Ljubiteljska meteorologija

38Višina gladine morjaMaja Jeromel, Agencija Republike Slovenije za okoljeUvodVišina morske gladine lahko pomembno vpliva naživljenje ob morju. Ob nizkih vodostajih ladje občasnonasedejo ali ne morejo izpluti iz luke, sprehajalci pase lahko sprehodijo tudi pod strunjanskimi klifi aliobčudujejo ankaranske leščurje kar brez potapljaškemaske. Ob višjih vodostajih pa lahko morje poplavinižje dele obale in ovira promet po obalnih cestah ternekaterih mestnih ulicah in trgih slovenskih obalnihmest.S spremljanjem in napovedovanjem višine morja lahkopreprečimo ali vsaj omilimo marsikatero nevšečnostprebivalcem in obiskovalcem obale. V Slovenijispremljamo višino morja na mareografski postaji vKopru od leta 1958, pred kratkim pa je bila postavljenatudi vodomerna letev v Piranu, saj je ravno tomesto najbolj ogroženo ob višjih vodostajih. Srednjaletna višina gladine morja je dolgoletno povprečjemeritev in glede na ničlo vodomerne letve v Kopruznaša 217 cm. Morje ob slovenski obali začne poplavljatinižje ležeče dele obale, kadar gladina preseže300 cm na mareografski postaji v Kopru. Rekordnavrednost sega v leto 1969, ko je bila izmerjena višina394 cm. Nadpovprečno visoke gladine se pojavijo,kadar je sočasno prisotnih več dejavnikov – visokaastronomska plima, nizek zračni tlak, južni veter – intakrat govorimo o povišanem plimovanju morja.Astronomske višine morjaNihanje gladine morja je v osnovi pogojeno z znanimigravitacijskimi interakcijami med Soncem, Luno in Zemljo,pri čemer je vpliv Lune na Zemljo 2,16-krat večjiod vpliva Sonca. Medsebojna lega omenjenih telesvpliva na velikost amplitude plimovanja. V času mlajain ščipa gravitacijski vplivi Sonca in Lune sovpadajoin takrat so amplitude plimovanja največje, v časuprvega in zadnjega krajca pa najmanjše. Razporedin oblika kontinentov, razgibanost morskega dna infizikalne lastnosti vode popačijo posledice delovanjagravitacijskih sil v tolikšni meri, da se plimovanjemorij in oceanov po svetu odraža v zelo raznolikihamplitudah pa tudi v različnih tipih plimovanj. Največjemerjene amplitude plimovanja so v zalivu Fundyna jugovzhodu Kanade, kjer amplitude presegajo 11m (http://tidesandcurrents.noaa.gov/). V Jadranskemmorju so največje amplitude v severnem delu, kjer obslovenski obali amplituda plimovanja redko preseže 2m. V osnovi ločimo dva tipa plimovanja – poldnevnoplimovanje s po dvema ekstremoma v enem dnevu terdnevno plimovanje z eno maksimalno in eno minimalnovišino gladine morja. Obstaja pa tudi mešani tipplimovanja, ki je kombinacija poldnevnega in dnevnegatipa plimovanja. Na območju Severnega Jadrana jeplimovanje sicer mešanega tipa, vendar lahko rečemo,da poldnevni tip prevladuje.Plimovanje, ki je posledica delovanja gravitacijskih sil,imenujemo astronomsko plimovanje. S harmoničnoanalizo merjenih višin morja lahko določimo značilneparametre, tako imenovane plimske konstante, kiopisujejo tip in amplitudo plimovanja na posameznigeografski lokaciji. Tako lahko izračunamo tabliceplimovanja z astronomskimi višinami morja za leto aliveč vnaprej.Residualne višine morjaZ izračunom plimskih tablic lahko torej napovemopričakovano gibanje gladine morja pri normalnemzračnem tlaku (1013 hPa) ter ob odsotnosti močnejšihvetrov. Daljše obdobje visokega zračnega tlakapovzroči znižanje gladine morja glede na napovedaneastronomske vrednosti, odstopanja so lahko tudinekaj 10 centimetrov ali več. Obratno pa nizek zračnitlak posredno zviša gladino morja. Za začetno ocenovpliva tlaka na višino morske gladine lahko uporabimosplošno inverzno barometrično formulo, ki določa, dase sprememba tlaka za 1 hPa odraža v spremembivišine gladine morja za 1 cm. Vendar praksa kaže, daje vpliv tlačnih sprememb v Tržaškem zalivu izrazitejši– sprememba tlaka za 1 hPa prinese povprečno 1,5cm spremembe višine gladine morja. Močnejši vetroviH [cm]4003503002502001501005001030P Hastro Hmer Residual-5011.2.2013 14.2.2013 17.2.2013 20.2.2013 23.2.2013 26.2.2013 1.3.2013Slika 1. Primerjava med izmerjenimi (Hmer) in astronomskimi(Hastro) višinami morja, prikaz vpliva tlaka (p) na višinemorja namareografski postaji Koper in upadanje amplitudesejša (Residual)102510201015101010051000995990985p [hPa]