Ljubiteljska meteorologija

V SPOMIN5Podobni interesi so povezovali Bojana Paradiža in AndrejaHočevarja in se prepletali od daljnega leta 1936v osebnem in v začetku tudi strokovnem življenju. Tuje bil študij meteorologije, ki ga je on opravljal meddelom, ki se mu je poleg študija z vnemo predajal.Andrej Hočevar se spominja prijetnega sodelovanja,ko sta v zimi 1954/55 opazovala vreme na Kredarici.Izmenoma sta opazovala vreme in s pomočjo Morsejeveabecede oddajala podatke v dolino ter skrbelaza prehrano in kurjavo, zvečer pa igrala šah ali seukvarjala z glasbo. Bojan je poleg violine lepo igraltudi kitaro. V kasnejšem obdobju, ko sta imela družine,so bili prijetni časi, ki sta jih preživljala skupaj nakampiranju in jadranju v Filipu i Jakovu.Za svoje delo je Bojan Paradiž prejel vrsto nagrad inpohval. Med drugimi je bil ustanovni član Slovenske-ga meteorološkega društva, ki mu je leta 2010 podelilonagrado za življenjsko delo. Za delo na konstrukcijianemometra za šibke vetrove je skupaj z g. BojanomGlavičem z instituta Jožef Stefan prejel nagradosklada Borisa Kidriča za izume in izpopolnitve. Letosje pripravljal razpravo o vhodnih podatkih za modeliranjeonesnaženosti zraka pri šibkih vetrovih, ki naj bizapolnila vrzel v strokovni literaturi. Žal ga je nenadnasmrt prehitela.Skromen, natančen ter neskončno vztrajen je bil prisvojem delu in življenju naš kolega Bojan Paradiž,predan družini in stroki. Takega se bomo spominjali inpogrešali njegovo človeško toplino in vedno koristennasvet.Andrej Hočevar in Dušan HrčekMIRAN TRONTELJ1940–2012Rodil se je tik pred II. vojno v Ljubljani in ostal Šiškarvse življenje. Ker je že v mladosti rad jadral in smučalter hodil po hribih, je kmalu ugotovil, kako so teaktivnosti odvisne od vremena. Čeprav je najprejštudiral matematiko, ga je želja, da bi čim boljespoznal vremenske zakonitosti, pripeljala na študijvremenoslovja. Po končanem študiju meteorologijena Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze vLjubljani se je zaposlil v Hidrometeorološkem zavoduv Ljubljani, ki je bil takrat edina institucija, kjer so semeteorologi lahko zaposlili v svojem poklicu.Od prvega dne svoje delovne kariere se je ukvarjal znapovedovanjem vremena. Že kmalu pa se je srečals težavami, saj takratno vedenje o vremenu, pa tuditehnične možnosti, niso bili dovolj dobri za zanesljivevremenske napovedi. Takoj se je srečal s takoimenovanimi polomljenimi napovedmi. Spoznal pa jetudi, da mnogokrat dobre vremenske napovedi ljudjenapak razumejo, ker pač niso dobro predstavljene.Ljudje so se namreč vedno bolj zavedali pomenadobre vremenske napovedi. Takrat so televizijski sprejemnikiprihajali v vedno več hiš in Miran je ugotovil,da je to odličen medij za popularizacijo meteorologije.Že 1971. leta je začel sodelovati s televizijo in v živonapovedovati vreme. Začetek je bil težak, saj pri nasnihče ni imel izkušenj, kako najbolje predstaviti vremenajširši javnosti. Na tem področju je oral ledino. Sčasomasta njegova pojava in glas postala domača večiniSlovencev. Celih štirideset let nam je z malih zaslonovposredoval vremenske podatke in napovedi, vse dodecembra leta 2011. Njegov prispevek ima neprecenljivovrednost, saj je vsem kolegom, ki so se kasnejevključevali v javno napovedovanje vremena, stal obstrani z dragocenimi nasveti in izkušnjami. S svojimdelom je prispeval ogromen delež k popularizacijivremenoslovja.Od 1976. leta je bil načelnik oddelka za napoved vremena.V sedemdesetih letih preteklega stoletja je kotmetoda dela pri pripravi analize in napovedi vremenaše prevladovala tako imenovana sinoptična metoda.Podatke, ki so jih takrat sprejemali po teleprinterju,so tehniki vnašali v posebej za to pripravljene karte,meteorolog sinoptik pa je karte analiziral in poskušalugotoviti, kakšno je stanje vremenskih procesov. Pritem je seveda veliko pomenila izkušenost, pa tudiznanje. Brez dobre analize vremena tudi ni bilo dobrenapovedi. Svoje znanje in izkušnje je Miran z veliko dobrevolje prenašal na mlajše kolege, saj je bil mentor