Ljubiteljska meteorologija
Vetrnica 05/13 - Julij 2013 (pdf 50 Mb) - Slovensko meteorološko ... Vetrnica 05/13 - Julij 2013 (pdf 50 Mb) - Slovensko meteorološko ...
52POVZETKI DIPLOMSKIH NALOGIzračun prostorske porazdelitve trajanjasnežne odeje z uporabo satelitskih meritevMaruška MoleV diplomskem delu sem ovrednotila izračune vrednostitrajanja snežne odeje v pravilni mreži točk z uporaboprizemnih meritev, satelitskih meritev in kombinacijeobeh tipov meritev. Pri tem sem uporabila podatke iz190 prizemnih postaj, ki so neprekinjeno delovale vobdobju 2006 – 2011, ter satelitske podatke produktaSC2 iz aplikacije LAND SAF za isto obdobje.Z uporabo kombinacije obeh tipov meritev lahko izboljšamorezultate prostorske interpolacije za trajanjesnežne odeje. Večja prostorska gostota satelitskihmeritev pripomore k boljšemu opisu snežne odejepredvsem v visokogorju v poletnih mesecih, ko jeinterpolacija samo s prizemnimi meritvami skorajneizvedljiva zaradi premajhnega števila merilnih mestna tem območju. Večje razlike se pokažejo tudi napreostalih območjih, kjer je gostota prizemnih meritevpremajhna, da bi dobro opisala prostorsko spremenljivoststanja snežne odeje (J, JV del Slovenije).Vendar pa samo z uporabo satelitskih meritev nedobimo dobrih rezultatov, saj so vrednosti trajanjasnežne odeje nekoliko podcenjene. Podcenjenost jenajverjetneje posledica tako prostorske ločljivosti kottudi načina klasifikacije stanja v posamezni satelitskitočki. Zaradi raznolikega terena so namreč lahko razlikev osvetljenosti tal, pa tudi pokritosti s snežno odejože znotraj ene 2 km x 2 km točke precejšne. Vrednostiso najbolj podcenjene v visokogorskem in hribovitemdelu Slovenije (daljši čas prisotnosti snežne odeje,večja raznolikost reliefa) ter v zimskih mesecih (velikonedefiniranih vrednosti).Satelitske meritve zagotovo prispevajo k izboljšanju izračunatrajanja snežne odeje, vendar pa je za njihovouporabo potrebna predhodna priprava vhodnih podatkov,za katero potrebujemo prizemne podatke. Dovečjih težav s klasifikacijo stanja tal prihaja predvsemv zimskih mesecih, pa tudi v jesenskih, ko se snežnameja spušča, in spomladanskih, ko se snežna odejatali.Satelitske meritve prinesejo pomembno dodatno informacijopredvsem pri interpolaciji vrednosti pri višjihnadmorskih višinah v poletnih mesecih, kjer trajanjesnežne odeje z uporabo samo prizemnih meritev precenimo.Večje razlike se pojavijo tudi jeseni in spomladi,ko se prisotnost snežne odeje z višino zelo spreminjazaradi novega snega oziroma taljenja snega. V tehmesecih samo z uporabo prizemnih meritev trajanjesnežne odeje podcenimo. Predvsem spomladi lahkos pomočjo satelitskih meritev zajamemo tudi razlikemed prisojnimi in osojnimi legami.Slika 1. Primerjava izračunov prostorske porazdelitve snežne odeje z uporabo različnih podatkov.
POVZETKI DIPLOMSKIH NALOG53Verifikacija padavin v klimatskem modeluEC-EarthMatic ŠavliPadavine so ena od osnovnih komponent klimatskegasistema. Njihova porazdelitev je močno odvisna odčasa in prostora. Padavine je zato težko natančno meriti,modelirati in prav tako verificirati. V diplomskemdelu je prikazana verifikacija padavin klimatskegamodela EC-Earth. To je nov klimatski model, ki ga podvodstvom Nizozemskega meteorološkega inštitutarazvijajo številni evropski inštituti in univerze. Skupnemesečne padavine iz modela so verificirane z dvemanizoma podatkov. Krajši niz, ki obsega 13 let (1998-2011), so predstavljale meritve iz satelita TRMM.Daljši niz, ki obsega 32 let (1979-2011), pa je predstavljalareanaliza ERA-Interim. Celotno obdobje uporabljenihklimatskih simulacij obsega 161 let (1850-2011). Poleg analize padavin v treh obdobjih je bilanarejena tudi analiza notranje variabilnosti modela naosnovi treh različnih simulacij EC-Earth za zgodovinskoobdobje 1850-2011.Najprej so primerjane padavine iz klimatskega modelas padavinami iz meritev in reanalize v obdobju meritevTRMM. Ugotovljeno je bilo, da tako model kot tudi reanalizav povprečju precenjujeta meritve. Vendar se jeizkazalo, da je model bližji meritvam kot renalize, karje bilo nekoliko nepričakovano. Padavine v reanalizisistematično odstopajo od meritev TRMM neodvisnood količine padavin. EC-Earth pa šibkejše padavine vpovprečju precenjuje, bolj intenzivne padavine pa podcenjuje.Prostorske razlike v padavinah so pomembnepredvsem v tropskem pasu na območjih Pacifika, Indijskegaoceana in Atlantika.Primerjava padavin modela v različnih obdobjih nipokazala večjih variacij. Primerjava med zgodovinskimobdobjem 1850-2011 in obdobjem 1979-2011 jepokazala, da so razlike v povprečju manjše od 20%povprečne količine padavin. Do večjih variacij pridepredvsem v Pacifiku, v povprečju pa klimatologija padavinza daljše obdobje kaže nekoliko nižjo intenzitetopadavin kot v obeh krajših obdobjih.Slika 1. Povprečne letne padavine v klimatskem modeluEC-Earth v [mm/dan] (zgoraj). Razlika povprečnih padavinv [mm/dan] med modelom EC-Earth in meritvami TRMM(sredina) in razlika med modelom EC-Earth in reanalizo ERA-Interim (spodaj). Povprečevanje je bilo narejeno za časovnoobdobje meritev TRMM (1998-2011). Os x predstavlja vzhodnozemljepisno dolžino, os y pa zemljepisno širino.Analiza notranje variabilnosti modela je opisana sstandardnim odklonom padavin vseh treh simulacij.Pokazalo se je, da standardni odklon ni značilnoodvisen od lokacije na Zemlji. Izkazalo se je tudi, da jeodklon nekoliko večji za stratiformne padavine kot zakonvektivne, čeprav v povprečju ta ne presega 10%količine padavin. Variabilnost je nekoliko večja v zmernihširinah kot v tropskem pasu.V splošnem so padavine v klimatskem modelu EC-Earth dobro primerljive z reanalizo ERA-Interim, nakrajšem obdobju pa je EC-Earth bližji meritvam kotreanaliza.Slika 2. Meridionalni profil zonalno povprečenihpadavin v časovnem obdobjuTRMM v [mm/dan] v odvisnosti od zemljepisneširine. Rdeča krivulja predstavljaTRMM, modra reanalizo ERA-Interimin črna model EC-Earth. Slika levo predstavljaglobalno povprečje, slika v sredinipredstavlja povprečje nad kopnim in slikadesno povprečje na morskih območjih.
- Page 1: 0513LjubiteljskameteorologijaPodneb
- Page 5 and 6: V SPOMIN5Podobni interesi so povezo
- Page 7 and 8: V SPOMIN7IZTOK MATAJC1947-2013Ko os
- Page 9 and 10: V SPOMIN9ko je priletel na tla. Če
- Page 11 and 12: LJUBITELJSKA METEOROLOGIJA11Slika 3
- Page 13 and 14: LJUBITELJSKA METEOROLOGIJA13Pregled
- Page 15: LJUBITELJSKA METEOROLOGIJA15tempera
- Page 18 and 19: 18 LJUBITELJSKA METEOROLOGIJAPredst
- Page 20 and 21: 20 LJUBITELJSKA METEOROLOGIJAprojek
- Page 22 and 23: 22LJUBITELJSKA METEOROLOGIJAMatjaž
- Page 24 and 25: 24 LJUBITELJSKA METEOROLOGIJAMoram
- Page 26 and 27: 26 LJUBITELJSKA METEOROLOGIJAO vrem
- Page 28 and 29: 28 LJUBITELJSKA METEOROLOGIJAVremen
- Page 30 and 31: 30Zasedanje COP18/CMP8 v Dohi18. za
- Page 32 and 33: 32Dosežena je bila operacionalizac
- Page 34 and 35: 34Lokalni organizacijski odbor so s
- Page 36 and 37: 36Sklop o sistemih v ozračju in nj
- Page 38 and 39: 38Višina gladine morjaMaja Jeromel
- Page 40 and 41: 40Strokovni izlet Slovenskega meteo
- Page 42 and 43: 42Letni občni zbor SMD 2012Miha De
- Page 44 and 45: 44Prednovoletno srečanje članov S
- Page 46 and 47: 46POVZETEK MAGISTRSKEGA DELAkotlini
- Page 48 and 49: 48POVZETEK MAGISTRSKEGA DELAOblika
- Page 50 and 51: 50 POVZETEK MAGISTRSKEGA DELAizbrat
- Page 54 and 55: 54LJUBITELJSKA METEOROLOGIJAPodnebj
- Page 56 and 57: 56 LJUBITELJSKA METEOROLOGIJAPrve t
- Page 58 and 59: 58 LJUBITELJSKA METEOROLOGIJA20Temp
- Page 60 and 61: 60 LJUBITELJSKA METEOROLOGIJAodeje
- Page 62 and 63: 62LJUBITELJSKA METEOROLOGIJAMerilna
- Page 64 and 65: 64 LJUBITELJSKA METEOROLOGIJAnjeno
- Page 66 and 67: 66 LJUBITELJSKA METEOROLOGIJAneposr
- Page 68 and 69: 68 LJUBITELJSKA METEOROLOGIJAin nei
- Page 70 and 71: 70 LJUBITELJSKA METEOROLOGIJA5BP za
- Page 72: 72 LJUBITELJSKA METEOROLOGIJAodklon
- Page 75 and 76: LJUBITELJSKA METEOROLOGIJA75PRILOGA
- Page 77 and 78: 77Strokovni vodnikpo dvomih o globa
- Page 79 and 80: Meteorološka hišica Slovenskega m
POVZETKI DIPLOMSKIH NALOG53Verifikacija padavin v klimatskem modeluEC-EarthMatic ŠavliPadavine so ena od osnovnih komponent klimatskegasistema. Njihova porazdelitev je močno odvisna odčasa in prostora. Padavine je zato težko natančno meriti,modelirati in prav tako verificirati. V diplomskemdelu je prikazana verifikacija padavin klimatskegamodela EC-Earth. To je nov klimatski model, ki ga podvodstvom Nizozemskega meteorološkega inštitutarazvijajo številni evropski inštituti in univerze. Skupnemesečne padavine iz modela so verificirane z dvemanizoma podatkov. Krajši niz, ki obsega 13 let (1998-2011), so predstavljale meritve iz satelita TRMM.Daljši niz, ki obsega 32 let (1979-2011), pa je predstavljalareanaliza ERA-Interim. Celotno obdobje uporabljenihklimatskih simulacij obsega 161 let (1850-2011). Poleg analize padavin v treh obdobjih je bilanarejena tudi analiza notranje variabilnosti modela naosnovi treh različnih simulacij EC-Earth za zgodovinskoobdobje 1850-2011.Najprej so primerjane padavine iz klimatskega modelas padavinami iz meritev in reanalize v obdobju meritevTRMM. Ugotovljeno je bilo, da tako model kot tudi reanalizav povprečju precenjujeta meritve. Vendar se jeizkazalo, da je model bližji meritvam kot renalize, karje bilo nekoliko nepričakovano. Padavine v reanalizisistematično odstopajo od meritev TRMM neodvisnood količine padavin. EC-Earth pa šibkejše padavine vpovprečju precenjuje, bolj intenzivne padavine pa podcenjuje.Prostorske razlike v padavinah so pomembnepredvsem v tropskem pasu na območjih Pacifika, Indijskegaoceana in Atlantika.Primerjava padavin modela v različnih obdobjih nipokazala večjih variacij. Primerjava med zgodovinskimobdobjem 1850-2011 in obdobjem 1979-2011 jepokazala, da so razlike v povprečju manjše od 20%povprečne količine padavin. Do večjih variacij pridepredvsem v Pacifiku, v povprečju pa klimatologija padavinza daljše obdobje kaže nekoliko nižjo intenzitetopadavin kot v obeh krajših obdobjih.Slika 1. Povprečne letne padavine v klimatskem modeluEC-Earth v [mm/dan] (zgoraj). Razlika povprečnih padavinv [mm/dan] med modelom EC-Earth in meritvami TRMM(sredina) in razlika med modelom EC-Earth in reanalizo ERA-Interim (spodaj). Povprečevanje je bilo narejeno za časovnoobdobje meritev TRMM (1998-2011). Os x predstavlja vzhodnozemljepisno dolžino, os y pa zemljepisno širino.Analiza notranje variabilnosti modela je opisana sstandardnim odklonom padavin vseh treh simulacij.Pokazalo se je, da standardni odklon ni značilnoodvisen od lokacije na Zemlji. Izkazalo se je tudi, da jeodklon nekoliko večji za stratiformne padavine kot zakonvektivne, čeprav v povprečju ta ne presega 10%količine padavin. Variabilnost je nekoliko večja v zmernihširinah kot v tropskem pasu.V splošnem so padavine v klimatskem modelu EC-Earth dobro primerljive z reanalizo ERA-Interim, nakrajšem obdobju pa je EC-Earth bližji meritvam kotreanaliza.Slika 2. Meridionalni profil zonalno povprečenihpadavin v časovnem obdobjuTRMM v [mm/dan] v odvisnosti od zemljepisneširine. Rdeča krivulja predstavljaTRMM, modra reanalizo ERA-Interimin črna model EC-Earth. Slika levo predstavljaglobalno povprečje, slika v sredinipredstavlja povprečje nad kopnim in slikadesno povprečje na morskih območjih.