Ljubiteljska meteorologija
Vetrnica 05/13 - Julij 2013 (pdf 50 Mb) - Slovensko meteorološko ... Vetrnica 05/13 - Julij 2013 (pdf 50 Mb) - Slovensko meteorološko ...
44Prednovoletno srečanje članov SMDMojca Dolinar, Foto: Zorko VičarTudi leto 2012 smo zaključili s tradicionalnim prednovoletnimsrečanjem, ki je bilo tokrat 18. decembrav veliki sejni sobi, v četrtem nadstropju AgencijeRepublike Slovenije za okolje. Udeležilo se ga je večkot 50 članov.Naša mladina je bila prav prešerne volje.Tradicionalno nas je za uvod pozdravil predsednik društvaJožef Roškar. Na kratko je strnil najpomembnejšeletošnje dosežke društva in člane vzpodbudil k čimvečji aktivnosti v okviru društva tudi v prihodnje.Čas za voščila ...Kot je to že običaj, smo tudi tokrat pričeli srečanjes potopisnim predavanjem. Naš svetovni popotnikBoštjan Muri nas je z diapozitivi popeljal v odročnepredele tople Indonezije.Po koncu predavanja smo si zaželeli vse lepo vprihajajočem letu ter nadaljevali srečanje v veselemvzdušju ob praznični hrani in pijači. Kot vedno se jemed udeleženci razvila marsikatera zanimiva debata.... in čas za debate.
POVZETEK MAGISTRSKEGA DELA45Uporaba radarjev s pulzno kompresijo vmeteorologijiAnton Zgonc, Agencija Republike Slovenije za okoljeUvodV magistrskem delu sem preveril uporabnost meritevvremenskega kanala radarja za nadzor zračnegaprometa na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, ki gaje leta 2008 postavila Kontrola zračnega prometaSlovenije (KZPS). Tovrstni letalski radarji omogočajomeritve ozračja s pogostostjo, večjo kot 1 meritev vminuti, kar je časovno mnogo pogostejše od meritevnamenskih vremenskih radarjev. Njihova slaba stranje odsotnost vertikalne informacije v meritvah. Strukturepadavinskih oblakov po višini ni mogoče izmeriti,ker je radarski žarek močno razpotegnjen po vertikali,njegova elevacija (nagib osi žarka nad vodoravnimitlemi ob izhodu iz antene) pa je stalna.Podrobneje sem obdelal glavno tehnično posebnosttega radarja – pulzno kompresijo. To je oddajno-sprejemnaprocesna tehnika, ki omogoča nekaj 10-kratnoizboljšanje radialne ločljivosti 1 meritev glede nadolžino izsevanih pulzov elektromagnetnega valovanja(EMV). Omogoča korenite spremembe v merilnistrategiji radarskega sistema: podaljšanje izsevanihpulzov, zmanjšanje maksimalne moči izsevanihpulzov, povečanje občutljivosti in občutno manjšeonesnaženje stranskega frekvenčnega spektra.Izračunal sem okultacijski diagram letalskega radarja,to je višino najnižjega žarka nad vsako točko nadtlemi, ki ga še ne blokirajo talne in druge ovire. Polegtega sem izračunal trimesečne točkovne količine(radarskih) padavin od julija 2009 do junija 2010.Tako sem lahko razbral okvirna dobro in slabo pokritaobmočja po posameznih letnih časih. Po pričakovanjihje povsem nepokrito območje Alp, to pa zaradineustrezne lokacije radarja, ki je sredi kotline. To jepravzaprav največja hiba tega radarja.Nato sem primerjal meritve z referenčnimi radarskimimeritvami vremenskega radarja na Lisci. Primerjalsem pet-minutne povprečne (radarske) jakosti padavin.Pri tem sem iz radarskih odbojnosti Z [mm6/m3] računal pripadajočo radarsko jakost padavinR [mm/h] po v radarski meteorologiji splošno znanipotenčni zvezi med njima, imenovani Z-R relacija:1 Radialni: v smeri vzdolž žarkaUporabil sem empirični vrednosti koeficientov a in b,ki se uporabljata na ARSO za stratiformne padavinskeoblake (Divjak, 2009). Obojne povprečne petminutnejakosti padavin sem točkovno primerjal še s preračunanimipovprečnimi petminutnimi jakostmi padavin,izračunanimi iz digitaliziranih meritev državne mrežepluviografov.Radarske jakosti padavin letalskega radarja so se pokazaleprimerljive meritvam referenčnega vremenskegaradarja in meritvam pluviografov, vendar le za konvektivnepadavinske procese. Odstopanja so znotrajširine razredov radarskih odbojnosti (8 dBZ oziroma5,33 dBR), standardni odkloni pa so večinoma celopod 4 dBZ (oziroma 2,67 dBR). Letalski radar stratiformnihpadavinskih sistemov večinoma ne zazna.Letalski radar Thales STAR 2000Letalski radar STAR 2000, z internim imenom Charlie,je izdelek francoske vojaške gospodarske družbeThales. Uvršča se med radarje za nadzor zračnegaprometa (angl. ATC - Air Traffic Control), nadzor zračnegaprostora (ATS - Air Traffic Surveillance) in letališkevzletno-pristajalne radarje (TAR – Terminal ApproachRadar). Postavljen je ob letališki stezi letališča JožetaPučnika Ljubljana. S strokovnega vidika lokacija vSlika 1a. radar STAR 2000 na letališču Jožeta PučnikaLjubljana. Antenski del je nameščen v kupoli, ki je okoli 5 mdvignjena od tal. Antenski podstavek je nameščen v zabojnikupod ploščadjo kupole. Poleg vidimo radarska zabojnikas pripadajočo opremo. Lokacija ni primerna zaradi bližnjihovir (dreves, stavb) in zaradi talnih ovir, ki obdajajo Ljubljanskokotlino (Foto: KZPS)
- Page 1: 0513LjubiteljskameteorologijaPodneb
- Page 5 and 6: V SPOMIN5Podobni interesi so povezo
- Page 7 and 8: V SPOMIN7IZTOK MATAJC1947-2013Ko os
- Page 9 and 10: V SPOMIN9ko je priletel na tla. Če
- Page 11 and 12: LJUBITELJSKA METEOROLOGIJA11Slika 3
- Page 13 and 14: LJUBITELJSKA METEOROLOGIJA13Pregled
- Page 15: LJUBITELJSKA METEOROLOGIJA15tempera
- Page 18 and 19: 18 LJUBITELJSKA METEOROLOGIJAPredst
- Page 20 and 21: 20 LJUBITELJSKA METEOROLOGIJAprojek
- Page 22 and 23: 22LJUBITELJSKA METEOROLOGIJAMatjaž
- Page 24 and 25: 24 LJUBITELJSKA METEOROLOGIJAMoram
- Page 26 and 27: 26 LJUBITELJSKA METEOROLOGIJAO vrem
- Page 28 and 29: 28 LJUBITELJSKA METEOROLOGIJAVremen
- Page 30 and 31: 30Zasedanje COP18/CMP8 v Dohi18. za
- Page 32 and 33: 32Dosežena je bila operacionalizac
- Page 34 and 35: 34Lokalni organizacijski odbor so s
- Page 36 and 37: 36Sklop o sistemih v ozračju in nj
- Page 38 and 39: 38Višina gladine morjaMaja Jeromel
- Page 40 and 41: 40Strokovni izlet Slovenskega meteo
- Page 42 and 43: 42Letni občni zbor SMD 2012Miha De
- Page 46 and 47: 46POVZETEK MAGISTRSKEGA DELAkotlini
- Page 48 and 49: 48POVZETEK MAGISTRSKEGA DELAOblika
- Page 50 and 51: 50 POVZETEK MAGISTRSKEGA DELAizbrat
- Page 52 and 53: 52POVZETKI DIPLOMSKIH NALOGIzračun
- Page 54 and 55: 54LJUBITELJSKA METEOROLOGIJAPodnebj
- Page 56 and 57: 56 LJUBITELJSKA METEOROLOGIJAPrve t
- Page 58 and 59: 58 LJUBITELJSKA METEOROLOGIJA20Temp
- Page 60 and 61: 60 LJUBITELJSKA METEOROLOGIJAodeje
- Page 62 and 63: 62LJUBITELJSKA METEOROLOGIJAMerilna
- Page 64 and 65: 64 LJUBITELJSKA METEOROLOGIJAnjeno
- Page 66 and 67: 66 LJUBITELJSKA METEOROLOGIJAneposr
- Page 68 and 69: 68 LJUBITELJSKA METEOROLOGIJAin nei
- Page 70 and 71: 70 LJUBITELJSKA METEOROLOGIJA5BP za
- Page 72: 72 LJUBITELJSKA METEOROLOGIJAodklon
- Page 75 and 76: LJUBITELJSKA METEOROLOGIJA75PRILOGA
- Page 77 and 78: 77Strokovni vodnikpo dvomih o globa
- Page 79 and 80: Meteorološka hišica Slovenskega m
POVZETEK MAGISTRSKEGA DELA45Uporaba radarjev s pulzno kompresijo vmeteorologijiAnton Zgonc, Agencija Republike Slovenije za okoljeUvodV magistrskem delu sem preveril uporabnost meritevvremenskega kanala radarja za nadzor zračnegaprometa na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, ki gaje leta 2008 postavila Kontrola zračnega prometaSlovenije (KZPS). Tovrstni letalski radarji omogočajomeritve ozračja s pogostostjo, večjo kot 1 meritev vminuti, kar je časovno mnogo pogostejše od meritevnamenskih vremenskih radarjev. Njihova slaba stranje odsotnost vertikalne informacije v meritvah. Strukturepadavinskih oblakov po višini ni mogoče izmeriti,ker je radarski žarek močno razpotegnjen po vertikali,njegova elevacija (nagib osi žarka nad vodoravnimitlemi ob izhodu iz antene) pa je stalna.Podrobneje sem obdelal glavno tehnično posebnosttega radarja – pulzno kompresijo. To je oddajno-sprejemnaprocesna tehnika, ki omogoča nekaj 10-kratnoizboljšanje radialne ločljivosti 1 meritev glede nadolžino izsevanih pulzov elektromagnetnega valovanja(EMV). Omogoča korenite spremembe v merilnistrategiji radarskega sistema: podaljšanje izsevanihpulzov, zmanjšanje maksimalne moči izsevanihpulzov, povečanje občutljivosti in občutno manjšeonesnaženje stranskega frekvenčnega spektra.Izračunal sem okultacijski diagram letalskega radarja,to je višino najnižjega žarka nad vsako točko nadtlemi, ki ga še ne blokirajo talne in druge ovire. Polegtega sem izračunal trimesečne točkovne količine(radarskih) padavin od julija 2009 do junija 2010.Tako sem lahko razbral okvirna dobro in slabo pokritaobmočja po posameznih letnih časih. Po pričakovanjihje povsem nepokrito območje Alp, to pa zaradineustrezne lokacije radarja, ki je sredi kotline. To jepravzaprav največja hiba tega radarja.Nato sem primerjal meritve z referenčnimi radarskimimeritvami vremenskega radarja na Lisci. Primerjalsem pet-minutne povprečne (radarske) jakosti padavin.Pri tem sem iz radarskih odbojnosti Z [mm6/m3] računal pripadajočo radarsko jakost padavinR [mm/h] po v radarski meteorologiji splošno znanipotenčni zvezi med njima, imenovani Z-R relacija:1 Radialni: v smeri vzdolž žarkaUporabil sem empirični vrednosti koeficientov a in b,ki se uporabljata na ARSO za stratiformne padavinskeoblake (Divjak, 2009). Obojne povprečne petminutnejakosti padavin sem točkovno primerjal še s preračunanimipovprečnimi petminutnimi jakostmi padavin,izračunanimi iz digitaliziranih meritev državne mrežepluviografov.Radarske jakosti padavin letalskega radarja so se pokazaleprimerljive meritvam referenčnega vremenskegaradarja in meritvam pluviografov, vendar le za konvektivnepadavinske procese. Odstopanja so znotrajširine razredov radarskih odbojnosti (8 dBZ oziroma5,33 dBR), standardni odkloni pa so večinoma celopod 4 dBZ (oziroma 2,67 dBR). Letalski radar stratiformnihpadavinskih sistemov večinoma ne zazna.Letalski radar Thales STAR 2000Letalski radar STAR 2000, z internim imenom Charlie,je izdelek francoske vojaške gospodarske družbeThales. Uvršča se med radarje za nadzor zračnegaprometa (angl. ATC - Air Traffic Control), nadzor zračnegaprostora (ATS - Air Traffic Surveillance) in letališkevzletno-pristajalne radarje (TAR – Terminal ApproachRadar). Postavljen je ob letališki stezi letališča JožetaPučnika Ljubljana. S strokovnega vidika lokacija vSlika 1a. radar STAR 2000 na letališču Jožeta PučnikaLjubljana. Antenski del je nameščen v kupoli, ki je okoli 5 mdvignjena od tal. Antenski podstavek je nameščen v zabojnikupod ploščadjo kupole. Poleg vidimo radarska zabojnikas pripadajočo opremo. Lokacija ni primerna zaradi bližnjihovir (dreves, stavb) in zaradi talnih ovir, ki obdajajo Ljubljanskokotlino (Foto: KZPS)