Ljubiteljska meteorologija

32Dosežena je bila operacionalizacija Zelenega podnebnegasklada. Sprejet je bil sklep, da bo njegov sedežv New Songdo Cityju, Južna Koreja; kandidati so biliše: Bonn, Ženeva, Varšava, Mexico City in Windhoek(Namibija).Škode in kompenzacijePredsednik (Abdullah bin Hamad Al-Attiyah) in podpredsednik(avtor) COP18/CMP8 v pogovoru med prekinitvijozasedanjaV letu 2013 bo velik poudarek na zmanjševanju vrzeliglede ambicij zmanjševanja izpustov pred letom 2020z iskanjem dodatnih možnosti v mednarodnem sodelovanjuizven procesa v okviru UNFCCC.Podnebno financiranjeEU je v Dohi potrdila, da bo v celoti izpolnila svojoobljubo o zagotovitvi 7,2 mrd EUR v okviru »hitregafinanciranja« v triletnem obdobju 2010-2012 zapomoč državam v razvoju pri spoprijemanju s podnebnimispremembami, in zagotovila, da se bo ta pomočnadaljevala tudi po letu 2012. Nekaj držav članic EUin drugih razvitih držav je najavilo določene finančneprispevke za leto 2013, nekatere pa tudi do leta2015.Podnebno financiranje bo ostalo ključna tema napogajanjih tudi v prihodnje, saj bodo države v razvojuvztrajale, da se morajo razvite države obvezati hkonkretnim in naraščajočim prispevkom po končanemhitrem financiranju. Sveženj sklepov o financahspodbuja razvite države naj ohranijo podnebnofinanciranje v obdobju 2013-2015 vsaj na povprečniletni ravni hitrega financiranja. Sklenjeno je bilo tudi,da se podaljša priprava dolgoročnega financiranja zaeno leto (do zasedanja decembra letos v Varšavi), karnaj bi omogočilo razvitim državam, da najdejo načineza povečanje pomoči proti vsoti 100 mrd USD letnodo leta 2020 (to zavezo so sprejeli voditelji razvitihdržav na zasedanju decembra 2009 v Koebenhavnu).Ta sredstva naj bi prišla iz javnih, privatnih in alternativnihvirov, namenjena pa bodo državam v razvojuza zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in zaprilagajanje podnebnim spremembam. Pomembnosporočilo EU je bila zaveza za nadaljevanje financiranjaprilagajanja podnebnim spremembam in splohspoprijemanja z njimi v državah v razvoju ter najavakonkretnih zavez (Velika Britanija, Nemčija).V Dohi je bilo precej pozornosti namenjene skrbidržav v razvoju za ustrezno obravnavo škod zaradipodnebnih sprememb, predvsem v najbolj ranljivihdržavah v razvoju, in kompenzacij za te škode. To jebilo eno od pomembnih pričakovanj Skupine malihotoških držav od razvitih držav, opirajoč se na načeloodgovornosti držav, ki so najbolj prispevale k podnebnimspremembam. Predvideno je, da bo na zasedanjuCOP19/CMP9 decembra 2013 v Varšavi vzpostavljenmehanizem za ustrezno naslavljanje te problematike.ZaključekDogovori, sprejeti v Dohi, ne pomenijo preboja v splošnempristopu k vedno bolj zaskrbljujočemu stanjuna področju segrevanja ozračja. Konferenca ni rešilavprašanja zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov,potrebnega za omejitev rasti povprečne globalne temperaturena 2 °C glede na predindustrijsko obdobje.Kljub temu je bila pomembna za nadaljevanje Kyotskegaprotokola in s tem za premostitev obdobja doleta 2020, ko naj bi države začele delovati po novem,globalnem sporazumu, ter za uresničevanje dogovoraiz Durbana o sklenitvi tega sporazuma do leta 2015.Sprejeti sklepi pomenijo pomemben korak v boju protipodnebnim spremembam, saj je pogajalcem, meddrugim, uspelo sprejeti drugo ciljno obdobje Kyotskegaprotokola, ki državam, ki so vanj vključene, nalagakvantitativne obveznosti zmanjšanja izpustov toplogrednihplinov.Pogajalcem je v zadnjem trenutku uspelo sprejetidogovor o dolžini drugega ciljnega obdobja, ki je 8 let.Uspelo se jim je tudi dogovoriti o pravilih za prenospresežkov enot izpustov, ki jih ima največ Rusija,sledijo pa ji Ukrajina in srednje- oziroma vzhodnoevropskedržave članice EU, razen Slovenije. Dogovor otem znotraj EU je uspel po skoraj treh letih pogajanj,pri čemer je bila najtrši oreh Poljska.Sprejeti sklepi pomenijo za EU pomemben uspeh, sajje bila sprejeta večina tega, za kar se je zavzemala.Zaradi veljavnosti drugega ciljnega obdobja tako Slovenijikot celotni EU ne bo potrebno narediti več, kotbi sicer, saj enake obveznosti izvirajo že iz podnebnoenergetskegasvežnja, ki zavezuje države članice EU.