Ljubiteljska meteorologija

6 V SPOMINceli generaciji mlajših kolegov, tudi večini, ki jih danessrečujemo na malih zaslonih.Do sodelavcev je bil tovariški in nikoli ni odrekelpomoči, kdor koli jo je potreboval. Bil je komunikativenin družaben in poznal je mnogo ljudi. Tudi meneje med meteorologe pripeljal on. Po diplomi sem pospletu okoliščin namesto na Institutu Jožef Stefan vPodgorici pristal za Bežigradom. Moj mentor pri diplomi,ki je bil Miranov jadralski prijatelj, me je napotilna Hidrometeorološki zavod povprašat za službo. Tamje bil Miran prvi meteorolog, ki sem ga srečal in je bilkriv, da sem še danes tisti matematik, ki pravi »mimeteorologi«.Na prehodu iz sedemdesetih v osemdeseta letapreteklega stoletja so veliki meteorološki centri žeposredovali napovedi, ki so jih izračunali s pomočjoračunalniških modelov. Take prognostične karte sobile kljub začetni relativni nezanesljivosti vse boljučinkovit pripomoček pri pripravi vremenskih napovedi.Miran je kmalu spoznal, da je potrebno za boljšokakovost naših napovedi pridobiti proizvode najboljkakovostnih centrov. Kot človek, ki je zlahka vzpostavljalstike z ljudmi, je kmalu postal prijatelj in kolegaprognostikom v avstrijski meteorološki službi. Tako jihje uspel že leta 1982 nagovoriti, da smo vzpostaviliračunalniško povezavo med avstrijsko meteorološkoslužbo in Hidrometeorološkim zavodom, s pomočjokatere smo v Ljubljani začeli prejemati prognostičnekarte Evropskega centra za srednjeročne vremenskenapovedi. Obdobje, ko je pri analizi in pripravi vremenskenapovedi prevladovala sinoptična metoda, jepočasi šlo h koncu, saj je bilo iz leta v leto več produktov,narejenih z modeli, pa tudi njihova kakovost se jevidno izboljševala. Miran se je zavedal, da je potrebnopluti z novimi jadri in je s svojimi prizadevanji pomagalslovenskim meteorologom, da so bili pri pripravivremenskih napovedi seznanjeni z najboljšimi takratdostopnimi orodji. Računalniška povezava, ki smo jotakrat vzpostavili, je trajala vse do naše osamosvojitveleta 1991. Ob prekinitvi zvez z Beogradom konecjunija smo se že v juliju 1991 s pomočjo te povezave zDunajem vključili v mednarodno izmenjavo podatkovin se tako tudi „vremensko“ osamosvojili.Miran je bil v svojem prostem času zelo aktiven namnogih področjih, kjer je prišla do izraza njegovaizredna organizatorska žilica. Naj omenim le jadralce,smučarje, numizmatike in filateliste. Bil je tudi sodnikna smučarskih tekmah, celo na olimpiadi v Sarajevu.V študentskih letih je svoj žametni bas pilil v Akademskempevskem zboru Tone Tomšič, zadnja letapa v seniorskem zboru Lipa zelenela je. Kljub vsemupa je bila njegova največja ljubezen meteorologija.Poleg dela v dežurni službi, spremljanja in napovedovanjavremena ter strokovnega dela in nastopanja vjavnosti, je napisal kar nekaj knjig, v katerih je bralcempribližal nekatera osnovna spoznanja o vremenu.Že 1987. leta sta skupaj s prof. Petkovškom napisalaknjigo Skice vremena, eno prvih takih pri nas. Kotljubitelj gora je ob 40. obletnici opazovanj na Kredaricileta 1994 napisal Vreme v visokogorju, leto kasnejepa knjigo Podnebje od Bohinja do Bleda.Od začetka svoje profesionalne poti je aktivno sodelovaltudi v Društvu meteorologov Slovenije, predhodnikuSlovenskega meteorološkega društva in bil v nekajmandatih tudi predsednik Upravnega odbora društva.Nekaj let je bil odgovorni urednik strokovne revije RazpravePapers, ki jo je izdajalo društvo. Z zelo omejenimifinančnimi možnostmi mu je uspevalo poskrbeti zaredno izdajanje revije.Vlada Republike Slovenije je na predlog takratnegapoveljnika Republiškega štaba Civilne zaščite RepublikeSlovenije Mirana Trontlja 1.6.1995 imenovala vŠtab Civilne zaščite Republike Slovenije, v katerem jeaktivno deloval do konca leta 2004. V tem času jeSlovenijo prizadelo večje število naravnih nesreč kotsta potresa na območju Ilirske Bistrice, v zgornjemPosočju, plazovi Stože, Slano Blato ter drugi, različnepoplave, suše, pozebe in druge naravne nesreče.Miran je bil vedno pripravljen pomagati in predvsemnuditi svojo strokovno znanje pri odpravljanju posledicrazličnih naravnih in drugih nesreč, ki so prizadelenašo državo. Predvsem pa je bil v veliko pomoč poveljnikuCivilne zaščite Republike Slovenije pri iskanjuin sprejemanju odločitev, ki so pomembno vplivale nauspešnost ukrepov ob različnih naravnih nesrečah terposledično zagotavljanje osnovnih pogojev za bivanjev nesrečah prizadetih prebivalcev.Leta 2002 pa ga je takratni minister za obramboimenoval za glavnega in odgovornega urednika strokovnerevije Ujma. Miran je ves čas izdajanja aktivnosodeloval pri pripravi in izdajah te strokovne revijekot pisec člankov, recenzent in v zadnjih desetih letihkot njen glavni in odgovorni urednik. Pod njegovimvodstvom je bilo pripravljenih, strokovno obdelanih inizdanih deset številk revije. Zadnja je izšla nekaj dnipred njegovo prezgodnjo smrtjo.Ko nam je decembra 2011 ob slovesu na POP TVdejal, da je to samo konec rednega nastopanja na televizijiin da se bo gotovo še kdaj oglasil, smo sevedapričakovali njegovo sodelovanje ob kakšnih pomembnihpriložnostih. Na žalost pa ne bomo več slišalinjegovih napotkov in kritik. Slovenski meteorologismo z njim izgubili dobrega strokovnjaka, vsi ostali, skaterimi je sodeloval, pa srčnega tovariša in dobregaprijatelja.Jožef Roškar