Prilogi Zakonodaja in uradne objave Skupščinska priloga

stva v balvanskem plezanju. Naslov državnega
prvaka sta osvojila nepremagljiva Mina Markovič
in Jernej Kruder. Sezono tekmovanj
na umetnih stenah je najbolj zaznamovala že
tretje leto najuspešnejša slovenska športna
plezalka Mina Markovič, ki je vso konkurenco
premagala tako na tekmah svetovnega pokala
kot tudi na tekmah državnega prvenstva.
Naslovoma – drugič zapored – skupne
zmagovalke svetovnega pokala v težavnosti
in kombinaciji je pričakovano dodala še oba
naslova v nacionalni članski konkurenci. V
članski konkurenci v težavnosti je bila absolutna
zmagovalka že v sezonah 2010 in 2011,
v balvanih pa je bila najuspešnejša tudi lani.
Markovičeva je v Kranju konkurenco premagala
tako v sobotnem finalu v težavnosti
kot v nedeljskem finalu v balvanih. Drugo
mesto je tako kot v sobotnem finalu v težavnosti
tudi v balvanih zasedla Maja Vidmar,
tretja v balvanih pa je bila Tjaša Kalan (tretja
v težavnosti Tina Šušteršič).
V kategoriji članov je v balvanih najbolj
uspelo Jerneju Kruderju, drugi najboljši je
bil Klemen Bečan, tretji pa Urban Primožič.
V članski konkurenci v težavnosti je absolutni
naslov vzel obetavni Domen Škofic, za katerimi
so izjemne predstave v svetovni mladinski
konkurenci, ko je dobil skupni seštevek
evropskega mladinskega pokala ter postal
mladinski svetovni podprvak in evropski
mladinski prvak. V sobotnem kranjskem
članskem finalu v težavnosti je sicer prvo
zmago osvojil Jure Raztresen, drugi je bil
Primožič, tretji pa Škofic.
Več na spletnem mestu PZS,
http://pzs.si/novice.php?pid=7623.
KONČNI REZULTATI DP 2012:
TEŽAVNOST
ženske
1. Mina Markovič (PK 6b Ptuj), 300
2. Maja Vidmar (PK Škofja Loka), 260
3. Tina Šušteršič (AO Kranj), 185
moški
1. Domen Škofic (ŠPO Radovljica), 265
2. Urban Primožič (PK Škofja Loka), 225
3. Jure Raztresen (PK Škofja Loka), 214
BALVANI:
Članice:
1. Mina Markovič (PK 6b Ptuj), 100
2. Maja Vidmar (PK Škofja Loka), 80
3. Tjaša Kalan (AO PD Kranj), 65
Člani
1. Jernej Kruder (ŠPO PD Celje), 100
2. Klemen Bečan (ŠPO PD Tržič), 80
3. Urban Primožič (PK Škofja Loka), 65
Klubski pokal:
1. PK Škofja Loka, 6549
2. AO PD Kranj, 4485
3. ŠPO PD Tržič, 3135
KOMISIJA ZA
ODPRAVE V TUJA
GORSTVA
Janak je
slovenski vrh:
poročilo z
alpinistične
odprave Janak
2012
Miha Habjan
Janak je – vsaj zaenkrat – slovenski vrh, saj
ima le dva, oba slovenska, pristopa in le dve,
obe slovenski, smeri na glavni vrh. Glavna
cilja letošnje slovenske himalajske odprave
Janak 2012 sta bili nova smer v zahodni steni
ter nova smer v južni steni Janaka s prvim
pristopom na vzhodni vrh Janaka – in glavni
cilj je bil z novo smerjo v Z steni dosežen, nova
smer pa se imenuje Modri dirkač.
Člani odprave: Miha Habjan (Akademski
AO, vodja), Igor Kremser (Akademski AO),
Matevž Jerman (AO PD Ljubljana-Matica),
Nejc Marčič (AO PD Radovljica), Luka Stražar
(Akademski AO).
V ekipi sta sodelovala še sirdar Padam Tamang
in kuhar Phurba Tamang (oba z nepalske agencije
Wilderness Experiance).
Prvenstvena smer Modri dirkač,
Zahodna stena Janaka, foto Luka Stražar
DELO KOMISIJ PZS
Trajanje odprave: 20. september–11. november
2012.
Odpravo je omogočila Planinska zveza Slovenije
in njeni komisiji (Komisija za odprave v
tuja gorstva, Komisija za alpinizem).
Pomagali so nam še: trgovina Promontana
d.o.o., trgovina Markacija, Karibu, Panel d.o.o.,
AJM okna vrata in senčila d.o.o., Visistemi,
Ortik, Jure Jerman (ARSO).
Po seznanitvi z razmerami v stenah in stanjem
ledenikov pod Lasherjema, tudi pod
Janakom, sta se Luka in Nejc najprej odločila
za ozebnik v Lasherju 1 (Štremfelj in Habjan,
2005), a sta zaradi neprehodnosti čez serake
pod steno plan opustila. Po tem poskusu sta
se odločila za nepreplezano steno Lasherja 2
(še nima pristopa na vrh). Opravila sta dober,
tehnično zahteven in resen poskus, do 6500
m. Žal jima zaradi slabih razmer v steni ni
uspelo. Vseeno je bil vzpon dobra priprava
na kasnejši vzpon v Z steni Janaka. Miha, Igor
in Matevž smo najprej šli na Koto med dvema
neimenovanima šest tisočakoma (do 6000 m),
nato pa pod skrajni levi del JZ stene Lasherja
1. Igor in Matevž sta naslednje jutro poskusila
v JZ steni Lasherja 1 (levi del) z novo smerjo, a
sta ju orkanski veter in mraz pregnala s stene.
Nasploh so bile J (JZ) in Z stene skope s
snegom. Zlasti Z stena Janaka je bila neprimerljiva
po količini snega s stanjem leta 2005.
Prav tako je presenetilo stanje ledenikov, zlasti
pod obema Lasherjema. V ozebnik na Lasher
1 se sploh ni dalo (varno!) vstopiti, prav tako
ne v V del stene na Lasher 2. Ledeniki so se
posedli, spremenili (na slabše) ali celo mestoma
izginili, pojavili pa so se nevarni seraki.
Po teh aklimatizacijskih poskusih je na
vrsto prišel Janak. Luka in Nejc sta se vrnila
v ABC, počivala en dan, se pripravila, se
odločila za linijo planiranega vzpona in nato
vstopila v Z steno Janaka. Plezala sta cel dan,
imela relativno ugodne razmere, proti večeru
pa sta v zgornji četrtini stene smer priključila
na JZ steber (Štremfelj in Zalokar, 2006).
Tam sta bivakirala, naslednji dan pa prišla v
orkanskem vetru na vrh Janaka. Nova smer,
preko Z stene in šele drugi pristop na vrh
Janaka. Verjetno sta iztržila največ, kar se je
v danih razmerah dalo. Kljub temu, da smer
ni povsem samostojna do vrha Janaka, sta
opravila vrhunski vzpon in dokazala, da sta
resnično prava alpinista sposobna plezati v
težkih himalajskih stenah. Sam vem, da sta
želela poskusiti z bolj direktno linijo, a sta
bila hkrati toliko pametna, da ju je izkušnja
iz Lasherja 2 streznila in postavila na realna
tla. Želja je nekaj, realno stanje pa nekaj povsem
drugega. Tudi zaradi tega sta pokazala
odločnost in veliko mero zrelosti. Še isti dan
sta ob 23. uri, po številnih spustih po vrvi,
prišla nazaj v ABC. Vzpon ni bil nedolžen,
oba sta staknila omrzline (prsti na rokah in
predvsem nogah), na srečo nič resnejšega.
O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 23