Vizija
19.09.2015 • Views
Share Embed Flag

Vizija

Moja zemja 43 MAJ za pecat:Layout 1.qxd

Moja zemja 43 MAJ za pecat:Layout 1.qxd

SHOW MORE
SHOW LESS
ePAPER READ
DOWNLOAD ePAPER
ffrm.org.mk

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

START NOW

YREDNI^KI ZBOR<br />

<strong>Vizija</strong><br />

1. Sovetnicite od Agencijata za pottiknuvawe na<br />

pazvojot vo zewjodelstvoto oblagopodija nad 2.000<br />

divi kpu{i „Lopnica” vo wapiovskiot kpaj. Mu dadoa<br />

du{a na ne{to {to oddawna swe go zabopavile. Stotina<br />

lu|e, so svoite vpedni pace i znaewe, iw go vpatija<br />

duxot na istopiskite Lpade{nica (seloto na<br />

Itap Pejo), Zovi}, Budiwipci i Stapavina (podnoto<br />

westo na opeanata Kale{ An|a). Vo dvodnevnata akcija,<br />

nesowneno, powognaa wnogu dobpodu{ni poedinci<br />

(koi so goli pace) ja pazubavuvaa idninata na Makedonija.<br />

Powogna i Moja Zewja. Se pazbipa, na svoj na~in<br />

- ppeku wediuwsko pokpivawe na celokupnata akcija.<br />

2. Ovoj pepiod se kalewi i bostanot. Stpuwi~kite<br />

zewjodelci ve}e go pasaduvaat i se nadevaat na dobap<br />

pod. Navistina, iwppesivno. Od nepodno da go stopi{<br />

podno.<br />

3. Ppoblewite ne n# ostavija nitu ovoj pepiod, a<br />

taka }e bide i ponatawu. No, nie kako Opganizacija,<br />

vepuvawe deka tie se ppedizvik, a ne ppeppeka za poubavo<br />

utpe. Iako wlekapite ne go pe{ija svojot ppoblew<br />

so nenaplatenoto wleko i celiot sektop kolabipa{e,<br />

FFRM, vo pawkite na svoite vizija i wisija,<br />

paboti na toa fapwepite da gi dobijat, so waka,<br />

zapabotenite papi.<br />

4. Ova e wesec koga ppvpat iwate wo`nost da<br />

ppo~itate novi infopwacii za pegionalnoto zewjodelstvo.<br />

So powo{ na AgBiz, spisanieto Moja Zewja<br />

otvopi stapo-novo pubpika „Regionalen Pazapen<br />

Infopwatop”, kade, sawo za Vas, ceneti ~itateli, se<br />

swesteni pazapni infopwacii od celiot pegion.<br />

5. Fedepacijata na fapwepite vo Republika Makedonija,<br />

ovoj wesec, go odp`uva svoeto<br />

pedovno Lodi{no sobpanie. ]e se<br />

izbepe pakovodstvo (Yppaven i Nadzopen<br />

odbop), koj so novi sili i idei,<br />

}e ja vodi na{ata opganizacija vo<br />

napednite dve godini. Se pazbipa,<br />

seto toa bazipano na tewelite i<br />

iskustvoto na dosega{nite ~lenovi<br />

na Yppavniot i na Nadzopniot<br />

odbop. Zatoa {to, dobpa<br />

opganizacija svoeto egzistipawe<br />

i uspe{no pabotewe<br />

go teweli na iskustvoto od<br />

winatoto, na faktite vo<br />

dene{nicata i na vizijata za<br />

idninata. A, Fedepacijata iwa<br />

vizija.<br />

So po~it,<br />

Todop Stoj~evski<br />

Kalemewe divoraste~ki<br />

ovo{ki<br />

OD NERODNO DO RODNO<br />

Gradinarstvo<br />

PARITE ZA KAPIJATA<br />

OTIDOA KAJ<br />

TRGOVCITE!?<br />

SODR@INA<br />

Kratko<br />

DOZNAJTE KAKVO VREME<br />

NÈ O^EKUVA<br />

Novitet<br />

I MAKEDONIJA<br />

OSNOVA^ NA<br />

FEDERACIJA ZA HRANA<br />

Lozarstvo<br />

NAVODNUVAWETO<br />

E BITNO ZA<br />

USPE[NO<br />

LOZARSTVO<br />

Spisanieto e finansiski poddp`ano od [vedskata<br />

agen ci ja za we|unapoden pazvoj. Ovaa powo{ se sostoi<br />

i od di pektno ppe ne suvawe na iskustvata i znaewata<br />

od fapwepite vo [vedska na fapwepite vo Makedonija<br />

ppeku ppoektot Poddp{ka na zew jodelskite<br />

zdpu`enija vo Re pub lika Makedonija - SFARM.<br />

7<br />

14<br />

24<br />

35<br />

39<br />

Spisanieto „Moja zewja” iz le -<br />

guva wese~no i e vo sop st -<br />

venost na Fedepacijata na<br />

fapwepi vo Repub lika Ma kedonija.<br />

Ppviot bpoj iz le ze<br />

kako opga ni zaciski bil ten na<br />

FFRM vo appil 2003 godina,<br />

a od dekewvpi 2006 se dis t -<br />

pi bu ipa kako we se~ no spe cijalizipano<br />

spi sa nie za zew jodelstvo<br />

i pu pa len paz voj.<br />

Moja zemja<br />

waj 2009<br />

Izdava~:<br />

FFRM Medija<br />

Yl. Ligo Mixajlovski<br />

bp.3, 1000 Skopje<br />

tel / faks: 02/ 3099042<br />

e-mail: todor.stojcevski@ffrm.org.mk<br />

Bpoj na `-swetka:<br />

250-0050000485-38<br />

Banka dep.: Invest Banka<br />

380-1-6453333 001- 46<br />

Ppokpedit banka<br />

Glaven i odgovoren urednik<br />

Todop Stoj~evski<br />

todor.stojcevski@media.ffrm.org.mk<br />

Marketing i distribucija<br />

Blagoj~e Najdovski, tel.: 070 937 132<br />

blagojche.najdovski@media.ffrm.org.mk<br />

Izvr{en direktor na FFRM<br />

Tpajan Diwkovski<br />

trajan.dimkovski@ffrm.org.mk<br />

Lektor:<br />

Vepica Nedelkoska<br />

Novinari:<br />

Bepta Kitinska, Maja Manevska,<br />

Sla|ana Stojkova, Sa{ko Popov,<br />

Majlinda Ibpaiwi, Zopan Leopgiev<br />

Stru~ni sorabotnici:<br />

Risto Ogwanov, diplowipan agponow<br />

M-p Dejvid B. Lpeaw<br />

Towe Tiwov<br />

Ppof. d-p Dpagi Tanevski<br />

Ingpid Ridbepg<br />

Sorabotnici:<br />

Mapija \o{eva Kova~evi}, Dajana<br />

Janeva, Kole Paskov, Dapko<br />

Kapakolevski, Stojan~e Anastasov,<br />

Mapija Koteska, Nikol~e Tpawpevski<br />

Dizajn: Bpigada dizajn - Skopje<br />

Pe~ati: Ppopoint - Skopje<br />

Po~ituvani ~itateli, site sugestii, zabele{ki, ppa{awa i kpitiki, Ve woliwe, da gi isppa}ate na wail adpesite navedeni vo iwppesuwot. So toa }e<br />

vlijaete na kvalitetot na sodp`inata i }e dobiete infopwacii za va{e podobpo i pokvalitetno zewjodelsko ppoizvodstvo ili pazvoj na spedinata.<br />

Zatoa, pedakcijata Ve oxpabpuva da ni pi{uvate.

NASTAN<br />

Redovno godi{no izborno sobranie na FFRM<br />

FFRM izbipa pakovodstvo<br />

Nadzopniot odbop bpoi pet<br />

~lena, so zada~a da ja<br />

kontpolipaat legalnosta na<br />

aktivnostite na FFRM. Isto<br />

taka, ja kontpolipa i analizipa<br />

pealizacijata na finansiskite<br />

planovi i podnesuva izve{taj<br />

pped Lenepalnoto sobpanie<br />

Fedepacijata na fap we pi te<br />

vo Republika Makedo ni ja, na<br />

19 waj 2009 go dina, }e odp `i<br />

pedovna sed nica na Lenepalnoto<br />

sobpanie. Na sobpanie to }e se<br />

ppetstavi finan siskiot i go di{niot<br />

izve{taj za pa botata na Fe depacijata<br />

za 2008 go dina.<br />

Vo javnosta postoi ogpowna nein<br />

fopwipanost i nepodednakvo<br />

pazbipawe za obvpskite i ppavata<br />

na fizi~kite i ppavnite<br />

subjekti vo zewjodelstvoto od Zakonot<br />

za pepsonalen danok na doxod, poka`a<br />

poslednoto istpa`uvawe napa~ano od<br />

AgBiz. Ova ne se odnesuva sawo na ppivatniot<br />

sektop (zewjodelci, ppepabotuva~i<br />

i tpgovci), tuku i vo instituciite<br />

koi se odgovopni da go sppoveduvaat<br />

i donesuvaat zakonot. Zatoa, na tepen,<br />

sekoj ppavi onaka kako {to najdobpo wo`e<br />

da se za{titi od zakonot, a vo najgolew<br />

bpoj slu~ai, na nepegistpipanite fap we -<br />

Lenepalnoto sobpanie e najvisok<br />

op gan na FFRM i go so~inuvaat delegati<br />

- ppetstavnici na zewjodelski<br />

zdpu`enija, sojuzi i tpgovski dpu{t va<br />

fopwipani od zewjodelskite zdpu -<br />

`enija. Sekoe zdpu`enie koe pla tilo<br />

~lenapina za 2009 godina iwa ppavo<br />

na delegat, a onie {to iwa at nad 100<br />

~lenovi, dokolku pla tat dve ~lenapini,<br />

wo`e da iwaat dvaj ca ppetstavnici<br />

so ppavo na glas na<br />

Sobpanieto. Visinata na ~le napinata<br />

za 2009 godina iznesu va 3.000 denapi.<br />

Na sednicata na Sob panieto }e se<br />

donese odluka za visinata na ~lenapinata<br />

za 2010 godi na.<br />

Ova e izbopno sobpanie na koe }e se<br />

izbepat novi ~lenovi na Yppav ni ot i<br />

na Nadzopniot odbop. Tie iwa at wandat<br />

od dve godini so ppavo na peizbop.<br />

Spoped Statutot na Fedepacijata, Yppavniot<br />

odbop se sostoi od 17 ~lena.<br />

Vo negoviot sostav, ppopopcionalno<br />

so bpojot na delega ti, zadol`itelna e<br />

soodvetna et ni~ka, polova i zasta pe -<br />

nost na wladite. Yppavniot odbop gi<br />

sppoveduva odlukite na Sobpanieto,<br />

uppavuva so spedstvata na Fedepacijata<br />

i paboti na sppoveduvawe na<br />

celite na Fedepacijata. Ova se sawo<br />

del od aktivnostite {to gi vp{i Yppavniot<br />

odbop.<br />

ISTRA@YVAWE Zemjodelski sektor vo pra{alnici okolu „Personalniot danok na dohod"<br />

Nikoj ne znae kako se sproveduva<br />

Personalecot za dohod<br />

Pi{uva:<br />

Marija \o{eva - Kova~evi}<br />

analiti~ar vo FFRM<br />

Fapwepite newaat<br />

infopwacija koga i kakvi<br />

obpasci tpeba da se<br />

popolnuvaat za da se ppijavat<br />

za pau{alno odano~uvawe. Tie<br />

se u{te se podgotvuvaat i<br />

pokpaj toa {to zakonot va`i<br />

od ovaa godina, a pe~isi swe na<br />

polovina od fiskalnata 2009<br />

Pi{uva:<br />

Dajana Janeva, FFRM<br />

pi da iw se naplati pepsonalen danok na<br />

os novica od 65% od bputo ppixodot, od -<br />

nosno od otkupnata cena (pou~eni od is -<br />

kust voto na IMB Mlekapnica). Fap we pi -<br />

te newaat infopwacija koga i kakvi<br />

ob pasci tpeba da se popolnuvaat za da se<br />

ppi javat za pau{alno odano~uvawe. Tie<br />

se u{te se podgotvuvaat i pokpaj toa {to<br />

za konot va`i od ovaa godina, a pe~isi swe<br />

na polovina od fiskalnata 2009.<br />

Ako instituciite newaat jasni nasoki,<br />

dali tpeba fapwepot da znae po -<br />

dob po od niv?<br />

Isto taka, istpa`uvaweto poka`a de -<br />

ka zakonite se donesuvaat bez we|usebna<br />

po vpzanost. Razgleduvaweto na zakonite<br />

sta veni na edna wasa i nivnoto povpzuva -<br />

we vodi kon wnogu ppa{alnici. Osobeno,<br />

vklo puvaweto na zakonot za vp{ewe zew -<br />

jo delska dejnost, koj tpeba da e osnova za<br />

si te koi se zaniwavaat so zewjodelska<br />

dej nost i spoped koj sekoj koj e nadvop od<br />

ovoj zakon, newa ppavo kowepcijalno, da se<br />

zaniwava so zewjodelska dejnost. Od dpuga<br />

stpa na, se donesuvaat olesnitelni zakon<br />

ski pe{enija za pe{avawe na ppoble -<br />

wi te na zewjodelcite koi ne se pegistipa<br />

ni spoped ovoj zakon ili zakonot za<br />

tp govski dpu{tva, odnosno newaat odgovop<br />

nosti da vodat swetkovodstvo, newaat<br />

tpo {oci za swetkovoditel, ne dostavuva -<br />

at zavp{ni swetki za koi se pla}a 1.050<br />

de napi, ne pla}aat pepsonalen danok na<br />

do xod do 300.000 denapi bputo ppixodi,<br />

ne podnesuvaat bputo plata.<br />

Dali iwa potpeba od pazli~no tpetipawe<br />

na paznite kategopii zew jo del ci?<br />

Regulapnoto sppoveduvawe na zakonite<br />

wo`e vo wnogu da se odpazi vpz nawaluvawe<br />

na konkupentnosta kaj zewjodelcite<br />

i ppepabotuva~ite. Edna od<br />

ppi ~inite e i bezgotovinskoto pla}awe,<br />

spo ped koe sekoj zewodelec koga ppodava<br />

na otkupuva~i, wopa da wu se ppefplaat<br />

pa pite na swetka ili da bide isplaten<br />

po faktupa. Vo ppaksata toa wnogu te{ko<br />

funkcionipa, osobeno koga stanuva zbop<br />

za otkup na golewi pazapi i ppoda`bite<br />

se ppavat bez dogovopi. Odnosno, se ppavat<br />

so lica koi ne se poznati za fap we -<br />

Ppoblewite so pepsonalniot danok na doxod popadi negovata kowpleksnost i<br />

povpzanost so dpugi zakoni gi ppinudi zasegnatite stpani (zewjodelcite, ppepabotuva~ite<br />

i donatopite vo ovoj sektop) da gi pazgledaat site ppa{awa i<br />

dilewi koi se pojavuvaat vo zewjodelsko - ppexpanbeniot sektop. Za taa cel, so finansiska<br />

poddp{ka na ALBIZ - YSAID, se izgotvi istpa`uvawe od dowa{na konsultantska<br />

ku}a so cel da se nappavi uvid vo zakonskata pegulativa i sostojbite<br />

na tepen.<br />

4 | MOJA ZEMJA

Hronologija i re{enija<br />

MLEKARSTVO<br />

Ppegovopi<br />

i dogovopi<br />

- dolgovi<br />

i neuspeh<br />

1<br />

Fedepacijata na fapwepite vo Re publika Makedo ni ja,<br />

xponolo{ki gle dano, ppoblewot so wlekoto po~ na da go<br />

adpesipa u{te od juni lani. Na~elno, po~na so pped uppeduva~i<br />

ppo test na wlekoppoizvoditelite od si te wlekapnici,<br />

stavaj}i akcent na ppoblewite so ispla tata, nis ki te<br />

otkupni ceni, kantapnite be le{ ki i la bopatopiskite<br />

analizi na wle koto. Sleduvaa ppe govo pi so ppepa bo tu va -<br />

~i te. Se fopwipaa pabotni gpu pi za pe dovni spedbi so wle -<br />

ko ppo izvoditelite, ppepabotu va ~ite i kako fa silitatop<br />

/pospednik se ja vi Ministep stvoto za zewjodelstvo, {u wapstvo<br />

i vo dosto panstvo.<br />

2<br />

Se nappavija dogovopi za speduvawe na ppoblewite vo<br />

wlekapskata industpija ppeku pedovni isplati - do 5-ti vo<br />

wesecot za ppetxodniot wesec, dobivawe na iz ves tuvawa za<br />

isplatite, kantapni bele{ki i sli~no. Re ~i si site wlekapnici<br />

gi ppifatija dogovopenite pa boti kako i SWEDMILK,<br />

Vo intepes na pobpzo pe{avawe na ppoblewite, gi ppezentipawe<br />

kpatkopo~nite ppepopaki od istpa`uvaweto i<br />

tpkaleznata wasa odp`ana vo Kavadapci na 19ti aj 2009 godina<br />

na koja u~estvuvaa ppestavnici od zewjodelskite<br />

zdpu`enija i otkupuva~i:<br />

1. Osnovawe na pabotna gpupa so ppetstavnici od site pelevantni<br />

vladini institucii, FFRM i Zdpu`enijata na<br />

otkupuva~i i ppepabotuva~i ppi {to }e se ppezentipaat<br />

naodite na studijata, ppoblewite i ppedlo`enite pe{enija<br />

2. Postojan kontakt so ppetstavnicite na Yppavata za javni<br />

ppixodi i Ministepstvo za finansii za itno izgotvuvawe<br />

na ppocedupite i fopwulapite za pau{alno odano~uvawe<br />

3. Izgotvuvawe na oficijalen ppavilnik za iwplewentacija<br />

na Pepsonalniot danok na doxod za zewjodelcite<br />

4. Distpibucija na Oficijalniot Ppavilnik za iwplewentacija<br />

na zakonot<br />

5. Izno|awe na wo`nosti za iskopistuvawe na postojaniot<br />

Edinstven pegistep na zewjodelski stopanstva za odobpuvawe<br />

na pau{alnoto odano~uvawe (dokolku se ppifati site<br />

evidentipani zewjodelci so ppavo za pau{alno odano~uvawe<br />

avtowatski da dobijat odobpuvawe)<br />

O~ekuvan pezultat: unifopwno i nedvoswisleno tolkuvawe<br />

na site odpedbi od Zakonot za pepsonalen danok na doxod i podednakvo<br />

iwplewentipawe na celata tepitopija na Makedonija.<br />

pi te, a tpeba da se dade te{ko ppoizvedeniot zewjodelski ppo -<br />

iz vod na dovepba deka }e go isplatat na swetka. Da ne zbopuva<br />

we za otkupuva~ite koi doa|aat od nadvop od Makedonija, vp -<br />

{at otkup na na{i ppoizvodi i zawinuvaat. Na podolg pok, ova<br />

e i vo nasoka na gpadewe na dovepba powe|u otkupuva~ite i<br />

zew jodelcite i nawaluvawe na tpgovcite (osobeno ova se od -<br />

ne suva na tpgovcite koi ja powinuvaat na{ata gpanica, gi ot -<br />

ku puvaat na{ite ppoizvodi naj~esto so podobpi ceni i ispla -<br />

}a at na paka), no dodeka se pazvie dovepbata i dvete stpani<br />

wnogu }e izgubat.<br />

Za da se spasi sto~niot fond, FFRM ppedlaga<br />

na fapwepite da iw se dodeli sto~na<br />

xpana vo ovoj kpizen wowent za da ne ja ppodavaat<br />

stokata. Isto taka, potpebno e<br />

delewe xuwanitapni paketi za sewejstvata da<br />

wo`e da se ppexpanat<br />

Pi{uvaat:<br />

Nakil Elezi, menaxer za ~lenstvo na FFRM<br />

Nedim Kasami, pregovara~ na grupata mlekarstvo<br />

no taa be{e edinstvena wle kap nica koja ne go ispo~ituva<br />

dogovopot za pedovna ispla ta. Tuka po~na golgotata na koopepantite<br />

ili wle~ nata TAT, koja tpae do denes.<br />

Za pe{avawe na ppoblewot, FFRM inicipa{e spedbi na<br />

3<br />

ppewiepsko i na winistepsko nivo. Isto taka, ppegova -<br />

pa({e) so bankite i site ostanati pelevantni insti tu cii<br />

za pe{avawe na ppoblewite. Zna~i, iako FFRM ne e glaven<br />

nositel na ppotestite, sepak e glaven nositel na ppegovopite<br />

so instituciite. Ova doka`uva deka ka ko opganizacija<br />

ne e nastpana od ppoblewot, no ne e dipekt no<br />

anga`ipana oti ne wo`e da veti sigupno pe {avawe na ppoblewot<br />

popadi negovata ppipoda. Vo ppob lewot o~igledno e<br />

deka se vwe{ani wnogu biznis in tepesi, od koi nitu Vladata<br />

ne wo`e da najde izlez.<br />

Iweno, fapwepite koi aplicipaa za subvencii za wep kata<br />

4<br />

dipektna isplata po gplo govedo, se obvpzaa de ka }e gi<br />

~uvaat do kpajot na oktowvpi .... No, fap we pi te koopepanti<br />

na SvedMilk, ve}e ppodadoda golew del od svoite gpla za da<br />

gi ppexpanat sewejstvata, da gi pla tat dolgovite kon<br />

bankite, vetepinapnite uslugi i dpu go. Toa zna~i deka popadi<br />

nastanatata situacija fap we pi te ne }e bidat vo<br />

wo`nost da ja ~uvaat stokata do obvp zuva~kiot tepwin.<br />

Fapwepite ppedviduvaat deka dupi se ga doa|a te{kiot pepiod,<br />

zatoa {to powinuvaat gpejs pe piodite i sleduva<br />

naplata na osnovicata na kpediti te za investicii na fapwite<br />

za ppoizvodstvo na wleko.<br />

I pokpaj site ppegovopi so instituciite, FFRM se ppa -<br />

5<br />

{uva: zo{to ne wo`e da se najde wexanizaw za pe {a va we na<br />

ppoblewot koj podpazbipa isplata na koopepan tite, spas<br />

na celiot sektop govedapstvo i na site se wejstva koi se na<br />

pabot na egzistencija. Ne swe ubede ni deka se wo`e da se<br />

ostavi na izgovopot „pazapna eko no wija” zatoa {to, vo<br />

sekoja zewja, postojat za{titni we xanizwi koga stanuva zbop<br />

za va`na gpanka za zew jo del cite i za site gpa|ani na RM.<br />

Za da se spasi sto~niot fond, FFRM ppedlaga na fap -<br />

6<br />

wepite da iw se dodeli sto~na xpana vo ovoj kpizen wo went<br />

za da ne ja ppodavaat stokata. Papite wo`e da bi dat i del<br />

od Ppogpawata za dipektna poddp{ka vo zew jo delstvoto so<br />

delewe na xuwanitapni paketi za sewej stva ta za da wo`e<br />

da se ppexpanat.<br />

FFRM se zalaga ppepabotkite od kpavjo wleko da wo `e<br />

da se ppodavaat na pazap, bidej}i onie {to ne go ppeda vaat<br />

vo wlekapnicite, ve}e go ppepabotuvaat vo si pewe. FFRM<br />

isto taka bapa ppavno pegulipawe na do wa{ noto ppoizvodstvo<br />

na ppoizvodi od kpavjo wleko za da ne bidat ppodavani<br />

na pazap bez odobpenie.<br />

Ednostavno se pra{uvame {to }e bide so nas far me -<br />

rite? Ova pra{awe za brzo vreme }e go postavuvaat i<br />

potro{uva~ite i po{irokata javnost koi, vo momentov,<br />

ne se zasegnati. No, za kratko vreme, koga }e dojde do<br />

uni{tuvawe na stokata i }e bideme prinudeni da gi<br />

zadovoluvame potrebite za mleko od uvoz, cenite }e<br />

skoknat a }e pieme mleko so kojznae kakov kvalitet.<br />

MART 2009 | 5

REVIZORSKI IZVE[TAJ NA FFRM ZA 2008 LODINA<br />

6 | MOJA ZEMJA

KRATKO<br />

Proekt za komasacija na zemjodelskoto<br />

zemji{te<br />

EMERALDpottik<br />

za pupalen<br />

i zewjodelski<br />

pazvoj<br />

Vo Makedonija i vo wnogu dpugi zewji od<br />

Is to~na Evpopa iwa wali fapwi i paspap<br />

~uvawe na zewji{nite iwoti {to<br />

ppet stavuva ppe~ka za pupalen i zewj o -<br />

del ski pazvoj. Za da se nadwine vakvata sostoj ba,<br />

Makedonija i Xolandija sppoveduvaat pilotppo<br />

ekt za pottiknuvawe na pazvojot ppeku kowa -<br />

sa cija (okpupnuvawe) na zewjodelskoto zewji{te.<br />

Ppo ektot EMERALD po~na da se pealizipa vo<br />

sep tewvpi winatata godina ppeku izbop na tpi<br />

pi lot-povp{ini vo Taop, Lpadi{te i vo Novake.<br />

Vo Taop iwa obpabotlivo zewji{te vo ppivat -<br />

na i dp`avna sopstvenost, vo Lpadi{te iwa zew -<br />

ji{te so pazli~na katastapska kultupa,<br />

Ovoj ppoekt<br />

e sopabotka<br />

we|u<br />

Ministepstvoto za<br />

zewjodelstvo,<br />

{uwapstvo i<br />

vodostopanstvo na<br />

Makedonija, Vladinata<br />

slu`ba za zewji{te i<br />

uppavuvawe so vodi od<br />

{u wi vo ppivatna i dp`avna sopstve<br />

nost, a vo Novake iwa<br />

zew ja isklu~ivo vo ppivat<br />

na sopstvenost, ve -<br />

li Kipil Leopgievski,<br />

ko opdinatop na ppo -<br />

ek tot ppi Ministep<br />

stvoto za zew jodelstvo,<br />

{uwapstvo<br />

i vodostopanstvo.<br />

„Ova se ppi~inite<br />

za izbop na po vp {i -<br />

ni te. Konstatipav -<br />

we deka site se so -<br />

o~uvaat so nepas~iste<br />

ni iwotno-nasledni<br />

ppo cesi, denacionali za -<br />

ci ja i apondacija”, veli Le -<br />

op gievski.<br />

Spoped ppvi~nite soznanija od ovoj<br />

Xolandija (DLG), kako<br />

i xolandskata<br />

opganizacija za<br />

pazvoj (SNV<br />

Makedonija).<br />

Pi{uva:<br />

Berta Kitinska<br />

ppoekt, 35% od ispitanicite se postapi od 65<br />

godini, na 50% od niv glaven izvop na ppixod<br />

iw e penzijata, 68% obpabotuvaat zewja, 16%<br />

voop{to ne ja obpabotuvaat, kaj 37% zewjodelstvoto<br />

iw e glaven izvop na egzistenijca. Isto<br />

taka, 56% aplicipale za subvencii i 23% od<br />

niv se ~lenovi na nekoja asocijacija. Po otkpivaweto<br />

na ovie i na wnogu dpugi ppoblewi }e se<br />

ppistapi kon nivno pe{avawe za da se pottikne<br />

pupalniot i zewjodelskiot pazvoj, velat koopdinatopot<br />

Leopgievski i ppoekt-wenaxepot na<br />

opganizacijata DLG, Xil Kipeps od Xolandija.<br />

Internet-podatoci za vremenska prognoza<br />

Doznajte<br />

kakvo vreme<br />

n# o~ekuva?<br />

Pi{uva:<br />

Berta Kitinska<br />

Nikoj ne wo`e stoppocentno da ja ppedvidi vpewenskata<br />

ppognoza vo slednite wesec ili dva, no postojat<br />

intepnet-poptali koi davaat infopwacii za<br />

vpeweto vo slednite pet do petnaeset dena. Bidej}i<br />

vakvite infopwacii vi se neopxodni za planipawe na aktivnostite<br />

ppi zewjodelskoto ppoizvodstvo, ppepopa~uvawe<br />

da se konsultipate so napednite oficijalni sajtovi ili veb<br />

stpanici za da doznaete dali }e vpne ili }e bide ppewnogu<br />

toplo.<br />

1. Sajtot http://www.meteo.gov.mk e oficijalnata veb-stpanica<br />

na Yppavata za xidpoweteopolo{ki paboti, koj poseduva<br />

podatoci za vpewenskata ppognoza vo Makedonija. Igop<br />

Swilev dolgo vpewe gi sledi vpewenskite ppognozi na intepnet<br />

i potvpduva deka infopwaciite za vodostojot, vetepot,<br />

do`dot, sonceto, gpwotevicite i najavite za<br />

eventualno nevpewe na sajtot na YXMR se najto~ni. Pokpaj<br />

ovoj nacionalen sajt, iwa i globalen sajt za vpewe, koj nudi<br />

wo`nost za ppovepka na infopwaciite na wakedonski jazik.<br />

2. Na veb-stpanicata http://www.wunderground.com wo`e da<br />

se dobijat podatoci za tewpepatupata, ppedviduvawa za toa<br />

kolkavo koli~estvo do`d i kolkav e ppocentot na vepojatnosta<br />

deka }e vpne do`d. Tuka wo`e da se pogledne i apxivata<br />

na podatoci za sekojdevnata vpewenska ppognoza vo<br />

poslednite deset godini.<br />

3. http://www.weather.com<br />

Ovoj poptal nudi<br />

wo`nost da dobiewe<br />

podatoci za vpeweto vo<br />

slednite petnaeset<br />

dena, kako i infopwacija<br />

za vpne`i na sneg i<br />

do`d za slednite tpi<br />

do ~etipi dena za Skop -<br />

je.

ALRONOVOSTI<br />

Proizvodstvoto na hrana mora da se duplira do 2050 godina<br />

Svet<br />

Svetskoto ppoizvodstvo na xpana }e wopa da se<br />

duplipa do 2050 godina za da se izbegne pizikot od<br />

snewuvawe i visoki ceni koi bi ja zagpozile we-|u -<br />

na podna stabilnost, se veli vo politi~kiot dokuwent<br />

za zewjodelstvo od Sawitot na L8 (gpupata osuw<br />

pazvieni dp`avi). Londonskite wediuwi velat deka<br />

na sledniot sostanok na L8 vo italijanskiot gpad<br />

Tpeviso }e se sobepat winistpite za zewjodelstvo<br />

od SAD, Kanada, Japonija, Lepwanija, Velika Bpitanija,<br />

Fpancija, Italija i Rusija. Mi na to go di{ ni -<br />

ot sostanok be{e odp`an vo Japonija, a povodot<br />

be {e nagliot popast na cenite na xpana, {to dovede<br />

do neped vo wnogu zewji. „Ppa{aweto za stabilnosta<br />

na cenite e klu~no za svetskata sigupnost vo ppe -<br />

xpa na”, se veli vo izve{tajot i se zaklu~uva deka e<br />

ne opxodno bpzo zgolewuvawe na zewjodelskoto ppo -<br />

izvodstvo vo zewjite vo pazvoj.<br />

Zewjodelci ppoizveduvajte u{te pove}e?<br />

Namaluvawe na emisijata na<br />

gasovi vo zemjodelstvoto<br />

Svet<br />

Nawaluvaweto na ewisijata na gasovi koi go<br />

ppedizvikuvaat efektot staklena gpadina wo`e da<br />

se powogne so ubla`uvawe na vlijanieto na kliwatskite<br />

ppoweni, tvpdat ekspeptite. Tie povikuvaat<br />

zewjodelskiot sektop da se stavi vo centapot<br />

na tekovnite ppegovopi na nivo na Obedinetite<br />

nacii vo vpska so kliwatskite ppoweni. Dokolku se<br />

saka da se postigne celta za ubla`uvawe i ppilagoduvawe<br />

na kliwatskite ppoweni, we|unapodnite<br />

ppegovopi wopa da gi vklu~at i ppa{awata od<br />

zewjodelstvoto, se naveduva vo dokuwentot na<br />

Me|unapodnot institut za istpa`uvawe „Politika<br />

na xpanata”. Dokuwentot naglasuva deka kliwatskite<br />

ppoweni }e vlijaat na zewjodelstvoto, no<br />

postoi „zna~ajna neizvesnost” za toa kade }e se<br />

wanifestipaat i kolku sepiozni }e bidat efektite.<br />

Spoped @epald Nelson, sektopot zewjodelstvo<br />

ispu{ta 14 ppocenti od vkupnite ewisii na<br />

gasovi-ppedizvikuva~i na efektot staklena gpadina.<br />

Da ja<br />

za~uvawe<br />

zewjata<br />

Zakon koj gi tera selanite da se<br />

{koluvaat<br />

Xpvatska<br />

Xpvatska, ovaa godina, tpeba da dobie nov zakon za dp`avna<br />

poddp{ka vo zewjodelstvoto kakov {to va`i vo zewjite vo<br />

Evpopskata Ynija. Noviot ppedlog-zakon za poddp{ka ppedizvika<br />

wnogu polewiki we|u selanite. Najwnogu kowentapi<br />

ppedizvika ~lenot na ppedlog-zakonot spoped koj site koi }e<br />

ppiwat pove}e od 36.000 kuni subvencii na godi{no nivo }e<br />

wopa da powinat odpeden bpoj ~asovi vo edukacija. Toj ppedlogzakon,<br />

veli Dpa`enka Lutzwiptl od Xpvatskiot zavod za<br />

zewjodelsko-sovetodavna slu`ba ppi Osije~ko-bapanjskata<br />

op{tina, bil vo soglasnot so zakonite za subvencii na zewjite<br />

od Evpopskata Ynija. „Poznat e ppiwepot so Slovenija, kade<br />

{to sekoj zewjodelski ppoizveduva~, vo zavisnost so koe<br />

ppoizvodstvo se zaniwava, wopa da powine odpeden bpoj ~asovi<br />

so svojot zewjodelski sovetnik odgovopen za negovoto<br />

ppoizvodstvo. Isplatata na dp`avnite subvencii zavisi od<br />

potvpdata {to podocna }e ja dobie. Vo sppotivno, }e wopa da<br />

gi vpati subvenciite. Toa newa da bide fapsa kako {to wislat<br />

nekoi”, objasnuva Lutzwiptl. Taa naveduva deka sovetnicite se<br />

dlaboko pazo~apani od odzivot na selanite za svojata<br />

edukacija, odnosno na bpojnite stpu~ni ppedavawa. Dupi i<br />

pefepentniot ppinos, koj spoped sega{niot zakon za pottiknuvawe,<br />

wopa da se ostvapi, no ne gi wotivipa selanite da<br />

se educipaat. „Spoped noviot Zakon za ostvapuvawe na<br />

dp`avnite subvencii, pove}e ne e potpebno da se ostvapat<br />

pefepentni ppinosi, dupi i kopistewe na deklapipano sewe,<br />

tuku selanite so pove}e od 36.000 kuni subvencii godi{no<br />

}e wopa da odat na edukacija. Toa se kosi edno so dpugo. Od<br />

edna stpana, ne e zadol`itelno da se ostvapat odpedeni<br />

ppoizvodni ppinosi, a od dpuga stpana wopa da se odi na<br />

edukacija. Se sweta deka noviot zakon pove}e }e odgovapa na<br />

we{etapite, a ne i na vistinskite zewjodelski ppoizveduva~i”,<br />

veli Slavko Novakovi}, ppetsedatel na Zdpu`enieto<br />

na zewjodelski sewejni stopanstva i dodava deka, popadi subvenciite,<br />

vo sistewot }e vleze i sekoja livada, pasi{te, kpavi<br />

i sli~no. So ovoj na~in na subvencionipawe }e otpadnat<br />

pove}e od polovina kopisnici na dp`avna poddp{ka.<br />

8 | MOJA ZEMJA

Mlekarite ja tu`at<br />

firmata „Ka-Milk"<br />

Xpvatska<br />

Zlatko Vp{ak od selo [alawunovac e<br />

eden od 99-te ppoizveduva~i na wleko<br />

koi ja tu`at fipwata „Ka-Milk” na<br />

Op{tinskiot sud vo Kpi`evci popadi<br />

dolg od dva wilioni kuni. Ppetxodno<br />

iwalo wnogu obidi od stpana na advokatot<br />

Vladiwip Lpedeq da pospeduva we|u<br />

sopstvenicite na fipwata i ppoizveduva~ite<br />

na wleko. „Za `al, ne uspeavwe,<br />

bidej}i sopstvenicite i pokpaj vetuvawata,<br />

ne poka`aa dobpa volja da gi isplatat<br />

dolgovite. Po wnogute obidi,<br />

podnesovwe tu`ba so vepba deka }e<br />

bidat sankcionipani i deka wlekoppoizvoditelite<br />

}e dobijat papi”, veli<br />

Lpedeq, ppiznavaj}i deka dosega nitu<br />

eden ppedwet newal tolku golew bpoj<br />

tu`bi. Odpedeni ppoizveduva~i bapaat<br />

od nekolku iljadi do 100.000 kuni.<br />

Vp{ak, popadi dolg od stotina iljadi<br />

kuni, wopa da gi ppodade site 15 wolzni<br />

kpavi i pogolewiot bpoj junici, bidej}i<br />

ne wo`e da gi xpani.<br />

Proizveduva~ite na mleko bez pari za<br />

otplata na kreditite<br />

Xpvatska<br />

Pove}ewese~nite ppegovopi so wlekapskata industpija i Ministepstvoto<br />

za zewjodelstvo na Xpvatska okolu otkupnata cena na<br />

dowa{noto wleko gi dovede ppoizveduva~ite pped novo isku{enie. Novata<br />

cena koja se ppeswetuva spoped tpowese~niot pposek na ceni na<br />

wlekoto vo zewjite od Evpopskata Ynija dovede wnogu dowa{ni sto~api<br />

do ppopast, zatoa {to tie zewaat golewi kpediti so cel da gi osovpewenat<br />

fapwite i da go zgolewat bpojot na wolzni kpavi. Za ova gi<br />

poddp`uva i dp`avata za da ja osigupa konkupentnosta na pazapot, no<br />

so novata ppeswetka, cenata zna~itelno e padnata, a na isplatnite<br />

listi za wleko, winatiot wesec, papite se nawalile za edna tpetina.<br />

„Se nosat wepkite kako da swe vo Ynijata, a ne se vodi swetka deka swe<br />

kpeditno zadol`eni, uslovite za ppoizvodstvo se wnogu pote{ki za<br />

pazlika od onie na evpopskite ppoizveduva~i na wleko. Minatiot<br />

wesec dobiv dupi 9.000 kuni powalku za ppodadenoto wleko, a vo<br />

kpedit suw do gu{a i gi ppeskoknuvaw pla}awata za patite. Ja<br />

zgolewiv fapwata za 50 wolzni gpla, no ne go gledaw izlezot”, veli<br />

Igop Kel~ec, wlad ppoizveduva~ na wleko. Ogop~eni swe od<br />

wlekapskata industpija, koja ja iskopisti situacijata da gi ppepolovi<br />

fabpi~nite ppewii, zadavaj}i te`ok udap na dowa{nite ppoizveduva~i.<br />

Tie, za litap ppedadeno wleko sega dobivaat i do 50 lipi (4<br />

denapi) powalku, a isto taka dp`avata ne gi podwipi subvenciite za<br />

wleko, za pastitelno ppoizvodstvo i za wolznite kpavi.<br />

Od ppotestot na<br />

xpvatskite<br />

wlekoppoizvoditeli<br />

Dr`avnata intervencija ja simna cenata na p~enicata<br />

Spbija<br />

Ministepstvoto za tpgovija na Spbija, ppeku dp`avnite<br />

stokovi pezepvi, pu{ti vo ppowet (vo vid na pozajwica)<br />

50.000 tona wepkantilna p~enica. So toa vlijae{e na pad -<br />

ot na cenata na ovaa `itapka. Jasno e deka ovaa p~enica,<br />

velat vo Ministepstvoto za tpgovija, newa da zavp{i vo<br />

na{ite welnici i vakvata ppaktika so pezepvi }e ppekine.<br />

Pped ovoj neppowislen poteg, bidej}i na lagep iwa 900.000<br />

tona, cenata na p~enica bila 12, odnosno 12,50 dinapi. Taa,<br />

po intepvencijata, padna na 10,50 dinapi po kilogpaw.<br />

Sopstvenicite na s# u{te neppodadenata p~enica<br />

o~ekuvaat da se pottikne izvozot na zpno i da se nawalat<br />

dp`avnite zalixi.<br />

MART 2009 | 9

TOP TEMA<br />

Klimatski promeni<br />

Zakana i wo`nost za<br />

Vlo`uvaweto vo<br />

zemjodelstvoto e<br />

najrentabilnata merka<br />

za klimatskite<br />

promeni, bidej}i<br />

pridonesuva mnogu<br />

pove}e i sozdava mnogu<br />

drugi pridobivki<br />

Klimatskite promeni<br />

Zewjodelskite i {uwapskite aktiv nos -<br />

ti dipektno zavisat od dobpite eko -<br />

lo{ ki i kliwatski uslovi i zatoa, vo<br />

go lewa wepa, se izlo`eni na kliwatski<br />

ppo weni. Tie }e vlijaat vpz kapacitetot<br />

na zewjodelstvoto za obezbeduvawe<br />

xpana, sto~na xpana, vlakna, enepgija i<br />

ekosistewi. Postojat dokazi deka kliwatskite<br />

ppoweni vlijaat vpz zewjodelstvoto.<br />

Sodp`inata na {e}ep vo<br />

vin skoto gpozje vo Alzas e zgolewena vo<br />

po slednite godini popadi povisokite<br />

tewpepatupi. Neodawne{nite ne vpe wi -<br />

wa ppedizvikaa poplavi i po`api uni{ -<br />

tu vaj}i gi kultupite, a pekopdno vi -<br />

sokite tewpepatupi, vo nekoi delovi od<br />

Evpopa, povpzani so kliwatskite ppo we -<br />

ni, iwaat u`asni efekti vpz vodosnabduvaweto<br />

i ppinosite. Ponatawo{nite<br />

ppocenki poka`uvaat deka kliwatskite<br />

ppoweni zna~itelno }e vlijaat vpz<br />

koli~estvoto do`dovi, dostapnosta na<br />

vodata, poka~enite tewpepatupi, pogo -<br />

le wiot ppitisok od {tetnici i bo les -<br />

ti kaj `ivotnite. Toa }e dovede do<br />

zna ~ajni ppoweni vo uslovite za zew jo -<br />

Pi{uva:<br />

Ingrid Ridberg,<br />

Federacija na {vedski farmeri,<br />

Brisel i EU ekspert SFARM proekt<br />

del stvo vo Evpopa i vo svetot. Nekoi<br />

oblastite }e iwaat kopist od ovie ppo -<br />

we ni, a nekoi u`asno }e stpadaat.<br />

Se ppocenuva deka, osobeno ju`na Ev -<br />

po pa, }e bide pogodena od wnogu visoki<br />

let ni tewpepatupi, kako i nedostig na<br />

vo da, {to }e vlijae i vpz kvalitetot na<br />

`i v otot vo ovie pegioni. Vepojatno le -<br />

tu valcite na Meditepanot }e wopa da<br />

ba paat dpugi westa za opu{ten i udoben<br />

od wop, bidej}i vo ovie oblasti }e bide<br />

ppe `e{ko. „Nova piviepa” wo`e da bide<br />

du pi i skandinavskiot bpeg, bidej}i<br />

ovoj pegion vepojatno }e iwa kopist od<br />

po toplite tewpepatupi. Ne sawo popa -<br />

di izgledite za zgolewen tupizaw, tuku<br />

i zapadi wo`nosta za pogolewo zew jo -<br />

del sko ppoizvodstvo popadi poblagata<br />

kli wa.<br />

Kliwatskite ppoweni se globalno<br />

ppa {awe koe }e vlijae vpz zewjodelst -<br />

vo to na nacionalno i pegionalno nivo.<br />

Ovaa kapta, zewena od intepnet stpani -<br />

ca ta na Evpopskata kowisija, go po ka `u -<br />

va ppoektipanoto vlijanie na kli watskite<br />

ppoweni vo pazli~ni pegio ni na<br />

EY.<br />

[to gi predizvikuva klimatskite<br />

promeni?<br />

Niz istopijata na planetata, kliwata<br />

se wenuvala na dpawati~ni na~ini od<br />

ppi podni ppi~ini. Ona po {to ova vpe -<br />

we se pazlikuva od winatoto e ~o ve ko -<br />

vo to vlijanie vpz ovie ppoweni i vpz<br />

bp zinata so koja se javuvaat. Nau~nite<br />

do kazi poka`uvaat deka koncentpacii -<br />

te na jaglepod-dioksid vo atwosfepata,<br />

so industpijalizacijata, se zgoleweni<br />

zna ~itelno. Ova glavno se dol`i na<br />

upot pebata na fosilnite gopiva vo<br />

gpe eweto, industpijata i tpanspoptot.<br />

Ka k o pezultat, koncentpaciite na jagle<br />

pod dioksid se zgoleweni za okolu<br />

30% od ppedindustpiskiot pepiod.<br />

Metanot, koj e u{te posilen stakle -<br />

ni~ ki gas od jaglepodniot dioksid, se<br />

zgo lewi za 150% od ppedindustpiskiot<br />

pepiod. Ova e popadi aktivnosti kako<br />

in tenzivnoto sto~apstvo, pazgpaduva -<br />

we to na otpadot vo deponiite, pazgpa -<br />

du vaweto na opganskite watepii i<br />

go pewe na biowasata.<br />

Spoped ~etvptiot izve{taj na Me |u -<br />

vla diniot panel za kliwatski ppoweni<br />

(MPKP e nau~no we|uvladino telo fop -<br />

wi pano od Svetskata weteopolo{ka opga<br />

nizacija (SMO) i od Ppogpawata za<br />

`i votna spedina na Obedinetite na -<br />

cii (P@SON) i iwa za cel da iw obez be -<br />

di na nositelite na odluki i dpugite<br />

za intepesipani za kliwatskite ppo we -<br />

ni objektiven izvop na infopwacii za<br />

kliwatskite ppoweni), zewjodelstvoto<br />

e odgovopno za 13.5% od svetskite ant -<br />

po pogeni stakleni~ki gasovi, glavno<br />

ppe ku ppoizvodstvo na wetan i azoten<br />

ok sid. Metanot se ppoizveduva od dige -<br />

stiv nite ppocesi kaj stokata i skladipa<br />

noto apsko |ubpe, a azotniot oksid<br />

glav no doa|a od opganskite i winepalni<br />

te azotni |ubpiva i od ppipodnite<br />

10 | MOJA ZEMJA

zemjodelstvoto<br />

ewi sii od po~vata. Me|utoa, vo EY ppo -<br />

iz vodstvoto na ovie gasovi e og p a ni ~e -<br />

no i opa|a. Vo wowentov, okolu 9% od<br />

vkup nite ewisii na stakleni~ki gasovi<br />

vo EY doa|aat od zewjodelstvo (pad od<br />

11% vo 1990). Vo idnina, ewisiite od<br />

zew jodelstvoto vepojatno ponatawu }e<br />

pa |aat kako pezultat na sé pogolewiot<br />

ppi tisok od op{testvoto i visokite<br />

ce li na EY za nawaluvawe na ewisiite.<br />

[to mo`e da se napravi -<br />

prisposobuvawe i ubla`uvawe?<br />

Lenepalnata stpategija, globalno i nacio<br />

nalno, e da se nawalat ewisiite na<br />

stak leni~ki gasovi. Akciite vklu ~u va -<br />

at postavuvawe celi za koli~inata na<br />

ewisiite, zgolewena enepgetska efi -<br />

kas nost i zgolewena upotpeba na izvopi<br />

na obnovliva enepgija. EY winatata godi<br />

na donese svoj paket za kliwa i enep -<br />

gi ja, {to zna~i deka do 2020, EY wopa da<br />

gi nawali ewisiite na stakleni~ki ga -<br />

so vi za 20%, da ja zgolewi enepgetskata<br />

efi kasnost za 20% i upotpebata na obnov<br />

liva enepgija za 20% i osobeno biogo<br />

pivata vo tpanspoptniot sektop za<br />

10%. Na 1 appil EY ja objavi svojata paw -<br />

ka (bela kniga) za toa kako Evpopa tpeba<br />

da se ppisposobi na kliwatskite ppo -<br />

we ni. Knigata se fokusipa na toa da ja<br />

in tegpipa kliwata vo site tekovni po -<br />

li tiki na ppiwep Zaedni~kata zew jo -<br />

del ska politika i }e gi nadopolnuva i<br />

ko opdinipa akciite na nivo na zewji-<br />

~len ki.<br />

Zewjodelstvo tpeba i da gi ubla`i i<br />

da se ppisposobi na kliwatskite ppo -<br />

we ni. Popadi biolo{kite ppocesi na<br />

koi se potpipa zewjodelstvoto, postojat<br />

ogpani~uvawa na toa kolku zewjodelstvoto<br />

wo`e da gi nawali ewisiite.<br />

Bidej}i se o~ekuva pobapuva~kata za<br />

Зимски врнежи од<br />

дожд (поплави)<br />

Морско ниво<br />

Пожешки и посуви<br />

лета<br />

Приноси, опсег на<br />

култури<br />

Температура<br />

Годишни врнежи<br />

од дожд,<br />

достапност на вода<br />

Ризик од суша,<br />

топлотен шок<br />

Приноси<br />

Погодни области<br />

за култури<br />

xpana i enepgija da paste, toa zna~i<br />

deka zewjodelskata ppoduktivnost wopa<br />

da se zgolewi. Taka, vsu{nost, ewisiite<br />

od zewjodelstvoto se o~ekuva da pastat.<br />

Se pak, iwa wnogu wepki vo zewjodelst -<br />

vo to za da se ogpani~i negovoto negativ<br />

no vlijanie. Na ppiwep, zgolewuvawe<br />

na upotpebata na obnovliva enepgija,<br />

po dobpo uppavuvawe so apskoto |ubpe i<br />

ppo wena na wetodite na sto~apewe itn.<br />

Zew jodelstvo }e wopa da bide podgot ve -<br />

no za ppowenite {to doa|aat i zatoa,<br />

zew jodelcite tpeba da se dobpo infop -<br />

wi pani za posledicite od kliwatskite<br />

ppo weni za da wo`at, na ppiwep, da iz be -<br />

pat pazli~ni ili novi kultupi, novi pa -<br />

si stoka i da kopistat podobpi wetodi<br />

na uppavuvawe so vodite. Isto taka tpe -<br />

ba da iwa i dovolno bezbednosni wpe`i<br />

i sistewi na osigupuvawe za zewjodelcite.<br />

Kako zaklu~ok, ova zna~i deka wo -<br />

pa da se donesat politiki za zew jodelstvo.<br />

Vo tekovnite pazgovopi za bu -<br />

xetot na EY ova wo`e da bide apguwent<br />

za zadp`uvawe ili dupi i zgolewuvawe<br />

na buxetot za zewjodelstvo.<br />

Zewjodelstvoto iwa golewa wo`nost<br />

da ppidonese za pe{avawe na kliwat -<br />

ski te ppoweni. Ppeku ppoizvodstvo na<br />

ob novliva enepgija i enepgija ppijatna<br />

za kliwata od enepgetski kultupi, osta<br />

toci od kultupi kako slawa i apsko<br />

|ub pe, zewjodelstvoto wo`e da dade zna -<br />

~aen ppidones. Isto taka wo`no e da se<br />

skladipa jaglepodot vo zewjata (zapobuvawe<br />

na jaglepodot), a i svetskite {uwi<br />

iwaat ogpowen potencijal.<br />

Морско/езерско ниво<br />

Невремиња, поплави<br />

Пожешки и посуви лета<br />

Сезони на одгледување<br />

Потенцијал на култури<br />

Штетници<br />

Топење на мразот во<br />

поларните области<br />

Зимски врнежи од<br />

дожд (поплави)<br />

Летни врнежи од дожд<br />

Ризик од суша<br />

Ризик од ерозија на<br />

земјиште<br />

Должина на сезона на<br />

одгледување<br />

Приноси и опсег на<br />

култури<br />

Mnogu zewjodelski opganizacii, kako<br />

ev popskata zewjodelska opganizacija<br />

Ko pa Ko`ega i we|unapodnata IFAP,<br />

ppi donesuvawe odluki, napopno pabotat<br />

na ppobivawe na zewjodelstvoto,<br />

vi soko na agendata za kliwa. Dosega ne -<br />

koi pazgovopi i dokuwenti ne go zewaa,<br />

ce losno, ppedvid potencijalot na zew -<br />

jo delstvoto za ubla`uvawe na kliwat -<br />

ski te efekti, a i ne ja pazbipaat<br />

wul tifunkcionalnosta na zewjodelst -<br />

vo to. Iwa izve{tai koi poka`uvaat deka<br />

vlo `uvaweto vo zewjodelstvoto e naj -<br />

pen tabilnata wepka za kliwatskite<br />

ppo weni, bidej}i zewjodelstvoto ppido -<br />

ne suva wnogu pove}e i sozdava wnogu<br />

dpu gi ppidobivki. Zewjodelstvoto ne<br />

sa wo {to go snabduva svetot so xpana,<br />

sto~ na xpana, vlakna i enepgija, no i<br />

eko sistewi i pupalen pazvoj i tuka le -<br />

`at vistinskite wo`nosti za ozelenuva<br />

we na ekonowijata.<br />

Vo dekewvpi godinava, po Kjoto, }e<br />

iwa we|unapodni ppegovopi za kliwata<br />

vo Kopenxagen. O~ekuvawata od ovie<br />

paz govopi se golewi, t.e. se o~ekuva<br />

svet skata zaednica da postigne nov i<br />

aw biciozen dogovop, a wnogu Vladi ja<br />

sta vaat kliwata kako nivni vpven ppio<br />

pitet. Ppegovopite za kliwata }e se<br />

slu ~uvaat za vpewe na {vedskoto ppet -<br />

se datelstvo so EY i zatoa kliwata e<br />

ppi opitet za [ve|anite. ]e bide wnogu<br />

va` no ovie ppegovopi ppavilno da ja ze -<br />

wat ppedvid ulogata na zewjodelstvoto<br />

vo kliwatskite ppoweni.<br />

MART 2009 | 11

INTERVJY<br />

Jordan Kuzmanovski, direktor na Agencija za pottiknuvawe na razvojot vo zemjodelstvoto<br />

Poblisku do zemj<br />

Sovetnikot mu pomaga<br />

na zemjodelecot vo<br />

celokupniot proces na<br />

rabotewe so soveti.<br />

I mislam deka sme bez<br />

konkurencija vo ovaa<br />

oblast, posebno zatoa<br />

{to zemjodelcite ne<br />

pla}aat za uslugata<br />

{to ja dobivaat<br />

Razgovaral:<br />

Todor Stoj~evski<br />

Diplomiraniot in`iner<br />

agronom Jordan Kuzmanovski,<br />

ve}e edna godina, e na ~elo na<br />

Agencijata za pottiknuvawe<br />

na razvojot vo zemjodelstvoto.<br />

Ovoj lozaro-ovo{tar od<br />

Bitola, prvoto svoe vrabotuvawe<br />

go imal vo grade`na<br />

kompanija, a od 1999 godina,<br />

stanuva profesor po<br />

zemjodelski predmeti vo<br />

srednoto zemojdelsko<br />

u~ili{te „Kuzman [apkarev”.<br />

Od pred nekolku godini go<br />

nazna~uvaat za direktor na<br />

ova sredno u~ili{te, a ovoj<br />

pedesetgodi{en bitol~anec,<br />

rodum od selo Ramna, funkcijata<br />

direktor na APRZ ja<br />

sfa}a kako mo`nost za nejzino<br />

etablirawe vo op{testvoto i<br />

u{te pogolemo dobli`uvawe<br />

do zemjodelcite<br />

Koga i kako e formirana<br />

Agen cijata za pottiknuvawe na<br />

raz vojot vo zemjodelstvoto?<br />

- Agencijata, ppvpat, e osnovana<br />

vo 1998 godina. Desetina godini<br />

po docna, vo nea pabotat 138 lica.<br />

Od niv, 105 se sovetnici (diplowipa<br />

ni agponowi i sto~api), koi se<br />

po deleni vo {est pegionalni centpi<br />

Bitola, Tetovo, Skopje, Kuwa -<br />

no vo, [tip i Stpuwica. Pod ovie<br />

pe gionalni centpi iwa u{te 30 pa -<br />

bot ni edinici i 29 dispepzipani<br />

kan celapii na Agencijata.<br />

Neli mislite deka vakvata<br />

go lema razgranetost pretsta -<br />

vu va prepreka za normalno<br />

funk cionirawe na edna institu<br />

cija?<br />

- Nappotiv, toa zna~i poblisku<br />

do zewjodelecot, odnosno navpewe -<br />

no infopwipawe za site potpebi<br />

na zewjodelcite. Intepesno e toa<br />

{to glavnata kancelapija na APRZ<br />

e locipana vo Bitola i ova e edinstvena<br />

javna institucija koja ne se<br />

nao|a vo glavniot gpad na Makedonija.<br />

Lokacijata e izbpana popa -<br />

di toa {to pe~isi 80% od ob pabotlivata<br />

povp{ina vo zewjava e vo<br />

pe lagoniskiot pegion. I ovoj fakt,<br />

lo cipanosta na institucijata<br />

nad vop od Skopje, e ppednost zatoa<br />

{to kako opganizacija iwawe po go -<br />

lew i podipekten nadzop nad slu -<br />

~u vawata vo sektopot zew jodelstvo.<br />

Isto taka, ova ne ppetstavuva<br />

ppoblew za kowunikacija so cent -<br />

pal nite vlasti, tuku se pogolewo<br />

ppo dlabo~uvawe na sopabotkata<br />

so pesopnoto Ministepstvo za zew -<br />

jo delstvo, {uwapstvo i vodo sto -<br />

pan stvo i so Vladata na Republika<br />

Ma kedonija.<br />

12 | MOJA ZEMJA

odelcite<br />

Spisanieto „Moja Zewja” dobi Blagodapnica za<br />

u~estvo vo akcijata za kalewewe - „Oblagopoduvawe<br />

na divata kpu{a - Lopnica vo Mapiovo” od Agencijata<br />

za pottiknuvawe na pazvojot vo zewjodelstvoto vo<br />

Republika Makedonija.<br />

Kako va{ite sovetnici doa|aat do zemjodelcite ili<br />

kako im pomagaat na terenot?<br />

- Sekoj sovetnik od Agencijata, od site pabotni edinici,<br />

pod gotvuva plan ppogpawa za toa {to }e paboti napednata ne -<br />

de la i dostavuva izve{taj za toa {to go spabotil izwinatata<br />

ne dela. Taka tie, vo tekot na nedelata, najwalku edna{ ili dvapa<br />

ti (po potpeba i pove}e) doa|aat vo kontakt so zewjodelcite.<br />

Osven toa, kancelapiite vo pabotnite edinici sekoga{ se do -<br />

stap ni za zewjodelcite. Tpetiot na~in na kontaktipawe we|u<br />

so vetnicite i zewjodelcite e na tepen (na lice westo) kade<br />

za edni~ki pazgovapaat za ppoblewite, dilewite i idejate za<br />

zew jodelska aktivnost.<br />

[to dobiva zemjodelecot od va{ata institucija?<br />

- Bidej}i swe sovetodavno telo, toj dobiva soveti za toa da -<br />

li da po~nuva odpedena aktivnost vo zewjodelstvoto, so kakvi<br />

us lovi se soo~uva, stpu~na powo{ okolu analiza pped i vo te -<br />

kot na paboteweto na zewjode -<br />

l ecot. Ednostavno, sovetnikot<br />

wu powaga na zewjodelecot vo<br />

celokupniot ppoces na pa bo -<br />

te we so soveti. I zasega, wislaw<br />

deka swe bez konkupencija<br />

vo ovaa oblast, posebno zatoa<br />

{to zewjodelcite ne pla}aat<br />

za uslugata {to ja dobivaat.<br />

Nie swe buxetska institucija<br />

so obvpska da go pottiknuva<br />

paz vojot na zewjodelstvoto.<br />

Kako se spravuvate so na -<br />

pli vot na zemjodelci vo<br />

ovoj period na aplicirawe<br />

za subvencii?<br />

- Agencijata, celosno, iw<br />

po waga na zewjodelcite vo ppoce<br />

sot na aplicipawe za dobiva<br />

we dp`avna poddp{ka. Zew -<br />

jodelcite, so powo{ na so ve t -<br />

nicite, povtopno bes plat no,<br />

gi potpolnuvat site po t pebni<br />

fopwulapi za dobiva we papi.<br />

Isto taka tvpdaw de ka zew jo -<br />

del cite se zadovol ni od ppifa<br />

tenosta i od uslu gi te {to<br />

gi dobivaat vo na {a ta institu<br />

cija.<br />

Powo{ i za zewjodelcite<br />

i za ovo{kite<br />

Momentalno se nao|ame vo bitolskiot del<br />

na Mariovo, vo seloto na Kale{ An|a - Stara -<br />

vina. Zo{to sproveduvate akcija za obla go -<br />

ro duvawe na okolinata?<br />

- Ppegolewata li~na `elba za oblagopoduvawe na<br />

divata kpu{a „Lopnica”, koja ja iwa vo izobilstvo<br />

vo ovoj kpaj, be{e wotivot APRZ da ppistapi kon<br />

pealizipawe na ovaa akcija. Taa zapo~nala pped 45<br />

godini, a denes za ppvpat, Agencijata povtopno go<br />

ppodol`uva oblagopoduvaweto na ppipodata. So<br />

woite sovetnici - diplowipani in`inepi, zaedno<br />

so u~enici od spednoto u~ili{te, studenti od Fakultetot<br />

za zewjodelski nauki i xpana od Skopje i<br />

so we{tanite, uspeavwe da oblagopodiwe nad<br />

2.000 divi kpu{i za dva dena. Po~navwe vo Stapavina,<br />

Zovi}, Budiwipci i Lpade{nica (seloto na<br />

Itap Pejo), no toa ne zna~i deka slednata godina<br />

newa da ja pealizipawe akcijata na dpuga lokacija<br />

vo zewjava. Akcijata za kalewewe<br />

ja powognaa wnogu<br />

sponzopi (REK Bitola, Napodna<br />

texnika, stovapi{te<br />

Koswos, suvowesnata industpija<br />

[epovski, Kandiko<br />

(wagacin za xpana), Institut<br />

za sto~apstvo, wnogu dpugi<br />

fipwi i individualni zewjodelci.<br />

Vo ovaa oblast suw kalewel<br />

i ppetxodno, kako ppofesop<br />

vo spednoto u~ili{te. Slobodno<br />

velaw deka suw iwal<br />

golewa uspe{nost od 95% zafatenost<br />

na kalewite, koi<br />

ovaa godina, ve}e se podni za<br />

ppvpat. Se nadevaw i o~ekuvaw<br />

u{te pogolew ppocent na<br />

zafatenost od ovaa akcija, a<br />

podnosta }e ja po~ustvuvawe<br />

po tpi godini.<br />

Akcijata iwa stopansko i<br />

ekonowsko, no pped se xuwano<br />

zna~ewe. So nea sakawe da<br />

ja nawaliwe wigpacijata od<br />

ovie oblasti, da sozdadewe<br />

uslovi za podobap `ivot na<br />

naselenieto, pazvoj na kpajot,<br />

da dadewe ppidones i da<br />

ka`ewe deka APRZ, zaedno so<br />

MZ[V i so Vladata, wisli na<br />

pazvojot na pupalnata spedina<br />

i deka taa spedina ne<br />

e zabopavena.<br />

MART 2009 | 13

ALENCIJA ZA POTTIKNYVAWE NA RAZVOJOT VO ZEMJODELSTVOTO<br />

Kalemewe divoraste~ki ovo{ki<br />

Od nerodno do rodno<br />

Vo zavisnost od debelinata na<br />

drvoto mo`e da se kalemat 1, 2 3,<br />

duri do 8 gran~iwa, a<br />

rastojanieto me|u niv treba da<br />

bide minimum 7 santimetri<br />

Kaleweweto po~nuva so kastpewe<br />

- ppo~istuvawe na dolnite<br />

gpan~iwa na ovo{kata. Po`elno<br />

e da se ostavi xpanilka zapadi<br />

pawnote`a na kopenot so kaleweniot del<br />

od ovo{kata {to se kalewi. Dpvceto se<br />

se~e i se podpawnuva kopata. Se zewa<br />

zdpavo kalew gpan~e, odnosno najdobpite<br />

papki od gpan~eto. Na nego se ppavi<br />

nadol`en ppav ppesek dolg 1.5 od debelinata<br />

na sawoto gpan~e. Kalew gpan~eto<br />

se stava vo 1% pastvop {e}ep i voda. Zawena<br />

za ovoj pastvop e plunkata (kalewapot<br />

go stava na jazikot). Se ppavi<br />

veptikalno zasekuvawe na kopata, a<br />

potoa se stava kalew gpan~eto pod kopata.<br />

Taa dobpo se vpzuva so wanila<br />

(konec). Na kpajot, so kalewapski vosok,<br />

se ppewa~kuvaat site otvopeni ppeseci<br />

ppi kaleweweto. Se ppewa~kuva konecot<br />

so koj se vpzuva, kako i vpvovite na kalew<br />

gpan~iwata.<br />

Kalew gpan~iwata, vo tekot na ziwskoto<br />

wipuvawe, se zewaat od sakanata<br />

sopta. Mopa da bidat zeweni od podna<br />

ovo{ka. Isto taka, wopa da bidat zeweni<br />

od stpani~nite nadvope{ni gpan~iwa na<br />

ovo{kata, koi vo vegetacijata, bile<br />

izlo`eni na sonce. Zna~i, da bidat<br />

dobpo sozpeani, isxpaneti i ne podolgi<br />

od 60 santiwetpi. Se vniwava da ne se zewaat<br />

gpan~iwa t.n. vodopii, kako i<br />

gpan~iwa od vnatpe{nosta na koponkata<br />

(stebloto na ovo{noto pastenie), veli<br />

diplowipaniot in`inep agponow Vasil<br />

Apostolov, sovetnik vo APRZ Radovi{.<br />

Kalew gpan~iwata se ~uvaat vo pesok,<br />

tpapovi i sandaci vo zasen~eno westo,<br />

kade {to newa ppisustvo na sonce. Se<br />

pokpivaat so 10 do 15 santiwetpi siten<br />

pesok ili stpugotini od dabovo dpvo, na<br />

koi, na izvesen pepiod, iw se dodava<br />

odpedena koli~ina voda (ppskawe) za<br />

odp`uvawe konstantna tewpepatupa i<br />

vla`nost se do denot na kalewewe. Pped<br />

sawiot den na kalewewe, kalewite tpeba<br />

da se ppovepat. Dokolku se ovenati,<br />

toga{ se stavaat vo voda za da se povpati<br />

tupgopot- nivniot vnatpe{en ppitisok<br />

na kletkite na kalew gpan~iwata.<br />

14 | MOJA ZEMJA<br />

1<br />

3<br />

5<br />

2<br />

4<br />

1. podpawneta kopa<br />

2. vwetnuvawe kalew gpan~e<br />

3. vwetano kalew gpan~e<br />

4. stegnati gpan~iwa do<br />

podlogata za podobpo<br />

ppifa}awe<br />

5. ppewa~kuvawe so<br />

kalewapski vosok

Za{tita vo lozarstvoto<br />

Efikasno ppotiv<br />

bolesti na lozata<br />

Pi{uva:<br />

Risto Ogwanov<br />

sovetnik vo APRZ - [tip<br />

Bez soodvetna xewiska za{tita na lozata ne wo`e da se zawisli ppoizvodstvoto<br />

na gpozje. Zgolewuvaweto na lozovite nasadi ja nawetnuva potpebata<br />

od pogolewo ppoizvodstvo na gpozje po edinica povp{ina. Za taa<br />

cel, potpebno e dobpo da se znaat bolestite i {tetnicite koi ja<br />

napa|aat lozata i kako efikasno da se sppe~at. Najzastapeni bolesti na lozata<br />

se pepelnicata, plawenicata, botpitisot, cpnata dawkavost i dpugi. Od {tetnite<br />

insekti najzastapeni se siviot i `oltiot wolec. Tpetipaweto ppotiv<br />

ovie bolesti wo`e da bide ppeventiva i toa e najdobpa wepka koga stanuva zbop<br />

za ppiwapni zapazi. Tpetipaweto se vp{i vo pove}e fenofazi. Ppvo, dol`ina na<br />

lastapite od 10 do 15 santiwetpi. Vtopo, tpetipawe pped cvetawe, posle<br />

ppecvetuvawe i potoa, sekoe napedno ppskawe, e na 15 dena od ppetxodnoto do<br />

po~etok na zpeewe na gpozjeto. Spedstvata za za{tita se kontaktni i sistewi~ni<br />

i zatoa wnogu bitno e da se vniwava na koncetpacijata na pastvopot za<br />

ppskawe. Aplikacijata se sppoveduva nautpo i popladne, a ne ppi ekstpewno visoki<br />

tewpepatupi bidej}i efektot }e se nawali. Od fungicidi, ppepopa~livo<br />

e da se kopistat folpet, pidowil, bajleton, antpakol, tilt, pubigan, cipaw,<br />

cineb, kaptan i dpugi. A od insekticidite, se kopistat decis, fenitpotion,<br />

xpowopel aktapa, suwicidin i dpugi. Ronilanot, suwileksot i kuwolanot se kopistat<br />

za za{tita od botpitis se kopistat.<br />

Plawenica na loza<br />

Za{tita na ovo{nite nasadi<br />

Sledete gi ovo{kite!?<br />

Toplata kliwa i vpne`ite vo<br />

izwinatiot pepiod iwaa povolno<br />

vlijanije vpz pojavata na bolesti i<br />

{tetnici. Zatoa, vo ovoj wesec,<br />

potpebno e da se sledat ovo{kite za<br />

navpeweno otkpivawe na pojavenite<br />

bolesti i {tetnici. Naj~esti<br />

bolesti koi wo`e da se spetnat vo<br />

na{ite kliwatski uslovi kaj<br />

jabol~estoto ovo{je se: kpastavosta,<br />

pepelnicata, plawenicata,<br />

sivata pegavost, gnieweto, cpnata<br />

dawkavost i dpugi. Od {tetnite insekti<br />

se lisnite vo{ki, bolvite,<br />

{titestite vo{ki, kpu{kinata osa,<br />

jabolkovata kpvava vo{ka, winepite<br />

i dpugo. Dodeka kaj koskestoto<br />

ovo{je kapaktepisti~ni bolesti se<br />

wonilijata, sa~wenkata, pegavosta<br />

i dpugo, a od insekti,<br />

kapaktepisti~ni se lisnite<br />

vo{ki, bolvite, cpe{ovata osa,<br />

cpe{ovata wuva, slivovata osa,<br />

kalifopniskite i {titasti<br />

vo{ki... Pepiodot na tpetipawe<br />

zavisi od vidot na<br />

Kadpavost<br />

kaj ppaska<br />

Lasenica na<br />

jabolkov wolec<br />

ovo{kite, vpewenskite uslovi i fenofazite<br />

na pazvoj. Taka, kaj jabol~estoto<br />

ovo{je ja iwawe slednata<br />

za{tita: ppvo tpetipawe vo fenofaza,<br />

babpewe na papki, vtopo tpetipawe<br />

fenofaza beli kokic, tpeto<br />

tpetipawe pped cvetawe, ~etvpto<br />

tpetipawe 15 dena posle cvetawe,<br />

petto petnaeset dena posle ppetxodnoto,<br />

{esto. koga plodovite se so<br />

golewina na opev. Dodeka kaj<br />

koskestoto ovo{je bi gi iwale slednite<br />

tpetipawa: ppvo babpewe na papkite,<br />

vtopo posle cvetawe, tpeto<br />

posle ppocvetuvawi i ~etvpto vo<br />

fenofaza ppo{apok. Za sppe~uvawe na<br />

bolestite se kopistat fungicidi<br />

kako Cipaw, Kaptan, Ridowil, Folpet,<br />

Xopus, Tilt i dpugi. Za sppe~uvawe na<br />

insektite se kopistat insekticidite<br />

kako: Xpowopel, Decis, Aktapa<br />

i dpugo. Na kpajot bi napowenal deka<br />

za sekoja pojava na bolest potpebna e<br />

navpewena za{tita so soodveten pesticid.<br />

MART 2009 | 15

NOVA KNILA<br />

Vinoto - kultura i tradicija<br />

Makedonija e<br />

sipowa{na so<br />

vino vo {i{iwa<br />

Ppidones kon<br />

vinskata<br />

kultupa i<br />

tpadicija<br />

Vinoto e civilizaciska ppidobivka<br />

za ~ovekot ppeku<br />

ko ja toj se inspipipa, sppija<br />

teluva, ja gpadi svojata<br />

kul tupna tpadicija, se dpu`i i qu -<br />

bi, veli ppofesopot Mi{o Xpistov -<br />

ski, avtop na knigata „Vino -<br />

kul tupa i tpadicija”. Spoped nego,<br />

na wakedonskoto podnebje wu nedos -<br />

ti gala litepatupa so populisti~ki<br />

ka paktep za vinoto, obpazlo`uvaj}i<br />

de ka knigata newa tendencija da na -<br />

vle guva vo stpu~nite i vinapski<br />

kow petencii, tuku sawo da dade ppido<br />

nes kon podignuvawe na nivoto na<br />

vi nskata kultupa. „Vo Makedonija<br />

tpe ba da se zgolewi ppistapnosta<br />

do nalivnoto vino vo pestopanite<br />

oti denes 90% od nego se izvezuva.<br />

Mo `ebi tpeba da iwa i vo sawite<br />

ppo davnici kade {to sega wo`e da<br />

se kupat sawo skapi vina vo {i{iwa.<br />

Ma kedonija e sipowa{na so vino vo<br />

{i {iwa”, veli Xpistovski. Ovoj ppofe<br />

sop, isto taka, ppedlaga da se<br />

sni `at cenite na vinoto vo {i{iwa<br />

ob jasnuvaj}i deka tie gi odbivaat<br />

ku puva~ite. I, veli Xpistovski, po -<br />

tpeb na e pogolewa i po~esta ppowoci<br />

ja na vinapiite i soptite vina vo<br />

zew java, kako i pazivawe na vinskiot<br />

tu pizaw.<br />

Na 300 stpanici, vo osuw po glav -<br />

ja i ppeku 500 fotogpafii, se opi -<br />

{a ni site neopxodni infopwacii za<br />

vi noto, na~inot na dobivawe, po -<br />

va` nite sopti gpozje, vinskata kultu<br />

pa i ~ekopite na degustacija na<br />

vi no. Nakpatko e opi{an istopijatot<br />

na vinoto i ppisutnosta na vi -<br />

no to vo napodnoto tvope{tvo,<br />

wa kedonskite vina i nivnite kapakte<br />

pistiki.<br />

Ednostavno, kniga za sekoj dow!<br />

STO^ARSTVO<br />

Naredba za spre~uvawe bolesti<br />

Da se spre~at {teti<br />

Dokolku zabolenoto ili uginato `ivotno se odzeme<br />

od farmerite, toga{ sleduva obe{tetuvawe po<br />

pazarnata vrednost vo momentot na odzemawe<br />

Za da se za{titi zdpavjeto na<br />

lu|eto, na `ivotnite i za da<br />

se izbegnat sepiozni eko -<br />

now ski {teti, Ministepst -<br />

vo to za zewjodelstvo, {uwapstvo i<br />

vo dostopanstvo donesuva Lodi{na<br />

na pedba za zdpavstvena za{tita na<br />

`i votnite. So nea, kako {to objasnu<br />

va Toni Kipanxiski, pakovoditel<br />

na sektopot za zdpavstvena za{tita<br />

na `ivotnite vo Yppavata za vete -<br />

pi napstvo, se naveduva koi wepki }e<br />

se sppovedat vo tekot na godinata<br />

za da se za{titi zdpavjeto na lu |e -<br />

to, na `ivotnite i da se sppe~at ka -<br />

ta stpofalni {teti. „Sekoja godina<br />

li stata na bolesti e ista, no do kol -<br />

ku se javi potpeba, taa se wenuva. Vo -<br />

obi ~aeno, se nosi ppi kpajot na<br />

go dinata za slednata godina. Spo -<br />

ped, Zakonot za vetepinapno zdpav -<br />

stvo swe obvpzani da ja nosiwe ovaa<br />

Pari za<br />

doka`uvawe<br />

na bolesta<br />

So Napedbata, se nosi i ppogpawa<br />

za kopistewe spedstva za<br />

zdpavstvena za{tita na `ivotnite.<br />

Povtopno, nea ja nosi Vladata,<br />

a ja ppedlaga Yppavata za<br />

vetepinapstvo. No, tie papi ne se<br />

naweneti za obe{tetuvawe na<br />

sto~apite, tuku za ispituvawe i<br />

doka`uvawe na bolestite i pokpivawe<br />

na site tpo{oci okolu ovie<br />

aktivnosti.<br />

na pedba i da se nappavi lista na bo -<br />

lesti koi }e se tpetipaat. Ovaa lis -<br />

ta ja ppavi Ministepstvoto”, veli<br />

Ki panxiski.<br />

Za nekoi<br />

bolesti se<br />

gri`i farmerot<br />

Postojat bolesti koi ne se opfa -<br />

te ni so ovaa lista, iako wo`e da<br />

ppi ~inat ogpowni {teti. Za niv,<br />

tpe ba da vniwava sawiot sto~ap.<br />

Ppi wep, entepotoksenija. Od nea,<br />

ve li Kipanxiski, wo`e da dojde<br />

do uginuvawe na jagniwata, iako<br />

toa se sppe~uva so vakcinacija.<br />

Sto ~apot tpeba da gi vakcinipa<br />

gp lata, a dokolku ne go stopi toa,<br />

{te tite saw gi pla}a.<br />

Dokolku zabolenoto ili uginato<br />

`i votno se odzewe od fapwepite, to -<br />

ga{ sleduva obe{tetuvawe po pa zap -<br />

nata vpednost vo wowentot na od zewawe.<br />

Spoped Kipanxiski, postoi Ypatstvo<br />

za toa kako se ppeswetu va vi -<br />

si nata na obe{tetuvaweto i ka ko se<br />

ppavi ppocenkata na {tetata.<br />

T. S.<br />

18 | MOJA ZEMJA

Na kumanovskiot sto~en pazar<br />

STO^ARSTVO<br />

Pla}aat za<br />

dezinfekcija bez da ja<br />

ppodadat stokata<br />

Lolew del od kuwanovskite fapwepi se `alat deka<br />

pokpaj ostanatite dava~ki za odgleduvawe dobitok,<br />

dopolnitelno pla}aat za dezinfekcija ko -<br />

ga izlo`uvaat stoka na dobito~niot pazap vo<br />

Ku wanovo. Sto~apite tvpdat deka za vakva nawena tpeba<br />

da izdvojat po 100 denapi od vozilo ppi vlezot na pa za -<br />

pot. So ova, spoped niv, se izlo`eni na pla}awe bez pazlika<br />

dali }e go ppodadat dobitokot ili }e go vpatat<br />

na zad. Vakvata dava~ka vo dp`avava se napla}a edinst ve -<br />

no na dobito~niot pazap vo Kuwanovo. „Na vlezot, koga<br />

wi nav so ppikolkata, wopav da izdvojaw 100 denapi, iako<br />

ppodavav sawo edno gplo dobitok. Sekako, vakvata dava~ka<br />

ppe ~i”, veli Ivan \op|evi} od selo Matej~e. So nego se<br />

soglasuva i kolegata Rade Jovanovi} od Kapabi~ane, koj<br />

dodava deka vodata ppeku koja powinuvaat na vlezot od<br />

pazapot e valkana, a tie wopa da pla}aat. Isto taka, veli<br />

deka wu ppe~i i neppistapniot wost po koj se winuva za da<br />

se vleze vo pazapot, a osobeno e te{ko za winuvawe vo<br />

let niot pepiod koga iwa i pogolewi tupkanici. „Stote<br />

de napi gi izdvojuvaw za ni{to. Newa potpeba za vakvo ne -<br />

{to. Papi davawe nasekade, a od dpuga stpana, cenata na<br />

wlekoto {to ja dobivawe e wnogu niska”, veli Iswan [a-<br />

}i pi od Rowanovce. „Za do`dovnica ne davawe papi”, pevol<br />

tipano govopi dpug sto~ap, Jovica \upi} od selo<br />

Tpo we|a.<br />

Napla}ale po nalog na MZ[V<br />

Kuwanovskoto javno ppetppijatie „Pazapi{ta”, pokpaj<br />

so ostanatite pazapi vo gpadot, stopanisuva i so ovoj<br />

vo seloto Dolno Kowape, koj paboti sawo vo sabotite.<br />

Ot tawu istaknuvaat deka se paboti za eden od najupedenite<br />

pazapi od vakov tip vo Makedonija. Oppewen e so<br />

voda, toalet, kako i so boksovi za dobitok i poila. Ras -<br />

po lagaat i so utovapno-istovapna pawpa, ba`dapni vagi<br />

i sanitapna bapiepa. „Lenepalno, se paboti za ppoblewi<br />

koi se ppisutni na dobito~nite pazapi. Od edna<br />

stpana se ppopisite {to gi nosi Ministepstvoto za<br />

zewjodelstvo, odnosno Yppavata za vetepinapstvo, koja<br />

Pi{uva:<br />

Maja Manevska<br />

Se pravat proverki protiv<br />

bolesti<br />

Od Vetepinapniot centap velat deka sto~apite ne<br />

se ppvi koi peagipaat na ova (bidej}i tie gi znaat<br />

ppidobivkite), tuku toa go stopile ppeppodava~ite.<br />

„Sto denapi se napla}a vlez na pazapot so tpanspoptno<br />

vozilo ppi powinuvawe na sanitapnata bapiepa.<br />

So vakviot na~in na pabota vodiwe evidencija<br />

na vozilata {to vleguvaat, no i dokolku se pojavat<br />

bolesti, se vp{at ppovepki. Vaka se {titiwe so toa<br />

{to ne wo`e da se iznese dobitok od gpadot bez da<br />

iwa sanitapna za{tita”, veli dipektopot na centapot,<br />

Jovica Stojkovski. Spoped nego, se paboti za<br />

stapa odluka koja e vo soglasnost so Republi~kiot<br />

vetepinapen inspektopat.<br />

nalaga dobito~nite pazapi da bidat vo sostav na opganizacii<br />

od oblasta na vetepinapstvoto, odnosno onie<br />

koi vodat wati~na evidencija na dobito~nite stada. Od<br />

dpuga stpana, kako opganizatopi na pazapite iwawe<br />

vlo`eno wnogu spedstva vo infpastpuktupa i oppewa, a<br />

swe staveni vo podpedena polo`ba. Seto toa ne ovoz wo -<br />

`u va pentabilno stopanisuvawe i, vo ppincip, toa nosi<br />

i zagubi. Nie, kako Pazapi{ta, ne napla}awe za vlez vo<br />

pa zapot za kopistewe na t.n. za{titna bpana za dezinfek<br />

cija, tuku taa pabota e po nalog na Ministepstvoto<br />

za zewjodelstvo, Yppavata za vetepinapstvo, a ja vp{i<br />

ve tepinapniot centap „Todop Velkov” od Kuwanovo, ve -<br />

li Tpaj~e Tpajkovski, dipektop na JP Pazapi{ta od Kuwa<br />

novo.<br />

Unikaten pazar za dobitok<br />

Dobito~niot pazap se ppotega na povp{ina od 4,5<br />

xektapi i e kowpletno ppiklu~en na kowunalna infpastpuktupa,<br />

kanalizaciona, vodovodna i elektpi~na<br />

wpe`a. Se pazlikuva od odpedeni dobito~ni<br />

pazapi vo dp`avava, kade {to dobitokot s# u{te se<br />

vpzuva za dpvja, na ledina, bez voda i boksovi.<br />

Pogolewa fpekvencija pazapot bele`i koga tpadicionalno<br />

se ppodava dobitok za vpewe na vepskite<br />

ppaznici.<br />

Sto~apite pla}aat i za dezinfekcija<br />

MART 2009 | 19

REPORTA@A<br />

Interesen na~in na ~uvawe goveda vo vele{ko Vini~ani<br />

Zaedni~ko pasewe<br />

Interesno e toa {to pove}eto sopstvenici gi<br />

pu{taat kravite na organizirana ispa{a, pri<br />

{to so niv odat dvajca govedari. Zna~i, za<br />

sekoe grlo govedo odi po edno lice<br />

Pi{uva:<br />

Sla|ana Stojkova<br />

Stev~o Ivanov e eden od wnogute fapwepi od se lo<br />

Vini~ani koj sekoe utpo gi pu{ta svoite ~e ti pi<br />

goveda na pasewe. Intepesno vo ovoj kpaj e toa<br />

{to pove}eto sopstvenici na pe~isi 70 sel ski<br />

gpla gi pu{taat kpavite na opganizipana ispa{a ppi {to<br />

so niv odat dvajca govedapi. Zna~i, za sekoja gla va govedo<br />

odi po edno lice. Ivanov paska`uva deka v zi wa, okolu 6<br />

~asot nautpo, iw dava seno i kpwa na svoi te ~etipi kpavi.<br />

Veli, za da ne pasat na gladno oti posna ta i oslaneta<br />

tpeva wo`e da iw na{teti na nivnoto zdpav je.<br />

Zbirno mesto - Govedarnik<br />

Otkako }e gi naxpani, toj ja pakuva svojata topba so<br />

xpana i so ostanatite selani gi istepuvaat kpavite.<br />

Site se sobipaat na westoto napekuvano Lovedapnik.<br />

Potoa gi napojuvaat so voda od pekata i ppipodnite<br />

Telewe na planina<br />

Pped kpavata da se oteli, dowa}inot ja ostava dowa<br />

edna do dve nedeli. Isto taka, taa ostanuva dowa i<br />

po oteluvaweto, za da ne se povpedi ili oteli vo poleto.<br />

Dokolku se slu~i taa da se oteli dodeka e na<br />

pa{a, toga{ govedapot wu javuva na sopstvenikot da<br />

najde tpaktop i da gi zewe kpavata i teleto. Sekoj {to<br />

pu{ta otelena kpava, odi i vniwava taa da ne se vpati<br />

po teleto.<br />

izvopi, a sopstvenicite se vpa}aat dowa. Vo dpu{tvo so<br />

Stev~o, ovoj pat odi negoviot sosed Tpaj~e Nikolov. Toj<br />

iwa edna kpava i so eden den na ispa{a ja ispolnuva nopwata<br />

za pasewe. Ili, kako {to velat we{tanite, si go<br />

odpeduva pedot.<br />

I teliwata odat<br />

na pasewe<br />

Koga se oploduva nekoja kpava,<br />

toga{ govedapite ja vpa}aat<br />

dowa ili wu se javuvaat na sopstvenikot<br />

da ja nosi na bik.<br />

Oploduvaweto, naj~esto, e<br />

ppipodno. Dokolku se ostava<br />

tele za podwladok, po 10 weseci,<br />

toa se pu{ta so dpugite kpavi.<br />

Teliwata naj~esto se ~uvaat za<br />

ppodavawe, a nekoga{ se ostavaat<br />

i za podwladok.

na selskite kravi<br />

Red spored raspored na<br />

ku}ite<br />

Redot za odewe na govedapite se znae spoped paspopedot<br />

na ku}ite. Naj~esto, odat kow{iite. Kpavite<br />

gi ~uvaat i dowa}inkite, {to zna~i ja delat odgovopnosta.<br />

Koga iwa wpaz, sneg i e wnogu ladno, toga{<br />

kpavite ne se pu{taat na pasewe zapadi nivnoto<br />

zdpavje i sekoj si gi ~uva dowa. Lovedapite vo topbata<br />

nosat xpana i {to }e se najde dowa, a koga iwaat<br />

wo`nost, zewaat weso i na pa{ata ppavat i skapa. Se<br />

pazbipa, nikoga{ ne zabopavaat leb i voda.<br />

Tpaj~e go odpeduva pedot so pasewe na kpavite<br />

Dodeka Tpaj~e gi sobipa kpavite da ne izbegaat,<br />

Stev~o gi ~eka ostanatite koi tpeba da ppistignat i<br />

zaedni~ki da tpgnat kon pasi{tata. Tie se pasppskuvaat<br />

po zelenata posna tpeva. Okolu niv se vpti i po<br />

nekoe od selskite ku~iwa, koi{to postojano odat so<br />

kpavite. Lovedapite se gpi`at i za xpana za ku~iwata,<br />

koi gi bpanat od volci i dpugi divi `ivotni. „Dokolku<br />

se pojavat volci, kpavite odat zdpu`eno, kako kpupna<br />

stoka i ne dozvoluvaat da iw se ppibli`i dive~. Tuka se<br />

i govedapite koi gi bpanat svoite gpla”, objasnuva<br />

Ivanov.<br />

Govedata ja znaat patekata za pasewe<br />

Kpavite, pasej}i, se dvi`at kon za niv poznatata pateka<br />

za selo Sve}ani. „Ziwno vpewe, bidej}i denot e pokpatok,<br />

newawe ppoblewi so begawe na kpavite. No, vo letniot<br />

pepiod tie bapaat senki i voda. Toga{ gi nosiwe<br />

do westoto Dlaboki dol, kade {to wopa da ppaviwe ped<br />

koga kpavite pijat voda za da ne se povpedat we|usebe”,<br />

veli Tpaj~e.<br />

Voobi~aeno, kpavite se vpa}aat od pasi{tata pped<br />

da zajde sonceto. Na leto, toa e okolu 18 ili 19 ~asot, a<br />

ziwe, okolu 15 ~asot. Da se vpatat kpavite od pasi{teto<br />

potpebno e okolu eden ~as. Nave~ep, od sobipnoto<br />

westo, kpavite sawi se vpa}aat dowa, iako iwa sopstvenici<br />

koi gi ~ekaat popadi toa {to govedata wo`e<br />

da otidat na dpuga stpana. „Dokolku se izgubi nekoja<br />

kpava, toga{ sopstvenikot i toj {to gi ~uval denta,<br />

odat i ja bapat, iako toa petko se slu~uva”, velat sogovopnicite.

STO^ARSTVO<br />

Re{enie<br />

Konfekcionipawe<br />

na te{koto jagne<br />

Kroeweto na<br />

jagneto }e go<br />

re{i<br />

dolgogodi{niot<br />

problem na<br />

jagniwata {to<br />

ne se prodale za<br />

bo`i}nite i<br />

veligdenskite<br />

praznici<br />

Konfekcionipa we -<br />

to na jagne{ko we -<br />

so }e go pe{i ppob -<br />

lewot so neotkupuvawe<br />

na kpupno jagne vo Ma -<br />

ke donija, veli Koqo Ristov,<br />

is kusen wesap od Lucepn,<br />

[vaj capija. Spoped ovoj pe -<br />

de setgodi{en stpu wi ~a -<br />

nec, koj 20 godini se<br />

za niwava so konfekcionipa<br />

we, site jagniwa so te `i -<br />

na od 25 do 30 kilogpawi }e<br />

se otkupuvaat za kpoewe.<br />

Toa zna~i deka so pazdvojuva<br />

we na jagneto se dobiva -<br />

at okolu 15 kilogpawi<br />

~i sto weso. „Vo zewjava ni -<br />

koj ne se zaniwava so kpoe -<br />

we na jagne{ko weso zatoa<br />

{to oppewata e wnogu ska -<br />

pa. No, jas }e ja kupaw i insta<br />

lipaw vo klanicata na<br />

Bidej}i vo Makedonija,<br />

spoped Ristov, ne postojat<br />

lu|e koi wo`e da konfekcionipaat,<br />

toj e<br />

podgotven, zaedno so<br />

u{te dvajca wesapi od<br />

[vajcapija, da obu~at<br />

odpeden bpoj dowa{ni<br />

wesapi za kpoewe na jagneto.<br />

bpat wi i }e bidewe ppvite<br />

{to }e otkupuvaat te{ko<br />

jag ne za konfekcionipawe”,<br />

ve li Ristov.<br />

Po paskpojuvaweto, od<br />

ed no jagne se dobiva but,<br />

ki~ wa, ple{ka, vpat i peb pa.<br />

Site tie, dobpo spakuva ni,<br />

spoped NASSR standap dite,<br />

}e bidat na we neti za zapadnoevpopski<br />

te pa za pi.<br />

Zapabotkata od 20 do 30<br />

ppo centi e neizbe`na. Vo<br />

[vaj capija, veli Koqo, toj<br />

do biva okolu 3 fpanci od<br />

ki logpaw jagne{ko weso ili<br />

2.250 denapi pove}e za 15 ki -<br />

logpawi jagne. Najdobpo to<br />

jagne za konfekcionipa we,<br />

okolu 30 kilogpawi, vleguva<br />

vo poniska 3. ili 4. klasa i<br />

so toa iwa poniska otkupna<br />

cena. Otkako }e se ppeswetaat<br />

i tpo{ocite za konfekcionipawe<br />

(pabotna<br />

paka, awbala`a, vakuwipawe,<br />

ladewe, plastika...), objasnuva<br />

Ristov, wesoto }e ~ini<br />

kolku za jagne od ppva klasa.<br />

Pazapot za plaswan na<br />

ova konfekcionipano jagne,<br />

velat bpa}ata Risto i Ko -<br />

qo, e obezbeden.<br />

T. S.<br />

vadewe<br />

karli~na<br />

koska<br />

gotova<br />

ki~ma<br />

kroewe vo<br />

[vajcarija<br />

22 | MOJA ZEMJA

Otstranuvawe prazni sadovi od pesticidi<br />

NOVITET<br />

Fapwepite<br />

ja {titat<br />

okolinata<br />

Pi{uva:<br />

Pi{uva: Dejvid B. Gream,<br />

magister po nauka za `ivotna sredina<br />

Mnozinstvoto wakedonski zewjodelci se svesni<br />

deka pesticidite se potencijalno opasni xe wi -<br />

ka lii, no isto taka, wnoguwina go zanewapuvaat<br />

fak tot deka povtopnata upotpeba na sadovite<br />

od pesticidi za ~uvawe xpana i voda ppetstavuva sepiozna<br />

zakana za zdpavjeto. Nivnoto kopistewe za dpugi celi za koi<br />

ne se naweneti wo`e Vaw i va{eto sewejstvo, kako i okolinata,<br />

da ve stavi vo pizik. Toga{, {to zewjodelcite wo`e da<br />

sto pat so iskopistenite sadovi od pesticidi? Kako da se<br />

na wali pizikot od povpedi na zewjodelcite, na nivnite sewej<br />

stva i na `ivotnata spedina?<br />

Sadovite od pesticidi sodp`at ostatoci, wala koli~ina<br />

pesticidi, so koja sadovite se opasni kako i xewikaliite {to<br />

bile swesteni vo niv. Vo Makedonija, upotpebata i postapuvaweto<br />

so pesticidi e upedeno so Zakonot za ppoizvodi za<br />

za{tita na pastenijata, so koj se uka`uva deka nekoi pesticidi<br />

se opasni i tpeba da se otstpanat so kopistewe wetodi<br />

Edno miewe -<br />

trojna dobivka<br />

So wiewe na sadovite pped nivnoto otstpanuvawe,<br />

zewjodelcite dobivaat tpojno.<br />

1. Ppakti~no, go stavaat celiot<br />

ppepapat na celniot {tetnik i walku ili<br />

voop{to ne gubat.<br />

2. So wiewe na sadovite, tie ppewinuvaat<br />

od opasen vo neopasen otpad.<br />

3. Ovaa ppaksa ja nawaluva wo`nosta od<br />

slu~ajno tpuewe ili zagaduvawe na okolinata.<br />

za opasen otpad. Obi~no, ova zna~i, nivni otstpanuvawe vo<br />

posebna deponija za opasen otpad, kade se skladipaat za da ne<br />

se otstpanat ili zapalat od visokite tewpepatupi. Za `al,<br />

postojat ppakti~ni ogpani~uvawa koi ne dozvoluvaat<br />

zewjodelcite celosno da se ppidp`uvaat do zakonskite<br />

ppopisi. Iweno, fakt e deka vo zewjava newa posebna deponija<br />

ili pe~ka za palewe opasni watepijali i vo otsustvo na dpugi<br />

opcii, zewjodelcite se ppinudeni da gi palat, fplaat ili<br />

zakopuvat ovie sadovi. Vakvite ppaktiki ne se bezbedni.<br />

Dobap po~etok za pe{avawe na ovoj ppoblew e wakedonskite<br />

zewjodelci da posvetuvaat pogolewo vniwanie na ppepopakite<br />

za postapuvawe i otstpanuvawe, koi se navedeni na<br />

sekoja etiketa na pesticidite. Dopolnitelno, wo`e da ppaktikuvaat<br />

„tpajno plaknewe” na plasti~nite sadovi od pesticidi<br />

kako ppv ~ekop kon nivnoto otstpanuvawe.<br />

Plasti~nite sadovi, vsu{nost, se 70% od site pakuvawa za<br />

pesticidi. Vakvoto wiewe na sadovite e lesno i ppetstavuva<br />

standapdna ppaksa vo wnogu zapadni zewji.<br />

Za trojno plaknewe na sadovite,<br />

so golemina do okolu 20 litri,<br />

treba da se sledat ovie ~ekori:<br />

1. Rabotnikot tpeba da se<br />

obezbedi deka nosi soodvetna<br />

oppewa za li~na za{tita kako guweni<br />

pakavici i ~izwi, kowpletna<br />

waska za lice i pabotni~ki kowbinezon.<br />

2. Sadot od pesticidot tpeba da<br />

se cedi ppevpten naopaku vo sad<br />

za we{awe najwalku 30 sekundi.<br />

Tpeba da se vniwava pesticidot<br />

da se iscedi i od skpienite delovi,<br />

kako {to se pa~kite.<br />

3. Potoa sadot se polni 1/3 od voluwenot.<br />

4. Se stava kapakot.<br />

5. Sadot silno se ppotpesuva.<br />

6. Sadot se ostava da se iscedi vo<br />

sadot za we{awe 30 sekundi.<br />

7. i 8. Mieweto i cedeweto vo<br />

sadot za we{awe se povtopuvaat<br />

u{te dvapati.<br />

9. Sadot se se~e za da ne wo`e povtopno<br />

da se upotpebuva nesoodvetno.<br />

10. Sadot se ppa}a vo deponija ili<br />

na peciklipawe.<br />

Izvop: Dozvola za objavuvawe na slikite e dobiena od Fped Vitfopd od Ynivepzitetot Pepdju, Indijana, SAD.<br />

Opiginalni ilustpacii od Skot Dalas i Xon Mecingep<br />

MART 2009 | 23

EY I MAKEDONIJA<br />

Novitet<br />

I Makedonija osnova~<br />

na Fedepacija za xpana<br />

Makedonija e edna od 41 dr`ava vo Evropa koja ja potpi{a<br />

Evropskata deklaracija za hrana, tehnologija i ishrana.<br />

Ovoj dokument se izdava i va`i 15 godini, a pretstavuva glaven<br />

dokument - vodi~ pri krerirawe na politikite vo odnos na hranata<br />

Pi{uva:<br />

T. Stoj~evski<br />

Makedonija i dpugi 44 evpopski dp`avi, vo no -<br />

ewv pi lani, ja osnovaa Evpopskata fedepacija<br />

za xpana, nauka i isxpana (EFFoST). Ppi dpu` -<br />

ni ~lenki na ovaa opganizacija se i institucii<br />

i kowpanii od SAD, Azija i Avstpalija. Ovaa<br />

ne vladina opganizacija e kowbinacija na pazli~ni subjekti<br />

koi se povpzani so klastepot „xpana”, objasnuva<br />

na {iot wakedonski awbasadop vo ovaa opganizacija,<br />

ppo fesop d-p Vladiwip Kakupinov. Ideja na opganiza -<br />

ci jata e da se zbli`at pazno-paznite sektopi vo odnos<br />

na xpanata, ppeku we|unapodna sopabotka i povpzuvawe,<br />

za edni~ki ppoekti, biznisi, pazwena i nabavka na op pe -<br />

wa, pottiknuvawe na powalku pazvienite zewji ppeku<br />

niv no vklu~uvawe vo golewi evpopski i svetski ppo ek -<br />

ti.<br />

Na Ppviot kongpes na EFFoST vo Qubqana, Slovenija,<br />

Ka kupinov vodel plenapna sednica i toa, objasnuva toj,<br />

e ogpowna ~est za Makedonija koja ppetendipa da vleze<br />

vo evpopskoto sewejstvo. Isto taka, za ppvpat, spoped<br />

ovoj ppofesop, na wakedonskite gpa|ani iw se nudi wo` -<br />

nost da konkupipaat za pabota vo evpopski i svetski<br />

in stitucii i kowpanii povpzani so xpana, ppeku veb st -<br />

pa nicata www.forum.food-info.net). Sawo kako ilustpa -<br />

Kako se stanuva ambasador?<br />

Koga ovaa opganizacija izbipa awbasadop, ppetstav -<br />

nik na odpedena dp`ava, toga{ toj wopa we|unapod no<br />

da bide wnogu aktiven. Odnosno, da ppisustvuval na<br />

we|unapodni nastani, da objavil tpudovi, da ja ppetstavuval<br />

svojata dp`ava vo we|unapodni wpe`i, da<br />

u~estvuval vo pealizacija na we|unapodni ppo ek ti i<br />

da sopabotuval so dpu gi<br />

dp`avi vo izwinati ve 8 do<br />

10 godini. Po ova se ppa vi<br />

pang lista i se po ka nuva<br />

pp viot kandidat da ja ppifa<br />

ti ponudata da sta ne<br />

aw basadop na svoja ta zewja<br />

vo Evpopskata fe de pacija.<br />

Ne govite do kuwenti se pazgle<br />

duvaat ne kol ku weseci<br />

i se glasa. Po toa toj dobi -<br />

va izvestuva we dali sta -<br />

nal awba sa dop.<br />

24 | MOJA ZEMJA<br />

Ppv awbasadop vo<br />

fedepacijata za xpana<br />

Prv i edinstven<br />

Re~nik vo svetot<br />

Na ppviot kongpes na EFFoST vo<br />

Qubqana i oficijalno e po tp -<br />

deno deka Makedonija e edin -<br />

stvenata dp`ava vo svetot koja<br />

izdala Re~nik za kva li tet i<br />

bezbednost na xpana. „So ova<br />

poka`uvawe deka swe ppe poznaeni<br />

i we|unapodno ppiz nati<br />

vo svetot. Sega ppegovapawe za objavuvawe i kopistewe<br />

na ovoj pe~nik od stpana na dpugite dp `a vi -<br />

~lenki na evpopskata fedepacija za xpana, nau ka i<br />

texnologija”, veli awbasadopot Kakupinov.<br />

ci ja, nekoi ~lenki se kowpaniite Unilever, Kraft Foods,<br />

Frieslnd Foods, Coca Cola, Pepsi Cola, Provimi i dpugi kowpa<br />

nii. „Fakultetot za zewjodelski nauki i xpana e centpal<br />

na to~ka ppeku koja gpa|anite wo`e da dobijat<br />

in fopwacii i ppepopaki za vpabotuvawe vo ~lenkite<br />

na Fedepacijata za xpana. Tie dipektno konkupipaat na<br />

in tepnet i dokolku aplicipaat pove}e lu|e za edna<br />

ista pozicija i iwaat sli~ni kvalifikacii, toga{ jas,<br />

ka ko awbasadop, gi povikuvaw na pazgovopi na Fakultetot<br />

za zewjodelski nauki i xpana vo Skopje, kade pazgova<br />

paw so niv i davaw ppepopaki za kogo i zo{to?”, veli<br />

Ka kupinov.<br />

Sedi{teto na Evpopskata fedepacija za xpana, nauka<br />

i isxpana, wowentalno, e vo Vageningen, Xolandija.<br />

Direktna korist za<br />

zemjodelcite<br />

Dipektnata kopist koja ja iwaat zewjodelcite od<br />

u~estvoto na Makedonija vo ovaa opganizacija, veli<br />

ppofesopot po wikpobiologija, Kakupinov se dipektnite<br />

kontakti so sistewite/standapdite za bezbednost<br />

na xpana koi se bapaat vo svetot (HACCP,<br />

GLOBALGAP, dobpata zewjodelska ppaktika, ISO<br />

22000 (standapd za bezbednost na xpana), potoa tie<br />

do bivaat infopwacii za plaswanot na zewjodelski<br />

ppo izvodi (wo`nost za pponao|awe novi pazapi), ce -<br />

ni i infopwacii za toa kakvi ppoizvodi bapaat dpu -<br />

gi te pazapi. Isto taka, postoi wo`nost za sle de we<br />

na evpopskata zakonska pegulativa, dipektivite, ca -<br />

pin skite tapifni bapiepi.

AGENCIJA ZA FINANSISKA PODDR[KA VO ZEMJODELSTVOTO I RURALNIOT RAZVOJ<br />

Programa za f inansiska poddr{ka vo zemjodelstvoto za 2009 godina<br />

(merki za koi se aplicira ovoj mesec)<br />

1.2.<br />

1.3.<br />

1.4.<br />

1.5.<br />

1. 6.<br />

1. 7.<br />

Naziv na merkata<br />

Finansiska poddr{ka za povr{ina so proletni `itni<br />

kulturi (p~enica, p~enka, r`, ja~men, oves, oriz,<br />

tritikale) i industriski kulturi (son~ogled, m.repka,<br />

afion, soja, {.repa), vklu~itleno i esenski r` i<br />

tritikale<br />

Finansiska poddr{ka za fura`ni kulturi (lucerka,<br />

graor, esparzea i d.gra{ok)<br />

Dopolnitelna finansiska poddr{ka za zaseani<br />

povr{ini (1.1. i 1.2) so sertificiran semenski materjal<br />

Finansiska poddr{ka za proizveden i predaden<br />

orientalen sitnolisen tutun od rekolta 2008 godina<br />

Finansiska poddr{ka za oran`erisko proizvodstvo<br />

(domati, piperki, krastavici i re`ano cve}e)<br />

Finansiska poddr{ka za gradinarski kulturi na otvoreno<br />

i plastenici i kultivirano proizvodstvo na lekoviti,<br />

aromati~ni i za~inski rastenija- minimum 0.2 ha<br />

Visina na<br />

poddr{ka<br />

6.000<br />

(skalesta<br />

presmetka)<br />

Kraen rok za<br />

podnesuvawe barawe<br />

Obrazec<br />

31. 05. 2009 A3, A5<br />

4.000 31. 05. 2009 A3, A5<br />

1.200 31. 05. 2009 A, A1, A3, A5<br />

45 31.05.2009<br />

80.000 31. 05. 2009 A3, A6<br />

9.000 31. 05. 2009 A3, A6<br />

1. 9.<br />

Finansiska poddr{ka za podigawe novi povr{ini pod<br />

lozovi nasadi<br />

140.000 31. 05. 2009 A3, A5<br />

1. 10. Finansiska poddr{ka za povr{ini pod lozovi nasadi 7.500 31. 05. 2009 A3, A5<br />

1. 12.<br />

Finansiska poddr{ka za podigawe novi ovo{ni<br />

nasadi (kru{a, jabolka, praska, kajsija, sliva, le{nik,<br />

orevi badem, malina, vi{na, ribizla, kapina i jagoda),<br />

vklu~itelno alternativni nasadi (aronija, borovinka,<br />

japonska jabolka, kalinka, citrusi, maslinki)<br />

90.000 31. 05. 2009 A3, A5<br />

1. 18. Finansiska poddr{ka za pedalo{ka analiza 31. 05. 2009 A, A2<br />

2. 7. Finansiska poddr{ka za obele`ano grlo ovca 850 31. 05. 2009 A3, A9<br />

2. 9. Finansiska poddr{ka za obele`ano grlo kozi 750 31. 05. 2009 A3, A7<br />

2. 11.<br />

Poddr{ka po grlo matorici za zemjodelski stopanstva so<br />

minimum 2 grla<br />

700 31. 05. 2009 A3, A7<br />

2. 18.<br />

Finansiska poddr{ka po registrirano prezimeno p~elno<br />

semejstvo za minimum 35 semejstva<br />

500 31. 05. 2009 A3, A7<br />

2.21. Finansiska poddr{ka za farmersko odgleduvawe noevi 1.700 31. 05. 2009 A3, A7<br />

2. 22.<br />

4.1.<br />

4. 2.<br />

Finansiska poddr{ka za farmersko odgleduvawe<br />

pol`avi<br />

Dopolnitelna poddr{ka od 30% za potto~ki 1 i 2<br />

sertificirani kako rastitelno i sto~arsko organsko<br />

proizvodstvo i proizvodstvo vo konverzija, osven za<br />

potto~kite od to~ka 1 i 2 povrzani so poddr{kata<br />

opfatena vo potto~kite 4.2. do 4. 7<br />

Finansiska poddr{ka za povr{ini nameneti za zeleno<br />

|ubrewe/ugar vo plodored<br />

4.3. Finansiska poddr{ka vo ovo{tarsko proizvodstvo<br />

90.000 31. 05. 2009 A3, A7<br />

Zgolemena<br />

poddr{ka<br />

za 30%<br />

3.500<br />

15.000<br />

(skalesto)<br />

Prijavuvawe<br />

na proizvodni<br />

kapaciteti do 31. 05.<br />

2009, podnesuvawe<br />

barawe za isplata do<br />

01. 12. 2009<br />

Prijavuvawe<br />

na proizvodni<br />

kapaciteti do 31. 05.<br />

2009, podnesuvawe<br />

barawe za isplata do<br />

01. 12. 2009<br />

Prijavuvawe<br />

na proizvodni<br />

kapaciteti do 31. 05.<br />

2009, podnesuvawe<br />

barawe za isplata do<br />

01. 12. 2009<br />

A3, A11<br />

A3, A11<br />

A3, A11

AGENCIJA ZA FINANSISKA PODDR[KA VO ZEMJODELSTVOTO I RURALNIOT RAZVOJ<br />

Programa za f inansiska poddr{ka na ruralniot razvoj za 2009 godina<br />

Za sproveduvawe na ovaa programa za ruralno podra~je<br />

se smeta naseleno mesto soglasno Spisokot na<br />

ruralni podra~ja vo Republika Makedonija (Slu`ben<br />

vesnik na Republika Makedonija br.154/2008). Ridskoplaninsko<br />

ruralno podra~je e ruralno podra~je so<br />

prose~na nadmorska viso~ina od 700 metri<br />

Investicii za podobruvawe na<br />

konkurentnost i modernizacija na<br />

191.000.000<br />

zemjodelski stopanstva, vklu~itelno<br />

i akva kultura<br />

Investicii za dorabotka,<br />

prerabotka, skladirawe, pakuvawe i 80.000.000<br />

marketing na zemjodelski proizvodi<br />

Investicii za ruralna<br />

110.000.000<br />

infrastruktura<br />

Finansiska poddr{ka na promotivni<br />

aktivnosti za razvoj na ruralen 6.000.000<br />

turizam<br />

Investicii za podobruvawe na<br />

znaeweto i unapreduvaweto<br />

na ~ove~kiot potencijal na<br />

zemjodelskite proizvoditeli,<br />

8.000.000<br />

obezbeduvawe na sovetodavni<br />

uslugi i edukacija za upravuvawe so<br />

zemjodelsko stopanstvo<br />

Poddr{ka za organizirawe i<br />

zaedni~ko vr{ewe na proizvodna 6.000.000<br />

dejnost na zemjodelski stopanstva<br />

Investicii za proizvodstvo i<br />

koristewe na obnovlivi energii vo 18.000.000<br />

ruralni sredini<br />

Materijalni tro{oci za<br />

2.000.000<br />

implementacija na programata<br />

Nepodmireni obvrski za 2008 godina 1.000.000<br />

VKUPNO 422.000.000<br />

Sredstvata od stav 2 mo`e da bidat nameneti za<br />

investicii za nabavka na novi osnovni sredstva,<br />

za operativni tro{oci (nadomest za rabotna raka,<br />

monta`a, instalirawe) povrzani so nabavenite osnovni<br />

sredstva i ostanati tro{oci predvideni so ovaa<br />

Programa. Vkupnata vrednost na operativnite tro{oci<br />

ne mo`e da nadmine 5%, a vkupna vrednost na odobreni<br />

intelektualni uslugi za izrabotka na grade`en ili<br />

elektrifikaciski proekt ne mo`e da nadmine 3%<br />

od vkupnata odobrena investacija po poedine~en<br />

korisnik.<br />

II<br />

(1) Sredstvata od Del I stav (1) to~ka 1 na ovaa programa<br />

vo iznos od 191.000.000,00 denari se nameneti za:<br />

Investicii za modernizacija na<br />

lozarstvoto, ovo{tarstvoto i<br />

33.000.000<br />

gradinarstvoto (na otvoreno)<br />

Investicii za podignuvawe na<br />

novi oran`erii (staklenici ili<br />

plastenici) za proizvodstvo na<br />

rasad (rasadnici) ili von-sezonsko 32.000.000<br />

odgleduvawe na zelen~uk, vklu~itelno<br />

i re`ano cve}e i sitno ovo{je i oprema<br />

za oran`erisko proizvodstvo<br />

Investicii za zgolemuvawe na<br />

rentabilnosta na proizvodstvoto<br />

na `itni i industriski kulturi<br />

61.000.000<br />

(maslodajni, fura`ni kulturi, tutun)<br />

vklu~itelno i proizvodstvo na kompir<br />

Investicii za modernizacija na<br />

sto~arski farmi vklu~itelno i<br />

28.000.000<br />

`ivinarski farmi za odgleduvawe na<br />

nesilki i brojleri<br />

Investicii za modernizacija na<br />

9.000.000<br />

p~elarstvoto<br />

Investicii za obnovuvawe i<br />

podignuvawe novi kapaciteti za<br />

28.000.000<br />

akvakultura i opremuvawe na ribnici<br />

VKUPNO 191.000.000<br />

(2) Sredstvata od stav (1) to~ka 1 vo iznos od 33.000.000,00<br />

denari se nameneti za slednive investicii: nabavka<br />

na traktori do 95KS; nabavka na kultivatori ili<br />

moto-kultivatori; nabavka na oprema i priklu~na<br />

mehanizacija za priprema na po~va, za sadewe ili za<br />

berewe; nabavka na oprema za pakuvawe i skladirawe<br />

na sve`i proizvodi; nabavka na oprema za instalirawe<br />

na moderni i efikasni sistemi za navodnuvawe, so<br />

pridru`en kompjuterski softver, nabavka na generatori<br />

i agregati za obezbeduvawe na energija za rabota na<br />

kompjuteri za kontrola na navodnuvawe, vklu~itelno<br />

i nabavka na elementi za konstrukcija na za{titni<br />

objekti za smestuvawe na kontrolnata oprema za<br />

navodnuvawe; operativni tro{oci za instalirawe na<br />

oprema, vklu~itelno i softver.<br />

(3) Sredstvata od stav (1) to~ka 2 vo iznos od 32.000.000,00<br />

denari se nameneti za slednive investicii:<br />

intelektualni uslugi za izrabotka na grade`en proekt<br />

za podignuvawe na novi oran`erii (staklenici ili<br />

plastenici); nabavka na grade`ni materijali i elementi<br />

za konstrukcija od metal ili aluminium vklu~itelno i<br />

prekrivki od staklo ili plasti~na prekrivka; nabavka na<br />

kultivatori ili moto-kultivatori; nabavka na oprema i<br />

priklu~na mehanizacija za priprema na po~va, za sadewe<br />

i za berewe; nabavka na oprema za instalirawe na<br />

moderni i efikasni sistemi za navodnuvawe isklu~ivo<br />

nameneti za novite povr{ini pod oran`erii, so<br />

pridru`en kompjuterski softver vku~itelno i nabavka<br />

na generatori ili agregati za obezbeduvawe na energija

AGENCIJA ZA FINANSISKA PODDR[KA VO ZEMJODELSTVOTO I RURALNIOT RAZVOJ<br />

za rabota na sistemot na navodnuvawe; operativni<br />

tro{oci za gradewe, instalirawe na elementi za<br />

konstrukcija i oprema, vklu~itelno i softver, kako<br />

i nabavka na oprema za odr`uvawe na mikroklimatski<br />

uslovi vo oran`erii.<br />

(4) Sredstvata od stav (1) to~ka 3 vo iznos od 61.000.000,00<br />

denari se nameneti za slednive investicii: nabavka<br />

na zemjodelska mehanizacija, priklu~na mehanizacija i<br />

oprema za primarno proizvodstvo na `itni i industriski<br />

kulturi (maslodajni, fura`ni kulturi, tutun),<br />

vklu~itelno i proizvodstvo na kompir i operativni<br />

tro{oci za instalirawe na oprema.<br />

(5) Sredstvata od stav (1) to~ka 4 vo iznos od<br />

28.000.000,00 denari se nameneti za slednive<br />

investicii: nabavka na oprema za postavuvawe na<br />

sistemi za hranewe vklu~itelno i oprema za podgotovka<br />

na premiksi i skladirawe na dobito~na hrana; nabavka<br />

na oprema za sistemi za poewe; nabavka na oprema za<br />

sistemi za molzewe i ~uvawe na mleko; nabavka na oprema<br />

za ograduvawe na prostorot za odgleduvawe i ispa{a<br />

na dobitokot; nabavka na oprema za odgleduvawe na<br />

nesilki; nabavka na inkubatori za `ivina; nabavka na<br />

oprema za ~istewe na prostorot za ~uvawe na dobitok<br />

ili `ivina i transport; nabavka na grade`ni materijali<br />

ili elementi za konstrukcija na rezervoari ili platoa<br />

za skladirawe na arsko |ubrivo; operativni tro{oci<br />

za gradewe, instalirawe na elementi za konstrukcija i<br />

oprema, vklu~itelno i softver.<br />

(6) Sredstvata od stav (1) to~ka 5 vo iznos od 9.000.000,00<br />

denari se nameneti za slednive investicii: nabavka na<br />

ramki i sandaci za p~elni semejstva; nabavka na oprema za<br />

odgleduvawe na p~eli; nabavka na oprema proizvodstvo<br />

na med i p~elni proizvodi; operativni tro{oci za<br />

instalirawe na oprema.<br />

(7) Sredstvata od stav (1) to~ka 6 vo iznos od 28.000.000,00<br />

denari se nameneti za slednive investicii: intelektualni<br />

uslugi za izrabotka na grade`en proekt za obnovuvawe i<br />

podignuvawe novi kapaciteti za akvakultura; nabavka na<br />

grade`ni materijali i elementi za konstrukcija nameneti za<br />

obnovuvawe i podignuvawe novi kapaciteti za akvakultura<br />

(bazeni, kadi) mati~ni bazeni, odgleduvali{te i goili{te<br />

za slatkovodna riba; nabavka na grade`ni materijali<br />

i elementi za konstrukcija nameneti za mrestili{te<br />

(inkubaciska sala) i inkubacija na ikra vklu~itelno i<br />

oprema za mrestewe i inkubacija na ikra (inkubatori i<br />

le`nici); nabavka na kafezi za kafezno odgleduvawe na<br />

slatkovodna riba; nabavka na oprema za ~uvawe na hrana<br />

i hranewe na ribite; nabavka na oprema za skladirawe na<br />

riba opremeno so sistem za ispu{tawe na te~en kislorod<br />

ili fri`ideri; nabavka na ledomati; nabavka na oprema za<br />

pro~istuvawe na vlezni ili ispusni vodi (pumpi, filtri<br />

i cevki); operativni tro{oci za gradewe, instalirawe<br />

na elementi za konstrukcija i oprema, vklu~itelno i<br />

softver.<br />

(8) Korisnik na sredstvata od stav (1) osven to~ka 6 od ovoj<br />

del e zemjodelsko stopanstvo vpi{ano vo Edinstveniot<br />

registar na zemjodelski stopanstva soglasno Zakon za<br />

zemjodelstvoto i ruralniot razvoj so slednata golemina<br />

na zemjodelski proizvodni kapaciteti:<br />

a) Za investicii od stav (2) na ovoj del, da raspolaga<br />

so minimum 0,2 ha povr{ina pod lozovi ili ovo{ni<br />

nasadi ili gradinarski kulturi na otvoreno;<br />

b) Za investicii od stav (3) na ovoj del, da raspolaga<br />

so: minimum 0,1 ha povr{ina nameneta za podignuvawe<br />

na novi oran`erii (staklenici) i opremuvawe na<br />

novite oran`erii; minimum 0,2 ha povr{ina nameneta<br />

za podignuvawe na novi oran`erii (plastenici) i<br />

opremuvawe na novite oran`erii; minimum 0,05 ha<br />

povr{ina nameneta za podignuvawe na novi rasadnici<br />

(staklenici ili plastenici) i opremuvawe na novite<br />

rasadnici; minimum 0.3 ha povr{ina pod oran`erii<br />

(staklenici ili plastenici) nameneta za opremuvawe<br />

i mehanizacija.<br />

v) Za investicii od stav (4) na ovoj del, da raspolaga<br />

so: minimum 0,5 ha povr{ina nameneta za `itni ili<br />

industriski kulturi (maslodajni, fura`ni kulturi,<br />

tutun) - minimum 0,3 ha povr{ina nameneta za<br />

proizvodstvo na kompir.<br />

g) Za investicii od stav (5) na ovoj del, da raspolaga<br />

so: minimum 5 do maksimum 130 grla mle~ni kravi;<br />

minimum 7 do maksimum 100 grla goveda za tov godi{no;<br />

minimum 150 do maksimum 700 ovci od site kategorii;<br />

minimum 50 do maksimum 350 kozi od site kategorii;<br />

minimum 20 do maksimum 50 matorici ili minimum<br />

400 do maksimum 1000 svinski goenici godi{no;<br />

minimum 1000 do maksimum 15 000 nesilki; minimum<br />

2500 do 10000 brojleri po turnus.<br />

d) Za investicii od stav (6) na ovoj del, da raspolaga<br />

so minimum 10 p~elni semejstva.<br />

(9) Korisnik na merkite stav (1) to~ka 6 od ovoj del se<br />

pravni i fizi~ki lica koi ispolnuvaat op{ti uslovi za<br />

vr{ewe na ribolovna dejnost i se registrirani soglasno<br />

Zakonot za ribarstvo i akvakultura.<br />

(10) Vkupnata vrednost na odobreni investicii po<br />

poedine~en korisnik ne mo`e da gi nadmine slednive<br />

iznosi: ne pove}e od 3.500.000 denari za investiciite<br />

od stav (2) na ovoj del; ne pove}e od 6.000.000 denari za<br />

investiciite od stav (3) na ovoj del; ne pove}e od 4.000.000<br />

denari za investiciite od stav (4) na ovoj del; ne pove}e od<br />

5.000.000 denari za investiciite od stav (5) na ovoj del;<br />

ne pove}e od 500.000 denari za investiciite od stav (6)<br />

na ovoj del, ne pove}e od 6.500.000 denari za investiciite<br />

od stav (7) na ovoj del.<br />

(11) Dokolku eden korisnik podnese edno barawe za pove}<br />

e investacii od stav (1) na ovoj del, vkupna vrednost<br />

na odobreni investicii ne mo`e da nadmine pove}e od<br />

3.000.000 denari.<br />

(12) Po isklu~ok od stav (2) od Del I, sredstvata od stav (1)<br />

na ovoj del se ispla}aat po princip na ko-finansirawe<br />

na realizirani investicii vo visina od:<br />

55% od vrednosta na odobrenata investicija za<br />

investicii podneseni od nositel na zemjodelsko<br />

stopanstvo od 18 godini starost do 40 godini starost<br />

na denot na podnesuvawe na investicijata ili `ena<br />

nositel na zemjodelsko stopanstvo;<br />

60% od vrednosta na odobrenata investicija za<br />

investicii podneseni od nositel na zemjodelsko<br />

stopanstvo koe se nao|a vo ridsko-planinsko ruralno<br />

podra~je;<br />

65% od vrednosta na odobrenata investicija za<br />

investicii podneseni od nositel na zemjodelsko<br />

stopanstvo od 18 godini starost do 40 godini<br />

starost na denot na podnesuvawe ili `ena nositel<br />

na zemjodelsko stopanstvo koe se nao|a vo ridskoplaninsko<br />

ruralno podra~je;<br />

80% od vrednosta na odobrenata investicija za<br />

investicii od stav (5) alineja 7 i 8.

AGENCIJA ZA FINANSISKA PODDR[KA VO ZEMJODELSTVOTO I RURALNIOT RAZVOJ<br />

(13) Vo slu~aj na pogolem broj barawa vo odnos na<br />

raspolo`ivite sredstva od stav (1) osven to~ka 6, prednost<br />

imaat fizi~ki lica registrirani soglasno Zakon za<br />

vr{ewe zemjodelska dejnost, fizi~ki lica-trgovci<br />

poedinci registrirani soglasno Zakon za trgovski<br />

dru{tva i individualni zemjodelci koi se steknale so<br />

status na osigurenik soglasno Zakonot za penziskoto i<br />

invalidskoto osiguruvawe.<br />

III<br />

(1) Sredstvata od Del I stav (1) to~ka 2 na ovaa programa vo<br />

iznos od 80.000.000,00 denari se nameneti za slednive<br />

investicii:<br />

1. nabavka na oprema za priem i skladirawe na surovina,<br />

podgotovka za prerabotka i prerabotka, pakuvawe i<br />

skladirawe na gotov proizvod, vklu~itelno i oprema<br />

za utvrduvawe i kontrola na kvalitet na proizvodite<br />

i operativni tro{oci za instalacija i monta`a na<br />

nabavenata oprema nameneta za: prerabotki od ovo{je<br />

i zelen~uk, vklu~itelno i konzervirawe na pe~urki;<br />

proizvodstvo na mle~ni proizvodi; proizvodstvo na<br />

mleko vo prav i proizvodstvo na puter; proizvodstvo na<br />

melni~ki proizvodi i integralni proizvodi; prerabotka<br />

na maslodajna repa, soja, maslodajni semiwa i `itarki<br />

za proizvodstvo na nerafinirano maslo za jadewe;<br />

proizvodstvo na dobito~na hrana; proizvodstvo na jajca<br />

vo prav i melan`; proizvodstvo na vino (osven oprema za<br />

stabilizacija i finalizacija); mesni prerabotki; med i<br />

p~elni proizvodi; proizvodstvo na kompirov skrob.<br />

(2) Nabavka na grade`ni materijali i elementi za<br />

konstrukcija i oprema za postignuvawe na standardite<br />

za bezbednost na hrana za zemjodelsko-prehrambenite<br />

podsektori od to~ka 1 na ovoj stav vo soglasnost so Zakonot<br />

za bezbednost na hrana i Zakonot za veterinarno javno<br />

zdravstvo, vklu~itelno i operativni tro{oci za gradewe<br />

i instalirawe na elementi za konstrukcija.<br />

(3) Korisnici na merkite od stav (1) od ovoj del se pravni<br />

lica registrirani soglasno Zakonot za trgovski dru{tva ili<br />

Zakonot za zadrugite so broj na vraboteni ne pomal od 3 lica<br />

i ne pogolem od 50 lica, koi gi ispolnuvaat minimalnite<br />

uslovi za vr{ewe na soodvetnata dejnost soglasno zakon.<br />

(4) Vkupnata vrednost na odobreni investicii po poedine~en<br />

korisnik ne mo`e da iznesuva pove}e od 13.000.000 denari za<br />

investiciite od stav (1) na ovoj del,l osven za investaciite<br />

od to~ka 1 alineja 1 i 2 i to~ka 2, vo koj slu~aj odobrenite<br />

investicii po poedine~en korisnik ne mo`e da nadminat<br />

3.500.000 denari.<br />

IV<br />

(1) Sredstvata od Del I stav (1) to~ka 3 na ovaa programa vo<br />

iznos od 110.000.000,00 denari se nameneti za slednovo:<br />

Investicii vo sozdavawe na osnovni<br />

23.000.000<br />

preduslovi za razvoj na sto~arstvoto<br />

Investicii za rehabilitacija na<br />

sistemite za navodnuvawe na Vodni 8.000.000<br />

zaednici<br />

Investicii vo rekonstrukcija ili<br />

izgradba na patna infrastruktura vo 79.000.000<br />

ruralni podra~ja<br />

VKUPNO 110.000.000<br />

(2) Sredstvata od stav (1) to~ka 1 vo iznos od<br />

23.000.000,00 denari se nameneti za slednive<br />

investicii: intelektualni uslugi za izrabotka na<br />

grade`en ili elektrifikaciski proekt; nabavka na<br />

oprema za povrzuvawe na odgleduvali{tata na dobitok<br />

so elektri~na energija, vklu~itelno i nabavka na<br />

agregati ili generatori i pridru`na instalaciona<br />

oprema za snabduvawe so elektri~na energija;<br />

nabavka na oprema za vodosnabduvawe na odgleduvali{tata<br />

na dobitok; nabavka na grade`en materijal i elementi<br />

za izgradba na zafati na voda i rezervoari za vodopoila<br />

na pasi{ta i izgradba na vodopoila; nabavka na oprema<br />

za ograduvawe na pasi{ta i voveduvawe na sistemi na<br />

kontrolna ispa{a so strujni naso~uvawa, vklu~itelno<br />

i kompjuterska oprema i softver; operativni tro{oci<br />

za izveduvawe na gradba i instalacija na oprema;<br />

nadomest na neto-plata na vraboteni lica za ~uvawe<br />

na dobitok vo period od 01.01.2009 godina, zaklu~no so<br />

31.102009 godina, za broj na vraboteni lica soodveten<br />

na goleminata na stadoto vo odnos 1 vraboten za `uvawe<br />

na 150 ovci ili 1 vraboten za ~uvawe na 100 kozi;<br />

finansirawe na investicioni aktivnosti predivdeni<br />

so programata za stopanistuvawe so pasi{ta.<br />

(3) Sredstvata od stav (1) to~ka 2 vo iznos od 8.000.000,00<br />

denari se nameneti za investicii za obnovuvawe<br />

i modernizacija na sistemite za navodnuvawe i za<br />

odvodnuvawe (odvodnite kanali) so koi rakovodat<br />

Vodnite zaednici, vklu~itelno i izgradba na sistemi za<br />

podzemno drenirawe na vodata od po~vata, odnosno za<br />

slednive investicii: intelektualni uslugi za izrabotka<br />

na grade`en proekt za izgradba ili rekonstrukcija na<br />

sistem za navodnuvawe; nabavka na grade`en materijal<br />

i elementi za konstrukcija (pumpi, filtri, cevki);<br />

operativni tro{oci za ~istewe i podgotovka na terenot<br />

za gradba; operativni tro{oci za izveduvawe na gradba<br />

i instalirawe na oprema.<br />

(4) Sredstvata od stav (1) to~ka 3 vo iznos od 79.000.000,00<br />

denari se nameneti za rekonstrukcija ili izgradba na<br />

zemjodelski pat, makadamski pat i nekategoriziran pat,<br />

vklu~itelno i pokrivawe na selski ulici, nameneti<br />

za povrzuvawe na selo so op{tinski pat; povrzuvawe<br />

na selo so drugo selo (op{tinski pat); povrzuvawe na<br />

seloto so prirodni retkosti, kulturni ili ostanati<br />

objekti od zna~ewe na naselenieto vo seloto; probivawe,<br />

izramnuvawe i pokrivawe na zemjodelski pat; so dol`ina<br />

na patot koja ne nadminuva 1km i {iro~ina na patot<br />

koja ne nadminuva 6m, odnosno za slednive investicii:<br />

intelektualni uslugi za izrabotka na grade`en proekt za<br />

izgradba ili rekonstrukcija na pat; nabavka na grade`en<br />

materijal i materijal za prekrivawe na povr{inata na<br />

patot vklu~itelno i pokrivni elementi (bekaton plo~ki,<br />

kameni plo~ki ili kocki ili sli~ni povr{inski pokrivni<br />

elementi); operativni tro{oci za ~istewe i podgotovka<br />

na terenot; operativni tro{oci za izveduvawe na gradba<br />

i prekrivawe na povr{inata na patot.<br />

(5) Korisnik na sredstvata od stav (2) osven alineite<br />

7 i 8 od ovoj del e zemjodelsko stopanstvo upi{ano<br />

vo Edinstveniot registar na zemjodelski stopanstva<br />

soglasno Zakon za zemjodelstvoto i ruralniot razvoj koj<br />

e sopstvenik ili korisnik na pasi{te i e so slednata<br />

golemina na zemjodelski proizvodni kapaciteti: minimum<br />

15 grla mle~ni kravi; minimum 15 grla goveda za tov<br />

godi{no; minimum 300 ovci od site kategorii; minimum

AGENCIJA ZA FINANSISKA PODDR[KA VO ZEMJODELSTVOTO I RURALNIOT RAZVOJ<br />

150 kozi od site kategorii; minimum 50 matorici ili<br />

minimum 1000 svinski goenici godi{no.<br />

(6) Korisnik na sredstvata od stav (2) alineja 7 od ovoj<br />

del e zemjodelsko stopanstvo upi{ano vo Edinstveniot<br />

registar na zemjodelski stopanstva soglasno Zakon<br />

za zemjodelstvoto i ruralniot razvoj i e so slednata<br />

golemina na zemjodelski proizvodni kapaciteti:<br />

minimum 150 ovci od site kategorii i minimum 100 kozi<br />

od site kategorii.<br />

(7) Korisnik na sredstvata od stav (2) alineja 8 od ovoj<br />

del e Javnoto pretprijatie za stopanisuvawe so pasi{ta<br />

na Republika Makedonija.<br />

(8) Korisnik na sredstvata od stav (3) od ovoj del se<br />

registrirani Vodni Zaednici soglasno Zakonot za<br />

vodni zaednici i na koi im se predadeni sistemite na<br />

upravuvawe od strana na Ministerstvoto za zemjodelstvo,<br />

{umarstvo i vodostopanstvo.<br />

(9) Korisnik na sredstvata od stav (4) od ovoj del<br />

mo`e da bide samostojno lokalnata samouprava kade<br />

se nao|a seloto ili javno-privatno partnerstvo kade<br />

kako nositel se javuva ili lokalnata samouprava ili<br />

mesnata zaednica na seloto registrirana od lokalnata<br />

samouprava.<br />

(10) Vkupnata vrednost na odobreni investicii po<br />

poedine~en korisnik ne mo`e da gi nadmine slednive<br />

iznosi: ne pove}e od 3.000.000 denari za investiciite<br />

od stav (2) osven za alineja 7 i 8 na ovoj del; ne pove}e od<br />

18.000 denari mese~no po eden vraboten za investaciite<br />

od stav (2) alineja 7 na ovoj del; ne pove}e od 10.000.000<br />

denari vkupen iznos na odobreni sredstva za isplata na<br />

investiciite od stav (2) alineja 8 na ovoj del vo period<br />

na sproveduvawe na ovaa Programa; 5.000.000 denari<br />

za investiciite od stav (3) na ovoj del; ne pove}e od<br />

10.000.000 denari za investiciite od stav (4) na ovoj<br />

del.<br />

(11) Po isklu~ok od stav (3) od Del I, sredstvata od stav (1)<br />

na ovoj del se ispla}aat po princip na ko-finansirawe<br />

na realizirani investicii vo visina od:<br />

55% od vrednosta na odobrenata investicija za<br />

investicii podneseni od nositel na zemjodelsko<br />

stopanstvo od 18 godini starost do 40 godini starost<br />

na denot na podnesuvawe na investicijata ili `ena<br />

nositel na zemjodelsko stopanstvo;<br />

60% od vrednosta na odobrenata investicija za<br />

investicii podneseni od nositel na zemjodelsko<br />

stopanstvo koe se nao|a vo ridsko-planinsko ruralno<br />

podra~je;<br />

65% od vrednosta na odobrenata investicija za<br />

investicii podneseni od nositel na zemjodelsko<br />

stopanstvo od 18 godini starost do 40 godini<br />

starost na denot na podnesuvawe ili `ena nositel<br />

na zemjodelsko stopanstvo koe se nao|a vo ridskoplaninsko<br />

ruralno podra~je;<br />

70% od vrednosta na odobrenata investicija za<br />

investicii od stav (4) od ovoj Del.<br />

80% od vrednosta na odobrenata investicija za<br />

investicii od stav (4) od ovoj Del nameneti za selo<br />

klasificirano kako ridsko-planinsko ruralno<br />

podra~je.<br />

V<br />

(1) Sredstvata od Del I to~ka 4 na ovaa programa vo<br />

iznos od 6.000.000,00 denari se nameneti finansirawe<br />

na tro{oci za izrabotka na promotivni materijali<br />

za ruralen turizam, odnosno za slednive investicii:<br />

intelektualni uslugi ili avtorski honorar za<br />

izrabotka na bro{uri, mapi, knigi so istoriski fakti<br />

za lokaliteti i znamenitosti za odredeno ruralno<br />

podra~je; intelektualni uslugi ili avtorski honorar<br />

za grafi~ka podgotovka za pe~atewe na bro{uri, mapi,<br />

knigi so istoriski fakti za lokaliteti i znamenitosti<br />

za odredeno ruralno podra~je; nabavka na uslugi za<br />

pe~atewe na bro{uri, mapi, knigi so istoriski fakti za<br />

lokaliteti i znamenitosti za odredeno ruralno podra~je<br />

vo ne pove}e od 1.000 primeroci; nabavka na uslugi za<br />

dizajn i izrabotka na soodvetni znaci za odbele`uvawe<br />

i unapreduvawe na {umski pateki; operativni tro{oci<br />

za postavuvawe na soodvetni znaci za odbele`uvawe i<br />

unapreduvawe na {umski pateki.<br />

(2) Korisnici na merkite od stav (1) od ovoj del se<br />

zdru`enija i fondacii registrirani soglasno Zakonot<br />

za zdru`enija na gra|ani i fondacii ili pravni lica<br />

registrirani soglasno Zakonot za zadrugite so sedi{te<br />

vo ruralno podra~je.<br />

(3) Kako korisnik na investiciite od alineja 4 i 5 od<br />

stav (1) mo`e da se javi i lokalnata samouprava kade<br />

se nao|a ruralnoto podra~je ili mesnata zaednica na<br />

ruralnoto podra~je.<br />

(4) Korisnicite na sredstvata od stav (3) od ovoj Del<br />

mora da ja sprovedat odobrenata investicija soglasno<br />

odredbite od Zakonot za javnite nabavki.<br />

(5) Vkupnata vrednost na odobreni investicii po<br />

poedine~en korisnik ne mo`e da gi nadmine slednive<br />

iznosi: ne pove}e od 180.000 denari za investiciite<br />

od stav (1) alineja 1 na ovoj del; ne pove}e od 300.000<br />

denari za investiciite od stav (1) alineja 2 na ovoj del;<br />

ne pove}e od 450.000 denari za investiciite od stav<br />

(1) alineja 3 na ovoj del; ne pove}e od 150.000 denari za<br />

investiciite od stav (1) alineja 4 na ovoj del; ne pove}<br />

e od 250.000 denari za investiciite od stav (1) alineja<br />

5 na ovoj del;<br />

(6) Po isklu~ok od stav (3) od Del I, sredstvata od stav (1)<br />

na ovoj del se ispla}aat po princip na ko-finansirawe<br />

na realizirani investicii vo visina od 70% od<br />

vrednosta na odobrenata investicija za investicii vo<br />

ridsko-planinsko ruralno podra~je;<br />

VI<br />

(1) Sredstvata od Del I stav (1) to~ka 5 na ovaa programa<br />

vo iznos od 8.000.000,00 denari se nameneti za<br />

slednovo:intelektualni uslugi ili avtorski honorary<br />

za izrabotka i grafi`ka podgotovka za pe~atewe na<br />

edukativni materijali i trening za upatstva i pe~atewe<br />

vo ne pove}e od 1.000 primeroci; tro{oci za organizacija<br />

i oddr`uvawe na obuki i treninzi na individualni<br />

zemjodelski proizvoditeli; tro{oci za nadomest na<br />

avtorski honorari za obu~uva~i i predava~i; nabavka<br />

na oprema za obuki so isklu~ok na kompjuterska oprema,<br />

kompjuterski softver i mebel.<br />

(2) Korisnici na merkite od stav (1) od ovoj del se

AGENCIJA ZA FINANSISKA PODDR[KA VO ZEMJODELSTVOTO I RURALNIOT RAZVOJ<br />

zdru`enija i fondacii registrirani soglasno Zakonot<br />

za zdru`enija na gra|ani i fondacii so sedi{te vo<br />

ruralni podra~ja, javni nau~ni ustanovi od oblasta<br />

na zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo soglasno<br />

Zakonot za nau~no istra`uva~ka dejnost, obrazovna<br />

institucija ili ustanova koja gi ispolnuva uslovite<br />

soglasno Zakon za visokoto obrazovanie, Zakon za<br />

srednoto obrazovanie, Zakon za sstru~noto obrazovanie<br />

i obuka, Zakon za obrazovanie na vozrasnite, pravni lica<br />

registrirani soglasno Zakonot za trgovski dru{tva i<br />

pravni lica registrirani soglasno Zakon za zadrugite<br />

za zemjodelstvo.<br />

(3) Vkupnata vrednost na odobrenata investicija po<br />

poedine~en korisnik ne mo`e da iznesuva pove}e od<br />

4.000.000 denari.<br />

VII<br />

(1) Sredstvata od Del I stav (1) to~ka 6 na ovaa programa<br />

vo iznos od 6.000.000,00 denari }e se koristat za<br />

slednite investicii: intelektualni uslugi ili<br />

avtorski honorar za formirawe na zemjodelski zadrugi<br />

i pravni lica formirani od zdru`enija na zemjodelski<br />

proizvoditeli formirani po 01.01.2009 godina; nabavka<br />

na oprema za kancelariski prostorii i kompjuterska<br />

oprema za zemjodelski zadrugi i pravni lica formirani<br />

od zdru`enija na zemjodelski proizvoditeli formirani<br />

po 01.01.2009 godina; nadomest na tro{oci za vodewe na<br />

smetkovodstvo za tekovnata 2009 godina zaklu~no so<br />

31.10 2009. Za korisnicite od Programata za finansiska<br />

poddr{ka na ruralniot razvoj za 2008 godina se<br />

nadomestuvaat i tro{ocite za vodewe smetkovodstvo<br />

za period od 01.11. – 31.12. 2008; nadomest na netoplata<br />

na upravitelot na novoformirana zemjodelska<br />

zadruga ili pravnoto lice formirano od zdru`enie<br />

na zemjodelski proizvoditeli formirani po 01.01.2009<br />

godina za period 01.01-30.10.2009 godina; nadomest na<br />

neto-plata na upravitelot na zemjodelska zadruga ili<br />

pravnoto lice formirano od zdru`enie na zemjodelski<br />

proizvoditeli po 01.01.2008 godina za period 01.11.2008<br />

godina-30.10.2009 godina; nadomest na neto-plata na<br />

upravitelot na zemjodelska zadruga ili pravnoto lice<br />

formirano od zdru`enie na zemjodelski proizvoditeli<br />

formirani pred 01.01.2007 godina za period 01.01.2008-<br />

30.10.2009 godina.<br />

(2) Korisnici na merkite od stav (1) od ovoj del se zadrugi<br />

i pravni lica osnovani od zdru`enija na zemjodelski<br />

proizvoditeli koi se zanimavaat so zemjodelska<br />

dejnost.<br />

(3) Vkupnata vrednost na rashodite po poedine~en<br />

korisnik ne mo`e da gi nadmine slednive iznosi: ne<br />

pove}e od 30.000 denari za tro{ocite od stav (1) alineja<br />

1 na ovoj del; ne pove}e od 60.000 denari za tro{ocite od<br />

stav (1) alineja 2 na ovoj del; ne pove}e od 75.000 denari<br />

za tro{ocite od stav (1) alineja 3 na ovoj del; ne pove}<br />

e od prose~nata godi{na neto plata izrazena vo meseci<br />

vo dejnosta za tro{ocite od stav (1) alineja 4, 5 i 6 na<br />

ovoj del.<br />

VIII<br />

(1) Sredstvata od Del I stav (1) to~ka 7 na ovaa programa vo<br />

iznos od 18.000.000,00 denari se nameneti za slednive<br />

investicii: nabavka na oprema za instalacii za<br />

proizvodstvo i koristewe na solarna energija; nabavka<br />

na oprema za instalacii za proizvodstvo i koristewe na<br />

bio-gas; nabavka na oprema za instalacii za proizvodstvo<br />

i koristewe na veterot kako izvor na energija; nabavka<br />

na oprema za instalacii za proizvodstvo i koristewe<br />

na geo-termalna energija; operativni tro{oci za<br />

instalacija na oprema.<br />

(2) Korisnik na sredstvata od stav (1) od ovoj del e<br />

semejno zemjodelsko stopanstvo upi{ano vo Edinstveniot<br />

registar na zemjodelski stopanstva soglasno Zakon za<br />

zemjodelstvoto i ruralniot razvoj.<br />

(3) Vkupnata vrednost na odobrena investicija po<br />

poedine~en korisnik ne mo`e da nadmine iznos od<br />

2.000.000 denari.<br />

(4) Po isklu~ok od stav (3) od Del I, sredstvata od stav (1)<br />

na ovoj del se ispla}aat po princip na ko-fiansisrawe<br />

na realizirani investacii vo visina od:<br />

60% od vrednosta na odobrenata investicija za<br />

investicii podneseni od nositel na zemojdelsko<br />

stopanstvo od 18 godini starost do 40 godini starost<br />

na denost na podnesuvawe na investacijata ili `ena<br />

nositel na zemjodelsko stopanstvo;<br />

65% od vrednosta na odobrenata investicija za<br />

investicii podneseni od nositel na zemjodelsko<br />

stopanstvo koe se nao|a vo ridsko-planinsko ruralno<br />

podra~je;<br />

70% od vrednosta na odobrenata investicija za<br />

investicii podneseni od nositel na zemjodelsko<br />

stopanstvo od 18 godini starost do 40 godini<br />

starost na denot na podnesuvawe na investicijata<br />

ili `ena nositel na zemjodelsko stopanstvo koe se<br />

nao|a vo ridsko-planinsko ruralno podra~je.

Denovi na medot za Blagovec<br />

NASTAN<br />

Nade` za u{te<br />

pouspe{no p~elapewe<br />

Pi{uva:<br />

Stojan~e Anastasov, FFRM Ko~ani<br />

Redakcijata „Moja Zewja” na najdobpiot p~elap wu dodeli tpiwese~na<br />

ppetplata na spisanieto so nade` deka sovetite {to gi objavuva<br />

spisanieto }e powognat za u{te pouspe{no p~elapewe.<br />

Razni ppoizvodi od wed, za{titna obleka, alatki<br />

za p~elapnici, wodeli na p~elni sandaci,<br />

stpu~ na litepatupa, ppepapati za tpetwan na<br />

p~e lnite sewejstva... bea del od asoptiwanot<br />

{to gi kpase{e p~elapskite {tandovi na wanifes ta -<br />

ci jata „Denovi na wedot” vo Vinica. Na ovaa tpidnevna<br />

wa nifestacija, ppeku stpu~ni ppedavawa, wladite se<br />

za poznaa so osnovite na p~elapstvoto.<br />

Po petti pat, p~elapskoto zdpu`enie „Matica” ja<br />

op ganizipa ovaa wanifestacija tokwu na ppaznikot Bla -<br />

govec. Lolew bpoj gpa|ani u`ivaat vo zbogatenata wani -<br />

fes tacija, kultupno-uwetni~kite nastapi i degu sta -<br />

ci jata na wed i ppopolka.<br />

P~elapite bea zadovolni od opganizipanata poseta<br />

na p~elapnik, kowbinipano so ppedavawe za ppavilno<br />

ppo izvodstvo na watici. Isto taka, opganizatopot dode<br />

li ppiznanija za uspe{nite i doka`ani ppo iz vo di te -<br />

li na wed kako wotiv za u{te pouspe{no p~elapewe.<br />

„Ovoj kpaj nudi dobpi<br />

us lovi za p~elapewe. Od<br />

70 ~lenovi na zdpu`enie -<br />

to, okolu 30 se od vi ni~ -<br />

ki ot pegion. Se nadevaw<br />

de ka so ovaa wanife sta ci -<br />

ja }e se zgolewi bpojot na<br />

p~e lapi i wladite }e do bijat<br />

elan za zaniwa va we so<br />

ovaa dejnost. P~e lap -<br />

stvoto e ppo fitabilno i<br />

nie davawe ppidones za negova<br />

afipwacija”, ob jasnu -<br />

Edukacija za podobpa ppoda`ba<br />

va Mapjan~o Donev, ppetsedatel na zdpu`enieto „Ma tica”.<br />

Izlaga~ite se zadovolni od winatogodi{nite ppinosi,<br />

iako uslovite ne bea pogodni. Tie se nadevaat<br />

deka godinava }e bide u{te pouspe{na i pobogata za<br />

p~elapite.<br />

PROBLEM<br />

Me~ka-vizitarka<br />

Pi{uva:<br />

Marija Koteska, FFRM Bitola<br />

Za da se za{titi `ivotinskiot svet, kako i<br />

p~elnite sewejstva, lovnite dpu{tva tpeba<br />

da vp{at ppixpanuvawe na we~kite so<br />

ovo{ni i `itni plodovi, objasnuva<br />

Jovanovski od seloto Lopatica<br />

P~elite na Tpajko Jova nov -<br />

ski i Nikola Ne{kovski od<br />

bi tolskoto selo Lopatica<br />

bi le `ptva na we~ka. Taa se<br />

najala i so p~eli od p~elapnikot na<br />

Atanas @ilevski od seloto Dpago{.<br />

Kon kpajot na wapt, vo ve~epnite<br />

~asovi, we~kata gi napadnala p~e -<br />

lap nicite i ppedizvikala watepijal<br />

na {teta. Ppitoa, uni{tila pet<br />

p~el ni sewejstva na Jovanovski, oko -<br />

lu 20 sewejstva na @ilevski i 35 sewej<br />

stva kaj Ne{kovski.<br />

Spoped Jovanovski, tpi we~ki gi<br />

na padnale negovite p~elapnici, ba -<br />

paj }i xpana. Toj objasnuva deka nacio<br />

nalniot papk „Pelistep” e<br />

izvop za wno`ewe na we~kata. „Sega<br />

wo`e da gi najdete i vo najniskite<br />

pla nin ski ppedeli. Bpojnosta na<br />

we~ ki te ja nadwinuva gpanicata {to<br />

tpe ba da ja iwa vo papkot i toa ppetsta<br />

vuva golewa opasnost za celiot<br />

`i votinski svet i za p~elite”, veli<br />

Jo vanovski.<br />

Ovie p~elapi ja tu`at we~kata<br />

ko ja iw go napadnala iwotot. Ppi<br />

sud skite spopovi, javnite ppavobpa -<br />

ni teli vo za{tita na dp`avata, ve -<br />

li Tpajko, se izjasnuvaat deka za<br />

na ppavenata {teta se pla}a pol o -<br />

vi~ na ot{teta oti p~elapnicite ne<br />

se dovolno za{titeni. „P~e lap ni -<br />

kot wo`e da se za{titi edinstveno<br />

so izgpaden yid od dva wetpa i `e -<br />

lez na vpata”, objasnuva Jovanovski.<br />

Kako da se spasiwe od we~kata?<br />

Vo we|uvpewe, sto~apot Jova nov -<br />

ski ppedlaga za za{tita na `ivo tin<br />

skiot svet, kako i na p~elnite<br />

se wejstva, lovnite dpu{tva da vp -<br />

{at ppixpanuvawe na we~kite so<br />

ovo {ni i `itni plodovi. So sawoto<br />

ppi xpanuvawe so ovo{je i `itna<br />

xpa na, veli toj, bi se za{tedile wno -<br />

gu spedstva {to dp`avata bi tpeba -<br />

lo da gi plati kako ot{teta za<br />

p~e lapite. Jovanovski ppepopa~uva<br />

p~e lapite da ppezewaat wepki so<br />

no} no ~uvawe i upotpeba na za{ tit -<br />

ni spedstva koi }e ja izbpkaat we~ -<br />

ka ta od tepenot.<br />

MART 2009 | 33

P^ELARSTVO<br />

Tradicionalen med<br />

Izvorno<br />

ppoizvodstvo na wed<br />

Ppoizveduvawe wed spoped nopwite ppopi{ani<br />

vo Kupanot (~ist wed bez dodatoci). Toa ni e<br />

nasledeno od wnogu na{i pokolenija. Zna~i,<br />

ppoizveduvawe na ppiwitiven na~in, bez nikakvi<br />

dodatoci. Vsu{nost, na{eto nasledstvo zna~elo<br />

izvopno ppoizvodstvo, a nie swe bile vepni kon<br />

na{ite zapovedi. Isto taka ostanuvawe vepni i<br />

kon na{ite potpo{uva~i”, objasnuva Miftapi<br />

Pi{uva:<br />

Majlinda Ibraimi<br />

Sewejstvoto Mifta -<br />

pi e edinstvenoto<br />

se wejstvo vo te tov -<br />

sko Novo Selo 2 koe<br />

od gleduva p~eli u{te od<br />

pped Vtopata svetska vojna.<br />

Na 1.200 wetpi nadwopska vi -<br />

so ~ina, seduw de set go di{ ni -<br />

ot Mewi{, odgleduva p~eli<br />

u{te od svoeto pano detst -<br />

vo. Vo 1945 godina ostanuva<br />

sa wo so dve ko{nici, no po -<br />

doc na ja zgolewuva nivnata<br />

bpoj ka. Ovoj penzionep go<br />

ppe dava svoeto xobi na sna -<br />

ata Ipwijete. Taa ve}e 17 godi<br />

ni paboti so p~elite.<br />

Ia ko e wajka na tpi walolet -<br />

ni deca, dowa}inka, se gpi`i<br />

za kpavite, taa pped se, e<br />

gop da p~elapka. „Site pa bo -<br />

ti, osven p~elapstvoto, wi<br />

se vo vtop plan. Letno vpe -<br />

we, pabotiwe zaedno so deca -<br />

ta koi newaat nikakvi {kolski<br />

obvpski. Vo p~e lapstvo<br />

to e vklu~en i soppugot<br />

Taip, kako ppodol`uvawe na<br />

se wejnata tpadicija”, veli<br />

Iw pijete. Ova sewejstvo pp o -<br />

iz veduva sawo livadski pla -<br />

nin ski wed. Lo ppodavaat po<br />

500 denapi. Velat deka popa<br />

di kvalitetot na wedot,<br />

lu |eto doa|aat kaj niv i go<br />

ku puvaat od dowa. Isto taka<br />

we dot go plasipaat vo Kotop<br />

i vo Tupcija. „Ppoizveduvawe<br />

wed spoped nopwite ppo pi -<br />

{a ni vo Kupanot (~ist wed<br />

bez dodatoci). Toa ni e na -<br />

sle deno od wnogu na{i po ko -<br />

le nija. Zna~i, ppoizveduvawe<br />

na ppiwitiven na~in, bez ni -<br />

kak vi dodatoci. Vsu{nost,<br />

na {eto nasledstvo zna~elo<br />

iz vopno ppoizvodstvo, a nie<br />

swe bile vepni kon na{ite<br />

Izvopno<br />

ppoizvodstvo -<br />

pouspe{en `ivot<br />

Snaata Iwpijete powaga vo sewejnoto p~elapewe<br />

Sa}e-Skopje<br />

Tel: 02/3 211-907<br />

za povedi. Isto<br />

ta ka os tanuvawe<br />

vepni i kon na -<br />

{i te pot po {u va -<br />

~i”, objasnuva<br />

Mif tapi. Niv ni -<br />

ot wed go upotpebuvaat<br />

i za API<br />

te papija. Osven<br />

toa, ovaa tepa pi -<br />

ja de lu va i kako<br />

antistpes. Ppo -<br />

iz vedeniot ppo -<br />

po lis, bes platno,<br />

go da vat na<br />

lu |eto koi iwa at<br />

po tpeba od toa,<br />

se kako pobude ni<br />

od peligiozni<br />

ppi ~ini.

LRADINARSTVO<br />

Papite za Kapijata<br />

otidoa kaj tpgovcite!?<br />

Pi{uva:<br />

Kole Paskov,<br />

Menaxer za uslugi FFRM<br />

Del proizvoditeli ne gi ispolnija uslovite<br />

Site ppepabotuva~i na industpiska pipepka, kako i na dowati, fefeponi,<br />

kopni{oni i gawba, dokolku gi ispolnuvaat uslovite spoped Ppogpawata za finansiska<br />

poddp{ka na zewjodelstvoto vo 2008 godina, }e dobjat subvencii, velat<br />

od Agencijata za finansiska poddp{ka i pazvoj na zewjodelstvoto i pupalniot<br />

pazvoj. Ovaa wepka, spoped dipektopot na Agencijata, Toni Diwovski e naweneta<br />

isklu~ivo za ppoizvoditelite, so {to se isklu~uva wo`nosta tpgovcite da se<br />

javat kako potencijalni kopisnici na spedstvata. „Tpgovcite ne se celna gpupa<br />

na Ppogpawata, tuku toa se ppoizvoditelite. Se pazbipa, onie ppoizvoditeli koi<br />

ne gi ispolnija bapanite uslovi, ne dobija papi”, objasnuva Diwovski. Negovata<br />

kole{ka, Valentina \o{evska, pakovoditel na sektop za dipektni pla}awe vo<br />

Agencijata, objasnuva deka sekoja ppogpawa iwa nawena, kpitepiuwi, uslovi i<br />

visina na poddp{ka. Ovaa godina, za sektopot gpadinapstvo, konkpetno za wepkata<br />

Finansiska poddp{ka za ppoizvodstvo na industpiska pipepka, dowati, fefeponi,<br />

kopni{oni i gawbi ppedadeni vo ppepabotuva~kata industpija, se ispla}aat<br />

12.000 denapi po xektap. „Za `al, pogolew del od ppoizvoditelite ne donesoa<br />

dokaz deka svoeto ppoizvodstvo go ppedale vo industpiskite kapaciteti i ne go<br />

ostvapija ppavoto na subvencija po ovoj osnov”, veli \o{evska.<br />

Otkup na pipepka na punkt<br />

Tpgovcite i natawu se bogatat na<br />

gpb ot na zewjodelcite, velat<br />

stpu wi~kite ppoizvoditeli na<br />

pi pepka. Zewjodelcite obvinuva -<br />

at deka tie iw gi zele i subvenciite za<br />

ppe dadenata koli~ina vo ppe pa bo tu va~ -<br />

ki te kapaciteti. Okolu 1500 ppo iz vo di -<br />

te li na kuptovska kapija od Stpuwi~kiot<br />

pe gion ostanaa bez poddp{kata. Od stpa -<br />

na na Agencijata za finan siska poddp{ka<br />

i be{e ob paz lo `e no deka toa se ppe da de -<br />

ni koli~ini na tpgovci za izvoz. Zewjodelcite<br />

ppa{uvaat dali ppepabotuva~ite<br />

ne waat svoi otkupni punktovi, odnosno<br />

ka ko go vp{ea otkupot i nabavkata so pi -<br />

pep ka i zo{to ne davaa kantapni bele{ki<br />

so pe~at za kogo gi otkupuvaat? Isto taka,<br />

zew j odelcite ppa{uvaat ~ii se tpgovcite<br />

i za kogo otkupuvaat i dali ne se pospedni<br />

ci powe|u ppepabotuva~ite i zewjodelcite.<br />

Odnosno, dali tie tpgovci ne<br />

ppe dale na ppepabotuva~ite i ne gi zewa -<br />

le papite za subvencii nawesto zewjodelcite,<br />

potoa kako e postapeno so ot kupnata<br />

sipovina - se bapa dokaz za toa kade<br />

e odneseno otkupenoto ppoizvodstvo i<br />

toj, potoa, tpeba da se dostavi do Zew jo -<br />

del skiot inspektopat.<br />

Fapwepite povikuvaat da se ppezewe<br />

naj ostpa akcija od stpana na Inspektopatot<br />

i da se vidi visinata na {tetata, da<br />

se sppe~i wanipulacijata so nivnata ppo -<br />

iz vedena pipepka (za koja se tvpdi deka<br />

vo op{ to ne e ppedadena i ppepabotena od<br />

tol ku golew pegion). Zewjodelcite ba pa -<br />

at, ovaa godina, Dp`avniot inspektopat<br />

za zewjodelstvo, so pisweno izvestuvawe,<br />

da napedi sekoj ppepabotuva~ki kapa ci -<br />

tet na zewjodelski ppoizvodi (javno i<br />

tpans papentno ppeku pis weno i wediuwsko<br />

infopwipawe) da gi objavi svoite ot -<br />

kup ni punktovi i koe ppavno ili fizi~ko<br />

li ce otkupuva za niv. Vsu{nost, seto ova<br />

tpe ba da se doka`e sawo so pevidipawe na<br />

do kuwentacijata na ppepabotuva~ite od<br />

stpa na na inspektopatot kolku kupile, od<br />

ko go, kolkavi koli~ini ppeboteni pi pep -<br />

ki izvezle. Pokpaj toa, na westoto da iwa<br />

tabla so natpis za koja fipwa se vp {i ot -<br />

ku pot, bidej}i sawo taka infopwa ci jata<br />

}e doppe do zewjodelecot i newa da po s-<br />

toi obvinuvawa za institu ciite.<br />

MART 2009 | 35

POLEDELSTVO<br />

Kalemewe bostan<br />

Od list<br />

do bostan<br />

Rasaduvaweto na postojanoto mesto<br />

po~nuva vo periodot koga kalemeniot<br />

bostan }e dojde na golemina od ~etiri<br />

do pet lista<br />

Kaleweweto e uspe{no<br />

Kaleweweto bapa tppenie<br />

i posebni uslovi<br />

Za da se dojde do kvaliteten<br />

pa sad, a potoa i do kva li te -<br />

ten ppoizvod, potpebno e<br />

wno gu vpewe i tpud, kako i<br />

po s ebna podgotovka. Ppitoa, edna<br />

od najzna~ajnite fazi e kaleweweto<br />

na bostanot. Taa po~nuva so zasaduva<br />

we na takanape~eni „lejki”. Tie,<br />

po docna, na ppoizvoditelite iw<br />

slu `at kako osnova za ppoizvodstvo<br />

na pasadot za bostan.<br />

Pi{uva:<br />

Zoran Georgiev<br />

Stpuwi~kiot pegion e eden od naj -<br />

golewite ppoizvoditeli na bostan<br />

vo dp`avata. Ovaa kultupa posebno<br />

e zastapena vo selata vo po d no` -<br />

jeto na planinata Belasica, kako<br />

{to se Labpovo, Kole{ino, Bo pi so -<br />

vo, Mokpievo i Mokpino. Ovde, eden<br />

ppose~en ppoizvoditel na bo stan<br />

iwa we|u eden i dva xekta pi.<br />

Celiot ppoces po~nuva so sa de -<br />

we na lejkite vo saksii. Otkako }e<br />

doj dat vo faza na dva lista, na suva<br />

po vp{ina i vo posebni paleti, se<br />

za saduvaat sewkite od bostanot.<br />

Do kolku se e kako {to tpeba, vo pepi<br />

odot koga bostanot }e popasne do<br />

tpi lista, toj se kalewi na podloga -<br />

ta od lejkite. Aktivnostite za po~ -<br />

nu vaat so se~ewe na stebloto od<br />

lej kata, koja se ostava sawo na dva<br />

li sta. Potoa, taa se zasekuva, a vo<br />

we |uvpewe, vo vid na klin, se zase -<br />

ku va i kopenot od bostanot. Po ova,<br />

toj se ppicvpstuva so konec ili vo<br />

po sledno vpewe, so posebni {tipki.<br />

Ko ga }e zavp{i ppocesot na kalewe -<br />

we, kalewite se pokpivaat i se osta<br />

vat zatvopeni dva do tpi dena,<br />

bi dej}i, kako {to velat ppo iz vo di -<br />

te lite, dipektnata svetlina wo`e<br />

da na{teti vpz sawiot pazvoj na paste<br />

nieto. Posle ovie dva do tpi de -<br />

na, postepeno, sekoe utpo, se otvopa<br />

po vp{inata se do wowentot koga ka -<br />

le wite }e zakpepnat. Spoped dolgo -<br />

go di{noto iskustvo na<br />

pp oizvoditelite, otkako }e bidat<br />

si gupni deka se powinalo kako {to<br />

tpe ba, se ppewinuva kon sekojdne v -<br />

no to ppovetpuvawe so cel da se iz -<br />

beg ne pojavata na plawenica.<br />

Ra saduvaweto na postojanoto westo<br />

po ~ nuva vo pepiodot koga kaleweni -<br />

ot bostan }e dojde na golewina od<br />

~e tipi do pet lista. Iskustvoto po -<br />

ka `alo deka kaleweweto e wnogu<br />

va` no za kvalitetno ppoizvodstvo<br />

oti taka bostanot dobiva podloga,<br />

od nosno osnova so wnogu posilen kope<br />

nov sistew. Podlogata od lejkata<br />

e daleku pootpopna na povp{inite<br />

ka de {to se sadi, so {to se nawa lu -<br />

va i wo`nosta za pojava na odpedeni<br />

bo lesti. Otpopna e na su{a i na bo -<br />

les ti, a se dobiva i wnogu podobpo<br />

ppo izvodstvo (daleku podobap kva -<br />

li tet i pogolewi ppinosi vo odnos<br />

ko ga bostanot se sadi dipektno bez<br />

ppi wena na kalewi).<br />

Tehniki na kalemewe bostan<br />

1. Vpletena tehnika<br />

2. Strani~no kalemewe<br />

3. Japonska (vozdu{na) tehnika<br />

4. Kalemewe so naboduvawe<br />

36 | MOJA ZEMJA

Domat (Lycopersocon esculentum Mill.)<br />

LRADINARSTVO<br />

Mikroklima vo<br />

za{titeni ppostopi<br />

1<br />

2<br />

Pi{uva:<br />

Tome Timov, dipl. zem. in`.<br />

Toploten re`im<br />

Proizvodno oddelenie<br />

Tewpepatupata na po~vata ili supstpatot od pasaduva -<br />

we do plodonosewe, vo tekot na denot, tpeba da iznesu<br />

va 18-20 o S, a nave~ep taa e 17-18 o S. Tewpepatupata na<br />

voz duxot (ppi son~evo vpewe), ppeku den, e od 22 do 26<br />

ste peni, a nave~ep od 16-18 o S. Dokolku e obla~no, dnevna<br />

ta tewpepatupa e 18-20 o S, a no}nata 15-17 o S.<br />

Za vpewe na plodonoseweto, tewpepatupata na po~ va -<br />

ta ili supstpatot vo tekot na denot tpeba da bide 18-<br />

20 o S, a vo tekot na no}ta 17-19 o S. Tewpepatupata na<br />

voz duxot ppi son~evi denovi tpeba da iznesuva 24-28<br />

cel ziusovi stepeni, a vo tekot na no}ta 18-20 o S. Ppi ob -<br />

la~ ni denovi, dnevnata tewpepatupa tpeba da iznesuva<br />

okolu 20-22 o S, a no}nata 16-18 o S.<br />

Miniwalna aktivna tewpepatupa za dowatot e 12 o S i<br />

na ovaa tewpepatupa ppestanuvaat fiziolo{kite ppoce<br />

si. Spoped toa, vo za{titenite ppostopi, taa ne tpe -<br />

ba da se siwne pod 14 celziusovi stepeni. Maksiwalnata<br />

ak tivna tewpepatupa za dowat e 32 o S. So po na ta wo{ no -<br />

to poka~uvawe na tewpepatupata se nawaluva fotosinte<br />

zata i opa|aat cvetovite. Za da ne dojde do tew pe patupen<br />

stpes, vodata za navodnuvawe tpeba da iwa 22-24 o S.<br />

Voden re`im<br />

Proizvodno oddelenie<br />

Za vpewe na odgleduvaweto, vla`nosta na po~vata ili<br />

sup stpatot do plodonosewe tpeba da bide 70-75% PVK<br />

(pol ski - voden kapacitet), a za vpewe na plodo no se we -<br />

to 75-80% PVK. Relativnata vla`nost na vozduxot do<br />

plo donoseweto tpeba da iznesuva 60-70%, a za vpewe na<br />

plo donoseweto i sozpevaweto 60-65 ppocenti. Dnevna -<br />

ta potpeba za voda iznesuva ppibli`no 4-5 l/w2. Vo zavis<br />

nost od dol`inata na vegetacijata i niza dpugi<br />

fak topi, vkupnata potpeba za voda iznesuva okolu 1000-<br />

1500 l/w 2 .<br />

Svetlosen re`im<br />

Proizvodno oddelenie<br />

Bidej}i dowatot e isklu~ivo xeliofilno (svetloqu bi -<br />

vo) pastenie, po pasaduvaweto se neopxodni winiwuw<br />

10.000 luksi (wepka za odpedeno koli~estvo svetlina),<br />

a optiwalno e okolu 35.000 luksi. Dowatot e pastenie<br />

na kus den, so winiwalno tpaewe na denot od 10 ~asa.<br />

Vozdu{en (gasov) re`im<br />

Za fotosintetskata aktivnost, edna od glavnite kowpo -<br />

nen ti e ppisustvoto na jaglepod dioksid vo vozduxot.<br />

Ne govata koncentpacija vo vozduxot iznesuva okolu<br />

0,03% i naj~esto ne e dovolno za dobivawe visoki i kva -<br />

li tetni ppinosi, posebno koga ppoizvodstvoto se odvi<br />

va vo za{titeni ppostopi. Zatoa, se ppepopa~uva<br />

zbo gatuvawe na vozduxot so jaglepod dioksid vo pepiod<br />

ko ga uslovite za fotosintetska aktivnost se najpovol -<br />

ni. Ppi son~evo vpewe, koncentpacijata na SO 2 tpeba<br />

da iznesuva okolu 0,2-0,3%, a ppi obla~no vpewe, taa e<br />

0,1-0,2%. Dopolnitelnoto koli~estvo SO 2 se vnesuva vo<br />

ppoizvodnoto oddelenie od 10 do 11 ~asot, ppi pelativna<br />

vla`nost na vozduxot od 65% i tewpepatupa od<br />

22-25 o S.<br />

3<br />

4<br />

HACCP<br />

Posebni pe`iwi<br />

za uspe{no<br />

ppoizvodstvo

Sadewe nov lozov nasad so sistem „kapka po kapka"<br />

LOZARSTVO<br />

Navodnuvaweto<br />

e bitno za<br />

uspe{no<br />

lozapstvo<br />

Pi{uva:<br />

T. Stoj~evski<br />

Mowe Savovski, vo atapot na seloto Nov Kapaopwan,<br />

op{tina Kapbinci, winatiot wesec<br />

nasadi 15 xektapi nov nasad so lozje. Ovoj akcionep<br />

vo fipwata „Poledelstvo” objasnuva<br />

deka {tipskoto podnebje gi iwa site kliwatski i<br />

po~veni ppeduslovi za odgleduvawe vinova loza. So ova,<br />

toj ja ppodol`uva tpiesetgodi{nata tpadicija na<br />

sadewe lozje vo pegionot na Kapbinci. Savovski<br />

nasadil „vpanec”, „weplot”, „{apdone”, „kabapne” i<br />

„sipax”.<br />

1. Pped da po~ne so sadewe<br />

na lozovite nasadi, Sa vov -<br />

ski nappavil analiza na pe -<br />

do lo{kiot sostav na zew jata.<br />

Ppofesopite od FZNX<br />

od Skopje utvpdile deka na<br />

zew jata i nedostiga wnogu<br />

azot i wal ppocent na fosfop<br />

i kaliuw, iako gi zadovo<br />

luva site ostanati pped -<br />

uslovi (pesok, glina, xu -<br />

wus...).<br />

2. Po ispituvaweto, toj nabavil sadnici od dvajca<br />

pazli~ni dobavuva~i. Vpz osnova na izvp{enata analiza<br />

i spoped ponudenite ceni, toj kupil 50.000 sadnici,<br />

sadej}i po 3.200 sadnici na xektap. Savovski gi<br />

sadel na pastojanie od wetap i dvaeset we|u loznicite<br />

i 2,5 wetpi we|u pedovite. Po dlabokoto opawe za podgotvuvawe<br />

na povp{inite za sadewe, ovoj zewjodelec ja<br />

nivelipal zewjata so tawipa~a.<br />

3. Pped da gi nasadi lozite, Savovski postavil podzewen<br />

sistew za navodnuvawe „kapka po kapka”. Veli deka se<br />

odlu~il za vakviot sistew popadi wnogute ppednosti vo<br />

odnos na dpugite na~ini na navodnuvawe, odnosno ppednostite<br />

i vo spopedba so sistewot „kapka po kapka” koj<br />

se postavuva nad zewja. So ova, genepalno, spoped<br />

Savovski, se ppevenipaat su{nite pepiodi koi sleduvaat<br />

po kliwatskite ppoweni. Vodata }e ja nabavuva od<br />

ppipoden bunap. So powo{ na puwpi }e ja iska~uva do<br />

odpedeno nivo i ottawu, po ppipoden pad, }e se sleva vo<br />

nasadite.<br />

Pped da gi nasadi lozite,<br />

Savovski postavil podzewen sistew<br />

za navodnuvawe „kapka po kapka"<br />

Tpaka za<br />

podzewno<br />

navodnuvawe<br />

4. Investicijata za postavuvawe na<br />

sistewot „kapka po kapka” pod zewja,<br />

spoped Savovski, }e ja vpati za tpi<br />

podni godini (od po~etokot na eksploatacija<br />

na lozjeto). Isto taka,<br />

kako {to se pedat planovite na ovoj<br />

kpupen zewjodelec, toj }e investipa<br />

vo sistew za wonitoping, analiza i<br />

feptigacija. So toj sistew, koj iwa<br />

sonda i wonitoping sistew (paboti<br />

na solapna enepgija), sawostojno }e ja ispituva zewjata<br />

i nejzinite kapaktepistiki koga saka i od kade {to<br />

saka. Dobienite pezultati gi ppa}a na feptigatop (stacionipan<br />

na edno westo) i pezultatite, avtowatski, gi<br />

dobiva vedna{. Po ova, veli Savovski, sistewot saw }e<br />

pu{ti s# {to $ e potpebno za ppixpanuvawe na zewjata.<br />

5. Sistewot za feptigacija se stava na 40 santiwetpi<br />

dlabo~ina. „Ppocesot po~nuva so wapkipawe na<br />

povp{inata - kade {to odat pedovite. Otstpana, bapew<br />

30 santiwetpi papalelno, se postavuva sajla za da se<br />

dp`i ppavec i so injektop se stavaat cpevata na spedinata.<br />

Cpevoto e postaveno na tpaktop i se pu{ta avtowatski.<br />

Zna~i, sawo tpojca lu|e go postavuvaat<br />

cpevoto za wnogu bpzo vpewe”, veli Savovski.<br />

6. Ekipata na „Moja Zewja” ppistigna kaj ovoj zewjodelec<br />

koga se sadea novite lozovi nasadi. Po tpaktopot koj<br />

vle~e{e cistepna so voda, odea {est lu|e koi gi ppavea<br />

dupkite, gi pu{taa loznicite i gi zatpupuva so obi~no<br />

dpvo. Za bpzo vpewe tie nasadija ogpowni povp{ini.<br />

MART 2009 | 39

MEXANIZACIJA Razvoj na traktorite<br />

Xibpidni tpaktopi<br />

Pi{uva:<br />

Prof.d-r Dragi Tanevski, FZNH<br />

Silniot generator ovozmo`uva snabduvawe i na nadvore{nite potro{uva~i so<br />

elektri~na struja (aparat za elektri~no zavaruvawe, pumpa za polevawe na posevi,<br />

motorna pila i drugo)<br />

Ppi sega{niot stepen na<br />

paz voj na texnikata, xibpid<br />

nite tpaktopi pealno<br />

wo `at da kopistat kowbinacija<br />

na pogon od wotop so vnatpe{<br />

no sogopuvawe i elektpowotop,<br />

koj se napojuva so elektpi~na enep -<br />

gi ja od batepija. Vakov tip tpaktopi<br />

vo sepisko ppoizvodstvo s# u{te ne<br />

postojat, iako postojat ppi~ini za<br />

istpa`uvawe na pepspektivite na<br />

nivniot pazvoj. Za pazlika od tpaktopite,<br />

avtowobilskata texnika e<br />

~e kop ponapped so xibpidniot po -<br />

gon, taka {to nekolku godini se ppo -<br />

izveduvaat sepiski elektpo xibpidni<br />

patni~ki avtowobili. Dostignuvaweto<br />

vo avtowobilskata texnika<br />

wo`e da bide patokaz kon pazvoj na<br />

xib pidnite tpaktopi. Za nivniot<br />

paz voj iwa walku publikuvani podato<br />

ci, no postojat najavuvawa za od -<br />

pe deni istpa`uvawa.<br />

Na zewjodelskiot saew „Agpi tex -<br />

ni ka” 2005 godina vo Xanovep, Lepwa<br />

nija, kowpanijata CASE IH ja ppet -<br />

John Deere 7430<br />

stavi studijata na elektpowexa ni~ -<br />

ka tpanswisija na tpaktop so wo} na<br />

wotopot od 120 kW. ^ekop ponapped<br />

do xibpidniot tpaktop nappavi kowpa<br />

nijata John Deere. Kaj tpaktopite<br />

od sepijata John Deere 7030 Premi -<br />

um, kaj wodelite John Deere 7430 i<br />

7530 so oznaka (E), se vgpaduva gene -<br />

pa top na elektpi~na enepgija koj<br />

ovoz wo`uva ppoizvodstvo i kopiste -<br />

we na elektpi~nata enepgija za po -<br />

tpe bite na potpo{uva~ite na tpak -<br />

topot i nadvop od nego. Lenepato pot<br />

e swesten powe|u wotopot so vnat -<br />

pe{no sogopuvawe i tpanswisija ta<br />

na tpaktopot, a dobiva pogon od za -<br />

wavnikot na wotopot. Ppoizveduva<br />

elek tpi~na enepgija so wo} do 20 kW.<br />

Naponot iznesuva 230 V ili 400 V na<br />

naizweni~nata i 14,3 V na edno na -<br />

so~ nata stpuja.<br />

Vo bliska idnina, koga }e se zgolewi ppiwenata<br />

na ovie tpaktopi, se o~ekuva ppiwena na pogolew<br />

bpoj elektpowotopi kaj ppiklu~nite wa{ini. Ppv<br />

ppiwep za vakvo pe{enie e vgpaduvaweto na elektpowotopen<br />

pogon na diskoviot pastupa~ na wi ne -<br />

palno |ubpe na fipwata Rauch. Rastupa~ot na<br />

wi nepalno |ubpe Rauch Axis EDR e ppv vo svetot na<br />

elektpi~en pogon so napon od 400 V. Blagodapenie<br />

na tpaktopot koj ppoizveduva stpuja, site wexanizwi<br />

na pastupa~ot - diskovite, we{a~ot na<br />

|ubpeto, apapatot za dozipawe, pabotat ppeku<br />

elektpi~ni vodovi. Sekoj od dvata diska iwa sopstven<br />

elektpowotop od 400 V i iwa pegulatop za<br />

bpojot na vpte`i.<br />

John Deere 7430E<br />

Ppoizvedenata stpuja od genepatopot<br />

kaj tpaktopot se kopisti za<br />

po gon na ventilatopot na ladilni -<br />

kot, puwpata za te~nost, kowppeso -<br />

pot za vozdux (ako tpaktopot pas polaga<br />

so takov uped), pnevwatskata<br />

in stalacija i kowppesopot na kli -<br />

wa-upedot. Elektpi~niot pogon<br />

ovoz wo`uva zna~itelno olesnuvawe<br />

i uppavuvawe so ovie upedi i se ostvapuva<br />

pogolew stepen na iskopistenost.<br />

Pokpaj ova, silniot ge nepatop<br />

ovozwo`uva snabduvawe na nadvope{nite<br />

potpo{uva~i so elektpi~<br />

na stpuja, kako {to se apapat za<br />

elek tpi~no zavapuvawe, puwpa za po -<br />

le vawe na posevi, wotopna pila i<br />

dpu go. So toa se ovozwo`uva nivna<br />

ppi wena nadvop od dowenot na elektpi~<br />

nata wpe`a za izvp{uvawe na<br />

pa boti na sawite papceli. So toa,<br />

tpak topot ppetstavuva podvi`en<br />

elek tpi~en agpegat.<br />

Elektpi~niot<br />

za dvi`uva~ na dve -<br />

te we{alki, kako i<br />

avtowatskoto dozipa<br />

we, se usogla se -<br />

ni so bpzinata na<br />

dvi `ewe na tpakto<br />

pot ppeku tepwina<br />

lot na up pavuvawe<br />

i pastupawe vo<br />

setot na tpakto -<br />

pot.<br />

Elektpowotop za pogon

Teradril A300, vakumska sealka so tawira~a (nosena)<br />

MEXANIZACIJA<br />

Ogromen stepen na sigurnost<br />

Dipektno seewe<br />

Lolewa ppednost na ovaa sealka so<br />

diskovi od ppedna stpana vo odnos na<br />

sestpinskiot tip na vakvi kowbinipani<br />

sealki so veptikalna potaciona fpeza<br />

od ppedna stpana e stepenot na<br />

sigupnost<br />

Ppoizvoditel: Vogel i Nut (najgolew<br />

ppoizvoditel na plugovi vo EY)<br />

Zewja na poteklo: Avstpija<br />

Tehni~ki karakteristiki:<br />

Raboten zafat: 3 wetpi<br />

Te`ina: ppazna 1.900 kilogpawi<br />

Rastojanie pome|u redovi: 12, 5 santiwetpi<br />

Broj na redovi: 24<br />

Kapacitet na rezervoar za seme: 840 litpi + opcija<br />

dodatok 400 litpi<br />

Monitor so kompjuter za sledewe na naseanite xektapi,<br />

dnevno, sezonski ili vo edinica vpewe<br />

Kardan<br />

Standardna oprema na kpatka tawipa~a so 24 diskovi<br />

od 460ww, guweni potpopi za za{tita od kawewa, wo`nost<br />

od {teluvawe na dlabina na tawipawe i nakosuvawe na<br />

diskovi vo linija. Dupli lagepi na sekoj disk, fabpi~ki<br />

zatvopeni i za{titeni od nadvope{ni vlijanija i tpojno<br />

za{titeni od penowipaniot ppoizvoditel SK F.<br />

Vaqak za zatrupuvawe od 500 ww<br />

Skali za uvid vo rezervoarot na sealkata<br />

Mo`nost od ostavawe na nenaseani tragovi t.n. „Trimline<br />

system” - tpagovi vodilki za podocne`no ppskawe<br />

so xewiski spedstva<br />

Sealka e naweneta za seewe `itapici i iwa wnogu go -<br />

lew kapacitet 20xa na den. Sealkata paboti i ppi bp zi -<br />

ni od 10-12kw/~as na opani i ppippeweni povp{ini, kako<br />

i na neopani i neppippeweni povp{ini - dipektno<br />

seewe. Vakov tip sealka vo Makedonija se nao|a vo fipwa<br />

ta „Leopapd” [tip. Lolewa ppednost na ovaa sealka<br />

so diskovi od ppedna stpana vo odnos na sestpinskiot<br />

tip na vakvi kowbinipani sealki so veptikalna potaciona<br />

fpeza od ppedna stpana, e<br />

ste penot na sigupnost. Iweno, seal -<br />

ki te so veptikalna potaciona fpe -<br />

za se kapdanski wa{ini, ppenosot na<br />

sna gata e ppeku kapdanot i sistew<br />

na zap~anici, koj po odpedena upot -<br />

pe ba se podlo`ni na golew pizik od<br />

kp {ewe. Ppoblew, koga nekoj od zap -<br />

~a nicite }e se skp{i (popadi istpo -<br />

{e nost ili ako wa{inata nadide na<br />

kawen), e vo iz gube - no to vpewe za negova nabavka i negovata<br />

zawena. Za toa vpe we, wa{inata „stoi”, ne e vo<br />

funkcija i se gubi dpa go ceno vpewe „vo sezona”, vo vpewenski<br />

uslovi koi doz vo luvaat seewe. I vtopata ppednost<br />

pped sealkite so po to-dpqa~a e toa {to taa<br />

paboti i ppi kaweniti tla i ppi vla`ni uslovi, zatoa<br />

{to otpopot {to se sozdava ppi pabota so diskovi e<br />

wnogu powal otkolku kaj vepti kal na potaciona fpeza i<br />

iziskuva tpaktop so powala snaga 160 ks.<br />

Sealkata iwa wo`nost, so dodatok od ppekpivka za<br />

va kuwskiot dozatop i izlezni pedni dozatopi, da sadi<br />

i p~enka na 75 santiwetpi i soodvetni kultupi za vakov<br />

tip seewe. No, se pazbipa, kvalitetot na posadenoto ne -<br />

wa da bide kako so nawenska sealka za p~enka od zapaden<br />

tip, zatoa {to ne wo`e to~no da se postigne odpedenata<br />

dlabina i paspoped.<br />

Kako edinstvena negativ<br />

na stpana na ovaa<br />

seal ka ja naveduvawe po -<br />

tpe bata opanata po vp {i -<br />

na za seewe da bide<br />

po pawnata so tawipa~a so<br />

cel da se popolnat pazo -<br />

pi te od opawe.<br />

Nikol~e Trampevski<br />

Cenata na ovaa vakuwska sealka,<br />

oppewena so diskovi od ppedna<br />

stpana i vaqak za zatpupuvawe, iznesuva<br />

20.000,00 evpa. Posovpeweniot<br />

tip, dopolnitelno oppewen<br />

so dupli diskovi za sekoj ped za zatpupuvawe<br />

na seweto, od zadna<br />

stpana iznesuva 24.000,00 evpa<br />

Diskovi<br />

Vaqak<br />

zatpupuva~<br />

MART 2009 | 45

ZEMJODELSKI ART FESTIVAL<br />

Makedonija, doma}in na mnogu studenti od svetot<br />

Kultupata i<br />

zewjodelstvoto<br />

se vo tesna vpska<br />

Nastanot }e se odr`i vo prvata polovina na<br />

oktomvri, bidej}i ranata esen e period koga<br />

ubavinata na Makedonija e vo kulminacija<br />

Pi{uva:<br />

Darko Karakolevski<br />

Pretsedatel na IAAS Makedonija<br />

Studentite od Fakultetot za zewjodelski nauki<br />

i xpana, vo oktowvpi, }e bidat ovogodi{ni do -<br />

wa }ini na IAAS Apt festivalot, koj ppetsta -<br />

vu va platfopwa za kultupna pazwena we|u<br />

zew jite-u~esni~ki i wo`nost za ppowocija na na{ata<br />

zew ja, kultupa, uwetnost, xpana i obi~ai. Ovoj festival<br />

za ppvpat se odp`al pped dve godini vo Ankapa, Tupcija,<br />

a lani dowa}ini bile studentite od Ilinois, SAD. Ovaa<br />

wa nifestacija ppewinuva vo tpadicija. Nacionalniot<br />

ko witet na IAAS Makedonija podgotvuva odli~na ppogpa<br />

wa za godina{niov Apt Festival, kade {to u~esni -<br />

ci te od wnogu zewji }e wo`e da gi istpa`at i iskusat<br />

AGENCIJA ZA KONTROLA<br />

I SERTIFIKACIJA NA<br />

ORGANSKI PROIZVODI,<br />

PRERABOTKI I PROMET<br />

EDINSTVENA AKREDITIRANA<br />

VO MAKEDONIJA I OVLASTENA OD<br />

MINISTERSTVO ZA ZEMJODELSTVO,<br />

[UMARSTVO I VODOSTOPANSTVO<br />

ul. Dame Gruev br. 5-8/9 Skopje<br />

tel./ faks 02/3239 239<br />

e-mail: balkanbiosert@t-home.mk<br />

Nacionalniot kowitet na Me|unapodnoto zdpu`enie<br />

na studenti po zewjodelski i spodni nauki (IAAS) e osnovan<br />

vo 1998 godina na Fakultetot za zewjodelski<br />

nauki i xpana vo Skopje od stpana na nekolku studenti.<br />

Vo 2003 godina stanuva polnoppaven ~len na IAAS<br />

Wopld, a dotoga{ funkcionipa kako ~len-kopespodent<br />

so {to u~estvuva na pazweni, pabotni kawpovi, sewinapi<br />

i ppoekti na FAO i YNESKO. IAAS Makedonija<br />

ppetstavuva nevladina i neppofitabilna opganizacija<br />

koja na studentite po zewjodelski i spodni<br />

nauki iw nudi wo`nost za ppofesionalna nadgpadba i<br />

nefopwalno doobpazuvawe ppeku tiwska pabota, li~ni<br />

iskustva, istpa`uvawa i podgotovka na ppoekti vo<br />

oblasta na zewjodelstvoto i spodnite nauki.<br />

uba vinite na Makedo -<br />

ni ja. Nasekade niz svetot,<br />

kultupata i<br />

zew jodelstvoto se vo<br />

tes na vpska, a del od<br />

se koja kultupa e i<br />

uwet nosta. Mnogu od<br />

stu dentite svoite<br />

uwe t ni~ki talenti }e<br />

gi poka`at vo ne kol -<br />

ku te uwetni~ki ko lo -<br />

nii. Llaven wotiv i<br />

ins pipacija za foto -<br />

gpa fiite, slikite i<br />

po ezijata }e bidat nedo<br />

ppenite ubavini na<br />

Ma kedonija, kako {to<br />

se wegalitskata op -<br />

Studentite vo<br />

stpuwi~ko<br />

sep vatopija Kokino,<br />

ka wenite figupi od<br />

Kuk lica - kpatovsko, wanastipot Sv. Tpojca, selo Ska~ -<br />

kov ci, kuwanovsko, Kole{inskite i Swolapskite vo do -<br />

pa di, Dojpan i Dojpanskoto Ezepo (kade {to gostite od<br />

ce liot svet }e se zapoznaat so tpadicionalniot na~in<br />

na pibolov), Tikve{kiot i Povapdapskiot vinski pegion<br />

(ka de {to }e se izvp{at nau~ni poseti na nekolku vi -<br />

nap ski vizbi) i ostanati ppoizvodni i zewjodelski lo -<br />

ka liteti. Nastanot }e se odp`i vo ppvata polovina na<br />

ok towvpi, bidej}i panata esen e pepiod koga ubavinata<br />

na Makedonija e vo kulwinacija.

Problemi so {umskata legislativa i predlog-re{enija<br />

[YMARSTVO<br />

950<br />

iljadi xektapi<br />

{uwa vo zewjava<br />

Vo Republika Makedonija okolu 950 iljadi xektapi<br />

se pod {uwa. Od niv, 90% se vo dp`avna, a 10% vo<br />

ppivatna sopst ve nost. Ovie podatoci tpeba da se<br />

zewat so pezepva, zatoa {to vo tek e zavp{nata faza<br />

za izlo`uvawe na iwotite vo Agen cijata za katastap na<br />

nedvi`nosti {ipuw dp`avata. Od dpuga stpa na, wnogu nivi,<br />

livadi i pasi{ta se obpasnati so {uwa vo koja wo `e da se<br />

vp{i dupi i se~a, no ne se ppenaweneti vo {uwa. Isto ta ka,<br />

spoped nekoi neoficijalni podatoci, iwa ve{ta~ki ezepa,<br />

lo kal ni i wagistpalni pati{ta, koi s# u{te se vodat kako<br />

{uwa. Za toa, dp`avata tpeba da ovozwo`i uslovi i zakonska<br />

pawka, so od pe dena stiwulacija za ppenawena na kultupite<br />

obpasnati so {uwa, bi dej}i sopstvenicite ne se wotivipani<br />

sawi da go stopat toa.<br />

So {uwite kako dobpo od javen intepes se stopanisuva so<br />

po se ben Zakon za {uwi od 1997 godina. So nego, sopstvenicite<br />

ne se za do volni popadi nedefinipanata sopstvenost,<br />

wonopolot vo we naxipaweto so ppivatni {uwi od<br />

subjektot {to stopanisuva so dp `avnite {uwi, newaweto<br />

u~estvo i uvid vo planipaweto so {u wi te, newaweto uvid,<br />

u~estvo i povpatna infopwacija za tpo{ewe na spedstvata<br />

od ppostata peppodukcija {to gi pla}aat sopstve ni cite (na<br />

iwe pposta peppodukcija, sopstvenicite, spoped zako not,<br />

pla}aat 80 denapi na kuben wetap za sekoj ise~en kuben<br />

wetap dpv na wasa). Potoa, finansipaweto na za{titata na<br />

{uwite, va lo pizacijata na op{tokopisnite funkcii na<br />

{uwite, visokata cena na uslugata {to ja pla}aat, apsupdnosta<br />

vo odobpenieto za ppo da` ba na ve}e odobpena dp`avna<br />

wasa za se~a, ppidpu`na dokuwen ta cija i nejzino definipawe<br />

i wnogu dpugi pe{enija koi go ppavat ne ppiwenliv postojniot<br />

zakon.<br />

Vo tek e donesuvawe na nov Zakon za {uwi, koj se nao|a vo<br />

sobpa ni ska ppocedupa. Od nego o~ekuvavwe wnogu, no od<br />

na{ite klu~ni pped lozi wnogu walku e vneseno vo ppedlogzakonot<br />

vo sobpaniska ppo cedupa. Na poslednoto ~itawe na<br />

ppedlot-zakonot za {uwi, koe se odp`a winatiot wesec, za<br />

`al, Asocijacijata ne be{e pokaneta, naj vepojatno popadi<br />

toa {to opganizatopot na sednicata ne znae deka postoi<br />

stpana za koja e nawenet zakonot. Reakciite i nezadovolstvoto<br />

bea iska`ani na pove}e na~ini do site pelevantni<br />

insti tucii, ppi {to dojde do spedba so pesopnoto Ministepstvo.<br />

Ys peavwe da dogovopiwe deka site na{i zabele{ki,<br />

vo vid na awandwa ni, }e bidat vgpadeni vo noviot Zakon za<br />

{uwi.<br />

Za kopistewe na {uwite, sopstvenikot tpeba da dobie<br />

odobpenie od dp`avata ppeku subjektot koj stopanisuva so<br />

dp`avnite {u wi. Tokwu tuka sopstvenicite na {uwi ja iwaat<br />

najgolewata za bele{ka, bidej}i subjekt koj stopanisuva so<br />

dp`avnite {uwi tpe ba da dade odobpenie za se~a na dpvna<br />

wasa na dpug subjekt - sopstvenik na {uwa. Spoped Nacio -<br />

nal nata asocijacija "Ppivatni {u wi", dp`avata se odnesu va<br />

kako sopstvenik na ppivatnite {uwi ppe ku Javnoto ppetppijatie<br />

"Makedonski {uwi" i wu dava wonopol vo sto pa -<br />

nisuvaweto so site {uwi, bez pazlika ~ija sopstvenost se.<br />

Pi{uva:<br />

Branko Skenderski<br />

pretsedatel na Asocijacijata<br />

na sopstvenici na privatni {umi<br />

Vo Makedonija iwa okolu 55 iljadi sopst ve ni ci na {uwi<br />

koi iwaat vo sopstvenost od de kap do stotina xektapi.<br />

Najgo le wi te sop -<br />

stvenici iwa at<br />

400 xektapi (do b-<br />

ieni so ppo cesot<br />

na denacionalizacija),<br />

no tie s#<br />

u{te ne se ~lenovi<br />

na Nacionalnata<br />

aso cija cija na sopst<br />

venici na ppivat<br />

ni {uwi popadi<br />

ne pas~isteni we |usopstveni~ki<br />

od -<br />

nosi. Sopst venik<br />

so najgolewa po vp -<br />

{i na, ~len na Asoci<br />

jacijata, po seduva<br />

100 xektapi i<br />

ak tivno u~estvuva<br />

vo na{ata pabota.<br />

Lolewi ppoblewi<br />

i dolga bitka!?<br />

Predlozi na Nacionalnata asocijacija za noviot<br />

Zakon za {umi<br />

odobpenie za se~a, isppatnica i oznaka na steblata<br />

ili povp{inata da se vp{i od licencipan subjekt;<br />

da se izvp{i valopizacija na {uwite, od no s no da se<br />

vovede naplata na op{tokopisnite funkcii na {uwite<br />

od nivnite kopisnici;<br />

spedstvata od naplatata, povtopno, da se vpa tat vo<br />

{uwapstvoto ppeku podignuvawe na no vi {uwi, odgleduvawe<br />

na postojnite {uwi, niv na za{tita, planipawe<br />

vo {uwapstvoto i wno gu dpugi aktivnosti vpz osnova<br />

na ppo ek ti;<br />

stpogi ppavila na zawena na dp`avna so ppivatna sopstvenost;<br />

opfa}awe na ppipodno po{uwenite po vp {i ni pod<br />

{uwa so ppogpawata za ppo{ipena peppo dukcija;<br />

planipawe vo ppivatni {uwi i u~estvo na sop -<br />

stvenicite na {uwi vo izgotvuvawe na pla novi i ppogpawi;<br />

u~estvo i uvid na sopstvenicite na {uwi ppi pasppedelba<br />

i tpo{ewe na spedstva {to se pla}aat za pposta<br />

i ppo{ipena peppodukci ja.<br />

MART 2009 | 47

RYRALEN TYRIZAM Oblagorodeni prirodni retkosti vo strumi~ko<br />

Od selski turizam<br />

se `ivee „carski“<br />

Smolarskiot, Kole{inskiot, Gabrovskiot vodopad, Mokrinskite<br />

izvori, Monospitovskoto blato, mnogute crkvi, manastiri se samo del<br />

od prirodnite ubavini i kulturno-istoriski spomenici {to gi ima<br />

strumi~ko kako provokacija da se posetat i da se u`iva vo niv<br />

Pi{uva: Sa{ko Popov<br />

Vo posledno vpewe, Stpuwi~kiot<br />

pegion stanuva s# poatpaktivna<br />

tupisti~ka destinacija. Newa<br />

wope, newa ezepo, no iwa ppipodni petkosti<br />

koi gi voodu{evuvaat posetitelite.<br />

Ako do pped desetina godini<br />

tie bea sawo ppivilegija na ppipodata<br />

i `itelite koi `iveat vo nivna<br />

blizina, sega tie se dostapni za<br />

site i ppetstavuvaat cvpsta osnova<br />

za pazvoj na eko-pupalniot tupizaw.<br />

5 do 10 evra za u`ivawe<br />

Ytvpduvaweto na cenite za ppestoj<br />

s# u{te ppetstavuva ppoblew za<br />

`i te li te na stpuwi~ko. Vo Swolape,<br />

bapew zase ga, tupistite edinstveno<br />

wo`e da no }evaat vo selski<br />

dowa}instva po cena od 200 do<br />

300 denapi od no}. Sewejstvoto<br />

Kostadinovi od Labpovo, zasega, ne<br />

izdavaat sobi za no}evawe. Na plan<br />

se da go ppo{ipat i pekonstpuipa -<br />

at iwotot vo seloto za da bide poatpaktiven<br />

za tupistite. Tie opgani<br />

zi paat ppe~ek na tupisti, vo<br />

vklu~en pu ~ek i ppo{etka po okolnite<br />

ppipodni ubavini. Za vakvata<br />

usluga na pla }aat 5 do 10 evpa od<br />

~ovek, vo zavis nost od specijalitetite<br />

{to gi ba pa at tupistite.<br />

Velat deka od selski tupizaw<br />

dobpo `ivee edno ~e ti pi ~leno sewejstvo<br />

vo tekot na celata godina.<br />

Swolapskiot, Kole{inskiot,<br />

Labpovskiot vodopad, Mokpinskite<br />

izvopi, Monospitovskoto blato,<br />

wnogute cpkvi, wanastipi se sawo del<br />

od ppipodnite ubavini i kultupnoistopiski<br />

spowenici {to gi iwa<br />

stpuwi~ko kako ppovokacija da se<br />

posetat i da se u`iva vo niv.<br />

Blagodapej}i na lokalnite sa wo up -<br />

pavi i na we{tanite od okolnite se la,<br />

ppipodnite petkosti se ob la go podeni<br />

i dostapni za pelaksacija i u`ivawe. Tokwu<br />

ovie ubavini, zaedno so `ivopisnata<br />

Belasica, ve}e „na golewo„ gi pottiknuvaat<br />

`itelite od podbelasi~kite<br />

sela da se zaniwavat so selski tupizaw.<br />

Minatoto leto {ipoko gi otvopi<br />

vpatite za do wa{ ni te i za stpanskite<br />

tupisti, koi bea iznenadeni od ubavinite<br />

na ova podnebje. Sewejstvoto<br />

Kostadinovi od selo Labpovo se we|u<br />

ppvite koi sepiozno<br />

po~naa da se<br />

zaniwavat so pupalen tupizaw. Za tpi<br />

weseci kaj niv ppestojuvale dupi 100<br />

gosti od Xolandija i Belgija, koi vo opganizipani<br />

gpupi u`ivaa vo ubavinite<br />

na Labpovo, Labpovskiot vodopad i vo<br />

selskite specijaliteti. „Re{ivwe na<br />

gostite koi se swestuvaat vo xotelite<br />

vo Stpuwica da iw opganizipawe selski<br />

tpadicionalen pu~ek i ppo{etka po<br />

ubavinite na Belasica. Iwa wnogu ne{ta<br />

{to tpeba da se vidat. Tie, ednostavno,<br />

se iznenadeni od vodopadite, kliwata,<br />

a pped s#, od na{ata tpadicionalna kujna.<br />

Iw podgotvuvawe specijalitet „gonen<br />

petel”, odnosno opiz so dowa{no<br />

pile{ko, tav~e-gpav~e, sve`a salata i<br />

dowa{na pakija i vino”, velat od sewejstvoto<br />

Kostadinovi.<br />

Y`ivawe vo<br />

ubavinite na<br />

Makedonija<br />

48 | MOJA ZEMJA

Tpadicionalna kujna<br />

Sli~na e sostojbata i vo seloto<br />

Swolape. Tawu ve}e se izdavaat i<br />

sobi za ppestoj. Lpa|anite intenzivno<br />

investipaat vo ppilagoduvawe na<br />

svoite ku}i za idnite gosti.<br />

Postapite `iteli nudat paznovidno<br />

ovo{je, wed, zelen~uk i dpugi ekolo{ki<br />

ppoizvodi. Me|u dpugoto, gostite<br />

u`ivaat i vo opganizipanite<br />

paznovidni spoptski wanifestacii<br />

na Swolapskiot vodopad.<br />

Od selski turizam<br />

dobro se `ivee<br />

Edukacijata na wesnoto naselenie e<br />

eden od glavnite ppoblewi za vistinsko<br />

valopizipawe na ovie ppipodni<br />

vpednosti. Tie i ponatawu gledaat so<br />

skepsa na ovaa gpanka, koja vo svetot<br />

nosi golewa zapabotuva~ka. Dowa{ ni -<br />

te i stpanskite gosti u`ivaat na eden<br />

ili dva dena, {to ne nosi wnogu dobivka<br />

za wesnoto naselenie. Zatoa, toa<br />

}e wopa posepiozno da sfati deka od<br />

selskiot tupizaw dobpo se `ivee.<br />

Grupni ven~avki pokraj<br />

Kole{inskite vodopadi<br />

Na vodopadite vo Kole{ino se opganizipaat<br />

gpupni ven~avki, kako i<br />

fes tival na xpanata i vinoto. „Ova<br />

go ppaviwe za da gi afipwipawe ovie<br />

vo dopadi, a so toa da go paz vie we i<br />

selskiot tupizaw. Op{tina No vo Se -<br />

lo gleda ekonowski pazvoj tokwu vo ova<br />

gpanka, bidej}i poseduvawe ppipoden<br />

potencijal. Vodopadite naskopo<br />

i }e se osvetlat, a postojano se pa boti<br />

na edukacija na wesnoto naselenie za<br />

toa kako da se opganizipaat i da ppifa}aat<br />

gosti”, veli gpadona~alnikot<br />

na Novo Selo, Nikola Andonov.<br />

[erijat i<br />

p~elarstvo<br />

(Izvod od otomanskiot<br />

gra|anski zakon)<br />

Ven~avka kaj<br />

vodopadite,<br />

atpakcija za<br />

wladite bpa~ni<br />

papovi<br />

Ovie pet papagpafa od otowanskiot<br />

gpa|anski zakon (Medzelle I<br />

ahkjami serije) se odnesuvaat na<br />

p~elapstvoto. Spoped nego, po {epijatot,<br />

p~elapite bile za{titeni,<br />

no isto taka i dol`ni na dp`avata<br />

da i davaat po desetina od nivnoto<br />

ppoizvodstvo na wed.<br />

^len 903, str.3: Ako nekoj ~ovek<br />

si ppisvoi tu|a ko{nica so p~eli,<br />

sopstvenikot na taa ko{nica si go<br />

zewa i wedot.<br />

^len 904: Med p~elite, koi se<br />

swestile vo edna gpadina, ppipa|aat<br />

na sopstvenikot na taa<br />

gpadina. Dokolku nekoj go zewe i<br />

potpo{i nivniot wed, toj e dol`en<br />

da go nadopolni.<br />

^len 1305: Medot koj }e bide<br />

nappaven vo gpadinata na nekoj<br />

~ovek, tuka spa|a i bpojot na<br />

ppoizvodi, plodovi na taa gpadina,<br />

se sopstvenost na toj ~ovek koj e<br />

dol`en na dp`avata da i dade desetina<br />

od ppoizvodstvoto.<br />

^len 1306: P~elite i wedot koi<br />

se swesteni vo tu|a ko{nica, ppipa|aat<br />

na sopstvenikot na taa<br />

ko{nica.

PRETPLATA<br />

Po~ituvani pretplatnici,<br />

Ve woliwe, vo kuponot odgovopete na ppa{aweto „{to<br />

najwnogu, a {to najwalku Vi se dopa|a vo spisanieto” i<br />

odgovopot, zaedno so potpolnetiot kupon i uplatnica<br />

(obpazec PP 10), ppatete gi na:<br />

FFRM Medija<br />

"Gigo Mihajlovski” br. 3<br />

1000 Skopje<br />

So ovoj kupon, neotpoviklivo, se pretplatuvam na:<br />

- 3 broja - 6 broja - 12 broja<br />

Ppetplatata ja uplativ na `ipo swetka na FFRM Medija,<br />

bpoj 250005000048538, deponent Invest banka, so naznaka<br />

„Ppeplata za spisanie Moja Zewja” (Obpazec PP 10) od:<br />

Iwe i ppeziwe<br />

_____________________________________________________<br />

Adpesa:<br />

_____________________________________________________<br />

Telefon<br />

______________________________________________________<br />

Tpiwese~na ppetplata za spisanieto „Moja Zewja” - 150 denapi, so DDV<br />

[estwese~na ppetplata za spisanieto „Moja Zewja” - 250 denapi, so DDV<br />

Dvanaesetwese~na ppetplata za spisanieto „Moja Zewja” (~lenovi na<br />

FFRM) - 550 denapi, so DDV<br />

Dvanaesetwese~na ppetplata za spisanieto „Moja Zewja” (ostanati<br />

~itateli) - 850 denapi, so DDV<br />

(Za dopolnitelni infopwacii, kontaktipajte n#<br />

na telefonskiot bpoj 02/ 30 99 042)<br />

„Moja Zewja” i „Toka Ime” Vi ovozwo`uvaat<br />

BESPLATNO oglasuvawe. Dokolku sakate da kupite,<br />

ppodadete ili da najdete ne{to, Ve woliwe, ise~ete<br />

go ovoj kupon i ppatete go na slednava po{tenska<br />

adpesa:<br />

Redakcija na spisanie „Moja zemja” ili „Toka<br />

Ime“<br />

Ulica „Gigo Mihajlovski”, broj 3<br />

1000 Skopje<br />

KYPYVAM - PRODAVAM - BARAM<br />

_________________________________________________<br />

_________________________________________________<br />

_________________________________________________<br />

_________________________________________________<br />

_________________________________________________<br />

_________________________________________________<br />

_________________________________________________<br />

Za oglasot da bide objaven vo napedniot bpoj na<br />

spisanijata „Moja Zewja” i „Toka Ime”,<br />

BESPLATNIOT kupon tpeba da ppistigne do<br />

pedakcijata, najdocna do 15-ti vo tekovniot wesec.<br />

Oglasot tpeba da sodp`i waksiwuw 15 zbopovi, a<br />

dokolku iwate pogolew oglas, toga{ kontaktipajte<br />

ja pedakcijata na 02/3099042.<br />

Osven ppeku po{ta, kuponot wo`e da go ppatite i<br />

na slednava wail adpesa:<br />

todor.stojcevski@ffrm.org.mk

RELIONALEN PAZAREN INFORMATOR<br />

Nov informativen<br />

prilog vo „Moja zemja”<br />

„Moja zemja” i<br />

programata AgBiz<br />

(finansirana od<br />

USAID) zapo~naa<br />

sorabotka so koja }e se<br />

ovozmo`i zgolemuvawe<br />

na sodr`inata na<br />

spisanieto so<br />

informacii od<br />

regionalnite pazari za<br />

zemjodelski proizvodi.<br />

Ovaa sorabotka }e ja<br />

zbogati sodr`inata na<br />

spisanieto so<br />

relevantni interesni<br />

informacii za<br />

zemjodelcite<br />

(primarni ~itateli na<br />

„Moja zemja”), no i za<br />

novite ~itateli kako<br />

{to se prerabotuva~ite<br />

i trgovcite so<br />

zemjodelski proizvodi<br />

(primarni klienti na<br />

AgBiz). AgBiz preku<br />

razni vidovi<br />

aktivnosti gi<br />

poddr`uva<br />

agrobiznisite za da go<br />

zgolemi nivniot<br />

kapacitet za<br />

prerabotuvawe,<br />

marketing i izvoz vo<br />

slednite sinxiri na<br />

vrednost: sve`<br />

zelen~uk i ovo{je,<br />

preraboten zelen~uk,<br />

divoraste~ki {umski<br />

proizvodi i vino vo<br />

{i{iwa. AgBiz i „Moja<br />

zemja” ja zapo~naa ovaa<br />

inicijativa za<br />

obezbeduvawe na<br />

regionalni pazarni<br />

informacii so<br />

veruvawe deka ovaa<br />

usluga }e stane<br />

odr`liva i<br />

{irokoprifatena,<br />

zatoa {to pazarnite<br />

informacii otsekoga{<br />

bile i }e bidat va`en<br />

del od rabotata na<br />

agrobiznisite kako i na<br />

zemjodelcite.<br />

Se o~ekuva golem prinos na ovo{je<br />

Spbija<br />

Ppofesop Zopan Kesepovi}, dipektop na Oddelot za ovo{je i lozapstvo<br />

na Zewjodelskiot fakultet vo Novi Sad, otkako e nappavena ppocenka na<br />

podnosta vo Spbija, izjavi deka {ansite za izvoz na jabolkoto, kako i na<br />

dpugo ovo{je, se golewi i deka vakviot potencijal od 200.000 xektapi<br />

tpeba da se za~uva do bepbata. Od izvozot na ovo{je, godinava, se o~ekuva<br />

ppixod od pove}e od 500 wilioni awepikanski dolapi. Spoped Kesepovi},<br />

ovo{jeto ja powina ziwata bez {teti, dobpo izdp`uva vo ppodol`enata<br />

ladna kliwa i sawo wpaz ili gpad bi wo`el da go swali ppinosot.<br />

Izvop: www.poljopartner.rs<br />

Se zgolemuva proizvodstvoto na jagodi<br />

Lpcija<br />

Vo pok od edna godina, kultivipaweto jagodi zna~itelno e zgoleweno vo pegionot<br />

na Manolada i Peloponez. Poto~no, infopwacijata dadena od Ministepstvoto<br />

za zewjodelstvo na Lpcija veli deka iako vo 2004 godina jagodata<br />

e kultivipana na powalku od 200 xektapi, za sawo ~etipi sezoni ovaa<br />

bpojka e zgolewena na 600 xektapi. Vo ppetxodnite tpi godini, gp~kite<br />

jagodi zapo~naa novo patuvawe na wnogu evpopski pazapi, ostavaj}i gi zadovolni<br />

potpo{uva~ite {to gi ppobale. Potpo{uva~ite vo Rusija poka`aa<br />

poseben intepes kon gp~kite jagodi i kako pezultat na toa, pogolewiot del<br />

od izvozot lani e nappaven na toj pazap. Nova Manolada e glavniot centap<br />

za ppoizvodstvo na jagodi pod plastenici. Re~isi celoto ppoizvodstvo,<br />

poto~no okolu 95% od jagodite, se ppoizveduva tokwu vo ovoj pegion.<br />

Izvop: www.fruktidor.com<br />

Poradi lo{oto vreme, pomalku vino vo EU<br />

Fpancija i [panija<br />

Ppoizvodstvoto na vino vo zewjite na EY }e se nawali vo slednata,<br />

2008/09 godina za 1%, kako posledica na nepovolnite vpewenski uslovi<br />

vo Fpancija i [panija, ppognozipa Ministepstvoto za zewjodelstvo na<br />

SAD. Evpopskata Ynija, vo tekovnata godina (koja zavp{uva na 31 juli) }e<br />

ppoizvede 160,2 wilioni xektolitpi vino, {to e za ppocent powalku vo<br />

spopedba so lani koga iznesuva{e 161,7 xektolitpi. Istiot izvop ppognozipa<br />

deka slednata godina ppoizvodstvoto }e se zgolewi na 162 wilioni<br />

xektolitpi vo zewjite na Ynijata. EY e najgolew ppoizvoditel,<br />

potpo{uva~, uvoznik i izvoznik na vino. Spoped istiot izvop, ovoj pegion<br />

ppoizveduva okolu dve tpetini od vkupnoto ppoizvodstvo i vo nego se<br />

nao|aat polovina od vinogpadinapskite nasadi. Italija godinava stana<br />

svetski lidep za ppoizvodstvo na vino po swaluvaweto na ppoizvodstvoto<br />

vo Fpancija i [panija. Ovaa dp`ava, vo tekovnata sezona, }e go<br />

zgolewi ppoizvodstvoto na 45,5 xektolitpi, dodeka vo Fpancija ovoj<br />

pokazatel }e se nawali za 6%, a vo [panija za dva ppocenta.<br />

Izvop: www.poljopartner.rs<br />

Mislewata izrazeni vo regionalniot pazaren informator<br />

ne gi izrazuvaat stavovite na Agencijata na SAD za<br />

Me|unaroden Razvoj ili na Vladata na Soedinetite<br />

Amerikanski dr`avi.

Visokiot ekonomski standard ne e<br />

pokazatel za nivoto na potro{uva~ka<br />

na zdrava hrana<br />

Tabelata ppika`uva ppeswetka na vkupnata pot po -<br />

{uva~ka na buxetot za xpana i delot na pot po {u -<br />

va~kiot buxet za ovo{je, zelen~uk, pijalaci i tu -<br />

tun za nekoi zewji. Ova istpa`uvawe e na ppa ve no<br />

od Ministepstvoto za zewjodelstvo na SAD. Naj -<br />

golewi potpo{uva~i na ovo{je i zelen~uk, od ovaa<br />

gpupa na zewji, se Bugapija, Tupcija, Alb a ni ja i Rowanija,<br />

dodeka najgolewi potpo{uva~i na pi jalaci<br />

i tutun se Lepwanija, Lpcija i Slovenija. Spo ped<br />

statisti~kite podatoci na OON, vkupni ot uvoz na<br />

ovo{je i zelen~uk vo 2007 godina vo Bu gapija e<br />

okolu 181 wilioni YSD, vo koj wakedon sko to<br />

u~estvo e 7,4% ili ppibli`no 13,5 wilio ni YSD.<br />

Vo Albanija, vkupniot uvoz e okolu 80 wi lio ni<br />

YSD, a wakedonskiot iz voz u~estvuva so 4,7% ili<br />

oko lu 3,7 wilioni YSD. Zewaj }i go ppedvid pasto -<br />

janieto we |u Makedo nija i ovie dve zew ji, postojat<br />

peal ni wo` nos ti izvozot od na{ata dp `a va da<br />

se zgolewi, se paz bi pa, dokolku wa ke donskite ppo -<br />

iz vo di teli i izvoznici go za dp`at tewpoto na ispolnuva<br />

we na ba panite standapdi od EY.<br />

Izvop: AgBiz<br />

Malo poka~uvawe na cenata na<br />

jabolkata<br />

Polska<br />

Cenite na polskite jabolka, naweneti za izvoz,<br />

ppi kpajot na winatiot wesec zabele`aa walo<br />

poka~uvawe. Cenite na cpvenite sopti, pakuvani<br />

vo kaptonski kutii od 70 kg+ iznesuva{e 0,19 - 0,21<br />

evpa po kilogpaw, dodeka na zlatniot deli{es<br />

0,39 evpa po kilogpaw. Poka~uvaweto na cenite<br />

ne e golewo i be{e o~ekuvano. Tpo{ocite za<br />

skladipawe na jabolkata se poka~uvaat zaedno so<br />

ppodol`uvaweto na pepiodot na skladipawe,<br />

{to pezultipa so povisoki ceni na jabolkoto.<br />

Izvop: www.fruktidor.com

RELIONALEN PAZAREN INFORMATOR<br />

Lanecot „Carrefour” ja otvora svojata prva prodavnica vo Bugarija<br />

Vo wowentov se pazviva zdpav i vozbudliv sojuz we|u<br />

isto~nite i zapadnite wo}nici na waloppoda`bata.<br />

Evpopskiot, vtop po golewina lanec na supepwapketi,<br />

„Carrefour”, go otvopa svojot ppv supepwapket<br />

vo Bugapija. „Carrefour” gpupacijata potpi{a dogovop<br />

za vpewetpaewe od 33 godini za zakup na 9,300<br />

w 2 od „Grand Mall” od Vapna. „Carrefour” }e bide naj -<br />

golewiot supepwapket vo Vapna, dodeka „Grand Mall”,<br />

najgolewiot tpgovski centap vo Bugapija, so 150,000<br />

w 2 . Kowpleksot }e bide izgpaden na pet nivoa i }e<br />

iwa 150 ppodavnici, kinosala, pestopani, kafebapovi,<br />

igpoteki za deca i fast-fud pestopani.<br />

Izvop: www.fruktidor.com<br />

54 | MOJA ZEMJA<br />

Fju~epsi se napekuvaat standapdizipani dogovopi za kupuvawe ili ppoda`ba na odpedena koli~ina stoka<br />

po utvpdena cena i odpeden pok vo idnina

logo

products

Resources

Company

Terms of service
Privacy policy
Cookie policy
Cookie settings
Imprint
Change language
Made with love in Switzerland
© 2024 Yumpu.com all rights reserved

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!