Ljubiteljska meteorologija
Vetrnica 05/13 - Julij 2013 (pdf 50 Mb) - Slovensko meteorološko ... Vetrnica 05/13 - Julij 2013 (pdf 50 Mb) - Slovensko meteorološko ...
48POVZETEK MAGISTRSKEGA DELAOblika avtokorelacijske funkcije je pri pravokotnih pulzihtrikotne oblike, kar lepo vidimo na sliki 3 (zgoraj),kjer razberemo, da je njena razpolovna širina (in s temradialna ločljivost). Z radarskim pulzomlahko razločimo ovire, ki so si med seboj oddaljenepolovico dolžine pulza.Ločljivost linearno frekvenčno moduliranega (LFM)pulza pa je občutno boljša, za faktor Bτ, kjer je B=Δνpasovna širina LFM pulza (angl. bandwidth), to jelinearni prirastek frekvence znotraj pulza (slika 3).Omenjeni faktor imenujemo stopnja kompresije inv praksi sega nekje med 40 in 120. Na tem mestusamo omenimo, da LFM ne poslabša meritev ostalihsurovih radarskih količin meteoroloških sipalcev, kotso radialna hitrost, širina spektra radialne hitrosti terdvojnopolarizacijske količine.Letalski radar ima pulzno kompresijo 75:1, kar pomeni,da iz 22,5 km (75µs) dolgih moduliranih pulzovdoseže ločljivost kratkih 1µs nemoduliranih pulzov,to je 150 m. Pulzi pa so na robovih nekoliko zglajenipo frekvenci in amplitudi. Taka nelinearna frekvenčnomodulirana pulzna kompresija (NLFM) je vedno boljpogosta tudi v vremenskih radarjih. Leta 2010 je bilopo svetu nameščenih že okoli 10 operativnih vremenskihradarjev z NLFM pulzno kompresijo. Njena prednostpred klasično je tudi v tem, da so stranski vrhovipri avtokorelaciji še bolj porezani, stranski oddajni frekvenčnispekter takih pulzov pa še manj onesnažen.Odbojnost v radarski enačbi je premosorazmernaenergiji pulza P oddτ, zato je za tipične konfiguracijetakih radarjev značilno, da lahko oddajajo daljše pulzez manjšo maksimalno izsevano močjo, ne da bi trpelamerilna občutljivost. Sevalna obremenitev okolja je vpovprečju enaka, stranski izsevani frekvenčni spekterpa je mnogo bolj čist. Za tak radar je torej lažje dobitiobratovalno dovoljenje.Še ena prednost pulzne kompresije pa se pokaže priceni in vzdrževalnih stroških oddajnikov. Namestoklasičnega magnetronskega oddajnika se uporabljajotranzistorski oddajniki ali pa valovodna cev (angl.TWT – traveling wave tube). Slednja se zdi cenovnooptimalna za vremenske radarje, saj so po izkušnjahkatalonske meteorološke službe, kjer tak operativniradar uporabljajo od leta 2007, stroški vzdrževanjamanjši za tretjino.Meritve frekvenčno moduliranih pulzov so statističnobolj neodvisne kot meritve nemoduliranih pulzov, sajje manj možnih prerazporeditev posameznih hidrometeorjevznotraj merilnega volumna, ki privedejodo škodljivih medsebojnih vplivov sipanega elektromagnetnegavalovanja. Ne da bi se globlje spuščali vteorijo, povejmo, da je v praksi pri vremenskih radarjihz NLFM dovolj 5–6 vzorčenj namesto tipičnih 32, skaterimi dosežemo zanesljivost ±1 dB (Puhakka insod., 2007). To pomeni, da lahko ozračje premerimobistveno hitreje. Letalski radar ima od julija 2009dalje število vzorčenj nastavljeno na 6.Manjša pomanjkljivost pulzne kompresije je nezmožnostmerjenja sipalcev, ki so od radarja oddaljenjimanj od dolžine dolgega pulza (75 µs oz. 22,5 km).To območje običajno imenujemo slepo območje (angl.blind range). Zato je potrebno oddajati tudi kratkenemodulirane pulze (1 µs oz. 300 m), ki pa so lahkorelativno šibkih moči, saj gre za kratke razdalje.Primerjava meritev letalskega radarja,vremenskega radarja in pluviografovMeritve vremenskega kanala letalskega radarja smoprimerjali z meritvami vremenskega radarja in z meritvamidržavne mreže pluviografov (ARSO) kot referenco.Vsi našteti sistemi se med seboj zelo razlikujejo.Letalski in vremenski radar pokrivata različne deleozračja zaradi različnega dosega, vertikalne širine snopain merilnega režima (slika 6). Še najbolj podobnista si najvišja in najnižja elevacija. Večja razlika jev časovnem režimu merjenj. Vremenski radar prečešeozračje pri 12 različnih elevacijah med 0,5º in28,4º. Vrti se s krožno frekvenco 3 obratov na minuto(18º/s). Za celotno meritev porabi slabih 5 minut, pritem pa vzorči 32-krat zaporedoma za vsako stopinjopo azimutu. Pri tem se zanemari dejstvo, da se medvzorčevanjem antena premakne za širino snopa 0,9º.Vertikalna pokritost pri višjih elevacijah ni popolna,vendar manjkajoče elevacije niso drastične. Če biželeli izmeriti vse ozračje od elevacij 0,5° do 90°, bipotrebovali 18 minut, kar ni sprejemljivo.Letalski radar prečeše ozračje šestkrat v 24 sekundah.Vzorci so med seboj časovno oddaljeni 4 sekunde.To je z meteorološkega stališča še sprejemljivo, šezlasti zato, ker je paket pulzov sestavljen iz 32 pulzov,ki so zaradi časovne bližine medsebojno statističnoodvisni.Letalski radar ima pulzno kompresijo 75:1, kar pomeni,da iz 22,5 km (75µs) dolgih moduliranih pulzovdoseže ločljivost kratkih 1µs nemoduliranih pulzov,to je 150 m. Pulzi pa so na robovih nekoliko zglajenipo frekvenci in amplitudi. Taka nelinearna FM pulznakompresija, NLFM, je vedno bolj pogosta tudi v vremenskihradarjih. Leta 2010 je bilo po svetu nameščenihže okoli 10 operativnih vremenskih radarjev zNLFM pulzno kompresijo. Njena prednost pred klasičnoje tudi v tem, da so stranski vrhovi pri avtokorelacijiše bolj porezani, stranski oddajni frekvenčni spektertakih pulzov pa še manj onesnažen.Ker pri letalskem radarju ne poznamo višine sipalcev,prihaja do napake vertikalne paralakse (slika 6c). Talnaprojekcija sipalcev je zamaknjena naprej, in to tembolj, čim višje so. Največja je na stiku žarka pri zgornjielevaciji 30º in višino tropopavze (15 km), kjer znaša 4
POVZETEK MAGISTRSKEGA DELA49km. Radarska procesna oprema to zmanjšujes privzeto povprečno višino sipalcev. Informacij o tempa v tehničnem poročilu proizvajalca (Durand, 2009)nimamo. Letalski radar meri povprečno odbojnost vukrivljenem stolpcu na razdalji r:izmerjene odbojnosti na tla, upoštevajoč najpogostejšeoblike vertikalnih profilov odbojnosti. Ekvivalentnapovprečna radarska jakost padavin, izvedena iz Z-Rrelacije, jeOdbojnost je nato korigirana z izvedenko korekcije skonvektivnimi vertikalnimi profili odbojnosti (Dobsonin sod., 1979), ki presega okvir tega članka. Ti sovzeti iz statistične študije profilov v poletni sezoni navzhodni obali ZDA (Konrad, 1978). Korekcija projicirakjer sta a in b koeficienta iz Z-R relacije. Čeprav sopari koeficientov a, b zelo različni za konvektivnepadavinske sisteme, vzamemo standardni par, ki gana ARSO uporabljamo za stratiformne padavinskesisteme: a = 250, b = 1,5. Nemogoče je namrečSlika 5. Zgoraj: ploskovna primerjava odstopanj med povprečnimi petminutnimi akumulacijami letalskega radarja na letaiščuJožeta Pučnika Ljubljana in vremenskega radarja na Lisci v času padavinskega dogodka od 27. do 28. 8. 2010, v enotahdBR. Območja svetlomodre in svetlozelene barve na levi ter svetlomodre na desni sliki pomenijo zelo dobro ujemanje (znotrajširine razredov 5,33 dBR letalskega radarja).Spodaj: ploskovna primerjava zaznavanja padavinskih oblakov letalskega in vremenskega radarja za isti padavinski dogodek.Območja Roža, Ziljske doline ter Tolmina vidi letalski radar celo bolje. Na desni sliki so območja rumene, rdeče in vijoličnebarve, kjer letalski radar slabo ali sploh ne zazava padavinskih oblakov. To je posledica neprimerne lege v Ljubljanski kotlini.
- Page 1: 0513LjubiteljskameteorologijaPodneb
- Page 5 and 6: V SPOMIN5Podobni interesi so povezo
- Page 7 and 8: V SPOMIN7IZTOK MATAJC1947-2013Ko os
- Page 9 and 10: V SPOMIN9ko je priletel na tla. Če
- Page 11 and 12: LJUBITELJSKA METEOROLOGIJA11Slika 3
- Page 13 and 14: LJUBITELJSKA METEOROLOGIJA13Pregled
- Page 15: LJUBITELJSKA METEOROLOGIJA15tempera
- Page 18 and 19: 18 LJUBITELJSKA METEOROLOGIJAPredst
- Page 20 and 21: 20 LJUBITELJSKA METEOROLOGIJAprojek
- Page 22 and 23: 22LJUBITELJSKA METEOROLOGIJAMatjaž
- Page 24 and 25: 24 LJUBITELJSKA METEOROLOGIJAMoram
- Page 26 and 27: 26 LJUBITELJSKA METEOROLOGIJAO vrem
- Page 28 and 29: 28 LJUBITELJSKA METEOROLOGIJAVremen
- Page 30 and 31: 30Zasedanje COP18/CMP8 v Dohi18. za
- Page 32 and 33: 32Dosežena je bila operacionalizac
- Page 34 and 35: 34Lokalni organizacijski odbor so s
- Page 36 and 37: 36Sklop o sistemih v ozračju in nj
- Page 38 and 39: 38Višina gladine morjaMaja Jeromel
- Page 40 and 41: 40Strokovni izlet Slovenskega meteo
- Page 42 and 43: 42Letni občni zbor SMD 2012Miha De
- Page 44 and 45: 44Prednovoletno srečanje članov S
- Page 46 and 47: 46POVZETEK MAGISTRSKEGA DELAkotlini
- Page 50 and 51: 50 POVZETEK MAGISTRSKEGA DELAizbrat
- Page 52 and 53: 52POVZETKI DIPLOMSKIH NALOGIzračun
- Page 54 and 55: 54LJUBITELJSKA METEOROLOGIJAPodnebj
- Page 56 and 57: 56 LJUBITELJSKA METEOROLOGIJAPrve t
- Page 58 and 59: 58 LJUBITELJSKA METEOROLOGIJA20Temp
- Page 60 and 61: 60 LJUBITELJSKA METEOROLOGIJAodeje
- Page 62 and 63: 62LJUBITELJSKA METEOROLOGIJAMerilna
- Page 64 and 65: 64 LJUBITELJSKA METEOROLOGIJAnjeno
- Page 66 and 67: 66 LJUBITELJSKA METEOROLOGIJAneposr
- Page 68 and 69: 68 LJUBITELJSKA METEOROLOGIJAin nei
- Page 70 and 71: 70 LJUBITELJSKA METEOROLOGIJA5BP za
- Page 72: 72 LJUBITELJSKA METEOROLOGIJAodklon
- Page 75 and 76: LJUBITELJSKA METEOROLOGIJA75PRILOGA
- Page 77 and 78: 77Strokovni vodnikpo dvomih o globa
- Page 79 and 80: Meteorološka hišica Slovenskega m
48POVZETEK MAGISTRSKEGA DELAOblika avtokorelacijske funkcije je pri pravokotnih pulzihtrikotne oblike, kar lepo vidimo na sliki 3 (zgoraj),kjer razberemo, da je njena razpolovna širina (in s temradialna ločljivost). Z radarskim pulzomlahko razločimo ovire, ki so si med seboj oddaljenepolovico dolžine pulza.Ločljivost linearno frekvenčno moduliranega (LFM)pulza pa je občutno boljša, za faktor Bτ, kjer je B=Δνpasovna širina LFM pulza (angl. bandwidth), to jelinearni prirastek frekvence znotraj pulza (slika 3).Omenjeni faktor imenujemo stopnja kompresije inv praksi sega nekje med 40 in 120. Na tem mestusamo omenimo, da LFM ne poslabša meritev ostalihsurovih radarskih količin meteoroloških sipalcev, kotso radialna hitrost, širina spektra radialne hitrosti terdvojnopolarizacijske količine.Letalski radar ima pulzno kompresijo 75:1, kar pomeni,da iz 22,5 km (75µs) dolgih moduliranih pulzovdoseže ločljivost kratkih 1µs nemoduliranih pulzov,to je 150 m. Pulzi pa so na robovih nekoliko zglajenipo frekvenci in amplitudi. Taka nelinearna frekvenčnomodulirana pulzna kompresija (NLFM) je vedno boljpogosta tudi v vremenskih radarjih. Leta 2010 je bilopo svetu nameščenih že okoli 10 operativnih vremenskihradarjev z NLFM pulzno kompresijo. Njena prednostpred klasično je tudi v tem, da so stranski vrhovipri avtokorelaciji še bolj porezani, stranski oddajni frekvenčnispekter takih pulzov pa še manj onesnažen.Odbojnost v radarski enačbi je premosorazmernaenergiji pulza P oddτ, zato je za tipične konfiguracijetakih radarjev značilno, da lahko oddajajo daljše pulzez manjšo maksimalno izsevano močjo, ne da bi trpelamerilna občutljivost. Sevalna obremenitev okolja je vpovprečju enaka, stranski izsevani frekvenčni spekterpa je mnogo bolj čist. Za tak radar je torej lažje dobitiobratovalno dovoljenje.Še ena prednost pulzne kompresije pa se pokaže priceni in vzdrževalnih stroških oddajnikov. Namestoklasičnega magnetronskega oddajnika se uporabljajotranzistorski oddajniki ali pa valovodna cev (angl.TWT – traveling wave tube). Slednja se zdi cenovnooptimalna za vremenske radarje, saj so po izkušnjahkatalonske meteorološke službe, kjer tak operativniradar uporabljajo od leta 2007, stroški vzdrževanjamanjši za tretjino.Meritve frekvenčno moduliranih pulzov so statističnobolj neodvisne kot meritve nemoduliranih pulzov, sajje manj možnih prerazporeditev posameznih hidrometeorjevznotraj merilnega volumna, ki privedejodo škodljivih medsebojnih vplivov sipanega elektromagnetnegavalovanja. Ne da bi se globlje spuščali vteorijo, povejmo, da je v praksi pri vremenskih radarjihz NLFM dovolj 5–6 vzorčenj namesto tipičnih 32, skaterimi dosežemo zanesljivost ±1 dB (Puhakka insod., 2007). To pomeni, da lahko ozračje premerimobistveno hitreje. Letalski radar ima od julija 2009dalje število vzorčenj nastavljeno na 6.Manjša pomanjkljivost pulzne kompresije je nezmožnostmerjenja sipalcev, ki so od radarja oddaljenjimanj od dolžine dolgega pulza (75 µs oz. 22,5 km).To območje običajno imenujemo slepo območje (angl.blind range). Zato je potrebno oddajati tudi kratkenemodulirane pulze (1 µs oz. 300 m), ki pa so lahkorelativno šibkih moči, saj gre za kratke razdalje.Primerjava meritev letalskega radarja,vremenskega radarja in pluviografovMeritve vremenskega kanala letalskega radarja smoprimerjali z meritvami vremenskega radarja in z meritvamidržavne mreže pluviografov (ARSO) kot referenco.Vsi našteti sistemi se med seboj zelo razlikujejo.Letalski in vremenski radar pokrivata različne deleozračja zaradi različnega dosega, vertikalne širine snopain merilnega režima (slika 6). Še najbolj podobnista si najvišja in najnižja elevacija. Večja razlika jev časovnem režimu merjenj. Vremenski radar prečešeozračje pri 12 različnih elevacijah med 0,5º in28,4º. Vrti se s krožno frekvenco 3 obratov na minuto(18º/s). Za celotno meritev porabi slabih 5 minut, pritem pa vzorči 32-krat zaporedoma za vsako stopinjopo azimutu. Pri tem se zanemari dejstvo, da se medvzorčevanjem antena premakne za širino snopa 0,9º.Vertikalna pokritost pri višjih elevacijah ni popolna,vendar manjkajoče elevacije niso drastične. Če biželeli izmeriti vse ozračje od elevacij 0,5° do 90°, bipotrebovali 18 minut, kar ni sprejemljivo.Letalski radar prečeše ozračje šestkrat v 24 sekundah.Vzorci so med seboj časovno oddaljeni 4 sekunde.To je z meteorološkega stališča še sprejemljivo, šezlasti zato, ker je paket pulzov sestavljen iz 32 pulzov,ki so zaradi časovne bližine medsebojno statističnoodvisni.Letalski radar ima pulzno kompresijo 75:1, kar pomeni,da iz 22,5 km (75µs) dolgih moduliranih pulzovdoseže ločljivost kratkih 1µs nemoduliranih pulzov,to je 150 m. Pulzi pa so na robovih nekoliko zglajenipo frekvenci in amplitudi. Taka nelinearna FM pulznakompresija, NLFM, je vedno bolj pogosta tudi v vremenskihradarjih. Leta 2010 je bilo po svetu nameščenihže okoli 10 operativnih vremenskih radarjev zNLFM pulzno kompresijo. Njena prednost pred klasičnoje tudi v tem, da so stranski vrhovi pri avtokorelacijiše bolj porezani, stranski oddajni frekvenčni spektertakih pulzov pa še manj onesnažen.Ker pri letalskem radarju ne poznamo višine sipalcev,prihaja do napake vertikalne paralakse (slika 6c). Talnaprojekcija sipalcev je zamaknjena naprej, in to tembolj, čim višje so. Največja je na stiku žarka pri zgornjielevaciji 30º in višino tropopavze (15 km), kjer znaša 4