Ljubiteljska meteorologija

LJUBITELJSKA METEOROLOGIJA55ozračja. Pogost temperaturni obrat v mraziščih namrečonemogoča navpično izmenjavo zraka, s tempa lahko že manjši vir onesnaženja (kurišče, promet)v mrazišču z majhno prostornino povzroči močnopovečano koncentracijo škodljivih snovi. Višja vlažnostozračja, pogostejše pojavljanje megle, daljše trajanjesnežne odeje in, vsaj deloma vegetacijski obrat so leposledice temperaturnega obrata v mraziščih.Metode in tehnike delaŽe precej pred vzpostavitvijo stalnih meritev na meteorološkipostaji Zaplana so poleti 2001 stekle prvemeritve v okoliških kraških vrtačah. Z minimalnimalkoholnim termometrom pa so se meritve leto dnikasneje izvajale v mrazišču Dolinca, v kraški vrtačiv neposredni bližini meteorološke postaje Zaplana.Klasični termometri so omogočili vpogled v dnevnetemperaturne minimume, za beleženje časovnegapoteka temperature zraka pa je bil aprila 2004nameščen digitalni registrator temperature “HOBO”.Aprila 2009 ga je nadomestil registrator “Voltcraft DL-100T”, tega pa oktobra 2009 registrator „MadgetechTransiTemp II“.Termometer v mrazišču je pred Sončevim sevanjemzaščiten v pasivnem, naravno ventiliranem termometrskemzaklonu Davis 7714. Zaklon dokaj uspešnoposnema klasično leseno meteorološko hišico. Posistematičnih raziskavah predstavlja največji pribitekk izmerjeni temperaturi v tem zaklonu kratkovalovnoSončevo sevanje, odbito neposredno od tal. S tem jenatančnost izmerjene temperature odvisna od lastnostital oziroma od njihovega albeda. Največja napakav izmerjeni temperaturi je podnevi, merilna napakapa se manjša z večanjem hitrosti vetra. Odstopanja soprecej manjša ponoči v obdobju stabilne atmosfere(Nakamura, Reina, Mahrt, 2005).Termometrski zakloni za druga merilna mesta so biliizdelani po načrtih Slovenskega meteorološkega foruma.Zakloni sestavljeni iz vrtnih podstavkov in ovitimiv debelejšo aluminijasto folijo so se v primerjavi zzakloni brez folije bolje izkazali (vir: Slovenski meteorološkiforum).Madgetechove registratorje sem umerjal na izmerkesamodejne vremenske postaje Zaplana s tovarniškooznako WMR. Umerjanje opravičujejo izmerki starejšegaHOBO termometra in klasičnih meteorološkihtermometrov, ki se dobro ujemajo s postajo WMR.Izmerke samodejne postaje uporabljam za izdelavoklimatoloških statistik, z umerjanjem termometrovMadgetech na to samodejno postajo pa sem dosegelboljšo primerljivost izmerkov z različnih merilnih mestna Zaplani. Ugotovil sem sistematično odstopanjeMadgetechovih registratorjev od preostalih merilnikovpri nizki temperaturi. Pri 0 °C ni pomembnega odstopanja,pod to vrednostjo pa se razlika postopomapovečuje in pri temperaturi -10 °C Madgetechovi dataloggerjikažejo za približno 1 °C previsoko temperaturo.Ta razlika se pri nižji temperaturi ohranja. Napakazaradi uporabe različnih termometrskih zaklonov nibila odpravljena.Poslužujem se tudi terenskih meritev s termometromVoltcraft-dt 300. Take meritve temperature imajo svojeprednosti in slabosti. Gre za občasne in kratkotrajnemeritve na lokacijah, kjer zaradi različnih razlogov,tako finančnih kot varnostnih, stalne meritve nisomogoče.Plitva travnata mraziščaNa Zaplani je razvit dolomitni kras s številnimi kraškimikotanjami, ki pa so večinoma porasle z gozdom.Zaradi kmetijske rabe se nekatera mrazišča danesnahajajo zunaj gozdnih površin. Plitva in travnatamrazišča so po temperaturnih minimumih hladnejšaod globljih in zaprtih mrazišč. Z dolgovalovnim zemeljskimsevanjem ponoči mrazišča izgubljajo toploto, kipa lažje izhaja iz plitvih in odprtih mrazišč brez gozdnevegetacije. Pri bolj zaprtih kotanjah z bolj strmimipobočji se znaten del izhajajoče toplote prek zemeljskegasevanja ponovno vrača v mrazišče.Mrazišče DolincaMrazišče Dolinca se nahaja 150 m vzhodno in 21 mnižje od meteorološke postaje Zaplana. Gre za plitvokotanjo skledaste oblike z globino 13 m, njeno dnopa je na nadmorski višini 545 m (slika 1). Uradnegapoimenovanja za to mrazišče ni, se je pa med bližnjimiprebivalci v času gradnje počitniškega naselja v 70. in80. letih prejšnjega stoletja uveljavilo ime „Dolinca“.Mrazišče je bilo nazadnje pokošeno v letu 2003, njivskepovršine pa so v vrtačo segle še leta 1997.Slika 1. Mrazišče Dolinca (Foto: M. Gustinčič)Figure 1. Frost hollow Dolinca (Photo: M. Gustinčič)