 

vi te wepki, veli toj, bpojot na ovci vo 

Ma kedonija }e se zgolewi. „Spoped woite 

ppo cenki, iwawe okolu 500 iljadi gpla 


Ruta niz 

Makedonija 

Ovcite na Awiti i Nikolov od 

[ap Planina do [tip se vpa}aat 

pe{. Re~isi 13 dena winuvaat vo 

dvièwe i odwop. Kako {to objasnuva 

Awiti, se tpgnuva od [ap 

Planina ppeku Tetovo, Kappalak, 

Lluwovo, Ko{tani, Sveta Petka i 

se doa|a do Kawenolowot vo 

Skopje. Map{putata ppodolùva 

kon Dpa~evo, Katlanovo, westata 

Spowenik i Lozapski Tpla, niz 

Veles do pasi{tata vo {tipskite 

Skandalci, Cpe{ka i Penu{. 

Tie sekojdnevno gi sledat ovcite 

za da gi pe{avaat eventualnite 

ppoblewi koi se pojavuvaat po 

patot. „Blagodapej}i na policijata, 

gi pe{avawe site ppoblewi 

dokolku se pojavat vo tekot na 

patuvaweto. Dvaesette ov~api se 

wenuvaat po ppedeli. Niv gi sledat 

50 ku~iwa i 15 kowi", paskaùva 

Awiti.

Mandri vo 

{tipsko i 

vo tetovsko 

Vo seloto Penu{ iwa wandpa za 

ppavewe sipewe, vo koe{to se 

upotpebuva ppipodna voda. Ovcite 

ostanuvaat vo ova selo do juni, 

a potoa se selat na [ap Planina, 

vo wesnosta Cepipa{ino. Tawu, 

kako {to objasnuva Nikolov, se ppavi 

sipewe u{te dva weseca (do avgust). 

Sipeweto od Penu{, kade 

{to dnevno se pakuvaat i po 30 

kanti, na sekoi desetina dena, se 

ppenesuva do [apka. Ovde, po ppipoden 

pat, zpee okolu tpi weseci 

pped da se najde na tppezata. 

Abdulwexit Awiti: ]e se 

ppodadat do 200.000 jagniwa 

RAID - lek protiv crvi 

Iako nekoi sela vo {tipskiot pegion se wapipani 

kako westa so bpuceloza, Awiti i Nikolov objasnuvaat 

deka vo nivnoto tplo newa ppoblew so bpucelozata, 

so dpugite bolesti, nitu so obeleùvaweto. 

„Dokolku na u{ite se pojavea cpvi, gi 

ppskavwe so obi~en sppej RAID i navpewe gi sanipavwe 

posledicite. Ov~apite, dokolku zabeleèa 

cpvi, gi ppskaa po sekoe wolzewe", veli Nikolov. 

Osven ova, velat sopstvenicite, newa pojava 

na dpugi bolesti. Tie pedovno gi tpetipaat ppotiv 

entepotoksenija, {uga i ppotiv bpuceloza. „Vetepinapnata 

stanica vo [tip gi vakcinipa ppotiv 

entepotoksenija i ppotiv bpuceloza, a tetovskata 

vetepinapna slu`ba ppotiv {uga", veli 

potppetsedatelot na Fedepacijata na fapwepite 

vo Republika Makedonija, Awiti. 

Sopstvena 

hrana 

Osven ov~apstvoto, ovie 

sodpu`nici se zaniwavaat 

i so ppoizvodstvo na 

ìtapki, obezbeduvaj}i bapew 

polovina od xpanata za 

ovcite. Tie pabotat 30 

xektapi ja~wen od koi dobivaat 

okolu sto toni xpana. 

Isto taka, kupuvaat i 

u{te 60 do 70 tona lucepka, 

koja se dava sawo na objagnetite 

ovci. Eden wesec 

pped jagniloto se 

po~nuva so xpana. 

[tepja Nikolov: 

Ppoizveduvawe i sopstvena xpana 

ovci. Za katoli~kiot Veligden, 

na nivo na dpàva, o~ekuvawe da 

se ppodadat oko lu 150 do 200 il - 

jadi jagniwa”, objasnuva Awi ti. 

Toj i negoviot paptnep ppo iz - 

veduvaat sipewe. Velat deka so 

toa gi izbegnuvaat ppoble wi te i 

niskite otkupni ceni na wle - 

koto. Ppoizvedenoto sipewe go 

ppodavaat na pati i opgani zi - 

pano vo u~ili{ta, sudovi i sin - 

dikalni opganizacii na paz ni 

institucii vo Skopje, Tetovo i 

Lostivap. „Ne postoi dpug iz lez 

i za nas i za celata dpàva. Ov - 

~apstvoto e pe{enie za ne vpa - 

botenosta. So 100 do 150 gp la 

woè da ìvee edno ppose~no sewejstvo", 

zavp{uva Awiti. 

T. Stoj~evski 

kowentapi: 

todor.stojcevski@ffrm.org.mk 

APRIL 2009 | 23

OVÂRSTVO 

Vo debarsko i Centar @upa 

Sorabotkata 

}e go duplira 

brojot na 

jagniwa 

Vo debapsko i Centap @upa, 

vo poslednite ne kol ku de - 

ce nii, iwa vidno na walu va - 

we na lica ta koi se za niwa - 

vaat so sto~apstvo, posebno so ov - 

~apstvo. So toa se nawaluva i bpojot 

na ovci, iako ekspepti te na ve du va - 

at deka so stiwulacii, niv ni ot bpoj 

Vo regionov, pred 

nekolku decenii, 

imalo nad sto iljadi 

ovci, iako deneska, 

spored nekoi izvori, 

ima ne{to nad 35 

iljadi grla 

woè da se duplipa. Vo pe gion ov, 

pped nekolku decenii, iwalo nad 

sto iljadi ovci, iako deneska, spo - 

ped nekoi izvopi, iwa ne{to nad 35 

ilja di gpla, veli Vesel Duka, na ~al - 

nik na po dpa~nata edinica na Mi n- 

i stepstvo za zewjodelstvo, {u wapstvo 

i vodo sto pan stvo od Debap. 

„Bpo j nite bogati letni pa si{ta vo 

okol nite planini, ppepolni so ve - 

ge tacija, ovozwoùvaat da se zgo le - 

wat stadata i ppoizvodstvoto na 

wle ko, wle~ni ppoizvodi i volna", 

objasnuva Duka. Spoped nego, vo ovoj 

pegion se evidentipani nad 150 sopstve 

nici na ovci, koi najavuvaat aktivnosti 

za zgolewuvawe na nivniot 

bpoj. 

Sto~apot Ewpo Ewpo od @upa iwa 

nad 3.500 ovci i e eden od najopganizipanite 

sto~api vo pegionot. 

Ne govoto sewejstvo, so decenii na - 

na zad, se zaniwava so ov~apstvo. Toj 

na glasuva deka postojat site pped - 

us lovi za pazvoj na ov~apstvoto, bi - 

dej }i ppipodata na ovie ppostopi 

bi la dape`liva. „Vegetacijata na 

pa si{tata e bujna. Voda iwa na se ka - 

de vo planinite, a pasi{tata Mala 

Meg danica, Lolewa Megdanica, Lu - 

~i{ ta i dpugi se we|u najdobpite vo 

zewjava”, veli Ewpo. Za negovite sta - 

da se gpiàt desetici vpa bo te ni. 

Spo ped ovoj ov~ap, i subvenciite 

{to gi dava dpàvata powagaat vo 

zgo lewuvawe na bpojot na stadata. 

Sewejstvoto na debapskiot sto - 

~ap Awzo Mapke, isto taka, so de ce - 

nii odgleduva ovci. I toj vepuva 

de ka bpojot woè da se duplipa, no 

spo ped nego, nadle`nite institu - 

cii tpeba da go pottiknuvaat ov~apst 

voto ppeku davawe povolni kpe diti, 

povisoki subvencii i da wenaxipa 

at vo opganizipaweto na otkupot 

na jagniwa, na wlekoto i na volnata. 

Map ke podvlekuva deka dokolku do - 

bie povolni kpediti i povisoki subven 

cii, toj e podgotven od 300 ovci 

stadoto da go zgolewi na iljada. 

Cenata za otkup 

e niska 

Sto~apite od debapsko-ùpskiot 

pegion bapaat povisoki otkupni 

ceni za jagniwata. Eden od najgolewite 

odgleduva~i na ovci, Ewpo 

Ewpo, e nezadovolen od niskata otkupna 

cena na jagneto, iako veli 

deka }e ppodade nad 2000 jagniwa. I 

sto~apot Awzo Mapke veli deka cenata 

za otkup e wnogu niska, iako vo 

ovoj pegion iwa kvalitetni jagniwa. 

„Sto~apite se ppinudeni da gi ppodavaat 

jagniwata po ponudenite 

ceni. Tie newaat izlez i zatoa, potpebno 

e da se zgolewi konkupencijata 

kaj fipwite koi otkupuvaat jagniwa", 

objasnuva Mapke. 

No, vo ovoj pegion, koj pped Vto - 

pa ta svetska vojna iwal wnogu boga - 

ti stada, so sawiot ppoces na 

iseluva we na naselenieto, ov~apstvoto 

be leì golew pad. Zdpuènijata 

na ov ~apite naveduvaat deka 

stiwulipa weto }e dade pezultat da 

se vpati uba vata gletka so ovci po 

planini te. Spoped ppetstavnicite 

na zdpuènieto „Belo sta do” od 

Centap @upa i sawite sto ~api 

tpeba da pokaàt pogolewo paz bipawe 

za iznao|awe ppoekti so koi }e 

se stiwulipa ov~apstvoto, potoa da 

se podobpi kvalitetot na wle koto i 

wle~nite ppoizvodi. Osovpe - 

wenuvaweto na na~inot na od gle - 

duvawe na ovci, kako i ppo izvodstvoto 

na sipewe, e potpeba, velat 

vo ovaa nevladina opganizacija. 

„Do kolku se ppistapi opganizipano 

vo odnos na pokpenuvawe na od pe de - 

ni aktivnosti od stpana na site 

sto ~api, toga{ pezultatite }e bi - 

dat wnogu podobpi”, veli ppetseda - 

te lot na „Belo stado", Dijaz Tai p ovski. 

Spoped nego, sopabotkata we|u 

sto~apite i zdpuènijata e newinovna 

potpeba. 

Kenan Mimidinoski 


So stiwulacii do 

dvojno pove}e gpla

Vo podrumot na p~elarot Jonuz Mamuti 

PÊLARSTVO 

P~elarot Mamuti 

prodava nad 35 

kilogrami propolis. 

Poradi niskata cena 

vo zemjava, od 800 do 

1.200 denari za 

kilogram, veli toj, ne 

se ispla}a negovata 

proda`ba. Zatoa, 

Jonuz go nosi vo 

Kosovo i vo Albanija, 

kade {to propolisot 

dostignuva i 3000 

denari za kilogram 

P~elapot Jonuz Mawuti od 

te tovskoto selo Ozopwi{te 

iwa pove}e od 35 kilogpawi 

ne obpaboten ppopolis. Ve - 

li deka vo poslednite tpi-~etipi 

go dini ppodal u{te pe~isi tolku 

na pazapite vo zewjava, na Kosovo i 

vo Albanija. Ovoj popane{en nastav - 

nik po~nal so 10 p~elni sewejstva vo 

da le~nata 1972 godina, a denes vo 

dvop ot na negovata ku}a, kako pe ~up - 

ki, se napedeni okolu 150 sewejstva. 

Za naetot go podnau~il od svojot 

tat ko, koj po~inal koga Jonuz iwal 

sa wo 12 godini. Nakpatko ja ppekinal 

pa botata so p~elapstvoto, no nabpgu 

se vpatil kon p~elite. Veli, za da 

sta ne dobap p~elap, „wopav da se 

konsultipaw so wnogu litepatupa”. 

Vo poslednite pove}e od 35 godini 

Mawuti go pe~e zanaetot za 

ppo izvodstvo na ppopolis. Svojata 

so pabotka i ppoda`ba na ppo po li - 

sot ja po~nal so qubqanskata kowpa - 

ni ja „Medeks”, kade {to ppa}al po 

po{ ta 15 do 20 kilogpawi od ovoj 

ppo izvod. „Tie }e go ppepabotea i 

}e ja odpedea klasata. Sekoga{ iwav 

vto pa klasa ppoizvod. Po paspa|aweto 

na Jugoslavija, ppodolìv so ppo - 

iz vodstvoto na ppopolis, no se nawa 

lija pazapite. Podocna, pa do vi{ - 

ka ta kowpanija „Jaka Radovi{“ kupi 

oko lu 80 kilogpawi ppopolis i 

utvp di deka e ppva klasa. Toa potvpdu 

va deka suw go poka~il kvalitetot 

na ppopolisot”, paskaùva ovoj 

penzionipan nastavnik. 

Ppopolisot go ppodava vo Kosovo 

i Albanija, a wali koli~estva, ppe - 

te` no po ppepopaka, i vo zewjava. Vo 

Ppi{ tina i vo Tipana go ppodava na 

niv nite saewi za p~elapstvo. Tawu, 

ve li toj, postignuva wnogu povisoki 

ce ni otkolku vo zewjava. Lo nosi i na 

Lo ppodava i po 

na {iot saew za zewjodelstvo, no sawo 

3.000 denapi za kilogpaw 

ka ko eksponat, bez da go ppodava. 

„Ova e kvaliteten ppopolis i nop- 

„Xinovska topka” propolis 

wal no e da iwa visoka cena. Lo ppoda 

vaw za 50 evpa po kilogpaw, iako vo 

ze wjava, negovata cena e od 800 do 

1.200 denapi. Vo zapadnite dpàvi, 

taa e i po 150 evpa za kilogpaw, no 

znae te deka cenite gi diktipa pa za - 

pot, a ne nie, ppoizveduva~ite”, veli 

Jonuz. 

Propolisot gi {titi p~elnite semejstva 

Ppopolisot se dobiva od papkite na 

dpvcata pped nivnoto ppocvetuvawe. 

Lisjata ppi nivnoto izleguvawe nappolet 

obloèni so ppopolis, koj 

spoped kaùvawata na Mawuti, gi 

{titi od wikpoopganizwi. P~elite 

go sobipaat od dpvoto i go vnesuvaat 

vo sandacite. Tawu go lepat we|u 

pawkite i platnoto, kako i we|u sawite 

pawki za da ne wpdaat. Osven toa, 

gi zatvopaat site dupki na sandakot 

za da se za{titi p~elnoto sewejstvo 

od ladnata ziwa i so stesnuvaweto 

na letata newa da gi napa|aat dpugi 

{tetnici (zwii, gu{tepi, àbi). 

„Ppopolisot go kopistat p~elite za 

dezinfekcija na legloto, kade {to 

ppetxodno leèla lapvata i go 

~istat tepenot za waticata povtopno 

da nese jajca", veli Jonuz. 

APRIL 2009 | 25

PÊLARSTVO 

Mnogu p~elni proizvodi 

Jonuz ppoizveduva ubav wed bidej}i negoviot p~elapnik 

se nao|a na wedonosen ppostop, pokpaj planinata @eden, 

kade {to pastat ~alija, waj~ina du{ica i bagpewot, kako 

glavna pa{a za p~elite. Osven wed, ppoizveduva i vosok. 

Mowentno iwa okolu 250 kilogpawi vosok koj woè da se 

upotpebuva vo kozwetikata ili za ppavewe sa}e. Tpet 

ppoizvod, veli Mawuti, e polenoviot ppav, a sleduvaat 

waticite i nukleusite. Ne ppoizveduva edinstveno 

wati~en wle~ i p~elen otpov, popadi toa {to bapale wnogu 

anga`wan. 

Lodi{no, toj sobipa ppo - 

po lis ~e ti pi do pet pati. Lo 

sobipa so tesna {pakla, koja 

e {ipoka kolku {to e {ipoka 

pawkata. Ppitoa, ppepopa - 

~uva toj, tpeba da se vodi 

swetka da ne se izwe{aat 

pap~iwa od paw ka ta so 

ppopolisot ili ppopolisot 

da se izwe{a so vosokot. 

Spoped Mawuti, ppo po li - 

sot e ppi poden antibiotik, 

koj za pazlika od sin te ti~ - 

kite antibiotici, ne ppavi 

ni kakvi {teti vo opganizwot. 

Se kopisti vo kozwetikata, 

po toa kako lek za ko`ni bo - 

lesti, izgo pe nici, ekscewi, 

pazni plikovi i ù levi... „Spoped nekoi nepotvpde ni 

izvopi, ppopolisot woè da se ~u va do pet godini, sawo 

spoped od pe deni upatstva. Jas go ~uvaw waksi wuw ~etipi 

godini i go ppoda vaw", zavp{uva, sekoga{ paspoloèniot 

p~elap za pazgo vop, Mawuti. 

T. Stoj~evski, kowentapi: todor.stojcevski@ffrm.org.mk

Aktivnosti vo p~elarnikot vo april 

PÊLARSTVO 

Jaki p~elni zaednici 

za glavnata pa{a 

Vo odnos na sostojbata na p~elnata zaednica, vo 

ovoj pepiod, bi konstantipale deka p~elnoto klu - 

be pove}e ne e zbieno, polagaweto jajca i pazvojot 

na p~elnoto dpu{tvo bpzo nappeduva, a seto toa 

ppi donesuva do pogolew dotok na polen i nektap popadi, 

top loto vpewe, kako i zgoleweniot bpoj na novoizlezeni 

p~e li kaj koi aktivnosta e wnogu pogolewa otkolku kaj ppezi 

wenite p~eli. Povp{inata na pawkite so leglo, od den 

na den, se zgolewuva i vo appil woè da dostigne od 5-7 paw - 

ki na zaposednato novo leglo. Papalelno so toa, kako {to 

se zgolewuva legloto, taka se zgolewuva i potpo{uva~kata 

na xpana. Spoped nekoi ispituvawa, vo ovoj pepiod, po tpo - 

{u va~kata na wed e 4-5 kilogpawi. Rabotata na p~elapot 

vo appil se sostoi i vo toa {to site ppopu{teni wepki (aktiv 

nosti) od ppetxodnite denovi (wapt), tpeba da se dopa - 

bo tat. Dokolku glavniot ppegled ne e izvp{en, toj tpeba 

da se nappavi vo ppvata nedela od appil. Se vloùvaat napo 

pi za neppe~en pazvoj na p~elnata zaednica, koja po pot - 

pe ba se ppo{ipuva so dodavawe na novi pawki. Ovaa wepka 

tpe ba da se sppoveduva kpajno vniwatelno zatoa {to, ~es - 

to pati, vo ovoj pepiod naiduvaat ladni denovi (koi se wal - 

ku), no woàt da nanesat ppili~no golewi {teti. Sepak, ne 

tpeba da se bpza na odziwuvawe (vadewe na toplotniot wate 

pijal). Bidej}i, vo ovoj wesec, potpo{uva~kata na xpana e 

zgo lewena, tpeba da se vodi swetka dali vo p~elnata zaedni 

ca iwa xpana ili ne. Dokolku newa, zadolìtelno e ppi - 

xpa nuvawe so {e}epen sipup zbogaten so belkovini. 

Do kolku vnatpe iwa pawki so stap wed, tie tpeba da se izvda 

ta vniwatelno i so powo{ na vilu{ka, da se otpe~ati we - 

d ot. Dokolku se zabeleì deka nekoja ko{nica e slaba, ved - 

na{ tpeba da se sanipa, stapata watica da se otstpani i 

p~e lite da se spojat so dpugo pojako p~elno dpu{tvo. P~e - 

la pi, ppepopa~uvawe, newoj da insistipate na bpojka vo 

p~e lapnikot. Insistipajte na jaki p~elni zaednici za 

glav nata pa{a, a bpojkata sawa po sebe si doa|a. Vo ppet - 

xod nite weseci kaàvwe, no dobpo e da se naglasi povtopno 

- ap pil e kpajnot wesec pped glavnata pa{a, za ppovepka na 

zdpav stvenata sostojba na p~elite. Tpeba vniwatelno da 

se vidi dali iwa ppoliv. Dokolku se konstatipa toa, p~elno 

to dpu{tvo tpeba da se sanipa vo zavisnost od ppisust - 

vo to na ppolivot, tpeba da se tpgne od p~elapnikot ili vo 

si pupot da se tpetipa so lekapstva. Kpleòt, isto taka, e 

pa pazit koj woè da iznenadi. Vedna{ tpeba da se tpetipa 

so spedstva koi iwaat opgansko poteklo, zatoa {to se nao - 

|a we vo pepiod pped glavnata pa{a. Mopa da naglasiwe i 

ape lipawe p~elapite, vo ovoj pepiod, da gi izbegnuvaat anti 

bioticite zatoa {to se {tetni po zdpavjeto na ~ovekot. 

Bi dej}i vo posledno vpewe se pogolew zawav zazewa opgansko 

to p~elapewe, vo appil tpeba da se ppaktikuva upot pe - 

ba na t.n „kontpolna pawka” ili „pawka gpaditelka". 

Nej zina uloga e da se dobie pogolewa koli~ina na opganski 

vosok, kontpolipawe na kpleòt i nawaluvawe na instin 

ktot za poewe, zatoa {to p~elite se angaìpani za 

i z gpadba na kontpolnata pawka, a sawoto toa ppidonesuva 

do zgolewuvawe na ppoizvodstvoto na wed i vosok. 

P~elari vi poèluvame sre}na medonosna godina! 

Ppodolùvawe so tpadicijata na wleчni ppoizvodi 

Osnovana u{te vo 1954 godina, 

Zew jodelsko – p~elapskata za - 

dpu ga „NAPREDOK", denes, e 

us pe{na i wodepna kowpanija. Se 

vbpo juva vo pogolewite wakedonski - 

te fipwi, a voedno i lidepi, vo sopst 

veno ppoivodstvo na wle~ni ppoizvodi. 

Ppodolùvaj}i so tpadici - 

jata na stapata wlekapnica od 1964 

godina, sega{nata wlekapnica „MA - 

TI CA” kowpletno e penovipana vo 

2005 godina. Mlekapnicata paboti 

so najsovpewena texnologija za ob - 

pa botka na wleko, ppitoa zadp ù vaj - 

}i gi tpadicionalnite pecepti za 

iz pabotka na ka{kaval i sipewe, pod 

kon tpola na visokostpu~ni tex no - 

lo zi. Vo ppocesot na ppoizvodstvo 

se upotebuva avtowatska visokokva - 

li tetna oppewa, izvedena od ~elici 

{to ne 'p|osuvaat i se naweneti za 

ppe xpawbena industpija. Kowopite 

za zpeewe i oddpùvawe na ppo iz vo - 

di te se od najsovpewen vid, a spedst 

vata za xigiena na oppewata i 

vpa botenite se vo soglasnost so po - 

st a venite bapawa za ekolo{ko ppo - 

iz vodstvo. Celokupnoto ppoizvod - 

stvo e izpaboteno od pastepizipano 

kpav jo i ov~o wleko, dostaveno od 

eko lo{ki nezagadeni ppedeli i se - 

koj dnevno ispituvano vo sopstvena 

la bopatopija, kade se vp{i wepewe 

na site potpebni papawetpi so so - 

vpe weni wepni upedi koi vp{at za - 

pis na celokupnite postapki. 

Mlekapnicata gi ppoizveduva 

sled nive vidovi sipewe i ka{kaval: 

ov ~i ka{kaval i sipewe, we{an ka{ - 

kaval i sipewe, kpavji ka{kaval i 

sipewe. 

Iwplewentipawe na najnovite 

stan dapdi za kvalitet na HASSP i 

ISO 9001: 2000 se gapancija za kva - 

li tetot na ppoizvodite i zalo`ba 

za zdpavjeto na kupuva~ite. 

So NAPREDOK ste ~ekop poblisku 

do ppipodata!!! 

APRIL 2009 | 27

LRADINARSTVO Proizvodstvo na domati 

Kako do povisoki 

ppinosi 

? 

Mnogu dobri rezultati se 

postignuvaat dokolku 

rasaduvaweto se vr{i na ramna 

povr{ina, so {to se dobiva 

pogolem prinos i visok kvalitet. 

Prednosta na posadeniot rasad na 

ramna povr{ina e vo povisokata 

temperatura na gorniot sloj na 

po~vata {to ovozmoùva dobar 

razvoj na rastenieto 

Za postignuvawe vpvni pezultati vo ppo - 

iz vodstvoto na dowati newinovno e da se 

po sveti golewo vniwanie na celokupniot 

ppo ces, po~nuvaj}i od pasadoppoizvodstvoto, s# do 

fi nalnata aktivnost - sobipaweto na plodovite. Ppvo, 

pot pebno e ppoizvodstvo na dobap i kvaliteten pasad. Toa 

}e se postigne isklu~ivo dokolku bide ppoizveden vo kva - 

li tetna sweska i ppi povolni tewpepatupni uslovi. 

îst tpeset e gapancija za dobpi po~veni aktiv - 

nos ti. Po stavawe na sewkata vo tpesetot, se 

po svetuva vniwanie na vla`nosta i na tew pe - 

pa tupata na po~vata i na vozduxot. Tewpepa - 

tu pa {to gapantipa kvalitetno po nikn uvawe, 

so visok ppocent na niknuvawe, e 17 celziusovi 

stepeni no}na i 25 celziusovi stepeni 

dnevna tewpepatupa. 

Po poniknuvaweto, no}nata tewpepatupa 

se nawaluva na 10-12 stepeni za da ne dojde do 

bpzo pastewe na sawiot pasad, a toa e vo nenopwal 

na sostojba popadi newaweto otpopnost kon 

bo lesti. Po 4-5 dena, tewpepatupata povtopno se pegu 

lipa na 15-18 no}na i 23-25 stepeni dnevna tewpepatupa. 

Za da iwawe kvaliteten pasad, isto taka, toj tpeba da 

se pikipa vo ~ist tpeset (tuka na{ite zewjodelci gpe{at, 

nosej}i po~va od planinite, ne znaej}i so kakov xewiski 

sostav e po~vata i kakva pH vpednost iwa). Po fopwipaweto 

Pogolewo vniwanie na celokupniot ppoces 


Da se pasaduva na pawna povp{ina 

Pred 

rasaduvaweto 

na postojanoto 

mesto, treba da se 

ispita sostavot na 

po~vata, hranlivite 

elementi, pH i EC 

vrednosta (so kakva 

hranliva vrednsot 

raspologa po~vata vo 

momentot na 

ispituvawe) 

na dobpo pastenie od dowat, toa e podgotveno da bide 

pasadeno na postojana lokacija. 

Pped pasaduvaweto na postojanoto westo, tpeba da se 

ispita sostavot na po~vata, xpanlivite elewenti, pH i EC 

vped nosta (so kakva xpanliva vpednost paspolaga 

po~vata vo wowentot na ispituvawe). Potoa se 

odi so snabduvawe na po~vata so soodvetnoto 

|ub pivo (so elewenti so slab ppocent na zastapenost). 

Potpebnata pH na po~vata za 

ppo izvodstvo na dowati e 4,6 i EC vpednost 

od 1,5. Mnogu dobpi pezultati se 

postignuvaat dokolku pasaduvaweto se 

vp{i na pawna povp{ina, a ne kako {to toa 

se ppavi obi~no, vo bpazda. Pozitivniot wowent 

od vakviot na~in na ppoizvodstvo e zgo - 

le weniot ppinos i visokiot kvalitet. Bidej}i 

vo ppoletniot pepiod iwawe poniski tewpepatu - 

pi, doa|a do pote{ko zagpevawe na po~vata i postig - 

nu vawe na potpebnata tewpepatupa za pazvoj na sawoto 

pas tenie. Ppednosta na posadeniot pasad na pawna po vp - 

{i na e vo povisokata tewpepatupa na gopniot sloj na po~ - 

va ta, {to ovozwoùva dobap pazvoj na pastenieto. Za dobap 

paz voj i dobpi ppinosi e potpebna pedovna za{tita i pedovna 

isxpana, {to e pazli~no vo pazli~ni fazi. 

Ppepopa~livo e po 10 dena od pasaduvaweto 

da se odi so |ubpivo bogato so fosfop za po dob - 

po oìluvawe: 15-30-15 ili 11-44-11, 3-5 kilogpawi 

po dekap nedelno. Toa se vp{i 2 do 3 pati. So poja 

vata na ppvite cvetovi, se ppewinuva kon is - 

xpa na so 20-20-20 i toa pet kilogpawi po dekap 

ne delno. Vakviot na~in na isxpana se vp{i s# do 

kp{eweto na vpvot na pastenieto. Tpetata faza 

e isxpana so |ubpiva koi sodpàt visok ppocent 

na kaliuw. Ppepopa~livi |ubpiva se 16-8-32, 11-6- 

40, 18-9-27. Mnogu e va`no ovie |ubpiva da so dp - 

àt i dva ppocenta wagneziuw. 

Newinovno e otkako }e se po~ne so isxpanata, 

da se vp{i i isxpana so kalciuw, dva kilogpawa 

ne delno po dekap, i wikpoelewenti: bop, cink, 

è lezo, bakap... po 200 gpawa na dekap nedelno. 

Vo fazata na zpeewe se kopisti i wonokaliuwov 

fosfat sodpàn vo |ubpivata, vo odnos NPK 0: 

52:34 i toa dva kilogpawa po dekap nedelno. 

Risto Velkov, zemjodelski inèner

"Pe~enka” vo semejstvoto Minovi 

LRADINARSTVO 

So vizija do pogolew pod 

Rabotata so 

odgleduvaweto 

tikva zapo~nuva 

pri krajot na 

april, so seewe, 

koga ima dovolno 

vlaga vo po~vata. 

Vlagata sozdava 

dobri uslovi za 

zgolemena 

r’tlivost na 

semeto so {to se 

namaluvaat 

zagubite 

Sewejstvoto Minovi od Ko ~a - 

ni ve}e 15 godini ppoizveduva 

tikva „pe~enka”. Cane 

i Sneàna Minovi gledaat 

dobpa pepspektiva vo odgleduva we - 

to tikva i od godina v godina go zgo - 

le wuvaat ppoizvodstvoto. Po~ nuvajki 

so ppoizvodstvo na povp{ina od 

ne kolku dekapi vo ppvite godini, 

tie }e zaseat okolu 10 xektapi. Nivnata 

pabota so odgleduvaweto tik - 

va zapo~nuva ppi kpajot na appil, so 

seewe, koga iwa dovolno vlaga vo 

po~ vata. Vlagata sozda 

va dobpi uslovi za 

zgo lewena p’tlivost 

na seweto so {to se 

na waluvaat zagubite. 

Se see kako i bostanot 

- vo bpazdi i na og ni{ - 

ta. Po niknuvaweto se 

vp{i ppopet~uvawe na 

pastenijata i se ostavaat 

dve do tpi na 

og ni{te. Zapadi suz - 

bi vawe na plevelite, 

se vp{i pigolovawe powe|u bpaz di - 

te so powo{ na pala. Powe|u kopeni - 

te se obpabotuva pa~no. So pastot 

na pastenieto i zgolewuvaweto na 

lis nata wasa, se pokpiva celata po - 

vp {ina i se sppe~uva ponatawo{na 

pojava na pleveli vo nivata. Do kol - 

ku iwa dovolno vlaga od do`dovi, 

dopolnitelno navodnuvawe na tik - 

vi te ne e potpebno. Bepbata e na po - 

~e tokot na oktowvpi i tpae cel 

we sec. Za sobipawe na plodot e po - 

tpe ben dopolnitelen anga`wan od 

pa botna paka. Ppinosite se od osuw 

do deset tona po xektap. „Tikvata ja 

ppo davavwe po zelenite pazapi, a od 

wi natata godina i na ppepabotu va - 

~i te od sokovnata industpija. Popa - 

Ova sewejstvo gleda idnina vo odgleduvaweto na ovaa 

kultupa i iwa svoja vizija. Nivnite awbicii se eden 

den da iwaat sopstven kapacitet za ppepabotka i 

dobivawe ppoizvodi od tikva. Ppivle~nata boja, 

apowata i blaìnata ovozwoùvaat od nea da se ppavi 

vkusen ppipoden sok bez golewo ppisustvo na {e}ep. 

„Pe~enkata” e so poptokalova boja i sodpì pazni 

vitawini. Lekapite ja ppepopa~uvaat za konsuwacija 

zapadi nejzinata xpanlivost i popadi toa {to powaga 

vo suzbivaweto na pazni bolesti i go olesnuva 

vapeweto na xpanata. 

no newavwe uslovi za dogovopen 

plas wan popadi walite koli~estva. 

Sega iwawe pobapuvawa od slo vene~ - 

ka i od izpaelska fipwa, so koi swe 

vo ppegovopi za potpi{uvawe dogo - 

vop za otkup. Se ppeopientipavwe 

kon opgansko ppoizvodstvo. Lolewa 

paz lika vo cenata ne dobivwe, no ne 

se otkaùvawe od opganskoto”, objasnuva 

Cane. Ppepabotuva~ite ja 

ba paat „pe~enkata” bez pazlika na 

koj na~in e ppoizvedena. Iako Minovi 

iwaat nawaleni ppinosi vo 

spo pedba so konvencionalnoto ppo - 

iz vodstvo, tie sepak se ppivpzanici 

na zdpaviot na~in na ppoizveduvawe 

xpana, nadevaj}i se deka kako takvi 

}e bidat ppepoznaeni od svoite ku - 

pu va~i. Ppoda`nata ce - 

na na tikvata winatata 

godina se dviè{e od 8 

do 15 denapi po kilogpaw 

na golewo. Ppa vil - 

no skladipana, taa woè 

da se ~uva i do nekolku 

we seci, koga cenata do - 

stig nuva popast. Se o~e - 

ku va ppoizvodstvoto na 

tikva da iwa svoj podew, 

a za toa govopi i faktot 

de ka taa e stavena na 

lis tata na subvencionipani paste - 

ni ja vo gpupata na gpadinapskite 

kul tupi. 

Stojan~e Anastasov, FFRM Ko~ani 


Odgleduvaweto tikva 

kako biznis 

APRIL 2009 | 29

LRADINARSTVO Gradinarsko proizvodstvo preku odgleduvawe rasad 

Rasadot e vaèn za 

uspe{no gradinarstvo 

Vo Lipkovsko se raboti spored 

klasi~niot na~in na 

proizvodstvo na rasad, iako 

postojat i sovremeni metodi na 

proizvodstvo 

Kliwatskite i po~venite us - 

lo vi vo op{tina Lipkovo, 

Ku wanovsko, ovozwoùvaat 

ppo izvodstvoto na zelen~uk 

da bide spednopano i docno ppo iz - 

vod stvo. Od gpadinapskite kultupi 

najzastapeni se dowatot, pipepot, 

zelkata, ppazot, kpowidot, bostanot, 

diwata, koi opfa}aat okolu 15-20% 

od vkupnite povp{ini. Adaptipaj}i 

se kon nadvope{nite uslovi, gpadinapskoto 

ppoizvodstvo se odviva 

glav no ppeku pasad. Ppoizvodstvo na 

pa sad se ppavi vo topli, spednotopli 

i ladni lei. Toj se ppoizveduva 

ko ga uslovite na nadvope{nata spedi 

na se idealni, a potoa sawata pa - 

bo ta bapa neppekinat anga`wan, 

znae we, snaodlivost i ppaktika. S# 

u{ te vo Lipkovsko se paboti spoped 

kla si~niot na~in na ppoizvodstvo 

na pasad, iako postojat i sovpeweni 

wetodi na ppoizvodstvo. 

Za ppoizvodstvoto na 

gpa dinapski kultupi e po - 

tpeb no da se podgotvi pan, 

zdpav i dobpo kalen pasad. 

Posebno gpadinapite koi 

se zaniwavaat so ppoizvodstvo 

na pasad, ve}e gi iwa - 

at podgotveno plaste nicite 

i gi iwaat pokpieno lei - 

te so najlon za pobpzo da 

pastat i da se pazviva at. 

Sepak, tpeba da se obez be - 

di kvaliteten sewenski wa - 

tepijal. Potoa, tpeba da se 

podgotvat leite kade {to 

se stava golewo ko li ~est vo 

{talsko ppegopeno |ub pe. 

Lpadinapot Azew Ja{api od selo Opae gi podgotvi sopstvenite 

lei so pasad za pipep i dowat. Toj go ppodava 

za odgleduvawe vo zatvopen ppostop. Iako stanuva zbop 

za seween biznis, godi{no ppodava okolu 15.000-20.000 

kopewa pasad, a se zaniwava i so gpadinapsko ppoizvodstvo 

na dowat, pipep, ppaz. 


Lpadinapskoto 

ppoizvodstvo vo 

Lipkovo i okolinata 

be{e wnogu 

pazviena gpanka 

kon kpajot na winatiot 

vek. 

Na{iot zelen~uk se ppodava{e vo eksjugoslovenskite 

ppostopi i na{ite 

ppoizvoditeli na gpadinapski kultupi 

woèa da se pofalat od ppidobivkite 

vo toa vpewe. So stesnuvaweto 

na pazapot, konkpetno so osawostojuvaweto 

na Makedonija, se nawali 

i pobapuva~kata i se zgolewija 

tpo{ocite za ppoizvodstvo. Sawite 

gpadinapi kpenaa pace od ovaa gpanka. 

Se ppoizveduva{e sawo za li~ni 

potpebi, znaej}i deka stpuwi~kiot pegion 

e wnogu ponapped na ovoj plan, 

tawo{nite fapwepi navpewe gi kopistea 

dpàvnite beneficii, iwaa 

golewi povp{ini pod za{titen ppostop 

i kliwatski se vo pouwepena 

Potpeben e pan, zdpav 

i dobpo kalen pasad 

Klasi~no ppoizvodstvo na pasad 

zona na vlijanie na kontinentalnata 

kliwa. No, po konfliktot od 2001 

godina, blagodapej}i na FAO-ppoektot 

vo Makedonija, be{e opfaten i 

lipkovskiot pegion, ppi {to na gpadinapite 

iw se powaga{e ppeku sovetodavni 

uslugi i obezbeduvawe so 

kvaliteten sewenski watepijal, 

|ubpiva, za{tita za kvalitetno ppoizvodstvo 

vo otvopen ppostop (dowat, 

pipep). Od vkupnite povp{ini od 

atapot na op{tinata Lipkovo, okolu 

4500 xektapi se pod sistew za navodnuvawe, 

koj ve}e e awoptizipan, paspadnat, 

se gubat golewi koli~estva 

voda i popadi su{ata iwa s# pogolewi 

pestpikcii za navodnuvawe. 

Mnogu vaèn faktop za 

ppoizvodstvo na pasadot e 

i negovata za{tita od bo - 

les ti, {tetnici i pleveli. 

Ppeku agpotexni~kite wep - 

ki tpeba da se ovozwoì 

uni fopwno niknuvawe na 

pas tenijata, kako i sozda - 

va we uslovi koi bi gi odp - 

à le zdpavi wladite pas - 

tenija. 

Zna~i, po niknuvaweto, 

so kalewe tpeba da se zajakne 

kopenoviot sistew na 

pasadot. Lpadinapite koi 

ppoizveduvaat pasad, osven 

za sopstveni potpebi, go 

snabduvaat pazapot za potpebite na gpa|anite koi 

glavno ppoizveduvaat zelen~uk za nivni potpebi. Tie 

se kupuvaat vo papovi, na ppiwep 20 ~ifta, 30 ~ifta 

itn. Site zewjodelci se nadevaat deka godinava }e bide 

bepi}etna so ppoizvodstvoto i so plaswanot. 

Gazmen Saiti, Lipkovo

OVO[TARSTVO 

Dràvata go stimulira proizvodstvoto na ovo{je 

Vi{nite se vra}aat 

Pobaruva~kata na vi{na 

raste i farmerite se 

nadevaat deka vi{novite 

nasadi }e donesat i 

dobri pari. Iako vi{nata 

e sitno ovo{je i te{ko se 

bere, taa se jade mnogu 

lesno i so zadovolstvo 

Mladi stebla vi{ni, 

stok weni kako wladi 

de vojki, se pasposlani 

na tpiesetina xekta - 

pi vo negotinski Kpivolak i wesnosta 

Tiwjani~ka cucka. Vi{ ni - 

te se vpa}aat pokpaj Vapdap, kowentipaat 

negotin~ani. Od ovie 

xektapi pod vi{na, godinava, nego 

tinskiot fapwep Zopan Stav - 

pov o~ekuva okolu ~etipistotini 

tona pod. 

Godinava vetuva dobar rod 

Iwaj}i ppedvid deka do se ga{ na - 

ta negova ppeokupacija bil tutu - 

not, iako ìvee vo najgolewiot 

lozapski pegion vo dpàvata, go 

ppa{avwe zo{to pe{il da ppo - 

iz veduva ovo{je i {to bilo ppesudno 

za negovata odluka da gi 

vpa ti vi{nite onawu kade {to i 

na vistina ppipa|aat? „Se pa bo - 

ti za zewja zewena pod zakup od 

dp àvata na 30 godini. Taa ne e 

naj dobpa za odgleduvawe tutun, 

bi dej}i toj, kako kultupa, bapa 

spe cifi~ni povp{ini i uslovi. 

Bi dej}i tutunoppoizvodstvoto 

e sezonska pabota, pe{iv da 

obez bediwe dopolnitelna dej - 

nost za lu|eto koi pabotat za 

nas vo ostanatiot pepiod od godinata”, 

objasnuva Stavpov. Vakvata 

odluka, spoped nego, e donesena 

po sogleduvawata na pa za - 

pot i potpebite od vi{ni na tppe 

zite. Lo iwale ppedvid i toa 

{to „pazapot bil ppezasiten so 

gpozje i vino”. Steblata so wakedonsko 

ppoizvodstvo se po sa de - 

ni pped pet godini. Za niv, kowpa 

nijata iwa dobieno stiwula - 

ci ja od Ministepstvoto za zew jo - 

del stvo, {uwapstvo i vodos to - 

pan stvo. Lani podile vi{ni kol - 

ku za ppoba, velat tie. Cenata 

bi la od 27 do 30 denapi za kilogpaw. 

Lodinava, pabotnicite koi 

gi kpojat dpvcata velat deka vetuva 

dobap pod. Vi{nata }e bide 

naweneta za pastepizacija, kako 

dodatok vo alkoxol i sli~no. 

„Y{te sega bapawe plaswan za 

podot. Postoi golew intepes kaj 

do wa{nite otkupuva~i na vi{na. 

Za sega ppoizveduvawe sawo su po - 

vi na, no planipawe vo idnina da 

ja ppepabotuvawe vi{nata od 

ovie plantaì”, veli Stavpov. 

Spoped watewatikata na 

Stav pov, ppoizvodstvoto na ovoj 

vid ovo{je e isplatlivo, iako zase 

ga sawo investipaat vo na sa - 

dot, a od godinava }e po~nat i da 

ppofitipaat. 

Vo Povardarieto vi{nata 

sozreva eden mesec porano 

Vo winatoto, ppoizvodstvoto na 

vi{na be{e kapaktepisti~no za 

Po vapdapieto. Iwa{e nekolku 

Dràvata gi poddrùva 

proizvoditelite na vi{na 

Vo podpa~nata edinica na Agencijata za pottiknuvawe na pazvojot 

na zewjodelstvoto vo Negotino ne go kpijat zadovolstvoto 

od vpa}aweto na dpvcata koi letno vpewe }e bidat kako vistinski 

elki nakiteni so wali cpveni lawpioni. Ovde velat deka fapwepite 

kako Stavpov dobivaat po 90 iljadi denapi od xektap za 

podigawe nasad so vi{ni. Stiwulaciite od dpàvata ne zavp{uvaat 

tuka. Site koi }e ja vpatat vi{nata na nivite tpi godini dobivaat 

powo{ od po 10 iljadi denapi po xektap za odgleduvawe 

na nasadot. No, za da gi uìvaat ovie ppivilegii, fapwepite tpeba 

da podignat najwalku dva dekapa so dpvca.

pokraj Vardar 

Ovo{ni stebla i ppoizvodstvo na ovo{je 2006g. 

Vkupno Rodni Vkupen Kg po 

po ton steblo 

2002 1176 787 3213 4 

2003 1157 984 3690 4 

2004 1346 1155 7324 6 

2005 955 740 5532 7 

2006 909 765 6037 8 

Ovo{ni stebla i ppoizvodstvo na ovo{je 2007g. 

Vkupno Rodni Vkupen Kg po 

po ton steblo 

2003 1157 984 3690 4 

2004 1346 1155 7324 6 

2005 955 740 5532 7 

2006 909 765 6037 8 

2007 1060 932 7034 8 

Bpoj na stebla i povp{ina na ovo{tapnici so vi{ni 

vkupen bpoj vkupna 

na stebla povp{ina xa 

Republika Makedonija 1170838 1339.08 

Deloven subjekt 30095 407.19 

Individualen sektor 869886 931.89 

Otkup 

Koli~estvo na vkupniot otkup 78 923 1063 1678 1570 

na zewjodelski ppoizvodstvo 

Vpednost na vkupniot otkup 16974 16305 14489 34188 31250 

na zewjodelski ppoizvodstvo 

Srbija 

Tradicija vo odgleduvaweto vi{ni 

Spbija iwa tpadicija na odgleduvawe 

vi{ni. Niz godinite, ppoizvodstvoto 

na vi{na se zgolewuva. Na ppiwep, 

vo 2003 godina ppoizvodstvoto bilo 

75 iljadi tona, a denes dostignuva do 

90 iljadi tona. Ppose~en ppinos od 

edno dpvo e 12,6 kilogpawi vi{ni. Od 

vi{ni vo Spbija se ppoizveduva xew, 

zew jodelski stopanstva koi od gle - 

duvaa vi{novi nasadi. „Nopwalno e 

vi{nata da se vpati po kpaj Vapdap. 

Ppoizveduvawe supovina, a 

pazwisluvawe za ppepabotka, 

veli Stavpov 

sok, likep i ovo{en jogupt. Izvozot na 

vi{nata vo swpznata sostojba e 49 

ppocenti, sveà 36 ppocenti i konzepvipana 

15 ppocenti. 

Denes, vo Spbija iwa 1,8 wilioni sadnici 

slatki vi{ni i pe~isi 9 wilioni 

sadnici kiseli vi{ni. 

Ovde taa go do stig nu va najdobpiot 

kvalitet i so zpe va eden wesec popano 

otkolku vo dpugite kpaevi vo 

Hrvatska 

Maraska, 

za{titen znak 

na Zadar 

Zadap e poznat po odgleduvaweto 

wapaska (vi{na), za{titen i 

avtonowen xpvatski ppoizvod. 

Iwa i wnogu novi nasadi od ovaa 

vi{na. Otkupot vo 2003 godina 

od ovaa sopta bil 50 tona, podocna 

se poka~il na 100, a denes 

dostignuva do 600 tona wapaska. 

Od nea se kopistat sewkite, wesoto, 

listovite i cvetot. Ovoj 

vid vi{na sluì za ppavewe na 

alkoxolni i bezalkoxolni pijalaci. 

Najnoviot ppoizvod od wapaskata 

e sok bez konzepvansi. 

zewjata. Tokwu za toa i dostignuva 

najvisoka cena na pazapot”, velat 

stpu~nite lica. Svoevpeweno, vo 

ovoj del na zewjava iwalo dupi dve 

konzepvni fabpiki na wal ppostop 

vo koi ppo iz vo di te li te na vi{na ja 

gledale svojata idni na. Denes tie 

ne se vo funkcija. No, zatoa, pobapuva~kata 

na vi{na pa ste, velat 

ekspeptite, i fap we pi te se nadevaat 

deka vi{novite nasadi }e iw 

donesat i dobpi papi. „Vi{nata e 

sitno ovo{je i te{ko se be pe. No, zatoa 

wnogu lesno i so za do volstvo se 

jade”, kowentipaat stpu~nite lica. 

Svetlana Darudova 


APRIL 2009 | 33

POLJODELSTVO 

Soja vo Makedonija 

Sojata - ppedizvik 

za wakedonskoto zewj 

Neophodno e 

pomasovno 

voveduvawe, 

unapreduvawe i 

zgolemuvawe na 

proizvodstvoto na 

soja vo na{ata 

dràva, bidej}i 

Makedonija 

godi{no uvezuva 

nad 50.000 toni 

soja i prerabotki 

od soja 

Na del od tepitopijata na Makedonija woè da se dobijat podobpi 

ppi nosi na zpno od soja dupi i od evpopskiot pposek. Kako {to ve}e 

ob javivwe, kako pezultat na pove}egodi{nite aktivnosti vo Insti - 

tu tot ppi Zewjodelskiot fakultet vo [tip, dpàvnata soptna ko - 

wi sija ppizna dve wakedonski sopti soja, „ilindenka” i „pela". 

Soptata „ilindenka” e ppva wakedonska sopta na soja, ppiznata od dpàvnata 

soptna kowisija, od II gpupa na zpeewe so dolìna na vegetacija od 135 

do 140 dena. Bojata na cvetot e bela, a na vlaknencata e kafeava. Se ppepopa~uva 

da se see {to e wo`no popano nappolet, no ne popano od 25 wapt. 

Ovaa sopta, popadi toa {to e podocna, ne odgovapa za seidba kako vtopa kultu 

pa, osven ako ne e naweneta za zelena wasa za sto~na xpana. Masata na 1.000 

zp na e okolu 190 gp. Optiwalnata gustina na seidba e okolu 500.000 'ptlivi 

zp na na xektap. Ppoizvodniot potencijal za ppinos na sewe $ e okolu 4-5 

t/xa. „Ilindenka” e selekcionipana vo Institutot za ju`ni zewjodelski kultu 

pi vo Stpuwica. Na ispituvawe na dpàvnata soptna kowisija be{e od 

2001-2003 godina. 

„Pela” e wakedonska sopta ppiznata vo appil 2004 godina i, za pazlika 

od „ilindenka", e so pokpatka vegetacija i spa|a vo gpupa na zpeewe 00/0, so 

dol ìna na vegetacija od 90 do 100 dena. Bojata na 

cvet ot e violetova, a bojata na vlaknencata ka fea - 

va. Za na{i uslovi se ppepopa~uva da se see od 10 do 

15 appil. Dokolku se odgleduva kako vtop posev, vo 

uslovi na navodnuvawe, toga{ se ppepopa~uva seidba 

vedna{ po ppibipaweto na ja~wenot, t.e. vo vto - 

pa ta polovina na juni. Masata na 1.000 zpna e okolu 

180 gp. Optiwalnata gustina na seidba e okolu 

600.000 'ptlivi zpna/xa. Ppoizvodniot potencijal 

za ppinos na sewe $ e okolu 3 do 4 t/xa. Ovaa linija 

e selekcionipana vo Institutot za ju`ni zewjodelski 

kultupi vo Stpuwica. Na ispituvawe na soptnata 

kowisija be{e od 2001-2003 godina. 

1 

2 

Ppoizveduvawe, 

no i uvezuvawe 

Osven niv, dpugi sopti koi bi woèle da se 

odgleduvaat kaj nas i za koi iwawe odpedeno 

iskustvo od pove}egodi{nite istpaùvawa se: 

Soptata „balkan” e od I gpupa na zpeewe so bela 

boja na cvetot i ppose~na viso~ina vo na{i uslovi 

na odgleduvawe od 80 do 90 sw. Bojata na zpnoto e 

òl ta, a na vlaknencata siva. Najoptiwalen pepiod 

za seidba e po~etokot na appil, a woè da se see i 

do kpajot na ovoj wesec. Lustinata na seidba tpeba 

da bide okolu 450.000 'ptlivi zpna/xa. Ako se iwa 

pped vid deka apsolutnata wasa na seweto, vo ppo - 

sek, e 200 gpawa, toa zna~i deka za eden xektap e 

pot pebno okolu 90 do 100 kilogpawi sewenski wate - 

pi jal. Ovaa sopta e selekcionipana vo Institutot 

za poljodelstvo i gpadinapstvo vo Novi Sad. 

„Ravnica” e sopta od I gpupa na zpeewe so viole - 

to va boja na cvetot i ppose~na viso~ina vo uslovi 

na navodnuvawe od 90 sw. Bojata na zpnoto e òlta, 

3 

4 

34

delstvo 

Podobpi ppinosi i od evpopskiot pposek 

5 

6 

7 

8 

a na vlaknencata siva. Najoptiwalen pepiod za seidba e 

appil. Se ppepopa~uva gustina na seidba od 450.000 'pt - 

livi zpna/xa. Vo pposek, apsolutnata wasa na seweto e 

160 gpawa, {to zna~i deka e potpebno okolu 75 do 80 kg/xa 

sewenski watepijal. Ovaa sopta e selekcionipana vo Institutot 

za poljodelstvo i gpadinapstvo vo Novi Sad. 

Soptata „delta” e od gpupa na zpeewe 0/I, so dolìna 

na vegetacija 120 do 125 dena. Bojata na cvetot e violetova, 

a na vlaknencata kafeava. Za na{i uslovi se 

ppepopa~uva da se see od 1 do 10 appil. Masata na 1.000 

zpna e okolu 210 gpawa. Optiwalna gustina na seidba e 

500.000 'ptlivi zpna na xektap. Ppoizvodniot potencijal 

za ppinos na sewe $ e od 4-4,5 t/xa. Ovaa sopta e 

ppoizvod na sewenskata ku}a „Ppogpain” od Kanada. 

„Kopada” e sopta od gpupa na zpeewe 0/0, so dolìna 

na vegetacija 100 do 105 dena. Bojata na cvetot e violetova, 

a vlaknencata se kafeavi. Za na{i uslovi se 

ppepopa~uva da se see okolu 10 appil. Masata na 1.000 

zpna e okolu 180 gp. Optiwalna gustina na seidba e 

okolu 600.000 'ptlivi zpna/xa. Ppoizvodniot potencijal 

za ppinos na sewe $ e od 4 do 5 t/xa. Ovaa sopta e 

ppoizvod na sewenskata ku}a „Ppogpain” od Kanada. 

„Suppa” e sopta od gpupa na zpeewe 00/0, {to zna~i 

deka e walku popana sopta, so dolìna na vegetacija od 

95 do100 dena. Bojata na cvetot e violetova, a na vlaknencata 

kafeava. Za na{i uslovi se ppepopa~uva da se 

see od 10 do 15 appil, a kako vtop posev, vo uslovi na na - 

vod nuvawe, po ppibipaweto na ja~wenot, vo vtopata po - 

lo vina na juni. Masata na 1.000 zpna e okolu 190 gpawa. 

Op tiwalnata gustina na seidba e okolu 550.000 'pt li - 

vi zpna na xektap. Ppoizvodniot potencijal za ppinos 

na sewe $ e okolu 4 t/xa. Ovaa sopta e ppoizvod na sewen 

skata ku}a „Ppogpain” od Kanada. 

„Oak vi`n” e sopta od gpupa na zpeewe 000/0, wnogu 

pa na sopta so dolìna na vegetacija od 90 do 95 dena. 

Bo jata na cvetot e violetova, a na vlaknencata kafeava. 

Za na{i uslovi se ppepopa~uva da se see od 10 do 15 ap - 

pil. Ovaa sopta najwnogu odgovapa za seidba kako vtopa 

kul tupa po ja~wenot ili p~enicata ili koja bilo kultu - 

pa koja ja osloboduva povp{inata do kpajot na juni. Ma - 

sa ta na 1.000 zpna e okolu 250 gp. Optiwalnata gustina 

na seidba $ e okolu 600.000 'ptlivi zpna na xektap. 

Ppoizvodniot potencijal za ppinos na sewe $ e okolu 4 

t/xa. Ovaa sopta e ppoizvod na sewenskata ku}a „Ppogpain” 

od Kanada. 

Sekako deka postojat i dpugi sopti i linii koi bi 

woèle so uspex da se odgleduvaat vo Makedonija, no za 

niv zasega ne woèwe da dadewe kapaktepistiki i ppepopaki, 

bidej}i newawe pezultati od polski ispituvawa. 

Vo ko~ansko, vo tekot na 1995 godina, se ispituva - 

ni {est vapieteti soja („wowa”, „sppingfild”, „bosa”, 

„xadson”, „80053” i „stapej”), ppete`no od awepikansko 

poteklo i so podolga vegetacija (okolu 145 dena). 

Od ovie sopti se dobieni solidni pezultati vo uslovi 

na navodnuvawe (od 3000 do 6000 kg/xa ). Sekako, ne 

tpeba da se zanewapi i selekcionipaweto na sopti kaj 

nas, bidejki najadekvaten i najevtin sewenski watepijal 

e onoj koj e sozdaden na podnebjeto kade {to }e se 

odgleduva kultupata. Neopxodno e powasovno voveduvawe, 

unappeduvawe i zgolewuvawe na ppoizvodstvoto 

na soja vo na{ata dpàva, bidej}i Makedonija godi{no 

uvezuva nad 50.000 toni soja i ppepabotki od soja. 

Prof. d-r Qup~o Mihajlov 

Zemjodelski fakultet 

Univerzitet „Goce Del~ev", [tip 


AGENCIJA ZA KONTROLA 

I SERTIFIKACIJA NA 

ORGANSKI PROIZVODI, 

PRERABOTKI I PROMET 

EDINSTVENA AKREDITIRANA 

VO MAKEDONIJA I OVLASTENA OD 

MINISTERSTVO ZA ZEMJODELSTVO, 

[UMARSTVO I VODOSTOPANSTVO 

ul. Dame Gruev br. 5-8/9 Skopje 

tel./ faks 02/3239 239 

e-mail: balkanbiosert@t-home.mk

@IVINARSTVO 

Noevi vo Tetovsko 

@elba za 

gracioznost 

Poradi toa {to vo 

Makedonija nema 

soodvetni stru~ni 

lica za kolewe na 

ovoj vid ìvina, 

na{iot biznis 

stagnira. Sepak, se 

nadevame na 

podobro, oti 

dokolku ne se 

nadevavme, 

treba{e da gi 

prodademe noevite 

pred izvesno 

vreme, pri prvata 

ponuda od eden 

italijanski 

biznismen, veli 

penzioniraniot 

farmer Baf~ari 

Na levata stpana na avtopatot 

Te tovo-Skopje, poto~no vo 

bli zina na naplatnata pawpa 

kaj @elino, noevite so svoja - 

ta gpacioznost otsekoga{ go ppivlekuvale 

vniwanieto na patnicite. Za 

vak vata ubava gletka tpeba da wu bi de - 

we blagodapni na sewejstvoto Baf ~a - 

pi, koe pped ~etipi godini po~nuva so 

od gleduvawe na noevi po poteklo od 

Ziw babve. Kupile osuw edinki, no tpi 

go dini podocna, nivniot bpoj se zgolewu 

va na 80. Seduwdeset i tpi go di{ ni - 

ot Mefail Baf~api posvetuva wnogu 

tpud i qubov kon noevite. Kaj nego s# 

u{te postoi èlba za pabota, iako pa - 

bo tel okolu 40 godini vo Belgpad, ka - 

ko loà~ za papno gpeewe. 

Biznisot po~nal wnogu ednostavno. 

Niz pazgovop powe|u negoviot sin Agiw 

i kolegata Boban, vpaboten vo Ministep 

stvoto za vnatpe{ni paboti i od - 

gle duva~ na noevi, toj navleguva vo 

taj nite na biznisot. Ovoj fapwep pas - 

ka ùva deka noevite ne ppavat golewi 

tpo {oci. Se xpanat sawo so koncentpat 

i za edno denono}ie tpo{at kilo- 

Ppeku pazgovop do sepiozen biznis 

Noevite bapaat wnogu tpud i qubov 

36 | MOJA ZEMJA

Celosna korist od nojot 

Specifi~niot dizajn na koàta, nejziniot 

kvalitet, wekost i izdp`livost 

ovozwoùvaat obpabotka od koja se dobiva 

pazna ko`na galantepija, peweni, 

~anti i obuvki. Na ppiwep, cenata na 

eden pap obuvki od noeva koà se dviì 

od 200 do 280 evpa. Noktite se kopistat 

za izpabotka na nakit i ve{ta~ki nokti 

za nadgpadba, o~ite za ppavewe le}i, 

pepduvite za ~istewe na kowpjutepite, a 

lu{pata od jajceto za izpabotka na 

skapoceni lawbi i ukpasi. 

Poddr{ka od dràvata 

Plate`nata agencija gi pod dp ù va 

odgleduva~ite na noevi. Do kpajot 

na winatata godina, spoped kpi - 

tepiuwot za pegistpipano odgleduvali{te, so winiwuw ~etipi voz pas ni 

edinki, poddp{kata iznesuvala 1.335,00 den/glava. Lodinava, za pe gistpipano 

odgleduvali{te so winiwuw ~etipi vozpasni edinki, pod dp{kata e 

1.700.00 den/glava. Za ovaa godina se planipa isplata na 2.210.000,00 

denapi. Lani bile isplateni vkupno 29 fapwepi so 357 noevi. 

Najgolema farma za 

reprodukcija 

Najgolewata fapwa za peppodukcija 

i tovewe na noevi na Balkanot se 

nao|a vo Ppespa i e vo sopstvenost 

na kowpanijata „Agpoplod - Svislion". 

Vo peppocentapot se odgleduvaat 

noevi-peppoduktopi, vo 45 

boksa vo koi ìveat po tpi noevi 

sewejstva. „Iwawe i inkubatopska 

stanica, vo koja od snesenite jajca 

se ispiluva podwladokot. Pokpaj 

obezbeduvawe na podwladok, se gojat 

noevite, koi vo eden ciklus 

dostignuvaat i teìna do 150 kilogpawi. 

Cenata na eden wlad noj e 

100 evpa, a za vozpasnite e nad 

2.000 evpa. Ovaa fapwa e spoped 

evpopskite standapdi i ~eka zeleno 

svetlo od dpàvnata adwinistpacija 

za otvopawe sovpewena 

klanica spoped HASSP standapdite 

vo [tip. Na ovaa odluka ~ekaat 

50 fapwepi so okolu 1.300 noevipeppoduktopi, 

glavno od Dewip Xisap, 

Ko~ani i Veles", veli dipektopot 

na fapwata, Du{an Spipov. 

gpaw i polovina. „Vo Makedonija 

pos tojat klanici vo Kavadapci, 

Skop je, Resen, no tawu newa soodvet - 

no stpu~no lice za kolewe na ovoj 

vid ìvina. Popadi toa, na{iot biznis 

stagnipa. Sepak, se nadevawe na 

podobpo, oti dokolku ne se nadevavwe, 

tpeba{e da gi ppodadewe noevite 

pped izvesno vpewe, ppi pp - 

vata ponuda od eden italijanski 

biz niswen", veli penzionepot-fap - 

wep Baf~api. 

Dosega ppodale sawo 20 noja, no 

ka ko {to velat, nivna cel ne e da gi 

ppo davaat, tuku da po~nat biznis so 

ppo davawe na nivnoto weso i dpugi 

de lovi od teloto. Ova vkusno weso, 

ve li Baf~api, wopa da se najde na 

se koja tppeza. Nivnioto weso ~ini 

oko lu 40 evpa za kilogpaw, bez kos - 

ka, a 20 do 25 evpa za weso so koska. 

„So ppodavawe na nivnite jajca }e 

se postignat pezultati oti tie se 

wno gu skapi. Edno pap~e ~ini 20 

evpa, a teàt od kilogpaw i polovi - 

na do dva kilogpawa. Niv gi otkupuvaat 

individualci, zaintepesipani 

i qubopitni lica, bidej}i te ì na - 

ta ne ovozwoùva lesen plaswan i 

tpanspopt", objasnuva ovoj fapwep. 

Kako {to paskaùva Baf~api, 

eden noj snesuva do 40 jajca vo sezo - 

na, koja tpae okolu pet weseci, od 

ap pil do septewvpi. Sega, wowental 

no, veli toj, tie se pawnoùvaat. 

Za toa, powladite noevi se ~uvaat 

po sebno, vo ku}niot dvop i za niv se 

gpi ì snaata Xasiwe. No, vo pabota - 

ta so noevite, na Baf~api wu powagaat 

vnucite, ppeku snabduvawe so 

xpana i dpugi potpebni sostojki. 

Majlinda Ibraimi 


Hrvatska 

Fapwepite vo Xpvatska swetaat 

deka ova e intepesna zewjodelska 

gpanka, koja ne pobapuva wnogu 

tpud i kapital, a vloènoto bpzo 

se vpa}a. Sto~apite od ovaa 

dpàva ne se iskusni i newaat 

poznavawa na texnologijata vo 

odgleduvawe i inkubacija na noevite, 

velat tie. Za skapite 

ppoizvodi, isto taka, newa golew 

intepes na tawo{niot pazap. Nesodvetnoto 

koli~estvo na 

ppoizvodstvo go stopipa izvozot, 

za koj e potpeben odpeden septifikat, 

so koj bi se ppobile na 

evpopskiot pazap. Tie bapaat 

dpàvata da donese odpedena zakonska 

pegulativa koja }e go ovozwoì 

izvozot. 

Srbija 

Stotina fapwepi vo Spbija 

odgleduvaat noevi. Tie ve}e gi 

obpabotuvaat wesoto, koàta i 

pepduvite. Isto kako i vo Xpvatska, 

ovie fapwepi se soo~uvaat so 

ppoblewot na nepostoewe na 

soodvetna zakonska pegulativa 

za odgleduvawe i industpiska 

obpabotka na nojot. 

Makedonija 

Noevo cpveno weso woè da najdewe 

i vo na{ite wapketi vo swpznata 

sostojba. Cenata e 614 

denapi za kilogpaw. 

37

@IVINARSTVO 

Na farmata na semejstvoto Efremovi, selo Neokazi 

@elba, 

ideja, 

profit... 

Vo tekot na zimata, 

jajceto go zadrùva 

kvalitetot i do 15 

dena. Za semejstvoto 

Angelovi, posebno 

zagriùva~ki se 

letnite meseci koga 

proizvedenite jajca 

treba da se prodadat 

za 5-6 dena 

Ja ispolnuvaat èlbata na dedo Doj~in 

Koga }e se spojat idejata i 

tpu doqubivosta, pezulta - 

ti te }e dojdat. Ybav ppiwep 

za vakvata napodna izpeka e 

sewejstvoto Angelovi od ppobi - 

{tip skoto selo Neokazi. Izwinative 

godini tie se vodele od go lewata 

èlba na najstapiot ~len - Doj - 

~in. „Iwav èlba vo podnoto westo 

da podignewe ìvinapska fapwa vo 

koja }e se vklu~at najbliskite. Zadovolen 

suw od ona {to go postignav - 

we. Po~navwe pped osuw godini so 

280 japi~ki. Bevwe tppelivi i na bp - 

gu se paduvavwe i na ppvoto po go le - 

wo koli~estvo sopstveni ppo izvedeni 

jajca”, objasnuva Doj~in. Kako 

{to kaùva toj, jatoto go ppo{ipile 

so u{te 240 nesilki. 


Rabota so stru~ni lica 

Vo ppvite weseci, najgolew ppoblew 

ppetstavuvala podgotovkata na xpa - 

na ta. „Osven koncentpatot, po tpeb - 

ni bea i dopolnitelni swesi od 

de telina, soja i dpugi sostojki i vita 

wini". Za sekoja nesilka wopale 

da obezbedat dnevna doza od 120 gpa - 

wa. Od pped nekoja godina, tie kupuvaat 

xpana od skopska fipwa. 

Od fapwata na sewejstvoto Ange - 

lo vi od selo Neokazi, oddale~eno 3- 

4 kilowetpi od Ppobi{tip, ve}e se 

slu{a paspeano kokodakawe na nad 

1.000 nesilki i u{te 1.060 japi~ki. 

„Zadovolni swe so vakviot na~in na 

~uvawe nesilki vo polna zpelost i 

niv na zawena so podwladok, zatoa 

{to newawe ppekin vo ppoizvodstvo - 

to”, veli snaata Ewica Angelova. 

Podwladokot go dobivaat isklu~ivo 

od bpojlepskiot peppocentap od 

Kpi va Palanka. Rabotat spoped niv - 

na ppovepena ppogpawa. Redovno gi 

sle dat potpebnite ukaùvawa od 

stpu~ nite lica za vakcinacija i 

odp ùvawe na uslovite i xigienata 

vo fapwata. Pped da ja zapo~nat so - 

pa botkata so stpu~nite lica, na 

fap wata iwale golewa swptnost. 

Pos ebno kpiti~en bil pepiodot od 

6 do 10 nedela. „Po izvesno vpewe 

sfa tivwe deka toa e popadi nexi - 

gie na na poilkite. Se u~evwe na sopstvenite 

gpe{ki. Denes od 1050 

pi liwa, swptnosta od 4-5 edinki e 

pe ~isi i zanewapliva", objasnuva 

snaa ta. 

Site na farma 

Na fapwata se vklu~eni site, od najvozpasnite, 

dedoto Doj~in i babata 

\ubrivoto - sopstvena dobivka 

Sewejstvoto Angelovi iwa i dopolnitelna 

dobivka od fapwata so nesilki. 

Za |ubpewe na sopstvenite 

obpabotlivi povp{ini ne kopistat 

ve{ta~ki |ubpiva. „Zo{to bi kopistele 

koga izwetot od koko{ki e nezawenlivo 

|ubpivo. Pokpaj toa {to e 

wo{ne xpanlivo, iwawe i vistinsko 

opgansko ppoizvodstvo. Zadovolni 

swe i od ppinosot. Minatata godina, 

izwetot od koko{kite go upotpebivwe 

za |ubpewe na xektap i pol. 

P~enkata se istupi od pod. Sobpavwe 

po 700 kilogpawi p~enka od dekap 

povp{ina. No, za ovoj vid |ubpewe e 

potpebno pogolewo koli~estvo voda 

za pazloùvawe na |ubpivoto. Ako se 

slu~i da izostanat potpebnite 

do`dovi, pastenijata se su{at, a so 

toa potfpluva i podot", veli Doj~in.

Dnevno ppoizvodstvo 

od blizu 800 jajca 

Ve na, sinot Zopan i snaata Ewica. 

Za sega se oslobodeni vnukot i vnu - 

ka ta. „Vo fapwata vo sekoe vpewe wo - 

pa da iwa ppisuten ~ovek. Najgolew 

ppob lew ppetstavuva vodata. Rabotata 

ne e fizi~ki te{ka, kolku {to 

optovapuvaat postojanite obvpski 

za odpùvawe na uslovite za nopwalno 

funkcionipawe na ìvinata. 

Ako eden den ne iw se dade voda, tie 

kaz nuvaat so nenesewe jajca po ne de - 

la dena”, veli dedoto Doj~in. 

Od èlba do realizacija 

Po deset izwinati godini Angelovi 

se zadovolni od ostvapenoto. „Ja ispolnivwe 

èlbata na dedo Doj~in. 

Negovata ideja za nas, vo toa vpewe, 

ne be{e ppifatliva bidejki i jas i 

soppugot bevwe vpaboteni. Iwavwe 

dobpa pabota i solidni plati. No i 

pokpaj na{eto ppotivewe, za da ne 

wu go skp{iwe atepot, po~navwe da 

se vklopuvawe i vo pabotata na fapwata. 

Ne zgpe{ivwe bidej}i pped ne - 

kol ku godini i dvajcata ostanavwe 

bez pabota”, veli Ewica. Tie po~ na - 

le intenzivno da nabavuvaat soodvet 

na stpu~na litepatupa i apa pati 

za standapdizipawe na ppoizvodstvo 

to. „Ja iwawe najneopxodnata 

op pewa. Od neodawna go iwawe i apa - 

pa tot za soptipawe na jajca, bidej}i 

so nosivost od 89% na nesilkite 

ili so dnevno ppoizvodstvo od bli - 

zu 800 jajca, pabotata e olesneta. 

Naw ni ostanuva jajcata da gi spakuvawe 

i da gi odnesewe na pazap i do 

na {ite postojani kupuva~i na go le - 

wo”, veli Ewica. 

Kako i site wladi i awbiciozni 

biz nisweni, kako pegistpipani zew - 

jo delci-fapwepi, se ppeokupipani 

so planovi za izgpadba na nov objekt 

vo koj bi woèle da swestat pet ilja 

di nesilki. Dokolku uspeat da gi 

ost vapat planovite, toga{ }e osta - 

nat konkupentni so cenata na jajca - 

ta na pazapot, kade {to iwa s# 

po walku ppoizvoditeli, a se zgolewu 

va bpojot na ppekupcite koi ì ve - 

at od nivniot tpud i ppoizvod. 

Letoto problemati~no za jajcata 

Vo tekot na ziwata, jajceto go za dp - 

ù va kvalitetot i do 15 dena. Za sewejstvoto 

Angelovi, posebno za gpi- 

ùva~ki se letnite weseci ko ga 

ppoizvedenite jajca tpeba da se ppodadat 

za 5-6 dena. „Vo letniot pepi 

od, golewite fapwi pentabilnoto 

pa botewe go odpùvaat so ~uvawe 

na jajcata vo ladilnici i po ne kol - 

ku dena. Ako toa potpae pove}e de - 

no vi, se pe{avaat da se oslobodat 

od vi{okot ppoizvodstvo so sni ù - 

va we na cenata. Toa go kopistat ppe - 

kup cite. So jajca izvadeni od la dilnicite 

se pojavuvat na pa zapot so 

ne pealni ceni. So ova se zate~eni i 

ku puva~ite, pa ppi kupuvaweto se vo 

di lewa dali da izbepat sveì ili 

jaj ca od ladilnik so poniska cena”, 

pas kaùvaat Angelovi. Za da opsta - 

nat na pazapot, pped winatoto leto, 

bi le ppinudeni da go nawalat jato to 

nesilki dupi za 50 otsto. Ova naj - 

walku go posakuvaat, no vakvi pepiodi, 

spoped niv, se pojavuvaat edna{ 

na ~etipi do pet godini. Vo sewejst - 

vo to Angelovi se nadevaat deka so 

vlo ùvawe na sopstveni spedstva i 

osov pewenuvawe na objektite bi se 

~uvstvuvale posigupni, no sawo do - 

kol ku se posvetat sawo na pabotata 

na fapwata, a za ppoizvedenite jajca 

bi iwale zagapantipan pazap ili po - 

sto jan kupuva~. Za ostvapuvawe na 

svoi te biznis-planovi dobija i pa - 

pi~ ni spedstva od vladinata ppogpa 

wa za sawovpabotuvawe. Ovie 

wla di fapwepi se nadevaat deka 

Vla data, odnosno MZ[V, kone~no }e 

gi iwa ppedvid i odgleduva~ite na 

ì vina i deka i za niv }e se izdvoju 

vaat papi za pazvoj i osovpewenuva 

we na ovoj vid ppoizvodstvo. 

Traj~e Stroimanovski 

kowentapi: todor.stojcevski@ffrm.org.mk

MEXANIZACIJA Razvitok na traktorite 

Tpaktop na 

gopivni }elii 

Na najgolemata 

svetska izlo`ba na 

zemjodelska 

mehanizacija, SIMA 

2009 vo Pariz, be{e 

pretstaven traktorot 

New Holland NH2 koj za pogon 

koristi gorivni }elii. Tie se kako 

baterii, sostaveni od anoda, 

katoda i elektrolit, a od niv se 

razlikuvaat po toa {to ne ja ~uvaat 

hemiskata energija, tuku hemiskata 

energija na gorivoto ja pretvoraat 

vo elektri~na energija 

Zawena za 

fosilnoto gopivo 

Lopivnite }elii se pe{enie za zawena na fosilnoto 

gopivo kako pogon kaj wotopnite vozila. 

Tie se elektpoxewiski upedi za nepospedno 

ppet vopawe na xewiskata enepgija na vodopodot 

i kislopodot vo ednonaso~na elektpi~na enepgija, a 

do polnitelen ppoizvod od ova e vodata. Lopivnite }e- 

lii se kako batepii, sostaveni od anoda, katoda i elektpo 

lit, a od niv se pazlikuvaat po toa {to ne ja ~uvaat 

xe wiskata enepgija, tuku xewiskata enepgija na gopivoto 

ja ppetvopaat vo elektpi~na enepgija. Popadi toa, na 

go pivnite }elii ne iw e potpebno polnewe za da woàt 

da ppoizveduvaat elektpi~na enepgija s# dotoga{ dode - 

ka e ppisutno gopivoto i kislopodot. Kako gopivo naj - 

~es to se kopisti vodopodot popadi visokata peaktiv - 

nost {to ja nawaluva potpebata od skap katalizatop. 

Na najgolewata svetska izlo`ba na zewjodelska we xani 

zacija, SIMA 2009 vo Papiz, be{e ppetstaven tpakto - 

pot New Holland NH2, koj kako pogon kopisti gopivni }e- 

lii. Kaj ovoj tpaktop, klasi~niot dizel-wotop so vnat - 

pe{ no sogopuvawe e zawenet so elektpowotop so wo} od 

78 kW. Enepgijata ja dobiva od litiuw-jonska batepija i 

od gopivnite }elii. Tpaktopot e so pogon na site ~etipi 

tp kala (4x4). Toj paspolaga so pezepvoap za vodopod, koj 

300 iljadi evra za traktorot 


Xewiskata ja ppetvopaat 

vo elektpi~na enepgija 

Modelot na ovoj tpaktop s# u{te 

e vo faza na testipawe, no kowpanijata 

New Holland planipa vo 

slednite dve godini da ppodolì 

so pazvoj na ovoj ppoekt, a vo 

2013 godina bi woèlo da zapo~ne 

so sepisko ppoizvodstvo na tpaktopi 

so gopivni }elii. Popadi 

skapata texnologija {to se kopisti, 

ppoizvodstvoto na ovoj 

tpaktop e neisplatlivo. Se ga{ - 

na ta cena iznesuva 300.000 evpa 

i zatoa se ~eka texnologijata da 

poevtini. 

go ogpani~uva vpeweto na pabota na tpaktopot na 1,5 do 

dva pabotni ~asa. 

Ekonowi~nosta na ovie tpaktopi se gleda vo toa {to 

se kopistat na fapwi kade {to iwa ppeduslovi za ppo - 

iz vodstvo na elektpi~na enepgija. Ppoizvedenata elektpi~ 

na enepgija na fapwite se dobiva so powo{ na son - 

~evata enepgija i na vetepot. Taa woè da se iskopisti 

za kowppiwipawe na vodopodot vo posebni pezepvoapi, 

koi woè da se vgpadat na tpaktopot. Kowppiwipaniot 

vo dopod, vo peakcija so sveìot vozdux, go zadviùva 

elek tpowotopot na tpaktopot, a pogonot go ppenesuva 

na site ~etipi pogonski tpkala. Kaj ovoj tpaktop e vgpa - 

den sovpewen avtowatski wenuva~, koj za vpewe na pabotata 

e tivok i wnogu efikasen. So nego, tpaktopot po - 

stig nuva bpzina na dvièwe vo dijapazon od 0,3 do 30 

km/h. Menuva~ot, vpz osnova na dobieniot 

signal od senzopite, go koopdinipa ppe no - 

sot na vpte`niot wowent so ppitiskawe ili 

pu{ tawe na pedalata za gas. Vo zavisnost od 

pa botnata opepacija i od tipot na po~vata, 

postojat tpi woduli na pedalata za gas: 30%, 

60% i 100% od waksiwalnata wo}. Bu~avata 

vo kabinata kaj ovoj tpaktop e svedena na 

wi niwuw, odnosno se slu{a sawo pabotata 

na elektpowotopot. 

prof. d-r Dragi Tanevski, FZNH

Podaroci za site ppetplatnici 

Po~ituvani pretplatnici, 

Za site onie koi }e odgovopat na 

ppa{aweto „{to najmnogu, a {to 

najmalku Vi se dopa|a vo spisanieto 

Moja Zemja” i odgovopot, zaedno so 

popolnetiot kupon, go isppatite na 

slednata adpesa: 

Za FFRM Medija, 

ulica Gigo Mihajlovski br 3, 

1000 Skopje, 

}e dobiete eden od navedenite tpi podapoci. Vo 

kuponot navedete koj od ovie tpi podapoci najwnogu Vi 

se dopa|a. 

ZAEDNO SO 

KUPONOT 

ISPRATETE I 

KOPIJA OD 

UPLATENATA 

PRETPLATA ZA 

2009 GODINA 

Koj napis najmnogu, a koj najmalku Vi 

se dopa|a vo spisanieto Moja Zemja? 

Izbran podarok: 

a) Kapa b) Maica v) [olja 

Kupon za pretplata 

So ovoj kupon neotpoviklivo se 

ppetplatuvaw na 12 bpoja od spisanieto 

„Moja Zewja“. 

Lodi{nata ppetplata od 550 denapi 

(za ~lenovi na FFRM) odnosno 850 

denapi (ostanati ~itateli), so vklu~en 

DDV, ja uplativ na ìpo swetka na 

FFRM Medija, bpoj 250-0050000485- 

38, deponent Invest Banka, so naznaka 

„Lodi{na ppetplata za spisanieto 

Moja Zewja” (obpazec PP-10), od: 

Iwe i ppeziwe na ppetplatnikot: 

Adpesa: 

Telefon: 

Za dopolnitelni infopwacii, kontaktipajte n# na 

telefonskiot bpoj 02 30 99 042 

Po~ituvani ~itateli, 

„Moja Zewja” i „Toka Ime” Vi ovozwoùvaat BESPLATNO 

oglasuvawe. Dokolku sakate da kupite, ppodadete ili 

da najdete ne{to, Ve woliwe, ise~ete go ovoj kupon i 

ppatete go na slednava po{tenska adpesa: 

Redakcija na spisanie „Moja zemja” ili „Toka Ime“ 

Ulica „Gigo Mihajlovski", broj 3 

1000 Skopje 

KYPYVAM - PRODAVAM - BARAM 

__________________________________________________ 

__________________________________________________ 

__________________________________________________ 

__________________________________________________ 

__________________________________________________ 

__________________________________________________ 

___________________________________________ 

Za oglasot da bide objaven vo napedniot bpoj na 

spisanijata „Moja Zewja” i „Toka Ime“, 

BESPLATNIOT kupon tpeba da ppistigne do 

pedakcijata, najdocna do 15-ti vo tekovniot wesec. 

Oglasot tpeba da sodpì waksiwuw 15 zbopovi, a 

dokolku iwate pogolew oglas, toga{ kontaktipajte 

ja pedakcijata na 02/3099042. 

Osven ppeku po{ta, kuponot woè da go ppatite i na 

slednava wail adpesa: todor.stojcevski@ffrm.org.mk 

OGLASI 

PRODAVAM 

Lozovi i ovo{ni sadnici so upedna dek la pa ci ja za 

potekloto na sadniot watepijal, so wo` nost za zewawe 

na subvencija od dpàvata. 071/2650708 075/792621 

PRODAVAM 

Ppodavaw wa{ki {uwski fazani stapi 8 weseci. Mo`na 

e i zawena. Cena po dogovop 

072/538-144

Plugovi VOGEL & NOOT MS 850 ST 

MEXANIZACIJA 

Plug na koj woè{ 

da wu veruva{ 

Koga na edno mesto }e se soberat 

glavnite karakteristiki, se gleda 

deka VOGEL & NOOT napravile 

plug koj se {titi od mehani~ki 

povredi, go {tedi va{eto vreme, 

va{ite pari, a obrabotenata 

povr{ina ima odli~en kvalitet 

Plugot VOGEL & NOOT MS 850 ST ppetstavuva 

vis tin ski izbop za spedni i go lewi fapwepi. 

Plug ot, pped s#, e nawenet za obpabotka na po~ - 

vi vo koi iwa kawewa, kopewa i sli~ - 

ni ppe~ki za opawe bez zastoj ili t.n. 

non-stop opawe. Sawiot plug iwa za{ - 

titni wexanizwi od o{te tuvawa koi 

woàt da nastapat ppi zafat so 

pogolewi kawewa ili ppe~ ki vo po~ - 

va ta. Ovie wexanizwi zna ~i tel no 

Cenata 

so DDV na 

vakov 

~etiribrazden plug 

vo Makedonija 

iznesuva 6.300 evra, 

dodeka 5-brazden 

plug ~ini 9.300 

evra 

wu go ppodolùvaat pa bot niot vek na plug ot, bidej}i ne 

doa |a do „paz ni {u vawe”. Izvedbata e so ppu ì ni, koi 

ppi op tovapuvawe go kpeva at plu` noto telo vo gop na 

za{ titna po lo `ba i po ppewinuva we to na ppe~ kata go 

vpa }aat plugot vo negovata pabotna po lo` ba. Ppednos - 

ta na ovie ppuìni e dobivawe vo vpe we. So niv, za pazli 

ka od izvedba ta so osigupuva~i koi pabotat na ppin cip 

na kinewe, ne se gubi vpewe i ne wa ne po tpeben zastoj za 

po vtop no vpa}awe na plugot vo pabotna po lo` ba, povtop - 

no osposoben za pa bo ta. 

Plugot VOGEL & NOOT MS 850 ST, so svoite iwppesiv - 

ni 32 do 44 cm po pa botno telo i so wo`nost za vklu ~u - 

vawe do waksiwuw pet pabotni te la, a so toa i 

zafat od 220 cm ob pa botliva povp{ina, 

iwa potpeba od tpaktop koj 

paspolaga so wo}nost 

vo opseg od 

120 do 160 kowski si li. Se koj plug e oppewen so 

ppetplu`ni te la koi slu àt za po~etno ppevptu 

vawe na zewjata, a potoa glav no to plu ` no 

telo celosno ja ppevptuva. Na ovoj na~in, pas - 

titelnite ostato ci se ce losno zatpupani (Na 

sli ka ta se gleda cpna lenta, za pazlika od ona wu kade 

{to e opano so dpugi plu govi - tawu iwa ostatoci od sla - 

wa na povp{inata). So nego vi ot kli pens od 85 cm ovoz - 

woùva od li ~en ppo tok na pas ti telni ostatoci {to wo - 

è da gi iwa po~vata koja se ob pa bo tuva. 

VOGEL & NOOT nudi wo`nost za iz bop i ppo wena na 

pazni plu` ni te la vo za visnost od stpuktupata na po~ - 

vata. Za na{ite po~vi, dokaàn izbop se polnite plu`ni 

tela palnik, kako na slikata, i klin od ppednata stpana. 

Vo Ov~e Pole, is kust vo to pokaùva deka ppowenata na 

pal nicite e po izopani 40 xa, so toa {to klinot se ppe - 

vptuva na izopani 20 xa, a palnikot se navapuva. Ko ga na 

edno westo }e se sobepat glav nite kapaktepistiki, se 

gleda de ka VOGEL & NOOT nappavile plug koj se {ti ti 

od wexani~ki povpedi, go {tedi va{eto vpewe, va{ite 

pa pi a obpabotenata povp{ina iwa od li ~en kvalitet. 

Sa wiot plug e na ppa ven od watepijali koi vetuvaat deka 

i po dolgogodi{na eksploatacija, }e gi za~uvaat svoite 

po ~etni we xa ni~ ki kapaktepistiki. 

S# na s#, VOGEL & NOOT MS 850 ST navistina ppetsta 

vuva plug na koj woè{ da wu vepuva{! 

Blagoj~e Koteski

Prezentacija na traktor 

MEXANIZACIJA 

BELARUS 921.3 

Lozapo-ovo{tapski tpaktop 

Tpaktopot woè uspe{no da 

se kopisti vo oblasti kako: 

ì vinapstvo, gpadinapstvo 

vo opanèpii, planinsko zew jo - 

del stvo kako i vo {uwskite sto - 

pan stva. Toj e univepzalen i 

ppi sposoben za pabota vo paz - 

li~ ni po~veno kliwatski i peqef 

ni zoni. 

Blagodapenie na walata vis o - 

~ ina (2340ww) i niskiot te ì{ - Radiusot na vptewe e sawo 4 wetpi 

ten centap (838ww) tpaktopot e 

sposoben da paboti na tepeni so naklon od 

10 stepeni. Vo nego se vgpadeni pedica delovi 

od penowipani ppoizvoditeli: tupbokowppesop 

^Z (ê{ka), vozdu{en filtep 

DONALDSON, sedi{te KAB, guwi CONTINEN- 

TAL, fapovi FER, peweni TECHNOBELT (Lepwanija), 

gopivna apapatupa JAZDA. 

Motorot e 4-ri cilindri~en, reden, so 

vodeno ladewe, turbokompresor i interkuler, 

so mo}nost od 95KS. Vrte`niot 

moment dostignuva 386 N/M pri 1400 

vrt/min. 

Toj e ekonowi~en i lesen za 

eksploatacija i odpùvawe. 

Blagodapenie na toa tpaktopot 

e wnogu postojan i ekonowi~en 

so niski ekploatacioni tpo {o- 

ci i visoka ppoduktivnost. Motopot 

so odvestvuva na eko lo{ - 

kite ba pa wa EYRO 2. 

Spojkata e suva, ed no dis ko va. 

Tpanswisijata na tpaktopot 

e isklu~itelno postojana. 

Menuva~kata kutija e we xa - 

ni~ ka, stepenasta, so dva dijapazona 

so 18 bpzini napped i 

4 nazad so pa~no vklu~uvawe na 

dijapazonite. 

Tpaktopot e osobeno pogoden 

Dijapazonot na bpzinata se 

za obpabotka na lozovi nasadi 

dvi ì od 1,8 do 33,6 kw/~as. 

Difepencijalot na zadniot del e sawoblokipa~ki so 

zgoleweno tpiewe, a wexanizwot za blokipawe e xid pa - 

Беларус-921.3 e walogabapiten tpaktop 

nawenet za obpabotka na lozapskoovo{tapski 

povp{ini, koj e vo sostojba da 

izvp{uva cel kowpleks na aktivnosti kako 

{to se: obpabotka na po~vata wegu 

pedovite, ppskawe, pezidba na steblata, 

tpanspoptni opepacii so utovap i 

pastovap ppi sobipawe na pekoltata, 

sobipawe i dpobewe na pastitelnite 

ostatocii wnogu dpugi opepacii potpebni 

vo lozapo-ovo{tapskoto ppoizvodstvo. 

uli ~en, fpikciona spojka so 

wexani~ko up pavuvawe. 

Ppedniot vode~ki wost e poptalen 

so planetapno-cilindpi~ - 

ni peduktopi, a glavnoto 

ppedavawe na silata se vp{i so 

konusni zap~anici so sfepi~ni 

zabi. Zgolewenata nose~ka spo - 

sob nost na ppedniot wost vo so - 

od nos so tpkalata dozvoluva da se 

kopistat wa{ini so zna~itelno 

golewa wa sa. 

Sopipa~kite se suvi dvo diskovni, a pe - 

da lite se vise~ki. I tuka napopot na kopis 

nikot se nawaluva so pospedstvo na 

xid postati~noto zadviùvawe. 

Yppavuvaweto e xidpauli~no so puwpadozatop 

i dvojnodejstvuva~ki cilindep vo 

uppavuva~kiot tpap. 

Edno od osnovnite ppednosti na tpaktopot 

koj e kapaktepisti~en za ovaa klasa 

na tpaktopi e padiusot na vptewe od 4w so 

agol na vptewe na tpkalata od 49 stepeni 

i naklon od 8 stepeni. 

Xidpauli~niot sistew e 

paz delno zadviùvan, a blagoda 

penie na dvata cilindpa na 

xidpaulikata waksiwalnata 

te ìna na digawe dostignuva 

do 4000kg. 

So dva izvoda za zadnoto i 

eden za ppednototo za ka ~u va - 

we dozvoluva zadviùvawe na 

dve wa{ini istovpeweno.. 

Kabinata e za{titena, izo - 

li rana, komforna, i so dobar 

dizajn. 

Pultot za upravuvawe e iz - 

ra boten zaedno so upra vu va - 

~ot i moè da se regulira 

spre ma korisnikot. 

Od ppv pogled stanuva jasno 

deka Беларус-921.3 e tpaktop od novo pokolenie na 

ppoizvoditelot od MINSK Republika Belopusija. 

APRIL 2009 | 45

BERZANSKI INFORMACII 

blagojche.najdovski@ffrm.org.mk 

Dvièwe na cenite na 

waptovskiot fju~eps za 

p~enica na ~ika{kata 

bepza od 03.11.2008 

do 13.03.2009 

Dvièwe na cenite na 

waptovskiot fju~eps za 

p~enka na ~ika{kata 

bepza od 03.11.2008 

do 13.03.2009 

Fju~epsi se napekuvaat standapdizipanite 

dogovopi za kupuvawe ili ppoda`ba na 

odpedena koli~ina na stoka po utvpdena 

cena i odpeden pok vo idnina 

kowentapi: 

blagojche.najdovski@ffrm.org.mk

Stolbot na fapwepot

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?