Ljubiteljska meteorologija

41nam je kljub oblačnemu vremenu odprl lep razgledna Šaleško dolino, ki sodi med tiste slovenske pokrajine,kjer sta proizvodnja električne energije in premogovništvopustila velike posledice v okolju. Kar nekajvprašanj in razprav se je porajalo med obiskom TEŠ-aravno na temo degradacije okolja. Naš vodič pa namje v povezavi s tem predstavil tudi njihove ekološkeprojekte in sistem ravnanja z okoljem po zahtevahISO 14001, katerih cilj je čim manjše onesnaževanjeokolja. Z vrha razgledne ploščadi smo lahko videli vsatri šaleška jezera: Škalsko, Družmirsko in Velenjsko,ki so posledica izkopavanja lignita PremogovnikaVelenje, ki je bil naš naslednji cilj.Kljub temu, da nam ni uspelo priti v podzemljepremogovnika in srečati jamskega škrata, ŠkalskegaBergmandeljca, pa smo zadnji del našega izletavseeno preživeli globoko pod površjem zemlje. Vspodnji Savinjski dolini smo si ogledali kraško jamoPekel pri Šempetru, ki jo je milijone let ustvarjal potokPonikvica, ki pred jamo ponikne, iz nje pa priteče zimenom Peklenščica. Vodička, ki nas je popeljala popodzemnem svetu, nam je najprej pri vhodu v jamopokazala skalo, ki ima z nekaj domišljije res podoboPred vhodom v jamo Pekel. (Foto: Z.Vičar)Dobrodošlica v Rudarskem muzeju. (Foto: Z. Vićar)Ogledali smo si Muzej premogovništva. Jamski delje bil žal zaradi sanacije po januarskem samovžiguv tem delu muzeja zaprt. V notranjem delu muzejasmo si najprej ogledali film o odkritju in pridobivanjupremoga nekoč in danes ter geološko zgodovinoŠaleške doline, nato pa še stalno razstavo o življenjuin delu rudarjev. Sprehodili smo se skozi 'Črno' in'Belo' garderobo, si ogledali knapovsko stanovanje inkontrolne ploščice, ki jih rudarji pred vstopom v jamoodlagajo na kontrolne table. Od Premogovnika smose poslovili z željo, da bi po koncu 'šihta' na kontrolnitabli nikoli ne ostala kontrolna ploščica, kar pomeni,da se nekdo ni vrnil iz jame.hudiča. Pozimi se včasih iz vhoda v jamo kadi, kerje zunanja temperatura zraka nižja od tiste v jami.Zato ni čudno, da so naši predniki jamo poimenovaliPekel. Skozi rove spodnjega vodnega dela jame nasje vseskozi spremljalo šumenje potoka Ponikvica, kije še posebej glasno ob štirimetrskem podzemnemslapu. Za nekaj kratkih trenutkov smo v 'Tihem rovu'lahko doživeli svet popolne tišine in teme, v zgornjemsuhem delu jame pa smo občudovali številne kapnikezanimivih oblik in v soju luči iskrenje kalcitnih kristalov.Če so nas že čez dan spremljali močni nalivi, paso nas pri izhodu iz Pekla pozdravili blagodejni sončnižarki in nas po okrepčilu v restavraciji pospremilinazaj do Ljubljane.Kopalnica, kjer so se rudarji nekoč po končanem deluskopali preden so odšli domov. (Foto: Z. Vičar)Krepčanje pred odhodom v Ljubljano. (Foto: Z. Vičar)