Vonarsko jezero – u~imo se z naravo Vonarsko Lake – Learning with Nature

Vonarsko 

jezero – 

u~imo se 

z naravo 


Lake – 

Learning with 

Nature 

Klemen Prah 

Andreja Nekrep 

Alenka êvizovi}-Virant 

Andreja @i{ko

Univerza v Mariboru 

Klemen Prah 


Alenka êvizovi}-Virant 

Andreja @i{ko 


jezero – 

u~imo se 

z naravo 

Vonarsko Lake 

– Learning 

with Nature 

Maribor, 2010

Naslov Title 

Vonarsko jezero – u~imo se z naravo 

Vonarsko Lake – Learning with Nature 

Izdala Published by 

Univerza v Mariboru 

University of Maribor 

Uredniki Editors 


Andreja @i{ko 

Klemen Prah 

Recenzent Reviewer 

Ana Vovk Korè 

Oblikovanje in tisk Design and print 

Grafi~ni studio OK, Maribor 

Fotografije na naslovnici Cover photography 

Avtor Miran Oroìm 

Naklada Edition 

150 izvodov 

150 copies 

Maribor, 2010 

Ta projekt je bil izveden in publikacija izdana s pomo~jo 

finan~ne dotacije s strani Evropske unije, programa Vseìvljenjsko 

u~enje 2007-2013, Leonardo da Vinci Partnerstvo. 

The project was implemented and publication issued by the 

financial support of European Union in the frame of the 

Programme LifeLong Learning 2007-2010, Leonardo da Vinci 

Partnership. 

Vsebina publikacije je izklju~na odgovornost avtorjev in ne predstavlja 

stali{~ Evropske komisije ali njenih slu`b. 

The content of this publication is the exclusive responsibility of 

its authors and does not necessarily represent the views of the 

European Commission or its services and offices. 

CIP - Katalo`ni zapis o publikaciji 

Univerzitetna knji`nica Maribor 

556.55(497.4Vonarsko j.)(082) 

VONARSKO jezero - u~imo se z naravo = Vonarsko 

lake - learning with nature / Klemen Prah ... [et 

al.] ; [uredniki Andreja Nekrep, Andreja @i{ko, 

Klemen Prah]. - V Mariboru : Univerza, 2010 

ISBN 978-961-6656-45-0 

1. Vzp. stv. nasl. 2. Prah, Klemen 

COBISS.SI-ID 65131521

Vsebina Contents 

Predgovor 

4 

1. Umestitev obmo~ja Vonarskega jezera na zemljevid 

regionalizacije Slovenije s predstavitvijo nekaterih 

naravnogeografskih in socioekonomskih karakteristik obmo~ja 

1.1 Obmo~je Vonarskega jezera na zemljevidu regionalizacije Slovenije 

1.2 Naravnogeografske zna~ilnosti obmo~ja Vonarskega jezera 

6 

6 

7 

2. U~ne table za u~no pot Vonarsko jezero 

12 

3. Naloge za terensko delo ob Vonarskem jezeru 

28

Predgovor Preface 

Pri~ujo~a publikacija »Vonarsko jezero – u~imo se z naravo« je nastala v okviru mednarodnega 

projekta »Lifelong Learning 2007-2013: Leonardo da Vinci Partnership – Water for 

Life – Education for Water (Vseìvljenjsko u~enje 2007-2013: Leonardo da Vinci partnerstva 

– Voda za ìvljenje – Izobraèvanje za vodo)«, v katerem smo sodelovali partnerji iz 

Slovenije, ki smo v projektu prevzeli vlogo koordinatorja oz. vodilnega partnerja, Avstrije, 

[vedske, Italije, [panije, Latvije in Romunije. Namen projekta je bil razviti skupni model 

razvoja in vzpostavitve vodne u~ne poti s poudarkom na elementih naravne in kulturne 

dedi{~ine izbranega obmo~ja v treh klju~nih fazah: izbor in preu~itev vodnega obmo~ja 

ter identifikacija raziskovalnih mest za vklju~itev v vodno u~no pot, vsebinska in oblikovna 

zasnova ter priprava »u~nih tabel«, kot pripomo~ek za u~enje ob vodni u~ni poti, in 

diseminacija rezultatov projekta, torej nastale publikacije kot neke vrste u~nega gradiva 

za ciljno skupino udeleèncev poklicnega izobraèvanja in usposabljanja. 

Publikacija je zasnovana tako, da v prvem delu predstavlja klju~ne naravnogeografske 

karakteristike subregije Obsotelje in Kozjansko, kamor geografsko ume{~amo vodno u~no 

pot Vonarsko jezero, okoljsko stanje Vonarskega jezera in njegovega prispevnega 

obmo~ja, v drugem delu predstavljamo prikaz nabora »u~nih tabel« za izbrana raziskovalna 

mesta v okviru vodne u~ne poti Vonarsko jezero, tretji, zadnji del publikacije pa 

zdruùje delovne naloge in je dragocen pripomo~ek za delo na terenu v okviru poklicnega 

izobraèvanja in usposabljanja, kakor tudi {ir{e. 

Na obmo~ju Vonarskega jezera se prepletajo bogastvo voda, rastlinskega in ìvalskega 

sveta, z geolo{kimi, ekolo{kimi in ekonomskimi posebnostmi tega obmo~ja. Obmo~je 

spada med mokri{~a, katerega vrednost se kaè v biotski raznovrstnosti rastlinskih in ìvalskih 

vrst, ekosistemov in krajin, ob tem ima obmo~je izjemen pomen za raziskovanje in izobraèvanje. 

Skratka, razlogi za ohranjanje in trajno varovanje navedenega obmo~ja so 

{tevilni. 

U~na pot Vonarsko jezero ima nedvomno pomembno izobraèvalno in informacijsko vrednost. 

Klju~nega pomena pri prepoznavanju, ohranjanju, razvijanju, trajnostnem upravljanju 

naravne in kulturne dedi{~ine je zagotavljanje informiranosti {ir{ega kroga ljudi o stanju, 

pomenu in mo`nostih razvoja naravnih in kulturnih potencialov s povezovanjem civilne 

dru`be, lokalnih skupnosti, gospodarstva in izobraèvalne sfere v partnerstvo za celostno, 

sonaravno upravljanje z vodnimi viri ter drugo naravno in kulturno dedi{~ino. Ob tem so 

zelo pomembne prilo`nosti, ki jih nudijo {tevilni evropski razpisi z mo`nostjo ~rpanja 

evropskega denarja za uresni~evanje tega poslanstva. 

4 Vonarsko jezero – u~imo se z naravo / Vonarsko Lake – Learning with Nature

The present publication entitled “Vonarsko Lake – Learning with Nature” has been published 

within the framework of the international project “Lifelong Learning 2007-2013: 

Leonardo da Vinci Partnership – Water for Life – Education for Water”, in which partner 

institutions from Slovenia (lead partner), Austria, Sweden, Italy, Spain, Latvia and Romania 

were involved. The objective was to construct a common model for developing and 

creating educational water trails (with special emphasis on the elements of natural and 

cultural heritage of the selected area) in three key stages: a) selecting and examining the 

water area as well as identifying learning spots to be set up along the trail, b) preparing 

the content and designing the layout of interpretation/educational boards which could be 

used for learning in the nature (about water trail), and c) disseminating project outcomes, 

i.e. publications as teaching material for the target group consisting of trainees in vocational 

educational sector. 

In the first part of this publication, key geographical features of the subregion Obsotelje 

and Kozjansko, where the trail is located, and the environmental situation of the Vonarsko 

Lake and its surroundings are introduced. In the second part, interpretation boards for the 

selected learning spots along the trail are presented. The third part of the publication 

consists of work assignments and presents a valuable aid to fieldwork not only within the 

framework of vocational education and training but also in a broader context. 

The Vonarsko Lake area with its specific geographical features, as well as ecological and 

economic characteristics, has numerous water resources and an extremely rich flora and 

fauna. This area is considered a wetland, the value of which is reflected in the biological 

diversity of the flora and fauna, ecosystems, and landscapes. This region is also extremely 

important for research and education. In short, there are many reasons for preservation 

and protection. 

Undoubtedly, the Vonarsko Lake Water Trail plays an important educational and informational 

role. In terms of identifying, preserving, developing, and managing natural and cultural 

heritage in a sustainable manner, it is of the utmost importance to inform the broader 

public of the opportunities for developing natural and cultural potentials by means of 

a partnership for integrated and natural management of water resources, as well as other 

types of natural and cultural heritage, created between the civil society, local communities, 

the economy, and the academic sphere. In this respect, funding opportunities 

offered by numerous European institutions are of crucial importance since they enable the 

accomplishment of this mission. 

Vonarsko jezero – u~imo se z naravo / Vonarsko Lake – Learning with Nature 

5

1. Umestitev obmo~ja Vonarskega jezera 

na zemljevid regionalizacije Slovenije 

s predstavitvijo nekaterih naravnogeografskih 

in socioekonomskih karakteristik obmo~ja 

1.1 Obmo~je Vonarskega jezera na zemljevidu regionalizacije Slovenije 

Savinjsko statisti~no regijo, eno izmed 14 statisti~nih regij Slovenije, sestavlja 33 ob~in, ki 

so bile po prostorsko-socialno-ekonomskih kriterijih oblikovane v pet relativno homogenih 

subregij oz. partnerstev: Celjsko, Savinjsko-{ale{ko, Spodnje-savinjsko, Dravinjsko 

subregijo ter subregijo Obsotelje in Kozjansko. Skupaj zavzemajo 2.384 km 2 povr{ine, kar 

Savinjsko regijo ume{~a na tretje mesto med statisti~nimi regijami Slovenije po velikosti 

in {teje 258.845 prebivalcev (podatki iz leta 2008) (SURS 2010). Najve~jo zgostitev prebivalstva 

zaznamo v dveh najve~jih urbanih sredi{~ih, gravitacijskih jedrih ekonomskih 

aktivnosti na tem obmo~ju – Celju in Velenju. Demografski kazalci kaèjo, da se {tevilo 

prebivalstva v Savinjski regiji zmanj{uje, kar je povezano z negativnim prirastom ter odseljevanjem 

prebivalstva. Indeks staranja prebivalstva, kot kaèjo podatki iz leta 2008, presega 

vrednost 105,0 in kaè, da je v strukturi prebivalstva ve~ starega kot mladega prebivalstva, 

v primerjavi z indeksom staranja prebivalstva na ravni Slovenije v letu 2008, ki je 

zna{al 117,6. Izobrazbena struktura prebivalstva kaè na zaostanek za slovenskim 

povpre~jem, dele` prebivalstva z najmanj vi{jo ali visoko izobrazbo je po podatkih iz leta 

2008 v Savinjski regiji dosegel 17,8% v primerjavi s slovenskim povpre~jem, ki je zna{alo 

22,6%, in je med ni`jimi v dràvi. Nadpovpre~no {tevilo {tudentov na 1.000 prebivalcev 

pomeni za regijo pomemben izobrazbeni potencial (Regionalni razvojni program 

Savinjske regije 2007-2013, 2006, SURS 2010). 

Ekonomsko stanje regije lahko prikaèmo z nekaj zna~ilnimi kazalniki razvoja. Bruto 

doma~i proizvod (BDP) na prebivalca je v Savinjski regiji v letu 2007 dosegel 87,9% 

povpre~nega BDP na prebivalca Slovenije, kar Savinjsko regijo ume{~a za najbolj razvitimi 

statisti~nimi regijami Slovenije – Osrednjeslovensko (indeks 143,7), Obalno-kra{ko 

(104,0), ki presegata slovensko povpre~je, in Gori{ko (96,4) ter Jugovzhodno Slovenijo 

(indeks 93,1). Najmanj razvita statisti~na regija glede na navedeni kazalec je Pomurska 

regija (65,2) (SURS 2010). Stopnja registrirane brezposelnosti je v letu 2008 zna{ala 8,0% 

in presegla slovensko povpre~je (6,7%). Kot industrijska regija z dolgoletno tradicijo v predelovalni 

dejavnosti, rudarstvu in energetiki se Savinjska regija soo~a z novimi izzivi, ki jih 

je prinesel tehnolo{ki razvoj ter delovno intenzivne proizvodnje posodablja z novo tehnolo{ko, 

ekonomsko in organizacijsko klimo (Regionalni razvojni program Savinjske regije 

2007-2013, 2006). 


Obsotelje in Kozjansko je ena izmed {estih subregij Savinjske statisti~ne regije, ki obsega 

640,6 km 2 . Podatki iz leta 2004 kaèjo, da je na tem obmo~ju ìvelo 51.368 prebivalcev. 

Podeèlski zna~aj Obsotelja in Kozjanskega je povezan s preteklostjo, ko je bila kmetijska 

dejavnost osnovna gospodarska dejavnost obmo~ja. Stopnja urbanizacije je na tem 

obmo~ju zelo majhna. Obmo~je ima le tri manj{a gravitacijska urbana sredi{~a, somestje 

[marje pri Jel{ah – Roga{ka Slatina ter [entjur. Pomembno gospodarsko in konkuren~no 

prilo`nost obmo~ja predstavlja razvoj turisti~ne in obrtne dejavnosti (Obmo~ni razvojni 

program Obsotelja in Kozjanskega 2007-2013, 2006). 

1.2 Naravnogeografske zna~ilnosti obmo~ja Vonarskega jezera 

Savinjska statisti~na regija je naravnogeografsko zelo raznolika. Obsega alpski svet 

Zgornje Savinjske doline in dela Kamni{ko-Savinjskih Alp, Spodnjo-Savinjsko dolino z 

ugodnimi razmerami za hmeljarstvo, obdelano Kozjansko gri~evje ter Velenjsko kotlino z 

nahajali{~i lignita, ki se uporablja za proizvodnjo elektri~ne energije (SURS 2010). 

Pore~je Sotle spada v Panonsko Slovenijo in se razteza med Bo~em in Macljem na severu 

ter Kr{ko ravnjo na jugu. Politi~na meja ga deli na dva dela, saj je Sotla mejna reka med 

Slovenijo in Hrva{ko (Zakon o ohranjanju narave, 2004). Leta 1980 je bilo na reki Sotli 

narejeno umetno akumulacijsko jezero, imenovano Vonarsko ali Sotelsko jezero, ki ga 

prikazuje slika 1. Slika 2 predstavlja reko Sotlo na obmo~ju Vonarskega jezera. 

Slika 1: Vonarsko jezero 

(internetni vir: http://galerija.foto-narava.com/displayimage.php?album= lastupby&cat=0&pos=12). 


7

Slika 2: Sotla na obmo~ju Vonarskega jezera 

(internetni vir: http://galerija.fotonarava.com/displayimage. php?album=lastupby&cat=0&pos=24). 

Akumulacija je nastala z izgradnjo zemeljske pregrade Vonarje preko doline Sotle in je bila 

namenjena zadrèvanju visokih vod in kori{~enju akumulirane vode (pitna voda Posotelja 

in Zagorja ter namakanje kmetijskih zemlji{~). Z izgradnjo pregrade je bila omogo~ena 

zajezitev za pribli`no 12,40 mio m 3 

vode. Nad pregrado Vonarje se v obmo~ju akumulacijskega 

prostora dolina raz{iri, nato se v smeri proti Pristovcu zoùje in na koncu spet 

raz{iri. V najo`jem delu, pribli`no 5 kilometrov gorvodno od pregrade Vonarje, je bila 

zgrajena pregrada Pri{lin z namenom prepre~itve zamo~virjanja zgornjega dela doline. 

Zaradi neustrezne kvalitete vode reke Sotle, k ~emur je prispeval nizek pretok v su{ni dobi, 

je bila leta 1988 akumulacija izpraznjena. Danes sluì kot zadrèvalnik visokih vod, pojavljajo 

pa se te`nje o turisti~ni oìvitvi Vonarskega jezera (Prah, 2008, Nivo, 2008). Dolìna 

akumulacije Sotelskega jezera zna{a pribli`no 6 kilometrov. Kartografski prikaz 

Vonarskega jezera predstavlja karta 1. 

Poleg zadrèvanja visokih vod Sotle so bile prvotno predvidene slede~e rabe akumulacije 

Vonarskega jezera: za pitno vodo v Posotelju in Zagorju, namakanje kmetijskih zemlji{~ v 

Posotelju ter ribi{tvo in turisti~no rekreacijsko dejavnost. Potreb po oskrbi s pitno vodo in 

po namakanju kmetijskih zemlji{~ z vodo iz akumulacije danes ni ve~ (Nivo, 2008). 


Karta 1: Akumulacija Vonarsko jezero (vir: Prah, 2008). 


9

2. U~ne table za u~no pot Vonarsko jezero 

U~na 

pot

U~na pot ob Vonarskem jezeru 

1. Rasti{~a trsti~ja v dolini reke Sotle 

Zemlji{~a, ki so bolj ali manj trajno prepojena ali celo zalita z vodo, 

uvr{~amo po Ramsarskem dogovoru med mokri{~a, kamor sodijo 

tudi trsti~ja. Vla`na zemlji{~a so se v preteklosti ve~inoma smatrala 

kot nekoristna in so jih odpravljali z izsu{evanjem in drugimi melioracijskimi 

ter regulacijskimi ukrepi, ali pa so jih trajno zalili in potopili. 

Dana{nje ekosistemsko razumevanje narave nam ta obmo~ja 

prikazuje v povsem druga~ni lu~i. So namre~ samosvoje biocenoze 

in pomembni ~leni v vodnem krogotoku ter nepogre{ljivi pri ohranjanju 

biotske raznovrstnosti. Mokri{~a zadrùjejo vodo in s tem 

zmanj{ujejo nevarnost poplav ter v upo~asnjenem odtoku pospe{ujejo 

biokemijsko razgradnjo {kodljivih primesi. 

Poleg rek, jezer in trsti~ij 

spadajo med mokri{~a {e 

mo~virja, vla`ni travniki, mrtvice 

ter grmovne in drevesne 

loke. 

Glede na kategorizacijo rabe 

tal spadajo trsti~ja med 

odprta zamo~virjena zemlji{~a, 

kamor se uvr{~ajo tudi 

barja in ostala zamo~virjena 

zemlji{~a. 

Odprta 

zamo~virjena 

zemlji{~a 

Vir: Dejanska raba kmetijskih 

zemlji{~. Ministrstvo za kmetijstvo, 

gozdarstvo in prehrano.

Obmo~ja rasti{~ trsti~ja so 

ponekod tako pomembna, 

da so jih zavarovali. 

Tako spada na primer 

trsti~je pri Zgornjem Gaberniku 

med zavarovana 

obmo~ja narave. 

Barja 

Trsti~ja 

Ostala 

zamo~virjena zemlji{~a 

Tla mokri{~ so oglejena in imajo izrazit mo~virnat videz. Na njih se 

lahko kot rastlinska odeja pojavlja tudi trsti~je. Z vodo nasi~ena tla 

so slabo zra~na. Od oglejenih prsti v pore~ju Sotle prevladuje 

hipoglej in nastane zaradi prekomernega vlaènja, ki je posledica 

izklju~no visoke podtalne vode. Dele` gline je visok. Gr horizont je 

trajno nasi~en z vodo in je popolnoma sive barve. Za kmetijsko 

pridelavo imajo oglejene prsti neugodne vodno-zra~ne lastnosti, so 

pa vsa izrazito zamo~virjena tla pomembni habitati ptic in drugih 

ìvali. 

Na mo~virnih povr{inah ob reki Sotli in njenih pritokih bi veljalo 

razmisliti o gojenju trsti~ja kot vira velike koli~ine biomase, ki je 

primerna za ogrevanje. Pri obnavljanju kulturne krajine bi bilo 

smiselno na vzor~nih primerih ponovno uporabiti trsti~je kot gradbeni 

material. 

Razra{~anje trsti~ja ima lahko pomembno vlogo pri ohranjanju in ponovnem vzpostavljanju sonaravnega 

razvoja pokrajine: 

- Z ureditvijo naravnih vodotokov, katerih sestavina so tudi trsti{~ja, je mo`no ohranjati vodne 

koli~ine v strugah, tudi v su{nih obdobjih. 

- Z razra{~anjem trsti~ja v re~ni strugi je mogo~e pove~ati samo~istilne sposobnosti vodotoka. 

- Na nekdaj intenzivnih kmetijskih povr{inah je v melioracijskih jarkih smiselno urediti trsti~ne grede 

ter s tem zadrèvati in ~istiti vodo, ki je onesnaèna s pesticidi in gnojili. Na ta na~in je mogo~e 

tudi vplivati na zmanj{anje u~inkov su{ in vetra. 

Slika 1: Rasti{~e trsti~ja na ravnici ob reki Sotli (Foto: K. Prah)


2. Nahajali{~e blazinastega pe{~enjaka v dolini reke Sotle 

V geolo{ko-tektonskem pogledu predstavlja Kozjansko obrobni del 

Panonskega bazena in del najbolj vzhodnih podalj{kov Posavskih 

gub. Ta prostor zapolnjujejo terciarni sedimenti in sedimentne kamnine, 

ki so diskordantno odloèni na paleozojske in mezozojske 

kamnine. Ozemlje je precej nagubano. Od severa proti jugu imamo 

ve~ antiklinal in sinklinal. Osi gub imajo generalno smer vzhodzahod. 

Kozjansko je tudi razkosano s {tevilnimi prelomi, ki potekajo prvenstveno 

v dinarski smeri (NW-SE), nekateri pa v alpski (W-E) ter 

pre~nodinarski (SW-NE) smeri. 

Terciar 

Na Kozjanskem so najbolj raz{irjene terciarne kamnine. Znotraj terciarja 

sta {e posebej zanimivi stopnji eregij in sarmatij. 

Eregij (zgornji oligocen in 

spodnji miocen) 

Te plasti so na {ir{em prostoru 

med Savinjo in Sotlo 

najbolj raz{irjene med terciarnimi 

kamninami. Dose- 

èjo debelino okrog 500 

metrov. Ve~inoma so razvite 

klasti~no, kot glineni in karbonatni 

meljevci, peski in 

pe{~enjaki ter poredkeje 

konglomerati. Okolje sedimentacije 

je bilo ve~ji del 

morsko, na kar se sklepa po 

{tevilnih fosilnih ostankih. 

V vasi Vonarje ob Sotli je 

bila najdena zanimiva kroglasta 

tvorba v navzkri`no 

plastovitem eregijskem pes-

[ir{e obmo~je Kozjanskega je vzbudilo zanimanje geologov è sredi 19. stoletja. Med drugim so jih 

privabila nahajali{~a premoga in mineralni izviri pri Roga{ki Slatini ter termalni vrelci pri Pod~etrtku. 

Kozjansko je pokrajina med Bo~em na severu in Bohorjem na jugu, na zahodu je omejeno s spodnjim 

tokom Savinje in Save, na vzhodu pa s Sotlo. Geomorfolo{ko je Kozjansko zelo razgibano 

gri~evje, v katerem tr{e pe{~ene in apnen~eve plasti izstopajo kot grebeni, mehkej{i laporji, meljevci 

in peski pa so v dolinah in grapah. 

Slika 1: Pe{~ena krogla z limonitizirano skorjo v plastnatem eregijskem pesku Vonarje ob Sotli 

(Vir: Ani~i} et al. 2002) 

ku. Kroglasta oblika je najverjetneje 

nastala v ~asu 

sedimentacije s povijanjem 

plasti. Kasneje pa so v preperinskih 

oksidacijskih pogojih 

pri~eli ob njenem robu 

kristalizirati tudi èlezovi oksidi 

in hidroksidi. 

Sarmatij 

V sarmatiju se je pri~elo Panonsko morje umikati proti vzhodu, za 

njim pa so ostale obse`ne kadunje in korita z delno slanim oziroma 

braki~nim okoljem. Podobno kot v badeniju, pri~enjajo tudi sarmatijske 

plasti z bazalnimi konglomerati in prete`no apnen~evimi 

pe{~enjaki. V primerjavi z badenijskim konglomeratom ta vsebuje 

ve~ apnen~evih prodnikov ter manj kremena in kislih predornin. 

Slika 2: Blazinaste plasti pe{~enjaka in konglomerata med sarmatijskim 

meljastim laporjem ob cesti Roga{ka Slatina-Vonarje (Vir: Ani~i} et al. 2002)


3. Rastlinstvo in ptice Vonarskega jezera 

Slika 1: Kosec 

(Vir: http://k41.pbase.com) 

S poplavljanjem, 

povzro~enim z zapiranjem 

jezu vsako 

jesen in ob 

dolgotrajnej{em 

deèvju, vodarji 

vzdrùjejo umetno 

presihajo~e 

jezero, ki odlo~ilno 

spreminja vegetacijo. 

ê izvzamemo 

njivske 

in obdelane travni{ke 

povr{ine na dvignjenih delih dolinskega obrobja, kjer 

uspevajo koruza, krompir in vrtnine, in katerih del je po ve~jem 

deèvju pod vodo, se nahajajo na dnu Vonarskega jezera 

naslednje skupine mokri{~nih zdru`b: 1. vodne zdru`be 

mrtvic in manj{ih kotanj (med drugim uspevajo mnoge redke 

vrste alg), 2. rastlinske zdru`be na obmo~ju jesenskih in 

spomladanskih poplav (najobse`nej{e v spodnjem delu 

jezerskega dna), 3. rastlinske zdru`be, ki so pod stalnim vplivom 

talne in zaledne vode ter manj izpostavljene poplavni 

dinamiki (trsti~evja in {a{i), 4. opu{~eni mokrotni travniki v 

zara{~anju (obmo~ja ugodna za gostujo~e vrste, od katerih 

je najbolj osvajalna severnoameri{ka zlata rozga), 5. gozdovi 

mehkih listavcev (vrbe in jel{e). 

Na posameznih 

predelih Vonarskega 

jezera se 

razvija habitatni 

tip obre`nega belovrbovja, 

ki je 

uvr{~en v Direktivo 

o habitatih 

kot prednostni habitatni 

tip. 

Slika 2: Siva ~aplja 

Obre`ni pas v 

(Vir: http://www.trnovska-vas.si) 

splo{nem obsega 

ozek pas kopnine 

ob strugi vodotoka. Obre`na vegetacija je izpostavljena 

nihanjem vodne gladine in poplavljanju. V pore~ju Sotle 

je kopno obmo~je reke pove~ini izkr~eno in namenjeno 

kmetijski rabi. Na prvotne poplavne gozdove spominja le 

ozek obre`ni pas, ki ga pora{~ajo vrbe, jel{e in topoli z bujnim 

slojem grmovnic in visokih zeli{~. Njegov velik pomen je 

med drugim v varovanju bregov pred erozijo ter v izbolj{anju 

mikroklime, hkrati pa nudi ìvljenjski prostor {tevilnim ìvalskim 

vrstam. 

Hribovje, ki se na slovenski strani vle~e vzdol` jezera, je deloma 

pora{~eno z gozdom, ki ga sestavljajo predvsem bukev, 

hrast in navadni gaber. Pojavljajo se tudi sadovnjaki in vinogradi. 

Podobno je na hrva{ki strani, s tem da je tam ve~ 

kmetij. 

Velik naravovarstveni pomen ima gnezditvena prisotnost vrst 

ptic, ki gnezdijo v neposredni okolici, na omenjenem obmo~ju 

pa se v ~asu gnezditve redno prehranjujejo: sr{enar 

(Pernis apivorus), bele {torklje (Ciconia ciconia), ~rne {torklje 

(Ciconia nigra) idr. 

Slika 5: V umetno nastalih mokri{~ih poteka bujen in kaoti~en 

razvoj vegetacije od pionirskih zeli{~nih zdru`b do drevesnih 

logov (Foto: M. Cimper{ek)

Slika 3: Vodomec 

(Vir: http://www.e-fotografija.com) 

O b m o ~ j e 

Vonarskega jezera 

je primerno za ìvljenje 

razli~nih vrst 

ptic. Z ornitolo{- 

kega stali{~a ima 

obmo~je kot mokri{~e 

zaradi relativno 

ob{irnih kompleksov 

vla`nih in 

poplavnih travnikov, 

obre`nega 

pasu grmovja in 

zara{~ajo~ih se vla`nih povr{in velik pomen. Selivke najdejo 

tam hrano in zavetje, v bukovem gozdu pa se je stalno 

naselila kolonija sivih ~apelj. 

Na jezeru je do danes opazovanih è ve~ kot 120 vrst ptic. 

Z naravovarstvenega vidika je najpomembnej{e gnezdenje 

ogroènih vrst: 

- na vla`nih in poplavnih travnikih kosec (Crex crex), 

- na obmo~ju naravne vodne struge: vodomec (Alcedo 

atthis), moko` (Rallus aquaticus) in mali martinec (Actitis 

hypoleucos), 

- na zara{~ajo~ih se predelih re~ni cvr~alec (Locustella fluviatilis), 

kobili~ar (Locustella naevia), rjava penica (Sylvia 

communis) in rjavi srakoper (Lanius collurio). 

Obmo~je Vonarskega jezera je pomembno za dvoìvke, 

ka~je pastirje in metulje. 

Od ìvali, ki so vezane na re~ni in obre~ni prostor Posotelja, 

omenimo tudi vidro, ki jo od leta 2004 sledijo le {e dolvodno 

od soto~ja Bistrice in Sotle. 

Slika 4: Navadna krvenka 

(Foto: M. Cimper{ek) 

Sliki 7: Med visokimi zeli{~i vzbujata najve~ pozornosti rumeno 

cveto~a navadna pijav~nica (Lysimachia vulgaris) in navadna 

krvenka (Lythrum salicaria) (slika 4), ki tekmujeta za prevlado, 

dokler se nad njima ne razrastejo srebrnolistna drevesa bele 

vrbe (Salix alba) (Foto: M. Cimper{ek) 

Slika 6: Samo na robovih zamoka se druìta monodominantni 

navadni trst (Phragmites australis) in invazivna 

orja{ka zlata rozga (Solidago gigantea) 

(Foto: M. Cimper{ek)



19


4. Osrednja to~ka pri ribniku 

Slika 1: Jesenske vrbe 

(Foto: M. Oroìm) 

Slika 2: Vrbe v ledu 


U~na pot Vonarsko jezero je bila narejena v okviru mednarodnega projekta 

Lifelong Learning Programme / Leonardo da Vinci / Partnerships / Water 

for Life - Education for Water. Narejena je bila z namenom usklajenega 

razvoja poklicnega okoljskega izobraèvanja z ekonomskimi potrebami, s 

~imer naj bi prispevali k vsestranskemu sonaravnemu razvoju obmo~ja. 

Pore~je Sotle se razteza v smeri sever – jug. Politi~na meja ga deli na dva 

dela, saj je Sotla mejna reka med Slovenijo in Hrva{ko. Pokrajino ob reki 

Sotli ozna~ujejo razli~na imena. [ir{e obmo~je, ki obsega pore~je Sotle, 

imenujemo Posotelje ali Sotelsko, medtem ko o`je obmo~je ob reki Sotli 

imenujemo Obsotelje. Posotelje v veliki meri ozna~ujejo subpanonske 

poteze, tako v naravnem kot v kulturnem smislu. 

Pore~je Sotle se razteza med 

Bo~em in Macljem na severu 

ter Kr{ko ravnjo na jugu. Vmes 

si od severa proti jugu sledijo 

mezoregije Zgornjesotelsko 

gri~evje, Srednjesotelsko gri- 

~evje in Bizeljsko gri~evje. Od 

zahoda se z Rudnico in Orlico v 

Panonski svet zajeda Posavsko 

hribovje. 

Vonarsko jezero je bilo ustanovljeno 

leta 1980 za namen 

zadrèvanja visokih vod in 

kori{~enja akumulirane vode 

Slika 4: Umetno presihajo~e jezero 

(Foto: M. Cimper{ek) 

Slika 5: Bujna zara{~enost v poletju 

(Foto: M. Oroìm)

Slika 3: Vonarsko jezero v ledu 


(pitna voda in namakanje 

kmetijskih zemlji{~). Zaradi 

neustrezne kvalitete vode 

reke Sotle je bilo leta 1988 

potrebno akumulacijo izprazniti. 

Danes sluì le kot 

zadrèvalnik visokih vod. 

Vonarsko jezero je ekolo{ko 

pomembno obmo~je in 

spada na obmo~je hidrolo{ko-geomorfolo{ko-ekosistemske 

naravne vrednote 

dràvnega pomena Sotla 1. 

U~na pot Vonarsko jezero je dolga pribli`no 6.700 metrov. Zaradi omenjene 

razdalje in zaradi ustrezne lokalne ceste je najprimerneje, da jo 

prekolesarimo. 

ê prihajamo iz smeri Roga{ke Slatine, sledimo u~nim to~kam po vrsti od 

{tevilk 1 do 6, ~e pa prihajamo iz smeri Pod~etrtka, sledimo u~nim to~kam 

v obratnem vrstnem redu. 

U~na to~ka 1 se nahaja ob rasti{~u trsti~ja. Na u~ni to~ki 2 si ogledamo 

razkrite plasti blazinastega pe{~enjaka. Pri u~ni to~ki 3 se spustimo proti 

poplavni ravnici na naj{ir{em delu jezera ter opazujemo bogastvo rastlinstva 

in ptic. U~na to~ka 4 je osrednja to~ka pri ribniku ter je primerna za 

postanek in oddih. Na u~ni to~ki 5 se spustimo do meandrirajo~e reke, na 

u~ni to~ki 6 pa se pou~imo o vlogi in u~inkih akumulacijske pregrade 

Vonarje. 

Slika 6: Jesenske barve 

(Foto: M. Oroìm)


5. Ob strugi reke Sotle 

Reka Sotla izvira na obmo~ju Maclja na nadmorski vi{ini 

okrog 540 metrov in se izliva v reko Savo. 

V podol`nem profilu imajo Sotla in njeni pritoki v hribovitem 

povirnem zaledju Maclja hudourni{ki zna~aj, saj zna{a dolinski 

padec 39,7 ‰. Pod Rogatcem pa dobiva Sotla vse bolj 

zna~aj niìnske reke, kjer je na holocenskih ravnicah opaziti 

mo~nej{e vijuganje struge ter izdatnej{e izpodjedanje, 

trganje in odna{anje bregov. Dejanska dolìna reke Sotle, ki 

pomeni razdaljo med izvirom in izlivom reke, zna{a 90 

kilometrov. Najkraj{a dolìna reke Sotle, ki pomeni zra~no 

razdaljo med izvirom in izlivom, zna{a pribli`no 42 kilometrov. 

Prete`ni del sotelskih pritokov pripada slovenski 

strani, in sicer zgornjemu in srednjemu toku reke. Obmo~je 

je zna~ilno po svoji pahlja~asti razvejanosti. 

Zgornji tok Sotle sega do sti~i{~a, kjer se Mestinj{~ica nekoliko 

nad Pod~etrtkom z desne strani izliva v Sotlo. Tam se 

zdruìjo vode z 242 km 2 

pahlja~asto oblikovanega 

prispevnega obmo~ja (42% pore~ja), kar lahko povzro~a 

sunkovito nara{~anje pretokov. Glavni pritok Sotle v srednjem 

toku je Bistrica, ki zbira vode z vzhodnega Posavskega 

hribovja v razmeroma ozki dolini. Bistrica se izliva v Sotlo pri 

Bistrici ob Sotli, kjer se dolina Sotle raz{iri v do 3 km {iroko 

Kumrov{ko polje in se ob vstopu v sotesko Zelenjak zaklju~i. 

Spodnji tok Sotle se za~enja pod Zelenjakom, kjer Sotla v 

smeri proti jugu prehaja v {ir{o aluvialno ravan in se jugovzhodno 

od Dobove izliva v Savo. 

Vodno mo~ Sotle so do 

druge svetovne vojne 

izkori{~ali mnogo bolj 

kot danes, ~emur so bili 

pri~a {tevilni jezovi, mlini, 

àge in glaùte. 

V pore~ju Sotle prevladujejo 

naravni do malo 

spremenjeni ter malo 

do zmerno spremenjeni 

vodotoki. 

Zaradi {iritve naselitve in 

industrializacije na poplavni 

svet je postajalo 

urejanje vodnega reìma 

z regulacijami in drugimi 

posegi od {estdesetih let 

dalje ena glavnih nalog 

vodnega gospodarstva. 

Danes so ureditve v ve~ini 

dotrajane in potrebne 

vzdrèvanja. 

Slika 1: Po dnu jezera leno vijuga 

reka Sotla (Foto: M. Cimper{ek) 

Slika 2: Dotrajana regulacija na 

reki Sotli (Foto: M. [traus) 

Slika 3: Ostanki jezu in mlina na reki Sotli pri mejnem 

prehodu Miljana (Foto: M. [traus) 

Slika 4: Naravna struga reke Sotle na Imenskem polju 

(Foto: M. [traus)

Na reki Sotli obratujeta vodomerni postaji Zelenjak 1 in 

Rakovec 1, obe opremljeni z limnigrafom. Prva je pod 

hrva{kim, druga pa pod slovenskim upravljanjem. 

Srednji letni pretok Sotle zaradi pritokov dolvodno nara{~a 

in zna{a v Rogatcu 0,64 m 3 /s, v Miljani 3,87 m 3 /s in v Rakovcu 

9,06 m 3 /s. Na dveh najve~jih pritokih zna{a pretok 1,42 m 3 /s 

na Mestinj{~ici v Sodni vasi in 1,76 m 3 /s na Bistrici v Zagaju. 

Ve~ji srednji letni pretok pomeni ve~jo samo~istilno sposobnost 

reke. 

Sotlo uvr{~amo v Panonski de`no-sne`ni reìm, kjer nastopi 

primarni preto~ni vi{ek marca, sekundarni pa novembra. 

Poplave ob Sotli se sicer lahko pojavljajo v vsakem letnem 

~asu, pri ~emer so pozne jesenske in pomladanske 

poplave odraz podnebnih zna~ilnosti. Sotla s pritoki 

poplavlja ve~ ali manj vzdol` celega toka, poglavitni vzrok 

pa je niìnski vododrèn svet (laporji in ilovice) z majhnim 

strmcem. Ob srednji Sotli, kjer je holocenska ravnica 

naj{ir{a, so poplave najobse`nej{e, {e posebej pri 

Pod~etrtku, Imenem in Sedlarjevem. Tudi dno spodnjesotelske 

doline je ogroèno od poplav in je zato slabo 

obljudeno, poplave pa so najobse`nej{e ob Kapelskih 

goricah. 

Ker se je Sotla globoko vrezala v aluvialno dno (2 - 3 m) z 

domala navpi~nimi breìnami, so meje med vodnim in kopnim 

svetom ve~ji del leta ostro za~rtane. 

Na reki Sotli sta dolo~eni dve merilni mesti za merjenje 

fizikalno-kemijskih parametrov. V Rakovcu, ki se nahaja 

ob spodnjem toku reke Sotle, se ugotavlja stanje pore~ja, 

medtem ko se v Roga{ki Slatini, ki se nahaja ob zgornjem 

toku Sotle, dodatno opravljajo meritve zaradi odvajanja 

odpadnih voda iz ve~ virov onesnaèvanja. Reka Sotla 

sodi med bolj onesnaène vodotoke v Sloveniji. Kemijsko 

stanje v Roga{ki Slatini je za celotno obdobje 2002-2006 

ozna~eno kot slabo, medtem ko je bilo v Rakovcu leta 

2002 in ponovno leta 2006 dobro. 

Vir podatkov: Agencija Republike Slovenije za okolje


6. Pregrada Vonarje 

Leta 1980 je z zajezitvijo reke Sotle kot skupna nalo`ba vodnih 

gospodarstev Slovenije in Hrva{ke nastalo umetno akumulacijsko 

jezero, imenovano Vonarsko ali Sotelsko jezero. Akumulacija je bila 

namenjena zadrèvanju visokih vod in kori{~enju akumulirane vode 

(pitna voda Posotelja in Zagorja ter namakanje kmetijskih zemlji{~). 

Pribli`no 5 kilometrov gorvodno od pregrade je bila zgrajena 

pregrada Pri{lin z namenom prepre~itve zamo~virjanja zgornjega 

dela doline. Zaradi neustrezne kvalitete vode je bila leta 1988 akumulacija 

izpraznjena, ki danes sluì le kot zadrèvalnik visokih vod. 

Danes sta obe pregradi dotrajani in bi bili potrebni obnove. Za 

morebitno ponovno polnjenje jezerske kotanje je osnovni predpogoj 

doseganje ustrezne kakovosti reke Sotle, s ~imer bi se 

prepre~ili procesi evtrofikacije. 

Pribli`no 6 kilometrov dolgo podolgovato Vonarsko jezero je nastalo 

z zajezitvijo Sotelske doline v njenem ozkem delu pri Vonarju, tam 

kjer reka prebija tr{e, proti eroziji odpornej{e kamnine. 

Takoj nad pregrado Vonarje se akumulirana dolina raz{iri na 

pribli`no 550 m. Meja s Hrva{ko poteka tam povsem po vzhodni 

strani. Nato se dolina v smeri proti Pristavici zoùje in se na koncu 

spet raz{iri na pribli`no 300 m. Jezero polni Sotla s svojimi pritoki s 

prispevnega obmo~ja 108,9 km 2 . V akumulaciji je bila ob nastanku 

predvidena zajezitev na koti 207,5. Pri tej koti zna{a zajezna 

povr{ina 166,3 ha, volumen vode pa 8,7 milijonov m 3 . V ~asu polnega 

obratovanja jezera je bil moèn koristen odvzem 525 l/s 

(upo{tevaje dotok v su{nem obdobju in razpolo`ljiv volumen). 

Prvotno je bilo predvideno slede~e kori{~enje akumulacijskega 

prostora: volumen od kote terena do predvidene minimalne kote 

vode (201,5 m n. v.) zna{a 1,5 milijona m 3 , volumen med 201,5 in 

koto zajezitve 207,5 zna{a 7,2 milijona m 3 in je za kori{~enje, volumen 

med 207,5 in maksimalno gladino 209,35 zna{a 3,7 milijonov 

m 3 in je bil predviden za zadrèvanje visokega vala. Za gornji del jezera 

je bila predvidena stalna ojezeritev na koti 208,0, predvidena 

kota maksimalne vode pa 209,35 m n. v.

Slika 1: 

Spodnji del 

Vonarskega 

jezera v 

80-ih letih 

(Vir: Petdeset let 

ribi{ke druìne, 

2002) 

Danes sta obstoj jezera in gladina vode povsem odvisna od hidrolo{kih 

razmer, s tem da je potrebno ob nastopu visokih vod 

upo{tevati razmere na Sotli dolvodno od soto~ja z Mestinj{~ico. 

Potreb po oskrbi s pitno vodo in po namakanju kmetijskih zemlji{~ 

z vodo iz akumulacije ni ve~. V okviru projekta Vzpostavitev 

turisti~ne infrastrukture Vonarskega jezera (2005) je v primeru 

ponovne ojezeritve za zadrànje celotnega poplavnega vala Sotle 

predlagana kota stalne zajezitve 202 m n. v. V tem primeru bi gladina 

v akumulaciji ob poplavnem valu narasla na vi{ino 208,88 m n. 

v. Globine vode so odvisne od hidrolo{kih razmer, saj je na nekaterih 

odsekih struga Sotle stalno preplavljena, drugje pa se prelije le 

po nalivih. Iztok iz jezera je uravnavan glede na dotok vode z jezerskega 

prispevnega obmo~ja. V primeru ponovne ojezeritve na 

stalni koti 202 m bi globina jezera ob pregradi Vonarje zna{ala pribli`no 

2,5 m. Jezero bi obsegalo tri vrste obmo~ij: rekreativno, naravovarstveno 

in ekstenzivno kmetijsko. 

Slika 2: 

Vonarska 

pregrada danes 

(Foto: M. Tisu) 

Slika 3: Vonarska pregrada v 80-ih letih (Vir: Arhiv ~uvaja pregrade Vonarje)

3. naloge za terensko delo ob Vonarskem jezeru 

?

U~enci potrebujejo naslednje u~ne pripomo~ke: zemljevid, kompas, termometer, 

meter, merilno palico, vrvico za merjenje, merilni trak, ravnilo naklonometer {toparico, 

razli~ne lebde~e predmete (plovec), HCL kislino, lopatko, pH listi~i, milimetrski 

papir, ~a{o, petrijevko, vzor~no vodo, ra~unalo, barvice, pisalo, bel papir, trdo podlago. 

1. Trsti~je v dolini reke Sotle 

? 

A) Nahaja{ se v posebnem naravnem ekosistemu, ki je zna~ilen za poplavna obmo~ja in 

mokre oglejene prsti (mokra oglejena tla), imenuje se 

Naravno vegetacijo, ki je v tem predelu najbolj raz{irjena, uvr{~amo med 

Na{tej {e vsaj tri zna~ilne naravne ekosisteme mokri{~: 

, , . 

B) Mokri{~a smo dolgo zapostavljali, danes pa vemo, da imajo zelo pomembne funkcije, 

in sicer (napi{i vsaj tri): 

. 

C) Izbrana vegetacija trsti~ja je domovanje {tevilnih ptic. Ali jih lahko na{teje{ pet? 


D) Tvoje geografsko znanje je odli~no, zato verjetno ve{, da se nahaja{ v 

tipu reliefa, v katerem je vidnih veliko njegovih zna~ilnih reliefnih oblik. Na{tej jih vsaj {tiri 

in najbolj opazno tudi skiciraj: 

E) V tvoji {ir{i opazovani okolici je ve~ razli~nih zemlji{kih kategorij. Napisanih je {est. Med 

njimi obkroì tiste, ki ne sodijo k obdelovalni povr{ini ter pod~rtaj eno izmed njih, ki se ne 

{teje med kmetijsko zemlji{~e: 

PA[NIK GOZD TRAVNIK TRSTI^JE NJIVA SADOVNJAK 

F) Bioklimatski pasovi {ir{e opazovalnice so lepo opazni. Napi{i jih ob skici spodaj: 

G) Na tvoji JV strani je opazen zna~ilen tip poselitve za nekatera obmo~ja v Obpanonskem 

svetu. Kako imenujemo tak{en tip naselja? 

. 

Zakaj so hi{e na vrhu slemena? 

. 


29

Katera dva zunanja procesa lahko izrazito preoblikujeta pobo~ja gri~evja v omenjeni 

Obpanonski regiji? 

, , . 

Pri tem lahko nastanejo tudi in , ki jih lokalne 

skupnosti teh pokrajin imenujejo naravne nesre~e. 

H) S pomo~jo zemljevida in kompasa dolo~i stran neba: 

Stolp na Bo~u: 

Republiko Hrva{ko: 

Smer toka reke Sotle: . 

2. Pe{~enjak 

? 

A) Kako delimo kamnine po nastanku? 

, , . 

Pe{~enjak, ki ga vidite, uvr{~amo med 

usedanjem in sprijemanjem . 

kamnine, ker je nastal z 

B) Poleg peska lahko v sprijeti strukturi opazimo tudi druge kamnine. Ob opazovanju 

poi{~i vsaj tri in jih napi{i: 

1. 

2. 

3. 

C) Pe{~enjak je kamnina zna~ilna za geolo{ko obdobje , 

ko je tod odtekalo 

morje. Kasneje so se morskim usedlinam pridruìle tudi 

re~ne, in oboje so pustile v kamninski strukturi vidni element - . 

D) Kateri zunanji procesi so kasneje in {e danes preoblikujejo opazovani pe{~enjak? 

. 


E) Na tej to~ki izvajamo tudi terensko delo prou~evanja prsti. Dobro so vidni horizonti, 

zato naj u~enci nari{ejo pre~ni profil prsti ter pripadajo~e horizonte! 

F) S pomo~jo HCL kisline, PH listkov, ~a{ice, ter vode izvedemo poskus kemi~ne analize 

posameznih horizontov ter tako ugotovimo lastnosti prsti. 

Potek poskusa: 

1. Na karti ozna~i lokacijo kraja izvedbe. 

2. Dobro opazuj pokrajino in napi{i, kako se imenuje reliefna oblika, na kateri opravlja{ 

terensko delo? 

3. Na kraju, na katerem opravlja{ poskus, izmeri naklon povr{ja. 

4. Dolo~i ekspozicijo, na kateri opravlja{ terensko delo: 

5. Risanje profila: 

Navodilo: 

a) Z metrom izmeri debelino celotnega profila prsti. Meri navpi~no! 

b) Profil prsti je: cm. 

c) Dolo~i horizonte v prsti ( O,A,E,B,C,R…; med seboj se lo~ijo po barvi). V vrhnjem horizontu 

je sveà ali delno razkrojena organska snov (O), A horizont je humusni in anorganski, 

zato je temnej{i, sledita horizonta izpiranja (E) in nalaganja (B). Razlika je v barvi, E 

je svetlej{i od B. Tema horizontoma sledi horizont preperele mati~ne osnove C in trde 

mati~ne osnove R. 

d) Profil ri{i v merilu 1:5 (1 cm v naravi je 2mm na papirju). [irina merjenega profila naj bo 

50 cm. Na profil nari{i posamezne horizonte, jih ozna~i ter pripi{i njihovo debelino in 

barvo. 


31

Risanje profila prsti 

6. Mati~na osnova 

Ko si ugotovil in narisal profil, svojo pozornost usmeri {e na mati~no osnovo. Ugotovi, ali 

je kamnina karbonatna ali silikatna, in sicer tako, da del kamnine odbije{ od mati~ne 

osnove in nanj kane{ nekaj kapljic razred~ene HCl. 

Reakcija pokaè, da je kamnina: 

Kamnino poimenuj: 

7. Dolo~anje koli~ine karbonatov v prsti 

V skodelico ali petrijevko daj polovico ~ajne `li~ke prsti in nanj s kapalko kani 10% HCl. 

Poslu{aj: 

Neznaten {um = manj kot 1% karbonatov 

Slab in kratkotrajen {um = od 1-3% karbonatov 

Mo~an in kratkotrajen {um = od 3-5% karbonatov 

Mo~an in dolgotrajen {um = ve~ kot 5% karbonatov 

8. Dolo~anje vrednosti pH horizontov prsti 

Vzemi grudico prsti iz vsakega horizonta, jo daj v posodico, prelij z destilirano vodo, 

preme{aj in pusti stati 2-3 minute. Po sedimentaciji delcev zgornjo teko~ino odlij v ~a{o 

in z pH indikatorskim papirjem izmeri vrednost pH ( tabela je pri vaji 5. Sotla). 

Na podlagi vrednosti pH vseh horizontov je reakcija celotne prsti: 

9. Vla`nost prsti 

Lestvica: 

- Mokra: pri gnetenju vzorca iz njega kaplja voda 

- Vla`na: pri gnetenju vzorca se na njegovi povr{ini pojavi voda, na dlani pa ostane dobro 

viden odtis 


- Sveà: pri gnetenju pu{~a vzorec na dlani odtis, vendar ta hitro izgine 

- Suha: vzorec pri gnetenju ne pu{~a odtisa 

Ocenjena vla`nost horizonta A: 

10. Tekstura prsti 

Vzemi vzorec prsti, ga navlaì, stisni, da se voda odcedi, ter gneti pribli`no minuto. Sku{aj 

oblikovati svaljek in prstan. Med palcem in kazalcem preizku{amo pe{~enost, gladkost, 

mehkost, lepljivost in plasti~nost vzorca ter s tem velikost ali teksturo delcev: najve~ji so 

pesek, sledi melj in najmanj{i glina (ta se najbolje oblikuje). 

Rezultate vpi{i v tabelo! 

Rezultati meritev: 

Horizont globina tekstura vla`nost barva dolo~anje kislost (ph) 

(A,O,..) (opisno) prostih 

karbonatov 

v % 

Mati~na osnova: 

Karbonatna 

Silikatna 


33

G) Glede na predhodno analizo imenuj prst, ki je nastala na pe{~enjaku ter tip naravne 

vegetacije. 

Prst: 

Naravna vegetacija: 

Poimenuj vsaj {tiri njene rastline: 

3. Opazovanje narave 

? 

A) Opazovana pokrajina je {ir{e znana po domovanju {tevilnih ìvali. Dobro poslu{aj in 

opazuj ter ugotovi, katere ìvali imajo svoje domovanje ravno v tem prostoru: 

. 

B) Posku{aj najti vsaj tri naravnogeografske elemente, ki pogojujejo bivanje {tevilnim 

ìvalim: 

. 

C) Naberi 5 razli~nih listov dreves, vstavi jih v svoj delovni list ter jih poimenuj! 

. 

D) Zakaj izbrana pokrajina ni obdelana z njivami in travniki? 

. 

E) V katerem letnem ~asu je prekrita z vodo. Utemelji zakaj? 

. 

F) Vzro~no- posledi~no razloì vzroke za razli~en tip naravne vegetacije zahodnega slovenskega 

in vzhodnega hrva{kega pobo~ja. 


Zahodno pobo~je: 

Vzhodno pobo~je 

. 

G) Imenuj tip doline opazovanega pore~ja Sotle? 

. 

H) S pomo~jo topografske priloène karte imenuj na karti ozna~eni obe cerkvici, ter jima 

dolo~i azimut iz tvoje stojne to~ke. 

1. cerkvica: , azimut: 

2. cerkvica: , azimut: 

4. Ribnik 

? 

A) Nahaja{ se v osrednjem delu prou~evane poti Vonarskega jezera. Tukaj opravlja{ 

osnovne meteorolo{ke in hidrolo{ke meritve. Potrebuje{ termometer in kompas: 

Temperatura zraka in vode: 

Obla~nost: 

Vetrovnost: 

Smer pihanja vetra: 

Reakcija pH vode: 

H) Skiciraj KROKI (panoramski pogled) opazovane pokrajine in pravilno uredi legendo ter 

dolo~i merilo! 


35

KROKI: 

C) Ribnik Vonarje je umetnega nastanka in je v lasti RD SOTLA. 

Kak{en je njegov primarni in kak{en sekundarni pomen? 

Primarni pomen ribnika: 

. 

Sekundarni pomen ribnika: 

. 

D) Na{tej vsaj {tiri ribe stoje~ih sladkovodnih voda: 


E) Iz priloène topografske karte izra~unaj obseg ribnika ter koli~ino vode v njem, ~e je 

povpre~na globina ribnika 2 metra. 

Obseg: 

Koli~ina vode: 

F) S pomo~jo SWOT analize opredeli mo`ne negativne posledice tukaj{njega morebitnega 

masovnega turizma. 

G) S pomo~jo SWOT analize posku{aj s pozitivnimi posegi izbolj{ati opazovano pokrajino. 

H) Predvidevamo ojezeritev Vonarskega obmo~ja. Kak{ne spremembe bi v tem primeru 

doìvel Vonarski ribnik. Posku{aj opredeliti dve pozitivni in dve negativni posledici tega 

posega. 

Dve pozitivni posledici ojezeritve: 

Dve negativni posledicio jezerizve: 

I) V smeri proti severu sta vidna dva vinograda. S pomo~jo naklonomera izmeri strmino oz. 

naklon pobo~ja. 

Naklon : 

Kateri zunanji proces je dobro viden pod vinogradom? 

Utemelji njegov nastanek! 

. 


37

5. Sotla 

? 

A) Na tej to~ki opravlja{ fizikalne in kemi~ne lastnosti reke Sotle. 

1. Risanje poto~nega profila 

Pripomo~ki: vrvica za merjenje, merilna palica, pisalo. 

Poto~ni profil ri{emo tako, da izmerimo {irino omo~enega dela struge in na ve~ mestih 

izmerimo globino. Nato izra~unamo povpre~no globino in ~e jo pomnoìmo s {irino 

omo~enega dela struge, dobimo povr{ino profila. Merilo (1 cm = 1 m). 

Re~ni profil (F) = cm 2 

2. merjenje hitrosti toka in pretoka vode 

Pripomo~ki: lebde~i predmeti, {toparica, merilni trak 

Navodilo: 

a) Ob poto~nem bregu izberite 2 to~ki in izmerite med njima 10 m 

b) Vrzite v vodo lebde~i predmet in izmerite ~as gibanja med to~kama 

c) Merjenje ponovite 5X in izra~unajte povpre~en ~as 

d) Iz povpre~ne hitrosti potovanja izra~unajte hitrost re~nega toka 

Pot (S) v m ~as potovanja (t) v sek hitrost (V)= S:t (m/s) 

Vodni pretok: 

Pretok vode Q je v m3/s izmerjena koli~ina vode, ki v 1 sekundi prete~e skozi ovlaèn re~ni 

profil. V praksi se uporabljajo povpre~ni mese~ni pretoki in povedo, koliko m3 vode 

odte~e povpre~no v 1 sekundi na dolo~enem mestu skozi re~no strugo. Podatek o 

povpre~nem pretoku kaè na vodnatost reke oz. potoka. 

Fm2 Hitrost m/s Q= Fx vm3/s 


3. Ugotavljanje barve, vonja, temperature vode (zraka) in prisotnost detergentov 

Pripomo~ki: termometer, bel papir, ~a{a, vzor~na voda 

NAVODILO: 

a) Opazujte barvo vode tako, da ~a{o z vzor~no vodo postavite na bel papir 

b) Dolo~ite vonj vode tako, da upo{tevate klasifikacijo po Ballu 

0 - Brez vonja (vonj nezaznaven) 

1 - zelo slab (vonj razpozna le raziskovalec) 

2 - slab (vonj zaznamo, ~e nanj opozorimo) 

3 - zaznaven (z lahkoto ga zaznamo) 

4 - razlo~en, izrazit (pritegne pozornost) 

5 - mo~an (odvra~a pitje) 

c) s termometrom izmerite temperaturi vode in zraka (Pazi: temperaturo od~itamo po 5 

minutah). 

Rezultati: 

Barva vode 

Vonj vode 

T°C zraka 

T°C vode 

~) Prisotnost detergentov ugotavljamo tako, da napolnimo steklenico z vodo in jo tresemo. 

ê se pojavi pena, so detergenti prisotni, druga~e ne. 

Prisotnost detergentov: 

DA NE 

4. Ugotavljanje reakcije – pH vode 

V ~istih vodah je pH 4,5 do 8,5. Tak{en pH dajejo vodi raztopljene huminske snovi in CO 2 . 

Ni`ji ali vi{ji pH je znak onesnaènja vode z industrijskimi odplakami. 

Pripomo~ki: pH indikator, ~a{a 

Navodilo: â{o dvakrat izperite z vzor~no vodo. Nato jo 3 /4 napolnite z vodo iz potoka in 

s pH indikatorjem dolo~ite pH. Reakcijo vode izraàmo s pH vrednostjo: 

Pod 4-=izredno kisla, 4-4,9= mo~no kisla, 5-5,9= kisla, 6-6,9= slabo kisla, 7= nevtralna, 

7,1-7,9= slabo bazi~na, 8-8,9= bazi~na, nad 9= mo~no bazi~na. 


39

Rezultati: 

Zajemno mesto pH vrednost reakcija vode 

1 

2 

Ugotovi, ali so opazne razlike v pH med ribnikom in reko Sotlo? 

ê prihaja do razlik, pojasni zakaj? 

5. Opazovanje preoblikovalnih procesov v strugi 

Pripomo~ki: pisalo, papir 

Navodilo: opazuj strugo in skiciraj reliefne oblike, ki so vidne v strugi reke. Napi{i, kateri 

procesi so bili prisotni pri njihovem preoblikovanju. Skiciraj KROKI reke, na katerega vri{e{ 

reko, nabreìne, drevesa, grmovje, bli`nje objekte… 

Reliefne oblike: (meander….) 

KROKI: 


Kako bi se spremenil relief, ~e bi bila struga regulirana? 

6. Pregrada Vonarje (druga brana) 

? 

Nahaja{ se na zadnji vodni pregradi, imenovani pregrada Vonarje. S pomo~jo tabele izpi{i 

naslednje podatke: 

povr{ina vodnozbiralnega obmo~ja= 

celotna povr{ina v ha = 

prostornina = 

najve~ja izmerjena globina = 

dolìna obale = 

prostornina zemeljske pregrade Vonarje = 

dol~ina pregrade Vonarje = 

vi{ina pregrade Vonarje = 

leto izgradnje = 

Spusti se do vzno`ja pregrade in izmeri naklon njenega pobo~ja od reke Sotle do pregrade 

Vonarje. 

Naklon je: 

3. S pomo~jo zbranih podatkov re{i naslednji uporabni nalogi: 

a) Kolesar se vozi ob obali s povpre~no hitrostjo 12 km/h. Ker vseeno ne more voziti tik 

ob obali je njegova pot za 10 % dalj{a. Koliko ~asa potrebuje, da naredi 3 (tri) kroge? 

b) Pregrada Vonarje je ob dnu za~ela spu{~ati. Voda pu{~a s hitrostjo 30 l/sek. Kdaj bo 

izteklo vso jezero, ~e vanj ne priteka nova voda? 


41

Viri in literatura 

Akumulacija Vonarje. (2006). In{titut za vode Republike Slovenije in Ministrstvo 

za okolje in prostor. 

Ani~i}, B in Ramov{, A. (1995). Antiklinala v Mestinju. Proteus, 57 (8), 322-326. 

Ani~i}, B, Ogorelec, B, Kralj, P in Mi{i~, M. (2002). Litolo{ke zna~ilnosti terciarnih 

plasti na Kozjanskem – Lithology of Tertiary beds in Kozjansko, Eastern Slovenia. 

Geologija, 45 (1), 213-246. 

Cimper{ek, M., ûje{, K. in Husti~, V. (1997). Vrnimo ìvljenje reki Sotli. Roga{ka 

Slatina: Dru{tvo prijateljev Roga{ke Slatine. 

Cimper{ek, M. (2007). Naravni potenciali Obsotelja. V K. Prah (Ur.) in A. Nekrep 

(Ur.), Naravnogeografski, kulturni in ekonomski vidiki razvoja Posotelja (str. 37- 

50). Maribor: Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru. 

Cimper{ek, M. (2008). Gozdovi na dnu Vonarskega jezera. V A. Nekrep (Ur.) in K. 

Prah (Ur.), U~ni poti Vonarsko jezero naproti – Towards the Educational Trail Vonarsko 

Lake (str. 31-47). Maribor: Filozofska fakulteta. 

ûje{, K. (2007). Kemijska in biolo{ka kakovost reke Sotle. V K. Prah (Ur.), 

Naravnogeografski, kulturni in ekonomski vidiki razvoja Posotelja (str. 71-80). 

Maribor: Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta. 

DIREKTIVA SVETA 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov 

ter prosto ìve~ih ìvalskih in rastlinskih vrst. Pridobljeno: 10.3.2007, http:// 

www.natura2000.gov.si/zakonodaja/direktiva_habitati.pdf 

DIREKTIVA 2000/60/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 23. oktobra 

2000 o dolo~itvi okvira za ukrepe Skupnosti na podro~ju vodne politike. Pridobljeno 

30.12.2006, http://www.izvrs.si/home/images/stories/WFD_slo.pdf 

EIONET v Sloveniji – splo{ni podatkovni sloji. Pridobljeno: 27.12.2008, http:// 

nfp-si.eionet.eu.int/Dokumenti/GIS/splosno 

Hrvatin, M. (1998). Preto~ni reìmi v Sloveniji. Geografski zbornik, XXXVIII, 60-87. 

Ile{i~, S. (1958). Problemi geografske rajonizacije ob primeru Slovenije. 

Geografski vestnik 29-30 (str. 83-140). Ljubljana. 

Ile{i~, S. (1974). Sotelsko-voglajnska regija. V Voglajnsko-sotelska Slovenija (str. 

5-46). Ljubljana. 

Kategorizacija vodotokov po ekomorfolo{kem pomenu. (2002). Ljubljana: 

Vodnogospodarski in{titut d.o.o. 


Kolbezen, M. in @agar, M. (1978). Poplavna podro~ja ob Sotli. Geografski 

zbornik, XVII (3). 

Kolbezen, M. in Pristov, J. (1998). Povr{inski vodotoki in vodna bilanca Slovenije, 

Surface streams and water balance of Slovenia. Ljubljana: Hidrometeorolo{ki 

zavod Republike Slovenije. 

Krivograd Klemen~i~, A. (2007). Taksonomska raziskava alg v Sotelskem jezeru v 

letih 1998-2000 – Vpliv revitalizacije jezera na zdru`bo alg. V K. Prah (Ur.) in A. 

Nekrep (Ur.), Naravnogeografski, kulturni in ekonomski vidiki razvoja Posotelja 

(str. 81-90). Maribor: Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru. 

Na~rt za{~ite in re{evanja ob poru{itvi pregrade Vonarje – vodnega zadrèvalnika 

Sotelsko jezero. (2008). Celje: Nivo d.d. Gradnje in ekologija. 

Obmo~ni razvojni program Obsotelja in Kozjanskega 2007-2013. (2006). 

Pridobljeno: 16.2.2007, http://www.ra-sotla.si/UserFiles/Image/ORP_OBSOTEL- 

JE_IN_KOZJANSKO.pdf 

Obmo~ni razvojni program Obsotelja in Kozjanskega 2007-2013. (2006). [entjur, 

[marje: Mre`na razvojna agencija Obsotelje in Kozjansko. 

Ocena o vplivih vzpostavitve turisti~ne infrastrukture Vonarskega jezera na okolje. 

(2005). Celje: Razvojni center Planiranje. 

Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih 

spomenikov na obmo~ju Ob~ine [marje pri Jel{ah. (1990). Uradni list RS, 35. 

Petdeset let ribi{ke druìne Sotla. (2002). Ribi{ka druìna Sotla. 

Podhra{ki, Z. (2008). Pti~ji svet Vonarskega jezera. V A. Nekrep (Ur.) in K. Prah 

(Ur.), U~ni poti Vonarsko jezero naproti – Towards the Educational Trail Vonarsko 

Lake (str. 49-61). Maribor: Filozofska fakulteta. 

Podnebne razmere v Sloveniji za obdobje 1971-2000. (2006). Agencija Republike 

Slovenije za okolje, Ljubljana. Pridobljeno 1.5.2008, http://www.arso.gov.si/ 

vreme/podnebje/podnebne_razmere_Slo71_00.pdf 

Prah, K. (2008). Okoljsko stanje Vonarskega jezera in njegovega prispevnega 

obmo~ja. Maribor: Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta. 

Prah, K. (2008a). Okoljsko stanje Vonarskega jezera in njegovega prispevnega 

obmo~ja. V A. Nekrep (Ur.) in K. Prah (Ur.), U~ni poti Vonarsko jezero naproti – 

Towards the Educational Trail Vonarsko Lake (str. 19-29). Maribor: Filozofska 

fakulteta. 

Prus, T. (2000). Klasifikacija tal. [tudijsko gradivo za ciklus predavanj maj 2000. 

Infrastrukturni center za pedologijo in varstvo okolja. Ljubljana. 


43

Regionalni razvojni program Savinjske regije 2007-2013. (2006). Celje: Razvojna 

regionalna agencija Celje. 

Slovenija, pokrajine in ljudje. (1998). Perko, D. (Ur.) in Oroèn Adami~, M. (Ur.). 

Ljubljana. 

Sotla na obmo~ju Vonarskega jezera. Dosegljivo na: http://galerija.fotonarava.com/displayimage. 

php?album=lastupby&cat=0&pos=24) (20. 5. 2010). 

(1996). Ljubljana: Vodno- 

Sotla, Vodnogospodarska ureditev povodja. 

gospodarski in{titut. 

Statisti~ni urad Republike Slovenije (SURS). (2010). Slovenske regije v {tevilkah. 

Ljubljana: SURS. 

Uredba o ekolo{ko pomembnih obmo~jih. (2004). Uradni list RS, 48, str. 6356. 

Vonarsko jezero. Dosegljivo na: http://galerija.foto-narava.com/displayimage.php?album= 

lastupby&cat=0&pos=12) (20. 5. 2010). 

Vrhov{ek, D., Vovk Korè, A. (2007). Ekoremediacije. Maribor in Ljubljana. 

Vzpostavitev turisti~ne infrastrukture Vonarskega jezera. (2005). Celje: Hidrosvet. 

Zakon o ohranjanju narave. (2004). Uradni list Republike Slovenije, {t. 96. 

Zakon o vodah. (2002). Uradni list RS, 67. 


Ta projekt je bil izveden s finan~no 

pomo~jo Evropske unije, programa 

Vseìvljenjsko u~enje 2007–2013, 

Leonardo da Vinci Partnerstvo. 

ISBN 978-961-6656-45-0 

9 789616 656450

Vonarsko jezero – u~imo se z naravo Vonarsko Lake – Learning with Nature

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?