Ljubiteljska meteorologija

V SPOMIN7IZTOK MATAJC1947–2013Ko ostanemo brez besedin govori le cvetočapomladPo dolgi zimi, v težko pričakovani pomladi, ki jo jekot ljubitelj narave in agrometeorolog s srcem, vsakoleto z velikim veseljem pričakoval tudi Iztok, je konecaprila 2013 veselje zamrlo, saj je letošnja pomladprezgodaj zaključila njegovo življenjsko pot. Pot očetatreh otrok, moža, kolega, prijatelja, agrometeorologain izjemnega človeka.Iztok Matajc se je rodil 8. februarja 1947 v Stražiščupri Kranju. Po končani gimnaziji se je njegova strokovnapot začela spomladi leta 1971 s končanim študijemna Agronomskem oddelku Biotehniške fakultete vLjubljani, kjer je zaključil sadjarsko vrtnarsko usmeritevin postal diplomirani kmetijski inženir. Istega letase je zaposlil na Katedri za melioracije kot asistent zakmetijske melioracije, kjer je deloval do leta 1985.Leta 1974 je pol leta znanje izpopolnjeval na italijanskemInštitutu za hidravliko Univerze v Padovi v sklopupodiplomske specializacije iz hidrologije. Od septembra1976 do septembra 1977 je bil na študiju naEcole Nationale Superieure Agronomique v Rennes-uv Franciji, kjer je opravil teoretični del magisterija inleta 1980 v Ljubljani z zagovorom magistrske nalogepod naslovom »Proučevanje evapotranspiracijetrave kot osnove za prognoziranje namakanja« študijuspešno zaključil.Njegova pot se je od leta 1985 do leta 1988 nadaljevalav vlogi projektanta IRC Planum-a v Ljubljani inleta 1989 svetovalca za kmetijstvo in gozdarstvo priObčini Ljubljana–Moste–Polje. Ker je bila v njegovinaravi vedno vpeta želja po širšem in okrepljenemznanju, se je leta 1989 javil na razpisano delovnomesto samostojnega svetovalca v Oddelku za agrometeorologijoHidrometeorološkega zavoda SRS, kjerje leta 1990 postal tudi načelnik Oddelka. Oddelek,v sklopu Urada za meteorologijo Agencije RS za okoljem,je vodil vse do leta 2007, v skupini pa je aktivnodeloval do leta 2008, ko se je septembra upokojil.Ob upokojitvi se je izjemno veselil več prostegačasa, ki ga bo preživel na morju, v hribih, v naravi,z družino. Žal se mu je ta želja že kmalu po odhoduv pokoj izjalovila, ko mu je bolezen prekrižala načrte.Od tistega dne dalje je bila v njegove misli vpeta skrbzaradi zdravja in njegova radost je počasi ugašala.Kot da bi slutil usodnost.Strokovno delo Iztoka Matajca je vključevalo tudi delovanjev različnih domačih in tujih strokovnih skupinahs področja agrometeorologije in številnih projektih.Močno vpet je bil v delovanje Komisije za agrometeorologijoSvetovne meteorološke organizacije, spletelpa je tudi številne poslovne stike doma in v svetu. Bilje izjemno pisoč človek, kar se odraža tudi v številnihobjavah v poljudni in strokovni literaturi.Iztok je oral ledino na področju modeliranja vodnebilance kmetijskih rastlin, njegovo delo še danesživi v operativni agrometeorologiji in kaže, da je imeltudi vizijo. Delovanje sušnega centra in tudi sledenjekmetijske suše nadaljuje tudi njegove korake. Imel jeizjemen občutek za razvoj in tudi za prenos znanja nasvoje sodelavce. Pomagal nam je gojiti ljubezen dodela na področju agrometeorologije.Iztok Matajc pa ni bil samo strokoven človek, pačpa kolega z veliko čustveno inteligenco. Trdil je, da vsvojem delu večjo moč dosežemo tudi na strokovnempodročju, če sta prisotna dobro delovno okolje inobčutek do sočloveka. Kot človek, ki je ljubil naravoin spoštoval njene zakonitosti, je zgradil podoboagrometeorologa, ki si ga v naši družbi želimo. Delo zljudmi iz kmetijstva pogosto ni lahko, saj tovarna naprostem, kar kmetijstvo zagotovo je, zahteva razumevanječloveka, katerega delo je trdo in pogostokratpremalo cenjeno. Ta pristop je bil Iztokova mantra. Ssvojim znanjem in pravilnim pristopom je marsikaterokompleksno informacijo znal preleviti v jezik, ki jedosegel želeno publiko. Tudi znanje tujih jezikov mu jepri tem pomagalo.In na koncu lahko zaključim, da ga bomo izjemnopogrešali tudi v družabnem delu. Kolegi »štukarji«,kot smo poimenovali našo druščino, smo ga pogosto,nazadnje decembra 2012 na novoletnem srečanjuna Robežu, vabili na srečanja, kjer smo poskušalizvabiti na naše obraze tudi veselje in pozabiti nakakšne manj srečne in prijetne stvari v življenju. Tudiob teh klepetih je bil Iztok neverjeten sogovornik, sajje v debato vnašal številne vsebine, ki jih je črpal izbranja, ki je bil njegov srčni hobi in njegovih številnihživljenjskih izkušenj. Bil je dober govorec in doberposlušalec. O stvareh je imel jasna mnenja. Rad jeimel ljudi, naravo ter domače in dobre stvari. V mojemhladilniku je še vedno njegova marmelada iz aronijein domač višnjev liker.Pogrešali ga bomo.Andreja Sušnik