~udokultura

YREDNI^KI ZBOR
Spisanieto „Moja zewja” izleguva wese~no i e
vo sopstvenost na Fedepacijata na fapwepi vo
Republika Makedonija. Ppviot bpoj izleze kako
opganizaciski bilten na FFRM vo appil 2003
godina, a od dekewvpi 2006 godina se dist pi -
bu ipa kako wese~no specijalizipano spisanie
za zewjodelstvo i pupalen pazvoj.
Moja zemja
oktowvpi 2008
Izdava~:
Fedepacija na fapwepite
vo Republika Makedonija
Yl. Ligo Mixajlovski
bp.3, 1000 Skopje
tel / faks: 02/ 3099042
e- mail: kontakt@ffrm.org.mk
Bpoj na `-swetka:
210-0570486301-53
Banka dep.: NLB Tutunska Banka
Menaxer i
glaven i odgovoren urednik
Renata Nauwovska
renata.naumovska@ffrm.org.mk
Urednik
Todop Stoj~evski
todor.stojcevski@ffrm.org.mk
Marketing
Blagoj~e Najdovski
pcelaveles@yahoo.com
Antoaneta Diwova
antoaneta_dim@yahoo.com
Izvr{en direktor
Tpajan Diwkovski
trajan.dimkovski@ffrm.org.mk
Lektor:
Vepica Nedelkoska
Preveduva~i
Sowa Kitanovska, Edita Ja{api
Novinari:
Mipjana ^akapova
Monika Taleska
Stru~ni sorabotnici:
Ppof. d-p Qup~o Mixajlov
Ppof. d-p Bopis Anakiev
Vasko Zlatkoski, APRZ
Ppof. d-p Leftepija Stankovi}
M-p Elizabeta Miskoska-Milevska
Sorabotnici:
Nakil Elezi
Mapija \o{eva Kova~evi}
Sowa Tpajkova
Blagoj~e Najdovski
Stojan~e Anastasov
Dizajn: Bpigada dizajn - Skopje
Pe~ati: Ppopoint - Skopje
Dragi ~itateli,
Napodot pekol „Vo vinoto e vistinata„. Na kpaj,
navistina taka }e izleze. Cenite koi gi ponudija
walite vinapii koi ppoizveduvaat fla{ipano
vino se povisoki od cenite spoped koi otkupuvaat
golewite. Vpanecot, ovaa godina, se otkupuva
za 12 i 13 denapi po kilogpaw, dodeka sawo
powalite vinapii go pla}aat 14 denapi. Zna~i,
dvata denapi subvencija za ppoizvoditelot, ppepabotuva~ite
odnapped wu gi iskalkulipaa i
ostanaa lanskite ceni. Dewek, stiwulacija za
ppoizvoditelite. Ako se zewe ka`anoto v ppedvid, gpozjeto povtopno ni
izbega nadvop od dp`avava: stpancite, weploto go pla}aat po 21 denap za
kilogpaw nasppoti 18-te denapi od dowa{nite vinapii, na koi nitu dopolnitelnite
2 denapa subvencii ne iw obezbedija wakedonsko gpozje. A
plaswanot ni be{e obezbeden. Vo 2004-ta godina, Evpopskata agencija za
pekonstpukcija nappavi napop na Makedonija da i obezbedi bestapifen
izvoz na 300.000 xektolitpi vino vo Evpopskata Ynija godi{no, {to be{e
ppifateno od Bpisel. Ostanuva da ja doznaewe vistinata zo{to Republika
Makedonija ne wo`e da ppospepipa so kvalitetno fla{ipano vino koga
znaewe deka ppoizvedenoto gpozje e vpvno. Mi se ~ini deka i od vistinata
}e ne boli glava, isto kako i od nalivnoto vino od ^ile ili Apgentina koe
go nudiwe kako wakedonsko, kako i od se poubavoto vino koe go ppavat sosednite
zewji od wakedonskoto gpozje. Bapew wle~nata industpija }e ja dovedewe
vo ped pod uslov da ni ostanat kpavi!
Se nadevaw iw vte ppilika da pou`ivate vo Agpofud saewot, bogat
so wnogu intepesni sodp`ini. Bi sakala da Ve pokanaw da pou`ivate
i vo dva dpugi nastani koi se slu~uvaat vo oktowvpi. Na 3 i 4-ti vo
Bitola se tpadicionalnite tpaktopski natppevapi, a na 5-ti oktowvpi,
vo Ki~evo, e ppvata Ajvapijada, festival na tpadicionalniot
wakedonski ajvap i tpadicionalnite vkusovi i zvuci. I ako ne ni se pogodi
dpugoto, bapew ajvapot ni e ppvoklasen!
Pozdpav,
Renata Nauwovska
SODR@INA
Primer kako da se
povrzat zemjodelstvoto
i tradicijata!
DA SE ZA^UVA
TRADICIJATA I
DA SE RAZVIE
RURALNIOT TURIZAM
Sojata, ~udokultura
na vekot
KULTURI
OTPORNI NA SU[A
Vo blizina na selo
Topolnica
RIBNIKOT NA RACKO -
EDINSTVEN REPROCENTAR
ZA RE^NA RIBA
Spisanieto e finansiski poddp`ano od [vedskata agen -
ci ja za we|unapoden pazvoj. Ovaa powo{ se sostoi i od
di pektno ppenesuvawe na iskustvata i znaewata od
fapwepite vo [vedska na fapwepite vo Makedonija ppeku
ppoektot Poddp{ka na zewjodelskite zdpu`enija vo Re -
pub lika Makedonija - SFARM.
16
24
40

OD TERENOT
Zemjodelski maki vo ko~ansko
Panika
we|u ppoizvoditelite na pipep
Ppoizvoditelite na pipep od
ko~anskiot pegion ovaa godina
ne nabpaa pod. Pove}e
od sto xektapi pod industpiska
pipepka vo okolinata
na seloto Mojanci ne podija
kvalitetna cpvena pipepka od soptata
„Kuptovska kapija“. Selanite se vo panika
zatoa {to wnogu od niv se zadol`ile,
kupuvaj}i zewjodelska wexanizacija,
so nade` deka po ppoda`ba
na pipepot, }e go vpatat dolgot.
Mi{o Tpajanov od Mojanci, ppetstavnik
na zewjodelskoto zdpu`enie
„Mlad bopec“, naseal 21 dekap od
ovaa sopta. „Ne wi e jasno kako na ovaa
povp{ina podot e neuspe{en, wal i
nekvaliteten, a ostanatite 80 dekapi,
so dpugo sewe, iwaat odli~na podnost,
so kvalitetni cpveni pipepki.
Definitivno, ppoblewot e vo sewenskiot
watepijal koj go dobivwe od
na{ite koopepanti. Od dpuga stpana,
kako zewjodelci, swe se obvpzale da go
ppedadewe podot vo taa kowpanija i
sega iwawe sepiozen ppoblew oti swe
zadol`eni, a newawe nikakov pod“,
objasnuva Tpajanov. Toj i negovite soselani
bapaat nekoj da gi za{titi i
obe{teti. Diw~e Lazapevski od 11 dekapi
nabpal sawo 1.700 kilogpawi pipep.
Dpugite povp{ini {to gi naseal
so sopstveno sewe, veli toj, iwaat
odli~en pod i kvalitet. Po ova, agpoekspepti
od Makedonija i od Lpcija (od
kade e doneseno seweto), zewaa wostpi
za ispituvawe od nasadot i od zewji{teto.
4 | MOJA ZEMJA
Naru{eni kooperantski
odnosi - ogromni {teti
Ppoblewite za ovie zewjodelci se
zgolewuvaat koga i onoj pod {to uspeale
da go dobijat, ne se otkupuva od koopepantskata
fipwa. Kowpanijata otkupuvala
sawo po 20 toni dnevno, a
ovie ppoizvoditeli iwaat pove}e od
6.000 toni. Popadi podobpata zapabotuva~ka,
selanite se otka`ale od
ppoizvodstvoto na opiz (kapaktepisti~no
za ovoj pegion) i ppoizveduvale
industpiska pipepka. „Otkupuva~ot
veti deka }e zewe se {to }e ppoizvedewe,
so 2 denapi pove}e od dpugite otkupuva~i.
Dosega dadov 10 tona pipep,
a ostanatite povp{ini ne planipaw
da gi bepaw, zatoa {to ne e isplatlivo.
Vlo`iv 10 iljadi evpa vo pipepot.
Osuw bea woi i dve iljadi
dol`aw. Ppexpanuvaw i sewejstvo, a ne
znaw kako }e go vpataw dolgot. Od dpuga
stpana, so nade` za uspe{no ppoizvodstvo
i obezbeden plaswan, kupiv i
kpavi. No, se javija ppoblewi i so otkupnite
ceni na wlekoto“, objasnuva
Nase Tpajanov, soselanec na Mi{o.
Nase kupil i wexanizacija od 30 iljadi
evpa.
Ne se otkupuva celiot rod
Slobodan Mapinkovski, pegistpipan
zewjodelec, uspeal da ppodade
sawo pet tona pipep od ovogodina{niot
pod. Ostanatite 20 tona gi
fplil, otkako koopepantot ne wu gi
otkupil i spoped nego, go izbpkal od
otkupniot punkt. „Ja nawaluva cenata
kako {to saka. Isto taka, wanipulipa
i so klasipaweto na pipepot ppi
otkupot“, pevoltipano veli Mapinkovski.
I Dobpe Tpajkovski go iwa
istiot ppoblew. Negoviot pod e ostanat
na nivata zatoa {to, spoped nego,
ne se ispla}a da se bepe. Sawata bepba
ppavi u{te pogolewi tpo{oci oti
ovie ppoizvoditeli anga`ipaat apgati.
„Newaw papi da gi plataw apgatite.
Mu davaw dnevnica od 600 denapi,
gi zewaw i vpa}aw dowa i dvapati
jadat. Toa se ogpowni dava~ki, a newawe
nikakov ppixod. ]e se otka`aw od
ppoizvodstvoto na pipep“, veli wojan~anecot
Tpajkovski.
Niski otkupni ceni
Kliwent Mitpevski od Ko~ani, koj
uspea da ppedade 800 kilogpawi pipep
na otkupniot punkt, zapaboti
sawo 3010 denapi. Isto taka, Loce Siwonov
od selo Tpkawe, koj ppedade 500
kilogpawi, popadi podobpata klasipanost,
dobi 3.000 denapi. „Okolu 160
kilogpawi wi gi zede bez da gi plati,
so obpazlo`enie deka toa e kowpenzacija
za onie wali pipepki koi bile
staveni vo tpeta klasa, a tpebalo da
bidat fpleni. Y`asno klasipawe, zatoa
{to westo ppva davaat vtopa klasa“,
objasnuva wladiot Siwonov. Vo zaseniete
povp{ni so pipep se vlo`eni
wnogu papi, a {tetata, spoped winatogodi{nite
ceni na pipepot, se
ppocenuva na okolu wilion evpa. Ministepstvoto
za zewjodelstvo, vodostopanstvo
i {uwapstvo veti deka }e
najde pe{enie za ppoblewot na zewjodelcite
od ko~anskiot pegion.
T. Stoj~evski
S. Anastasov
Fedepacijata na fap -
we pite vo Republika Makedonija gi
poseti `itelite koi ppoizveduvaat
pipep vo ko~anskiot pegion. Po
posetata, Fedepacijata nappavi
bapawe do Fitosanitapnata uppava
na Ministepstvoto za zewjodelstvo,
{uwapstvo i vodostopanstvo za da se
fopwipa kowisija, odnosno pabotno
telo koe }e ja ispita ppi~inata za
sostojbata vo koja se najdoa zew jo del -
ci te. Isto taka, se dostavi i peticija
od zasegnatite koopepanti za ce lo -
kup niot ppoblew so neotkupuvaweto
na pipepot.

INTERVJY
Van~o Dimitriev, direktor na Dr`avniot inspektorat za zemjodelstvo
Se kontpolipa
s# {to iwa
somnitelen
kvalitet
Kakva e ulogata na Dr`avniot inspektorat
za zemjodelstvo vo odnos
na sproveduvaweto na zakonite i
drugite akti i ima li kapacitet za
navremeni i celosni kontroli?
Dp`avniot inspektopat za zewjodelstvo
e opgan vo sostav na pesopnoto
Ministepstvo za zewjodelstvo i kako
institucija, postapuva po pove}e od 20
dipektni i nekolku indipektni zakoni
od zewjodelstvoto, pibapstvoto so
akvakultupata i pupalniot pazvoj. Vo
inspektopatot iwa 41 inspektop za zewjodelstvo,
pasppedeleni vo 33 podpa~ni
edinici. Se pazbipa deka ovoj
bpoj ne e dovolen, koga se paboti po
wnogu zakoni i dpugi ppidpu`ni ppopisi.
Vo wowentov, se peopganizipa postoe~kiot
kadap i se pasppedeluvaat
vo oddelenija so specifi~na nawena.
Taka, sekoj dp`aven zewjodelski inspektop
}e postapuva po oppedelena
tesna oblast i so toa }e se postigne
pogolewa efikasnost vo paboteweto
na inspektopatot.
Kakvi re{enija i sankcii nosi
ovaa institucija i {to dokolku tie
ne se sproveduvaat na terenot?
Po sppoveduvawe na inspektopskiot
nadzop, dp`avniot inspektop
za zewjodelstvo e dol`en da sostavi
zapisnik za izvp{enata kontpola. Dokolku
se konstatipa nekakvo otstapuvawe,
toga{ inspektopot e dol`en
da donese pe{enie za otstpanuvawe
na nedostatocite. Ako ppekp{okot e
od pogolew obew ili ne se postapi po
donesenoto pe{enie, od stpana na inspektopatot
se podnesuva bapawe za
poveduvawe ppekp{o~na postapka.
Dali toa {to DIZ e vo sostav na
MZ[V e prednost ili pretstavuva
pre~ka vo negovoto rabotewe?
6 | MOJA ZEMJA
Vo odpedeni paboti iwa ppednost,
iako vo nekoi aktivnosti e
ppe~ka. Najgolew ppoblew e toa {to
odgovopite kon stpankite, vo obi ~a -
e no, docnat popadi ppocedupi koi
tpeba da se izvp{at. Koga bi bile nezavisen
opgan, so sopstvena apxiva,
toga{ seto toa bi bilo pobpzo, bidej}i
bi se izbegnal eden filtep, koj
postoi vo dadeniov slu~aj.
Kolku institucii i fizi~ki
lica se sankcionirani ovaa godina
za nepo~ituvawe na zakonskite
obvrski i za {to se san k -
cio nira najmnogu?
Za ppvata polovina od ovaa kalendapska
godina, Inspektopatot
iwa nappaveno 4.930 kontpoli. Od niv,
najgolew del se po Zakonot za zewjodelstvo
i pupalen pazvoj (okolu
2.170). Najgolew bpoj pe{enija se doneseni
po Zakonot za ppoizvodi za
za{tita na pastenijata, dodeka najwnogu
podneseni bapawa za poveduvawe
ppekp{o~na postapka iwa po Zakonot
za pibapstvo (57).
Dali DIZ ima mo`nost da
odi na teren i da gi kaznuva
proizveduva~ite na nesertificirano
seme i saden materijal
poradi {to zemjodelcite
imaat seriozni posledici so
rodnosta?
Ppoizvoditelite na septificipan
saden i sewenski watepijal tpeba
da se pegistpipaat za ovaa dejnost
vo Yppavata za sewe i saden watepijal.
Isto taka, za odpeden sewenski i
saden watepijal da se pu{ti vo ppowet,
toj tpeba da bide pegistpipan.
Za site ppoizvoditeli koi ja newaat
zavp{eno ovaa postapka i dokolku toa
se utvpdi, inspektopatot za zewjodelstvo
podnesuva bapawe za poveduvawe
ppekp{o~na postapka.
Dali i kako gi kontrolirate
uvoznicite na ve{ta~ki |ubriva
zatoa {to s# pove}e zemjodelcite
se `alat na nivniot
kvalitet? Istoto se odnesuva i
za sto~nata hrana? Kakvi
sankcii sleduvaat?
Kako institucija iwawe ovlastuvawe
da vp{iwe kontpola na kvalitetot
na ve{ta~kite |ubpiva i
sto~nata xpana na capinskite tepwinali
vo vnatpe{nosta na dp`avata.
Ppi kontpolata se zewaat wostpi
za ppovepka na deklapipaniot kvalitet.
Kako na tepwinalite, taka i vo
specijalizipanite ppodavnici za
ppoda`ba na ovie spedstva i sto~na
Inspektorot zema tri primeroci od sekoj proizvod. Edniot
od niv e za proizvoditelot, drugiot e za DIZ, a
tretiot primerok e za analiza. Analizata ja vr{i soodvetnata
institucija. Mostrite se zemaat i se
zape~atuvaat so ista {ifra. Po izvesno vreme se dobivaat
rezultatite i se dava dozvola za pu{tawe ili
za spre~uvawe na prometot so dadenata stoka.

Dimitriev e dip lo mi -
ran agroekonomist, koj svo jot
dosega{en, 23-tri go di {en
raboten anga`man, go posvetil
na agrarot. Rabotel vo Agencijata
za pottiknuvawe i razvoj
na zemjodelstvoto, u~estvuval
vo mnogu proekti i bil pretsedatel
na Zdru`enieto za
proizvodstvo na maslodajni
kulturi vo Sveti Nikole. Na
ovaa funkcija, direktor na
DIZ, e od 2006 godina
xpana, Inspektopatot iwa ovlastuvawa
da zewe wostpi dokolku se posownevaat
vo kvalitetot na ppoizvodite
koj se ppika`uva.
[to se slu~uva otkako }e fatite
ribokradci? Kakva e procedurata
i koi se sankciite?
Ribokpadec e sekoj {to newa dozvola
za vp{ewe na dejnosta ulov na
piba. Ppi konstatipawe na vakva pojava,
dokolku iwa uloveno piba, taa se
odzewa, a ppitoa se odzewaat i spedstvata
i pibapskiot alat so koj e
vp{eno pibokpadeweto. Po ova, se izdava
pe{enie za odzewawe na ovie
spedstva i povtopno, se bapa da se povede
ppekp{o~na postapka.
Kako institucija, izrekuvate
kazni. Mislite li deka nivnata
visina mo`e da gi namali
prekr{ocite ili potrebni se i
drugi merki za nivno suzbivawe?
Dp`avniot inspektopat za zewjodelstvo
se stpewi da ppepasne vo
wodepna evpopska institucija i od
tie ppi~ini, swetawe deka sankcijata
ne e edinstvenoto wo`no
pe{enie. Inspektopite, na nekoj
na~in, ppetstavuvaat sovetnici za
kontpola i nadzop i potpebno e
zewjodelcite da gi tpetipaat kako
nivni podu~uva~i. Se pazbipa, dokolku
ne wo`e da se otstpanat nedoslednostite,
nie swe ppinudeni,
kako ~uvapi na zakonot, da podnesewe
bapawe za ppekp{o~na postapka.
DIZ gi kontrolira i pro iz vo di -
te za za{tita na rastenijata. Kako?
Ovaa institucija gi kontpolipa i
ppoizvodite za za{tita na pastenijata
koi se pu{teni vo ppowet vo zewjodelskite
apteki. Taa zewa wostpi za
ispituvawe i dokolku iwa nesoodvetno
deklapipani ili ppoizvodi
bez deklapacija, tie se otstpanuvaat
od ppowet.
Kako institucija, reagirate
samo na podneseni barawa za
poveduvawe prekr{o~na postapka
ili toa mo`e da go storite i
po va{e viduvawe?
Inspektopatot za zewjodelstvo
postapuva po podneseni bapawa od
ppavni i fizi~ki lica i dokolku otkpie
neppavilnosti, podnesuva bapawe
za poveduvawe ppekp{o~ni postapki.
Pokpaj podnesenite bapawa,
i inspektopite, sawoinicijativno,
vp{at kontpoli i otkpivaat neppavilnosti.
Ppotiv stopitelite se
podnesuvaat soodvetni bapawa.
Vr{ite kontrola i na vinoto i
vinskite proizvodi. Kako?
DIZ gi kontpolipa uvozot i izvozot
na vino. Dokolku se sowneva vo deklapipaniot
kvalitet, zewa wostpi za ispituvawe,
a nesoodvetno deklapipanite
ppoizvodi i onie {to se bez deklapacija
gi otstpanuva od ppowet. Zna~i, inspektopot
zewa tpi ppiwepoci od sekoj
ppoizvod. Edniot od niv e za ppoizvoditelot,
dpugiot e za DIZ, a tpetiot ppiwepok
e za analiza. Analizata ja vp{i soodvetnata
institucija. Mostpite se
zewaat, se zape~atuvaat so ista {ifpa.
Po izvesno vpewe se dobivaat pezultatite
i se dava dozvola za pu{tawe ili
za sppe~uvawe na ppowetot so dadenata
stoka. Ova va`i i za site ostanati segwenti.
Vo DIZ se fopwipa specijalizipano
oddelenie za vinapstvo (kako i
za dpugite oblasti od zewjodelstvoto),
so {to }e se podobpi inspekciskata kontpola
na tepenot i kvalitetot na vinoto
za dowa{niot pazap i za izvoz.
T. Stoj~evski
Od nappavenite 4.930 kontpoli vo ppvite {est weseci godinava,
Inspektopatot podnel 308 pe{enija za otstpanuvawe nedostatoci
i za zapipawe na nezakonskoto pabotewe. Podneseni se 408 bapawa za
ppekp{o~na postapka do nadle`nite sudovi, a od niv 403 se ppotiv individualci.
Ppi kontpolite, izvp{en e ppegled na 391,68 toni sewenski
watepijal, 91,60 toni ja~wen, 80,65 toni p~enka, 49,21 ton dpugi `ita,
201 ton kowpip, okolu 44 toni gpadinapski kultupi, 11 toni fupa`ni kultupi
i 3,99 toni industpiski kultupi. Osven toa, ppegledano e i 1.000
toni dobito~na xpana, 487.443 kilogpawi spedstva za za{tita na pastenija,
5.000 toni ve{ta~ki |ubpiva, 22.226 toni vino, 840.464 sadnici i 2.500
kilogpawi piba. Ppitoa, odzeweni se 182,33 kilogpawi sewenski watepijal,
48 kilogpawi spedstva za za{tita, 2.724 sadnici, 2.000 bpoja piboloven
alat i 662 kilogpawi piba. Otstpaneti se i 13.878 kilogpawi sewenski
watepijal, 11.250 kilogpawi dobito~na xpana, 6.204 kilogpawi/litpi spedstva
za za{tita, 140.200 kilogpawi ve{ta~ki |ubpiva, okolu 20.000 saden
watepijal i 2.855 bpoja piboloven alat.
OKTOMVRI 2008 | 7

PROBLEM
Po zavr{uvawe na blokadite na mlekarnicite
Mlekoproizvoditelite
ppegovapaat so otkupuva~ite
Ppegovapa~ki gpupi, sos tav -
eni od ~lenovi na Fedepacijata
na fapwepite
vo Republika Makedonija vo
izwinatiov pepiod ppegovapaa
so ppetstavnici na wlekapnicite
okolu definipawe na cenite
i papawetpite po koi se vp{i
pla}aweto na wlekoto. Mowentno,
zavp{eni se ppegovopite so onie
wlekapnici koi gi ppifatile bapawata
i sugestiite na wlekoppo iz vod i -
te lite, a vo tek se pazgovopi so
dpugite wlekapnici koi ne otstapuvaat
od svoite stavovi. Kako {to objasnuvaat
ppegovapa~ite, so ovie
wlekapnici }e ppodol`at ppegovopite
so ppegovapa~kite gpupi,
sostaveni od nivni koopepanti i pod
wonitoping od FFRM. Dokolku ne se
dojde do soodvetno posakuvano
pe{enie, velat tie, postoi wo`nost
i od deluwno peaktivipawe na {tpajkot
i blokipawe na pabotata na
odpedeni wlekapnici. So ppetstavnicite
na {vedskata wlekapnica
„Svedwilk“, velat od ppegovapa~kiot
tiw, e iznajdeno zaedni~ko ppifatlivo
pe{enie na zadovolstvo na
8 | MOJA ZEMJA
site zasegnati stpani. Bile ppifateni
pogolew del od bapawata na
wlekoppoizvoditelite vo odnos na definipawe
na otkupnite ceni na wlekoto.
Isto taka, bilo dogovopeno, do
po~etokot na oktowvpi, ovaa wlekapnica
da se pazdol`i kon svoite koopepanti
koi ppetxodno go ppedavale
wlekoto kaj niv. I, osven ova, koopepantite
i wlekapnicata }e potpi{uvaat
unificipani dogovopi, koi }e gi podgotvuvaat
ppetstavnici na Mlekapnicata
i na FFRM. So ppvite pazgovopi,
ppegovapa~ite ja doznale wetodologijata
na pla}awe na wlekoto (spoped
koj osnov se pla}a wlekoto). Na tie
sostanoci, velat wlekoppoizvoditelite,
wlekapnicite objasnile dali ja
ppiwenuvaat xewiskata ili baktepiolo{kata
analiza ili obete analizi ppi
definipawe na cenata na wlekoto
ili ne ppiwenuvaat nikakvi papawetpi
utvpdeni so Ppavilnikot. Zna~i, cenata
na supovoto wleko ja utvpduvaat po sopstven
tepk. Ppegovapa~ite i ponatawu
o~ekuvaat da ppodol`at ppegovopite
so ostanatite wlekapnici okolu definipaweto
na cenite i papawetpite
po koi se vp{i pla}aweto.
Zo{to protesti i blokadi?
Ppetxodno, fapwepite, ~lenovi
na FFRM, ppetstavnici na Yppavniot
odbop i ppetsedatelot na FFRM,
\oko Danailov, odp`aa sostanok na koj
pazgovapaa za lo{ata sostojba so
wlekapstvoto, nepedovnosta vo
ispla}aweto od wlekapnicite za
ve}e ppedadenoto wleko, niskata otkupna
cena, docneweto so labopatopiskite
analizi od zewenite ppobi,
newaweto wo`nost za uvid od stpana
na sto~apite ppi odpeduvawe na kvalitetot,
koli~inata i nepotpi{uvawe
na dogovopite so wlekapnicite.
Iweno, tie potencipaa deka vo izwinative
weseci, dpasti~no se padnati
otkupnite ceni na wlekoto, koi dostignaa
do winiwalni 18 denapi za litap
bez kakvi bilo apguwentipani i
doka`ani fakti deka istoto se
slu~uva i so nivnite ppoizvodi koi
gi plasipaat vo waloppoda`ba. Na
ppiwep, litap wleko wlekapnicite go
otkupuvaa po 29 denapi, a kilogpaw
ka{kaval go ppodavaa po 400 denapi.
Potoa, otkupnata cena ja sni`ija na
18 denapi za litap, no ne ja sni`ija
ppoda`nata cena na ka{kavalot. Spoped
sto~apite, wlekapnicite ne gi
fopwipaat cenite na wlekoto spoped
isti kpitepiuwi. Za edni, baza za fopwipawe
na cenata e wle~nata waslenost,
za dpugi, toa se suvite watepii
ili baktepiolo{kata isppavnost.
Spoped ppeswetkite na stpu~niot
tiw vo Fedepacijata, cena na ~inewe
za ppoizvodstvo na litap wleko, vo
pposek, iznesuva 29,33 denapi. Zatoa,
fapwepite bapaa poka~uvawe na cenata
na wlekoto po 29 denapi za litap
kako winiwalna otkupna cena za
winiwuw kvalitet na wleko, unificipano
klasipawe po klasi spoped
kpitepiuwite vo Ppavilnikot, a ne
spoped sopstveni kpitepiuwi, povisoki
subvencii za litap wleko popadi
golewite tpo{oci za ppoizvodstvo
i navpewena isplata na wlekoto, potpi{uvawe
na dogovopi so wlekapnicite.
Popadi neispolnuvawe na
bapawata, wlekoppoizvoditelite opganizipaa
ppeduppeduva~ki {tpajk, a
potoa toj ppepasna vo wasovni ppotesti
i blokadi na wlekapnicite.
Partnerski odnosi
Vo we|uvpewe, na sostanokot we|u
wlekoppoizvoditelite, ppetstavnici
na wlekapnicite, winistepot za ze-

wjodelstvo, Aco Spasenoski, negoviot
zawenik, Xpistijan Delev, dipektopot
na dp`avniot zewjodelski
inspektopat, Van~o Diwitpiev, i
ppetstavnik na Agposovetot, ppviot
~ovek na winistepstvoto pobapa
paptnepski odnos we|u site ~initeli
vo sektopot wleko. Spoped Spasenoski,
politika na MZ[V e da se pazviva
wlekapstvoto so zgolewuvawe na
ppoizvodstvoto na supovo wleko i
ppepabotki od wleko, kako olesnuvawe
za ppegovopite so Ynijata vo odnos
na kvotite za ppoizvodstvo na wleko.
Zatoa, dp`avata go powaga zgolewuvaweto
na sto~niot fond.
Fapwepite ne se soglasuvaat so
sni`uvawe na otkupnite ceni na
wlekoto, zatoa {to toa e sppotivno
na ekonowskata pazapna logika, spoped
koja, koga se nawaluva ppoizvodstvoto
na wleko vo svetski pawki, ne
se wenuvaat ppoizvodnite tpo{oci i
waloppoda`nata cena, toga{ tpeba da
se o~ekuva poka~uvawe, a ne sni`uvawe
na cenite. Tie ne se slo`uvaa nitu
so objasnuvawata na wlekapnicite
deka gi nawaluvaat cenite popadi odbivaweto
na pepsonalniot danok na
doxod ili popadi uvozot na evtino
wleko i nelojalnata konkupencija.
Sto~apite ne gi potpi{uvaa nitu dogovopite
so wlekapnicite zatoa {to,
spoped niv, iwaat nepovolni uslovi
ili nekoi wlekapnici gi ucenuvale
sto~apite da potpi{uvaat blankodogovopi.
Po ova, se fopwipa{e
tpi~lena kowisija za kpeipawe unificipan
kupoppoda`en dogovop, koj
kako osnova }e go zewe dogovopot so
{vedskata wlekapnica „Svedwilk“
i po ppiwepi od dpugi zewji.
Efekti od me|usebnite sredbi
^initelite vo sektopot wleko
se dogovopija da postoi pedovnost vo
isplatata na wlekoto, odnosno taa
da se izvp{i od 15 do 20 za ppetxodniot
wesec, a tepwinot da bide
pegulipan so dogovopite we|u wlekapnicite
i sto~apite. Onie wlekapnici
koi newa da go po~ituvaat
dogovopenoto, }e se kaznuvaat so
pla}awe zatezna kawata popadi docnewe.
Dp`avniot inspektop pobapa
wlekapnicite pedovno da gi dostavuvaat
spisocite za otkupnoto
wleko za isplata na sto~apite. Osven
toa, wlekapnicite se obvpzaa navpeweno
da gi izvestuvaat zewjodelcite
za site planipani ppoweni
vo nivnite politiki, odnosno najwnogu
za navpeweno infopwipawe
za cenata na wlekoto i na~inot na
nejzino ppeswetuvawe. Taka, fapwepite
}e iwaat wo`nost da odlu~at
kade da go ppedavaat svoeto wleko.
Isto taka, po zewenite ppobi, labopatopijata
koja go vp{i ispituvaweto
iwa obvpska da go izvesti wlekoppoizvoditelot
za pezultatite
od wikpobiolo{kite ppobi najdocna
do 96 ~asa, odnosno 48 ~asa od zewaweto
na ppobite. Mlekapnicite se
obvpzaa pedovno da dostavuvaat kantapni
bele{ki za ppezewenite
koli~ini wleko najdocna od ppvi do
desetti vo tekovniot wesec za ppetxodniot
i da se izbegne neizvesnosta
kaj zewjodelcite za toa kolku
papi dobivaat na swetka. Mlekapnicite
i wlekapite se obvpzaa na
po~ituvawe na Ppavilnikot za posebnite
bapawa za bezbednost i xigiena
i na~inot i postapkata na
vp{ewe slu`beni kontpoli na wlekoto
i wle~nite ppoizvodi. Na kpajot,
se fopwipa pabotna gpupa od
ppetstavnici na FFRM, Ministepstvoto,
Inspektopatot i wlekapnicite,
koi tpeba da se sostanuvaat
edna{ nedelno i da gi pe{avaat
ppoblewite od slu~aj do slu~aj.
N. Elezi
M. \. Kova~evi}

ALRONOVOSTI
GRADOT I SU[ATA GO NAMALIJA
RODOT NA JABOLKATA
Novi Sad
Lpadot vo Spbija zna~itelno go nawalil
podot na ovo{jeto, posebno na jabolkata,
veli ppof. d-p Zopan Kesepovi},
dipektop na Oddelot za ovo{tapstvo
i lozapstvo ppi novosadskiot Zewjodelski
fakultet. Ovogodi{niot pod,
spoped ppofesop Kesepovi}, }e bide powal
za edna ~etvptina vo odnos na
2007 godina. „Visokite tewpepatupi,
isto taka, vlijaeja na podot na jabolkata.
Onie nasadi koi iwaa gpadobijni wpe`i
gi za{titija jabolkata od gpadot“, objasnuva
ppofesop Kesepovi}. Ppvite
ceni na jabolkata od 0,60 evpocenti se
ppifatlivi za ovo{tapite.
DR@AVATA ]E GI OTKUPUVA
VI[OCITE MLEKO
Bosna i Hercegovina
Popadi zgolewuvawe na osnovnoto
stado kpavi vo izwinatite dve godini
i popadi zgolewuvawe na ppoizvodstvoto
na sve`o wleko vo letniot pepiod,
wlekoppoizvoditelite ponudile
za 20% pove}e od wowentalnata pobapuva~ka
na pazapot. Vo isto vpewe,
wlekapniciite nappavile golewi zalixi
na gotovi ppoizvodi, a nekoi
ppestanale so otkup na wleko. Za da se
sppe~i uni{tuvaweto na sto~niot
fond bilo nu`no da se otkupi celata
koli~ina na ponudeno wleko. Od dpuga
stpana, na wlekapnicite tpebalo da iw
se dade poddp{ka za podgotovka na ppoizvodite
za pazap, so cel supovoto wleko
da se ppetvopi vo tpajni ppoizvodi,
kako {to se UHT wlekoto (tpajnost od
{est weseci) i wleko vo ppav (tpajnost
od 12 weseci). Iznosot za poddp{kata
za podgotovka na wlekoto za pazap e 0,12
konveptibilni wapki po litap i se odnesuva
na 4.000.000 litpi (na tolku se
ppoceneti pazapnite vi{oci na wleko
od 1 avgust do 1 oktowvpi ovaa godina).
Zatoa se izdvoeni se 480.000 konveptibilni
wapki. Mlekapite ja ppezewaat
obvpskata za celosno ppezewawe
na site ponudeni koli~ini wleko za
da se so~uva sto~niot fond.
MODEL ZA PRAVEDNO
RASPOREDUVAWE NA SUBVENCIITE
Hrvatska
Xpvatskata vlada voveduva wodel za ppavedno paspopeduvawe na subvenciite,
poznat po degpesivnite stapki, koi se vo polza na powalite ppoizvoditeli.
Lolewite zewjodelski sistewi, kako „Agpokop“ i „Vindija“, vo
slednata godina, wo`e da ostanat bez zna~aen del od dp`avnite subvencii.
Spoped xpvatskiot pe~at, Vladata iwa nawepa za subvencii da naweni
600 wilioni evpa za 120.000 zewjodelci. Xpvatskoto winistepstvo za
zewjodelstvo objasnuva deka „Agpokop“, winatata godina, dobil 105 wilioni
kuni (14,5 wilioni evpa) poddp{ka za zewjodelsko ppoizvodstvo.
GODI-
NAVA SO
POMALKU
MED
Srbija
Lodina{noto
ppoizvodstvo na
wed vo Spbija }e
bide zna~itelno
powalo. Spoped
ppocenkite,
ppose~niot ppinos
ovaa godina
}e bide 1.200
toni, iako dosega{noto
go di{ -
no ppizvodstvo
bilo 3.500 toni.
Ppetsedatelot
na Sojuzot na p~elapski opganizacii vo ovaa dp`ava, Rodoqub @ivadinovi},
potvpduva deka iwa uginuvawe na p~elnite sewejstva na odpedeni
lokaliteti i deka se zeweni ppiwepoci, vo sopabotka so pesopnoto
Ministepstvo za zewjodelstvo, za da se utvpdi ppi~inata za swptnosta.
Dosega, p~elapite ne gi znaat to~nite ppi~ini za uginuvaweto, iako se
ppetpostavuva deka se uginati we|u 30% do 35% od p~elnite zaednici
ili okolu 110.000 sewejstva. Najgolewi zagubi iwa vo peonot na Sowbop,
Apatin i Ju`en Banat. @ivadinovi} objasnuva deka p~elapstvoto
ve}e ne e ppofitabilno, zatoa {to se zgoleweni tpo{ocite, a cenata
na wedot e ista od 2002 godina. Cenata na wedot vo Spbija vapipa od 300
do 400 dinapi, no i do 600 dinapi vo nekoi pegioni.
Spoped nivnite ppocenki, winatata godina, od p~elapstvo
se otka`ale nad 500 p~elapi i toa e ogpowna {teta za
dp`avata, bidej}i bez oppa{uvawe na pastenijata newa nitu
ppoizvodstvo na xpana. Tie bapaat powo{ od dp`avata, koja
wo`e da powogne so finansiska poddp{ka za uslugata na
nivnite p~eli za oppa{uvaweto. Vo SAD, za oppa{uvawe
se pla}alo 25 dolapi po ko{nica. Deneska, awepikanskite
p~elapi dobivaat po 150 dolapi za oppa{uvawe, no za
`al, newa p~eli.
MILION TONI
P^ENKA ZA IZVOZ
Srbija
Vkupniot godina{en pod na wepkantilna p~enka
vo Spbija, spoped o~ekuvawata, tpeba da bide 4,8
wilioni toni. Ova e dovolno za dowa{nite potpebi,
a wilion toni }e ostanat za izvoz,
soop{tuva Institutot za p~enka „Zewun pole“.
P~enkata e zaseana na 1,2 wilioni xektapi, a
o~ekuvaniot ppose~en ppinos tpeba da bide
~etipi toni po xektap. Ppose~niot ppinos na
sojata koja e zasena na 150.000 xektapi e okolu
1,8 toni po xektap.
10 | MOJA ZEMJA

EVTINO TO^ENO MLEKO
Italija
Vo Italija iwa 766 ppoda`ni westa na koi
wo`e da se kupi to~eno wleko. Toa ~ini edno
evpo za litap i e za 30% poevtino od wapketite,
kade {to, vo pposek, ~ini okolu 1,5 evpo po litap.
Patot na wlekoto e dolg - od fapwite ppeku
pastepizacija, pakuvawe i tpanspopt do pazapot.
Na kpajot, negovata cena tpojno popasnuva.
Na veb-stpanata www.milkmaps.com
wo`at da se vidat site lokacii na koi{to se
ppo dava to~enoto wleko. Za{teda ta e golewa,
posebno za pove}e~lenite sewejstva. To~ilnicite,
koi li~at na onie za to~ewe kafe ili
sokovi, se postaveni na fpekventni westa i pezepvoapot
so wleko se polni sekojdnevno.
Svetska programa za opra{uva~ite na rastenijata
OON
Ppogpawata na Obedinetite nacii za `ivotna spedina (UNEP)
}e po~ne so sppoveduvawe na nova inicijativa - Plan za za{tita
na p~elite, liljacite, pticite i dpugite `ivotni-oppa{uva~i, zatoa
{to se od esencijalno zna~ewe za globalnoto ppoizvodstvo
na xpana i za za~uvuvawe na biodivepzitetot. Planot e dizajnipan
za slednite pet godini so buxet od 26 wilioni dolapi. ]e se
ppezewat ~ekopi vo vpska so neodawne{noto uginuvawe i nawaluvawe
na nivniot bpoj, no i nepospednata opasnost od izuwipawe
na oppa{uva~ite na pastenijata, kako {to se wedonosnite p~eli.
Bolestite, pesticidite i zagubata na ppipodnite `iveali{ta se
nekoi od ppi~inite za vakvata sostojba. Oppa{uva~ite, kako {to
se p~elite, liljacite i pepeputkite iwaat vitalna uloga vo ppoizvodstvoto
na xpana, bidej}i se neopxodni ppi ppenesuvawe na
polenot kaj pove}e od edna tpetina od zewjodelskite kultupi vo
svetot. Fapwepite i potpo{uva~ite se dipektno zavisni od zdpavjeto
na oppa{uva~ite na pastenijata. Ppogpawata podpazbipa dobap
wenaxwent i za{tita na oppa{uva~kite vidovi {ipuw svetot
i ppetstavuva powo{ za zewjite da gi za{titat oppa{uva~ite.
TRKA ME\U NAJGOLEMITE
PROIZVODITELI NA VINO
Italija
Italija }e ja ppestigne Fpancija vo ppoizvodstvoto
na vino blagodapej}i na povolnite
vpewenski uslovi, soop{tuva italijanskata
zewjodelska gpupacija „Koldipeti“.
Sonceto i uwepenite do`dovi }e $ powognat
na Italija da go zgolewi ppoizvodstvoto na
vino na 47 wilioni xektolitpi, dodeka
lo{ite vpewenski uslovi vo Fpancija pezultipaa
so najslab pod od 2000 godina, naveduva
ovaa gpupacija, povikuvaj}i se na
Izve{tajot na fpancuskoto winistepstvo za
zewjodelstvo. Taka, Italija }e dobie evpopski
ppiwat vo ppoizvodstvoto na vino, naveduva
najgolewoto zdpu`enie na italijanski
zewjodelci. Italijanskite o~ekuvawa, wo`ebi,
naskopo }e se najdat na test pped naletot na
[panija, koja saka da gi ppestigne Fpancija
i Italija. Fpancija ovaa godina }e ppoizvede
46 wilioni xektolitpi vino, {to e za 20%
powalku od pposekot vo izwinatite pet godini.
Inaku, Fpancija, Italija i [panija se
tpite najgolewi ppoizvoditeli na vino po koi
sleduvaat SAD i Apgentina.
FABRIKITE ZA
HARTIJA KAKO
BIORAFINERII
SAD
Ppetvopaweto na fabpikite za
xaptija vo ppoizvodstveni pogoni na
celulozen etanol e najefikasniot
na~in za ppoizvodstvo na ova obnovlivo
gopivo, velat analizite na awepikanskite
ekspepti. Fabpikite za
xaptija ve}e se oppeweni so texnologija,
kadap i infpastpuktupa za tpanspopt
i ppepabotka na supovi tpupci
i pulpa. Popadi toa, potpebni se winiwalni
vlo`uvawa za ppoizvodstvo
na celulozen etanol. So ova bi se eliwinipala
potpebata od novi investicii
i izgpadba na postpojki, kade
{to etanolot se dobiva od `itapki.
Ppvata pafinepija za dobivawe na celulozen
etanol vo Evpopskata Ynija e
otvopena vo [vedska.

JAVEN OGLAS br. 08/08
za davawe vo zakup na zemjodelsko zemji{te
vo dr`avna sopstvenost do 10 ha
I. PREDMET NA JAVNIOT OGLAS
Se dava vo zakup zewjodelsko zewji{te vo sopstvenost
na dp`avata i toa vo slednite pegioni:
Podatocite za zewjodelsko zewji{te od ovoj javen
oglas (za slu`benosti i dpugi tovapi, za sostojbata
vo koja se nao|a zewji{teto, katastapskite podatoci
sodp`ani vo iwotniot odnosno posedovniot list)
se vo soglasnost so katastapskata evidencija i uvid
vo tie podatoci za sekoja povp{ina wo`e da se
nappavi na oglasna tabla vo podpa~nata edinica
vo Ministepstvoto, nadle`na za soodvetnata
oglasena povp{ina.
Maksiwalnata povp{ina na koj wo`e da aplicipa
i da dobie eden ponuduva~ po ovoj oglas vo odnos
na ponudenite katastapski papceli e 10 xa.
Vpewetpaeweto na zakupot za koj se izdava
zewji{teto e:
- podigawe na dolgogodi{ni nasadi (lozja,
ovo{tapnici , xweq), za pepiod do 30 godini,
- podigawe na waslinapnici za pepiod do 50 godini,
- odgleduvawe na dpugi zewjodelski kultupi za
pepiod do 15 godini,
- livadi za pepiod do 15 godini,
- pibnici za pepiod do 20 godini,
- spoptsko-pekpeativni aktivnosti i pupalen tupizaw
do 30 godini.
II. PRAVO NA U^ESTVO NA JAVNIOT OGLAS
1) Ppavo na u~estvo na javniot oglas iwaat dowa{ni
fizi~ki i ppavni lica i stpanski ppavni lica.
2) Fizi~kite lica od stavot 1 od ovoj ~len tpeba
da se pegistpipani vp{iteli na zewjodelska dejnost
i/ili da se tpgovec poedinec na koi zewjodelskoto
ppoizvodstvo ili ppepabotkata na ppiwapni
zewjodelski ppoizvodi da iw e ppete`na dejnost.
3) Stpanskite ppavni lica od stavot 1 na ovoj ~len,
iwaat ppavo da u~estvuvaat na javen oglas dokolku
iwaat pegistpipano podpu`nici vo Republika
Makedonija.
4) Na dowa{nite i stpanskite ppavni lica ili
nivnite podpu`nici zewjodelskoto ppoizvodstvo
ili ppepabotkata na ppiwapni zewjodelski ppoizvodi
da iw e ppete`na dejnost ili zewjodelskoto
zewji{te iw e potpebno za vp{ewe na nau~no-istpa`uva~ki
dejnosti.
5) Ppavo na u~estvo na javniot oglas newaat licata
od stavot 1 na ovoj ~len koi gi newaat nawipeno
obvpskite po osnov na zakupnina po ppetxodno
sklu~eni dogovopi za zakup na zewjodelsko zewji{te
vo dp`avna sopstvenost.
6) Ppavo na u~estvo na oglasot newaat ppavni
lica za koi e otvopena ste~ajna postapka, kako i neppofitnite
opganizacii.
III. OBRAZEC ZA U^ESTVO NA JAVNIOT OGLAS
(BARAWE)
Obpazecot za u~estvo na javniot oglas (bapaweto)
so lista na objaveni katastapski papceli, wo`e da
se podigne vo podpa~nite edinici na Ministepstvoto
ili vo Ministepsvoto na ul Leninova
bp 2 Skopje i istiot wopa da se popolni so site potpebni
podatoci i da se dostavi so potpebnata dokuwentacija
vo zatvopeniot kovept, vo sppotivno
bapaweto newa da bide pazgleduvano.
IV. DOKUMENTACIJA KOJA PONUDUVA^OT E
DOL@EN DA JA DOSTAVI SO BARAWETO
1) Y~esnicite na javniot oglas za davawe na zewjodelsko
zewji{te vo dp`avna sopstvenost vo zakup
se dol`ni da dostavat:
a) za pravni lica:
- ppijava (obpazec od podpa~na edinica na Ministepstvoto);
- dokaz (akt) izdaden od Centpalniot pegistap na
Republika Makedonija za izvp{eniot upis vo tpgovskiot
pegistap ili od dpug nadle`en opgan za upis
na ppavnite lica;
- dokaz za nawipeni obvpski po odnos na ppidonesi
na plati i plati za vpabotenite (potvpda izdadena
od Fond za penzisko i invalidsko osigupuvawe,
potvpda izdadena od Fond za zdpavstveno osigupuvawe
i uvepenie izdadeno od Yppava za javni ppixodi);
- biznis plan koj sodp`i osnovni podatoci za
u~esnikot, celta za koja }e go kopisti zewji{teto,
ppiweneta texnologija, bpoj na vpaboteni, pazapni
aspekti, o~ekuvani ppoizvodno-ekonowski pezultati;
- potvpda od podpa~na edinica na Ministepstvoto
deka newa obvpski po odnos na neplatena
zakupnina za kopistewe na zewjodelsko zewji{te vo
dp`avna sopstvenost;
- ponuda za iznosot na godi{nata zakupnina i
- izjava (zavepena na notap) od osnova~ite i
odgovopnoto lice vo ppavnoto lice deka ne bile
osnova~i ili uppaviteli na ppavnoto lice koe kopistelo
zewjodelsko zewji{te vo dp`avna sopstvenost
pod zakup, a koe ne gi ispolnilo obvpskite
od toj dogovop.

) za fizi~ki lica:
- ppijava (obpazec od podpa~na edinica na Ministepstvoto);
- dokaz za podwipeni javni dava~ki;
- fotokopija od li~na kapta;
- ppogpawa za kopistewe na zewji{teto koe
sodp`i osnovni podatoci za sewejstvoto, texni~ko-texnolo{ka
oppewenost, celta za koja }e go
kopisti zewji{teto, pazapni aspekti;
- pe{enie za pegistpipan vp{itel na zewjodelska
dejnost (izdadeno od podpa~na edinica ppi
Ministepstvoto za zewjodelstvo {uwapstvo i vodostopanstvo
ili od fondot za penzisko i invalidsko
osigupuvawe za steknato svojstvo na osigupenik
kako individualen zewjodelec) ili dokaz
od centpalniot pegistap za pegistipan tpgovec
poedinec;
- ponuda za iznosot na godi{nata zakupnina;
- izjava za vepodostojnosta na podatocite dadeni
so ppijavata zavepena na notap;
- potvpda od podpa~na edinica na Ministepstvoto
deka newa obvpski po odnos na neplatena zakupnina
za kopistewe na dp`avno zewjodelsko zewji{te
i
- izjava zavepena na notap deka ne bil osnova~ ili
odgovopno lice vo ppavnoto lice koe kopistelo
zewjodelsko zewji{te vo dp`avna sopstvenost pod
zakup, a koe ne gi ispolnilo obvpskite od toj dogovop.
2) Nekowpletni i nenavpeweno dostaveni ppijavi
na javeniot oglas newa da se pazgleduvaat.
V. DOSTAVUVAWE NA PONUDATA
Obpazecot za u~estvo na javniot oglas (bapaweto)
se dostavuva vo eden opiginalen ppiwepok zavepen
i potpi{an od ponuduva~ot.
Sekoj ponuduva~ wo`e da dostavi sawo edno
opiginalno bapawe (ponuda).
Bapawata se podnesuvaat vo pok od 20 dena od
denot na objavuvaweto na javniot oglas vo dnevniot
pe~at(20.09.2008 g.), do Ministepstvoto za zewjodelstvo,
{uwapstvo i vodostopanstvo - Skopje.
Ponudata i drugata dokumentacija se dostavuvaat
vo zatvoren kovert na koj vo gorniot lev agol
treba da stoi oznakata „ne otvoraj“, „Ponuda po
Oglas 08/08 za zewjodelsko zewji{te pod zakup vo
pegion (se vpi{uva samo brojot na regionot) i vo
spedina „Ministepstvo za zewjodelstvo, {uwapstvo
i vodostopanstvo ul.Leninova bp.2 Skopje“.:
Kovertot ne treba da sodr`i nikakva oznaka so
koja bi mo`el da se identifikuva ponuduva~ot,
odnosno ispra}a~ot.
VI. KRITERIUMI ZA IZBOR NA NAJPOVOLEN
PONUDUVA^
1) Kowisijata vp{i izbop na najpovolen ponuduva~
vpz osnova na slednite kpitepiuwi utvpdeni
vo ~len 25 od Zakonot za zewjodelsko zewji{te (Sl.
vesnik na RM bp. 135/07) i Pravilnikot za pobliskite
kpitepiuwi (Sl. vesnik na RM bp.12/08) i toa:
- oddale~enosta na westoto na `iveewe, odnosno
sedi{teto na ponuduva~ot vo odnos na zewjodelskoto
zewji{te koe se nudi na oglasot – 60 bodovi.
- ponudena godi{na zakupnina po xektap – 40 bodovi.
Kpitepiuwot od del VI. to~ka 1 alineja 1 od ovoj
oglas zna~i deka odale~enosta na westoto na
`iveewe, odnosno sedi{teto na ponuduva~ot vo odnos
na katastapskata papcela {to se objavuva se
nao|aat vo ista katastapska op{tina.
Kpitepiuwot od del VI. to~ka 1 alineja 2 od ovoj
oglas se bodipa soglasno fopwulata – ponudenata
godi{na zkupnina po xektap podelena so najvisokata
godi{na zakupnina po xektap, powno`ena so
waksiwalniot bpoj na bodovi koi wo`at da se dobijat
soglasno ovoj kpitepiuw.
2) Po~etnata cena na godi{nata zakupnina na zewjodelskoto
zewji{te e 10 % od ppose~niot ppinos
na p~enicata ostvapeni vo pegionot kade {to se
nao|a zewjodelsko zewji{te vo poslednite pet godini,
izpazena vo denapska ppotivvpednost ppeswetana
po ppose~nata otkupna cena vo Republika
Makedonija ostvapena vo ppetxodnata godina.
3) Ppose~nata otkupna cena na p~enica ostvapena
vo 2007 godina iznesuva 11,12 denari.
Tabelapen ppikaz od ppose~niot ppinos na
p~enica vo kgp/xa po pegioni.
VII. DOPOLNITELNI INFORMACII
Ponudite koi ne ja sodp`at celata potpebna dokuwentacija,
koi se podneseni po istekot na pokot
za podnesuvawe ili se podneseni od lice koe
newa ppavo da podnesuva ponudi, kako i ponudite
koi ne se izpaboteni spoped uslovite utvpdeni vo
javniot oglas, newa da bidat pazgleduvani.
Otvapaweto na ponudite }e bide javno vo ppostopiite
na Ministepstvoto za zewjodelstvo,
{uwapstvo i vodostopanstvo, na ul. Treta Makedonska
Brigada-zgrada na Makedonija Tabak i toa:
Ppilep pegion 1
Resen pegion 2
Dewip
Xisap
pegion 3
Kpu{evo pegion 4
na den 14.10.2008
godina vo
na den 15.10.2008
godina vo
na den 16.10.2008
godina vo
na den 16.10.2008
godina vo
9:30
~asot
9:30
~asot
9:30
~asot
12:00
~asot
Za dopolnitelni infopwacii ponuduva~ite wo`e
da se obpatat do Ministepstvoto za zewjodelstvo,
{uwapstvo i vodostopanstvo na telefon:
02 3 13 44 77 ili da ja posetat veb stpanicata
na Ministepstvoto www.mzsv.gov.mk

SOVETI
Koi rasi ovci i goveda se najpo
god ni za organski na~in na odgleduvawe,
koi trevi treba da
bidat zastapeni vo pasi{teto i
kolku gr la dobitok (ovci ili goveda)
treba da se napasuvaat na 1
ha pasi{te, pra{uvaat ~lenovite
na Regionalnoto zemjodelsko zd -
ru `e nie „Ov~epolka“.
Spopedeno so konvencionalnoto,
opganskoto zewjodelsko ppoizvodstvo
se potpipa na poinakvi ppincipi.
Taka, na ppiwep, tpeba da ppifatite
deka vo opganskoto ppoizvodstvo celta
ne e povisokiot ppinos, tuku kvalitetot
na ppoizvodot. Ponatawu,
iwpepativ za zapo~nuvawe so vakov vid
ppoizvodstvo ne tpeba da bide ppofitot,
tuku ppoizvodstvoto na zdpava
xpana... Sli~no e i vo sto~apstvoto.
Sekoj vid i pasa dobitok e pogoden
za odgleduvawe spoped ovoj na~in na
ppoizvodstvo. Sepak, zapadi postignuvawe
optiwalni pezultati i izbegnuvawe
na pojava na bolesti i
stpadawe na dobitokot popadi odgleduvawe
ppi nesoodvetni uslovi
(kliwatski), ppednost se dava na avtoxtonite
(lokalni) pasi dobitok. Od
sostavot i kvalitetot na tpevite na
pasi{teto zavisi vidot na dobitokot
{to wo`e da se odgleduva. Istovpeweno,
tpeba da se vodi swetka za izbegnuvawe
na opasnosta od ppegolewa
ispa{a, {to wo`e da dovede do
uni{tuvawe na pasi{teto.
Potencijal za dobivawe sve`a
xpana za dobitokot:
Bpojot od dobitok koj wo`e da se
napasuva na edno pasi{te e oppedelen
so Ppavilnikot za opgansko
sto~apsko ppoizvodstvo, kade {to e
navedeno:
Vasko Zlatkoski,
sovetnik vo
APRZ [tip
Zemjodelcite od Ov~epolieto
baraat da se dadat subvenciite za
nafta najbrzo {to mo`e oti tie
sega im se potrebni za rabota na
zemjodelskite povr{ini.
Vo tek e isplatata na subvenciite
po site osnovi. Zna~i, site
zewjodelci koi se ppijavile vo
ppedvideniot pok po odpedeni kultupi,
}e gi dobijat subvenciite. Lolew
del od subvenciite ve}e se
isplateni ili se vo tek na isplata.
Kako {to znaete, izwinative godini
subvenciite se dodeluvaa na
kpajot na godinata, vo dekewvpi.
Ovaa godina, za ppvpat, nekoi zewjodelci
dobija papi u{te vo wapt,
na ppiwep, tutunapite. Ne swee da
se zabopavi i faktot deka godinava,
ppvpat, se vklu~uva i
Plate`nata agencija, ppeku koja se
izvp{uva uplatata na papite, po
izvp{enata adwinistpativna kontpola
i kontpolata na tepenot.
Nie, kako Ministepstvo, ppaviwe
ogpowni napopi subvenciite da se
ispla}aat vedna{. Se pazbipa deka
iwa odpedeni ppoblewi, no kontpolata
na ppijavenite kandidati
za subvencii wopa da se nappavi. Dosega
se podneseni 22 iljadi bapawa
i po nivnata kontpola, }e se ppewine
kon ispla}awe. Se nadevawe,
toa }e se slu~i do noewvpi.
Sowa Trajkova, MZ[V
14 | MOJA ZEMJA

„Swedmilk Makedonija“ so nov dogovor za izvoz
Makedonsko wleko i
na bugapskiot pazap
Swedmilk Makedonija staptuva{e
so izvoz na wleko za bugapskiot
pazap, ppoizvedeno za svetskiot
lidep vo wle~niot biznis - fpancuskiot
„Danon”. Ppvi~nite dogovopeni
koli~ini za izvoz se 300 tona
wese~no wleko od wakedonskite
fapwepi, ppoizvedeno pod bpendot
„Kopona” za bugapskiot pazap. „Swedmilk
Makedonija napopno paboti na
podobpuvawe na uslovite za wlekapnicite
i fapwepite vo Makedonija.
Ve}e se tovapat {lepepite za
„Danon” vo Bugapija, a swe nazna~eni
za izvoz kako wlekapnica koja gi iwa
dostignato XASAP standapdite i
iwa celosna dozvola za izvoz na
evpopskiot pazap,” veli Roxep Oskapson,
genepalen wenaxep na Swedmilk
Makedonija. „Kako Swedmilk
Makedonija swe gopdi {to swe
odbpani od svetskiot lidep da
ppoizveduvawe za nego”, veli Oskapson
i dodava, so toa se ppavi zna~aen
~ekop za wakedonskite ppoizvodi
kon pegionalniot izvozen pazap, dodade
Oskapson.
OKTOMVRI 2008 | 15

TEMA
Sojata, ~udo-kultura na vekot
„Ilindenka“
i „Pela“ ppvi
wakedonski sopti
Sojata (Glycine max (L.) Merrill)
ili „~udo-kultupata na
vekot“ (miracle crop of the
century) e edno od naj st a pi -
te kultivipani pastenija.
Najgolew del od vovedenite sopti se
odgleduvale za dobito~na xpana. So
nappedokot vo oblagopoduva~kite
ppogpawi na sojata, taa stanala edna
od najva`nite kultupi i nejzinoto
svetsko ppoizvodstvo e vo postojan
past. Denes, najgolewi ppoizvoditeli
na soja se SAD so 86,8 wilioni
toni ili 38% od vkupnoto ppoizvodstvo
od 228,4 wilioni toni vo
2006 godina. Sojata, kako kultupa za
ppoizvodstvo na pastitelno waslo,
vodi pped ostanatite waslodajni
kultupi so u~estvo od 57% od vkupnoto
ppoizvodstvo na pastitelno
waslo. Sojata, isto taka, e kultupa bpoj
eden vo svetskata potpo{uva~ka na
ppoteinska xpana so u~estvo od 68%.
Ogromno zna~ewe vo ishranata
Sojata iwa osobeno zna~ewe vo is xpa -
na ta popadi posebniot xewiski sos tav
na zpnoto. Toa sodp`i okolu 35-50%
belkovini, 18-24% waslo, vo zavisnost
od soptata i uslovite. Kowepcijalnite
sopti ppose~no sodp`at 40% ppoteini
i 20-22% was lo, 34% jaglexidpati i
okolu 5% ostatok na winepalnite
16 | MOJA ZEMJA
elewenti kaliuw, fosfop, sulfup,
kalciuw, `e lezo, wagneziuw i natpiuw.
Zpnoto na sojata, isto taka, e bogato i
so vi ta winite A, B-kowpleks, D, E i K.
Ppo teinite se bogati so esencijalni
awinokiselini, posebno so lizin i
wetionin. Ovie awinokiselini se
najsli~ni so ppoteinite od `i vo tin -
sko poteklo popadi {to iwaat visoka
biolo{ka vpednost. Zas ta pe nos ta na
awinokiselinite e apginin 12-13%,
lizin 6-7%, sepin 5-6%, fenilalanin
5%, izoleucin 5%, tpeonin 4-5%,
valin 4-5%, xistidin 3%, tpiptofan
2%, wetionin 1%, cistin 1% i u{te
nekolku dpugi slobodni awino ki se li -
ni. Vo soinoto waslo se nao|aat
kiselinite: linolna 53%, oleinska
23%, palwitinska 11%, linolenska 7-8%,
steapinska 4% i dpugi. Jodniot bpoj na
soinoto waslo e 120-142, a sapo ni fi ka -
cis kiot e 187-212. Popadi vakviot sostav,
soinoto zpno e glavna kowponenta vo
isxpanata na wilioni lu|e vo svetot.
Kvalitetot na ppo te i nite i visokata
sodp`ina na was la ta se odli~en
nadowestok za we so vo spopedba so
ostanatite pas ti telni kultupi. Sojata,
ppete`no, se kopisti za isxpana na
dobitokot. Me|utoa, vo poslednive dve
dekadi, s# pove}e se {ipat ppoizvodi
za isxpana na lu|eto, kako {to se:
sipeweto to fu, soi noto wleko,
pleskavicite, vip { li te, lebot, pazni
slatki i dpugi ppoizvodi. Ponovite nut -
pi ci o nis ti~ ki studii tvpdat deka
upotpebata na sojata ja peducipa
pojavata na pak, xolestepol vo kpvta,
osteopopozata i spcevite zaboluvawa.
Surova soja da ne se
dava na `ivotnite
Osven vo ppexpanbenata industpija,
ppoizvodite od soja s# pove}e
se kopistat i vo dpugi gpanki na industpijata.
Soinoto }uspe e va`en
izvop na ppoteini vo isxpanata na dobitokot
i `ivinata. Masloto od
soja, ppete`no, se kopisti vo ppexpanbenata
industpija za ppoizvodstvo na
waslo za gotvewe, wapgapin, wajonez
i dpugi wasleni ppoizvodi. Me|utoa,
vo poslednive godini se zgolewuva negovata
texni~ka upotpeba vo xewiskata
industpija, vo ppoizvodstvoto na
sapuni, detepgenti, boi i lakovi.
Soinoto waslo s# pove}e se upotpebuva
kako nosa~ na aktivni watepii
vo pesticidite so {to se nawaluva
koli~estvoto voda ppi nivnata aplikacija.
Va`na sostojka vo sojata e
lecitinot, koj se kopisti vo pekapskata
industpija, vo kontpolipanoto
ppoizvodstvo vo wedicinata, kako i
vo tekstilnata industpija. Soinoto
waslo, vo poslednava decenija, s#

Biodizelot od soja ima visoka
energetska dobivka (93%) i
nekolku tehni~ki prednosti vo
sporedba so mineralniot dizel
kako {to se podobar stepen na
podma~kuvawe, pogolem metanski
broj i povisoka to~ka na palewe.
So koristewe na biodizel od
soja, se reduciraat gasovite i
efektot na staklenata gradina,
koi predizvikuvaat globalno za -
top lu va we i klimatski promeni.
pove}e se kopisti za ppoizvodstvo na
biodizel. Vo 1997 godina e usvoen
dokuwent za obnovlivi izvopi na enepgija
vo Evpopskata Ynija, so osnovna
cel da se udvoi (od 6% na 12%) udelot
na obnovlivite izvopi na enep -
gi ja vo vkupnata potpo{uva~ka vo Ev -
pop skata Ynija do 2010 godina. Vo obnovlivite
gopiva spa|a i biodizelot.
Osven wnogute pozitivni ka pak te -
pis tiki, sojata iwa i edna negativna,
odnosno taa ne wo`e da se kopisti kako
supova, odnosno tepwi~ki neo bpa bo te -
na. Vo tepwi~ki neo bpa bo tenata soja
se nao|aat belkovini koi, vsu{nost, za
sebe ja vpzuvaat ppoteazata i go
sppe~uvaat ak ti vi pa weto na tpip -
sin ogenot. Zatoa, ovie watepii se
napekuvaat i in xi bi topi na tpipsinot,
iako toa se xe wis ki blokatopi na
ppoteazata. So blokadata na ppo -
teazata kaj cica~ite ppestanuva
wo`nosta za vapewe na ppoteinot i
`ivotnoto wo`e da uwpe popadi
nedostatok na ppoteini, neopxodni za
gpadbenite watepijali za obnovuvawe
na `ivotinskiot opganizaw. Supovata
soja ne swee da se dava na `ivotnite,
bidej}i wo`e da dovede do golew zastoj
vo niviot past, popadi newo`nosta
za vapewe na belkovinite od koi
`ivotnite go izgpaduvaat svoeto telo.
Koga sojata se konzuwipa vo supova,
ppesna sostojba, taa e nevkusna, so
gop~liv vkus i neppijaten wipis,
popadi {to ~ovekot nitu po gpe{ka ne
wo`e da ja upotpebi za xpana.
Dve wakedonski sopti
Ylogata na sojata e osobeno golewa
i vo poljodelskoto ppoizvodstvo. So
na{ite, pove}e od desetgodi{ni
istpa`uvawa na nau~na osnova, ppeku
polski opiti i labopatopiski
analizi, doka`avwe deka vo
agpokliwatskite uslovi na pogolew
del od tepitopijata na Makedonija
wo`e da se dobijat ppinosi na zpno
od soja, koi po kvantitet i kvalitet
se podobpi od evpopskiot pposek.
Kako pezultat na pove}egodi{nite
aktivnosti vo Institutot ppi
Zewjodelskiot fakultet vo [tip
(popane{en Institut za ju`ni
zewjodelski kultupi vo Stpuwica), vo
pawkite na istpa`uvawata od
oblasta na genetikata i selekcijata
na sojata, od stpana na Dp`avnata
soptna kowisija se ppiznaeni ppvite
dve wakedonski sopti soja,
„ilindenka“ i „pela“. Dvete dowa{ni
sopti se zapi{ani vo evidencijata na
dowa{ni sopti, koi se ppiznaeni
kako novosozdadeni sopti zewjodelski
pastenija vo Makedonija i objaveni vo
Slu`ben vesnik. Vo tek e i ppoiz vods -
t vo na visokokvaliteten, osnoven
se wenski watepijal od ovie sopti,
zapadi nivno kontinuipano i
kvalitetno pazwno`uvawe.
Prof. d-r Qup~o Mihajlov
Zemjodelski fakultet
Univerzitet „Goce Del~ev“, [tip
Kako leguminozno rastenie, so -
ja ta `ivee vo simbioza so az o to -
fik sira~ki bakterii, koi imaat
spo sobnost da go fiksiraat at -
mos ferskiot azot. Poradi toa,
pri proizvodstvoto na soja se
namaluvaat potrebite od azotno
|ubrivo. Od druga strana, sojata e
od li~na pretkultura ili kul tu ra
vklu~ena vo plodoredot, bi dej }i
va`en procent od ak tiv ni ot azot
ostanuva vo po~vata, po radi {to
se dobivaat povisoki prinosi od
drugite kulturi.
OKTOMVRI 2008 | 17

TOP TEMA
Aristokrati vo zemjodelstvoto
„Sekoja godina kupuvaw dopolnitelna
zewjodelska wexanizacija, blagodapej}i
na zapabotuva~kata od ppoda`bata
na jabolka„, paska`uva Nacko
Kotlapovski, 34-godi{en ppoizvoditel
na jabolka od Resen. Toj iwa tpaktop i
dpugi ppiklu~ni wa{ini koi wu se
potpebni za odgleduvawe na jabolkata.
„Lodinava kupiv nov tpaktop i nappaviv
nov wagacinski ppostop„, veli Kotlapovski.
Li~no, toj e zadovolen od
ppixodite {to gi ostvapuva od svoite
nivi, zatoa i investipa vo novi nasadi
i egzistipa od ppoda`bata na jabolka.
Toj iwa 2 xektapi vo poln pod i u{te 2
xektapi wladi nasadi. „Ppespanci se
apistokpati vo zewjodelstvoto, oti vo
poslednite nekolku godini, zewaat
odli~ni papi. Re~isi 30% od
zapabotenoto go peinvestipaw, a 20%
vlo`uvaw vo odp`uvawe na nasadite.
Zna~i, so zewjata deliwe pola-pola“, veli
Kotlapovski. Nacko o~ekuva okolu sto
toni jabolka. Spoped nego, toa e soliden
ppinos, wo`ebi i waksiwuwot od ovie
nivi, na koi iwa od soptite „ajdaped“,
„zlaten deli{es“, „~adel“, „wuco“,
„janagold“ i dpugi sopti.
Jabolkata
se ppodavaat
u{te od niva
Ogromni vlo`uvawa
i ogromni dobivki
Jabolkata, veli Nacko, bapaat ogpowni
vlo`uvawa vo |ubpewe (ziwsko i ppoletno),
vo nivno tpetipawe (xewiska
za{tita), navodnuvawe (ppeku sistew) i vo
lu|e za pabota (pezidba, bepewe i dpugi
opepacii). Kotlapovski, winatata sezona,
gi |ubpel so opgansko (vo tekot na ziwata)
i so ve{ta~ko |ub pi vo (kako
ppixpana, nappolet). Na nivata stavil
okolu 10 toni po dekap od {talskoto i po
okolu 800 do 1.000 kilogpawi ve{ta~ko
|ubpe po xektap. Tpetipaweto po~nuva vo
appil i tpae do septewvpi. Vo ovoj pepiod,
jabolkata se tpetipaat ppotiv
pastitelni bolesti (pepelnica, fuzikladiuw,
wonilija, baktepiska plawenica)
i ppotiv {tetnici (pazni vo{ki, cpvi i
winepi). Nasadite na Kotlapovski se
navodnuvaat so sistewot kapka po kapka.
Za nego i negovite sogpa|ani, sepiozen
ppoblew, godinava, ppetstavuva vodosnabduvaweto.
„Nivoto na vodite e
wnogu nisko i toa bapa dopolnitelni investicii,
iako vo sekoja niva iwa dlabinski
bunapi od 40 do 50 wetpi“, objasnuva
Nacko. Osven ova, odgleduva~ite na jabolka
iwaat ppoblew i so pabotnata sila.
Spoped Kotlapovski, dnevnicite vo Resen
se astponowski, okolu 1.000 denapi, no sepak
nedostasuva pabotna paka. Vo ppocesot
na pezidba, taa dostignuva od 1.400 do
1.600 denapi. „Rezidbata se ppavi vo
fevpuapi. Seduwdeset ppocenti ja
izvp{uvaw saw, a za ostanatiot del bapaw
powo{ od pabotnici - pe`a~i. Isto taka,
iwa i letna pezidba, koga se vadat filizite
(lastapite). No, ovaa godina, ne ja
izvp{ivwe letnata pezidba zatoa {to
golewoto son~evo zpa~ewe (padijacija),
20 | MOJA ZEMJA

nawesto da gi oboi, gi izgope
jabolkata“, paska`uva ovoj zewjodelec.
Jabolkata se prodavaat od niva
Llavnata bepba na jabolkata e vo oktowvpi.
Za eden den, sewejstvoto i
~etvopica apgati, veli Nacko, wo`e
da sobepat okolu ~etipi toni. Bepbata
tpae okolu eden wesec i po nivnoto
sobipawe, se stavaat vo dpvena awbala`a.
Po ova, jabolkata se skladipaat
vo wagacini za ~uvawe vo nekontpolipani
uslovi. Vo wagacinski
ppostop wo`e da stojat i do waj slednata
godina (vo zavisnost od soptata).
Spoped Kotlapovski, vo nopwalni
uslovi, najizdp`liva sopta e ajdapedot.
Toj iwa sopstven wagacinski
ppostop. Nacko newa ppoblew so
plaswanot na jabolkata, zatoa {to,
kako {to objasnuva, doa|ale tpgovci
i wu gi otkupuvale u{te od niva. „Li
pakuvaat i gi plasipaat na pazapot.
Dosega, ne wi se slu~ilo da ostanat
neppodadeni jabolka. Nekoi industpiski
jabolka gi ppodavaw i vo fabpikite
za sokovi, dokolku ne gi zadovoluvaat
kvalitetite {to gi bapa
pazapot“, veli Kotlapovski. Popadi
dobpata cena, dolgiot pepiod za
plaswan i sepioznoto ppoizvodstvo,
s# pove}e pesen~ani sadat jabolka.
T. Stoj~evski
Sewejstvoto Kotlapovski ppoizveduva jabolka od dale~nata
1920 godina. Ppedcite na Nacko, nekoga{, bile najgolewi
ppoizvoditeli vo zewjava. No, popadi politi~kiot sistew, odnosno
nacionalizacijata i agpapnata pefopwa, okolu 20 xektapi nasadi
iw bile konfiskuvani. Sewejstvoto i potoa ppodol`ilo so
ppoizvodstvo. Od 1995 godina, Nacko Kotlapovski sawostojno, so
svoeto sewejstvo, ja ppodol`uva tpadicijata na svoeto sewejstvo
vo ppoizvodstvo na jabolka.

SOVETI
Razli~ni metodi za utvrduvawe na vremeto za berba na jabolkata
Potpebna e
fiziolo{ka i
texnolo{ka
zrelost
Se ppepoznavaat dva stepeni
na zpelost kaj plodovite
na jabolkata, podednakvo
va`ni za odpeduvawe na
vpeweto na bepewe: fiziolo{ka
zpelost (zpeewe) i texnolo{ka
zpelost (zpel plod). Za da se
odpedi vistinskiot datuw na bepba,
potpebno e da se znae deka plodovite
iwaat wnogu skpob (pezepvni elewenti,
koi so dozpejuvaweto se pazlo`uvaat
i se ppetvopaat vo {e}ep).
Fiziolo{kata zpelost nastapuva
koga plodot na jabolkata e najkpupen,
a sewkite, vo povolni uslovi, wo`e da
ppopti. A, texnolo{kata zpelost nastapuva
koga plodovite gi postignuvaat
najdobpite kapaktepistiki
naweneti za ponatawo{na upotpeba
(kozuwipawe, ~uvawe vo skladi{te, vo
fpi`idep ili ppepabotka).
Poka`uva~i na zpelosta se: wopfolo{kite
svojstva na plodot (oblik
i boja, boja na wesnatiot del i na sewkite),
wexani~ki svojstva (lesnost vo
odvojuvawe na dp{kata od plodot,
so~nost), xewiski svojstva na plodot
i so~nosta (koli~ina na skpob i
{e}ep, koli~ina na vkupnite kiselini)
i fiziolo{ki svojstva na plodot
(stapost i di{ewe na plodot).
Postojat pove}e wetodi za utvpduvawe
na vpeweto za bepewe na jabolkata:
koga plodovite }e po~nat da
pa|aat od steblata (nesigupna wetoda
oti jabolkata wo`e da padnat
i popadi o{tetuvawe od bolesti
ili {tetnici)
wetod spoped intenzitet na
osnovnata boja na plodot - ppowena
na osnovnata boja vo
`olta, `olto-cpvena i cpvena
wetod spoped intenzitetot na bo-
22 | MOJA ZEMJA
jata na sewkata - belata sewka
ppiwa tewnosina boja, no ova e nesigupen
pokazatel zatoa {to vo
letnite sopti, sewkata, se u{te, ne
e zpela, a plodot e zpel. Kaj ziwskite
sopti e obpatno, odnosno sewkata
e zpela, no plodot ne e zpel.
Eden od najsigupnite na~ini za utvpduvawe
na zpelosta kaj jabolkata e po
xewiski pat, ppeku takanape~eniot
„jodno-skpoben test“ (jod-jod-ka liuw
test ili JJK test). Datuwot za bepewe
zavisi od genetskite svojstva na sawata
ovo{ka, od polo`bata na ovo{tapnikot,
od weteopolo{kite uslovi i dpugo. Dokolku
sakawe jabolkata da gi skladipawe
vo fpi`idep, potpebno e da se obepat
dodeka iwaat skpob. Vo skladi{tata,
sve`ite plodovi di{at i tuka, za vpewe
na ~uvaweto, se slu~uvaat wnogu ppoweni
(skpobot se pazgpaduva vo {e}ep).
Plodovite wo`e da se konzuwipaat
koga vo niv newaat skpob.
Jodno-skroben test
Nappe~no ili nadol` ppese~eni
plodovi na jabolka se tpetipaat so
nekolku kapki jod-jod-kaliuw (jodna
tinktupa). Taa tinktupa tpeba da se
obi tewno. Mo`e da se nabavi vo apteki,
a se podgotvuva na tpi na~ini:
kako 0,5 do 1% vodena te~nost
na jod vo kaliev jodid,
kako te~nost 3 gpawa jod i 10 gpawa
kaliev jodid vo litap voda,
kako te~nost 3 gpawa jod i 10 gpawa
kaliev jodid vo litap destilipana
voda.
Po nekolku winuti se ocenuva zpelosta
na plodovite na osnova na petodelni
skali za intenzitetot na
oboenost. Razgpaduvaweto na skpobot
po~nuva od spedinata na plodot kon
pepifepijata, odnosno kopata na
plodot. Skpobot najbavno se pazgpaduva
2-3 wiliwetpi pod kopata. So ovoj
JJK test, wnogu dobpo wo`e da se odpedi
vpeweto za bepba na jabolkata.
So navpewena infopwacija za pokot
se nawaluvaat posledicite za ppepana
ili ppedocna bepba na jabolkata. Dokolku
se obepat popano, toga{ se swaluva
nivniot ppinos. Isto taka, plodovite
se ~uvaat wnogu slabo, poslab e
nivniot kvalitet: bojata poslabo e
izpazena, a pove}e se istaknuva zelenata
boja. Plodovite ja newaat tipi~nata
apowa i se podlo`ni se na pojava na fiziolo{ki
bolesti. Ppedocnata bepba,
isto taka, ppedizvikuvaat slabo ~uvawe
na plodovite. Lolewi se gubitocite
popadi opa|awe na plodovite. Nawalena
e wo`nosta za ~uvawe vo ladilnik.
Plodovite se podlo`ni na pazli~ni
glivi~ni oboluvawa.
Bepbata na jabolkata e taka {to
plodovite se opfa}aat so celata
paka, a pokazalecot se podwetnuva
pod westoto kade {to se spojuvaat
plodot i gpankata. Plodot blago se
povlekuva i odvojuva.
^uvawe - za pazli~nite sopti jabolka,
potpebni se pazli~ni uslovi za
~uvawe. Se ppepopa~uva nivno ~uvawe
vo ladilnici, so kontpolipana atwosfepa
(0,5 stepeni celziusovi, koncentpacija
na CO 2 od 2 do 4%, koncentpacija
na O 2 od eden ppocent i pelativna
vla`nost na vozduxot 90-
92%). Vo vakvi uslovi, jabolkite se
~uvaat od 6 do 12 weseci. Dokolku plodovite
stojat 4 dena na tewpepatupa od
20 stepeni celziusovi, iw se nawaluva
vpeweto na ~uvawe za eden wesec.
Plodovite koi se naweneti za podolgotpajno
~uvawe, wopa da bidat zdpavi
(bez znaci na fiziolo{ko zaboluvawe)
i kolku {to e wo`no poizedna~eni.

Spored Tunxail Ferzulovski od bitolsko Dolenci
TEMA
Sila`ata
najdobpa xpana za stokata
Najdobro vreme za pravewe sila`a, kako {to gi sovetuvale
ovie zemjodelci, bilo koga p~enkata }e dostigne voso~na zrelost,
odnosno da ne bide nitu suva, nitu vodena, veli Ferzulovski
Sila`ata zawenuva wnogu seno i slawa za isxpana
na dobitokot i zatoa Tunxail Fepzulovski
od bitolskoto selo Dolenci ppavi okolu 100
do 130 tpaktopski ppikolki so koi ja ppexpanuva
stokata vo tekot na ziwata. Edna ppikolka
iwa od dva do tpi tona sila`a, koja se dava zaedno so dpugata
kabasta xpana.
Najdobpo vpewe e p~enkata za sila`a da se sadi vo appil,
no Pelistep, popadi svoite vpewenski uslovi, ne dozvoluva
toa da se ppavi vo ovoj pepiod, tuku kon spedinata na waj.
Toga{ se stabilizipa vpeweto. Nejzinata `etva e vo tekot
na septewvpi so silo-kowbajn, a glavniot pepiod za ppavewe
sila`a vo bitolskiot pegion e oktowvpi. Kako {to objasnuva
Tunxail Fepzulovski, sto~ap od ova selo, za ova podnebje
se sadi p~enka od soptite „ZP 640“, „flopenca 699“
i dpugi awepikanski sopti. Toj sadi pet do {est xektapi i,
vo zavisnost od vpne`ite ili od navodnuvaweto, dobiva pazli~ni
ppinosi. Najdobpo pastojanie za sadewe na p~enkata
za sila`a e na edna peda, odnosno ~ove~ka paka od 15 do
20 santiwetpi. Me|u pedovi, potpebno e da iwa 70 santiwetpi.
Najdobpo vpewe za ppavewe
sila`a, kako {to gi sovetuvale
ovie zewjodelci, bilo koga p~enkata
}e dostigne voso~na zpelost,
odnosno da ne bide nitu suvo,
nitu vodeno. Zna~i, zpnoto ne tpeba
da ppsnuva koga }e se stisne,
nitu da e tvpdo, tuku da bide weko
i da iwa leb (da ne bide ppazno).
Po `neeweto se nosi so tpaktop
do westoto za ppavewe
sila`a. Ppetxodno, se stava
najlon od okolu ~etipi wetpi,
kako i dopolnitelen najlon od
osuw wetpi odozgopa za da se pokpie
celokupnata sila`a. Ppostopot
e {ipok {est i dolg 16
wetpi. Po istupaweto od tpaktopot
na westoto kade {to e
planipana sila`ata, se ppewinuva
kon nejzino gazewe (tapkawe).
Za vpewe na tapkaweto,
sila`ata wo`e da se ppska so
inakulant ili so sol, za ppavilno
fepwentipawe. No, ova ne
e neopxodno, dokolku vozduxot
od sawata sila`a se istisne dobpo
ppeku tapkaweto. Ova se zatvopa i vpzuva so sinxip
za da se dobie vakuuw sistew. Fepzulovski wu stava i guwi
ili zewja vpz najlonot da ne go odnese vetpot. Vo ovoj ppostop
se sobipaat okolu 150 tpaktopski ppikolki.
Po vakuwipaweto ne se otvopa najlonot s# dodeka ne
fepwentipa, odnosno 30 dena. So toa, sila`ata e gotova
kon spedinata na oktowvpi i sto~apite obezbeduvaat
xpana za `ivotnite. Va`no e da se napowene deka ppi vadeweto,
sila`ata se vadi del po del, kako {to se se~e leb,
pap~e po pap~e. Taa ne tpeba nitu da se potkopuva. So ovaa
koli~ina, veli Fepzulovski, toj go xpani dobitokot za polovina
godina, a potoa, `ivotnite se vodat na pa{a. „Ybavo
e da iwawe sila`a vo tekot na celata godina, no newawe
tolkavi kapaciteti. Koga }e zavp{i sila`ata, ppewinuvawe
kon suv pezanec“, veli Fepzulovski.
Sila`ata kako xpana sodp`i ppoteini, jaglexidpati
i p~enka. Ppitoa, stokata newa ppoblewi so vapewe na
xpanata oti ppoteinite, so sawoto fepwentipawe na
sila`ata, se ppetvopaat vo awinokiselini.
T.S.
OKTOMVRI 2008 | 23

NOVITETI
Primer kako da se povrzat zemjodelstvoto i tradicijata!
Da se za~uva tradicijata i
Istibawska `enska i wa{ka
nosija, pazni wiljea, kapi,
{alovi, znawiwa so pazni
wotivi i dpugi tpadicionalni
suvenipi se sawo
del od izpabotenite ppoizvodi na pedesetina
`eni i nekolku wa`i od kowpanijata
„Dapija pakotvopbi“ od
vini~ko Istibawa. Po otpu{tawe
od pabota, tie na{le izlez vo
pa~noto izpabotuvawe na tpadicionalni
pazboi i vo odgleduvaweto
pazni zewjodelski kultupi. Registpipale
zdpu`enie na `enizewjodelki
„Agpovinka“, koe podocna,
vo 2005 godina, ja ofopwuva i kowpanijata
„Dapija pakotvopbi“ za
ppeku nea da gi ppodava svoite
ppoizvodi. Kowpanijata go dobila
ova iwe spoped svojot najstap ~len,
Istibawskata `enska
nosija e sostavena od elek,
ko{ula, futa, skutnik, ~opapi
i {awii, a wa{kata nosija od
elek, ko{ula, pojasi, dizajnipana
tpija~ka.

da se pazvie pupalniot tupizaw
Dapinka, koja, s# u{te, ja ppenesuva
tpadicijata kaj powladite ~lenovi.
Osven pa~nite izpabotki, tie obpabotuvaat
i dpugi zewjodelski kultupi.
Vo 2004 godina, nasadile eden xektap
pipep i ppitoa, kaj niv, se javila
sepiozna dilewa: dali da ppodol`at
so ppoizvodstvo na gpadinapski
kultupi ili da po~nat da izpabotuvaat
pakotvopbi? Iako e
pote{ko, sepak ~lenovite na „Agpovinka„
se oppedelile da zapabotuvaat
so pa~nite izpabotki. No, i deneska,
tie ppoizveduvaat ja~wen,
p~enica, p~enka, waslodajna pepka, a
ve}e pazwisluvaat i za opgansko
ppoizvodstvo. Kultupite gi obpabotuvaat
na iznajwena zewja od ~lenovite
na ova zdpu`enie, a dobile i
dp`avno zewji{te pod koncesija.
Stoiwenova i nejzinite sopabotni~ki pazwisluvaat da go
spojat ppoizvodstvoto na tpadicionalni izpabotki i na zewjodelski
kultupi vo pupalen pazvoj i seto toa zaedno da go ponudat na
posetitelite na vini~kiot pegion. Na fapwata koja sakaat da ja
izgpadat, veli Stoiwenova, }e se ppoizveduva opganska xpana, }e
se nappavat dpveni ku}i~ki za ppeno}uvawe, a na gostite }e iw se
ponudi ~ist vozdux i wipna spedina.
Del od ~lenovite na „Agpovinka“
bile na studiski ppestoi vo [vedska
i vo Litvanija, kade {to nau~ile za
na~inot na opganizipawe, unappeduvawe,
za dewokpatskite na~ela za kowunikacija
i pazvoj na kowpanijata.
Taka, pa~nite izpabotki po~nale da gi
nudat na pazapite i pazni saewski i
dpugi wanifestacii. „Postojano suw vo
dvi`ewe vo potpaga po novi pazapi i
saewi“, veli wenaxepot Vaska Petpova.
Matepijalite za izpabotka gi ppona|aat
sekade kade {to wo`at. Najwnogu
kopistat stapi watepijali (konec,
belena i supova ppe|a). Tie se ppepabotuvaat
na {est stapi pazboi {to gi
iwa kowpanijata. Volnata ja otkupuvaat
od postapite ~lenovi koi odgleduvaat
ovci, a ostanatite pot pebni watepijali
gi nabavuvaat od wakedonskite pazapi.
Za niv, sepiozen ppoblew ppetstavuva
toa {to pazapite newaat fiskalni
kasi i po kupuvawe na peppowatepijalite,
tie ne wo`at da go vpatat
danokot na dodadena vpednost, objasnuva
Olga Stoiwenova, ppetsedatel
na Zdpu`enieto „Agpovinka“. So toa,
pla}aat poskap peppowatepijal, {to
go ppavi nekonkupenten i neintepesen
nivniot tpadicionalen ppoizvod.
Sepak, tie ppodol`uvaat so izpabotkata
i so bitkata za za~uvuvawe
na tpadicijata od ovoj pegion vo
Isto~na Makedonija.
T. Stoj~evski
VIDOVI NA GARANCII
Garancii za kredit: za kompanii i fizi~ki lica koi zemaat
zaem za zapo~nuvawe ili razvivawe na postoe~ki biznis.
Garancijata pokriva do 60% od visinata na zaemot.
Garancii za nabavki na oprema i repromaterijali od
dobavuva~i: se izdavaat za nabavka na oprema i repromaterijali
za kupuva~i koi gi ispolnuvaat uslovite na
dobavuva~ite i Garanti Fond. Pred izdavawe na garancijata
klientot pla}a min. 25% od vrednosta na opremata/repromaterijalite
do dobavuva~ot. Za ostanatiot del
koj klientot }e go pla}a na rati na dobavuva~ot, Garanti
Fond izdava garancija do dobavuva~ot.
Garancii za nabavki na oprema od dobavuva~i preku
kredit: garancii za nabavki so zaem od banka (kombinacija
od prvite dva vida). Klientot pla}a min. 30% od vrednosta
na nabavkata do dobavuva~ot. Za ostanatiot del od 70%
Garanti Fond izdava garancija na bankata od kade klientot
}e zeme zaem so cel da se isplati opremata na dobavuva~ot.
Adresa: Bul. Jane Sandanski 15/2/3, Skopje
Tel/faks: ++389 2 2403-377
++389 2 2403-378
++389 2 2403-379
E-mail: guarantee@gfund.com.mk
www.gfund.com.mk

LRADINARSTVO
Spored iskustvoto na zemjodelecot Kolarovski
Pa{kanatot
bapa vla`ni po~vi
Pokpaj dpugite zewjodelski kultupi,
Spase Kolapovski, od
skopsko Dpa~evo, ppoizveduva
i pa{kanat. Lo see vo fevpuapi, koga
godinata e su{na. No, kako {to objasnuva,
najubavo e seeweto vo wapt zatoa
{to pa{kanatot bapa vla`ni
westa za polesno niknuvawe. Se see
vo ~etipi peda, so wexani~ka wa{ina
za seewe. Ppocesot na niknuvawe
tpae ~etipiesetina dena, a za dekap
povp{ina, Kolapovski upotpebuva
okolu 450 gpawa sewe. „Vo zavisnost
od kliwatskite uslovi, se sadi na
odpedena dlabo~ina oti bapa vlaga.
Pped da se nasee, po~vata wopa da se
izopa, da se fpizipa, bidej}i bapa
povka zewja. Po ova, povtopno se fpizipa
za upotpebeniot ppepapat ppotiv
kopovi da se vnese vo sawata
po~va“, veli Kolapovski.
Za pazlika od wopkovot, pa{kanatot
ne go napa|a wajskata wuva. Sepak,
ova pastenie bapa pove}e voda i se navodnuva,
vo dpa~evsko, okolu seduw do
osuw pati. Dobpo e toa {to, objasnuva
Spase, pa{kanatot ne wo`e da se
isu{i kako wopkovot i da izgubi kvalitet.
„Poizdpa`liv e od wopkovot.
Iwa pogolewo steblo i pogolewi kopewa
so {to polesno ppodipa niz
po~vata i stignuva do vla`nite delovi“,
objasnuva Spase.
Se bepe pa~no, vo ziwa. Dokolku e
pogust podot,
toga{ se bepe podocna
za da iwa
wo`nost da sozpee.
Kolapovski
go ppodava pa{kanatot
na skopskite
pazapi, po
cena od 30 do 50
denapi za kilogpaw.
Minatata
godina ppoizvel
dva tona i go ppodal
po 30 denapi
za kilogpaw. Cenata
e dobpa, no
vo posledno vpewe,
objasnuva ovoj
zewjodelec, ne
wo`e da gi pokpie
tpo{ocite za nafta, dava~kite za ppepapati,
ve{ta~ki |ubpiva, sewiwa.
Pa{kanatot najwnogu se kopisti
ziwe, kako dodatok vo toplite supi.
Negovata upotpeba e dobpa za
sni`uvawe na kpvniot ppitisok.
T.S.
NASTAN
Bitka po teopija,
ve{to vozewe i opawe
Dvaesetina tpaktopisti od
isto~niot del na Makedonija u~estvuvaa
na ppviot pegionalen natppevap na
tpaktopisti opa~i, koj se odp`a vo
op{tinata ^e{inovo - Oble{evo. Natppevapuva~ite,
svoite znaewe i sposobnosti
gi doka`uvaa po teopija,
ve{to vozewe i opawe. Ppeku teopetskiot
del se ppovepuva{e znaeweto na
26 | MOJA ZEMJA
Traktoristi gi poka`aa svoite sposobnosti
u~esnicite, odnosno poznavawe na
tpaktopot i wotopot, poznavawe na zewjodelskite
wa{ini, nivnoto odp`uvawe
i za{tita od kopozija, agpotexnika,
soobpa}ajni ppavila i ppopisi.
Manevpipaweto so zewjodelskata
wa{ina na odnapped utvpden i obele`an
poligon e vtopata natppevapuva~ka
disciplina. Celta na ovie wanevpi
e da se ppovepi sposobnosta
na u~esnicite za ppenos
na tovap vo ogpani~en ppostop,
a se ocenuvaa ppavilnoto
pakuvawe, dvi`ewe i opepaipawe
so wa{ina. Vo disciplinata
opawe, natppevapuva~ite
bea podeleni na natppevapuva~i
so lesni i so
te{ki tpaktopi. Vo kategopijata
lesni, se natppevapuva i
wladi `eni fapwepi. Se opa{e
vo slog i vo pazop, a se ocenuva{e
ppavecot, visinata i postavenosta
na bpazdite. Ovoj
Najdobap tpaktopist opa~
vo kategopijata te{ki tpaktopi e
Vasko Mitpov od seloto Tepanci. Vo
kategopijata lesni tpaktopi, najdobpi
sposobnosti poka`a Lopan
Cankov od Ppobi{tip. Na osvojuva~ite
na nagpadite iw bea dodeleni
opden- ppiznanija za postignatiot
uspex i papi~na nagpada.
Ppiznanija dobija i uspe{nite wladi
i `eni tpaktopisti za osveno
ppvo i vtopo westo. So ova, najuspe{nite
natppevapu~i }e u~estvuvaat
i na dp`avniot natppevap vo
opawe, koj }e se odp`i ovoj wesec vo
Bitola. Regulapsnota i boduvaweto
se izvp{eni od nezavisna kowisija
za sekoja disciplina. Ovaa wanifestacija
dobi pegionalen kapaktep,
a e opganizipan od Napodna
texnika Skopje, od Zewjodelskiwa{inskiot
ppsten od Ppobi{tip
i od Regionalniot centap na Fedepacija
na fapwepite vo Republika
Makedonija.
natppevap, spoped opganizatopite,
ppetstavuva uspe{en i dobap ppiwep
za afipwacija na zewjodelstvoto na pegionalno
i dp`avno nivo.
Stojan~e Anastasov
Regionalen centar Ko~ani

TEXNOLOLIJA
Sistew za za{tita od
wpznewe so oposuvawe
Bla`o Mihajlov, sistemot za za{tita od mrazevi go
koristi so trojna namena - letno vreme za navodnuvawe,
rano naprolet za za{tita i za orosuvawe vo zimskiot period
Ovoj sistew za za{tita od wpznewe, naj~esto, se
kopisti kaj kajsiite, ppaskite, kako i kaj
dpugi sli~ni kultupi, vo ppedeli kade 5{to
iwa pani ppoletni wpazevi. So negovata
upotpeba se {titi cvetot ili {totuku ofopweniot
pod do tewpepatupa od winus pet do {est celziusovi
stepeni.
Iweno, nad sekoe dpvce se instalipa wal plasti~en
bpenep (sppeep), so dijawetap okolu tpi wetpi. Toj wopa
da bide napojuvan so visok ppitisok na voda (najwalku
od {est bapi) za da wo`e taa da se ppetvopa vo ppa{ina,
a ne vo kapki. Su{tinata e vo toa {to vodata iwa sopstvena
tewpepatupa od 13 do 14 celziusovi stepeni i koga
nadvope{nata tewpepatupa e winus pet, toga{ doa|a do
awoptizacija na ladniot vozdux.
Celata investicija ~ini okolu 100 do 150 evpa po dekap,
no upotpebata na ovoj sistew ppetstavuva ogpowna
ppidobivka za zewjodelcite.
Na iwotot na Bla`o Mixajlov, vo stpuwi~koto selo Bosilovo,
sistewot e povpzan so dpug sistew, kapka po kapka,
so {to infpastpuktupata se kopisti so tpojna nawena
- letno vpewe za navodnuvawe, pano nappolet za za{tita
i za oposuvawe vo ziwskiot pepiod.

Diskutabilni pra{awa za agrokompleksot pri za~lenuvawe na Makedonija vo EU POLJODELSTVO
^lenstvoto
vo Unijata
bapa bolni
agpapni
pefopwi
Reformite {to treba da gi napravime vo agropolitikata se
neophodni ne zaradi EU, tuku za sozdavawe uslovi za konkurentnost
na sektorot, bez ogled na toa dali i koga }e staneme ~lenka na Unijata
Vo wakedonskoto op{testvo
postoi soglasnost vo odnos
na integpacijata na na{ata
zewja vo Evpopskata Ynija.
Delovnite lu|e (biznis-gpupacii),
vo ppincip, ja ppifa}aat idejata
za ~lenstvo, no sepak, wo`no e, vo
podocne`nata faza, nekoi delovni
spedini i pped s# „walite“ biznisi da
se najdat vo wnogu te{ka polo`ba, dupi
i da ne wo`at da opstojat. S# u{te
newa wasovno nezadovolstvo we|u
ppoizvoditelite vo ppiwapnoto ppoizvodstvo
i ppepabotuva~ite od ppiwenata
na povisokite bapawa na novoto
zakonodavstvo vo odnos na xigienskite,
fitosanitapnite i vetepinapnite
nopwi. Reakcijata, bapew zasega,
e nezna~itelna zatoa {to se wisli
deka izwenata na zakonite ppoizleguva
od potpebata za pazapna
ekonowija, a ne zapadi idnoto ~lenstvo
vo Ynijata. Od dpuga stpana,
ppavnite nopwi, vo golewa wepa, postojat
sawo na xaptija i ne se ppiwenuvaat
stpiktno vo ppaktikata.
Kolku pove}e se zaostpuva disciplinata,
tolku pove}e }e se ppo{ipuvaat
diskusiite za toa {to }e dobiewe,
a {to }e izgubiwe od ~lenstvoto.
Kpitikite kon EY sigupno }e pastat
i pokpaj toa {to }e iwa glasovi koi }e
davaat akcent, pped s#, na kopista od
integpacijata. Osobeno }e bidat silni
peakciite ppi voveduvaweto na zakonodavstvoto
vo delot na edinstveniot
evpopski pazap. Vo eden
ppodol`en pepiod, zapadi integpacijata,
wo`no e da se ppiwenuvaat
sawo odpedbite od ppaktikata koi
ja nawaluvaat konkupentnata sposobnost
na lokalnite ppoizvoditeli (na
ppiwep, wepkite za za{tita na `ivotnata
spedina), dodeka dpugite pegulativi
vo vpska so poddp{kata na
ppoizvoditelite ili kowpenzacionite
pla}awa, da ne se ppiwenuvaat popadi
nedostig na buxetski spedstva.
Prodol`uva rasitnuvaweto na
zemjodelskite povr{ini
Osnovnite ekonowski indikatopi
koi go kapaktepizipaat nivoto na
pazvienost na zewjodelstvoto, ppe -
xpan benata i tutunskata industpija,
poka`uvaat deka ppiwapnoto
ppoizvodstvo e vo kpiza pove}e od 15
godini. Dodeka nekoi zewji od Jugoisto~na
Evpopa go nadwinaa nivoto
od 1989 godina vo odnos na obewot na
ppoizvodstvoto, na{eto zewjodelstvo
zaostanuva. Stpuktupnata pefopwa
ne wo`e da go zavp{i ppocesot
na pacionalno kopistewe na
op{testvenoto i dp`avnoto zewji{te.
Rasitnuvaweto na povp{inite od
biv{ite zewjodelski stopanstva i
zadpugi, isto taka, ppodol`uva. Industpijata
od agpokowpleksot ne e
podgotvena uspe{no da se sppotivstavi
na konkupencijata na slobodniot
pazap nitu vo Evpopa, nitu do -
wa. Tokwu zatoa, wakedonskoto zew jo -
del stvo iwa dve sepiozni zada~i: da
se nadwine centpalizipanoto plensko
stopanstvo i da se pazvie polna
pazapna ekonowija, kako i da se ppilagodi
kon nopwativnata pegulativa
na Ynijata.
Sepak, powe|u dvete povpzani za -
da ~i (celi) iwa odpedeni pazliki.
▼
OKTOMVRI 2008 | 29

POLJODELSTVO
Diskutabilni pra{awa za agrokompleksot pri za~lenuvawe na Makedonija vo EU
▼
Postojat zewji nadvop od EY koi izgpadile
pazvieno zewjodelstvo i
iwaat sosewa pazli~no zakonodavstvo
i pegulativi. Se postavuva logi~no
ppa{awe: dali EY }e bapa ne{to
dopolnitelno od nas kako uslov za
~lenstvo i kakvi }e bidat tpo{ocite
i polzata od voveduvaweto na tie
dopolnitelni uslovi pped i po
ppiewot vo EY. Ova ppa{awe u{te
pove}e se uslo`nuva popadi faktot
deka Zaedni~kata agpapna politika
na EY postojano se wenuva pod vnatpe{niot
ppitisok na pla}a~ite na
danok za nawaluvawe na poddp{kata
na zewjodelstvoto, kako i od ppitisokot
na we|unapodnata zaednica
ne sawo na SAD, tuku i na ta ka na pe -
~e nata Kepns gpupa, sostavena od
najlibepalno paspolo`enite dp`avi
Avstpalija, Kanada, Apgentina i dpugi.
Zewjite-kandidati za ~lenstvo vo
EY ne tpeba da se zala`uvaat deka
sega{nite tpansfepi }e ppodol`at
da se ppiwenuvaat vo ist obew i za
novite ~lenki. Toa se vide i od obewot
na spedstvata po IPARD kowponentata,
bidej}i za wakedonskoto
zewjodelstvo i pupalen pazvoj, vo
spopedba so ppetxodno za~lenetite
zewji, se planipani pelativno powalku
spedstva (izpazeni po `itel i
povp{ina). Isto taka, za niv se
odobpeni (po SAPARD) spedstva,
glavno, za investipawe vo novi objekti
i oppewa, dodeka za Makedonija
tie se naweneti, glavno, za obnova
i pekonstpukcija. Tuka se postavuva
logi~no ppa{awe: dali }e ppete`nat
ppednostite ili zagubite ppi idnoto
~lenstvo na Makedonija vo EY?
Reformite se potrebni zaradi
konkurentnost na sektorot
O~igledno e deka polzata od integpacijata
pove}e se pazgleduva od
gledna to~ka na politikata i sigup -
nosta otkolku na pealnata eko no wi -
ja, posebno koga analizata }e se ppefpli
od wakpoekonowsko nivo na
nivo na oddelni ppoizvodstva. Y{te
pos lo`eno stanuva ppa{aweto koga
ispituvawata }e se ppodlabo~at i }e
se poka`e deka }e iwa nekoi {to }e
dobijat i dpugi {to }e izgubat. S#
u{te te{ko se ppavi pazlika we|u
fopwipanite gpupi na zewjodelski
ppetppijatija, ppetppiewa~ite, naewnite
pabotnici i onie {to ja obpabotuvaat
zewjata za zadovoluvawe na
li~nite, sewejni potpebi. Intepesite
na tie gpupi se pazli~ni i pos le di -
ci te od integpacijata na zewjata vo
EY vpz niv, isto taka, }e bidat wnogu
pazli~ni. Refopwite {to tpeba da gi
nappaviwe vo agpopolitikata se
neopxodni ne zapadi EY, tuku za sozdavawe
uslovi za konkupentnost na
sektopot, bez ogled na toa dali i koga
}e stanewe ~lenka na Ynijata.
30 | MOJA ZEMJA
Mopa da se iwa ppedvid i faktot
deka Makedonija e wnogu wal pazap za
EY od aspekt na naselenie i na eko -
now ska pazvienost (kupovna wo} na
naselenieto). Zaewnata ekonowska
we|uzavisnost i zavisnosta se sosewa
nesiwetpi~ni - pazapot na EY e
wno gu popovolen za Makedonija ot -
kolku wakedonskiot pazap za EY. Toj
neppijaten fakt silno }e gi oslabuva
na{ite pozicii za vpewe na ppegovopite
za libepalizacija na tpgovijata
i za~lenuvaweto.
Vtopata va`na oblast za agpokowpleksot
e dali so za~lenuvaweto }e
dojdat stpanskite investitopi vo
ppexpanbenata i tutunskata industpija.
Fakt e deka ne sawo vo spopedba
so sosedstvoto, tuku i vo spopedba so
dpugite sektopi, ovoj sektop e so
najwalku dipektni stpanski investicii.
Se pazbipa, ppi~inite se
kowpleksni (golewina na pot po {u va -
~i, oddale~enost od osnovnite pazapi,
vladini politiki, kowpetentnosta
na adwinistpacijata, infpastpuktupa,
danoci itn.). Lolewite
stpanski dipektni investicii
vlo`eni po za~lenuvaweto na dpugite
zewji, vo nivnoto iskustvo, sigupno
newa da ja odwinat nitu Makedonija.
Toa tpeba da bide i edna od glavnite
povolnosti i intepes za za~lenu -
Podgotovkata na Makedonija
za ~lenstvo, istovpeweno,
ppetstavuva
i izvp{uvawe na pelativno
bolni pefopwi za
kowpleksen i zabpzan
pazvoj na sektopot
va we vo EY. Isto taka, ne se za potcenuvawe
nitu tpansfepite na finansiskite
spedstva po linija na
stpuktupni fondovi, kako i za pod -
dp{ ka na fapwepite.
Proces na korist i zagubi
Od seto ova wo`e da se zaklu~i
deka podgotovkite i ppistapuvaweto
vo EY e ppoces koj nosi kopist i
zaguba, kako za agpokowpleksot, taka
i za oddelni potsektopi i socijalni
gpupi. Potoa, nezavisno od toa {to
ppegovopite za zewjodelstvo so EY ne
se po~nati, vo op{testvoto nedostiga
po{ipoka pasppava vo odnos
na efektite od ~lenstvoto vpz zaintepesipanite
gpupi. Popadi niskiot
stepen na ekonowska integpipanost
pped ppistapuvaweto, se o~ekuva
vlijanieto od ~lenstvoto da bide visoko
vo tpite oblasti - tpgovijata,
stpanskite investicii i finansiskite
tpansfepi. Iwaj}i ja ppedvid
sostojbata, Makedonija iwa najgolew
intepes za dogovopi kolku {to e
wo`no za podolg ppeoden pepiod za
voveduvawe na stpogite xigienski,
fitosanitapni i vetepinapni standapdi
i wepkite za za{tita na `ivotnata
spedina, no i za eliwinipawe
na bapiepite za izvoz na na{ite
ppoizvodi. Integpacijata vo Ynijata
ne wo`e da bide cel, tuku sawo spedstvo
za podobpuvawe na ekonowskata
i socijalnata polo`ba na lu|eto vo
agpokowpleksot. Nedostigot na ppodlabo~eni
analizi i {ipoka pasppava
za ppednostite i nedostatocite
od integpacijata ne sawo {to ne
powaga za zazewawe podobpa pozicija
vo vodewe na ppegovopite, tuku sozdava
i ppetpostavki za pojava na
su{testveni socijalni
sppotivnosti koga
}e po~nat da se pojavuvaat
efektite od ~lenstvoto.
Prof. d-r
Boris Anakiev

Alarmantno vo sviwarstvoto
STO^ARSTVO
Grlata se kolat
ili ppodavaat
Odgleduva~ite na sviwi wasovno gi kolat ili
ppodavaat sviwite popadi alapwantnata sostojba
vo sviwapstvoto. Ppi~inata za ova i ponatawu
e visokata cena na sto~nata xpana i
niskata otkupna cena na `ivata wepa na sviwite
{to ppidonesuva za golewi zagubi vo ppoizvodstvoto
na sviwi. Iako powinaa pove}e od osuw weseci koga, za
ppvpat, odgleduva~ite na sviwi peagipaa za alapwantnata
sostojba, dp`avata ne ppezela nikakvi wepki za ubla`uvawe
na situacijata, veli ^edowip Cvetkov, ppetsedatel
na Zdpu`enieto na odgleduva~i na sviwi „Eko-Pig“, Sveti
Nikole. Vo ovaa op{tina dpasti~no e nawalen bpojot
na sviwi, odnosno spoped ppocenkite, iwa okolu 300 watopici
i powalku od 2.500 ppasiwa i sviwi od pazli~na
vozpast. „Ppedlo`ivwe nekolku wepki kako pe{enie na
ppoblewot, no Vladata i pesopnoto Ministepstvo ostanaa
gluvi i ne n# udostoija nitu so odgovop. Isto taka,
od nivna stpana, newa{e nitu ppedlog-wepki za nadwinuvawe
na sostojbata“, veli Cvetkov.
Predlog-re{enija
Odgleduva~ite na sviwi pobapale vlasta, so poniski ceni
od stokovite pezepvi ili so intepventen uvoz na p~enka
i ja~wen, da gi obezbedi fapwepite so zpnesta xpana. Vlastite
ne odgovopile na ova bapawe, iako popadi sezonata
na `etva, cenite na sto~nata xpana walku se sni`eni.
„Cenata na koncentpatot se dvi`i okolu 20 denapi za kilogpaw,
sawo popadi `etvata i winiwalniot pad na cenata
na ja~wenot i na p~enkata. Mo`e da se ka`e deka iwawe walo
podobpuvawe popadi poniskata cena i popadi dozvoleniot
uvoz na sto~na xpana od Spbija“, paska`uva Cvetkov.
Tie bapaat Vladata da go za{titi nivnoto ppoizvodstvo
od uvozot na weso od stpanstvo, koe spoped nivnite tvpdewa,
vleguva kako zawpznato, a se ppodava kako sve`o weso.
Od „Eko-Pig“ bapaat nivnite sviwi za peppodukcija
(watopici i nepezi) da bidat obele`ani za da se
nappavi vistinska evidencija. Vakvoto iskustvo tie go zasnovaat
na sli~ni situacii vo dpugi zewji. Subvencii da
se dobivaat po obele`ana watopica i nepez.
Spoped Cvetkov, toa wo`e da se postigne sawo so soodvetni
wepki za kontpola ppi uvozot ili so subvencionipana xpana
za da dojde do obe{tetuvawe spoped dawping-cenite na
uvoznoto weso. Za da zewat subvencii, odgleduva~ite
wopa da gi ppodadat svoite gpla vo klani~en kapacitet.
Za toa, tie dobivaat po 500 denapi po sviwa, iako ppetxodno
iw se bapa da iwaat zdpavstvena legitiwacija od Yppavata
za vetepinapstvo, sviwata da bide vakcinipana i da se
dostavat dpugite potpebni dokuwenti. „Nie bapawe Vladata
da ni dade subvencii po 6.000 denapi za watopica i
nepez i 3.000 denapi za utovena sviwa za da opstanewe vo
ova pazapno stopanstvo, no pod kontpola na dp`avata“, veli
ppetsedatelot na ova zdpu`enie. Isto taka, za da se podobpi
sostojbata, tie bapaat zewja od kowepcijalnite oglasi za
da iwaat sopstveno ppoizvodstvo na sto~na xpana. Cvetkov
bapa tie da dobijat isklu~ok ppi dodeluvaweto zatoa
{to, spoped nego, vo sppotivno, zewjata }e ja zewat sawo watepijalno
posilni kowpanii ili individualci. „Na{ite
soznanija velat deka e zgolewen intepesot na pivapite za
otkup na ja~wenot za pivski slad i dokolku newawe sopstvena
zewjodelska povp{ina, newa da bidewe vo wo`nost da
obezbediwe xpana za ppoizvodstvo. Kako odgleduva~i, bapawe
dekap po gplo“, veli Cvetkov.
Za da se olesni sostojbata, odgleduva~ite na sviwi, isto
taka, bapaat nawaluvawe na stapkata na danok na dodadena
vpednost od 18 na 5 ppocenti za ja~wenot, koncentpatot, soinoto
i son~ogledovoto }ospe, vitawinskite i winepalnite
dodatoci, sto~noto bpa{no, `ivata sviwa i dpugo za da se
sni`i cenata na sto~nata xpana. Newa logika ppocentot na
DDV za `iva sviwa da bide 18% dodeka na wesoto 5%.
T. S.
Za da se ppoizvedat ppasiwa, sviwata-watopica
tpeba da se xpani 150 dena po tpi kilogpawi
dnevno. Za celiot pepiod }e izede okolu 450 kilogpawi
i so xpanata, koja e so ppose~na cena od 20 denapi za
kilogpaw, se tpo{at 9.000 denapi. Cenata za otkup na
`iva wepa svinsko weso ne se wenuva. Za tovena sviwa
od sto kilogpawi se pla}a po 80 denapi za kilogpawi,
a za ppase, taa cena dostignuva do 150 denapi.
Spoped odgleduva~ite, pealna cena koja tpeba da ja
postignat e sto denapi za kilogpaw `iva wepa, odnosno
cenata na koncentpatot ne tpeba da bide povisoka
od 14 denapi. So toa, p~enkata i ja~wenot ne tpeba
da bidat pove}e od 10 denapi po kilogpaw, a
sega{nite ceni se 16 za p~enka i 13 za ja~wen.
OKTOMVRI 2008 | 31

AKTIVNOSTI FFRM dobi blagodarnica za uspe{no partnerstvo vo Agrofud 2008
Blagodapnost za ppidonesot
vo podignuvawe na kvalitetot
Fedepacijata na fapwepite vo
Republika Makedonija dobi
bla godapnica od Skopskiot
saew za posebniot ppidones vo opganizipaweto
i podignuvaweto na
kvalitetot na Agpofud 2008 godina
vo svojstvo na paptnep vo ovaa wanifestacija.
Iweno, ppetsedatelot na
Yppavniot odbop na
Skopski saew, Lvido
Owladi~ ja vpa~i
blagodapnicata,
li~no, na ppviot
~ovek na Fedepacijata,
\oko Danailov,
ppi otvopawe na saewot.
Isto takva
blagodapnica dobi i
Aco Spasenoski vo
iwe na winistepstvoto
za zewjodelstvo,
{uwapstvo i vodostopanstvo,
koe e
pokpovitel na ovaa
zewjodelska wanifestacija.
Agpofud
2008 godina e spoj
na pove}e we|unapodni
wanifestacii,
odnosno we|unapodniot saew za xpana,
pijaloci i stoki za {ipoka pot po {u -
va~ ka, saewot na wa{ini, oppewa, awbala`ipawe
i vnatpe{en tpanspopt,
saewot na tutun i wa{ini, we|unapodniot
industpiski saew, kako i
we|unapodnata izlo`ba na vino i jaki
alkoxolni pijaloci. Fedepacijata na
fapwepite e opganizatop na edukativno-infopwativniot
segwent na
saewot za tewi za koi se intepesipaat
zewjodelcite. Vus{nost, ppeku pazni
paneli i ppedavawa, wnogu ~initeli
vo zewjodelstvoto iw dadoa infopwacii
na zewjodelcite za tia
ppavilno da odlu~uvaat za nasokite
na svojot pazvoj. Isto taka, FFRM
opganizipa{e izbop na {est uspe{ni
fapwepi vo 2008 godina: Baki Dewipi
od polo{ko Negotino, Bop~e Taleski
od Novaci, Bitola, Don~o
Zlatanov, selo Mokpievo, Stpuwica,
Vlado ^ulev od Negotino, Loce Apsov,
Kpupi{te i Andpeja Sekulovski
od Resen.

Pod Markovi kuli
STO^ARSTVO
Kravarstvoto
- nova ppofesija
na voenoto lice
Papizoski
Vo podno`jeto na Mapkovi kuli, vo
naselbata Vapo{, ppilepsko, se
nao|a kpavapskata fapwa na nekoga{noto
voeno lice, Zopan Papizoski.
Popadi beneficipaniot sta`,
toj na svoi 48 godini e vo penzija i se
zaniwava so odgleduvawe kpavi. Iako
fapwata wu e wala i pe~isi nova, od
2006 godina, sepak toj iwa ogpowni vizii
za toa {to i kako }e se pazviva. Mowentno,
iwa pet kpavi od fpiziska
pasa i tpi teliwa, iako so ve{ta~ko
osewenuvawe bi sakal da ofopwi stado
so 10 do 15 kpavi, da otvopi powodepna
{tala, koja }e gi zadovoluva bapanite
standapdi i da ppoizveduva ekstpa-kvalitetno
wleko i del od xpanata
za svoeto sewejstvo.
Qubovta kon kpavapstvoto ja nasledil
od tatko si. Bidej}i ppetxodno
pabotel vo dp`avna institucija,
objasnuva toj, newal wo`nost da se posveti
i na svojata qubov od detstvoto,
odgleduvaweto kpavi. „Ppvata
wo`nost za toa, vedna{ ja iskopistiv.
Sega celosno suw posveten na ova
zadovolstvo da odgleduvaw kpavi i da
ppoizveduvaw kvalitetno wleko. Po
penzionipaweto na tatko wi, dobiv
tpi teliwa i popaka od edno da ppavaw
deset“, veli Papizoski.
So ovaa wisla i so wnogu tpud toj ja
pazviva svojata fapwa. Ve}e uspeal da
se tpansfopwipa od li~nost koja dobivala
plata od dp`avata vo ~ovek koj
saw }e go obezbeduva pap~eto leb. Zatoa,
newa da se otka`e od ovoj ppoces,
bez pazlika na te{kotiite so koi se
soo~uva. Nappotiv, vo ova zadovolstvo,
veli toj, gi vklu~uva i dpugite
~lenovi na sewejstvoto. „Sakaw odgleduvaweto
kpavi da bide woj seween
ppoces, koj, popadi odpedeni dvi`ewa
vo zewjodelstvoto, s# u{te, ne e biznis.
Patot po koj se dvi`iwe ne e stabilen
za biznis-kliwa, za slobodno i nopwalno
da `iveewe kako sewejstvo“, paska`uva
ova eks-voeno lice.
Najgolewa dobivka za Papizoski e zadovolstvoto
kaj kopisnicite na negovoto
wleko. Dpugoto wleko go ppedava vo kapacitetite
na {vedskata wlekapnica,
iako toj veli deka s# u{te ne se pazjasneti
na~inot na otkup i kopistewe na
wlekoto. „Se pojavija novi wlekapnici
koi go upnaa wonopolot na pazapot.
No, sega povtopno se ppavi wonopol oti
tie ja diktipaat cenata na otkup na wlekoto.
Zatoa, tpeba da se definipa
na~in za otkupuvawe i da iwa pospednik
na dp`avno nivo, za da se dostigne
nivo vo koe newa da iwa nefep ppavila
na igpa“, tvpdi Papizoski. Toj e ~len na
ppilepskoto zdpu`enie „Fapwep“, koe,
isto taka, ~lenuva vo Fedepacijata na
fapwepite vo Republika Makedonija.
Ova sewejstvo iwa sopstvena wexanizacija
(tpaktop, kosilka, gpla~ka,
ppesa i dpugo) i ppoizveduva ja~wen,
p~enica, lucepka, p~enka za sila`a.
Veli deka popadi postojaniot past na
cenite na sto~nata xpana, toj {to
newa wo`nost da ppoizveduva sopstvena
xpana, newa da opstane i da
bide konkupenten na pazapot so svoite
ppoizvodi.
Papizoski e zadovolen od ovogodi{nata
pekolta, objasnuvaj}i deka winatata
godina newal nikakva kabasta
xpana. Senoto {to go nabavil go platil
po 150 denapi, a ovaa godina, so wexanizacijata
{to ja iwa, toa bi go
~inelo ne pove}e od 50 denapi. Toj sega
kupuva koncentpat i tpo{i od 15 do 20
vpe}i wese~no. Bidej}i edna vpe}a
~ini 1.000 denapi, objasnuva Papizoski,
toga{ toj vlo`uva 20.000 denapi
sawo za kabasta xpana.
Na svojata fapwa, ova sewejstvo
~uva i sviwi. Za niv ne se bapa wnogu
fizi~ka aktivnost, iako odgleduval
sto do dveste ppasiwa vo dva tupnusi.
„Ppoblewati~no e toa {to newa{e
dovolno xpana za sviwite, a i iwa{e
niska otkupna cena za svinskoto weso.
Newawe stabilna cena za da iwawe
ppoizvodstvo na odpedeni koli~ini“,
veli Papizoski.
T.S.
Fopwipaweto na stadoto kaj po~eten fapwep e va`na
zada~a i zatoa Papizoski gi pu{ta svoite kpavi na pa{a.
So toa, veli toj, tie se zdpavstveno pojaki, izdp`livi na
toplina i davaat pokvalitetno wleko. Ovaa stapa gepwanska
pasa ja ppilagodil na na{ite uslovi i dobiva po 25 litpi
wleko dnevno. Zatoa, toj vodi celosna evidencija za
site ppoweni na gplata i na fapwata.
Neopxodno e dp`avata da bide u{te poblisku do sawite
zewjodelci. Iwa vlo`uvawa i wali powestuvawa vo pazvojot
na zewjodelstvoto i svesni swe deka ne wo`e s# da se sweni
ppeku no}. Sepak, potpebni se lu|e na tepenot so koi
}e pazgovapawe, }e gi iska`uvawe ppoblewite, }e se poednostavat
ppocedupite za dobivawe kpediti i za dpugi aplikacii,
veli Papizoski.
OKTOMVRI 2008 | 33

P^ELARSTVO
Mara Risteska, sobira~ na propolis
Od hobi
do egzistencija
P~elapstvoto i sobipaweto
ppopolis ppetstavuvaat
edinstven na~in na egzistencija
za sewejstvoto
Risteski. Za Mapa Risteska,
~etipiesetgodi{na `itelka na
Makedonski Bpod, p~elapstvoto bilo
xobi. No, od pped nekolku godini, po
zatvopaweto na fabpikata „Suvenip“
kade {to pabotela, nejzinoto ~etipi~leno
sewejstvo egzistipa od
p~elapstvo. Taa iwa okolu 35 ko{nici
vo atapot na seloto Belica. Ppvite
TERAPISKI POTENCIJAL
NA PROPOLISOT
Klini~kite iskustva i nau~nite dokazi
upatuvaat na ppoizvod so {ipok
tepapiski potencijal vo le~ewe na bolesti
na di{nite pati{ta, u{nata
ppaznina, spednoto uvo, opganite za vapewe
i debeloto cpevo, genitalnite
opgani i ko`ata. Ppopolisot go {titi
wozokot od o{tetuvawe i izuwipawe
na nepvnite stanici, {to e va`no kaj
pazni bolesti (Alcxajwepova, Papkinsonova
i Xantingtonova bolest,
Ppi kontaktot so
p~elite ovaa p~elapka kopiste{e
pupalo - alatka za
zapupuvawe na p~elite,
koi potoa ne kasaat i iwaat
powalo nivo na agpesivnost
koga nekoj paboti
vo nivnata ko{nica.
ko{nici gi nasledila od
tatkoto na nejziniot soppug,
koj popano svoite p~elni ppoizvodi
gi ppodaval dupi
i na pazapite vo Slovenija.
Risteski gi dobivaat
site p~elni
ppoizvodi: wed,
wati~en wle~, ppopolis,
no spoped niv,
glaven ppoblew ppetstavuva
nivniot plaswan.
Vo zavisnost
od godinata, Risteska
vadi od 500 kilogpawi
do eden ton
wed. „Lolew ppoblew
ppetstavuva plaswanot
na na{ite ppoizvodi,
najwnogu popadi
lo{ata ppistapnost
do Skopje. No,
nekako se snao|awe i
aptepiosklepoza, epilepsija, tuwop
na wozokot, wozo~en udap, deppesija,
{izofpenija, stapeewe i dpugo). Isto
taka, tepapijata so ppopolis ili vo
kowbinacija so lekovi poka`uva dobap
efekt vo le~ewe na vospalenie
na nosnata ppaznina, bolesti na
gplo, sinusi, bponxitis, astwa, tuwop
i tubepkoloza. Ovaa watepija go podobpuva
ppewinot na winepalite
(`elezo, kalciuw, fosfop, wagneziuw)
od opganite za vapewe kon sistewot
za cipkulacija. Isto taka,
sppe~uva pojava na gixt, popast na
egzistipawe. Dobpo e {to wedot,
wle~ot, ppopolisot iwaat ~ista ekolo{ka
stpuktupa bidej}i gi ~uvawe vo
planina“, veli Mapa.
Ppopolisot go sobipaat vo tekot
na celata godina. Taa objasnuva deka
toa e swolesta watepija, a nejzinata
boja zavisi od westoto i od pepiodot
koga p~elite pabotat. No, ppopolisot,
vo ppincip, iwa `oltenikava do
cpna boja, veli Risteska.
Ovaa watepija se sobipa so obi~en
no`, ppi {to se gpebe po pawkite i
dup~iwata od sandacite. Po sobipaweto,
ppopolisot se ~uva vo alkoxol
i na sobna tewpepatupa, dokolku
lu|eto potoa go kopistat kako lek. Sobipa~ite
sobipaat do stotina gpawa
ppi edno sobipawe, a po ova, p~elite
povtopno go ppavat za da gi zatvopat
ppetxodnootvopenite dupki.
T. S.
upinapna kiselina vo kpvta, vlijae na
{e}epnata bolest, anewijata, go swaluva
pizikot od tpowboza. Se upotpebuva
i za lekuvawe neplodnost i
pazni kapcinowi, kako i za sppe~uvawe
na o{tetuvawata i jaknewe na odbpanata
na spceviot wuskul od stpesovi
i od slobodnite padikali. Lo
sppe~uva i o{tetuvaweto na cpniot
dpob, powaga ppi zapasnuvawe na
pani i izgopenici na ko`ata, se kopisti
ppotiv pazni ko`ni bolesti, gi
{titi bubpezite i sppe~uva pojava na
wpe`a na o~ite.
OPIS
Ppopolisot (p~elen lepak)
e p~elen ppoizvod koj ppetstavuva
we{avina od swolesta
watepija, koja p~elite
ja sobipat od lisnite
pupki na dpvenestite bilki
i od ppipodniot p~elen
vosk. Ovaa swolesta supstancija
e dobiena so pabotata
na sekpetopnite
`lezdi. Iwa specifi~en
izgled, so edinstveno
nagop~liv vkus, kapaktepisti~no
apowati~en wipis.
Ytvpdeno e deka stanuva
zbop za ppipoden anestetik,
antioksidant, antiseptik,
antibiotik i baktepicid.
P~elite go sobipaat ovoj
watepijal za ppoizvodstvo
na ppopolis koga }e se pojavat
o{tetuvawa (puknatini
ili otvopi) na
ko{nicite ppotiv nesakanite
gosti, kako {to se
insekti, pol`avi i `abi.
Zbopot ppopolis doa|a od
gp~kiot zbop „ppo“ ili pped
i „polis“ ili gpad, {to bi
zna~elo zatvopawe pped
vlezot vo nivniot gpad. Negoviot
sostav i boja zavisat
od bilnite vidovi od koi go
sobipaat watepijalot i od
godi{noto vpewe. Sostaven
e od 50% swola, 30% vosok,
10% etepi~no waslo,
5% cveten ppav i 5% dpugi
supstancii.
34 | MOJA ZEMJA

Va{ata prednost - To your advantage
In`ewering, izrabotka na oprema i trgovija vo procesna industrija
Engineering, production and trade in process industry
Firmata Pecon d.o.o se zanimava so procesen in`ewering, izrabotka na oprema i
trgovija vo oblasta na procesnata industrija. Zastapeni sme vo skoro site granki
na prehrambenata industrija, a osobeno vo mlekarstvoto.
Vo oblasta na prerabotkata na mleko Pecon nudi:
- Ma{insko i tehnolo{ko proektirawe na kompletni mini prerabotki vo
soglasnost so zakonskite propisi
- Kompletna oprema za mlekari od familijarni do industrijski postrojki
- Poedine~na oprema za mlekarstvo, so naglasok na RAZLADNI REZERVOARI
ZA MLEKO:
Ceni osobeno povolni + razni pogodnosti za finansirawe!
Kapacitet 100 – 10.000 litri (agregati za ladewe za 2 i 4 molzewa)
Rok na isporaka vo period od 10 dena od Va{ata pora~ka!
Dostava e vozmo`na na Va{ata adresa
Pu{tawe vo rabota i „0”- ti servis se vklu~eni vo cenata
Servis vo ramki na 24 ~asa od Va{iot povik + obezbeden sklad za rezervni delovi,
vo garanten i vongaranten period
Stru~na podr{ka i edukacija dostapna 24 ~asa na den!
Proveren kvalitet na poveke od 200 laktofriza koi se ispora~eni na
podra~jeto na Hrvatska!
Dodatna oprema Mo`nost za vgraduvawe na CIP, na laktofrizi od 400 l i poveke
`
`
100 - 300 l.
400 - 2.000 l.
Pecon d.o.o, Samoborska cesta 145; 10090 Zagreb
Tel.: 01/ 3496 413; 3496 428; Fax.:01/3496 424; E-mail: pecon@pecon.hr;
www.pecon.hr
1.000 - 10.000 l.

NOVITETI
Novi kulturi na makedonskite poliwa
Mandalovi se edni od nekolkute
gevgeliski sewejstva
koi od 2001 godina
ppoizveduvaat aspapagus
(asparagus officiualis
L.). Mowentno, ova pastenie e nasadeno
na pove}e od stotina xektapi
vo selata Stojakovo, Bogopodica,
Ppdejci i vo Dewip Kapija. Ogpowna
powo{ vo po~nuvaweto na ova ppoizvodstvo,
Mandalovi i dpugite sewejstva
dobile od xolandski ppoekt za
sadewe aspapagus vo Makedonija. Tie
obezbedile sadnici, wexanizacija,
sovetodavna powo{ i nadzop vo ppocesot
na ppoizvodstvo. Iako se pojavile
niza ppoblewi od stpana na Xolandija,
velat od ova sewejstvo, tie
bile upopni i uspeale da go ppodol`at
ppoektot i ppoizvodstvoto na
aspapagus. Mandalovi, ve}e vo 2002 godina,
vlo`uvaat vo sistew za navodnuvawe
„kapka po kapka“ na 36 xektapi.
Ppoblewite ppodol`ile i ppi plaswanot
na ppviot ton ppeku gpanicite
na zewjava. „Ne uspeavwe da go izvezewe
za{to we vpatija od capinata. Dp`avata
newa{e slux za ppoizvodstvoto na
aspapagus, a ve}e od ovaa godina davaat
stiwulacii. A, toga{ nie vlegovwe
vo ogpowni kpediti za oppewa,
cpno-bel najlon za pokpivawe, vo nabavka
na wexanizacija, pla}awe na pabotnici.
Kopistevwe i ogpowni
koli~ini nafta, no dp`avata so
ni{to ne powogna. Bevwe ostaveni
sawi na sebe“, paska`uva \op|e Mandalov.
Po vpa}aweto od gp~kata gpanica,
Mandalov go stavil aspapagusot
vo ladna kowopa za odp`uvawe. Povtopno,
velat od ova sewejstvo, bile
ppinudeni da kontaktipaat so lu|e od
Lpcija koi }e pospeduvaat vo izvozot.
„Iwavwe ekstpa kvaliteten aspapagus.
Ppvata pekolta iwavwe od 60 do 70
toni, no ne be{e platen soodvetno. Li
pokpivwe tpo{ocite, no newavwe papi
za investicii za napednata godina“,
veli negoviot sin, Vasko. Sopabotkata
so gp~kata kowpanija za izvoz na aspapagusot
~ini wnogu, no kako {to velat
Mandalovi, bapew zasega (kon spedinata
na ovaa godina) ne postoi dpug
izlez.
Zelen~uk koj uspeva pokraj tiwestopesokliva
i nekamenita po~va
Aspapagusot e dolgogodi{no pastenie,
zelen~uk. Se sadi sawo edna{
i ppvata godina se odgleduva so pedoven
tpetwan (polevawe, ppskawe,
obpabotka we|u pedovi, soodvetna
za{tita). Seto ova zavp{uva vo oktowvpi,
koga po izleguvawe od zewja,
aspapagusot stanuva kako izpastok
(nalik na tpska) i vo toj wowent bapa
fpizipawe i kultivipawe. Po ova, se
ostava da wipuva do kpajot na dekewvpi
i po~nuva podgotovkata za napednata
godina. Se ppavat gpubi pedovi, se nanesuva
zewja, se ppavi fina ppesa i se
postavuva najlonot (vo uslovi na ladno
vpewe). Po ppvoto zatopluvawe,
ppi kpajot na wapt, toj izleguva na
Asparagusot bapa ~ista,
nekawenita zewja pokpaj peka
Ppoizvodstvoto na aspapagus go zapo~nale ppeku ppoekt na xolandskata
vlada. Po nappavenata analiza na po~vata i na kliwatskite faktopi, bile naseani
povp{inite. Ppviot obid za seewe bil nappaven vo dale~nata 1975 godina,
no ne se znae popadi koi ppi~ini ne ppodol`ilo negovoto ppoizvodstvo.
Ppetpostavkite govopat deka vo toj pepiod, ppoizvodstvoto bilo nepentabilno,
iako kliwatskite faktopi bile odli~ni. I vo vtopiot obid se pojavile niza
ppoblewi, no blagodapej}i na upopnosta na ovie sewejstva, aspapagusot ve}e
e del od gevgeliskoto pole. Ppvata godina, velat Mandalovi, uspeale da gi
platat sawo stotinata pabotnici, a tie ne dobile ni{to za vlo`eniot tpud.
Lekoviti osobini: gi ppo~istuva toksinite od teloto, le~i od zaboleni
bubpezi, se kopisti kako afpodizijak, a powaga i za nopwalno pabotewe
na bolno spce. Vlijae stiwulativno i dava enepgija. Spoped Mandalovi, ne
e ppepopa~livo da se konzuwipa vo ogpowni koli~ini. Mo`ebi popadi ova,
ovoj zelen~uk e wnogu skap. Na Zapad, velat od ova sewejstvo, dostignuva i
cena od osuw evpa za kilogpaw. Kaj nas, negovata cena e okolu pet evpa i wo`e
da se najde na zelenite pazapi.
36 | MOJA ZEMJA
povp{inata. Za pazlika od sovetite
{to gi dobile od Xolan|anite, Vasko
se ppisetuva deka voveduvale noviteti,
odnosno vedna{ po finata ppesa, go pokpivale
tepenot so najlon. „Ova ne se
ppavi vo Xolandija, a za{teduva wnogu
papi i enepgija“, objasnuva Mandalov.
Kako zelen~uk uspeva pokpaj peka,
ppi wiqava (tiwesto-pesokliva) po~va.
Bapa ~isti povp{ini, nekaweniti podpa~ja
bidej}i e wnogu ~uvstvitelen
ppi pastewe i wo`e da izleze kpiv.
Sekojdnevna berba
Od pastenieto se bepe sekojdnevno.
So tekot na vpeweto, aspapagusot stanuva
s# pocvpst i waticata, od godina
v godina, s# pove}e se {ipi. Bepbata
se odviva pa~no, so specijalni no`evi
dolgig od 50 do 60 santiwetpi. Postaveniot
najlon se otkpiva sekoe
utpo, koga se gleda zapastokot. Po popawnuvaweto,
najlonot se vpa}a vo
ppvobitnata pozicija. Nasobpaniot zelen~uk
se nosi do sobipniot punkt vo
specijalni koppi. Toga{, wopa da se
stavi na tewno za da ne dojde vo kontakt
so sonceto. Se stava vo ladna
voda, se {okipa i se se~e na specijalni
wa{ini na 22 santiwtepi. Potoa, se pakuva
vo gajbi i se stavaat vo fpi`idep
na ~etipi do pet celziusovi stepeni.
Aspapagusot odi vo centap za pakuvawe,
kakov {to, za `al, newa vo Makedonija
i se pakuva vo Lpcija. Na po~etokot
na pabotata, za povp{inite {to gi
poseduvaat Mandalovi dovolno se 40
lu|e. So tekot na vpeweto, vo fazata
na bepba, toj bpoj dostignuva i do 120
pabotnici dnevno, zatoa {to se zgolewuva
i ppoizvodstvoto vo kila`a. Vo
tpetata godina, velat Mandalovi,
wo`e da podi od 200 do 300 kilogpawi
po dekap, a vo ~etvptata godina od
450 do 500 kilogpawi.
T. S.

Soveti za za{tita na zemjodelskite posevi
ISKYSTVA
So ppopanski
topovi ppotiv
pticite
Zewjodelcite, za da gi za{titat ku e kvaliteten, wo`e da ewituva zvuci
od gpablivi ptici ili od celnite
svoite posevi ili kultupi od napadot
na pticite ili dpugite vidovi. Ovie nappavi, za pazlika od topovite,
{tetnici, pponao|aat pazli~ni
na~ini za nivno zapla{uvawe i otstpanuvawe.
Tie go kopistat wodelot
na wptvi ptici ili vistinski wptvi
ptici za da signalizipaat opasnost
na dpugite ptici. ^esto pati, pticite
najppvo se ppibli`uvaat do le{ot, no
potoa, otkako }e ja zabele`at neppipodnata
polo`ba, begaat. Me|u pponajdocite
se i balonite kako evtini
zastpa{uva~i, no ovoj wetod zavisi od
nivnoto dvi`ewe i pticite wo`e da
se naviknat i da ne se pla{at. Zewjodelcite
cptaat o~i na sawite baloni
za da ja zgolewat efikasnosta na
ovoj wetod i so toa ja pobeduvaat
sposobnosta na pticite za naviknuvawe.
Iwa i xologpafski o~i koi gi
sledat dvi`ewata na pticite kade i
da odat. Kako {to pekovwe, najstap dizajn
e pla{iloto so fopwa na ~ove~ka
figupa. Osven toa, se kopisti i
pti~jiot zwej, oswislen za letawe na
gi wenuvaat visinskata to~ka,
ja~inata, vpewenskiot intepval i dpugi
faktopi koi ne dozvoluvaat pticite
da se naviknat na niv. Vo we|uvpewe,
se sozdadoa i ultpazvu~ni zapla{uva~i
i elektponski nappavi koi ppoizveduvat
visok ultpazvuk. Postoi i wodel na
zapla{uva~i so fi{ek. Tie opfa}aat golew
spektap na fi{eci koi sozdavaat
vpeva i koi se isfplaat od paketi, petapdi
na ja`e, od ppilagodeni pi{toli
ili pu{ki koi ppoizveduvaat glasni zvuci
i ewituvaat iskpi na svetlina.
Sodp`at gpanati, zvu~ni gpanati i
svipe~ki ppoektili, eksplozivni ppoektili,
petapdi za ptici i zvu~ni paketi.
Tie wo`e da ppoizvedat nivo na
vpewe do 160 decibeli na pazli~ni dostpeli,
no za niv i za topot se bapa dozvola
za poseduvawe ogneno opu`je. I
tuka postoi wo`nost pticite da se naviknat
na kakvi bilo pipotexni~ki
ili eksplozii od fi{eci.
tivok vetap i lebdewe nad poleto {to
tpeba da se za{titi. Toj, obi~no, e oboen
kako silueta na ptica gpablivka.
Kontrola so ku~iwa „koli“
ili prirodni grablivci
Kontpolata na pticite i dpugi divi
Zvu~ni zapla{uva~i
`ivotni, kako {to be{e slu~ajot so
Osven ova, postojat i zvu~ni elenot ppeku voznewipuvaweto
zapla{uva~i. Eden od najefikasnite
zapla{uva~i e topot od ppopan (top so
ppopanski gas). Toj ppoizveduva pepiodi~na
silna eksplozija, koja wo`e da dostigne
ja~ina i pove}e od 150 decibeli
vo blizina na topot. No, ppoblew se
javuva popadi toa {to ovie zapla{uva~i
gi voznewipuvaat lu|eto koi `iveat vo
okolnite spedini. Isto taka, pticite
bpzo se naviknuvaat na kakov bilo zvuk
koj ne ja wenuva svojata ja~ina, visinska
to~ka ili vpewenski intepval i topovite,
za kpatko vpewe, stanuvaat neefikasni.
Postojat i ppiwepi koga `itelite
tu`at zewjodelci zatoa {to nappavata
bila wnogu glasna. Iwa i nappava
koja sozdava voznewipuva~ki zvuci.
Se sostoi od centpalna edinica i
nekolku wikpofoni. Sistewot gi ewituva
voznewipuva~kite zvuci i dokol-
ppedizvikano od dpesipani ku~iwa od
soptata „koli„, se kopisti po aepodpowi,
igpali{ta za golf i zewjodelski
zewji{ta. Ku~iwata ppetstavuvaat
vistinska zakana i ppiviknuvaweto e
nevozwo`no, bidej}i tie wo`at postojano
da go bapaat i wenuvaat nivnoto
odnesuvawe. Tie se pabotlivi ku~iwa,
koi se odgleduvaat za da ~uvaat `ivotni
i za da izbegnat napadi i odli~no se
odyivaat na svipe` i vepbalni napedbi.
Edno ku~e i negoviot dpesep wo`at
da ~uvaat podpa~je od ppibli`no 50 kvadpatni
kilowetpi. Sepak, glaven ppoblew
e toa {to koga }e si otide ku~eto-~uvap,
pticite povtopno se vpa}aat vo oblasta.
Vo za{titata se upotpebuvaat i ptici-gpablivki,
popadi ppipodniot stpav
od sokoli i jastpebi kaj obi~nite ptici.
No, nivnoto ppisustvo, isto taka, sozdava
ppoblew za pastepuvawe na pazli~nite
vidovi, koi fopwipaat jato i
letaat nad sokolot. Modelot na avion
{to se kontpolipa so padiostanici se
kopisti za da gi ispla{i ili „zawagli„
{tetnicite na pticite. Ovoj wetod se
poka`a kako wnogu efektiven, a pticite
pobavno se ppiviknuvaat na postapka vo
koja tie aktivno se zawagluvaat.
OKTOMVRI 2008 | 37

RIBARSTVO
Vo blizina na selo Topolnica
Ribnikot na Racko -
edinstven peppocentap
za pe~na piba
Malite rip~iwa se
prefrluvaat od mali
vo pogolemite bazeni
i za da se proizvede
od ikra do konzumna
riba potrebno e da
pominat dve godini i
da se potro{at pove}e
od 1.5 kilogram hrana
^etipiesetiosuw bazeni za piba
i 27 toni godi{no ppoizvodstvo,
so tendencija na nivno
zgolewuvawe, se del od uspesite koi
go ppowovipaat pibnikot na Racko Zlateski
od seloto Topolnica, vo blizina
na Makedonski Bpod. Toj se nadeva i paboti
na toa da go dostigne waksiwalniot
kapacitet na bazenite od sto
do 120 toni piba. Zlateski bil dipektop
na ovoj pibnik, no po pazdpu`uvaweto
so paptnepite, odlu~uva
saw da go ppodol`i biznisot. Ribnikot
postoi od dale~nata 1974 godina.
„Vo 2005 godina po~nav od nula, sawo
so nekolku toni godi{no ppoizvodstvo.
Ve}e go zgolewiv ppoizvodstvoto
na 27, a ovaa godina o~ekuvaw 40
toni piba“, objasnuva Racko. Vo bazenite
wo`e da se zabele`at kalifopniska
zlatna pastpawka, pe~na pastpawka
i ppobno, oxpidska pastpwka.
Osven bazenite, vo pibnikot na
Zlateski iwa i 8 kopita za podwladok
i 24 kopita wpestili{te. Vsu{nost,
stanuva zbop za zatvopen sistew na
Kako ppoizvoditeli na piba
ne swe zadovolni od cenata za nejzina
ppoda`ba, koja e niska popadi na{ata
neopganizipanost i stixijnost, veli
Zlateski. Mowentalno, cenata e 210
denapi za kilogpaw pastpwka, a spoped
ovoj sopstvenik na pibnik, taa
tpeba da bide okolu 230 denapi zatoa
{to poskapele xpanata i enepgijata.
Ribite gi otkupuvaat pibapnicite,
kako i lu|eto za sopstvena isxpana i
za vo pestopani.
40 | MOJA ZEMJA
ppoizvodstvo od ikpa do
piba. Ovoj pibnik iwa i
sopstveno wati~no jato.
Mpesteweto na pibata,
objasnuva Racko, po~nuva
od noewvpi i tpae do januapi.
Ppvo, se wpesti
pe~nata piba, vo dekewvpi
doa|a kalifopniskata, a
zavp{uva so oxpidskata
pastpwka. Po ova, ikpata
se postavuva vo kopitata
na wpestili{teto (na
le`nici) i ppocesot tpae
tpiesetina dena, se do
pojavata na o~i. Potoa,
ikpata se ~isti, se otstpanuvaat
uginatite
pap~iwa i za 15 do 17 dena
po~nuva fopwipaweto na
pip~eto. Vo wpestili{teto
ostanuvaat do
wapt i se ppefpluvaat vo
powalite bazeni.
Ikpata postojano e
potopena vo voda. Taa e
ppipodna izvopska voda
koja se upotpebuva sawo
vo wpestili{teto. Ribnikot se polni
so dpuga voda od peka. Nejzinata tewpepatupa
e okolu oswiot stepen nad nulata
i toa, spoped Zlateski, e ppipodna
tewpepatupa na vodata, koja ne
ovozwo`uva bpz past, no obezbeduva
odli~en kvalitet. Malite pip~iwa se
ppefpluvaat od wali vo pogolewite bazeni
i za da se ppoizvede od ikpa do
konzuwna piba potpebno e da powinat
dve godini. Ppitoa, }e se potpo{at kilogpaw
i 600 gpawa specijalna xpana
za pibi za taa da popasne od 0,20 do
250 gpawa. Bapew zasega, veli Racko,
newa nikakov ppoblew so pibokpadci
iako na pibnikot iwa postaveni kawepi
i postojano iwa vpaboteni lu|e. Zlateski
go {ipi biznisot i ve}e e pegistpipan
peppocentap za ppoizvodstvo
na peppodukcionen watepijal
(podwladok) na kalifopniska i pe~na
piba. „Nie swe edinstven peppocentap
za ppoizvodstvo na pe~na piba so koja
se popibuvaat pekite“, zavp{uva Zlateski.
T.S.

TEMA
Voden cvet
„Vodeniot cvet“ (flos aquae)
otpoven za `ivotnite
Otpovnosta na „vodeniot
cvet“ za ‘pbetnicite, osobeno
za toplokpvnite
`ivotni, e poznata u{te
od odawna. Kaj lu|eto, ppi
zewawe na wodpozeleni algi ppeku
usta se pojavuvaat siwptowi na dizentepija,
a ppi kapewe vo voda koja „cveta“
se javuvaat alepgiski peakcii. Za
tpuewe na `ivotnite, najopasni se
zatvopenite i plitki neiste~ni
vodi (ezepa, kanali, bpani, pakavci)
so glinesto i wiqesto dno, na ~ija
povp{ina „vodeniot cvet„ sozdava
penliv sloj, debel i do nekolku santiwetpi.
Ako go poplavuva bpegot, dostignuva
debelina i do nekolku deciwetpi.
Vodata e so gusta konzistencija
i so boja na algite. Modpozelenite
algi `iveat i na soleni, wiqesti,
wopski bpegovi, na vla`no dno,
na kopata od dpvjata i na kappite. Ppi
nepovolni `ivotni uslovi wnogu vidovi
sozdavaat posebno otpopni
tpajni kletki. Kako povolni uslovi
za wasoven pazvitok na wodpozelenite
algi i sobipawe i buewe na „vodeniot
cvet„ se naveduvaat tvopbi od galeptni
obvivki okolu kletkite, pojava
na wasla vo kletkite, sozdavawe
na gasoviti vakuoli vo kletkite ili
weupi od gasovi we|u kletkite, toplo
vpewe, visoka pH-vpednost na vodata
(pH 6-7), izobilstvo na xpanlivi watepii
vo vodata, vodopodni i sulfupni
soedinenija, odgleduvawe na
vodeni ptici vo zatvopeni vodi popadi
izobilstvoto na nitpati i fosfati
vo nivniot izwet, vetpot koj gi
nanesuva na kup pliva~kite wasi od
algi i tpulewe popadi golewata
sodp`ina na belkovini vo algite.
Modpozelenite algi sodp`at jaki
otpovi (anatoksin, wikpocistin, cikli~ni
polipeptidi i dpugi), ppoizvodi
od pazwenata na watepiite na wodpozelenite
algi. Sodp`at i ppoizvodi
od pazgpaduvaweto na belkovinite, sulfupvodopodot,
fikocijaninot i fikoepitpinot.
Toksi~noto dejstvo zavisi
od vidot na wodpozeleni algi koi dowinipaat
vo „vodeniot cvet„ i se wanifestipa
so papaliza na nepvno-wuskulatopniot
sistew i nenadejna swpt popadi
zastoj vo di{eweto. Nekoi toksi~ni
watepii od wodpozelenite algi i vo wali
koncentpacii ppedizvikuvaat nedostatok
na vitawini od gpupata Bkaj pibi
koi se xpanat so pastitelna xpana.
Truewe na `ivotnite
Spontano tpuewe na `ivotnite se
slu~uva dokolku izedat „voden cvet„ od
wodpozeleni algi ili ako pijat zagadena
voda. Zaboluvaat i uwipaat dowa{ni i
divi cica~i (govedo, tele, ovca, jagne,
koza, kow, sviwa, ppase koe cica od
otpuena watopica, ku~e, wa~ka, zajak),
ptici, pped s#, vodeni (guska, patka),
koko{ki, piliwa i dpugi ptici vo ppipodata,
kako i pazli~ni vidovi pibi.
Tpueweto e bpzo, nastapuva nenadejno
uwipawe ili wasoven powop, bez ppetxodni
znaci na bolest. Ppi te{ki tpuewa
`ivotnoto uwipa za 1 do 2 ~asa, a vo
pove}eto slu~ai istiot den. Znaci na
tpuewe se: ppekuwepna zabpzana spceva
pabota, napu{en spcev pitaw (kaj govedo),
wala, lokalna, nevolna kontpakcija
na spceto (kaj jagne, wa~ka),
ote`nato di{ewe, fibpilapni kontpakcii
na wuskulatupata, gp~evi na ekstpewitetite,
`ivotnoto ekstpewno
go istegnuva celoto telo nanapped, a
glavata i petite nanazad (kaj jagne,
wa~ka), op{ta slabost, gubitok na wuskulniot
tonus, necelosna ili celosna
papaliza. Kaj `ivotnite koi }e ppe`iveat
eden den se javuva `oltica, fitodepwatoza
(bolest na ko`ata) kaj govedoto,
otok okolu o~ite i pod vilicata,
ppoliv, kpvapewe vo pektuwot ili od
anusot, bledilo na sluznicata (kaj jagne,
wa~ka). @ivotnite koi }e ppe`iveat
gubat wnogu od te`inata (govedata).
Od patolo{ko-wopfolo{kite ppoweni
se javuva sklonost kon kpvapewe, izliv
na te~nost vo gpadnata i stowa~nata
ppaznina (kaj tele, patka, kunikula),
kpvavo vospalenie na sipi{teto (kaj
june), naduenost na belite dpobovi (kaj
june). Ppi ppodol`en tek na bolesta izuwipaat
kletkite vo cpniot dpob i se zawenuvaat
so bazeni od kpv. Zgolewen i
ote~en `ol~en weup (kaj govedo). Kaj ekspepiwentalni
`ivotni nastapuva ppogpesivno
izuwipawe na kletkite na
cpniot dpob s# do negovo izuwipawe. Kaj
kpupnite `ivotni tpuewata se glavno
spopadi~ni ili zaboluvaat sawo wali
gpupi. Ako se paboti za stado, na ppiwep,
goveda ili ovci, powopot tpae neppekinato
nekolku dena. Kaj vodenite
ptici i kaj pibite tpuewata se ~esto
wasovni i sekoga{ swptonosni, taka {to
wo`at da nanesat golewi zagubi.
Naj~esti modrozeleni algi
vo vodeniot cvet
Aphanizomenon flos-aquae (L.)
Ralfs – wasovno u~estvuva vo fopwipaweto
na vodeniot cvet ppedizvikuvaj}i
~esti i te{ki spontani tpuewa.
„Vodeniot cvet„ vo koj taa ppeovladuva
sodp`i fikocijanin, xidpoksilawin,
ppoizvod od paspa|aweto
na belkovinite i sulfupvodopod
vo swptonosni koli~ini (30-35 mg/L).
Tpueweto so „voden cvet„ e
bpzo i te{ko, popadi {to le~eweto
naj~esto e neuspe{no. Vetepinapite
ppepopa~uvaat intpavenozno lekuvawe
so swesa od natpiuw nitpat i natpiuw
tiosulfat kako ppi tpetwan na
tpuewa so cijanovodopodna kiselina.
Otpuenite `ivotni potpebno e da se
za{titat od son~eva svetlina.
42 | MOJA ZEMJA

Anabaena flos-aqae (Lingbia) Brebisson
– koswopolit koj pedovno u~estvuva
vo fopwipaweto na „vodeniot cvet„.
Sodp`i anatoksin A, koj se pazlo`uva
vo awini i neotpovni ppoizvodi, ppedizvikuvaj}i
blokada na nepvnowuskulatopniot
sistew. Spontano tpuewe se
slu~uva koga vodeniot cvet se fopwipa
na bpegovite na vodite, na ispustite
i pasi{tata, kade {to `ivotnite go jadat
ili pijat od zagadenata voda. Kaj
`ivotnite, tpuewata se te{ki i swptonosni.
Naj~esto spopadi~ni, no wo`ni
se i kaj pogolew bpoj `ivotni, petko se
wasovni, pped s#, kaj dowa{ni ptici
(patki) i kaj divite vodeni ptici i pokpaj
toa {to tie se pootpopni.
„Voden cvet„ od vidot Anabaena circinalis
Rabeuh e otpoven za ovcata ako
se ppiwi vo stowa~nata obvivka, a ne
e otpoven ako se dava vo `eludnikot vo
dozi do 1710 mg po 1 kg telesna te`ina,
{to odgovapa na 8,5 L gust voden cvet.
Taa koli~ina e wnogu pogolewa od
onaa {to `ivotnoto ja ppiwa so vodata
vo ppipodni uslovi.
Microcystis aeruginosa Kyetz. (Anacystis
cyanea) (Kuetz.) Dr. et Dail – wnogu
otpovna wodpozelena alga koja ~esto
u~estvuva vo tvopbata „voden cvet„,
ppedizvikuvaj}i spontani tpuewa.
Llavnata otpovna watepija (wikpocistin)
e sli~na na otpovot ppisuten vo
gabata - zelena pupavka (Amanita phalloides)
i e eden od naj`estokite i
naj~esti ppi~initeli za tpuewe so algi
vo ppipodata. Sodp`i i jak xepatonevpotoksin
od tipot na fukoin (koj se
osloboduva otkako algata }e izuwpe) i
fikocijanin. Vp{eni se opiti so pepopalna
ppiwena na algi ili nivni ekstpakti
na kunikula, wa~ka, jagne, tele,
pile i patka. Kaj wa~kata, ekstpakt od
algata ppedizvikuva siwptowi na tpuewe,
20-280 winuti po ppiwenata. Kaj jagneto
izpaziti siwptowi na tpuewe se
pojavuvaat za ~etipi ~asa, a swpt nastapuva
po 18 ~asa od ppiwaweto na algata.
Posledovatelni subletalni dozi
(nedovolni da ppedizvikaat swpt), koi
Microcistys
aeruginosa
Vodeniot cvet e wasiven
zbip od pazli~ni podovi i vidovi
na wodpozelenite algi (tip Cyanophyta).
Pokpaj niv, vo sozdavawe na
„vodeniot cvet“ u~estvuvaat i ppetstavnici
na klasata Chlorophyceae
(zeleni algi), oddelot Bacillariophyta
(Diatomeae) (silikatni algi),
oddelot Monadophyta i dpugi. Vo
tvopbata „voden cvet„ u~estvuvaat
pove}e od 30 vidovi wodpozeleni
algi, no obi~no ppeovladuva eden
vid, koj wo`e da bide wnogu otpoven.
Naj~esti vidovi se: Anabaena flosaquae,
Aphanizomenon flos-aquae i Microcystis
aeruginosa, a powalku zastapen
e Nodularia spumigena. Mo`no
e ppisustvo i na dpugi algi (Coelosphaerium
kuetzingianum Nag., Gloeotrichia
echinulata J.E. Smith., Oscallatoria
agardhii Gom. i dpugi).
se davaat sekoj den, vo tek na nekolku
nedeli, ppedizvikuvaat izuwipawe na
kletkite na cpniot dpob i negovo zaboluvawe
(cipoza). Nastapuva wnogu
te{ko, a ~esto i swptonosno tpuewe.
Siwptowi na tpuewe kaj teliwa i jagniwa
se: bleda sluznica na ve|ite i
usnite, wuskulna slabost, zabaveno
ili ote`nato di{ewe, zabpzana pabota
na spceto, ppidpu`ena so {uwovi.
Slabosta na wuskulite kaj jagneto nappeduva
i doveduva do iskpiveno
dp`ewe na glavata, newo`nost da stoi
na noze i zavp{uva so swpt. Ni teloto
po 24 ~asa ne wo`e da stoi, a kaj govedoto
nastapuva pobavno tpuewe so
ppoliv, `oltica, slaba pabota na
cpniot dpob, patolo{ki ppoweni na
ko`ata. Lp~evi i nagla swpt kaj govedata
koi jadele voden cvet od algata M. aeruginosa
ne nastapuvaat ppi tpuewe so
site soevi na algata. Vo ponappednati
stadiuwi doa|a do nawaluvawe na
bpojot na epitpocitite i koli~inata
na xewoglobinot, popeweteno zgput~uvawe
na kpvta i nedostatok na ppotpowbinot.
Kaj ovcata, wali koli~estva na
M. aeruginosa ppedizvikuvaat sawo blagi
siwptowi, vo fopwa na poti{tenost
i otsustvo na apetit. Pogolewi
koli~ini ppedizvikuvaat ppekuwepna
zabpzana spceva pabota i di{ewe, tpepepewe
na wuskulatupata, nekoopdinipanost
na wuskulnite dvi`ewa,
bes~uvstvitelnost, kpvav ppoliv, a na
kpajot `ivotnoto le`i i uwipa za 30 do
48 ~asa. Ponekoga{, kaj piliwa i patki
se zabele`uva pogolewa podnoslivost
kon otpovot (vo opiti) i ppvite 5-
6 ~asa newa znaci na bolest. Eden ~as
pped swptta, opganizwot zapa|a vo
dpewlivost i wlitavost koja nappeduva
pe~isi do celosna odzewenost.
Od patolo{ko-wopfolo{kite ppoweni
najizpazeni se ppowenite vo
cpniot dpob, tipi~ni za site vidovi
`ivotni. Kaj cica~ite, stpuktupata
na cpnodpobnite pezanki e
za~uvana, a izuwpenite kletki od spedi{niot
del se zawenuvaat so bazeni
kpv. Kaj pticite, ppowenite vo
cpnodpobnite pezanki ne se zonalni,
tuku difuzni. Se javuvaat sitni
cpveni dawki na ko`ata, kpvapewa
okolu koponapnite kpvni sadovi, nasobipawe
na kpvavosepozni te~nosti
vo belodpobnata i stowa~nata ppaznina
(kaj tele, jagne), vo pepikapdot
i telesnata ppaznina na pticite.
Ppopa|aat i bubpezite. Vo `eludo~no-cpevniot
sistew newa ppoweni,
osven kaj `ivotnite koi izele pogolewa
koli~ina algi. Kaj nadbubpe`nata
`lezda newa ppoweni. Zaboluvaweto
i swptnosta ppedizvikani
so algata M. aeruginosa se ppili~no
golewi, zatoa i ppakti~noto
zna~ewe na ovaa alga e pogolewo vo
odnos na dpugite wodpozeleni algi.
Kpavite, ppi ppodol`en tek na bolesta,
so adekvatno lekuvawe, wo`e
da ozdpavat za desetina dena. Osven
M. aeruginosa, vo ppipodata se spetnuva
i otpovniot vid M. flos-aquae.
Nodularia spumigena Mert. – u~estvuva
vo fopwipawe na penliv „voden
cvet„, no powalku od nekoi dpugi podovi
i vidovi na wodpozelenite algi. Izolipaniot
toksin iwa sli~ni toksi~ni
i xewiski svojstva kako xepatotoksinot
na M. aeruginosa. Ppi spontani tpuewa
kaj govedata tie iwaat nopwalna telesna
tewpepatupa, ote`nato di{ewe,
gp~evi do ekstpewna istegnatost na teloto
nanapped, a glavata i petite nanazad.
@ivotnite uwipaat za 6 do 18
~asa. Kaj govedata se javuva i sklonost
kon kpvapewe (najwnogu na spceto), vospaluvawe
na sipi{teto, naduenost na
belite dpobovi, otok na gpklanot i `oltica.
Ppi tpuewe so voda so voden cvet
od algata N. Spumigena, vo stadoto od
juniwa nastanuva powop od 5%.
D-p Leftepija Stankovi},
vonpeden ppofesop na FZNX
M-p Elizabeta Miskoska-Milevska,
asistent na FZNX
OKTOMVRI 2008 | 43

Dvi`ewe na cenite na septewvpiskiot fju~eps za p~enica na bepzata vo ^ikago vo pepidot 16.06.-12.09.2008
Dvi`ewe na cenite na septewvpiskiot fju~eps za p~enka na bepzata vo ^ikago vo pepidot 16.06.-12.09.2008
44 | MOJA ZEMJA
izvop www.stips.minpoljsr.gov.yu

Organizatori na
Ajvarijada 2008
Ajvarijada
vo Moja Zemja
Makedonskiot Ajvap stanuva bpend koj
}e bide ppepoznaen vo svetot, no
vapijantite na izpabotkata se bogati
i paznovpsni kako na{iot folkop. So
ideja da wu go dadewe na ajvapot
dol`noto vniwanie i zna~ewe i
{apenolikost na pecepti za
podgotvuvawe i vkusovi, Moja Zewja i
Toka Iwe zapo~nuvaat so tpiwese~na
kawpawa za izbop na najvkusen pecept
za Ajvap odnosno AJVARIJADA 2008.
Ve pokanuvawe da go isppatite Va{iot
dowa{en pecept za ajvap na kuponot
koj e objaven. Za site onie koi }e
isppatat pecept sleduva godi{na
ppetplata na edno od spisanijata Moja
Zewja ili Toka Iwe. Za u~esnicite vo
degustacijata AJVARIJADA 2008
sleduvaat i ppigodni nagpadi.
S# {to tpeba da nappavite e da go
popolnite kuponot i da go isppatite
na slednava adpesa:
Redakcija MOJA ZEMJA
Za Ajvarijada
Ul. Gigo Mihajlovski br. 3
1000 Skopje
Edinstveno ppavilo za u~estvo vo ovaa
nagpadna igpa e da go popolnite ku po -
not i da go isppatite vo pedakcijata.
Milena Stoj~eska, Makedonski Brod
Deset kilogpawi pe~eni pipepki - cpveni, izlupeni i ise~kani,
tpi kilogpawi pe~eni cpveni dowati i dva kilogpawi pe~eni
wodpi patlixani, powinati niz ppesa. Potoa se dodava litap
zejtin „Kpistal“, 100 gpawa jabolkov ocet, polovina kilogpaw
bawji, sol po vkus, sto gpawa {e}ep, polovina kilogpaw luti
pipep~iwa, ~e{ne luk i kitka sitno ise~kan wagdonos. Seto ova se
pp`i i se sobipa u{te koga e `e{ko i vo topli tegli.
Dobap apetit
Igor Vesev - strumi~ki ajver (makedonski brend), Strumica
10 kilogpawi stpuwi~ki pipepki, 3 kilogpawi wodap patlixan,
polovina kilogpaw zejtin, 100 gpawa {e}ep i sol po vkus.
Pipepkite i wodpiot patlixan se pe~at, lupat i welat na wa{ina
za weso. Potoa, swesata se pp`i vo {eppa vo koja ppetxodno se
stava zejtin. Pped vadewe se dodava {e}epot i solta. Y{te dodeka
vpie vo {eppata, se stava vo topli tegli i se zatvopa. Se
zavitkuvat vo kppi za da ne se izladat bpzo.
„Ppsti da izede{“
Ime i prezime
Po{tenska adresa
Telefon
Recept
ВИПРО дооел
Моински пат бб
1480 Гевгелија
тел: 034 211 917
факс: 034 211 916

Ajvarijada
vo Moja Zemja
Vaska Angelova, Blatec
Se zewaat 30 kilogpawi pipep. Toj se wie, se bpi{e i od nego
se vadat sewkite i pa~kite. Pipepot se wele sitno, na wa{ina
so sitno sito, i se dodava sol po vkus. Se pp`i na tivok ogan,
so tpi kilogpawi zejtin. Ppitoa, se we{a pedovno s# dodeka
zejtinot ne izleze na povp{ina. Se tpga od oganot i se sobipa
dodeka e toplo. Teglite se toplat 10 winuti.
Suzna Markovska, Ki~evo
Ajvap wakedonski
Potpebno:
12 kilogpawi pipepki (zdpavi, wesesti i
cpveni)
2 kilogpawi wodpi patlixani
1.2 litpi waslo za gotvewe
90-100 gpawa {e}ep
90-100 wililitpi alkoxolna kiselina
sol i luk po vkus, luti pipep~iwa po `elba
Pokrovitel:
Generalen
sponzor:
Cveta Dimova, Veles
Celite pipepki dobpo se wijat i se
su{at. Potoa, se pe~at i se lupat,
iw se otstpanuva seweto i se welat
na wa{ina za welewe weso. Vo
we|uvpewe, se pe~at wodpite
patlixani i tie se welat. Se
dodava walku luk, fefeponi, se
dodava zejtinot i se pp`i s#
dodeka ne se oddeli od tavata.
Otkako }e se ispp`i, se sobipa vo
ve}e zagpeani tegli i se poliva so
walku zagpean zejtin. Dobpo se
zatvopa kapakot.
Marika Uzunova, Gevgelija
50 kilogpawi cpveni pipepki,
20 wodpi patlixani, 3 litpi
zejtin, sol i luto po vkus
Pe~enite pipepki i dowatite se
lupat, welat i zaedno se pp`at.
Zejtinot se dodava postepeno.
Po 2 ~asa pp`ewe, ajvapot se
polni, topol, vo tegli, koi se
zatvopaat i se ppevptuvaat so
kapakot nadolu za da se
vakuwipa do istisnuvawe.
Maja Kitanoska, ki~evo
Makedonski ajvap
Potpebno:
15 kilogpawi cpveni pipepki
3 ki.ogpawi cpveni dowati
3 kilogpawi wodpi patlixani
2 litpi waslo
sol i {e}ep po vkus
2 glavici luk
1 kitka wagdanos
Sponzori: