Republika opganizaciski

SODR@INA
Spisanieto „Moja zewja” izleguva wese~no i e vo
sopstvenost na Fedepacijata na fapwepi vo Republika
Makedonija. Ppviot bpoj izleze kako opganizaciski
bilten na FFRM vo appil 2003
godina, a od dekewvpi 2006 godina se distpi bui -
pa kako wese~no specijalizipano spisanie za zew -
jo delstvo i pupalen pazvoj.
DA SE BIDE
KONKURENTEN E DA SE
IMA PODOBAR KVALITET,
A NE SAMO PONISKA
CENA
4
Moja zemja
juni 2008
Izdava~:
Fedepacija na fapwepite
vo Republika Makedonija
Yl. Ligo Mixajlovski
bp.3, 1000 Skopje
tel / faks: 02/ 3099042
e- wail: kontakt@ffrm.org.mk
Bpoj na `-swetka:
210-0570486301-53
Banka dep.: NLB Tutunska Banka
Menaxer i
glaven i odgovoren urednik
Renata Nauwovska
renata.naumovska@ffrm.org.mk
Urednik
Todop Stoj~evski
todor.stojcevski@ffrm.org.mk
Marketing
Xelal Sejfula
xhelo07@hotmail.com
Blagoj~e Najdovski
pcelaveles@yahoo.com
Izvr{en direktor
Tpajan Diwkovski
trajan.dimkovski@ffrm.org.mk
Lektor:
Vepica Nedelkoska
Preveduva~i
Sowa Kitanovska
Edita Ja{api
Sorabotnici:
Blagoj~e Najdovski
Sowa Tpajkova
Enes Kuptovi}
Melpowena Popovska
Nakil Elezi
Xezaip Idpizi
Ra{ela Mizpaxi
Stojan~e Anastasov
Ilija Kapov
To{o Apsov
Nikolina Dukoska
Rade Kapanfilovski
Tira`: 3000 ppiwepoci
Dizajn: Bpigada dizajn - Skopje
Pe~ati: Ppopoint - Skopje
KAZNI ZA NEOBRABOTENO
ZEMJODELSKO ZEMJI[TE
P^ELNIOT OTROV -
LEK ZA MNOGU BOLESTI
FARMA VO GRAD
SERTIFICIRANA
SADNICA - USLOV ZA
USPE[NO OVO[TARSKO
PROIZVODSTVO
LUBENICITE SE
@IVOTNA OPSESIJA
Spisanieto e finansiski poddp`ano od [vedskata agen -
ci ja za we|unapoden pazvoj. Ovaa powo{ se sostoi i od
di pektno ppenesuvawe na iskustvata i znaewata od fap -
we pite vo [vedska na fapwepite vo Makedonija ppeku
ppo ektot Poddp{ka na zewjodelskite zdpu`enija vo Re -
pub lika Makedonija - SFARM.
9
21
26
32
42

FORYM
Me|unarodna zemjodelska konferencija „Unapreduvawe na zemjodelskata
Da se bide konkupenten e da
a ne sawo poniska cena
Llobalnite i nacionalnite ppedizvici koi vlijaat vpz jaknewe na
zewjodelskata konkupentnost i efektite od libepalizacijata vpz zewjodelstvoto
ppedizvikuvaat zagpi`enost kaj zewjodelcite, nivnite zewjodelski
opganizacii i kaj nositelite na politikata vo vladite na zewjite vo pazvoj.
Zatoa, FFRM opganizipa{e we|unapoden fopuw na tewa Ynappeduvawe na
zewjodelskata konkupentnost zapadi soo~uvawe so globalnite ppedizvici
\oko Danailov - pretsedatel na FFRM
ZEMJODELSTVOTO - EDINSTVENO RE[ENIE NA PROBLEMITE
Zewjodelstvoto gi apsopbipa socio-ekonowskite i stpuktupnite
ppoweni od dpugite sektopi vo pepiodot na golewata nevpabotenost.
Ova pezultipa so zgolewen bpoj sewejstva {to se zaniwavaat so zew -
jo delstvo kako edinstveno pe{enie na nivnite ppoblewi. Va`nosta
na zewjodelstvoto se gleda i ppeku visokoto u~estvo vo BDP, vpabotuvaweto
i tpgovskata pazwena. Makedonskoto zewjodelstvo se kapaktepizipa
so wali ppinosi i nizok kvalitet na ppoizvodstvo, kako i
slaba naso~enost kon wapketing. Sistewite za navodnuvawe se vo
nezadovolitelna sostojba, a post-`etvenite sistewi, distpibucijata
i uppavuvaweto so sve`ite ppoizvodi se zastapeni i nezadovolitelni.
Voveduvaweto na dobpata zewjodelska ppaksa vo konvencionalnoto
ppoizvodstvo e wnogu baven ppoces i ne e lesno ppepoznaen
i ppifaten od stpana na zewjodelcite. Zewjodelstvoto e zna~aen
u~esnik vo tpgovskata pazwena, no zewjata ostanuva neto uvoznik na
zewjodelski i ppexpawbeni ppoizvodi.
Efektivnoto kopistewe na zewjodelskoto zewji{te e sppe~eno od
papcelizacijata i pasitnuvaweto, {to poteknuvaat od ogpani~uva -
wa ta za kopistlivi povp{ini i sopstvenost, tpadicija na nasleduvawe,
kako i tpadicija od nefopwalni vpski na pazapot za zewji{te.
Postoeweto na wali i wnogu pasitneti fapwi, kako i slabiot pazap
za zewji{te, ne dozvoluvaat zgolewena wodepnizacija i wexanizacija,
{to pezultipa so poniska ppoduktivnost i konkupencija we|u
zewjodelcite. Tie tpeba da go zgolewat svoeto znaewe za EY i va`no
e da iwa povpzana stpuktupa koja }e gi koopdinipa ppetstojnite
ppa{awa i ppedizvici. So cel da se podobpi opganizaciskiot kapacitet,
koj }e gi postigne zaedni~kite intepesi i }e go opganizipa
obedinetiot vlez na stpanskiot pazap za zewjodelskite ppo iz vo di -
teli, ppofunkcionipaa okolu 180-200 lokalni zdpu`enija. ^adop opganizacija
na zewjodelskite zdpu`enija e Fedepacijata na fapwepi
vo Republika Makedonija.
Elizabet Gofen - potpretsedatel na [vedskata federacija
na farmeri i potpretsedatel na KOPA
ZEMJODELSTVOTO E FAKTOR ZA IDNINATA
NA GLOBALNO NIVO
Nikoga{ dosega zewjodelstvoto ne bilo faktop za idninata na
globalno nivo. Kako zewjodelci, bpzo peagipawe na ppowenite i toa
zna~i deka wo`e da ppoizveduvawe pove}e. Swe klu~ni igpa~i vo Ynijata
zatoa {to zewjodelcite se opganizipaat, ja zgolewuvaat wo}ta i
ppistapot do pazapot i pazvivaat alatki za zastapuvawe kon soodvetenite
zewjodelski politiki. Nekontpolipaniot i neplanipan
upban past e zakana za pupalnite oblasti, a gpadovite se {ipat na
najgolewoto i najdobpoto zewjodelsko zewji{te. Kako zewjodelci tpe -
ba da povikuvawe na politiki i stpategii koi davaat dolgopo~ni
uslovi i stabilnost na zewjodelskata politika. Se soo~uvawe so nedostig
na xpana i taa ne potsetuva zo{to e fopwipana ZZP, lu|eto
da se sppavat so sli~na situacija posle vojnata. Ynijata poka`a deka
wodepna zewjodelska zaedni~ka politika wo`e da se sppavi so negativnite
zewjodelski vlijanija.
Ervan Fuere - ambasador na EU vo Makedonija
MAKEDONIJA E ZEMJA ZA POSEBEN TURIZAM
Zewjodelstvoto ppetstavuva klu~no ppa{awe za ekonowskiot i socijalniot
pazvoj na sekoja zewja. Idejata e da se za~uvaat pupalnite
zaednici i tpadiciite i da se ppewine od ppoizvodstvo za sebe kon
ppoizvodstvo koe }e genepipa ppixodi za `itelite. Ova tpeba da se
slu~i i vo Makedonija zapadi ogpownite ppedizvici so koi }e se
soo~i ppi ppistapuvaweto kon Ynijata. ZZP e fopwipana da powogne
vo zgolewuvawe na konkupentnosta na evpopskiot zewjodelec i agpoppexpanbeniot
posveti vniwanie i na za{tita na `ivotnata spedina.
Dpuga politika e ekonowskiot i socijalniot pazvoj na lokalno
nivo, zadp`uvawe na tpa diciite i soo~uvawe so globalnite ppedizvici
- biodivepzitetot, bioenepgijata i globalnoto zatopluvawe.
Evpopskata kowisija, vo celost, se osvpnuva na ppa{aweto na kon ku -
pen t nosta na zewjodelstvoto. Na{ite potpo{uva~i bapaat podobap
kvalitet na ppoizvodite i ova e ppedizvik kako da se zadovolat
nivnite bapawa. Da se bide konkupenten e da se iwa podobap kva li -
tet, a ne sawo poniska cena. Za onie koi se natppevapuvaat so visokokvalitetni
ppoizvodi, va`no e da iwaat sistew za etiketipawe
i geogpafsko poteklo za ppepoznatlivost. Makedonija ne e destinacija
za wasoven, tuku za poseben tupizaw. Zatoa, ja naglasuvaw
klu~nata uloga na FFRM {to ja iwa vo zgolewuvawe na zewjodelskata
konkupentnost.
Haralampus Orfanidis,
Asocijacija na zemjodelci vo Grcija
ZDRU@UVAWETO E NA^IN ZA PODOBRA SORABOTKA KON
EVROPSKOTO ZEMJODELSTVO
Lenepalnata konfedepacija na gp~kite zewjodelci e ppofesionalna
opganizacija fopwipana vo 1957 godina. Denes iwa 39 opganizacii
- ~lenki so glavno sedi{te vo Atina i gi zastapuva intepesite
na zewjodelcite vo zewjata i vo Evpopskata unija. Na{a
`elba e site zewji da stanat ~lenki na Ynijata i ja poddp`uvawe
va{ata zewja vo ovaa nawepa oti toa e na~inot za podobpa sopabotka
i poddp{ka na wodelot na evpopsko zewjodelstvo. Kako ppetstavnik
na wojata zewja ppedlagaw da fopwipawe wala KOPA so sedi{te vo
Solun. Isto taka, ppedlagaw da iw powognewe na kolegite od Bosna
i Xepcegovina da se izbopat vo nawepata da osnovaat nacionalna opganizacija,
koja }e bide paptnep na vlasta.
Sead Jelec, Zdru`enie na zemjodelci vo BiH
DA JA MODERNIZIRAME AGRARNATA POLITIKA
Sepiozen ppoblew vo BiX e toa {to nevladiniot zewjodelski
sektop ne wo`e da bide opganizipan na nivo na dp`ava. Toa, sekako,
ne dozvoluva da se pazvie zewjodelskoto dvi`ewe. Postojat wnogu
fapwepski opganizacii na lokalno nivo i se obiduvawe da sozdadewe
paptnepstvo so dp`avnite institucii, no toa ne funkcionipa. Kako
zewja iwawe wnogu zapostaveni pesupsi i sega se obiduvawe da ja wodepnizipawe
agpapnata politika. Na dp`avno nivo ne postoi nitu
Ministepstvoto za zewjodelstvo, tuku postoi sektop vo Ministepstvoto
za ekonowija. Od wilion i 600 iljadi xektapi obpabotiliva
povp{ina, vo zewjata ne se obpabotuvat nitu pedeset ppocenti. Fapwite
se pelativno wali, od 2 do 5 xektapi so 3 do 7 papceli. Iwawe
i ogpowen tpgovski deficit zatoa {to swe uvozno zavisni. Kako
zewja, uvezuvawe 60% od xpanata za na{eto naselenie. Iwawe nepovolna
agpapna stpuktupa, siten posed, negativni tpendovi vo odnos
na negovoto okpupnuvawe i lo{a politika vo kopistewe na
dowa{nite i evpopskite fondovi.
4 | MOJA ZEMJA

konkurentnost zaradi soo~uvawe so globalnite predizvici"
se iwa podobap kvalitet,
Stefan Stefanov, Bugarska asocijacija
na farmeri
JASNA I SILNA NACIONALNA
ZEMJODELSKA POLITIKA
Zewjodelstvoto e eden od najzna~ajnite
oddeli na bugapskata eko no wi ja i nezavisno
od site ppoblewi i ppotiv pe~ nosti za negoviot
pazoj posle ppowenite od 1990 godina,
ostana eden od stolbovite na op{testvenoekonowskiot
`ivot vo dp `a va ta. Od tie ppi -
~ini vo op{testvoto postoi wislewe deka
ppoblewite na zewjodelskito sek top, posebno
onie povpzani so ppisoedinuvaweto kon EY,
ba paat posebno vniwanie i gpi`a. Toa go na -
laga i faktot {to zewjodelskiot sektop e
eden od najsilno kontpolipanite sektopi
na nivo na Ynija. Dp`avnata powo{ za zew -
jodelstvoto e zadol`itelna za ppospe pi tet
na sektopot i za poka~uvawe na negovata kon -
kupentnost. Dokolku dp`avata ne powogne,
pezultatite }e bidat katastpofalni. Nedo -
sta tokot na vidliv pazvoj se dol`i na sepioznite
stpuktupni ppoblewi i na faktot
deka vniwanieto be{e naso~eno kon podgotov
ka na sektopot da se ppilagodi kon ba pa -
wata na EY. Se ppedlo`i nov tip na politika,naso~ena
kon zgolewuvawe na kon kupentnosta
i so toa papalelno da se postignat
celite za bezbedna xpana, zapazuvawe na
okolinata i ppiwena na texnologii koi gi
kopistat ppipodnite pesupsi.
Valbona Uli, Asocijacija na sto~arski
pretpriema~i vo Albanija
RURALNATA MIGRACIJA E KLU^EN
PROBLEM
Su{testven ppoblew vo Albanija e pupalnata
wigpacija zatoa {to vo selata ostanaa
stapi lica, a toa zna~i ogpani~eno i
pascepkano zewjodelstvo, slaba texnologija,
wali ppinosi, nedostig na kapaciteti za
ppepabotka i pakuvawe, visoki tpo{oci za
ppoizvodstvo i niski standapdi za bezbednost
na xpana. Za nas, konkupentnost e
sposobnost da se obezbedat ppoizvodi na
poefektiven i poefikasen na~in od
konkupentite za da se zgolewi udelot na
pazapot. Konkupentnosta ne podpazbipa sawo
da gi u~iwe zewjodelcite kako da odgleduvaat
stoka, tuku da iw se powogne i vo obezbeduvaweto
kvalitetna xpana, sewenski watepijal,
soveti za ppavilna isxpana, udobnost na
stokata, novi infopwacii za vpednosta na
papite koi gi vlo`uvaat, za{titata od
bolestite, zgolewuvaweto na xigienata.
Jelena Mitevski, Ministerstvo za
zemjodelstvo na Srbija
DA GI ZADR@IME ZEMJODELCITE
VO SELATA
Spbija e pupalna zewja, vo koja zewjodelstvoto
u~estvuva so 15% vo dowa{niot ppo -
iz vod. Nastojuvawe da gi zadp`iwe zew jo del -
cite vo selata i da go pazvivawe pupalni ot
tu pizaw. Kako dp`ava iwawe 360 wilioni do -
la pi suficit od ppoda`bata na zewjodelski
ppo izvodi. Rabotiwe i na wepki za pazvoj na
op ganskoto ppoizvodstvo i vo kowbinacija
so pupalniot tupizaw, toa ppetstavuva wo` -
nost za ppofitabilnost na walite pupalni
sto panstva. Za da iwawe podobpuvawe na izvozot
i konkupentnosta, neopxodno e da investi
pawe vo texnologii, obuki i vo znaewa na
zew jodelcite. Potoa, da se vovedat standapdi
za kvalitet i da se investipa vo podobpuvawe
na plaswanot na ppoizvodite ppeku wapke -
ting dizajn, ppowocija, paketipawe, etiketi
pawe i bapawe na novi pazapi.
Katarina Kozinc Huski}, Slovenija
KOMORA KAKO ZASTAPNIK NA
INTERESITE NA ZEMJODELCITE
Vo Slovenija swe opganizipani vo posebna
zewjodelska kowopa koja postoi od 1999 godina.
Taa gi zastapuva intepesite na zewjodelcite,
pibapite i {uwapite. Vo na{iot slu~aj
va`i zadol`itelnoto ~lenstvo, na koe
nudiwe najpazli~ni uslugi. Iwawe 115 iljadi
fizi~ki i 1.200 ppavni lica. Ppose~no, sekoj
~len pla}a po 17 evpa godi{no. Taa ~lenapina
ne ja pla}aat ~lenovite koi iwaat powalku od
167 evpa katastapski ppixod, a sepak gi dobivaat
na{ite uslugi.
Ppisutnite na fopuwot se slo`ija
deka vo ovoj pepiod na zgolewuvawe na
cenite na xpanata, zgolewuvawe na
gladot vo svetot, ppowenite vo kliwata
i dpugo, zewjodelstvoto e „`e{ka
tewa vo svetot“, osobeno zatoa {to
vlijae na nawaluvawe na sipowa{tija.
Dodeka zewjite vo EY pazgovapaat za
pefopwi vo ZZP za zadp`uvawe na
konkupentnosta, zewjite od Balkanot
se pazgpi`eni za da ja pazvijat i
zgolewat konkupentnosta. Popaka od
konfepencijata do site zasegnati
stpani vo zewjodelstvoto za da se zajakne
konkupentnosta:
1. Potpebno e da se nappavat napopi
za okpupnuvawe na zewjodelskoto
zewji{te
2. Potpebno e podobpuvawe na
edukacijata i infopwipanosta na
zewjodelcite za toa {to gi o~ekuva
kako posledica od evpointegpaciskite
ppcesi i vo vlez vo EY
3. Zdpu`uvawe na zewjodelcite vo
silni asocijacii, koopepativi ili
dpugi oblici na zdpu`uvawe so cel da
ja zgolewat nivnata uloga vo zastapuvawe
i lobipawe na sopstvenite intepesi
i podobpuvawe na ekonowskata
wo}
4. Potpebno e da iskopistuvaat
tpadicionalnite ppednosti vo zewjata,
kako {to e ppoizvodstvoto na opganska
xpana, pupalen tupizaw i
sli~no
5. Ppivlekuvawe na wladite da se
vklu~uvaat vo zewjodelstvoto
6. Da se zgolewat investipawata vo
zewjodelststvoto za da se podobpi wexanizacijata
i da se ppiwenuva sovpewena
texnologija na ppoizvodstvo
7. Vladinite isntitucii tpeba da
vodat zewjodelska politika {to }e
obezbedi sigupnost, stabilnost i dolgopo~na
pepspektiva
8. Zewjite ~lenki vo EY iw objasnija
na ostanatite zewji deka ZZP e
naso~ena kon zgolewuvawe na
poddp{kata vo za~uvuvawe na `ivotnata
spedina, kliwatskite ppoweni,
ppoblewite so enepgijata i dpugo
JYNI 2008 | 5

INTERVJY
Toni Ivanxelo, direktor za marketing na World Wide Sires, SAD
Vpewe e fapwepite
da vlo`at vo
Toni Ivanxelo e
direktor za marketing na
amerikanskata kompanija
World Wide Sires,
kompanija koja raboti vo
pove}e od 29 dr`avi od
Isto~na Evropa,
porane{niot Sovetski
Sojuz, Skandinavija,
Indija i Centralna
Azija. Iskustvoto na
Ivanxelo, glavno, e vo
mle~nata industrija
zatoa {to negovoto
semejstvo ima farma za
kravi vo Kalifornija. Toj
diplomiral na nauki za
govedarstvo i
agrobiznis, a vo ovaa
kompanija raboti pove}e
od ~etiri godini
6 | MOJA ZEMJA
Pretstavete ja kompanijata {to ja
zastapuvate?
Mojata kowpanija izvezuva genetski
wa tepijal od goveda vo pove}e od 70 zewji
vo svetot. Nea, pped 37 godini, ja osnoval
govedap od Kalifopnija koj iwal dob -
pi elitni kpavi. Lu|e od celiot svet
doa |ale na negovata fapwa da gi vidat
gp lata i se intepesipale za toa kako uspe
al da sozdade eliti. Podocna po~nal
so izvoz na sewe za ve{ta~ko oploduvawe.
De nes, WWS e vo sopstvenost na dve za -
dpu gi, Accelerated Genetics i SELECTed.
Nej zinoto sedi{te e vo Kalifopnija i na
awe pikanskiot pazap u~estvuva so po ve -
}e od 50%. Minatata godina, kako kowpa -
ni ja, izvezovwe 3,5 wilioni edinici sewe
i toa e pekopdna godina od osnovaweto.
Vkupno, WWS i dpugite dve zadpugi iz ve -
zu vaat okolu 15 wilioni dozi vo svetot.
Kakva e sostojbata so
govedarstvoto vo SAD?
Vo Awepika iwa 9,1 wilion kpavi, a
ppose~nata golewina na stadoto e okolu
155 kpavi. Vkupnoto wlekoppoizvodstvo e
ppeku 84 wilijapdi kilogpawi, a ppo se~ -
noto ppoizvodstvo po kpava e 9212 ki lo -
gpawi. Ova e kapacitetot {to vo ovoj
wo went wo`e da go postigne SAD vo go ve -
dap stvoto, zatoa {to postojat stpogi ppa -
vi la i ppopisi za za{tita na `ivotnata
spedina. Ve{ta~koto osewenuvawe e {i po -
ko pasppostpaneto kako alatka za podobpa
genetika, no i kako alatka za pakovodewe
so kpavite pobpzo da stanat stelni i da
se vpatat vo ppocesot na ppo izvodstvo na
wleko. Ova e alatka za uppavuvawe so peppoduktivniot
ciklus na kpavite, na koj
wnogu posvetuvawe vni wanie.
Koi rasi kravi gi imaat amerikanskite
farmeri i zo{to?
Pogolew del, pe~isi nad 90 ppocenti,
se od pasata xol{tajn, a od niv 1,2 wilioni
se ~isto pasni, pegistpipani gpla.
Zna~i, go znaewe nivnoto pedigpe. Ostana -
tite kpavi se ~isto pasni, no za niv ne -
wawe celosni podatoci i tie ne se pe gi -
stpipani. Rasata xol{tajn e populap na
we|u fapwepite zatoa {to e vi so ko ppo -
duk tivna. Zewjodelcite sakaat pogolew
ppofit, a toa se dobiva so ppoizvodstvo
na pogolewi koli~ini. Vpednosta na
ppoizvodstvoto vo odnos na vlo`enite
inputi e wnogu pogolewa. Ovie kpavi, isto
taka, se lesno adaptivni na pazni kliwatski
uslovi i na~ini na odgleduvawe.
Zo{to ste vo poseta na na{ata dr `a -
va? Koi se va{ite o~ekuvawa i idei?
Dojdov vo zewjava za da nau~aw i dobijaw
infopwacii za va{ata wle~na industpija
i da gi vidiwe wo`nostite za izvoz
na dobap genetski potencijal od na{ata
kowpanija za va{ite fapwepi. Osven do -
bap genetski watepijal, }e nudiwe dobpi
uslugi i vo dpugite oblasti za odgleduvawe
kpavi. Vo Makedonija vidov dobpi
wo`nosti bidej}i sekade na Balkanot
iwa past na govedapskata industpija.
Edinstvena zewja vo koja ne swe izvezuvale
sewe, vo poslednive nekolku godini,
e Makedonija. Po na{ata poseta, lu|eto
sfatija deka e vpewe da se vlo`i vo ge ne -
ti ka za da se zgolewi ppoduktiv nosta i
ppo fitabilnosta na wle~nite fapwi.
Ka ko kowpanija sakawe da bidewe ppi sut -
ni na ovoj pazap ppeku na{a wpe`a ili
lokalno ppetstavni{tvo koe }e n# zastapuva.
Ppetxodno, vo zewjava postoe{e
zakonsko pe{enie so koe sawo Fakultetot
za vetepinapna wedicina wo`e{e da
uvezuva sewe. Sega toa wo`e da go ppavat
i ppivatni kowpanii.

genetika
Lu|eto vo zemjava sfatija deka e vreme da se vlo`i vo genetika za
da se zgolemi produktivnosta i profitabilnosta na mle~nite
kravi, veli marketing-direktorot Ivanxelo
Koi se kontrolnite mehanizmi za
kvalitetot na semeto i koi garancii
gi dobivaat farmerite?
Rabotiwe so nad 300 bikovi i sekoj od
niv e ppogeno testipan. Sekoja godina,
isto taka, testipawe okolu 550 wladi
bikovi za ppiplod. Zna~i, eden od deset
wladi bikovi }e stane aktiven i }e se kopisti
po pepiodot na ppogeno testipa -
we. Na{ata ppogpawa e ppogeno te s -
tipanoto sewe da se dava na fapwite i
koga od niv }e se dobijat kpavi (}epki),
koi }e ja powinat ppvata laktacija, toga{
se sobipaat podatoci i se ppavi genetska
evaluacija na bikot. Se sobipaat
podatoci za ppoizvodstvoto, nivoto na
ppoteini, na wasti, zdpavstvenata sostojba,
plodnosta, dolgove~nosta, bpojot
na sowatski kletki i dpugi analizi.
Se pazbipa deka vo ovoj biznis, kako i
vo sekoj dpug, se javuvaat nezadovolni
klienti, no ponekoga{, ppi~inata za toa
se nepealnite o~ekuvawa. Me|utoa, iwa -
we bikovi koi iwaat 20 do 30 iljadi }ep -
ki i zewjodelcite se zadovolni od niv, go
bapaat nivnoto sewe.
[to }e dobijat makedonskite far -
me ri dokolku vlezete na na{iot pa -
zar so semenski materijal?
Makedonskite zewjodelci }e dobijat
ppi stap do najkvalitetniot genetski wate
pijal vo svetot. Osven toa, }e dobijat
vi sokokvalitetna edukacija i stpu~ni
us lugi so cel da go podobpat uppavuva -
we to na svoite fapwi. Nie bi sakale da
so pabotuvawe so gpupi zewjodelci, kako
{to e FFRM, i zaedni~ki da opgani zi pa -
we sewinapi za odgleduva~ite i kpatki
kup sevi za ve{ta~ko osewenuvawe koi }e
gi posetuvaat vetepinapnite texni~api.
Zna~i, }e dobijat kvalitetna genetika,
dobpi uslugi i dobpo obpazovanie.
Po koi kriteriumi gi odbirate bi -
ko vite za priplod?
Bikovite gi selektipawe spoped niv -
ni te wajki koi tpeba da bidat visokoppo
duk tivni, da iwaat stpwen agol na
sta pa loto, plitko viwe, blisko po sta ve -
ni bos ki i spedni noze. Isto taka, se sle -
di pe digpeto so genepacii nanazad, dolgo
ve~ nosta na gploto, plodnosta i bpojot
na sowatski kletki. Rabotiwe i so ne -
ppob lewati~ni `ivotni. Dolgove~nosta
na awepikanskata kpava, vo pposek, e 3,5
laktacii ili 6 godini `ivot.
Vo SAD ve}e ja imate kravata rekorder
vo proizvodstvo na mleko so
34,216 kilogrami. Kako dojdovte do
ovie potencijali?
Iwawe nekolku kpavi so isklu~itelno
vpv ni pezultati. Tie se petki, no dobie -
ni te pezultati ne se dol`at sawo na dobpata
genetika, tuku i na uslovite za
od gleduvawe na kpavata: pedovna i ppa -
vil na isxpana i dpugo sekojdnevno vniwa
nie, posebni i pedovni obpoci,
tpet wan so posebni xpanlivi vpednosti,
spe cijalno wolzewe... No, ova e va`na
bpoj ka, koja poka`uva deka stadoto iwa
po tencijal da dojde do vakvi koli~ini vo
edna laktacija.
Velite deka osven genetikata, do
mak simirawe na proizvodstvoto i na
dolgove~nosta kaj kravite e po treb -
no i dobro upravuvawe. [to pod raz -
bi rate pod terminot „dobro up ra -
vuvawe“?
Tie 70 ppocenti koi ppipa|aat na dobpoto
uppavuvawe, dokolku gi podelite,
zna~at dobpa isxpana, peppodukcija,
udobnost na kpavata, vpewenski uslovi,
nejzinoto zdpavje, kako i kvalitetot na
objektite vo koi se swesteni gplata.
Tpiesette ppocenti genetika se osnovata
{to ja nudiwe, no za waksiwuwot,
potpebno e i ispolnuvawe na ostanatite
ppocenti.
Na farmerite im nudite i mo` -
nost da go odberat polot ili ta ka -
na re~en „preferiran pol".
Popadi wo`nostite {to gi nudi novata
texnologija, pabotata stanuva
pointepesna i poppedizvikuva~ka. Sega
iwawe sewe so „oppedelen“ i sewe so
„ppefepipan“ pol. Vo posledno vpewe
paste pobapuva~kata za junici i nie uspeavwe,
so powo{ na texnologijata, da gi
pazdvoiwe wa{kite od `enskite kletki.
Yspeavwe vo toa i dobivawe sewe so oppedelen
pol. Zewjodelcite go kopistat ova
sewe i dobivaat pogolew bpoj junici.
T. Stoj~evski
JYNI 2008 | 7

AKTIVNOST
[esto, redovno, godi{no sobranie
FFRM da gi re{ava
problemite zaedno so vlasta
F
edepacijata na fapwepite vo Republika
Makedonija go odp`a
svoe to {esto, pedovno, godi{no
sobpanie, na koe zdpu`enijata dobija infopwacii
za dosega{noto pabotewe i za
planipanite aktivnosti za tekovnata godina.
Vo tekot na diskusiite, delegatite
pazgovapaa za pazni tewi, aktivnosti i
pped lozi so koi }e se podobpi pabotata
na Fedepacijata. Vo ovaa nasoka, ppoizleze
ppepopaka da se nappavi gpupa koja
}e paboti i zaedno so ~lenstvoto }e gi so -
gle da potpebite za ppoweni vo Statutot
na FFRM, posebno vo delot na iznao|awe
wodel za individualno ~lenstvo, bidej}i
delegatite ednoglasno ppifatija deka
toa e neopxodno za odp`livost na opgani -
za cijata. Ovie statutapni ppoweni tpeba
da bidat doneseni na napednoto Lenepalno
sobpanie. Pokpaj ovaa statutapna
ppowena, delegatite pobapaa da se najde
wodel spoped koj nepedovnite ~lenovi od
Yppavniot odbop }e bidat zaweneti so
novi ppetstavnici na zewjodelcite. Na
Sobpanieto zdpu`enijata pobapaa popedoven
i poefikasen sistew na kowuni ka -
ci ja so ~lenstvoto, odnosno da dobivaat
zapisnici od site sostanoci na Yppavniot
odbop. Tie }e se distpibuipaat
ppeku pegionalnite centpi, kade {to
zewjodelcite }e wo`e da dobivaat i
povpatni infopwacii za aktuelnite slu -
~u vawa, ppoblewi i nivni pe{enija. Isto
taka, na sobpanieto, del od delegatite
pobapaa FFRM da nastapi „poagpesivno“
pped instituciite na sistewot.
Ppogpawata za pabotata na FFRM vo
2008 godina }e bide nappavena vo dipektna
sopabotka so ~lenstvoto ppeku pegionalnite
centpi, koi }e wo`e da gi
iska`at svoite pazwisluvawa i sugestii
za podobpo pabotewe na nivnata opganizacija.
Ovaa ppogpawa, sekako, }e zavisi i
dipektno e povpzana so buxetot na Fedepacijata.
I pokpaj bapawata za ppoweni
na ~lenapinata, delegatite odlu~ija taa
da ne se wenuva, odnosno da bide 3.000
denapi na godi{no nivo.
Delegatite ppepopa~aa FFRM da iwa
kowisii i potkowisii vo koi }e u~estvuvaat
ekspepti od naukata, stpu~ni lu|e i
ppet stavnici na zewjodelskite zdpu `e ni -
ja i zaedni~ki }e gi pe{avaat ppoblewite
so koi se soo~uva zewjodelstvoto. Isto
taka, potpebno e da se po~ne so zajaknuvawe
na lokalnite zdpu`enija, koi }e gi
ppetstavuvaat ppoblewite i }e davaat
ppedlog-pe{enija do FFRM. Za Aco Stojanovski
od Zdpu`enie na zewjodelski
ppoizvoditeli od Kuwanovo, ppetsedava~
na ova godi{no Sobpanie, nikoga{ dosega
zewjodelcite ne bile vo polo{a sostojba
i zatoa, FFRM tpeba da bide paptnep na
vlasta i da pazgovapa za ppoblewite so
koi se soo~uvaat.
Na sobpanieto ppisustvuvaa i gosti
od [vedska i od Evpopskata delegacija vo
Republika Makedonija. Obpa}aj}i se pped
delegatite, Elizabet Lufen, potppetsedatel
na [vedskata fedepacija na
fapwepi, pe~e deka zewjodelskite opganizacii
se klu~ni igpa~i vo Evpopa. Tie
powagaat fapwepite da ja zgolewat svojata
pazapna wo}, da iwaat ppistap do pazapite
i gi zastapuvaat ppi fopwulipaweto i
sppoveduvaweto na zewjodelskite politiki.
„Vo pawki na zewjodelskite opganizacii,
pazgovapawe za svetot okolu nas i
na {eto westo vo nego denes i vo idnina.
Ppe ku stpuktupata na opganizacijata gpa -
di we jasna vizija. Sawo zaedno zdpu`eni,
so gpadewe stpategija, wo`e da go iz be pe -
we najdobpiot pat koj }e n# odvede vo po -
svet la idnina. Individualniot ppidones
na sekoj fapwep e va`en, no ona {to wo`e
da nappavi pazlika vo pezultatot e zaedni~kiot
tpud i tiwskata pabota, koi se
tewelat na kontinuitet i stabilnost“,
pe ~e Lufen. Spoped nea, kako i [vedskata
fedepacija na fapwepite, i Fedepacijata
na fapwepite vo Republika Makedonija
}e bide va`na alatka vo za{titata
na intepesite na zewojdelcite vo EY.
Za Ewanuel Luifen, ppetstavnik na
Ev popskata delegacija vo Republika Ma -
ke donija, zewjodelstvoto ja iwa klu~nata
uloga vo pazvojot na pupalnite spedini.
Od 2007 do 2009 godina se dostapni 19
wi lioni evpa kako poddp{ka za po kon ku -
pent no zewjodelstvo i {uwapstvo, ppeku
po dobpa `ivotna spedina i podobpuvawe
na `ivotot vo pupalnite oblasti. Vo ovaa
nasoka, FFRM e va{iot glas vo ppegovopite
so ostanatite zasegnati stpani vo
zewjodelstvoto. Na kpajot na Sobpanieto,
ppetsedava~ot Aco Stojanovski izleze
so ppedlog zewjodelcite da bidat poedinstveni
i poslo`ni, da gi po~ituvaat zaklu~ocite
doneseni na ova godi{no sobpanie
i FFRM da gi pe{ava ppoblewite
so koi se soo~uvaat zewjodelcite.
8 | MOJA ZEMJA

ALRONOVOSTI
NEDOSTIGOT NA STOKA ]E
USLOVI RAST NA CENATA NA
MESOTO
Srbija
Vo vtopata polovina na godinava, Spbija
}e gi poka~i cenite na `ivata stoka
na pazapot i kako posledica na ova, }e
dojde do poskapuvwe i na ppepabotkite od
weso, izjavi ppetsedatelot na zdpu`enieto
na odgleduva~i na sviwi, Fpenc Majop.
Toj veli deka kopigipawe na cenite na
tovnite sviwi e newinovno popadi nawaleniot
bpoj tovenici na pazapot i
poskapuvaweto na sto~nata xpana. Isto
taka, i klanicite }e ja poka~at cenata na
svoite ppoizvodi. Toj ppeduppedi deka winatata
godina fondot za sviwi vo Spbija
e nawalen za 40%. Od dpuga stpana, Majop
naglasi deka uvozot na weso e ote`nat
zatoa {to i ppoizvodstvoto vo zewjite na
EY e nawaleno. Spoped negovite zbopovi,
vo Spbija bi tpebalo da se ppoizveduvaat
najwalku 3,5 wilioni sviwi {to bi obezbedilo
godi{na potpo{uva~ka od 13 do 16
kilogpawi svinsko weso po `itel. Toa bi
gi zadovolilo wowentalnite potpebi koi
se nawaleni popadi nawalenata kupovna
wo} i zgolewenata potpo{uva~ka na wi -
sipkino i pile{ko weso. Majop sweta deka
dp`avata so svojata agpapna politika }e
dade pozitiven efekt za zgolewuvawe na
MLEKARNICITE POVTORNO POKA@AA ZABI
Srbija
Najgolewite sppski wlekapnici povtopno poka`aa kako se uni{tuvaat
pogolewite, a potoa i powalite fapwepi. Kowpanijata „Salfopd“ po~nala
da gi otka`uva dogovopite. Svojata sila, ppvenstveno, ja dewonstpipala
na ppoizvoditelite koi dnevno nosele po 1000 litpi najkvalitetno wleko,
a potoa i na onie koi iwaat po 15 kpavi. Na po~etokot, istoto go nappavila
novosadskata wlekapnica so toa {to ja zatvopila vpatata za najdobpite
fapwepi od Vojvodina. Isto taka, od waj i sto~apite od
fpu{kogopskoto selo Vi`i} newa da wo`at da go ppedavaat wlekoto vo
„Iwlek“. Ppekin na dogovopot dobile i dvajcata inicijatopi za osnovaweto
na Centpalnata asocijacija na ppoizvoditeli na wleko od Vojvodina,
Sawa Bugapski i Jugoslav Diwitpievi}. Ppikaznata zapo~nala so
aneksot na dogovopot koj tpebalo da go potpi{at fapwepite otkako
Kowisijata za za{tita na konkupencijata utvpdila deka „Salfopd“ ja
zloupotpebuva dowinantnata polo`ba vo otkupot. No, novost bilo sawo
zgolewuvaweto na kontpolata na wlekoto kaj fapwepite. So toa
ppoizvoditelite ne bile zadovolni, no sepak gi potpi{ale aneksite od
dogovopite. Za vozvpat, dobile ppekinuvawe na dogovopite, objasnuvaat
ppoizvoditelite koi ne se soglasile so cenovnikot {to go ponudila ovaa
kowpanija. Otkaz od novosadskata wlekapnica dobile zatoa {to javno
zbopuvale za cenata na wlekoto i za salfopdovata zloupotpeba na
wonopolskata pozicija.
Ppetstavnicite na „Salfopd“ velat deka toa se poedine~ni slu~ai,
istaknuvaj}i deka stanuva zbop za lu|e koi ne go ppifatile cenovnikot,
odnosno za wlekap koj 70% od sopstvenoto wleko go ppedaval vo dpuga
wlekapnica.
Fapwepite se `alat na sni`uvawe
na otkupnata cena na wlekoto i wno -
zin stvoto fapwepi se ppinudeni da go
ppodavaat za 15 do 24 dinapi po li tap.
Sawo eden ppocent od fapwepite
dobivaat cena od 30 dinapi. Do pol ni -
telen ppoblew ppetstavuva i
skan dalozniot uvoz na wleko vo ppav, so
{to e zagpozena egzistencijata na
800.000 ppoizvoditeli i ~lenovi na
nivnite sewejstva.
vkupniot sto~en fond. Kako posledica na
nawaluvaweto na ponudata na svinsko weso
se poka~eni cenite i na pazapot na zewjite
od EY. Toa najwnogu poskapelo vo Lepwanija,
a sleduvaat i Fpancija, Xolandija
i Danska. Lenepalno, ppoda`bata na sve`o
weso vo site evpopski zewji, so isklu~ok na
Avstpija, bila slaba. Vo Velika Bpitanija,
vo izwinatite desetina godini, e ppepoloven
bpojot na sviwi, a ovaa godina se
o~ekuva i dopolnitelno nawaluvawe od
10%. Bpitanskite odgleduva~i na sviwi
ppedviduvaat deka }e iwaat zaguba od 200
wilioni funti. Popadi visokata cena na
sto~nata xpana, golew bpoj fapwepi
odlu~uvaat da gi ppodadat sviwite na
klanicite, a vo ppvite tpi weseci od ovaa
godina se zaklani 35% pove}e sviwi vo
odnos na istiot pepiod lani. Bpitanskite
fapwepi godi{no, po gplo, gubat po 22
funti i zatoa, wnogu od niv odlu~uvaat da
ppekinat so ponatawo{noto ppoizvodstvo.
Popadi ova, i tawu se o~ekuva poskapuvawe
na svinskoto weso.
KAZNI ZA NEOBRABOTENO ZEMJODELSKO ZEMJI[TE
Hrvatska
Vo Xpvatska, sekoj koj vo bliska idnina }e se oppedeli za pabota vo
zewjodelstvoto }e wo`e da poseduva najwnogu 300 xektapi opanici, nezavisno
dali stanuva zbop za ppavno ili fizi~ko lice. Onoj sopstvenik koj
newa da gi obpabotuva povp{inite }e se soo~i so globa od 20.000 kuni po
xektap zewjodelsko zewji{te obpasnato vo plevel. Toa se sawo dva novi ppedlozi
vo noviot Zakon za zewjodelsko zewji{te, koj e pped ppatenicite na
xpvatskiot paplawent.
Sopstvenicite na zewjodelsko zewji{te koi newaat awbicii za
obpabotka na zewji{teto wo`at da go ppodadat na onie koi sakaat da
obpabotuvaat ili so pospeduvawe na Nacionalnata agencija za zewji{te, da
go dadat na fapwepite na kopistewe za soodvetna penta. So noviot Zakon,
zewjodelskoto zewji{te }e bide ppoglaseno za zewji{te od poseben intepes
za dp`avata i }e se vovedat ogpani~uvawa vo delot na sopstvenosta i kopisteweto.
Ppetstavnicite na xpvatskoto winistepstvo za zewjodelstvo
se nadevaat na usvojuvawe na noviot zakon od stpana na site paptii i,
kone~no, voveduvawe ped vo kopisteweto na zewjodelskoto zewji{te.
Dp`avata }e iwa ppavo da bide ppv kupuva~ na ppivatnoto zewjodelsko
zewji{te, koe potoa, ppeku agencijata, }e bide dadeno na koncesija ili pod
zakup. Ogpani~uvaweto na 300 xektapi }e go sppe~i vlijanieto na paznite
{pekulanti koi }e sakaat da dojdat do zewjodelsko zewji{te za walku papi
i podocna da go ppodavaat za pogolewi suwi.
JYNI 2008 | 9

ALRONOVOSTI
ZEMJITE DA NE VLO@UVAAT VO BIOGORIVA
OON
Izvestuva~ot za OON za ppavo na xpana, Olivep de [utep, gi
povika zewjite da ppekinat so vlo`uvawe vo biogopiva, istaknuvaj}i
deka slepoto ppodol`uvawe na vakvata politika bi bilo
neodgovopno kon lu|eto. Awbicioznite celi za ppoizvodstvo na
biogopiva {to gi postavija SAD i EY se neodgovopni, objasnil
[utep. Ypotpebata na zewjodelskite posevi za ppoizvodstvo na
etanol i dpugi biogopiva, koi na fapwepite iw donesuvaat
pogolewa zapabotka vo odnos na klasi~nata ppoda`ba, e eden od
faktopite za vptoglaviot popast na cenite na xpanata. [utep
naglasil deka ppavoto na soodvetna isxpana, za wig, celosno
is~eznalo od pasppavata za xuwanitapna powo{ potpebna vo
sega{nata kpiza popadi popastot na svetskata cena na xpanata.
Spoped nego, sto wilioni lu|e vo svetot se zagpozeni so poskapuvaweto
na xpanata i toa zaslu`uva vniwanie na we|unapodnata
zaednica kako {to se i stote wilioni zatvopeni i ppetepani
gpa|ani za vpewe na policiskite pe`iwi. Spoped ppofesopot
[utep, Vladite ne wo`at i ne sweat da ostanat pasivni vo
sega{nata kpiza i gi povika na ppezewawe soodvetni wepki za nejzino
pe{avawe. Zatoa, negovite ocenki se deka svetot tpeba da
nappavi wnogu pove}e za da se sppe~at sledni kpizi. Toa ne e
ppipodna katastpofa ili zewjotpes, tuku kpiza {to ja nappavil
~ovekot.
MO@NI SE SOCIJALNI NEMIRI
PORADI PORASTOT NA CENITE
Japonija
Tpikpatniot popast na cenata na xpa -
na ta, posebno na opizot, wo`e da ppedizvika
socijalni newipi vo Azija, izjavil
japonskiot winistep za finansii, Fu ku -
{i po Nukaga. Popastot na cenata na opizot
te{ko }e gi pogodi zewjite od Azija,
po sebno sipowa{nite sloevi vo pupalnite
i upbanite podpa~ja, pekol Nukaga.
Ova }e iwa negativno vlijanie na `ivotniot
standapd, kako i na kvalitetot na
is xpanata. Takva situacija wo`e da ppe -
diz vika socijalni newipi i zatoa, itno
se neopxodni sigupnosni wepki za za{ ti -
ta na najsipowa{nite. Cenata na opizot
se dvi`i od 1.000 dolapi za ton, {to e
tpi pati pove}e vo odnos na cenata od po -
sled niot sostanok na Aziskata pazvojna
ban ka vo Japonija pped edna godina. Llo -
bal nite ceni na xpanata se duplipani za
poslednite tpi godini, {to ppedizvika
ne wipi winatiot wesec vo Egipet i vo
Xaiti, kako i pestpik
cii na izvozot
na xpana vo
Bpa zil, Vietnaw,
In dija i Egipet.
Ka ko ppi~ini za
pa st na cenata na
xpa nata gi naveduvaat
paste~kata
upo tpeba na biogo
pivata, tpgovski
te pestpikcii,
lo{ite ppinosi vo zewjodelstvoto, kako
i zgolewenite tpo{oci na tpanspoptot.
Aziskata pazvojna banka najavila deka na
po~etokot na godi{niot sostanok }e
obez bedi povolni zaewi kako powo{ na
aziskite zewji da gi subvencipaat cenite
na xpanata za sipowa{nite sloevi.
10 | MOJA ZEMJA
RASTE PROIZVODSTVOTO,
NO I POBARUVA^KATA
NA P^ENK ATA I P^ENICATA
Svetskoto ppoizvodstvo na p~enka }e popasne,
spoped ppedviduvawata, za 3,9 wilioni toni. Odnosno,
od 766.234 wilioni toni vo fevpuapi na 770.171 wilioni
toni vo wapt. Ppoizvodstvoto na p~enka vo Bpazil
e zgoleweno za 3 wilioni toni popadi pogolewite
letni ppinosi, blagodapej}i na povolnite vpewenski
uslovi. Svetskiot uvoz na p~enka za sezonata 2007/08
godina e zgolewen za 0,4 wilioni toni vo wapt. Zgolewen
e i izvozot vo Egipet i vo zewjite na Evpopskata
Ynija. Llobalniot izvoz na p~enka e zgolewen za 0,3
wilioni toni. Zgolewuvawata se odnesuvaat za Indija
i Bpazil, a izvozot od Kina e nawalen za 0,5 wilioni
toni. Svetskite zalixi na p~enka vo ovaa sezona }e
bidat pogolewi za 2,1 wilioni toni (od 101.882 wilioni
toni vo fevpuapi na 104.030 wilioni toni vo wapt).
Isto taka, ppoizvodstvoto na p~enica vo zewjite na
Evpopskata Ynija se o~ekuva da dostigne 128,6 wilioni
toni za napednata sezona. Ovaa sezona, ppoizvodstvoto
iznesuvalo 111,5 wilioni toni. So ova se ppedviduva i
stabilizipawe, no ne i pad, na cenata popadi pastot
na ppoizvodstvoto, no i na pobapuva~kata. Za pegionot
na Afpika i Bliskiot Istok, pazapot na Ynijata e
najevtin. Yvozot vo Tupcija, Jopdan, Egipet,
Mapoko i Izpael se odviva neppe~eno zatoa {to
potpebite za p~enica na ovie pazapi, s# u{te,
ne se zadovoleni. Svetskoto ppoizvodstvo na
p~enica se ppedviduva da dostigne pekopdni 646
wilioni toni za sezonata 2008/09 ili za 42 wilioni
toni pove}e od ppetxodnata sezona. Od
dpuga stpana, svetskata potpo{uva~ka na
p~enica se ppedviduva na 630 wilioni toni ili
za 18 wilioni pove}e od ppetxodnata sezona.
SKOK NA CENITE NA ORIZOT
OON
Oficijalnite ppetstavnici na OON ppeduppedija deka wilioni toni solena
voda }e ja o{tetat po~vata vo Mjanwap kako posledica na ciklonot Napgis, koj ja
pogodi ovaa dp`ava winatiot wesec. S# u{te ne se nappaveni ppocenkite za
{tetata, no fakt e deka Bupwa (Mjanwap), kako klu~en izvoznik na opiz vo pegionot,
iwa obvpski za ispopaka na opiz vo [pi Lanka, Banglade{ i dpugi dp`avi. Se
postavuva ppa{aweto dali taa e sposobna da ppoizvede dovolno xpana dupi i za
sopstvenoto naselenie. Cenite na opizot {ipuw Azija vptoglavo pastat i ovaa
godina tie se tpiplipani. Kon kpajot na appil godinava, koli~ina od 100 funti
dostigna cena od 25,07 dolapi (edna funta te`i 453 gpawa). Isto taka, ve}e
stignuvaat izve{tai za past na cenite na lokalnite pazapi i do desetina pati.
Najgolewiot svetski ppodava~ na walo, „Volwapt“, ja ogpani~i ppoda`bata na opiz
vo eden tpgovski lanec, {to e znak za globalniot nedostig od opiz. Eden nejzin
ogpanok ja ogpani~il ppoda`bata na opiz na waksiwuw 4 }esiwa, objasnuvaj}i deka
e osnovna xpana za polovina od svetskoto naselenie i deka ovaa godina cenata se
poka~ila za 68%.
Cenite na opizot se bli`at do istopiskite waksiwuwi.
Skokot na cenata e pezultat na ogpani ~u va -
wata za izvoz na nekoi zewji, kako {to se Vietnaw i
Indija, so cel da se zadp`i kontpolata na pastot na
cenite na nivnite dowa{ni pazapi. Se ppetpo sta -
vuva deka takvi wepki }e ppezewe i Tajland, kako naj
golew svetski izvoznik na opiz. Nedostigot ve}e
ppe dizvika bpan na ppotesti vo pove}e dp`avi (Fi -
li pini, Xaiti, Egipet). Popadi globalnata kpiza vo sektopot xpana, velat od Svetskata
ppogpawa za xpana na OON, dopolnitelni 100 wilioni lu|e }e bidat soo~eni
so sipowa{tija.
Kina, Vietnaw, Indija i Egipet u{te na po~etokot na godinata go ogpani~ija
ili ukinaa izvozot na opiz za da obezbedat snabdenost na svoite dowa{ni pazapi
i da ja ubla`at inflacijata. Nedostigot na opiz, we|u dpugoto, }e dovede do zgolewena
pobapuva~ka na p~enicata i toa }e vlijae na zapipawe na padot na nejzinata
cena na svetskite bepzi pod 200 evpa za ton.

ALRONOVOSTI
HRANEWE NA AVTOMOBILITE NAMESTO LU\ETO E RECEPT ZA
KATASTROFA
Evropska Unija
Biogopivata newa da go sppe~at zgolewuvaweto
na ewisijata na stakleni~ki gasovi i vlijanieto
vpz `ivotinskiot i pastitelniot svet, kako i vpz
lu|eto, ve lat wnogu we|unapodni gpupi za za{tita
na `ivotnata spedina. Ova, vsu{nost, go tvpdat
vpz osnova na ppobienite dokuwenti od Evpopskata
Ynija za vospostavuvawe kpitepiuwi za odp` li vo -
st, koi po ka`uvaat deka zewjite-~lenki gi igno -
pipaat nau~nite dokazi deka wnogu kultupi {to
se kopistat za ppoizvodstvo na tpanspoptnite
gopiva wo`e da gi zgolewat nawesto da gi nawalat
ewisiite na stakleni~kite gasovi. Spoped Adpijan
Beb, koopdinatop za agpogopiva od Ppijateli na
planetata Zewja, kopisteweto kultupi za xpanewe
na avtowobilite nawesto lu|eto e pecept za katastpofa
i biowasata {to e na paspolagawe tpeba da
se kopisti tawu kade {to e najefikasno, odnosno vo enepgetskiot i toplinskiot
sektop.
AGRARNA RENESANSA
EU
Lepwanskiot winistep za zewjodelstvo
povika na dpasti~no zgolewuvawe na ze w jo -
del skoto ppoizvodstvo vo EY nasppoti do -
se ga{nata pestpiktivna politika, so cel
da se sppotivstavi na pastot na cenata i
na waluvaweto na xpanata vo svetot. Po -
tpeb na e agpapna pefopwa i zgolewuvawe
na zewjodelskite ppoizvodi vo Lepwanija i
cela EY, posebno vo zewjite vo pazvoj, izja -
vil Zexofep. Toj naglasil deka vo EY, vo
po slednite godini, fapwepite ppe sta na -
le da kopistat 3,8 wilioni xektapi ob pa -
bot l ivo zewji{te. „Dokolku Ynijata bi se
izbopila so vi{okot wle~ni ppoizvodi,
vino i weso, taa zewja povtopno bi tpebalo
da se obpabotuva“, veli winistepot Zexo -
fep, spoped koj Svetskata ppogpawa za xpa -
na ppedviduva pobapuva~kata za
ppe xpanbeni ppoizvodi da se zgolewi za
60 ppocenti, do 2030 godina.
USVOENA REFORMATA NA SEKTOROT VINO VO EU
Brisel
Sovetot na winistpi na Evpopskata Ynija, neodawna, vo Luksewbupg ja usvoi pefopwata za sektopot vino koja tpeba da
ja zgolewi konkupentnosta na evpopskite vina. Ppowenite bi tpebalo da vospostavat pawnote`a na pazapot na vino, postepeno
da se ukine skapata pazapna intepvencija i da se oslobodat spedstva za kopisni wepki koi }e ja zajaknat konkupentnosta
na evpopskite vina. So ova, wo`e da zapo~nat poslednite podgotovki za stapuvawe vo sila na noviot sistew vo avgust.
„Nawesto pasfplawe na papite za da se oslobodiwe od nesakanite pazapni vi{oci, pefopwata }e ovozwo`i da se sppotivstaviwe
na konkupencijata i da go povpatiwe westoto na pazapot“, veli evpopskiot ppetstavnik za zewjodelstvo i pupalen
pazvoj, Mapijan Fi{ep Boel.
Refopwata ppedviduva bpzo pestpuktuipawe na sektopot vino so dobpovolno tpigodi{no kopa~ewe na 175.000 xektapi
vinova loza za da se ponudi izlez na nekonkupentnite ppoizvoditeli i da se otstpani vi{okot nekonkupentno vino od
pazapot. Subvenciite za destilacija }e bidat ukinuvani postepeno, a zewjite-~lenki }e wopa papite da gi kopistat za
peklawipawe na vinoto na tpeti zewji, kako i za inovacii, pestpuktupipawe na lozovite nasadi i vinapiite. Pokpaj toa,
od januapi 2016 godina }e bide ukinat pestpiktivniot sistew na ppavata na sadewe na vinova loza na evpopsko nivo, dodeka
na nacionalno nivo, ovaa wepka }e se ppiwenuva do 2018 godina.

REPORTA@A
Zemjodelstvoto vo Bosna i Hercegovina
Dp`avnoto upeduvawe
- sepiozen ppoblew za
pazvoj na zewjodelstvoto
Kako posledica na kowplicipanoto
dp`avno upeduvawe vo Bosna
i Xepcegovina i zdpu`uvaweto
na fapwepite ne e ednostavno. Bez
ogled na site podelbi, fapwepite
iwaat sli~ni ppoblewi i we|u niv postoi
svest za potpebite od zdpu`uvawe
za da se bpanat zaedni~kite intepesi.
Na tepenot se fopwipani wnogu lo kal -
ni zdpu`enija, bilo da se paboti za
op{ti fapwepski zdpu`enija na tepitopijalen
ppincip ili da se paboti za
specijalizipani lokalni zdpu `e ni ja.
Svoite aktivnosti gi sppoveduvaat na
powali tepitopii, glavno vo edna
op{tina kade vo ppegovopite so lo -
kal nite vlasti nastojuvaat da se izbopat
za pogolewi izdvojuvawe od buxetite
za zewjodelstvoto. Vo nekoi
kantoni postojat i kantonalni zdpu -
`e nija na zewjodelcite. Papadoksalno
e vo dp`ava vo koja postojat wal bpoj
op ganizacii, na dp`avno nivo da po s-
to jat dupi dve zdpu`enija na zewjodelcite:
Zdpu`enie na zewjodelcite i
Zdpu `enie na zewjodelskite ppoizveduva~i-fapwepi.
Zaniwliv e faktot
{to ne se paboti za dve zdpu`enija
spoped entitetski ili nacionalen
ppin cip, tuku postojat dve pazli~ni
pove}enacionalni zdpu`enija, no za
`al, nivnite vlijanija vo dp`avata se
wnogu ogpani~eni ili nikakvi. Niv ni -
te aktivnosti, glavno, se sveduvaat na
pojavuvawe na nivnite ppetsedateli
vo wediuwite koga se zbopuva za po -
lo` bata na zewjodelstvoto. Popadi
ova Vladata sfati deka fapwepite ka -
ko opganizacija ne se nikakov ppoblew
za nivnite pozicii, bidej}i paptiite
se vo sostojba, wnogu bpgu, da gi ppido -
bi jat, a od dpuga stpana, fapwepskite
opganizacii se poka`aa kako nedopasnati
vo bopbata ppotiv politi~kite
stpuktupi i sawi se zapletkaa vo politizacija
i koketipawe so pazli~nite
politi~ki paptii. Tpeto, fapwepskite
opganizacii ne uspeaja da vklu~at
12 | MOJA ZEMJA
pogolew bpoj ~lenovi vo opganizipanite
ppotesti i doka`aa deka ne poseduvaat
jaki vpski so ~lenstvoto. Pped
zewjodelskite opganizacii ppetstoi
dolg pat na pazvoj na lokalno nivo, a
posebno na pogolewite nivoa, ppeku
zdpu`uvawe na postoe~kite pazli~ni
zdpu`enija vo edna edinstvena fapwepska
opganizacija. Ovoj ppoces }e
bapa wowentalnite „lidepi“ da si zawinat
od ~elnite pozicii vo postoe~kite
zdpu`enija i svoeto westo
da go otstapat na ppofesionalnite
wenaxepi koi }e pabotat na vnatpe{nata
opganizacija i povpzuvawe
na ~lenstvoto. Dobap ppiwep za takva
opganizacija, bosansko-xep ce go va~ ki -
te fapwepi wo`e da najdat vo Republi -
ka Makedonija. Ne{to podobpo se opganizipani
zewjodelskite zadpugi vo
BiX, koi spoped ppocenkite, se pove}e
od 550 (200 vo Fedepacijata i 350 vo
Republika Sppska). Postoi Sojuz na
zadpugi vo BiX, koj se sostoi od ~le no -
vi od dvata entiteta i ppetstavuvaat
okolu 100 zewjodelski zadpugi i fun k -
cio nipa labavo, so wnogu ogpani~eno
vli janie popadi ogpani~enite pas po -
lo` livi kadpi i slaba politi~ka pod -
dp{ ka. Sojuzot na zadpugi iwa svoe se -
di {te vo Sapaevo i svoja intepnet
stpa nica (www.zsbih.ba).
Poddr{ka na farmerite
Dvata entiteta vo svoite stpategii za
pazvoj go odpeduvaat zewjodelstvoto
kako stpate{ka gpanka za pazvoj, no
niv nite buxeti iwaat adwinistpati -
ven, a ne pazvoen kapaktep. Od 2003
go dina, dvata entiteta pealizapaat
ppo gpawa za subvencionipawe na zew jo -
del skoto ppoizvodstvo. Ministepstva
ta bapaa pawnote`a we|u bapawata
za pottiknuvawe na site zewjodelstva
so powali iznosi, od edna stpana i od
dpuga stpana, bapawata so pove}e papi
da se subvencionipaat sawo onie
ppoizvodi koi iwaat pepspektiva na
pegionalniot i evpopskiot pazap. Ppa -
vil nikot za podelba na subvenciite se
dopabotuva sekoja godina i se nastojuva
da se poddp`at i ppoizvodstvoto
i kvalitetot, no i povpzuvawe so pa za -
pot. Vo fedepalnata ppogpawa za 2007
godina, subvenciite se pazdeleni za
zew jodelsko ppoizvodstvo (ppi {to se
sub vencionipaat 13 ppoizvodi vo sto -
~ap stvoto i 19 vo ovo{tapstvoto), subven
cii za kapitalni vlo`uvawa, za
stpu~ ni ppoekti i za pupalen pazvoj vo
vkupen iznos od okolu 14 wilioni evpa.
Planot na Ministepstvoto za zew jo -
del stvo na Republika Sppska be{e vo
2007 godina, po pat na subvencii, da
se podelat okolu 26 wilioni evpa, no
pea lizacijata be{e powala. Pokpaj
sub venciite od entitetsko nivo, postojat
i ppogpawi za subvencionipawe
od stpana na kantonite ili op{tini -
te, zavisno od nivnata ekonowska wo},
zna~eweto na zewjodelstvoto i lo kal -
ni te politi~ki ppiliki. Ne petki se
slu ~aite, fapwepot, po zasaduvawe na
ovo{ tapnikot, da dobie i op{tinska i
kan tonalna i fedepalna subvencija,
so {to se pokpivaat site po~etni tpo -
{o ci za investicijata. I pokpaj seto
ova, bosansko-xepcegova~kite fapwepi
ne se zadovolni od visinata na subven -
cii te, papipologijata koja go sledi
niv noto dobivawe, nejasnata ppocedupa
za ostvapuvawe na ppavoto na subvencija
i taka natawu.
Pokpaj vladiniot sektop, postojat
golew bpoj xuwanitapni, we|unapodni
pazvojni i lokalni nevladini opganizacii
koi pealizipaat ppoekti vo
zewjodelstvoto i pupalniot pazvoj. EY
iwplewentipa{e nekolku Fape ppogpawi,
glavno naso~eni kon pekonstpui
pawe na winistepstvoto za zew jo -
del stvo i pabotata na sovetodavnite
slu` bi, no efektite ne se zadovoli -
tel ni zatoa {to dp`avata ne be{e
podgotvena kvalitetno da gi iskopisti
tie fondovi. EY ja ppekina

ponatawo{nata poddp{ka. Po pot pi -
{u vawe na Dogovopot za stabilizacija
i ppidp`uvawe kon EY, se o~ekuva
otvopawe na IPARD fondovite, no za
toa e potpebno, bosanskata stpana da
nappavi institucija koja }e se zaniwava
so distpibucija na papi~nata
poddp{ka vo zewjodelstvoto. Zewjodelski
ppoekti pealizipaa i nekolku
pazvojni agencii, SIDA ([vedska), YS-
AID (SAD), LTZ (Lepwanija), DEZA ([vajcapija),
JAICA (Japonija), nekolku islawski
dp`avi i taka natawu.
Terra Sana, Sanski most
Nepospedno po zavp{uvawe na vojnata
vo sevepozapadna BiX, postoe{e go le -
wa potpeba za obnova na ku}ite so {to
ppo cesot na vpa}awe na begalcite i
pa selenite bi se zabpzal i neppe~eno
bi se odvival. Lutepanskiot svetski
sojuz (Lutheran World Federation - LWF)
od @eneva ppedlo`i ppoekt za obnovuvawe
na stanbenite edinici do
{vedskata Vlada. Taa ppifati i ja pealizipa
ponudata ppeku SIDA. Taka,
vo 1997 godina, vo Sanski Most e ot vo -
pe na kancelapija na LWF, a na po ~e to -
kot aktivnostite bea naso~eni sawo
kon obnova na ku}ite. No, wnogu bpgu se
uvide deka za begalcite i povpatni -
ci te ne e dovolno sawo da iw se na ppa -
vi kpov nad glava, tuku tie newaat {to
da jadat i newaat ppoizvodstvo za da
za pabotat papi. So ova po~na peali za -
ci jata na zewjodelskite ppoekti, vo
po ~etok ppeku donipawe na sewiwa,
wi nepalni |ubpiva i wa{ini, iako se
dojde do zaklu~ok deka donaciite ne
wo`at da postignat su{tinski efekt.
Zatoa, vo 2001 godina se vovede ppincipot
na kpeditipawe na zewjodelskoto
ppoizvodstvo ppeku pevolving i
stokovo kpeditipawe. Kopisnicite dobivaat
watepijal za ppoizvodstvo,
wa{ini, plastenici ili sadnici za
ovo{je, a ja vpa}aat nejzinata vpedno -
st podolg pepiod, na pati, bez kawati.
Pokpenat e i ppoekt za opganizipawe
na ppoizvodstvoto na zelen~uk (kpastavici,
pipepki i cveklo) za industpiska
ppepabotka, kade Lutepant -
ski ot sojuz iwa{e va`na uloga. Site
ppoekti bea pposledeni so intenzivna
ppogpawa za edukcija vo vid na ppedavawa,
pabotilnici, denovi na poleto,
dewonstpacioni aktivnosti, po -
se ti, ppowotivni kawpawi ppeku
naj pazli~ni pe~ateni watepijali. So
vpa }awe na investicijata dojde do sobipawe
na spedstvata i e fopwipana
wikpokpeditna opganizacija koja se
specijalizipa za davawe wali kpediti
za zewjodelstvo, pod povolni uslovi.
Vo site ppogpawi e vklu~ena i edu ka -
ci jata za kopisnicite koja ja vp{i tiw
od agponowi. Vo waj 2007 godina, sojuzot
ja zavp{i svojata wisija vo BiX.
Ne goviot zewjodelski oddel e ppepegistpipan
vo nevladina opganizacija -
Zdpu`enie za ekonowski pazvoj i vpabotuvawe
„Tepa sana“, a wikpokpeditnata
op ganizacija e ppepegistpipana
vo wi k pokpeditna fondacija „Agpo
fond“.
Poseta na Makedonija
Vo tekot na svojata pabota, Tepa Sana
opganizipa nekolku studiski patuvawa
vo zewjite vo EY i od pegionot. Ovie
patuvawa iwaat cel da se istpa`at
iskustvata od dpugite zewji vo pazvojot
na zewjodelstvoto, da se upotpebi
novata texnologija, wo`nostite za opgansko
ppoizvodstvo, opganizipaweto
na fapwepite i nevladiniot sektop.
Za u~esnicite na ovie patuvawa fpustpipa~ko
e toa {to iskustvata od dpu -
gi te zewji ne wo`at da gi ppenesat vo
pealnosta vo BiX, zatoa {to sostojbata
na fapwepite, na ppiwep vo Lepwanija,
Italija, Xolandija ili Slo ve -
ni ja ne wo`e da se spopedi so
po lo`bata na dowa{nite zewjodelci.
Ma kedonskoto iskustvo za gostite od
BiX e wnogu dpagoceno, zatoa {to dve -
te zewji nastanaa od ist politi~koeko
nowski sistew, dvete se wultinacio
nalni, wultipeligiski zaednici
koi powinuvaa niz opu`en konflikt i
dvete dp`avi iwaat ista stpate{ka
cel - EY. So ppetstavnici na FFRM se
zbopuva{e za polo`bata na zewjodelstvoto
vo tpanziciskite zewji, zna ~e -
we to od opganizipanosta na zewjodelcite
vo nivnata bopba za za{tita na
svojata polo`ba i va`nosta na wediuwite
za infopwipawe na ~lenstvoto.
Pokpaj FFRM, agponowite gi posetija
Ma{inskiot ppsten vo Ppobi{tip,
Zdpu`enieto na `eni „Dapija“ vo
Vinica i Zdpu`enieto „Lejla“ vo @i -
to {e, Ppilep. So site se pazgovapa{e
za konkpetni ppoekti i ppoblewite so
pealizacijata, za wo`nostite koi gi
davaat dp`avnite subvencii, za potpebata
zewjodelskiot sektop vo dvete
dp`avi da se podgotvi za kopistewe na
EY fondovite za ppilagoduvawe na
zewjodelstvoto i pupalniot pazvoj i
za voveduvawe na we|unapodni kva li te -
ti (ISO, XASSP, LlobalLAP).
Vo dvete dp`avi se otvopa ppostop
za nevladinite opganizacii i ppivatniot
sektop vo oblasta na sovetodav -
ni te uslugi za fapwepite. Texni~koto
ni vo na ppoizvodstvo vo dvete zewji
ostava ppostop za wnogu pabota na vo -
ve duvawe nova texnologija, no wo`nostite
za naplata na texni~kite soveti
e ogpani~ena. Od dpuga stpana, pod -
dp{ kata vo swisla na podgotovka na
biz nis planovi, investiciski ppoekti
i podgotovka na dokuwentacija za peali
zacija na pottiknuvawata, se zaniwlivi
za fapwepite zatoa {to nosat
go tovi papi i tie se podgotveni da
pla tat za takva vpsta na usluga. Isto
ta ka, za dvete zewji vpedi, popadi toa
{to pupalnite oblasti ne wo`e da se
paz vivaat sawo niz zewjodelstvo, da se
ba paat i dpugi wo`nosti za pazvoj ppe -
ku vpabotuvawe vo nezewjodelskite
oblasti, zanaeti, tupizaw, ppogpawi
za so~uvuvawe na tpadicionalnite
vpednosti i dpugo.
Enes Kuptovi}
JYNI 2008 | 13

INFORMACII OD MINISTERSTVO ZA ZEMJODELSTVO, [YMARSTVO I VODOSTOPANSTVO
Programata za finansiska
poddr{ka na ruralniot razvoj za
2008 godina
Vo tek e ppviot Javen oglas za podnesuvawe bapawa
za kopistewe na spedstva od Ppogpawata za finansiska
poddp{ka na pupalniot pazvoj za 2008 godina i toa za
wepkite:
merka 1
merka 2
– Investicii za podobpuvawe na
konkupentnost i wodepnizacija na
zewjodelski stopanstva, vklu~itelno i
akva-kultupa;
– Investicii za dopabotka, ppepabotka,
skladipawe, pakuvawe i wapketing na
zewjodelski ppoizvodi;
merka 3 – Investicii za pexabilitacija na
sistewite za navodnuvawe na vodni zaednici.
Cel na Ppogpawata e pottiknuvawe na texni~ka i
texnolo{ka wodepnizacija na zewjodelskite stopanstva
(wepka 1), podobpuvawe na ppoduktivnosta na ppexpanbeniot
sektop (wepka 2) i poddp{ka za obnovuvawe i
wodepnizacija na sistewite za navodnuvawe i odvodnuvawe
so koi pakovodat vodnite zaednici i izgpadba na
sistewi za podzewno dpenipawe na po~vata (wepka 3).
Za Merka 1 predvidenite 60.000.000,00 denari }e
se koristat za:
- Kofinansipawe na nabavka na zewjodelska wexani za -
ci ja (osven tpaktopi), ppiklu~na wexanizacija i op -
pe wa za ppiwapno pastitelno zewjodelsko
ppo iz vod stvo (`itni, waslodajni i fupa`ni kultupi,
ppo iz vodstvo na tutun, lozapstvo, ovo{tapstvo, gpa -
dinapstvo, vklu~itelno i ppoizvodstvo na pe `a no
cve}e), vo visina od 50% od vkupnata vpednost na in -
vesticijata koja ne wo`e da nadwine 1.000.000 de na -
pi bez vklu~en DDV;
- Kofinansipawe na investicii za podignuvawe na
novi opan`epii i nivno oppewuvawe vo visina od
50% od vkupnata vpednost na investicijata koja ne
wo`e da nadwine 4.000.000 denapi bez vklu~en DDV;
- Kofinansipawe na investicii za izgpadba na wodepni
i efikasni sistewi za navodnuvawe vo visina
od 50% od vkupnata vpednost na investicijata koja
ne wo`e da nadwine 500.000 denapi bez vklu~en DDV;
- Kofinansipawe na investicii za oppewuvawe na
sto~apskite fapwi vo visina od 50% od vkupnata
vpednost na investicijata koja ne wo`e da nadwine
1.000.000 denapi bez vklu~en DDV;
- Kofinansipawe na investicioni aktivnosti ppedvideni
so ppogpawata za stopanisuvawe so pasi{ta
vo visina do 7.000.000 denapi bez vklu~en DDV;
- Kofinansipawe na investicii za pibnici i oppewuvawe
na pibnici za ppoizvodstvo na slatkovodna
piba vo visina od 50% od vkupnata vpednost na investicijata
koja ne wo`e da nadwine 4.000.000
denapi;
- Kofinansipawe na nabavka na pawki, vklu~itelno i
p~elni nukleusi, sandaci za p~elni sewejstva i
oppewa za p~elapsko ppoizvodstvo vo visina od 50%
od vkupnata vpednost na investicijata koja ne wo`e
da nadwine 500.000 denapi bez vklu~en DDV.
Za Merka 2 predvidenite 70.000.000,00 denari }e
se koristat za:
- Kofinansipawe na investicii za nabavka na oppewa
za dopabotka, ppepabotka, skladipawe, soptipawe i
pakuvawe na zewjodelski ppoizvodi vo visina od 50%
od vkupnata vpednost na investicijata koja ne wo`e
14 | MOJA ZEMJA

da nadwine 2.000.000 denapi bez vklu~en DDV;
- Kofinansipawe na investicii za nabavka na oppewa
za ppoizvodstvo na dobito~na xpana vo visina od
50% od vkupnata vpednost na investicijata koja ne
wo`e da nadwine 4.000.000 denapi bez vklu~en DDV;
- Kofinansipawe na investicii za nabavka na oppewa
za ppoizvodstvo na wleko vo ppav i putep vo visina
od 50% od vkupnata vpednost na investicijata koja
ne wo`e da nadwine 3.000.000 denapi bez vklu~en
DDV.
Za Merka 3 predvidenite 20.000.000,00 denari }e
se koristat za:
- Kofinansipawe na investicii za obnovuvawe i wodepnizacija
na sistewite za navodnuvawe i za odvodnuvawe
(odvodnite kanali) so koi pakovodat vodnite
zaednici, vklu~itelno i izgpadba na sistewi za
podzewno dpenipawe na vodata od po~vata, vo visina
od 50% od vkupnata investicija koja ne wo`e da nadwine
3.000.000 denapi bez vklu~en DDV.
Kriteriumi za rangirawe na barawata
a) za Investicii za podobpuvawe na konkupentnost i
wodepnizacija na zewjodelski stopanstva, vklu~itelno
i akva-kultupa:
Celi na
merkata
Poddr{ka na
individualni
zemjodelski
proizvoditeli
na koi zemjodelstvoto
im
e primarna
dejnost
Poddr{ka na
mladi
zemjodelci
Poddr{ka na
`enizemjodelci
Pottiknuvawe
na investicii
vo nedovolno
razvieni
podra~ja
Vrednosta na
predlo`enata
investicija
Pokazateli
Podnositelot
na baraweto e
fizi~ko lice
registrirano
soglasno
zakon
Podnositelot
na baraweto e
na vozrast od
18 do 40
godini na
denot na
podnesuvawe
na baraweto
Odgovorno
lice e `ena
Mestoto na
investicijata
e vo selo
da ne
nadminuva
1.300.000
denari
Boduvawe
Da – 30
Ne – 0
Da – 20
Ne – 0
Da – 20
Ne – 0
Da – 15
Ne – 0
Da – 15
Ne – 0
Maks.
bodovi
Vkupno bodovi 100
b) za Investicii za dopabotka, ppepabotka, skladipawe,
pakuvawe i wapketing na zewjodelski ppoizvodi:
30
20
20
15
15
Celi na
merkata
Poddr{ka za
implementacija
na standardi
za bezbednost
na hrana i
standardi za
kvalitet
Poddr{ka na
zdru`uvawe na
zemjodelski
proizvoditeli
Pottiknuvawe
na investicii
vo nedovolno
razvieni
podra~ja
Prioritetni
sektori
Poddr{ka na
`enipretpriema~i
Vrednosta na
predlo`enata
investicija
Pokazateli
Investicijata
e nameneta za
implementira
we na standard
za bezbednost
na
hrana ili
standard za
kvalitet
Podnositel na
investicijata
e zemjodelska
zadruga ili
pravno lice
registrirano
od zdru`enie
na zemjodelski
proizvoditeli
Mestoto na
investicijata
e vo selo
Proektot e
namenet za
proizvodstvo
na dobito~na
hrana ili prerabotka
na
mleko vo mleko
vo prav ili
proizvodstvo
na puter ili
modernizacija
na post-berbeni
aktivnosti
za
sve`o ovo{je,
zelen~uk i
grozje
Odgovorno
lice e `ena
da ne
nadminuva
1.300.000
denari
Boduvawe
Da – 25
Ne – 0
Da – 20
Ne – 0
Da – 15
Ne – 0
Da – 15
Ne – 0
Da – 15
Ne – 0
Da – 10
Ne – 0
Maks.
bodovi
Vkupno bodovi 100
Kpajniot pok za dostavuvawe na bapawa za kopistewe
na spedstva od Ppogpawata e 20 juni 2008 godina.
- Agencijata vp{i odobpuvawe na bapawata za kopistewe
na spedstva od Ppogpawata, vpz osnova na
bapaweto i ppilo`enata dokuwentacija. Y~esnicite
na Javniot oglas }e dobijat pisweno izvestuvawe za
toa dali nivnoto bapawe e odobpeno ili odbieno;
- Bapawata koi se podneseni po istekot na pokot za
podnesuvawe, newa da bidat pazgleduvani;
- Po odobpuvawe na bapaweto, Agencijata potpi{uva
25
20
15
15
15
10
JYNI 2008 | 15

INFORMACII OD MINISTERSTVO ZA ZEMJODELSTVO, [YMARSTVO I VODOSTOPANSTVO
Dogovop za kopistewe na spedstva od Ppogpawata so
bapatelot, so koj se utvpduvaat vzaewnite ppava i
obvpski na dogovopnite stpani ppi kopistewe na
spedstvata;
- Potencijalnite kopisnici ne tpeba da zapo~nat so
pealizacija na investicijata (ppoektot) pped
potpi{uvawe na dogovopot so Agencijata. Vo sppotivno,
Agencijata ne e dol`na da gi isplati spedstvata;
- Isplatata na spedstvata od ovaa Ppogpawa po kopisnici
ja vp{i Agencijata, vpz osnova na odobpeni
bapawa za kopistewe na spedstva;
- Kopisnikot podnesuva posebno bapawe za sekoja
wepka od ovaa Ppogpawa vo opiginalen ppiwepok;
- Eden kopisnik wo`e da podnese najwnogu dve bapawa
po pazli~ni wepki na ovaa Ppogpawa;
- Odobpenite i isplateni spedstva se nepovpatni.
Kontakt-telefoni:
Agencija za finansiska poddr{ka vo zemjodelstvoto
i ruralniot razvoj
Telefon: 02 3 228 840,
sekoj raboten den od 8.30 do 16.30 ~asot
Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodo st o -
pan stvo
Telefon: 02 2 134 477,
sekoj raboten den od 8.30 do 16.30 ~asot
Prodol`en rokot za podnesuvawe na barawata za subvencii
Rokot za ppijavuvawe za subvenciite
po Ppogpawata za finansiska
poddp{ka za 2008 godina e
ppodol`en za eden wesec i }e tpae
do 30 juni 2008 godina. Llavno, toa
e nappaveno po bapawe na zewjodelcite
i za da iw se izleze vo ppespet
na onie {to ne uspeale da ja obezbedat
potpebnata dokuwentacija za
podnesuvawe na bapawata. Vakvoto
ppolongipawe newa da ppidonese za
odlo`uvawe na isplatata na subvenciite
za pogolew del od wepkite.
Vo tek e isplatata po wepkite na
pastitelno ppoizvodstvo na esenskite
posevi na okolu 6.000 aplikanti,
koi podnesoa bapawa do
kpajot na wapt. Za sto~apite, koi go
ppijavija i koi go ppedadoa svoeto
ppoizvodstvo vo wlekapnicite do
kpajot na wapt, isplatata e po~nata
onawu kade {to dokuwentacijata e
kowpletipana i kontpolipana. Vo
Ppogpawata se nappavija i dopolnuvawa
i toa vo delot na sto~apstvoto
vo izpazito nepazvienite podpa~ja,
onawu kade {to newa wo`nosti za
otkup na wlekoto; sto~apite za
obele`anite glavi kpupen dobitok
}e dobijat po 1.000 denapi po gplo
subvencija. Ministepstvoto godinava
}e pokpie i 50 % od tpo{ocite
za izvp{enite pedolo{ki analizi za
NPK, Px, xuwus i kapbonati do 1.700
denapi. Dosega, kako {to e poznato,
25.000 tutunapi ja dobija stiwulacijata
od 30denapi po kilogpaw, a
okolu 30.000 zewjodelci ve}e podnele
bapawa.

AKTIVNOSTI
Kreditirawe na agrosektorot
Fapwepite
gi vpa}aat
zewenite
krediti
Z
ewjodelcite, vo ppvite ~etipi weseci od ovaa godina,
zele 570 kpediti ili 5,8 wilioni evpa od
Zew jodelskiot kpediten diskonten fond. Ppeku
se duw banki i dve {tedilnici, tie wo`e da podignat kpe -
di ti do 100 iljadi evpa za ppiwapno zewjodelsko ppo iz -
vod stvo i 200.000 evpa za ppepabotka i tpgovija so
zewjodelski ppoizvodi so kawatni stapki vo visina od 4,
odnosno 6,5 ppocenti. So ovoj fond, fopwipan pped 6 godini,
se obezbedeni nad 28 wilioni evpa za kpeditipawe
na agposektopot. Denes, vo zewjava kpeditipaat Invest
banka, Yni banka, NLB Tutunska, Kowepcijalna, {tedilnicite
Mo`nosti i FYLM, Stopanskite banki od Skopje
i od Bitola i Kowepcijalno-investicionata banka od Kuwanovo.
So ovaa statistika izleze winistepot za finansii,
Tpajko Slaveski, na tpibinata „Finansipawe
na agpapot“. Spoped zawenikot-winistep za zewjodelstvo,
Pepo Diw{oski, bapawata za kpediti vo agpapot se
pogolewi otkolku pealnata wo`nost zewjodelcite da
ppistapat do niv. „Potpebno e da se obezbedi stabilna ponuda na ppifatlivi
kpediti za pupalnoto naselenie, so wnogu povolni kawatni
stapki. Isto taka, potpebno e da se ostvapi funkcionalna vpska we|u
ponudata na spedstva i institucionalniot wexanizaw za aplicipawe
za kpediti. I, potpebno e da se obezbedat gapancii za nawaluvawe na
pizikot kaj bankite, zatoa {to golew del zewjodelci ne wo`at da gi
ispolnat bapanite uslovi“, veli Diw{oski. Toj pobapa zgolewuvawe
na vpednosta na kpeditite za ppiwapno ppoizvodstvo od 100 na 400
iljadi evpa, odnosno za ppepabotuva~kite kapaciteti od 200.000 na
800.000 evpa.
Dp`avniot sekpetap vo Ministepstvoto za finansii, Sne`ana
Kostadinoska Milo{eska, objasni deka pizikot za plasipawe na
kpeditite go snosat sawite banki i {tedilnici i zatoa tie gi utvpduvaat
uslovite so koi }e obezbedat negovo vpa}awe.
\oko Danailov, ppetsedatel na FFRM i Mapija \o{eva Kova~evi},
analiti~ap na zewjodelska politika ppi Fedepacijata, gi ppa{aa
bankite i {tedilnicite dali se podgotveni kako gapancija za kpeditot
da gi vklu~at nasadot ili `ivata stoka, dali wo`e da se nawali
visinata na gapancijata {to ja bapaat kpeditodavatelite, dali
YNI Banka ja ppilagoduva svojata kpeditna politika soglasno
uslovite na pazapot i potpebite na kpajnite kopisnici. Bankata
aktivno se vklu~i vo ppogpawata na ZKDF za kpeditipawe na individualni
zewjodelski ppoizvoditeli i wikpo, wali i spedni ppetppijatija
koi se zaniwavaat so ppiwapno zewjodelsko ppoizvodstvo,
ppepabotka na zewjodelski ppoizvodi i tpgovija so ppiwapni
zewjodelski ppoizvodi naweneti za izvoz, po uslovi koi dosega se
najatpaktivni i ppilagodeni na potpebite na kpajnite kopisnici.
Sepvisipaweto na ovaa kpeditna linija tpeba silno da vlijae na
pazvoj na zewjodelstvoto. Dostapnosta na ovie kpediti }e bide
u{te pogolewa i polesna, iwaj}i ja ppedvid pasppostpanetosta so
39 ekspozitupi vo zewjava, kpatkiot pok za obpabotka na kpeditnite
bapawa, kako i konsultaciite i asistipaweto {to iw go nudi
na kpajnite kopisnici ppi podgotovka na dokuwentacijata.
18 | MOJA ZEMJA
wo`e da se zgolewi gpejs-pepiodot i pobapaa da se sozdadat podobpi
uslovi zewjodelcite da go osigupuvaat svoeto ppoizvodstvo.
„Zewjodelcite petko go osigupuvaat svoeto ppoizvodstvo, zatoa {to
tpeba{e da pla}aat wnogu. Od dpuga stpana, bankite i {tedilnicite,
za da odobpat kpedit, bapaa osigupano zewjodelstvo. Lpejs-pepiodot
od 3 godini e wal vo odnos na pepiodot {to go dobivaat zewjodelcite
od dpugite dp`avi“, objasnuva Kova~evi}. Taa potencipa{e i na ppoblewot
so iwotni listovi za zewjodelskoto zewji{te, zatoa {to
zewjodelcite wnogu te{ko doa|aat do ovaa dokuwentacija. MZ[V
nudi osigupitelni polisi za fapwepite. Odnosno, dokolku zewjodelcite
go osigupaat svoeto ppoizvodstvo, }e iw bidat vpateni od 20 do
30 ppocenti od vlo`enite spedstva.
Investbanka, kako {to ka`a nejziniot ppetstavnik Qup~o
Milo{oski, ve}e go zgolewila pepiodot na vpa}awe na kpeditite do
8 godini i gpejs-pepiodot do 4 godini za ppiwapnoto ppoizvodstvo.
Ovaa banka, za kpediti do 5.000 evpa, bapa sawo lica-gapanti, a za powali
kpediti, do 1.000 evpa, ne bapaat ni{to. Milo{oski objasni deka
zewjodelcite, sawi we|usebe, si ppetstavuvaat gapanti deka }e go
Dosega bile
nappaveni 993
kontpoli i sawo vo
9 bile utvpdeni
zloupotpebi.
Stapkata na
vpa}awe na
zewenite kpediti,
objasni Efiwija
Pe~inska,
pakovoditel na
ZKDF, e 96 %
vpatat kpeditot. Tie ppifa}aat i sto~en fond
kako gapancija deka kpeditot }e bide vpaten, iako
ppoblew ppetstavuva toa {to vakviot fond iwa
tpetwan na zalog na podvi`en iwot i wopa da se odi
na notap, da se nappavi identifikacija i osigupuvawe.
Za Dpagan Diwi tpov, dipektop vo KIB Kuwanovo,
gapancijata od aspekt na iwot sawo psixolo{ki
vlijae vpz fapwepot da go vpati kpeditot
otkolku {to iwa pealna funkcija za bankata. Tie
voo~ile dva pizika kaj fapwepite za da ne wo`at da
go vpatat kpeditot, a toa se pizikot od ppipodni
nepogodi i pizikot od newaweto plaswan na ppo iz -
ve denata stoka. Diwitpov pobapa da se za{titi
zew jodelecot od neizvesnosta vo odnos na plaswa -
not i da wu se gapantipa winiwalnata cena za sto -
ka ta, kako i da se osigupa zewjodelskoto ppoizvodst
vo. Po ova, veli toj, polesno }e se finansipaat
zewjodelskite ppoekti, zatoa {to zewjo de lecot }e pazwisluva za
pogolew kva li tet i kvantitet na ppoizvodstvoto, no ne i na toa kako
i dali }e uspee da go vpati kpeditot. Nivniot kolega, Vladiwip
Tpeneski od Stopanska banka Skopje, objasni deka visinata na kawatnata
stapka nikoga{ ne e ppi~ina za ppopa|awe na odpedena investicija,
tuku deka glavniot ppoblew e vo nedobpo stpuktupipaniot
ppoekt so koj e odobpen kpeditot. So ova ne se soglasi Dpagan
Risti} od FFRM, velej}i deka tokwu visinata na kawatnite stapki
vlijae na odlukata na fapwepot da zewe ili da ne zewe kpedit. I od
Tutunska velat deka se zgolewuva bpojot na plasipani kpediti i na
novi kategopii kopisnici popadi zgolewuvawe na liwitite, nawaluvawe
na kawatite i izwenata na kpitepiuwite za kpeditipawe
popadi ppo{ipuvawe na podobnite oblasti za finansipawe. Sepak,
kako {to poso~uva Elena Nauwovska, ovie bpojki bi bile pogolewi
dokolku ne postojat adwinistpativnite ppeppeki ppi snabduvaweto
so dokuwentacija za sopstvenost na iwotot kako obezbeduvawe.
T. S.

Nema lo{a godina, tuku samo
so lo{i agrotehni~ki merki
i primena na neso od vetni
|ubriva mo`e da ka `e me
deka godinata bi la lo{a.
So LAKTOFIL folijarnoto
|ubrivo site rastenija
davaat najvisok kvalitet i
najgolem prinos.
Zdru`enie na zemjodelci
ZAP Trajan i dr. D.O.O.
Ul. Done Bo`inkov br. 24
Kumanovo
031/413 600
e-mail:
zzpkuvo@freemail.com.mk
nako_nikolovski@yahoo.com

CVE]ARSTVO
Vo gevgeliskiot atar - pod otvoreno nebo
„Holandija“
pod najlon
Odli~nata kliwa i ogpownata `elba go pazvivaat cve}apstvoto
kako bpend vo Levgelija. Nekolku entuzijasti i qubiteli na
cve}eto nastojuvaat od ovoj pegion da nappavat xolandsko ~udo.
Tie zaedni~ki uspevaat vo svojata nawepa, no dp`avata nikako da
go zabele`i toa. Tpajanova i nejzinite sogpa|ani, odgleduva~i
na cve}e, bopej}i se so site ppoblewi, ppoizveduvaat cve}e koe
vnesuva elan i ubavina vo `ivotot na lu|eto
P
o diplowipaweto na Fakultetot za
zewjodelski nauki i xpana, pped desetina
godina, Velika Tpajanova sopstveniot
`ivot go posvetila na cve}apst -
vo to i gpadinapstvoto. Kako {to paska`uva,
po~ nala sawo so edna kupena saksija cve}e i
toa bil edinstveniot finansiski vlog vo
biznisot - ppoizvodstvo na sobno saksisko
cve}e. „So wnogu tpud i napop go {ipaw
ppoizvodstvoto. Ppvoto cve}e koe go kupiv od
[uwapskiot fakultet vo Skopje be{e kalanxo
ja i ~ine{e 100 denapi. Ode{e te{ko, no
bev upopna i po~nav da ppoizveduvaw i ppoda
vaw cve}iwa {to gi bapa pazapot. Sega
ppo izveduvaw cve}e {to go newa vo Makedo -
ni ja i go uvezuvaw od Xolandija“, objasnuva
wla data Tpajanova.
Pped sopstvenata ku}a, vo ne wnogu go le -
wi ot dvop, e pasppostpanet plastenik, po -
kpi en so najlon koj, vo wowentot koga go posetiv
we dowot na Tpajanovi, kako da „igpa{e“
so vetpot. Vnatpe, postaveni kako pod konec,
se pedea saksii so benxawin, xibiskus, dpacaena,
bugenvilea, jukan (poznatoto „dpvo na
`ivotot"), pazni vidovi fikusi, kaktusi, poe,
pelapgoniuwi (vid sapdeli)... ^ini{ celata
ubavina od Xolandija e swestena pod ovoj najlon.
Najgolew del od seweto, objasnuva ovoj
diplowipan zewjodelski in`enep po cve}apstvo
i gpadinapstvo, e od peznici od sawoto
cve }e. Del od niv se gotov pasad od Xo la n di -
ja. „Toa se ppiwulata i ciklawata, cve}iwa
koi se ppodavaat za ppaznikot na `enata, 8-
wi Mapt. Toga{ ja iwawe najgolewata ppo da` -
ba na cve}e vo zewjava zatoa {to od celata
dp `ava doa|aat cve}api i popa~uvaat od pe -
de ni koli~ini. Od na{e sewe gi ppoizveduva -
we iwpatiensot, cvetnata begonija, vinkata
i dpugi sopti“, veli Tpajanova. Vo ostanatiot
pepiod od godinata, ovie ppo iz vo di -
te li cve}eto go ppodavaat vo gevgeliskiot
pe gion kaj qubitelite na cve}eto.
Visoka cena poradi uvozot
Cve}eto go uvezuva ppeku fipwata „Xolwa“
od stpuwi~kiot pegion, zastapnik na fipwa
od Xolandija. Sepak, spoped standapdot na
zewjava, pasadot za cve}e koj se uvezuva od
ovaa ppekpasna dp`ava e wnogu skap. Osven
cenata, uvezuva~ite se dol`ni da pla}aat
u{te 18 ppocenti danok na dodadena vpednost,
{to u{te wnogu ja poka~uva cenata na
finalniot ppoizvod. „Rasadot vo Xolandija
ne e wnogu skap, no dodeka da se donese vo
Makedonija toj dobiva visoka cena popadi
tpo {o ci te za tpanspopt, danokot, capinskite
da va~ ki“, paska`uva Tpajanova. Niv gi
wa~i u{te eden dpug ppoblew, a toa se vpewenski
te uslovi, zatoa {to cve}eto ovenuva
od wa ke donskata kliwa. „Ne suw slu{nala
deka ne koj dpug odgleduva cve}e od ovie
sopti zatoa {to bapaat povisoki tewpepatupi
vo ziwa. Zatoa, te{ko se odgleduvaat i
iwa wnogu da va~ ki za gpeewe, sadnici, |ubpe,
spedstva za za{ tita, plastenici, stala`i...“,
veli taa.
Vo nejziniot wozaik od cve}iwa nekoga{
iwalo stotina sopti, no sega taa ostanala
sawo na 60 popadi toa {to del od niv vo op -
{to ne se ppodavale vo zewjava. I vo cve}apstvoto
postoi woda koja wopa da se sledi,
paska`uvaat Tpajanovi.
Vo pabotata na ova sewejstvo powaga i
se duwgodi{nata Maptina. Taa e zaintepesi -
pana za cve}apstvoto zatoa {to paste so ne -
go. Osven toa {to gi sadi i pasaduva cve }i -
wa ta, naj~esto se gpi`i za iwenuvawe na
cve }iwata. Mnogu sewejstva `iveat od cve -
}ap stvo vo gevgeliskiot pegion, no sawo kako
do polnuvawe na dowa{niot buxet. I pokpaj
si te ppoblewi so koi se soo~uvaat, tie nasto
juvaat da ppodol`at so odgleduvawe cve}e.
Edin stveno ne{to {to bapaat e powo{ od dp -
`a vata koga se soo~uvaat so wnogu sepiozni
kpi ti~ni pepiodi. „Sakav da zewaw kpedit za
ppo {ipuvawe na biznisot, no toj iwa nepovol
ni uslovi i ppewnogu visoki kawatni
stap ki. Se otka`av od kpeditot. Bi bilo dobpo
da se nawali danokot na 5 ppocenti za
sa den watepijal za cve}eto da iwa poniska
ppo da`na cena. Skapi se i peppowatepija -
li te, spedstvata za za{tita, a na{iot napod
newa dovolno kupovna wo}“, veli Tpajanova.
Zdru`uvawe vo kooperativi
Sepak, tie ne ~ekaat s# od dp`avata. Za da gi
na walat ppoblewite vo ppoizvodstvoto (od
na bavka na saden watepijal, texnologija na
od gleduvawe, plaswan) se zdpu`ile vo ppva ta
cve}apska koopepativa vo zewjava, „Flopa“. Vo
nea ~lenuvaat 16 cve}eppoizvoditeli na
pazni vidovi pe`ano ili saksisko cve}e, kako
i na ppoleten pasad. Ppvata powo{ za pealizipawe
na ovaa ideja ja dobile od ppoektot
SFARM, pped pove}e od edna godina. Kako
{to paska`uva Velika, ppeku koopepativata
postignale wnogu ne{ta. „Ppvpat uvezovwe
sad nici gepbep i kapanfil po osawostojuva -
we to na Makedonija. Nabavuvawe peppowate -
pi jali za za{tita i |ubpewe po wnogu po ni ski
ceni, bidej}i iwa powala wap`a za ko opepantite.
Kako koopepativa sklu~ivwe do govop so
lokalnata sawouppava za upeduva we na gpadskite
povp{ini i se dogovop ivwe so gpadsko -
to sobpanie za snabduvawe so cvet ni apan` -
wa ni“, tvpdi Tpajanova. Koope pan tite
u~est vuvaat i na pazni saewski wa ni -
festacii vo i nadvop od Makedonija. Na sppo -
ti ppednostite od koopepativnoto pa botewe,
tie se soo~eni i so niza ppoble wi, kako {to
se vpabotuvaweto na ~ovek vo koope pativata,
dava~kite za kipija, poka~e na ta waloppo -
da` na cena na cve}eto plasipano ppe ku koopepativata
zatoa {to se pla}a 18% da nok.
Dokolku uspeat da ppodadat cve}e ppe ku Koopepativata,
tie se dol`ni da osta vat 5 ppocenti
od dobivkata za nejzino po na ta wo{no
funkcionipawe. Seto ova, pas ka `u vaat tie, ja
poka~uva cenata na cve}eto, iako golew ppoblew
ppavat i nelegalnite kon kupenti koi
ppodavaat „na cpno“. Na sppo ti seto ova, tie
se soo~uvaat so wnogu inte pe sen ppoblew. Do
nivnata koopepativa, pe ~i si postojano, ppi -
stig nuvaat bapawa za og powni koli~ini cve}e
i konstantnost vo ppo izvodstvoto i ppo da` -
ba ta, no ~lenovite ne wo`at da gi ispolnat
ovie bapawa, od no sno ne wo`at da ppoizvedat
tolku kolku {to se bapa. Ogpowna ppednost,
veli Tpajanova, e to a {to ppi ppoda`bata na
cve }eto ppeku Ko opepativata, iwawe dokuwent
deka swe insti tucija, iako vo nea ~lenuvaat
i nepegis tpipani zewjodelci koi bi
iwale sepiozen ppoblew koga cve}eto bi go
plasipale individualno.
T. Stoj~evski
20 | MOJA ZEMJA

TEMA
Sertificirana sadnica -
uslov za uspe{no ovo{tarstvo
S
awo kvalitetna i oficijalno ppegledana sadnica gapantipa
kvalitet vo ovo{tapskoto ppoizvodstvo. Zo{to e
wnogu va`no da se posveti vniwanie na ovo{niot saden watepijal?
Ovo{kite se pove}egodi{ni pastenija i neopxodno e
da se vniwava da ne se nappavat su{tinski gpe{ki ppi podignuvawe
na nasadite. Eventualnite po~etni gpe{ki, podocna, wnogu
te{ko se isppavaat ili ppakti~no, newa wo`nost da se kopigipaat.
Naj~esto, ppoblewite nastanuvaat ppi kupuvawe na sadniot
watepijal. Sakaj}i da gi nawalat tpo{ocite ppi sadewe,
ppoizvoditelite kupuvaat poevtini sadnici od nepoznati i
nepegistpipani pasadni~api. Sadnicite se bez dokuwenti za
potekloto, bez etiketi ili se celosno neppavilno etiketipani.
Po 3 do 4 godini, koga ovo{kite }e ppopodat, ~esto se slu~uva,
nawesto jabolko zlaten deli{es da ppopodi cpven deli{es ili
nekoja lokalna ili nepoznata sopta so sownitelen kvalitet ili
nawesto gola ppaska nektapina da se dobie wovnata. Osven toa,
dokolku sadnicata bila obolena od nekoja kapantinska bolest
(pak na kopenot, vipus na {apkata, vipus na kp`lavost i sli~no),
zadol`itelno e kopnewe na nasadot koj ppetxodno gpi`livo e
odgleduvan nekolku godini. Vo toj wowent }e se nawetnat
ppa{awata: kolku navistina ~inela sadnicata ppi podigawe na
nasadot i dali, voop{to, iwa westo da se pazwisluva za nabavka
na sadnica ppoizvedena vo nepegistpipan pasadnik i koja ne e
ppegledana od ovlasteni stpu~ni lica koi izdavaat septifikat
za nejzinata soptna ~istota, kvalitet i zdpavstvena sostojba.
Kolku kontpolipan saden watepijal se ppoizveduva vo Republika
Makedonija e va`no ppa{awe. Postojat sawo nekolku
pegistpipani pasadnici koi ppoizveduvaat vkupno okolu
250.000 sadnici. Najgolew pegistpipan ppoizvoditel e DPTY
„Opitno pole“ na JNY Zewjodelski institut, so ppose~no
godi{no ppoizvodstvo od okolu 200.000 sadnici. Edinstveno
ovaa institucija paspolaga so pogolewi oficijalni wati~ni
nasadi za ppoizvodstvo na peppowatepijal (kalew-gpanki i podlogi),
koi sekoja godina podle`at na zadol`itelni zakonski
ppegledi i za koi se izdavaat septifikati za zdpavstvena sostojba
i soptna ~istota. Na istata postapka podle`i i celokupnoto
godi{no ppoizvodstvo na sadnici. Zatoa, ovie sadnici se
so ne{to povisoki ceni od onie koi wo`e da se spetnat na
pazapite kako divo uvezeni ili ppoizvedeni ”na cpno”, bez
ppetxodna kontpola.
Potpebata na Makedonija e okolu 1.000.000 ovo{ni sadnici
godi{no. Dowa{noto oficijalno ppoizvodstvo nitu oddaleku
ne gi zadovoluva ovie potpebi. Vo uslovi od deficit na saden
watepijal, a iwaj}i ppedvid deka pasadni~koto ppoizvodstvo e
edna od najppofitabilnite gpanki vo ovo{tapstvoto, se pojavi
nezakonsko ppoizvodstvo i toa vo pogolew obew od oficijalno
kontpolipanoto. Re~isi site ovo{ni vidovi se ppoizveduvaat
vo okolinata na Skopje. Ppaskata, glavno, e locipana vo Rosowan,
jabolkoto vo Resen, cpe{ata vo Oxpid, kivito vo Oxpid i
Stpuwica, slivata vo Male{evijata i sli~no. Sostojbata so jagodata,
isto taka, e alapwantna. Na pazapite se plasipaat sadnici
jagodi dobieni od nasadi vo pod, {to e najstpogo zabpaneto,
Sadniot watepijal, koj ne e ppoizveden
soglasno Zakonot za sewenski i
saden watepijal na zewjodelskite pastenija
vo RM, e zabpanet za tpgovija i
podle`i na stpogi sankcii od stpana
na Dp`avniot inspektopat za zewjodelstvo.
Takvoto ppoizvodstvo i tpgovija
se kaznuva so odzewawe i uni{tuvawe
na watepijalot i so papi~na kazna vo
visina od 15.000 do 150.000 denapi
a watepijalot e izwelezen, vipozen, nekvaliteten i so slaba
po~etna kondicija. Opientaciono, bpojkata na divo ppoizvedeni
i uvezeni ovo{ni sadnici vo Makedonija se dvi`i od 500.000
do 700.000 godi{no.
Nedostigot na saden watepijal se nadopolnuva i so uvoz od
stpana na pegistpipani fipwi za ovaa dejnost. Yvozot e dozvolen
vpz osnova na ppetxodno dobieno odobpenie od stpana na
MZ[V. Sadniot watepijal wopa da bide obezbeden so ppidpu`ni
dokuwenti (septifikati). No, ~estopati se slu~uva vo dp`avata
da vleze neodobpen watepijal so sownitelno poteklo, nekontpolipan
od ovlasteni institucii na zewjata-ppoizvoditel i
da se plasipa so poniska cena od dowa{nata sadnica. Toa e
vistinska wo`nost i opasnost za vnesuvawe na bolesti, neavtenti~ni
sopti i nesoodvetni podlogi.
Kpajno vpewe e da se ppezewat wepki i da se stavi ped vo
dowa{noto ppoizvodstvoto na saden watepijal i da iwa podetalna
kontpola na uvozot. Ppoblewot se ppovlekuva niza godini
nanazad. Raspolagawe so odli~ni kliwatsko-po~veni uslovi za
ppoizvodstvo na sadnici so vpven kvalitet. Dejnosta e deficitapna
i wnogu pepspektivna, a ppoizvodstvoto vo visok stepen
wo`e da bide i izvozno opientipano. Nu`no e pokvalitetno infopwipawe,
obuka i opganizipawe na zaintepesipanite
ppoizvoditeli. Isto taka, potpebno e oxpabpuvawe, poddp{ka i
podetalna infopwacija za zakonskite uslovi za upis vo pegistapot
na ppoizvoditeli vo Yppavata za sewe i saden watepijal
ppi MZ[V. Onie koi swetaat deka ne wo`at da zadovolat del od
bapawata, wo`e da sklu~at dogovopi za koopepativni odnosi so
ve}e pegistpipanite ppoizvoditeli. Taka }e go oficijalizipaat
svoeto ppoizvodstvo, sekoja sadnica }e bide ppovepena, obezbedena
so septifikati i so nea slobodno }e wo`e da se tpguva. Toa
e edinstveniot, najdobpiot i najbezbedniot na~in za pabota. Se
u{te ne e pegistpipano „Zdpu`enie za pasadni~api“ ppeku koe
ppoizvoditelite polesno }e wo`at da gi pe{avaat svoite ppoblewi
i da go plasipaat ppoizvodstvoto.
Ovaa godina i dp`avata ppezede wepki za stiwulacija na
dowa{noto ppoizvodstvo na ovo{ni sadnici. Vo Ppogpawata za
pottiknuvawe se ppedvideni subvencii za novopodignatite
povp{ini i za novopodignati wati~ni nasadi. Celta e da se
{ipat povp{inite so ovo{ni nasadi i da se zgolewi obewot na
ppoizvodstvo na peppowatepijali, {to }e ppidonese za zgolewuvawe
na celokupnoto dowa{no ppoizvodstvo na sadnici.
Me|utoa, kopisnici na subvenciite wo`e da bidat sawo onie koi
iwaat upedna dokuwentacija za potekloto na sadnicite i oficijalno
pegistpipanite ppoizvoditeli na saden watepijal.
Zatoa, neka pazwislat nepegistpipanite, novozaintepesipanite
ppoizvoditeli i onie koi sakaat da kupat sadnici, zatoa
{to sawo kontpolipana i septificipana sadnica e uslov za
uspe{no ovo{tapsko ppoizvodstvo.
d-p Melpowena Popovska
Oddel za ovo{tapstvo
JNY Zewjodelski institut - Skopje
JYNI 2008 | 21

OVO[TARSTVO
MALINA
Malinata e eden od pozna~ajnite jagodesti ovo{ni vidovi kaj nas. Plodot se koristi vo sve`a sostojba za
razli~ni prerabotki (sok, sirup, vino, liker, kompot, slatko, xem, pulpa) i za zamrznuvawe. Sve`iot plod od
malina ima mala energetska vrednost (224 kJ), a bogat e so mineralni materii (K, P, Ca, Mg, Fe) i vitamini
(C, B 1 , B 2 , B 6 ). Plodot zree vo juni-juli, vreme koga nema mnogu drugo ovo{je.
22 | MOJA ZEMJA
Po~veno - klimatski uslovi za
uspe{no odgleduvawe
Malinata bapa po~vi so polesen wexani~ki
sostav, ppete`no so deluvijalen
ili aluvijalen kapaktep. Osnovno
bapawe e po~vite da bidat bogati so xuwus.
Dobpa plodonosnost iwa i na cpnozew,
kafeavi i sivi planinski po~vi so
ppopustliv podopani~en xopizont i so
dovolno opganski watepii. Soptite ne
podnesuvat visoko nivo na podzewni vodi
(80-100 sw od povp{inata). Ppi takvi
po~veni uslovi, kopenot ~esto stpada
od asfiksija i pastenieto uginuva ili
ostanuva so slabi izdanoci, koi davaat
sitni plodovi. Te{kite po~vi so vi{ok
voda go powagaat i pazvojot na pak na kopenot,
{to e ppi~ina za ppedvpeweno
ppopa|awe na nasadite.
Malinata dobpo se pazviva ppi spedno
kisela do neutpalna peakcija na po~vata
– pN 5,5 - 7. Na alkalni po~vi taa stpada
od xlopoza, no i wnogu kiselite po~vi, so
pN< 5,5, ne gi podnesuva. Bidej}i cveta
docna, walinata gi izbegnuva ppoletnite
wpazevi. Yspeva i na nadwopski
viso~ini nad 1200 wetpi. Najpogodni se
tepeni so dobpa vozdu{na dpena`a, so
sevepna ekspozicija, kade {to po~vite se
postudeni i povla`ni, a ppeku ziwa iwa
sne`na pokpivka. Kopenot na walinata
izwpznuva na tewpepatupa od -12 do -15 o C
popadi {to tpeba da se izbegnuvaat tepeni
so golowpazica. Letopastite izwpznuvaat
na -18 do -26 o C, {to zavisi od
soptata i podgotvenosta za ziwski pepiod.
Swenuvaweto na tewpepatupata nad
6 o C pod -7 o C ppedizvikuva o{tetuvawe
na izdanocite.
Mo`nosti za proizvodstvo vo zemjava
Republika Makedonija zazewa centpalno
westo na Balkanskiot Poluostpov. Od Jadpanskoto
Mope e oddale~ena okolu 70
kilowetpi, a od Egejskoto 55 kilowetpi.
Reljefot e ppete`no bpanovit, pidskoplaninski.
Rawni i blago bpanoviti
povp{ini iwa okolu 15%, glavno pokpaj
pekite i ezepata. Od tpi stpani e zagpadena
so visoki planini, nad 200 wetpi,
koi postepeno se spu{taat kon dolinata
na pekata Vapdap. Na jug e otvopena kon
Egejskoto Mope.
Kliwata vo Makedonija wo`e da se okapaktepizipa
kako kontinentalna, apidna
so ostpi ziwi i `e{ki leta so tewpepatupa
i nad 40-44 o C, kako i so intenzivna
insolacija. Vedpoto nebo i niskata
vla` nost na vozduxot ovozwo`uvat dobivawe
na plodovi so intenzivno obojuvawe,
izpazena apowa, slast i vkus.
Po~vite, isto taka, se wnogu xetepogeni.
Vo centpalniot ppoizvoden peon ppeovladuvat
pote{ki kapbonatni po~vi so
povisoka pN. Pokpaj ezepata iwa plodna
po~va, so slabo kisela do kisela pN. Vo
pidsko-planinskite peoni ppeovladuvaat
skeletni i ppopustlivi po~vi.
Postoeweto na ppepabotuva~kite kapaciteti,
kowopite za dlaboko swpznuvawe
na plodovite, izobilstvoto na nevpabotena
pabotna paka, kako i golewata
pobapuva~ka na dowa{niot, a osobeno na
stpanskiot pazap, dava wo`nost za pooptiwisti~ki
pogled kon ova ppoizvodstvo.
Podgotovka na povr{inata za sadewe
Ppavilnata podgotovka na povp{inata ppi
podigawe na koj bilo ovo{en nasad e od
ogpowno zna~ewe za ppavilen pazvoj, pobpzo
vleguvawe vo polna podnost, pogolewa
otpopnost na bolesti i {tetnici na
ovo{kata, pogolew ppinos i dolgogo di { na
podnost. Podgotovkata na zew ji{ te to za
podigawe na walina opfa}a: uni{ tuvawe
na kopovot, vadewe na po ve }e godi{ni pastenija
i kopewa, weliopativ no |ubpewe,
dlaboko opawe i tawipa we (sitnewe na
po~vata so ~eli~ni dis kovi).
Osnovna pabota {to tpeba da se nappavi
e da se iskopnat site pove}egodi{ni pastenija.
Potoa, tpeba da se izvp{i pastupawe
po povp{inata na weliopativnoto
|ubpivo. Toa tpeba da se izvp{i so
okolu 30 t/xa ppegopeno ili poluppegopeno
apsko |ubpe, 500 kg/xa supepfosfat
i 800 kg/xa kaliuwova sol. Meliopativnoto
|ubpewe so opganska wasa wo`e da se
nappavi i so zeleni{no |ubpewe (posevawe
na povp{inata so nekoja leguwinoza
i nejzino valawe i zaopuvawe koga e
vo faza na cvetawe). Po pastupawe na
|ubpeto, po povp{inata se vp{i dlaboko
opawe na dlabo~ina od okolu 40 santiwetpi.
Ova e najdobpo da se izvp{i vo pepiodot
juni-avgust. Kon kpajot na septewvpi
se vp{i plitko opawe i tawipawe
na povp{inata.

Razmeruvawe na povr{inata i sadewe
Razwepuvaweto na povp{inata se vp{i
pped sawoto sadewe i pastojanieto na
sadewe e obi~no 2,5-3 wetpi ped od ped,
a 0,3-0,5 wetpi vo pedot. Sadeweto e najdobpo
da se izvp{i naesen, no dokolku
newa wo`nost, toa wo`e da se nappavi i
pano nappolet. Pped sadeweto, potpebno
e da se otvopat bpazdi po pedovite. Kopenot
i dolniot del od sadnicata se na -
kva suvaat vo ppetxodno podgotvena „ka -
{a“ od plodna po~va, sve`a govedska
ba lega i fungicid. Dlabo~inata na sadewe
e okolu 25 santiwetpi. Po sadewe -
to se zatvopaat bpazdite, a dokolku toa
se ppavelo nappolet, toga{ polevaweto
e zadol`itelno.
Obezbeduvawe so kvaliteten materijal
za sadewe
Kvalitetot na watepijalot za sadewe,
isto taka, e wnogu va`en uslov. Lpe{kite
nappaveni ppi obezbeduvawe na pasad }e
se zabele`at napednata godina so su {e -
we na del od sadnicite, no i podocna, ko -
ga }e ppopodat nekvalitetni i soptno
ne kapaktepisti~ni plodovi. Zatoa, ppi
negova nabavka tpeba da se posveti posebno
vniwanie. Iweno, toj da se obezbedi
od institucija „pasadnik“ koj gapantipa
za soptata i kvalitetot. Za
po digawe na nasad se kopistat ednogo -
di{ ni izdanoci, dobpo pazvieni, so dovo -
len kopenov sistew i bez ppisustvo na pato
geni i tu|i tela, dobieni od wati~ni
steb la na odpedena sopta. Soptiwentot
kaj walinata e wnogu {ipok i dinawi~en.
Zatoa, }e opi{ewe sawo nekolku pokapaktepisti~ni
sopti. Iweno, tie se podeleni
na ednopodni i dvopodni (pewontantni).
Ednorodni sorti
Vilawet (Willamette): wnogu poznata awepikanska
sopta so spedno pano vpewe na
zpeewe. Sawooploduva~ka (wo`e da se odgleduva
vo nasad sawa, bez oppa{uva~) i
wnogu e podna. Po~nuva da zpee vo vtopata
polovina na juni, a se bepe okolu
eden wesec. Na pogolewa nadwopska visina
wo`e da zpee do septewvpi. Vilawet
vo odpedeni godini wo`e da bide i dvopodna.
Taa e wnogu bujna. Dava golew bpoj
isppaveni izdanoci so cpvenkasta boja.
Ywepeno osetliva na niski ziwski tewpepatupi
i tewpepatupni kolebawa. Osetliva
e i na bolest na su{ewe na izdanocite,
a tolepantna e na vipusi. Plodot
e spednokpupen do kpupen, so tewnocp -
ve na boja, slatkokiselkast, apowati~en i
kvaliteten. Mnogu e cvpst i zatoa, dobpo
podnesuva tpanspopt. Dobpa e za sve`a
upotpeba, zawpznuvawe i ppepabotka vo
sok, sipup, pulpa i dpugo. Stopanski e
wnogu zna~ajna sopta, posebno za swpznuvawe
i izvoz.
Mikep (Meeker): awepikanska sopta koja
zpee spedno pano, edna nedela po vilawet.
Dava wnogu bujni izdanoci, no powalku
na bpoj od vilawet. Popadi golewata
bujnost, tpeba da se postavi do polnitelen
potpipa~ vo blizina na
povp{inata. Sawooploduva~ka i wnogu
podna sopta, pogodna za wexanizipana
bep ba. Plodot e kpupen, cvpst, silno cp -
ve no oboen, apowati~en, sladok do slatkokiselkast.
Odli~en za swpznuvawe, a
po odwpznuvawe ja zadp`uva kozistencijata.
Mikep e tolepantna na su{ewe na
izdanocite (Didimella applanata) i gniewe
na kopenot (Fhytoftora sp.), a e osetliva
na vipusnite zaboluvawa. Bidej}i docna
ja zavp{uva vegetacijata, wnogu e osetliva
na pani esenski i jaki ziwski wpazevi.
Lpadina e wnogu bujna sopta. Sozdadena e
vo Institutot za ovo{tapstvo vo ^a~ak.
Zpee vo tpetata dekada na juni. Dobpo
uspeva na posipowa{ni, no ppopustlivi
po~vi. Dava golew bpoj cvpsti izdanoci,
so kpatki intepnodii. Sawooploduva~ka
i e wnogu podna sopta. Tolepantna e na
vipusi. Plodot e kpupen, cvpst, slatkokiselkast,
lesen za tpanspopt i se kopisti
vo sve`a sostojba, zawpznat i za
ppepabotki.
[opska alena e bugapska sopta, bujna, so
golew bpoj izdanoci, koi se silni i wnogu
isppaveni. Otpopna e na niski tewpepatupi,
a isto taka i na letni `e{tini.
Zapo~nuva da zpee kon kpajot na juni. Vo
odnos na bolesti, wnogu e osetliva na didywella.
Plodot e spedno kpupen do kpupen,
so jaka cpvena boja, dobap vkus i uwepena
apowa, pogoden za sve`a upotpeba,
zawpznuvawe i ppepabotka.
Sawodivata e bugapska sopta. Ywepeno
bujna, so jaki izdanoci, isppaveni, debeli
i powalku na bpoj od dpugite sopti,
no dovolni za dobap sklop. Mnogu podna
sopta. Plodot e spedno kpupen do kpupen
so jaka cpvena boja, lesno se bepe, no ne
opa|a. Iwa ppijaten slatkokiselkast
vkus, so uwepena apowa, pogoden za ppepabotka
vo sok, kowpot, slatko i za zawpznuvawe.
Zpee 2 do 3 dena po {opskata
alena, ne potewnuva bpzo i wo`e da se
bepe i na tpi dena. Otpopna e na ziwski
niski tewpepatupi i na letni su{i.
Dvrodni, remontantni sorti
Ljulin: bugapska sopta, sozdadena vo 1982
godina. Dostignuva visina do 140 santiwetpi
i dava wnogu izdanoci koi se debeli,
isppaveni, ne polegnuvat i se bez
potpopna konstpukcija. Ppoletnite plodovi
zapo~nuvaat da zpeat istovpeweno
so soptata xepiti~, a letno-esenskite 2-
3 dena podocna, odnosno okolu 20 avgust.
Plodovite, posebno esenskite, se wnogu
kpupni i poedine~no, dostignuvaat i do
5 gpawa. Plodot e svetlocpven, slatkokiselkast,
uwepeno apowati~en, ne ppezpeva
i ne opa|a. Zatoa, pogoden e za upotpeba
vo sve`a fopwa, ppepabotka i
zawpznuvawe. Mnogu e osetliva na su{a,
{to zna~i deka za intenzivno odgleduvawe
i na povisoki i povla`ni westa, zadol`itelno
e polevawe.
Xepiti~ e awepikanska sopta sozdadena
vo 1969. Dava uwepen bpoj letopasti so
spedna visina, spednodebeli i isppaveni.
Plodovite od ppoletnata pekolta
po~nuvat da zpeat okolu 25 juni, a letnoesenskite
okolu 15 avgust. Plodovite se
spedno kpupni so ppose~na wasa od 2-3
gpawa, so tewnovinova boja, no vo leto se
dupi i ppewnogu tewnocpveni, so wnogu
dobap slatkokiselkast vkus i ppijatna
apowa. Pogodni se za ppepabotka, zawpznuvawe
i upotpeba vo sve`a fopwa.
Nega na maliwakot vo rod
Iwaj}i go ppedvid faktot {to walinata
iwa plitok kopenov sistew, a sozdava golewa
koli~ina biowasa (letopasti i plodovi)
koi se iznesuvaat sekoja godina od
nasadot, neopxodno e dosledno da se
sppovedat site agpotexni~ki wepki.
Iweno, u{te pano nappolet, po pezidbata
i sobipaweto na ope`anite gpanki,
se zapo~nuva so we|upedova obpabotka na
po~vata i uni{tuvawe na plevelite. Vo
tek na vegetacija se ppepopa~uvaat 4 do
5 we|upedni kultivipawa i winiwuw tpi
okopuvawa vo pedot. Zapadi podobpo
~uvawe na vlagata vo po~vata, ovie obpabotki
tpeba da bidat poplitki (okolu 6
santiwetpi). Nepospedno pped kpaj na vegetacijata
(oktowvpi), se ppepopa~uva
dlaboka obpabotka so dodavawe na opgansko
i pote{ko pastvoplivo winepalno
|ubpe. Ova se ppepopa~uva za vo esenskiot
i ziwskiot pepiod da se akuwulipa
pogolewo koli~estvo voda vo po~vata. Za
intenzivno odgleduvawe na walinata,
isto taka, wnogu e va`no ppavilno i navpeweno
da se otstpanuvaat wladite izbojci.
Od po~etokot na vegetacijata do spedinata
na waj se ppepopa~uva otstpanuvawe
na site potepani izdanoci. Potoa, izdanocite
koi }e se pazvijat tpeba da se neguvaat
i se ostavaat na sekoe pastenie
po 3 do 4 ili na sekoi 10 santiwetpi po
eden izdanok. Po zavp{uvaweto na bepbata,
site izdanoci koi dale pod se otstpanuvaat,
a ostanuvaat wladite koi
tpeba da donesat pod napednata godina
(avgust). Vo tek na vegetacijata, isto
taka, neopxodno e da se ppiwenuva ppavilna
za{tita od bolesti i {tetnici, no
i ppixpanuvawe so optiwalni koli~ini
winepalni |ubpiva. Napednata godina,
vo ppolet, po zavp{uvawe na opasnosta
od posilni wpazevi, se vp{i
ppopet~uvawe na izdanocite i se ostavaat
sawo spednopazvieni izdanoci so
debelina we|u 0,8 i 1,5 santiwetpi, a vo
odnos na visinata se ppekpatuvaat na
okolu 160 santiwetpi. Optiwalno e da
se ostavat 1 do 2 izdanoci po pastenie
ili na sekoi 20 santiwetpi po eden. Tie
tpeba da se vpzat za ppviot i vtopiot
ped `ica pped da po~ne potepuvaweto
na papkite za da ne se oponuvaat.
M-p To{o Apsov
Fakultet za zewjodelski nauki i xpana
JYNI 2008 | 23

P^ELARSTVO
P~elniot otrovlek
za
mnogu
bolesti
P
~elniot otpov e najintepesniot
ppoizvod za wedicinata vo odnos na
dpugite p~elni ppoizvodi. Ppetstavuva
sekpeciski ppoizvod na specijalni
`lezdi kaj p~elite-pabotni~ki i waticata.
Kako ppoizvod e bezbojna gusta te~nost, so
kapaktepisti~en wipis na wed i gop~liv vkus.
P~elata go ppavi ubodot so osiloto, koe se
nao|a na kpajot na stowa~niot del. Ppi ubo -
dot, pocpvenuva ko`ata kaj ~ovekot, otekuva
wes toto i e pposledeno so ~e{awe. Iwa
Ypotpebata na p~elniot
otpov e poznata odawna za{to
go upotpebuvale stapite Egip}ani,
Kinezite, Indusite, Lpcite i dpugi. Za
ova iwa pi{uvani dokuwenti u{te pped
Xipokpat, 400 godini p.n.e. Ivan Lpozni i
Kaplo Veliki bile le~eni od gixt, so
powo{ na p~elniot otpov. Toj, voedno,
ppetstavuva i stapo napodno spedstvo za
lekuvawe. P~elniot otpov e edinstven
lek za le~ewe na epilepsija i se sweta za
lek na idninata, odnosno tawu kade {to
ne wo`e da powogne konvencionalnata
wedicina, powaga p~elniot otpov. Vo
posledno vpewe, wnogu se paboti na
upotpeba na otpovot ppi le~ewe na wnogu
zaboluvawa kaj ~ovekot, kako {to se:
xipeptonija, bponxijalna astwa, zgolewenost
na tipoidnata `lezda, pevwatizaw,
o~ni zaboluvawa, zaboluvawe na nepvniot
sistew, zaboluvawe na kpvnite sadovi,
nekoi vidovi pak i dpugi bolesti. Vo
Rusija, SAD i dpugi zewji postojat bolnici
vo koi se le~at wnogu bolesti dosega
swetani za neizle~ivi, kako {to se: wultipleks
sklepoza, Papkinsonova bolest,
detska celebpalna papaliza, alkoxolizaw,
napkowanija i dpugi zaboluvawa. Doktop
P. O. Konel veli: „Ako newa dpug lek za
nekoja bolest, ppobajte go p~elniot
otpov“. Ppi le~ewe so p~elniot otpov,
tpeba da se ppiwenuva poseben pe`iw na
isxpana, koj se sostoi od kopistewe na
nepafinipana xpana, p~elni ppoizvodi
(wle~, polen, ppopolis i wed), pastitelna
i wle~na isxpana. I avtopot na ovoj napis
uspe{no se sppavuva so le~ewe na wultipleks
sklepoza i Papkinsonova bolest,
pevwa, kako i aptpitis so powo{ na apitoksino
tepapijata (p~elen otpov).
26 | MOJA ZEMJA
kisela peakcija (pX 4,5-5,5),
so spe ci fi~ na te`ina 1,131 i
so sodp`ina na suvi wate -
pii od 30-45%. Mo`e da se
sepapipa na po odelni so -
stav ni delovi i tie da se
kopistat vo specijalni celi. Po
potpeba, se isfplaat i alepgenite
kako negovi sostavni delovi.
Vo svojot sostav, otpovot sodp`i: fosfolipaza
(jak alepgen), alfa-glukosidaza,
welitin (26 ostatoci od awinokiselini),
apawin (18 ostatoci od awinokiselini), MSDpeptid
(peptid 401), koj sodp`i 22 awi no ki -
se lini, adolapin, sepotonin, pepelni
ele wenti (Mg, K, P, Ca, Fe, Zn, Cu, S) od 3 do 4
%. Dokolku ubodat pove}e od 250 do 300
p~eli, toa ppedizvikuva ppivpewena papali -
za, a ako nivniot bpoj e nad 500 naedna{,
wo`e da dovede i do swpt.
Popano, dobivaweto na p~elniot otpov
bilo vpzano so uni{tuvawe na p~elite i so
ne govo nexigiensko sobipawe. Denes, p~elniot
otpov se dobiva so upotpeba na po se ben
ppibop (apapat), koj se sostoi od pawka za sobipawe
na otpovot, ppekinuva~ na elektpi~na
stpuja (elektpostiwulatop) i akuwulatop,
koj paboti po ppincipot na
elek t povozbuduvawe. Rawkata, po golewina,
wo`e da bide kolku plodi{nite ili we di { -
ni te pawki. Taa e nappavena od plasti~na,
ppavoagolna pawka, na koja iwa u{ki i pove}e
`lebovi po gopnata i dolnata stpana. Niz
nea powinuvaat 2 `ici (nawotani papalelno
i spipalno), koi na kpaevite iwaat spojnici
za ppiklu~uvawe na elektpi~no kolo. Kako
izvop na elektpi~na stpuja se kopisti akuwulatop
za vozila od 12V, koj wo`e da napojuva
apapat 6 do 8 ~asa.
Rastojanieto od edna do dpuga `i~ka e 5
ww, a sawite `ici se oddale~eni od stakloto
po 2 ww. Lopnoto i dolnoto pap~e od
pawkata iwaat po 2 `leba, koi go dp`at stakloto
vo veptikalna polo`ba. Rawkite za sobipawe
na otpovot (apitoksinot) se stavaat
powe|u kpajnite pawki na sandakot, po edna
od dvete stpani. Rastojanieto powe|u paw -
ki te i pawkata-otpovosobipa~ ne tpeba da
bi de powalo od 20 ww. Otpovosobipa~kite
paw ki wo`e da se postavat koga bilo, a stpu-
Za
dobivawe na
1 gram otrov potrebno
e da se obrabotat
okolu 20 ko{nici
ili ednokratno da se
obrabotat 1.000.000
p~eli.
jata se pu{ta vo vtopata polovina na denot
(po 16 ~asot). Vpeweto na dejstvuvawe na
stpujata, a so toa i sobipawe na p~elniot
otpov, ne tpeba da bide podolgo od 4 ~asa,
zatoa {to potoa ginat p~elite. Tie, gazej}i
na dva sosedni nawoti na otpov o so bi pa~ ka -
ta pawka, se izlo`eni na stpuen udap, a pod
dej stvo na stpujata, taa go ispu{ta osiloto
i otpovot, koj vo vid na wala kapka, pa|a na
stakloto od pawkata. Taa wala kapka (0,4-0,8
wg) od p~elen otpov na stakloto se su{i za
10-15 winuti.
Otkako }e se izvadi od
ko{nicata, otpovo so bi pa~ -
ka ta pawka se nosi vo
svetla soba, kade {to od
stakloto, so powo{ na
`ilet, se stpuga kpistalizipaniot
otpov. Ppi toa,
tpe ba da se vniwava da ne se
vdi{e od otpovnata
ppa{ina, bidej}i wo`e da bide
i swptonosna. @iletot tpeba da
bide ppo dol`en so pa~ka, a na pacete da se
nosat pakavici. Kpistalite od p~elen otpov,
so golewa xigiena, se sobipaat i xepweti~ki
se zatvopaat vo tewni {i{iwa. [i{encata
se etiketipaat, a na etiketata se pi{uva
„P^ELEN OTROV - SYROV“, so datuw na sobipawe
i wasata na ~ist, supov otpov. [i{encata
se ~uvaat na tewno i suvo westo, na sob -
na tewpepatupa, do ppedavaweto na ne ko ja
fapwacevtska ku}a.
Po sobipawe na otpovot, staklata od
pawkata se ppowivaat so wala koli~ina voda,
se dizenficipaat so {pipitus i se westat
vo pawkata. Vodata od ppowivaweto se sobipa,
a po nejzinoto ispapuvawe se dobiva
u{te nekoja koli~ina otpov. P~elniot otpov
od staklata wo`e da se siwne i bez stpu`ewe
so `ilet, tuku so wiewe so wala koli~ina
de stilipana voda. Celata te~nost se sobipa
vo tegla so {ipoko gplo i so ispapuvawe na
vo data se dobiva supov otpov. Vadeweto na
otpovot vo dpu{tvata wo`e da se povtopi na
12 do 15 denovi, bez {tetni posledici po legloto
i p~elite. Ne se ppepopa~uva sobipa -
we na otpov pano nappolet i po posledniot
wedosobip vo esenta.
Rade Kapanfilovski
Apicentap-Bitola

P
„
Redovno godi{no sobranie na Prvata lozarska kooperativa od Negotino
Zdru`uvaweto na zemjodelcite vo forma
na kooperativa e model za koj treba da
razmislat mnogu zemjodelci vo Makedonija.
Toa e eden od na~inite da go zemat delot
„
od
pazarot i da stanat ramnopravni ~initeli vo
zemjodelskite lanci na snabduvawe. Samo
taka pogolem broj zemjodelci }e mo`at da
sozdadat uslovi za zgolemuvawe na profitot
od svojata te{ka rabota.
Duplirawe na
~lenstvoto i
na prihodite
pvata lozapska koopepativa (PLK) bpoi 16 ~lena i toa e dvojno
pove}e od 2006 godina. Vo tek se i aplikaciite za novi
za~lenuvawa. Osven toa, kapitalot na ovaa koopepativa od
po~etnite 5.000 evpa ve}e e napasnat za pe~isi 70.000 evpa i toa
e pezultat na dobpoto finansisko pabotewe vo izwinative dve godini.
Ova be{e istaknato na pedovnoto Lodi{no sobpanie na Ppvata
lozapska koopepativa, koe se odp`a na kpajot na appil vo Negotino.
So ova, PLK tpanspapentno gi ppika`a svoeto pabotewe i
finansiskite pezultati za da se dobli`i do idnite ~lenovi na Koopepativata,
koi tpeba da po ka `at dowa}insko pabotewe i lo jalnost.
Vo 2006 godina, od po ~e to -
kot na pabotata, se sklu~ile dogovopi
za snabduvawe so peppowatepijali
so 128 lozapi so
ppeku 150 xektapi lozovi na sa -
di. Ve}e vo 2007 godina, se
sklu~ile dogovopi so 230 lo za -
pi i ppeku 300 xektapi lozovi
nasadi. Vakvoto zgolewuvwe na
bpojot na klienti se peflektipa
i na finansiskiot ppowet
LOZARSTVO
na Koopepativata. Vo 2006 godina e nappaven ppowet od 2.835.550
denapi od ppoda`ba na peppowatepijali i 9.717.251 denapi od ppo -
da` ba na gpozje. Napednata, 2007 godina, ppowetot od peppowatepijali
se zgolewuva, soodvetno na zgolewuvaweto na klientite,
odnosno 5.743.196 denapi. Od ppoda`bata na gpozje se ostvapeni
4.293.089 denapi ili vkupno, za 2007 godina, 10.036.285 denapi. Nawaluvaweto
na ppowetot ovaa godina ne pezultipa so nawaluvawe
i na dobivkata. Zna~i, neto-dobivkata od paboteweto na PLK vo
2006 g. bila 119.915, a napednata godina e 535.769 de na pi. Deneska, vo
Koopepativata pabotat tpi lica i pa s polagaat so kowpletna op pewa
Redovnoto godi{no sobranie be{e podeleno na dva dela. Vo
prviot, oficijalen del, u~estvuvaa samo ~lenovi na Kooperativata,
dodeka vo vtoriot, revijalniot del, prisustvuvaa i gosti, lozari,
dobavuva~i na repromaterijali, vinarii i pretstavnici na FFRM i
SFARM 3. Na prviot, zatvoren del, se diskutira{e za voobi~aenite
pra{awa za godi{no sobranie, odnosno za godi{niot izve{taj na
pretsedatelot, razgleduvawe na godi{nata smetka na Kooperativata
i finansiskite rezultati. Vo vtoriot del se promoviraa rezultatite
na PLK vo minatiot, dvegodi{en period, so cel da se pridobie novo
~lenstvo i da se izgradat podobri odnosi so drugite ~initeli vo
lanecot na lozarstvoto.
za lo zap stvo. Od no sno, iwaat
tpaktop Macces-Fer guson 240,
pps kal ka-ato wi zep od 1000
lit pi, pps kalka od 340 lit -
pi, de po zitop za ve{ta~ko
|ub pi vo so dva no`a i dva lo -
zap ski pluga.
Aleksandar Ristovski
Menaxer vo RC
Strumica
Strategija na marketing na makedonskite vina
LOZARSTVO
S
awo so zdpu`en nastap na ppetstavnicite
na vinskiot sektop i
cvpsti zaedni~ki odluki na
lozapite i vinapiite, wo`e da se
obezbedi ppepoznatlivost na wakedonskoto
vino na stpanskiot pazap. So vakva
konstatacija izlegoa u~esnicite na
ednodnevnata pabotilnica od ppoektot
„Nacionalen sistew za wonitoping i uppavuvawe
na lozovi nasadi“, pakovoden od
Evpopskata agencija za pekonstpukcija.
Rabotilnicata be{e posvetena na
Stpategijata za wapketing na wakedonskite
vina, a ja vode{e we|unapodniot
ekspept Patpik Egpen. Toj, vo svoite wisii
vo zewjava, nappavi detalna statisti~ka
analiza na wakedonskiot vinski sektop i
wnogubpojni dipektni intepvjua so instituciite
na vinskiot sektop, glavnite
ppoizvoditeli i izvoznici na gpozje i
vino. Na ovaa pabotilnica, ppva od vakov
kapaktep, ppisustuvaa ppetstavnici od
celokupniot vinski sektop, odnosno od
site vinapii, ppetstavnici na lozapite,
na zewjodelskite zdpu`enija, na pesopnite
winistepstva za zewjodelstvo i za
ekonowija, kako i od Dp`avniot zavod za
statistika.
Na napednata pabotilnica, koja tpeba
da se odp`i vo juli, }e se donesat ppedlogwepki
za zaedni~kata stpategija na vinskiot
pazap. Na ovaa pabotilnica, koja se
odp`a vo Kavadapci, bea ppezentipani
sawo istpa`uvawata i zaklu~ocite od
izvp{enata statisti~ka analiza na wakedonskiot
vinski sektop, bea ppezentipani
wowentalnite tpendovi i slu~uvawa vo
we|unapodniot pazap na vino, se definipaa
glavnite ppoblewi i ppedizvici i se
dadoa ppedlog-wepki za podobpuvawe na
pazvojnite pepspektivi na sektopot.
Qubica Nauw~eva
So zdru`en nastap
do prepoznatlivost
JYNI 2008 | 27

POLEDELSTVO
Proizvodstvo na fura`ni kulturi za ishrana na dobitok
LUCERKA
Medicago
sativa
L
ucepkata e najva`na fupa`na kultupa
vo isxpanata na dobitokot.
Dava visoki ppinosi od 10-15 toni
suva wasa po xektap i e odli~na kabasta
sto~na xpana, bez koja ne wo`e da se zawisli
isxpanata na dobitokot. Iwa visoka
xpanliva vpednost (kako seno, vo
zelena sostojba, sena`a, lucepkino
bpa{ no, bpiketi i paleti) i dowa{nite
`ivotni ja konzuwipaat so golewo zadovolstvo.
Po sekoe kosewe iwa sposobnost za
bpzo pegenepipawe i vo uslovi na dovolno
i optiwalno navodnuvawe, wo`e da
dade 5-6 i pove}e otkosi. So svojata vegetacija
i so ppinosot, lucepkata gi nadwinuva
site pove}egodi{ni fupa`ni
kultupi. Kako wonokultupa, na po vp {i-
na ta se zadp`uva do 7 i pove}e godini,
so izvonpeden pazvien kopenov sistew,
koj dostignuva dlabo~ina do 6 wetpi.
Lucepkata ja zbogatuva po~vata so azot i
zatoa za nejzino odgleduvawe najdobpi
se dlabokite xuwusni po~vi so pogolewi
koli~ini kalciuw. Ne podnesuva te{ki,
Xpanlivata vpednost na
lucepkata (medicago sativa) e:
belkovini 17%
jaglenxidpati 33%
supovi vlakna 24%
supovi wasla 2%
pepel 7 - 10% i
winepalni watepii.
zbieni, neppopustlivi po~vi so plitki
potpo~veni vodi. Kako wnogugodi{no pa -
ste nie, lucepkata se odgleduva na po -
seb ni povp{ini koi, we|u dpugoto, se
vi kaat lucepi{ta. Isto taka, se vovedu -
va i vo plodoped kade ostanuva 3-4 godi -
ni i po tolku vpewe, povtopno se vpa}a
na istata povp{ina.
Za seewe na lucepkata najdobpi
ppetkultupi se ednogodi{nite leguwinozni
kultupi ili ppetposevi, kako {to
se p~enkata i p~enicata, a isto taka,
lucepkata e odli~na ppetkultupa za
okopnite kultupi (kako {to se `itapki,
bostan, gpadinapski kultupi, waslodajni
kultupi i dpugo). Za nejzina seidba,
povp{inata tpeba da bide dobpo podgotvena,
bidej}i iwa sitno sewe i vo
po~venata faza bavno se pazviva. Pped
seidbata, po~vata tpeba da bide dlaboko
pazpovkana za da se za~uva vlagata, so
dobpo isitnet povp{inski sloj i ~ista
od pleveli. Vpeweto i na~inot na ob pa -
bot kata najwnogu zavisat od ppetkultupata
i pepiodot na seidbata.
Ppi ppoletna seidba, ako lucepkata
se see po `itni ili okopni kultupi, se
vp{i dlaboko esensko opawe na 30-40
cm, a povp{inata se ostava ppeku ziwata
vo otvopeni bpazdi. Nappolet, pped se -
ewe to, poppe~no na opaweto se winuva
so bpa na za izpawnuvawe na bpazdite, a
isto taka, nepospedno pped seidbata, se
vp{i kultivipawe i bpanosuvawe so cel
da se uni{tat plevelite. Ppi pana esenska
ili letna seidba, vedna{ po ppibipaweto
na ppetkultupata, se vp{i opawe
na dlabo~ina od 20-25 cm, potoa se kultivipa,
fpezipa i bpanosuva. Vo su{ni
uslovi (ppi letna seidba) nepospedno po
seidbata se vp{i navodnuvawe. Lu cep ka -
ta se see na pastojanie 10-12 cm ped od
ped, a potpebnata koli~ina na sewe ppi
wa{insko seewe e 20 kilogpawi po xektap,
a ppi pa~na seidba 30 kilogpawi po
xektap, na dlabo~ina 1-2 cm. Vedna{ po
seidbata se vp{i valawe. Koseweto na
lucepkata tpeba da bide po~esto vo te -
kot na sezonata, zapadi kvalitetot na
senoto (pped cvetawe), a posledniot ot -
kos da bide 20 dena pped pojavata na pp -
vi te wpazevi. Isto taka, koseweto tpeba
da se izvp{uva 4 cm nad povp{inata na
zewjata. Edinstveno posledniot otkos da
se izvp{i 6-8 cm nad povp{inata na zewjata.
Lucepkata e najdobpa kabasta xpana
za dowa{nite `ivotni (edno i dvo `e lu -
do~ ni), a osobeno za dvo`eludo~nite do -
wa{ ni `ivotni - ppe`ivapi
Nakil Elezi
Menaxep na RC Lostivap
28 | MOJA ZEMJA

LRADINARSTVO
G
pavot e edno od najzastapenite we{unkasti
pastenija vo polo{kiot pegion. Negovoto
ppoizvodstvo ppetstavuva zna~aen izvop na
xpana za ~ovekot. Kako xpana se kopistat suvite
zpna i supovite we{unki. Zpnata se bogati so
biolo{ki ppoteini so golewa vpednost. Ppoteinite
se sostojat od nezawenlivite awi no ki se li -
ni, kako {to se liznin, tpiptofan, tipozin,
ap ganin itn. Osven ppoteinite, tie sodp`at i jaglexidpati,
winepalni soli, kako i vitawin B.
Zpnoto, ppose~no, sodp`i od 28 do 33% ppoteini,
1,5 - 5% wasti, 56 - 58% jaglexidpati, 3 - 7% celuloza
i 2 - 3% ~a{ki (od cvetot).
Lpavot e ppoletno pastenie, a vegetaciskiot
pepiod vapipa vo zavisnost od soptata i ag po eko -
lo{ kite uslovi. Najdolg vegetaciski pepiod iwa
kaj polze~kite i polupolze~kite sopti. Vpz osnova
na denovite za zpeewe, soptite wo`e da gi
podeliwe na pani sopti, kaj koi ppocesot od 'pte-
we do zpeewe tpae od 70 do 90 dena, spedni sopti
- od 90 do 110 dena i docni sopti - od 110 do 130
de na.
'Rteweto na gpavot, zavisno od vla`nosta i
tewpepatupata, se dvi`i od 10-20 dena, ili vo
pposek, 15 dena. Spoped woi soznanija i opitot
{to suw go nappavil, iwa populacija na gpav koja
'pti za 6 dena. Stanuva zbop za populacija so walo
zpno i tenka cipa, {to nastanuva kako pezultat
na toa {to cipata pobpzo ja vpiva vla`nosta koja
e potpebna za 'ptewe. Po 'pteweto, sleduva fa za -
ta na pastewe, koja na po~etokot e bavna, no
potoa nastanuva intenzivniot past. Spoped soptite,
taa ppodol`uva okolu 30 dena so pano zpee -
we i okolu 40 do 50 dena kaj polze~kite sopti.
Od fazite na pazvoj na ova pastenie, najzna~ajna
e fazata na cvetawe i fopwipawe na we{unkata,
zatoa {to od uslovite vo koi winuva ovaa faza,
zavisi i ppinosot. Zavisno od soptite, cve ta we -
to tpae okolu 1 wesec. Kolku ovaa faza e podolga,
tolku i ppinosot e pogolew. Ova pastenie sozdava
wnogu cvetovi, no od niv, sawo 20 do 25 ppocenti
davaat pazvieni i zpeli we{unki, dodeka dpugite
pa|aat. Opa|aweto e u{te pogolewo vo uslovi na
suvost na zewjata i vozduxot.
Uslovi na temperatura
Lpavot spa|a vo gpupata pastenija koi sakaat top -
li na. Vlijanieto na tewpepatupata e u{te po vid -
li vo za vpewe na fazata na 'ptewe i cvetawe, koga
vi{okot na tewpepatupa vlijae vpz vpewetpae -
we to i kvalitetot na otvopawe na cvetovite,
oppa {uvaweto i vpzuvaweto na we{unkite. Miniwalnata
tewpepatupa za 'ptewe e okolu 10 o C, dodeka
optiwalnata tewpepatupa e 15 - 18 o C. Pa -
|aweto na tewpepatupata pod ovie vpednosti, a
osobeno pod 8 o C, vo kowbinacija so golewa vla` -
nost, ppedizvikuva skapuvawe na seweto, nepotpolno
'ptewe i dpugi ppoblewi. Optiwalnata
tewpepatupa za nopwalno pastewe na pastenieto
e 16-25 o C. Naj~uvstvitelen pepiod, {to se odnesuva
do tewpepatupata, e fazata na cvetawe i vo
ovaa faza tewpepatupata tpeba da se dvi`i we|u
18-24 o C. Lpavot paste i se pazviva dobpo koga }e
se obezbedi optiwalna tewpepatupa od 18-24 o C vo
tekot na vegetaciskiot pepiod, {to e aktivna
tewpepatupa od okolu 1500-2000 o C vo tekot na
vegetaciskiot pepiod.
ГРАВ
Uslovi na vla`nost
Lpavot e wnogu osetlivo pastenie vo pogled na
us lovite na vozduxot i vodata. Seweto za 'ptewe
tpe ba da vpie okolu 104% voda od svojata te `i -
na, dodeka zewjata vo ovaa faza, kako i vo fazata
na pastewe, tpeba da iwa optiwalna sposobnost
za zadp`uvawe na vodata. Od dpuga stpana, ppe te -
pa nata vla`nost i slabiot ppovev ppedizvikuva
at skapuvawe. Naj~uvstvitelna faza na
vla` nost e tokwu fazata na cvetawe i pa ste we -
to na we{unkite. Nedostatokot na vla`nost vo
ovie fazi ppedizvikuva fiziolo{ki popewetuvawa
i opa|awe na plodonosnite opgani.
Uslovi na svetlina
Lpavot e pastenie koe ja saka svetlinata, zatoa
{to fotosinteti~kite pitwi se povisoki za
pastenijata koi pastat pod ~ista svetlina ot -
kol ku onie koi pastat vo senka, kako pezultat na
kontaktot {to se sozdava za vpewe na pastot na
lisnata wasa i osvetlenosta. No, po ppvite fazi
na niknuvawe, gpavot wo`e da se pazvie i vo
uslovi na zasenuvawe. Na ppiwep, koga se zasaduva
vo blizina na p~enka, ovie pastenija sozdavaat
soodvetna kowponenta na zaedni~ko
pa stewe, zatoa {to koga gpavot iwa potpeba od
svetlina, p~enkata paste pobavno, a koga p~en ka -
ta dostignuva intenziven past – toga{ gpavot go
izdp`uva zasenuvaweto.
Uslovi na po~vata
Lpavot najdobpo paste vo sve`i po~vi vo tekot
na letoto, so dlaboki podzewni vodi, bogati so
opganski watepii, fosfop, bop i wolibden. Kako
pastenie ne podnesuva te{ki po~vi so neppopustlivi
podzewni sloevi, nitu vodi vo blizina
na povp{inite koi dp`at golewa vla`nost i koi
se ladni.
Hranlivi materii
Potpebite na gpavot od xpanlivi watepii se
golewi i lesno ostvaplivi. Vo nopwalniot past
na pastenieto i zgolewuvaweto na ppinosot,
glavna uloga igpaat wakpoelewentite, kako {to
se azotot, fosfopot, kaliuwot, kalciuwot, no i
wikpoelewentite, kako {to se bopot i wolibdenot.
Nivnoto kopistewe vlijae vpz pastot i do -
ne suvaweto plodovi, zpeeweto itn.
Rokovi i na~ini na sadewe
Rokot na sadewe tpeba da se stpewi kon usogla su -
vawe na biolo{kite uslovi na pastenieto so eko -
lo{kite, a osobeno vo fazata na cvetawe, vo sve -
`i vpewenski uslovi. Vpz osnova na opitite, wo `e
da konstatipawe deka najdobpa faza na sa de we e
koga tewpepatupata na zewji{teto e stabi lizipana
na 10 o C, zna~i koga e nadwinata opas nosta od zawpznuvawe.
Dpug biten faktop koj sakawe da go potencipawe
e dlabo~inata na sadewe, zatoa {to
ppi 'pteweto gpavot gi vadi ko tiledonite nad zewjata.
Vo dobpopodgotvenite po~vi, sadeweto se
ppavi vo dlabo~ina od 4-5 sw, a vo vpewe na
vla`nost i dobpopodgotveni pod logi, dla bo~inata
wo`e da dostigne 3-4 sw. Sop tite so golewi zpna se
sadat vo dlabo~ina od 7-8 sw, no nikako podlaboko
od toa, zatoa {to go poppe~uvaat izleguvaweto
na kotiledonite nad zewja.
Xezaip Idpizi
JYNI 2008 | 29

LRADINARSTVO Ferat Sali, proizvoditel na domat od skopskoto selo Glumovo
P
poizvoditelite na dowati o~ekuvaat
popast na otkupnata cena i dobap
plaswan na ovoj ppoizvod. Vakvite
o~ekuvawa se pezultat na zgolewenite
tpo{oci za ppoizvodstvo i otkupot od
stpana na xpvatskata kowpanija „Agpokop“.
Vo sppotivno, veli Fepat Sali, dolgogodi{en
ppoizvoditel od skopskoto selo
Lluwovo, wnogu lu|e newa da ppoizveduvaat
dowati bidej}i }e se soo~at so sepiozni
ppoblewi za napednoto ppoizvodstvo. Ovoj
zewjodelec, pokpaj dowatite, ppoizveduva i
jagodi, slivi, gpozje i bostan. Lodinava, veli
Fepat, dowatot go nasadil podocna od
voobi~aenoto (kon spedinata na appil). Na
eden xektap povp{ina, 12.000 kopena
Gradinarite o~ekuvaat
porast na proda`nite ceni
nasadil pod folija, a ostanatite 10.000 se
na otvopeno.
Proizvodstvo na rasad
Fepat saw go ppoizveduva pasadot. Po~nuva
kon spedinata na fevpuapi. Toj kupuva sewe
od zewjodelska apteka. Ovaa godina sadi
xolandska sopta „bele“, zatoa {to, spoped
nego, e uspe{na, dava visok pod (po pet kilogpawi
na kopen) i iwa odli~en kvalitet za
evpopskiot pazap. Otkako }e gi nasadi sew -
ki te vo kontejnepi od stipopop, Sali ~eka
20 do 25 dena za nivno ppesaduvawe vo saksii.
Toa go ppavi vo dowa{ni uslovi. Potoa,
sak siite gi nosi na westoto na sadewe na pa -
sa dot. Ppetxodno, na sawata niva stava pazna
kow binacija od |ubpiva kako xpana za dowatot.
Fepat stava po 750 kilogpawi na xektap
vo kowbinacija 15 x 15 x 15, a dodava i {talsko
|ubpe od kpava ili od koko{ki, koe, spo -
ped nego, ja pottiknuva bpzinata na pastewe.
Od sadeweto na sewkata do dobivaweto
na pasadot, veli toj, ppvite znaci se po ka `u -
vaat za 4 dena. Dobap pasad niknuva za pet
dena, a do sedwiot den, toj wopa, stoppocentno,
da popasne. Sepak, sekoj zewjodelec
tpeba da o~ekuva do 10% zaguba od seweto.
Najdobpa tewpepatupa {to ja bapa dowatot vo
ovaa faza e od 28 do 30 celziusovi stepeni.
Fepat toa go obezbeduva so tepwo wpe `a, niz
koja winuva toplinata i koja, ppet xodno, e
postavena na povp{inata kade {to se sadi
leata. Otkako }e se pojavat ppvite znaci, objasnuva
Fepat, tewpepatupata se nawaluva
na 22 stepeni za da se nawali i „ppitisokot“
za pastewe. Leata ja pokpiva so bela i so
cpna folija. Belata ja kopisti za za dp `u va -
we na tewpepatupata, a cpnata zatoa {to, bez
svetlo, paska`uva ovoj zewjodelec, pasadot
podobpo niknuva i taa ja dp`i vlagata vo
lea ta. Na {estiot den od pasteweto, Fepat
go otvopa najlonot za da se ppovetpi pasadot
i toj da dobie vo cvpstina.
Po ova, veli toj, oswiot den wo`e da se
nappavi lesno ppskawe so ppepapati za
za{tita od bolesti. Ovaa ppocedupa na
otvopawe na leata tpae dvaesetina dena do
ppesaduvaweto. Tuka, spoped iskustvoto na
ovoj zewjodelec, se navodnuva tpi do ~etipi
pati i se ppska dva pati. Fepat ppepopa~uva
site zewjodelci da vniwavaat na bolesta
„cpna dawka“ koja se pojavuvala popadi su {a -
Specifi~no za ovoj
ppoizvoditel e toa {to
svojot dowat go sadi na
stolbovi. Na niv,
odozgopa stava `ica i
plete konec na koj se
vitka kopenot. Vakviot
sistew na pabota, veli
Fepat, se ppavi sawo
edna{ i potoa, wu se
powaga na pastenieto da
se svitka na sawiot konec.
Dpugiot, tpadicionalen
sistew, e na sekoj kopen da
se stava stolp~e i na
nego, nekolku pati, da se
vpzuva pastenieto.
Sali e ppoizvoditel i na jagodi od
petkata sopta „alba“. Veli deka toj e
eden od ~etvopicata zewjodelci vo zewjava
{to ja sadat ovaa zdpava sopta
jagodi. Taa, spoped nego, e wnogu
izdp`liva na tewpepatupa, otpopna e na
bolesti, iwa podobap pod i, {to e
najva`no, podobap plaswan. Ovaa godina,
toj nasadil 2.500 wetpi od ovaa sopta i
o~ekuva dobap pod i plaswan. Fepat,
bapew zasega, e zadovolen od
ppoda`nata cena na jagodite.
ta. Osven od ovaa bolest, dowatot stpada i
od gasenica (insekt), koja celosno go uni{ -
tu va plodot.
Tehnologija na sadewe
Rasadot se sadi na pastojanie od 80 santiwetpi
we|u pedovi i 40 santiwetpi od
kopen do kopen. Ova e standapdno pastojanie
za da se dobie dobap kvalitet. Sawo za ovaa
kul tupa, veli Fepat, newa wo`nost za wa {in -
sko sadewe i eden xektap, toj, so powo{ na
nekolku apgati, go sadi za osuw dena. Otkako
pastenieto }e pu{ti cvetovi i po negovoto
oploduvawe, zewjodelcite go kinat la s tapot
po pojavata na ~e tvp tata kit ka.
Po ova, veli Sali, se dava wno gu
xpana i voda za plo do vi te da dobijat
sila, kvantitet i kvalitet.
Bepbata na ovoj ppoizvod po~ nu -
va vo juli. Zewjodelcite, vo zavisnost
od `elbata na ot ku puva~ite,
gi pedat vo gajbi ili gi
ppoda va at pefus. Fepat, ovaa godi
na, o~ekuva okolu sto tona
plod, iako e neizvesen nego vi ot
plaswan. Negovoto is kust vo veli
deka dosega po dot wu go otkupuvale
od niva ta i se nadeva deka
i ovaa godina }e se slu~i istoto.
T. S.
30 | MOJA ZEMJA

Povolni uslovi za uspe{na seidba na orizot
POLEDELSTVO
Nenaplatata za voda -
problem za orizoseidbata
Blagonaklonetosta na vpewenskite faktopi i godinava }e
ovozwo`i povolni uslovi za uspe{na seidba na opizot vo
ko~ansko. Obilnosta na ppoletnite i esenskite vpne`i
zna~itelno ja podobpija sostojbata so voda vo lokalnite
ve{ta~ki ezepa, od koi se snabduvaat opizovite poliwa vo tekot
na celata godina. Zasitenosta na zewjata so voda, isto taka, e
dobpa i }e ovozwo`i stabilnost na odp`uvaweto na nivoto vo
nivite, {to e zna~ajno za odgleduvawe na opizot vo fazata na
niknuvawe. Opizot e bapska kultupa, na koja, osven voda vo izobilstvo,
potpebni $ se svetlina i toplina. Vo zaedni~ka kowbinacija
i so odpeden kvantitet, ovie tpi faktopi ja
obez beduvaat spedinata za pazvoj na opizot. Nivoto na vodata
tpeba da bide odp`uvano na visina od desetina santiwetpi za
Ppoizvodstvoto na opiz ppetstavuva glavno zaniwawe na
pove}e zewjodelski sewejstva od ko~ansko. Tpajan Angelov od selo
^e{inovo e dolgogodi{en i uspe{en ppoizvoditel na opiz. Poseduva
7 xektapi zewji{te na koe ppoizveduva i dpugi `itni kultupi.
Ovoj pegistpipan zewjodelec sweta deka i pokpaj toa {to
godinava vlo`uvawata za ppoizvodstvo na opiz se zgoleweni,
sepak kpajniot bilans }e bide pozitiven. Zgolewenata poba pu -
va~ ka na xpana na svetskiot pazap e vo past, so {to i cenata na
opizot na bepzata e zgolewena. Pobapuva~kata za opiz paste i vo
na{ata dp`ava, a za toa govopi faktot {to otkupnata cena e popasnata
za 30%. Najavite na Svetskata banka se deka tpendot na
pastewe na cenata na xpanata }e ppodol`i i vo napednite godini.
Vakviot tpend bi tpebalo da ja zajakne finansiskata wo}
vpewe na celata vegetacija. Ppewnogu visokite letni tewpepatupi
go stagnipaat negoviot past. Opizoppoizvodstvoto vo
na{ata dp`ava se javuva blagodapej}i na golewiot bpoj son~evi
denovi vo tekot na godinata, kako i specifi~nosta na po~veniot
sostav.
Podgotovkata na povp{inite za seidba so opiz bapa{e visoki
vlo`uvawa vo peppowatepijali za ppoizvodstvo. Vlo `u va -
wa ta vo opizoppoizvodstvoto se najgolewi vo appil i waj,
od nosno na staptot na seidbenata sezona. Ppoizvodstvoto za -
po~ nuva so ppoletno opawe i fpezipawe na nivite. Za uspe{no
stap tuvawe, neopxodno e navpeweno potxpanuvawe na zewjata so
winepalni |ubpiva zbogateni so azot, fosfop, kaliuw i
wikpoelewenti. Pped polnewe na nivite so voda, se vp{i
pove}ekpatno tawipawe. Dobpata obpabotka pped polneweto so
voda e potpebna zapadi nawaluvawe na pojavata na pleveli, so
{to se nawaluva i upotpebata na pesticidi za nivno suzbivawe.
Otkako nivite }e bidat obezbedeni so voda, zapo~nuva seidbata.
Najoptiwalen pepiod za seidbata na opizot e kpajot na appil i
najdocna do spedinata na waj. Isto taka, wnogu zna~ajna e i selekcijata
na kvaliteten sewenski watepijal. Najpasppostpaneta
i najupotpebuvana sopta opiz, koja dava visoki ppinosi i
kvalitetno zpno, e italijanskata sopta San Andpea. Dokolku se
kopisti sewe od sopstveno ppoizvodstvo, toa tpeba da bide so
dobap kvalitet i ppetxodno selektipano. Intenzitetot na
vlo`uvawa za ppoizvodstvo na opiz vo ovie weseci doveduva do
nawaluvawe na zalixite so opiz vo awbapite na zewjodelcite.
ne sawo na opizoppoizvoditelite, tuku i na zewjodelcite vo
celost. Izwinatite desetina, pa i pove}e godini, ppoizvodstvoto
na opiz ne be{e dovolno isplatlivo i wotivipa~ko. Od
ovie ppi~ini, del od opizoppoizvoditelite se ppeopientipaa
na ppoizvodstvo na dpugi zewjodelski kultupi. Toj iskpeno se
nadeva deka sostojbata so opizoppoizvodstvoto vo napednite
godini pozitivno }e se sweni.
Spoped Angelov, godinata nudi odli~ni uslovi za uspe{na
seidba, no vo odpedeni peoni, iwa i zadocnuvawe. Docneweto so
seidbata }e zna~i slab stapt na opizot, ppolongipawe na pepiodot
na zpeewe ili nedovolno sozpejuvawe, {to sekako }e na wet -
ne dopolnitelni ppoblewi vo tekot na `etvata. Docnata seidba
se javuva popadi nenavpewenata ispopaka na voda od bpanite.
Zewjodelcite ppiznavaat deka ppi~ina za ova e niskiot ppocent
na naplata na dolgovite za vodokopistewe. Vodata e neopxodna
vo celiot pepiod na vegetacija na opizot i nesfatlivo e da ne
se pla}a za nejzino iskopistuvawe. Isto taka, poka~uvaweto na
cenata na ostanatite peppowatepijali ne tpeba da bide izgovop
za nepodwipuvawe na dolgovite za vodokopistewe. Nesowneno e
deka vakvata sostojba wopa da se izweni so cel da ne se javuvaat
ppoblewi so neizvesnosta i zadocnetosta na seidbata, konstatipa
Angelov. Ppoizvodstvoto na opiz vo Makedonija popano se
odviva{e na tpojno pove}e povp{ini. Ovaa godina so opiz }e
bidat poseani okolu 3000 xektapi.
Stojan~e Anastasov
RC Ko~ani
JYNI 2008 | 31

POLEDELSTVO
Vo semejstvoto Angovi, selo Prdejci, Gevgelija
Lubenicata
kako kultura
poteknuva od
afrikanskata
pustina Kalahari
i ottamu e
ra{irena niz
celiot svet.
Zatoa, taa bara
topli uslovi za
rastewe i
razvoj, poradi
{to na{ite
zemjodelci ja
pokrivaat so
folija s# dodeka
i kaj nas
ne se sozdadat
potrebnite vremenski
uslovi.
32 | MOJA ZEMJA
Z
ewjodelskiot in`enep Ile An gov
pove}e od dvaeset godini ppo -
izveduva bostan. I ovaa godina,
na negovite nivi se pasposlani okolu
40 dekapi so lubenici. Ednostav no,
ve li toj, se ppona{ol vo ppo iz vod st -
vo to na ovaa kultupa i od 1986 go di na
postojano sadi lubenici na ni vite vo
seloto Ppdejci. „Bidej}i pa botaw i na
dpugo westo, a lu be ni ci te ne bapaat
wnogu intenzivna pabo ta, odlu~iv da
se zadp`aw na ovaa kul tupa. Sega ve}e
stanuva zbop za qu bov kon bostanot i
ne wo`e da ne sa daw“.
Proizvodstvo na rasad
Rasadot go ppoizveduva saw, od sewka.
Lo sadi vo }esiwa (saksii), a papalel -
no so toa, see i podloga od lejka (la gi -
napija). Ovaa postapka ja po~nuva ppi
kpajot na fevpuapi, vo dowa{ni us lo -
vi. Sewkata od lubenica i sewkata od
lejka se sadat posebno. Okolu spedina
ta na wapt ve}e stasuvaat za kalew.
Kaj lejkata se otkinuva vpvot, odnosno
ostanuvaat kotelidonite i na niv se
ka lewi lubenicata. Dobap pasad za ka -
le wewe, objasnuva Angov, e koga lu be -
ni cata }e go pu{ti ppviot list. Za
p o vp{ina od 40 dekapi, spoped ovoj
ppo izvoditel, potpebno e da se is ka -
le wat 10.000 pastenija. Od niv, spoped
is kustvoto, uspe{ni se 8.000 pap ~i -
wa, dovolni da se pokpijat po vp {i ni -
te. Kalewenite pastenija stojat u{te
dvaesetina dena vo dowa{ni uslovi i
kon po~etokot na appil se podgotveni
za pasaduvawe na nivata.
Tehnologija na sadewe
Kopenite se pasaduvaat na pastojanie
od 3 wetpi we|u pedovite, za da se ostavi
ppostop na wexanizacijata slobod
no da paboti i za da se zapazi stpuk -
tupata na sadeweto, odnosno dve ste
pastenija na dekap povp{ina. Vnatpe,
vo sawiot ped, se sadat na pastojanie
od 140 do 150 santiwetpi za da iwa
ppostop dobpo da se pazvie paste nieto.
Ppvo, se kopa zewja vo oblik na sak sija
Lubenicite
se `ivotna
opsesija
za da go sobepe celoto kaleweno pastenie koe se ~uvalo vo do wa{ni
uslovi. Mopa da se vniwava, veli Angov, da ne se pastupi obli kot na saksijata.
Za sadewe na ovie povp{ini, 40 dekapi, bi bile potpebni 40 dena
dokolku gi sadi sawo eden ~ovek. Zatoa, Angovi iznaj wuvaat apgati so
koi, dnevno, sadat i po 10 dekapi. Pped da se pa sa dat, ovie zewjodelci
stavaat cpna folija i cpevo za na vodnuvawe po sistewot „kapka po
kapka“. Kopenot na lu benicata, Angovi go sadat pokpaj
otvopot za na vod nuvawe na sawoto cpevo za waksiwalno
da se iskopisti vodata i spedstvata za ppixpanuvawe
i za za{tita.
Lubenicata bapa we|upedno kultivipa we,
dva do tpi pati, i pazpeduvawe na lastap -
kite za vistinsko pazvivawe. Po pa saduvaweto
na kalewite, tie se po kpi vaat so
folija vo vid na wali tu ne li. Folijata
tpeba da bide od 120 do 150 santiwetpi
i taa powaga za popano sozpevawe na
bostanot. Isto taka, taa go {titi pastenieto
od stud i od vet po vi.
Lubenicite stojat okolu 30 de na pod
folija (ppibli`no do 10 waj) i potoa
se vadat plasti~nite tuneli zatoa
{to vpeweto e toplo. Po vadewe na
folijata, se ppistapuva kon ppa vil no
{ipewe na pastenieto. Pod sekoja fo -
lija, to~no nad pastenieto, se stava `e -
lezna ppa~ka koja }e go {titi kopenot
od sekakvi o{tetuvawa.
Vo
Makedonija
se
ppodavaat
lubenici od
pazli~ni sopti.
Spoped Angovi, kaj
nas najzastapeni
se kpizbi, topgan,
fantazija, a powalku
vasko, vapda,
pauline, bawbolino.
Ovie sopti
zpeat pano i
zatoa se {ipoko
ppifateni vo
ovoj, gevgeliski
pegion.
Navodnuvawe, prihranuvawe i za{tita
Vo po~etokot, ovaa kultupa se navodnuva, vo
ppo sek, edna{ nedelno, vo zavisnost od tipot
na zew ji{ teto. Po otvopawe na foliite, toj pepiod
se na waluva na 4 dena, a podocna, koga }e se
fopwipaat lu be ni ci te, navodnuvaweto se vp{i ppeku
eden den. Ovaa kultupa se ppi xpa nu va so specijalni
kpistalni |ubpiva. Na po~etokot na pazvojot, se sta va pove}e fosfop
vo |ubpivoto i se dodavaat pazni awino i xuwusni kiselini kako stiwulacii
za kopenoviot sistew. Podocna, se odi na dpugi kowbinacii na
|ubpiva NPK vo ista koli~ina. Otkako }e se fopwipa lubenicata,
toga{ se stavaat kowbinacii na |ubpiva so pove}e kaliuw. Stiwulatopite
za pazvoj se stavaat celo vpewe.
Za{titata se izvp{uva i vo vpewe na pasadot i otkako }e se izvadi
folijata. Se ppavat tpi do ~etipi tpetipawa vo zavisnost od godinata,
odnosno, kako {to objasnuva Angov, od toa dali iwalo napad na vo{ki,
pajak, pepelnica ili dpugi bolesti. Za{titata ppestanuva 25 dena pped
da se ppewine kon bepba na lubenicite za da powine kapencata.
Berba
Bepeweto na lubenicite po~nuva od 15 do 20 juni, kako ppva bepba.
Minatogodi{niot ppinos kaj Angovi bil okolu 250 toni od 30 dekapi
povp{ina. No, ppose~no, od eden dekap se dobivaat 6 do 8 toni, objasnuva
Towe Angov, bpatot na Ile. „Se bepe do 10 ili 15 juli. Mal ppoblew
ppetstavuva neobezbedeniot plaswan. Lani polovina od podot
se ppodade vo Kosovo, a dpugiot del go otkupija na{i tpgovci“, veli
Towe. Sepak, sewejstvoto Angovi ppodol`uva da odgleduva bostan i
da ja nadgpaduva svojata dolgogodi{na tpadicija i iskustva.
T. Stoj~evski

Генерален застапник за Македонија
ГФА дооел, ул. 100 бр. 10, Волково, Скопје
тел.: 075/434-094; тел./факс. 02/20 50 013
info@gfa.com.mk; www.schaumann.de
ISPOVED NA ZADOVOLEN
MLEKOPROIZVODITEL
Zadovolni li ste od sorabotkata so GFA i od
proizvodite na najgolemiot brend vo Germanija -
SCHAUMANN, poznat kako proizvoditel na dodatoci
za dobito~na hrana?
Koristeweto na proizvodite od Schauman ima
ogromen efekt vo odgleduvawe na kravite. Za
pove}e od 2 godini, koristeweto na nivnite
premiksi za moite 20 visokomle~ni kravi pomogna
da go zgolemam proizvodstvoto na mleko za ne
pomalku od 20% (momentalno, 300 litri od 11
molzni kravi). Koristam vitamini za teliwa,
RINDAVIT za molzni kravi, zasu{eni i tovni
juniwa, a upotrebata na inokulantite za p~enkarna i
trevna sila`a, vidlivo za{tituva od rasipuvawe.
Kravite so pogolem apetit ja jadat sila`ata i ve}e
ja koristime cela godina, a ne samo do leto. Isto
taka, doma sme mnogu zadovolni i zaradi dobrata
plodnost, posebno i kaj kravite koi te{ko ostanuvaa.
Kaj nas retko povikuvame veterinar za bolni i
prevoduvani kravi. Da ne go zaboravam energetskiot
pijalok za presno otelenite i isto{tenite
kravi koj dava pogolema energija i imunitet.
Ednostavno, kvalitetni proizvodi i ogromen efekt.
Petko Rajkovski,
selo Bratin Dol, Bitola.

STO^ARSTVO
Unapreduvawe na nacionalnoto kozarstvo
Kozapstvoto da ppepasne
Spored podatocite na
Svetskata organizacija
za hrana (FAO), brojot na
kozi denes dostignuva
490.000.000 grla.
Poradi nivnata
sposobnost za brza i
dobra aklimatizacija vo
razni klimatski i
ekolo{ki uslovi, ovie
farmski `ivotni se
{irokorasprostraneti
vo re~isi site zemji vo
svetot
Kozapstvoto vo Makedonija iwa
dobpa pepspektiva za na ta wo -
{en pazvoj popadi kontinui -
pa noto zgolewuvawe na potpebite
od `ivotinski ppoizvodi, a i popadi
nivniot visok kvalitet. Yna ppe -
duvaweto na nacionalnoto ko -
zapstvo podpazbipa tpansfopwacija
od tpadicionalno vo intenzivno
fapwepstvo, koe }e se pazviva stpiktno
ppogpawski (so izpabotka i
sppoveduvawe na wenaxwent ppogpawi),
so fopwipawe na asocijacii
i dpu{tva na odgleduva~i na kozi.
Vo svetski pawki, denes so odgleduvaat
okolu 200 pasi kozi. Od niv,
63% se so naglaseno ppoizvodstvo
na wleko, 27% se wesni pasi, a sawo
5% se odgleduvaat za ppoizvodstvo
na volna (woxep). Ostanatite pasi se
kowbinipani so pazli~na nagla se -
no st na ppoizvodstvoto. Spo ped po -
da tocite na FAO, bpojot na kozi de -
nes dostignuva 490.000.000 gpla.
Po padi nivnata sposobnost za bp za
i dobpa akliwatizacija vo paz li~ ni
kliwatski i ekolo{ki uslovi, ovie
fapwski `ivotni se {ipokopas ppo -
stp aneti vo pe~isi site zew ji vo svetot.
Vo poslednite 20 go dini, golew
bpoj evpopski zewji agpesivno go pottiknaa
pazvojot na kozapskoto
ppoizvodstvo, uviduvaj }i golew ppixod
od kontinuipanoto zgolewuvawe
na potpebite od xpana, kako i dpas -
ti~ nata pazlika vo cenata na ko zap -
ski te vo odnos na ppo iz vodite od
Menaxment na stadoto
Ppi poednostavuvawe, wodulot na wenaxwent na stadoto vo
kozapskoto ppoizvodstvo se bazipa na:
Identifikacija i pegistpacija: ovoj ppoces vo kozapstvoto iwa
ogpowno zna~ewe, ppetstavuvaj}i bazi~na edinica na funkcionalnoto
ppoizvodstvo. Ovaa edinica ja ~ini osnovata vpz koja se teweli wenaxwentot
na stadoto, podobpuvaweto na genetikata, biosigupnosta,
wenaxwentot na zdpavstvenata sostojba, isppavnosta i sigupnosta vo
ppoizvodstvoto i kozapskite ppoizvodi i odp`uvaweto peputacija na
kvalitet vo industpijata.
Selekcija i klasifikacija: ppogpawite za selekcija i klasifikacija
se dizajnipani da iw powognat na odgleduva~ite vo identifikacija na
kvalitetite i slabostite na sekoe individualno `ivotno, no i stadoto
vo celina. Celta na ppogpawite e podobpuvawe na konfopwaciskite
i ppoizvodstvenite kapaktepistiki na `ivotnite. Dobpiot
izgled i fizi~kite kvaliteti na `ivotnite se vo dipektna kopelacija
so ppoduktivnosta, `ivotniot vek i otpopnosta na zaboluvawa. Selekcijata
i klasifikacijata so cel da se podobpat fizi~kite i ppoizvodstveni
kapaktepistiki davaat najbpzi pezultati, vo pelativno kpatok
34 | MOJA ZEMJA

vo intenzivno fapwepstvo
vpewenski pepiod. Isto taka, iwa i powalo vlijanie vo ekonowskata pawka
na sopstvenicite, ppeku powalata vpednost na inputot vo spopedba so
tpo{ocite za podobpuvawe na negenetskite faktopi za postignuvawe na
sakanata cel.
Isxpana: peceptupite za isxpana se fopwulipaat vpz osnova na individualna
fapwska analiza, zavisno od ppoizvodstvenite celi, bpojot na
`ivotni, nivnata stapost, diwenzii, kondicija, faza vo ppoizvodstvoto
(zasu{eni kozi, kozi vo laktacija, japci, japiwa i {ile`iwa) i peppoduktiven
status. Zna~i, ovie pecepti se izpabotuvaat spoped individualnite
potpebi na stadoto vo enepgetski edinici, ppoteini, winepalni
watepii, vitawini i suva watepija (vlakna), no i spoped ppocentualnata
zastapenost na kopistenite kowponenti (seno, koncentpat i winepali)
za poednostavuvawe vo ppaktikata.
Zdpavstvena za{tita: pedovna kontpola na zdpavstvenata sostojba
i ppofilakti~kite wepki na za{tita go osigupuvaat ppoizvodstvoto i
stabilnosta na kvalitetot na fapwata. Navpewenata dijagnostika go
poednostavuva eliwinipaweto na zaboluvaweto, istovpeweno nawaluvaj}i
gi finansiskite tpo{oci i zagubite vo ppoizvodstveni edinici.
Reppodukcija: so cel da se
postigne plansko ppoizvodstvo na
weso vo pepiod koga go bapa pazapot,
kontinuitet vo ppoizvodstvoto na
wleko vo tek na celata godina, kako
i bpzo podobpuvawe na genetskata
osnova na stadoto, se dava ppednost
na sinxponizacijata na estpus i
ve{ta~koto osewenuvawe na kozite.
Kozata e edno od prvite `ivotni odoma}ineti od strana
na ~ovekot. Znaci za nejzinata domestifikacija se pronajdeni
vo iskopinite od neolitot vo Jeriho i datiraat od
7000 p.n.e. (Zeuner, 1963).
Site doma{ni kozi (Capra
hircus) vodat poteklo od tri
izvorni oblici: Capra Aegagrus
ili bezoar, koja `ivee
na nekoi gr~ki ostrovi, vo
planinite na Mala Azija i
Kavkaz, Capra falconeri koja
mo`e da se najde vo
severozapadniot del na Indija
i Capra prisca Adumetz
od koja se pretpostavuva
deka poteknuva balkanskata
doma{na koza.
dpugi `ivotni. Osobeno e kapaktepisti~na
tendencijata vo zewjite na
Evpopskata Ynija za nawaluvawe na
walite fapwi i zgolewuvawe na bpojot
na spe cija lizipani kozapski
fapwi za ppoizvodstvo na wleko i
sipewe. Vo Makedonija, popadi zakon
skata pegulativa od 1954 godina
(Zakon za zabpana za ~uvawe i odgleduvawe
na kozi), vo eden podolg pepiod
postoi evidenten zastoj na
ovaa gpanka na fapwsko ppoizvodstvo.
So ukinuvaweto na ovoj zakon
vo 1989 godina, zapo~nuva etapno i
bavno pexabilitipawe na populacijata
na kozi, iako posledicite
se o~igledni i denes. Neoficijalnata
bpojka vo Makedonija e okolu
160.000 edinki.
Zgolemuvawe na interesot
Iako intepesot za ~uvawe i odgleduvawe
kozi kaj nas se zgolewuva od
den na den, kozapskoto ppoizvodstvo
vo Makedonija, s# u{te, e tpadicio -
nal no opganizipano {to e ppi~ina
za izostanuvawe na ppoizvodstveni
i finansiski pezultati. Tpansfopwacijata
vo sovpeweno fapwsko od -
gle duvawe e dipektno zavisna od ko -
pisteweto na soznanijata na
so vpe wenata nauka i ppaktika i niv -
no to iwplewentipawe vo sekoj segwent
na ppoizvodstveniot ppoces.
Za ova e potpebno definipawe na
odgleduva~ka cel i voveduvawe na
wenaxwent na stadoto. Ovoj wenaxwent
po bapuva koncizen plan za site
eta pi od ppoizvodstvoto, kako i opgani
zacionen plan za vonpedni si -
tuacii.
Ra{ela Mizpaxi
Asistent na FVM/DVM
JYNI 2008 | 35

AKCIJA
Suzbivawe na brucelozata
Po~nuva vakciniraweto
i obele`uvaweto na
ovcite i kozite
Tro{ocite za sproveduvawe na
akcijata za vakcinirawe se na tovar
na dr`avata, odnosno sto~arot ne
pla}a ni{to za vakcinacijata.
Site fapwepi koi iwaat ovci i kozi
tpeba da dozvolat vetepinapite
neppe~eno da gi obele`at i
vakcinipaat gplata. Dokolku ne se
dozvoli, objasnuva Kipanxiski,
sleduvaat kazni bidej}i se
sppe~uvaat napopite na dp`avata da
ja suzbie bpucelozata i se izlo`uvaat
na opasnost lu|eto i `ivotnite vo
okolinata.
Bpoj na zaboleni `ivotni
od bpuceloza
2004 15.000
2005 13.141
2006 13.493
2007 18.978
D
el od ovcite i kozite, vo napednite tpi weseci, }e bidat
vakcinipani ppotiv bpucelozata. Spoped Ppogpawata za
nejzino suzbivawe i iskopenuvawe, vakcinacijata }e se
sppoveduva vo pegioni. Vo ppviot pegion }e se vakcinipa sawo podwladokot,
a ostanatite `ivotni }e se testipaat, vo vtopiot pegion
vakcinacijata e zabpaneta i vo tpetiot, }e se vp{i wasovna
vakcinacija. Od ovaa zapazna bolest zaboluvaat i lu|eto, ovcite,
kozite, no i nekoi dpugi `ivotni. So Ppogpawata za suzbivawe
i iskopenuvawe }e bidat opfateni okolu 700 iljadi edinici. Osven
vakcinipaweto, papalelno, }e se sppoveduva i akcijata za identifikacija
i pegistpacija na ovcite i kozite.
Bpucelozata vo winatoto bila glaven zdpavstven ppoblew kaj
`ivotnite vo zewjava. Spoped statistikata, bpojot na zaboleni
pegistpipani `ivotni se dvi`i i do 19.000 gpla. Spoped Toni Kipanxiski,
pakovoditel na Sektopot za zdpavstvena za{tita na `ivotnite
vo Yppavata za vetepinapstvo, bpojot na zaboleni `ivotni
e pezultat na pogpe{niot ppistap vo suzbivaweto na bolesta, kako
i dvi`eweto i newaweto kontpola vo dvi`eweto na `ivotnite.
Dosega, bolesta se suzbivala so testipawe i kolewe na zabolenite
`ivotni, wetod koj ne dal pezultat. „Zatoa, ppistapivwe kon
kowbinacija na testipawe i kolewe na zabolenite `ivotni i vakcinacija.
Testipaweto se sppoveduva za da se otkpijat site zaboleni
`ivotni i po utvpduvaweto na nivniot bpoj, tie se odzewaat i kolat
vo posebno nazna~ena klanica. Na sto~apot wu sleduva kowpenzacija
za nappavenata {teta po gplo“, veli Kipanxiski.
So vakcinacijata se postignuva otpopnost (iwunitet) kaj `ivotnoto
kon ovaa bolest. Toa se vakcinipa sawo edna{ i iwunosta
e do`ivotna. Spoped dosega{nite iskustva, so vakcinipaweto,
pe~isi site `ivotni, stoppocentno, sozdavaat iwunitet.
No, za da se potvpdi ova, i vo zewjava e nappaven ekspepiwent so
aplikacija na vakcinata vo dve stada. Po nivnoto testipawe, i
vo na{iot slu~aj `ivotnite, stoppocentno, sozdale iwunitet i
vetepinapite se zadovolni od sppovedenata aktivnost.
So vakvite akcii se nastojuva da se sozdade iwuna populacija
kaj `ivotnite, da se otstpani izvopot na infekcii i da newa novi
zaboluvawa kaj wladata populacija. Vakcinipanite `ivotni se
obele`uvaat so u{ni wapkici koi se ozna~eni so znak za vakcinacija
i godinata na vakcinipawe.
Isto taka, veli ovoj pakovoditel, vetepinapite pabotat
spoped utvpdena ppogpawa i paspoped za poseta na fapwite.
Dokolku nekoja fapwa ne e posetena, toga{ sopstvenkot tpeba da
ppijavi vo najbliskata vetepinapna stanica ili kaj vetepinapniot
inspektop.
Spoped statisti~kite podatoci, ovaa bolest e najzastapena
vo Valandovo, Radovi{, Kon~e, [tip i Kapbinci. Nasppoti toa,
vo dpugi op{tini, we|u koi Bepovo, Pex~evo, Del~evo, Vinica,
Ko~ani i dpugi gpadovi, newa ppo{ipuvawe na ovaa bolest i zatoa,
akcijata za vakcinipawe newa da se sppoveduva.
Od winatata godina te~e i akcijata za suzbovawe na bpuceloza
i kaj govedata. Dosega{niot bpoj na bolni bil okolu 150 gpla od ispitani
sto iljadi `ivotni. Kipanxiski objasnuva deka ovoj bpoj na
zaboleni `ivotni ne e to~en popadi neppavilnoto sppoveduvawe
na wepkite za suzbivawe na bolesta. Odnosno, „so ppavilnoto sppoveduvawe,
uspeavwe da identifikuvawe nad 900 zaboleni goveda“, veli
Kipanxiski. Vo Makedonija iwa nad 200 iljadi goveda.
36 | MOJA ZEMJA

POLEDELSTVO
Sawo so ppavilna podgotovka na povp{inite, soodvetno
zastapuvawe na pazli~ni ppetkultupi,
ppa vilno i navpeweno |ubpewe i ppixpanuvawe,
na vodnuvawe i sovpeweno-texni~ko ppibipawe, spoped
ppo fesopot Loce Vasilevski, koj ppedava „Zpnesti i
klu benesti kultupi“ na Fakultetot za zewjodelski
nauki i xpana, }e se dojde do zgolewuvawe na ppinosite
na `ito (ja~wen, p~enica, p~enka, 'p`, tpitikale, opiz
i oves) na wakedonskata po~va. Spoped statisti~kite
po datoci, Makedonija iwa okolu 240 iljadi xektapi so
pazli~ni `itni kultupi. Po xektap, najwnogu se dobieni
od 2.800 do 3.100 kilogpawi pod. Ovie ppinosi
wopa da se zgolewat zatoa {to stav na site dp`avi, objasnuva
Vasilevski, e da ne se zgolewuvaat povp{inite
so `itni kultupi, tuku da se zgolewuva nivniot ppo -
se ~en ppinos. Spoped nego, stavot na odpedeni stpuktupi
deka vo Makedonija ne tpeba da se sadi p~enica
popadi walite ppinosi i deka poevtino e da se uvezuva
ovaa stpate{ka kultupa wo`e da ppedizvika sepiozni
ppoblewi.
Dr`avata mora da proizveduva osnovna hrana
Nasppoti ova, Vasilevski tvpdi deka ppoblew e do kol -
ku odpedena dp`ava ne ppoizveduva osnovna xpana, obja
snuvaj}i deka }e stpada ekonowijata, }e se pojavat
paz ni ppitisoci i, kone~no, so {to }e se posejat po vp -
{i nite na koi ve}e newa da iwa p~enica. „Ppazna pa n-
ica - ne ~uva gpanica“, veli ppofesopot, plasti~no
objasnuvaj}i ja potpebata deka dp`avata wopa da sozdava
osnovna xpana od sopstveni izvopi.
Zasega, dp`avata uvezuva od 160 do 180 iljadi toni
p~enica, a za da se zadovolat potpebite na gpa|anite,
neopxodni se 330 iljadi toni. Vo odnos na opizot, veli
Vasilevski, dp`avata gi zadovoluva sopstvenite po -
tpe bi, a se zgolewuvaat potpebite za ja~wen. Makedo -
ni ja ppoizveduva 50 iljadi toni, a potpebata se
zgo lewuva zatoa {to, osven za sto~na xpana, ja~wenot
se kopisti i vo ppoizvodstvoto na pivo, a wo`e da se
ko pisti i kako lebno `ito. Vasilevski `ali {to se
ppo izveduvaat wnogu wali koli~ini 'p`, objasnuvaj}i
deka ovaa kultupa neppavedno e zapostavena, iako zewja
va iwa odli~ni uslovi za ppoizvodstvo vo pidskoplaninskite
podpaj~a. Od `itata po~nuva da se
zgo lewuva pobapuva~kata na tpitikaleto (kowbinacija
od p~enica i 'p`), kako i na ovesot popadi negovata
vpednost vo isxpanata i vo sppe~uvaweto bolesti.
Vasilevski go napekuva ovesot „kultupa na ve~nata
wladost“, zatoa {to se kopisti vo ka{i~kite za deca.
Kako da se zgolemat prinosite?
Za da se zgolewat ppinosite, Vasilevski bapa da
ppekine tpetwanot na `itata kako divi pastenija i da
po~ne da se pazwisluva kako za pastenie koe bapa se-
Lolew ppoblew ppetstavuva faktot {to nad 20 ppocenti od ppoizvedeniot leb,
spoped ppofesop Vasilevski, se fpla v |ubpe. Zna~i, od 330 iljadi toni `ito, se fplaat
pe~isi 60 iljadi. Odnosno, od uvezenoto `ito, se fpla 40 do 50 ppocenti kako
gotov leb. Za Vasilevski, ova e pezultat na nekontpolipanoto ppoizvodstvo na leb.
Zatoa, toj ppedlaga da se nappavi analiza kolku od ppoizvedeniot leb se fpla i so
toa da se ppezewat wepki za kontpola i nawaluvawe na tpo{ocite za ppoizvodstvo.

Kako da se zgolewat
?
prinosite na `ito
Faktopi za kvalitetno sewe
1. kvalitetna po~va
2. xpana
3. kvalitetno sewe
4. za{tita od plevel i {tetnici
5. voda
Koj bilo od ovie faktopi da nedostasuva vo
sinxipot, toga{ toa go liwitipa ppoizvodstvoto
na `itni kultupi.
Koj dobro see, dobro i }e `nee
Zewjodelcite od isto~niot, osogovsko-ov~epolski pegion se
ppezadovolni od dosega{nata sostojba kaj `itnite kultupi.
Toa se dol`i na povolnite kliwatski uslovi - vpne`ite, no i
na ppiwenata na neopxodnata agpotexnika za poljodelstvo. Za
da se dobie konkupenten ppoizvod vo ovaa gpanka, spoped Todop
Petkov, ~len na ZMK i koopdinatop na sektopot za poljodelstvo
i wexanizacija, koj poseduva kvalitetna i sovpewena wexanizacija
za poljodelstvo i iwa dolgogodi{no iskustvo vo
ppoizvodstvo na `itni kultupi, potpebno e navpeweno da se
ppiwenuva soodvetna agpotexnika vo site fazi vo ppoizvodstvoto,
od opawe, seidba, za{tita, do `etva. Potoa, spoped
nego, do nawaluvawe na tpo{ocite vo seidbata }e se dojde sawo
ppeku kopistewe na kvalitetna wultifunkcionalna wexanizacija,
ppi {to }e se za{tedi vo sewenski watepijal od 20%
do 30%, vo gopivo, awoptizacija, pabotna sila, vpeweto za pabota
}e se nawali tpi do ~etipi pati. Isto taka, toj veli deka
pastupot na zpno za vpewe na `etvata so sovpeweni kowbajni
se sveduva na 2-3%, neopxodno e da se {tedi i na |ubpivata vo
osnovnata i dopolnitelna ppixpana, spoped potpebata na kultupata,
i da se subvencionipa nawensko gopivo „zelena nafta“
za opawe, seidba, `neewe i dpugi pabotni opepacii so cena
oslobodena od akciza za pati{ta, danoci, wap`i... Petkov objasnuva
deka sekoe izbegnuvawe na koja bilo agpotexni~ka
wepka i neppidp`uvawe na optiwalniot pok, povlekuva sepiozni
posledici po ppinosite. Zewjodelecot-fapwep, osobeno
powalite, tpeba da kopistat kvalitetna wexanizacija.
Sa{e Todosiev, biotexnolog
piozen ppistap ppi negovoto odgleduvawe. „Naukata
iwa postignato visoki dostignuvawa vo odnos na `itnite
kultupi. Ve}e iwawe i sopstveni sopti, koi iwaat
visoka ppodukcija“, veli ppofesop Vasilevski.
Ppviot ~ovek na kowpanijata „Agpounija“, Ognen
Opov~anec, objasnuva deka newa potpeba da se zgolewuva
genetskiot potencijal na `itapkite, zatoa {to Makedonija
ve}e iwa takvi `itni kultupi. „Ppose~en ppinos
od `itata vo zewjava e 2.300 kilogpawi po xektap, a iwa
i `itapki so 10 do 11 toni po xektap. Takvi se pelistepkata,
podobpenata opov~anka, agpounijata i
dpugi sopti. Deneska swe vo faza na ppiznavawe
so nekolku linii koi }e stanat sopti. Tie iwaat
ogpowen genetski potencijal i vpven kvalitet, so
nad 11 toni po xektap“, objasnuva Opov~anec. Spo -
ped nego, osven p~enicata, iwa i tpitikale ag po -
uni ja, koe ve}e e ppiznaeno i vo gostivap ski ot
pe gion, winatata godina, podilo po 9 toni i 300
ki logpawi po xektap.
Makedonija, veli ovoj ppakti~ap, iwa potpeba
od 32 iljadi toni sewe za da se poseat 100 do 110
iljadi xektapi zewji{te. Spoped Opov~anec,
kvalitetno sewe vo zewjava se kopisti sawo pet do
seduw iljadi toni, a ostatokot povp{ini se seat
so wepkantilno sewe. „Zgolewuvaweto na ppino -
sot }e se slu~i sawo dokolku se upotpebuva kv a -
li tetno sewe, so gapantipano poteklo i so toa }e
iwawe za 30 ppocenti povisoki ppinosi. Osven
toa, so kvalitetno ve{ta~ko |ubpe }e se dobijat
u{te 20% pove}e ppinos. So ova }e gi zadovoliwe
celokupnite potpebi na Makedonija i }e se elewinipa
uvozot. No, so degenepipanoto sewe, ppinosite
se wnogu wali i se pojavuvaat sepiozni
bolesti“, veli Opov~anec. Vo zewjava, vakvo sewe
ppoizveduva sawo Zewjodelskiot institut Skopje,
Agpounija i se uvezuva od Novi Sad, Spbija.
T. Stoj~evski
Ne postoi odpeden pecept za ppavilna podgotovka na odpedena povp{ina na koja tpeba da se sejat `itnite
kultupi. Isto taka, za da se zgolewi ppinosot, potpebno e da iwawe soodvetno wenuvawe na ppetkultupite i da
se sadat kultupi koi ostavaat ~ista po~va od pleveli. Ppofesopot Vasilevski objasnuva deka zna~ajno e da se sadi
i soja kako ppetkultupa koja, ~esto pati, ja izvlekuva zewjata od kpizni situacii. Potpebno e soodvetno |ubpewe
koe zavisi od podnosta na soptata i od po~veno-kliwatskite uslovi, kako i ppixpanuvawe vo wowentot koga najwnogu
wu e potpebno na pastenieto za da fopwipa klav~iwa i zpna. Navodnuvaweto tpeba da se izvp{i vo vistinski
wowent kako ppeduslov za visok i kvaliteten pod. „Dokolku vo po~etokot na appil se navodnuvaa povp{inite,
toga{ wo`e da se o~ekuva visoka podnost. A, wajskiot do`d }e powogne vo oploduvawe na cvetovite i za po~eten
pazvoj na zpnoto. Ppi kpajot na waj i po~etokot na ovoj wesec, dobpo }e bide povtopno da zavpne ili da se nalee
za da se dobie kvalitet i kpupnost vo zpnoto“, veli Vasilevski. Isto taka, veli ppofesopot, ppoblew ppetstavuva
zastapenata wexanizacija za `neewe koja ppavi ogpowen ppocent na pastup, pe~isi do 30% od vkupniot ppinos.
Zna~i, se gubi zpnoto vo nivata, kako i ppi tpanspoptot od nivata do silosite. Za zgolewuvawe na ppinosite,
neopxodno e da se pazwisluva za izbopot na sopti. Makedonija, so wnogu pazli~nite kliwatski i po~veni uslovi,
bapa ppavilen izbop na soptite za sekoj pegion (zna~i, peonizacija na soptite) za da iwawe podobpo iskopistuvawe
na genetskiot i ppoizvodstveniot potencijal vo odpedeni po~veno-kliwatski uslovi. Osven ova, objasnuva
Vasilevski, neopxodno e da se kopisti septificipan sewenski watepijal kako gapancija za visoki ppinosi, zatoa
{to kaj nas se see nad 50 ppocenti wepkantilen watepijal, veli ovoj ppofesop, {to silno vlijae vpz nawaluvawe
na ppinosite i kvalitetot na zpnoto.
JYNI 2008 | 39

FITOPATOLOLIJA
Zagpi`uva~ki bolesti na
`itnite kulturi
Vpz osnova na vizuelnite tepenski
ppegledi, kako i na wi kpo -
skop skite, binokulapnite i
dpu gite labopatopiski ispituvawa,
konstatipavwe deka zdpavstvenata
sostojba na `itnite kultupi vo Republika
Makedonija, vo poslednite
pet godini, e zagpi`uva~ka. Za be le `a -
no e zgolewuvawe na ppisustvoto na
patogenite gabi vo {tipskiot, ko~anskiot,
kuwanovskiot, bitolskiot i
skopskiot pegion, so {to se zgolewuvaat
zagubite vo ppinosot.
Kako najzna~ajni bolesti kaj `itnite
kultupi }e gi navedewe slednive:
- Mycosphaerella graminicola - siva
pegavost na listot (septopioza) kaj
p~enicata.
Bolesta se javuva vo tekot na
celata vegetacija na site nadzewni
delovi na p~enicata. Na po~etok, daw -
ki te se vodenesti, potoa po`oltuvaat
i, na kpaj, dobivaat tewnocpvena boja,
~esto obvieni so xlopoti~na zona.
Mnogu jaka infekcija so Myco sphae re -
lla graminicola e zabele`ana kaj ja~ we -
not, soptata „bapun“, vo podpa~nata
edinica Radobop, Bitola. Siwptowite
se wanifestipaa
najwnogu na bazalniot
od vpvniot
list na ja~wenot,
ppi {to celiot
posev be{e zapazen
so intenzitet od
35-45%.
- Cochiobolus sativus, sinoniw Bi po -
laris sorociniana - ppi~inuva obilna
dawkavost na listovite od ja~wenot.
Dawkite se so tewnowaslinesta boja,
okpugli ili elipsovidni po oblik, a
vo podocne`niot stadiuw se spojuvaat
i dobivaat neppavilna fopwa.
- Blumeria graminis (sin. Erysiphe
graminis) - ppi~initel na pepelnica
kaj `itnite kultupi. Siwptowi na
bolesta: na dolnite listovi, lisnite
pakavci i na ppizewniot del od pastenieto
se zabele`ani xlopoti~ni
dawki i obilno fopwipawe na wi ce li -
ja so beli~esta do siva boja.
- Tapesia yallundae, Wallwork & Spo -
oner, teleowopfen stadiuw. Kaj ovaa
bolest gi iwawe slednive siwptowi:
Za najgolew del od ovie bolesti postojat za{titni wepki
i nivniot izbop zavisi od ppisustvoto i intenzitetot na
bolesta. Najdobpo pe{enie e stpu~no lice da izvp{i utvpduvawe
na sostojbata, a potoa da se odpedi fungicidot, kako
i na~inot i koncentpacijata na negovata aplikacija.
Xewiska za{tita: Vo kuwanovskiot pegion, golew uspex se
postigna so 2-3 tpetipawa so fungicidi.
specifi~ni, elipsovidni ili „okolezii“
na ppizewniot del na stebloto
kaj ja~wenot, we|u ppvata i vtopata intepnodija.
Leziite se so elipsovidna
fopwa, taka {to potsetuvaat na
„pti~jo oko“, vo spedinata se svetlosivi,
a pepifepniot del e so wa sli ne -
sto-kafeava do cpna boja.
- Puccinia graminis f.sp. tritici - ppi -
~initel na cpna 'p|a kaj `itata. Siwptowi
na bolesta: izdol`eni elip sovidni
sopusi vo oblik na plikovi,
papalelni so oskata na stebloto i
listot i so boja na 'p|a. Sopusite bea
vo golew bpoj, taka {to pogolewiot
del od povp{inata na stebloto i listot
be{e ppekpien so vakvite tvopbi
na gabata.
Vo ppoletta 2008 godina, posebno
vo kuwanovskiot pegion, zabele`an e
intenziven ppocent na zapaza od Coc -
hli obolus sativus, tpule` na kopenot i
stebloto i pegavost na listot. Siwptowi
kaj ovaa bolest: kaj ja~wenot od
Kuwanovo bea zabele`ani na listot,
kopenot i ppizewniot del od stebloto.
Vo poleto wo`ea da se za be le -
`at silno zapazeni pastenija, koi
za ostanuvaat vo popastot so celosno
po `olteni listovi, celosno za kp` la -
ve ni pastenija i slabo zaboleni pastenija,
kaj koi siwptowite sawo {to
po~nale da se pojavuvaat. Kaj silno
zabolenite pastenija na osnovata na
steblenceto wo`e{e da se zabele`i
pojava na vla`en gnile` koj ppedizvikuva
pazopuvawe na sppovodnite
sadovi, pastenieto ne wo`e da se
isxpanuva i nastanuva negovo bpzo
ppopa|awe. Intenzitetot na zapazata
dostigna i do 40%.
Ppof. d-p Ilija Kapov,
Dekan na Zewjodelski fakultet,
Ynivepzitet „Loce Del~ev“, [tip
40 | MOJA ZEMJA

[a}iri [ahsivar, porane{en „taksi-traktorist“
MEXANIZACIJA
So
IMT
539
izdp`uval sewejstvo
pove}e od 4 decenii
O
d dale~nata 1965 godina, [a}ipi
[axsivap od gostivapskoto selo
Fopino, poseduva tpaktopi. Vo
ovoj pepiod, toj ppowenil 4 IMT wa {i ni.
I sega poseduva IMT 539 i spoped nego,
ovaa sppska wexanizacija e naj dob pa i
najppifatliva za na{ite zew jo del ci.
„Pped 13 godini pe{iv da ja pod novaw wojata
wexanizacija. Kupiv po lo ven, tpi go -
di {en, IMT 539. Saw go odp `u vaw i do se -
ga ne se pasipal. No, 40-go di{noto
is kustvo we nau~i kako tpe ba da se odnesu
vaw kon ovaa wa{ina“, ve li [axsivap.
Ovoj {eeseti~etipigodi{en gostivap~anec
poseduva 30 dekapi zewja. Na
nea sadi p~enica, p~enka, lucepka,
ja~wen. So dobienata xpana ja xpani sto -
ka ta, odnosno desetinata kpavi. Bi dej -
}i decata wu se vo stpanstvo, ovie 30 de -
kapi saw gi obpabotuva. Se pazbipa, so
powo{ na sovpewena wexanizacija. Osven
tpaktopot, toj iwa wno gu dopolni -
telna wexanizacija, ka ko {to se ko sa~ -
ka, tawipa~ka, senosobi pa~ka, od nosno
senopastupa~ka, puw pa za pps ka we na
kultupite, dpqa~, plu govi za opa we...
Mexani za ci jata, veli [axsivap, wno gu ja
olesnuva pabotata na zew jo delecot, no
bapa i og pow na gpi `a i da va~ -
ki za nejzino odp `uvawe.
Na tpaktopot na [axsivap,
popadi nevpewe, padnalo dpvo,
no blagodapej}i na kabinata,
bi lo skp{eno sawo vetpobpanskoto
stak lo. Toj sega }e go zaweni so
novo, no toa }e go ~ini 200 do 300 evpa
od do wa{ niot buxet. Za pazlika od
vakvite ne sekojdevni okolnosti, objasnuva
[axsi vap, potpebni se okolu 1.500
evpa go di{ no za pedovno i nopwalno
odp` u vawe i kopistewe na tpaktopot.
„Na sekoi 50 ~asa pabota wenuvaw waslo
i filtep za waslo. Na stotiot ~as od
paboteweto, wopa da ppowenite filtep
za nafta, odnosno da go ispe pe te
vozdu{niot filtep. Za filtpite za wa -
slo i za nafta, ppi sekoe wenuvawe, se
davaat po 20 evpa za pap~e, dokolku se
kupat opiginalni od Spbija“, objasnuva
[a}ipi. Po sekoe opawe, veli toj, tpaktopot
wopa da se ispepe vo pepalna, zatoa
{to bapa topla voda koja }e ja otstpani
wasnotijata od wotopot. Toa
~ini 200 denapi. Isto taka, toj wenuva
guwi na sekoi 4 godini, vo zavisnost od
kapacitetot na pabotewe i povp{inata
po koja se dvi`el tpaktopot. Dve golewi
guwi ~inat okolu 250 do 300 evpa, a wa -
li te, ppedni guwi se po 25 evpa pap~e.
Ovoj zewjodelec ve}e pazwisluva da go
ppoweni i ovoj tpaktop. Koga bi kupuval
povtopno, veli toj, pak }e kupi IMT 539,
Mexanizacijata, veli [axsivap, wnogu ja olesnuva
pabotata na zewjodelecot, no bapa i ogpowna gpi`a
i dava~ki za nejzino odp`uvawe. Potpebni se okolu
1.500 evpa godi{no za pedovno i nopwalno
odp`uvawe i kopistewe
Taksi-traktorist
Vo pepiodot dodeka pastele sinovite
na [axsivap, toj bil ppinuden so svojot
tpaktop da paboti na tu|i nivi.
„Bev taksi-tpaktopist. Opav po tu|i
nivi za da go izdp`uvaw sewejstvoto.
No, sega pabotaw sawo za sebe i za
svoite potpebi, a toa zna~i powalku
pabota so tpaktopot, powalku dava~ki
za negovo odp`uvawe. So pentawe,
potpeben e pewont na 3 do 4 godini
pabota. Koga go kopisti{ za li~ni
potpebi, tpaktopot }e ve slu`i i 20
godini“, veli [axsivap.
zatoa {to „gi zadovoluva potpebite na
na{iot zewjodelec, poevtin e, iwa dovolno
wo}nost, 39 kowski sili, za
obpabotka na na{ite papceli, iwa evtini
pezepvni delovi“. Nov IMT 539 }e
Ve ~ini 8.000 evpa od dowa{niot buxet.
Site zewjodelci koi poseduvaat
tpaktopi peagipaat na ppewnogu visokata
cena na naftata {to ja kopistat.
Za opawe na 14 dekapi zewja, spoped [axsivap,
potpebni se 4.000 denapi za
nafta i toa za edno opawe i nekolkupati
za dplawe. So sni `u -
va we na cenata, veli ovoj
gos ti vap ~a nec, wnogu }e se
ppidonese zewjodelecot
po~esto da ja wenuva svoja -
ta wexani za ci ja.
T. S.
41

NOVITET
Prira~nik za urbano rastitelno zemjodelstvo
Fapwa vo gpad
Komponenti:
Polippopilenska tkaenina so ppixpaneta po~va,
najlonski lenti
Cpni ppopustlivi cpeva PVC
Ppoyipno cpevo PVC
Polippopilenski spojki za cpeva
Polippopilenski inki
Kpaevite na vpe}ata
se vpzuvaat so
najlonski lenti
Sistewot za upbano pastitelno zewjodelstvo ovozwo`uva
lu|eto da odgleduvaat pastenija vo gpadovite. Se postavuva
kako pove}ebpojni fopwacii na tpotoapi, plo{tadi i dpugi
povp{ini.
Konstrukcija:
Sistewot se sostoi od po~va koja{to e zavitkana vo
poluppoyipna, poluppopustliva tkaenina od koja wo`e da se
fopwipaat fleksibilni fopwi. Voda se poleva vo sekoja vpe}a
ppeku cpeva koi se povpzani so dovodnite cevki od objektite
ili so dpugi izvopi na voda. Delovite od cpevata {to se vnatpe
vo vpe}ite se ppodup~eni, so {to se ovozwo`uva te~ewe na
vodata vo po~vata. Do`dovnata voda, isto taka, navleguva vo
tkaeninata, {to ja zadp`uva vlagata a na vi{okot voda wu
dozvoluva da iste~e.
Spojka so dovodna cevka
Zasaduvawe i berba:
Sistewot za upbano pastitelno zewjodelstvo e nawenet za
{ipoka upotpeba. Lu|eto wo`e da gi bepat pastenijata i da zasadat
novi pastenija. Nekoi pastenija, kako na ppiwep, kowpipite,
bapaat golewa koli~ina po~va i zatoa najdobpo pastat
vo pogolewi vpe}i. Na bilkite i gpavot iw tpeba powal ppostop
i wo`e da se odgleduvaat vo tesni pedovi. Lpadinapskite
kultupi wo`e da se sobipaat koga se sppewni za kopistewe.
Dokolku se paboti vniwatelno so vpe}ite, tkaeninata wo`e da
se kopisti nekolku pati. Me|utoa, pped povtopnata upotpeba
po~vata wo`e da tpeba da se na|ubpi so kowpost i sli~no.
Odr`uvawe:
Sistewot go
odp`uvaat licata
koi{to go
kopistat. Vo
slu~aj na su{a,
vpe}ite wo`e
pa~no da se polevaat
ili
cpevata wo`e da
se povpzat za
slavina.
Vpe}ite se povpzani
zaedno so spojki za cpeva
Sistew za upbano pastitelno
zewjodelstvo, Bpewen, Lepwanija
42 | MOJA ZEMJA

Swedmilk Makedonija i makedonskite farmeri da ja iskoristat {ansata da stanat lider vo regionot
Organskoto mleko -
mo`nost za pogolema
zarabotuva~ka
Swedmilk Makedonija vo svojata
biznis stpategija planipa ot -
kup na opgansko wleko. Za wa kedon
skiot fapwep swenata od obi~ no
vo opgansko ppoizvodstvo tpe ba da
se gleda kako wo`nost za za pabotka.
Vo wowentov vo Mi ni step stvoto za
zew jodelstvo, {u wapstvo i vodo sto -
pan stvo e vo tek ppocesot na aplicipawe
za dobivawe subvenici za
ppo izvodstvo na opgansko wleko, koe
ne wa obvpzuva~ki kapaktep. „Koga
sta nuva zbop za opgansko wleko, osnov
no ppavilo e deka sto~nata xpana
wo pa da bide opganska. Mlekoto od
kpa vite se sweta za opgansko so 6
we seci isxpana so sto~na xpana za
ko ja ppetxodno iwa septifikat za
op gansko poteklo. Ekonowska pepspek
tiva za ppoizvodstvo na opgansko
wleko e odli~na, so ogled na toa
{to otkupnata cena za ova wleko e
po golewa. Sekoj fapwep koj }e se od -
lu ~i na ovoj ~ekop, potpi{uva dolgo -
po ~en dogovop so Swedmilk, pokpaj
toa {to subvenciite od dp`avata
za ovoj tip ppoizvodstvo na wleko
se pove}e od zadovoluva~ki”, izjavi
Dpa gi \op|ievski pakovoditel za ot -
kup na wleko vo Swedmilk Makedonija.
Opganskoto ppoizvodstvo e naj bp -
zo paste~ki sektop vo zewjodelstvoto
vo svetot. Od 1990, ppo da` ba -
ta na opganska xpana iwa past we|u
20-24% na godi{no nivo. Soo~eni so
go lewata pobapuva~ka na opgansko
wle ko, nekolku evpopski zewji, po seb -
no Velika Bpitanija i Lepwanija, se
bopat da ja zadovolat poba pu va~ ka ta.
Zaedni~ki intepes e Makedonija
da stane lidep vo ppoizvodstvo na
op gansko wleko. Tuka zaedno wo`e da
na ppaviwe wnogu. Da ne ja ppo pu{ -
ti we ovaa {ansa!
JYNI 2008 | 43

SERIJAL LEKOVITI RASTENIJA
Koga i kade treba da se
Letoto e pepiod na bilna
vegetacija i golew del od
lekovitite pastenija ili,
podobpo pe~eno, najgolewiot
del od niv se sobipaat
vo nivniot
ppipoden awbient zatoa
{to tie walku se kultivipani
i walku se odgleduvaat
opganizipano. Na
ppostopite vo Republika
Makedonija iwa nekolku
iljadi pegistpipani
lekoviti pastenija, no
sawo wal del od niv iwaat
kowepcijalna vpednost i
se sobipaat i ppedavaat
vo otkupnite punktovi na
fapwacevtskite kowpanii.
Zatoa, sekoga{ tpeba da se
bapa vistinskata infopwacija
za toa koga
odpedena bilka e vo faza
na intenziven past, kade
paste, koga se sobipa i
kolkava cena postignuva
nejziniot alkaloid na
stokovata bepza. So tek na
vpewe, bilkapite usvoile
svoj kodeks na odnesuvawe,
zatoa {to tie, ednostavno,
ja polzuvaat ppipodata i
dokolku kon nea ne se
odnesuvaat pacionalno, }e
dojde do nawaluvawe na
ppisustvoto na odpedeno
pastenie na toj ppostop,
dupi i do negovo is~eznuvawe.
Se pazbipa, so toa se
gubi i wo`nnosta da se
ostvapat zna~itelni finansiski
efekti od negovoto
sobipawe.
Postojat 13 takanape~eni
op{ti ppavila kon koi
tpeba da se ppidp`uva
sekoj bilkosobipa~:
N. Dukoska
Beladon Prilep
048 410 113
Otkupuva sve`i i suvi {umski
pe~urki: Smr~ak, Smr~kovka, \ur|evka,
Lisi~ara, Vrgaw, Rujnica, Seme od
Kopriva, Smreka i Borovinki
1.
Edno lice ili gpupa koja paboti zaedno, vo tekot na eden den ili
sezona tpeba da sobipa sawo eden vid lekovito pastenie koe se
kopisti vo fapwacevtski celi. Dupi otkako }e powine negovata
sezona za optiwalno sobipawe, wo`e da se ppewine kon sobipawe na
dpug vid. Ednostavno, vo edna koppa vo koja se sobipaat pastenijata
ne swee da iwa ppisustvo na dpug vid pastenija, a najwalku da dojde
do nivno we{awe.
2.
Vistinskiot bilkosobipa~ nikoga{ newa da dozvoli da bidat
sobpani ili iskopani site edinki od pastenieto koe se sobipa od
eden ppostop vo koj toa ppipodno vipee. Toj }e ostavi eden del,
odnosno okolu 20 ppocenti od najubavite i najdobpo ofopwenite
ppiwepoci na pastenieto za negovo osewenuvawe i ppipodno
pazwno`uvawe.
3.
Sekoga{ tpeba da se vniwava okolu sobipaweto na lekovitite
pastenija toa da se ppavi isklu~ivo vo pepiod na ubavo i suvo
vpewe, koga nadvop newa posa, a nikoga{ vedna{ po do`d i
konstantno zgoleweno ppisustvo na vlaga vo ppostopot. Najdobpo e
sobipawe na pastenijata nekolku dena po pojavata na vpne`i zatoa
{to toga{ tie se najso~ni i najlekoviti, a i ppocentot na ppa{ina
i dpugi ne~istotii toga{ e najwal.
4.
Najne`nite delovi od pastenijata, kako {to se cvetovite, listot i
delovite od steblata, najdobpo e da se su{at na ppovev vo poladni
ppostopii, a nikako dipektno da bidat izlo`eni na son~evite
zpaci. Vo vakvi slu~ai, najdobpo e su{eweto da se vp{i vo
industpiski tepwi~ki su{nici, kade {to se postignuva i najdobap
kvalitet na ppoizvodot.
5.
Dokolku newa specijalizipana su{apa, za taa cel uspe{no wo`at da
se iskopistat su{nici za ovo{je, zelen~ukot, no i ppostpani i
~isti tavani, ~apdaci, powo{ni ppostopii i dpugi pokpieni
povp{ini vo koi ppovetpuvaweto i xigienata se na visoko nivo.
6.
Ve}e isu{enite lekoviti pastenija ili nivni delovi tpeba da se
skladipaat i ~uvaat do ppedavaweto vo otkupnite punktovi vo
fapwacevtskite kowpanii vo ~isti i dobpozatvopeni sadovi,
oblo`eni so xaptija ili vo xaptieni vpe}i i vo ppostopii kade {to
newa ppisustvo na xewiski ispapuvawa.
7.
Najdobpo e sobpanite isu{eni i ppavilno skladipani lekoviti
pastenija vedna{ da se ppedadat vo otkupnite punktovi zatoa {to,
vo sppotivno, se pizikuva nivno o{tetuvawe i nawaluvawe na
kvalitetot, a so toa se nawaluva i wo`nosta za postignuvawe
solidna cena.

sobiraat
lekovitite rastenija?
8.
9.
Bilkapstvoto, po ppavilo, ne e individualno
zaniwawe, tuku toa e sinxip od povpzani
aktivnosti na poedinci, gpupi i celi
fapwacevtski koppopacii.
Edukacijata i nau~noto poznavawe na
lekovitite pastenija i nivnite sli~ni
spodnici koi ne se kopistat vo
fapwakotepapijata e od golewo zna~ewe i bez
toa ne wo`e da se zawisli ppavilnata pabota
na bilkosobipa~ite
10.
Ppavilno sobipawe i po~ituvawe na
ppincipot na ostavawe na eden izvesen bpoj
edinki za sawopazwno`uvawe, kako i kopistewe
na wo`nosta od selektivno pazwno`uvawe na
odpedeni lekoviti pastenija vo nivniot
ppipoden ppostop na vegetacija e od
neppocenlivo zna~ewe za sekoj bilkosobipa~.
11.
Odpedeni vidovi lekoviti pastenija, koi
sodp`at otpovni i nadpaznuva~ki
alkaloidi, tpeba da se sobipaat
vniwatelno, so kopistewe na za{titni
spedstva i sawo od iskusni
bilkosobipa~i.
12.
Na sekoe pakuvawe tpeba da se ozna~i
vidot na pastenieto, a vo poseben
bilkapski dnevnik da se evidentipa kade
e sobpano, vo koj pepiod, kako i
ppibli`ni sogleduvawa za kvalitetot.
13.
Najdobpo i ekonowski najisplativo e
lekovitite pastenija da se odgleduvaat
planta`no, a ne da se ~eka tie da se
sobepat od ppipodata.
Va{ata prednost - To your advantage
In`ewering, izrabotka na oprema i trgovija vo procesna industrija
Engineering, production and trade in process industry
Firmata Pecon d.o.o se zanimava so procesen in`ewering, izrabotka na oprema i
trgovija vo oblasta na procesnata industrija. Zastapeni sme vo skoro site granki
na prehrambenata industrija, a osobeno vo mlekarstvoto.
Vo oblasta na prerabotkata na mleko Pecon nudi:
- Ma{insko i tehnolo{ko proektirawe na kompletni mini prerabotki vo
soglasnost so zakonskite propisi
- Kompletna oprema za mlekari od familijarni do industrijski postrojki
- Poedine~na oprema za mlekarstvo, so naglasok na RAZLADNI REZERVOARI
ZA MLEKO:
Ceni osobeno povolni + razni pogodnosti za finansirawe!
Kapacitet 100 – 10.000 litri (agregati za ladewe za 2 i 4 molzewa)
Rok na isporaka vo period od 10 dena od Va{ata pora~ka!
Dostava e vozmo`na na Va{ata adresa
Pu{tawe vo rabota i „0”- ti servis se vklu~eni vo cenata
Servis vo ramki na 24 ~asa od Va{iot povik + obezbeden sklad za rezervni delovi,
vo garanten i vongaranten period
Stru~na podr{ka i edukacija dostapna 24 ~asa na den!
Proveren kvalitet na poveke od 200 laktofriza koi se ispora~eni na
podra~jeto na Hrvatska!
Dodatna oprema Mo`nost za vgraduvawe na CIP, na laktofrizi od 400 l i poveke
`
`
100 - 300 l.
400 - 2.000 l.
Pecon d.o.o, Samoborska cesta 145; 10090 Zagreb
Tel.: 01/ 3496 413; 3496 428; Fax.:01/3496 424; E-mail: pecon@pecon.hr;
www.pecon.hr
1.000 - 10.000 l.

BERZA
Ceni na ovo{je i zelen~uk vo Crna Gora
za period od 1 do 7 maj 2008 godina
1 dinap=0,79 denapi
1 kuna= 8.48 denapi
Cena na ovo{je i zelen~uk na kvanta{kite pazari
Srbija za period od 5 do 11 maj, 2008 godina
Cena na ovo{je i zelen~uk vo Hrvatska na kvanta{ki
pazari za period od 5 do 11maj, 2008 Godina
pregled na dnevnite promeni na CBOT FUTURES
JULI 08 vo ^ikago vo sredinata na maj 2008
Dvi`ewe na cenitena p~enicata
na julskiot futures na berzata vo ^ikago
Dvi`ewe na cenitena p~enkata na
julskiot futures na berzata vo ^ikago
pregled na dnevnite promeni na CBOT FUTURES
JULI 08 vo ^ikago vo sredinata na maj 2008
Promet na berzata vo Novi Sad
od 12 do 16 maj 2008 godina
46 | MOJA ZEMJA